ANNALES 2/'92 pregledni članek UDK 336.71 (450.361 ) OB STOLETNICI ZAČETKA DELOVANJA TRŽAŠKE POSOJILNICE IN HRANILNICE Milan PAHOR ravnatelj Narodne in študijske knjižnice v Trstu, 34100 Trst, Ulica s. Frančiška 20, IT direttore della Biblioteca nazionale degli studi a Trieste, Via San Francesco 20,IT IZVLEČEK Tržaška posojilnica in hranilnica (TPH) je bila pomembna denarna ustanova Slovencev v Trstu. Njeno delovanje je izrednega pomena tudi v kulturni zgodovini tržaških Slovencev, saj je omogočila izgradnjo prave palače, ki jo poznamo pod imenom Narodni dom. V stavbi, ki je bila dograjena leta 1904, je bil sedež TPH, poleg tega pa so v njej dobile sedež še številne druge slovenske ustanove. Vse to je bilo omogočeno na podlagi uspešnega poslovanja denarnega zavoda, ki je nastal leta 1885 in začel s poslovanjem v novembru 1891. V času avstro-ogrske monarhije je zavod posloval zelo uspešno. V juliju 1920 so italijanski fašisti Narodni dom zažgali, zavod TPH pa je vseeno znal preživeti, dokler ga niso z dekretom dne 16. aprila 1941 nasilno ukinili. Tržaška posojilnica in hranilnica (TPH) Tržaška posojilnica in hranilnica je bila pomembna denarna ustanova Slovencev v Trstu. Njeno delovanje pa je izrednega pomena tudi za kulturno zgodovino tržaških Slovencev, saj je sama zgradila svoj lastni dom. Gre za pravo palačo, ki je bila dograjena leta 1904 in jo poznamo pod imenom Narodni dom; v njej je bil sedež Tržaške posojilnice in hranilnice ter številnih drugih slovenskih ustanov. Vse to je nastalo zaradi resnično uspešnega in zaslužnega poslovanja tega denarnega zavoda. Ustanovitev TPH kot zadruge je zabeležena v letu 1885. Nesporno je, da delovanje takrat ni zaživelo. V Edinosti dne 3. januarja 1904 je objavljen članek, ki nam delno pojasnjuje dogodke: (...) "V jeseni 1886 sta se dogovorila na Dunaju takratna državna poslanca M. Vošnjak in Ivan Nabergoj, da pripravita snovanje slovenskega denarnega zavoda v Trstu. Nabergoj, kakor načelnik društva Edinost, je vsled tega sklical zaupen shod narodnih veljakov na dan 21. novembra 1886 v dvorano Slavjanske čitalnice v Trstu. Udeležba - bili navzoči: g. Mihael Vošnjak kakor predsednik Zveze, potem g. poslanca Vekoslav Spinčič in Slavoj Jenko. Predsedoval je shodu g. Nabregoj. Kakor prvi govornik je nastopil gosp. M. Vošnjak, ki je temeljito dokazal potrebo slovanskega denarnega zavoda v Trstu, pa tudi dokazal dejstvo, da so tam vsi pogoji dani za dober uspeh takšnega podjetja. G. Viktor Dolenc je potem prečital že sestavljena pravila, katera so bila sprejeta in se je takoj volilo načelstvo "Hranilnega in posojilnega društva v Trstu". Kakor udje načelstvaso bili voljeni: gg. M.Živic, M.Sorli, F. Dekleva, J. Vatovec, K. Schmid in dr. Pertot. Tem gospodom je bilo poverjeno, da dado zadrugo registrovati. - Osebne razmere so pa bile krive, da, žalibože, tedaj ni prišlo do registrovanja, oziroma otvorjenja posojilnice in šele leta 1891 je začela sedaj tako cvetoča "Posojilnica in hranilnica v Trstu" svoje plodonosno delovanje, katerega sad je že "Narodni dom", ki se sedaj zida v ponos tržaškega Slovanstva. Škoda pa za čas od leta 1886 do 1891." Prošnja za poslovanje je bila napisana 11. oktobra 1891. 19. oktobra istega leta je bila natisnjena brošurica s pravili Tržaške posojilnice in hranilnice. 3. novembra je sledil vpis v zadružni register, 25. novembra pa se je začelo redno delovanje. Na podlagi predstavljenih pravil je bila Tržaška posojilnica in hranilnica, registrovana zadruga z omejenim poroštvom, vpisana v zadružni register pri c.k. trgovskem in pomorskem sodišču v Trstu z odlokom dne 3. novembra 1891 in s štev. 16255. Posli, ki jih je Tržaška posojilnica in hranilnica opravljala, so navedeni v pravilih, iz katerih povzemamo nekaj členov. Člen 1: "Firma zadruge je: Tržaška posojilnica in hranilnica, registrovana zadruga z omejenim poroštvom. Zadruga ima svoj sedež v Trstu." 281 ANNALES 2/'92 Milan PAHOR: OB STOLETNICI ZAČETKA DELOVANJA TRŽAŠKE POSOJILNICE IN HRANILNICE, 281-288 Člen 2: "Zadruga ima namen: a) dajati posojila zadružnikom, b) prejemati hranilne vloge na obresti, c) dobivati si denarna sredstva na svoj zadružni kredit." Člen 3: "Zadruga ima sledeča denarna sredstva: a) zadružni deleži, b) hranilne vloge, c) denarji zadrugi na posojilo (vzajem) dani, d) reservni fond." Sestava vodstva je bila izredno dobra, zato lahko domnevamo, da so bili cilji obsežnejši, kot jih izražajo pravila. Vodstvo Tržaške posojilnice in hranilnice je bilo zelo pozorno do narodnih problemov v vseh pogledih. S tega vidika sta nazorni dve protestni pismi v prvih mesecih delovanja. Prvo je naslovljeno na policijsko ravnateljstvo in se glasi "Slavno c.k. policijsko ravnateljstvo. - V prilogi vračamo slavnemu c.k. policijskemu ravnateljstvu v tujem nam jeziku pisani dopis z dne 24/2 t.l. št. 459/Ris. s pripomnjo, naj nam to slavno c.kr. oblastvo izvoli pošiljati svoje naredbe, zahteve in