St. 10 .SLOVENKA- St. 6 Književnost in umetnost. žena — književnica »Carigradu. Slovenke si ne moremo niti misliti, da bi bila kakova slavna pesnikinja ali v obče književnica na raziipitej, na pol barbarski tur- ški zemlji, kjer je žena že prava sužnja. In vendar je tudi tam takovih žen. Zastonj vse zatiranje : ako je Stvar- nik podelil tak ' izreden dar. ne morejo ga ovirati, ne morejo zabraniti niti na tur-^ki zemlji, da bi ne prišel na dan. ' ' Sarajevska „Nada" piše : „Ni naroda na svetu, katerega je obsjalo solnce prosvete, da bi ne rodil vsaj nekaterih žen, ki bi se izkazale na književnem polji. V starem veku so prizori redki. Edini grški narod more se ponašati z nekateri učenimi ženami, a na čelu vseh stoji glasovita pesnikinja ' Safo. V srednjem veku je rodil kulturni arabski narod več žen, ki so zavzele odlično mesto ne samo kakor pe- snikinje ampak tudi kakor naobražene glavice v zgodo- vini arabske književnosti. Od vseh vej arabskega naroda pripravil je oni v Spanji največ žen za pesniški in knji- ževni poklic. Največja arabska pesnikinja Hansa je ži- vela v VII. stoletju. Koliko važnosti so polagali Arabdv .Andaluziji na vzgojo svojih hčera, svedočijo nam imena : Ajiša Elbanija, Ajiša Elkurtubijeva, Lubna, Hatica, ki je napisala obsežno delo o rauziki i. dr. vse te so visoko učene pesnikinje in pisateljice. Merjem je za vladanja Hakema II. predavala arabsko književnost na visoki šoli v Sevilji in vzgojila mnogo učencev in učenk, katere s ponosom omenja zgodovina arabske književnosti. Za Arabkami so Perzijanke. Tudi v perzijski lite- raturi je več učenih žen, med katerimi so osobito : Zu- bini Nisa in Sala Hatim. V teh so se vzgledovaie Turkiuje. Kakor prve tur- ške pesnikinje nam bilježi zgodovina : Zejnebu in Mihri- jo. Obe ste živeli pred štirimi stoletji za vlada- nja Mehmeda II. ^'zporedno sé Zejnebu moreta se sta- viti poznejši pesnikinji iz XVII. stoletja Ajišeji Nuba in Fitnet. Razven teh imajo Turki še cel niz pesnikinj, med katerimi osobito Ani, Safvet in Lejla. Koliko je meni znano, dala je tudi Hercegovina turški književnosti dve pesnikinji — dve unukinji glasovitega Ali paše Stočeviča po imenu Nasiba in Habiba. Pravijo, da je bila Habiba visoko naobražena. No. tudi današnje Turkinje so vredne, da se na nje ozira učeni svet, iiekatere radi osobite izobrazbe, a druge radi posebnega dara. One se ne omejujo le na spoznavanje Iztoka! ampak za vse vedo in proučavajo, kar je na zapadu. Mnoge med njimi govore, čitajo in pi- šejo razven iztočnih jezikov tudi dva ali tri evropske je- zike. Nekatere pišejo celo v francoskem jeziku. Mislim in trdno verujem, da Alija je na odličnem mestu med modernimi evropskimi pisateljicami, ker njena dela ka- žejo, da ima velik dar in visoko naobrazbo. Nekatera dela so prevedena tudi na francoski jezik, n. pr. : ^Les Musulmanes contemporaines", Paris, Lemerre edit. V Ev- ropi seje sumilo, ali res to ona piše,,ali ne kdo drujri ? Na to je vstal glasoviti turški učenjak AhmedMid- hat ter dokazal, da ona piše vse sama brez' nikake po- moči in, da se turška Énjiga nadeja od nje Še mnogih del, katera ponese njen glas po Evropi. Za lep primer učenosti in veščega peresa mladih turkiuj prevel je Nadin sotrudnik beg Bašagič članek od Remzije hanume, tiskan nedavno v Ikdamu" Prevajalec se nadeja, da ta člančič razbistri pojme o turških ženah in da obrne pozornost čitateljev na musulmanke. o ka- terih se je dozdaj znalo le*malo. Ker bi utegnil članek zanimati tudi naše Slovenke, prinesemo ga morebiti prihodnjič v prevodu. Videle bodo št. 6 ,S L O V E NKA" Str. 11 naše Slovenke, kako zna Turkinja zagovarjati svoje sta- lišče. Petindcajsetletnica delovanja kiparja Antokolskega. O tem velikem umetniku pisal je pred več leti obširno vrli „Slovanski svet", sedaj, ko obhaja Antokolskij pet- indvajsetletnico svojega delovanja piše Sarajevska »Nada* : Rusija se more ponašati s prvim kiparjem na svetu in to je Antokolskij katerega je o priliki njegovega jubileja imenoval car Nikolaj II. državnim tajnikom a pravim članom akademije umetnosti. Antokolskv je eden izmed aajženijalnejših kiparjev, Njegova skupina Kajn in A b e 1 j je delo prve vrste realistično in vseskozi plasti- čno. Antokolskij je malo ne samouk, a vadil se je mnogo let v Parizu, kjer so ga silno hvalili. Od leta 1888. je pro- fesor v akademiji v Petrogradu. V njegovih idejah in mo- delizaciji je nekaj originalnega kakor v romanih Turge- njeva. Tolstega in drugih Rnsov. Ni torej čndo, da mu Rusi, osobito najmodernejši kritiki pripisujejo na- rodno rusko znamenovanje v umetnosti.