s v e t o\/ n i h in domačih dogodkov 5. leto / številka 20 V Celovcu, dne 14. maja 1953 Cena 1 šiling Hbnavtiatna V volilnem boju začetkom leta je stalo vprašanje dvojezične šole v ospredju. Vse stranke so napovedovale rešitev tega vprašanja. Revolucija v Velikovcu je izzvala krajevno, prehodno ureditev tega vprašanja in sicer na tak način, da bije vsem novodobnim učnim metodam v obraz. Samo na sebi je že nesmiselno, da se jezik poučuje eno uro na teden. To je seve koroška posebnost, katere bi si nikjer drugod ne upali objaviti. Za ostali del mladine, ki je zahtevala po tri tedenske ure slovenščine, pa so zadevo uredili tako, da ima del otrok, ki ne obiskuje slovenskega pouka, medtem pouk veronauka, domoznanstva ali petja. S tem se pa seve umevno vrši posredni pritisk tudi na one otroke in starše, ki zahtevajo slovenski pouk, da bi se temu odpovedali. Sedaj pripravljajo pri deželni vladi nov osnutek zakona za dvojezične šole z ozirom na obljube, ki so jih dale nemške stranke pred volitvami. S tem osnutkom se bo verjetno pečal deželni zbor še v svojem pomladanskem zasedanju, na kar bi zadevo odstopil zvezni vladi na Dunaju, da bi jKrtem še parlament obravnaval to vprašanje in premotril, kaj bi se dalo pri današnjem notranje in zunanjepolitičnem položaju ukreniti. Koroške stranke bi tako zadostile dani obljubi, odgovornost bi padla na Dunaj in po vsej verjetnosti bo ostalo pri starem. Pričakovati je, da bodo pri razpravi v deželnem zboru močno bili na boben „Eltem-recht”. Pravica staršev, to bo parola za vse govornike. Tudi mi smo pristaši pravice staršev, v kolikor je ta odločitev svobodna, v kolikor odločitev ni ne i>od političnim in ne poti gospodarskim pritiskom, v koli kor se ta pravica nanaša na vzgojo mladine. V tem pogledu je gotovo volja staršev, domača hiša, činitclj, ki zasluži upoštevanje. Na nobeni šoli in nikjer v Avstriji pa niso poklicali staršev in jih vprašali, česa sc bodo otroci učili. Učni načrt, predmete in tudi jezike pa so dobile šole po danih razmerah predpisane. V tem pogledu volja Staršev nikjer ni bila upoštevana. Volje staršev niso upoštevali niti leta 1869, ko so v bivši monarhiji vpeljali šolsko obveznost. Gotovo je bilo tudi v tem pogledu tedaj mnenje staršev zelo različno in so se starši upirali osemletni šolski obveznosti. Tudi nemških staršev nikjer ne sprašujejo aa njihovo voljo in željo, marveč je učni načrt določen in po tem načrtu se poučuje. Na slovenski strani nikdar ne bomo pri-stali na to, da bi se sedaj uvedlo ravno tu na Koroškem vpraševanje staršev, ker je ravno v tem pogledu na Koroškem silen politični in gospodarski pritisk in bi nastala na šolskem področju nova zmeda, ki bi bila samo v kvar delu šole in vzgoje mla-dine. Demokracija, pojmovana v zapadnem smislu, zahteva tudi pravice za manjšino. Ge torej živita v deželi dva naroda, ki naj bi bila po vseh pravilih de m okracije enako-pravna, pote m m orata tudi jezika biti enakopravna in tam, kjer živita oba naroda na istem ozemlju, se morata v šoli poučevati oba deželna jezika. Da je to mogoče, so potrdili šolski strokovnjaki na konferenci dne 8. sep-tembra 1950. Deželni glavar g. Wedenig je v svojem govoru 1. maja v Celovcu sam zopet poudaril, da nosi socialistična stranka vso odgovornost za dogajanje v deželi. Posebno pa še njega zadene odgovornost za šolske razmere, ker vodi on osebno šolski referat pri deželni vladi. Nismo slepi, da ne bi videli cele vrste dvoje-aičnih šol, kjer se predpisi glede jezika sploh ne izvaja-j o. Nismo slepi, da ne bi videli, da šolska Državniki Splošno se zdi, kakor da bi po Stalinovi smrti začelo dobivati zunanjepolitično življenje nove oblike. Vendar še ni mogoče trditi, da je to dokazano s kakimi dejstvi, zaenkrat je to še vse zavito v besede. Začel je novi sovjetski ministrski predsednik Malenkov, ki je že takoj ob Stalinovem pogrebu izjavil, da bi bilo mogoče mirno sožitje med ..komunističnimi” in ..kapitalističnimi” državami. Malo pozneje je Malenkov to trditev ponovil. — Na ta govor je odgovoril ameriški predsednik Dvdght Eisenhovver, ki je povedal, pod kakšnimi pogoji bi bilo mogoče urediti na miren način svet in kako bi bilo mogoče odstraniti nesporazum med Vzhodom in Zapadom. Na ta govor ameriškega predsednika še ni bilo jasnega odgovora iz Moskve. Winsfton Churchill V ponedeljek, dne 11. maja, je govoril v britanski poslanski zbornici britanski ministrski predsednik Winston Churchill. Znana je njegova izjava pred zadnjimi britanskimi volitvami, da bo poizkušal z osebnim obiskom pri Stalinu doseči pomirjenje med Vzhodom in Zapadom. Tudi v svojem najnovejšem govoru je zagovarjal Churchill sestanek med vrhovnimi predstavniki govorijo Vzhoda in Zapada. Četudi na tem sestanku ne bi bila rešena vsa sporna vprašanja med Vzhodom in Zapadom, vendar bi že rešitev dveh ali treh vprašanj dosti vplivala na boljše razmerje v svetu. Nadalje je Churchill v svojem govoru poudaril, da zaradi razgovorov s Sovjetsko zvezo ne smemo pozabiti, da je v Evropi najvažnejše vprašanje ohranitev in jačanje evropske obrambne skupnosti, ki mora vključiti tudi Nemčijo. Le na tak način bo mogoče odstraniti staro nasprotje med Nemci in Francozi. —- Tudi komunistični predlog za premirje na Koreji je treba sprejeti kot možni temelj za nadaljne razgovore. Nato je Churchill v svojem govoru očital Franciji, da so njeni vojaški ukrepi pri bojih v Indokini premalo energični. — Nadalje je Churchill ostro zavrnil egiptovskega ministrskega predsednika Naguiba, ki zahteva, da Velika Britanija umakne svoje čete iz območja Sueškega prekopa. Pripravljena pa bi bila Velika Britanija sprejeti posredovanje ameriškega zunanjega ministra. Ta govor britanskega ministrskega predsednika so z odobravanjem sprejeli v Veliki Britaniji in v Zapadni Nemčiji, z manjšim odobravanjem pa v Franciji in precej hladno tudi v Ameriki. Poskus z avstrijsko pogodbo Britanski državni tajnik Lloyd je sporočil v ponedeljek v britanski zbornici, da je sklicana prihodnja seja namestnikov zunanjih ministrov Velike Britanije, Francije, Združenih držav in Sovjetske zveze za dan 27. maja v London, kjer naj bi se posvetovali o avstrijski državni pogodbi. — Zastopnik ameriškega zunanjega ministrstva je ta sklep britanske vlade pozdravil, vendar pa je pripomnil, da Združene države ne bi bile pripravljene razgovarjati se o avstrijski državni pogodbi, ako bi zastopnik sovjetske vlade poizkušal spraviti ta pogajanja v zvezo z drugimi vprašanji. Znano je namreč, da je preje zastopnik sovjetske vlade zahte- val, da je treba avstrijsko vprašanje reševati istočasno s tržaškim vprašanjem. Medtem je prispel v London novi sovjetski poslanik v Angliji, Jakob Malik, ki bo verjetno zastopnik sovjetske vlade pri sejah namestnikov zunanjih ministrov za sestavo avstrijske državne pogodbe. Verjetno bi se posvetovali na temelju prvotnega o-snutka avstrijske državne pogodbe. Ta posvetovanja o avstrijski državni pogodbi naj bi bila preskušnja zatrjevanj novih predstavnikov Sovjetske zveze, da želijo mirno ureditev vseh nerešenih vprašanj med Vzhodom in Zapadom. Zima v spomladi Ledeni možje, ki se navadno ne ravnajo po koledarju, so letos prišli prezgodaj. Po razmeroma lepih in toplih dneh v prvem tednu meseca maja, je privihral od severa skozi Srednjo Evropo mrzel val, ki je prinesel s seboj sneg, temperature pa so padle po ničlo. Proti koncu tedna je snežilo po Zapadni Nemčiji, na Bavarskem je padlo do 60 cm snega. V nedeljo je dosegel mrzli val Tirolsko in Salzburško, pozneje pa tudi Koroško. Po nevihtah je začelo v višjih legah snežiti, deloma je snežilo celo v Celovcu. Proti večeru v nedeljo se je nato zjasnilo. S strahom so pričakovali zlasti sadjarji hladne noči. Sadno drevje je letos kazalo dobro, deloma so bila jabolka ravno v najlepšem cvetju. Ponoči od nedelje na ponedeljek mladina nima potrebnih šolskih knjig. T udi odgovornost za to zadene šolskega referenta. Če demokracija na Koroškem nima toliko notranje, moralne sile, da bi to vprašanje rešila stvarno in po potrebah obeh narodov in to ne oziraje se na politični in gospodarski pritisk, katerega večinski narod vedno lahko izvaja, potem bo ostalo koroško vprašanje podvrženo vsem morebitnim političnim pretresi ja jem, katerim Im Evropa v doglednem času še ]>odvržena. Vprašanja sožitja narodov so rešljiva v pogledu na velik razvoj, nikdar v pogledu na začasno politično moč enega ali drugega naroda, ker je ravno ta slika v Evropi je padlo živo srebro v termometru tako nizko, kakor redko ob tem času. Po gorah je bilo do štirinajst stopinj mraza in še v Celovcu je bilo štiri stopinje mraza. Noč je bila jasna-in skoraj brez megle. Zato je jutranje sonce takoj posvetilo na s slano pokrito cvetje. Skoda je zaradi tega velika. Ni še škoda popolnoma ugotovljena, vendar se je bati, da bo letošnji sadni pridelek, zlasti pa pridelek jabolk, zaradi nedeljskega mraza zelo zmanjšan. Pa ne samo na sadju je škoda velika, precej škode je tudi po vrtovih in deloma po njivah, kjer je slana poškodovala zlasti deteljo. Medtem ko je v Srednji Evropi zima sredi spomladi, pa je v Združenih državah vročina do 31 stopinj v senci. zelo spremenljiva. Kakor se dobro zavedamo, da v veliki ]>olitiki v svetu v bistvu odločujeta le dva faktorja, to je Amerika in Rusija, tako smo uverjeni, da bi krajevna vprašanja lahko reševali prizadeti narodi sami in to v korist vseh prizadetih in tudi v korist evropske skupnosti. Poudariti pa hočemo, da za nas ni važno samo dvojezično vprašanje osnovne šole. Odprto je še vedno vprašanje