i'ijiGiarGr M M & ^Jl M %.✓ Glasilo socijalisti^ne zveze v Julijski Benečiji in Splošne strokovne zveze v Italiji. 1 izhaja vsako soboto zjutraj. Posamezna številka stane 20 stotink. Naročnina stane za celo leto 11 L., pol leta 5.50 L., tri mesece 2.80 L., mesečno 1 L.,za inozemstvo 16 L.-Naročnina se mora vnaprej plačati. Pisma In reklamacija sa urednlltvo In upravnlStvo naj sa naslavljajo: „Proletarec1* Poštni predal Itev. 43 ------------ GORICA-------- Rokopisi se ne vračajo. Pisma brez znamke se ne sprejemajo. Oglasi se računajo po dogovoru in se morajo vnaprej plačati. Volilni znak socijalistične stranke pod bičem neizprosijivegaso-; vražnika, kapitalizma. Ne, nikdo od Vas ne bo tega storil! Na dan volitev mora biti vsak na svojem : odkazanem mu mestu in storiti svojo dolžnost kot so-| drug, kot delavec. Vsaka gla-S sovnica, ki jo oddate na volišču, mora nositi znak naše socijalistične stranke. Ako ne bomo želi uspehov, moramo pokazati našo afermacijo, katera bo značila, da ideja socijalizma ni še ugasnila med slovenskimi delavci in kmeti. Na 15. maja torej vsi na volište za kandidatno listo socijalisti-2ne stranke I Glasovnice socijalistične stranke Priobčujemo imena naših kandidatov la tržaško, goriško in istrsko volilno okrožje. Ni potreba, da Jih predstavimo. Socijalisti volijo za stranko, ne pa za osebe.^Kandidature so bile proglašene od deželne konference in potrjene od centralnega vodstva stranke. Imena naših proglašenih kandidatov so imena organizatorjev in delavcev, ki so žrtvovali desetletja vse njih delovanje v dobrobit proletarjata. Za tržaški volilni okraj: Passigli Josip, glavni urednik lista „II Lavo-ratore Socialista" v Trstu; Prof. Inwiifkl Orlando ravnatelj Okrajne bolnlike blagajne v Tržiču; Visnicher Vaško, delelnl tajnik kovinarjev v Trstu; Pisoni Zefirin, mestni učitelj v Trstu Za goriški volilni okraj: prof. Inwihkl Orlando, ravnatelj Okrajne bolniške blagajne v Tržiču; Štolfa Alojzij zasebni uradnik v Gorici; Bresaz Vid, okrajni tajnik stavblnsklh delavcev v Gorici; Petejan Josip, deželni tajnik stavblnsklh delavcev; Polenčič Josip, kmetovalec In predsednik drultva kolonov v Brdah. Za istrski volilni okraj: Passigli Josip, glavni urednik lista „II Lavo. ratore Socialista" v Trstu; Petejan Josip, deželni tajnik stavblnsklh delavcav v Trstu; Nobile dr. Karol, Kermolj Vincenc, vodja zadruge pekovskih delavcev v Gorici; i Riosa Anton, tajnik delavske zbornice v Pulju | Fiorentin Pavel, mizarski pomočnik Delavci in kmetje Pri predstoječih volitvah volile! ne dobć uradne glasovnice, marveč samo volilno izkaznico. Glasovnice bodo delile vsako stranko samo zasć. Glasovnice morajo odgovarjati za-konskihi predpisom, ker so drugače neveljavne. Ni izključeno, da se bodo nasprotniki posluževali tudi neveljavnih glasovnic, da na ta način razveljavijo mnogo naših glasov. Glasovnice, ki ne nosijo gorinavedenega znaka, so za našo stranko neveljavne. f Na binkoštno nedeljo ste poklicani, da oddaste Vaše glasove eni ali drugi kandidatni listi. Vlada je razpustila parlament, da zazliši javno mnenje — vsaj tako se izgovarja. V resnici pa ga je razpustila z namenom, da se v poslansko zbornico ne povrne tista moč socijalistične stranke, ki je tvorila socija-listično parlamentarno skupino. Razdejanje delavskih in kmečkih inštitucij po vsej Italiji, požiganje naših časopisov, omejitev svobodnega gibanja naših izpostavljenih sodrugov, zadušenje vsakega delavskega gibanja, je jasen dokaz, kaj da namerava vlada doseči. Strmoglaviti hoče to nioč, da bi se lažje rešila vseh bremen, katere ji je vojna doprinesla; obremeniti hoče s pomočjo meščanskih in na- cijonalističnih strank in brez