145. stew. W OELJU, aobota 4. decsmbra I&20, Poštnlfta plačan» v gotovlai. LETO rl. Utftafa «siik torakf öotrtefe n. »obote» - Cen« « Za celo Icto 80 K, U pol Icta 40 krön, za telrl leb 20 K, if* 1 mtsec 7 krön. Potamtzoa ftt*vHka «t«Bo I krono. Na pfsniene naročbe brez poSÜjatvc ienarja •• n« moremo ozirail. Maročnlki na] poSÜJcijo naročnino po poitnl nakaznici. Rek'umiaeije siede llitm so poJtnine proste. Ne- nankiianl dopisl se ne sprejemajo. Na doplse brez podpisa se ne ozira. Uradnftttvo In MpravjiL4Liro se nahsja v Zvezni tlakarii! v Cdju, •trasamajerjeva ulloa *t. 9. OgUsi te ratunajo po porabljenem •rostoru in «icer: su» navadne ogltse po SO » od 1 mm, 2* pC3lana, aa- maniU občnilt iborov, naznanlla ¦ aartt, lAhvale ltd. K I'IO od 1 mm, M reklamne notice med tckstom I K od vrste, Mall oglasi (najvcf 4 vrste) 19 K« Pri večkratnih objpah popuU Rokopist s« n« vrsčajo Telefon it Ä. IZBAJJt IN TISKA ZVEZNfi TISKARHA V CELJU. ODO OOGOVORHI UREOHIK VEKOSLAV SPINDLER. Volilcem demokratom. Neomajno zvestobo clo naše stranke ste pokazali preteklo nedeljo na voliSCu. Naravno je. üa poliitieno razpolože-nje nied volilei vsled ncizogibnega pritlska neurejenih razmer stalno koleba in da se bo se tiekaj lot nepreračimljivp meiijava- lo. Eno pa je gotovo, da sc je ogronma nuvožina volileev izrckla za državo, ki naj bo c-din.stvena, demokniticno vlada- na, po demokratičnih načelih upravljana in ki nai jo vod'jo v nadaljncm razvoju soeijabia, gospodarska '11 napredna lu.l- turrta- načela. Demokratska stranka je izšla iz vo- lilnega boja kot najmočnejša stranka v državi. Malone I Of J niandatov. ki j.h je st ranke midi slovcnski dej JDS — eetirtfl irti ene pokrajinc Sirom na Je obscene .lugoslavije, v kateri b; demokratjo nc nieli svojih izvoljeivh zastopnikov naro- da. Kot bistven del veliko demokratske stranke, und: slovenski del JDS -- eetntf! sedaj .sum 5e ni dosegel veejega stevila mamlatov — vso inoč, \ so zaslombo iiaj- jaCje stranke v državi. Dcmokratska stranka je sla v vol Im boj broz detmujoškil] goscl in brez laZl. Kot državna stranka smo tudi v najhtij- sem voliliiein bojn in bivz bojazn; za^o- variali manj impulavne zahteve s staliSČa sirok'ih po:: Moe ideje demokratske .stranke v državt Je. odvr:siia od z'vahnostl skupnega dela vseli. VstraJaUe v zvestobi in v delu. Naša skupna ^-krb bodJ, da poučiijeino z š!rjeii|eni uašega časopjsia in pa / živo besedo pollt'cno mawj izobiazene l.iud«. j K-a.dar bb iiaše l.iudstvo sposobno, da. 1 zreJo hi trcziio presoja iiašo javno /Iv- • tjen.io, l>odo rtcmo.^oča prazna in lažnji- i va volilna Kesla fn obrckovanja, pa naf j prihajajjo iz cerkvo all od druRod protl I našs straiikt. Z delom in žrtvaini, ki i'h j prostovoljuo dapr'iuiSfiie za to, da poma- jratc k zni.i«! iiJejI fn prnkrumn JDS, ja- j CU'e In nmož!(e jiašo polls čne vrgtel ; V Uublian!, cine .?. decembva ]W. j Na^elstvo i JuxoslGvanske demokratske stranke. Končni vol.lni rezultaf v Mariboru. KLERIKALCI DOBE SA.HO SEDEAi MANDATOV. Maribor, due 2, dec. Olavni volilm odbor ie danes t-b 5. uri in tr-čctrt popol- dnc končal svoje delo za mar.borsko- ceJisko-prekinursko- volilnc okrožje ill ugotovil, da je od 118.764 vpisanh volil- ccv oddalo veljavne glasovo 82.106 vo- Ulcev. Količirk /a splošuo listo znaša 5131, za kvalificirano listo pa H>A;'!Q. Do- bil: so glasov SLS 27.144, JSDS 22.383, SKS 17.936, komunisti 5735, JDS 4652, NSS 2365 in Prekmnrc: 1908. Dobili so torej niandatov: SLS 7, socialn] demokrali 6, Sainostojna kmetlj- ska stranka 5 niandatov, JDS, NSS In koinnnisti pa po 1 mandat. Izvoljeni so lorej: 1. minster dr. V. Kukovec (dunio- krat); 2. Ivan Roškar, Franc Plšek, JoŽef Klekl, Martin Kranjc, Vladimir Pušcnjak, dr. Korošec in dr. Ilolmjec (klerikale!); 3. Etbi'iiKrisian, Fjlip Kisovar, Jozef Kopad, Rudolf (jolouh, dr. Milan Korun in Zvoniinir Beniot (soc. demokrali); 4. Ivan Urek, Josip Drofenik, Ivan Mennolja, Ivan Kirbiš, dr. Bog. Vosnjak (Sainosl. kniet, stranka); 5. Ivan Deržič (nar. socialist): 6. Milia Koren (konnmist). Volilni odbor je izvoljenim poslan- cem takoj podp'sal poverilnice. Koneii'i -zid volitcv v Sloveniji je to- rej: 14 klerikak'ev, 9 saniostojjnih kmelov, 7 socialnili deinokr«(ov, R komuuistov, A deitiGkrali hi 2 narodna socialista. Zrušene klerikalne kule. Vsak politieni otrok pr, nas ve, da so b'ili kozjanski. šniarski, konjiški, gor- nj^rajski ltd. okraj vsikdar doslej naj- trdneiSa kula klerikalizma. Kak preobrat se je tekorti vojne in po prevratu tudi v teh okrajih izvrš 1, iiaj pokažejo nasled- nje celotne stevilkü iz teh okrajev 0 zad- iij.h voltvah. ?e le iz teh števill: je raz- vjdno, kako strašen je poraz klerikaliz- ma. Ko/Janski okraj: (Stevilke so po v.rsti tako, kakor so stale škrinjice na voliščih, torej: kler., nar. soc, dcrnokraf, soc. dem., sam. kniet. Str., prekniurska, konnm'.stlcnn): Kozje 39, 2, 22, 3, 193,0,2; Podsreda 108, 5, 24, 81, 151. 4, 13; Pilstanj86, 1. 11, 1,352, 1,6; Dobjc 168,8,5,4, '^2, 3, 1, St. Peter p. Sv.jr. 49, •». 22, 30/, 72, :\ 4; ßuC-ü 46, 3, 9, 30, u61, 1, J Podčetrtek 78. 2, 28, 10, 163, 0, 2; skupaj 574, 25, !21, 430, 1324, 11, 2'). Naprant S7-4 klerlkanilm torej 1940 protiklerikalnih s'asov - - v Koroščevt 61 klerJkalnim 1717 protiklerikalnih glasov! tioriijuKrajski okraj: Solčava 141, 8, 12, 6, 8, 1, 0: I.nee 72. 1, 15,40, 13, I, I; Ljubuo 75, 2> 27, 266,6, 0, I: (jornjiffraü 72, 2, :?6, 138, 29, 1, .3- Boena 104, 11,32,219,47,0,5; Kokarje94, 3, 12, 142, iC, 1,2: Reeica 158,6, 12,212, 14,0, 2; Mozirje 180, 10, 74, 32, 111. 0, 3. .sknpaj 896, 13, 210, 105b, 23^ 4, 17. Torei iudi v J^onijegrajskciii okruiu napram 896 kleilkalnlin 1567 protikleii« kalnih «lasov! To da misKti! Misliti tern bolj. kcr so klerk'.ilci doživeli najhuiši poraz has v krajih, kjer jc Korošec na svojem voWnem pohodu tik prcd volit« vanii imel Alasom poročil klerikalnih li- stov naravnost triunnalno voKlne sliodef Poraz centralizma? Klerikalizem na Slovenskem je šel v volilno borbo s parolo: »Pros od BtfOgnida!