želje v slovenskih zapisih. Z odličnim spoštovanjem /Načelniš-tvo Tržaške Posojilnice in Hranilnice/, v Trstu dne 22. marca 1892 /Ravnatelj: V. Mat. Živic/Za tajnika: Franjo Žitko /Žig/." Iz drugega protestnega pisma, ki ga je vodstvo TPH naslovilo na sodišče prav tako v letu 1892, navajamo bistvene dele: "Zadruga, katero podpisani zastopajo, ima slovensko firmo, njena pravila, ki so sodno registrirana so zgolj slovenska, vse naše prošnje in njih priloge so v slovenskem jeziku pisane, a vendar pri vsem tem, se nam je slovenska prošnja v laškem jeziku rešila, in se je rešitev naše prošnje vpisala v laškem jeziku v zadružni register (...) Ker pa je tudi slovenski jezik, kateremu je zagotovljena enakopravnost v osnovnih državnih postavah, se z laško rešitvijo naše slovenske prošnje kratijo pravice, rušijo osnovni zakoni, kateri vežejo tudi sodišče (...) Zoper tako nepoklicno prevajanje protestujemo odločno (...)". Takih pritožb je bilo še več, saj Tržaška posojilnica in hranilnica ni sprejela uradnega akta, ki ni bil napisan v slovenskem jeziku. Sodišče je pritožbe sprejelo in na podlagi načela o enakopravnosti jezikov odločilo, da mora biti vse dopisovanje s TPH v slovenščini. Vsekakor so navedeni problemi zanimivi tudi glede na okoliščine, v katerih živi slovenska narodna skupnost v Italiji danes. Tržaška posojilnica in hranilnica je začela poslovati v ulici Moiin piccolo štev. 1, v eni sami sobi, ki ji jo je odstopilo Delavsko podporno društvo. Proti pričakovanju se je naglo razvijala. Po letu 1895 je pridal zagon poslovanju Josip Ulčakar, vodjazavoda in obenem tajnik zadruge. Prostori so postali pretesni, zato so si poiskali nove v ulici Sv.Frančiška 2, kamor so se preselili leta 1898. V Edinosti z dne 14. maja 1900 zasledimo naslednje poročilo o delovanju: "Tržaška posojilnica in hranilnica nam je doposlala poročilo o svojem poslovanju v minulem letu. To poročilo nas je jako razveselilo, kajti napredek tega, za tržaške Slovence in okoličane prekoristnega in potrebnega zavoda je res lep. Iz male posojilnice, ustanovljene z velikimi težavami, ki se je morala boriti z vsakovrstno konkurenco, z reelno in neerelno, postal je močan denarni zavod in to v malo letih. Posojilnica je izdala letos svoj računski zaključek za VIII. upravno leto (...) Stanje deležev znaša K 67.084, hranilnih vlog in tekočega računa K 1,046.447,62, stanje posojil pa 1,038.606,98 K. Kar pa nas tem bolj veseli, je to, da ima že jako lep rezervni zaklad. Dne 31. decembra 1899 je znašal ta zaklad K 28.899,08 K; k temu pridene letos najmanje K 11.600 da naraste preko K 40.000. Nadalje vidimo, da je od čistega dobička sklenila predlagati občnemu zboru sledeča darila: Kmetijski in vrtnarski družbi za Trst in okolico (K 200), Otroškemu vrtcu v Rocolu (K 150), Dijaški kuhinji v Trstu (K 100), Moški podružnici sv. Cirila in Metoda (K 50). Skupaj K 500. Med letom pa je podarila dijaškemu podpornemu društvu v Pazinu K 100. Ni nam treba omenjati požrtvovalnosti in delovanja onih mož, ki vodijo ta zavod in delujejo zanj. (...)" IX. redni občni zbor TPH je bil na nedeljo, 2. junija 1901, v prostorih posojilnice v prvem nadstropju ulice Sv. Frančiška 2. Dnevni red je bil klasičen: 1. letno poročilo, 2. razdelitev čistega dobička, 3. poročilo o gospodarjenju z rezervnim zakladom,.4. razni predlogi, 5. volitev nadzorništva. Iz dveh člankov izvemo izredno važno novico: Tržaška posojilnica in hranilnica je kupila zemljišče in hišo, kjer je bil nato zgrajen tržaški Narodni dom. Prvi članek je priobčila Edinost dne 4.maja 1901: "Tržaška posojilnica in hranilnica je imela koncem aprila 2,240.898,94 kron prometa; lansko leto 1,901.176,37; promet se je torej pomnožil za 339.131,57 K. Ker k tej vsoti ni zapopadena kupnina hiše, ki znaša 320.000 kron - se mora reči, da je to lep napredek. Ni nam potreba, da bi naglašali še posebej kakošne važnosti je ta preko-ristni zavod za razvoj tržaških Slovencev in sploh tu živečih Slovanov; ni nam potreba, da bi povdarjali in priporočali, da naj vsaki zavedni Slovenec ali sploh Slovan le v tem domačem zavodu ulaga svoj denar; treba pa je opozoriti vse one (posebno uslužbenke), katere so do sedaj gospodarji in delodajalci odvračali, da naj nikar ne vlagajo denarja v slovenski "kasi" - češ niti svoje hiše nima. Kajti Tržaška posojilnica in hranilnica - ali, kakor ljudstvo navadno pravi: "slovenska kasa" - ima sedaj svojo lastno hišo, na najlepšem prostoru." Drugi članek nosi datum 4.junija 1901 ter prinaša novico o občnem zboru, kot jo je napisal novinar tržaške Edinosti: "IX. občni zbor "Tržaške posojilnice in hranilnice" registrovane zadruge z omejenim poroštvom se je vršil minolo nedelje, dne 2. t.m. Predsednik tega našega velevažnegazavoda, g. Ivan Abram, je otvoril zborovanje s primernim nagovorom. Omenjal je delovanje zavoda v minolem letu in povdarjal, daje posojilnica in hranilnica vsled sklepa občnega zbora pričela