I šoli, mladini
m
in učiteljstvu! I
“f“r‘fiMffirwriir‘ii“fiiniiiiiiiniP
mm
Slovenski učitelj
Glasilo jugoslovanskega ^ krščanskega učiteljstva
Prednik 9. 9abinc
MMI
nmnm
Vsebina:
V	orientacijo. Odbor »Slomškove zveze«	1
Reforma ljudske šole. F. Fabinc........................................2
O	osebnosti in njenem vplivu —	zlasti	v	vzgoji. J. Filipič 5
Naša šola v naši novi državi. Ivan	Vesenjak.........................8
Ivan Cankar in učitelj. F. Fabinc.....................................12
Kultura in književnost................................................16
Zapiski...............................................................17
Društvena in stanovska kronika........................................20
MtW
Beto XX.
mmmm
\o> 19190*1
štev. i
Januarsko številko smo poslali vsem starim in mnogim novim naročnikom. Kdor obdrži 1. številko, ga smatramo za naročnika. Celoletna naročnina znaša K 10'— za člane in nečlane »Slomškove zveze«. Vsak član mora biti po društvenih pravilih naročnik lista in je v naročnini vračunjena članarina. Marsikdo pa bo naročil list, če tudi
n: č!ar rruštva.
Naročnino K 10'— pošljite takoj, in sicer naibclje po poštni nakaznici na »Uredništvo Slovenskega Učitelja v Ljubljani«.
Učiteljsko gmotno stanje se je letos toliko zboljšalo, da bo lahko vsakdo utrpel to malo vsotico za prospeh lista.
Drugo številko pošljemo samo onim, ki plačajo naročnino.
Preplačila za list bomo posebej izkazovali.
Letos naj stari naročniki poravnajo tudi zaostali dolg.
Agitirajte za list, pridobivajte novih naročnikov, ker v listu je moč!
Razvidnica plač državnih uradnikov kategorije B, kakor je bila sprejeta v seji Narodne vlade SHS z dne 30. decembra 1918 za slovensko učiteljstvo.
Aktivitetnu doklada
Napredovanje
Kategorija B
O
Provizorična plača 1600 pred usposobljenostnim izpitom
3 leta
1800
576
504
432
6 let
XI.
2000
576
504
3 leta
432
3 leta
2200
768
672
576
3 leta
9 let
2400
768
672
576
3 leta
672
2600
768
576
3- leta
3000
,960
840
720
3200
3 leta
960
840
720
IX.
3 leta
3400
960
840
720
4000 II 1104
966
828-
4 leta
o
4400 ! 1104
966
4 leta
11 let
828
VIII.
966
4800 j| 1104
828 3 leta 9661'2 leti
, J ___________
966 I 2 leti
1127
5400
1288
6 let
1127
6000
1288
VII.
1127
1288
966
2 leti
6400
Funkcijske doklade: 1
za eno-, dvo- in trirazrednice.....................................................K	300'—
za vsako vzporednico, oziroma za vsak naslednji razred po..........................»	50'—
Opomba: To so bile uradniške plače pred vojno brez vojnih in draginjskih doklad.
SLOVENSKI UČITELJ
GLASILO JUGOSLOVANSKEGA KRŠČANSKEGA UČITELJSTVA
LETO XX. LJUBLJANA, 15. JANUARJA 1919. ŠTEV. 1.
V orientacijo.
Z velikansko brzino valovi življenje preko nas. Ostal bo pri življenju le tisti, ki je sposoben in vreden življenja. Učiteljstvo, ki je organizirano v Slomškovi zvezi, se tega popolnoma in jasno zaveda. Krščanstvo ni bilo nikdar negacija življenja, dokazalo je to v svoji za človeštvo najpopolnejši etiki, svojih duševnih proizvodih in svojih nedosegljivih umotvorih. Hočemo živeti in ta trdna volja naj dobi primeren izraz. Stanovsko glasilo je duša društvene organizacije, ker iz njega odseva hotenje in življenjska sposobnost organizacije. > Slovenski Učitelj« dobi z novim letom novega urednika. Kaj hočemo? Svojo pot in svoj cilj moramo natančno označiti, »Slovenski Učitelj« na; postane pedagoška revija. Naša temeljna načela izraža že eksistenca društvene organizacije. Kakorbrezpogojnopriznavamo v načelnih verskih vprašanjih Cerkev za svojo avtoriteto, ravno tako odločno pa reklamiramo za sebe pravico samoodločevanja v svojih stanovskih zadevah, ki je n e z a v i s n o od te ali one stranke. Že naša načela nas silijo, da st bodo v listu obravnavala vzgojna vprašanja s tisto resnostjo, ki jo zasluži oni del vzgojeslovja, ki naj določa, kako je vplivati na voljo in značaj našega naroda. Naš list pa bo obračal svojo pozornost tudi na intelektualno naobrazbo učiteljstva, ki se je v zadnjem času enostransko prezirala in omalovaževala. List mora informirati učiteljstvo o vseh splošno pedagoških, metodičnih in psiholoških vprašanjih, ker le potem se sme imenovati njegov intelektualni voditelj. Volja, srce in intelekt zmagujejo, eden nikoli. Zahtevamo poglobitev učiteljeve naobrazbe, zadovoljivo rešitev njegovih eksistenčnih potreb, da doseže v socialnem organizmu ono mesto, ki mu je po pravici določeno. Za politiko v našem strokovnem listu ni prostora, ker stojimo na stališču, da se naj ustavi pred šolskim pragom. Naša načelna vprašanja bomo neustrašeno branili, kadar bo potreba. Zavračali tudi vsako krivico nad šolo in učiteljskim stanom, in naj bi se pojavila v kakršnikoli obliki, kakor se je to vršilo zadnje desetletje. Sposoben, vesten in pošten učitelj naj pride povsod do veljave. Samo sposobnost za delo in pošteno hotenje naj kvalificira učitelja. Deželne meje so padle in danes je ustvarjena naša lastna jugoslovanska država. S tem nam je odkazana pot, da vršimo svoje organizatorično delo po vsej Jugoslaviji. Združiti moramo vse slovensko, hrvatsko in srbsko učiteljstvo, ki stoji na pozitivnem verskem stališču. Zato poživljamo vse podružnice
v naši ožji domovini, da svoje delo poglobijo in razširijo. Naša organizacija mora stati na trdni in solidni podlagi, ker le potem bo v korist nas samih in naše Jugoslavije. Strem iti m o ramo za tem, da ustvarimo novo narodno jugoslovansko šolstvo, ki naj vzraste iz narodovega hotenja, ker dosedanje ni bilo naše, ampak last tuje kulture. Tovariše in tovarišic^ prosimo, da skrbe za pomiiožitev naročnikov z intenzivno agitacijo. N a 1 a i'š k o in duhovsko inteligenco se obračamo s prošnjo, da nas mate-rijelno in duševno podpira, da dvignemo list na prvo stopinjo. Zlasti duhovščina, ki se teoretično in praktično peča z vzgojnimi vprašanji, naj stopi v vrsto sotrudnikov. Vse stare prijatelje in sotrudnike lista prosimo, da stoje tudi v bodoče zvesto ob strani, V tem slučaju in s temi načeli lahko stopimo brez skrbi, mirnim srcem in cd/krito dušo v novo leto.
Odbor Slomškove zveze.
Reforma ljudske šole.*
F. Fabinc.
Grandijozni zgodovinski dogodki se odigravajo pred našimi duševnimi očmi s tako naglico, da jim komaj slediš in oscbito duševnega delavca mnogokrat naravnost utrudijo in izmučijo. Razumeli boste tedaj, da sem imel le malo časa za sestavo svojega referata. Ne podajem vam morda zaokroženega enotnega načrta, temveč nekaj duševnih utrinkov, ki so se mi porodili ob pogledu na vstajenje novih razmer v naši domovini, kakor tudi pod vplivom trenutno vršečih se mogočnih dogodkov. Dokaj važnejših misli, ki vam jih podam danes, so bile sprejete v znano spomenico učiteljstva Narodni vladi SHS, česar ne bo težko zaslediti ter le pristavljam, da je »Slomškova zveza« pri sestavi te spomenice po tov. Fabincu, Pircu in Sadarju odlično in prijateljsko sodelovala s tovariši iz »Zaveze«, Vsi predlogi, ki jih podaje omenjena spomenica ali pa moje poročilo, so povečini prehodnega značaja. Zato opozarjam na velevažno
6,	točko spomenice Narodni vladi, ki se glasi:
»Glede definitivne preureditve vsega našega šolstva in obče narodne vzgoje se sklene: Z ustanovitvijo lastne države je postalo vprašanje enotnega našega šolstva, ki je iz vzgojevalnih ozirov sploh že dlje časa pereče, iz ozirov na narodne potrebe tako važno, da vidi naše učiteljstvo v vprašanju preustrojitve vsega našega šolstva v enotno narodno šolstvo, eno najvažnejših točk naloge pri naši narodni ureditvi. Da pa je mogoče to vprašanje od strokovnjakov skupno obdelati, prosi učiteljstvo, da skličejo narodne vlade SHS v ta namen konferenco odposlancev vseh SHS osrednjih ljudskošolskih, meščanskošolskih, srednješolskih in visokošolskih organizacij, ki naj na skupnem posvetovanju določijo temeljna načela za izdelavo okvirnega zakonskega načrta našega šolstva in obče narodne
* Predaval na občnem zboru Slomškove zveze.
vzgoje ter izvoli izmed sebe enketo, ki na podlagi temeljnih načel izdela ta okvirni zakonski načrt.
Za slovensko ljudskošolsko in meščanskošolsko učiteljstvo prihajata tukaj v poštev samo »Zaveza jugoslovanskega učiteljstva« in »Slomškova zveza«, ki na dotični poziv imenujeta svoje odposlance na sklicano konferenco.«
Kadar nas pozove visoka Narodna vlada v zmislu navedenega predloga, takrat bo osredotočilo slovensko učiteljstvo vse svoje najboljše duševne sile, da ustvari zakonski načrt, ki bo odgovarjal interesom jugoslovanskega naroda, šole in učiteljstva.
Neposredni povod mojemu sestavku je bilo predavanje profesorja Vesenjaka v Akademiji o šolstvu v jugoslovanski državi, ki pa ni povsem zadovoljilo, ker sem pogrešal zlasti o ljudskem šolstvu pozitivnih predlogov. To predavanje zato lahko omenjam, ker sem videl navzočih več tovarišev, oziroma tovarišic. Predavatelj je na duhovit in spreten način pokazal, česa ne sme več biti ter je neusmiljeno bičal napake, ki so* dosedaj morile naše šolstvo. Tedaj bolj negacija dosedanje naučne uprave kot pozitivne misli, kako naj se gradi šolstvo v naši lastni državi. Zahteva po odstranitvi špicelstva, denuncijantstva in podobno se glasečih cvetk, ki so cvetele na avstrijskerti šolskem polju, se glasi danes skoraj anahronistično in bi imela pomen še pred enim letom. Toda danes, ko imamo lastno državo — prehod iz hlapčevstva v ulogo gospoda je vedno težak! — se mi zdi skoraj nepotrebno dokazovati, da ne prevzamemo seboj hib avstrijskega šolskega zistema, ker je to nekaj čisto samoobsebi umevnega. Zanima nas skoraj izključno le to, kako si ustvarimo svoje bodoče šolstvo, ves pouk in vso vzgojo, ki naj takorekoč vzraste iz duš našega naroda in njegovih eksistenčnih potreb.
Ljudska šola! Kdo bi govoril danes o mučeništvu, ki ga je napravila od svojega rojstva? Prokrustova postelj bi bila mehka otomana, da ji je bila usojena. Pa tudi Golgato se pozabi, če je le znak upanja, da vzraste iz mučeništva in trpljenja lepo in zdravo življenje.
Idejno je izšla ljudska šola iz ljubezni do ljudstva, brezpravnega in zloiabljenega v svoji nevednosti. V državi, kjer vladajo Avtokracija, plutokracija in birokratizem, je prišla v poštev le toliko, kolikor jo je rabil državni aparat, da je lažje obratoval z ljudskimi masami in pa militarizem, ki jo je hotel končno poleg tega še zasužnjiti v vzgojnih vprašanjih. Kulturni oziri pri takih državnih tvorbah sploh niso prišli v poštev ali pa so bili popolnoma postranskega pomena. Ljudska šola je mogla pričakovati svojega odrešenika le od zmage širokah plasti ljudstva, od zmagovite demokracije. Zmaga zahodne demokracije pomeni tudi zmago ljudske šole kot kulturnega faktorja. In le v zmagi takega pojmovanja ljudske šole tiči vsa njena ogromna moč in sila.
Globoko uverjen sem, da prodre edino taka ljudska šola v naši mladi demokratični državi. Ne bo lahko ustvariti v Jugoslaviji kar čez noč dobrega ljudskega šolstva.
Toda eno je, ki je najvažnejše in najpoglavitnejše pri celem šolskem vprašanju, kar moramo povedati brez vsake sramežljivosti, če smo tudi že povedali sto- in stokrat. Učiteljevo krušno vprašanje je to. Naj nam podajo knjižni odseki najlepše učne knjige in najduhovitejše učne načrte ter sestavijp naši parlamentarci najpopolnejše šolske zakone, zaleglo ne bo nič, dokler ne dvignejo učitelja iz njegove sedanje prežalostne socijalne mizerije.
