pogled Globalni 8 Vzgoja, december 2021, letnik XXIII/4, številka 92 misije za potrjevanje projektov, sodelovanje nacionalnega koordinatorja Unesco mreže v IO SNKU in dejavnostih SNKU na naci- onalni in mednarodni ravni, vzdrževanje spletne strani Unesco mreže Slovenije sku- paj z najavami aktivnosti ASP-šol (koledar dogodkov), sodelovanje z Mladinsko plat- formo, Društvom za ZN in sodelovanje s Slovensko nacionalno komisijo za Unesco. Projekti v ASP-šolah glede na tematiko v šolskem letu 2020/2021 Osrednja naloga slovenske mreže ASP je skrb za razvoj šol in zavodov preko dejav- nosti, ki odražajo Unescovo doktrino in so sestavni del rednega učnega načrta oz. jih članice izvajajo tudi kot obšolske dejavno- sti. Ena izmed temeljnih nalog ASP je tudi skrb za dvig kakovosti pedagoškega dela. V šolskem letu 2020/2021 je kar 115 večjih in manjših projektov na šolah obravnavalo tematiko iz poglavja o svetovnem drža- vljanstvu, kulturi miru in nenasilja, 236 projektov iz poglavja o trajnostnem ra- zvoju in zdravem življenjskem slogu, 162 projektov na slovenskih Unescu pridruže- nih šolah pa je obravnavalo raznolikost in dediščino (naravno, kulturno, snovno in nesnovno). Poleg tega je mednarodna koordinatorica (Unesco Pariz) vabila šolske koordinatorje in vodje središč na spletne seminarje, sple- tne konference ter videosrečanja. Poudariti moramo, da je večino mednaro- dnih seminarjev, okroglih miz in predavanj potekalo na daljavo. Članice mreže Une- scu pridruženih šol so imele možnost, da se samostojno vključijo v različne spletne seminarje in delavnice ter si s primeri do- brih praks širijo znanje in obzorje delovanja ASP-šol. Ob vseh dogodkih je imela tudi slovenska mreža Unescu pridruženih šol pomembne predstavitve delovanja mreže ter evalvacije projektov. Članice mreže Unescu pridruženih šol so imele v šolskem letu 2020/2021 priložnost, da svoje delo na področju ciljev trajnostne- ga razvoja v izobraževanju pokažejo tudi na mednarodni ravni, predvsem v projektu Futures of Education (Prihodnosti izobra- ževanja).  Vse članice mreže Unescu pridruženih šol so bile na nek način vključene v delo bodi- si preko šolskih aktivnosti, projektov ali pa srečanj (četudi na daljavo). To pomeni, da smo v naših vrtcih, osnovnih in srednjih šolah, torej v celotni mreži, dali možnost velikemu številu otrok in mladostnikov, da se seznanijo z doktrino in vrednotami Unesca, ki tako počasi postajajo redne vsebine naših učnih načrtov. To pa je nad- standard, ki ga v slovenskem šolstvu lahko ponudijo le članice mreže Unescu pridru- ženih šol. Več na spletni strani: www.aspnet.si. Več o pravilih delovanja mreže Unescu pri- druženih šol: https://www.aspnet.si/o-mrezi/o-mrezi. html. Če želimo živeti življenje svetovljana in ustvarjati stabilno globalno družbo prihodnosti, moramo vzgajati otroke in mladino v etiki, vrednotah in znanju (Trontelj, 2015). Učenje za svetovno življenje Delorsovi štirje stebri učenja O učenju kot skritem zakladu in o Delorso- vih štirih stebrih učenja (1996) smo na OŠ Franceta Prešerna Črenšovci razmišljali, že ko je knjiga Učenje: skriti zaklad izšla, torej leta 1996. Takrat sem na šoli v Črenšovcih opravljala svetovalno delo in v avgustu, pred začetkom pouka, organizirala izobraževanje za uči- teljski zbor na temo Učenje, skriti zaklad. Marija Horvat, mag. znanosti s področja pedagogike, spec. šolske pedagogike, je upokojena; prej je delala kot učiteljica razrednega pouka, šolska svetovalna delavka in ravnateljica. Je tudi avtorica člankov v pedagoških publikacijah. Učiti se, da bi vedeli, učiti se delati, učiti se živeti v skupnosti in učiti se biti, to so bili stebri, na katerih smo želeli