kontrole socijalističnih poslancev delavsko in kmečko ljudstvo; vladati hoče brezobzirno na delavske in kmečke zahteve in v edino korist kapitalistov, kateri niso še nasičeni delavskih in kmečkih žuljev in njih žeja niše ugasnjega z nedolžno prelito krvjo kmečkega in delavskega stanu. Proti socijalistični stranki, ki gre v boj nepopustljivo, brez kompromisov in brez demagoških programov, edino le, da uveljavi svojo moč in da čim preje reši iz suženjstva delavno ljudstvo ter mu pripomore do manj mučnega in srečnejšega življenja, se je v tem volilnem boju obrnilo vse sovraštvo in hinavstvo, vsa gonja in vse obrekovanje, da jo strmejo in uničijo ter uničijo s tem tudi edino moč proletarijata. Na levi strani včerajšnji odpadniki, na desni pa vse, kar je nacijonalističnega in kapitalističnega duha, tekmujejo med seboj, kdor bo zadal stranki zadnji udarec. In v sredi tega neznosnega boja koraka socijalistična stranka, svojo pot, pod ponosnim in neomadeževanim praporom in nadaljuje svojo zgodovinsko funkcijo miru in sprave. Delavci in kmetje! Kdo od Vas se bo pustil pridobiti prilizovanju nasprotnikov? Kdo od Vas bo dal svoj meč sovražniku v roko, da Vas bo ž njim bičal? Kdo od Vas bo zapustil svojo lastno stranko, stranka, ki ni nikdar in ne bo nikdar izdala koristi delavnega in iz-koriščevanega ljudstva, da pogine morda v najžalostnejšem trenutku svojega obstanka SOCIJALISTIČNA STRANKA IN VOLITVE. Socijalistična stranka v Italiji je izdala ob priliki proglašenja svojih kandidatov v vseh volilnih okrajih razun Zadra sledeči razglas: Objavljajoč liste kandidatov za vsak volilni okraj’za politične volitve dne 15. maja 1921, naznanja centralno vodstvo stranke sodrugom, da so težave trenutka in proletarjata, ki so nastale pri predstoječem volilnem boju, zabranile stranki večje vpoštevanje svojih ciljev pri izberi kandidatov in pri kontroliranju kandidatnih listin. Sodrugom, sekcijam in odborom moramo izraziti jasno našo besedo. Vkljub težavnemu pripravljalnemu delu za naSb stranko, in kljub nasilstvam in grožnjam, ki so nastale v raznih o-krajih od strani nasprotnih strank, priporoča vodstvo stranke vsem najstrožjo disciplino in dolžnost. Stranka se mora vdeležiti volitev. Strankin svet. ki se sestane v dneh 5. in 6. t. m. v Rimu, bo izrekel svoje mnenje. Mi hoče-md verovati, da bo strankin svet vzlic vzdrževalnim glasom In smeram. ki so se pojavile med strankinimi pristaši, podal potrdilno mnenje, da se mora stranka vdeležiti volitev. Končno določitev pa bo izdalo vodstvo stranke. Tekom volilnega boja bomo imeli ta neiz-podbijani dokaz: ali bo volilno zaslišanje javnega mnenja resnica ali pa laž. Socijalistična stranka v Italiji ne namerja pretvoriti civilnega boja glasovanja v krvavi prepir med ljudstvom. Hoče to doseči, da lahko vpelje svobodno agitacijo in organizacijo volilnega boja. Posluževati se hoče vseh zakonskih garancij, da si zagotovi nadzorovanje volilnega akta. Dosedaj izvršena nasilstva s sežiganjem, terorizmom, z aretacijami, poruševa-njerh tiskarn in časopisja itd., vrgla so stranko v tak položaj, da je izgubila že mnogo mož, pozicij in moči. Vseedno mislimo in smo prepričani, da je proletarijat še vendar tako močen in pripravljen, da bo se tam. kjer je ma-terijelna nezmožnost izvrševati to pravico, sestal in vzdrževal volilno organizacijo. Ta je naša moč: organiza- cija, ki znači civilizacijo in zmago. Vodstvo. j Dodatki in spremembe kolonske pogodbe od dne 21. avgusta 1920, veljavni za goriški okraj kakor tudi za občine Farra, Braz-zano, Capriva, Mossa, Sv. Lovrenc in za Brda. Člen 4. splošni pogoji: je veljaven tudi za gozdove, ki bistveno ne spadajo pod kolonizacijo. Člen 4. in 