Sedanja učiteljska generacija, ki je preživela tri politične vlade, nemškutarsko, liberalno in klerikalno, je dobila sicer množico lepih besedi, nikdar pa ne prepotrebnega kruha, V taktičnem oziru so bile vse tri politične struje edine: protežiranje svojih političnih pristašev in s tem ubijanje duševne strani učiteljeve, razlikovale so se le v tem, da so to taktiko uporabljale z večjo ali manjšo brutalnostjo. Gospodje, ki bodo odločali našo usodo v Jugoslaviji, naj ne dopuste, da prenese učiteljstvo svoja razočaranja in svoje duševno in materijelno trpljenje v novo narodno 5in demokratično državo. Kapital, ki ga naložijo, da poplačajo naše delo, ne bo izgubljen, ampak se obilo poplača našemu ljudstvu in njim samim. Zahtevamo, podržavljenje ljudske šole, izenačenje ljudskošolskega učiteljstva z drugimi državnimi uradniki. Zahtevamo, da odloča o nameščanju učiteljstva strokovnjak, da pride res zmožen in priden učitelj do svoje veljave, Istočasno pa tudi zahtevamo temeljito preuredbo učiteljišč, da se predvsem prepreči, da bi v bodoče prihajali v naš stan ljudje, ki so že po vseh mogočih šolah kapitulirali. S tem se bo duševna in nravna vrednost učiteljeva zdatno povzdignila. Falitni študentovski rokomavhi ne smejo več med naš stan, ker potem v življenju le zmanjšujejo našo socijalno pozicijo in družabno veljavo, kar nam pri vsem delu neizmerno škoduje. Pošteno plačano učiteljstvo bo pa tudi privedlo brez vsake sile do reduciranja feminizma na šolskem polju, ki ni brez nevarnosti za šolo, o čemur sem že pred par leti pisal v »Slov. Učitelju«.
Govoril sem o tej točki na prvem mestu, ker jo smatram za conditio sine qua non vsega šolskega vprašanja.
Glede ljudske šole same si moramo staviti vprašanje, kaj pravzaprav zmore. V ravno pretekli dobi so se postavili odločujoči faktorji na stališče, da pripravljaj ljudska šola na kmetih na kmetiški stan, v obrtnih krajih naj podaje temelje obrtniškega znanja i. t. d. Menim, da je to utilitaristično stališče napačno in dokazuje popolno nepoznanje šolske mladine. Psihološko je namreč povsem nemogoče, da bi mladina od 10. do 14. leta sploh imela razumevanje za stvari, ki jih bo opravljala v poznejšem praktičnem življenju. Saj vendar sami vemo, da se učimo večino stvari šele v praksi, da šele v poznejših letih pridemo do pravega umevanja zadev, ki jih stavi na nas življenjski poklic. Nekaj drugega je s«.veda, če uporabljam pri pouku predmete, ki jih jemljem iz učenčvga obzorja in ki bodo na deželi drugi kakor v mestih, nekaj drugega pa je, če hočem prehajati kar v praktičen pouk, kakor se je to zadnje čase poizkušalo v naši nadvse ponesrečeni ponavljalni šoli, ki naj
enkrat za vselej izgine iz naših šol. Odločno stojim tukaj na stališču, ki ga je zavzemal Komensky o ljudski šoli. Ljudska šola vzgajaj in polagaj temelj, na katerem bo pozneje lahko zidati. To in samo to je psihološko mogoče pri mladini, ki obiskuje ljudsko šolo. Nikakor pa naj se ne zahteva nemogočega in potem krivo obsoja ljudske šole in učitelja, če ne producira napol izučenih črevljarjev, mizarjev, praktičnih kmetovalcev in bogve kaj še vie. Ljudska šola more le podati človeka, iz katerega se da pozneje kaj napraviti za praktično življenje. Tu pa se šele prične n a*j važnejše delo učiteljevo, ki si ga ne smemo predstavljati po stari maniri kot abecedarja. S tem v zvezi je pa seveda rešitev njegovega gmotnega položaja in vsa reforma učiteljišč.	(Dalje.)
O osebnosti in njenem vplivu zlasti v vzgoji.
J. Filipič.	(Dalje.)
2.	Krščanska osebnost prizna ravno vsled svoje odvisnosti od Boga objektivna nravna načela za življenj.e; antikrščanska pa hoče »odrešiti človeka od Boga« (Horneffer), zato zametuje vse objektivne nravne zakone, »...jede Moral,« pravi zopet Nietzsche, »welche den Trieben Schranken zieht, sei fiir die Entfaltung des Menschen ein Hinaernis.« Horneffer pa imenuje »den im Gehorsam gegen hohere Machte Unfreien und Gebundenen niederer Abkunft und einen Hemmschuh seines Volkes.« Ni čuda torej, če piše celo o najvažnejši instituciji, o zakonski zvezi Hermione von Preuschen sledeče: »Es sei ebenso komisch wie lachhaft und kleinbiirgerlich, daft der starre Moralkodex den Ring am Finger verlangte; Menschen, die die groBe Linie haben, also die grofien Personlichkeiten, lachen iiber die Kleinheit und Enge menschlicher Satzun-gen.« Naravno torej, da moderni ne poznajo nikakih naravnih, pa tudi ne pozitivnih moralnih zakonov. Značilno je n. pr,, kar piše vseučiliški profesor Kohler o šesti božji zapovedi: »In der neueren Zeit haben ver-schiedene Gesetze mil Recht den Grundsatz aufgestellt, daB die Art und Weise der Geschlechtsbefriedigung der Moral eines jeden anheimstehe und der Staat sich nicht darum zu kiimmern habe. So kam es, daS in fran-zosischen, italienischen und anderen Gesetzbiichern die Piiderastie straf-los blieb, und dies ist das allein richtige. , .. Der Staat ist ebensowenig veranlaBt, gegen den homosexdellen, wie gegen den heterosexuellen Ver-kehr einzuschreiten . . .«' In temu primerno pravi Ellen Key, da je ni nobene zakonske zveze, ki bi bila grešna, razen one, ki rodi slabotno potomstvo. Krščansko pojmovan zakon ji je pa institucija, ki vodi »zu den rohesten
1 Joseph Kohler: Recht und Personlichkeit in der Kultur der Gegcnwart 1914, str. 53.	,
Gevvohnheiten, den quallvollsten Mifthandlungen, den groBten Freiheits-verletzungen.« Njima se tudi pridružuje dr. Anita Augspurg z besedami; »Eine Frau, die Selbstachtung besitzt, kann eine gesetzliche Ehe nicht eingehen.« Take zahteve nam potem tudi nekoliko pojasnijo zahtevo po veri in nravnosti, ki bo prikladna germanski rasi, zahtevo po politični avtonomnosti, po politiki trenutka, po absolutni enakosti spolov, po popolnem kolektivizmu, po vzgoji brez vsake verske primesi, po odpravi osebne lastnine itd.
3, Krščanski osebnosti je povsod merodajna ljubezen do Boga; antikrščanski pa le prerada ljubezen do samega sebe; kajti zahteva po absolutni avtonomnosti navaja človeka, da hoče imeti lastno svetovno naziranje, lastno vero, lasten umetniški okus, lastno moralo, lastno korist. Odtod zahteva po: sich ausleben. »Od sedaj naprej,« pravi Stirner, »ni več vprašanje, kako oplemenitim lastnega ,jaz-a‘, ampak vprašanje je, kako naj se izživim.« In podobno Rosignol: »Užiti kar največ življenja v fizičnem, moralnem in intelektualnem redu, to bodi naša maksima!« Odtod tudi podlistki in romani, ki vse opravičijo, vse dovolijo, vse slavijo kot velika dela prav po geslu: »Sittlich ist, was Sitte ist.«
... »Unsere Tugend sind Laster, unsere Laster sind Tugend.« .. . Odtod tudi oni čudno pojmovani »moderni heroizem«, o katerem piše Jožef Kohler v knjigi »Recht und Personlichkeit in der Kultur der Gegen-wart«, sledeče:1 »...Sie (namreč Carlyle; und Neitzsche) begriindeten den Heroenkultus und stellten den Satz auf, daB die Kultur hauptsachlich durch iiberragende Menschen weitergebildet wird, die mit einer gewissen Riick-sichtslosigkeit die Hemmnisse beiseite schieben und als sogenannte Herrennaturen liber die Anforderungen hinausgehen, welche man an den gewohnlichen Menschen zu stellen pflegt. Jetzt horte das seichte Morali-sieren in der Geschichte auf, man kam zur Uberzeugung, daB die ganze Morali tat nur eine sehr relative Bedeutung hat und uns nur so weit als leitender Gotze erscheinen kann, als sie fiir die Kulturentwicklung not-wendig ist. Die Heroen aber diirfen nicht nach diesem Grundsatze be-urteilt \verden; dasjenige, was wir bei ihnen fragen miissen, ist nicht, wie haben sie gelebt? sondern, was haben sie geleistet und was ware dje Menschheit ohne sie? Die Geschichte verlor auf diese Weise den pastor-haften Predigerton und die geistigen Faktoren traten jetzt erst in ihrer vollen Bedeutung zutage. In der Tat: Heroen der Geschichte und des Rechts, wie Časar, Karl der GroBe, Innozenz III., Rousseau, Napoleon, sind als Heroen hinzunehmen und nicht nach kleinlichen Rucksichten abzu-schatzen.«
4. V soglasju z ljubeznijo do Boga, udejstvuje krščanska osebnost tudi ljubezen do bližnjega: duša slednjega ji je neskončne vrednosti, zato podpira tudi uboge in slabotne. Antikrščanska osebnost pa ne pozna nobenih takih zahtev. »Es ist nur zu wiinschen,« pravi zopet
1 Deutsche Verlags-Anstalt, Stuttgart und Berlin 1914, str. 41.
Nietzsche, »daB alle diejenigen untergehen, die da schwach und hilfslos Anlehnung, Stiitze brauchen. Von diesen Kriippeln soli unserVolk geheilt werden« in vsako sočutje z bolnimi in revnimi mu je ena največjih pregreh. Isto misli tudi Ellen Key, ki pravi: »Die kranken und schwachen Kinder sollen getotet werden, damit nur ein starkes Geschlecht heran-wachse.« .
5. Krščansko pojmovana osebnost se poslužuje poleg naravnih tudi nadnaravnih sredstev, da usovrši samo sebe; antikrščanska pa mora računati le s samo seboj po navodilu Ellen Key, ki piše: »Nie-mand kann bezweifeln, daB die Zeit nahe ist, wo kein Heim, keine Kirche, keine Schule zu gemeinsamen Gottesdienst sammeln wird; wo jede Seele ihre eigene Weihnacht fiir den Sieg des Lichtes, ihr eigenes Ostern fiir die Auferstehung des Lebens, ihr eigenes Pfingsten fiir die ErgieBung des heiligen Geistes hat, alle aber einen Sonntag fiir das Stilhverden der Seele.« Odtod pa tudi zahteva: »jede Offenbarung, jeden Glauben, jede Gnadenordnung, jede Kirche, jede Gemeinschaftsreligion als den gefahr-lichsten Angriff nicht nur verachten, sondern hassen, verfolgen, bis auf die letzte Wurzel auszurotten; los von der Kirche, los von der Gemeinde, los von Rom, Jesu seiner Gottlichkeit entkleiden.«
6. Krščanski osebnosti so Kristus in svetniki največji vzorniki; antikrščanski pomilovalni reveži. In
7. smemo reči: Če bi živele krščanske osebnosti, potem bi vladal tudi redna svetu. Ker pa se vedno bolj širi moderna osebnost, zato se pojavlja vedno bolj staro poganstvo in z njim tudi anarhija na svetu. Saj je to priznal že Avgust Compt, dasi je bil sam sokriv moderne osebnosti, ko je zapisal: »Der Individualismus sei die abendlandische Krank-heit, an der die europaische Kultur zugrunde gehen werde.« In isto mu potrjuje Hermann Bahr, ko piše v lanski »Kultur« sledeče: »In Gott an-kernd kommt erst zustande der groBe Mensch mit alleri seinen edlen Gaben. Aus Christen Menschen zu machen, vermaB sich eine fiirwitzige Zeit: das Ergebnis ist in diesem Kriege ruchlos offenbar geworden: der .Verlust aller Menschlichkeit: Wir miissen erst Christen werden, um Menschen zu sein. Vom Glauben geht der Weg zur Humanitat.«1
Videli smo velik vpliv osebnosti na druge. Spoznali tudi, kako pojmujmo pravo osebnost. Sedaj nam le še preostane, da na kratko začrtamo pot in sredstva, s katerimi moremo sami sebe razviti v večjo ali manjšo osebnost.
Osebnost je torej treba šele razviti? Da! Saj nam ni dana že po naravi. »Personlichkeit ist fiir den Menschen keine fertige Tatsache, die er sich bequem und rasch aneignen konnte, kein sicherer Ausgangspunkt, auf den er sich einfach zu stellen brauchte, sondern sie bedeutet fiir ihn
1 Citat Bonif. Korr. 1918, str. 39.
eine uncrmafiiichc AuTgabe,« pravi tozadevno Eiickcn.' Sicer je res, da ima ta in oni že po naravi več pogojev za tak razvoj, kajti podlaga osebnosti je individualnost, to se pravi, človeški poedinec s svojimi naturnimi posebnostmi. Zato je temeljno načelo: »Von der Indi-vidualitat zur sittlichen Personlichkeit,« kar tudi Cerkev, kot smo videli, popolnoma vpošteva. Te posebnosti človekove pa morajo urediti stalni zakoni, ki urejajo človekove odnose do Boga, do samega sebe in do bližnjega. Strasti je treba regulirati, ne zatreti, temperament požlahtmti, ne udušiti, drugim se prilagoditi, ne pa jih slepo posnemati. To pa je naloga vzgoje.
Vsakdo pa, kot pravi kardinal Gibbon, uživa dvojno vzgojo: eno, ki mu jo nudijo drugi, in drugo, važnejšo, ki si jo daje sam.
1	Lexikon der Padagogik III., str. 1153.	(Dalje.)
Naša šola v naši novi državi.
Govoril dne 28. oktobra 1918 na predvečer manifestacijo za narodno ujedinjenje Ivan Vesenjak, profesor na ljubljanskem državnem učiteljišču.
