WW PREVOD
žiticire KISS*
TIPOLOGIJA KONCIiPTOV NACIONALNOSTI IZ DEVETNAJSTEGA STOLETJA*
Nacionalizme deveinajstega slolctja lahkcj analizirana v dv-ojnen» interpreia-tivnem okvini. Pri lem velja o|x>/x)riti. da dvojno.st lega okvira ne izkljueiije možno.sti dnigih referenčnih točk. ki bi omogočile osnovo za dodatne kategorizacije, Prvi temeljni pristop k interpretaciji nacionalizmov tlcwinajstega stoletja leži v analizi moderniz.acljskin elementcA' "oblikovanja naro<la" ("nation-biiild-ing"), dnigi pa v nociji državne sin-erenosti, Z;i naSe namene je potrebno poudariti tesno povezanost med moilernizacijo in oblikov:injem države. To je torej dvojna naloga, ki .se zdi intimno zvezjna v kontekstu nocije "oblikovanja nartnla". In .še več, ta naloga pretistavlja izziv vsem političnim entitetam, ki temeljijo na modernizaciji in obllkov.inju (motlerne) driatv.
Posebna značilnost madžarskega nacionalizma v tlevetnajstem stoletju je dejstvo, da se njegove ideolo.ške in intelektualne manifestacije niso neposredno soočile s spremljajtičimi problemi oblikovanja (mtHlerne) tlržave. Celoten projekt ustanavljanja mfxlerne madžarske države je namreč mailžarska politična elita dojemala kot vpra.šanje madžarske suvereno.sti znotraj Habsburške monarhije. Pnablem oblikovanja mtxlerne madžarske drž;ivc je postal .<c po.sebej neločljiv txl vpni.šanja madžarske suverenosti znotraj Ilabstiur.ške monartiije po dogotlkih v letih laiM«^ Tii okoliščina jc pogojevala KompromLuiipoložaj, v katerem problemi, ki sc nan:Lšajo na ustanavljanje netxlvisne tlrž;ive, nocije "gratinje narotla", niso prisotni.'
Zato se tako z^igcn^ornikom oponentom madžarske "gnidnjc narotla celoten problem ni zdel pretirano komplelcsen, Ni.so sprevitleli, tla jc že vprašanje oblikovanja motlerne države in nartxla tl(xlatno zapleteno z:ito. ker je v 19 stoletju ta proccs utemeljevalo troje različnih konceptov. Gletle na to bomo v zaključku tega dela trdili, da sc ti trije veliki koncepti skoraj nebčljivo mešajo v ultimativni obliki
*	dr Kndrr Kia. pnifeuir im l/nnrrz) luWa. Hudimfirita
" t-MI HurufteaH Qiuilertr. XXX. S<i /. Htulim/ietM /mrnkul n>!A
•	U tadubnrga au^ttrftu krM fe |W kol fmriirll/Uri i^tizta m/i koto rmtlojv madbinkl iitKloiudlzrm deitliutfunta slolnja c arjfi Hal iMikl tfitanhrii rrPrkllmil fmMcm Iriilntn lemelfa mndianke tu-«mrfiuni n depimjr Imelo znmen ijili- lako lui iMike iuii.loiuillzmi>v. ki so se/lo/tit^l kol iia ztutCaj fKjmke. ki so/on lUKHiimllzml /mitafemll .<» bol/ zbufa /nzonma la razlika. <V jo /uluterfamu z nacionalizmi siaedn/ih nanidtii- Atii>/>oetski lutdonahzem Irli l/udslev je bil ih/ samega zaselka /M-ezan s /mgmiilCniml jiolilKnimi e/emenll. ki/th je zanimala uaaiHKilev neodiD nih driav
E. fClSS
madžarskega nacionalizma, ki jc kot dediščina prišel v dvajseto stoletje". Na tem me.stii .se tx)mo izogibali konkretnim primerom in se posvetili pretlvscm osvetlitvi kompleksnosti politično a-levantnih |K)jn)<A', ki so nastopali pri ileliniranju nacionalnega, in ki sc z ideološko-kritlškcga zornega kota morda ne zdijo tako zelo kt>mplicirani.
Brez dvoma lahko identinciramo skupne značilnosti vseh treh velikih tipov madž:irskih koiKcptov nacionalnosti v ilevetnaj.stem stoletju. Ena od značilnosti je odločilen (decisive) značaj in izvor |x:rcepcij nacionalnosti. Ta tnlitev, ki dandanes izluija iz že skcjraj klasične definicije odločilnosti v sodobni |X)litični misli', na|>eljuje na to, ila je bil madž.:ir.ski nacionalizem v vseh svT>jih variacijah rezultat nara.ščajcKVga zavetlanja evrop.ske in domače |X)litične situacije. Neposreilnili in tudi bolj odtlaljenih posledic tega elementa odločilnosti jc več. Prvo je pogosto 7.;ikrito in neupoštcvMiio tlejstvo, da nacionalizem, ki se je definiral kot najbolj sta-roilavn.i in naravna ideološka formacija, iii niti starcxlaven niti naraven |x>jav. Ravno zaradi njegovega odločilnega vidika lahko nacionalizem razumemo kot precej motlerno in sam<>zave.stno ideologijo. Pri tem verjetno ni potrebno poudarjati, da ta tlonuievni ali pristen paradoks zasluži pozorno preučitev Naprej, ni dovolj iz|X).staviti, da nacionalizem, domnevno tako zelo "naiven", "organski" in "naraven" ni naiven, orgaivski in naraven Ta pojem je |X)trcbjTO ovretinotiti v diametralno nasprotnem kontekstu. Pri tem velja opozoriti, da .so ga ideološko-kritičnc in zgotlovinske študije rekonstruirale na prelahek način. Izhajajoč iz zgoraj opis;me-ga konteksta viilijo nacionalizem kot ar()itraren, pozitiven ali negativen fantom, ki ne zahteva temeljite rekoivstrukcije'.
Odkx^ilnost je poniembna sestavina nizličnih konceptov nacionalnosti, zato moranto narcxl videli kot strateški koncept, v skladu s tem pa u|X).štcvati tudi prt>b-leme strateškega ilelovanja. (Jčitno je, da .stj tri različice madžarskega nacionalizma v devetnajstem stoletju z;iri.s;ile tri alternativne strategije, ki jih bom obravnaval kasneje v tekstu. Odločilne kom|X)nente konceptov nacionalnosti sprožajo oblikovanje novih subjektov politike. "Narotl" in "ljudstvo" txxlo po.stali nov subjekt, nje» gtni pretlsiavniki pa .se scvx.xla ne bodo ujemali z reprezentativnim sistemom obstoječega suiliisa (fuo. Ker je situacija podobna tisti pri problemu strateškega
' VuUHht b!iKiskuia uzmtiUIfiriuimetubo! t» 'tjiitbtiii'. 'iianxl'lii liaaoiiallzem'uUdc f Irtmv. w l^ihr na lu iill si fKmuigii z nuuliarsh) ali innlnantilno lermimikigifii S icmi letiuiimi se srvinfe liull lirlCiifoCe brsrtMi ITtiv z	ntKlj bm stt 'liuibieo' In "ptifmlislICiio'. ali z nejialliiilml
k<m<tUKljami izraza 'lUHUtimlizem' Ibtia M/116 reflekdji ne»tiiiinh pumeiubili iidlenhH' lermina 'lUKlonallzem'. ne mitrvmu mimo n/ejtii Hrm izhajamo iz ang/tfamenibe rabe lejta Izmza. sa)la ne mtsi Inhereninih iTednnstnih sttdh In omonuCa/urmuhnin/e znaiuli^rilo CtsiejSih argiimenna' nnkihno usodo doiUI/a ludI raba izruza 'Itoftullzem'. ii f moiUantem (nJttiinem goirtru v zatlnjlh /lellh lellh nazorno ltrU'a o leiaitih ftn usirezni uimrahi sfieiMliziniiuv' Jezika
' To Je serrdti n/rreika na iKjllUno JUoznfljo Karla Stitmilia M lem ojnzorlll. da Je elemeni odtoClliHotl /nmanUiiinsI. h se ktiie r ilerilnih (KillllCuih m JUozofskih bJah To Je mzing zaradi baiere-ga hthko dosiofHie o/Hse in inlerjprnaiife fmimembnlh zgodtiriiuHh fienitmenot' IrUtuCnti z 'gmdnjti naroda'/ sodimo bol >ir/<ri/«j/iir
* Cr ne hi bila iMCloiudna driai-a uiko zelo rzlrajno itzana no jiamMnI mzn^ iseh moZnlh Inle-gnuivnih oblik, bi imeki znaiislivno prruCei^ije nadoiuiliHotl man/U Jtome» lit raziskiunnjeJe Jnig/t-Jei<al/uedifem tludij 'lutclonahilh' ziutCihnatl iiemibega naclonabociallzma. r manjtt meri /ml ludI /n-ztllittl ali neganitU/urMem "naclonalntatrv obstnjeHh bomunlstiCnlh drianah
/•: Kiss
dclov-.inja, bom v tekstu razpravljal tudi o chIiiosu danih vezij nacionalizma tlo tega vidika.
