I lajvim ilonMkl dnmfk | 11 MtejeaU irkra | Velja >a rse fete . |4O0 Xa pol tola UN GLAS NARODA list slovenskih delavcev v Ameriki. Kfcs largest Il9uuu DifU la tfee Ua*ts* Stol* m§rnšLepa HoSSJnT*" k k>poo . TELEFON: 2876 CORTLANDT._Entered a? Second Clasa Matter, September 21, 1903, at tbe Post Office at New York, N. Y.. under tbe Act ot Congest of March 3, 1S79. TELEFON: 4687 CORTLANDT, NO. 237 - ŠTEV. 237. _NEW YORK, THURSDAY, OCTOBER 9, 1919. - ČETRTEK, 9. OKTOBRA, 1919. VOLUME XXVIL — LETNIK XXVIL KAKO SO SLIKALI PREJŠNJEGA KAJZERJA Fotografi so ga pognali s šetali-šča, katero je prej Hajrajše ob s koval. — Posebno poročilo nj "Times". Amerongen, Holandska. 7. ok-tobra. — O«I nekega očividca in prijatelja med fotografi sem rav-nokar izvedel popolno povest, ka ko je bil prejšnji kajzer fotografiran na svojem jutranjem izpre hodu po poti. katero je smatral do-takrat /.» najbolj zapuščeni de grajskega vrta. Fotograf. K. V.-llemen. član ilu-striranega lista "Ilet Leven'\ je najel velik voz. ga naložil s senom ter se preoblekel v kmeta. Sede«"- na vrhu sena .le pustil voziti voz krog visokega grajskega zidu Rilo je <».b devetih zjutraj, ko je prišel prejšnji kajzer po poti. v spremstvu pribočnika, generala Donimes. Navidezno nedolžnemu kmetu, ki je preineteval seno na vozu. je z;iklie:d : — (Inten Morgen! Nato se ni ver ozrl nanj Vellemen je vrnil pozdrav Viljemu. a izjavlja, da ga je komaj spoznal, I iii je zelo izpremenjen s svoj.« belo in dolgo brado. ki je •sbt'iiii <>ni Hcthmaim Hollwega. Ko je hodil pri jšnii kajzer gor-indol j H) stezi, v pogovoril z gene-ralom. j«' bil fotograf v stanu v-zeti ver slik ter pri tem tudi sem-patain premetaval srno. N;ito pa se je približala prejš-nja cesarica. z neko brzojavko v roki. Bila je videti zelo vesela "ts-priro novice, katero je vsebovala brzojavka. Smehljala so je in vsi trije so p Heel i hoditi skupaj. Brzojavka je bila očividno ona. k; je objavljala prihod prejšnjega kronprinca. ki je dospel še isti ve čer iz AVieringen. Velleman se je dogovoril z voznikom. da bo v trenutku, ko bo on zakašljal, ustavil voz, ižpregel konja ter se delal kot da je slednji izgubil kopito. TsTedtega je ostal voz na mestu, v bližini zidu. da napravi prostor drugim vozovom. ki so prihajali mimo. K oner no se je skupina Hohen-zollemcev ter generala ustavila na poti neposredno pred fotografom in slednji je vstal, da vidi boljše. Sele takrat je prejšnji kajzer spoznal v svojo veliko grozo, da je bil fotografiran in jezno je za-klieal: — Kaj delate tam? Takoj se izgubite ! Prejnja cesarica se je umakni la. očividno zelo ogorčena. Velleman pa je odgovoril kajzer ju : — Rad bi vzel pliko. Ravno imate lepo pozituro. Med tem časom pa je že pohitel pribočnik ven ter poklical stražnike, da aretirajo fotografa. Ta je med tem časom eksponi-rane plošče izročil nekemu svoje mu tovarišu, ki je stal v bližini ir ki je na to hitro odšel. Straže sn zahtevale eksponirane plošče. Z5 katere so plačale pet goldinarjev. Dobile pa so le dve prazni, neeks-poni ran i plošči. Nato se je odpeljal fotograf katerega so izpustili, s poulično karo na železniško postajo Drie bergen- a ko sta hotela on in nje gov tovariš stopiti v vlak. da se odpeljeta, je dospela policija v a v tomobilu ter aretirala oba foto grafa. Dolžili so iu poskušaneg;1 napada na prejšnjega kajzerja. — Preiskali so oba, če imata mogoče skrito kakp orožje In polieijsk' načelnik je vprašal: — Ali ste hoteli ustreliti kaj zerja? Fotograf je odgovoril: — f'e bi hotel storiti kaj take ga. bi to lahko storil, kajti go voril sem z njim na razdaljo par metrov. Po par urah sta bila oba izpu ščena. Iz zanesljivega Tira sen« izvedel, da ne bo hodil kajzer w nadalje po svoji doaedaj najbolj, LENIN JE ODREDIL ARETACIJO TROCKIJA Protiboljševiški revolucij onarj i so pričeli z vlado terorja v Moskvi. Lenin baje sam v ječi.. i __ London, Anglija. S. oktobra. — Poročila iz llelsingford na Fin >l:nu pravijo, tla je bil Nikola Le-'•lin arelirau v Moskvi. Tako poroča Exchange Telegraph poro-t-» valeč iz Kodanja. Lenin je baje '••dredil aretacijo Leona Troeki-j;«, 1 .»Ijševiškega vojnega ministra, a i;i mogel izvršiti tega ter bil vr-/.. u sa in v ječo. V poroči i u iz Revala. katero je p-.»-%lal i*t i'poročevalec, sr glasi, da je neka rcvolucijonarna stranka l»rič<«la z vlado terorja v Moskvi. 1'oljševiški voditelj. >Iakoh IV-t »'is je I»; 1 baje umorjen trkom redov. Ptt.scbna ,poročila iz Stoekholma z dne 2-"». septembra so j>oročala, •!; je Lenin jetnik v K remi ju \ Moskvi in da vodi ljudski komisar Deržinski posle vojnega ministra. .lakoh peters je 1 >i 1 baje: voditelj rdečega terorja v M o-' skvi. Zavzetje mesta Voroiieša. L ->. unij severoiztorno od Moskve, od si rani protiholjševiškili čet g»no-rala Driiikina. sr priznava v ofi-i ijelni sovjetski brezžični brzojavki iz Moskve. poročilu s«- glasi. f'u napreduje kavalerija generala I >enikilia v smeri proli I »nalili, milj severno od Voroueša. Washington, 1 >. «S. oktobra. Državni department je dobil po ročilo. da je'bilo v Moskvi usmr-čenih 200 ljudi v zvezi z preiska v o, ki sr je vršila glede predaje Mesta Krasnija-edaj že tretji teden stavke in da bodo vsled tega delavci konečuo zmagali. V <»arv, lud.. ki ie po oktobra — Poročevalec ** Evenig News'' v Ij't'i pravi, da j»* vi*.<-l na«"-rt«- iu poročila, pripravljena od nemških i n;im«r:i'-i Nenn'-ija prevzeti koiitorolo nad Letsko in i'.stoiisko ter zo[>et -.sianovui staro Kttsijo do Rožira. Takrat pa i idi namerava skleniti z Kusijo zvezo proti zaveznikom. Puro«'"-valeč je i-nl pogovor z letskun ministrskim preor. |••-«»!i bol.iš« \ ikom v vi rski. Rekel je, da skuša von der (joltz na \»e ino/ue način«- prepi e«'-it i b-tske armade v namenu. ško u;iro«!n«» skr)>x'-iuo. je izjavil, da protestira pri celem sveti proti ultir-atu /i»«vnikov, ki zahtevajo izpraznciije baltiških provitu*. N'en.«"ija. - j«' r»*k«'I. — je storila vs«», kar je bih v njeni i io«'*i, da izvede dobx-b«- mirovne p.»g<»ilbc ter omeji svojo armado n.i L'tMt.tMHj i»i oktobra. Neutške čete na Kurskem, k v(«" ie p«»«l p« \ e| jsi vop• ifetierala von der (ioltz-a, izjavljajo, da bo«lo « si u tamkai iu sie»-i v proklamaeiji. ki j«' bila izdana na naslov " .it-mškrg-t V.iterlan la in «*elega civiliziranega svetil". V tej proklamai ij- s«- »rlasi; - Na * 'iii' |»uv«'l jeni nemške vlade, danim pod pritiskom za-n /tukov, bomo ostal- na tej fronti, da zavarujemo nemško mejo pr««d boljšrvi^kitnt tolpami t.*r v/dtžimo resnične sorijalistične idciile. Pariz, '•li-m-ija v okaobra. — Maršal Fo«-h, ki je dobil včeraj i>iv«mIiIo, j »est a v i uo\«t p« »sla n i«-«» na naslov nemške vlade z ozi-i<*lt* n.i iiauUiieuje i t j-eiierida vou «ler < J«»ltz iz baltiških provine. I" soglasno s (»oro. il. | 11 pre>br«lntki. je zadal ]M»litično smrt. kritiziral na n -osnovan način pr dsrtlnika iu guvernerje, a s«- hoče s«*daj celo | "lastiti tipi u ve repi blikanske stranke t«*r valiti zadeve katoliške lerkve. • < »n dum .eva du so politir-in* stranke in verske občine tako malo \ stanu razumeti zadeve, ki s«» bistvene njih napravam. «!a jim k u ša sv«-t«>v »iti, kako naj republikanci, deinokrali in rimski kal«) I k. \olijo pri hod •».'-1 h volitvah. Nobena iznn-d j»ol it ieiiih strank ni s|«n-j«*la pr« ti.b.eije \ sv«»j program, a kljub temu domneva Mr. An-, i>.-"s«nt, da b«» v stanu spraviti to vprašanje na |M»vršje. t e In Lak ri/unieu Anirrikanec pozval narotl, naj izvaja svojo volilno nr*y i.-o. bi \ ključil tak«* probleme kot so Liga uaro-dio rekonšt t uki ija. rtzmerjr meti kapitalom in delom, zopetno n-s'an«i\ Ijen j" normah i'i razmer iiml posameznimi skupinami prebi-\::Utvii. Prriixseui pa hi patnetn; iii. plemeniti vmiitelji naše dežele' | «»4 val i naro«', naj r«--".i sedanjo obliko vla«le. kajti v tem iu edinole % te m le/i upanje, d. se izmotam«« i/, sedanjih političnih, so«'ijalnih «11 « kononiskih zadreg Zahtevuti skrajno pmhibicijo ne potnrtija nič drugega kot vli-* •»» olje v ovjenj. kajti drastn'n.i prultibieija bo uničila ustavo ter tax "la \ iiyio. _______ poziv na Hrvate, naj se z Italjani vred zoperstavijo silam, ki bi ho tele kontrolirati .Jadransko morje. — Jadransko morje je latinsko morje, «b> katerega naj imajo Jugoslovani prosti dostop v gvrho svoje trgovine. Italjani zagotavljajo Jugoslovanom, da bodo št" i - d ANNUNZIU NA RAZPO. LAOO Reka, .Jugoslavija. oktobra. —- Iz Pariza je dospel dane« sem W. Warren, ame-iaki arhitekt ter ponudil sto jo službo D'Annunzui. 11 Aniiunzijeva vlada je izdala ZOPET SE MORE POTOVATL Pred nekaj dnevi smo naznanili, da te vsled nove odredbe fran-eoakafa konzula n« morejo več dobiti potni listi. Ta odredba pa je veljala tamo pat dni in m od pondeljka dalje zopet morejo dobiti, ravno tako tudi ivicAnki. Kdor *e je tedaj namenil potovati v stari kraj, sdaj lahko pride v New York; bolje pa je, ako nam vsak prej ie pite, kajti razmere se lahko vsak dan izpre me ne. v Vsi potr.i listi, ki so potjebni za potovanje, se dobe pri nas, ako si jih Bi potnik is prsj prsskrbeL Prank flakier. Pazite na nove cene Poiiljamo denar na Kranjsko, fttajerako, HrvaUko, ▼ Slavonija« Bosno in Hercegovino popolnoma sanealjivo in se lan jim razmerah orimerno tudi hitro. Jamčimo ali garantiramo sa vsako poSiljatev, toda sa kake me* «oče zamude v izplačilu ne moremo prevzeti nikake obveznosti. Sedaj pošljemo v staro domovino, naprimer: 100 kron----$ 2.70 1,000 kron____$ 23.80 300 kron----$ 7.35 5,000 kron____$119.00 500 kron----$12.20 10,000 kron____$238.00 Označene cene so veljavne do dne, ko se nadomestijo z drugimi. — Denar nam poslati je najbolje po Domestic Postal Money OrdN di pa po Hew York Bank Draft. _ TVEDKA FRAJX Uim, laoinfaia ta« ------rntrnYmKM.X izgubila turška vlada vsako kontrolo nad zadevami v Mali Aziji in da tudi zavezniške sile za sedaj ne morejo ničesar opraviti. DRŽAVLJANSKA VOJNA NA KITAJSKEM. « Amoy, Kitajska, 7. oktobra. — Sovražnosti med severno in juži.o vlado .so bile obnovljene in številne čete so zapustile to mesto ter se napotile proti Čangcovn, kjer se nahajajo čete južnih provinc. Običajna dobava riža za to mo-sto je bila prekinjena. Kitajska mirovna delegacija v Parizu je dobila sporočila, da je pričel Young-LTong, zastopnik severnih provinc, s pogajanji z zastopniki južne vlade. Dne septembra pa se je glasilo, da se južne province nočejo pogajati z Voung-I-Tongom in da je pričakovati sovražnosti. PERSHING NA LOVU. Cieneral Pershing, vrhovni poveljnik ameriških čet v Francij!, je dospel v Adirondaik pogorje, kjer bo preživel nekaj dni, tekom katerih bo lovil jelene in drugo zvjerjad v gorah. - DENARNE POSlLJATVE V - ISTRO, NA GORIŠKO IN -NOTRANJSKO. IzvrSujemo denarna izplačila popolnoma zanesljivo in sedanjim razmeram primemo tudi hitro po celi Tttri, na Goriškem in tudi na Notranjskem po ozemlju ki je zasedeno po italjanski armadi. Jamčimo ali garantimamo ta vsako pošilja te v, toda za kake mogoče zamude v izplačilu ne moremo prevzeti nikake obveznosti. 