Spoštovana gospoda! Draga mladina! Težko je govoriti hladno in mirno, ko se staro, trhlo tako naglo ruši, ko se uresničujejo naša najtišja in najdalekosežnejša hrepenenja in koprnenja; zato sem se odločil, da raje svoja izvajanja v glavnem čitam. Tako ostane neizgovorjena tudi marsikatera ostra beseda o naših dosedanjih odnošajih in razmerah, in sicer ne iz bojazni, ker te, hvala Bogu, tudi v letih nevarnosti in trpljenja nisem poznal preveč, kar mi potrdijo moji sedanji in bivši učenci, temveč na ljubo in v dobro naši stvari.
»Sladko je prestano gorje,« bomo relkli tudi mi učitelji v naših šolskih zadevah, ako čim prej odidejo iz dosedanjih svojih mest vsi tisti, ki so kovali okove našemu šokitvu, ki so onečastili § 19. avstrijske ustave o enakopravnosti in enakoveljavnosti vseh narodov v šoli s svojim nadutim nemškonacionalnim birokratizmom.
Pustimo iz spomina vse te rekriminacije, kajti mi hočemo naprej, mi gradimo nova pota, mi hočemo naš narod usposobiti v naši šoli v vsakem oziru tako, da bo na viškui evropske umstvene in materielne kulture.
Pri preosnovi naših šol imamo raizločcvati med našo najbližjo, neposredno nalogo o provizorični preureditvi in potem šele o naši bolj oddaljeni nalogi, odnosno o vprašanju, kakšna bodi definitivno naša šola in cela šolska organizacija v naši novi državi.
Pred vsem je gotovo, da morajo vse kategorije šol v polnem obsegu vršiti svojo nalogo. Naša javnost, pa tudi naša mladina naj se zaveda, da bi storili na svojem lastnem narodu največji rop, najhujšo škodo, ako bi
sedaj v tej nemirni prehodni dobi pustili šole vnemar, jih mogoče zaprli iz kakršnihkoli vzrokov. Nič me v teh letih groizot ni bolj bolelo kakor to, da sem videl zijati iz posvečenih prostorov naših učilnic, navadno dobro izpitane tujčeve častniške in podčastniške obraze, da sem opazoval, kako je bilo naročeno našemu učiteljstvu vse mogoče, le pedagoško delo ne, da sem končno moral konstatirati, kako je nazadovala naša mladina v izobrazbi in posurovela v svoji vzgoji. Mladini dajte spet popolen pouk, kajti to ni le brezpogojno potrebno in za mislečega človeka samoumevno, temveč prepričan sem tudi, da naša zrelejša mladina hrepeni sama po tem, da bi se dobro in temeljito pripravila, da bo lahko sveto služila svoji novi svobodni domovini. Uverjen sem, da v naši mladini gori oni pravi in čisti ogenj domovinske ljubezni, ki veleva posamezniku, da sedaj z novim veseljem in novim navdušenjem je trdi in često grenki kruh učenja, ker je naša mladina resna in preudarna dovolj, da se zaveda, da se uresničujejo le s trdim, požrtvovalnim delom ideali, za katere se vsi skupaj navdušujemo. Zato je moja zahteva: odprite takoj vse šole, vrnite jih svojemu namenu! Odprite pa tudi vsi vi, kolegi učitelji, svoja srca naši mladini!
Nedvomno in brezpogojno je najnujnejša reforma v našem šolstvu, da se na vseh naših šolah — in k temu računam vse, ki so na slovenskem ozemlju ter imajo služiti našemu narodu ‘— v vseh predmetih takoj sedaj pri pouku uvede slovenski učni jezik. Ne morem si misliti slovensega profesorja, slovenskega učitelja, ki bi stopil pred našo mladino ter ji podajal snov v nam tujem jeziku. Sedaj moramo uresničiti takoj, na en mah, vse one naše zahteve društva slov. profesorjev, ki so se celo desetletje vsako leto na občnih zborih .razpravljale, pa so izzvenele kot glas vpijočega v puščavi na ušesa naših dunajskih nemških birokratov in njihovih še bolj nemških eksponentov na Bleiweisovi cesti, katerim obojim so bile zahteve priseljenih nemško-naciolnalcev in vsienemcev več, kakor pa vsa preizkušena pedagoška načela in vse kulturne zahteve našega naroda. Torej kratko: slovensko besedo takoj v našo šolo pri vseh predmetih na slovenskem našem ozemlju, ki je bistven del naše Jugoslavije!
Pri tej priliki pa je skoro, ob znani naši pravicoljubnosti, nepotrebno poudariti, da smo mi v duhu prave demokracije strpni dovolj, da tuje-rodcem v na'ši domovini s prehodno dobo ustvarimo možnost, da se prilagodijo razmeram. Pričakujte tozadevnih preudarnih sklepov »Nar. sveta« (Op. »Narodna vlada« ae je ustanovila šele en teden pozneje!) in bodite prepričani, da bodo ti v duhu pravega demokratizma vseskoz pravični, da pa bodo odgovarjali tudi naši novi poziciji!
Toda ni dovolj, da učimo v slovenskem jeziku, tudi vse uradovanje in vsa uprava se mora vršiti v našem jeziku. Slovensko morajo razpravljati in sklepati vsi učiteljski zbori, slovensko se morajo izvršiti vsi uradni spisi! Toda to ne le od spodaj navzgor, temveč tudi od zgoraj navzdol! Na naši jugoslovanski zemlji nemško-nacionalnega birokratskega pašali-kovanja ne poznamo in nočemo imeti! Tako naj postanejo vse šole, ki so na našem ozemlju in pač gotovo za naš narod, ne za rejo »Volks-
ratovih < protežirancev, vseskoz slovenske, a slovenska tudi popolnoma vsa uprava.
A zavedajmo se, da jezik slovenski ne zadostuje! V naše šole mora z našim jezikom zmagoslavno tudi naš jugoslovanski, demokratični duh! Iskreno resnicoljubje, zdrava pamet, dobra verslka nravna vzgoja, prava humaniteta in splošna naša narodna korist, vse to naj vodi naše šolnike, da bodo uredili našo šolo primerno naši narodni duši in našim realnim potrebam.
Nemogoči naj so v naši šoli ostudni pojavi, kakor so se opažali do sedaj na nekih šolah: posamezni stranlkarji so imeli po razredih svoje zaupnike — ovaduhe med gojenci, ki naj bi pazili na svoje součence in jih ovajali, zraven pa seveda tudi svoje učitelje! Brezpogojno mora imeti naša šola toliko spoštovanja v svojo vzvišeno nalogo, da bo vedela držati proč od sebe vsako špiceljsko policijo, ki je prav po, nikdar v Avstriji zamrlem Metternichovem sistemu, posegala med nas in kvarila značaje. Sploh nemogoči naj bodo v jugoslovanski šoli oni pokvarjeni značaji, ki se bolj čutijo kot detektivi, kakor pa kot šolniki, vaditelji in vzgojitelji naše mladine. Prava demokratična samozavest, prava ljubezen do lepih, vzvišenih vzgojnih ciljev prevevaj v-se naše šolstvo!
Reforme je potrebno' naše šolstvo tudi v tem, da smo se v dosedanji naši šoli premalo ozirali na osebno nadarjenost otrokovo za bodoči poklic in da smo ustvarjali enostransko le ene, humanistične tipe srednjih sol. In vendar ,ie samoumevno, da primerno, pravilno izbran stan in njemu primerna izobrazba in vzgoja daje največje notranje zadovoljstvo posamezniku, okrepi znatno tudi ves njegov značaj in s tem ustvari človeški družbi novega, dobrega, delavnega člana.
Šola in dom morata opazovali, v kateri smeri se vrši otrokov duševni razvoj, kje kaže otrok izrazito nadarjenost, kam ga torej takorekoč bolj trajno vleče tudi njegovo srce. In to bodi potem odločilno! Pri nas smo vsled šolskega ustroja in osebne nevednosti in brezbrižnosti v tem oziru veliko grešili. Pri nas odločuje pri izbiranju poklica našim otrokom socialno stališče starišcv, cc je bii oče uradnik, učitelj, profesor. Posebno pa še volja otrokova in njegova nadarjenost ni prišla v poštev pri delavcu, kajti zanj velja stališče: lahek in hiter zaslužek. Odločevala pa je navadno tudi slučajna olajšava študij, ker je bila šola, ki po svojem bistvu prav nič ni prijala otroku, ravno v kraju, kjer So trenotno bivali roditelji, ali bližnji sorodniki. Starši in šoli, vsi smo premalo uvaževali individualnost otrokovo in se premalo poglobili v vzgojo naše mladine.
S tem prehajam k nadaljni veliki napaki naše šole, osobito še srednje. Ta je: naša dosedanja šola je vzgajala deloma premalo, deloma pa v napačnem nemškem in militarističnem duhu. Ne bom tukaj govoril o naravnost blaznih zahtevah in navodilih, ki so nam jih dajali skoro dan na dan v prvih letih svetovne vojske plitvi in samoljubni birokratje in lažipedagogi, ki so pisarili take reči samo zaradi kakega križca ali pohvalnega delkreta, kar vse bi jim
naj zopet pomagalo višje na lestvici naše šolske birokracije, ki ni našla druge naloge, kakor da je poveličevala v prahu leže nemško - prusko pikelhaubarstvo. Ne bom našteval tudi plitvih, laživzgojnih in lažipatri-otičnih knjig, ki so nam jih za naše šolske knjižnice priporočali in naravnost usiljevali od zgoraj. Popolnoma lahko razumem, da so največ takšnih knjižur, za moralno in etično kvarjenje naše in druge mladine, pisali Nemci, a obžalovati moram, da sose n a š 1 i t u d i s 1 o v e n s k i pedagogi, ki so brez potrebe za našo vzgojo in naravnost v škodo naši pravi narodni vzgoji, polagali svoj plehki obolus na krvavi žrtvenik nioloha - militarizma.
Vse to bo moralo ven iz naših šol, ven iz naših knjižnic, da ne bo kvarilo značajev in vzgajalo duha, ki je rodil sedanje neskončno gorje in nas je navajal k suženjstvu! Dolžni smo to storiti, ker ima šola poleg svoje naloge: podajati izobrazbo, materielno znanje, še drugo, ravno tako važno nalogo: vzgajati trdne značaje, vplivati na otrokovo dušo s tem, da položimo v njo, odnosno v njej vzbudimo plemenito hotenje in hrepenenje po vsem poštenem, dobrem, čistem in plemenitem.
Človek večinoma živi in misli popolnoma s svojo dobo. Kar smo, kar delamo ali opustimo, kar spoštujemo ali zaničujemo, to nas: je priučil dom in okolica, v kateri živimo, največ pa šola. Če je torej šola v izvrševanju svoje prave vzgojne naloge slaba — in naša šola je slaba — smo slabi in zaostali, odnosno za življenje napačno orijentirani tudi mi sami in le redki se prerijejo sikozi zmote z neizmernim trudom do boljšega spoznanja in plemenitejšega shvačanja svoje človečanske naloge.
V	izvrševanju in pojmovanju naše vzgojne naloge smo bili nekoliko prostovoljno, še bolj pa prisiljeno sužnji napačne vzgoje, Hvala Bogu, da pišejo svetovni dogodki neizprosno smrt starim sistemom, starim nazira-njem, da lomijo stare okove sploh ter tirjajo nova pota ne le v naši izobrazbi v sled novih naših vsakdanjih zahtev in potreb! Mi moramo po teh trpkih časih, kosenamje štelovzlo, če smo vzgajali našo mladino v narodnem duhu, če smo vzbujali v njej pravo socijalno zavest in demokratično mišljenje, pritisniti sedaj v novi naši dobi s trdno odločnostjo naš voz na pravi tir; mi moramo paziti na to, da vzgojimo trdne značaje ter samozavestne ljudi, ki bodo prepojeni z narodnim demokratičnim mišljenjem in socialnim čuvstvovanjem. Dosedai povprečno nismo vršili te svoje naloge, saj je nismo smeli, četudi bi hoteli, ker nismo smeli misliti in odločevati o našem 'šolstvu in o potrebnih reformah. O našem šolstvu so mislili in odločevali naši tujci, ki niso poznali naše narodne duše, našega hrepenenja in naših realnih potreb ter naravnost namenoma niso hoteli zadostiti upravičenim našim željam in zahtevam. Ni torej v prvi vrsti naš greh, ako so bile šole posebej v šoli trdnih značajev pomanjkljive. Naša in samo naša krivda pa bo, ako tega takoj temeljilo ne popravimo. Bodimo si na jasnem: tukaj bo treba največje reforme! Orijentirati se moramo čisto na drugo stran! Na pro-
svitlem zapad bomo morali iti v šolo in daleč tja v Ameriko. In to nam ne bo v škodo, saj tam vlada oni vzgojni duh, ki je prepojil in vzgojil ljudi, kakor so Wilson, Lloyd George, Clemencau in enaki! j(Daljer)
Ivan Cankar in učitelj.
F. Fabinc.
Naši mali domovini umirajo najboljši sinovi. Krek, Canikar... S svojo veličino so govorili vnanjemu svetu o naši notranji vrednosti. Do smrti bi nosil človek žalost v svoji duši, če ne bi imel vere v lepšo bodočnost. Na stežaj je odprl Cankar okno, da smo pogledali v nov svet, ko je izdal svoje »Vinjete«. Čaša opojnosti — kakor bi rekel Zupančič — je bila za nas mlade fante vsaka njegova beseda. To čudovito izražanje, ta neizčrpna slikovitost, stavki povedani z do takrat nepoznanimi besedami, ki so kakor godbeni akordi izzveneli v naših dušah — glasba v besedah. Vsrkavali smo njegove melodije, od njega smo se učili spoznavati lepoto in blagoglasje našega jezika. In še danes, kadar pogledam v Cankarja, mislim, da bi bil naš največji glasbenik, če bi slučajno ne bil pisal poezije v prozi.