obrestovati hra- 282 ANNALES 2/'92 Milan PAHOR: OB STOLETNICI ZAČETKA DELOVANJA TRŽAŠKE POSOJILNICE IN HRANILNICE, 281-288 nilne vloge polumesečno, kar je v korist vlagateljem a povzroča, seveda, zavodu nekoliko - manje dobička. Nadalje je sporočil navzočim zadružnikom, da je "Tržaška posojilnica in hranilnica" kupila lastno hišo in sicer ono Piazza Caserma št. 2. Vzrok temu koraku je znan. Tržaški Slovenci ne moremo v mestu dobiti primernih stanovanj in prostorov za naša društva, ne moremo dobiti prostorov za zborovanja, niti za drag denar ne; ni nam preostalo torej druzega nego to, da se najmočnejše društvo, ki je ob enem tudi denaren zavod, odloči za nakup lastne hiše. Ta korak je velevažen tudi za naš zavod, sam, ker si na ta način lahko uredimo lastne prostore po svoji potrebi in se nam ne bo treba bati, da bi nam bilo treba od leta do leta iskati druzega stanovanja. Vrhu tega pa posojilnica in hranilnica pridobi s tem na ugledu; nje delovanje se razširi in vlagatelji hranilnih vlog bodo lahko brez skrbi, kajti zavodu, ki ima lastno hišo, se mora že več zaupati. (...) Na to so sledile točke dnevnega reda. (...) Utis, katerega je ta skupščina ali občni zbor naredil na nas je bil jako ugoden. Vse v najlepšem redu, vsako pojasnilo točno in natanjčno. Vidilo se je pa tudi, da se je naše ljudstvo že privadilo narodnogospodarskih odnošajev in da zaupa odboru, ki vodi tako spretno naš velevažni denarni zavod, našo dično posojilnico in hranilnico." Iz obeh člankov sta jasno razvidna razvoj denarnega zavoda in njegova zasidranost pri ljudeh. Zrcalijo pa se tudi problemi, npr. kako priti do slovenskega človeka v mestu, kje dobiti primerne prostore za široko osnovano delovanje na vseh ravneh, kot je bilo ob prelomu stoletja razvito pri Slovencih v Trstu. Temu pa sta se pridružila še zadovoljstvo in ponos ob nakupu stavbišča, kjer naj bi bil v naslednjih letih zgrajen Narodni dom. Ob desetletnici delovanja je Tržaška posojilnica in hranilnica izdala tiskano poročilo in računski sklep za X. upravno leto 1901. Poročilo, ki je v bistvu mala publikacija, je natisnila tiskarna Edinost aprila 1902. Na 28 straneh najdemo celo vrsto zanimivih informacij: poročilo načelništva, sestava načelništva in nadzorništva, promet za leto 1901, poročilo o nakupu hiše na Piazza Caserma št. 2 (Vojaški trg), račun obresti za leto 1901, račun uradnih stroškov v letu 1901, račun zgube in dobička, bilanca I. 1901, statistični podatki TPH za obdobje 1892-1901, hranilne vloge, tekoči račun, imena vseh 2291 zadružnikov. Zavod je torej stal na trdnih nogah, delovanje je bilo uspešno in plodno. Trdnost lahko razberemo iz poročil rednih občnih zborov. Vsekakor kaže, da so imeli težave pri sklicu, saj so v letu 1903 kar trikrat objavili oglas v Edinosti: 15. aprila, 5. maja in 3. oktobra 1903. Tako je bil XI. občni zbor TPH na nedeljo, 24. oktobra, v dvorani Slovenske čitalnice v ulici Sv.Frančiška 2. Omejimo se na izvleček poročila, ki ga je zapisal časnikar Edinosti 3. oktobra 1903: (...) "Iz teh številk je razvidno, kako naš denarni zavod lepo raste in procvita. - Sedaj bodo menda tudi oni, ki so bili največji pesimisti in ki so vedno govorili, da ne bo nič, prepričani, daje bil zavod potreben in da je sedaj zaupanja vreden. Koliko posestnikov se je tekom kratke dobe, odkar posojilnica obstoji, opomoglo potom tega zavoda, in koliko trdo prisluženega denarja je po-rastloznatno kakor hranilna vloga. Kajti to je v Trstu edini denarni zavod, ki plačuje od vlog čistih 4 % brez vsacega odbitka. Ker si pa ta zavod sedaj zida lastno hišo, pač ne bo mogel nobeden vložnik tožiti: kaj bo ta kasa, saj še svoje hiše nima. - Sedaj bo imela tudi tržaška posojilnica in hranilnica svojo lastno hišo (Narodni dom), v katerega se preseli prihodnje leto meseca avgusta. - Kdor opazuje delovanje in procvit tega za nas tržaške Slovence preko-ristnega zavoda, mora veselo vzklikniti: lep napredek." Poročila vodstva denarnega zavoda in še bolj članki v Edinosti dokazujejo podjetnost in uspešnost poslovanja. Istočasno vejeta iz njih občutek pripadnosti slovenskemu narodu in narodna zavednost, ob rasti delovanja pa se prebuja še narodni ponos. Visoko afirmacijo doživi narodni ponos leta 1904, ob dograditvi Narodnega doma; tja se je Tržaška posojilnica in hranilnica vselila avgusta istega leta. Pred tem je bil še XII. redni občni zbor, zadnji na starem sedežu v ulici Sv.Frančiška 2, v nedeljo, 29. maja. Gradnja Narodnega doma je bila izreden dogodek za Slovence v Trstu. Utrip tistega časa lahko razberemo iz besed dr. Otokarja Rybarja, politika, odvetnika, narodnega delavca ter obenem člana načelstva Tržaške posojilnice in hranilnice. Vsa ta prepletenost je vidna v nagovoru, ki ga je imel kot starosta tržaškega Sokola na silvestrovo ob prehodu v novo leto 1904. Edinost je prinesla novico 3. januarja 1904: "(...) Dovolite mi, da ob slovesu od minolega leta, obrnem pogled svoj na