JE DELO Z OTROKI« STR. 5 ČASOPIS SLOVENCEV NA MADŽARSKEM Monošter, 30. aprila 2009 • Leto XIX, št. 18 Če de trbelo, do Varašanci šli do evropske birovije Zgodba o sežigalnici odpadkov (hulladékégető) v Heiligenkreuzi/Svetom križi se vlečé kak kača. Že augustuša 2006. leta smo etak pisali v naši novinaj: »V tej vrauči dnevaj (varaški prejdnji) ne švicajo samo zavolo vročine, liki zavolo toga tö, ka se branijo proti plani, po sterom ščejo Avstrijci čisto pri granici zozidati en velki kompleks, gde bi žgali smetje iz cejle Avstrije in bi tak dobivali energijo…« Od tistoga mau so minaula tri leta pa Avstrijci ne pa ne popistijo. Ka nji tau briga, ka je v Monoštri pa okaulici skurok deset gezero lidi podpisalo protestno pismo, ka nešče prdišati vonjilo, stero bo veter iz sežigalnice ranč prauti Varaši pijo? Ka nji brigajo demonstracije, gde parstau ali pargezero lidi mašera pod napisi »Danke, nein«. Nej ji je djenila škrinja, na steroj je pisalo »Monošter-živo je 825 lejt«. Leko se tomi plani prauti postavijo najvišeši politiki na Vogrskom, kak je predsednik rosaga László Sólyom ali minister za okolje, leko vogrski parlament sprejme sklep (határozat), ka je prauti sežigalnici na tom mesti, leko nam pomagajo zelene organizacije iz Slovenije pa Avstrije, leko ma Green Pax takšne pa ovakšne akcije, Gradiščanska (Burgenland) pa investitor BEGAS samo ženeta svoje. Ka oni tau sežigalnico tak ali tak zozidajo, vej pa notra do držali vse europske predpise, emisije nedo škaudile nej zdravji, nej naravi. Samo tau se pita človek, zakoj so te za tau sežigalnico nej ziskali mesto nin na srejdi svojoga lejpoga rosaga, zakoj go ščejo zozidati ranč na najbole vzhodni točki (keleti pont) Avstrije. Človek ma čütenje, ka se Avstrijci tak ponašajo z Monoštrčani (Madžari), kak če bi Vogrska bila njina provinca, lidgé steri tü živijo, pa menje vrejdni kak uni. Kak bi si pa ovak vüpo austrijski veleposlanik v Budimpešti privoščiti, ka varaškomi župani Tibori Viniczayni ne da rauko, gda ma ta šče prejkdati protestne kartice; kak pa gradiščanski deželni prejdjen Hans Nissl, ka ne sprejme varaškoga župana pa podžupana v Eisenstadti/Železni, gda ma prineseta kauli deset gezero protestni kartic, stere so v Varaš poslali iz cejloga rosaga. Njega prej nej bilo v zidini, pred dva varaška prejdnja je pa poslo nikšoga uradnika (hivatalnok). Tau je dozdaj slejdnji mozaik v tom pisanom kejpi, steroga naslov je boj prauti sežigalnici. Dapa gvüšno nej najslejdnji. Varaški župan Tibor Viniczay je pred dvöma kednoma bijo v Brüseli, gde se je mislo pogučavati s komisarjem za varstvo okolja Stavrosom Dimasom, kak je pravo po vrnitvi, Varaš se tö ne da, če de trbelo, do šli do europske birovije. V Porabji vsakši človek vej, ka listke ali smetje v graci se samo te šika žgati, gda veter ne pija, ka če nej mujs, nej trbej sausedom pod naus smrdati. Leko ka tau naši sausedge ne vejo? Ali samo neščejo vedeti! Marijana Sukič 2 Slovenski dnevi knjige: Kako naprej in kam? TUDI OKROGLA MIZA O ZATIŠNIH LEGAH V LITERATURI Društvo slovenskih pisateljev so se udeležili tudi ministrica čas najbolj izpostavljen je Nenadoma se vsi sprašuje-nici faksimilni natis grafične je ob 14. slovenskih dnevih za kulturo Majda Širca, pred-Boris Pahor iz Trsta, predla-mo, kako naprej in kam? zbirke Janeza Vajkarda Valknjige in 23. aprilu, svetov-sednik Društva slovenskih gan za Nobelovo nagrado za Zdaj je čas, ko si moramo vazorja v 17 zvezkih. Kot je nem dnevu knjige, pripravi-pisateljev Slavko Pregl, pisa-književnost. Kaj pa Porabje, vzeti pravico do trenutka poudaril direktor Pokrajinlo niz prireditev, med kate-telji in ljubitelji dobrih knjig, Slovenci na Madžarskem? Še in pogledati v knjige. V ske in študijske knjižnice rimi je bila tudi razprava o ki so jih na stojnicah ponuja-vedno je prvi in edini roman vseh knjigah piše vse. Jih Jože Vugrinec, je bil Janez »zatičnih legah v literaturi«, li po znatno nižjih cenah od napisal Francek Mukič. Ga-želimo spet vzeti v roke? Jih Vajkard Valvazor (1641 - o književni produkciji, ki na-onih v knjigarnah. raboncijaš-Črnošolec je na-še znamo brati? Vredno je 1693) poznavalec mnogih staja med slovensko manjši-V pestrem programu pod na-tisnjen v treh jezikih, najprej in treba je! področij, mnogih strok, zato no v sosednjih državah. slovom Knjiga v areni življe-v porabskem nadnarečnem Knjige so namreč posebne je tudi lahko nastalo njegovo Dneve knjige so odprli na nja se je zvrstilo večje število ali porabskem narečnem hiše sreče in bolečine, spo-najpomembnejše in najob-Trgu francoske revolucije v znanja in modrosti, nego-sežnejše delo, pisano sicer v Ljubljani. Slavnostni govor tovosti in poguma. V njih nemškem jeziku -Slava vojnik predsednik Republike živijo največji in tudi malo vodine Kranjske. Avtor piše Slovenije dr. Danilo Türk manjši ljudje. Govorijo o med drugim o ljudstvih, ki je v pozdravnem nagovo svojih popotovanjih k sebi so v najstarejših časih preru poudaril: »Slovenija ima in k drugim. Vse te zgodbe bivala na Kranjskem, o topobogato zgodovino knjižne je čas zbral v največjo za-grafiji in geografiji kranjskih ustvarjalnosti in bogato kul kladnico v naši zgodovini. dežel, popisuje gore, vode, jeturo branja knjig,« in dodal, Prihaja pomlad. Tu so zik, šege in navade. Delo poda prireditve, kot so dnevi svetovni in slovenski dne-meni za tisti in deloma še za knjige, dokazujejo, da ima vi knjige. Dovolimo si in naš čas eno najprodornješih mo bogastvo misli in idej, drznimo si reči, vsak malo zgodovinsko-geografsko-etkako razvijati naš odnos do zase in malo za vse, po koš-nološko-topografskih prikaknjige. To je potrebno, kajti ček zapisanega zaklada. zov za osrednji del današnje družba znanja lahko posta- Preroki pogosto dvigajo Slovenije. nemo le s temeljnim, dobrim pogled k zvezdam. Ampak V sedemnajstih zvezkih velipoznavanjem in uporabo tam piše, da si moramo kega formata je objavljenih knjig. Dr. Danilo Türk je dogodkov, namenjenih vsem knjižnem jeziku, potlej v na vsa vprašanja odgovo-7752 znanstvenokritično tudi povedal, da živimo v ča-generacijam bralcev sloven-knjižnem slovenskem jeziku riti sami. Vrnimo se torej obdelanih grafičnih listov in sih, ko se zdi, da je obdobje ske ali v slovenski jezik pre-in še v v madžarskem jeziku. domov, vrnimo se h knji-risb. Zbirka je zgodovinski elektronske komunikacije, vedene knjige. Vsebinsko za-Neuradna vest iz »Mukičeve gam!