Preden pričnemo s potlrobnejito pretistavitvijo madžarskih konceptov "obliko ranja naroda" iz dev-etnajstega stoletja, moramo na kratko pogledati koiKept nacionalizma pri Fichteju in lierderju, s;ij pretlstavlja izhotlLSče in arhetip vseh kontinentalnih konceptov "oblikovanja iiartnla" v stoletju, ki nas /.ammaV Sama u(X)raba rodilniAke oblike v |K>jmu "koncept nacionalizma 1-ichteja in llerderja" zahteva nadaljno obrazložitev, s;ij se ključni in izvirni koncept nacionalizma o katerem razpravljamo na tem mestu, ne |>okriva z bistvom filozofij teh dv-eh mislecev. Takt) nas iie zanima Fichte kf)t avtor Wisscmdia/llclire, ampak Fichte, ki je v letih 1807-1808 napLsal Riuleii an clie Deiilschc Nalioii. delo, ki bistv-enega pomena za vse natlaljne koncepte "gratlnje narfxla*. Temeljni namen tega dela je dopolnjen s posebno interpretacijo Herderjc\rga dela, ki so jo kasneje utlejanili nizvijajt)či se nacionalizmi tistega č:isa. Ta interpretacija je otidaljena txl tebtnega opusa Herderjev-e nioztifije vsaj toliko, k{)t je Reden ctn die DeiiUtche Nation od Wissenschafllehre. Se več. razlika, ki je n:istala, ker Fichte ni izliajal iz Hertlerjevega originalnega dela, ampak iz specifične interpretacije Herderjev-e filozofije zgtKlovine, je Se večja kot meti dvema omenjenima FidUejevima tleloma. Za razlago tako imenovane "Mertlerjeve preroklxr" madžarskemu občinstvu ni jvjtrebno izgubljati velikt) časa, kar pa ne velja z;i analizo sploSnih povezav te preroklxr z glavnim delom Herderjeve filozolije'. Herderjev prispevek k fichtejevsko-herder-jevskim konceptom nackinalizma namreč vključuje veliko več kot zgolj trditev, da so narodi, ki se ItMijo projekta oživljanja svojih samotlefinicij (razlika meti "narodom" in "narotlom<lržavo pri tem ni vedno eksplicitna) v nevarnosti, celo v nevarnosti tlokončne uničltve, ki jih lahko doseže pretlen uresničijo svojo avtentično zgodovinsko eksistenco. Paratloks;ilno l;Lstnt>st pojma lahko pripiSemo tlejstvu, da so politični in zgtHloviaski .strahovi "herderjev-skega Izvora* prevzeli tudi nariKle, ki jim je Mertler naptjvedoval najslavnej.So prihotlnjost.
Prav lako je potrebno prevrrlti Fichtejeve prispevke k "fichtejevsko-liealer-jevskim" konceptom nacionalizma, pa čeprav različni elementi tega prispevka dobijo svoj polni |X3men -Šele .skozi kasnc-j.Se interpretacije. Fichtejev koncept, sluteč z;u»talost v primerjavi z eminentnimi primeri napredka, ki so jih izkazovali nekateri evropski narotli In države, kliče po radikalni akciji, ki bi presegla to zaostalost. Obenem pa dtibi Listna smer razvoja In na njo vezan splet avtentičnih možnosti najprej enak .status, potem pa se - kot posledica močne želje po kompenzaciji - celo označi kot bolj napa-dna in avtentična <xl ti.ste, ki je v osntjvi predstavljala alternativo, nad katero se je navduSevalo. Ta element kompenzacije se je
* Ihllirr. lUi /r hUhlr/rifln>hmi«T]eiybl biiiicrt* Ujuieii za rciMumikcifii toiiiiiiniiahiih ttacuum-Uzmov detnnapirita moleifa. «jja luaaj »• kin rJKJ. fc. foftlmbMiil lui bniifmml v Hod llnmhurjiii. k» JoJrpnimtila Inurnaiuttmk tiJile<ieselh(jMfl Tebs! t Iv bimfeivtKv iia/tleimi vAnhif/ur (inchkhie der lltiUiutlihlr. tVJi/lJ \jeim /nn madianiti ubfat^i lahko /ta zaiJrdimo v 'llbrmlizmus. dtcizktniz-mm. lon^iuiml toiirkoml SiAhrml IsJitIn a modem nemzmH t<dkUr6r djbcrahnm. dtKiaotilzem. hi-stomna /mdaa Isiitin Sz^heitp o imiizk.t/1 r moderno luicuiimlmail Vnkiuln lifM/Z 71^
'S/mm/iekilfrleUudife/e matjiuuiliiouznaiultriieKii liuema ki zadeva Hi in/lodobneleme. txikol /iraenelljitti
e. k iss_
|x)javljul v različnih preoblekah v mnogih \rr/.ijah fichiejev'sko-herdcrjcvskega tipa evropskega nacionalizma. Po.sleilično je logika stvari pripeljala do tega, da sla domač jezik in narodna literatura, izvorno utemeljena v omenjeni z.;ičclni fazi, poslala ključna |xxlročja, kjer .se je pričela udejanjati želja po samokompenz.aciji\ Ta temeljni vzx)rcc je odgovoren za razvoj vizije sovmttiika v večini fichtejevsko-herderjevskih nacionalizmov. Pri tem verjetno ni (Kiiebno poudarjati, da je ta vizija, |M)lna |x)liiičnega pomena, ponavadi dosti več kot zgolj ideolo.ški fenomen (standardni primer so Fichtejeve jxkIoI>c Hrancozxiv kot arlietipskih sovražnikov). V Siimi naravi ideje je, da bi morali fichtejevsko-herderjevski koncepti nacionalizma temeljiti na obstoječih sentimentih, ki so torej bodisi pred-nuxlerni bodisi .sovražni do mtxlernizacije. Kljub temu, da bom pripravljen zaključili, da bi v dani situaciji blk> težko drugače, je očitno, da bo ta sovražnost pomembno breme vsem idejam po<lobne drže. Dodatno monimo pri tem poudariti, da gre za več kot zgolj breme. Gre za notranje nxsprotje. Fichtejevsko-herderjevski koncept nacionalizma namreč vsebuje Številne dinamične elemente, ki na različne načine anticipirajo prihajajoči proces moderniziicije. Veiular pa .se je ta koncept na samem z;ičetku omejil na definicijo narcxiove identitete s pristnimi značilnostmi, to pa se je v ekstrem-nih psiholo.ških situacijah zgolj še poslabšalo. Voililo je k zakrnitvi donuievnih ali nrsničnih pKtl-mo<lernih nazorov. Posledično ima richtejev.sko-herderjevski kt)n-cepi nacionalizma že ml samega začetka dvojno orientacijo*.