to, kar smo doživeli v minolem letu. Mi stojimo tu na eksponirani točki. Tu se moramo boriti za najprimitivne-je pogoje svojemu obstanku. Da, jaz si usojam reči, da smo še v malokaterem letu dosegli toliko, kolikor v tem. Dosegli smo marsikaj mi tržaški Slovenci. Lepo smo napredovali politično, narodno in kolikor-toliko tudi gospodarsko. Omenjam najprej volitev v naš mestni zastop, oziroma deželni zbor. Dosegli smo vspeh, kakoršnjega še nikdar: dobili smo v svoje roke še zadnji okoličanski mandat. V vseh 6 okoličanskih okrajih je zmagonosno zaplapolala slovenska zastava. In tako bo - ako Bog dal in sreča junaška - v bodoče vsikdar. Po dolgem in trdovratnem boju smo dosegli lep uspeh na naših sodiščih, dosegli smo, kar nam je zajamčeno po zakonih in nared-bah - ki pa je bilo do sedaj na papirju, prazna beseda, brez veljave na praktičnem izvrševanju. In tudi na gospodarskem polju smo - kakor sem rekel - kolikor toliko napredovali. Ne mislim tu le na naše gospodarske zadruge, ampak tudi na uspehe, ki so jih dosegli posamični-ki. Ali tudi kaki vspehi pojedincev so pridobitev za nas vseh, za našo narodno skupnost (klici: tako je.). Narod, ki nima, s čemer bi se preživljal, ki nima, da živi ob sebi, ne more dosezati ni političnih, ni narodnih vspehov 283 ANNALES 2/'92 Milan PAHOR: OB STOLETNICI ZAČETKA DELOVANJA TRŽAŠKE POSOJILNICE IN HRANILNICE, 281-288 (vsestransko pritrjevanje). Ako se utrjamo materijalno, se dvigamo tudi kulturelno. Vam vsem je predobro znano, kako težko se moramo mi boriti proti tuji premoči, proti tujemu kapitalu, ¡zlasti tudi onemu iz Italije. (...) Tu so prevzemali velika dela le laški podjetniki, ki so inozemce najemali na svoja dela. Kolika škoda je bila to za našega domačega delavca. Trpela je materijalno naša skupnost. V zadnjem času smo tudi vtem pogledu krenili nekoliko na bolje. Del tistih velikih del, ki jih bo izvršiti v našem Trstu, je poverjen naši domači, znani, spoštovani tvrdki. (Klici: Živeli naši Martelanci) To je pridobitev za našo skupnost, ker, kjer bi bil sicer delal tujinec, bo delal in služil naš domačin. Sedaj pa naj vam omenim vspeh, ki je res izključno naš, naj omenim dela, ki si je gradimo sami se svojimi žulji, naj omenim stavbe, ki se gradi tu v bližini. (Vseobče navdušenje in vsklikanje: Živel naš bodoči narodni dom). Omenjal se vam bil že neugodnih razmer za naša društva. Sovražniki ne bi nam bili dovolili skoro več niti ene sobice. Mi pa smo segli po - samopomoči, da pokažemo sovražnikom, da smo tu in da kaj zmoremo. Zato smo si jeli graditi "Narodni dom" po zaslugi uzorne naše posojilnice in hranilnice. Ta ponosna stavba, ki jo tudi gradijo naši Martelanci, kaže že danes sovražnikom, kako znamo mi zidati. (Splošno pritrjevanje). Naša stavba se bo lahko s ponosom vsporejala najponosnejim stavbam v mestu. Pa res jo naši nasprotniki občudujejo. Naša društva dobe svoj dom, krepko zaslombo, da se bodo mogla razvijati in pričati, da smo tudi mi tu - kulturen narod. Tako sem se dotaknil za nas znamejitejih dogodkov bližnje minolosti. Vsi hrepenimo, da bi bil kmalu dozidan naš "Narodni dom". Ali s tem bo izvršen še le del naše naloge. Mi si moramo zgraditi še drug splošni narodni dom. Z vstrajnim poštenim delom na vseh poljih javnega življenja moramo doseči, da bo po vsem Trstu naš narodni dom." Avgusta 1904 se je torej Tržaška posojilnica in hranilnica preselila v lastno stavbo - Narodni dom - na Vojaški trg 2. 21. maja 1905 je imela v njej redni občni zbor s sledečim dnevnim redom: 1. letno poročilo in potrditev letnega računa, 2. razdelitev čistega dobička, 3. poročilo o gospodarjenju z rezervnim zakladom, 4. razni predlogi, 5. dopolnilne volitve. Občni zbor je bil v veliki dvorani doma. Iz poročila 13. poslovnega leta povzemamo nekaj številk: zavod je imel 15,588.807,22 kron prometa ter 47.815,63 kron čistega dobička. Pristopilo je 437 novih zadružnikov. Novih hranilnih knjižic je dobilo 1308 klientov, tako da je bilo aktivnih hranilnih knjižic 5163. Skupni znesek vlogje znašal 5,075.268,83 kron. Z novim dodatkom - 33096,13 kron - je rezervni zaklad narasel na 172.313,41 kron. 14. občnemu zboru na rob je kronist Edinosti med drugim takole zapisal: "Kakor smo se Slovenci le polagoma vzbujali iz narodnega spanja, tako smo predolgo spali tudi na gospodarskem polju. Dokaz temu so naši mladi narodni zavodi, ki vsi tako dobro vspevajo. Kedaj bi se že bili Slovenci gospodarsko osamosvojili in osvobodili tujega kapitala, ako bi se že prej združevali. In kje bi že bili osobito tržaški Slovenci, ako bi bili osnovali svojo posojilnico že pred 20 leti, ko je strokovnjak in domoljub Miha Vošnjak prihajal večkrat v Trst v ta namen. Seveda moramo računati o tem z danimi razmerami ter vpošte-vati okolnost, da takrat še nismo imeli v Trstu ne notarja, ki bi sestavljal in legaliziral slovenske listine, ne odvetnikov, ki bi vlagali slovenske zemlje knjižne prošnje in tožbe in tudi ne