5. skupnih klavzul, zadevajočih enostavno mešano najemno pogodbo in sodeležbo, se glasi: Najemna pogodba traja devet let, začenši dne 11. novembra 1919. do 11. novembra 1928. Odpoved se mora vložiti do 31. marca 1927 ter vobče pred 31. marcom vsakega leta. V slučaju nevložitve redne odpovedi se smatra pogodba od leta do leta molčč podaljšana in to do zgorajnavedenega odpovednega roka. Prodaja zemljišč ni izkjluče-na tudi če ostane kolonska pogodba do določenega roka v veljavi. V slučaju prodaje in relativne odpovedi pa ima kolon pravico'do odškodnine vseh na zemljišču nahajajočih se pridelkov in sadja ter lahko zahteva za posledice prezgodnje odpovedi nadaljno odškodnino, ki jo določi paritetična komisija. Ce obsega prodaja polovico ali več kot polovico zemljišča, lahko zahteva kolon razvcljavo pogodbe do konca agrarnega leta, naznanjajoč najemdajalcu ta svoj namen do 31. marca i-stega leta, pridržujoč si odškodnino na zgoraj navedeni način. Gospodar sme pod redno odpovedjo prosto razpolagati z V6 kolonije in to na način, da ostane kolonija obstoječa. Člena 1. in 4., vsebujoča posebne klavzule enostavne najemne pogodbe in členi L, 4. in 9. skupnih klavzul za mešano najemno pogodbo se odstranijo z sledečimi določbami: 1. Ves pridelek grozdja se ima enakomerno razdeliti med posestnikom in kolonom. Od pridelka sadja pripade posestniku 25% skupnega pridelka po prej izvršeni cenitvi na drevesu. V slučaju, da posestnik dovoli, da se njegov delež, namesto s pridelki, izplača v denarju, je posestnik obvezan se ne da tako kmalu zatajiti in pozabiti, pa tudi ne pomaga preobleči se v narodni plašč. Britkosti. ki nam jih je vojna prinesla, tudi ne minejo iz spo- j mina. Dobro se spominjamo, ; kako so nas farji iz prižnic na- | govarjali, predno smo odhajali na bojno polje, da naj ostanemo zvesti in pogumni v boju proti sovražniku in med temi farji so bili tudi slovenski gospodje »nunci«. Šfe se spominjamo, kako je gospod »nune« v neki vipavski vasici nagovoril mladeniče, ki so prepevali med bobnanjem topov na soški fronti: | »mladeniči, ali ne slišite topov, zakaj ne greste tudi vi raje na fronto, nego se doma klatite.« Ali ni bilo vaše geslo do pred vojne: »vse za vero, dom, cesarja«? Ali ni značilo to geslo vso pokorščino do tistih, ki so vojno direktno povzročili? Zakaj hočete sedaj utajiti to, kar se ne da utajiti. »Gprlška Straža« pravi, da »Proletarec« spi, da ne vidi, da pri nas to pot ni KDO JE HOTEL VOJNO? Pod tem naslovom je klerikalna »Goriška Straža« odgovorila na članek pod enakim naslovom, ki smo ga priobčili v tretji številki »Proletarca«. Naš članek se je sicer nanašal na neko enako vprašanje, ki ga je stavil ravnotako klerikalni italijanski list »Idea del Popolo«, kateremu je »Goriška Straža« prišla na pomoč. V odgovoru na članek v »Idea del Popolo« nismo imeli namena delati nobene razlike med slovenskimi in italijanskimi klerikalci, ker toliko eni, kolikor drugi, so enako soodgovorni, na vojni in njenih posledicah. Je vse za- ' stonj, da se hoče »Goriška j Straža« sklicevati na sedanjost j in pozabiti preteklost: klerikalne stranke ene in druge narodnosti so bile steber kapitalistične družbe, ki je vojno povzročila, in vsled tega so tudi te stranke odgovorne. Preteklost izplačati mu primeren znesek prodajnih cen. Stroški za varstvena sredstva za obrambo trt itd., za nakup in potrebne poprave orodja gredo v enakem delu na breme posestnika in kolona. 2. Za kolonije, katerih zemljišče obsega del vinograda in del njiv, ne plača kolon za dve orni leti razun polovične oddaje vina in sočivja, nobene druge najemnine. Za druga zemljišča njiv in travnikov ima plačati kolon najemnino, katera se določi sporazumno od obeh strank in za slučaj nesporazuma od pari-tetične komisije. Za poslopja kolonije se ne ; plača najemnina. 