Na.slctlnjo jasno značilnost richtcjev.sko-hcalerjev.skega koncepta lahko identificiramo v njegovem ignoriranju vseh starejših političnih in kulturnih formacij, ki so dozorele pred pojavom nacionalizma. Pri branju Fichieja. lahko kdo dobi upravičen oličuiek, lia sveže in barbarsko nemško pleme velik(j|x)tezno zl>ira .svoje .sveže moči, medlem ko |e nasproiiK) senilna francoska nacija nagnjena k dekaden-
' m btitKc/Hii 'iMikiittiiiju imruibi'limeiufia Hxvsiia Mimnivlpiuti ilokK'rnUi to/KlMnii. ti duilp faihiJitiln biimfKUtttcIJi Le M /«i w ne meni za iJ>/etliviie ali maieruiliie /xtmiMiv V leurljl kihtu Jet-hiétikii kiimlKiizotija izkiirtai kaivn hili amiiil as/vki V{h^oUi lUiUjiiiiiih iMUiliuUi je IivImi blll iMlg/iititvii za In ah oiui .</«n (/itii« iioi/uim/imi znaCihittsl ali /iu<r6iir»l ki Jo luimliiuu za iM uleiilllele 7>ti-rstiio /lomaiikaitle rr/leksi/e te knnùi f iia[HH'iil In s/nvirieni z'iaiulivnl mrHnti .VtKib/r ne miin-im> ilnimlil v lo, ihi lahkn mnoge Sole Jihizoft)e ležita najilejo ikntilj inierprelailrnih rlemenioi- v 1'khiejeii/Uozt^jl. ila ilobaiejo kiib<> rr*< ikJmiJe nemtki /eziklu-ikigtifen za iruh^ninnie inhutfil o/!!»■ rryl/( m milnitsii nasphth. Vendtir pa lahko trilibii iz 'nanxlnexii' zurnesn t'M iM^kate. ihi Je hlki nemSCina etlini eiemem /mi( v noLHituihie spettfiinoUl na kolero te fe lakhi zanesel h^chie Ihigialo ci:i-rani arKumeiil v ztvzi t lem je la. da lUhltjef kuh lezibn dokazuie bakti lummudizem m einu'ne nanitv 7b Je oCUnu res. če /m /<nrmtt/ini<> tte definicije, ti zaitet-aju neiuikt Jezik M iffegoir ul>orubnilie. bo ivii-darie lelko reCI. k)e Je Ui tiemiki ktinikler' fc»^ ah manj muCen kol ZKudiieiil nunanličiu**lniCiil iutcumalizem
• .Milaïu'nejSa anahsa dixtjininl je dosntpna r nemSCinl »• delu. h je nairdeiio km njmmba SI S
IMiiJiiafl Je dislinkin iia (m usndnaj Utunotl lato Jkhlejeisktfkerderjei-yke^i nacionalizma kol romtin-lUiHHUliiMietsklh nailniuilizmtif. ki ui znali iz n/e)(a fn lem jeiKMrvhno poudaniL da sta II dir defliil-il/< i' ekslremini neharmonk'nem medseb>iinem odnosu /*j eni Uram tui lako flchleiersbhlierderjevsbl kot romantk'nimi-li^fioetski nacioiuilizem v osnoil dinamična V diJoCenili oktJiSiinah IkiM na {wirner v listih, ki so bde prtsoine f nizMnih stojmiali madiarskega ruzivfaj pma ta kisiiHoi omoguia meSanje t l eki na/hiifl UaiHnimi iMihimi liberalizma l^t drugt simni pa Je /«»ivir«*iu/r teh defliiliuiilh In tin t-flCnih luiriMlnih ztutCihiwil »• iiùlmailvne rrednnte r /undamentalnem mifprotju z znaCajem dinamičnosti m lamiMolMrjiinja '.'iuuika'imizuirnepoluiCne metafizike zattm la diaamizrm odo za nazaj
cL Kol da iii bilo nobene nciuSkc kiiliurc pred poj;ivoni nacionalizma. vkljuCno z rudimentarnimi oblikami meSčanske kulture, kot sta na primer razvoj mest in celo humanizem.
Končno pa mora biti omenjena Se ena usodno pomembna značilnost fichte-jevsko-herderjevskega koncepta, namreč posebna metarizična kri.stalizacija tega nacionalizma. To lahko razločimo v njeni poudarjeni težnji |x) pripisovanju ontološkega statusa, ki popolnoma ustreza deliniciji pozitivne politične metarizike, pojmom, ki so |XKllaga naro<love avtentičnosti in njegm-ih vretinot'.
Ce na kratko povz;imemo ta del članka, lahko zaključimo, da |c bil lichtejevsko-herderjevski koncept nacionalizma spontana in ad hoc reakcija na sploSno e\'rop-sko situacijo na začetku napoleonovskih vojn. Ta panidigma moni biti torej preil-met temeljite in nepristranske analiz.e, če ne drugega zjradi tega, da ne bi mogla kakSna kasnejSa ideoloSka kritika spremenili dejstva, tla je bil ta In pretiv.sem ta nacionalizem tisti, ki je začrtal teoretske okvire "oblikovanja naroda" na Kontinentu. Fichtejev.sko-hertlerjcvska paradigma je bila na kratko predstavljena v upanju, da bo razJaga treh velikih madž^irskih paradigem d<xlatn(> osvetlila to izvorno paradigmo.
Prvi vrliki koncept madžarske gradnje narotla bonto imenovali "strukturo-modernizirajoč", drugi "romantično-avtopoetski" in tretji "etati.stičnoobrambni". Prvi veliki tip pretlstavlja Istvan Szčchenyi in k;isnej.S.i \rrzija "i7x>braženske r)e;ik-stninke" Eotvdsa In Csengeryja, središčni o.sebi drugega tipa sta Kossuth in Petofl, koncept gradnje naroda tretjega vrlikega tipa pa sta |x)nudlli stranka in Tiszino gibanje (Tiszj l.stvan) skupaj z ideologi, ki so sc priključili temu krogu. Ta kategorizacija naj bi pokazala, da je polje raziskovanja razširjeno na obe polovici devetnajstega stoletja, -saj jc ena od ključnih značilno.sti Madžarske oblikovanje narotla ra\'no v njegovem pfxlaljSanent razvoju in tnijanju skozi celo devetnajsto stoletje".
