135
Novičar iz domačih in tujih dežel.
Z Dunaja. — Sprevoda vstajenja na cesarskem dvoru vdeležil se je cesar z nadvojvodi v Beču navzočimi. — Vojni minister Bylandt dobil je odpust 6 tednov zarad bolehnosti, in se je podal v toplice Voslau, pri Dunaji. — Naučnemu ministru Gauču podelil je cesar dostojanstvo tajnega svetovalca. Uradna „Wiener Zeitung" razglaša spomladni avan-cement pri vojaštvu. — Tudi pri diplomatičnem zastopništvu našem izvršile so pomenljive spremembe. Grof Karoly, poslanik naš v Londonu, popusti to mesto, na njegovo mesto pride baron Calice, do sedaj poslanik v Carigradu; dosedajni avstrijski zastopnik v Bukareštu pride za poslanika v Carigrad, na njegovo mesto pride grof Khevenhuller iz Belega grada, v Beligrad pa baron Kozjek, do sedaj naš zastopnik v Teheranu. — Za državni zbor pripravljen je načrt novega carinskega zakona po dogovoru z Ogrsko. Tudi drugi predlogi o pogodbi z Ogersko predloženi bodo dne 5. maja zbornici poslancev, toda dognati se ima to spomlad v državnem zboru samo carinska postava, o vsih drugih predlogih vlada nima nade, da bi se že sedajno spomlad rešili v dotičnih zborničnih odsekih.
Priloga uradne „Wien. Ztg." naznanja, da bode dne 29. aprila cesar v Budapestu dajal splošne avdijence.
Gališka. — Uradno se poroča, da je med kmeti gališkimi izrekoma v okrajih Bo linij a in Gor lice nastalo vznemirjenje. To je nastalo tako: Dalj časa čuje se med gališkimi kmeti vraža, da bo leta 1886 konec sveta. Dalje prenašala se je med kmeti prošnja za posvečevanje nedelj. Zoper to izrekoma judovskim obrtnikom nevarno prošnjo delalo se je pro-tivje s tem, da se je trdilo da gospodje (grajščaki) hočejo zopet tlako vpeljati, kar je zbudilo nekako nasprotje zoper grajščake. V tem mišljenji potrdilo je kmete še to, da se je sedaj moralo mnogo Galic-janov vrniti s Pruske in Ruske in ker se ravno sedaj priredilo nekaj večjih lovov in odtod nastala je govorica, »gospodje" pripravljajo upor. — Več ljudi ki so kmete na ta način hujskali zoper kmete, dejalo se je v zapor, inostrancev ni bilo med njimi. Ces. namestnik opozoril je podložne svoje urade na te prikazni ter jim naročil, ako treba, oglasiti se za vojno pomoč.
Nemška. — Prav zanimivo je, kako se glasijo glasovi „nemških časnikov" o novi domobranski postavi naši. Da bo Bismarkovo glasilo „Nordeutsche Ztg." že zavolj dostojnosti z veseljem pozdravilo vojno okrepčanje zaveznika „Nemške", misliti je bilo naprej. Toda prav tako z veseljem pozdravljajo pomnoženje naše vojne moči vsi drugi neodvisni časniki v Nemški. Iz tega se sme sklepati, da „Nemška" tudi v širjem pomenu nikakor ne priznava one zveze in ne podpira veleizdajskega početja, ki se pri nas vrši pod  vodstvom   Knotz-Schonerer-Strache- to ve  stranke.
In to se godi, ako ravno je Nemški znano, da nenemški narodi Avstrijski nimajo sočutja za Bismarkovo politiko. — Nasproti pa je skoraj teško razumljivo, da se Ruski časniki večinoma prav nepo-voljno izražajo o tej postavi, — brž ko ne v čutji, da jim najbližja madjarska in gališka domobranska vojna iz zgodovinskih razlogov  -    ne bo lahko prijazna.
Laška. — Razpust državnega zbora do včeraj še ni bil uradno razglašen, trdi se pa, da se to zgodi te dni in da se imajo nove volitve razpisati na 23. dan maja, meseca. Iz Atena, na bregu arabskega morja, se brzojavlja , da je dal sultan Hararski vse Evropejce v Hararu umoriti, in da je z 200 vojaki napadel in pomoril pri Gildeci ekspedicijo grofa Porro-a; potem je sultan zasedel Gildeco in posadko njeno, angleško-egip-tovskih vojakov okoli 100 števila — vjel. — Vsled te dogodbe, ki je laški-afrikanski ekspediciji sila. nevarna, posvetuje s e laška vlada z angleško o vzajemnih korakih zoper sultana Hararskega.