50 lir ....... $ 5.75 100 lir ....... $ 10.90 500 lir ....... $ 54.00 1000 lir ....... $108.00 Denar nam poslati je najbolje po Domestic Postal Money Order sli pa po New York Bank Draft TVRDKA FRANK 8AKSER, w nwtiiii« at n*« w t, i I priljubljeni stezi. Izbral si je sedaj drugo. Prejšnji kronprinc je imel očividno dosti vzroka za izpreinem-bo svojih načrtov, kajti kljub dej stvu, da je nizozemska vlada raztegnila čas obiska na gradu Amerongen. je odpotoval danes zjutraj nazaj v Wieringen. Sprem ; 'jal je župan iz TVierjngcn. ki je ostal na gradu. Nadalje je bi! pri njem njegov pribočnik, m;*-jor von Mildner, nizozemski državni tajnik Kan. ki .le dospel kot zastopnik nizozemske vlade ter njegov osebni služabnik. Po cestah krog gradu Amerongen je vozil v zadnjih dnevih avtomobil z velikansko naglico in voznik ni bil nihče drugi kot prej Snji kronprinc, ki se je očividno veselil življeljenja ter pozdravljal kmečke deklice, ki so ga srečale po poti. Amsterdam. Ilolandsko, T. ok tobra. — Prejšnji nemški kajzer se bo preselil iz Amerongen krog 16. decembra ter se bo stalno nastanil v Doom.. Prejšnji nemški kronprinc, ki je prišel na obisk k svojemu očetu, je odpotoval danes iz Amerongen ter se je najbrž vrnil v "Wieringen. Spremljal ga je nizozemski državni tajnik. TURŠKA SKUŠA DOSEČI SPORAZUM. Pariz, Francija, 8. oktobra. — Genrral Ali Riza paša, novi turški veliki vezir, je pričel s pogajanji z Mustafo Kemalom. voditeljem turških nacijonalistov, koje-ga čete so se pred krak ti m pola-' stile strategično važnega mesta Konieh in ki dejanski obvladujejo južno Malo Azijo, soglasno s j poročilom posebnega poročevalc;i L'Information'' v Carigradu. Turške nacionalistične čete šte jejo baje nad 300.000 mož- katerim poveljuje Mustafa Kemal. Bati se je. da se bo razvil sličen položaj kot se je razvil na Reki. Tukaj prevladuje mnenje, da je ITALJANI SE JEZE NA ZAVEZNIKE ^ ITALJANSKO ČASOPISJE JE POLNO NAJBOLJ PROSTAŠKIH 'IZJAV NA POLOŽAJ GLEDE REKE. — ŠE NEMČIJA JE BILA - BOLJ OBZIRNA KOT SO ZAVEZNIKI. L| Rim, Itatija. S. oktobra. — Časopisi komentirajo na dolgo in ! m roko n varila, ki pr/nejajo na naslov Italije iz Anglije in Amerike \y. ozirom 11«: položaj, ki je bil ustvarjen vsled blaznega čina I)- Alt-nunzija. i Tribuni je priobčila zelo oster članek, v katerem se glasi. — < *.*!•» obiskovana Nemčija — ve glasi, — ni nikdar pokazala manj obzira do > ojili sovražnikov kot ga kaže sedaj Anglija j proti svoji zaveznic*. Indiji. LUt pravi, da bi ne smela biti svarila jAnglije in Amerike mulovljma na Italijo, temveč na kapitana (i;t-I oriela Kap:»«. i.etta. "kijti Reka ni Italija. Krka sr bori proti it ;i 1 i -/finski vlatli, ki olnuiem z drugimi zavezniki ni v stanu rešiti jadranskega p.-oblema po razveljavijenju Londonske pogodbe. < Ka-ico pa so potem dobii. Italjani naše slovenske zemlje, če je bila Londonska pogodba ra.tvejiavljena 1> "Osscr atore Rcunano". org.-'n Vatikana, pravi, da imajo antenska in angl.ška sva-ila "značaj pretnje iu da ranijo vsletl tega (lasT tega naroda ki je skupno z zavezniki pogumno prevzel ii;im* '-.'like žrtve le vojne. '•Crriere d" Italia" pravi, da je mogoč sporazum med l»".\u-runzijem ter gene,-dom Hadoglio, pomožnim načelnikom italjan-skega generainega st.-ib«!. Vrjetno je. da bo prevzel general Itado-giio poveljstvo nad -irko in sierr soglasno s sklepi mirovne konference. Xe bo pa sprejel definitivne rešitve jadranskega problema, ki bi škodovala italjanskim interesom iu italjanskemu čustvo\a-lljll. — ri'o sr pravi, da hočejo požreti Italjani celi svet ter prevzeti t:doffo. kale:-o je neKoč igrala Nemčija. Nemčija pa je imela v resnic; nekaj /a sehoi t'r bila .mogočna dežela, dočim je Italija siro-jjnsisna ter ne more vzdržati niti same sebe). ms-es—? ... _J BSggggM "GLA Sj,NA ^ O P A n m. PLovmxzo rnBT.iHHuiq povpin -Msr * WAW IAMM, PlBUM fc_iJOUe MHIPW. * ■■!■■. riM« M liUmw K tfc* Mfptnfl« u4 mrim» mt »bon uffHwi liJ H OtrUndl mini liinwt af Kutettu, K«v T«k City. H. Y. (com xaboda" wim imk tea ll um« mm «■ teU Uto r** m m IB Z« pol uu n Mto Nw Tort jj * Outdo ...................... H« Z* Catrt ut* « «**to Now Tort fLN | ? ii.'IS. ....................Za pol loto _____.....It* ■a ttli lato m MUH M Mr Tort HM Za Evropo za calo loto • LAI NARODA (»Votca af ttia Paop»a".> _ » —:* BHM mry day azcapt »unday« an« uBWh •utoocrlptlon yaarty »».Ot. A4var#aamant on lartomoni ___ DocIM htm podplaa In oaobnootl aa pa prlote«»aS*> D*oar aaj a* blajroToll poAUJatl po Money '^rdar. __ ■M fearaoaOaM kraja narotalkor proximo, da aa nam tndl mMl mtrefa najdamo naionim. -•LAS NARODA" ■ rOlMtadr IUIH Borourt Of Manhattan. Na« XM OMPi R *• Tatafoni MTt Cortland«. absolutne p^frebe edinosti v blagor deželi zadrževala strasti. Se-j daj pa >o izbruhnil: v še veliko močnejši obliki in najbrž v irlav-reflk raditega ker so bile tako dol po časa zadržane. Najprvo >o bila pogajanja na mirovni konferenci, ki so rax i burjala st»~isti narmla. Nato je prišla ekspedn-ija D'Annunzija m. K^ko in sedaj so p.-išle na vrsto splošne volitve. Dočim so pred j pur dnevi razpravljale skupine le o položaju, ki je nastal iz zase-. d«nja Rek«-\ so sedaj ra dnevnem redu razburljiva volilna zboro-i vanja. katera spremljajo pogosto nasilna dejanju. Časopisi zopet iznajajo z dob razna ni in" belimi mesti, katera je črtal, cenzor in si-ei r v veliko nezadovoljstvo izdajateljev časopisja. Volit*..* zavzemajo skoro ves prostor v časopisih in vsaka dru yra zadeva je stranskega pomena. <'elo poročila glede l>' Anmuizija in Keke -o redka. vendar pa prevladuje v časopisju splošni nt is. da se Srbi in Jugoslovani v splošnem pripravljajo na napad na Reko. Vzroke za to je n-ijti v stalnem izseljevanju Hrvatov iz R»'k«> in Lusaka, kd'e-c poziv:»jo v notranjost njih rojaki. Nadali* >e jrlasi. da je bilo mobiliziranib šest razredov srbske .»'••made in la se zbirajo jugoslovanske čete na meji. Dosedaj ni prišlo do nobenega dogodka, ki bi rušil mir. a najmanjši spopad med Italjanf "n Jugu-dovani l»i lahko predstavljal iskro. ki bi zane-Ida velik požar. Naslednji manifest, katerega je izdal major Reina v imenu D'Anunzija. kaže. tla je pesnik pripravljen na vsako eveutual- I! nest: — Ob »irvem signalu alarma, katerega bo«lo dale sirene naših jl.idij. in trobente biciklistov po eelem mestu, se morajo vsi meščani J takoj umakniti v hiše ter se izogniti vsa g i agitaciji. Dati morajo enkrat vzgled one modžke mirnosti, katero so pokazali v preteklosti, pod tujim jarmom. Kdor se ne bo pokoril temu povelju, bo morjih mno*o Ut. Slednjič- Je dobil «lvojno Ull.i In ni moral samo ostati na suhem, lein- vet j«- moral l»iti v »-r- ], l v j»o«»eij<. Poskusil zilnivnjl- i /-i zdravntKoni Tn pn«s Kii pu*otii. I*;«, -.i im«l uspi li!i_ r-'I'-ii- nji'" mu jI- bilo n->>in>, mi neolioroženimi vojaki je brez j strahu stopil' v indijansko pošto-jiinko. • Tam je osebno zahteval brez- i pogojno predajo in dan še ni mi- 1 ml, ko so indijanski poveljnik in > nje«rovi vojaki odložili orožje ter s< izročili tujcem. De Varjras jih ' je pridobil z besedami, eesar niso mogli dru j/i pred njim pridobit' / orožjem. Pozval je ostale svoj.* vojake v notranjost trdnjave in med tem easom so Indijanci po« \odstvom frančiškana postavili velik križ. V bližini teyra križa je vihrala španska zastava. Kro«r križa in zastave so slali šjiariski vojaki, doeim so se zgrinjali krog t?Jili domačini. Na t;i imeni se jej de Vargas zopet polastil province. V vasi Santa K«', glavnem m«->tn kraljestva New Mexico s«' po-! laščam dežele za njegovo katoli ( ško veličanstvo. našega kralja Karola 11. liolgo naj živi ter ščit. svoje podanike in posestva Indijanci so na sličen način od 'govorili, in vsi navzoči so pokb'k-1 | nili pred križem, pri katerem je i nato frančiškan daroval mašo it; | ' /apel Te deutn laudamus. Xe\v Mexico je zopet postal | Španska provinca. --- Poseben izkaz za J ranjenje amer. vojake ' - War Department poroča sle-1 !oeče: Določila se je oblika in naris j posebnega izkaza (<*ertificat»* za j j ameriške vojake, ki so bili ranje i ni v Ziidn ji vo|in. - j \'a vrini eertifikat stoji napisano : , Columbia podeljuje svojim sinovom novo viteštvo za človečanstvo. , | Na koncu bo ime in čin vojaka i in ime njegove organizacije ter , l avedba, da je častno služil v . vojni proti Nemčiji in kje da je -j bil ranjen. Sledil bo ponatis predsednikovega podpisa in podpis častnika. ..ki je izdal izkaz, t Znani ameriški slikar D. II. . Blashfiebl je pripravil krasno sli-. ko, ki bo ponatisnjena na t eni .certifikatu. Slika predstavlja o-i boroženega vojaka, klečečega pred . j podobo Columbie. ki ga udarja - j Zgodovinsko slavlje; v Santa Fe Frančiškanski patri so obnovili j cerimonijo, ki se je prvotno vrši- > la, ko je Vegas zopet pridobil New 1 Mexico za špansko krono. i ___ h Dočini je zrla številna ljudska množica na majhno tolpo vojakov, oblečenih v sijajne uniforme španskih vojakov iz sedemnajstega stoletja, je slednja prikoraka la na zgodovinski t r«r v Santa t'e, I i iN. M. pred nedavnim časoiu ter J pokleknila tam pred staro palačo. Navzoči so bili frančiškanski menihi ter potomci Indijancev, ki so pred več kot dvesto leti predali postojanko v roke don l)ie- ' «ro de Vergasa. Ta cerimnonija je i - . predstavljala d»*| slavljenja Nc\v i • • • iMexiee, ko je po dvanajstih letih > domače prišla dežela zopet pod j oblast Don Carl osa II., španskega j kralja. Bilo je dolgo in nevarno poto-j vanje, ki je privedlo generala d* i Vargasa pred vrata Santa Fe, dne' ]:{. septembra 1S92. Z majhno pe-ščico vojakov ter tremi franei-j škanskimi menihi je odpotoval i/ El Paso del Norte en mesec po-Iprej. Sovražni Indijanci so pre i rezali pot in ]>esek južnega za-| ! pada je bil vroč koe ogenj ]ioc j kopiti konj teh konkistadorjev in J pod sandalami duhovnikov. Cilji i r-a je bil pridobitev celega cesar-1 i j si va. Coronado je š»*l preko istih pu si i ji j 16 let preje s svojo drzno tolpo vojakov in pustolovcev. Drugi Španci so izgubili svoja i življenja, ko so skušali •ohraniti deželo za kralja in duhovniki so pretrpeli mučeništvo. ko so sku-š;ili izpreobrniti Indijance k kr ■ šanski veri. i Onate je 92 let pred ekspedici j ju Don Vargasa podjarmil Indi-i . jance in tekom osemdesetili let - ic bila dežela mirna španska pro - viiiea. Leta 1680 so prijeli Indijanci za orožje ter se uprli. Masa- iikriraii so malo posadko v Santa i! Fe ter vstanovili neodvisno vla-|d<». ki je predstavljala kombina j cijo številnih indijanskih plemen, j Tekom dvanajstih let, ki so temu sledila, so vprizorili Španci šte-; vilne ekspedicije proti uporabnin. . Indijancem, a nobena teh se ni posrečila. Na stotine najbolj (lr j • znih španskih vojakov je pogini-! - lo v negostoljubnih puščavah. Voditelji so videli, kako je njih ljudi premagalo solnce in žeja. Vi-j deli so jih padati kot žrtve čud | nih bolezni ali pa .kot žrtve za , strupi jenih indijanskih pšie. Na j to je bil določen general de Var-i i tras. da izvrši nalogo, ki se ni posrečila njegovim tovarišem, i Solnee še ni prišlo preko obzor | ja onega septemberskega jutra I pred 227 leti, ko se je mala pešci-! ca konkistadorjev približala na-I selbini. Tekom eelega dne so hodili sli I med indijansko naseiDino m metri | špansko posadko, a nemogoče je J bilo pridobiti Indijance z diplo j I macijo. Indijanci so bili močno n ! t r jeni za zidove stare kraljeve pa-1 lače. Njih postojanka je bila ne-zavzet na, in Vargas je že mislil, ! da ga bo zadela ista usoda, ki je zadela njegove prednike. Tako so ! potekali dnevi, in pozno v noč so hiteli vsak dan sli med obema taboriščema. Dragega dne je prišlo "Možje in žene, ni Ireba *e rezati In ne potrebujete nasa". Kapilari Collinps jf proučil sam svoje telo in fileilnj;«"- jf ;zn tšf»l n:»<"in, po k.itn-rem postal zdrav, močan in srečen človek. Vsakdo se more posluf.iti tega načina, ki. čisto priprost. lahek. zanesljiv it I .rez stroškov. Vsakdo s kilo l>i moral imeti Collinjfsovo knjigo, ki mu pove, k t-ko .se mori' ozdraviti, kako se more vsa K Ko iMislužit; nn<"ina v vsojem stanovanju l.r«-z kake težave. Knjiga in zdravila se pošljejo zastonj. Vse se pošlje vsakemu, kdor izpolni dolenji kupon, katerega izpolni in odpošlji lakoj. kupon za knjigo o kili in ZDRAVILO BREZPLAČNO. Kani tan, W. A. Colllngs (Inc.) box D. Watortown, N. Y. 1'r<>s i in pošlji Le ml Vaše BREZPLAČNO zdravilo proti kil; ter knji-po brez kake obveznosti od moje strani. Naslov .............................