Temeljna postavka iz katere iziiaja -slnikturo-modernlzirapčr ali •strnkturo-spreminjajoči' tip jc, da mora madž;irska družba doživietl temeljit proces mtxler-nlzacljc, po katerem lxxlo njene strukture in razredi postali podobni listin» v razvitih zah<xlnt)cvtop.sklh družbah. Ta dolgort>čnl koncept očitno zahteva različna sredstva posretltwanja, vključno z reformacijo, oziroma v tloločcnih primerih celo z revolucijo, določenih segntcnttiv politike, kulture in drugih institucij. Kljub temu, da sc dve verziji tega tipa v df}|t)čenlh potcziih razlikujeta (na primer, Sz.<chcnyi .sc
• o l»izuiiiil mrittfizikl f^ rni^i fliulljn •KetniitlnMIiig Haltln MllKal .%lelafilntta. ' VjlosiK. l'jm/6. ar. JH-.iU SacUnutUzem • i» /Kischej fnhle)rtfkifhenlviTn-skl ilfi tii nimanliCiiiHmiilKivtikt micimuiHzem. ii iz iijrgii tzluifti • f* fe izkazal km rdrn najhnl) UkiiHi ivrzt/ unliihiiv iMizlllriie metafizike lit argiimenl lemeljl na Ide/t. ila dtikiCeiie iirtlntile. tiiehiene i/ lUinHlii. fired/KalatlJap takinu diikfuiiiiotl In iihjeklirntia. da fnidnbljn imfiliciinl ah ehjilkuni metafizični uanu Taktt na tnimer ne gre za in, da hi nemiki jezik ah drttiha bila i/Kotjbtia IzfemniJi zgitloiinsklh ihaetkoi' zaradi lega ali unega kunkretnega razkiga. am/mk vmttuiiiui za Ui, ker aa nrmika flaunost ki/I Je bil firej/m-/titan metafizUnt stalus).
" Pn-H'. nul bi usmeril p€)Zi>nu)sl na » /xnrfr/wi In spedfk'iui dejam. ki utmti pi> tebi ktiuje /trrthlrm madiarskega naclaiuihzma od itd drugih tiacionallzninv na Konilnetuu lirugli. za madtankn/trJilUtio sfero Je /traf tako ztiačllen /ft/^ed. ki gn iMl « /tomemhttim dekim cehittie madtanke drttihe da nuidtarskl /irofekl obllkiH-atiJe narotla fse ikt danalenjega dtte ttl zakljuCen Ta ftogletl lahko itofastnmu s ilei iltiittil tiiniml /tttskiisl f le) smeri
E fC/SS
osrccloioča na dnižlx'no sfero, medtem ko Eotovos in Csengery usmerjata svojo pozornost predvsem na vlogo države), se v najbistvenejših točkah strinjata. Tako se že na .samem z.;ičetku razlikujeta od fichtejevsko-herdcrje\',ske paradigme, saj strukturcKspreminjajoča paradigma nima ča.s:i za zgodovinske vreilnote in 7.a strogo privrženost zgodovinskim elementom identitete. Iz tega .sledi, da strukturo-spreminjajoča paradigma - v diametralnem nasprotju z avtoritarnimi koncepti Fichteja, Henlerja in relev-antnimi idejami zg(xlovin.ske zavesti - ne priznava "sjieci-flčno' narcnlnih značilno.sti in partikularnih la$tno.sti. Remont .struktur je torej iz\'edljiv, -saj struktura vse.skozi o.staja "odločilna" tema, četudi .so vmesni koraki očitno neizogibni. Cilede na to so politični stnihovi in politična histerija v veliki meri odsotni v miselnosti zagovornikov strukturo-spreminjajočega tipa, saj je njihova skrb usmerjena k stvarnim in v praksi izvedljivim nalogam. Tem konceptom pripadajoče stali.Sče lahko najbolje oplSento kot itsirezito dejofiiosi. Po tirugi .strani pa pojasnjuje, zakaj strukturo-spreminjajoči koncepti ne potrebujejo vizije sovražnika. Namesto distanciranja od domnevnega ali resničnega sovražnika, jih z;inima re-evaluacija notranjih vrednot in refleksij v poskusu dosega in ne zgolj zasledcA^mja Z;ihodnil> vzorov. Argument zagovornikov ideje spreminjanja strukture nc izhaja iz izvornega utemeljevanja pojma nacionalnosti kot političnega subjekta enakega status;i (če že nc "bolj enakega" od drugih) v smeri identifikacije ustreznih zgodcn-in.skih ciljev, ampak .se, nasprotno, pričenja z jasno paradigmo ustreznih struktur in formacij, in .sc .Selc nato obrne k ciaboraciji organoiia, ki bi te stnikturc udejanil. V skladu s tem nt presenetljivo, da so .se tisti, ki .so verjeli v ideje .spreminjanja .strukture, sč;tsoma obrnili k velikim paradigmam evropskega liberalizma. To nagnjenje pa je tudi vzrok nekaterint paradoksalnim xspektom njihovega pojmovanja nacionalnosti. Ker so bili liberalci v klasičnem pomenu besede (verjeli .so v svobodno igro .svobodnih sil) njihovo mišljenje ni moglo biti po svoji naravi odločilno (dccLsive). Dcj.st\~a, tla njihova smer mišljenja vsebuje določene txllt)čilne elemente, nc smemo pripisovati spk>Snl orientaciji njihtjve teorije, ampak pretlvsem njeni motivicaiji in |X)dstoječcn>u vzroku, namreč reakciji na tlano zgtKlt)vin.sko situacijo. Stnikturo-spreminjajoči koncepti "graditve naroda" z-ivračajo vse težnje po specifičnih nacionalnih značilnostili, čctutli je njihtjv t>b.stoj nadvse očiten, vse tk) te mere, tla |X)goslo končajo v drugem ekstrcnui in po najslabšem scenariju telo prevzamejo doktrinarno političi>o držo. Vzdevek centristov preti letom 18-18 lepo ilu.strira tak.Scn ptiložjj To tlcjstvo podeljuje tipt> loSkI pomen mi.Sljenju Sz(k'henyija in Kermčnvija znotraj te skupine, .saj sta sc oba uspela izognili ujett)sti v ta - v t>snovi pozitiven • aspekt .strukturo-spreminjajočega libcraliznu. Po drugi strani pa pt>jcm nackinalnostl, ki ga jc prctlstavil lidtvds v Dominantnih idejah deivtnajstega stoletja. pretLstavlja Izrazit primer takSne pristranskosti. Edtviis, čeprav se morda zdi to presenetljivo, nc razume nacionalnosti kot teorct.ski problent. Pri tem tnli, da jih lahko, če se problemi v zvezi s tem pojmom vseeno pojavijo, vse pojasnimo kot neuspeSne reSitve dilem svob<xle in enako.sti. Sc več, lahko jih zelo enostavno reSimo z uvajanjem pravilnih reSitev teh dilem. Isti problem v kontekstu Cscngeryjevega dela, kjer si ta prizadeva za skoraj znanstveno objektivnost. vxxli k skoraj popolnemu izbrisu razlike meti 'klasičnimi* in "ne-klosičnimi* tipi razvoja.