«, za 5iroko avtonomijo SIo- venije. Kaj so si klerikalci pod to avto- nomijo predstavljali, nam je jasno po~ kazal »Slovenec«, ki je izdal, da hočejo klerikalci dobiti ped svoje kopito stran- karske strasti tudi vse uradništvo, s katerim bi po svoji mili in dragi volji delali kakcr svinja z mehom. Mar je bilo kWrikakem Siroke upravne avto- nomije, široke gospodarske avtonomije posamcznih gospodarsko enotnih po- krajin, kakor^no je zahtevala in kakor- 3no zastopa 5e danes demokratska stranka! Živeli so v prepričanju, daiz- idejo iz volitev z veliko večino vseh slovenskih manda^ov in da bodo na podiafti tega rezultata jim Srbi kar ce- lo Slovcnijo izročili kot neomejeno domeno njihovega strankarskega gos- podstva. Volitve so jim prekrižale račune. Prinesle so jim veliko manjSino vseh mandatov v Sloveniji (14 od 40). Po- raz je doživela njihova parola »Proč od Beograda«, poraz njihovo geslo avtoncmije Slovenije, kakor si jo oni predstavljajo. Da bi pokrili to svojo sramoto, vpijejo sedaj' da je centrali- zem demokratov doživel poraz. V luči resnice je seveda stvardru- gačna: demokrati pridejo v novi par- lament skoro v isti moči, kakor so jo Jan Žižka. Ob pril'ki 7. vscsokolskega zlela v Pragi so Čehi postavili o/iroma odkr'li spoinen'k svojemu velikemu bojevnikn Jann 2:žk:. LepScga trenutka si niso 1110- gli izbrati. Spomenik temn junaku so Ce- hi že davno postavili v svojih sre'h in ffa kot tradic'jo od roda do roda prepuščali potonicem. Vidni spomenik, ki «•• svojo idejo nchote zad;vi tudi vsakega tujca, ki ne pozna Jana Žižke podrobneja, pa stoji sedaj -:zza sokolskcga zleta. Kumovali so odkr:tju Sokoli, k; so verna slika njegove bojne umetnosti, svrhe njegovih bojev. Čeh; bi ga nikdar tako visoko ne cenili, da se je bojeval za navadnc dnevne po- trebe aK pa proti ideji prav.ee in brat- stva. Morda stoji spomenik na gori Yit- kov; baš na mestu, kjer je taborsk: vodi- telj da) izdelati dva lesena stolp-i, da bi 'imel svobodno pot v Pra>;o, ki jc b ila offrožcna od sovražne vojske. Čctudi ni bila sovražna sila tarn popolnoma pora- žcna, b'tka jc vendar bila odločilna. So- vražn k je iz>?ub:l zaupanje v svojo s'lo, 2ižkova vojska pa je dob'la še vet^jo ve- ro v svojo zmago in v pomoč Oospodo- vo. Tok dogodkov je šel v drngi smer'.: bil je prvi in odlpčen trlumf hustsks re- vo!uc!je, ki se od tega časa vedno bolj v svoj; veri krepi in ponovno potrjuje, da je njena nravna ideja zmagovalka nad surovo silo. Hus tstvo in .»an Žižka jc i:dm spev Ocškoslovaškc epopeje. Hus je bil 6. jul. 1415 sežgan v Kostnioi. KatolCzem jc mistl], da, če spal; njega, spali tudi njego- ve 'ideje >n da prencha boj proti cerkve- nenm kapitalizmu. M'slil je, da je Hus sam, da za seboj ninia pristašev, ki b; bili prpravljeni za ideje tn^reti. In ko so uporab li tudi orožje, ki je cerkvi dovo- ljeno po tolmaccnju Sv. Avgušfna: cer- kev sine rabiti dva meča — meC duhoviii in ineč tdcsni, so naleteli na odpor, jač}i nego je orožje samo. Mee ne more ob- vladati ideje, pravice in resn'ec. Mee ril mogel unlč\t[ n'.ti jugoslovanskc borbe za svobodo, ne more uničiti tudi :dejc veli- kč Rusije. Zaman je boj meča proti idi-ji. Žerjavca s Husove gr»nade je zapa- lila eel narod, vse one proste slušalce betlehemskih propovedi Husov.h. Vest I'm je pravila, da js Hus umrl kot pravič- nik in da so ga svečenik! hotel! vlov ti v ncznanju, v krivem pojmovanju kakšne- ga iiloloskega vprašan.ia, da so ga pro- glasifi hcretikom (odpadn kom), ker se ie boril proi: kupeevanju s svetiniami, in ti Husovi pr staši so $V v boj za njega proti cerkveni laži Boj je vod'l tudi Jan Žižka. Kako je nanj delovalo üezganje Husa, prieajo nje- govc lastne besede. Kralj Vaclav ga je v del nekega due zamisljenQga in tožne- ga in na vprašanje, kaj rnu je. je odgovo- ril Ž.žka: »Kako nai bom vesd, če nc- verno svečen.štvo sežiga prave vernike, nedolžne in pravične voditelje, prave učitelje božjega zakona?* Od tega časa vztraja Jan 2ižka na obrainbi svojtga naroda, zbira vojsko siromakov, postane vodja onh, ki so navdušeni za pravico in boljše tolmačenje božjega zakona. 71- žka jc vodil vül'.ko bojcv za zakon božj:, razvila sc jc bojna sekta. ki je ubijala osovraženo križarsko četo cerkvejiih plačancev. Žižkova vojska n! b'la tako številna nego sovražnkova in vendar je izbojevala zmage. Njen vodja n: bil na- vadni vodja, njihov vodja je bila vera, vera v ideje, v zakon božj¦'. Vodja Žižka je bl nj liov brat, bil od vsoh vojščakov I ljubljen kot oče, / nj mi skupaj je delal in I prenašal trplieuje m nevolje. Vendar pa I ni nikdar izgnbl avtortetc. ker je znal z j vojščaki bratsk: in ljubeznivo postopati, ! vendar pa obdržati energjo, ki .mponira. Brez cnergije ni dela, brcz dela ni pravW ! ce. »Davno so Cehi rekl, da je z dobrim j gospodarjem tudi dobra ceta.vx In ko \v I 14. oktobra 1424 1 žka zapustil ta svet, se ie čutil njegov lKirod slroto. yt:žka je rnogel biti vladar in si sam postavlti na glavo kraljevsko krono, da je hotel. A njegova volja je bila, da ostane priprost ! brat svoj'm tovarišem, ž Jijimi je hot^l bit; ena-k v pon'znosti pred Rogotn. Pro- gram njegovega /ivljenja je bila pripro- stost, pravica. Bil jc trd vernik, narav- nost fanatik, n-; poznal pcpustljivos'ti, bil je nepomirljiv nasprotnik krivice, zlobe in hinavstva, Ni mogel trpeti prepira ^n krive razlage verskih stvari. Drngi del Žžkovega programa je bil narod. Ni šd za osebnim uspehom, ncgo za uspehorn celega naroda. vSponiinjajte se svojih dus, ne brigajte se za kor-lsti, v lahkoum- nostih ne izgubljajta življenja!« Mrtvo latnsčino naj zmnenja češk! jezik. Spomeuk, ki so ga dvignilt Cehi svojemn junaku za pravico in pravo hu- sitskega češkega naroda, je spomenijc českega jnnsištva in žrtvovanja, pa tud^ ljubezni za narod, pravico in poštenje. Spomenik naj kažc, da narod brez mo- ralnil» kvaftet irima uspehov in da češki narod ve, da nniira za .svobodo in pra- vičnost. Tako so Cehi tudi s tern spome- nikom okrasili stavbo svoje zgodovinQ, kamor pr hajajo, da se okrepe y volii za delo za dobro svojega naroda in vsega eloveštva. Stran 2. »Ä ö V A üSBa ^iLlLjJLL imeli v Narodnem predstavništvu tik pred razpisom volitev. Kar so izgubili ali bolje rečen.o, Cesar niso pridobili, to so izgubili ne na klerikalce, ampak na socijaliste in komuniste, ki pa gle- de »avtonomije« zastopajo le nebistve- no različno staližče od demokratov. Nasprotno lahko trdimo, da so komu- nisti Se odločnejši centralist! nego de- mokrati sami. Edino upanje klerikalcev separa- tistov so danes Radičevci, ki pri- dejo precej močni v parlament. Pri znanem vetrnjaštvu Radiča pa tudi tu klerikalci lahko doživijo veliko razo- čaranje. Dejstvo je, da se je min. svet pri sklepanju o načrtu ustave glede centralizma In samouprave pokrajin poslavil izrečno na stališče demokratov in da je dr. Korošec ostal s svojim slališčem osamljen. Ker ne izvaja pos- ledic, je jasno, da se bodo temu sta- lišču uklonili tudi klerikalci. Za staličše demokratov so se izrekli tudi radikal- c\) ki tvorijo tudi v novem parlamentu skupno z demokrati silo krog 200 mož. Ker vemo, da isto stališče zastopa Avramovic ssvojo agrarno skupino, ni dvoma, da bo stališče demokratov ime- lo za seboj ogromno vefino parlamenta. In v očigled vsemu temu ima klerikalno časopisje drznost lagati javnosti o »porazu centralizma«? PeSitične vesfi« Nova vladna koaliclja? V beograj- ftkih političnih krogih se zatrjuje, da bo regent poverU sestavo nove vlade najmočnejši stranki, katera so po doz- dajnih številkah demo'>rati, Izgleda, da so že ustvarjeni pogoji za koalicijo med demokrati radikalci, kmetskimi skupinami in muslimani na temelju vladnega ustavnega načrta. Zagrebški »Obzor« pa ve povedati, da ostane par- lamentarna zajednica kompaktna in da pritegne še Radičevce, da bo mogla pre- vzeti vlado. Pred spremembaml v deželnih yladah. Poverjenik za pravosodje dr. Žerjav je izročil svojo ostavko, ker je izvoljen za poslanca. Poverjeništvo pravosodja bo začasno prevzel pover- jenik za soc. skrbstvo dr. Ravnihar. V beograjskih političnih krogih sodijo, da bosta dr. Brejc in ban Laginja z ozirom na težek poraz svojih strank pozvana, da podata demisijo pokrajin* skih vlad. Srbi o delazmozuost'i Konstituante. V beograjskih l'stili .se sploSno naglaša, da konstituanta ne bo sposobna za delo in da jo bo treba razpustit. Merodajui politieni krogi pa stoje na stališču, da so stranke, ki stoje na stališcu edinstva in naprcdka države. še vedno dovolj moč- ne, da zasigurajo delo konst tuaiite, cc bo sploh hotela delati. Olcdc ustavnega na- črta ne obstoje meci stališeem radikajk-ev in deniO'kratov temeljne razlke. Italijanski napad na našo suverenost. Italijani so dolocb'.