« vir, vreden neovrgljivega spoprevlade vizualnih sporočil nimivi so bili tudi pogovori literarne delavnice« pravi, Poslanica predsednika Dru-štovanja, edinstven kulturni in interneta postavilo knjige na različne teme, denimo da se lahko kmalu nadejamo štva slovenskih pisateljev spomenik svetovnega meriv drugi plan. »To je zelo po-okrogla miza Založnik – av-naslednjega proznega dela. zelo aktualno posega tudi la, je povedal Lojze Gostiša vršno gledanje,« je poudaril, tor – bralec; vrstili so se na-Čas bi bil, da bi se kaj kma-v porabski narodnostni in dodal, „da je to dosledno kajti nobena druga vrsta ko-stopi književnikov različnih lu oglasil tudi Karel Holec in prostor, med Slovence po izpeljan faksimilirani natis munikacije ne more zagoto-generacij, predstavitve novih nemara še kdo. celi Madžarski. Sporočilo izvirnika, česar v svetu ne viti poti k pravemu znanju in knjig; popularizacije knjige, je nedvoumno: prebirajmo poznamo.“ Originali Slave k družbi znanja, razen tiste, recimo: Prinesite rabljene Poslanica predsednika knjige, berimo slovenske vojvodine Kranjske so shraki jo daje dobra knjiga, celo-knjige! Poglejte sosedove! Iz-Društva slovenskih pisa-knjige tako v Sloveniji kakor njeni v nadškofijski knjižnici vit tekst in poglobljenost, ki berite nove! teljev: Knjige so posebne povsod, kjer Slovenci živijo, v Zagrebu. jo omogoča knjižna oblika. Za okroglo mizo v Društvu hiše v Sloveniji sosednjih drža-»Ker sem si v Murski Soboti Predsednik Slovenije je Dru-slovenskih pisateljev so V poslanici Sezimo po koš-vah ali razseljeni po celem začel izposojati prve knjige, štvu slovenskih pisateljev pisatelji in teoretiki iz so-ček zapisanega zaklada je svetu. V Porabju je na voljo je razumljivo, da sem tudi in drugim ustvarjalcem na sednjih držav in iz Slovenije predsednik Društva sloven-dovolj raznolikih slovenskih Valvazorjevo podaril Pokrapodročju knjige tudi letos za-razpravljali o literaturi in skih pisateljev Slavko Pregl ali v slovenščino prevedenih jinski in študijski knjižnici,« želel veliko uspeha ter izrazil literarnem ustvarjanju v napisal: »Ko so naši upi knjig in tudi potujoča knjiž-je na dobro obiskani slovesprepričanje, da bodo tudi pri-»zatišnih legah«, torej v so-razigrano želeli planiti v nica -bibliobus, prihaja vsak nosti povedal prvi slovenski hodnje leto na podobni prire-sednjih državah. Že bežen brezmejno tretje tisočletje, mesec enkrat z bogato za-predsednik Milan Kučan. Siditvi skupaj praznovali moč in zgolj novinarski pregled nam je nenadoma zmanj-kladnico branja za vse gene-cer pa to ni njegova prva amknjige in moč pisane besede. pokaže, da imajo Slovenci v kalo tal pod nogami. Pešči-racije, za vse okuse. pak tretja podaritev knjig, Predsednik je podelil tudi Italiji in na avstrijskem Koro-ca ljudi se ni znala omejiti tako da bodo začeli, kot je denagrado Slovenskih dnevov škem večje število besednih v svojem pohlepu, pozabila Iconotheca Valvasoriana jal Jože Vugrinec, razmišljati knjige za najboljšo kratko ustvarjalcev vseh generacij, je na spodobnost in na so-Prvi predsednik Slovenije Mi-o Kučanovi zbirki Pokrajinknjižno zgodbo, ki jo je letos ki ustvarjajo poezijo, prozo, ljudi. Svet, ki se mu je na-lan Kučan je ob dnevih slo-ske in študijske knjižnice. prejel Roman Rozina za krat-dramatiko in esejistiko, pa smihalo splošno blagosta-venske knjige in svetovnem ko zgodbo z naslovom Zasuj tudi prevajajo iz različnih nje, se je zamajal. Mnoge dnevu knjige podaril soboški Tekst in fotografija: ER-me z besedami. Slovesnosti jezikov v slovenski jezik. Ta sanje so se sesule v prah. Pokrajinski in študijski knjiž-NEST RUŽIČ Porabje, 30. aprila 2009 3 Pred 100 lejtami se je naraudo Vilko Novak (1909-2003) Pred 100 lejtami, 28. aprila 1909, se je v Beltincaj v Slovenskoj okroglini naraudo profesor slovenščine in etnologije Vilko Novak. Dosta je včino za slovensko in madžarsko kulturo, ranč tak kak Avgust Pavel, s šterim sta bila dobra padaša. Oprvim sta se srečala 1921. leta v Bogojini, vküper sta ojdla po naši porabski vesnicaj med bojnama. Po ranoj smrti Avgusta Pavla (1946) je profesor Novak dosta piso o Pavlovom živlenji in deli. Za toga volo so prosili njega za guč, gda so 11. marca 1956 poimenovali kulturni dom na Gorenjom Seniki po Avgusti Pavli. Vilko Novak je gučo po domanje o živlenji in deli Avgusta Pavla. En den prva pa pred Pavlovo ižo v Somboteli, na štero so djali edno spominsko ploščo. Ob 100. oblejtnici rojstva Vilka Novaka bi se radi spomnili na njega z njegvimi rečami, štere je povödo na Gorenjom Siniki 11. marca 1956. (Svoj guč je sam dojzdruknivo. Gda je biu že v penziji, pa ga je dau meni, kak erbo za porabske Slovence. Cejli guč te leko šteli v Zborniki soboškoga muzeja.) »Moja posebna radost i čest je, da sem pozvani, naj gučim od žitka i dela našega dragoga dr. Avgusta Pavla. On me je prvi pripelo že pred 26-imi leti esi v vaše kraje, na oba Sanika, v Štence pa Sakalovce, v Slovensko ves. Ta imena vaši vesij so mi bila draga že kak dijaki, gda sam prijatela Pavla vogrski spis od vaši gnišč pa tjűn prestavo na slovenski jezik. Tak sem vzlübo vaše kraje, da sem tüdi sledi prišo esi, da sem piso edno i drügo od vas i vašega živlenja. Da se malo oddužim za to pokojnomi prijateli, naj vam s prostimi, domačimi rečmi pokažem, ka je delao i kakšega pomena je to delo. Vüpam se, ka te me razmili, pa žao mi je, da nemrem tak čisto po domačoj vašoj rejči gučati, ar san na Dolinskon, Markaston doma – rad vas pa man ranč tak kak svoje bližanje markaste dolnje rojake, či ne šče bole!... Vaš kulturni dom de se zvao po našem znamenitom, vučenom rojaki dr. Avgusti Pavli, zato je sikši od vas radoveden, što je bio te mož. Pa tüdi potrebno je, da znate, što je bio, vej de se pa iz vašega kulturnoga doma širilo znanje, šteromi je on celo svoje živlenje slüžo. V vašem domi se bodo igrale igre, drame, poslušali bodete pesmi. Dr. Pavel je slüžo celo svoje živlenje tüdi lepoti, pisao je pesmi, lepe knige, štere naj človeka zdigavajo nad žmetno sagdenešnje živlenje, naj njemi ga olejšajo i ga bogšega napravijo! Pokojni dr. A. Pavel, ki je tak rano v 59-tom leti starosti mrau pred desetimi leti, je raziskavao v znanosti živlenje svojega lüstva, zato Vam je vsem tem bole blüzi, ar je od Vas piso. Zato naj dnes nede ob slednjim, da od njega kaj čüjete, liki v vašem kulturnom domi morete večkrat poslüšati od njega guče. Čteti, ka je od njegovo ga dela napisano i ka je on sam napi so... Dr. Pavel je... približao oba so sidniva naroda... Zato vogrski narod slavi i diči našega rojaka Avgusta Pav la, zato so njemi včara v spomini na desetletnico njegove prerane smrti od krili v Szombathe lyi na njegovoj hiži spominsko tablo – i zato smo tak srečni, da dnes tü pri vas na Gornjem Seniki obhajamo Slovenski den, velki svetek tü kre Rabe vsej slovenskih vesij!