* Save the Easy Way buyWS.S. V STARO DOMOVINO se sedaj lahko piše. Ako potrebujete pooblastila, kupo prodaj- 1 ne pogodbe, vknjižbe ali intabulacije, izbrise ter razne droge ! doknmente, obrnite se na mene. MOJA PRAKTIČNA IZKU- ^ Snja vam oabantiba dobeo delo. ; ANTON ZBAŠN1K JAVNI NOTAR ! mm rfS Bakcwell Bul Mina. Pittsburg Pa. — Corner Diamond and Grand tts. \ t M MBrotl CflurtiHnutal POEZIJE IVANA ZORMANA PRVA ZBIRKA SLOVENSKIH PESMI V AMERIKI Cena $1.25 Pišite po to lepo knjigo na sledeči naslov: IVAN ZORMAN 6820 Edna Avenue Cleveland, O. Naročilu Je priložiti znesek i ti žalostna, da vzbudi v človeku gotove simpa-t * je do Madžarov. V poljedelskih okrajih Ogrske so razmere nekoliko boljše. Glavne nn-sto pa je trpelo vsled romunske okupacije in očividrto .se bolj .sled boljševiškega eksperimenta, kateremu je iz roe U dežel«- gro*" Karolvi. Denar, ki kroži, je brez Vsake vredno .ti. liuče 1 n tiru gre vrste melon pretlslavljajo ulavni del hrane. V tvorrii-ah, ki s«j bile sot-ijaliziralie, se je v treh mesecih produkcija zma.ijšala iu. p«»lovict». dočim so se obratni stroški potrosil. Naprava, katero je uspešno vodila petorica uslužbencev lasi nil:a, je kmalu postala bankerotna, ko je morala vzdržati 110 dobro plačanih boljše\ iških uradnikov. Dokler je bilo mogo»-e jmkri-ti deficite z nadaljnimi konfi>ka, Ivi' r t/i bilo mogo konfiseirati, je bilo zadnje sredstvo komuni-s!ov, du so natiskali še vee n ie v red nega denarja — in to predstavlja postopat ki n- more' trajati večno. Ogrska je danes na veli-k« slabšem s?ališ."u k *t pa Nemčija ali Holgarska ali celo kot nemška Avstrija, ki je pri/liano v zelo slabem položaju. Simpatija vspri-čo take be.l* je po v %ein naravna in splošno mnenje, da so šle rn-irunske čete predale«" v svojem rekviriranju vseh premičnin, j«' lisi varilo neke vrste rmkrijo v javnem mnenju. Nesre." i pa j«1 h'»*t la. da hočejo nekateri madžarski propagan-<.isti. ki se očividlio niso nn-e-sfir naučili, izrabljati lo izpremembo i a/polo/enja v inter« mi š«' nadalj'iega obstoja meja njih "združenega in ti»oč!e4nega kraljestva. Ideja, '.a bi nel»;ij manj kot deset miljonov Madžarov vladar i o, kot po neki božji pravici, — več k«>t desetim iniljouom Srbov, liivatov, Slo%akov in Ktimut^'i'v. umre le. zelo težko v srcu Madžara. Malo ie vrjetnosti, tla IhhIo zavezniki požrli obljube, katere s«» dali liumunsk', -Jugoslaviji in C'eho-Sslovaški republiki, a gotovi M««l/ai'i «b-l«jo Star pa«"* morejo Storiti t«*r izjavljajo, da je bi-'o staro »irn-ko kr»dje-tvo naravna ekonomska «*nota in da nov;. Odrski«, skrčena na svoje narodne meje. ne more živeti brez ozemelj, kjer «.t:jtiuj»ijo rtreje podjarmi jeni narodi. Nikdo n«-če uničiti madžarsk«»ga plemena. Ogrska mora dobiti gotovo mno/• no mineralov, — čeprav je domnevati, ila zmeren de Jež ne bo ugajal o|fr»Uim voiliteljeiu. in siced iz ozemelj, katera jc Ogrska izgubila i-t mora tudi dobiti dovoljenje, j-eiiost. Trtrovini« s prostimi >.<»-.edi je ena. stvar, nadaljevanje ta^džarnke vlide iumI narodi, ki je nočejo, pa je druga. Haš radltegfl ker so zavezniki pokazali, da ne bodo snedli svo-;ih obljub, je K.iro'yi i/rrw-il Ogrsko v roke boljševikov. Oni, ki obžalujejo sedanji položaj Ogrske, bi se morali spomniti, da so te-g.i krivi izključno b» Madžari sanii in to ra«litejra, ker so rajše po skusili boljš*vizeic t«-r skušali otvoriti vrata zapadne Kvrope boljševizmu kot da bi i/ -o<"-ili »»zemlje. k«»j«"Pra prebivalstvo je hotelo biti pronto. Težko j - < loveku biti velikodušen proti narodu, ki si j«» lajše nam ;ti*m.al vrat kot pa se prnlvrgel e«linenm mirn, *ki j«' pravičen. Razmere v Italiji Onega dne, ko bo rojna končana, bo prišel tudi konec vseh zadreg. — Tj je bila najbolj priljubljena in najbolj običajna fraza. 1 afero je bilo «'uti iz nM ljudi, pirselmo pa žensk skozi najbolj hude dni »vetovnega koniliicta. Ta stavek so ponavljali ljudje tako po-po:do, da so prišli vsi v resnici do prepričanja, da bo onega dne, ko bodo pr»neliala sovialnosti, nastopil isti red stvari kot je prevladoval v dnevih prej vojno — in tla bo povsod videti večja bogastva, prosper i tet o in treeo. Ta lep* iluzija se je kmalu razblinila v nič. Vsa znamenja ka-i«jo, «la je .mrlo prenehanje sovražnosti v Italiji ravno nasprotni u-inek. mesti« d« bi prineslo mir, je prineslo dobo splošnega nemira in po' 11 nega b«ija. Ži\i!a ius«> postala nič bolj obilna in cene f«; m* dvignile do naravnost nezandišnih višin. Časopisje svari-sedaj -avno*»t, da je najbrž pričakovati hude zime, veliko hujše kot so bde zime tegera vojre in to vsled pomanjkanja premoga. Vpravinjc premoga je eden najbolj resnih problemov, s katerimi se mor* pečati vlada. Senator Tittoni je v mojem govoru v } oslanski xim.rni«'i dne 'j7. septembra zatrdil, da se mu je posrečilo dobiti dosti premog* ,/. različnih dežel, da i h »do zadoščene potrebe lfslije. zgodile pa #o se zopet stvari, katerih ni iiiogfw'e videti vnaprej. Stavka angleških železničarjev je odrezala za nekaj časa ld.i\m vir dobave premoga za lialijo. Pre«l stavko angleških želcz-nicarjev je ?i!la strdka pristaniških delaveev v Genovi, ki je pre-pn . ila /ak kidanje pu niga s številnih ladij, ki so prišle v pristani^ •»■•e, obložen ' s pren»o«*om. n idaljna velika ovira, katere ni mogo-hitr«» pr«inagati, obstaja v pomanjkanju tonaže. Vsled tega pri-• *kuje v ak«lo s strahom priluala zime. Ker ni na razpolago dosti premoga, w je een% plina že setlaj potrojila. I m,xa -.kb-pa premirja sta politični spor in strankarsko razpolo-|xujf V££»Iajuuc1« v ijoiar, ki uničuje vse. Tekom vojne je zavest Konjsko meso kot človeško hrana sen. ima kdo prostor kompaui.jski šilit jc $r> za oseniurno delo. Slovencev tukaj ni mislim, da šc ur zn.ijo za ta kot. Največ .;«* Italja-nov in črncev. Dru<*i nit see mi-Slim, da bomo imeli tudi tukaj počitnic«?. Ako se to cuodi. brni ž-sporočil. Pozdrav vsem čil atol jem (I N Frark Chcrnko. Jeruzalemski Žid je papežu. Kakor poroča ' Journal n-trijaihri v Jeruzalemn I1* lipa mnsseja papežu ssiomenico, v ka-t«*ri ga naprošajo, da naj pri katoliškem prebivalstvu 1'oljske in I.itvarske zastavi v«'s svoj vpliv v svrho prenehanja masakrov in jiogromov. Brooklyn, N. Y. k Tem potom vljudno obveščamo •M njeno občinstvo (Jreater New Vorka, da jniredi slovensko pev-j sUo društvo • Slovan" svojo težko pričakovano petletnico svojega !»b>tanka v n«-tb-ljo 'lo novembra v Arlington Halli v New Vorku. Začetek ob "». uri popoldne. Občne n pmsiir.o naša bratska! društva, «la naj ne prirejajo na ta dan kakšne zabave, da bo imela uaš;t pesem več uspeha. Večji program bomo označili v kratkem. Vstopnice se dobe pri vsakem pevcu "Slovana". S pevskim pozdravom Ludovik Muc, tajnik. Foster, Pa. IV-lav.ske rnzmere so tukni dosti dobre Dela se vsak dnu. Zasluži sc pa dobro in slabo, kakor- Dopisi GLASILO JUHI VSTANOVLJENA LETA 1896. glavni usad ely, minn. CLAS NARODA. 3 OKT. 101 f> UMIKE JEDKOTE MINN. _ INKORPORIRANA LETA 1SC0. je mod srbskim dijaštvom živa želja. s«'/, na ni t i se s Slovenci tudi i: lede jezika in slovstva. Ce bi Me ii. pr. uvedel na kakem srbo-hrva-škem srednješolskem zavodu pouk v slovenščini faukltativno. bi bilo gotovo število prostovoljnih obiskovalcev veliko. Zato jim tega študija vsaj nikari ne hranimo, 1 ijkor bi jim bil — škodljiv ali pa nepotreben. Dolžnost, brata spoznavati, j«* ista pri Srbo-llrva-lu. kakor pri Sloveneu. Ko ^e je po zlomu Avstrije pri nas poživilo učenje srbohrvaščine. se io nikakor ni zgodilo zgolj i/ utilitarističnih razlogov, češ, .jiiz grem kam na jug v službo, ali stopim s Hrvati in Srbi v irgov-zvez«'. Mfd obiskovalci naših kurzov za srbohrvaščino jih je l»:Io tudi mnogo, ki jih je vodila I pri tem jugoslovanska narodna zavest in živo občutena potreba po {spoznanju bratov: če smo v eni državi in en narod, se moramo med seboj poznati. Prepričani smo. da se bodo tudi med Srbi in Hrvati vedno našli možje, ki bodo enako želeli spoznati brate Slovence. Sedanje razpoloženje j zlasti med Srbi nas potrjuje v tej veri. Zato nismo v strahu, kako | se bodo Hrvatje in Srbi glede ie-, L-a vprašanja odločili. V kolikor j bodo cveiituelui tozadevni sklepi ' izpeljivi praksi, to bo seveda od-, visno od števila uflteljev. ki bodo 11.a razpolago. Končno pride še to vprašanje v poštev. ali se s tem. da se uče Srbo-IIrvati slovenščine, ne po-i daljša življenje slovenskemu jezi-| ku, ki se morebiti temu ali one-um ne zdi potreben. Ali bo kdaj ! prišel čas. da bo vsa Jugoslavija j pisala m morebiti celo govorila ;srbo-lirvaški. iu kdaj bo prišel ti | si i čas. o inn in ne govorimo. Mi j moramo imti pred očmi predvsem današnji položaj in ta je tak, da ! Slovene! h rez slovenščine moramo ustaviti vm' časopise in vsako j izdajanje knjig, ker nimamo Ijn- gla že lepe uspehe, nikakor pa ne . trdi nikdo. da nam na obeli po-i IJih ni potrebno razširjenje naše ga horizonta po literaturi drugih ,; jezikov in plemen. Ali ni prav ta-, ko za Hrvata in Srba najnarav-. nejše, da se seznanite z literaturv Slovencev, kakor je za Slovenca j samoposebi umevno, da si najprej razširi svoje obzorje s poznanjem i slovstva Srbo-IIrvatov ? Trmi. ki bi ga imel Srbo-lirvat. i da se nauči slovenščine toliko, da . iz lahkoto bere slovenski, je ne-. znaten. ('e določijo Srbi in Hrva ti slovenščini vsaj nekaj ur v enem . eli dveh razredih višje srednje šole. bo postal s tem slovenski jc-. zik tičeneem vsaj v glavnem domač in zbudilo se jim bo zattima-, nje za slovensko slovstvo. Vprašanje nastane, ali je slo-j vensko slovstvo vredno, da g;? . i spoznavajo Srbi in Hrvati. V tem . oziru mi brate Srbe in Hrvate sa mo prosimo, naj ne sodijo prej. dokler niso spoznali stvari, o kateri .sodijo. Poznanje slovenščine pri Srbo-. Hrvatih je dalje tudi v interesu i Slovencev. Ne prikrivajmo si tega: brez poznanja jezika in slov-istva ne bodo Srbi in Hrvati imeli t o nas nikoli točne slike; ker del naših velikih mož ne bo nikdo . študiral, se bo nehote širila misel, . da jih — nimamo. Ali Prešeren. Zupančič. Cankar. Krek in dr. ne . izaslužijo, da postanejo last celega jugoslovanskega naroda? Brat i;ska naroda nas brez študiranja . 'našega jezika, naše zgodovine iu kulture ne bosta nikdar popolno-| ma razumela. Zato se nam zdi. da je v eminentnem interesu notra-.'nje konsolidacije naše države, če spoznajo tudi Srbo-Hrvati nas i Slovence. Če dijak študira jezik in slovstvo narodov, s katerimi ni daleč v tako tesni zvezi kakor je t s Slovenci, se gotovo ne more j reči. da bi bil slabo porabljen čas, ki bi se porabil za slovenščino. ■ Obratno: v praktičnem oziru in ,iz idealnih razlogov bi bil ta čas porabljen najbolje. Ali se ne goji s tem separatizem,, če pričakujemo tudi od Srbov Hrvatov, da se bodo učili našega jezika? Nikakor ne; vse, kar nas medsebojno zbližuje, služi ujedi-j njenju, in vse, kar medsebojno ■jpoznanje ovira, je separatizem.j .;čeprav ni nameravan. Nam se zdi, da je bratski čut. j ki ga imajo Srbi in Hrvati do Slovencev, zadel sam od sebe pravo: S kakim veseljem so pohiteli srh i ski maturanti v Slovenijo, da spo-jznajo naše pleme! In prav tako Mi si dovoljujemo v vsej skromnosti povedati samo svoje nine nje, kako bi bilo po našem mnenju najbolje. Mi smo si o tem popolnoma na jasnem, da je za nas znanje sr-bo-hrvaščine veliko večjega praktičnega pomena nego za Srbe in Hrvate znanje slovenščine. Iz tte-ga sledi tudi, da je upravičeno, če se goji pri nas srbo-hrvaščina obširneje kot slovenščina pri Srbih in Hrvatih. Vendar pa trdimo s prepričanjem, da v bodoče ne sme j Da je nam Slovencem potrebno] znanje srbo-hrvaščine, o tem pri nas ni bilo nobenega dvoma. Tudi pred zlomom Avstrije ne; saj' se je poučevala srbo-hrvaščina o-bligatno na vseh naših gimnazijah, dokler nam med vojno Avstrija ni tega prepovedala. Kako pa je obratno: ali naj Tiče tudi Srbi in Hrvati slovenščino? Odgovor na to vprašanje mo j ramo prepustiti bratom Srbom in i Hrvatom, da ukrenejo, kakor se I jim zdi prav. To je njihova stvar. Ah naj se uče tudi Hrvatje in Srbi Slovenščine ?j i da jim gremo »a ro\c m jim po me.ganio pri tem koristnem delu. Kot član S\PJ iu JSKJ. sem pnz.'io prečit al omenjeni zapisnik in pogodbo Ne moiem omeniti da ni vse to delo brez napake. Ali na te navake se ne smemo «»/.irati in naj nam ne delajo nikakih ovir. '.ajti \ -e se sčasoma popravi. Združimo >c' to je :ilš klic. Star pr-govor pravi: Zdtuž *ni obstoji m o, nczdiTiženi pademo. Ako se torej imamo združiti, glejmo, da se ur« »niči prvo. namreč, da združeni obst'.jimo. Ako se združimo pod čarter SNIM., se n- nio.? čutiti "U.nstvo užaljeno, k« r ihhim zajamčene vse pravice iu ••n.rkcprav-liost 1" o t jih ima članstvo SN'P-1 Ti« se ne smemo ozirati na ver«kn nil politično prepričanje. Motamo delovati Možno in premišljeno. Na to je že večkrat opozarjal članstvo plaviti t-ijnik .JSKJ. Joseph Pishler. t iiii i naj pazno zasledujejo vse razprave. Naj bi se tudi nn društvenih sejali bolj natanko razpravljalo o združenju, kuni dosti }o članov, ki se ne zanimajo z;i irlasilo ali pa sploh za nobeni stvar, za.