srednjih šol, odprto je vprašanje strokovnih šol. Ni še rešeno vprašanje gimnazije, ne vprašanje učiteljišča, ne vprašanje kmetijskega šolstva. Vsa ta vprašanja omenja izrecno tudi člen 7a državne pogodbe za Avstrijo. KRATKE VESTI Od polnoči od 16. na 17. maj velja na železnicah in avtobusih poletni vozni red, ki velja nato do vključno 3. oktobra. Izvleček novega voznega reda priobčimo v prihodnji številki ,,Našega tednika”. Po podatkih zadnjega ljudskega štetja je v Avstriji po veroizpovedi 89 odst. katoličanov, ki imajo 2884 župnij in 120 večjih ekspozitur, katere upravlja 4382 duhovnikov. Povprečno pride na 1390 katoličanov en duhovnik. Prejšnji teden se je mudil na Koroškem notranji minister Oskar Helmer, ki je nadzoroval poslovanje koroške žandarmerije in policije. Ob zaključku graškega velesejma je na graškem letališču Thalerhof kmalu po vzletu treščilo na tla jugoslovansko športno letalo in se popolnoma razbilo. Pilot — Ludv. Kladivar iz Ljubljane — in njegov gost, Gottfried Messner, tajnik graškega velesejma, sta bila ubita. Ob 162. obletnici poljske ustave (leta 1791) je poslal pozdrave ameriškim Poljakom tudi predsednik Eisenhoiver. V pozdravu pravi predsednik, da nobeno nasilje ni moglo ubiti volje poljskega naroda po svobodi. Ameriška akademija za znanost in umetnost je priznala letošnjo nagrado za umetnost 70 letnemu hrvatskemu umetniku-ki-parju Ivanu Meštroviču, ki živi v Ameriki. Meštrovičeva dela so v glavnem verskega značaja. Starši, pozor! Sprejemni izpiti v prvi razred na državni gunnaziji in na realni gimnaziji v Celovcu bodo v torek, dne 16. junija 1953, ob 8. uri zjutraj v Celovcu, Volkermarkter Ring 27. Na gimnaziji na Plešivcu (Tanzenberg) pa v sredo, dne 1. julija 1953, ob 8.30 v Marijanišču na Plešivcu. Prošnje (kolek za 6. šil.) je poslati najkasneje en teden pred izpitom na ravnateljstvo državne in realne gimnazije v Celovcu. Priložiti je prošnji krstno spričevalo in domovinski izkaz, nadučitelja ljudske šole pa je naprositi, naj pošlje na ravnateljstvo gimnazije šolsko poročilo. Ako na prošnjo ni odgovora, se smatra, da je ta ugodno rešena in naj prosilec pride zgoraj omenjenega dne k izpitu ter prinese s seboj nalivno pero ali svinčnik. Politični teden Po svetu ... Ko moramo ugotoviti, da toliko obetajoča pogajanja o premirju na Koreji še niso prinesla zaželjenega uspeha — da se je razpoloženje prej poslabšalo kot poboljšalo — bi poslabšanje političnega vremena skoraj pripisali našim „ledenim možem”, ki so letos privihrali celo nekaj dni preje kot predpisuje koledar in so marsikateri prenežni sadiki prestregli rast. Na Koreji se ne morejo niti zediniti, niti se ne skregajo. Obe strani se trudita, da vsaj „ena” vrata ostanejo odprta. Ko je se-vernokorejsko-kitajska delegacija pristala načelno, da ujetnikov, ki se ne žele vrniti v domovino, ne bodo k temu prisilili in da bi ti ujetniki prišli pod nadzorstvo kake nevtralne države, se je šlo potem za to, katera ali katere naj bi bile te nevtralne države. Tudi ni sporazuma v tem, ali naj ujetnike prepeljejo v take države ali pa naj ostanejo v ujetniških taboriščih v Južni Koreji — pod nadzorstvom dotične države. Komunistično zastopstvo je prvotno vztrajalo na tem, da ujetnike prepeljejo s Koreje, čemur se je delegacija UNO uprla, ker bi bilo to zvezano z neštetimi problemi in tehničnimii težavami. Potem ko so komunisti popustili in pristali na UNO predlog, toda z raznimi pridržki, na katere spet Amerikanci niso pristali. Komunistična delegacija v Panmundžonu je zahtevala, naj bi nevtralno komisijo sestavljale države: Indija, švedska, Švica, češkoslovaška in Poljska. Ta komisija naj bi imela dolžnost prerešetavati posamezne slučaje, vplivati na ujetnike, da bi se vrnili domov, oziroma odločili o tem, kdo je upravičen odkloniti repatriacijo. V ameriških krogih UNO menijo, da bi pritegnitev dveh komunističnih držav — češke in Poljske — utegnilo še bolj zamotati vso zadevo. Tukaj so pogajanja spet ostala na mrtvi točki. V vsem tem orkestru igra posebno melodijo še južnokorejska vlada, ki poziva na generalno ofenzivo s ciljem združitve obeh Ko-rej in načelno odklanja vsako premirje, ki ne bi vodilo do tega cilja. Vmes se oglasi še kak ameriški general in pove, da bi bil mogel že zdavnaj zasesti severno Korejo, da pa so bila navodila svashingtonske vlade drugačna. Nejasen vojaški in politični razvoj v Indokini je primer, ko se nasprotnika otipavata, ne da bi tvegala odločitev. Ena izmed francoskih kolonij v Indokini je tudi malo kraljestvo Laos, ki meji na predele, katere imajo v oblasti Ho-či-minhovi partizani. V državo Laos so nedavno vkorakale močne komunistične čete, sestavljene iz domačih ljudi, pa okrepljene s Kitajci in z orožjem sovjetskega izvora (celo češkega). Te čete so obkolile prestolico in izgledalo je, da bo prišlo do nove fronte v Aziji. Francozi so poslali vojaška ojačenja, Amerikanci vojni material — medtem pa, ko so se zapadne sile posvetovale, ali ne bi slučaj Laos poverile UNO kot je bilo to s Korejo — so pa komunistične čete čez noč spet začele zapuščati ozemlje kraljestva Laos-a. Obenem so Sovjeti uradno izjavili, da nimajo nobenih zvez s tem odporniškim gibanjem. Svetovna javnost stoji pred majhno uganko. Sicer se pa moremo spomniti na sličen primer pred dvema letoma na Koreji, ko so Kitajci kar tako čez noč pobrala šila in kopita. Seveda samo začasno, kot se je pozneje pokazalo. Na Koreji in s jKKlpisom avstrijske državne pogodbe je treba pokazati resnično voljo po miru Taki so glasovi tako iz Washingtona kot iz Londona. To mnenje je poudaril ameriški zunanji minister Dulles in iz Londona je slišati, da bo v teh dneh tudi ministrski predsednik Churchill postavil te pogoje za začetek pogajanj med „petimi”. Predlog za te razgovore je postavil sovjetski zunanji minister Molotov. O sprejemu tega predloga se zapadne sile še niso odločile, ker je del ameriških politikov proti temu, da bi (kot petega) na ta pogajanja vabili tudi komunistično Kitajsko, ki ni član UNO, oziroma jo je UNO v korejskem primeru označila kot napadalko. Angleži bodo pri tem skušali prilivati vode v vino, saj se Angleži tudi z rdečo Kitajsko kot trgovci kar prilično razumejo. V zapadni Evropi politično ozračje jasnejše Pisali smo že o težavah v Bonnu in v Parizu glede odločitve evropskih pogodb o skupni obrambni zvezi z vključitvijo Zapadne Nemčije v to zvezo. Zastoj v Bonnu, katerega je povzročil odklonilen sklep Zveznega sveta, so odpravili s kompromisom. Zvezni svet bo svoje pridržke javil direktno prizadetim vladam, sprejel pa bo pogodbe v načelu. Gen. De Gaulle je po hudem porazu na francoskih volitvah razpustil svojo stranko, ker je obupal, da bi z njo mogel doseči večino v parlamentu in prevzem oblasti, zato bo del njegovih poslancev v naprej podpiralo vlado. Predsednik francoske vlade Mayer pa je napovedal spremembo ustave in sicer v sledečem: predsednik vlade naj dobi pooblastilo, da sme po potrebi parlament razpustiti. Obenem naj sedanji senat dobi večje zakonodajne pravice (zdaj je več ali manj zgolj posvetovalni organ). Odvzem absolutne suverenitete parlamentu bi prinesel večjo trdnost in trajnost francoskim vladam in omogočil hitrejše poslovanje. Ker je tudi De Gaulle v svojem zadnjem govoru poudaril potrebo po ustavnih spremembah, je zelo verjetno, da bi njegovi pristaši v parlamentu podprli Mayer-jevo vlado pri teh prizadevanjih. Tudi odobritev evropskih obrambnih protokolov bo našla v francoskem parlamentu manj opozicije. V Strassbourgu zaseda Evropski svet in se bavi z osnutki bodoče Panevrope. Glede Nemčije je prišlo sicer do nesoglasij — ali naj bonnska vlada zastopa obe Nemčiji ali samo Zapadno, kjer vlada — toda tudi to mednarodno-pravno vprašanje bo našlo svojo rešitev. ... in pri nas v Avstriji Pretekli teden je tudi v notranjepolitičnem življenju prevladovalo predvsem zunanjepolitično vprašanje, ki je za nas važno v dveh točkah: Koliko bo še v naprej dobivala Avstrija ameriške pomoči in pa kdaj bo prišlo morebiti do novih razgovorov o avstrijski državni pogodbi. Pred ameriškim parlamentom je osnutek državnega proračuna, ki se začenja v Ameriki 1. julija in traja do 30. junija naslednjega leta. V tem proračunu mora biti tudi predvidena vsota, ki je potrebna za ino- zemsko pomoč v okviru takozvanega Marshallovega načrta. Ta pomoč bo v prihodnjem ameriškem proračunskem letu znatno zmanjšana in bo do gotove mere pri tem prizadeta tudi Avstrija, četudi zaradi važnosti zemljepisne lege Avstrije proti Vzhodu pomoč ne bo v celoti ukinjena. Vendar bo moral tudi avstrijski finančni minister premišljevati o tem, kako bo uredil avstrijsko gospodarstvo brez stalne in zastonjske ameriške pomoči. Do izboljšanja avstrijskega gospodarstva bo gotovo v precejšnji meri pripomogla izgradnja novih elektrarn. Zato pa bo tudi važno, kako bo uspelo notranje posojilo, ki bo razpisano verjetno koncem meseca maja, in ki naj zagotovi v čim večji meri denarna sredstva za izrabo vodnih sil. To posojilo naj bi s tem tudi zagotovilo pomoč proti brezposelnosti. Ker so socialisti glasovali za ta načrt finančnega ministra dr. Kamitza, katerega so pred volitvami napadali z vso silo, so morali tudi pri OeVP deloma popustiti socialistom. Verjetno bo to pri podaljšanju zakonov o prometu z živili. Ta zakon poteče namreč 30. junija in ga bo treba podaljšati spet za eno leto. Medtem ko je bila preje OeVP proti podaljšanju teh zakonov, pa je podaljšanje teh zakonov zahtevala socialistična stranka, na kar bo sedaj verjetno pristala tudi OeVP. Že