lokaliteti so poleg grobišč odkrili tudi druge objekte, ki ravno ta k o k ak o r grobišča p rip ad a jo raznim periodam . Tako so tu k aj najdeni grob te r n ek ateri drugi objekti in predm eti iz m lajše kam ene dobe. D alje so n ajd en i grobovi u njetiške k u ltu re, latenski grobovi, žgani grobovi iz predgradiščanske dobe in grobovi iz m lajše gradiščanske dobe. Vse gradivo obravnavata a v to rja tako z arheološkega k ak o r tudi z antropološkega gledišča. Po m aterialu sodita, da je n ajm lajše odkrito grobišče bilo u p o rab ljen o v XV. stoletju. Po gradivu in po antropoloških izsledkih m islita av to rja, da j e grobišče slovansko, p ri čem er pa m enita, da je glede na prisotnost staroogrskih puščic te r še n e k a te rih drugih predm etov, d alje pa tudi glede n a tre p a n ira n je lobanj te r glede n a štiri lobanje, ki im ajo tu ran id n e znake, bil dokaj intenziven vpliv ogrskega etnika. V članku »A varsko-slovenskč pohrebište v Barci, okres Košiče«, je Jan P astor podal poročilo o raziskovanjih leta 1951, k je r je v plasteh z B iikk k u lturo bilo odkrito tudi avaroslovansko grobišče. O novem belobrdskem grobišču pa poroča Ludm ila K raskovska v članku »Staroslovenské pogrebište v M äste pri Bratislave«. To grobišče pa je bilo slučajno odkrito in doslej še n i sistem atično raziskano. T v J os. Korošec Slovenska archeologia, Časopis S lovenskej akadém ie vied, R očnik III, B ra­ tislava 1955, 328 str. Tako po velikosti kakor tudi po vsebini je tre tja številka časopisa Slovenska archeologia najobširnejša. V n ajv ečjem delu se peča z v p raša n ji in poročili predzgodovine, v čem er se rav n o tako precej razlik u je od p re jšn jih dveh številk, k je r so bili prvenstveno zastopani drugi problem i. V endar so pa tu d i v tej številki posam ezni članki, ki se dotikajo v p raša n j zgodnjega sred n jeg a veka in slovanske te r m adžarske arheologije. Izredno zanim iva je razp rav a »Slavonska k u ltu ra v Češkoslovensku«, ki jo je napisal Bohuslav Novotny. A vtor ob rav n av a vsa doslej znana najdišča s slavonsko k u ltu ro na področju Češkoslovaške, katerih je danes že izredno ve­ liko število. Po vsem kaže, da je vpliv slavonske k u ltu re na češkoslovaške p o k rajin e bil veliko m očnejši, kakor je bilo soditi po dosedanjih podatkih. V celoti je zbral avtor na Č eškem in M oravskem 21 lokalitet, na Slovaškem pa 20, t. j. skupaj 41 lokalitet, od k aterih večina ni bila doslej znana. K lju b tem u so pa tudi vsi doslej zbrani podatki om ejeni v glavnem le na posam ezne ele­ m ente, od k ate rih je najpom em bnejši k u p a n a nogi, ki je sicer ena n a jk a ra k te - rističnejših o blik za slavonsko k u ltu rn o skupino. N ovotny poleg tega om enja tudi posam ezne oblike, katere so pa, k ak o r se mi dozdeva, lah k o nastale tudi pod drugim k u ltu rn im vplivom, ne pa pod vplivom slavonske k u ltu rn e skupine. T ako se mi zdi, da bo močan vpliv m ed posam eznim i prim eri tudi s strani lengyelske k u ltu rn e skupine. Žal pa danes, ko še ni raziskano ozem lje med Savo in D ravo, te r so tudi najd b e n a ozem lju O grske zelo p om anjkljive, ni mogoče soditi o podrobnostih vplivov posam eznih k u ltu rn ih skupin, ki so ležale jugovzhodno od češkoslovaških pokrajin. V drugi razp rav i M aria N ovotnâ »Medené n âstro je a problém n a jsta rše j t’ažby medi n a Slovensku« obravnava v p raša n je b ak ren ih izdelkov te r v p ra­ šanje p ridobivanja b ak ra na Slovaškem. P rih a ja do sklepa, da so, glede na razširjenost najdišč bakrenega orodja na Slovaškem te r glede n a kem ijske analize, že v eneelitiku pridobivali tudi n a Slovaškem baker, m edtem k o n a j bi bili b akreni izdelki, ki pripadajo še neolitiku, im port v te k ra je . K lju b tem u pa, da se je po m nenju avtorice bak er pridobival tu že v neolitiku, se bakreni izdelki tega časa ne m orejo u v rstiti v nobeno ustrezno k u ltu rn o skupino. Avto­ rica pa kljub vsem u pušča še odprto v p ra ša n je n ajsta re jšeg a prid o b iv an ja bakra na Slovaškem. Y članku »Nalezv hlinenej p lastik y v Košolnej« L’udm ila K raskovska po­ roča o nek aterih fragm entih statuet, k i so bili n ajd en i v Košolni m ed neolitičnim gradivom , ki ga pa nadrobneje ne k lasificira. C yril Am bros analizira osteološko gradivo psa, ki je bil najden v N itranském H radku p ri Š uranu in k ulturno prip ad a badenski skupini. Y članku »C hvalovskd ja sk y n a a pilinské jask y n n é pohrebiskâ v Juhoslovenskom Krase« d aje J u ra j B ârta opis jam e v H valovu. P rvič je bila ta jam a naseljen a že v času tra ja n ja B iikk k u ltu re, k asn eje pa tu d i v času pilinske ku ltu re. O žarnem