*o naj bi se v deleži I i in zanimali za društvene *-cje Prt društvenih sejah jc tudi pn-malo /anir.iauin. Maisikatero društvo šteje lepo Število članov, na sejo pa pride le p'»t članov iu še ti«ti so sami odborniki, včasih pa še tistih !ii. Doba d i spi »šnega glasovanja ;e kratka, čas pa hitro teče. Zalo ne sinemo muditi ča*a ampak p »-hitimo na delo, ki bo v ptoevrt nas vseh in ceh «»a slovenskega naroda v Ameriki. Članstvo naj torej i/ pregovori, če je za združitev. Frank Milavee. Dopis Pittsburgh, Pa. Društvo sv. Štefana Štev. 2(i JSKJ je dobilo več prošenj za po-moč infaditii v starem kraju, ka 1er< so Idle tudi jjrečitan«- na sep-1 "Miiberski mesečni se.ii. Kakor s< je i/ prošenj ra'.videlo, je pomanjkanje živil in drugih stvari zelo veliko za naše otroke v stari domovini oziroma Jugoslaviji. V ta nann-it jc društvo darovalo iz. društvene blagajne*-f-JiI 0<;. Posamezni člani so darovali: S2.00; Anton Vab-nčič Po *l/y0: Anton Zbašnik, los Pogačar, Ivan Varogn. Andrej Koyki, .ftis. Leban, Štefan Lubič. M a rt in Antlosra. Anton Dc : .los Lubič. J« hn Smrdel in John Cudvat. skupna «.vota nabranega o!I dolarjev in 7 centov. Torej najptisrčnejša vam hvala ,v imenu nedolžnih sirot v stari jd< Miovini. ker s tem se pok.izali. da imate še čut do svojega tako izčtpanega nar.vla. Obža'.ovn:i*a vredno je da jc š,. toliko naših r« jakov v Združenih drživah k. dobe vsakovrstne 5zgovere. samo ua se nabiralen odkrizajo praznih r« k Torej še enkrat vam hvala, članom društva sv. Štefana ka teri s'.e se pokazali. o-irinoiii. kateri ji p*eti Denar -e jc ml] cslal ISKJ-. kar naj ona blagovoli jioslati v New York na Hooveijevega zastopnika. S tem tknarjctii naj se pomaga tistim, kateri s«> najbolj Intlni na Sloven-.skem. i los Pogačar. tajnik in nabit alec. VOJNO STANJE V INDIAN!. , Chicago, III., 6 oktobra. — V Indiana Hftrbor in East Chicago. Ind. je bilo proglašeno vojno stanje. Proglasil ga je generalni ad-ijutant Smith, namestnik gover-1 ! nerja Good rich a. j V Gary, Ind. so bile poklicane I I zvezne čete, da napravijo red. I delo, katerega ste z nepren:islc-kom slot iii. Sobratsko pozdravljata vse s» brat-* tu so.sest.re širom Amerike. Alojzij Tclar, • tajnik društva sV. Jož-fa št. 2*> # * * Black Diamond, Wash. P.izuO /-•i.sledujcm glasilo .IsK-l Zadnje čase je v glasilu tudi pre ccj zauimi\eg,i, kar je v korist celi .ledu oti. Dolžno-t članstva JSKJ. je. i!a jia/.no zasleduje vse. kar jc prmbčenega v glasilu da dobijo pravo sliko o celem poslovanju med -Irnštvi in -lednoto. V.'a-ih je tudi nekaj kritiziranja knr je pa po; olnoma n^po-tii bn*» kajti s kriiiko ne d »se/e- im nič, nasprotno pa se naplavi le lazior in neza«lov<»l ini»st me.l člaiis»vom iji s tetii •-e škoduje erli jotg:m '.-tciji. A!;o hočetro i-apt" dovat!. je trcits, prave sl*>/.nosii in brats!e ljubezni nn-d člnnstvom ' "e opustimo vso kritiko, prerekanje :n stare bajke nevi>šljivot»*a, roj .tki ^o izseljujejo Na naseljevanje Slovencev iz stare domovine nam niti :-.a misliti ni. vsaj za nekaj let in mogo'-e še več Kpnlt-inije in vsake vrste bolezni se pa širijo povsod po svetu. V zadnji inrluetiei so bile prizadete organizacije, tudi .ISKJ. je bila precej prizadeta in na to moramo biti pripravljeni vedno. To pa ne samo pri JSKJ.. ampak pri v s* h slovenskih -Icdnotah in Zvezah Pj-etiesli smo en udarec, če. pri nesemo drugega to je še vpra-j ".;sn.,e in t.) moramo imeti vedno pred očmi. ! Ko so s.« vstana vljale Jednot e "m Zvcz.c. se ni oziraio ne na levo m« na de^no. same r:.iri mi sobratje Jugo-!ov. Ka-t I ./'tbiote, to ni po m jem mnenju noben pravi vzrok molčanja sieer uiteftn član NSPJ.. pa • bibiavam ta sklep, iu sicer radi lcya, k r S\IM. je največja i»o .s'evtlu članov iu pj jircmoženjii. SN'P.1 je svobo Ina. Ona ne pozna s iankarstvo m >«• ne vtika ne v politične iu ne v verske zadeve. -■Jej je vsaki dobri član bodisi te-•^it ali onemi političnega ali \t-r-.skcj*a prepričanja dobrodošel. Sobratje, ]»reri«islite malo t:a bo-i|ičtn»t( kaj s.- .iam lahko pripeti, a.v i bomo š" dolgo ta!.o ra/tnsf io. Naj iu:s /atlene še ena laka ka-t i st i o fa k ikoi iii's jc zadela let t loJrt, pa boste \i»Ie!i kam bomo /avoztli z uaš» neprevidnost jo iu sttaukarstvoui. Pustimo vm* stran-kt>rs1 vo na si l an in združimo se v nudilo in » eliko .ledin.t. , ]H»t» m pa /e naj I o ta ali ona. Naj bo Peter ali P »vel, .samo tki jirist ijkiti tla lie bo t/m-vo-ra, ja u tej ne pristopim, ta je pre-n ■: krtohška ali nasprotno, pre-\e. brezveiska. Vse take in cn.ike stvan se morajo pi*poli»oma « pu st iti, ako hočeta« priti «lo t:«ko t« ko za/t Ijeuega cilja. Ali nočemo stran';ar*!;e Jeduote. mi itoče-mo e»linole poilporno Jeduoto, katera bo ptiskočila našim v d« vam iir sirotam v najhujši be-ii na pomoč in j itn b« obrisala 'jrc-nk«' solze. Torej dragi sobratj«. kadar ptnde čas glaAOvauja, pridite vsi na sejo (»lasiijino vsi kot en mo; /a združenje. Ne ozirajte se ni nekatere dopisnike, katerim jc vrč za ime kakor ua njih dobrobit Oni niso za združe.ijr, oni >e samo šopirijo po časopisni z njih fanat tzinoin. Cital seta par dopi«o%- o združenju, ali, žil i bog, dopisniki name slo da bi člane spodbujali ^ temu. jih ;»a še odgovarjaj«« češ. zakaj I i se združili pod čarttr SN!*J ker naša J*-'KJ. je str.rcj.-a iu bolj ša. Vprašam vas zakaj jc bol.iia • Po vašem mnenju zato, ke: imenuje katoliška in SNI J/je svobodna Ali ni f< pše da je svobodna da ljhko človek «p. Iniue kar mu srce svieva * Vpr; šnut vat, ali iiist.« pnš!i v Združene drži ve »a-1o, ker ste čuli o svobodi t Ne l»oj-te se dragi sobratje, da hi vam! SNP.I branila spolnov^'i vnš.-, verske dolin uit i II koncu mojega akroranega do-pi*,a vas š* enkrst opozarjam de lujte kar je v vaših iifnVh. za »družitev t^r ne delujte razdora da nt boste prej ali tlej obžalovali Nekoliko o združenju Jednot in Zvez •LAVNI URADNIKI) 1 Pr«dMdBlfc; IOHAIL aOVANfeaa. boa »U CummiH, r*. ru*Vf4mmdniM LOIIH BALAST bos IN PMUI AT*.. Lorala, OMt. Tajnik: JcmKPH PtHiHLtR. dr. Mirna btacajnlk- OKO U UKOZICU. Dr. Mina iMttfajul* a*lai>ia«aa«i H&rtalo: U0U\» COflTVLLO. MU, CM. VRHOVNI ZDRAVNIK« Dr. JO« QBiliy ta a oaio nt-. Nfl PlttabursiL. H, NADZORNIKI I JOHN OOUla BBy. Min. A NT HON T MOTZ. M 41 AT«. M. te. CUdi«, m. IVAN VABOOA. I1M NfttTOM Alte* PU Lato ur (k. ft, POROTNIKI t OSEOOK J PORKVTA. boa 17«. Bteek DUaood. VmI LEONARD RLABUDSIK. bo« «M. Ely Mlaa. JOHN aiJPNIM. a a. tum M. Kaport. Pa. PRAVNI OOBORl JOflCFn PLAtTa. Jt UI TU St. CaluaMt. MMk JOHN MOVKKN, •S4-»a4 An.. DulutM. Mino. MATT T W. Mmdlaoe St. Roob MS CUma « ZDRUŽKVALNI ODSOR: »UDOLF PERU AM. «0M St CUlr Art.. NE Cl»v*UaC. 04M. l it ANK SXti.VlihC 44*4 Waahinton 8trr«-t, Iw»nv«T. Colu. 'JKSUO* MKa*ČAK. M7-SU« At*.. Jotoo.town. Pk j*«BOtl»* |1uUa: QLAfl NAHODA ^ 1» ht\url likujo^ M urmlnih kakor tudi dt-nurnc po£llJatv* n*J po- /11.-, jo n«» Klavn»fi tajnik« Vw j.rj to*l,e n»J h« pošiljajo rta pr^-diM-dnlka porotne«« • «1 PruJjijf u «|>rr>m r.o%lh {lunov In »t>loh vsa xdravnlAka »piUVvala. u« »u.J I^M.IjnJ.> ii* vrh«vnc(« sdravnlka.. Ju«o*!. vai.aka KatoliAka Jednota a« priporoma va^m Jucoalovanom *a obll«n prl-Mop J*-*> < trlatottau^ dolarjev). Bolni6k;h podi»or. odškodnin in poamrtnin }- "plavala t« nad poiarue* mlljon dolarjev. Jfdnota fteje okrog t> U»o0 r«-dnth ilanov Ik) in okruf 3 tiao^ otrok v Mladinakrm oddelku. r>rufttva Jednot«. we nahajajo po ruxnlh alevennkilh naselbinah. Tam kjer J!h •«- r»l. pri| . vatanovitev novih Kdor #-ll pon'ati r-lan. naj »« z^kiHi pri t^J- ' ik j l'lj,lit>Ka druAtvu J. M. K. J. i Za vatanovltev novih druittv t>* pa obrrute (ij »lavri^ifa tajnika. Novo druAtvo ae lahko %-atanovl * S flunl ali ftanjcami. Macedonsko vprašanje je pred lucernsko konferenco Lueernska konf« ;-enea se je bavila obširno tinli z balkanskim p«*oblemom. iioljriirsk.: soilmjri so predložili resolm-ijo, ki poutlarja potrebo balkanske avtonomne federacije, h kateri .bi morala spadali .tudi lioljrarska Na ta način bi bilo lahko rešiti tuili nadvse pe-ieči in nevarni mae«'dnnski problem. Tozadevni sklep lucernske i . iifereuee, ki villi v demokratični /vezi vseli jugoslovanskih na-j i • t lov povoljno rešitev balkanskega vprašanja, smo že objavili. Konferenci jo bil tudi poslan obširen oklic generalnega sveta lna-» »Ionskih društev v Švici ("Meketlwonia". "Neotlvisna -Maeetlo-l-ija", "Maeedonija I\Ie«-edoneem" it»l.!. ki je sestavljen iz raznih' iHstopnikov macedotrske intelijrence i «lr. A. Koearef. 1». Xikolof,: 1>1. Bojadjut, K. Leli'>;o. ln«r. A. L. Atanasov, VI. Damjanof i in ko-j..oa častni »-lani so razni bolgarski, poljski, franeoski in švicarski ite«*njak. Ta oklic na "civilizirani svet * vsebuje v •rlavnih potekali opis nepreslaitili bojev tuacedonskejra ljudstva oo-loi«ju. Tfžko j<» opisati v kratk<*m <»kli»-u vse, kar je pretrpela !Mace-, (ionija. Zadnje faze maeedonskega trpljenja so zelo žalostne: kažejo nam persekucije vsake vrste, pi'rsekncije v pogledu jezika, vere, p.cgnanstva, intornacij smrtnih kazni, od vzet ja zemlje itd. Oktobra leta 187^ so nastale revolte v Kresni in v Razlogu, leta 1^0 v Oliridi, Pn'jepu, IbMiiir-llissarju. Kruševu, Rcsnu in l)e-bri. Udušili so jih v krvi; polovico upornikov so masakrirale turške tolpe ali jih pa odvedle v zapore v Malo Azijo. Te represalije so učinkovale, da so Macedonci vstrajali v pro i izvedbi svoje volje, naj to velja še toliko žrtev. Tedaj so nekateri patrijotje, spoznavao<^ da nimajo ničesar dobrega pričakovati od T;irka in od taoistične evropejske politike, osnovali metodično '••/.notranjo organizacijo"ki je imela devizo: '*Sloboda ali smrt". •JO. julija liHW je izbruhnila velika revolucija. Ali tudi ta je bila tidušena na krvav način. 4'Maeedonija Makedoncem", to geslo je bilo ideal macedonske "'Notranje organizacije". Kljub strašnim žrtvam narod mučenih ni dosegel drugega ket obljube; reforme v Muerzvigu, Revalu, mla-ii-jturški preokret! Balkanske vojne sa najžalostnejša zgodovina maeedonskega irpljenja. 1*j-\ a balkanska aliatiea. ki si je stavila kot prineip odrešitev Mcieedonije od inrškejra jarma, je končala z korupcijo diplo-tnacije. V ultiniatuinu, ki so ga stavili balkanski aliiranci turški vladi v jeseni leta 1912, so zahtevali avtonomijo Maeedonije. Diplomacija, ki je delovala med Sofijo in Belgradom, med lici gradom in Ate-rami ni mogla prepr.H-iti bratskegii klanja med aliiranci. Nesrečni mir v Bukarešti le*a 1913 je zopet ]i«)kazal ves žalostni vpliv te diplomacije. Maeedonskemu narodu so usilili naše sose de kot mojstre ter v naš rovaš spletkarili žalostne trgovske transakcije. Danes y: Maeedonija porušena provinca. Mizerija je dospela do fantastičnih raznur.! Od Mesta do Ohridskega jezera, oil Oar 1 lanine pa do obali Esiejskega morja vlada groza in obup: vsako delo počiva, ni moke. ne govedi; trgovina je uničena; otroci prosijo kruha, a njih matere jim ga ne morejo dati. Teh nesrečnikov je več t isočev. • Ali naj se Macedonijo smatra bojaželjno? Ne! Ona jc nevtralna in popolnoma porušena. Povsod b moral biti opravičen respekt pred svobodno odločitvijo naroda. Maeedonski narod ima vse potrebne pogoje za samovlado. Edinost duš jih spaja. Ta duševna edinost je v vseh časih podarila Ma-cdoniiji mučenike in junake. Mi upoštevamo štiri načine rešitve vprašanja: 1. (Jim postane Maeedonija neodvisna, bo maeedonski naror* prenehal biti objekt trgovskih transakcij med svojimi sosedi. 