E. KISS
Dnigi v-cliki lip nuulžarskc gratliivv narutla smo označili kol 'nmuintično-avtofu/ctskr lip. Iz ii|X)loSkcga zornega koia je la lip najbližji prototipu, ki sta ga claborirala l-ichte in »lenlcr. Kljub temu pa jc ii|Xjloilka nedvoumnost pri|}eljala do napačnih interpretacij v primeru z;imenjave bližine tipoloSkih razmerij s sorodstvom v smislu vsebine in koncepta. Madžarske (in ilruge vzhotinocvropske) ^rzi-jc avto-pocuskiega nacionalizma so .sc pojavile v precej spremenjeni obliki in jih v političnem smislu lahko celo imenujemo kol diametralna nasprotja originalu. Mcnltem ko se je Fichtejcvsko-hcrderjevski tip nacionalizma (ki jc, kol smo že zgoraj opozorili, le jx)sredno povezan s celotnim opusom Fichtcjevega in nenlerjcv-cga dela) v Nemčiji razvil v protimodernistično in prolilibcralno smer, lahko Kossi'iliO\' romantično-avlopoeiski nacionalizem razumemo v istem ,skU>pu kot kateri koli liberalni nazor njegovvga č;ui;i. 1'cKlobno so tudi IViofijcva politična stališča jasna in torej ni potrebno pretirano razpravljati o problemih, ki z;idevajo kategoriz;icijo njcgcA-ih političnih nazorov. Dovolj je ugotoviti, da jili lahko najdemo na razponu od ekstrcmnega liberalnega radikalizma tlo utopičnega socializma, ali celo, v nekaterih primerih, do egalitarnega konuinizma. Kljub tem |x>-mcmbnim političnim tli.skrepancam pa .so Ku-ssuihtivi in Pclolijevi |x>jmi -gradita naroda" tesno vezani na Fichtejc\v in I lerderjcvc |xjjme. Prav tako izliajajo iz vere v zgodovin.sko nalogo lastnega naroda, v nc.skončno avto|x)ctsko in kohezivno moč, ki jo narod po svoji naravi posctluje in predpostavljajo, da jc .sctlanjosi ncxKl-visna od resničnih zgotlovin.skih struktur (o katerih je vrctino pri(x)mmii, tla je lo v lesnici ptimenilo bt)lj ignoriranje pomena obstoječUi |x>liilčnih struktur kot zniožnosi potlelil\xr konhca-ntnosti tej nc.skončno aviopocLski in kohezivni sili)". Dejstvo, da jc to\'rsini romantičnt>-avio|xxnski nacionalizem ptnlobcn fichtc-jevsktvhenlerjevskcmu tipu tlt)kazujc njegova zahteva, da mora biti razvijajoče .se bistvo narotla uuiverzahto opolimalno. Potlobno kot v nchtejcvsko-herder-jevskem nacionalizmu je tudi v lem tipu nacionalizx*m označen kot fleksibilna in dinamična kvaliteta, ki se ponuja kot reSitev za vse dileme in konflikte (z:Ho torej ncobčudjivtjsi za probleme (drugih) nacionalnosti, s;ij sc ti |x>javljajo v ptjiju, kjer sc po sami definiciji nacionalizma ne bi smele pojavljali nobene tcžjvc). Nacionali7.em kol imiverzahio zdravilo je torej precej tesno povezan s sploSnimi načeli .socializma v kasnejšem obdobju. Unlwrz.alnost tega zdravila prctlslavlja dejstvo, da problemi, ki ostanejo "ncozAlravljcni" na noben način ne zmanjšajo njegove uporabnosti kajti celo omejena vera v un-rsiiK) neskončno avn>pfxnsko samoreallzacijo je dovolj, da omogoči |x>polno vladavino te dozdevne samoizpopolnjujtjče in samorealizirajtjče sc moči ki bo ziincsljiv-o rešila vse
" iUtfikt iKimenii' le uimitumeriie ubnkiike de/mle luufmtli iJvHifeiUm [KilillCiiim liiuilua/am. kijih bi kUtko /kJuioiIi »• fiiilllliiil Imiks» nunaiiHiiUHiilolKieiskUi iiMloitnlUmof. Je mviktiiu'mt (t%ebiio zaii<y iitrjam lezo. dtt kihko Ueilhie etemeiile Kiiaulhinv/milillke nat/mMl Ai^in/l lui/iuiilimi Imv t Imnino de-lK<la h>maiijkimje mzumeiitiija za /lubiide družili lumidiH' laliki, fin/ideimi lUvmii i-zrvkii. ui laUiui taleranlival riitisuntm iie mrmr bill M runuiiillCiiotultifjelsktKa nvktviiega nazttm M» drugI aram /«i iviidarte iie mtirrmo upidleiHUl zgiJj itegailnilh imrnemv Tah- kdiku t^mtzurlmu da lui l>rlmer demen-U rumaitlliiie<H1ofineze. prtfioziiaiil v UrU dniibt, dutifa ludi iislitirJaiiJH lumh lituuinlj I' ktiiiiiil aiudlzl so isp ohlike mmaiilUiifMUitifioelskega lutclfumliznui ttifezaiie dogaiiu •»tik oliiie Staaf iw gletle na lo, da t<ti'lna 'Ijudstef'!- resnki Ima 'driaiti'
možne probleme". Na tej točki je mogoče opa/.iti še po.sebno podobnost roman-tično-avtopoetskega nacionalizma z izjenmo napredninj lilieralizmom, ki ga pretl-stavlja predvsem |x)litični razvoj v Angliji. Iz tega je normalno .sledilo, da se madžarski (in ne samo madžarski) liljcralizem lahko skoraj povsem enači s ključnimi smernicami evrop.skega lilK*ralizma. To ne gre pripi.sov;iti zgolj dejstvu, da sta imela skupnega sovražiiika, ki so ga "utele-š;ili" evrop.ski monariii tistega časa, ampak tudi temu, da sta se strinjala v tem, kar je bil verjetno bi.st\vn faktor njunih vizij. V.semogočni zgodoviaski sili, ki jo je v svojem duhu videl romantično-avtopo-etski nacionalizem, jc ustrez;ila .svolxKlna igra svobodnih sil pri khtsičnih britanskih lilx-ralcih preti letom 1848. Ta vizija sc jc tiste čase ztlela eksplicitno zagott>vi-lo, tla l>o lil)eralizcm v .srajem spontanem zgodtA'inskem razTOju rešitev- vseh problemov, ki sc btxlo morda |x>javili". Ta analogija torej poj;isnjuje, zakaj jc romantičnt>-avtopt)ctski liberalizem lahko .stal v simbolični navezi s prevladujočim lil)cralizmom tistega časa.
KtatistiCito-fhfenziviii tiadoua/izem je |Kxstal prcvladujt>č po letu 1848, .še |x>.selx'j pa |)o letu 1867. To .sev-eda ne pomeni, tla kot \Veltan.schaung ni bil j;isno oblikovan že v prvi polovici de\"etnaj.stcga .stoletja, ^»c vrč, nekatere ključne značilnosti so bile artikulirane celo žc v osemnajstem stoletju". Dejstvo, da je ta etatis-tičntj-defcnzivni tip nacitinaliznu |xxstal tlominanten relativno pozno, po mojem mnenju ne sme implicirati stopnje zaostalosti lxxiLsi ideološko bodisi filozofsko. To pozno zrelost moramt> pojasnjc-vati z eksekutivnimi in političnimi dejavniki". In vendar bi moralo samo dejstvo te /.akasnelc prevlade pokaz;iti, tla je osntjvna .samtxlefinicija si.stcma, ki sc je navadno naslanjala na etatističnt>-defenzivni nacionalizem, polna šibkih člent>v. Cista oblika ctatistično<lcfenzivnega nacionalizma položaju ob koncu devet na j.stega .stoletja ne bi smela biti v tako definitivnem
" \'lem itrtmcru se lUKloiuilIzvni bm •iiimvrzulim in /ruM^il» zsiniilhi'znajde r Islet» iMihiajii *ol i ml driiKii ivliba ziiansIivim^iigiCna "zdniiila' la znaivJiviUf4i>nUna sUtuKijti fe rlrmenL tl nii mutul-iKi mzrK'anina iiilehnenia m javno mnenje jvmljda zii lemHjnu pmuintljivtisl teh zilruvll. li) liiho iilHKilailjtijo vfiottiisii ilotaziMim/a mitje 'neduKiuair uiirjiijejo da tu hiti 'zafteffanl'ali celo "itstefiar-jeiil" Kavno la dinamika, lui/mrdnl ehnimul teh zdravil. (ntlfamOiu onemogoc'! fiuzttltiia dejstva lui xtiaiisiiviii^JoKk'nem nivtiju.