prejšnjemu parlamentu je vlada predložila v obravnavanje osnutek zakona o delovnem času. Ker pa je bila poslanska zbornica razpuščena pred obravnavanjem tega zakona, je vlada sedaj osnutek ponovno predložila parlamentu v obravnavanje. Z;< kon predvideva v načelu 48-urni teden z.i moške in 44-urm teden za ženske. Svetovno časopisje razpravlja še vedno o tem, ali je sovjetska vlada resno pripravljena sporazumeti se z Zapadom o vzpostavitvi svetovnega miru ali pa je mogoče to samo taktika. V zvezi s tem skoraj vse časopisje postavlja zahtevo, naj bi zapadne velesile poizkušale z novimi pogajanji o av sirijski državni pogodbi preizkusiti besed' in pozive sovjetske vlade. Ako je Sovjetski zvezi resno na ureditvi sveta, naj to poka že s pripravljenostjo o uspešnih razgovorih za sklenitev avstrijske državne pogodbe. Zato bodo verjetno zapadne velesile predlagale sovjetski vladi, naj bi se nadaljevala pogajanja na podlagi prvotnega osnutka avstrijske državne pogodbe, o kateri je bilo doslej že 258 sej namestnikov zunanjih ministrov. Ureditev gospodarstva Končno časopisje še vedno razpravlja o uspehih odločitve narodne banke o enotni vrednosti za tuja plačilna sredstva na podlagi, da velja en ameriški dolar 26 šilingov. To naj bi bil končni kamen v stavbi o ureditvi denarne vrednosti in o ureditvi avstrijskega gospodarstva. Pri tem moramo reči, da je gospodarstvo urejeno takrat, ako je vzpostavljeno ravnotežje med proizvodnjo in potrošnjo, med uvozom in izvozom, ako nadalje ni skoraj nobene pomembnejše brezposelnosti in pa ako je plačilna zmogljivost prebivalstva v nekem pravem ra/> merju med količinami blaga in denarja. Za vse to pa je potrebna stalnost denarne vrednosti. Ta stalnost denarne vrednosti j< nekak termometer organizma, ki mu pravimo narodno gospodarstvo. Ta organizem je bil v Avstriji dolgo časa bolan zaradi po sledic ran, ki so bile prizadejane organizmu v zadnji svetovni vojni. Razni „zdrav-ni” pa so poizkušali zdraviti ta gospodarski organizem s tem, da so enostavno doličili. koliko stopinj mora kazali termometer za merjenje toplote tega organizma. Zaradi, tega pa seveda gospodarstvo še ni bilo o-zdravljeno. Ko so sedaj določili, da je vreden dolar 26 šilingov, so s tem dosegli znatno pocenitev avstrijskega blaga v inozemstvu in s tem večjo možnost prodaje v inozemstvo. To pa pomeni istočasno tudi podražitev blaga, ki ga mora Avstrija uvažati. Ako p* naj doseže ta sprememba oziroma nova ureditev vrednosti denarja res uspeh, ne snu to pomeniti podražitve življenja. Kakor hitro bi se namreč zvišale cene življenjskih potrebščin, bi temu nujno sledile tudi zahteve po povišanju plač in spet bi se začela ona stara povest o jari kači in steklem polžu: višje cene - večje plače - zmanjšanje denarne vrednosti — višje cene — večje plače itd. Na novi ureditvi gospodarskega tei mometra bomo mogli presoditi, ali je imel prav finančni minister dr. Kamitz ali pa so imeli prav socialisti, ki so sicer tudi glasovali za ta ukrep finančnega ministra, /a govarjali pa so drugačno ozdravljenje go spodarstva. Kdo prodaja Trst? V zadnji številki „Našega tednika” smo pisali na kratko o kongresu Osvobodilne fronte v Ljubljani in o njenem preimenovanju v Socialistično zvezo delovnega ljudstva Slovenije (SZDL). Omenili smo tudi, da so na tem kongresu v zvezi z zamejskimi Slovenci potrdili drugače že znano dejstvo, da naj matična držaya podpira materialno in moralno samo one skupine koroških in primorskih Slovencev in one skupine slovenskih izseljencev, ki se zapišejo socialistom, torej Nemcem ali Italijanom. Ostale Slovence in skupine Slovencev v zamejstvu pa je treba kot ..reakcionarje, vatikanske hlapce, belogardiste itd.” napadati in pobijati. Na omenjenem kongresu je bivši predsednik OF na Tržaškem, Branko Babič, nastopil proti ustvaritvi določila mirovne pogodbe o Svobodnem tržaškem ozemlju in se je izrekel za delitev tega ozemlja med Jugoslavijo in Italijo. Skoraj naravnost je povedal, da je za tako rešitev samo zato, ker so v Trstu precej številne skupine Slovencev, ki ne odobravajo sedanjega režima v Jugoslaviji. Da bi torej delovanje teh skupin prenehalo, naj bi Italija dobila sedanjo cono A Svobodnega tržaškega ozemlja. Dobesedno pravi Branko Babič: ..Osnovni politični okvir slovenskih reakcionarnih krogov v Trstu je brezpogojna ustanovitev STO, kot ga predvideva mirovna pogodba z Italijo. Nobena skrivnost ni, da se za tem stališčem skrivajo težnje teh krogov, da se ohrani to ozemlje kot njihovo in sploh reakcionarno oporišče v borbi proti socialistični Jugoslaviji in proti naprednim silam. — STO je izgubilo svoj pomen, ko so se odnosi med velesilami bistveno menjali. — STO je danes parola ko-minformovske in tržaške emigrantske reakcije. — Zato je jasno in pravilno stališče Jugoslavije glede tega vprašanja v tem, da se to vprašanje reši čimbolj demokratično v okviru sporazuma med Jugoslavijo in Italijo.” Na vse to odgovarja »Demokracija”, glasilo Slovenske demokratske zveze v Trstu in pravi med drugim: „Ako bi se uresničil predlog Br. Babiča, bi bil to edinstveni primer v zgodovini vseh narodov, da matična država svojo narodno manjšino prostovolj- Jugoslavija V zadnji številki »Našega tednika” smo objavili nekaj številk iz podatkov ljudskega šteteja v Jugoslaviji. To štetje, oziroma popis prebivalstva, je bilo dne 31. marca letos. Na ta dan je bilo v Jugoslaviji 16,927.275 prebivalcev. Že avgusta meseca letos bo štela Jugoslavija 17 milijonov prebivalcev. Prvi popis prebivalstva v Jugoslaviji je bil 31. januarja leta 1921. Takrat so našteli 12,465.000 prebivalcev. Ker pa so takrat imeli nekatere dele Dalmacije zasedene še Italijani, so za te kraje vzeli številke od popisa iz leta 1910 in je zato to štetje bilo nepopolno. — Drugi popis prebivalstva je bil 31. marca leta 1931. Takrat je bilo v Jugoslaviji 14,458.000 prebivalcev. — Po svetovni vojni je bil 15. marca 1948 tretji popis prebivalstva (upoštevane so bile pri tem popisu že nove meje). Takrat je imela Jugoslavija 15,772.000 prebivalcev. V 17 le- no in celo z dopadenjem pošilja v narodno smrt. Saj prav isto zahteva ves fašistični in iredentistični tisk, kateremu je Br. Babič postal zaveznik, ko prodaja narodno manjšino. Toda če že prodaja, naj prodaja sebe. Celo lahkoživke prodajajo zgolj sebe, ne pa tudi svojih sester in bratov. —- Tržaški Slovenci zahtevamo zato v zvezi s temi izjavami od merodajnih jasen in končno-veljaven odgovor, kajti molk bi pomenil, da jim je partija več kot lastna zemlja, osebne koristi več kot človeško dostojanstvo!” Svoj odgovor zaključuje »Demokracija” z ugotovitvijo: »Tržaški Slovenci pa bomo živeli tudi takrat, ko bo od raznih poturic ostal samo še žalostni spomin.” Beseda tržaških Slovencev Dne 3. maja je bil v Trstu občni zbor Slovenske demokratske zveze za Svobodno tržaško ozemlje.Na tem občnem zboru je bilo podano poročilo o delu za uveljavljanje vseh narodnostnih in političnih pravic tržaških Slovencev ter za izvedbo vseh določb mirovne pogodbe, ki zadevajo Svobodno tržaško ozemlje. Na tem občnem zboru je bila sprejeta resolucija, ki ugotavlja, da je Branko Babič, referent za vprašanja zamejskih Slovencev v Ljubljani, pozval na kongresu Socialistične zveze delovnega ljudstva Slovenije zamejske Slovence, naj se zlijejo v eno z italijanskim odnosno avstrijskim socialističnim gibanjem. Nato pa resolucija nadaljuje: To je edinstven primer, da uradni zastopniki matičnega naroda pozivajo narodne manjšine v tujini, naj se pokorijo ukazom, ki vodijo v neizogibno narodno smrt. — Zato Slovenska demokratska zveza poziva vse slovenske politične skupine na Tržaškem, ki še vedno sodelujejo z OF, da pretrgajo z njimi vsako zvezo, ker bo slovenski narod sicer upravičeno smatral, da soglašajo s ]x>-litiko, ki zahteva uničenje Svobodnega tržaškega ozemlja in odpravo samostojnega izživljanja zamejskih Slovencev. O tem občnem zboru in o resoluciji bomo še pisali. v številkah tih je znašal prirastek zaradi vojne le nekaj nad 1,300.000 mesto 3 milijone ob normalnem prirastku. V zadnjih petih letih se je število prebivalstva povečalo v Jugoslaviji za 1,155.000. Največje je bilo povečanje v Makedoniji in sicer za 11.3 odst., sledi Črna gora z 11.3 odst., Bosna in Hercegovina z 10.8 odst., Srbija s 7 odst., Slovenija s 5.1 odst., in Hr-vatska s 4.2 odst. Dne 31. marca letos je imela Srbija 6,583.544 prebivalcev, Hrvat-ska 3,913.753, Slovenija 1,462.961, Bosna in Hercegovina 2,843.486, Makedonija 1 milijon 303.906 in črna gora 419.625 prebivalcev. V Sloveniji živi na enem kv. kilometru 79 prebivalcev. V Sloveniji odpade na 1000 moških 1114 žensk, v vsej Jugoslaviji 1061 žensk in v kosovsko-metohijski oblasti le 961 žensk. MLADINA F O TL/J E Na zaključni prireditvi v Št, Rupertu V dneh od 1. do 3. majnika letos so dijaki slovenskega učiteljišča v Trstu obiskali Koroško. Nov svet se je tukaj odpiral mladini, ki raste ob morju. Takoj po prihodu na Koroško, ko so bile tako na italijanski kakor tudi na avstrijski strani opravljene obmejne formalnosti, so se avtobusi usmerili k Osojskemu jezeru. Z vzpenjačo so se vsi razigrani odpeljali Tržačani na Osojščico. Krasen pogled na koroška jezera in na koroške gore je zadivil vse, ki so prišli z juga. Ta pogled sam je potnike že odškodoval za naporno pot v tesnih vozovih. Na Osojščici >.snio našli tudi še nekaj snega, ki je ravno zadostoval za živahno snežno bitko, kjer so mladi dijaki v svoji gibčnosti in svoji borbenosti prekosili svoje profesorje, Žal so urice na Osojščici kar prehitro potekle in