> rapallske mirovne pogodbe. glasom katcrc imajo Jtalijarr, živeči v naši državi bodisi kot naš:, bodi- si kot italjanski državljani, popolno svo- bodo je/ika in izvrševanja verskih dolž- nosti. začeli sedaj ra/.lagat; takn, da bo- do italijanski funke jonavii iz Italije inieli tudi pravico za te Italijane biti predstav- n'ki italijanske suverenosti nad njimi te'r izvrševati zanje tudi upravo in sodstvo. Ta italijanska zahtcva, ki v rapallski po- godbi seveda niti najmanj ni iitemclfcn:i, je brezdvomno drzen atentat na našo su- verenost in ga niora nasa vlada z vso odločnostjo zavnuti. Kdaj se izvrSi tnpallski dogovor? Predsedn'.k ital. vlade Oiolitti j^j izjavil uredniku »Messaggera*, da hoče italijan- ska vlada za vsakn ceno uveljavit; ra- pallsko pogodbo na ta način, da bo anek- t'rala priznano Ji ozemlje, a v istem času izroeila Jugoslav ji krajc, ki ji pripadajo po pogodbi. Italijanska vlada bo poskr- bela sarna, da izroči ta teritorij Jugosla- viji in je v tern snf.slu ?e izdaia dcflnitiv- na povelja povcliniku vojske v Juljski Veneciji sjencralii Cavigliu. Vsak odpor bo znala italijanska vlada onemogočiti s skrajnimi sredstvi. D1 Annunzlo napoveda! vojno 1tuli.il. Iz Trs*a porocajc. Na poziv komandanta Jiilijske Benečije, genera- la Caviglia, da se mora vsa reSka posatfka brezpogojno, a v jamstvu amnestije vmiti na svojo redno dol- žnost, )2 rd};ovoril d* Annunzto nej»a- tlvno. Obenem je naročil svoiemu predsedniku v Rimu, naj vpraša rlm- sko vlado, ako je poziv generala Ca- viglie uradni poziv italjanske vlade. Ker je to italijanska vlada potrdila, je d' Annunzio izjavil, da smatra poziv kot ultimat, ki ga odbija, in je naročil svojemu rimskemu predstavniku, naj zahteva svoje potne liste in iziavi rimskt vladi, da se naliaja italijanska regenca Kvarnera od 3. dec. naprej v vojnem stanju s kraljevino Italije. Ita- lijanska vlada je proglasüa blokado nad obalo regence Kvarnera ter nad otokoma Rab in Krk. D* Annunzijevi legijonarji so sprejeli italijanske bojno iadje z ognjem iz pušk. Prot'drzavua zarota na češkem. Praški »Venkov« javlja, da je češkoslo- vaška vlada pnšl.i na sled široko zarile- teii'i organizHciji, ki je.stremila za odce- pitvo Slovaške. Dva bivša učitelja sta b> la aretirana. Našli so pri njih koniprlm:- tujoče listinc. Oba ucitelja sta v zvezi z veliko niadžarsko organizacljo. katcri naCeluje bVši veliki župan v Komornn, bivši poslanec Ik'la Rudnay. Oblasti so odrcdile njegovo aretacijo. Ccškoslovaškj socüaluj demokrati proti irct'il iuteraacijonnli. Strankiiio zborovanje ceškoslovaškc socijalne de- mokracije se je izjav'lo za drugo interna- cijonalo. Tozadevno mesto iz resohicije strankincga zborovanjn sc glasi: Cesko- slovaška socialno-dcmokratska delavska stranka se more udelczcvati le one in- ternac'onale, ki priznava njeno sanio- stojnost in svobodo delovanja in ki s svojimi statuti jamei za trajno zmago so- c'alizma potoni ustanovitve socialistic- lie republike v s])orazinnn z ostal'nii rc- publikanskimi državanii. Kadi tcga naj se druga socialist'ena interr.ac;onala tako preosnuje, da bo popolnoma odgovarjala zalitevam Časa 'n celokupnesa so- clalističnega delavstva. Strankiiio zboro- vanje je sklenilo, da se bo stranka v in- formativnc svrhe udeležila po svojem zastopniku švicarske konference onih orgaii'zacij, ki ue pripadajo niti drugi iiti tretji internacioiiali. Petljura hočc v Ruuiunijo. H Btika- rešte javljajo, da ic ukrajnski general Petljura poslal poveljstvu IV. rumunske divizije proSiijo za azi! na niniunskeni ozemlju. Kercnjski se vraCa v Rusjo. »Ga- zelta Porany« poroüa iz Hels"nj(farsa, da dopotuje te dui v ^eval Kcrcnjsld. Cilj njegovega potovauja je pogajanje z za- stopniki sovjetske vlade glede njegove vrnitve v Rusij.">. Na Norveäkem je izbruhnila splo§- na železničarska stavka. Čuje se, da bo trajala tri tedne. Mariborske novice. Prva umetnišk.i razstava v Alarlbo- ru se otvori — ne, kakor je bilo prvotiio določeno, 5. tm. — ampak 8. tm. ob 1H. uri dopoldne. Osebna vest. Vodstvo podrr.žnicc državnega urada zoper ver.ižništvo in nav'janje cen v Mariboru je prevzel ko- nvsar Karl Pestovšek. ANTON JERSfNOVlC: 9Di|aski dorn* v Celjtt. Velecenjeni K. urednik! V eni zadnjih številk ste načeli vprašanje »Dijaskega doma« v Celiu. To vprašanje je tako važno, da ga ne smemo več pustiti z v,- dika, tcmveč glcdati. da ^a čimprej n- godno rcšimo. V mestu kakor je Celje, ki ima poleg srednje sole tudi meseansko, trgovsko in rudarsko, je ustanovitev >4Di- jaskc4c:a coma« nujno potrebna. Vs; ve- nio, kako slabo so dandanes stanovanj- ske razmere i v Celju i v drugih veejih iTrestih; ne vemo pa, ali se dovolj zavc- damo, v kako ¦nbnpnem položaju se'do- stikrat starši z dežele. k. bi radi poslali svoje otroke v višje Sole, pa za drag de- nar ne dobe pritnernega stanovanja. Tu- di prehranjevalne težkoče so še vedno vclike, da ne govorini o slabem nadzor- stvu in nemoderni vzgoji, ki jo žal iiž.va- jo naši dijaki pri raznih »študentovskih« gospodinjah. Taka vzgoia prav pogosto n: v skladu niti z intencijanvi staršev sa- m'ili niti z intencijami sole in njenih odgo- vornih činiteljev. IzkusTija nas u5i, da .so taka vzgoje- vaFšča v večih mostih potrebna mi ko- ristna. Najdemo jih pri vseh kulturn'Ii narod'h. Tudi pri nas Sih je že ueküj, n. pr. v Ljubljani, v St. Vidu (knezoškofijsk; zavodi), v Mariboru, v Kočevju in v Ptu- ju. Navesti hoeem tukaj nekaj podatkov o zadnje imenovanem. Ptujska mestna občiim je nstanovila, I. 1900 tak zavod, ki je prešel ob prevrn- tu z dniff'mi mestnimi zavod: vred v sId- venske roke. Mestni sosvet je skleiiil, U:i sc obdrži »I>ijaški dom« tudi v bodoee \ poln em obscgu. Temu sklcpu so dale po- vod krajevne potrebe in dejstvo, da preti mladiiii v mestili, k, imajo srednje sole, nevarnost vsled obnpno slabili stano- vanjskih razmer in velikili prehranjeval- nili težkoč. Vodstvo fDijaškegii doma< jc sosvet poveril učtjlju ptuiskc dr/.avne gimnazije. — V poslopju se naliaja ob- sežua in zraena spalnica, ustrezajoCa vsem vzgojirm in zdravstvenim zalite- vam; boliiikoin je iiameu.ieiia posebni soba s stranskimi prostori za strežnlco in domaeo lekarno. V pritličju je polcjr kuhnje krasna, v'soko obokana jedilnien. Stirikrat na dan zatočšce veseli mladhii. V ozadju stoji svitla in zračna ueiluiea. kjer gojcncl nemoteno pod nadzorstvom prefektov izdelujejo domaee vaje in nn- loge: tain ima vsak gojenec svojo m zct ¦in vsa svoja iicila. Prostrana dvoraua- l^ralir.ca jim oh slabem vrcmenu midi prilko za vsakovrstnc igre, pa tudi »a pevske, godbeiK4, gledal'ske in dnigc večje prireditve. Ob lepern vrememi pa imajo na razpolago obšinio igral.