2. Kantonalna uprava po švicarskem vzoru, kakor jo mi predlagamo. zasisrura vsem manjšinam brez razlike jezika in vere, po-pomo jednakopravno-.t v ekonomičnem in duševnem oziru. .'i. Protektorat nad Macedonijo je potreben, da se za prihodnost enemogočnje intrige koruptne diploir ncije balkanskih držav. 4. Svobodna in neodvisna Maeedonija bo po svoji geografični ,!egi posredovalnica meti balkanskimi državami, ne z orožjem v rokah, pač pa I:ot nekaka realizacija balkanske zveze. V imenu solidarnosti človeštva, v imenu naroda, ki je ostal zvest svojim načelom apeliramo na civilizirani svet. 1'ver jeni smo, da duh pravice, ki preveva vse narode, nositbode ne bo zaprl ušes pred našim pozivom, i Zahvaljujemo se Švici za gostoljubnost, ki nam jo je v toliki meri izkazal;.. Zavezniška politika in sovjeti i .j.. «mI ameriških bankirjev, • u.iii •-jjra upa tiobifi ^ *4u«-aju. jih čet iz Baltika. itbi t. sevala iuo» Nejii« e j/, jjutika. odbita poti I v t vez«, da bi tak korak vzbudil .daljne vojne strasti Poljakov, k; potrebujejo pred V se M ekonom-ekottatrukejje. Zavc/uijri iz-* Ja j o nadalje, da 01 tak korak < /ko«-11 Miaxnavo glede šj. zije. K« i- imajo sklepi glede nemških « ei v baltiških provineah le indi-it kten -tik z ruskim položajem v kolikor je prizadet pri tem liolj-v'vizt iit, so prišli številni do prepričanja, da se mlaja konferenca x < »ino Vet-ji brezbrižnosti. številni mi nap •>• ilagi tega, kar vi- /gt»rieanja, tla bi i Lloyd tieorge v tem pogle<«! « .izje ier zahteval otl sveta, naj J iit te države radikalno razpo ložene in gojili Poljaki s;in.i". tla bodo mogli razširiti Polj--kt preko velikega dela zapadne Rusije, kar ni-o smatrali za vez-' i ki tix dobro pri tako mladem [narodu. Ko bo prišel r«s, bo mo- a3Ml.. **.mil-—— MM i m mi i Miriivn j .. . . . I II« K • lit I e| t-1|e«( tli *I»r»'jel*l i 't •jf*i"iti nikake ntivt* | loi i 11K * ■ proli (»tali Hovjetwlci Kn»iji. Kljub temu Je resnično, da s» I • mitu in TriM-kiju ni treba do li ln»ti zaveznikov, ali v** j veli kO If! «4 11J \ PlMI ko Ml v«' JH' .i mipfiA'tiM WWa tM n in ►ko in K-tonijo. tU okleneta mir z Kolčjiku in Hetiiktan. /e dv«*fo milj v notranjost Itusi- Tretjie je tlvoinijivo tuulaljno \a setUj le malo uoiih* i in «m1 An- pon.agajo v glavnem le Francozi. Mesto d<« >ii dovolili Kochu, da iz batlliškdt tležel, razpravljaj » luatum sploh lie ho tnlposlan Me- Pekoče grlo, bolečine v prsih znamenja influence. D»jte grlu in prsim oživljajoče »drguitev s Pain-Expellerjem ter pokrite prva « »ukneno obvezo. Ne izpostavljajte te potom - zanamarjanja prehlada vnetjem, pljučnici, »nfluenei in drugim nevarnim boleznim. Kupite Paiu-Expeller danes v vaSi lekarni, 35 in centov steklenica Pristni ima na&o tvorniSko znamko "SIDRO" Ne jemljite nadomestil ali iK>snetkov. F. A D. R1CHTER & CO. 326-3JO Broadway, New York 01 AS NARODA. 'K OK I . Trst. S to železnico-je hotela Av s"rija dograditi most do Adrije preko Gorenjske in tako izolirati Ljubljano, ki prejšnji državi ni bila nikoli posebno simpatična. Ljubljani je pretila takrat glede razvoja precejšnja nevarnost. Dane« so pa te razmere postale povsem drugačne. Mesto Ljubljana j je naravno središče večjega teri-! torija, v katerem cvete že t lanes: j precejšnja industrija, in ki je ja-ko pripraven, da se še bolj razvije. Vprašanje pa je. če bo mesto j Ljubljana znalo upoštevati to svojo ugodno lego. Ako Ljubljana ne bo ničesar storila za svo.i razvoj, za svojo moderrnizacijo. če ne bo znala osredotočiti niti industrije in gospodarstva sploh., kakor tudi niti kulturnega raz voja, potem se tudi ne bo mogla razviti in postati primerno sredi šče. v katerem bi se lahko razvijalo gospodarsko in kulturno življenje Slovencev in deloma -Jugoslovanov sploh. Če imamo visoke šole, meščanske šole, srednje šole. producira- ( mo duševne sile, pospešujemo kulturni razvoj, a razviti sc nr more kultura iu gospodarstvo, če se ne razvije tudi mesto samo in če mestna občina in pokrajinska kakor tudi državna vlada, koli kor prihajata v poštev, ne pre-skrbita za razvoj mesta in pripravita predpogoje za naselitev in ureditev potrebnih ustanov, središč. Kam naj danes spravimo pod streho vse potrebne centrale, vse potrebne ljudi, ves potrebni! fparat za vse le stvari? Veliko je Ljubljana v tem ozi- ; ru že zamudila. In če bo odlašala še dalje te svoje nujne naloge, bo izpustila iz rok najlepšo priliko, j da si zagotovi sijajno bodočnost.) Razvoj industrije in trgovine, razvoj šolstva in kulture potre-j bilje svobodnega razmaha. In tak , razmah je danes v Ljubljani ne- j mogoč. Izgovarjamo se, da ni denarja. J Vaše zdravje je vas najboljši prijatelj. ' Če ni »te zdravi, vas milijoni ne moreio razveseliti. Če ste zaprti, nervozni, če imate neprebavo, kieel želodec, dispep-sijo. potrošite v zadevi vašega zdravja 2 j centa za poštnino ter pošljite svoje im^ na Dept. F". T. 6, Laxaf Medicine Co..' Pittsburgh, Pa., Box 533 za brezplačno 1 poskušnjo slavnega Laxcarina. (Adv.) NASH SVARILO Poznavajoč velike dobrote našega Bolgarskega Krvnega Čaja ln Bolgarskih krvnih čajnih Tablet, ki jih dajajo trpečim vsled revni atizma, zaprtja, neprebave, kislega, vetrovnega želodca, bolezni na jetrah, ledicah in krvi. so PONAKEJAVALCI takoj začeli dajati bolnim in prizadetim PONAREDBE pod raznimi imeni in garancijami ter jih silili kupovati cenene in nič vredne imitacije. Veliko i jih je bTIo osleparjenh in vsi se spominjajo izkušnje ter razočara-[nja. VSLEDTEGA svarimo svoje prijatelje in čitatelje tega lista, [naj ne pošiljajo denarja brezsrčnim ponarejavalcem. Samo zdrav-| je boste rizkirali. Ne eksperimentirajte z ničvrednimi zdravili. Lansko Ce kratkem času. Kadar spo> ! »nate, da nimate več moške moil, ne čakajte, temveč pridite la vrnil vam bom moško mod. Kilo osdravlm v tO arab bree j . Bolečine v mehurja, M V9* | J ' »«r prLhajaJo bolečine v hrt** Slovenski zdravnik, ln krlžn, palenje pri MokrenJ« I ln ostale bolečine te vrste zdravim a največjo gotovostjo. < Revmatizem, trganje, bolečine, otekline, lisa J, fikroflje bi tragi j koine bolezni ki nastanejo vsled nečiste krvi, osdravlm v kratkea 1 lasu, da nI treba ležati. ' Uradne ore: V ponedeljek, iredo ln petek od 8L sjntraj Oo 1. pa- 1 poldne. V torek, četrtek ln »oboto od 8. sjotiaj do fi. svečer. V nede- ^ IJc <*o 2. popoldne. Po pogtl ne delnjem. Pridite osebno. Ne pozabite Ime ln Htevllli Dr KOLER, 638 PENN AVE i PITTSBURGH, PA. z are i ali vrčki 1 K b<) vin do 2 Jv !Jri vinu je iste. ta t<-či »*in» in isto vino liter po > do 1 1- K. drugi po do J(» K in Midi dražje. Ne bi oila lu dol/met obrtne oblasti, da temu izkorišča vaiiieiuu sistema ■ napravi ko net' s tem. da določi enot ne > ene. sploh pa pri pivu.' 'Jo enake v-cne! 1 .-.ko pise " Naprej". Nek opazovalec piše: V nekem ljubljanskem hoteli:, oziroma restavraciji v Kolclvtrski uliei je naiemniea lestavraeije obenem tu li sama plačilna natakariea. < >-pazil rem :::e večkrat da ta 'Mstpo-diuja ne le jemlje napnniuo otl gostov. temveč pobere še ti-^t«» uat:ii-nino, ki jo gosti puste na mizi za natakarice, ki strežejo. To je skrajna lakomnost, >ploh če se j>o-nilsli, da je dotična restavraterka lristnLea večje hiše v I.jubljani in Še vedno išče. k.ie bi kaj ki;j ila Uosti naj l»i dali napitnino naravnost dotičnim natakaricam, katere strežejo ker .sicer ne dobe nič ali pa le malo. Sploh j - tatu velik nered; nimajo niti nadomestnega počitka. To restavraracijo bi priporočal organizaciji gostilniških nastavi jencev, da se malo bolj briga zanjo in dokaže restavrater-ki (J.), kako mora ravnati z uslužbenci. vsaj iti še tako dolgo, ko je bila sama na i.steiu mestu Ali ostane Ljubljana vedno vas Danes pač ne more nihče več dvomiti, da mora že po naravi postati Ljubljana kulturno središče Slovenije. Prej smo vedno računali s Trstom. Sedaj, ko nam je Trst in Primorje, to oko v svet. in najbolj žilavi del slovenskega naroda bil morda deloma tudi po zaslugi čudne jugoslovanske politike iztrgan z našega telesa, sedaj j ep ač naravni zakon, da po svetimo Ljubljani več pozornosti, da poskrbimo za njo vsestranski razmah in proovit. V Ljubljani so se nastanili no vi uradi, ustanavljajo se šole, razvija se trgovina, obrt in industrija v mestu in v bližnji okolici. Mesto samo pa ni izpremenilo ' v teku enega leta, odkar obstoja Jugoslavija, skoro prav nič svojega lica. Pred leti smo opozarjali soeijalni demokrati na nevarnost, ki je pretila Ljubljani ta-. krat. ki je pretila Ljubljani takrat, ko je zgradila Avstriji svo jo turško železnico čez Jesenice v NARAVNO ZDRŽVDJOIE Jaz sem pravi Hrvat iz starega kraja, ki zdravim možke kakor ženske bolezni in sicer samo one. !"i jih drugi ne more ozdraviti in ki so že zastarele za 10 ali več let. To ni medicina temveč razne korenine in zelišča, katere so pre-skušene skozi 26 let in zajamčene za vsako bolezen, da se je more Oidraviti v teku osmeh dneh prav zagotovo. Ako vas bole roke, noge, glava, ali če trpite na revmatizmu, vnetju pljuč, zastrupljenju krvi, ki se ponavlja na licu ali zobeh in bolečinami v grlu ali kosteh in da vam drugje niso mogli pomagati, potem ne trosite zastonj svoj denar, temveč pridite takoj k meni in jaa vam bom povrnil zdravje že- v osmih dneh, ker ozdravil sem Že na stotine drugih, ki so bili bol-r.i 10 ali več let. Obrnite se v vseh slučajih na spodaj navedeni naslov: IVAH LUKAČ, 3701 Commercial Ed., nifweUad. Ohio. 1 _ ■ ■ ■ ^^ 111 »I'l 1 I . , rj.la Poljska pusiiti oni del Ku-s , katerega ima sedaj v rokah. V-.- to seveda ugaja Leninu in Fn ekijti. o katerih se je nedavno domnevalo, da se nagiba njiju srečna zvezda k zatonu. London. Anglija, 1*. septembra. .V-soeiated Press je bila danes o i. -ijelno obveščena: da ni za/na-n ovali nikakih novih razvojev ali i. kake izpreiuembe v angleški politik. proti Rusiji. Angleške čete ^ ,o prieele izpraznjevati Kavkaz. -- se je glasilo nadalje v tozadevnem poročilu. — in angleški oddelki so že zapustili Tiflis. Koloboeija. katero ustvarja po svetu pariška konferenca, postaja vedno veeja in niti ene stvari ni. glede katere bi bili zavezniki! v stanu zasledovati realno in dosledno politiko. Kljub temu pa živi pariški najvišji svet še vedno v mnenju, da je par mož. zbranih v Parizu, v stanu vladati celemu ' sv« tu. RAZMERE PO LJUBLJANSKIH; GOSTILNAH IN RESTAVRA- I CZJAH | P-:i-'.j.isih se večkrat piše o| >}»!■ - ii draginji bodisi na trgu. prit m« sii. pekih manufakturnem bla-- • it k. " 'enah no racnili jjostil-j n;di in resi;: vracijali pa Še skoro n:e. 1'ikv-čtimo tudi ttj obrti malo pozorno«:i. Morda bo kilo ugovarja!. tla piti ni potreba: lvs je. da -e brez pijače izhaja, dokler pa • b -ii stvo ne bo samo to uvidelo, ■jakljub temu zahtevamo, da s.-hidi v tej -»'u-4.i uvede red in enotne cene. Tako naprimer velja p«»!i litra piva v pnovistnem hoteli'! ali restavraciji 1 K 2d vin., v na-', vadui krčmi z ze'o nesnažnimi ko-|: ANGLEŠČINA Pouk potom dopisovanja s pomočjo angleško-slovenskih učr.ih zvezkov. Traja 6 mesecev. Vpišete se lahko vsak čas. Šolnina za celi tečaj $10. Če želite imeti več pojma o angleskii slovnici in jeziku loh, pišite še danes za pojasnila. SLOVENSKA KORESPONDENČNA ŠOLA (The Slovenian Correapondenc« School) «11« ST. CLAIR AVE (BOX 10) CLEVELAND, OHIO SL< »VENSKA KORESPONDENČNA ŠOLA. ST. CLAIR AVE (BOX 10), CLEVELAND, OHIO. Izreite ta listek in ga pošljite s svojim naslovom: ime ................................................... cesta ali p. o box..........................