pot nas je vodila na Vrbo in po gurski cesti do Bilčovsa. Tu pa se je nudil tržaškim gostom sijajen pogled v Rož, v domovino Miklove Zale — št. Jakob. Čeprav smo prišli šele proti večeru do za-željenega obeda v Bilčovsu, vendar pri tej krasoti narave, ki je bila vsa v cvetju, nismo pogrešali ne jedače in ne pijače. V Bilčovsu pa nas je pri Miklavžu čakalo okusno in obilno kosilo. Tako smo torej zadostili tudi telesnim potrebam v gostoljubni hiši. Seveda je na vsej poti in tudi v Bilčovsu prišla pesem do polne veljave in tu smo Tržačani pokazali, da kaj znamo. Iz Bilčovsa smo preko Kotmare vasi prišli v Celovec, ko se je 1. maja že mračilo. Trudni od dolge vožnje in polni novih vtisov naravnih krasot lepe slovenske domovine smo se napotili na svoja prenočišča, ki so bila za nas vseh devetdeset pripravljena, deloma v mestu, deloma izven mesta. Drugo jutro pa smo se zopet že zgodaj /brali v Celovcu, da se od tam napotimo proti severu, k Gospe Sveti in na Visoko Ostrovico. Kar ločiti se nismo mogli od teh krasot narave in umetnosti in tako zal kratko odmerjeni čas ni več zadostoval, da bi videli še Krko, kakor je bilo to prvotno v načrtu; hoteli smo si pa še podrobneje ogledati koroško metropolo — Celovec. V soboto zvečer pa smo tudi mi Tržačani hoteli videti kulturno prireditev celovških Slovencev v Kolpingovi dvorani, kjer je celovška igralska družina igrala „Svoje-glavčka”. Uspela igra, šaljiva po vsebini, na višku podajanja posameznih vlog, nas je kar vse navdušila. Hoteli pa smo doprinesti tudi svoj delež v pesmi in tako je mešani zbor našega učiteljišča pod vodstvom g. prof. Fileja odpel vrsto narodnih pesmi in koroški poslušalci so tudi nas nagradili z burnim ploskanjem. Za našim zborom je še gospa Čekutova odpela nekaj so-lospevov in g. prof. Čekuta je v šaljivi besedi dvignil razpoloženje polne dvorane na vrhunec. V zadoščenje je bila tako nam kakor tudi celovškim Slovencem ugotovitev vse dvorane, da tako pestre prireditve v Kolpingovi Jaz pa pojdem . . . faz pa pojdem na Koroško, jutri si dopust bom vzel. nihče ne bo tega vedel, da bom „Vindišarje” štel. Mahnil jo bom gor čez Ruše, čez gorovje na Obir. Tam bom vzkliknil: „Ljube duše, mi smo tukaj, ne pa „hier”! Potlej pojdem tja pod Peco, kjer Matjaž z Alenko spi. To ga bom za brado stresel, naj se vendar že zbudi. Nič se mu ni treba bati, saj že čaka nanj Zapad, ker ni „druže”, ne »tovariš”, marveč pravi demokrat. Jezera si bom ogledal, brž ko pridem na ravan, vse vasi in njih imena, kjer je živel prej Slovan. K Gospe Sveti bom poromal, v veličastni božji hram. Tam si bom lepo oddahnil in odložil težo z ram. Za spomin pa knežji kamen še v slovo mi bo dejal: „Ni še rekel čas svoj amen, še naš rod bo tu ostal!” — x — dvorani še ni bilo in kar radi bi ostali v prosti zabavi združeni še naprej. Na žalost pa je težka izguba v smrti slovenskega poslanca Starca narekovala, da moramo pri vsem mladostnem razpoloženju ostati času primerno resni in smo se odločili, da gremo in se odpočijemo. V nedeljo, 3. majnika, pa se je zopet vsa naša skupina zbrala v Škocijanu, da tam opravi nedeljsko službo božjo. Tam smo s svojim petjem pritegnili tudi veliko število domačinov v cerkev. Po maši je bila naša pot namenjena h Klopinjskemu jezeru. Pri hotelu Obir se nam je odprla taka krasota narave, da smo vsi ugotavljali, da je to najlepša točka našega potovanja. Vse drevje v cvetju, pred nami jezero, ob levi domačija kralja Matjaža, Peca, na desni Obir še v snegu. Cankar je imel prav, ko je zapisal, da je Bog pri delitvi naravnih lepot prihranil slovenski zemlji največji del. Po kosilu pa smo hoteli videti še delo slovenske kmetijske gospodinjske šole v Št. Rupertu in zaključno prireditev. Razstava kakor tudi prireditev sta bili po vsebini in obliki taki, da smo spraševali, če je mogoče to triletna šola, ki vrši vse to delo. Ko so nam pojasnili, da se vse to dogaja v šestmesečnih tečajih, se kar nismo mogli načuditi. čestitamo sestram in gojenkam k temu uspehu. Čas je potekel in naši avtobusi so nas zopet odpeljali k sinjemu Jadranu. Temu poročilu našega tržaškega prijatelja bi pa dodali še mi, ki smo kot Korošci doživeli te tri dni potovanja v družbi Tržačanov, svoja opazovanja. Mladina je bila sproščena po jeziku in po srcu. Razpoloženje je bilo res na vsej poti praznično, razposajeno, mladinsko. Pesem je povezovala in odsevala tudi notranjost vsega prazničnega razpoloženja. Občudovali pa smo discipliniranost mladine, ki je pri vsem veselju znala ostati v pravih mejah. Občudovali smo prijateljsko povezanost profesorjev in dijakov in veliko zaupanje, katero gojijo učenci do svojih profesorjev. Mislimo, da je naš govornik ob koncu tega izleta tudi pravilno ugotovil, ko je dejal, da je mladini dala vse to slovenska šola, in da je za mladino velika sreča, življenjska sreča, da morejo obiskovati tako šolo, ki jo v polni meri usposablja za življenje. Pa tudi profesorjem je naša Koroška tako zelo ugajala, da so za počitnice že naročili stanovanja in je to potovanje doprineslo tudi k pospeševanju tujskega prometa. Hvala vam, Tržačani, za obisk. Pridite še! Zaključna prireditev šentruperških tečajnic je bila pravi kulturni užitek. Posvetile so jo trem stvarem, ki so nam drage in so kot ptičkom šumni log in ko rožcam sonce: Mati, domovina, Bog! V prvem delu so se poklonile materam ob zibeli, na njihov god, v bridki tugi za padlim sinom. V vezani in nevezani besedi, v prizorih in pesmih so se vrstile slike materinskega življenja, njenega veselja in njene bridkosti. Drugi del sporeda je bil posvečen domovini. Domovino, kraljico na vojvodskem prestolu, obdajajo kraljične, poosebljajoče naše kulturno bogastvo. Naše doline — Rož, Podjuna, Zilja — zastopane po dekletih v dolinskih nošah, se poklanjajo materi domovini in ji prinesejo v dar cvetje svoje zemlje. Diven je bil pogled na slikoviti oder, poln dekliškega življenja, veselja in ubrane barvitosti. Lepo, prav okusno so se dekletom podajali njihovi, s toliko skrbjo in ljubeznijo pripravljeni dekliški kroji. Svoj višek je dosegla prireditev v tretjem delu. Zbor deklet riše v rezkih besedah vso brezduhovnost in praznoto našega časa, iz njihove srede se porodi krik po rešitvi, po Bogu. Tožba prehaja v molitev in končno izzveni v mladostno zaprisego himne »Povsod Boga”. Kot mogočen val zgrabijo njeni akordi dvorano, ki se spontano dvigne Pastirska koča Postavili so te v zavetje, smehlja se ti samo poletje; pozimi ni nobene poti do tebe, koča na samoti. Razdrapane so tvoje stene in streha čudno razkopana, žlebovi ne držijo vode, ograja — križem razmetana. In vendar ti studenček svira, ki izpod siivih skal izvira; ko je zvečer živina sita, kar sama pride do korita. Stoji leseni križ ob poti, razpelo je že preperelo, preprostega pastirja delo, ki bival tu je na samoti. Nad tabo gorsko cvetje rase in glasno opozarja nase; srebrna luna v skale sije ter izpod njih vodico pije. Limbarski in se v mogočnem zboru pridruži veličastnemu slavospevu. Nad 1200 gledalcev je prisostvovalo obema prireditvama. Med njimi so bili profesorji in dijaki tržaškega slovenskega učiteljišča, z dvorano vred niso štedili s priznanjem. V imenu slovenske centrale je pozdravil navzoče goste in domačine, došle iz vseh predelov dežele, g. dr. Vinko Zwitter in prireditev uvedel in jo zajel še v kratkem govoru, kjer je izvajal: Drzne so bile šentruperške tečajnice z zamislijo svoje prireditve. V svoji zadnji knjigi šele se je Ivan Cankar izpovedal o svojih pravih vzorih matere, domovine in Boga. Ivan Pregelj je svojo najlepšo pesnitev posvetil najsvetejšemu, kar imamo: materi. In mi, navadni zemljani, kaj še vemo mi o trozvezdju resničnega idealizma! Najdražje, kar imamo, so matere-žrtvenice, so rojaki, ki mislijo, delajo ali molijo tudi za svoj narod, in so duhovni očetje in matere v službi Najvišjega. Zahvala njim hoče biti ta zaključna prireditev. Bodrilo pa mladini, naj voli katoliško občestvenost, socializem ljubezni in pravice. Mladina je bodočnost in v njej nam bo plačilo za naše delo, našo vzgojo in našo žrtev. Krasna prireditev je spričevalo izvan-rednih mladih talentov in bo nemara s šentjakobsko vred izhodišče napovedujočega se mladinskega organiziranega hotenja in delovanja. Zlata pesem Pevovodja kukavica, pevci kosi in penice ter kraljiček in sinice — in škrjanček žvrgoli ... To je spev, poln radosti! In spominčica zapleše, jurčki, zvončki ji sledijo, vse marjetice vrtije se presrečne tam po gaju, vse že sanjajo o maju — Moja duša kakor vetrič v stvarstvu zadaj opojna plove, nade oživijo nove — kakor vonj spi na cvetlici ljuba sreča mi na lici... Valentin Polanšck PREGOVORI Največje nesreče prinaša obrekljiv jezik. * Boljša je samota kakor pa slaba druščina. * Najboljši je oni človek, ki se boji Boga. J. Š. Baar — Al. Nemec: ZEMLJA IN LJUDJE ROMAN (Sedemnajsto nadaljevanje) Cimbura je čez noč ostal pri Piksovih. V sadovnjaku je izkopal jamo, vanjo je zagrebel poginulo žival. Sam je bedel v hlevu in opazoval spečo in mirno dihajočo živino. Sam, popolnoma sam se je dolgo v noč razgovarjal z Marjanko. Zjutraj je vso živino v hlevu sam nakrmil in ni odšel, dokler se ni prepričal, da je nevarnost povsem odstranjena. Nato je s povešeno glavo stopal proti Hradišču. Stopil je naravnost v sobo, kjer so pravkar pozajtrkovali, pred vsemi je stopil k mizi, se obrnil h gospodarju in z žalostnim, resnim glasom rekel: »Tak, gospodar, prišel je čas — jaz bom odšel od vas!” Vsi so začudeni obrnili oči v Jana. Samo Kovanda se je nasmehnil in dejal: »Poznam tvoje