šče np des. bregu Dravc, kjer se goji •telovacl- ba na" prostem, združena '/ vsnkovrstir- mi mladiiiskini; igriimi. »Dj'aski doni', naj gojoncom po r.iož- nosti nad'omesti rodbinsko življenje: vx» gaja naj j'.h v državncm, narodnem diilm v krepke značaje; niid-i naj jlm vse, kar potrebuje mlaclina za svoj diiševni in tc- lesnj razvoj, varujc naj jih vsega škodlji- vega. Ustanovitejv »Dijaske^n doma« \- Celju je, kakor reeeno, nujno potrebna; po inojem liiuenju je pa ustanov'tev tucli niogoča, ako z dobro vol.io sodelujejo vsi poklicaui čnitelji, predvscm odbor »Di- jaške kuliiiij(j<, odnosno odbor «DijaSke- ga doma«, mestni sosvet, denarni zavod'. in vsi rodoljubi, ki j'.m je vzgojn mlad'nT na sreu. MESTNO (iLEDALlSCE. Danes v soboto, dne J. tleeembra ob ':20. uri sw ponavlia pri premHeri tako dohro uspcla »Morala g. Dulskc«. Ruskij kružok. Vabimn vse stare člane :n one, ki bi hotel: postati, na sc- stanek danes v soboto 4. tm. z-veeer ob 8. uri v knj:žiiici Citalnice v Celju. Miklavžev večer v Narodnem doniu. .liitri v nedelio 5. decembra se vrši kakor zadnjič •objavljeno, v vel ki dvovani Na- rodnega doma Miklavžev večer. Prva prireditev ob pol 1 uri popoldan je zdru- zcna z obdarovanjem šolskil: otrok, ka- tero priredi gospa dr. Serneceva- Dru;i prireditev je ob S. uri zveecr. Zavlk; z darovii naj se prinesejo v nedeljo dopol- dne med 9. 'n \2. uro, event, tud popol- dne. — Odbor. Plesiie vaje Celt. Sokola so vršijo, ker je za nedeljo dvovana oddana, na prazn.k v sredo, due 3. tin. Državni nradiiiki v Celju se po naj- novejšein razl'luijeio tudi po tewi, kedaj dob'jo svojo plačo. So namree stroke, katerim so se izplačal' prejemki za de- cember že 30. nov., dnigc pa šc morajo čakati naprej. Na najslabšem so jusfčni nameščenci, ki so tud"; prejisnii mesec prT- fil-i do izplačila se le 6. novembra. — Na- kazilne in izplacilne oblasti si dovol'mo opozoriti, da ima uradnštvo svoje ob- veznosti, katere je treba izpolniti vsake- ga prvega. Dobrn b: bio prciskati, kje leži krivda. Odborova seja stavbene In sta- novanlskc zadrugft v Celju se vr5i v torek. dne 7. t n. ob 17 uri v ravna- teljevi oisarni dekli^ke me§?anske Sole. Drzdaj razplsane porotne raz- prave. Pri okrozne'in sodiSOu v Geliu so za 6itrto porotno rasedanje do^e- daj raz]vsare slodeče razprave: 6. dec. Juküb Kidrč, uboj; Ciril Koprivr, tat- vina; 7. dec. Josip Žolger in tov, tat- vina; Jarw. Jnvornik, tatvina; Jož5a Neubauer. tatv;na; 9. dec. Ntža Vicič, tatvina; Pongi?c Černič in tov., tatvina; I0 dec. Valentin Ba^le, tatvina m Ja- nez Prevolsek, po*i?;11. tec Terezija KHak. um"r; "*3- dr- Na vrstc Pr;deJ« še nekateri slučait, V\ §e >jL niso razpissni. CeV,sid NemäVi fotograf Perlsslch za far^o cerkvijo ima n? steni svoje bi^e r«k'^mc, ki obbtoja a samih biv- Sih avstri;sVv:h oficirjev. Čas h\ LII, da » se nekaj ukrene, da izginejo te izzi- valne slike znanih oficirskih obrazov v avstrijskih unisormah, ki so zmerjali in trpinčili na§e slovenske fante pri celjskem 87. pešpolku, iz izložbe. Imenovanje. Zdravnik dr. Zoran Jošt je imenovan od zdravstvenega od- seka deželn:- vlade za sekundarija na javni bolni5nici v Celju. Pobiranje občinsKlh doklad v mestu Celju prevzame za 1. 1921 dav- čni urad v Celju. Kameleonstvo — ali Izzlvanje. Na strani 670 Uradnega lista deželne vlade za Slovenijo St. 139. z dne 29. novembra tl. beremo med drugim pod »Firm. 329/20, Reg. A II 57/1 (1586) Vpis posamezne firme« sledeČe: Apne- nik Celje, Anton Zeischegg, Kalkwerk Celje, Anton Zeischegg, s sedežem v Celju. Ootovo ga poznate. tega go- spoda, ki vozarl s svojim kolesom in potniSko torbico dan na dan po Celju in okolici ter prodaja slovenskim kme- tom svoje slovensko ppno! Bil je za vojske stotnik pri domačem celjskem pešpolku št. 87, vendar še takrat - $ca časa rajne Avstrije ni bil Nemec, Vemo, da'je bil kot svojedobni »offiziersstellver- treter« vedno le »Zajšek«, kar je vl- deti še na mnogih vojaških dokumen- tih. Odkar je postal državljan Jugo- slavije — doma nekje blizu Macelj- skega gorovja - pa je postal naenkrat Zeischegggg! Čudnapretvorba! Njegovo pristno slovensko ime mu ni všeč, pač pa slovenski gro5i. Morda pa zahteva celo tudi še opcijsko pravico za Av- strijo. To lahko ima, a potem se naj hitro izseli ter nas naj ne izziva s svojim potujCenim in spakearanim imenom, naj ne računa s slovenskim kmetom in nje^ovim denarjem! Bomo res morali postati rigoroznejši ter pri taki gospodi zahtevati pri vpisu tvrdk krstni list domačega župnišča, da nas ne bodo s svojim nemškutarskim mi§- lienjem tudi javno izzivali. Treba za- četi pometati s prav trdo metlo, potem bo take in enake renegate kmnlu mi nula korajža do izzivanja. Konštatiramo, da se taki vpisi najdejo skoraj v vsaki novi Številki slovenskega uradnetca lista. Značilno za »nnrodno zavednostl« Porotna ?.asedaujia v I. 1921 se bodo pried a. pri okroznem sodišču v Celju: prvo dne 7. marea, drugo b. jini., tretjc 12. sept, in čutrto 12. doc. Svojo nrzarsko dclavnico je dal v iiajem L. Pernovšek v (iledališk ulci ne- ki hrvatski družbi za izdelovanje klavir- jev. Se o rop«rskeui napadu v Gaberjili. K roparskemu napadu na mehanika. Pla- huto v Oaberj'h se nam še poroča: za- prli so nekcffa vojaka, o katerem tro*e priee, da so s:a videle v soboto zvecer pri Plahuti. Gotoyesa se ni še iiič do- gnalo. Plahutovi znanci pripovedujejo, da je i.mel Plahuta krog 20.000 K v goto- vtii. Razun tega denarja je vzel ropar zlato verižico in browning-revolver. Javna zahvala. Odbor celjskega olepševalnega društva se najtoplejše za- hvaljuje našni priznano požrtvovahilm narodulin Uanusm, ki so ob priliki dru- štvene pp;red.:tve v liotclu Union pod predsedstyom sospe J-le dr. Kahsnove častno izpoln'le svojo nalogo n prircd ic veselico, kakoršne še u v.delo naše me- sto. Za izredno okusiio okrasitev dvora- ne, ki je žela splošno priznanje, so si ste- kli največje ^aslu^e ga. Ana pi. Kerchc- lich, podpolkovnikov.i soproga in gospo- da Josip Pelikan, fotograf in Ivan Rili- teršlč, kr. nadgozdar. Posebna zahvaTa gre celiskim tovaniarjem in trgovcem, W so z velikodnširnri darili omogočili sre- čolov in s tern mnogo pripomogli k sijaj- nemu uspehu prireditve. Končno mora- mo polivalno omeniti g. botcliria Milan» Martjioviča, k'i nas jc v vsakom ozTru podpiral in dal dniStvii malo dvoraiw brezplačno tia razpolago. Dijaški kuhlnji v Ceiju so darovaJi mesto venca na i^rob pokojne ge. stojnosti še le po tem roku, morejo po- stati jugoslovanski državljani samo po- tom odobrltvc pokrai'uske viade, za kar pa morajo vložiti prošnjo. Osebe na ozemljih, ki so bila prisojena Italji, Ru- muniji, Ceškoslovaški ali Poljski, morc- jo optirati za naSo državo do 16. julja 1921 pod pogojem, da so imele pristoj- iiost na ozemliih, ki so pripadla Jugosla- ¦/iji. Prijave in prošnje za drŽavJjanstvo č limajo prj nas nasloviti na deželno vla- 'o. Osebe v inozemstvu sc morejo obr- .iit?i na notranje ministrstvo potom diplo- natičn:h oblasti držav, kjer sc nahajajo. Osebe, ki imajo pravico pnstojnosti na .