slovenskega uradovanja na tukajšnjih sodiščih, katero so nam priborili naši slovenski odvetniki. Šele pred 14 leti nastanila sta se v Trstu prva dva slovenska odvetnika ter se je istočasno ustanovila "Tržaška posojilnica in hranilnica". V teh 14 letih seje povspel ta zavod na tako visoko stopnjo, da sedaj koraka na čelu slovenskih posojilnic." (Edinost 20.5.1905) Še v istem letu, v nedeljo, 24. septembra 1905, je bil izredni občni zbor v prostorih posojilnice s sledečim dnevnim redom: 1. dopolnilna volitev načelstva, 2. volitev nadzorstva, 3. spremembe pravil, 4. razno. "Vsled vedno naraščajočega dela nastala je potreba, da se poslovanje predrugači in priredi tako, kakor imajo drugi zavodi," je med drugim dejal dr. Pretnar na zboru. Dne 27. maja 1906 je bil na vrsti redni občni zbor, ki ga je odprl predsednik Gjuro Vučkovič s primernim nagovorom. Zbor je potrdil letni račun, razdelitev čistega dobička in poročilo o gospodarjenju z rezervnim skladom. V načelništvo so bili izvoljeni: predsednik Srečko Bartelj, prvi namestnik Gracijan Stepančič, drugi namestnik Anton Kalisterter odborniki Ivan Godina, Ivan Gor-jup, dr. Gustav Gregorin, Josip Negode, dr. Matej Pretner, dr. Otokar Rybar, Anton Vrabec. V nadzorstvu pa so bili: dr. Josip Abram, Valentin Cibic, Kornelij vitez Gorup-Slavinjski, Gregor Zidar, Leopold Žgur. "Po izvršeni volitvi se je zahvalil g.dr. Gustav Gregorin v imenu zadružnikov odstopajočemu predsedniku g. Gjuri Vučkoviču na njegovem delovanju in posebno na tem, da je v težkej dobi prevzel predsedništvo ter obžaloval, da isti ni hotel več prevzeti te časti izrekši nado, da bo tudi v bodoče, kakor do sedaj, delal v prospeh naroda. Na to je novo izvoljeni predsednik g. Srečko Bartelj izrekel zahvalo zadružnikom na naklonjeni mu časti ter obljubil, da bo po svojih močeh delal za napredek zavoda. Konečno se je zadružnik g. Alojzij Goljevšček v imenu zadružnikov zahvalil odstopajočemu odboru in nadzorstvu na vspešnem delovanju v preteklem poslovnem letu, na kar je bil občni zbor zaključen ob 2. uri popoludne," tako je poročala Edinost dne 29.5.1906. V omenjeni sestavi, le z manjšimi spremembami, je vodstvo posojilnice in hranilnice več let uspešno poslovalo. Izmed znanih osebnosti sta v naslednjih letih vstopila v vodstvo dr. Edvard Slavik in dr. Josip VVilfan. Zaradi uspešnega poslovanja in širjenja delokroga je bilo treba dopolniti zadružni pravilnik; to se je zgodilo v letu 1908. Drugemu členu pravilnika, ki seje dotlej glasil: 284 ANNALES 2/'92 Milan PAHOR: OB STOLETNICI ZAČETKA DELOVANJA TRŽAŠKE POSOJILNICE IN HRANILNICE, 281-288 "Zadruga ima namen: a) dajati posojila zadružnikom, b) prejemati hranilne vloge na obresti, c) dobivati si denarna sredstva na svoj zadružni kredit", so dodali dopolnilo: "d) preskrbovati: zadružnikom kavcije, vadije, inkase, srečke in vrednostne papirje, e) izmenjavati valute in tuj denar in preskrbovati čeke in nakaznice na druga mesta, f) eskomptirati in reskomptirati menice in druge terjatve, g) v boljšo dosego gornjih namenov, kakor posebno v ohranitev in pomnožitev vrednosti lastnih hiš, obratovati v njih že obstoječe obrti." Omenjene dopolnitve so bile vpisane pri trgovinskem in pomorskem sodišču v Trstu 31. avgusta 1909 pod št. 1497, 26. oktobra 1909 pod št. 1849 ter 31. marca 1914 pod št. 786. Zaradi točke g je imelo vodstvo zavoda več razprav pred sodiščem. Čeprav posojilnica in hranilnica ni smela direktno obratovati, je imela v lasti več nepremičnin. Sledila so si leta uspehov. Tržaška posojilnica in hranilnica je imela v dobi svojega obstoja velike zasluge za narodno, gospodarsko in kulturno blaginjo slovenskega Trsta. Od 1. decembra 1891 do 1. decembra 1911 (torej ob dvajsetletnici delovanja) je znašal denarni promet zadruge kar 194,293.553 kron. Poudariti je treba, daje bil čisti denarni promet sestavljen iz majhnih vsot slovenskega človeka. V omenjenem obdobju je posojilnica podelila za 21,635.812 kron posojil, hranilne vloge so dosegle 50,924.654 kron. Ob 20-letnici je Tržaška posojilnica in hranilnica imela čistih vlog za 10,500.000 kron, rezervni sklad je dosegel 420.891,40 kron. Ker so zadružniki jamčili s trikratnim vplačanim deležem, je treba k temu dodati vsoto 411.000 kron. Lastni prostori (Narodni dom) so izkazovali bilančno vrednost v višini 1,288.000 kron, kar je pomenilo znatno rezervo, dejansko pa je bil dom vreden še več. Skupno jamstvo je torej znašalo kar 2,120.000 kron, ne upoštevajoč aktive, ki je bila vsa v celoti izterljiva. Danes bi se o teh zneskih pogovarjali v milijardah. Tržaška posojilnica in hranilnica je uspešno dosegla dvajset let poslovanja. Po letu 1911 se je naraščanje kapitala nekoliko zaustavilo. Seveda vzrok ni bil nezaupanje ljudi, temveč na eni strani delna denarna kriza v monarhiji, na drugi pa delovanje drugih denarnih zavodov, ki so imeli podobno dejavnost: Trgo-vsko-obrtna zadruga, Ljudska posojilnica in hranilnica, Narodna