tudi mi nada- ljevati svoje delo. Že takrat sem bila prepri- čana, da je to temelj, na katerem moramo graditi. Vsak steber moramo uresničevati do njegove popolnosti, če želimo vzgajati in izobraževati mlade ljudi za življenje v 21. stoletju, ko bosta tudi naša šola in naša vas del svetovne družbe, v kateri bi želeli živeti in ustvarjati v miru, varnosti, ob občečlo- veških vrednotah in znanju, ki bo služilo človekovemu etičnemu in moralnemu na- predku. Prvi steber – da bi vedeli Najprej smo organizirano pristopili k uče- nju učenja in s tem začeli uresničevati prvi steber – da bi vedeli. Učence smo učili učiti se, kajti menili smo, da bodo le tako lahko prevzeli odgovornost za svoj lastni napredek, če bodo vedeli, kako se najuspe- šneje učiti, če bodo svoj način učenja lah- ko usmerjali ter si skupaj z učitelji in starši zastavljali visoke, z delom dosegljive cilje. pogled Globalni Vzgoja, december 2021, letnik XXIII/4, številka 92 9 Vsak učenec je namreč individuum, zato je potrebna personalizacija učenja. Delali smo tako, da smo najprej učitelji aktivno spoznavali in se učili metod učenja, učnih stilov in kompleksnih metod. Šele nato so učitelji preko različnih predmetnih vsebin metode uporabljali in preizkušali z učenci pri pouku (Horvat, 2009). To smo vsako leto preko različnih projektov spiralno nad- grajevali do formativnega spremljanja in samoregulacijskega učenja. Zavedati se mo- ramo, da je delo na področju učenja proces, ki se nikoli ne konča. Ne da se ga zgraditi ali spremeniti v enem ali dveh letih. Na tem je treba načrtno delati desetletja in delo preko akcijskega raziskovanja spiralno nadgraje- vati in usmerjati. Drugi steber – da bi znali delati Od vseh se nam je zdel ta steber najtežji, saj se je delo kot fizična aktivnost oddalji- lo. Oddaljilo se je celo v družinah, vsaj kar zadeva kmečko delo na podeželju, kamor spada tudi šola v Črenšovcih. Res je, da je tudi učenje delo, a želeli smo nekaj več. Za- čeli smo uvajati in razvijati prostovoljstvo in zaščitništvo ali neke vrste ΄botrstvo΄ starej- ših v odnosu do mlajših. Tako so prvošolci dobili svoje velike prijatelje (devetošolce), ki so bili njihovi zaščitniki. Uvajali so jih v šolsko življenje, jim pomagali pri učenju, poiskali so jih v odmorih, z njimi so telova- dili v rekreativnih odmorih, skupaj so pra- znovali rojstne dneve, skupaj so izvajali tudi različne dneve dejavnosti … Tako so prido- bili vsi: mlajši so se počutili varne in spre- jete, starejši so prevzemali skrb in razvijali odgovornost ter občutili koristnost v sku- pnem in posameznem prispevku vsakega izmed njih. Razvili smo pravo prijateljstvo, ki je trajalo tudi izven šolskih klopi. Delo in odnos do dela smo razvijali tudi preko različnih projektov: ekošole, zdrave šole, preko projektov Erasmus+ … Eden takšnih je bil Learn4Health – Učenje za zdravje, v okviru katerega smo uredili ekovrt, visoke grede in gojili bučke ter razne začimbe in zelišča, ki smo jih uporabljali za čaje in tudi pri šolskih malicah in kosilih. Ob tem smo razvijali, obujali in ohranjali že pozabljene ljudske običaje in skupno družinsko delo (ličkanje koruze, čiščenje buč, luščenje se- mena, česanje perja …). Vključili smo se tudi v dejavnosti Startaj Slovenija. Poime- novali smo jih kar Startaj OŠ Črenšovci. Razvijali smo različne podjetne in podjetni- ške ideje od zamisli do realizacije oziroma izdelka. Tako nastale izdelke in ideje smo predstavili na tržnici znanja. Skupina učenk je bila celo nagrajena, dosegla je zlato pri- znanje na regijskem polfinalu POPRI (na- cionalno tekmovanje v podjetniških idejah mladih od 12. do 29. leta starosti) in se ude- ležila nacionalnega tekmovanja. Tako