^zernlju, ki je pripadlo drugim državam, ¦ ihko. postanejo jugoslovanski državlja- ni, Ce do 16. januarja 1921 izjavijo, da že- L:jo to postat'i. Za ozemlje, k; je pnpadlo ¦taliji, velja rok šestih mesecev od dne rutifi'kaoije rapallske pogodbe dalje. Za orijave v tej zadevi jc kompetentno no- tranje ministrstvo. Osebe, ki se nahajajo na naSem ozemlju, pa imajo pravico pristojnosti v kaki drugti državi, morejo do 16. julija 1921 optirati za jugoslovansko držav- Ijanstvo. Te osebe imajo pravico, da pri morebitni preselitvi vzamejo seboj vso svojo premičnino. Vestnik invalidov. Iitvalidski davek. Te dni se je objavil finančni zakon za leto 1920/21, s katerim je uveljavljen ined drugim tudi Invalidski davek. Donos tega davka S3 bo pprabil izključno le za kritje podpor invalidom. Plačevati so ga dolzn'i vsi davčni zavezanci, ki plačujejo neposredne davke na ozemlju naše kra- Ijevine. Podstava za odmerp Je vsota v področju enega davčnega urada predpi- saiiih neposrednih davkov in državnih pribitkov in to tudi od onih davkov, ki so predpisa-ni lc ideelno n. pr. od hišno-na- jeninlnskega davka his, ki so začasno oproščene državnega davka in se držav- ni davek določi le ideelno za podstavo avtonomiiim dokladam. V Sloveniji se bo odmerjal invalidski davek od sledeoih neposrednih davkcv z državn:mi prbitki vred: zemljarine, hišnili davkov (razredarine in najmari- ne), občne pridobn-inc, posebne pridobni- ue, rentnine, plačarne in davščine na tantijeme. Dohodnina z državniml priblt- ki je podstava za odmero -invalidskega davka le v on h primerih, v katerili niso dohodki zavezani nikakemu drugemu ne- posrednemu davku razven dohodnine. Invalidski davek znaSa do vsotc predpisanih neposrednih davkov do 80 kron 8 K, do 200 K 24 K, do 400 K 48 K, do 800 K 96 K, do 1200 K 148 K, do 2000 kron 248 K, do 3500 K 348 K, do 4000 K 500 K, do 6000 K 756 K, do 8000 K 1040 kron. Pri'visjih predpisih invalidski davek progresivno raste in se polagoma stop- njuje do 20% odmerne podstave. Državni in zasebni nameščenci bodo plačevaK invalidski davek, kol;kor pride- jo v poštev iijih službeni prejemki, na podlagi letnega davka od toll prejemkov (dohodnine ali plačarine, k, odpade na te), in sicer istodobno 'in na isti način, ka- kor davek od place. Na rentnino, pobrano. potom odbitka od obresti hran.lnh vlog, se bo invalidski davek računil le, če ccloletne obresti do- tičnc hranilne vloge presegajo vsoto 80 kron. O pob!ranju in računanju invalid- skega davka od te rentiiine dobe denarni zaA^odi posebna navoclila od davčnih oblastev. Invalidski davek se bo mogel dafini- tlvno določiii še le po preteku davčnega leta. Da pa se ne nabero prevel'ki za- ostanki na tem davku, so davčn! zave- zanci dolžni, da že pri vsakem plačilu davka tekom davčnega leta plačajo in- validski davek, ki odpade po lestvioi na vsoto plačanega davka. Na vsoto dosedaj placan'h davkov za leto 1920 je treba plačatj invalidski davek po lestvici najkasneje do dne 1. decembra tl. Po tem roku se bo izterjal prisilnim potom, in če bodo dani predpo- goj;, od tega dne dalje računile tudi za- mudne obresti. Ako ie davčni zavezanec n. pr. za leto 1920 že plačal 600 K nepo- srednih davkov, mora, ako sc hoče ogni- ti navedenim posledlcam, plačati do dne 1. decembra tl. Še 96 kron invah'dskega davka. Invalidski kongrcs. Izredna skupSCi- na 'nvaliidskega udruženja se vrši 12. tm. v Beogradu. Sklepalo se bo med drugim o pripravah za veliki kongres, na kate- rem se bo izvrSUo ujedinjenje vseh >nva- lidskih organizacij naše kraljevine. TRsiOVfNA, 0BRT IN NA RODNO GOSPODARSTVO Pravila o tari. (DalJc.T Člen 3. Kakor se pri določitvi neto teže tekočine brez razlike (pijače, olja, zdra- vil, kemikalij, dišav, barv, in jedna- kega tekočega in gibljivega blaga) ne bode odbila teža neposredne posode, zavojev (sodov, steklenlc, kanglic itd) v katerih se ono uvaža, niti kot tara, niti o priliki določitve neto teže z merjenjem, ravnotako se ne odbijafo običajni znotranji ovoji za trdo blago, s katerimi se blago ktipuje ali prodaja (bodisi pri prodaji na debelo ali na drobno), kot tara, to je ne bodo se mogli odračunati od teže blaga v njih in se bodo stalno računali v neto te- žo blaga. Kot znotranji zavoji, ki se zaca- rinijo za jedno z blagom, se smatrajo: 1) Vsi neposredni znotranji za- voji, v katerih je blago hermetično za- prto in kateri pridejo pravilno o pri- liki prodaje v roke kupca istočasno z blagom v njih, kakor: Skatlje, in tube s kosmetičnimi predmeti, zdravili, z mazilom za čiščenje, črnilom za čevlje, kanglice, glinasti vrči in škatlje iz pločevine, lesa in kartona, v katerih se uvažajo konzerve, slafičice in zgo- tovljene jestvine (čokolada, kakao, biskvit, dišave, bonboni, sadje, sladkor, oblate, čaj, cikorija in temu slične jestvine. 2) škatlje, v katerih se uvozijo barve, vosek za pečatenje, peresa in svinčniki, stenj, škrob in toaletna mila, hektografska masa, igrače in pupe po- edine zavite in budilne ure. Nasprotno pa se ne bode prište- valo v neto težo blaga in se bode po- sebno zacarinilo. skatlje iz papirja in kartona v katerih se uvaža sivano blago (perilo, obleka in podobno) čip- ke, vezenine, tkanine in drugo blago, ki se prodaje na meter, sukanec in predivo, klobuki, obutev, palice, dežni- ki, boe in slično krznarsko blago, ro- kavice in umetne cvetlice, usnjate de- narnice, tobačne doze in pasi. Ravno tako se bode zacarinilo česalnike odločeno od škatelj (predpis iC.Br. 21645 od 28. septembra 1911). i 3) Papir za pisma, dopisnice, karte j za pisma in pisemski zavitki izvzemši ' one iz St. 459 carinske tarife, v skat- Ijah in drugih zavojih iz lesa, papirja in kartona, se bodo zacarinili zajedno s težo teh zavojev po gotovem tarif- skem stavku iz St. 469 splošne ca- rinske tarife. 4) Zavoji vsth vrst (zabojčki, fu- trali, nožnice, Skatlje, prevleke, pokro- vi) v kolikor se ne morejo smatrati kot neobičajni dragoceni zavoii, ki so izrecno prirejeni in prikrojeni po ob- ilki predmetov, ki se v njih uvažajo, kakor so: britve, žepni noži, daljno- gledi, Sestila, instruments dežniki, po- soda, godbeni instrument (pripomba iz St. 660 splošne carinske tarife) og- njeno orožje (pripomba 3 iz St. 669 splošne carinske tarife; pokrova za poljedelske in podobne stroje, v ko- likor so izrecno zanje napravljeni, če se uvozijo zajedno s temi stroji; Skat- lje za prost nakit. Svilene prevleke tudi na nesvilenih dežnikih se bodo smatrale za običajni zavoj in zacari- nile zajedno z dežnikom. Prevleke iz navoščenega platna, ki se uvozjjo na dežnikih, na katerih so že prevleke iz tkanine, kakor tudi usnjate prevle- ke na dežnikih se bodo zacarinile redno ločeno od dežnikov. Nožnice pa, albumi, portfelji, kar- toni, v katerih se nahajajo knjige, sli- ke, note itd., samo notri deiane, se carinijo ločeno po materijalu iz ka- rerega so (pripomba 2 po St. 476 ca- tinske tarife). Ako so knjige in note, karte, ze- mljevidi v trdi