« Profesor Novak je tö dosta včino za slovensko in madžarsko kulturo, ranč tak kak Avgust Pavel. Zatok je Madžarsko etnološko društvo profesori Novaki 1999. leta, ob 90-om rojstnom dnevi podelilo spominsko plaketo »Pro ethnographia minoritatum« (Za etnologijo manjšin). Dosta je včino za Porabske Slovence tö. Nej samo s tem, ka je piso od nas v Sloveniji, pa nam v novine Porabje. Od 1973. leta mau je dosta pomago naši mlajšom, študentom, šteri so se tam včili. Trge smo se pri njama včili in gratali ranč tak etnologi kak un: Marija Kozar, Katarina in Jože Hirnök. Dosta je pomago tistim, šteri so se slovenski včili. (H)vala Baugi je dugo živo, ka je eške našim mlajšom (Dušani) tö leko pomago, pa knige davo. Takše knige tö, štere je daubo od Avgusta Pavla. Zatok leko povejmo, ka smo je »iz Pavlovi rauk« dobili, prejk več kak stau lejt. V imeni svoje držine in vsej Porabski Slovencov se z veseldjom spomnim na profesora Novaka ob njegovi 100. obljetnici rojstva. Marija Kozar Red za zasluge z viteškim križem za Mário Pozsonec »To odlikovanje vidim kot priznanje za vse pomurske Madžare.« Nekdanja poslanka madžarske narodne skupnosti v slovenskem parlamentu Mária Pozsonec je prejela Red za zasluge Republike Madžarske z viteškim križem. Državno odlikovanje ji je pred dnevi, v imenu predsednika države Lászla Sólyoma, podelila predsednica madžarskega parlamenta Katalin Szili. »To odlikovanje vidim kot priznanje za vse pomurske Madžare. Sama ne bi bila uspešna, če ne bi imela za seboj celotne narodne skupnosti,« je poudarila Mária Pozsonec, ki je bila od leta 1990 do leta 2008 kar petkrat izvoljena za predstavnico madžarske narodne skupnosti v slovenskem parlamentu. Po besedah odlikovanke marsikatera pridobitev spominja na skoraj dve desetletji, ki jih je namenila predvsem razreševanju težav v krajih na narodnostno mešanem območju Pomurja. »Skoraj v vsaki vasi je ostalo kaj -ali je bilo popravljeno -bodisi kakšna cesta, vaško-gasilski ali kulturni dom, obnovljena šola.« Pozsončeva je najbolj ponosna na lendavski kulturni dom, ki ni samo lep, ampak tudi poln vsebine, saj na prireditve prihajajo ljudje iz celotnega Pomurja, pa tudi širše, tudi iz sosednjih madžarskih krajev. »Priznani gledališki režiser Tomaž Pandur je rekel, da to ni gledališče, ampak cerkev in gledališče hkrati,« je še dodala sogovornica. Nekdanja poslanka, ki je še vedno aktivna kot članica lendavskega občinskega sveta, pa tudi podžupanja v tej obmejni občini je razočarana, ker meni, da bi tudi v narodnostnih vrstah še lahko kaj prispevala, pa se ji zdi, da je zdaj odrinjena od dogajanja. Kar se tiče aktualne politike madžarske narodne skupnosti v Sloveniji pa Mária Pozsonec meni, da bi moralo narodnostno vodstvo delati v dobrobit celotne narodne skupnosti, »denar, ki ga nameni slovenska država za narodnost, naj tako koristi tudi teti na Hodošu ali pa tisti v Pincah, torej naj ne bo namenjen le neki ozki skupini, ampak celotni manjšinski skupnosti.« Silva Eöry zveza.hu 4 MATERINSKA LÜBEZEN Zemlou večinoma moški ravnajo, ali ženske, matere, hčeri ino žene je nabüdjavajo, je navdüšüjejo. Boug daj, naj one moževe vsigdar v dobro smer napoutijo, naj jim dobre tanače davajo. Na prvo nedelo v majuši matere svetimo. Materinski den je nej samo najlepši sprotolejši svetek, nego obednom tüdi eden najlepših svetkov v leti. Te den vsaki otrok, vsaki gorizraščeni človek pozdravla svojo mater. Te den je samo njuv, gda se njim zahvalimo za njuv velki trüd ino lübezen, za njuvo stalno pomouč, za njuvo skrb, štero nam nüdijo skouzi cejlo leto. Mislim, ka smo jim nej samo eti den, nego vsaki den v leti dužni hvalo dati za vnouga njuva aldüvanja. V srci vsakoga človeka, naj bode dejte ali odrasel človek, edno posebno mesto zaseda mati. Čisto mali bežijo k njej, jo zovejo, če je štoj bantüje, če se bojijo, njou zezavajo, če njim kaj slaboga preti, če se njim je kaj lagvoga senjalo. Vsaki zranjek je mati napouti v šoulo, jim spakiva güžino, je obleče v čisti gvant, je čaka s toplim obedom. Zvedava, ka je bilou v šouli, kakšna radost ali dreselnost ji je dosegnola. Gda smo pouleg nje, čüti za najvekšo nalogo, ka nam pomaga pri tom, ka koli delamo. Gda smo nej pouleg nje, jo oblada nemirovnost, naj se nam nika hüdoga ne zgodi. Ali smo zmožni, ka njim vse njuve dobroute povrnemo? Mislim, ka smo nej zmožni. Dostakrat se zgodi, ka je čemerimo, ali celou žalostimo, ka se dugši čas ne brigamo za njé. Ali te den vsaki dobro čüteči človek goripoišče svojo mater, jo prosi za odpüščanje vnouge žalosti, štero smo njim zroküvali. Na znanje njim damo, kak dosta nam znamenüjejo, kak preveč je lübimo. Frederic Chopin piše: »Niti ednoga jezika nega na svejti, šteri bi biu sposoben izraziti zmožnost, lepouto ino herešnost materinske lübezni.« Ar je materinska lübezen najbole odičeno čütejnje, štero olepša naš žitek ino aldüje za nas eden tao svojega srca. Na tom lejpom sprotolejšnjom dnevi pozdravlamo vsako mater, vsako babico, želejmo njim, naj je vsako dejte pozdravi z roužami lübezni, s svojimi risbami ino se njim zahvali za tisto veliko lübezen, štero so samo one zmožne dati. Gnes pa srce boli tisto mater, štera je gorizranila svojega sina, svojo hčer, pa go ranč na té den ne obišče, ne pita, če je zdrava, če ne nüca kakšo pomouč, či ji nika ne fali. Ne prinese ji roužic lübezni, ne zahvali se ji za njene dobroute. Ali vüpajo se leko, ka se prvle ali sledi dönok spoumnijo nje, ar se jim düšna vejst oglasi. Tisti hip pozabi vse bolečine, štere so ji do tistoga mao zroküvali, pa jim odpisti vse njuve grehe. Zdaj si pa dovolim edno par rejči povedati za svojo pokojno mater. Ob njenom grobi, gde se za edno malo časa stavim, moje misli odletijo daleč nazaj v tiste srečne čase, gda je ešče bila med nami. Spoumnim se njenoga lejpoga imena Marija Magdalena, njenoga prijetno zvenečega glasa, njene lejpe postave, njene dobroute, potrpežlivosti, hrabrosti. Ešče itak jo iščem, iščem jo povsedi, ali zaman, ne najdem je. Furt bole se oddaljava od mene. Ali po telki lejtaj ešče itak čuvam njeno najlepšo oblejko, ar verjem, ka se ednouk povrne. Ovak ne more biti. Včasih sami sebe vkanimo, ar ovak ne najdemo troušta. Naj bodejo te s skuzami napisane redi moja zahvalnost za vse njene dobroute. Suzana Guoth Porabje, 30. aprila 2009 5 »Moja ljubezen je delo z otroki« O tej ljubezni, in sicer do otrok s posebnimi potrebami, je pripovedovala Agi Holec, porabska študentka prvega letnika na Pedagoški fakulteti v Ljubljani. Izbrala je specialno in rehabilitacijsko pedagogiko, v okviru katere se seznanja s temeljnimi pedagoškimi in medicinskimi predmeti ter predmeti specialno-pedagoške stroke. Povezovanje študentov s prakso poteka v okviru hospitacij in nastopov ter obvezne prakse v ustreznih centrih za otroke, mladostnike in odrasle ter starostnike s posebnimi potrebami, v ambulantah, svetovalnih centrih, medicinskih ustanovah, domovih za ostarele in v osnovni šoli. Agi so najbolj všeč prav te prakse, v okviru katerih morajo izvesti različne aktivnosti za otroke in imajo možnost tudi v praksi spoznavati metode socialnega dela. »Pri študiju me najbolj veseli, da v okviru predmeta razvedrilne in športne igre vsak drugi ponedeljek hodimo na Zavod za usposabljanje Janeza Levca, ki si prizadeva za kakovostno in profesionalno udejanjanje vzgoje in izobraževanja otrok s posebnimi potrebami. V okviru prakse