V	»Hlapcih« citira Cankar kot moto besede iz Schakespearjevega Hamleta: »Namen umetnikov je bil od nekdaj, je, ter ostane, da naturi tako-rekoč ogledalo drži: kaže čednosti nje prave črte, sramoti nje pravo obličje, stoletju in telesu časa odtis njega prave podobe.« Iz besedi jasno sledi, kako je Cankar umeval svoje umetniško zvanje. Zvesto je držal naturi ogledalo, z bičem v roki, kakor je dobro napisal njegov prijatelj v nekem nekrologu. Ali se je mogel izogniti učitelja, slovenskega učitelja, tega mučenika narodovega, nad katerim je ležala brezsrčna in kruta edla? Cankar je videl, kaj se je godilo s slovenskim kulturnim delavcem in ni čuda, da je zastavil svoje pero, da naslika ogledalo, ki naj še poznejšim rodovom pokaže, kaj zmore krivica, nepoštenost in nasilje. Cankar je napisal dvoje umetniških del, v katerih nastopa sodobno učiteljstvo. Leta 1906. je izdala »Slovenska Matica« spis »Martin Kačur. Življenjepis idealista,« leta 1910. pa so izišli pri Schwentnerju v Ljubljani »Hlapci«. Drama v petih dejanjih. V prvem spisu je glavni junak učitelj Martin Kačur, v drugem pa učitelj Jerman in v stranski ulogi učitelja Komar in Hvastja. Popolnoma napačno bi bilo, če bi se razburjalo učiteljstvo, ker je dal umetnik besedo resnici, pravično pa je, da povdarimo pravično indirektno pisateljevo obsodbo tistih, ki so ustvarjali Kačurje in Jermane. Kdor je tudi osebno nekoliko poznal pisatelja Cankarja, bi skoraj videl v idealistu Kačurju podobo Cankarjevo. Ali vidiš belo cesto, ki se strmo vije po klancu navzgor, sredi ceste pa Kačurja-Cankarja, ki hiti navkreber, pade, a se zopet dvigne in zgrudi, vedno težje in težje, da končno obleži v obcestnem jarku, predno je dospel vrh klanca. Volja je ubita in ni več notranje sile, ki bi te držala kvišku. Borba med umirajočo voljo in spoznanjem pravega, katerega pa kljub temu ne moreš izvršiti, je
konflikt, ki ustvarja junakovo tragiko in daje najhvaležnejšo snov pisatelju-umetniku. Ruski pisatelj Mereškovsky je v svojem Leondardu da Vinciju plastično opisal to tragiko v glavnem junaku, ki cela leta poskuša naslikati glavo Kristusovo v slavnoznani »Zadnji večerji«.
Mladi učitelj Kačur pride na svojo službo v Zapolje. Življenje ikipi iz njega in poln je najlepših načrtov za bodočnost, pravi idealist. Pa se kmalu obrusi. Že prvo srečanje z zapoljskim zdravnikom mu prinese razočaranje. Debeli gospod mu je dal prav lepih in praktičnih naukov, katerih seveda Kačur v svojo nesrečo ni upošteval -*■- idealist je bil.
>Ali imate kakšno politično prepričanje?« povpraša zdravnik.
>Imam ga.«
»Skrijte ga v najbolj skriti kot svojega srca!« —
Samo Cankar zna pisati z nedosegljivim sarkazmom o možu, ki je »izgubil prepričanje«.
Pa pride župan, preračunljivi vaški župan, ki uravnava svoje delovanje po potrebi, potem Minka, krčmarjeva hči in ubogi Kačur je v nevarnosti, da stopi na pot kontrolorja Skrobarja. Kaj hočeš revni idealist?
Na srečo Kačurja in v korist slovenske morale in sloge ije umrl v svečanu od dolgega časa učitelj v Blatnem dolu in Kačur se je preselil tja s culo in palico.
V	Blatnem dolu se Kačur polagoma, a z neizprosno gotovostjo pogreza v blato. Niti braniti se ne more, vse ozračje mu govori o duševni smrti.
Samo poslušajmo razgovor med Kačurjem in županom-krčmarjem v Blatnem dolu.
»Ali bi lehko kosil pri vas in večerjal? Za mesečno plačo?«
»Vi ste naš učitelj, a?«
»Sem.«
»Seveda boste lehko kosili in večerjali; tudi prejšnji je hodil k nam, pa je umrl; nekrščansko smrt je storil.«
»Zakaj nekrščansko?«
»No, lazil je kakor senca, z nobenim človekom ni več govoril, tudi v šoli ni več zinil besede in je otroke samo še pretepal, dokler mu niso poskakali skozi okno. Nato se je zaklenil in je bil zaklenjen sedem dni, osmi dan se je pa obesil.«
»Ni čuda!« je opomnil Kačur ves žalosten.
>Zakaj ni čuda? Saj mu ni bilo nič hudega! Jedel je zadosti in pil je zadosti, drugega pa človeku ni treba.«
Kačur ni odgovoril.
»Zelo krepak, zelo bogat v mislih in zelo visoko nad svetom bi moral biti človek, da bi živel tod!« je pomislil,
»Dela ne boste imeli veliko!« je pripovedoval župan. »Časih Vam bo šola čisto prazna, posebno poleti; pa boste lehko ležali v senci in dremali, namesto da bi se po nepotrebnem rvali s paglavci. Pozimi jih bo več; ampak večjidel gostaški otroci, ki doma nimajo zakurjeno in se hodijo v
šolo gret... Kaj pa potrebujejo ti smrkavci učenja? Delajo naj! Tudi jaz znam brati — pa kaj mi koristi?«
Cankar na sličen način z nedosegljivo realistiko ikarakterizira značaje iz naših Blatnih dolov, ki jih nehote vidiš vstajati po slovenski domovini. To je življenjska pila, ki mora obrusiti Kačurja, Zaplete se še v mrežo napol kmetiškega dekleta, hrepenečega po gosposkem življenju. Idealist upa najti v Tončki oporo, ta mu pa le podtakne nogo, da pospeši padec po klancu. V tihih nočeh, brez spanja govori umrli tovariš Kačurju: »Tudi jaz sem bil nekoč, kakor si ti nocoj! Tudi ti boš nekoč, kakor sem bil jaz, ko sem se zaklenil! V oblake so 'šle moje misli, vesele, svetle kakor solnce; v blatu so umrle. Ne upaj, da ustvariš kdaj le začetek, le senco, le spomin svojih misli.«
Še enkrat se napoti Kačur proti solncu, da vzradosti družino, ker njemu je že zatonilo. Nastopi službo v Lazih, toda že revolucijonar v pokoju, starec s štiridesetimi leti. Ferjan, tovariš izza mladih let, ki ni bil nikdar idealist, pač pa je pridno pil in vsakemu dal prav, pride za nadučitelja v Laze. Koliko bridke resnice v učiteljskem stanu razkrije dialog med Kačurjem in Ferjanom.
»Le to mi povej,« mu je pogledal Kačur pazljivo v oči, »kako si to storil! Rad bi vedel.., Ker ne razumem tega, ne morem razumeti! Tako majhne, tako zelo nedolžne stvari sem jaz,počel takrat; in zdaj... razvalina! Ti pa si, pravijo, steber naprednega učiteljstva; in zdaj . . . nadučitelj! Tega, glej, ne razumem! Razloži mi!«
Kačur je govoril odkritosrčno^; s srepim pogledom in napetim obrazom
Ferjan se je zasmejal grohotoma.
»Takrat v Zapolju si bil otrok in si bil otrok v Blatnem dolu in si otrok še zmerom!. . . Kaj ne razumeš? Takrat, pred dvanajstimi leti, človek ni smel biti napreden . .. zdaj sime! Še koristi mu!«
»Kaj pa zdaj ne sme biti?« je vprašal Kačur.
»Ti bi torej zmerom rad bil tisto, kar človek ne sme biti?«
Samo mojster Cankar zna s tako neizmernim sarkazmom izraziti vso tragikomedijo učiteljskega stanu v preteklosti. Kdor bo pisal nekoč zgodovino slovenskega šolstva, ne bo mogel preko Cankarja. Nedosegljivo lep je prizor med očetom Kačurjem in umirajočim sinčkom Lojzetom. Prvi umira duševno, drugi telesno. Dvoje luči ugasne naenkrat in samo tema, nepro-dirna tema nastane okoli tebe. Ubogi Lojze, ubogi Kačur! In v tej temi vidi uničeni idealist kakor v ogledalu svojo lastno sliko: Šel je nekoč mlad fant, napotil se je v svet z lahkim korakom in njegovo srce je bilo polno upanja. Šel je in ponudil od svojega bogastva, od svoje ljubezni ljudem. Pa so mu rekli: »Glejte razbojnika, ponuja nam ljubezen — kamenjajte ga!« Potem se jim je umaknil v Blatni dol, v Laze ter jih pustil v miru. In vsi tisti ljudje, ki so ga kamenjali nekoč, so stali zdaj kraj gozda, v gorrkejšem solncu, ob močvirju, na trdnejši zemlji, nad zaseko, više v klancu, in so kazali nanj: »Glejte ga, ki nima ljubezni v srcu!«
V snežni noči je obležal Kačur ob cesiti in po kantonskem kamnu se je razlila kri in je curljala v sneg. . .
Kje je pravzaprav tragična krivda učitelja Kačurja, da ga zadene uničujoča katastrofa. Na eni strani mož nebotičnih misli, ki ne pozna trnjeve poti v življenju, zlasti še ne strme poti bojevnika, na drugi strani pa neznosno stališče učitelja z nezadostnimi življenjskimi pogoji, brezobz;rnost njegovih gospodarjev in malenkostna duhomorna okolica z vso svojo lisičjo pretkanostjo in mačjo zahrbtnostjo. Iz tega diametralnega nasprotstva vzra-ste ona neizprosna sila, ki zlomi in uniči Kačurjev značaj. Krivda ne leži toliko v junaku samem kakor v razmerah, katerim nasproti je Kačur skoraj brez moči ali jim pa vsaj ni kos. In le v toliko je zakrivil sam pogubonoano katastrofo.
Jerman, glavni junak v »Hlapcih«, je silno podoben Kačurju. Možato stopi v boj, nastopa aktivno, a koncem drame je zlomljen, mož resignacije, Milije, okolica, tovariši Komarjeve kvalitete — sami hlapci. Jerman sam dobro označi svoje mladostne sanje in slano, ki jih je zamorila: »Ali bil sem še mlad, izpraiševal sem ljudi po veri ter jih sodil po jeziku« ...
Junaka v resignirani pasivnosti nam kažejo besede, ki jih govori Jerman svojemu prijatelju kovaču Kalandru:
> Jaz ne bom več zboroval. Ne bi rad hudega slovesa. Glej, napravljen sem na pot. . . daj mi roko! (Pogleda njegovo roko.) Za dve moji. Ta roka bo kovala svet... Ne, jaz ne bom več zboroval. Vi, ki imate v srcu mladost in v pesti moč, vi glejte! Ob vaših plečih bo slonelo življenje, moja so odpovedala . .. star sem in zaspan . ..
Malo dalje pa zopet:
Rajši bi, da me je upihnila burja, dokler sem gorel... žalostno je, sam v sebi zaspati . .. ugasniti v praznoti, luč brez olja ...
Skoraj ne veš, če je hotel Cankar obsoditi junaka Kačurja in Jermana, ker preideta iz aktivnosti v onemoglo brezbrižnost in obup ali pa pokazati železno moč in krutost danih razmer, ki uničijo in brezusipešijo vsak odpor. Oboja razlaga je mogoča.
V obeh delih se je lotil pisatelj medsebojnih odnošajev podeželskega župnika in učitelja. Gotovo zanimiva snov za vsakega pisatelja. Oba osamljena vaška inteligenta riše Canikar brez pretiravanja v njiju brezmejnem uboštvu sredi duševne brezbrižnosti in neznosne omejenosti, živeče v najožjem obzorju, ki ne sega skoraj preko potrebščin želodca in vsakdanjega življenja. V konfliktu, ki morda lahko nastane med obema kulturnima čini-teljema, ne pripisuje umetnik krivde izključno enemu, iz vseh slik pa odseva resnica, da je prijateljstvo nemogoče v subordinaciji enega ali drugega, ampak v enakovrednosti obeh. Cankar opisuje tu življenje s pravo umetniško realistiko in skuša tako vprašanje začrtati objektivno nepristransko in ne subjektivno enostransko, kakor je to storil v istem predmetu pisatelj dr. Pregelj.
Cankar je brez dvoma naš največji pisatelj ter je pomaknil našo književnost visoko navzgor, da ga morda nihče kmalu ne doseže. Učiteljstvo je
lahko ponosno na to, da je pisatelj s svojim nedosegljivim umetniškim peresom opisal življenje sodobnega učitelja ter tako neustrašeno pokazal družbi krivico, ki se vrši' nad slovenskim kulturnim delavcem, ker iz njega ustvarja Kačurje in Jermane ., .
Slovenski učitelj ohrani umetnika Cankarja v večnem spominu.
OOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOCOODOOCOOOCOOOOOOOOOOOOOOOO	CVTN00000000/
-g^G> I
t>OyJOOOOO JOOOOOOOOOOl
looooooooooooooocooooooooooooooocooooooooooooooooooooooocoooooooo& l>9<5©oooooood
Kultura in književnost.
Literarno - zgodovinska predavanja.
10. decembra pr. 1. je otvoril zagrebški' vseučiliški docent prof, dr. F. Ilešič ciklus predavanj iz zgodovine srbsko-hrvatske književnosti, Zbral je okrog sebe mriogobrojno duševno elito, ki z največjo pozornostjo sledi jasnini izvajanjem predavatelja, ki je vobče znan kot duhovit in spreten govornik, Dosedaj je predaval o sv. Savi, Gunduliču, Palmo-tiču in Kačič-Mfcšiču. Medsebojno spoznavanje jugoslovanskih plemen je najboljše sredstvo proti seperatističnim težnjam, ki bi lahko ogrožale naše ujedi-njenje!