vez&vi, se bode posto- palo takole: l) Po opombi 1 po St. 475 v po- godbi z Nemčijo, od vseh predmetov nastetih v St. 473 in 474 tarife se plača, če se uvozijo trdo vezani, 20 din. od 100 kg. b) kar se tiče postopanja po splo- Sni tarifi, opomba 1 po St. 476 sploSne carinske tarife, se ima tako razumeti, da se plača od vseh predmetov na- Stetih v St. 473, 474, 475 in 476 splo- Sne tarife, po te2i predmetov Se 30% od carine, katero bi se plačalo od nožnic samih. (Dalje prih.) 6-odstotni državnl buni v kronah in dinariih, ki se moraio izplačati ta me- sec, se bodo izplačali vsem on.m, ki bodo to zahtevali. Pinančne oblasti bodo v tem smislu postopale. Od patriotizma na- ših državljanov se pr>čakuje, da bodo rok podaljšali. Plačilo davka na vojne dobickc za leta 1914—1917. To plačilo se je imelo ;z* vrSiti v smislu ddoma it dostavljenih plačilirih nalogov brezprizivno tekom 8 dni. Na intervencijo nekaterih mest pa je generalni ravnatelj direktnih davkov od- redil brzojavno nj. vsa finančna ravna- teljstva, da se ima to plač.lo izvršiti v treh obrokin in sicer se ima plačati prvi obrok v znesku 50% tekom 30 dni po vročitvi plačilnega naloga. Drug! obrok v znesku 25% v nastopnih dveh mesecih in poslednji obrok v nadaljnih dveh me- sec h. Onim, ki bj mogli dokazati, da se ne morejo držati določenega roka, more fnančno ravnateljstvo dovoliti. da plača"- jo zadnji obrok najkasneje v osmih me- secih od dneva vročitve plačlnega na- loga. Na avstrilstiih državnib železnicao se s 15. dec. zvišajo blagovni želesniiki tarifi za 50%. Bor»za 2. cleo. Zagreb: dolarji 136.50—137, avstr. krone 28-29.50, rublji 84-87, franc, franki 820-850, nem. marke 196—200, rom. leji 208-212, italj. lire 500-504, angl. funti 460- 470; češkosl. krone 160-165. Curih : Berlin 9.20, Newyork638, Lon- don 22.28, Pariz 38.80, Milan 23.45, Praga 7.75, Zagreb 4.75, Budimpešta 1.40, Dunaj l.9.*5, avstrij. krone 1.30. Dunaj: Zagreb 361.50-367.50, Budim- pešta 99.25-101.25, Praga 608-614, Varšava 9^.50-100 50, češke krone 617-623, dinarji 1450-1470. Praga: Dinarji 232, marke 119.75, 3vic. franki 1304.50, lire 306, franc, franki S06.50, funti 290, dolarji 82, avstr. krone 15.90, poljske marke 14.25. RAZNE VESTI. Blvsa nemška ccsarlca je tako težko obolela, da so zdravn k: izgubili upanje in pričakujejo njeno snin. Brat cesarice Elizab«te umrl. V Mo« nakovem je umrl v starosti 90 let najsta- reiS-i član bivše bavarske kraljeve hiSe vojvoda Ludvik, ki je bil brat umorjene uvstrjske cesarice Klizabete. Oproščenl morilec. Kakor javljajo iz Pariza, je bil morilec znanega albati- Stran 4. »NOVA D O B A « Stev. 145. skega prvaka Ksad-paše, dijak Aveni Rustem , ki je stal te dni pred sodnijo, oproščen. 20 vagonov sena zgorelo je m'nulo nedcljo na posestvn jjrofa Draškovča v Dugcm selu na Mrvatskcm. Požar .ie za- iiefil neprevidni graščinski pastir. Velike slepariie so razkrili na ljub- ljansk glavn: pošti. Izglnjala so 2e dolffo časa pisma iz Amerike, v katerih so naši ¦izseljenci svojcem pošiljali dolarje. .Ker so nekateri uradn.ki prav razkošno žive- li, se jc izvršila tc dni vclika preiskava, k! jc imela presenetljv rezultat, Zginila so pisma z več tisoč dolarji. Pet nradiii-. kov je zaprtih. Strašiia slika Iz Nemčije. Dr. Drenn, ¦ki je član odseka za boj proti spolniin bo- leznim v pruskeni niinistrstvu, poroča, da je v Nemčiji 6 miljonov oseb spolno boln h. V BrunSviku je bilo Ieta 1913. v niestni boln'snci komaj 35 slucajev spol- nih bolezni, Ieta 1919. pa jih je bilo nad 3500. Zelo razširjenc so spolne bolezni med mladino, na kl nikah se javljaio celo 14-Jetne oscbe spolno bolne. V Turčji je 70% prebivalstva spolno bolnega. To je strašna statistika, povzročena Po vojni. 50.000 dolariev za poljub. V San Franciscn v Zedinjenih državah se je vr- šila nedavno pred sod.ščem interesantna razprava. Neka sobarca je toz'la nekega P. C. Aloora, ker j; je nkradel poljub. So- barica je na sodišču zahtevala naiprej 100.000 dolarjev, a se fe končno zadovo- ljila tudi s 50.000 dolarji, kar je vsaj za naše razmere precej lepa svotica. Ce ]e ni cela stona --• annrikanska raca. Zasinja poročila. Dr. Žerjav v Beogradu. Bcograd 2. dec. h Ljubljana je dospel v Beograd poverjen'k in poslanec dr. Žerjav, da prisosivuje sejam glavne- k'a odbora Demokratske stranke. Ureditev pokojnin orožnlkoni. Beograd ?. dec. Vsem orožnikom, ki službujejo v krajih južne Srbije in Cr- ne gore, je notranj: minister povišal do- klade za 50 din. mesečno: i/,ven tega so se uredilc pokojnirie vsch orožnlkov. Dr. Korošec izdai — av tononijio Sloveiilje. Beograd A dec. /V.h. svet je imel včeraj ob 10. nri dop. sejo: razpravljal 3e o ustavnem načrtn in o vol tvah. Kova- čevič in Drinkovič nista prisostvovala. Kakor izgleda, se je dr. Korošec ;>radi in- teresa države« sporazurnel. z veeino m> nistrov v vprašanju ustave. Prihod drživnikov v Beograd. Bcogra d 2. dec. Wtinnmski potla- nik na našem dvoru Urnanoda je posctil min. precis, dr. Vesniča. Vzrok poseta Je pr hod rumunskega znnanjega minstra Take Jonesca v Beograd. Prieaknjejo ga za drugo polovico dccembra. Pričaknjejo tudi obisk bolgar.sk eija mn. preds. Stam- boliskega. Spreinenjen« vozni redi. Ljubljana 3. dec. Obratno rav- nateljstvo južne železmce razglaša: Od iicdelje 5. tm. uaprej izostaneta na proff: Maribor—Dravograd vlaka 416 in 417, ki sta vozila doslej ob nedeljah in praz- nikih (417 iz Mar "bora ob 13.20 uri in 41(5 iz Dravograda ob 20.10. uri). -- Na progi Grobelno—Rojjabc stopi 'o. dec v velja- vo novi vozn. red n sicer vozjo nastop- ni vlaki: niešani vlak 2901 iz Grobelnc- ga ob 8.30. uri, prihaja v Rogatec on 9.53. uri, mašan" vlak ?903 iz (jrobelnega ob 16.20. uri, prihaja v Rogatec ob 3S.4U. uri; v nasprotni smeri: ;z Rogatca incs. vlak 2902 ob 5.10. uri, prihaja v Orobelno ob 6.43. uri, mešani vlak 29M z Rogatca ob 12.40. uri, pr.haja v Grobclno ob 14.^1. uri. Jelika! Specialist za pljučne bo- lezni Dr. Pečnik zdravi in ozdravi pof^osto jetiko. 20 let skuSnje iz zdravilišča in iz prakse. Tačas Šcntjur i. Ž. pozneje Celje. 4310-1 Mlatilno üopravo (Lokomobilo 8-1Z honj. sil) Jowo Gigöwäc, Mi GPSfllŠka, Proda se večja množ na pi»«blnätt ml if. V Celju, Oosposkaul. 9mizarstvo. 1553 2-1 Radi preselitva se 15S4 1 prodaja celokupno pohištvo in harmonium od nedelje 5. t. m. naprej. Vpraša se v Miklošičevi ul. 5. Ravnatelj P. Na debelo In drobno kupite nsjbolje pri ivrdki Janko Bovha Celje, Kralja Petra c. Celje, papit*, zvezke, swirscr.ä- ke, peresa, radirke in use druge Solske in pi- sarniške potrebsčine«30 Pozor! Mizspji! Pozor! Prodam takoj radi preselitve ceno hišo l^im z že 14 let obstoječim strojnim mizarstvom, ob glavni cesti blizu cerkve v velikem industrijskem kraju v Trbovljah. Kdor si želi zasigurati dobro bodočnost, naj ne zamudi ugodne prilike. Miša je pripravna tudi za vsako drugo obrt ter se proda tudi brez strojev. Proda se tudi malo rabljen bencin- motor 6 konjskih moči. Ignac Toplak, strojno mizarstyo, 1539 Trbovlje. 