moramo za te otroke izvesti različne vaje kot naprimer vaje z žogami, plese in razne igre,« -pripoveduje z navdušenjem. Na vprašanje, zakaj bi se ukvarjala prav z otroki s posebnimi potrebami, je odgovorila, da odkar se spomni, obožuje otroke -morda je to ljubezen do otrok podedovala od mame, ki je tudi vzgojiteljica -in osebno pozna neko deklico, ki je slepa, pa tudi po televiziji je večkrat opazovala otroke s posebnimi potrebami, zato se je že zdavnaj odločila, da bo nekoč pomagala tem otrokom. Agi se je izmed dveh programov študija odločila za defektologijo za osebe z motnjami v duševnem in telesnem razvoju. »Za ta študij moraš imeti poglobljeni čut do samega hendikepiranega otroka, in zame so ti otroci nekaj posebnega in enkratnega. Všeč mi je to, da vsak od njih potrebuje drugačen pristop, saj so razlike med njimi zelo velike, recimo v razumevanju, izkušenosti, zrelosti, zaznavanju, samostojnosti. Moja ljubezen je delo z otroki, poučevanje le-teh, ustvarjanje, igranje. Z veseljem se bom ukvarjala z njimi,« -je prepričana. Poleg prakse ima Agi zelo rada še psihologijo in teorijo defektologije, ki sta zanjo zelo zanimiva predmeta. S takim navdušenjem govori o svojem študiju, da človek vedno bolj dobiva občutek, da ji je ta pisan na kožo. Povedala pa je, da se mora dvakrat toliko učiti, kot če bi se učila v madžarščini, saj je veliko izrazov, ki jih mora sproti pogledati v slovarju. »Najtežje se je izražati, ampak mislim, da mi bo sčasoma veliko lažje. Če primerjamo, kako sem lani govorila, mislim, da sem veliko napredovala. Lani, ko sem hodila na Celoletno šolo slovenskega jezika, sem se v enem letu veliko več naučila, kot sem dotlej znala. Nek jezik se je res najlažje naučiti v tisti državi, kjer ta jezik govorijo. Največ se pogovarjam s svojimi sostanovalci, ki me vedno popravljajo in se veliko naučim od njih.« Ker se mora Agi veliko učiti, ima le malo prostega časa, ampak da se spočije, skoraj vsak večer teče ali se sprehaja v bližnjem parku. Včasih je pa tudi čas za kakšno zabavo, pa veliko se druži s svojimi sosedi v študentskem domu, s katerimi se ponavadi igrajo na električnem pikadu ali pa družabno igro, človek ne jezi se. Ob vikendih pa, ko ostane v Ljubljani, tudi hodi na sprehod, se uči in gleda dobre filme na računalniku. Domov hodi ponavadi vsak drugi teden, ko ima izpite, pa ostane tudi tri tedne v študentskem domu. Kot je rekla, domotožja nima več kot na začetku, ampak je zmeraj vesela, ko pride domov v Števanovce. Nikoletta Vajda Jože Ftičar Tam, gde škrbetávka alelujo rúži … (2) Če šče v soboto ne pride, na velko soboto, de tak zatou, ka je tak nezgrüntano daleč. Nej ka ne bi štela priti. Znabiti se je promet (forgalom) stavo, ka jij telko ide na pout … Vnoči so silili v glavou kakpa ovakši zgovori pa mračno, potüu, z nerazrešenov črnjavov vrtali v čakatúr. I da je nejgvüšnost bila šče vekša, je začnolo divje pijati, muviti, vöter se sprevrgo v vihér pa nauro tülo v svislaj slamnate streje na štalaj. Ka de činio, če vse zropoče na küp? Med škripanjom kritine je trepeto šče pred hüjšov tentácijov: ka pa če se što bujo? Kak glasi lüdsko vörvanje, vihére skotijo nasilne smrti, gda se što buje. Vej se pa znan nej … ? Brodo pa grünto je dugo v nauč. Zajtra se strsno: tü pa tam je zapazo strgano strejo štal pa šoupe slamnate, razmetane po dvouri. Vse drügo je tanjao pa se paščo delati šoupe z ritonje. De sploj mogo zakrpati strejo i to ravno zdaj, gda ma šče velko pranje pred seof? Delo je kak najbole friško, tüdi zatou, ka ga je zeblo v kolena, gda je čujso ž njimi po razmočenoj streji pa zapikavo v njou nove škopnike. Gda je bilo to zasilo vredi, se je vrgo na ižo od znotra. Z vsej kautov i küklov je pomeo pavučino, kak tüdi s pohištva. Tak je prišeo do male iže. Etise je najraj odila, celou pa od tistijmao, kak se hápila špilati »modno májstrico«. V té namen je prvlejkla z varaša modlo, z drouta spleteno, po njoj je pomerjavala gvante. Ta modla droutasta je cvela od pavučine. Nej je drego v njou, ka je ne bi razlupso; nagasta prepletena s pavukovov velemeštrijov je tou – či samo zažmejri – nikaj drügo kak grijva Vika Forjanekova, v vsoj svojoj dražečoj prteglivosti. Okraugla kak z lejvka, bormeš istina! Una je, kak da bi jo plüno! -Gde si, ženska nezarenska, povej! Što vse te vživle zdaj na tom zgüblenom svejti? Si mi rejsan nej mogla ostati vörna duže kak deset lejt zakonskoga stana? Pozabila si, ka je to sakrament svetoga hižnoga svestva, jeli? Ali si se nej več segrejla pri domáčem Forjaneki, a? No povej, düni ži ednók naravnóč! - Postapo je okoli njé, ali pobašlao jo je bole v mislaj kak z rokami; naj njemi ne vujde šče tá smetena predoučba, po pavuki pripauvana! -Ka pa če bi ti frfrava žunica prletejla domou bar za kratek cajt? Bogme škoda, ka te nega: bi vidila, čütila, ka je v Forjaneki šče vrajdensko živi ogen, naj san kajšté! Žaréči kak matagőzöš! Erkóč je skočo hapták, kak da bi staupo na žaréče vógelje. Po neskunčano dugom cajti se počüto moškoga pred njov, čüdno mladoga… Dugo se nej mogo genoti od njé. Smeknolo ga pri srci, gda se nazádnje li mekno kraj od mrežaste modle, té namišlene prikázni; gron vdari, se stepo, kak rekoh zapravlan naglo bežeči čas! Namesto postapanja pa praznoga vardejvanja bi ži leko pripravo korito. Za pranje je zaprva nakano prositi sestrano (tam so meli že mašin za pranje), ali se ne bi rad kazo na vési pa se davo liden v zoube. To nej bila mala stvar, trbelo je oprati nej samo cote, liki tüdi postelino. Da ne bi dao prilike liden, ki se tak radi pasejo na nesreči svojega bližnoga, se je potegno od stüdenca v pojato, pa jo šče obložo s kukarščom. Tü je, skriti pred vulicov, ribao i voščo cejloga pou dnéva pa šče prejk, staupo je kraj samo telko, ka je Bárici zdejvo jestvine v korbeo, gda je nej mogla henjati z zandiranjom, ka de una nesla k žegni (svečat). Dečici je rad spuno njüve drovne želé. Olekšano se podržo na smej na dikličko gledouč, kak oberouk nesé korbeo proti vesničkoj kapejli. Nej njemi trbej več prositi sousede za tou opravilo. (se nadaljuje) Porabje, 30. aprila 2009 6 Stare maštarije Kak se krüšna peč zida? Prvin nej bilau taše kuče, gde vsakši leko küpi. Nega časa »Ka sam dja najvekšo redo, prejto, na regline pa zaprejto. kaš, pa že maš kreda zemlau, bi nej meli zozidanoga špajer-natau, ka bi krüj doma pekli. tista je za deset krüjov bila. Te Če bi vsigdar na regline emo leko delaš z njauv.« ta pa krüšne peči. Na špajerti Edino tisti ešče dajo delati, velke peči so tam dobre, gde odprejto, te bi tej reglinge brž • Kelko zemle se ponüca pri so küjali, v reglini pekli, krüj gde ešče djestajo močne žen-je velka družina. Gnauk se pregoreli. Gda pečeš, te pa tak ednoj peči? so pekli v peči, zaküri, pa maš deset krüjov, nanje pistiš ico.« »Kauli štiri talige trbej.