posojilnica ter Hrvatska štedionica. XXI. redni občni zbor je bil v nedeljo, 27. aprila 1913, ob 10. uri dopoldne s sledečim dnevnim redom: 1. letno poročilo in potrditev letnega računa, 2. razdelitev čistega dobička, 3. poročilo o gospodarjenju z rezervnim skladom, 4. poročilo o reviziji, 5. razni predlogi (člen 50: "Vsak zadružnik sme pri občnem zboru staviti predloge, kateri niso na dnevnem redu"), 6. volitev nadzorstva. V poročilu in računskem sklepu TPH za leto 1912 med drugim beremo: "Gospodarski položaj Evrope, posebno naše monarhije, je že nekaj let sem nenavadno napet, posebno pa se je poslabšal proti koncu leta 1912 in prehaja v denarno krizo. Priznati moramo na tem mestu, da ima ravno naš zavod po velikanski večini zavedne vlagatelje, zato nam pa tudi hujskanje naših nasprotnikov in strah pred vojno ni toliko škodoval, kakor seje mislilo. Nasprotniki, katerim je naš prvi in največji slovenski denarni zavod v Trstu trn v peti, so mislili, da nas s hujskanjem in z odgovarjenjem ljudi, da naj nikar ne vlagajo pri nas, spravijo ob tla. Hoteli so doseči naš pogin, kar se jim pa ni posrečilo." Poslovni podatki: bilančna vrednost posojilnične hiše - 1,275.752,89 kron, tržna vrednost - okrog 480.000 kron več; promet -22,607.743,32 kron; dobiček - 81.474,92 kron; novih zadružnikov - 308, skupaj - 5794 zadružnikov; hranilne vloge - 10,488.649,47 kron; posojila - 2,264.545,93 kron; dividenda - 6%. Pred občnim zborom je tržaška Edinost objavila 6. aprila 1913 poročilo o delu TPH. Poleg normalnih podatkov, ki se nanašajo na poslovanje, človeka kar prijetno preseneti dolg seznam podpor, ki jih je THP namenila celi vrsti ustanov in društev. Sredstva so se črpala iz čistega dobička. Sicer pa si preberimo poročilo: "Tržaška posojilnica in hranilnica. Ta naš denarni zavod je v preteklem letu zelo lepo napredoval vkljubdenarni krizi, kisejesplošnoobčutilavnaši državi, posebno pa proti koncu leta, ko so se pojavili v naši državi in tudi v inozemstvu razni politični zapletljaji. Napredek našega zavoda se zrcali v sledečih podatkih: promet za leto 1912 K 22,607.743,32, čisti dobiček pa K 81.474,92." V naslednjih, tudi v vojnih letih so se zvrstili redni občni zbori: XXII. - dne 22. aprila 1914, XXIII. - dne 2. maja 1915, XXIV. - dne 30. maja 1916, XXV. - dne 22. maja 1917, XXVI. - pa 24. maja 1918. Iz občnega zbora tik pred vojno povzemamo poročilo po Edinosti z dne 26. aprila 1914: "Tržaška posojilnica in hranilnica milijonarka. O občnem zboru tega denarnega zavoda za minolo leto je Edinost že poročala te dni. Med drugim seje natanko navedlo, kako je bil razdeljen čisti dobiček v znesku 90.429 K. Ljubitelje tega našega glavnega zavoda pa veseli posebno dejstvo, da se večji del dobička leto za letom steka v rezervni zaklad, ki je s koncem leta 1913 znašal 562.177 K, h kateremu je še prišteti pokojninski zaklad v znesku 103.735,30 K. Skupni prihranek doseza torej za slovensko zadrugo že ogromno svoto 665.912,84 K, četudi se je tekom let razdelilo veliko tisočev v blagotvorne namene. Z ozirom na hitro naraščanje rezervnega sklada pa je upravičena radovednost, kedaj doseže ta zaklad svoto Slovencem tako čudno se glaseče število kronic, ki se imenuje milijon. Tej radoznalosti hočemo v naslednjih vrsticah kolikor moči natančno ustreči. Rezervni zaklad s koncem 191 7:1,011.901,76 K. Na podlagi teh podatkov ni težko uganiti, da rezervni zaklad v nadaljnih treh letih 1920 doseže svoto 1,272.538 K, kije izkazana v zadnji bilanci posojilnice kot vrednost njenega poslopja." V omenjenem članku je bila zapisana zanimiva knjigovodska pro- 285 ANNALES 2/'92 Milan PAHOR: OB STOLETNICI ZAČETKA DELOVANJA TRŽAŠKE POSOJILNICE IN HRANILNICE, 281-288 jekcija, ki se ni uresničila, čeprav je zavod še vedno uspešno posloval in stalno večal rezervni sklad. Prav iz osrčja vojne dobe so podatki, ki se nanašajo na XXIV. občni zbor. Preberimo članek v Edinosti (ki je vedno izredno pozorno sledila delovanju TPH) z dne 1. junija 1916: "Tržaška posojilnica in hranilnica je imela minole nedelje svoj XXIV. občni zbor. Občnega zbora se je vdeležilo, z ozirom na izredni čas še zadostno število zadružnikov. Letni račun in bilanca sta bila potrjena brez vsake debate, isto tako tudi predlagana razdelitev dobička kakor sledi: (...) Društva dobe gornje svote pri blagajni redno podpisanemu potrdilu. Ostanek K 10.334,83 pa se pridene rezervnemu zakladu, kateri s tem naraste na lepo svoto K 713.461,33. Voliti je bilo letos načelništvo, v katerem so bili izvoljeni vsi prejšnji gg.: Bartel Srečko, predsednik; StepančičCracijan, I. podpredsednik; Kalis-ter Anton, II. podpredsednik. Odborniki: Malalan Karol, Miklavec Anton, Negode Josip, dr. Rybar Otokar, dr. Slavik Edvard, dr. vvilfan Josip, Vrabec Anton." XXVI. redni občni zbor Tržaške posojilnice in hranilnice je bil 2. junija 1918 v veliki dvorani v lastni hiši na Piazza della Caserma št. 2. Ob izteku vojne je