3-2 Kompletna spalna soba iz trdega lesa, še skoraj nova in različni komadi pohiStva, ogledalo, svetiljke, posteljno in kuhinjsko laneno perilo še nerabljeno se takoj proda. Vpraša se pri: J. SRIMZ, trgovina, Cel[e. J552 1 Angleščana. Kdo v Celju daje večerne ali nedeljske ure v angleščini na podlagi učnih pi- sem Toussaint Langenscheidt proti dobremu honorarju ? Naslov se naj pošlje poštno ležeče Žalec pod »London«. ŠTAMPILJE ant.Cerne^ JOBLJANA A «like ^ Kttt»:-.;; Sve vrste povrteljnog, cvijet- nog in gospodarskog sjemenja, kod nas izkušanog i aklimatizi- ranog, izravno importiranog iz Njemačke, Holandije, Danske i Švedske, na veliko i malo dobavlja Zadruga za proizvodnju sjemenja ZflEREB, PrEradQUiCBUQ ulica ZD. Cijenici šalju se na zahjev ba- dava. — Vočke svake vrsti viso- ke, polustabljašice i patuljaste. Vrtljari i trgovci sjemenja do- bivaju ormarice sa pretincima na posudbu, dok im se sjemenja na porcije daje uz popust. 1538 4—1 Za negovanje ' ust in a ^^^^T Glavna zaloga i j samoprodaja ' za Jugoslavijo: ) Gejza Boškovič, Osijek I. L Telefon št. 268-624. j Zopet nekaj za Vas! Mučl II Vas glavobol? Trganje po udih ? Giht in revmatizem? Pre- hlajenje? Nespavanje? Nervoznost? Poizkusite tudi Vi Fellerjev pravl Elsa Fluid. Čudill se bodete in hvalili Fellerjev Elsa Fluid kot dobrega prijatelja v hudili časih ! 6 dvojnatih ali 2 velike Speci- jalne steklenice 42 — K. Revma praSek in tablete zoper revma 15— K. Aspirin praški 15— K. AH kašljate? Sluz odstranjuje in kašelj tolaži Zajfor^ki prsni sok 9'— K. Hega- plofice (pisne pastilje zoper ka- «elj) 7'5O K Bomboni iz slada in trpotca od V— K naprej Pr- sni čaj proti kaSlju 8 - K. Fia- kcrski ptah 8"— K, Ouajakol sirup na zdravniški prtdpis W— K. Lipov čaj 8¦— K. Zobobol? Zobne kapljice 5- K Zelenoolje 30- K Očesna voda 5*- K. Srbečica, garje. Mazilozopergarje12' K. Naph- tolno mazilo 16'- K 201- K. Zvep- Ijeno mazilo 12'— K. Vsa ostala maziU kakor Zinkovo mazilo, belo svinčeno mazilo, aromatic- no mazilo, lavorovo mazilo v gkatljah po3'-, T— in 12'—K. Mazilo za rane i5 — K. Otročje mazilo in kairni cvet 12*— in 60"— K. Mazilo roper ozcblino 151 - K Diahilon oblii, repni obli2 2*— in 5— K. Cvet in mazilo zoper golšo 15"— K. Qlavobol1? Ravno t»ko priprayen, kakor zanesljiv v iiporabi je Fellerjev mentolni črtnik »Elsa« 12'— K. Prašek zoper glavobo! 15 — K. Kinin prašek, prašek zoper mrz- lico 30 - K. Pri vprašanju naj se pnlojEe poStnt; znamke za odgovor. AH Vam želodec nl v redu? Teška prebava? Nlmate teka? OJ, kako bodete zadovoljni, če poizkusite Fellerjeve prave Elsa- ktogljice! Te so resnično dobre! 6 «katljic 18-- K. Sagrada Bar- ber 12-- K. Želodec okrepčujo- ča Svedska tinktura 20 - K. Balsam in Življenski esenc 6« K. Pravi Seehoferjev balsam 15- K. Za prebavo! Prebavni prašek 41— K. Soda bicarbonlca 3-— K. OtvarjajoCa želodCna sol 61 - K. Karlsbad- ska sol 6-— K. Regenerol znam- ka »Hega« (iiziologišUe soll po prof Neuser-ju) 1 SkatIJa L'5- K. Najfinejse rlcinovo olje 61— in 20"— K. Tamarindi-n pastilje 8'50 K. Caj za čisčenje krvi 3— K. Senesbleter in Muter- bleter od 3"— K naprej. Državna trošarina se računa pri alkoholnih prepa- ratih posebno, ampak samo po lastnem stroSku. Slabokrvnost? Tekoči felezni ekstrakt 20 - K. Železni albuminat 40'— K. Na zdravniški predpis Arsoferriri' tektolletes iz Ickarne k Sv. Duhu na Dunaju 25'-. Hef;aferriu 45— K. Apnenl železni sirup 20 — K. Blaudtektolettes 15- K. Pravo najfinejse ribje olje »Elsa« 85 - K. Sredstvo zoper glisre! Elsa glistovni sladkorji 1 vreči- ca 7S0 K, fladkano ali čisto glistrovno seme na tehtnlco od 41— K naprej Proljev, diareja? Bastlerjeve kolera kapljice 15'- K. Krčne kapljice 10"- K. Ci- metove kapljice, A\elisov cvet, Kamilčne kapljice, Kimlove kap- ljice, Prominfeve kapljice, Bal- drian kapljice, lloffn.anove kap- ljice mala steklenica 6'- velika 30"— K. Bobrove kapljice (Biber- geiltropfen, za 2ene 30'-¦ K. Zdravila za živino. Živinski prah 1 SkatIJa V50 K- Mazilo za konje 25'— K. Arni. ka 6-- in 80-- K. Orenka sol 3-- K. Kreolin 15--*. ^rPfe"" tinovo olje 6-- In 30- K. Oo- sti terpentin 5"^.'"m ijT-K Mazilo zoper ušl 3*- '» '-* ^^ Omot in poštnina se računa po5obno, toda najce- neje. Priporoča se vcč na enkiat naročiti, kajti stroški na več robe razdeljeni, nianj znašajo. Nar>oLila se adresirajo nas 1460 -1 EUGEN V. FELLER, lekarna, Stubca donja, ESsatrg šf. 356, Hrvafska. Drzovna minim loterija. Prvo žrebanje bo 3. in 4. januarja 1921. 100.G00 srccK — 50.000 dobitHoV 5 premif Od 60.000 do 600.000 dinarjev ali 240.000 do 2,400.000 kron (dva milijona štiristotisoč kron.) Osaka druga srečha mora dobitil Izplačeuanje useli dobitkoü u golouem denarju brez odbilka! Hajvcčji debited u specnem slučajn dinarjev 1.000.000 (en milijon) ali 1468 8-4 kPOn ) (štiri milijone), nadalje: 600.000*—, 400.000-— 200.000'—, 150.000'—, 100.000'—, 80.000"—, 70.000'—, 60.000'—, 50.000—, 50.000—, dva po 40000, pet po 30.000, 18 po 20.000 dinarjev, odnosno 2,400.000—, 1,600.000—, 800 000—, 600000—, 400.000'—, 320.000"—, 280 000'—, 240.000'—, 200.000'—, 200.0001—, dva po 160.000'—, pet po 120.000 in 18 po 80.000'— kron i.t.d., i.t.d. brez odbiika!!! Cena srečk za usak razred: Vi srcčka Din. 48 — ali K I92 - V2 srečke Din. 24 — ali K 96-- V4 srečke Din. I2 — a|i K 48- V8 s rečke Din. 6- — ali K 24 - ločno in hitro izplačeuanje useh dobilkoi) zafatnčeno! Naročila iz cele države naj se pošljejo po poštni nakaznici po- oblaščeni glavni kolekturi ntedlunarodna banka d. d. oddelek razredne loterije | Gajeua 8 Zagreb Gajeua 8 Največja - | izDira šlevilR I ________B^^^Maa hiev. 142. >.\ Q V A DQBA, Stran S. [jadranska focmka, | Celje Beogradj Dubrovnik, Kotos, Ke*anjv Ljubljana, üftaribor, Metfcowic, ¦ Prevxema vse banCne posle ¦ pod najugodnejaiml pogoll. Sprejema wlo^e na hpaniBne knjižice, Liro in druge vlage po?i najugodnejšimi pogoji. Opatija, Sarajjevo, Split, Šibenik, Zatfar, Zagreb, Trsi» Wien. Poslovne zveze % vseml veLU» ml kraji v in- In inozemstvu. V gosttlni Pri mostu se toti pristno lfufo- f)8 mersKo taaloöko In bi- ijako zelJsKo vino, vsaHi JJS7 dan svež® pivo. VsaK o- Kg nentl. So prlpo^oča fe/E3 Fflna Mikus oroož, Natek | Med univ. dr. Boleslav Barth Q rz>c5i v Celju, M lifflan. H2>^d Q Q Ordinira vsak dan 11-12 in od 3-4 \/ n zaženske, spolne in splošne boleznl n W Zdravljenje z neosalvarsanom in z V M gonovaccino. 167 —15 y] Ppodam 82 novih VOJSOV vseh vrsi, dva moderna mesarskc, ederi za gasilno druStvo z šestnajstimi sedeži in celim orodjem. 1546 Ludwk Malgaji 2-2 kovaSki niojster, Gomilsko. I Stavbeno in galan* I terfsko ktepasrstvo ¦ Am. loft!« mist. i Franjo Dollan --------Celje-------- 2o «i rail a Petra cesi« a na&prot) „Belega vota- 86 g Vrevxema vsa v »troho BpatfeJoCa i K iSa!a IzvrSlicv )fo4?j« Ik »c^KIn«, ^ npri ,.Solncu" BB | CELJE, Glagni tr>g. I Velika zalopa vsaka- vi*stnega tu in i»oz:ni- skega manufakfturne- — ga bBaga feakor:—— moSk^ga sukna, be- J i lega pisane^a platna, g 1 felaLevinef tiskovine, v 2 parhenta, moške^a in b 2 že iskcga periSa, mo- a • &kih in ^enskih noga- « 8 viC; navadnth in svi- ° Qlenih rut tcip kroja- • &kih potrebSčin na dcbelo in drobno. 