Slovenska Šolska Malica je imela dne 27. decembra pr. 1. svoj občni zbor v dverani mestnega magistrata v Ljubljani. Šolska Matica spada med naša najvažnejša ktilturna društva ter zlasti orje ledino na polju poljudno-znanstvene pedagogike, V svojem okrilju združuje naše najboljše šolnike in učiteljstvo se ji ima mno^o zahvaliti. Zato smo se le čudili, da ni bila udeležba na občnem zboru večja in tega neznatnega zanimanja niti z današnjimi i azmerami ne moremo opravičiti. V bodoče mora vsaka šola in slednji učitelj postati podpornik tega prevažnega š'clskega društva. Zborovanje je vodil predsednik ravnatelj H, Schreiner s prisedniki nadzornikom Gabrškom, nadučiteljem Dimnikom in vad, učit. K r u 1 c e m. Najvažnejša točka je bilo predavanje predsednika Schreinerja o preustroju našega vzgojstva v duhu demokraške Jugoslavije. Z jasnostjo in preciznostjo strokovnjaka je razpravljal o pojmu in načelih današnje vzgoje. Pojasnil je razmerje med domačo 'ih šolsko vzgojo ter vna-
njimi nepričakovanimi vzgojnimi faktorji. Nove so bile misli o preuredbi učiteljišč, ljudske in srednje šole, ki naj bi bila enotna. Šola naj temelji na narodnostni podlagi, O nekaterih mislih predsednika Schreinerja bomo razpravljali' v posebnih člankih, ker je tudi sam izrazil željo, da naj se javnost izreče o njegovih mislih, ki naj šele potem dobijo konkretno obliko v kaki društveni publikaciji, V odbor so bili voljeni: Schreiner, Bežek, Černej, Dimnik, Gabršek, Koschier, dr. Kovačič, Kruleč, Vita Zupančičeva; za namestnika: Dokler, Štup-ca; pregledovalca računov: Kecelj, Ma-cliar.
»Učiteljski Tovariš« prinaša v št. 28. članek: »Nadzornik Opeka v hiši Gospodovi«. Tov. Zdravko Kovač, koroški učitelj, piše o reorganizaciji koroškega š'olstva. V štev. 29. ima podlistek o umrli učiteljici Agnezi Zupanovi in protestne resolucije proti sestavi višjega šol. sveta in nadzorstva ter radi stališča naučnega poverjeništva napram ljudsko-in mdščanskošolskemu učiteljstvu. Resolucije so bile sprejete tudi na občnem zboru »Slomškove zveze«.
Glasbena Matica v Ljubljani. Moški pevski zbor je izvolil za svojega predsednika tov, Andreja Rapeta, učitelja v Ljubljani. V odboru so tudi ljubljanski tovariši: Vendelin Sadar, Alojzij Račič, Ljubo Dermelj in Josip Tratar.
Iz učiteljskih listov. »Popotniki ima v zadnji številki letnika 1918 sledečo vsebino: 1. F. Kranjc: P. Natorpo-va socijalna pedagogika. 2. Pavel Flere: Oblastvena ureditev socijalnega skrbstva. 3. Francev: Iz Bolgarskega šolstva. 4. Dr. Ivan Lah: Pater Hipolit in
njegov »Orbis Pictus«. 5. Iz šolskega dela: Nekaj navodil za pravopisje. — Spisje v ljudski šoli. — 6. Fr. Kocbek: Narodno blago. Slovenski pregovori, prilike in reki. 7. Slovstvo. 8. Razgled: Kultura. — Šolstvo. — To in ono. — Dosedanji »Popotnikov« urednik, ravnatelj M. J. Nerat v Mariboru, je odložil uredništvo radi starosti. Urejevanje lista prevzame z novim letom lov. P. Flere, nadučitelj v Letušu na Štajerskem. Delavnemu tovarišu želimo tudi mi kar največ uspeha. Upamo, da ga druži z nami misel: vse za napredek našega narodnega šolstva in duševno pg-vzdigo učiteljstva!
Problemi malega naroda. Spisal A b -ditua. Knjižnica socijalnih in političnih spisov. V Ljubljani 1918. Natisnila Zvezna tiskarna. Slovenski intelektualci se v zadnjem času pridno gibljejo. Kakor bi se vzbudil Kralj Matjaž pod toplim dihom prihajajoče narodne svobode. Dobili smo več znanstveno-po-ljudnih knjižic, kakor n. pr. iz zdravstva od dr. Zalokarja in dr. Breclja. Narodove duševne sile se morajo razviti šele takrat, če je narod sam politično in ekonomsko osvobojen. Knjižica, ki jo je napisal Abditus, bo izvrstno služila učitelju, ki deluje v ljudsko-izobraževalnih društvih. Tega pouka potrebuje naše ljudstvo zlasti v sedanjem času, ko si bo gradilo svojo lastno gospodarsko in kulturno domovje. Poglavje »Veliki narodi bogate, mi pa ubožamo« se nam zdi skoraj nekoliko pretemperamentno pisano o kapitalizmu in bi se čitatelju morda zdelo, da najde narod v tej moderni velesili svojo notranjo srečo in blagostanje. Iz našega stanovskega stališča pozdrav-
ljamo delce, ker že dolgo nismo čitali besedi, ki bi bile s tako gorkoto napisane v prilog kulturnemu delavcu in zanemarjeni mladini. Z Župančičevimi verzi: »O, kakor da delam ves božji dan greh>< pokaže pisatelj, kako že tudi našemu malemu narodu seka rane veleindustrija, kako uničuje in onemogočuje šolsko delo. Pri nas nismo prišli niti tako daleč, da bi priznali: kulturni delavec je tisti, ki mu gre prva beseda v javnosti, pravi pisatelj. Plug, ki z njim orjemo kulturno ledino, je narodno šolstvo, predvsem ljudsko solstvo. In kaj so napravili iz današnjega ljudskošolskega učitelja? Karikaturo! Bridke, toda resnične besede. Želimo, da pride brošura v roke vsemu učiteljstvu, pa tudi vsem onim činite-ljem, ki hočejo poklicano ali nepoklicano odločevati o našem šolstvu.
F. Fabinc.
Zbirka rudarskih in iužinarskih izrazov, nabranih iz nemško-češkega mon-tanističnega slovnika, ki ga je sestavil c. kr. rudarski svetnik in ravnatelj Edvard IIofovsky v Pragi. J. Bezlaj. V Ljubljani 1918. Tiskala in založila Zvezna tiskarna. Mala brošurica priča o na-birateljevi marljivosti ter bo zlasti sedaj v prehodni dobi, ko si gradimo lastno narodno gospodarstvo v vseh panogah, prav dobro služila našim strokovnjakom, ki so bili dosedaj vajeni le nemške terminologije zlasti dotlej, da izda Malica obljubljeni tehnični slovar. Tudi učiteljem obrtno-nadaljevalnih šol utegne knjižica odpomoči pri iskanju slovenskih strokovnih izrazov.
F. F
OOOOOOOOOOOOOOOO XKX OOOOOOGC
OOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOor.
^OOOOOOOOOOOOOOOO 'OO' oooooooo*
>OOfW
gooooooooooooooocoooooooon p-~>.	OOOOOOOOOOOOOOOO	XXX	oooooooc.
>OOOOOOOOOOCOOOOOOOOXXX OOOOOOOOl >0000000000000000000000005 bZJ cNd^ooooooooOOOOOOOOXXX OOOOOOOO^
Zapiski, f
Kraljevski dom Karagjorgjevičev. Kralj Peter I. Karagjorgjevič je bil rojen dne 11. julija 1844. leta kot sin kneza Aleksandra in kneginje Perzide Karagjorgjevič. Obiskoval je licej Saint Barbe v Ženevi v svobodni Švici, vojno šofo v
Savnt Cyru in do leta 1867. general-štabno šolo v Parizu. Ko je leta 1870. izbruhnila nemško - francoska vojna, je mladi princ stopil kot prostovoljec v francosko vojsko in se boril proti Nemcem. Bojeval se je s takšno hrabrostjo,
da je bil odlikovan z redom častne legije. K'o je leta 1875. izbruhnila vstaja krščanske raje proti' Turkom v Bosni, se je princ Peter postavil na čelo večje čete, ki se je napotila v Bosno, da tam na strani uboge raje nadaljuje borbo proti ljutemu Turčinu. Junaška dela, ki jih je tu izvršil princ pod imenctti »Petra Mrkonjiča«, so zapisana z zlatimi črkami v povestnici bosanskih vstaj. Vstaja žal ni imela uspeha in princ Peter je moral s svojo hrabro četo bežati preko meje. Leta 1883. se je princ Peter Karagjor-gjevič oženil s hčerko takratnega črnogorskega kneza Nikole s princezCnjo Zorko Ljubico. Iz tega zakona so izšli trije otroci:	princezinja Jelena, rojena
na Reki leta 1884., sedaj porečena z velikim knezom Ivanom Konštantinovičem, kraljevič Gjorgje, rojen na Cetinju leta 1887., in kraljevič Aleksander, sedanji regent, ;ojen na Cetinju leta 1889. Kralj Peter ima brata kneza Arzenija Karagjorgjeviča, ki se je poročil s kneginjo Aurorb Demidovo, njiju sin je knez Pavle, rojen leta 1893., Arzenij Kara-gjorgjevič živi v Rusiji in se je s svojim velikim junaštvom odlikoval zlasti v rusko - japonski vojni. — Pr inc Peter Karagjorgjevič, sedanji kralj, je od leta 1895. — soproga kneginja Zorka mu je umrla leta 1890. — živel kot privatnik v Ženevi. Ko pa so Srbi leta 1903. odstranili tiranskega kralja Aleksandra in kraljico Drago, ga je narodna skupščina soglasno izbrala in izvolila za kralja. Izvolitev mu je sporočilo posebno odposlanstvo, ki ga je tudi' spretnljalo na potu v Belgrad. Kralj Peter je dne 25. junija 1903. leta prisegel na ustavo. Dne 20. oktobra 1904. leta je bil v Belgradu svečano kronan za srbskega kralja. K svečanosti kronanja so bili povabljeni tudi Slovenci,
Reforma koledarja v Srbi i. Posebni izvestitelj »Secola Luciano Magrini poroča svojemu listu, da je imel v Zagrebu razgovor s podpredsednikom Narodnega viječa Svetozarom Pribičevičem, ki mu je med drugim rekel, da bodo Srbi reformirali svoj koledar ter sprejel; g r c -gorjansko štetje. Verjetno je tudi, da uvedejo v svojo književnfcst mesto cirilice latinico.
^ Nadškof dr. Jos. Stadler. 8. dec. 1. 1918. je umrl v Sarajevu vrhbosanski škof dr. Josip Stadler, star 80 let. Pokojnik je vodil izrazito separatistično hrvatsk’0 politiko, ki je prišla v nasprot-stvo z zgodovinskim razvojem, ki kaže pot k narodnemu ujedinjenju.
Zakonitost skuša zaslediti znanstvenik v vseh pojavih, ki se ponavljajo v medsebojni notranji zv.ezi. Tudi v propadanju družin, ki izvirajo od alkoholikov, so našli učenjaki neko zakonitost. Legrain je dognal sledečo zaporednost:
1. rod: pijanec;
2. rod: obremenjen pijanec z bolezenskimi znaki na možganih, delirium tremens;
3. rod: degeneriran z otroškimi krči in norostjo.
Mcrel navaja naslednji red:
1'. rod: alkoholični ekscezi in nravstvena podivjanost;
2. rod:	pijančevanje, monijakalična paraliza (popadki živčne razburjenosti);
3. rod: hipoh‘cndrija, samoumor, samomorilske misli;
4. rod: nerazvita inteligenca, idijotija, možganski defekti, izmretje rodu.
Najbolj pretresljiva je točka 4., ki dokazuje, da življenje podleže propalosti in degene: iranec ugonobi svoj lastni rod. (Teubner Aus Natur und Geisteswelt: Der Alkoholismus. Dr. G. Gruber).
Demokracija, socialistična revija, piše v uvodnem članku 1. in 2. številke med drugim: Vsled našega naziranja o družbi ne moremo prezreti dejstva, da tvori versko čustvovanje bistveni del duševnega življenja pri pretežni večini naših ljudi, in da pomeni vsled tega važno kulturno gibalo. Versko čustvovanje je prepojilo narodovo dušo tako, da je postalo bistveni del njegove osebnosti. Ker smo prepričani, da se čustvovanje ne da nikomur vsiliti, stojimo na stališču verske strpnosti in medsebojnega spoštovanja tako med verskimi družbami kakor med posamezniki. Da morejo verske družbe izvrševati svoje kulturno poslanstvo in da more i država zadostiti svojim nalogam, je popolna in vsestranska medsebojna neodvisnost obeh neobhodno potrebna; zato stojimo na stališču ločitve
cerkve od države. — Pristavljamo, da vera nikakor ni golo čustvovanje, ampak v isti meri stvar razuma in pameti.