srce in sem vedel, da te ta nesreča omehča, da za gotovo zgubimo Jana, ki ga imamo radi kot brata. Pojdi, Jane, čim prej pojdeš, tem zaslužneje delo opraviš, to ti pravim, ne da bi te podil od hiše. Težko bo najino slovo! Toda smilijo se mi Piksovi otroci in posestvo.” * Ni pretekel niti mesec in v putimski cerkvi sv. Lovrenca je bil dne dvajsetega oktobra 1858 poročen Jan Cimbura z vdovo Marijo Piksovo. V njegovem življenju pa se je začela druga doba. DRUGI DEL L V nedeljo po poroki so imeli pri Piksovih prijateljski obed. Poroka je minila tiho. Zato pa je k prijateljskemu obedu prišlo vse sorodstvo. Prišli so Janovi bratje in sestre iz Semič, prišli so tudi Piksovi semičkim pokazat, da se ne jezijo na Cimburov rod, katerih eden se je usedel na kos njihovega imetja. Tudi obe Marjankini sestri sta bili tu. Prišli sta gledat novega svaka in predvsem to, kaj bo prinesel k hiši. »Tako ima naša hiša že tretje ime. Nekdaj se je tu reklo pri Soukupu, potem pri Piksu, zdaj bo pa pri Cimburi,” je ujedljivo govorila Anka, ki je bila poročena nekje za vodo. »Če bi naš atek to videli!” je vila roke druga in obrnila oči v nizek strop. Toda nikdo jima ni odgovoril, molče so jima vsi odpustili to zbadanje, kajti vedeli so, da prijateljskega obeda ne smejo greniti z nobeno grenkobo. V stolpu je zazvonilo poldne. Tedaj so vsi vstali in novi gospodar je glasno molil »Angel Gospodov”. Ko je počasi končaval, ko je že molil besede »Po Kristusu Gospodu našem” in bi moral samo še reči »Amen” — je zdajci močno zadonelo: »Dosti!” In v ospredje je stopil kmet Kovanda, pri katerem je Cimbura v Hradišču služil. Postavil se je v sredo sobe in spregovoril: »Preden složno sedemo k prijateljski Cimburovi mizi, naj vidijo vsi prijatelji in sosedje, od blizu in daleč, kaj novi gospodar prinaša k hiši! Brat, položi mu na roko njegovo doto!" Na ta poziv je Janov najstarejši brat vzel iz žepa molitvenik in naštel iz njega deset stotakov na mizo. Nekoliko jih je pridržal v roki in z ginjenim glasom spregovoril: »Dragi brat, naš ljubi oče — Bog mu daj nebesa — je v življenju tudi mislil nate in je določil čedno doto zate! Kot vele nam stari običaji prava, s teboj gresta v novi dom volička, pluga dva in krava! Občina ocenila je to na tisoč kron — in tu jih dam ti — vzemi!” in je zložil stotake v vrsto. »Kar povem vam, to gotovo ni sramota,” se je znova oglasil Kovanda, držeč tudi on v roki molitvenik. »Janu zrasla pri meni čedna je vsota. Skupaj sva pri eni mizi jedla, družno se pehala, pošteno vedno sva se vedla in se spoštovala, za delo mu denar, za vernost dajem čast. Jane, brat moj! Vzemi, kar je tvoja last!” In v globoki tišini je tudi Kovanda naštel na poribano javorjevo mizo tisoč pet sto goldinarjev. Da ne bi žalil, Cimbura svoje dote ni niti preštel. Zravnal in zganil je šušteče bankovce v zvitek in držeč jih v levici, kakor da so navaden papir, se je preprosto zahvalil: »Bog ti plačaj, brat, Bog vam povrni, stric,” ter se obrnil k ženi in ji naročil: »Marjanka, daj mi ključe!” In žena mu je izročila dva kakor srebro svetla ključa. Cimbura je z njima stopil v kot, kjer je bila pod križem v zid vdelana trodelna omarica. Odprl je hrastova vratca, vtaknil en ključ v žep, drugega pa izročil ženi. »Marjanka moja! Vse, kar je moje, naj bo tudi tvoje. Vse imetje nama vedno skupno bodi, tudi duša in telo naj k temu cilju vodil” ji je gorko dejal in jo poljubil na čelo. (Nadaljevanje na 4. strani) CELOVEC Nedeljska služba božja je ob pol deveti uri vsako nedeljo v slovenski cerkvi v Prie-sterhaušgasse. Majniika pobožnost je vsako soboto, nedeljo in praznik ob pol 8. uri zvečer. GOZDANJE Sicer se bolj poredkoma oglašamo v »Našem tedniku”, toliko pa še vendar, da povemo, da še živimo. Danes bi radi na kratko povedali, kaj smo v tem letu že doživeli oz., kaj se je pri nas že letos dogodilo. V februarju je tudi pri nas močno razsajala gripa, pri tem se je bolezen nekaterih lotila bolj močno, drugih zopet le manj. — Letos smo imeli že dva pogreba. Prvi je bil dne 26. februarja. Pokopali smo Jožefa Treffnerja, pd. Kopajnika v črešnjah. Bil je že dalje časa bolan in nazadnje se je pridružila še gripa, ki je povzročila smrt. Rajni je bil iz protestantovske družine, zaradi ženitve pa je prestopil pozneje h katoliški veri in je tudi vedno ostal zvest katoliški veri. Drugi pogreb je bil dne 8. aprila, ko smo pokopali mater Klaro Dragašnik, pd. Čep- Traktorji tipov Fent, Diesel Ross in Steyr in vsi dodatni ter priklopni stroji ter orodje. Stroji za razsipanje hlevskega gnoja. Diesel-, bencin- in elektromotorji. JOHAN LOHŠEK ZAGORJE - ST. LIPS, P. EBERNDORF Zahtevajte brezplačne cenike — Ugodni plačilni pogoji. — Prodajam tudi na obroke činjo v črezpoljah. Stari so bili 89 let in že 4 leta so bili priklenjeni na posteljo. Že od leta 1904 so bili vdova. Zdaj jih je Bog odrešil bolezni in truda ter trpljenja. Dva zvona smo dobili. Na dan sv. Jožefa so jih pripeljali in v nedeljo navrh, to je dne 22. marca, so jih blagoslovili in potegnili v stolp. Enega so krstili za Mihaela, drugega pa za Jožefa. Če bomo pa spravili še toliko denarja skupaj, bomo pa kupili še en zvon. Ta naj bi bil še za 200 kg težji, kakor pa ta dva, ki že visita. Ta dva tehtata skupno 600 kg in sta stala skupno 30.000 šilingov. Imeli smo letos tudi že nekaj porok. Zadnja je bila v nedeljo, dne 26. aprila. Poročila se je Rozija Dragašnik, pd. Ru-maševa, sestra našega novomašnika, č. gospoda Hanzeja. Poročila se je z učiteljem na Gozdanjah, gospodom Kristjanom Zei-chen. Poroka je bila na Otoku ob Vrbskem jezeru, svatba pa je bila na nevestinem domu. Želimo novoporočencema obilo sreče in blagoslova božjega. Poročal je nevestin brat. Kakor še do sedaj kaže, bodo imele preše v jeseni dosti dela. Drevje lepo cvete, upajmo, da bo tudi lepo odcvetelo in da tudi pozneje ne bo prišla kaka nesreča. Pa to je še vse v božjih rokah. SELE Oče in brat sta mu umrla med vojno, šest sester pa se mu je zaporedoma omožilo od hiše. Tako je Spod. Jugov Mirko ostal sam z oslabelo materjo. Kako je bila torej Spod. Jugovi hiši potrebna mlada gospodinja in s 26 leti — tako je modroval Mirko sam pri sebi —- sem že dosegel dobo, ko si naj ustanovim lastno družino. Zato je dne 5. maja stopil s Šerjakovo Marto pred poročni oltar in njun dobri hišni prijatelj, pliberški kaplan č. g. Franc Jančar, je njun zakon blagoslovil. Po posredovanju č. g. dr. Robiča je tudi sv. oče iz Rima poslal mlademu poročnemu paru svoj poseben blagoslov. Nevesti je šele pred dvema mesecema umrl oče, zato se je ženitovanje pri Mažeju vršilo brez hrupa godcev in plesa, pa kljub temu v veselem razpoloženju. Mlada gospodinja se je izšolala v gospodinjski šoli č. šolskih sester v St. Jakobu, zato smo prepričani, da bo s pridnostjo in poštenjem držala, kakor pravi pregovor, tri vogle hiše pokonci. Bog daj obilo sreče! OBIRSKO Prvo nedeljo meseca maja smo imeli na Obirskem možje in fantje duhovno obnovo. Trajala je en dan in smo se je polnoštevilno udeležili. Imeli smo tri sv. maše in pet pridig. — Že takoj po prvi pridigi nam je bilo težko, da je pridige že konec. Tako jasno so nam bili podani nauki in zgle- letna bilanca strahu v Avstriji: prometnih nezgod...................... 33.282 mrtvih .................................. 937 ranjenih ............................. 25.209 Zato: previdnost in zavarovanje! di verskega življenja, da se mora navdušiti vsak fant in vsak mož. Navdušiti se mora ne samo za izpolnjevanje svojih verskih dolžnosti, ampak tudi za žrtve in odpovedi. Opoldne smo ostali vsi na Obirskem, hrano smo si za ta dan prinesli s seboj. Popoldne smo nato poslušali globoke misli o večnih resnicah ter o milosti, ki nam jih Jezus deli v sv. Cerkvi. Stanovski nauk je bil zlasti za nas fante zlata vreden. Koliko vprašanj se stavi mlademu fantu v življenju in prepričani smo, da so nam bila vsa vprašanja moralnega življenja razložna v lahko razumljivi obliki. — Pri večerni sv. maši smo skupno pristopili k sv. obhajilu, po sv. maši pa smo se vsi fantje in možje posvetili Srcu Jezusovemu. Res iz srca smo po sv. maši zapeli zahvalno pesem pred Jezusom na oltarju in srečni smo se zvečer vračali na svoje domove. Kar prehitro nam je minil ta lepi stanovski dan. Sedaj pa je naša naloga, da v naših družinah versko življenje izpopolnimo in da celo faro v mesecu juniju posvetimo božjemu Srcu. Možje in fantje se lepo zahvaljujemo gospodu misijonarju, ki nas je tako lepo poučil in navdušil. Prav tako pa smo iz srca tudi hvaležni našemu gospodu dušnemu pastirju, ki nam je ta dan pripravil in ga tako lepo organiziral. Naj se sedaj skupaj z nami veseli lepega uspeha. ŽIT ARA VAS Poročali smo že v »Našem tedniku”, da je začelo že pred daljšim časom podjetje Campidell z obnovitvenima deli v naši farni cerkvi v Žitari vasi. Medtem so dela že znatno napredovala, zato pa hočemo danes o tem spet nekaj poročati. Predvsem je bilo izvršeno delo obnove na glavnem oltarju. V nedeljo, dne 17. maja, bo tako mogoče izročiti oltar spet njegovemu vzvišenemu namenu. Upravičeno smemo pričakovati, da se bodo za to sloves- nost zbrali verniki iz bližnje in daljne oko-lice v čim večjem številu v farni cerkvi v Žitari vasi. Obnovitvena dela so se zelo dobro posrečila, zlasti odlikuje dela v glavnem oltarju novi marmor. Tudi stranski oltarji so že v najmoder-neje urejeni delavnici podjetja Campidell v Bistrici ob Dravi in jih obnavljajo. Kostume in plašče iz balonske svile priporoča W A L C H E R CELOVEC, lO.