1524 6-2 IB Za gostilničarje in vinske trgovce se prjporočajo stara, močna črna in bela dalmotinska katera so vsied svo;e visoke gradacije in dobrega okusa tudi najprikladnejga za zboljšanje siabejSih vrst vina. 30 Iiram Watkovič^ xtoly&a ifa^matisTEScih vin GJavnl trS g Celje Clavnl (rg 8 3amo na debeio. Sprejmetn se 1545 2 2 dva mrcarsiia pomocuüifl, katera se razumeta na politirana dcltf za po- hištvo. Pianino Albin, mizar.DeČkovtrg 6. Petrolejske kante dve z zabojem plačamo po K 58*—, posa- mezne po K 22"— vsaka 2elezniSka postaja. 12—12 Sever A Komp., Ljubljana. Dolga moška *536 3~3 zimska suhnja iz lisičjih kož se proda. Na ogled je pri fotografu Fodermajerju, Žalec. 'Ivan Rnunihar uelefrgouina ™ Celje. Kupuiem pšenico, oves, koruzo in ajdo po najvišji 107 dnevni ceni. 107 Hud. Zontič Cel|e9 Kocenova ulica 2 |v biižsnl Rolodvura). Izdelovanje vsi'Xi vrsi čevllev. oö prflprojif tit Co naj« flnejilb po flnev nth cenah, 45 —39 hjudeuit Junger B3E3 CELjrjB K2K2 3 Prekajevalnlca In izde- 3 J lovalnica klobas. Elekt- J ^ rJčnf obrat. Lastna hla- ^j 3 dilnica. Eksport se toe- pj ^ESE3 n°i307Vi4 w ' EHESlü ag Gosttlna prt §g^ PeL.Bračiču na Dečkovem trgu 6 z_ nasprotl Kralln Pelra volainlce. ^ Točljo se pristna domača vina, vsaki čas topla In mrzla jedila. Sprejemajo se abonenti po znižanih cenah. na razpolago so sobe za tujce. Postrežba točna in ____ 1329 solidna. i>2—10 «Jiax»Ij iix JVI. Same. Pczor trgouci! I Ravno so došle večje množine I blag-a iz inozemstva, zato I prodaj-m ze po znižamh cenah: I . Rawo s žafran ^ k Hi ä OrBŠIJe » Ä Rah. 0 RožiLe a a MandEljnB üünilijo " e Rozine Loeber ® M Qlsave Pnpriho ? ^ Paradiznik Drehe 0 Hompote Inpep r Uiiil W Celje Gt'-"S! I—nrni——^i 1 iloRcZiier I ; CELJE, špecerijska trgovinn ; • na dcbelo in atrobno. 1286 52-10 ! • i Maks ZabuHosek krojaški moj&ter v Celju Ca^karjeva ulEca «e priporoča za točno in so- lidno izvršitev oblek za ^o- spode. 11 44 JOSIP nOJCf mehaoih v CsDju, PreSBP- noua ulfca St. 16. Vzalogi so najboljša nova in stara koiesa, fina francoska in anglelka pneumatlka Vsakoyrstna popravila se izvršijo točno. 770 52—26 #ii pin Pri grcidn P na Deckovem trgu v Celju T se točijo najboljSa in najcenej§a ' pristna vina ter vedno sveže pivo. ^ Hrana priznano prvovrstna; abo- nenti imajo znatno rnižane cene. Za obilni obisk se priporoča Ignac Suligoj. ¦#MMias NflDEBELO! r. ^^"^^Z ^ NA DROB1VOI Havnokar došla velika ranožina svllnatega barvanega in krep papirja in rutk za božič. Pismenl papir v mapah in kasetah, kopirne knjige, stročnice, gobe za tablice , 1547 14—3 In vse druge pisarniške potrebščine. Za božič lepa darila beletrističnih krtji^ v vseh Jeasilxib v elegantnih vezih. Goričar & Leskovšek, Celje. ^ Prfporoča se tvrdka I Jos. Petelinc, Ljubljana ; f Stt. Petra nasip T. 1350 52-f ' M TovarniŠka zaloga šivalnih strojev in njih delov, ter potrebSčine J J za krojače, čevljarje in šivilje na debelo in drobno. Bay------ - FogQfi . ......... , . eo>ori ¦ ----M Ne zamudite 1548 3-1 IT prilik e si egledati no vo urejEno mnnufaMurno in modno trgovino I Dragotin Slrec, Celje, ! 1 Cankarjevaa UliC St. 4, zraven davkarije. I n Slavnemu občinstvu in trgovcein uljudno naznanjam,da sem otvoril popol- < ¦ noma novo urejeno trgovino z marsufakturnlm in modni blagom. a 2 Založil scm isto z ogromno množino sort, inozemskega blaga, po čudovito ¦ nizkih cenah. "" i Za naklonjenost se cenj. odjcmakem priporočam, zagotavljajoč prijazno in solidno postrežbo z odiičnini spoštovanjem DragOtln SlreC. I 0 V«-fJno nowcBtl Bton - unencne cenel —mj| p=av»\»/ JK^I SEfrl > ^JTii JJL^3fc>JL3LJLjL^&m _____^ ? Dovoljujem si uljudno naznanlti, da sem otvoril na Kratja Petra cestl j v hiSi g. A. Robck, goj'.ilnu »Brr.nibor« jsodavicarsko obrt I ki jo bodem vodil na svoj bstn; raiun. Temeljita strokovna izobrazba, kakortudl zadostnn. gmotna sredstva, bodo gotovo iigodno pospešt-vaU. razvoj mojega podjetja. Blagoyolite mi torej nakloniti svojc zaupanje, ter hoüiie uverjeni, da bodem izvrševal najvestneje v.ako Vae naroCilo. 1 Da!je imam v zalogi tudi pristcn matinoveo« t S prošnjo, da vzamete moj podpis blagovoljno na znanje, se priporočatn I z odličnim spoStovanjem Lovro ^ojfcslj, sodavič^i», 155O ^ Kr^lja f»ptr>» oe^tn i-tev. 44. Stran 6. »NO VI Dflllt^gl Stev, 145, ___DelauDice: Razlagova ulica > Kamenolomi' > Cezlake Kamnosešha industrijslia druzba v Celiu IzvrSuje nagrobne spomenlke, grobnlce, oitarje, pobiäivene plošče, zldne obkiade i \i pohorskega granlta \n vseh vrst marmorja, dalje stopnice, podstavke, tlakovne ; kocke, robnike In vsa v to stroko spadajoča dela. 1331 12—8 -- - — — - — *»¦...--—.... — —.....-— ..-»-^^j--.^- —..._ ¦--¦-¦^.1.1- ¦—---.- _ _._________._________________ _____________.... Delavnice: ___ Razlagoua ulica ; Kamenolomi iyli ; Josipdol -&< Oglejte si zalogo! RftftNUFAKTURIIA IN MODNA TRGOWNA nss 12-9 Celje KAROL PAJK Celje je prejela veliko množino sukna, par- henla, hlačevlne, klota, šifona, ceslra, ženskega volnenega blaga, moškega in zenskega perila ltd. — V zalogl so tudJ vse šiviljske in krcjačke potrebžčinc Edina slovenska specijalna trgovlna z barvami in lakl. Agentura In komi« sijsko podjelie. Iv. Verlets Celje 447 156-83 N"»lK»OCl.I3dL dom Trgovina z lesom In drvnti jl na drobno In debelo. |! Kupuje lamski In ostali les jj po najvišjih dneviilh cenah. }| iRegist^own kredifna in stawbena zadpugazom.z8v. I^äISih Pre&ernova ul. 15 W VVBJil RezervnE zaklad 80.000 K. "LÄSTNI DOM'* Spi*ejema hs*anilne vioge in JSh *ti»«i in no! od sto V^885 |2 Jo# 401 156-84 Denarni pro met 60,000.000 K. SALONSKI novodoSle kapele KONCEPT v botelu BALKAN V CELJU. Začetek ob 6, uri. oila in pEašče za dame, razno perilo za dame in gospode se prodaja zaradi ogromnega nakupa v inozemstvu po najnšžjafo cenah v vele- tr^ovini in razpoSiljalni 40 —10 i 9R. Stermecki, Celfe. Vetik cenik z več tisoö öiikami so pošlje vsakemu zastonj. » - - - ¦ ¦ r« i*i ^fc ¦)¦> m m» ^ ^ mi ¦ prlstno norveSKo ^ najbeljSe sredstvo proti slabokrv- t nosti se dobi v drogerij: 14—c i> SANITÄS, Celje. 1 Prva ceijska parna barvarija in kemična čistilnka ob!ek itd. Martin Taček fovarna CELJE Gosposka ui. 21. PODRUŽNICE: 1289 14-10 Brežke, Laško, Sevnica, Trbovlje, Slov. Gradec, Krško, Konjice, Siov. Blstr!ca. Edina slovensha trgovino z galante- pijskien, modnim iu nOB*inb. biagom tea* krarr " " i izsSeSki j« v Celju na Kralja WTt^SSMW% W ^«tt^iB« 318 50-43 Petra cesti ¦ B 018 i JiHOlBI Slnvpnsko nb^instvo nai blaaovoii nri nakunnvanin in vnn^tßvafi. Umetna gnojila! (kalijeva sol, Kosfna nioka, Rostnl suporloefial l.t.d. t.t.if.) | dobavlja najkulantneje Vinko Vabič» Žalec sioveniia. J1473 Zalttevajte ponudb® za vagonske, I polvagonske in manjäe množane! \ 6—Hi Antikvarične knjige bnpuje knjigarna ^22 Croričar & Leskovšek v Celju. Vsled uvoza usnja iz inozemsfva $mo ponovno znaino znižali cene 6ev- Ijem. Pri nas kupljesne cev- Ije sprejemamo v popravo kar» izvpsujemo hitro in solidno tes* po zmerni ce^i« Prodajalna Cci'ljorshezatlruiBCeljB, Narodni dom« H845-5