3. Posestnik je dolžan oddati kolonu tudi toliko gozdnega zemljišča, da se isti zamore preskrbeti z vinogradniškim koljem. Razven tegajcolonu brez do- j voljenja posestnika ni dovoljeno sekati drugega lesa. 4. Vsak nov nasad trt, sadnih dreves in vinogradov se sme izvršiti le v sporazumu obeh strank. V slučaju nesporazum-nosti izvrši posestnik preoranje na lastne stroške in odda preorano zemljišče kolonu za na-daljna nasadna dela na stroške ! istega. Začasne klavzule. Posestniki, kateri so v agrarnem letu 1919—1920 dobili le 40% pridelka v grozdju, imajo pravico, zahtevati popolnitev najemnine, kakor zgoraj določeno, po povprečni ceni označenega, agrarnega leta ter pravico do povračila stroškov čez 30%, zadnji odstavek, točka 1. Kolon, kateri je služil kot najemnik in izvrševal svoje delo nad zgoraj ,navedenimi dolžnosti, od svoje strani lahko zahteva plačilo v najemnini, plačani v agrarnem letu 1919 in 1920 naprej. V Gorici, meseca aprila 1921. ZA KMEČKO ZVEZO: Minut Ivan 1. r. Polončič Josip 1. r. nobene stranke, ampak je samo j celokupen primorski jugoslo- j vanskl narod pod eno zastavo j narodnih socijalnih zahtev z iz- ! jemo par izdajalcev, ki jim pravimo socijalisti ali komunisti. Tu jo je »Goriška Straža« prav imenitno ubrala. Pripoznamo, da hočete ves slovenski primorski narod spraviti pod eno zastavo narodnih in socijalnih zahtev, ampak uverjeni smo tudi, da ta zastava naj znači podjarmljenje celokupnega slovenskega naroda pod klerikalno okrilje. Kar se pa tiče izdajalstva, vabimo »Goriško Stražo«, da položi »karte na mizo«. Kje so bili in kje so tisti narodnjaški in klerikalni voditelji, z izjemo par, ki so s tako mirno vestjo pustili narod na milost in nemilost samega sebe? Kje so nekdanji Gregorčiči. Gaberšček!, Gregorini, Rybari, Mandiči i. t. d.? Oni niso narodni izdajalci, marveč mi, ker smo ostali na našem mestu, ob strani slovenskega delavstva, da ga ščitimo pred izkoriščevanjem mednarodnega kapitalizma. »Goriška Straža« nas hoče primerjati s tistimi socijalisti iz drugih držav, ki so glasovali za vojne kredite. Pa ne pove, kake vrste socijalisti so to. Ne samo v Nemčiji, ampak tudi v Avstriji, v Italiji in v drugih državah so se nahajali razni krščanski, narodni, riformistič-ni socijalisti, ki so glasovali za vojne kreditne in ki so tekom vojne zasedli tudi kakšen mini-sterski stolček. Ampak tistim socijalistom so gospodje okoli »Goriške Straže« bolj bližnji, nego je naš »Proletarec« in njegova stranka. Danes se delate nedolžne in izrabljate narodni čut v volilne namene. Naš delavec in kmet pa je čutil vojno in čuti Še danes njene posledice: vsled česar bo raje dvakrat pomislil, predno bo oddal svoj glas tisti stranki, ki je pripomogla in podpirala vojno, bodisi posredno ali neposredno. SOCIJALIZACIJA INDUSTRIJE. Gospod Šček Virgilij je priobčil v »Goriški Straži« članek o socijalizaciji industrije pod naslovom: »Važna zahteva naših delavcev«. Gospod šček zaključuje svoje naziranje tako-le: »Delavec naj ne prejema le dnevno mezdo, ki zadostuj za prehrano in izobrazbo družine, ampak naj ob koncu leta prejme še del čistega dobička. Dobiček, ki je letoma šel doslej v žep gospodarja, naj se razdeli mej gospodarjem in delavci. Na ta način bo delavcem mnogo na tem, da ne stavkajo, ampak da omogočujejo razvoj tovarne, ker vedo: čim več delam, temveč zaslužim. Ta sistem, ki bi ga lahko nazivali »sodelež-nost«, bo ublažil prenapeto razmerje mej delom in kapitalom in bo prvi korak v prihodnjo socializacijo tovarn, rudo- in premogokopov, ko bo šel ves dobiček v roke delavnega ljudstva. Pri nas na Primorskem pridejo v poštev zlasti rudokop v Idriji, premogokopi v Istri in j nad sto tovarn, ki so raztrese-j ne po vsej deželi.