grobišču iz starejše železne dobe poroča Jožef P orubsky v članku »Vyskum n a žiarovom pohrebišti zo sta re j doby železnej vo Vel’kÿch Hostiach«. Na rela tiv n o m ajhni površini je od k ril doslej 34 grobov lužiške periode. N ajveč je o h ran je n ih posod, m edtem ko je bronastih objektov malo. V prašanje železne dobe se dotika tudi članek Jožefa P aulika »H alštatska a halštatsko-latenska osada p ri Seredi«. A vtor obravnava sam o na- selbinske-stanovanjske objekte, ki so bili odkriti v bližini Sereda. Časovno p rip ad ajo dvem a periodam a, in sicer m lajši h alštatsk i dobi in halštatsko latenski dobi. V obeh p eriodah sta bila, kak o r av to r poroča v tem začasnem poročilu, ugotovljena dva načina zidanja stan o v an jsk ih objektov. Eno so več ali m anj pravokotne stavbe, n ap rav ljen e iz pokonci stoječih brun, k a te re so stale na vsaki strani, in sicer dve ali pa več, drugo so pa zem unice tu d i več ali m anj štirikotne, skoraj k v ad ratn e ohlike. En k ak o r drugi tip se v halštatsko-latenski dobi nad alju je. Zem unice so bile le v zem ljo več ali m an j globoko vkopane hiše, ki pa utegnejo v p rv i skupini b iti tu d i do 1,50 m v drugi pa do 1,0 m globoke. Stene so ali popolnom a vertikalne, ali pa nekoliko poševne. S tefan Janšak pa v članku »H rnčiarska dielna z neskorého la tén u v Bratislave« poroča o lončarskih delavnicah, ki so bile n ajd en e v B ratislavi, prip ad ajo pa časovno poznem u latenu. Opis t. i. jam e »Netopierska« in jam e »Kaplnka« p a po d aja Ju ra j B ârta. O dkrite so bile v N izkih T atrah. O d k u ltu rn ih ostalin pa im ajo rim ske ostaline te r skeletne pokope, o k aterih p o d aja avtor tudi antropološke izsledke. Č lanki, ki o b ravnavajo zgodnji sre d n ji vek, se dotikajo predvsem slovanske periode, ravno tako p a tudi ogrskih k u ltu rn ih spom enikov. Tako Jožef P orubskÿ v članku »Slovanskÿ m ohylnik vo Y el’k ÿ ch Hostiach« poroča o slovanskih go­ m ilah v V. H ostiach, k je r je n ek a j skupin gomil. N ekatere od teh so bile raziskane. V eni je b il žgan grob, v n e k a te rih drugih so bili p a skeletni pokopi. Kot pridevki so se našli razni lončki, obsegajoči razne oblike, d alje železne sekire in ostroge. Y ženskih grobovih je bilo pa najdeno tu d i n e k a j nakita. A vtor datira to grobišče v čas od VIII.—IX. stoletja. L’udm ila K raskovskâ v članku »Slovanskč pohrebište v B ratislave-K arlovej Vsi« poroča o 15 skeletnih pokopih, katere d a tira okoli sredine IX. stoletja. Y poročilu »Kostrovč pohrebište z X. a XI. storočia v C hotine na Slovensku« nam M ikulaš D ušek d aje oris slo- vansko-ogrskega grobišča, m edtem ko B ohuslav C hropovsky v članku (Vÿskum starom ad’arského poh reb išt’a v Košiitoch« poroča o 31 grobovih, k i jih p rip isu je M adžarom , čeprav je tu tudi precej ob jek to v , ki bi jih bilo potrebno p rip isati slovanski k u ltu ri. D alje poroča o belobrdskem grobišču Jan P asto r v članku »Belobrdskč pohrebište v Somotore«, k je r je odkritih 35 grobov, k i p rip ad a jo belobrdski k u ltu rn i skupini. D atira jih pa v čas od XI. do XII. stoletja. Zadnjo razpravo je napisal Jan E lsner: »D evinska N ova Ves«. E isner n ak a zu je v te j razpravi na problem atiko, ki je nastala z njegovo objavo grobišča v D evinski Novi Vesi. N ek atere m om ente skuša p ri tem glede n a nove izsledke p o jasn iti a li pa postaviti v novo luč. Z drugim i besedam i: to pom em bno grobišče, ki ga je av to r objavil, nas danes glede na vrsto novih m om entov p o sta v lja p red vrsto vprašanj, ki jih bo potreb n o šele sčasom a rešiti. Tako so tu d i E isn erjev i sklepi v posam eznih m om entih že nekoliko zastareli, k a r se dogaja vsaki novi arh e o ­ loški p u b lik aciji glede n a ogrom no novo gradivo, ki se z vsakim dnevom veča. K ljub tem u pa bo ta p u b lik acija vedno o h ran ila svoje častno m esto, k ak o r tu d i vsi ali pa vsaj večina sklepov, ki jih je podal Eisner, k er p re d sta v lja jo za te d a j zadnjo besedo znanosti. Na koncu številke časopisa je n e k a j recenzij n ek a te rih novejših del s področja slovanske arheologije in en a recen zija s področja predzgodovine. Jos. Korošec Rad Vojvodjanskih muzeja, 3, Novi Sad 1954, 376 strani. Nova številka periodike, k i jo iz d a ja jo m uzeji v V ojvodini, je tudi d alje obdržala svoje sm ernice, ki so bile za sta v lje n e že n a sam em začetku. O b ra v ­ nava celotno gradivo m uzejskega zn ačaja, k i ga glede na rez u ltate dosežene p ri znanstvenem razisk o v an ju o b ja v lja v u strezn i širini. Značaj posam eznih panog je tak, da v glasilu zavzem ajo veliko večji prostor, k ak o r druge. T ako je tu d i