ž!.!.]*.]...!." . m esto ........................................................................................*.................... ZASTONJ! FONOGRAF ZASTONJ! n sak. ki bo naročil od nas čudovito uro, bo dobil ta fonograf ČISTO ZASTONJ. Ta ura. najnovejša iznajdba kaže ure in minute kot vsaka druga. Močna je iz jekla kot bojne ladje, ponik-ljana in niti ogenj je ne uniči. Za more trajati veliko let. Boljše kaže kot vsaka druga. Ima alarm, fcv vas prebudi iz globokega spanja. Preneha zvoniti, ko vstanete in jo zaprete. Ponoči ni treba vstajati in svetiti, ampak pritisnete na gumbki jo bo razsvetlil. Vsebuje banko z dvema oddelkoma za denar in dragocenosti. Močna vrata banke imajo tajno ključavnico, katero zamore-te saino vi odpreti. Z naročilom vam i bomo povedali, kako je treba skrbeti zanjo in kako odpreti. Kakšna dobrota imeti tako krasno uro! Kupite kakoršnokoli uro. boljše n«j boste dobili. V vsaki hiši naj bi bila. Primerna za božično darilo. V Evropi bi presenetili žnjo prijatelje. Vredna je najmanj $20, ker jo pa hočemo seznaniti z javnostjo, jo prodajamo malo časa po tvorni-ški ceni $10.95. Žnjo vred damo fonograf, 5 rekordov in 100 igel CISTO ZASTONJ. Denarja ne zahtevamo naprej. Pošljite točen naslov ter za depozit. Ostalo plačate, ko sprejmete pošiljatev. Nikdar v žMjenju ne boste imeli take prilike. Ne odlašajte, pišite še p danes! UNION PRACTICAL CO. & _. i * DEPT. 400 f 1065 Milwaukee Avenue CHICAGO, ILL. j MA70l A I f l ^^^^^^ ■ ■ ^ W B I k f^Jm I Ht& c » «*«(' j i a puat t \ SALAD j V COOKING 7 BCDITE PREPRIČANI DA IMATE ČISTOČO IN EKONOMIJO - ČE KUPUJETE MAZOLO - BOGATO, ČISTO, GLADKO OLJE 1WIAZOLA je koruzno olje za vsako-vrstno uporabo, napravljeno po najbolj sanitarnih metodah iz ozračja najboljše sladke koruze. Olje je tolikokrat precejeno, da je popolnoma čisto. Uporabite eno četrtino do ene tretine manj Mazole za izdelovanje kekov ali pajev kot če bi rabili mast. Mazola prihrani denar pri globokem pečenju, kajti vi lahko zopet in zapet uporabljate isto količino Mazole. Salatam daje Mazola delikaten okus, ki je splošno znan celo pri ljubiteljih olivnega olja. Corn Products Refining Co. 17 Battery Place, NEW YORK CITY Revmatizem ZORAVILO QtA ONI. K' GA IMA. ''i i ' i. vn»-t' r»vniitii»m Tr- T" I »em v> k«>t ri letu, trpel kot ve do - in o Oi l. ki ra imajo PoakiiHU »•»•iu ra \ i In za sdravitom, zdravnika j«- Ij.l.t je .i • aj-ij*. K sem fl lul i k. n »t nt v vri ,la I >al »em pa Ate vllitirn. M" i z■ !jje. uii bi vsak fx■ •«utM;4j to < Uuuvito z traviln^^ tuck-. 1 Er "^aEr^r'i0 ikTir^Bi. - |iro«t(iv< iljuo A1J !!•-.» t'» f imtl ra t H.l*. »recuse. N. T. Mr J. « »n • iljcovuren. Gornjf Dr. M0Y je uspešno ozdravil naduho, b oz lust, ataksijo, vodenico, ________rrce, jetra, ledice w želodčne bole-čine na čudežen n i čin. Bolečine v jBf , I ttrebuhu, v prah. j '"P ] j Dčeh, nogah, ro-I i s J »ca h ali kriiu; o-j I m KT-1 tekline, revmati-1 zem, kožne bolezni, izpuščaje, ogree. Možke ali ženske bolezni ali slabo kri se lah ko ozdravi brez operacije v naj- i krajšem času in po najnižji ceni. Uradne urt: ob delavnikih od 9 dop.do r, ^r Dr J|N puEY M0Y * 301 Sriit Street PITTSBURGH, PA. j Novice iz Jugoslavije rile vs«>, kar je mo^(«V storiti, d i s.' rešimo po?in.i. — Ti&kUi *tr*ra. l/«»i raze-v;i1»k» drufcvo. J»lotiiii v "Frvie Pre*«*«" je kloiif v Parizu kmii]>r»>iilis». d;t inlpade v Mariboru plebiscit. Zato |pr>pade Katlmnia Wtnški Avstriji V imenu din-«* tu v Radgoni izbranih SI-»v«*iitw iz Radgone t«>r popob'oma slovenskih vasi severno od M ur*. to .•> . kakor Itihkn potrdijo to maloštevilni radarnnski Vemei. ka tt-rih s«* j«- pri izda.ti legitimacij naštelo 111 in ki >:o vsi priseljeni I iz Nemške Avstrije. KadL'onski Veni m sami izjavljajo, »la ; sn (idrezani od IMvknmija in «lo-vensl.eva tlela južuo • <1 M ire. morijo ali izseliti, ali pa prosit! da i pripadejo -liiii«»slaviji Veliko razburjeni dela m«*d Slovenei. da ve-Ijji p-injrei man Kamniker vee kot j lojalni Jugoslovani, ki se /e v najprej boje lunšeevanja Nemc ev, ka !«*ri dunet že grozijo, da bodo s Slovene! pošteno pomeili. Prosim j brzojavne nujne intervi neije v iVel'ji.idil in pri delegaciji v Pari-j/.ii. — Klobeie, vladni tajnik. Modifikacija jugoslovanske kon-stitucije? '' lournal des IV-bnts- /. dne M javoiLsta poroča, da s,- p<( zagreb-o p: ipn'.o dižavi okrog 10 miljonovj i dinar jev Tri četr'.ite dohodkov t i no pie jemala država, eno črtrtino j pa bn *» isinpibi država v korist j .sirotam onih mest v katerih /.ahave prirejajo. » Kenvenciji za ureditev prometa.j I/ !te«»erada se poroča da je I vlada imenovala komisijo, ki naj izd.-Ia načrt "a Vm venci jo. ki u-iedi o-e'-ei in hlasovni promt* t med kraljevino S; !»ov. Hrvatov in Slovenet-v ter Italijo. Poziv na dvamesečno orožno vajo. Vsi.-d odpusta Ktnikov ISsn in nd orožna va.se m letnika ?s«»s Mi in lsx7 rojeni, ki so bi!i tvoječasno asentirani ali pa pri prebiranju za črnovojno službo * o i vijem sposobne spozna* ni Priti mor«jo vsi, ki »o v ozemlju kraljestva SHS pristojni ali I rojem, in vsi. ki ne morejo doka-./aii nvozfin-ikeyra državljanstva, h.etrik 1*87 se je moral zglnsiti | dne sent., letnik 1KS6 pa 22 sept. OproiSerai so: 1. železničarji, poštni uslužbenci in ruda'ji, sprejeti v službo pred 1. :-iept. t. 1. • 2. bojjoslovei Ur dijaki visokih in srednjih .šol; J. trajni invalidi (iz, nadpreglcda). Invalidi pa se morajo zglasiti pri orožn. postajah. Topniški podčastniški šoli f-ta se ustanovil", s 1. oktobrom 1.1. v Ljubljani in v Kraitujevaeu V j ti > di se sprejme j»o 180 gojeneevj iz civilnega prebivalstva in kadra Razpoloženje "Uradnega lista".; Ptikf tirali*- prinese 4,!"r-»«tnij 'fist** tudi še kaj diHfrca |.ui»n-t-I , «, , , i uc^a .n kon^neca. I udno pa je. ■ i j* *i zdrraimh /a paarf-j • nike t« j»J»r iti pa do d*rn-- ir ob-. — porW-rtu di-iteib li-t..v, j— ff naj r orahili /u ravino. ki s. jim jje pa vsled pazljivosti pro dajalke )H>ufsrt *ila. Pri izbiranju oblek je .- pravila en« btme t žendi pod krilo ee»li dve obleki, ki sla padli ml nje. ko .f«- prtMlajalka pr»-► kvi>ii in razlagal svojo ned.dž-nče ga je obsodilo zaradi {Kalupa hudodelstva tavine z u pomij« i'r.^dn** milosti. k» r ima skrbeti /a 6 * t rok in ker je b »žjasten na tri mesece težke ječe. Slovensko vieučiliiče v Ljubljani. Ii<'^ent A!'-ksan«l<»r .ie .pnna-ju, dr. L. Pitamie. Izredni profesor na v senči I iš"*u v 4 Vrn^vieab • dr. Bogiimil Vtmiijak, daeeat na \ »enčili^ču v Z.*i'/r«'bu, in dr. Ivan Žmavi", bibliotekar I. raz. na vse-učdia'u v Pragi. Na ittudro#lo\ ni laknlteti: dr. Josip Pleme]j, redni profesor na vseučilišču v Oernovieah: dr. ltaj-ku Nachtirtall. redm pr ifesor na vseučilišču v Uraden dr. Fran Uatuovš do«-e^it na v*M»H;iliipne protestne hr*«ja*k»- * Z ogoi četi »eni smo izv edeli, da se potrj'ijev,o vesti «» prii»adno«ti Uič rone z okeliee Neiniki Avstriji Kot zastopniki radgonskih Sh>-veneev 111 jodločneje protestiranuo j»roti nauieri. izročiti desetti«*očc iia^ih ljudi v nemške kremplje Porivljemo deželno vlado, da naš protest brzojavno naznani jugoslovanski delegaciji v Parizu m ji I ovc, da naše ljudstvo tukaj preklinja to -vrtoglavo politiko in ne privoli v noben kompromis. Radgona z okolico je slovenska z*on-| Ija in mora ostati združena ». Ja-^oslavijo. — Narodna Obrana. Neizprosno stojimo na naših mejah in nikdar ne pripuščamo iia?e vrlo slovensko ljudstvo švab skemu žrelu Radtroua in okolica »e lota iu slovenska Z nje iz nam zadenejo ieoee rane, ki tie V slo popr»*j iz'ečene. da dobi 11*0, kar je naše Sp.»rwite to ::aši fk'l» v Pariz'i da naj razu- i«*e vMlftn-i t* ga k Iks ter da iv* i»r. > !iai»»«> t nobenim ptis^Jfu* l nri|tr-nei-r napram naše zemlja la U MU t um —- k nipum i 1 Ss- l*.»z«iava se. da je Kadete ta z i4-<4trs j Metala prrdioet koiupro-ni ta da utv bun*ja N<*a»i oru I iti novih ths in**« « Sbrtarfi j cni:raj Mure na Majresktti tleh j vse uase cvetoče drla je s tem itni t eno Nasnafiite tslu. i naši dri« ga«* 1 ji v Parizu, da ne pnvolia** v tu Mar«»trn* vwirt ta da Radstooa i ok'jlaeo Mora pripasti Jtigt-sla-viji. Med tukajšnjimi Slovenei vlada velikansko ogorčenje, ^to-i Cl.As \ARi^>A. u oKT. lMpr ČUVENI DUVAN ZA LULE f^EMOJ ni kada ostaviti duze vremena da Vaša iitla nema zadovoljstva vecem kupite jednu plehanu kuliju Prinz Albert naj čuveniji duvan i to što pre možete. Princ Albert če Vam doneti više sredstva u Iuli nego i koji drugi duvan sto Vam je dono jer u njemu se nalaži naj bolji kvalitet. f* fringe Albert the national joy smoke Svaki put kad napunite lulu sa Princ Albertom duvanom uvek če Vam bolje prijati nego ikoji drugi duvan kojega ste do sada pušili, i uvek če te Princ Albertom duvan tražifi. Vi možete Princ Albert pušiti u Iuli i možete sami u papir cigarete valjati po Vašem za- ' dovoljstvu i neče Vam \ nikad jezik grisitL Nas | sopstveni patent je upo-trebljen da Vam nikad neče grisitL jezik. ^ Črve na plehanu icutija u pol ^^^^^^ funte i jednu funtu u ataklenom »udu od čistoga rezanog atakla •s polerivačom od sundjera. t. J. EEYHOLDS TOBACCO CO. * - ^ WTNSTOPi-SALEM, N.C. TRI UGLEDNE ČLANICE, KI SO ZASTOPANE NA MEDNA RODNI KONFERENCI ZDRAVNIC. Kiscil :<-h-T. Ker »o vo.sp'H'.jt- le- - p-»sbivski vaiopi'n dc*nes vsi vneti . .Jni'osbiviiii in.!".er <--c i tb'Jinosl, je bila l!erciiu»onjova bvošn- .' t« tudi v Ljubljani v «•••! »* 1 kon- i'fi«eir:ina Nič nam ni več bati 11 . »Ituffoslaviji je zagot vljenr. n.iaj--J na bodočnost. Živela — eensur-. ska sloga ■ 1 Ponarejene italjonske lire krožijo. L Ilo/.nalo sc je. da s,> se v '1 rstu fal»r;eirali ponarejeni bankovci.po ."» italjanskih lir. l.i su bili vtihe-( tapljeni tudi v Jugoslavijo. 1'oli cijskim agentom se je posrečilo nekatere prekupčevalce takih lir izslediti in are'.ovati. pri katerih si jc ln.šlo še veliko število t'abi i-eiranil: bailkov *ev. ; I Naredba deželne vlade. ijač d v«* uri pred policijsko uro. "sploh irostilričar ;.li kavarnar ni «Iolžan onemu g<»«-tu dati več kaki.r pi;i litre vina ali en liter piva. !b:>M po tiskarnah. tovarnah in] rudnikih. i ne odgovarjajo del*.', primernim varnostnim it. higije-j n.'ni .i e vel'kokrat . končajo z oteračenjun uma. Kdi-,;na rešit?v v talcih slučajih je — [iseve*la če iti že prepozno — opu-listitcv kr.»n manj dragiijske dol lade kot drtisri, ali z drnqini: l»eseb> K davka' VitU-k krivienosti jta je. ila zalite-vajo ^o^Kfdje v lie gre. hi. naj gredo delati kot teža.-:i če se hočejo preživeti, kajti le kdor ima že W let. ali p.i že ne more več di liati je deležen dravinjskih do-klad. Nežni spol j>a s(, gosp< djc od teh doh čb :nih»sCno izvzeli. — Skoraj ima ' I radni list ' v tem slnčaiu prav. la molči, nima pri prav d?: popolnoma molči o tem koliko denaija dobe za svoje ne d«lo «rosp«Kl,ie, katere je ljudstvo jKisbdo v I»eo*fit»d, da zanj pravično delujejo. Ironija'. . Kako se podeljuje brezposelne podpore. ' e si danes brez pose i n in nimaš prav nobenih sredstev, da bi sc preživljal, -si največji revež pod tem milini nebom Pri posredovalnici za delo se h**cziM».»cluih podpor ne izplačuje, pač pa baje pri občinah. V posredovalnici se dobi nekaka ukazni'-a. s katero -e obrneš do občine. Tam dobiš pt»le papirja. ki jih j..- treba izpolniti. Da si Se kot recimo še malo neroden! lelave« že s tetr letanjem dva dni jzamudil. ti pus'i žel .de • pošteno čutili. Ali ka.,! I "rad so tvoji mu /■•'••d-u ]>redpisali. da ne smeš 11-,1111. ti kar • eb- ?eilne. <-••: rav ni<" ne ješ I i-te 1» »le ritmajo namrci >e 1 - 1 , 1 111.*; ti.viajr.o glavarstvo 111 od tam še .»ouvekam da Jn idejo po dol-g* m č;:«,u na/4ij. Ali vi gospodje res s»v«ij». g.i "' A mtsseh imebia ž<-tako «i.