-Oktober Strassc 2 Lastna delavnica Zato pa tega dela tudi ni mogoče izvršiti v kratkem času, ako naj bo temeljito, trajno in dobro. Tudi angeli ter še razni sestavni deli so v delavnici mojstra Campidella in čakajo tam, da bodo prišli lepo obnovljeni iz mojstrske roke umetnikov. O obnovitvenih delih v Žitari vasi bomo mogli še marsikaj zanimivega poročati, kar bo gotovo zanimalo vse bralce »Našega tednika”. Zato bomo pozneje po izvršenem delu priobčili v »Našem tedniku” tudi kako sliko. Ko bo pa cerkev tako lepo obnovljena, naj ne pozabijo verniki, da to delo zahteva mnogo žrtev tudi z njihovi strani. Kakor se moramo vsem vernikom zahvaliti, da so s svojimi žrtvami in darovi omogočili tako lepo delo, jih prosimo, da v svoji dobrotljivosti ne omagajo in tako omogočijo, da bomo mogli začeto delo obnove čim lepše in čim hitreje dovršiti. ŽVABEK (Sv. Mesto) Vsako leto obhajamo na ponedeljek pred Binkoštmi na Sv. Mestu (letos 18. maja), velik shod vernikov in romarjev iz bližnje in daljne okolice. Ljudstvo imenuje ta. dan: Št. Otovo. Na ta dan pridejo procesije na Sv. Mesto iz Žvabeka in Suhe, ir Vogerč, Pliberka in Šmihela, iz Gorenč, Rude in Grebinjskega kloštra. Pred prva svetovno vojno so prihajali ljudje celo ir župnij Mežiške in Dravske doline. Sv. Mesto je starodavna božja pot Matere božje. Do Matere božje na Sv. Mestu je imelo in še ima naše ljudstvo veliko zaupanje. Pred letom dni je Mati božja dobila v dar od vernikov dva nova zvona, ki sedaj tako milo doneča pozdravljata ra marje in vabita k Mariji. ^Kij([ac£er!T{ingsl\Btxiu svetlo in temno dobile povsod »Amen!” so šele sedaj vsi končali molitev in se pokrižali. Tako je bilo vpričo mož, žena in otrok, brez pobotnic in obveznosti, brez poročnih dogovorov in pogodb, brez podpisov in kolkov in zato sklicanih prič, dovršeno to pomenljivo pravno dejanje. Ženske so z belimi prti pogrnile mizo v kotu in še druge za danes izposojene mize. Resno razpoloženje je prenehalo, govor je zgubil slavnostno zanesenost, po sobi je zadišala »juha s krpicami” in vsi so prijeli za svetle žlice. Ko so pojedli juho, se je v odmoru razpletel pogovor. Začele so ženske. »Ne kravo, ampak žrebico bi moral dobiti, ker pri nas redimo konje,” se je oglasila Ana. Kovanda jo je ošinil z zvitim pogledom, toda takoj obrnil glavo in gledal skozi okno na vas, kot da je ni slišal. Zunaj je svetilo medlo jesensko sonce. Na soncu se je igralo nekaj otrok in na zeleni ruši so se pasle velike gosi, lepe, bele, ki so jih določili, da prezimijo in spomladi zvalijo jate rumenih žibkov. Obed se je nadaljeval. Na vrsto je prišla govedina v sladki mandeljnovi omaki, nato koštrunovina v kisu in končno pečeni odojki z novim, letošnjim zeljem. Hrano so tlačili v želodce z zalogaji kruha, s pivom jo zalivali in belili z dovtipi. »Kaj neki stric danes vrta?” je mislil Jan in opazoval Ko-vando, kakor venomer koprneče gleda skozi okno. Samo na pol posluša, pogovarja se raztreseno in kakor da samo z enim očesom gleda po sobi. Ob pol treh se je iz cerkvenega stolpa oglasil zvon. „K blagoslovu zvoni,” je spregovoril Jan, »bodite zahvaljeni!” Dali smo iz srca radi, kar smo zmogli in imeli!” »Ko bi takega kruha vedno imeli.” „Z omako bi knezu postreči smeli." »Da, komaj pri knezu so danes tako dobro jeli.” »Za vse pa bomo Bogu hvalo peli,” je z mirnim nasmehom pretrgal Jan hvalospev in je začel moliti. »Zenske, me pojdemo v cerkev,” je rekla gospodinja, »moški pa posedite pri pivu in kadite.” Tedaj se je zunaj razlegel vesel konjski rezget, kot bi kdo visoko zavriskal. »Kdo je prišel?” so vpraševali in se ozirali skozi okno na dvorišče. Obokana vrata ob Piksovem poslopju so bila na ste-žaj odprta, ker je bil danes v hiši vsakdo dobrodošel — krila vrat so bila pritrjena s količem, da jih niti veter ne bi mogel zapreti. Taka je navada ob proščenju, krstu in svatbi. Med temi vrati, prav pod obokom, je stala Divja in Ko-vandov pastir se je trudil, da bi ji snel praznično uzdo. Kobila je bila nemirna, vzdigovala je glavo, z nozdrvmi sesala zrak in ga izdihavala, kakor da hoče dognati duh okolice. »Divja — ti si tukaj? Kako pa si prišla sem? Ali si prišla po strička? — To je prehitro!” jo je nagovoril z dobrohotnim glasom Cimbura in iztegnil po njej roke. »Ah, to vam je bil pogled na ta dva, ko sta se po enem tednu spet videla,” je neizmerno rad vedno pripovedoval o tem Kovanda in vselej so mu pri tem solze stopile v oči. »Kobila je veselo, kratko in nalahko rezgetala, švigala z repom, se prestopala na mestu in po vsem telesu drhtela. A kaj šele Jan! Objel jo je okoli vratu, se stisnil k njej, ji s prsti prebiral grivo, trepljal po plečih, kako je kaj nakrmljena in napojena, dvigal ji noge in pogledal, kako je podkovana. ,Ti moja zlata,’ ji je govoril, .upadla si, shujšala si, pojdi, da te nakrmim, nasul ti bom belega ovsa, dvakrat oplanega, čistega kakor pšeno,’ ,In kobila — nehvaležnica moja — vam je capljala za njim v tuj hlev kakor ovčka veselo in pokorno. O, to vam je bil pogled," je kon-čaval Kovanda. In res je bilo tako. »Pes ne more biti bolj domač.” »Po svetu bi lahko šel in nastopal z njo.” »Star sem že, mnogo sem že videl, videl sem v Stekni generala Vindišgreca, kako je jezdil okoli gradu na terasi, vsaj deset sežnjev visoki, lasje so se mi tedaj ježili od strahu, toda oči nisem mogel odtrgati od čilega konja, ampak danes mi je srce zatrepetalo, ko sem zagledal to nenadno snidenje.” Tako so potem govorili kmetje, sedeč po kosilu v veliki sobi pri Piksovih, in si pripovedovali zanimive zgodbe iz življenja konj, ki so jih vsi imeli in ljubili. Blagoslov je že zdavnaj minil, ko se je Kovanda dvignil in se namenil'oditi. »Tako, fant, sedaj pa grem,” je dejal. Jan je skočil pokonci. »Trenutek, samo hipec še počakajte, grem gledat, če se je kobila že najedla.” In preden je mogel Kovanda spregovoriti samo besedo, je gospodar stekel skozi vrata. S krtačo jo je v hlevu otrl in že jo žalosten odvezoval od jasli. »Kovandu bom dejal, naj čuva nad tabo kakor nad očesom. Molči in ne rezgetaj, ker sicer me premaga jok, in pozdravi Dobraka," ji je govoril med potjo in jo peljal k lesenemu koritu ob vodnjaku. Nekajkrat je pognal kljuko in že je šumel curek bistre vode. Kobila je željno pila. »Čemu pa si jo prignal ven?” ga je takoj spred hiše resno vprašal Kovanda, ki je stal tam pripravljen za na pot — s palico v eni in s čepico v drugi roki, »rekel sem, da pojdem, ne, da bom jezdil.” (Dalje prihodnjič) BISTRICA Dne 9. majnika 1953 sta bila poročena v tukajšnji župnijski cerkvi Alojzij Čebular, delavec pri Krautu na Bistrici, rojen v župniji Št. Vid pri Stični, in Ana Gorenc kuharica pri Krautu na Bistrici, rojena v Holandiji. Za priči sta bila Maks Mačic, nastavljenec pri Krautu in Alojzij Kristan, delavec pri Krautu. Poročal je preč. g. kaplan Alojzij Nemec. Obilo sreče in blagoslova v novem stanu! „ia vsaka puhka punci ca/d{!" ZA 50.000 S RAZPISANIH NAGRAD AVSTRIJSKEGA ČEVLJARSTVA Pogoji za udeležbo v vseh trgovinah s čevlji , ŠT. JURIJ PRI LIBUČAH Nekako okrog polnoči od 2. na 3. maj je iz neznanega vzroka izbruhnil v št. Juriju pri Libučah požar v stanovanjskem poslopju vlg. Maček. Hiša in gospodarsko poslopje, ki sta bila v kratkem popolnoma uničena, sta bila zadnje čase brez stanovalcev, saj je bilo posestvo prodano. Ker se je to zgodilo v času in na kraju, kjer v nočnih urah nihče ne hodi zunaj — saj je meja oddaljena od poslopij komaj nekaj metrov — sumijo, da je bil ogenj podtaknjen. To se da sklepati tudi iz tega, ker je bilo okno sneto in prislonjeno na drevo: v smeri proti meji. Izgleda, da so bili zK kovci kaki prenapeteži, ki so hoteli krešo vati v škodo siromakov, katerim je ostalo sedaj golo zidovje ter nerabno železje stroje;' in orodja. Ko se je raznesla po deželi vest o smrtni poškodbi bivšega slovenskega poslanca in župnika Janeza Starca, so od vseh strani fare in iz vseh delov dežele prinašali cvetje in vence k njegovi krsti, ki je bila postavljena v farni cerkvi, kateri je pokojni posvetil svoje moči do zadnjega dne. Farami so se ob krsti uro za uro zbirali k iskreni molitvi za svojega pokojnega župnika. Dne 6. majnika pa je jel narod prihajati od vseh strani z vsemi prevoznimi sredstvi. Prišli so njegovi sorodniki in ožji rojaki iz Podjune, njegovi bivši farani iz Hodiš, njegovi duhovni sobratje, katerih se je zbralo nad 50, njegovi kulturni in politični sodelavci. Šolska mladina iz št. Lenarta se je z vsem učiteljskim zborom udeležila pogreba. V sprevodu so šli žandarji in cariniki ter požarna bramba. Trije pevski zbori so spremljali pokojnega na njegovi zadnji poti, zbor iz št. Lenarta, zbor iz Hodiš in zbor iz Brnce, vsi zbori so ob grobu odpeli žalostinke in mu tako izkazali zadnjo čast. Iz cerkve se je razvil svečan sprevod s pokojnim župnikom po poti, po kateri se navadno vrši velikonočna procesija. Čeprav je bila pot razmerno dolga, so se vendar prvi že vračali k cerkvi , ko so zadnji od tam odhajali. Ob odprtem grobu je prvi spregovoril dekan za Beljak-okolico g. prošt Ninaus v nemškem jeziku in v svojem nagovoru poudaril, da je pokojnik do zadnje ure služil svoji fani in svojemu Gospodu. Udaril bom pastirja . . . Nato je povzel besedo župnik iz Šmiklav-ža na Dravi, g. Avgust čebul. Ob njegovem govoru se je ves narod ob grobu sklonil v globoki žalosti. „Udaril bom pastii -p ja,” je dejal govornik, „in res ga je udaril r .in tako vidno, da bi tudi ovce morale ta udarec videti in razumeti! ,Ovce’ so med skalami pobrale svojega pastirja in tako tudi vidno pokazale, kako so povezane s svojim dušnim pastirjem. Sedaj v maju, ko