smo razvijali sposobnosti otrok, skupinsko delo in osebno predanost delu. Tretji steber – da bi znali živeti skupaj Udejanjali smo ga v različnih dejavnostih na šoli in izven nje. Na šoli smo imeli na- mreč romske učence, zato smo se smiselno in načrtno vključevali v vse projekte s tega področja, in to z namenom, da bi se učili spoštovanja do sebe in drugih, da bi raz- vijali strpnost in sprejemanje drugačnosti, da bi razvijali kulturo komunikacije ter se učili bogastva in sožitja kultur ter sožitja z naravo. Romski učenci so prihajali iz nase- lij Kamenci in Trnje. Vključevali smo jih v vse dejavnosti in prireditve na šoli, saj smo želeli, da bi bili romski učenci uspešni in da bi v skupnosti imeli svoje mesto. Podpirali smo jih v znanju in krepili njihove kompe- tence v projektih Skupaj do znanja, Dvig socialnega in kulturnega kapitala v okoljih, kjer živijo romski učenci, v projektu PO- GUM (krepitev kompetence podjetnosti in spodbujanje prožnega prehajanja med izo- braževanjem in okoljem v osnovnih šolah  POdjetnost, Gradnik zaUpanja Mladih) in številnih drugih projektih, ki so nam omo- gočali sodelovanje v pedagoškem triko- tniku med starši, učenci in učitelji. Če je bilo možno, smo v naše delo oziroma delo otrok vključevali starše, saj smo ugotavlja- li, da romski učenci doma nimajo prave podpore. Širili in krepili smo njihove po- tenciale na kulturnem področju, kjer smo tudi preko širšega okolja (občine in regije) vsem učencem omogočali socialno in učno podporo. Zavedali smo se, da smo le skupaj lahko uspešni in da le družno lahko naredi- mo korak naprej. Povezovali smo se tudi v mednarodnem okolju in predstavljali našo uspešno prakso na številnih mednarodnih simpozijih, ki smo jih kot šola in vrtec orga- nizirali med prvimi v Sloveniji. Veseli smo, da našo uspešno prakso sedaj prevzemajo tudi drugi slovenski vrtci in šole. V okvi- ru številnih projektov so nas obiskovali tuji gostje in strokovnjaki, da smo se lahko učili drug od drugega in izmenjevali dobro prakso. Sobivanja ljudi in narave, kulture in naravne dediščine smo se učili preko posvojitve branikov slovenstva in tako do- kazovali, da znamo ceniti svojo domovino, priznavamo pa jo tudi drugim. Tako smo organizirali kolesarjenje in pohode po bra- nikih slovenstva v občini Črenšovci in po- sneli priložnostni film. Sobivati z drugimi in se razumeti pomeni tudi poznati različne jezike in komunici- rati v njih (predvsem gre za poznavanje jezikov naših sosedov). Utopično si lahko predstavljamo, da bi vsak govoril svoj je- zik, pa bi se vseeno vsi razumeli. Tuji jezik (angleščino in nemščino) smo preko igre in metode CLIL (Content and Language Integrated Learning – poučevanje vsebi- ne nekega predmeta v povezavi s tujim jezikom) uvajali že v vrtcu in nato s tem nadaljevali v prvi triadi. Ker takrat v pred- metniku za nižje razrede še ni bilo tujega jezika, smo ga izvajali ob znatni podpori občine. Tako smo zagotavljali kontinui- teto in omogočali učenje tujih jezikov že od vrtca naprej. Jezik se namreč integrira, ne pa izključuje, in je za življenje v glo- balnem svetu izredno pomemben. To se je pokazalo tudi z uvajanjem razširjenega programa in možnostjo prilagajanja in iz- biranja vsebin glede na potrebe, možnosti in okolje, v katerem deluje šola. K življenju v skupnosti veliko doprine- se tudi sprejemanje drugačnosti. Na šoli Foto: Matej Hozjan pogled Globalni 10 Vzgoja, december 2021, letnik XXIII/4, številka 92 v Črenšovcih smo tako preko podporne zaposlitve sprejeli učiteljico invalidko, ki je učencem pomagala pri učenju jezikov, učenci pa so njej pomagali pri vsakdanjih opravilih, saj je bilo njeno življenje omejeno na invalidski