« svinjam küjali nej trbej po duploma delati. • Kak je pa pri peči? • Ta zemla se vsepovsedik v kotli, vrkar na Dapa tak pravijo, tak velko »Gda se küri, te obadva oprej-najde? peči so guščice peč trbej zidati, kak velko rit to trbej meti. Gda začne ogenj »Ta zemla se zato najde.« sišili. V zimi sta ma vertinja. Kelkokrat se rit dojiti, te ženska mora cuge • Kelko časa trbej, ka se napa špajert pa doladeje, telko krüjov leko zaprejti, ka te tista vročina v pravi edna taša peč? peč künjo se speče v njej.« peči ostane.« »Pet dni, prej nede. Delaš, degrejvala. Leko • Kak se začne peč zidati? • Kak nagausti trbej krüš-laš dosta, se pa ne vidi, vöre povejmo, ka je »Najprvin se s cüglom spodi no peč popravlati? pa brž taodletijo. Tau je vse tau edna univer vözozida, potistim pa pod zalna stvar bila. podom se tak dvajsti centime-Zvün tauga, ka trov vönapravi. Šaudar notri je dobro funkci krugla, napravi se blata, pa se onerala, ešče lej začne podivati.« pa je tü bila. Pa • Kak velke kamenje trbej itak, prišo je čas, pod pod djati? gda so je začnili »Kak maš. Nej važno, ka je veldola rüšiti, ka ko ali malo. Gnauk svejta so tau že nej bilau tau lidge kaulak podkaj vküpmoderno, če je iskali. Če je velki kamen najstoj v künji špa šo, te je prlej bilau. Tak redni jert pa krüšno peč emo. Hvala ske doma, pa škejo domanji pet talig kamenje trbej za peč. Baugi, tau se je gnesden že krüj djesti. Ovak se pa že malo Samo tak se krüj redno speče, malo spremenilo, pa znauva zida. Prvin nej bila kuča, gde pa samo tak ma reden poplat. začnejo krüšne peči zidati. bi nej bila krüšna peč, zato Zato ka kamenje drži ico, cigli Samo zdaj je pa tau problem, ka prvin se je krüj vse doma nej. Po starinskom reglin pa »Tau je dosta odvisno od tau-mali cügeu, pa dostakrat ga ka nega, sto bi znau zozidati. peko. Tau je bilau obvezno, ka peč se zidata nagnauk. Zato ga, sto kak küri. Bauta dugo dvakrat v rokej obrneš, če ti V Porabji več sploj nega tašo-peč mogla biti. Gda je stoj slu-pa morata dva zidara biti, zdrži, pod po dvajsti lejtaj trbej paše ali nej.« ga človeka. čajno kučo delo, se je najprej eden tau ne more. Eden redi menjavati. Zato ka gda ženska • Kelko peči ste že zozidali V Markovcaj sam Karela Ča-brigo za špajert pa za peč, naj peč, drugi se pa s špajertom na omali dosta vode majo, pa dotejgamau? sara (Djantjin Kari) gorpoi-ma krüj.« spravla.« tau na žardjave cügle kvapi, te »Nejsam računo, dapa dosta. sko pa nje sam spitavo, kak se • Če stoj zdaj šké peč zidati, • Krüšna peč pa špajert do-se tej začnejo lüščiti.« V Markovci vejn nega taše krüšna peč zida, zato ka oni odkec leko spravi vcuj ža-bre cuge morata meti, zato • Kak se bauta zida? kuče, gde bi nej delo.« so mojster tauma dela. lejzge pa material? ka ovak neta dobro pekla »Tau v kraug zidaš, pa eden • Sto da bola zidati te krüš • Kak ste se vi tau maštarijo »V Adrijanci eden šlosar dela, pa küjala, nej? cügeu drugoga drži. Malo je ne peči, tisti varašanci, šteri vönavčili? šteri šubar, dverica pa ka ešče »Tak pravijo, če redne cuge ne pošprickaš, naj ne baudejo so pokipüvali pri vas kuče, »Tau maštarijo sam se vönav-trbej, vej naprajti. Njema po napraviš, te je špajert glüpi, prašnati cigli, z blatov ga na-ali vaščani? čo že tam kauli šestdesetoga telefonu samo povejš, pa te on zato ka cejla ica tavöleti. Bauk-mažeš, pa on tam stoji, kama »Bola vaščani, tisti šteri škejo leta. Moj saused, šteri je že za krüšno peč vse napravi.« še je, če je cug malo menši, ga dejaš. Kak zidaš kraug, oni čisti pa zdravi domanji krüj mrau, me je vsigdar s seuv • Mere ma nej trbej prajti? zato ka te menja drv trbej, pa sebe španajo. Najvekšo delo djesti.« zvau, kama koli je üšo delat. »Če je slučajno eden šubar se prlej segreje. Ovak ico vö v je tak bauto zozidati. Gda v • Bilau je tak, ka gda ste Poleti tak dvej, trij krüšne dugi, tisti se leko prejkvrejže raur pistiš, pa samo dosta drv bauto slejdjen cügeu notra peč zozidali pa ste nutzaküpeči smo zozidali. Tak sam se pa nazaj zašfarca. Ovak so tazaküriš. Stara künje so zato zakoveš, te leko povejš, ka je rili, se je kadila? te navčo, kak trbej krüšno peč pa dverica pa šubar na stan-tople bile, ka se je krüšna peč krüšna peč gotova.« »Bilau, dapa nej zato, ka sam zidati.« dard.« prejksegrejla pa dugo je držala • Kakšno blato nücate, gda nej dobro zozido, liki zato, ka • Kelko časa je trbelo vam k • Prvin se je vcuj k peči ko-toploto.« peč zidate? na rauri so dverice nej bile notauma, gda ste že sami zna-teu tö zozido, vi ga ešče tö • V kelko mesti se leko po-»Rdjavo ridjajco, samo ne tradjane. Zato nej bilau cuga. li delati? delate? stavla cug? smej biti šaudar notri. Tau Veter na te dverice nutrafudo, »Ka stalno delam, tau je že tak »Tej kotli se več sploj ne delajo, »Špajert ma dva pod regline, zemlau nej slobaudno kopati, nam je pa pri reglini dim vöredno dvajsti lejt.« zato ka v njij so svinjam küja-peč pa naprej pa ozari, tau je liki samo strügati.« üšo. Srce mi je začnilo bola • Dajo ešče redti krüšne li, mesau so kadili, dapa tau vsevküp štiri. Samo tej cugi • Zaka? redkejše biti. Gde mora zdaj peči zdaj tö? zdaj že nej trbej.« pred rauri vsi vküppridejo.« »Zato, ka če ti kopaš, te ti maš biti falinga, sam si zmišlavo. »Te peči zdaj že redno dola • Vejn, ka so krüšne peči nej • Kak tbej pri špajerti po-grüde. Če pa lopau z motikov Hvala Baugi, padaš je leto pa dejo. Zato, ka pek v vsaki dvej gnako velke. Kak velka je bila stavlati cug? strüžaš, te pa maš rajo zem-pravo, ka on je pozabo dverivöraj pela kauli krüj, pa si ga najvekša, ka ste go vi zidali? »Če küjaš, te ozari maš od-lau. Malo z vodauv pošpric-ce nazaj djati.« Karel Holec Porabje, 30. aprila 2009 7 SRAKINO GNEJZDO SRAKE ČRNEMLAKE Na starom oreji si je mlada sraka v lüknji naprajla gnezdo. Istina, ka je una mlada sraka gé, depa ranč tak vej kradnoti, kak tou delajo velke srake. Ja, kakšna sraka pa bi bila, če bi tou nej vedla delati, ka nej? Že od najbole mladi noug go zovejo sraka Črnamlaka. Tou pa zato, ka se najraj drži tam pri Črni mlakaj. Kradne, kradne pa vseposedi, samo naj se njoj prilika pokaže. Tak kak tistoga dneva, gda je najšla… Lidge so inda nej po bautaj ojdili. Tej inda je rejsan eške tam daleč, daleč, nazaj. Lidge so si vse sami spravlali, ka njim je za žitek trbelo. Gnesden zvekšoga vse küpimo. Pa radi mamo baute, samo če so pejnezi v žepki. -Srake ne moremo ojditi v bauto, ka bi kaj küpile, si je brodila sraka Črnamlaka. Lejtala je više baute srejdi vesi pa si želejla, ka bi una tö leko v bauto prišla. Depa, kak? Gledala je lidi, kak ojdijo s praznimi cejkarami nut v bauto, s punimi pa iz nje. Jaj, ka vse dobroga je vidla. Pa je njeno želenje gratalo eške vekšo. Večer je spati nej mogla, tak je brodila od toga, kak bi una leko v bauto šla. -Znouva samo na sumarije brodi. Ka pa leko sraka dela v bauti, so se zgučavale od njene nevoule druge srake. -Noure ste vi, nej pa ge! si je brodila. - Vej pa je tam telko vsega za kradnoti, ka