znašal promet 25.744.324,71 kron, zadružnikov je bilo 5777, deležev 161.459, hranilnih vlog v višini 11,472.218,89 kron, posojil je bilo izdanih v višini 4,456.455,20 kron, čisti dobiček je bil 19.027,16 kron, rezervni sklad pa 818.800 kron. Konec vojne je Tržaška posojilnica in hranilnica dočakala na zdravi ekonomski osnovi ter z vsemi pogoji za nadaljnje uspešno poslovanje. Vendar so se časi spremenili, razpadla je avstro-ogrska monarhija, v naše kraje je prišla kraljevina Italija. Tržaška posojilnica in hranilnica po 1. vojni Po požigu Narodnega doma 13. julija 1920 se je morala Tržaška posojilnica in hranilnica preseliti, saj je izgubila lastni sedež. Svoje urade je prenesla v ulico Torre Bianca št. 19, kjer je nato poslovala vse do prisilne razpustitve. 24. novembra 1921 je morala zaprositi za italijansko državljanstvo, v letu 1922 pa je njeno delovanje prišlo pod nadzorstvo Federazione fra Consorzi in Trieste. Uradno poslovanje je postajalo najprej dvojezično, od leta 1924 pa je potekalo samo v italijanskem jeziku. Tržaška posojilnica in hranilnica se je po svojih močeh upirala vsem tem pritiskom. Za svoje člane je še vedno tiskala vabila in poročila samo v slovenskem jeziku. Tako sta se ohranila poročilo in računski sklep za upravno leto 1927. Prebrali so ga na rednem občnem zboru na dan 28. marca 1928. Iz poročila smo povzeli bistvene postavke: promet je znašal 22,883.832,40 L, čisti dobiček 40.187,62 L, hranilne vloge so dosegle vrednost 11,817.113,67 L, posojila 3,030.750,12 L, rezervni zak- lad 709.457,29 L. Število zadružnikov je bilo izredno visoko - na dan 31. decembra 1927 - kar 8259. V tistem težkem in temnem obdobju so zavod vodili: predsednik Gracijan Stepančič, prvi podpredsednik Anton Marte-lanc ter odborniki dr. Josip Agneletto, dr. Josip Abram, Karol Malalan, Anton Miklavec, Hinko Schmidt, dr. Edvard Slavik in dr. Josip VVilfan. Nadzorništvo so sestavljali: predsednik Vekoslav Plesničar, podpredsednik Gregor Zidar, tajnik Alojzij Goljevšček in odbornika Valentin Cibic ter dr. Just Pertot. Ravnatelj TPH pa je bil Josip Ajdišek. Na zadnji strani tiskanega poročila so navedeni statistični podatki delovanja Tržaške posojilnice in hranilnice za obdobje 1892 - 1927. /Priložili smo jih besedilu/. 28. aprila 1929 je TPH prejela navodilo, da mora spremeniti statut. Veljavna sta tako postala le statut v italijanskem jeziku ter naziv "Cassa triestina di credito e depositi". Svojim članom pa je TPH vabila za redne občne zbore še pošiljala samo v slovenščini. Seveda so občni zbori postajali gola formalnost, ni bilo več živahne razprave. Vse je izražalo stanje našega slovenskega človeka v tisti temni dobi. Tudi to je bila oblika protifašističnega upora - trmasto vztrajati vsem pritiskom navkljub. V ekonomskem pogledu je bilo poslovanje okrnjeno in omejeno: vse to izkazujejo letni računi. Najbolj nazorno pa je razvidno iz pregleda čistega dobička: leta 1931 -61.261 L, leta 1935 - 20.787 L, leta 1939 -16.370 L. Ničesar niso mogle storiti tedanje oblasti proti vztrajnemu prizadevanju odbornikov, da bi ohranili delo prednikov v pričakovanju boljših časov. Pritiski v raznih oblikah niso rodili zaželenega sadu, zato je bilo treba uporabiti silo, in sicer vobliki dekreta, kije odstavil odbor in imenoval posebnega komisarja. Zadnja redna bilanca poslovanja TPH je bila opravljena z dne 30. aprila 1940. Na tisti dan je imela ustanova 1,304.891 L rezervnega sklada, vsota hranilnih vlog je znašala 7,969,891 L, posojil 5,498.450 L, vrednost nepremičnin pa je bila označena z 705.591 L. Zadnji odbor Tržaške posojilnice in hranilnice je bil sestavljen takole: predsednik dr. Josip Abram, prvi podpredsednik Matej Škabar, drugi podpredsednik dr. Josip Agneletto ter odborniki Anton Mahne, Hinko Scmidt, Slavoj Slavik in Drago Gruntar. V nadzornem odboru so bili: Andrej Čok, Maks Geri, dr. Ivan Stanič in Albin Michelazzi. Dekret z dne 3. avgusta 1940 je prinesel vsiljeno imenovanje novega odbora, v dekretu z dne 16. aprila 1941 pa je zapisano, da se Tržaški posojilnici in hranilnici odreka dovoljenje za poslovanje in da gre v likvidacijo. Vse premoženje pa je šlo v druge roke: prejela gaje Cassa di Risparmio. Uradna smrt Tržaške posojilnice in hranilnice pa je bila potrjena še v Foglio Annunzi Legali dne 4. marca 1942. 