«1» ZHjaiiali. očakati na brezposelno pod j ki roA i je treba te silno »te/kujoče ncednos-ti v j»odelje vanjii teh podpor ' Ud česa pa naj d^lavee živi tisti čas ko laz»i H&itfdmržanov — črtati z tdc'iiu svinčnikom ki vampiri", v kateri opi-ujc sfi-izode stva dr. J (»s i p bana roato. Njeeova zvesta druga sta bila kaznUcični nad2o*nik Otorrlc m kaznilnični zdravnik; USTAJA V ANATOLIJI Oficijelna Turčija je baje vprizo-rila usta j o v Anatoli ji. — Gibanje je bilo zasnovano v Carigradu Washington, D. C., G. oktobra. Čeprav izjavljajo poročila iz Pariza, da je ameriška delegacija v t družbi ostalih članov mirovne (konference v velikih skrbeli gle- . de revolncijonariiega gibanja, ki se je pričelo v Anatoliji proti red I m turški vladi, prihajajo vendar iz Carigrada poročila, ki dopuščajo dvome glede pristnosti tega gi-j banja. Ufieijelno poročilo iz Car igra i Ida pravi, da je bilo gibanje na-' menoma vprizorjeno od titrskil:! voditeljev v upanju, da bo niogo-' če tem potom zagotoviti boljše mirovne pogoje za Turčijo. Po' omenjenju hitrega razširjenja te j ga gibanja ter aretacije nekaterih! voditeljev, nadaljuje poročilo: I — Večina načelnikov gibanj;: 1 je bila poslana v Anatolijo iz Ca-j r i grada s posredovanjem kabine ta Ferid paše ter slednjega samega. V Carigradu samem je bilo organizirano to gibanje. Muni-eija in ojačenja so odhajala i:: glavnega mesta v tozadevne okraje. Nekateri uradniki so javno izpovedali, da so pristaši tega g i banja. j — Vsa znamenja kažejo, da jc j bila vlada sama zapletena v to za- j devo. i ROJAKI. NAROČAJTE SE hA "GLAS NARODA", NAJVEČJI SLOVENSKI DNEVNIK V ZDE DRŽAVAH. NASI ZASTOPNIKI. kateri ao pooblaHeni pobirati narot : nlno as dnevnik "Glas Naroda". Vsak Kstopnlk lzoa potrdilo as j svoto. katero Je prejel la Jlli rojs' i kom priporočamo. Naročnina sa "Glas Naroda" ja: Zs celo leto «-00; sa pol leta <2.00 i ! «a četrt leta 9LZL Smm riSMiian. CaL: Jakob Loifls i Iksnr, CaAa.: Louis Aadoliek ta i Prank Skzatoe. Gcns. Piaak Tsnisfc la ^Koctam j OflttfllflL C&ats^ Boiikaz Joa Brv*" Bo—^ Juia Supančlfi. Forest City, Pa.: Mat. Kamin Farell. Pa: Aat. Vaienrinčia. (jrrensburg, Pa In okolica: rraaH Novak. Hostel ter. Pa ls •koUes: rraUj Jorrlan. Imperial, Pa: Tal. Peternel, Johnstown, Pa.: Frank Gabrenjs U Joba Polanc. Lazern». Pa. In »kolleai Aatoa (»šolnik. Manor. Pa ln okolica: Pr. Demšarj Moon Kun. Pa.. Frsnk Maček ln Fr< PoOml«ek Pittsburgh. Pa' ln okolica: U. Jakohich, Z. Jakshe, Klartch Mat la I. Majrlsiter. Ralphton. Pa la aboUcs: MurHj Korotwheta. Reading, Ps. Is okolica: J. Pezdli* South Uctblcbem. Pa: Jernej Kot prlvSek. Steelton, Pa.: Anton Hren. Turtle Creek, Ta ta okolica: Prsni Schifrej-. West Newton. Pa: Jorio Jorsa. White Valley, Pa. irt ckoI^co: Jurj Previč. Wiiloek, Pa.: J. PeterneL Murray, Utah In okolica: J. Kaste!!! Black Diamond. Wasn.: G. J. P'* renta. Coketon, Va: Fr. Koclan. Davis, W. Va ln okolica: Job« Brorfch. Thomas, W. Va la skoUeal % Korencbar, Milwaukee, Wis.: Andrew Fon, Ja sip Tratnik in Aug. Col Lander. Sheboygan, Wis.: Jobn Stampfel ty H. Svetttn W. AlUs, Wis.: Frank BkoS. Rock Springs, Wya: Ixmla TtL Ca A Jn«H» Springfield, I1L: Matija Barborli. Waukegan, III.: Frank Petkordek. | Franklin, Katu. in okolica: Fran) Leskovlc. Frontenae, Rans.: Rok Firm. Ringo, Kans.: Mike Pencil. Kitzmiller, Md. ln okolica: Frani Vodopivec. Chiaholm, Minn.: Frank Go vie, Jak Petrlch. Calumet, Mich, ln okolica: M. • Kobe in Pavel Sbaltz. Detroit, Mich.: Panl BarteL Aurora, Minn.: L. Pemsea Ely, Minn, in okolica: Frank Goal« Joa. J. Peshel ln Anton Poljanec. Eveleth, Minn.: Lout a Govie Gilbert, Minn, tn okolica: L. Vese Hibblng, Minn.: Ivan PouSe. Virginia, Minn.: Frank Hrovatlcb St Loots, Mo.: Mike Grabrian. Great Falls, MnnL: Matb. Urlk Klein, Mont.: Gregor Zobec. Govanda, N. Karl SterniSa Little Falls, N. I.: Frank Masla Barberton, O. in okolica: Frank Poje in Alb. Poljanec. Collinwood, O.: Math. Blapnlk. 1 Cleveland. O.: Frank Sakaer, Chas Karlinger, Frank Meh in Jakob Bes bik. Lorain, O. In okolica: Louis Balan' J. Kum.se in M. Ostanek. ! Niles, O.: Frank KogorSek. i Youngstown, O.: Anton Kikelj Oregon City. Ore.: M. Justin Allegheny, Pa: M. Klarieh. Ambridge, Pa: Frank Jakše. : Louta Hribar. Broughton, Pa In skoliea: Anto» Ipavec. Bur dine, Pa la akotlea: Join Demšar. Conemaugh, Pa: Iran Psjk, Vk* RovanSek. Claridge, Pa: Anton Jertna In Anl 1 Kozoglov. ? EUROfUl WATCH CO.. 1065 Miivaikee in..- Ckieago. Hi., De»t. 3261 ; ..................................................... | ......................... .................................-...................imi S r Samo pomislite, kakšno veselje bo ime-: ti krasen fonograf v vaši hiši. Fonog-af i je močan in krasno izdelan. Brez stro^-1 kov boste razveseljevali svojo družino m i svoje prijatelje. Zakaj bi trošili veil!n rekord« dobite ZASTONJ. Mi nočemo de-j "arja vnaprej. Samo pišite nam svoje >me In : natančen naslov ter prldemte $2 00 za depo. I z it Ostanek boste plačali ko dobite na docn j poiiljat««. Vsakdo na j se Izkoristi s to ponudi | dobil« prilike n« boste več imeti v življenju. i FIIMPMI VUTNI M Hibinki« km Z •taaaaiaaaisaa«iaaaiaaaaaaitia«acaataria«taaaiaai»iti>aaaatsaaaaa(iMiaaai>aM«a*aiaa«>iataaaiBaiaa«ai»«iii.tr»'«a ; si rja je prekinilo tuletij«*. ki j«» prihajalo iz ilaljave t t s«- bližalo taborišču. * hariilii« -«• j«* o/i I na Ib*nita. da dohi od njega nekoliko ravno-d i. sitosti. ki ni nikdar zapustila starca. Hb-sk obilju je »s\et!j«'\al njegovo upadlo li«*e. Neka žalost je ležala na njegovem «"*elu in «»*-i s«, bile vlažne, kot da hočejo pri-»-••li j/ njih »di/i- |t;*r «! a je bil presen«*čen vsl«'«l te izpremembe »*ol«»/il je roku na i:: n«- starega pastirja in Benito je dvignil jrlavo j H.iZUiltem \ :«s je rekel B«-uito. a človek ima svoje sla-ie trenutke. Pa ka.i hočete f .laz sem sli«'-eu onemu, katerega zvok | ml.eiite \ • einitku «m! ognjišča. ko je najmanj pripravljen zapu * t • i• ga N'bi.-m itiu z« ne. uiti otrok, od katerih bi se moral žalo-: len poslov it iii ki t«; me objokovali, a imam starega tovariša svo j«-ga samoti*' ya življ« n>a in le težko mrslim brez žalosti na ločitev • -d njega. Indijanski vojnik ima vsaj tolažbo, da bo njegov bojni k««uj delil /. njim grob iu da veruje, da ga b«« nekoč našel v ileželi i tbibov. Kak«* pogosta s\a dirjala skupaj skozi gozdove in preko hvinii! Ki ko pofrnstii sv« prenašala skupaj solnčne žarke, lakoto in e-Mi! Ta *i'< j stari prijatelj je moj konj. Podarim vam ga ter vas I ••" sini. da ga ljubil«- kot sem ga lubil jaz in tiuli on vas bo ljubit Kot je ljubil mene. Pri teli In-sedah je pokazal starce na starega konja, ki j«* stal s>-.-di ostw'ih ose«llaalii konj. Benito se je dvignil, stopil k konju te« f,ra pričel gladiti. Ko je minul ta napad slabosti, je postal nje-vobraz zopet miren iu kot izklesan iz kamena. Ki» se en: je vr-»i!u mirim kri se je vrnil pastir k svoji stari !t ičtina z It'ilijaiiei. med njimi ni bilo nobenega, katerega bi nav-. •laj.do do Ih.lijane. v tako sovraštvo kot je navdajalo Pedro Dia-/"i Pogled i1., sovražnike je napravil nanj ntis, katerega napravi »drča za*tavieU na «»'k". Hot«-i ^e j.- vreči nanje ter izvršiti eno o-nib dejanj, vi >o g.< napravila tako strašnim me«l Indijnei. Treba pa je bih« nuditi vzgled discipline in Vsled tega je pu-Mo!ov>c i al d. Npl««1. ja ni bil več daleč trenutek, ko so morali In-«t'.iaii«'i sami pričeti / napadom. Potem ko je |i >u Štefan poraz«lelil svoje ljudi, jc spravil na gi.< na kaii e r« in j- »t.il prej, njegov šotor. one. ki so imeli najholj-š puške in kojih roka j«- bila najbolj mirna. Ogenj je širil svojo r v. tlol««» d«»sij daleč so lahko vitleli svoj cilj Kar se tiče njeg«. metra, je bilo njegovo mesto ^M>vso«i. P<» k i a < \ein luo.ku je za«»ril i/ stotin grl ]>resunljiv krik s strašnimi m .dula.-i.m iu zemlja se je tr«'sla po«l lavino konj, ki ,-e pridrvel % »ia«l ialM»riš.'-«- Mehikancev. Kmalu je bilo taborišče ob-«;ino ml treh strani Medl« -•u i»a so «.•• oglašali z griča dobro merjeni slr«'li in konji I r« / gosp«M».n-je\ so ttegali po ravnini. Boj je kmalu postal boj mo-, .a proti iiio/i,. <>ro-l.\ Baraha iu Petlro I »iii/. s«i stali naslonjeni «:rug na drugega ter skupim l»«»rili. Sempatam mo vrgli kak po-t>bal na po* ljnika, :;i je bil povsml. Kot znano se je že razširila i ih i«-a. da ;M«/na po e|inik najbogatejši zlati nnlnik v «*eli državi. 1 ohh p |mi /', tu je imel /a p«»sbiliro, da sta Oroehe in Baraha š«' b«»| spošto^ da in {M^tevala Ikon Štefana. < 'aran.ba. — j- rekel Baraha. — Človek, ki jc v pos«»sti take f ;r'viiitia. Padel je težko na tla. Medtem ko se je Oroehe skušal dvigniti, m* je naslonil Indijanec kt je ir »ubil ra v not rž je, z roko na ojnico voza. Diaz je prije« Indijanca *a roko ter ga potegnil s konja v taborišče. Indijanec ni v padel na tla, ko ia i je meč Mchikauea odrezal glavo od tele*« Strelci t ta trrie'i nivi mogli vrs- str«*ljati. ker je bil metež prevelik ter bi njih kroglje lahko za«lcle lastne ljdi. Prešli so torej jfi iča ter jx»ni**M' med bojevnike. Na one« koncu utrdbe, kjer sta se nahajala Don Štefan in Ktt-, . iljo, se jc urvršil revno tako Ijut napad. I)on Štefan je mislil si-' n r na »v«jo oarbno obrambo, kajti v takem slučaju mora biti pO v eljuik tutli vojak, a metal pri tem hitre poglede na celo vrsto. S tvojo lahko i nako t ngteškega izdelka je rešil marsikaterega tova-t»Aa, ki bi bil dnifrače pa«lel |»otl bojno sekiro. Bil je z e«o besetloi Mttiitrlj, ki mislil na vse, ter tudi vojak, ki »e ni ustrašil boja.: __; (Dalj« prihodnja.) _ ' - - nr-'i iv nr 111111*1 Iti ■■ ■ i ■ ir r........... • >, ' - Konvencija J. R. Z. (Nadaljevanje.) Phelps Črta | I Direktno potovanje na Or- 1 sko ali na Trst. ; Cosullch d rta parnik Argentina — i i zgodaj v novembru. ! t Nek ameriški parnik — v prvi j i polovici novembra. I Nek ameriiki parnik — v drugI j : polovici novembra. 1 Parniki odplujejo s pomola j j 7 ob vznožju 41. ulice, South j Brooklyn, j Za cene in druge informacije j vprašajte pri: \ PHELPS BROS. A CO. I 17 Battery PI. New York. NAGRADO $f00 DOBI "Jii. ki bo da! na)? oljš-, uavo.ldi /a ujeti t;K'>1:1;K MILI lll'A. ki •e rabil tudi druga imenc. kakor Kiivec in .1. .1. Muht. ter jc 1-il v naši sl-,;.hi v !*o. .1 loma- Conn tv. Wist Virginia Njegcv p«v is • lli vat. ."» čevljev iti s palcev'vi^ok '"-N' lui tov težak rjivih h.s star »kiiiir 27 let mo'ne p«>-tave, |U«»zavega obraza, ko se »a je zad-jnjič \id--h-. je ime! kake tri tedne Istar«- .»-'.e 1-1- j« llovil belo ill ZC-leJIO pisnim kap 1 ter rujav tekelc. »lovori l«r\ats',o ntviško. italjau-sko nt v.uli angl« sko. t. «|.i ne m»-.«* p« (.lpi-ati svojega imena. Tega mo/a Uč.-iuo ';»t j.* ubil svojega soi!' !ar. a m ž. inso da se ga ia-\< , «! i zapreti na odgovornost podpirane diužbe. V< tre-hujeii. mnogo «b»gat;ev In l'«»rma-iiov Prav rad h: kaj sl.šjl »hi v-eh onih. ki s'» že nekdaj jni meni il.-!ali Prav udobno itt poceni lahko /mt'1 v g. izd u. in nun'go prihranite. ker j:»/. bani plačal najb. l jš? cene Piši*«' mi takoj. - H K»a mer, Stati.Mi A Dallas, '|'.-x m. (Sla—UM FARMA NA PRODAJ, o!»segajoča l^-li aktov / dobrim pr. >h)])jetit. tin i stitdein-na voda. '»lizu tiKsla in ž"lezn"ee; 40 akrov gazila drugo |>!>1 je in paš!iik. Cena $ !iKMU»(); plača se polovic/i 1a-koj, d i uge p;i na pod iahVini p<>-gop-ui. \'/i")k prod .ie i:t nad.aljna pojasnila s«> poizve pri lastniku: Whitney M (Vkorn. Fly <'re k. ntscgi County. N V. (8-9—30) SUHAČ1 NA D£LU. Kristjanija, Norveško. okt. , (i laso van je. potom katerega je ; Norveška sprejela prohibicijo žga nja in drugih močnih pijač, se je vršilo v pondeljek. Suliači so dobili tlvestotisoč glasov v»n;iiie. 'I-ved*! bi rad. kje >e nclia.ia AN TON KO.MPOŠ. d'>tna i/ R:.teč na Co!enjsk"iu. vij«or«.čiti mu j imam nekaj važn«*ga iz stare '.