" Iti seveda ne [Mimenl, tla ne hi mogli naju tMtiCetilh e^menlov hheralne [»inidlume ludi v drugi/i divh llfuh lUKionalizma (Kllnoje. tla sirutiiinhsjmrmlnjajoil nacionalizvm oblikuje prrdi-srm liberalne cilje. V doltK'e>illi l>o/trijlh fui lahko cehi rrCeim^^ da ima ttttUslICntmbmmhiil ikicUinallzem dohiene h-hmdisiHne značilnosti kot na Jinmvr v/mmeni ''tlsziH-effa llbenilizma' IMočeiiesrslotine llltohigijeso obtlehine v nathnJI Sliitlljl F.nthrKtvi, 'Aml hUluitt) A ami lalhalallati Ihza Istvdnpotillkta iiUiKt^ie tJs a rvdiibtill liheirilzmus' 0'htno In nevlilnn hJUlCnl nazriri Istttina Tbcze In mhiclnani libemllzemjL VitkKulK. rVJI/n str
" Itisto kn elalisllCnt^defenzlvnena mKUuuihzmti oCItmi jiostatlja mnotlco immemhnih diittainih vjmtianj Ainimiv fmMem zaitein ZKodovimi uletikigije, ki Je tako knieiepmzna In skoraj fiorsem rrtik-tkuianui. /lolefi legaltii njen odnos tlo nrliKije m kunzmailiizma
" KaitJ loCkl bi md Iv entnii r^Kiznrt/ na tfmjiMMVnje dtiktinCndi la ektekuilviiih asftektuv (jfleJ opombo ft .tj v skoraj vseh segmenlih pohUCne/ikizoftje. 1h spreft/MovanJe bi kthkti biki «i4p>i«irno za resne sjiotlrsljaje ffmluiCnI zgodovini uJtrihigiJ Itšcologija naindno nI tnumftmjoCi Vc<un.v-haunx*, t» tibliktHttl tlriiibti po sj^ijl mtjt. timftak Je nekit^vo /mrzan z eksekuilvmnnBoeilno sfero potnike l-:t4iilsth'mnieftnzlviU nacUinahzem. ki ga lui/inmer predstavlja Tbtzrfo gtbanje. te Je priCel ubhkoiva iekf Jmitem. ko je pihanje samo tnumftrulti
staiktiirncin. Nc da bi sc spu-Vaii v pcxlrobim politično in strukturno analizo. IxJino trdili, da jc tc lx>lclinc elemente proizvetlel »utjptvj in najbolj matižarski dualLstični jxilitieni sitem, prevzemajoč vse možnosti in tlosežke. ki st» bili najprej uvedeni v celotni Dvojni mon.lrhlji^ Bistvena značilnost etatistično-delenzivncga nacionalizma je Iz zornega kt)ta idet)loike kritike in sociologije znanja ta, tla jc brez vseh ilružljcnih rclerenc. Ta tip naclonaliznui nili ne služi več kot okvir struk-turo-spreminjajočc motlernlzacije (ali kakršne koli dnige nioderni/.;iclje), niti ni romantično-avtopcKtičen In vsemogočen (in torej miHlermzirajoč). Je zgolj Sc ideologija za ohranjanje spccillčnega političnega status;i quo. Ta status tjuo je očitno imel relevantne "nacionalne" iLsjiekte. v-endar je bilo to |x>vsem normalno v Evropi tistega časa. Otitujitev etatlstično<lefenzivnega nacionalizma od stnikturo-spremi-njajočega nacionalizma lahko na|lepSc vklinjo v načinu, kako je v madžarski |X)li-tiki lilx-ralno držo. ki so jo predstavljali tleako\'skl krogi. |x)st0|x>nia zamenjal tis-zovski liberalizem. Madžarska zgixlovina po jx)iuija Sc en v oči pailajoč primer, tokrat drugega ekstrema etaiističnoilefenzivnega nacionalizma. Takt) iment)vant "mllenlumskr nacionalizem je spremenil nacionaliz.em brez kakrSnih koli družlx-nih rclerenc v nacionalizem, ki sploh nima nobenih rclerenc več. Nacionalizem kot kleologija je |x>stal kolektivni narcisi/A-ni, ozin)ma z tirugimi Ixjsedami, multilateralna itletilogija se je spa-menila v enotlimenzionalni psihtv loSki dogodek v politični sleri''. Veljavnost etatlstičnotlelenzivncga nacionalizma .sc tako lahko razširi čez stoletja, gletle na to, tla so posebne okoliščine njcgtwc eksistence tlane. V tem kontekstu ni prescnetlji\-o. tla je ta etati.stičnt>-tlefenzlvni nacionalizem v evropski zgtxlovini pretivsem |X)l|ski in matlž;irskl fenomen. Zunanje grožnje tema tivema državama .st) t)ncmt)gočile konstruktivni prehod od ctatistični>tlefenzivnega k stnikturo-motlernizjrajotVmu nacionalizmu. Ker jc bil etatističiKMlefenzivni nacionalizem nanchno ptxl zunanjo grožnjo, sc mu nikoli ni bilo potrebno odreči svoji superiornosti tutli v domačih zatlevah. Nikoli ni bil oslabljen do te mere, da bi ga lahko zamenjale zrele oblike romantičiK>-avtopoct-skega nacionalizma, pa čeprav jc to vscskf)Zi tj.stajalo kot imanentna možnost v zgotlovin.skth dogotlkih kot sta bili kmečka vsia)a na Poljskem in reakcija na napoleonovske vojne na Madž;irskem. V teh dveh primerih bi etatlstičiKMlcfeiv zivni nacionalizx-m lahko deltA-al kot branilec in z;iščitnik latentne tlrž;ivnosti in na ta način pričel utiejanjati svoje "etati-stičnc" zančilnostl Največji izviv etatističnt> defenzivnemu nacionalizmu pa je bila .seveda tema •motlerni7.aci|c". Cic jc kdaj v resnici ob.stajalo nekaj takšnega kot pogtxsto omenjana izvirna klasična evropska smer razvoja, potem bi moral etatističnotlefenzivni nacionalizem počasi izginiti z
- liiH-gfi tid imMrmoe v muUanU /M,lllk'itl zgoiUitliil ti te ntlitn {KH'XmCnit, lui/ivC zmriii/niv. lalikii im/Hiemit /irav imiii ilepli u lt> lalnziii ilefliiKi/i fr hll luimnfC nJim ii^iciiil ouxlernlzaclfsltl imsInJi iz/irl/aii iJml/em finmm>t{rrniziKl)tkrga viamaUiUHlefeiiztt ur») lUH Ktrniluma V trm ktiih letsiii Mibii niziimtmo inimtin/kiiiiir luMiiiileiiiiUI. ki t» izktniiffiii ilii IHn/ne Mndinnkr tak» immemly III mtilCLi kt,l fe ua immer iMiiu Hihu. (iyula Szrl^ii /e izbirlslU ta /luhita/ v »ti/em kaiirjiem 'nukn-itiiijii'
Taki) tmriUHViil ■mileiilumski' iiaciniuilizem hI momi bill iimeic'eii %kiil>a/ t /alhiiloikim Jeiinmemim k»lekliiiie»$ imniuzma (Hef liiidm Auu. 'A moKivr nemzet /niliiikai eszmm<>ntneiiliez a ihtalizmus kttnlbair (i) lniHlliiil ZfttHioiiiil Ide) iia »Uidiardietu »• ibibl diudlzumA Kapo ma/ l'J9U ur Vt-IJ.
evropske |X)litičnc scene. Vendar pa so bila ravno luisproija, ponavljanja starih napak ter |x>litični, družbeni in imperialni ostanki tisti, ki so ohranjali etatistično-deten/.ivnl nacionalizem pri življenju - v ideolo.škem smislu celo do dvajsetega stoletja".