se zbuja vsa narava k novemu življenju, je Gospod poslal nam vsem vidno znamenje, da je on gospodar nad življenjem in smrtjo. Vse svoje moči je pokojni skozi desetletja daroval svojim faranom, daroval svojemu narodu in danes lega v domačo zemljo, da se odpočije od vseh življenjskih naporov, od vseh preganjanj, katerim je bil izpostavljen.” Za župnikom čebulom se je v imenu ho-diške fare poslovil od bivšega hodiškega župnika sedanju tamošnji župnik Lovro Kašelj in posebno naglasil, da velik del hodi-ških faranov šele sedaj spoznava, kaj so imele Hodiše v gospodu Starcu in da se to spoznanje pojavlja tudi pri tistih, ki so leta 1938 njegov izgon iz dežele zagovarjali. Tinjski prošt Anton Benetek je govoril v imenu Sodalitete, združenja slovenskih duhovnikov in v imenu Družbe sv. Mohorja. Obnovljena Mohorjeva tiskarna izpričuje tudi hotenje pokojnega župnika Starca. On je v globoki veri o važnosti dobre knjige stal med prvoboritelji za tiskarno. ; I ■" ' ' , I Bil je eden najboljših . . . V imenu koroških Slovencev in pred vsem v imenu Narodnega sveta se je od pokojnika poslovil g. prof. dr. Vinko Zvvitter j s sledečimi besedami: j „V letošnjem letu pokopavamo tretjega j in največjega izmed rodoljubov. Za Jankom Lepušicem in Jakom Reichmanom izročamo domači zemlji našega prvoborite-Ija, župnika in poslanca Ivana Starca. Zdi se, da nam Previdnost božja spričo tolikih izgub veli, naj si osvojimo resnico, da je tudi narod božja zamisel. Nekje v davnini rojen v božjem naročju rajža tudi narod skozi tuzemsko življenje pred božji prestol. Najboljši iz njegovih vrst so tara njegovi božji poslanci in priprošnjiki, mogočnejši in uspešnejši od tuzemskih poslancev. še vidimo pred seboj župnika in poslanca Starca: moške postave, prodornega pogleda, z navdušujočo in nasvetujočo očetovsko besedo. V pokojniku so poosebljene najboljše lastnosti našega podjunskega ljudstva. V desetorici sinov in hčera ga je kmečka mati vzgojila pod kmečko streho v skromnosti v dobrega Slovenca, vernega katoličana, v katoliškega duhovnika. Bil je učenec velikega socialnega apostola Slovencev, Janeza Ev. Kreka, morda med nami najboljši njegov učenec. Po njem je tudi posnemal njegovo neverjetno vsestranost in si osvojil vsestransko znanje. V Hodišah stoji kamniti spomenik njegovega kulturnega prizadevanja — dom sv. Jožefa. Hodiška in šentlenar-ska posojilnica sta sad njegovega truda. V razdobju obeh svetovnnh vojn je bil naš narodni prvoboritelj in se zavzemal za naše pravice v deželnem zboru, na zborovanjih in sejah, naše pravice je branil v listih in revijah, zanje se je boril na številnih manjšinskih kongresih predvojne dobe. Ob vsej tej vsestranosti pa je bil vzoren, globok in očetovsko dober duhovnik. Naš narodni prvoboritelj, podjunska grča, si je izbral grob tam, kjer se poljubljata Zilja in Rož. Kot da bi še s svojo smrtjo hotel zajeti vso svojo ljubljeno domovino in nam govoriti še iz groba svoj zadnji poziv: Vi vsi, ki ste seme izkrvavelega naroda, mislite samo eno, kako boste udejstvili v svojem zasebnem in javnem življenju katoliško ljubezen in katoliško pravico! Le v tej ljubezni in pravici je vaša bodočnost in vaša rast! Koroški Slovenci se rajnemu voditelju ob njegovem grobu zahvaljujemo za vse Komaj so utihnili zvonovi v št. Lenartu pri 7 studencih, ki so oznanili smrt voditelja koroških Slovencev, že je smrt zahtevala novo žrtev. V št. Jakobu v Rožu je umrl v sredo, dne 6. maja, popoldne ob pol 3. uri šentjakobski župnik in dekan rožeške dekanije, konzistorialni svetnik preč. g. Franc Ser. Šenk. Na Jezerskem je bil rajni dekan rojen pred 70 leti, tam je rastel in hodil v ljudsko šolo. Po končani gimnaziji v Kranju je vstopil v celovško bogoslovje in v doma- n j ego ve žrtve in pobude. Slava njegovemu imenu in spominu!” Za farni odbor je govoril gospodar Ma-jerč, kakor smo že zadnjič poročali. Tako počiva sedaj naš voditelj, ki je tako zelo ljubil svojo domovino in svoj rod, kot Podjunčan na meja med Rožom in Ziljo, da tako izpričuje skrb, katero je vse svoje življenje posvečal vsem trem dolinam. Težko bomo pogrešali našega sotrudnika in svetovalca, g. Starca. Težko ga bo pogrešal njegov brat Štefan, ki je zgubil z Janezom že šestega brata, pogrešale ga bodo sestre, pogrešale ga bodo Mokrije, pogrešali ga bomo vsi koroški Slovenci. Starc nam je bil vsem vzor nesebičnega delavca, on je bil utelešenje neizmernega idealizma, ki v vsem svojem življenju ni poznal udobja, pač pa delo, ki je dostikrat povezovalo dan z dnevom brez noči. Tem bolj važne pa so za nas koroške Slovence besede, ki jih je govoril na zadnjih posvetovanjih mesece januarja, februarja in marca tega leta. O teh njegovih govorih pa bomo v našem listu še pisali. Starčev duh ostane naš duh, njegovo hotenje je naše hotenje in naša dolžnost je, da njegovo delo nadaljujemo. či cerkvi je v poletju leta 1908 daroval prvo sv. mašo. Postal je kaplan v črni, župni upravitelj v št. Petru pri Grabštanju in župnik v Slov. Plajberku, od koder je pred tridesetimi leti prišel v št. Jakob v Rožu. Tam je deloval, tam so ga vsi vzljubili, tam je vzgajal rod za rodom. Med vojno je moral zapustiti župnijo in se je šele po zlomu nacizma spet povrnil med svojo farno družino. Zadnja leta je bolehal, toda z delom ni nikdar prenehal in nikdar ni pokazal in pripovedoval, koliko v resnici trpi. šele zadnjo zimo ga je bolezen toliko premagala, da je iskal pomoči v bolnici, toda bilo je že prepozno, oslabljena narava ni več premagala bolezni. Kako je bil rajni priljubljen, je pokazal pogreb v soboto, dne 9. maja. Že dolgo pred 10. uro so se zbirale množice vernikov na dvorišču župnišča v Št. Jakobu, vsak se je hotel še enkrat posloviti od pokojnega dekana, ki je počival na mrtvaškem odru v kapelici šentjakobskega župnišča. Vsa kapelica je bila spremenjena v en sam žalni vrt cvetja in vencev, ki so jih darovale vse vasi obširne šentjakobske župnije. S temi venci so hoteli vsi farani, vsaka vas posebej, povedati še enkrat svojo ljubezen do pokojnega župnika. Vse dni, ko je ležal pokojni dekan v kapelici, so prihajale trume vernikov, ga kropile in molile v slovo. Žalni sprevod je vodil mil. g. kanonik dr. Rudolf Bliiml, ki je zastopal tudi prezv. škofa, ki se zaradi birmovanja ni mogel sam udeležiti pogreba. Pevci domačega pevskega zbora so zapeli „Vigred se povrne”, ko se je začel pomikati sprevod od župnišča. Okrog 40 duhovnikov je bilo v sprevodu in pokojnega so spremljale množice vernikov iz Roža, Zilje in Podjune, zlasti iz vseh krajev, kjer je pokojni deloval kot dušni pastir. Gasilci so nosili krsto, ki so jo spremljali tudi zastopniki občine, orož-ništva in carine. Šolska mladina je bila zbrana polnoštevilno. Po slovesni sv. maši zadušnici je bil pogreb. Ob grobu je govoril najpreje pliber-ški župnik in dekan prošt L. Trabesinger. Orisa1! je veliko ljubezen pokojnega do vseh faranov in njegovo delavnost ter skrb za dušno dobro faranov. Zato pa tudi danes težko doumemo, da tega dobrega dušnega pastirja ni več med nami. Za njim se je y imenu šentjakobske fare poslovil od pokojnega župni upravitelj D. česen, ki je orisal pretresljivo zlasti zadnje dni življenja in trpljenja pokojnega dekana. Še na zadnjo uro je spomin rajnega pohitel od vasi do vasi šentjakobske župnije in se od vsake posebej poslovil, predno je za vedno odšel od nas, da sedaj pri Bogu gleda na nas ter prosi za nas, da bi se ravnali po njegovih navodilih. V imenu sošolcev iz bogoslovja se je poslovil še župnik dr. J. Ogris, v imenu dekanijske duhovščine dr. Janko Hornbock, nato še zastopnik farne mladine in šentjakobski župan v imenu občine. V imenu Narodnega sveta koroških Slovencev se je pokojnemu zahvalil za vse njegovo delo tajnik Narodnega sveta dr. Val. Inzko. Pretresljivo je zadonela še žalostinka „Jaz sem vstajenje” in žalostinka nemškega pevskega zbora. V pomladnih žarkih opoldanskega sonca so se topile snežinke, ki jih je veter prinesel kakor v zadnji pozdrav sem od snež-nikov, od domačih gora, in so padale kot solze v sveži grob. V žalosti so se tudi poslavljali verniki od groba svojega župnika, kateremu so obljubili, da ga ne bodo pozabili, da se bodo ravnali po njegovih navodilih. Naj bo Bog večno plačilo pokojnemu gospodu dekanu za vsa njegova obilna dobra dela, naj se v Bogu odpočije od vseh tru-dov in vsega trpljenja. Koroška zbornica obrtnega gospodarstva Zavod za pospeševanje gospodarstva TEtAJ ZA ELEKTRIČNO VARENJE V CELOVCU Zečetek: v petek, dne 15. maja 1953, ob 8. uri zjutraj v zavodu za pospeševanje gospodarstva v Celovcu, Bahnhofstrassc 40 (delavnica za varenjc). Cas tečaja: 15. in 16. maja, od 19. do 23. maja, dnevno od 8. do 14. ure. V tečaj za električno varenjc se je prijaviti takoj pri zavodu za pospeševanje gospodarstva. TECaJ ZA AVTOGENO VARENJE ZA ZAČETNIKE V ŠMOHORJU Začetek tečaja: v ponedeljek, dne 18. maja 1953, v mizarstvu K u r y, Šmohor, Altcr Strassenbauhof. Trajanje tečaja: en teden celodnevno. Prijave je poslati takoj okrajnemu uradu trgovske zbornice v Šmohorju. DRŽAVNI ZAVOD ZA GOSPODINJSKE IN OBRTNE ŽENSKE POKLICE V BELJAKU, Richard-VVagner-Strasse 8 Vpisovanje v vse oddelke zavoda je od 15. maja do .13. junija dnevno med 8. in 12. uro v pisarni ravnateljstva. S seboj je prinesti krstno spričevalo, izpis iz domovinskega seznama, zadnje šolsko spričevalo, potrdilo pristojne poklicne posvetovalnice in 3 šilinge kot vpisno pristojbino. ZAHVALA V lastnem in v imenu vseh sorodnikov se zahvaljujemo za častno spremstvo na pogrebu našega pokojnega brata prečastitega gospoda župnika Janeza Starca Zahvaljujemo se možem in fantom, ki so pokojnega v pozni, temni noči iskali, našli in rešili. Zahvaljujemo se vsej slovenski duhovščini, ki se je z mil. g. kanonikom dr. R. Blumlom na čelu polnoštevilno udeležila pogreba. Zahvaljujemo se duhovščini dekanije Beljak-okolica. Zahvaljujemo se vodstvu ljudske šole in šolski mladini ter požarni hrambi iz Št. Lenarta, zastopstvu žandarmerije in carinske postaje iz Ričarje vasi, zastopnikom vseh slovenskih organizacij, darovalcem vencev in vsem, ki so doprinesli k veličastnemu pogrebnemu sprevodu. Posebno pa se zahvaljujemo vsem onim, ki so za dušni blagor pokojnega molili. ŠTEFAN, brat; MOJCKA, LENKA in NANA, sestre. Rož žaluje (Ob smrti dekana Fr. Ser. Šenka) Hasi vz&ci Desetega majnika tega leta je preteklo 77 let, kar se je rodil v ubožni in mnogoštevilni družini na Vrhniki naš največji pisatelj Ivan Cankar. Pred 27 leti (27. 