«>- \ Ulovile ,M| u.:eg ve matere ki b:J rada vedela, ah je živ ali pa mrtev. Z.-to prosim cenjene ro-; ako kateri I;aj ve o sij«»nt. j da mi >j»oroči. ali pa če sant ČiT;: ta «>g!as naj sv«.ji meteri ji!i na John Meyers. !:><» Nii in italjar« skeui uj«'tništvu' s p« daj podpisan- bi rati izvetbl za tno je«_'a bratranca ANTONA (.<> I.M N!K podomače K> g« leev iz Rečice na Štajerskem, ki je bil ujet leta 1914 na rusk« m bojišču . t er za J A N E Z A fiOM IR SEK. doma ravno tam. ki j«' bi! tujci tudi lela 1914. pa ne vetu. u:: kateri fronti. Kateri izmed rojakov ve /a nju nasl-.v, i«a mi s|)oroči, za kar um bom dal pet dolarjev nagrade. Ako p;-kateri izmed vaju bere ta ogla-. 1 naj mi hitro piše k«-r imam !«> i važne nov ire i/, starega kraja i posebno še za bratranca. Moj naslov je: Frank 'ioličuik. B -x T. Panama, Ills.. V. S \m«'iiea. , (fix 2.9,16—10) išče se slovenec, 1 ki je zmožen poučevati že oVto-. j< čo slovensko g wlho Priloži na; vse zahteve. Za n.idaljna pojasnila naj s«' ob rt i«-* pismen«) na : ' Frank Poje. SOT W. Tuscan *Ave„ ' Barber!on, Ohio.* (8-9—K)1! i ;_____ "I Rad bi izvedel zn sv, je-_ra bratran-1 ca ANTONA MFVLJFR in ' FRANKA HRVAT Doma sta i/ Lokve pri Pivači na Pritrmr > skeni Prosim cct.j-nic rojake če > 1 do ve za rju naslov, da mi javi, ali n-ij se t,a sama oglasit.i. Frank Plrcai P.ox I. M- Millan Mich. (8-10—10 i&če se dobre do garje za delo v Texasu. Imam izvrsten le«, ki se dobro kolje. Plačam vi-1 i toke cene za delati doge. Stalno .lelo skozi celo leto. M. Fleischer. ' 258 Lewis Street, Memphis, Tenn Dr. Koler SLOVENSKI zdravnik j <38 Pena Ave.. Pittsburgh. Pa Dr. Koler J« naj-^^^^^^ starejkl Blovenskl j^HS^L \ «4r&vnlk. tpecjm-.f. U*t ▼ Plttaburah«, ^BN ~ t-r kl Imt H-letno \ irakio ▼ adravlj«- BjU TMl BOllUk bolaanl. ^MkW WatruplJ«nH krvi Mravl < fk-aontlJB 90C, kl fa >e laumel dr. prof. Krilca. Čm Imate momolje ali mehurčke po teleeu, t grlu. Upadanje laj, bolečine v kosteh, pridite In leCietfl vam bom kri. Ne tekajta, kar ta kolesen M neieee. Vse molke boleanl adrsvlm po okraj Aanl metodi. Kakor hitro opašite, da tu prenehuje sdravje. ne Čakajte. temve£ pridite ta |ss vasa gt boas so pet povrnil. Hydrusele all vodno kilo osdravlm v M urah In sicer brem operacije. Bolesnl mehurja, kl povsrodUo M ledne ▼ krita In hrbtu in včasih tadl prt puKanJa vode, sadravlas ■ pte* tekllne, «rt »Mas, ikrofle ln dru*e kotne bolesnl. kl nastaneta vsled n estate krvi, osdravlm ▼ kratkem lasa nI potrebno lstatl. i i Uradne are: vsakdaa od a are sta-L j tra| do a sveCer; ▼ petkU od afa [\ trmi do S. popoldne; ob sedel|ek ad t. ajutraj do a popoldne. a poito na delam. — Prtdlta 11H11. — Na p—MU Ima la MavHka. gdfaelm esw*e sladka aaska^ _ _ Sokol in razni drugi listi. Vse ta-1 l-«r-izgleda. da ne bo nas. < (V so mogli denuncirali pri vlatli 1 in policiji. Teh denuncijacij je bilo toliko, da j«' nemogoče govoriti o vseh. znane j^i so kolikor ! toliko iz naš«*ga časopisja in iz prepirov, ki je nastal med kralje- 1 va.ši samimi. Treba je bilo največ- ^ .it* previdnosti pri vsakem koraku. Lačna ščeneta so gledala 11a vsako kost, ki jim je bila vržena pod J noge, in da kolikor le mogoče i obvarujemo npšo organizacijo, gla ^ sila in članstvo, s«» nam jc zdelo primerno, da pazimo 11a vso vse- ^ bino priobčeno v naših glasilih. Eksekutiva j«* izvolila poseben ti- j 1 skovni otlsek, k«iterega naloga je bila, tla skrbno premotri vsak 1 .spis. ki je izšel iz našega urada v ^ ,!javnost. S tem pa ni rečeno, da jsmo se v resnici bali ovaduhov, j ker pri nas se ni vršila nobena ( sivar, ki bi bila v protislovju z , {zakoni dežele, dostojnosti ali morale iu baš radi tega so denunei- ^ janti vselej vlekli "ta kratkega'', ampak paziti smo morali, tla 110- ^ t ran ji in zunanji sovražniki naše- j ga naroda niso prišli tlo informa- , eij o naših načrtih, predno so bt li izpeljani. Ta odsek je dobro vršil svoje tlelo, kar bo razvidno iz f mojega poročila o poslovanju. Naša glasila so vršila svojo narodno dolžnost v polni meri in je ■ nemogoče oceniti njihovih zaslug. Niti ena številka ni izšla, da ne ! 1 » i Li imela po več predalov našega 1 j materijala. Iu vse to delo so vršila brezplačno, nesebično in z do-J ; l.ro voljo. 1'radno priznana glasi la J. R. Z. so: dnevniki Enako ' • pravnost. Olas Naroda in Prosve-. ta ; dvotednik Glas Svobode, ted-1 nik Proletarec in mesečnik C'as. . Slovenija je bila izključena, ker 1 jo je pater Skazimir obrnil na svojo stran in to iz vzroka, ker se. ■ ni dalo Združenje molzti uredniško Slovenije. O tem spregovorim '^tudi kasneje. Za repnbličansko I idejo pišejo tndi hrvaški dnev ■ nik Jugoslovanski Sv i je t, tednik JJugoalovaaaki Jadran, mesečnik j Smo pa rekli in to smo tudi že 1 th-jasko pokazali, «la keilar pride j «';rs in ko se bo mojrlo pomagati j sir«.lam v starem kraju, da bomo | mi nr d prvimi, ki se bomo zavzc- < lt za stvar. Pameten človek, z jas-:' n.m duhom to lahko vidi in le , ško«b»žehieži. narodni sovražniki in koristolovei, katerim ni mar . kaka iistnla bo uso«la in bo«ločnost i!.iro«la. položaj lahko izkorišča- j J . kajti pri njih še vedno velja, - aro gesbi; Namen posvečuje; -ri-dstv 1. " >«l deželne vlade za Slovenijo. <• lelka za socijalno skrb. je pre-jel naš sobrat Etbin Kristan, apel z;1 denarno podporo. Ta apel je iztočil eksekiivi J. R. Z., katera je takoj pod vzela primerne korak«', i.: ta akcija /a od pomoč osirotelim otrokom v starem kraju je se-i • !.ij \ tekn. Naše podporne orga-i n za«-ije so zainteresirane. Slovenska N. P. .J. je že dovolila $1000 svoj«* blagajne 111 je razposlala 111 v-a društva peticije in nabi-r. In" pole. Eksekutiva je poslala (icputaeijo do American Jugoslav ll-eliefa v New York in ker bomo «• stvari še natančnejš«* govorili ra tej konvenciji, zato mislim, da bo br. Kristan v svojem poro«"*ilu p-tvedal o uspehih misije iu kaj I ; bilo nadalje ukrenit in. Ekseku-in.va J. R. Z. j«* v ta namen do \"lila iz centralne blagajne $."»001« 1 ;.r je centralni odbor soglasno odobril potom glasovnic. Preskočim precejšnjo dobo. Pri t..erno je. ak«» »lelegaeiji nazna-f tu. da so sobratje v starem krajo. vkljub temu «la smo bili štiri «'.«»lga leta ločeni, vkljub vsem de-i.imeijaneini «"hi strani kraljeva-š v. ki so znali na spreten način po š jati iirzojave v London, od tam v Pariz, nazaj v Washington. Sr h; jo in drugam, ohranili svojo za-! 1'pnost v našega prvobojevnika | Kibina Kristan. Vs«' nat«»Icevanjc. 1 brekovanje in tudi izmišljeno po 1«.či 1 o. «la je umrl. ni omajalo ve J ne njegovih sob ra tov onstran Atlantika, iu pri prvi priliki, ki >-■•' jo imeli, sporočili so. da ga je soeijalistična stranka v starem kraju imenovala v Na roti no pred-" s avništvo ilržave S11S. Vo priznanje je š«* nekaj več; isto kraju, j«* mislim. najve«"-je zatlo-1 š enje njemu in nam za vsa prega-j i-.«auja in denuncijacije o«l strani kraljevašev — pravih uarotluih sovražnikov _ Ijiuli. ki s«« trkajo. 0 1 so ameriški državljani, ki so pi is«'gli na republikansko ustavo, 1 1 delajo proti diilm t«' ustave in trnih borcev za velike ajneriškt itViilc, za katere so točili svojo kri. Sramota je, da svobodna republika tolerira njihove burke. To riznanje je še nekaj več; isto nam pove, da smo na pravem sta-I-sču. da smo ves čas obstoja naš«', .organizacije šli za istimi cilji, ka-l:or ljudstvo v stari domovini. Naša organizacija se je tudi za-\ ela za naša glasila, katera so. bila denuncirana pri vladi in poštni ni h oblasteh, vsled česar niso tlo-! I.ila permitov. Deputaeijani, ki so I le o«l časa do časa v Washington mi, se je naročilo, tla ob priložno- j i obiščejo g. Lamarja. kar s«' je 1 titdi zgodilo. List "Enakoprav-i nost" je dobil permit, kakor je( bilo bljnbljeno. department pa ni izpolnil svoje obljube napram listu (Mas Svobode, ker ta list je I I baj«' opetovano denuncirali. tla zagovarja sabotažo iu 1. W. W., kar pa ni res. Radi ]>erinita za (•las Svobotle bila sta br. Kerže •in Godina še enkrat po tem pri g.' Lamarja, vendar zadeva ni še dailies rešena. Eksekutiva je sklenila. «la s« i r»i«ii večje varnosti in zaupiiostil med nantwlom postavita tajnik in blagajnik vsaki pod £40.000 varščine. Ker je baš v tistem času tedanji blagajnik br A uči 11 resigning, je bil izvoljen blagajnikon. br. Filip Godina. Oba sva dobila bonde. katere hrani nadzornik br. ..loško Oven. Za večjo varnost na lK«nki vloženega denarja je eksekutiva aranžirala pri banki, kjer je potovina ob rest o nosno nalože-| na. da položi tndi ona varš«Mnn v znesku $30,000, kar se je zgodilo 1 Stroške tega bond a je trpela ban- 'ka. — J iikiiiwfeiaiBiitfirf - .. . - Dr. LORENZ gL 844 Peon EDINI SLOVENSKO •OVOBIOI zDKivm aVCDuC -J&iŽSL, ^^ Pittsburgh, Pa. ___MoJa stroka Ja »dravljcnjo akutnih ta/kroaKnlh h nI—I Jm u ie adrartm ud 28 let ter Imam skotnje t rieb bclesnik ta kar mmm slovensko, sato vas morem popolnoma ramunett ln sntt vaAo bolim«, da vas osdravlm ln vrnem mod ln aditrji ■koal 21 1st ssa pridobil posebno akoinjo pri sdrsTlJenjo ncSda MsaL lat« m naraU popolnoma as rasti na mana, somi)« skrb pa fa, da vaa i^aiams »adisilsi, Mm odlašajte, ampak pridite mm* Issnl t grtn, tapadanjo las, boleCtu t kosteh, stara nuts, Kft4 M—I. oslabelost, bolesnl v mehnrjo. ledlcah. jetrak In IWtrtln. iMsnltm. revmattsess, katar, sls to tllo, na d uho ltd. IT Uradno ura > oat V ponedeljkih, erodsh In petal a od a v« »Sij do a pspsiasn. V torkih, ddetrtklh In sobotah ed a m* SjutraJ da a ura svater. Os nedeljah pa de a ure popoldne, m peSM no adravtm. Pridite eoebne. Ne iwrtM Ime In nssleoi Dr. LORENZ, 644 Pena ave., Pittskttrth, Pa. ameriški rdeči križ. Vpisovanje za Ameriški Rdeči Križ se bo to leto vršilo tekom de setih »lili, in sicer o«l 'J. novembra i do 11. novembra, obletnice sklenit ve premirja. Tekom tega časa ho Rdeči križ vzel v svoje članstvo vsakega mogočega možkega, žen-j sko ali otroka v Združenih državah. Rdeči križ hoče in se nada pomoči slovenskega naroda v tej deželi, hoče Slovencev, pa naj bodo državljani ali ne. Kdor pristopi k Rdečemu križu, pokaže s tem, da se strinja z vsem. kar je napravil Rdeči križ v preteklosti, kar dela sedaj ir. kar upa storiti v bodočnosti. Razen plačila $1 sc ne zahteva nobenih drugih obveznosti. Poleg vpisovanja vodi Rdeč; križ kampanjo za dvignjenje svo te $15.000.000. Del te svote se bo uporabil za izveden je programa Rtlečega križa doma, velik dsl se pa potrebuje in se bo uporabil za | izpolnitev nalog, katere si je na-i del Rdeči križ, da pomaga trpe j či Evropi in Vzhodu.. V atlantski diviziji Rtlečega I križa, ki vsebuje New York, New; Jersey in Connecticut, bo vodil; kampanjo generalni major John j F. O'Ryan, ki je poveljeval v voj-j ni sedemindvajseti diviziji. POZOR ROJAKC tMaJvapslHj* i —m. isnsk* i lass kakor todl m1 moms brk* ta brado. Od tags wssfls srastojo t; etb tednih krma at gosti ta dolgi laaje kakor todl moCkim krasni br kl ln brada la m bodo odpadali Is eelvelL lUnutt mem. fr^r**^ aH trgssjs v rokab, nogsb la v kili«, t osmlb dneh popolni—s oadravtm. ra ne. opekUsd, talk tnrs. kraste to (rtnte, potne noge, kurja oflesa, oasb Uns v par dnevlb popolnon^t edstra o las. Kdor M noje sdravllo kras «s peha rabil, mn Janfla aa 15.00. PHI te takoj po ecnlk, kl ga takoj poMs ssstonj. Barva sa sive la»«>. od katere poetane lo tasje kakorftne Me Imeti v mladosti, steklenica. 11.75 s poStnlno. JACOB WAHClC Mr. JAJffKO FLSlKO. kl je poeblaftften pobirati naro4 nine in izdajati prav s veljavna potrdila. Bejake prečimo, 4a m gredo na rokg. _Upravnlikva mas ntwwh slike s koncerta. Rojak Josip Majcen iz Pit I s-burgha je napravil krasne slike zadnjega koncerta Jugoslovanske pevske zveze v Forest Citv, Izdela jc male in velike slike; velike -so po '227 Butler St., Pittsburgh, Pa. Pozdrav! Hud«'. (2-9—10) •---- Rojakom v Cleveland, in splok r državi Ohio naznanjamo, da jih ■>o v kratkem obiskal nal potnik