Etična anarhija. Vojska ni podrla samo formalne uprave, mnogo bolj nam je vojna škodovala s tem, da je uničila veliki del moralnih vrlin in sposobnosti v našem ljudstvu. Pojem o značajnosti, volji in ljubezni do dela, potreba po izobrazbi in vzgoji, zmernosti in gospodarskega zmisla, socijalne zavesti sožitja v človeški družbi in dolžnosti za posameznika, ki nujno pohajajb iz zavesti tega razmerja posameznika k socijalno višje organizirani celoti — vsi ti nekdaj skrbno gojeni ideali so zatem-neli in vsakdo se brez ozira na svojega bližnjega žene za svojimi nečloveškimi instinkti. Etična anarhija je najbolj žalostna posledica te vojne in ta utegne postati za naš narod usodna, če se nevarnosti ne zavemo in če pravočasno ne uporabimo primernih sredstev za zdravo konsolidacijo moralnih temeljev med vsemi sloji našega ljudstva. Surovo samoljubje in slepo drvenje po trenotnih užitkih žene celo duševno zrele in gospodarsko močne narode v propast, kaj šele narod, ki je po krivdi drugih gospodarsko in prosvetno slabo organiziran in ki se danes nahaja v zibelki lastne državnosti. (Dr. Pestotnik v Slov. Narodu« z dne 23. dec. 1. 1.) — Veseli smo, da povsod prodira spoznanje prežarcstne resnice, da preti našemu narodu največja nevarnost od propadanja njegovih nravnih vrlin. Dobra šola in dobro, gmotno neodvisno učiteljstvo bo lahko prevzelo velik del boja proti temu sovražniku!
f Dr. Evgen Lampe. Dne 16. decembra I. 1. je umrl v Ljubljani dr. Evgen Lampe, stolni karionik, papežev častni komornik, bivši deželni odbornik in večletni član deželnega šolskega sveta. O šoli in učiteljstvu je imel svoje posebne nazore, ki so bili v popolnem nasprotju z današnjim pojmovanjem šolstva in pomena učiteljstva.
Samovlada učencev. Duh svobode, ki je zavel nad vsem človeštvom, je prodrl tudi v učne sobane ter skuša omajati podlage dosedanjega disciplinarnega reda dijaštva in razmerje med učencem in
učiteljem. Znani so nazori Foersterjevi in drugih modernih pedagogov, ki zahtevajo, da se prične takozvana državljanska vzgoja že v ljudski šoli s tako-zvano samovlado. Toda današnje zahteve srednješolskega dijaštva že segajo precej preko teh nazorov in pomenijo skoraj popolno svobodo društvene organizacije. Da posreduje med sprejemljivimi zahtevami dijaštva in preradikalno anarhijo, ki bi se lahko izcimila iz teh zahtev, je izdal dež. š'ol. svet za nemško Štajersko posebno odredbo, ki določa: Nekaj samovlade je dijaštvu dovoliti, da n. pr. v nižjih razredih določi razrednik, v višjih razredih pa učenci sami zaupnike izmed součencev, ki naj skrbijo za čistost in red v razredu. Taki zaupniki naj se določijo na omenjeni način tudi zato, da skrbijo za prijateljsko občevanje med součenci. Zabraniti se ne smejo dijaške združitve, ki imajo namen gojiti spoznavanje raznih literatur, godbo ali celo primerno vzgojno zabavo. V to svrho naj se prepusti učencem prirneree prostore na zavodu, učiteljstvo pa naj vsa taka stremljenja po možnosti podpira. Ustanavljanje pravih društev je srednješolcem prepovedano. Za tesnejšo zvezo med šolo in domom naj skrbijo roditeljski večeri in določene ure, v katerih lahko starši stopijo v stik z učiteljstvom. Če se na kakem zavodu združijo roditelji v posebne organizacije, naj služijo zlasti temu, da se odpravijo s prijateljskimi razgovori vsa nesoglasja, ki bi morda lahko nastala med šolo in domom. Pa tudi v splošnem je treba ves disciplinarni red izpremeniti. Dosedaj se je preveč prepovedovalo, zaukazovalo in grozilo s kaznijo. Zapoved in prepoved naj se omeji samo na tiste stvari, ki jih šola res lahko nadzira in ne sega v območje družine.
Pedagoški poizkusi. Hrvatski listi poročajo, da je deželna vlada dovolila na predlog mestnega magistrata v Zagrebu, da se začetkom šol. leta 1918/19 vršijo pedagoški poizkusi na mestni ljudski šoli v Trnju. Ravnatelj šole H. Ivan Tomšič se je za to pripravljal in dovršil posebne študije za moderno reformo šolstva. Zbirajo naj se izkustva, da se pozneje zamenja nemški zistem
šolstva z narodno-hrvatskim. Kakor so pesmi in popevke izrastle iz narodove duše, naj iz istega vira požene tudi narodna šola. — Kolikor nam je znario, je to prva šola v Jugoslaviji, v kateri se vršijo na šolskih otrocih eksaktni psihološki pcizkusi.
O Natorpovi socijaini pedagogiki prinaša lanski »Popotnik« razpravo F. Kranjca. Kakor pisatelj sam pravi, je to le nekritičen vpogled v Natorpovo najvažnejše delo. Omenimo, da spada Na-torpova socijalna pedagogika med najtežja nemška dela te vrste in se tu zopet jasno kaže, da bo treba pri preustroju šblstva odločno zahtevati, da se na naših bodočih učiteljiščih poda kandidatom vsaj uvod v splošno filozofijo in sociologijo, ker drugače ne more nobeno težje pedagoško delo postati učiteljeva duševna last. Zato se mi zdi, da bi imelo učiteljstvo neprimerno več dobička, če bi se bila podala kritična razprava o delu in idejah Natorpovih. Kako lahko bi bilo učitelju razumljiva težka dikcija nemškega znanstvenika, ako bi zvedel v uvodu o Platonovih idejalnih nazorih o šolstvu in državi, o idejnem nasprotju Rousseauja in Pestalozzija, iz česar je potem vzrastla Natcrpova duševna' zgrad-
ba. Ne smelo bi se opustiti opozoritve na napačna njegova izvajanja, da je edini odločujoč činitelj vzgoje država kot najvišji socijaini organizem. V bodoče bo treba gledati, da se emancipiramo od nemških mislecev vsaj toliko, da sprejemamo njihove 'ideje kritične, vsaj je ravno večina nemških filozofskih in vzgojnih načrtov dovedla Nemce do narodne katastrofe. Med letom priobčimo morda informativno razpravo o individualni in socijaini pedagogiki ter njihovih najznamenitejših reprezentantih.
Pravoslavna duhovščina je izdala, kakor poročajo iz Sarajeva, na vernike oklic, v katerem jih poziva, naj skrbe za vzgojo pravoslavnega ljudstva v krščanskem duhu.
Ministrstvo prosvete v novem jugoslovanskem ministrstvu je prevzel profesor Ljuba D a v 'i d o v i č , predsednik srbske mladoradikalne stranke.
Žalostno. V narodni skupščini Nemške Avstrije je poročal pbslanec Forst-ner pri razpravi o zakonu, ki se nanaša na delo otrok, da mora po uradni statistiki delati' sedaj 34-8% otrok, in sicer dve petini že v petem ali šestem letu ali pa še celo prej. Tudi pri nas ni dosti L-cIje!
00000000000000000000000000000000cx)0000000000000oooooooooooooooc oooooooooooooooo oooooooo
Društvena in stanovska kronika.
oooooooo oooooooooooooooo oooooooo oooooooooooooooc oooooooo oooooooo oooooooooooooooooooooooo'
Pametno besedo je napisal »Slovenec« z dne 20. decembra 1918 v članku »Šolska reforma in demokracija«. Tam pravi: »Demokracija zahteva, da ima vsak človek samo tako velik delokrog, kakršnega lahko res obvlada, ker demokracija zahteva faktično odgovornost pri človeku v tem večji meri, čim višje je njegovo družabno stališče. Vsakdo naj odločuje samo o stvareh, ki jih res dobro p o -z n a.« — Sedaj pa poglejmo naše višje šolsko nadzorstvo. Višji šolski nadzorniki so: dr. Opeka, teolog in bivši" profesor verouka na realki, dr. Bezjak, srednješolski filolog, dr. Poljanec, srednješolski pri-rodoslovec, dr. Grafenauer, srednješolski filolog. Večina teh gospodov ima tudi referate o ljudskem šolstvu. Ali je tu le trohica demokracije, ki zahteva strokovne usposobljenosti? Visoko cenimo n. pr. dr. Grafenauerja in dr. Poljanca kot naša odlična znanstvenika, toda ljudska šola — vsi štirje gospodje, roko na srce. Učiteljstvo je
v svoji spomenici zahtevalo, da spada ljudska šola pod strokovno nadzorstvo ljudskega učiteljstva in bo pri tej svoji zahtevi tudi vztrajalo. Cc sc utemeljuje to nadzorstvo s teni, da imajo srednješolski profesorji aka-demično izobrazbo in so vslcd tega poklicani za nadzorovanje ljudske šole, bi analogno temu morali srednje šole nadzorovati — vseučiliški profesorji.~ Znano je vobče, da naobrazba srednješolskih profesorjev nima z ljudsko šolo ničesar opravili in da jih v pedagoški naobrazbi ljudskošolski učitelji teoretično in praktično visoko nadkrilju-jejo. Nikakor pa nočemo biti tako ekskluzivni, da bi srednješolski učitelj ne smel nadzorovati ljudske šole. Toda kvalificirati se mora praktično in teoretično! V dobi demokracije pa ne bomo nikdar pripoznali za pravično, da postane recimo srednješolski katehet ali nckatehel — njen cenzor. Zato predlagamo vis. Narodni vladi SHS sledeče: Imenovani gospodje, ki imajo referate o ljudskem šolstvu, naj se pošljejo za dobo enega
lela v praktično službovanje na naše podeželske eno- do štirirazrednice, da se praktično in teoretično seznanijo z metodiko ljudskošolskih predmetov, upravo šolstva, potrebami in trpljenjem ljudstva in učiteljstva, na kar imajo položiti potrebne izpite ljudsko- in meščanskošolskih učiteljev. Kadar se to zgodi, bomo lahko prijatelji. Dotlej pa smatramo vsako nestrokovno nadzorstvo za krivično, nedemokratsko in nasilno!
Nemško-avstrijska vlada je predložila zakon, po katerem naj dobi učiteljstvo enkratni nabavni prispevek za leto 1918., ki znaša eno tretjino dosedanjih draginjskih doklad.
Na krsto Ivana Cankarja je položilo učiteljstvo »Zaveze« venec z napisom:	»Pisa-
telju Kačurja — učiteljstvo!«
Na občnem zboru društva slovenskih profesorjev, ki sc je vršil v nedeljo, dne 15. decembra 1918, je bil izvoljen kot predsednik dr. Žmavc; v odbor pa so bili voljeni: dr. Debevc, Jeran, Prcsl, Maselj, ravnatelj Bevk, Osana, dr. Samsa, Pavlič; kot namestnika Gnjezda in Sodnik in kot preglednika računov dr. Kušar in Mazi.
Upokojitev učiteljstva s 40 službenimi leti. Štajerski deželni šolski svet je izdal za nemški del Štajerske naredbo, da naj sc upokoji učiteljstvo, ki ima že 40 službenih let, da napravi prostor mlajšemu učiteljstvu in učiteljstvu, ki je odpuščeno iz službovanja v Jugoslaviji. Starejše učiteljstvo se temu protivi. Pokojna Avstrija je vedno eksporti-rala nemško inteligenco v slovanske dele države, danes pa se ta greh maščuje nad nemškim narodom samim. Pri nas pomanjkanje izobraženstva, tam pa silovita nad-produkcija.
Ustanovitev učiteljskega sveta. Obe učiteljski organizaciji sta na predlog »Slomškove zveze« ustanovili učiteljski svet. To naj bo nekaka vrhovna instanca vsega slovenskega učiteljstva, kjer sc bodo obravnavala vsa učiteljska stanovska vprašanja po načelu: vsi za enega, vsak za vse. Prežalo-slne izkušnje minule dobe so nas naučile, da je treba stanovske čuječnosti, ki naj kakor železen obroč varuje učiteljstvo na zunaj, pa tudi na znotraj, da se tudi iz stanu samega izčisti vse, kar bi ogrožalo niegovo neodvisnost in samostojnost. V učiteljskem svetu sta ex offo predsednika obeh organizacij, nadalje so bili izvoljeni od »Slomškove zveze«:	Pečjak, Fabinc, Dragan,
Š t u p c a ; od »Zaveze« pa:	Petrič,
Gnus, Mehle, Lebar, od »Društva slovenskih učiteljic«: Zupančič, Sark, Žerjav.
Vdovsko društvo naznanja svojim članom, da ni treba pošiljati članarine po poštnih nakaznicah, ker jim pošlje blagajnik poštne položnice.
Za poročevalca o gospodarskih in upravnih šolskih zadevah pri višjem šolskem svetu jc imenovan dr. F. S k a b e r n e , bivši mi-
nisterijalr.i tajnik v ministrstvu na Dunaju. Nekdanji Kalteneggerjev pašalik je že prvi mesec temeljito prezračil!
Višji šolski svet. Za predsednika višjega šolskega sveta v Ljubljani je vlada imenovala prof. Antona Sušnika, za njegovega namestnika pa prol, dr. Fr. Ilešiča.
Poverjeništvo za uk in bogočastje ima svoje urade v stanovanju bivšega deželnega predsednika grofa Attemsa.
Nova doba. 30. decembcr 1918 je zgodovinski dan za naše učiteljstvo. V seji Narodne vlade SHS. je bil soglasno sprejet predlog poverjenika za uk in bogočastje dr. Verstovška, da se zjednačijo dohodki učiteljstva s plačami državnih uradnikov kategorije B. Učiteljski organizaciji sta neumorno, a brez vsakega hrupa po časopisju, delovali na to, da se uresniči dolgoletna zahteva učiteljstva. Vse tozadevno delo in ves trud so prevzeli tovariši Pirc, Fabinc in Dragan iz »Slomškove zveze«, Jelenc in Gangl iz »Zaveze«. V poverjeniku dr. Verstovšku so našli učiteljski zastopniki takoj od početka moža, ki je tudi v srcu naklonjen učiteljstvu, kar jc najlepše pokazal z dejanjem. Tako je učiteljstvo slednjič doživelo trenutek, da se ga ni odpravilo samo z lepimi besedami, ampak sc je prešlo k dejanju. Zastopniki Narodne vlade so se našemu stanu oddolžili, sedaj je dolžnost učiteljstva, da dela na stanovski samovzgoji in osredotoči vse svoje moči v šoli. Nravne in umske vrednote našega naroda so v nevarnosti, treba jc krepkega dela. Tudi učiteljski organizaciji bosta z vso odločnostjo stremili za tem, da bo učitelj kot kulturni delavec posvetil vse svoje delo šoli, da bo skrbel za svoj ugled v šoli in izven šole. O tem izpregovorimo v prihodnji številki v daljšem članku.