« K temu ščekovemu naziranju o socijalizaciji industrije moramo oporekati, da socijalizacija v tem smislu ne bi imela nobenega pomena. Ako se hoče priti do prave socijalizacije, se mora pred vsem izključiti možnost sebičnega egoizma, izko-riščevanja in kopičenje dobička zasebni lastnini, kar pa po Ščekovih nazorih ni predvideno. V tem slučaju postane delavec egoist, ker ve, da čim več dela izvrši, tem več bo na koncu leta delil z gospodarjem. Na ta način delavec za tisto sode-ležnost, ne bi izkoriščal fizično samega sebe, marveč bi ga njegov egoizem prisili še delati čez njegovo fizično moč, samo da bi več zaslužil. Na drugi strani bi pa delavec z njegovim delom zaslužil večji del dobička zasebnemu kapitalu, nego ga prizasluži danes z normalnim delom. Vzemimo v primer tovarno s 50. delavci. Teh 50 delavcev dela v eni tovarni, ki daje danes lastniku 40 tisoč lir čistega dobička na leto, kar gospodarju gotovo lahko zadostuje. Če bi pa delavci morali biti sodeležni pri tem čistem dobičku, tedaj ta svota ne bi več zadostovala, da bi zalegla vsakemu posameznemu delavcu vsaj deloma pripadajoči mu del čistega dobička, kateri, v kolikor malenkosten, bi moral vendar znašati vsaj 2 tisoč lir za vsakega. V tem slučaju bi se moral čisti dobiček tovarne še povečati vsaj na 140 tisoč lir letno, kar bi pomenilo, da bi moral vsak posamezni delavec povišati svojo osebno produkcijo vsaj 2.50X toliko, kakor poprej, kar bi značilo izjemno izkoriščanje delavca. Vrhu tega bi nastala pa še večja brezposelnost. Egoizem pri sodeležni industriji zaposlenega delavca bi se ne omejil na osemurno dnino, marveč bi ga prisilil delati, tudi z ozirom na to. da tovarna poviša svoj letni dobiček, na devet ali deset in še več ur na dan. To bi povzroči-i»lo že pri današnji krizi dela o-gromno brezposelnost, kar se mora pa z vsemi silami preprečiti. Kakor se vidi, ta sistem ne samo, ne bi ublažil prenapeto razmerje med delom in kapitalom. ne bi pripravil prvi korak k socijalizaciji, temveč bi vstvari! čim večjo konkurenco med delojemalci in nov razred izkoriščevalcev, kakor imamo že danes več slučajev pri takozvanih odprtih produktivnih zadrugah. A. Š. ŠTRAJK ŽELEZNIČARJEV. Pretekli teden je nenadoma izbruhnil štrajk železničarjev po vsej Julijski Benečiji. Vstavljen je ves promet. Povod stavke je, da je vlada hotela skrajšati vsdVnu osobju od 400 do G00 lir mesečne draginjske in misijske doklade. Stavka je popolna, ker so se pridružili isti tudi fašistovske organizacije. Skozi Julijsko Benečijo potujejo samo mednarodni vlaki. Vlada je spet enkrat poskusila, da zlomi močno silo železničarske organizacije, ali njen poskus se bo zdrobil tudi to pot ob enotni in trdni organizaciji železničarjev. Zvezni svet Splošne strokovne zveze. (Nadaljevanje.) V naslednjih dneh je zvezni svet nadaljeval razprayo o agrarnem vprašanju in'o industrijski krizi. O prvi točki je poročeval so-drug D u g a n i, o drugi pa so-drug R e i n a. Sodrug Dugani je označil sedanji položaj, povzročen po fašizmu med kmečkim proletarijatom. posebno v tistih deželah, kjer so bile kmečke organizacije najbolj močne. Po-vdarjal je, da mora pstati tudi kmečki proletarijat na svojem mestu, združen z ostalim proletarijatom, da čim lažje prestane sedanjo reakcijo. — K tej točki sta govorila še sodruga prof. T a s c a, za komuniste in Ser-rati za centralno vodstvo soci-jalistične stranke. Sodr. T a-s c a pripozna, da se danes nahajamo v mednarodni krizi, ki je, po njegovem mnenju, povzročena z na