Oo tu smo pokazali, da .so trije lipi nacionalizma, ki so izSli iz lucionalizma, ki sta ga predstavljala l'ichte in 1 lerder, v.se prej kot madžarska posebnost. Nasprotno, prevlatlo\'ali so v celotni evrop.ski zgodovini devetnajstega .stoletja. Sedaj pa bi .se rad osredotočil na s|)ecifično madžarske procese.
Povsem mirno lahko trdimo, da so vsi trije omenjeni koncepti nacionalizma i/.4ll iz lichiejevsko-herderjevskega ariietipa v postnapoleonovski dobi, čeprav je raziskovanje njihove dejan.ske genealogije Se v rudimentarni fazi". Strukturo-mo-dernizirajoč tip je i-skal oilgovore na "ne\-arnosti", ki sta jili ispostavila Fichie in Henler. Romantično-avto|xx;t.ska verzija jc precej blizu dejanskemu arhetipskemu nchtejcvsko-hertlerjevskemu nacionalizmu (pa čeprav sta si bili bili, kot smo p<Klrobneje videli že zgoraj v tekstu, njegova otipljiva politična vsebina in usmeritev v neposrednem nictisebojnem masprotju). Socio-kulturnc korenine etatistično-defenzivne verzije segajo v prednapoleonovske čase, vemlar pa so bili njegove ideoloSke fonne in načini obnaSanja v pomembni meri utemeljeni v fichtejevsko-herilerjc-vskem nacionalizmu. Dokazov za to je zelo veliko, med drugim tudi v načinih, kako so bile nacionalne grožnje re-orkestrinine, kako se je izkoriščalo pomanjkanje jasnih meja med narodnimi in drž;ivnimi sferami interesa, k:iko so se absolutliir.ile teme nacionalnosti in konec koncev tudi v tem. kako .se je drž;i etatistično-defenzivnega nacionalizma legitimirala skozi ponovno razporejanje problemov nacionalne eksistence".
Številni manjSi problemi, ki se nanaSajo na paradigmo nacionalizma devetnaj-.stega .stoletja, so prav lako vidni v drugačni luči, ko aplicinimo to tipologijo. Na dozdevno banalno in samoumevno vpraSanje, ki zadeva obstoj posebnih nacionalnih značilno.sti, lahko odgovorimo iz treh zornih kotov na tri nizJične načine. .Strukiuro-modernizirajoči tip ne vidi takSnih posebnosti, metitem ko etatistično-defenzivni nacionalizem razume vse kot nacionalno posebnost ("madžarska resnica", "hrvaSki bog vojne* itd.). V tem kontekstu sc romantičnt> avtoptx.'t.ski nacionalizem znajilc v dt)bcscdno paradok-salncm položaju. Po eni strani sc ztli, tla njegov;i vera v s:imt>-u.stvarjeno ustvarjalno dinamiko lastnega na-rotla posretlno dokazuje t>bstoj nacionalnih značilnosti po tirugi strani pa se.
' Mttlirm in /imlHaH/tim ui li/itjIoSIrt [mti-zelei. hI nui aateiiil a-ofa Zffidiirfto Uudgii. h sr ukitirja s VKiimiilitkMrim ItukiSitjcm lihnJiktklh /mKoiMr 'A liitliijszndiiliiKia rfgi H uj kbusztkiaa' (Stara In mtfa bkisita sfKliiliigl/e tiuin/a). untd v Kari Mannhcimov Ki}/crv-jii/nm!t (Kotizrrtvin-izrni}, HmlimftciUi. t'J'M V fftihrm [tnmrru bi otomkt hiti stK-l<yiHUtikiikft rtsail/r ikihte tisUtence elallsMiHh tle/lemlfnfjia noLltinalUma m' kul Itmeneil/ufi f na/hiil) iliiuimtCnih CaUh mtidenilziKife
^ fCniilCni jfcncaloiki /mKfnl /hi nai ztidn-afo evntfitko itrdtmu /klaefnibohmlrrfn-skrt^i lUKUmaliznut. umdtium zffiikMino itt* trlikili ii/ich-. ali/m mnbthnfiil odtmt /Kiuimrznlh il/mv. fmJ-stafl)al<i/ii>membculMrdmnanalizr luiic Uudi/r. Ct^mr Je Hi tMo utmttjvmi fmditrm F elaborUL^u ele-menhtf li/mikiKiie
" Sa lem mestu ima dtaneh te en nendtlsrn /nnblem nfmkjguat^ Skozi detrlna/ttn stoktje (v kolikor Jm iifKkittefiimo liiill firetlivtje mzhCnih latankiH'. /ari liull tlntpeta stuietjej so omeitfeiil trtje Up! blll hti za ftrrfkulo drun luul drugim Xffidoi.Hui tejta boja bi mrtrnki bul /mdmef druge analize.
zavedno ali ncz;ivedno. vsi narodi vdajajo kultu svoje nase osretlotočene kreativne moči in pri tem kažejo na to, kako nacionalne |x>sebnosti v resnici niso niC |K>sel> nega".
Verjetno ni potrelitio |X)udarjati, da so osnovni trije tipi sposobni za|x>lniii in organizirati |K)litično sfero na različne načine. Kljub temu pa je bilo vpra.4;inje, ali je bil ta ali oni tip sposoben resnično organizirati |x)litično sfero v de\-etnajstem. kot rezklij pa celo v dvajsetem stoletju, |x)\'.sent <xlvisno od zgcxlovin.skega razvoja danih ilružli in držav. Na tem mestu bi se morali izogibati primerjavam v evropskem kontekstu, čeprav se zdi, da so se vsi trije tipi pojavljali v praktično vsej evropskih drž;ivah.
Za specifično madžarsko situacijo je jasno, tla sta po eni strani tako roman-tičnt>-avto|xx?tski kot eiatističntxlefcnzivni nacionalizem prevzela natlzor nati politično sfero, po drugi strani pa je, kar je vredno vse |x)zornostl. strukturt>mo-dernizirajoč tip igral v |x)litiki najmanj pomembno vlogo. Zdi se, da smer madžarske zgotlovine nakazuje, kako .strukturo-modernizirajoče tlejavno.sti, metltem ko zbujajo otlpor z etatističntxlefenzivne ptjzicij, hkrati spro.Sčajo dolt)čene energije tomantičnt>-avto|x>et.skega nacionalizma, ki |x)vr.iino iz |x)litike izlt>čijo iz\xjrne strukturo-spreminjait>če tendeiKe. Z izkorUčanjem "ustreznih" okolLSčin pa je vendarle etatistično-tlefenzivna orientacija tista, ki največ pridobi v boju na življenje in smrt meti strukturt>mtxlernizir.ijočimi in romantično-avtopo-etskimi |x)zicijami (kar se je v tradicionalni |x}|itičiii terminologiji imenovalo lx)j med "zmerneži" in "radikalci").