286 ANNALES 2/'92 Milan PAHOR: OB STOLETNICI ZAČETKA DELOVANJA TRŽAŠKE POSOJILNICE IN HRANILNICE, 281-288 Statistični podatki Deleži Izstopili z delniškim zneskom Leto Promet Naraščaj Hranilnih vlog Posojil Čistega dobička Rezervnega sklada zadr. K st. K St. K St. K st. K st. K st. K st. K st 1892 152.994 62 144 10.923 - 30.018 24 39.230 32 311 36 288 - - 1893 233.755 22 80.760 60 228 15.620 55.934 08 69.743 38 1.278 52 749 04 1894 408.417 72 175.662 50 345 20.380 123.481 12 135.253 12 2.743 52 1.751 96 - 1895 755.663 96 347.186 24 510 28.200 232.589 78 - 243.164 36 4.091 94 3.725 78 . - 1896 1,137.055 62 981.451 66 684 32.040 - 359.903 18 371.885 56 6.223 90 7.300 70 4 210 1897 1,581.708 46 444.652 84 932 40.660 519.861 80 535.579 42 7.561 52 12.734 38 13 260 Hl898 2,350.938 42 769.229 96 1213 52.220 753.665 48 781.992 84 10.606 88 19.501 34 17 90 1899 4,196.054 12 1,845.115 70 1610 67.804 1,016.337 62 1,038.636 98 15.769 22 40.531 06 10 200 1900 5,902.001 10 1,705.946 98 1971 76.510 1,453.690 41 1,445.066 62 14.994 76 53.008 32 33 720 1901 7,375.251 69 1,473.250 59 2291 82.032 1,965.193 35 1,715.678 39 26.539 80 73.439 66 25 700 1902 9,077.340 73 1,702.089 04 2649 91.000 2,835.044 11 2,262.958 98 34.507 09 101.767 29 19 380 1903 12,044.927 17 2,967.586 44 3025 108.256 3,597.843 94 2,825.392 75 47.206 74 138.343 28 18 544 1904 15,588.807 22 3,543.880 05 3434 116.830 - 5,075.268 83 3,935.009 48 47.815 63 172.313 41 28 1320 1905 17,905.462 84 2,316.655 62 3921 127.558 6,217.640 80 - 5,173.296 37 52.340 94 213.525 40 19 12668 1906 18,843.140 79 937.677 95 4289 136.128 7,334.401 70 5,707.882 56 46.820 80 241.643 70 20 754 1907 20,238.829 48 1,395.688 69 4635 146.412 8,242.229 56 23.585 35 6,689.257 24 69.879 43 289.485 19 37 798 1908 18,474.754 76 1,764.074 72 4886 148.734 - 8,554.067 39 7.163 27 7,318.614 30 83.234 22 344,800 98 69 6606 1909 20,410.926 30 1,936.171 55 5155 131.396 9,775.262 60 15.372 51 7,893.483 35 61.243 11 382.026 13 78 23110 1910 21,312.055 60 901.129 29 5336 134.122 10,288.629 14 4.686 78 8,358.228 21 62.130 91 420.891 49 94 1952 1911 17,724.375 13 3,587.680 47 5578 133.326 10,584.614 37 18.700 16 8,387.428 42 75.138 96 469.965 49 81 4546 1912 22,607.743 32 4,883.368 19 5694 132.200 10,468.754 04 19.895 43 8,673.145 21 81.474 92 539.040 11 92 5314 1913 20,550.551 43 2,057.191 89 5862 136.042 10,068.603 39 74.398 14 7,710.666 43 90.428 80 620.366 84 70 4808 1914 15,477.346 18 5,073.205 25 5937 143.037 9,865.167 85 162.792 41 7,677.929 43 55.057 77 675.345 46 42 5348 1915 9,242.252 31 6,235.093 87 5919 142.457 9,598.116 11 283.341 61 7,409.937 49 27.627 73 713.461 33 23 786 1916 9,486.459 19 244.206 88 5877 141.977 9,698.778 63 109.022 35 7,000.347 81 23.618 91 748.876 57 49 1380 1917 12,312.312 38 2,825.853 19 5809 140.847 10,519.121 98 105.517 93 6,211.688 69 23.047 48 784.784 01 79 2010 1918 25,744.324 71 13,432.012 33 5777 161.459 11,472.218 89 316.211 19 4,466.453 20 19.027 16 818.800 95 57 1160 1919 1920 1921 20,238.718 62 6974 114.402 - 7,430.876 73 98.748 83 5,516.539 63 22.947 90 534,263 55 4 73.20 1922 14,680.090 38 5,558.628 24 7190 120.441 7,583.963 06 253.675 37 5,911.881 39 12.418 89 558.655 74 34 3806. 1923 13,802.945 92 877.144 46 7383 125.301 8,006.776 86 364.085 16 6,095.939 12 10.443 53 582.689 29 41 4086. 1924 21,815.966 70 8,013.020 78 7513 128.253 80 9,101.250 06 687.681 98 6,533.158 31 10.868 31 607.551 49 28 5360.80 1925 27,626.069 5,810.102 30 7717 130.941 80 9,696.424 14 1,073.950 85 8,987.673 42 24.128 24 636.156 73 30 7855.20 1926 31,931.472 78 4,305.403 78 7985 137.717 40 9,881.519 76 1,201.050 14 9,958.806 39 36.859 66 670.090 49 42 2222.80 1927 22,883.832 40 9,047.640 38 8259 144.107 80 10,105.796 74 1,711.316 93 10,597.454 51 40.187 62 .709.457 29 32 1856.- RIASSUNTO La "Tržaška posojilnica in hranilnica" (Cassa Triestina di Mutui, Prestiti e di Risparmio) é stata un importante istituto di crédito degli Sloveni di Trieste. Come una cooperativa di crédito fu fondata nel 1885, tuttavia allora non inizio una regolare attivitá. L'istanza per I'apertura fu depositata I' 11 ottobre 1891, il 3 novembre awenne Viscrizione nel Registro ed il 25 novembre 1891 ebbe inizio la regolare attivitá. Negli anni della monarchia austro-ungarica tutto procedette per il meglio. Una data significativa era certamente I'agosto 1904, quando fu terminato il "Narodni dom" di Trieste, dove si trasfeñ anche la cassa triestina. L'istituto di crédito crebbe ancora negli anni. Dopo la prima guerra mondiale Trieste fu assegnata al Regno di Italia. Súbito si materializzó anche la minaccia fascista: nel luglio 1920 venne incendiato il "Narodni dom" di Trieste. La TPH perdette la sede sociale ed il patrimonio. Seppe tuttavia soprawivere per lunghi anni sotto il regime fascista, adeguandosi alie nuove disposizioni ed alie nuove rególe. Con un decreto datato il 16 aprile 1941 venne revocata alia cassa l'autorizzazione ad operare e venne posta in liquidazione. 287 ANNALES 2/'92 Milan PAHOR: OB STOLETNICI ZAČETKA DELOVANJA TRŽAŠKE POSOJILNICE IN HRANILNICE, 281-288 VIR! IN LITERATURA Državni arhiv v Trstu (Archivio di Stato di Trieste) Odsek za zgodovino pri Narodni in študijski knjižnici v Trstu Sodišče v Trstu (Tribunale di Trieste) Turina, Vladimir: Gospodarsko uveljavljanje Slovencev na Primorskem v začetku stoletja; v: Zaliv, Trst 1968, št. 14-15, str. 3-51 Pahor, Milan: Slovensko denarništvo v Trstu (denarne zadruge, hranilnice, posojilnice in banke v letih 18801918), Trst, 1989 Članki iz Edinosti. 288