bi leko kradnola cejlo leto. Drugi den je znouva lejtala više baute. Zmejs si je doj vsela tö pa nastrgavala v bauto. Tak je lačna gratala, ka je skur preminoula od lakote. Depa tou nej bila istinska lakota. Njene oči so lačne gratale. Pa bole je BAUTA gledala, bole so bile lačne te oči. Zato se je vsejla gor na rour, samo naj več ne gleda. Vej bi se njoj pa leko eške zmejšalo. Tak je tam sedejla pa sedejla pa brodila pa brodila, kak naj v bauto pride. Nagnouk je čüla, ka so se zadnje dveri odprle. Bautošica je vö nesla nikšne škatüle. Tak nagnouk je odletejla nad zadnje dveri nut pa se potegnola v najbole kmičen kout. Tam je čakala pa čakala pa li samo čakala, gda so nej bauto doj zaprli. Ostanola je vcejlak sama. Skur je djukala od sreče. Una sama pa cejla bauta samo za njou! -Najprva, kak kakoli drugoga, mo gejla, si je prajla sama sebi pa že s klünom trgala škatülo s keksami. Gda je zejla eden keks, je začnola klüvati čokolado. Najbole pa lešnike v čokoladi. Pa je po tejm sladkom gestiji načnola klobaso. Kak je žmana bila! Pa je že vidla, ka je nut pri klobasi špek tö. Brž je eške njega začnola klüvati. V ednoj vöri se je tak nasünola, ka je več nej ojditi mogla, leteti pa eške menje. Tam nut pri klobasaj je dala glavou pod perout pa zaspala. Skur je že den biu, gda se je prebidila. Brž je zajtrik zejla, po tejm pa z vsej stelažaj začnola doj metati kak njoj je prišlo pred klün. Tou ti je bilou veseldje! Nagnouk je vse nakli bilou. Na konci je vzela v klün zlati pejnez, ka je nut čokolada bila. Z njim je čakala, ka bauto odprejo. Gda je prva bautošica nut stoupila v bauto, je skur omedlejla. Kak bi pa nej, vej je pa vse nakli bilou! Samo je stala z oprejtimi lampami pa gledala. Ranč je nej vidla, kak je sraka Črnamlaka odletejla tavö. Kuman je čakala, ka pride do svojoga gnezda. Kuman je čakala, ka druge srake zvejdijo, kak je v bauti bilou. Cejli den njim je tumačila od baute, od dobroga pa žmanoga gestija pa njim gizdavo kazala zlati pejnez, ka je nut čokolada. -Dun je v bauti bila, so nevoškeno srakale srake. -Depa baute so dun nej za srake, tou je gé tak istina, kak tou, ka smo najbole čedne od vsej drugi ftičov, so bile nevoškene eške bole. Sraka Črnamlaka pa je bila tiüma. Una je že vejdla, ka leko srake v bauti na velki kradnejo. Vej so pa zato na svejti, ka nej? Miki Roš 9 učencev in naš učitelj-spremljevalec smo 17. aprila zjutraj ob 7. uri čakali avtobus pred trgovino v Števanovcih. Avtobus je bil že skoraj poln, ker so na njem že sedeli učenci in učiteljice z DOŠ Jožefa Košiča na Gornjem Seniku ter sekretarka Klara Fodor, predstavnica Zveze Slovencev na Madžarskem. 26 učencev in 5 spremljevalcev je prestopilo mejo na Verici. Naša sploh ne stara, ampak »stara znanka«, vodička Violeta, nas je z nasmejanim obrazom in polno »krüšno drvénčico« bonbončkov pozdravila v Republiki Sloveniji že takoj v Čepincih. Na kratko nam je predstavila naš celodnevni program, ki smo si ga zaslužili s sodelovanjem na porabskem literarnem kvizu, stroške izleta pa je pokrilo slovensko žitnico Slovenije, široka polja in lepo urejene vasice. V Lendavi smo si ogledali grad (razstavo kiparja Györgya Zale in druge stalne in začasne zbirke), studio radia MMR in središče Bánffy. V kulturnem centru je zelo velik oder in ima 444 sedežev. Potem smo šli na kosilo v restavracijo Hotela domov v Porabje, smo bili vsi zadovoljni. Preberimo nekaj mnenj naših učencev in bomo videli, zakaj. Edina Horvat: Meni je bilo najbolj všeč v Moravskih Topli cah. Velikokrat sem se spustila po zelenem in modrem toboganu. Čudovito je bilo. Še večkrat bi rada šla tja. Še nikdar Dora Domjan: Meni je bilo všeč na lendavskem gradu, v muzeju pa razstava metuljev in seveda v Moravskih Toplicah, kjer smo se dosti kopali. Zelo zanimivo je bilo v čevljarskem muzeju v Turnišču. Zelo dobro sem se počutila na izletu. Angela Ropoš: Meni je bilo najbolj všeč v Lendavi (grad in središče Bánffy). V Moravskih Toplicah je bilo tudi dobro. Veliko sem se kopala. Richard Kürnjek: Meni je bilo najbolj všeč v Termah 3000. Kopanje je bilo »ful« dobro. Tudi z večerjo sem bil zelo zadovoljen. Cintia Šooš: Meni je bilo najbolj všeč v Moravskih Toplicah. Kopala sem se skoraj v vseh bazenih. Zelo lepo sem se imela na izletu. Že komaj čakam, da bom lahko šla na povedovalci. (Grozno je bilo!) V Termah 3000 smo se kopali in spuščali po toboganih. V Lendavi smo videli grad. V Turnišču smo obiskali čevljarski muzej. Martin Dončec: Meni je bil všeč MMR, Terme 3000, kjer smo se kopali in spuščali po toboganih. V Lendavi smo videli delo v radijskem in televizijskem studiu pa grad. Zelo dobro je bilo na izletu. Daniel Lőrincz: Meni so bili všeč MMR, Terme 3000, kopanje in tobogani. Bil je zelo dober izlet. Richard Hodač: Meni je bilo najbolj všeč v Moravskih Toplicah. Velikokrat sem se spustil po zelenem in modrem toboganu. Čudovito je bilo. Zelo dobro sem se počutil na izletu. Žal, naslednje leto ne bom šolsko ministrstvo. Lipa, popoldne pa na kopanje letovanje v Piran. Tudi tam se šel, ker se bom učil že v vali v Lendavo. Med potjo smo se ustavili še Lahko smo poslušali oddajo Robert Grebenar: Meni je Števanovski Med potjo v Veliki Polani, kjer smo si v živo. Nisem mislila, da je v bil všeč studio MMR in RTV izletniki smo vi-ogledali rojstno hišo Miška studiu radia MMR toliko mo-Slovenija. Tudi jaz sem lahko d e l i Kranjca. Zvečer, ko smo prišli dernih računalnikov. govoril, tako kot resnični na- Porabje, 30. aprila 2009 smo poto-v Moravske Toplice. nisem bila v radijskem studiu. bom veliko kopala in sončila. Sombotelu. PETEK, 01.05.2009, I. SPORED TVS 6.10 KULTURA, ODMEVI, 7.00 GODBENO DRUŠTVO RUDARJEV IDRIJA, 7.20 POPAJ IŠČE OČETA, KAN. FILM, 8.10 V AFRIKI, RIS., 8.35 JUNAK, KRATKI FILM, 8.50 OTROŠKE PESMI, 9.15 ENAJSTA ŠOLA, 9.45 DOLGCAJT, 10.40 POT V NEZNANO, MLAD. FILM, 11.30 TO BO MOJ POKLIC: MIZAR, 12.00 TO BO MOJ POKLIC: POLAGALEC KERAMIČNIH PLOŠČIC, 12.25 OSMI DAN, 13.00 POROČILA, ŠPORT, VREME, 13.20 SVET, KOT GA RAZUME MONSANTO, FR. SER., 14.15 PIRAMIDE, 14.45 SLOVENCI V ITALIJI, 15.20 MOSTOVI – HIDAK, 15.55 DOKTOR PES, 16.10 SIMON V DEŽELI RISB, RIS., 16.15 PORTRET, 16.30 V PRIČAKOVANJU BOŽIČA, 17.00 POROČILA, ŠPORT, VREME, 17.15 POSEBNA PONUDBA, 17.50 DUHOVNI UTRIP, 18.05 UMKO, 18.40 LOJZEK, RIS., 18.45 ZAKAJ?, RIS., 19.00 DNEVNIK, VREME, ŠPORT, EUTRINKI, 19.55 HOTEL POLDRUGA ZVEZDICA, 20.30 NA ZDRAVJE!, 21.45 DO KONCA IN NAPREJ, SLOV. FILM, 23.15 POROČILA, VREME, ŠPORT, 23.40 POLNOČNI KLUB, 0.55 DUHOVNI UTRIP, 1.10 SEDMA MOČ OSAMOSVOJITVE -TV DNEVNIK 01.05.1991, 1.35 DNEVNIK, 2.05 DNEVNIK ZAMEJSKE TV, 2.30 INFOKANAL PETEK, 01.05.2009, II. SPORED TVS 6.30 INFOKANAL, 10.10 TV PRODAJA, 10.40 GLASNIK, ODDAJA TV MARIBOR, 11.05 UMETNI RAJ, 11.30 ANDRAŽ ŠALAMUN - MAH IN SREBRO (1995), 11.40 EVROPSKI MAGAZIN, 12.10 ČRNO BELI ČASI, 12.25 SEDMA MOČ OSAMOSVOJITVE -TV DNEVNIK 01.05.1991, 12.50 ŽOGARIJA, 13.20 TV PRODAJA, 13.55 ŽIVELO ŽIVLJENJE LUKA DE, 15.05 KONCERT PIHALNEGA ORKESTRA SVEA ZAGORJE, 16.30 PRIMORSKI MOZAIK, 17.00 ŠTUDENTSKA , 17.20 MOSTOVI - HIDAK, 17.55 V DOBRI DRUŽBI Z BLAŽEM, 18.55 O PESNIŠTVU Z MARJANOM DOUGANOM, 20.00 SREDNJEVEŠKE METROPOLE, NEMŠ.