voziček. T ako so učenci in tudi zaposleni lahko spoznali in se odzivali na vsakdanje potrebe oseb s posebnimi potre- bami, ki jih brez prisotnosti le-teh pogosto dojemamo in razumemo le besedno. Četrti steber – učiti se biti Četrti steber za nas ni bil nov, saj smo de- lali po Reasonerjevem programu Pozitiv- no samovrednotenje otrok in mladostni- kov (1999), kar smo pozneje nadgradili s programom Etika in vrednote oziroma programom Zmagujemo z vrednotami. Ta morda najpomembnejša tema, če jo se- veda prav razumemo, je temelj vseh osta- lih, a se njenega pomena še vedno prema- lo zavedamo. Stabilno družbo prihodnosti lahko gradimo le na temeljih etike, mora- le, vrednot in znanja, zato se je tudi šola v Črenšovcih s svojo vizijo »Z znanjem in odgovornim ravnanjem gradimo varno in ustvarjalno šolo« našla v programu UNE- SCO. Z odgovornim ravnanjem mislimo kar najširše – na odnos do ljudi, živali in narave nasploh. Tej temi smo posvetili enega od 13 mednarodnih simpozijev, ki smo jih organizirali na šoli. Sočutje in ču- ječnost smo udejanjali vsak dan v učnih vsebinah ter v rednem in razširjenem pro- gramu, med odmori in vsepovsod, kjer je potekalo delo z učenci in zaposlenimi. V naši viziji in našem delu smo v najširšem smislu zajeli tudi vrednote UNESCO šole, zato smo se prijavili in leta 2012 postali UNESCO šola. Program smo vsako leto širili preko projektov ZRSŠ in Erasmus+ projektov, kot so: OBJEM, POGUM, BRIDGE, ATS2020, Bralne učne stra- tegije, Rap, Učenje za zdravje in Učenje za zemljo … V mreži UNESCO šol smo sodelovali s svojimi predlogi in jo boga- tili s svojimi izkušnjami. Vsako leto smo izpolnili pogoje in tako potrdili naziv na nacionalni ravni. Program je postal način življenja Kot ravnateljica sem ta program spremlja- la in podpirala. Ko se oziram na prehojeno pot, bi lahko celo rekla, da je prerasel svoje prvotne okvire in postal način življenja in dela naše šole. To velja tudi za mnoge dru- ge projekte in nazive, ki smo jih vsako leto potrjevali in pri katerih smo si prizadevali, da bi postajali še boljši. Pa to ne pomeni, da smo delali za nazive, pač pa za dobro otrok, ki so nam bili zaupani, da bi jih kar naj- bolje pripravili na življenje, ki se vsak dan spreminja in zahteva od vseh nas prilago- dljivost, strpnost, spoštovanje, sodelovanje, razumevanje, znanje … Vse to nam nudi varno življenje svetovljana v svetovni vasi. Vse te cilje smo kronali s številnimi prire- ditvami in predstavami, ki smo jih delali z mislijo na tiste, ki so jim bile namenjene. Romskemu učencu smo pomagali pripra- viti samostojno likovno razstavo v Lendavi, izvedli smo muzikal Jeder ist anders v nem- ščini, v katerem je sodelovalo več kot 50 učencev in učiteljev iz vseh razredov, z inva- lidko Matejko so učenci pripravljali skupne plesne nastope, z dobrodelnimi koncerti smo pomagali vsem, ki so potrebovali našo pomoč, in še veliko drugega. Šolo v Črenšovcih sedaj že drugo leto spre- mljam le še od zunaj in upam ter si želim, da bi nadaljevali z delom, ki bo otrokom in skupnosti prihodnosti v kar največjo korist. Literatura • Delors, Jacques (1996): Učenje: skriti zaklad: poročilo Medna- rodne komisije o izobraževanju za 21. stoletje. Ljubljana: Mini- strstvo za šolstvo in šport. • Horvat, Marija (2009): Sinergični model razvijanja učnih stra- tegij v osnovni šoli. Magistrska naloga. Ljubljana: Filozofska fakulteta Univerze v Ljubljani. • Reasoner, Robert W . (1999): Razvijanje pozitivnega samovre- dnotenja mladostnikov. Ljubljana: Inštitut za razvijanje osebne kakovosti. • Trontelj, Jože (2015): Živeti z etiko. Ljubljana: Inštitut za etiko in vrednote Jože Trontelj. Foto: arhiv ASP Unescovih šol