Presenetljiva spostibnost romantično-avtopoetskega nacionalizma, tla prevzame natlzor nad |xj|itičnt> sfero in da ostane na isten» jxj|ož;iju kot .struktun> mtxlernizirajoča drža, ni bila enostavno ptj.sledk:a slučajnega razv-oja, ampak |xjsledica socit)-ontok)Skili razmerij Antagonizem romatično-avtopoetskega in strukturo-spreminjajočih trentlov otiraža konflikt meti ilerinitivnim in klasičnim "kratkoročnim" in nedvoumnim "dolgoročnim" konceptom. Ta situacija je značilna za vse strategije, ki žalijo preseči prikraj.šantist zaratli zakasnelega razvoja Zdi se, tla to ne predstavlja izjemo v pravilu, da zaradi neposrednih socif>ontoloSkih razlogov v takSnih situacijah redno prevlatla v jx)litiki koncept, ki ponuja kratkoročno re.šitev. To velja celo v primeni. če dana kratkoročna reiitev ne |x>meni več kot zgolj zagon struktuio-sprcminjajočih koncepttjv. .Slrukturt)-modernizirajoči koncepti operirajo z dolgoročno perspektivt), zato politične strategije, ki gradijo na kratkoročnih ciljih ne morejo biti utemeljene na njih, kajti, glede na to, da so del politične sfere, je njihov usj>eh oziroma neuspeh txlvisen neposredno otl do.seganja kratkoročnih ciljev. To je vzrok fundamentalne politične tragedije vseh tovrstnih družb. Politična prilag<xlitcv strukturo-spreminjajoče nKxlernizacije ima dve fazi. Prva faza vključuje ustvarjanje učinkovitih političnih struktur ininstitucij. ki delujejo demokratično in omogtjčajo preseganje zgodovinske zao.stalo.stl Strukturo-motlernizirajoči nacionalizem je prisiljen oblikovati načrt političnega delovanja z dvema fazama, kar pomeni, da je, v primerjavi s kratkoročno uspeSnim
' 7)i ivttnr/r ll{KtkKatKi)c hi moral« utmimmciiMi lnJuiztill. rfti i"r «• mnuilIčiioailo/KiruJh luuloiuttami tlcivlnapirgii Holdla ziui/thiti v mnltrhojiicm boii/JlUu. nI irfti»« motnoHI ta {kiiuhiio Miianje ali biuuviiz
roinatično-avtopnoLskiin nacionalizmom (ki sc ga jc v tistem času zaradi tega pogosto opisovalo v terminih, ki so |XKlobni so<lobnim nazorom o množični manipulaciji), prikrajšan že v samem izhodišču.
Tako lahko z iloločeno mero |X)sploSitw (s katero presežemo kontingenco določenih zgodovinskih tlogtxlkov) trdimo, da je moč precej natančno |xjvez.;iti tri ti|H: madžarskega nacionalizma, ki izhajajo iz nacionalizma Fichteja in llerderja, z določenimi družbenimi razredi in skupinami Z:i potrclx; tega članka se ne bomo spu.ščali pn-vrč (xxln)bno v le |X)vczavv. .Strukturo-motlernizirajoči tip lahko tako pm-ežemo s skupino državnih uradnikov ari.stokratskega in plemi.škega izvora (iz sociološkega zornega kota lahko imamo Sz.čchenyija, ključnega prctistavnika te skupine, z;i etUmireni primerk), etatistično^lelenzivni nacionalizem jc predstavljalo predvsem |x>litično aktivno plemstvo devxrtnajstcga stoletja, medtem ko je romantično-avtopoet.ski nacionalizem |XKlpirala predvsem ljudska literarna inteligenca.
l\idi brez nad;iljne p<xlrobne analize treh tipov je moč |X)ka7.:iti, da so vsi kontinentalni nacionalizmi kompleksna me.š;mica teh treh elementov. Celotno ideološko formacijo nacionalizma, ki se jo navadno dojema kot izrazito eno.stavno, v kontek.stu napi.s;inega vi<llmo v drugačni luči. Pričujoča raziskava je prav tako po.skusila |K>kaz.;iti, <la so trije ključni tipi nacionalizma preživeli v dvaj.sctem .stoletju, kar je lepo razvidno v |x>st-komuni.stičnih nacionali.stičnilt trendih, ki spremljajo |K>litično in ekonom.sko tranzicijo v Vzli<.xlni Evropi.
Različne nove (in vendar že videne) tendence so v dvaj.sctem .stoletju pripomogle k jasni in nedvoumni izolaciji stnikturo-modcrnizirajočcga nacionalizma od dnigih dveh tipov. Temeljne ideje stnikturo-modcrnizirajočcga lipa so bile neodvisne (xl katerega koli nacionalizma s preloma stoletja. Sinteza "nacionalno-.sti" in "razvoja" je bila neizogibna zgolj v največjih političnih vizijah tistega ča.sa. Strukiuro-modernizirajoči nacionalizem jc postal svetovni nazor nekaterih največjih osebno.sti v madž.arskem dnižlx:nem življenju, kot so na primer Endre Adv, Oskar Ja.szl. Attila J6zsef. Imre Cs<fsy in Istvan Bib<i. Kljub temu ima ta smer razvx>ja siKHTifično in ž;ilo.stno zgodovino, .število nalog, s katerim so se soočali akterji strukturo-mcxlcrnizirajoče paradigme sc je namreč na žalost povečevalo in nastajalo je wdno več problemov, ki jih je bilo potrebno rešiti s temi konce|>ti. Ce ujxxštev;imo tlogoročno nara\x> teh konceptov v kombinaciji s povečevanjem nalog in spremljajočimi |x)lltičnimi tež;ivami, lahko razumemo, zakaj jc strukturo-mcKlernizirajoči nacionalizem, ki jc težil k popolnemu izboljševanju tiružbenih in ekonomskih temeljev naroda, prevzel ".superavantganini značaj". Prav tako ni presenetljivo, da .sc je čista oblika .strukturo-mcKlernizirajočcga nacionalizma pojavila med političnimi ta-ndi, ki so .sleilili |x>litičnc>-ekonomski tranziciji leta 1989-
Ideje mcxlernizacije, ki .so .se postopoma otresle pojma "gradnja naroda" ali pa so ga celo prevrednotile, .so .sc .soočile s presenetljivo trdoživimi pojavi roman-tično-avtop<x't.skega nacionalizim. Ideja "ljudstva", ki gratli na procesu avtopcxM-.skega .samouveljavljana in dinamičnega samouresničcvanja, je v dvajsetem .stoletju postopoma postajala vedno lx}lj za.starela, kar pa .seveda nc pomeni, da so izvorni razlogi za romantično-avtopoet.ski nacioitalizem izginili Prav tako u tnlitcv ne pomeni, da v dvajsetem stoletju ni nH)goče odkriti sociokultumih faktorjev, ki
lahko rcproducirajo temeljne ideje nacionalizma teg:i tipa. Rotnantično-avto|x)ets-ki nacionalizem jc močno prisoten v vseh različicah sodobnega madžarskega populizma: pravzaprav je ta populizem tipoloSki naslednik omenjenega nacionalizma iz devetnajstega stoletja.
Podobno kot romantično-avtopoctski nacionalizem sc je tudi ctatističnoKlefeiv zivni nacionalizem izkazal kot zelo trajni ideološki fenomen, ki pomembno vpliva na oblikov:mjc skupin, nc glede na to, da jc njegova zastarck>st in zgodovinska neustreznost Se bolj izrazita kot pri romantično-avtopoetskem nack>nallzmu. Dolžino njegovega življenja lahko pripišemo določenim političnim okoliščinam, ki so omogočile integracijo ctatlstično-dcfenzivnega nacionalizma v nove oblike etatizma. Postkomunistična tranzicija ponuja otl leta 1989 naprej nc.skončno primerov tovrstnega oživljanja tega tipa nacionalizma.
527