Osebne zadeve. G. Osterc, bivši vojni kurat, sedaj kaplan v Zrečah, je imenovan za veroučitelja na nemškem učiteljišču v Mariboru za oba oddelka. Odstavljen je okrajni šolski nadzornik za velikovški okraj Josip L o c h e r , na njegovo mesto pa jc imenovan Pavel Košir; Franc Aichholzer jc imciovan za okrajnega šolskega nadzornika za šole beljaškega okrajnega glavarstva in šmohorskega sodnega okraja; odstavljena sta kot okrajna šolska nadzornika Tomaž W ernitznigg, okr. šol. nadzornik za mesto Ptuj in za nemške šole okrajev Ormož, Konjice, Sv. Lenart, Ljutomer, Ma-renberg, Maribor, Rogatec itd. ter vladni svetnik Klement P r o f t, okr. šol. nadzornik za mesto Celje in za nemške šole okrajev Celje (okolica), Vransko, Sevnica, Brežice in Laško. Njima podrejene šole so podrejene šolskim nadzornikom za slovenske šole. Rudolf Mencin jc imenovan za okr. šol. nadzornika v Borovljah, sestra Nikolaja K r u 1 c jc imenovana za učiteljico na dvo-razredni šoli v Št. Jakobu v Rožu, Zdravko Kovač je dodeljen v službovanje slovenski šoli v Št. Jakobu v Rožu, Ant. K o b e n -
tar, abs. učit. kandidat, je imenovan za namestnega učitelja v Št. Jakobu v Rožu, Janez Maček je odpuščen iz službe nadučitelja v Kapli na Dravi, na njegovo mesto je imenovan Josip Macarola, šol. vodja na Vojščici, odstavljen je Osvald Bernold od službe nadučitelja pri Mariji na Zilji pri Beljaku, na njegovo mesto je imenovan Fran Škof, Josip Reich inann je imenovan za provizoričnega učitelja na ljudski šoli pri Mariji na Zilji, Tomaž Kuper jc imenovan za začasnega učitelja v Št. Jakobu v Rožu, Julij Majer je imenovan za šolskega vodjo v Št. Janžu v Rožu, odstavljen je Julij Boli a t t a od vodstva šole v Grebinju, Franc Vendramin, nadučitelj v Dutovljah, je dodeljen kot šolski voditelj v Grebinj, odstavljena je Ana B e s o 1 d , učiteljica v Pliberku, imenovana je Jadviga Strel za učiteljico v Pliberku, odstavljen je Ivan Spor-č i č , nadučitelj v Mežici na Koroškem, nastavljen je Ivo Feiniga, šol. vodja v Tunelu, za nadučitelja v Mežici, odstavljen je Julij O g r i s e g g kot nadučitelj nemške ljudske štirirazrednice v Brežicah.
Upravni odbor dnevnih zavetišč v Ljubljani je dobil za nabavo črevljev ubožni šolski mladini znesek 29.545 K.
Plače v smislu sklepa Narodne vlade z dne 30. decembra 1918 dobi učiteljstvo od
1.	januarja dalje. Izplačale se bodo pa seveda najbrž šele 1. aprila 1919, ker bo izvršiti ogromno delo. Več kakor 3000 slovenskih učiteljev bo treba uvrstiti v določene plačilne kategorije. Pri višjem šolskem svetu bodo pomagali 4 učitelji iz obeh organizacij, da se delo prej dovrši,
Pozdrav prevzvišenega ljubljanskega škofa občnemu zbqru »Slomškove zveze«. V Ljubljani, 19. decembra 1918. Velecenjenemu društvu »Slomškova zveza« v Ljubljani. Vsem zborovalcem pozdrav in blagoslovi Naj se društvo krepko razvija in naj se navdušuje za prelep in preplemenit poklic: poučevati in vzgojevati našo slovensko mladino. Globoko versko prepričanje in plamteča ljubezen do krščanskega življenja naj Vas uspo-soblja za uspešno delo svetega poklica. Tudi Vaše pravične želje po boljšem kruhu naj bi se čim prej uresničile. To Vam iz srca želi vsem v globokem spoštovanju vdani 1' Anton Bonaventura, škof. —r Veselo, srečno novo letol
Pozdrav koroškemu in štajerskemu učiteljstvu. Štiriletne svetovne vojne je bilo treba, da so padli vsi mejniki, ki so zabra-njevali, da bi bil slovenski učitelj razširil svoje kulturno delo tudi na tiste dele slovenskih, jugoslovanskih pokrajin, ki so do danes ječali pod tujčevim jarmom. Z njihovo osvoboditvijo je napočil tudi dan slovenskega učitelja, ki bo lahko nemoteno vršil svoje poslanstvo. Pozdravljamo vas, ki boste na naših mejah izvrševali najtežje delo med našim ljudstvom! Krščansko učiteljstvo zahteva za sebe stanovske svobode, zato jo pa tudi prizna vsakemu drugemu. V imenu te svo-
bode vas vabimo v naše vrste, ker smo uver-jeni, da je krščanstvo, pozitivno krščanstvo še vedno idejna podlaga naše narodne kulture. Kdor je v svoji notranjosti, v svoji duši o tem uverjen, pozdravljen v naši vrsti, drugače pa v svobodni državi svobodna odločitev! Pozdravljeni!
Upravni odbor Zaveze jugoslovanskega učiteljstva je imel sejo dne 27. decembra 1918 v dvorani mestnega magistrata v Ljubljani. Tov. E. G a n g 1 je poročal o gmotnem položaju učiteljstva in predlagal več resolucij radi sestave višjega šolskega sveta, tov. Rus je poročal o reorganizaciji Zaveze, tov. G a n g 1 o ustanovitvi Učiteljskega sveta, tov. Flere o Zavezinem tisku, tov, Jelenc o legitimaciji za vožnje po železnici. Društvo ima 10.000 K dolga, temu nasproti pa stoji postavka 12.000 K, ki jih ima Zaveza terjati od svojih članov.
Volitve v višji šolski svet. Število glasov jc sledeče: Jelenc 959, Gangl 957, Černcj 542, Gnus 544, Štrukelj 461, Sadar 441, razcepljenih 99, neveljavnih 22. Izvoljen sta tedaj za člana Jelenc in Černej (Štajersko), za namestnika Gangl in Gnus. Naglica volitev in nesporazumljcnje s štajerskim učiteljstvom je krivo, da nista izvoljena tudi manjšinska kandidata »Slomškove zveze«, kakor se je nameravalo.
Odstavil je Višji šol. svet SHS v Ljubljani od službe naslednje učitelje mestne nemške ljudske šole v Slovenjemgradcu: nadučitelja Franca Waldhausa, stalnega učitelja Siegfrieda Ressa, stalno učiteljico Emilijo Techt in stalno učiteljico ročnih del Filomeno Kar-rr.arsch, Zmercscheka Franca, nadučitelja v Štorah in Ano Steska, stalno učiteljico v Štorah, Pavlo S c h i t n i k , stalno učiteljico v Brežicah. (Njena sestra je učiteljica na Jesenicah na Gorenjskem, brat jc okrajni glavar v Kranju, vsi iz znane nemškutarske rodovine.)
Razpis službe. Mesto nadučiteljice je razpisano na štirirazredni dekliški ljudski šoli v Slovenski Bistrici in mesto nadučitelja na štirirazredni ljudski šoli v Slovenski Bistrici, okolica. Prošnje na krajni šolski svet Slov. Bistrica-okolica do 31. januarja 1919.
Prva seja učiteljskega sveta se je vršila v nedeljo, dne 6. januarja v Učiteljski tiskarni. Učiteljski svet ima predsednika, podpredsednika in tajnika. Za predsednika je bit izvoljen Petrič kot zastopnik »Zaveze«, za podpredsednico Vita Zupančič kot zastopnica »Društva učiteljic« in za tajnika Dragan kot zastopnik »Slomškove zveze«. Med drugim se jc sklenilo pozvati vse slovensko učiteljstvo, da prijavi svoj pristop eni ali drugi učiteljski organizaciji. Neorganiziran ne sme biti noben učitelj. Vsakdo v »Slomškovo zvezo« ali pa v »Zavezo« — kamor ga vleče prepričanje. Brczbrižnežev ne maramo več v svojem stanu! Učiteljski svet sklene pozvati Narodno vlado, da razveljavi odredbo, ki dovoljuje ljudskošolski mladini udeležbo pri telovadnih društvih. Protestira proti sklepu
Narodne vlade, da se uporabljajo šolski prostori za politične shode. Storilo se je še več važnih sklepov. Natančnejše poročilo v prihodnji številki. Prihodnja seja v nedeljo, dne 26. januarja ob 'A2. uri popoldne.
Občnega zbora »Slomškove zveze« se je izmed nadzornikov udeležil samo g. nadzornik Gabršek. Čast stanovski samozavesti!
Poziv slovenskemu učiteljstvu! Prelep uspeh, ki sta ga dosegli učiteljski organizaciji v materijelnem oziru, je viden dokaz velikanske moči organizacije. Le v skupnosti je moč in sila. Zato poživljamo vse slovensko učiteljstvo, da prijavi do 1. marca 1919 svoj pristop k stanovskima organizacijama, ki sta »Zaveza jugoslovanskega učiteljstva« in »Slomškova zveza«. Vsakdo, ki še ni organiziran, naj prijavi svoj pristop tisti organizaciji, ki odgovarja njegovemu notranjemu mišljenju in hotenju. Vsakdo se naj svobodno odloči, ker v svobodni državi smo tudi svobodni državljani. Po preteku te dobe sestavita organizaciji imenik vseh neorganiziranih učiteljev in učiteljic. Imenik se priobči v učiteljskih stanovskih listih ter dopošlje vsem učiteljskim društvom in šolskim vodstvom ter objavi v naših listih. Neorganiziranih učiteljev in učiteljic ne bomo smatrali za svoje stanovske tovariše in bomo z združenimi silami delali na to, da ne pride ta neorganizirani del nikjer do veljave. —, Za učiteljski svet: Petrič, predsednik; Dragan, tajnik.
t Agneza Zupanova. Dne 9. decembra 1918 je umrla ob 8. uri zjutraj v Ljubljani stalna učiteljica mestne slovenske dekliške osemrazrednice, gospodična Agneza Zupanova. Pokojnica je bila rojena 18. januarja 1852. leta na Greznici na Gorenjskem. Šolala se je v samostanu v Škofji Loki in na ženskem učiteljišču v Ljubljani. Maturo je napravila z odliko in po usposobljenoslnem izpitu tudi izpit za meščanske šole iz I. skupine. Službovala je v Lichtenthurničncm zavodu, na Bledu in od leta 1887. na šentjakobski dekliški šoli. Bila je zelo vneta za svoj poklic, vedno vestna učiteljica in odkritosrčna koleginja. Vsako jutro je bila že ob 7. uri v šoli, popravljala naloge ali sc pripravljala na pouk. Ko je vpeljal pokojni nadzornik Fr. Levec v treh višjih razredih strokovni pouk, je prevzela po njegovem naročilu gdč. Zupanova slovenščino, zemljepisje in zgodovino. Koliko veselja ji je napravil ta pouk! — Toda bolehati je začela in bila primorana večkrat vzeti dopust, da si je rahlo zdravje okrepčala. Zadnji čas je morala v Leonišče k operaciji. Srečno jo je prestala, a vrnila se je jako slaba domov. Upala je, da zopet okreva. Posebno se je veselila 10. decembra, štiridesetletnice svojega službovanja. Ta dan je mislila odposlati prošnjo za vpokojitev. A žal — ni ga dočakala. Dan poprej je po prejemu sv. zakramentov izdihnila svojo blago dušo. Dne 11. decembra jo je spremilo učiteljstvo z učenkami vseh razredov k večnemu počitku. — Kako je ljubila šolo in šolsko mladino, kaže tudi to, da je naklonila
vodstvu šentjakobske šole znatno vsoto, katero naj isto razdeli med najrevnejše učenke. Zahvaliti sc ji ne moremo več za to blago ravnanje, plačnik naj ji bo Vsemogočni. Naj počiva v miru!
Zahvala. Odbor »Slomškove zveze« se vsled sklepa odborove seje zahvaljuje gosp. katehetu Čadežu za njegovo dolgoletno vestno in marljivo urejevanje »Slovenskega Učitelja«. Kdor pozna težko in odgovorno urednikovo delo, ki mora dostikrat večino bremena prevzeti na svoja ramena, kar se je zlasti pri našem listu večkrat prigodilo, ta bo še bolj čutil potrebo zahvale in priznanja odslopivšemu uredniku. — Odbor.
Izjava. Ko prevzamem z letošnjim letom uredništvo »Slov. Učitelja«, se popolnoma zavedam težke in odgovorne naloge, ki jo moram vršiti napram učiteljstvu zlasti v sedanji dobi, ki pomenja začetek boljše in lepše bodočnosti slovenskega učiteljstva in naše- narodne šole. Učiteljstvo samo nosi v sebi moč in silo, s katero lahko danes gradi navzgor zgradbo te lepše bodočnosti. Zato pa je odgovornost tem večja. Naš list je predvsem strokovno glasilo, v katerega naj vsak učitelj, ki misli in čuti z nami, položi svoje najboljše duševne sile. Iz dna duše prepričan, da ideja krščanstva ni nikdar ovirala prostega razmaha vseh duševnih sil, ampak so največji zastopniki te velike misli vedno stali v prvih vrstah duševnih delavcev — v tem prepričanju grem na delo. Z ozirom na naše stanovske tovariše bom vodil list v smeri, ki kaže, da je treba medsebojnega zaupljivega in prijateljskega spoštovanja, ker stanovska naloga nas vseh je, da pošteno služimo kot kulturni delavci svojemu narodu. Dr. Krek je rad iskal odkritih nasprotnikov, da je bistril lastne nazore — ta mi!sel me bo bodrila, če bi morda kedaj kdo hotel — krivo soditi. F. Fabinc.