-KAN. SER., 20.55 ŽELITE, MILORD?, ANG. NAD., 21.45 VOLK, ŠPAN. FILM, 23.45 LOTO, DAN. FILM, 1.10 SVITANJE, AM. NAD., 1.55 INFOKANAL * * * SOBOTA, 02.05.2009, I. SPORED TVS 7.00 ZGODBE IZ ŠKOLJKE, 7.35 NAUČIMO SE PESMICO Z MELITO OSOJNIK; TIMOTEJ HODI V ŠOLO, RIS.; PISANA BRAZILIJA, OTR. NAD., 8.55 DIVJE KOKOŠKE, NEMŠ. FILM, 10.45 1.MAJ -PRAZNIK NEDELA, 12.00 TEDNIK, 13.00 POROČILA, ŠPORT, VREME, 13.15 TRANZISTOR, 13.55 ROŽNATI PANTER, RIS., 14.00 PRVI MAJ, AM. FILM, 15.55 O ŽIVALIH IN LJUDEH, 16.10 LABIRINT – VITALNOST, 17.00 POROČILA, ŠPORT, VREME, 17.15 OZARE, 17.20 ZAKAJ PA NE, 17.25 NA VRTU, 17.50 NAGRADNA IGRA, 18.05 Z DAMIJANOM, 18.35 MALA KRALJIČNA, RIS., 19.00 DNEVNIK, UTRIP, VREME, ŠPORT, 19.55 FILMSKI SPODRSLJAJI, 20.05 NE ČAKAJ NA MAJ, SLOV. FILM, 22.00 POROČILA, VREME, ŠPORT, 22.25 HRI-BAR, 23.30 DEADWOOD, AM. NAD., 0.20 SEDMA MOČ OSAMOSVOJITVE - TV DNEVNIK 02.05.1991, 0.45 DNEVNIK, 1.05 DNEVNIK SLOVENCEV V ITALIJI, 1.30 INFOKANAL SOBOTA, 02.05.2009, II. SPORED TVS 6.30 ZABAVNI INFOKANAL, 8.55 TV PRODAJA, 9.25 SKOZI ČAS, 9.35 KONCERT PIHALNEGA ORKESTRA SVEA ZAGORJE IN PIIHALNEGA ORKESTRA LOGATEC Z GOSTI, 10.55 SEDMA MOČ OSAMOSVOJITVE TV DNEVNIK 02.05.1991, 11.20 POSEBNA PONUDBA, 11.40 PRIMORSKI MOZAIK, 12.10 ŠTUDENTSKA, 12.30 SREDNJEVEŠKE METROPOLE, NEMŠ.KAN. DOK. SER., 13.20 GLASBENI SPOMINI Z BORISOM KOPITARJEM, 14.20 TV PRODAJA, 14.50 POMEŽIK SONCU, POSNETEK HUMANITARNEGA KONCERTA, 16.30 LJUBEZEN NAM JE VSEM V POGUBO, TV FILM, 18.30 MESTO NA ROBU, DOK. ODD., 19.20 NOGOMETNI MAGAZIN NZS, 19.55 NOGOMET, TEKMA LIGE TELEKOM: MARIBOR - DOMŽALE, 21.55 BLEŠČICA, 22.25 SLOVENSKI MAGAZIN, 22.50 ŽIVLJENJE DAVIDA GALA, AM. FILM, 0.55 VIS CARINA, KONCERT SLOVENSKE PUNK SKUPINE, 1.50 ZABAVNI INFOKANAL * * * NEDELJA, 03.05.2009, I. SPORED TVS 7.00 ŽIV ŽAV, 8.55 ŽOGARIJA - KO IGRA SE IN USTVARJA MULARIJA, 9.30 ZGODBE IZ DIVJINE, ANG. DOK. NAN., 10.00 PODPORNICA, PRENOS EVANGELIČANSKE HUMANITARNE PRIREDITVE, 11.00 IZVIR(N)I, 11.30 OBZORJA DUHA, 12.00 LJUDJE IN ZEMLJA, 13.00 POROČILA, ŠPORT, VREME, 13.15 NA ZDRAVJE!, 14.30 PRVI IN DRUGI, 15.00 NLP, 15.00 GLASBENI TROBOJ, 15.40 NEDELJSKO OKO Z MARJANOM JERMANOM, 15.45 ŠPORT, 16.00 DRUŽABNA, 16.25 KUHARSKA ODDAJA Z NIGELLO LAWSON, 17.00 POROČILA, ŠPORT, VREME, 17.15 NAGLAS!, 17.20 FOKUS, 18.25 ŽREBANJE LOTA, 18.40 MAKS IN RUBI, RIS., 18.45 JANI NANI, RIS., 19.00 DNEVNIK, ZRCALO TEDNA, VREME, ŠPORT, 19.55 SPET DOMA, 21.45 INTERVJU: PROF. JANEZ ARNEŽ, 22.40 POROČILA, VREME, ŠPORT, 23.00 KOMISAR IN MORJE, NEMŠ. NAD., 0.35 SEDMA MOČ OSAMOSVOJITVE - TV DNEVNIK 03.05.1991, 1.00 DNEVNIK, 1.20 DNEVNIK SLOVENCEV V ITALIJI, 1.50 INFOKANAL NEDELJA, 03.05.2009, II. SPORED TVS 6.30 ZABAVNI INFOKANAL, 6.55 TV PRODAJA, 7.25 SKOZI ČAS, 7.35 SEDMA MOČ OSAMOSVOJITVE - TV DNEVNIK 03.05.1991, 8.00 GLOBUS, 8.30 DOTIK T-RAJANJA, KONCERT OB 60. OBLETNICI FS TINE ROŽANC, 9.10 TV PRODAJA, 9.40 TRANZISTOR, 10.20 POMAGAJMO SI, 10.50 SLOVENSKI MAGAZIN, 11.15 DRAGONJA - SKRIVNOSTNA REKA, DOK. ODD., 12.05 TURBULENCA: VAS IN MESTO, 12.55 ADIJO, KNAPI, DOK. ODD., 13.45 NOGOMETNI MAGAZIN NZS, 14.25 NOGOMET, TEKMA ANGLEŠKE LIGE: LIVERPOOL - NEWCASTLE, 16.50 DRUGA GODBA 2008: KATALENA, 17.50 BOSONOGA GROFICA, AM. FILM, 20.00 NAJLEPŠI POHODI PO SVETU, AVSTRAL. DOK. SER., 21.10 DOKTOR ŽIVAGO, RUS. LIT. NAD., 22.00 V KOLESJU PRAVICE, ANG. NAD., 23.00 NA UTRIP SRCA: TRANSKRIPCIJE, ZBOR ACCENTUS, 23.45 RDEČA REKA, AM. ČB FILM, 1.55 ZABAVNI INFOKANAL * * * PONEDELJEK, 04.05.2009, I. SPORED TVS 6.30 UTRIP, 6.40 ZRCALO TEDNA, 7.00 POROČILA, 7.05 DOBRO JUTRO, 9.10 ANIMALIJA, RIS., 9.35 KO IGRA SE IN USTVARJA MULARIJA, 10.05 IZ POPOTNE TORBE: PORTRET, 10.20 TUJCI, KRATKI FILM, 10.35 V PRIČAKOVANJU BOŽIČA, NORV. NAN., 11.00 PIONIR VESOLJSKIH POTOVANJ, DOK. ODD., 12.00 LJUDJE IN ZEMLJA, 13.00 POROČILA, ŠPORT, VREME, 13.15 NEZNANA AFRIKA, ANG. DOK. SER., 13.55 ZLATOLASKA, 15.00 POROČILA, 15.10 DOBER DAN, KOROŠKA, 15.45 GRIMMOVE PRAVLJICE: MOJSTER TAT, RIS., 16.10 PISANA BRAZILIJA, OTR. NAD., 16.25 MOJA SLIKA, LUTK. NAN., 17.00 NOVICE, SLOVENSKA KRONIKA, ŠPORT, VREME, 17.30 GLASBENI SPOMINI Z BORISOM KOPITARJEM, 18.25 ŽREBANJE 3X3 PLUS 6, 18.35 PIPI IN MELKIJAD, RIS., 18.40 DRAGI DOMEK, RIS., 19.00 DNEVNIK, VREME, ŠPORT, 19.55 TARČA, 21.10 FRASIER, AM. HUM. NAD., 21.45 NA Naslov uredništva: RS za Slovence v zamejstvu in po svetu H-9970 Monošter, ter Javnega sklada za narodne in etnične Gárdonyi G. ul. 1.; p.p. 77, manjšine na Madžarskem. tel.: 94/380-767; Naročnina: za Madžarsko letno 2.600 e-mail: porabje@mail.datanet.hu HUF, za Slovenijo 22 EUR. Za ostale ISSN 1218-7062 ČASOPIS države 52 EUR ali 52 USD. Tisk: SLOVENCEV NA MADŽARSKEM TISKARNA KLAR d.o.o. Številka bančnega računa: HU15 1174 Izhaja vsak četrtek Lendavska 1; 9000 Murska Sobota; 7068 2000 1357, Glavna in odgovorna urednica Slovenija SWIFT koda: OTPVHUHB Marijana Sukič LEPŠE, 22.20 ODMEVI, KULTURA, ŠPORT, VREME, 23.25 PODOBA PODOBE, 23.50 GLASBENI VEČER: FIESTA LATINA, SIMFONIKI RTV SLOVENIJA, 1.25 SEDMA MOČ OSAMOSVOJITVE -TV DNEVNIK 04.05.1991, 1.45 DNEVNIK, 2.20 DNEVNIK SLOVENCEV V ITALIJI, 2.50 INFOKANAL PONEDELJEK, 04.05.2009, II. SPORED TVS 6.30 INFOKANAL, 10.40 TV PRODAJA, 11.10 SOBOTNO POPOLDNE, 13.25 TV PRODAJA, 13.55 DOTIK T-RAJANJA, KONCERT OB 60. OBLETNICI FS TINE ROŽANC, 14.35 SLOVENCI V ITALIJI, 15.05 POSEBNA PONUDBA, 15.25 SEDMA MOČ OSAMOSVOJITVE - TV DNEVNIK 04.05.1991, 15.50 OSMI DAN, 16.40 SLOVENSKI MAGAZIN, 17.05 PRVI IN DRUGI, 17.30 TO BO MOJ POKLIC: POLAGALEC KERAMIČNIH PLOŠČIC, 18.00 FRASIER, AM. HUM. NAD., 18.20 ODKAR SI ODŠLA, ANG. HUM. NAD., 18.55 LABIRINT – VITALNOST, 20.00 POGLED Z NEBA, FR. DOK. SER., 21.00 STUDIO CITY, 22.00 KNJIGA MENE BRIGA, 22.20 MED VOLKOVI, AM. FILM, 0.00 POGLED Z NEBA, FR. SER., 0.55 INFOKANAL * * * TOREK, 05.05.2009, I. SPORED TVS 6.10 KULTURA, ODMEVI, 7.00 POROČILA, DOBRO JUTRO, 9.10 SAPRAMIŠKA, 9.30 PRAVLJICA O SRAKI, KI JE HOTELA VISOKO LETETI, 9.40 PISANA BRAZILIJA, OTR. NAD., 10.00 MOJA SLIKA, LUTK. NAN., 10.25 ZGODBE IZ ŠKOLJKE, 11.00 POGLED Z NEBA, FR. SER.,11.55 PROF. JANEZ ARNEŽ, 13.00 POROČILA, ŠPORT, VREME, 13.40 PODOBA PODOBE, 14.05 DUHOVNI UTRIP, 14.20 OBZORJA DUHA, 15.10 MOSTOVI – HIDAK, 15.45 VALE IN LAJČI, RIS., 16.05 PROFESOR PUSTOLOVEC, 16.25 ZGODBE IZ DIVJINE, 17.00 NOVICE, SLOVENSKA KRONIKA, ŠPORT, VREME, 17.30 DR. IGNACIJ VOJE -NAGRAJENEC ZA ŽIVLJENJSKO DELO, 18.00 KNJIGA MENE BRIGA, 18.20 ODPETI PESNIKI, 18.30 ŽREBANJE ASTRA, 18.40 MILAN, RIS., HUPKO, TROBILKA IN PIHEC, RIS., 19.00 DNEVNIK, VREME, ŠPORT, 19.55 PIRAMIDA, 21.00 STARA BREMENA, NOVA BREMENA, DOK. ODD., 22.00 