H ar ar je na južno-izhodni strani Abysinije in proti zapadni od dežele Somali ležečega država z glavnim mestom istega imena. To je od Adenskega zaliva oddaljeno 270 kilometrov. Leta 1875. prisvojila si je Egiptovska tudi Harar, glavno mesto šteje baje 35.000 prebivalcev.
Odkar je Egiptovska zgubila Sudan, odpadel je od nje tudi Harar. —Ekspedicijo grofa Porro osnovalo je društvo Milaneško, da Afriko preišče v trgovinsko-političnem oziru, in udje ekspedicije bili so večinoma Milaneži, za to je njihova osoda v Milanu zbudila veliko sočutje. Kakor znano, dal je umor druge laške ekspedicije „Bianchi-jeve in drugov laški vladi povod, da je zasedla Masano.
Angleška. — Za ali proti Gladstonu, to ste zastavi, pod katerima se zibljejo ali pa celo buče valovi političnih borb sedaj po široki Angleški. Tabori, ljudski shodi   in  zborovanja   v zaprtih prostorih sklicu-
jejo se, v katerih se ljudstvo pregovarja in navdušuje ali za ali proti Gladston-u. Tako je sklical Hartington v ponedeljek shod svojih volilcev v Raustenstallu ter je razložil svoje postopanje z zagotovilom, da se nikakor ne namerava pridružiti konservativcem.
\ pismu Bright-ovem , katero se je prečitalo pri tem shodu, izreka se ta politik, da se popolnoma strinja s Hartingtonom. — Časniki trdijo, da bivši mioister Chamberlain namerava predložiti, da se Gladstonov predlog o nakupu irskih zemljišč zavrže.
Grška je popolnem pripravljena, s Turško pričeti boj in na meji so se enkrat uže sprejeli grški in turški vojaki, pa ne da bi bilo prišlo do prelivanja krvi. Kakor se s Pariza brzojavlja, so se velevlasti zedinile, Grški v zadnjem skupnem pisanji priporočati, da razpusti svojo vojno. Ta skupni opominj imel se je Grški izročiti minulo nedeljo ali ponedeljek. Vspeha pa tudi od tega skupnega koraka ni pričakovati, ker je sedaj uže sploh znano, da Francoska, Angleška in Ruska Grško tihoma podpihavajo, da naj se nikar ne ozira na skupni pritisek evropskih velevlasti. Od tod izvira tudi vsa dosedanja trdovratnost Grške zoper prizadevanje v resnici miroljubnih evropejskih držav. — Z dne 27. t. m. brzojavlja se z Aten, da je grški ministerski predsednik Delyannis zastopnikom velevlasti naznanil telegram Freycinetov in odgovor Grške, v katerem obeta, da bode Grška razorožila svojo vojno. Potem imeli so poslaniki posvetovanje ter so zvečer Delyannisu poslali ultimatum, v katerem zahtevajo, da Grška svojo vonov osmih dneh razoroži. — Freycinetovo pismo do francoskega zastopnika v Atenah temu priporoča, naj še enkrat ponovi nujni korak pri Delyannisu in ga zaroti, da se, dokler je še čas, vrne k pametni politiki, in da Grške ne razpostavi nevarnosti, da bi se morala umakniti pred naredbami sile, po katerih bi znala seči Evropa. — Po sprejeti tej izjavi posvetovalo se je grško ministerstvo in Dalyannis je francoskemu zastopnika grofu Mouy-u naznanil, da Grška vstreže želji Francoske in da bo skušala to vprašanje rešiti diplomati čnim potom".
Poroča se dalje, da se imajo v desetih dneh sklicati grški zbornici, da jima vlada poroča o oajnovejšeni prevratu. Zastopniki druzih velevlasti so temu položaja nasproti mnenja, da se mora Grška vsem drugim vele-vlastim uasproti izjaviti vsaj tako odločno, kakor nasproti Francoski, in pa da tudi dejansko da povelje za razoroženje.
V ponedeljek zvečer imeli so zastopniki velevlasti zopet posvetovanje pri laškem poslaniku.
Spanjska. — Pri volitvah za starešinstvo (gosposko zboruico) izvoljenih je 136 pristašev vladinih, 28 konservativcev, 4 republikanci, 4 pristaši Romero Ro-bledovi, 2 pristaša dinastične levice in 8 neodvisnih.
Zuravje kraljičino je popolnoma zadovolilno, poroda njenega pričakuje se po izreku zdravnikov med 15. in 20. dnem meseca maja.
136