Občni zbor »Slomškove zveze«, ki se je vršil dne 30, decembra 1918 dopoldne in popoldne, je pokazal, da se učiteljstvo v polni meri zaveda, da je napočila nova doba našemu šolstvu in je stavilo mnogo tozadevnih tehtnih predlogov. Duh demokratizma, globokega umevanja etičnih vrednot krščanske vzgoje in konsekventnega udejstvovanja naših načel vsepovsod, ne glede na namene drugih, vpoštevajoč v prvi vrsti vedno le individualno in pravo socialno krščansko vzgojo mladine, je vodil vse zborovanje. Zanimanje in razumevanje je pokazalo učiteljstvo tudi za zgradbo samostojne jugoslovanske krščanske šole in stavilo svoje predloge. Stanovski ponos in zaupanje v moč skupne stanovske organizacije je vodil zborovalce, da odpošljejo svoje zastopnike v skupni Učiteljski svet.
Predsednik Štrukelj otvori zborovanje in prebere pismeni pozdrav zborovalcem gosp. knezoškofa A. B. Jegliča. Izvoli se depu-tacija treh članov, ki naj se mu zahvali za njegovo živo zanimanje in umevanje važnosti učitelja v vrstah naših kulturnih delav-
cev. — Nato je sledilo dobro zasnovano in tudi za nas v sedanjih razmerah prevažno predavanje tov. nadučitelja Silvestra o ruskem boljševizmu.
Predavatelj, ki je bil sam dolgo časa v ruskem ujetništvu, nam je podal lepo sliko o velikanskem ruskem preobratu, njegovih kulturno-političnih vzrokih in globok vpogled v rusko narodno dušo. V boju proti carizmu so si bile vse stranke edine, proti ljudovladi so bili samo generali in njihovi privrženci.
Nato se preide k točki prememba pravil. Tov. Vrhovec poudarja, naj se sestavijo popolnoma nova pravila na najširši demokratični podlagi. »Slomškova zveza« naj ne bo društvo, ampak res zveza učiteljskih društev, v katera naj se preosnujejo sedanje podružnice, ker le tako bo mogoče pritegniti vse člane k soodločevanju pri vseh važnejših sklepih. Sestavijo naj se natančna pravila za Zvezo in njena društva, da se ne bo več godilo tako, kakor se sedaj, da n. pr. sprejema člane »Slomškova zveza« in podružnice. Predlaga: 1. popravijo maj se stara pravila že sedaj, v kolikor je to najnujnejše potreba, II. sestavijo naj sc do prihodnjega občnega zbora nova pravila, III. izvoli naj se organizacijski odsek, ki naj prevzame to delo. Po dolgotrajni debati se sprejme predlog tov. Vrhovca in se izvoli organizacijski odsek, obstoječ iz 7 članov:	predsednik
Bregar; odborniki: Bajc, Vrhove, Bric, Wag-ner, Pečjak, Ojstriš.
Nato so se popravila stara pravila, kolikor se to ni zgodilo že na zadnjem občnem zboru. § 1. namesto »patrijotske smotre« sc sprejme »narodne«, mesto »temeljem katoliških načel« »krščanskih«. Prične sc boj za versko šolo, zato naj se združi v tem boju vse učiteljstvo pozitivno krščanskih načel. § 10. »Naročnina »Slov. Učitelju« in članarina znaša 10 K. vsak član mora biti naročnik »Slov. Učitelja«.« § 12. »Podružnice sprejemajo člane, odbor »Slomškove zveze« jih odobri.« § 23. »Funkcijska doba odbora »Slomškove zveze« traja eno leto .«
Radi naslova društvenega glasila se je vnela dolga debata. Stavilo se je več predlogov, vpoštevajoč vedno bodoče kulturnopolitično stališče učiteljstva v novi državi. Tudi naše glasilo naj nam pomaga priti v stik z ostalim jugoslovanskim krščanskim učiteljstvom. Sprejelo se je, da naj izhaja z novim letom pod naslovom: Slovenski Učitelj, glasilo jugoslovanskih krščanskih učiteljev.
Občni zbor se je nadaljeval ob 3. uri popoldne.
Tajnik Pečjak poda poročilo o delovanju odbora.
Absolutizem, pa najsibo v svojem začetku še tako idealen, zaide sčasoma v sebičnost in častihlepje, krona ga pa korupcija, zunanji blesk in notranja gniloba. Od-
bor se tega popolnoma jasno zaveda, zato hoče delati v duhu pravega demokratizma. Skušal je iti bo vedno pred vsakim važnim sklepom vprašati za svet člane ozir. podružnične predsednike. V kolikor se to dosedaj še ni zgodilo, je krivda temu, ker so bile stvari sedaj zelo nujne in naše društvo ne še tako reorganizirano, da bi ves aparat hitro in točno funkcijoniral. Razen tega je bil za danes itak napovedan občni zbor, kjer sc lahko o vsem še enkrat sklepa. Prosim tukaj vse člane, da vsakdo pove odkritosrčno svoje mnenje, da bo res vse kar naredimo, izraz in volja večine članov. Potem se nam ni bati, da bi zašli v terorizem, diktaturo ali kaj takega.
Odbor je posvetil največjo važnost našemu gmotnemu stanju. Gre se nam tukaj predvsem zato, da povzdignemo zares enkrat ugled in vpliv učiteljstva povsod in ga prestavimo na ono stopinjo duševne izobrazbe in samostojnosti, ki ga zahteva njegovo kulturno delo. Brez temeljite regulacije naših plač pa so vse besede o vzvišenem poklicu zastonj. Šli smo ponovno k Narodni vladi, ki nam je obljubila v začetku plače po štajerskem vzorcu, pozneje plače graških učiteljev, odločno pa smo odklenili vsak kompromis in vztrajali na zahtevi, ki smo jo podali v znani spomenici. Relcrent je vzel končno v svoj referat naš predlog. Šli smo nato skupno z učiteljstvom Zaveze k vsem poverjenikom Narodne vlade, ki so z veseljem obljubili, da bodo glasovali za gornji predlog.
Nadalje smo predlagali Zavezi, naj se osnuje Učiteljski svet, kjer naj bi bile zastopane vse učiteljske organizacije po 5 članih, ki bi reševal vsa naša stanovska in gmotna vprašanja in bi bil zato edino kompetenten. Zaveza je naš predlog sprejela. V področje Učiteljskega sveta bi spadala tudi vsa splošno vzgojna in kulturna vprašanja, kjer je treba, da nastopi vse učiteljstvo skupno, kakor n. pr. odlok Narodne vlade o ljudskošolskem naraščaju pri telovadnih društvih Orel in Sokol. Kjer bi se o takih vprašanjih ne našel kompromis, nastopijo lahko načelne učiteljske organizacije svojo pol. Na vsak način pa naj bi združil Učiteljski svet enkrat vse učiteljstvo v skupno stanovsko organizacijo, ki naj bi strogo varovala vse učiteljstvo] vsakih korupcij in krivic. Na tem temelju se lahko osnujejo različne načelne učiteljske organizacije, v katerih področje bi spadala tudi samo taka vprašanja. Istotako naj bi stopil Učiteljski svet v slik s hrvatskimi in srbskimi učiteljskimi stanovskimi organizacijami, da bi nastopilo takrat, ko se bo reševalo definitivno o naši usodi, vse jugoslovansko učiteljstvo skupno. Tudi pri drugih za vso Jugoslavijo splošno koristnih napravah in raznih poučnih izletih nam bo ta stik dobrodošel.
(Dalje.)
Št. 9655.	'
Naredba poverjenika za uk in bogočastje in poverjenika za finance
o dravinjskih dokladah za aktivne in vpokojene učiteljske osebe javnih ljudskih in meSčanskih Sol ter vdove in sirote po takih učiteljskih osebah za dobo od 1, januarja
do 30. junija 1919.
§ 1. Za aktivne učitelje ljudskih in meščanskih šol z izpričevalom zrelosti, oziroma tudi učne usposobljenosti se določajo dravinjske doklade iz državnih sredstev za leto 1919. po sledeči razpredelnici:
Dravinjske doklade za ljudsko- in meščanskošolsko učiteljstvo do 30. junija 1919.
Skupna službena doba	I. razred rodbinski stan: 1 oseba	11. razred rodbinski stan: 2 osebi	III. razred rodbinski stan: 3—4 osebe	IV. razred rodbinski stan: 5—6 oseb	V. razred rodbinski stan: več kakor 6 oseb
	letnih kron				
a) za ljudskošolske učitelje:					
do vštetih 10 let:	972	1440	1968	2496	3024
od 10 do vštetih 16 let:	1272	1752	2280	2808	3336
od 16 do vštetih 23 let:	1548	2016	2544	3072	3600
od 23 do vštetih 40 let:	1752	2472	3000	3528	4056
b) za meščanske učitelje:					
do 10 let:	1272	1752	2280	2808	3336
od 10 do vštetih 17 let:	1548	2016	2544	3072	3600
od 17 do vštetih 27 let:	1752	2472	3000	3528	4056
od 27 do vštetih 40 let:	1776	2916	3588	4260	4932
Opombe:
1. V rodbinski stan se vštevajo osebe kakor pri odmerjanju dravinjskih doklad državnih uslužbencev.
2. Za učiteljice, ki so poročene z učitelji, se odmerjajo dravinjske doklade po prvem razredu razpredelnice; take učiteljice se ne vpoštevajo pri rodbinskem stanu učiteljevem.
§ 2. Učiteljskim substitutom, pomožnim učiteljem obojeVa spola in učiteljskim ■osebam, ki so nastavljene za naVrado, gre 548 kron dravinjske doklade.
§ 3. Nekdanjim učiteljem ljudskih šol, ki uživajo pokojnino, se dovoljuje 576 kron, ako imajo skupno službeno dobo do 15 let; 720 kron, ako imajo daljšo skupno službeno dobo.
Nekdanjim učiteljem meščanskih šol, ki uživajo pokojnino, Vre 576 kron, ako imajo službene dobe do 10 let; 720 kron, ako imajo skupne službene dobe do 20 let; in 756 kron, ako so še dalje služili.
§ 4, Vdovam učiteljev ljudskih šol, ki uživajo preskrbninske prejemke, se dovoljuje 468 kron, ako je imel umrli mož skupne službene dobe do 15 let, in 576 kron, ako je imel daljšo skupno službeno dobo.
Vdovam učiteljev meščanskih šol, ki uživajo preskrbninske prejemke, gre 468 kron, ako je imel umrli mož, skupne službene dobe do 10 let; 576 kron, ako je imel vsega skupaj službene dobe do 20 let, in 684 kron, ako je še dalje služil.
§ 5. Vsaki siroti brez starišev, ki uživa konkretualno pokojnino, nadalje vsaki siroti brez očeta, za katero gre učiteljevi vdovi vzgojevalni prispevek, se dovoljuje draginjsko doklado po pravilih, ki veljajo za državne uradnike, ako se sirota brez očeta ni že vpoštevala ob odmeri draginjske doklade, ki jo dobiva ovdovela učiteljica.
§ 6. Nekdanjim učiteljskim osebam, vdovam in vsaki učiteljski siroto, ki uživajo miloščino (milostni preskrbninski užitek), se dovoljuje draginjsko doklado po določilih za državne uradnike.
§ 7. V skupno službeno dobo, po kateri se odmerja draginjska doklada po §§ 1., 3.—4. te naredbe, se šteje ves dejansko v javni šolski službi dovršeni službeni čas.
V	Ljubljani, dne 18. decembra 1918.
Dr. Kukovec 1. r.	Dr.	Verstoviek	1.	r.
Št. 59.
Razpis služb okrajnih šolskih nadzornikov.
Razpisujejo se službe okrajnih šolskih nadzornikov za ljudske in meščanske šole,
in sicer:
1. Za območje političnega okraja Ljutomer, sodnega pkraja v Sv. Lenartu in za obmejne šole v radgonskem političnem okraju;
2. za območje sodnih okrajev Ptuj in Ormož;
3. za mesto Maribor;
4. za območje sodnih okrajev Mariborska okolica in Slovenska Bistrica in za. obmejne šole iz lipniškega političnega okraja;
5. za območje sodnih okrajev Konjice, Rogatec in Šmarje;
6. za območje sodnih okrajev Celje, Laško in Vransko;
7. za območje politiškega okraja Slovenjgradec in sodnega okraja Gornjigrad;
8. za območje politiškega okraja Brežice.
Prošnje naj se vložijo po službeni poti do 10. svečana 1919 pri Višjem šolskem svetu.
Višji šolski svet SHS v Ljubljani.
Ljubljana, dne 7. januarja 1919.
Predsednik: Snšnik s. r.
Za slovensko učiteljstvo se je pričela nova doba, potrebujemo duševnih delavcev in naročnikov !
Ali ste že odposlali uredništvu 10 K in pridobili novega naročnika?
»Slovenski Učitelj« izhaja sredi vsakega meseca. Celoletna naročnina K 10'— za društvene člane in nečlane. (Pri društvenih članih je v naročnini vračunjena društvena članarina. Vsak društveni član mora biti naročnik lista.) Spisi in dopisi se pošiljajo uredništvu do 4. vsakega mesecu. Reklamacije, naročnino, dopise sprejema uredništvo
»Slovenskega Učitelja« v Ljubljani.
Last »Slomškove zveze«. — Oblastem odgovoren I. Labernik, učitelj na Rakovniku. Tiska Jugoslovanska tiskarna v Ljubljani.