ODMEVI, KULTURA, ŠPORT, VREME, 23.00 EVROPSKI MUSLIMANI IN VZHODNI KRISTJANI, FR. DOK. ODD., 0.00 PRAVA IDEJA!, 0.25 DR. IGNACIJ VOJE -NAGRAJENEC ZA ŽIVLJENJSKO DELO, 0.55 SEDMA MOČ OSAMOSVOJITVE -TV DNEVNIK 05.05.1991, 1.20 DNEVNIK, 1.55 DNEVNIK SLOVENCEV V ITALIJI, 2.20 INFOKANAL TOREK, 05.05.2009, II. SPORED TVS 6.30 INFOKANAL, 8.10 TV PRODAJA, 8.40 NLP, 11.45 GLASBENI SPOMINI Z BORISOM KOPITARJEM, 12.40 NA LEPŠE, 13.10 DOBER DAN, KOROŠKA, 13.40 BLEŠČICA, 14.10 STUDIO CITY, 15.05 IZVIR(N)I, 15.35 SEDMA MOČ OSAMOSVOJITVE -TV DNEVNIK 05.05.1991, 16.00 TV PRODAJA, 16.30 ROKOMETNI MAGAZIN, 16.55 GLASNIK, 17.20 MOSTOVI – HIDAK, 18.00 V DOBRI DRUŽBI S SMILJANOM, 19.00 VEČERNI GOST: TOMO KRIŽNAR, 20.00 MUZIKAJETO: ROCK, 20.35 GLOBUS, 21.05 PRAVA IDEJA!, 21.30 DEDIŠČINA EVROPE: RAZUZDANEC, ANG. FILM, 23.20 VRHUNCI ANGLEŠKE NOGOMETNE LIGE, 0.10 ROKOMETNI MAGAZIN, 0.35 TRANZISTOR, 1.15 INFOKANAL * * * SREDA, 06.05.2009, I. SPORED TVS 6.10 KULTURA, 6.15 ODMEVI, 7.00 POROČILA, DOBRO JUTRO, 9.10 NEKOČ JE BILO ŽIVLJENJE, RIS. NAN., 9.45 GRIMMOVE PRAVLJICE: MOJSTER TAT, RIS. NAN., 10.10 PROFESOR PUSTOLOVEC, 10.30 SLOVENSKI VODNI KROG: HUDINJA, 10.55 KNJIGA MENE BRIGA, 11.20 PROF. DR. IGNACIJ VOJE -ZOISOV NAGRAJENEC ZA ŽIVLJENJSKO DELO, 11.55 STARA BREMENA, NOVA BREMENA, DOK. ODD., 13.00 POROČILA, ŠPORT, VREME, 13.15 TARČA, 14.25 IZVIR(N)I, ODDAJA O LJUBITELJSKI KULTURI, 15.00 POROČILA, 15.10 MOSTOVI – HIDAK, 15.45 NILS HOLGERSON, RIS. NAN., 16.10 MALE SIVE CELICE, KVIZ, 17.00 NOVICE, SLOVENSKA KRONIKA, ŠPORT, VREME, 17.30 TURBULENCA, 18.25 ŽREBANJE LOTA, 18.35 TINČEK, RIS., 18.40 OZI BU, RIS., 19.00 DNEVNIK, VREME, ŠPORT, 20.05 PREVARA, AM. FILM, 22.05 ODMEVI, KULTURA, ŠPORT, VREME, 23.15 OMIZJE, 0.30 TURBULENCA, 1.20 SEDMA MOČ OSAMOSVOJITVE -TV DNEVNIK 06.05.1991, 1.50 DNEVNIK, 2.30 DNEVNIK SLOVENCEV V ITALIJI, 2.55 INFOKANAL SREDA, 06.05.2009, II. SPORED TVS 6.30 INFOKANAL, 9.00 TV PRODAJA, 9.30 VRHUNCI ANGLEŠKE NOGOMETNE LIGE, 10.20 SPET DOMA, 12.05 HRI-BAR, 13.05 PRAVA IDEJA!, 13.30 SEDMA MOČ OSAMOSVOJITVE - TV DNEVNIK 06.05.1991, 14.00 GLASBENI VEČER, 15.30 TV PRODAJA, 16.00 ČRNO BELI ČASI, 16.25 NOGOMET, TEKMA LIGE TELEKOM: NAFTA - MARIBOR, 18.40 O ŽIVALIH IN LJUDEH, 18.55 NA VRTU, 19.20 Z DAMIJANOM, 19.55 ROKOMET (M), TEKMA LIGE MIK: GORENJE -CIMOS KOPER, 21.30 RADIO ŠTUDENT, DOK. FELJTON, 21.55 LEPA VIDA, TV PRIREDBA PREDSTAVE KOREODRAMA LJUBLJANA, 22.45 SLOVENSKA JAZZ SCENA: VOKAL XTRAVAGANZZA - PERPETUUM JAZZILE IN BR6, 23.35 OČARLJIVI BEAU BRUMMEL, ANG. TV FILM, 0.55 ZABAVNI INFOKANAL * * * ČETRTEK, 07.05.2009, I. SPORED TVS 6.10 KULTURA, ODMEVI, 7.00 POROČILA, DOBRO JUTRO, 9.10 NILS HOLGERSON, RIS., 9.35 MALE SIVE CELICE, KVIZ, 10.20 ČAROBNO DREVO, POLJS. OTR. NAN., 10.50 TURBULENCA, 11.40 OMIZJE, 13.00 POROČILA, ŠPORT, VREME, 13.15 HOTEL POLDRUGA ZVEZDICA: NA POL DROGA, 13.50 PIRAMIDA, 15.00 POROČILA, 15.10 MOSTOVI – HIDAK, 15.45 ANIMALIJA, RIS., 16.10 SERENADA, KRATKI FILM, 16.25 ENAJSTA ŠOLA, 17.00 NOVICE, SLOVENSKA KRONIKA, ŠPORT, VREME, 17.30 JASNO IN GLASNO, 18.30 ŽREBANJE DETELJICE, 18.40 NUKI IN PRIJATELJI, RIS., 18.45 PUJSA PEPA, RIS., 19.00 DNEVNIK, VREME, ŠPORT, 19.55 TEDNIK, 21.00 POD KRINKO V SEVERNI KOREJI, AM. DOK. ODD., 22.00 ODMEVI, KULTURA, ŠPORT, VREME, 23.05 OSMI DAN, 23.35 BESEDE IN SLIKE, 23.50 SEDMA MOČ OSAMOSVOJITVE - TV DNEVNIK 07.05.1991, 0.15 DNEVNIK, 0.50 DNEVNIK SLOVENCEV V ITALIJI, 1.15 INFOKANAL ČETRTEK, 07.05.2009, II. SPORED TVS 6.30 INFOKANAL, 11.05 TV PRODAJA, 11.35 GLOBUS, 12.05 SEDMA MOČ OSAMOSVOJITVE -TV DNEVNIK 07.05.1991, 12.30 NAJLEPŠI POHODI PO SVETU, AVSTRAL. DOK. SER., 13.40 NEZNANA AFRIKA, ANG. DOK. SER., 14.10 NA LEPŠE, 14.40 SLOVENSKA JAZZ SCENA: VOKAL XTRAVAGANZZA -PERPETUUM JAZZILE IN BR6, 15.30 EVROPSKI MAGAZIN, 16.00 LYNX MAGAZIN, 16.30 MOSTOVI – HIDAK, 17.00 TO BO MOJ POKLIC: ORODJAR, 17.30 ŽELITE, MILORD?, ANG. HUM. NAD., 18.25 NOGOMET, TEKMA POKALA UEFA: ŠAHTJOR -DINAMO (K), POLFINALE, 20.20 NOGOMET, TEKMA POKALA UEFA: HAMBURGER SV -WERDER, POLFINALE, 22.45 JASNOVIDKA, AM. NAD., 23.25 DR. HALIFAXOVA, AVSTRAL. NAD., 1.00 ZABAVNI INFOKANAL Časopis izhaja z denarno pomočjo Urada Velko delo »Zranje mo velko delo meli v krčmej,« je razglasila krčmarica Žaba. »Zato si fraj den vzemi v slüžbi, ka mo malali krčmou!« je zapovejdala možej Djoniji. Pa je eške prajla Brnčkovomi Gusteki, naj un tö pride pomagat pa njegov brat Lujzek ranč tak. Kak so tou možakarge z Dolejnec pa z Büdinec zvejdli, so se brž nut zglasili, ka uni tö pridejo pomagat. »Na, pa boš leko dun v slüžbo išo,« je povedala Djoniji, un pa je že pelo farbo v krčmo, una pa spat, ka trbej rano stanoti. Na drugi den je bila krčma Pri Žabi puna kak v najboukši časaj. Najbole krepki možakarge so vö odnesli tisto najbole žmetno, tisti nej najbole pri močaj so pokrivali šank pa vse tisto, ka nejso vö odnesli. Po tejm so začnoli malati. Na, škeli so začnoti, depa eden je biu bole mouder od drugoga. Eden se je bole razmo v malarijo kak drugi. Zato so se doj vseli, ka se dun zgučijo, steroga do poslüšali. »Vi mi samo povejte, kak trbej tou delati, pa mo tak delo!« je škeu začnoti z delom Brnčkov Gustek. Depa nej pa nej so se mogli zgučati. Pa bi si nika nej mogli zgučati, če bi nej krčmarica Žaba tak, kak samo una vej, zdignola glas: »Zdaj pa dojde! Začnite farbati kouli šanka pa tadale doj do dveri!« Pa so začnoli. Brnčkoviva sta farbala kouli šanka, drugi pa vsikši na svojom kraji. Za tri vöre je bila krčma vöomalana. Gda njim je krčmarica Žaba prinesla gesti, je skur na zadnjo spadnola. Kouli šanka je bila bejla, na lejvoj stenej žuta, ne drugoj stenej so bile plava, rdeča pa zelena farba. Pa je z velkim strajom poglednola na plafoun pa skričala od nevoule. Kričala je pa li kričala, dokejč jo je mouž Djoni nej začno stepati za ramo. »Ej, prebüdi se! Nika trno lagvoga si senjala!« jo je stepo pa li stepo, dokeč se je nej prebidila. Kuman, kuman je k sebi prišla. Z velko nevoulo je šla v krčmo. Samo naj se kaj takšnoga ne zgodi, ka se njoj je v senjaj. Tam je rejsan bilou lidi kak v najboukši časaj. Prva pa, kak so se prijali dela, njim je zapovejdala: »Dokejč je nej krčma omalana, nega edne kraple pijače!« Tak je bilou tö. Jaj, kak so se možakarge paškili malati, samo naj prva zgotouvijo, ka kak najbole prva pijačo dobijo. Za tri vöre se je krčma Pri Žabi sijala. Krčmarica Žaba si je odejnola, možakarge pa ranč tak, ka je na stole že postavlala pijačo pa njivo domanjo žmano šunko tö. Miki Roš MUZEJ AVGUSTA PAVLA V MONOŠTRU Stalne razstave: Lončarstvo v jugozahodnem Prekodonavju, Slovenci v okolici Monoštra Občasna razstava: Ruta in predpasnik Kontaktna oseba: Marijana Sukič, 00-36-94-380-767. Vodstvo v slovenščini! Vstopnina: odrasli 2 evra, šolska mladina, študenti, upokojenci (nad 62 let) 1 evro. Odprto: od torka do sobote med 11.00 in 15.00 uro. Podprite s svojim obiskom edini slovenski muzej na Madžarskem!