5. 1926) pa je zatisnil za vedno svoje oči v Tomaju na Krasu komaj 22-letni pesnik Srečko Kosovel. Ivan Cankar je napisal množico najlepših slovenskih knjig, v katerih je kakor v zrcalu pokazal svoje bogato notranje življenje. Ta njegova notranjost je bila sprva polna jeze in ogorčenja nad lažjo, hinavščino in krivico vseh tistih, ki izrabljajo preprosto in revno ljudstvo, ko se mu v svoji oblasti — in častiželjnosti vsiljujejo kot edini poklicani vodniki in rešitelji. Njegovo mehko srce je čutilo z vsemi, vsled krivične urejenosti človeške družbe, trpečimi in ponižanimi. Vsem tem se je na njih težki poti pridružil kot sotrpin in postal mogočen in brezobziren zagovornik njihovih pravic. Močneje od jeze in bolesti pa je bilo v Cankarjevi duši hrepenenje po lepoti in resnici in njegova vera v odrešenje človeštva po trpljenju in ljubezni. V veselem upanju je zapel pesem o bodočih lepših dneh: „Preko gore trpljenja drži cesta v večno radost, preko gore smrti drži cesta v življenje. Visoko do neba se je vzdignilo znamenje in vse trudne oči so zastrmele vanj. Ura bridkosti je bila ura spoznanja. Teman je stal križ na Golgoti, kajti za njim je plamenela vsa daljava v zarji paradiža. — Upajte, koprneče oči! Ne kapljica plemenite krvi, iz čistega srca izlita, ni kanila brez koristi. Korak, pod križem trepetajoč, je usmerjen veselju nasproti.” Ivan Cankar je neprestano trkal na vrata narodove vesti in ker ga je iskreno ljubil, mu tudi ni prizanašal. Lepoto svoje slovenske domovine je poveličeval v nedosegljivih slavospevih. Veličina njegovega srca pa se morda najlepše razodeva v njegovi čudovito lepi in nežni besedi o slovenski ženi, o svoji dobri materi, ki ji je postavil v podobi v Boga verujoče mučenice-ve-ličasten in trajen spomenik. — Srečko Kosovel je sin kamenitega Krasa. Pako je zapel svojo pesem: Slavček med trnjem se je zganil in zapel, bel cvet divje rože je zakrvavel. Trnje zori sredi belih puščav, kot kaplje krvi dozoreva mu plod na belem groblju kraških planjav — tam bo moj kot. Podobno kot Cankar je hodil tudi Koso-vel skozi celo svoje življenje po trnjevi poti. Ni ga tlačila samo borba za vsakdanji kruh, v svojem srcu je nosil tudi vso bol in bridkost svojega bičanega primorskega naroda, vso težo zmedenih razmer v Evropi. Neumorno je delal, iskal rešitve človeštva in snoval novo podobo sveta. Svoja čustva je izlil v približno 600 peWi, v mnogih izmed njih razodeva črno slutnjo zgodnje smrti: Veter se je ustavil pred vrati. Drugače vse tiho, vse prazno: vse spi. Samo veter ne more spati opolnoči. Samo črna cipresa šumi še, na belem kamnu angel kleči, v polusvetlobo tonejo hiše sredi kraške vasi. Tiho vse... Glej, med življenjem in smrtjo edino drevo še na gmajni šumi, po cesti pa gre nekdo z dušo potrto, in v onstran strmijo njegove oči. PO SVETU KONCERT „KOROTaNA” Pevski zbor ..Korotan” je nadvse razveseljiv nov kulturni pojav med ameriškimi Slovenci. Prvi kon-cert, ki ga je zbor podal meseca aprila v Slovenskem narodnem domu na St. Clairju, daje ameriškim Slovencem poroštvo nove pevske razgibanosti, ki bo blagodejno vplivala na našo kulturo. Pevovodja ..Korotana”, vešči g. Metod Milač, ima številne krepke pevske moči. To so po večini mladi pevci in pevke iz vrst naših novejših ameriških Slovencev, ki jih preveva velika, požrtvovalna ljubezen do slovenske pesmi. TRIJE FILMI O PRIPRAVAH NA KRONANJE V kratkem bodo filmske družbe šestih držav, med njimi Italije, Holandske, Nemčije, Danske, dobile od I5I5C tri kratke dokumentarne filme o pripravah na kronanje angleške kraljice. Vse tri so pred nedavnim predvajali v Londonu in filmski kritiki so jih označili za zelo zanimive in poučne. Ti trije filmi so: „Ko bo kraljica kronana”, o pripravah na slovesnost, ..Elizabeta II”, kratek življenjepis kraljice, in tretji z naslovom „Kaj je krona" z razlago obreda kronanja. IZ SLOVENSKEGA KULTURNEGA ŽIVLJENJA Peter Klepec je bil doma v Cabru. Ker je bil šibkega in slabotnega telesa, so mu poredni prijatelji pogostoma nagajali. To mu je težko delo in želel je, da bi bil močnejši od njih, tako močan, da bi bil vsakomur kos. Ko je nekega dne pasel ovce na zeleni grivi, je povzdignil oči k nebu ter molil in prosil Boga, da bi mu rial moči zoper hudobne prijatelje. Še preden je odmolil, je zaslišal glas: „Peter, moč ti je dana; primi za grm in izderi ga!” Peter je prijel za grm in ga izdrl s korenino vred. In spet sc je čul glas: „Peter, primi za brezo in izderi jo!” Peter je veselo zgrabil brezo in breza je šla iz tal kakor izpod-jedeno žito. In tretjič se je čul glas: „Peter. ideri hojo!” Peter je poslušal in stara, debela hoja je ležala pred njim kakor slamnata bilka. /.a pridobl jeno moč je bil Peter Bogu zelo hvaležen. Njegovi prijatelji, ki so ga poprej zaničevali, so se ga odslej bali in mu niso več nagajali. Zdaj bi se bil lahko maščeval nad njimi, a ker je bil usmiljenega srca, jim je odpustil vse razžalitve in ni storil nikomur nič žalega. Peter je doraščal in z njim je rastla tudi njegova moč. Prihajali so hudi časi. Ošabni Turek je gnal čete nad kristjane. Cesar mu je šel naproti in bi ga bil rad pregovoril ter odvrnil hudo vojsko. Ali zaman. Ošabni Turek se ni vdal lepim besedam, vendar toliko je odnehal: ako cesar noče velike vojske, naj bi se posamezno udarila dva, en Turek in en cesarski. Imel pa je turški sultan grozovitega orjaka v vojski, na tega se je zanašal. Po vseh svojih deželah je poslal cesar pisma in iskal in iskal človeka, ki bi se šel merit s Turkom. Prišel je že večer pred dnem, napovedanim za boj. Cesar je bil v veliki zadregi. Zamišljen je sedel v svoji sobi in ni vedel, kako bi si pomagal. Kar vstopi preprosto oblečen mladenič. Boječe se približa cesarju in mu reče: ..Dovolite, svetli cesar, da govorim z vami! Peter Klepec sem, iz Gabra, in sem prišel semkaj, da se poskusim s turškim orjakom. Ako Bog da in sreča junaška, oprostim vas in svojo lepo domovino.” Toda cesar se je bridko nasmejal in zmajal z glavo, češ tako mlad in tako šibak mladenič, kakor je bil na videz Klepec, kako bi ta premagal orjaškega Turčina! Povpraševal ga je dalje in vrli junak mu je dobro odgovarjal. Peter mu je tudi povedal, da je močan in kako je prejel svojo čudno moč. Cesar ga je bil vesel in ga je povabil k večerji. Pri večerji so se cesarski mladeniči posmehovali in niso mogli verjeti, da bi bil kaj junaški, a še manj, da bi šel nad turškega orjaka. Prinesli so mu konjsko podkev in mu rekli, naj jo zlomi, če je res tako močan, da si upa nad Turka. Klepec pa jim je velel, naj prineso sedem novih podkev. Ko jih je prijel, je zdrobil vse v eni roki kakor kos kruha. Ko so zjutraj zarana v turškem taboru zvedeli, da je cesar dobil bojevalca, je šel turški borec brž svojemu nasprotniku naproti. Sešla sta se na planjavi blizu turškega tabora. Ko je Turek mladega Klepca ugledal, se mu je zaničljivo zasmejal. „Dobro jutro, oče!” mu je rekel Klepec in mu ponudil desnico. Turek je segel Klepcu rahlo v roko. Klepec je prijel za Turkovo desnico in mu jo odtrgal. Turek je zaklical in udaril po Klepcu z drugo roko. Toda urni Klepec se mu je umaknil in prvi počil Turka. Turek se je zvrnil pa ni vstal več. Sultan videč, da je zmagan, je ukazal vojakom, naj potolčejo Klepca. A Klepec je izdrl bližnje drevo pa opletal in treskal z njim po Turkih, ter jih pometal kakor smeti po planjavi. Pobil je vse, kar mu jih ni zbežalo. Tako je mogočni Klepec naklepal Turke na tešče zjutraj zarana. In Turki od tistega časa niso več prišli na slovensko zemljo. Sredi gozda slušam drozda, ki izpoje z duše svoje vso bridkost trpkih, tujih dni, vso sladkost majniških noči... VAL. POLANŠEK: ./Hoja pesem Ptiček moj predragi, tebe vzljubil sem že mlad, srčni spev preblagi še poslušam vedno rad! Sredi gozda pesem drozda kot mladosti dni mi spomin živi... Srečen slušam, radostno kipi srce, peti skušani — — — solzna misel skoz me gre ... V*' , 'i. ■i Z-/.r> - S: c/hiqjeLuj Ko v jutro iz lin zazvonilo: „Je angel Gospodov oznanil.. Vse cvetje se Nji poklonilo: Zdrava, češčena, Marija! Ko vpoldan zvonovi zapeli: »Gospodova, glej, jaz sem dekla .. Škrjančki pojoč so vzleteli: Zdrava, češčena, Marija! Ko v mrak so večerni doneli Zvonovi: „In božja beseda .. So slavčki v noč zažgoleli: Zdrava, češčena, Marija! T u g o m j r VERA IN DOM Majniška številka 5. letnika »Vera in dom” je razen zanimivih člankov »Binkošt-ne navade pri nas” in »Domovina — trdna kakor skala”, posvečena Marijinemu mesecu in našim ljubim materam. Jako posrečeno izbrane so slike, od katerih predstavlja uvodna slika naš novi dekliški kroj, ostale pa nam predočujejo vigredno lepoto.