Poštnina plačana v gotovini. Štev. 7. Posamezna številka stane Din 1.—. Letnik II. DELAVSKA FRONTA Uredništvo: Maribor, Koroška cesta 5. Uprava: Maribor, Koroška cesta 1. Naročnina: celoletno Din 36.—, mesečno Din S Oglasi po ceniku. — Izhaja vsako soboto zjutraj. Zveza zdrnlenlh delavcev pri gosp. hnezoShofu dr. Gregoriju Rožmana. Ljubljana, 10. februarja. V nedeljo, 7. februarja se je zglasilo pri ljubljanskem knezoškofu dr. Gregoriju Rožmanu zastopstvo »Zveze združenih delavcev«, kateremu sta se priključila še zastopnika »Društva združenih zasebnih in trgovskih nameščencev Slovenije« ter »Strokovne zveze poljedelskega delavstva«. Prevzvišeni je zastopstvo organizacij katoliško mislečih delavcev in nameščencev ljubeznivo sprejel in pozorno poslušal njegovo poročilo. Deputacija je informirala g. knezoško-fa o položaju delavstva ter o stanju in razvoju zastopanih organizacij. Prosila ga je obenem, da imenuje duhovnega vodjo ZZD, ki bo organizaciji svetovalec v važnih načelnih vprašanjih, v katerih je bilo doslej že precej težav v vrstah krščansko mislečega delavstva. Prevzvišeni se je zanimal za vsa pereča vprašanja in pokazal, da mu je zelo pri srcu naše delavstvo ter da so mu dobro znane njegove težave kakor tudi organizacijska vprašanja. Izjavil je, da ga kot duhovnega pastirja boli, da se slovensko krščansko delavstvo ne bori za svoj obstoj in svoje pravice v eni sami organizaciji. Vendar pa je prepričan, da bo božja Previdnost uporabila sedanje stanje tako, da se bodo s sodelovanjem »Zveze združenih delavcev« sporna vprašanja obravnavala na ta način, da se izloči iz vrst organiziranega krščanskega delavstva, kar med nje ne spada, ter se tako ustvari ozračje za kompaktnejši nastop. Predvsem Prevzvišenega veseli, da število organiziranega krščanskega delavstva ne pada, temveč nasprotno, da vsestransko raste, kar je le razveseljiv znak. »Zvezi združenih delavcev« nima ničesar očitati, temveč ga le veseli njena poudarjena dosledno katoliška smer. Opaža, da se po nastopu ZZD celotno krščansko delavstvo mnogo zaupljiveje oklepa Cerkve ter se obrača na njene predstavnike. Končno je izrazil željo, naj bi delovanje ZZD ter ostalih dveh organizacij obrodilo še mnogo lepih sadov v nravni in gmotni napredek slovenskega delavstva. Obenem je obljubil imenovati duhovnega vodjo iz vrst duhovnikov, ki se še prav posebno zanimajo za delavstvo in njegovo organizacijo.1 Delegacijo je g. knezoškof prijazno odpustil, pristavljajoč, da so njegova vrata zastopnikom delavstva vedno odprta, kadar bodo smatrali obisk za potreben. 1 Opomba: PrevzvlSeni je dovolil Zvezi združenih delavcev objaviti vsebino gornje izjave v časopisju. Volitve delavskih zaupnikov v ljubljanski tobačni tovarni. V soboto, 6. februarja so se vršile volitve delavskih zaupnikov v tobačni tovarni v Ljubljani, za katere sta bili vloženi dve listi. Lista ZZD (»Zveza združenih delavcev«) je dobila 212 glasov in štiri zaupnike, nasprotna (rdeča) pa 355 glasov in sedem zaupnikov. Mi smo napredovali vkljub vsem lažem in intrigam zlasti zato, če se vpošteva, da je bilo 186 naših članov in članic preteklo leto upokojenih. V januarju 1936 smo dobili 286 glasov in če odštejemo 186 glasov upokojenih članov, je razvidno, da smo napredovali za 112 glasov. Rdeči so napram ZZD nazadovali za dobrih 100 glasov. Lani smo imeli šest, rdeči pa deset zaupnikov. Mi smo z rezultatom volitev zadovoljni, saj znaki že kažejo, da je začelo delavstvo spregledovati in upamo, da bo do prihodnjih volitev popolnoma spregledalo. Našim volilcem izrekamo vso zahvalo za zaupanje, ki so nam ga dali in jim obljubljamo, da se bomo tudi v bodoče borili za njihove težnje in jim stali ob strani, kot smo do sedaj. Neznačajneži pa naj iščejo zaslombe pri onih, katerim so dali zaupanje. Tudi prav! Se bomo vsaj vedeli ravnati. Našim volilcem pa kličemo: Na delo, da bomo pri naslednjih volitvah še bolj napredovali, kot smo sedaj. Naša socifalna politika. Poročilo ministra Cvetkoviča v finančnem odboru. Pred finančnim odborom so se te dni vršile razprave proračunov posameznih ministrstev. Zelo veliko pozornost je vzbujalo pri tem poročilo, ki ga je podal minister za socijalno politiko in narodno zdravje Dragiša Cvetkovič. Prikazalo nam je namreč sedanje stanje na socialnopolitičnem področju v naši državi. To stanje nikakor ni razveseljivo, kar je konstati-ral sam minister, ko je omenjal, da imamo pri nas sicer najmodernejšo socijalno zakonodajo, za katero bi nas lahko zavidala marsikatera država, zato pa izvajamo te zakone skrajno površno in slabo. Minister je pokazal tudi na vzroke, ki so zakrivili, da kljub modernim zakonom ne pridemo nikamor naprej ter je položaj našega socijalno šibkega človeka še vedno vse prej, kakor zadovoljiv. V prvi vrsti je kriva tukaj socijalistična gosposka birokracija, ki je zasedla s svojimi eksponenti vse socijalne ustanove, v katerih gospodari z neizrečno samopašnostjo. Tem socialističnim gospodom je na mislih samo lasten dobrobit, za katerega izrabljajo vse socijalne ustanove tako, da za delavca ničesar ne ostane. Minister je tako stanje ostro obsojal ter obljubljal, da bo z železno metlo napravil red. — Zanimiva so bila tudi njegova izvajanja o brezposelnosti. Med industrijskim delavstvom je brezposelnost pravzaprav neznatna, teh delavcev je največ 50.000. Pač pa vstaja tukaj pred nami nov problem vprašanje kmečkega proletarijata, ki ga dežela ne more preživljati ter sili v mesta in tovarne. Takih brezposelnih je danes pri nas okoli 700.000 in temu pojavu bo treba posvečati mnogo več pozornosti. —- Minister je obetal tudi, da bodo v tem letu uzakonjene nove odredbe, s katerimi se bo uredilo vprašanje minimalnih mezd. V delavskem zavarovanju je danes pri nas 651.000 delavcev, od teh jih ima 330.452 mezde po 20 Din na dan, 86.500 pa zasluži na dan manj kot 8 Din, dočim znaša eksistenčni minimum za samca pri nas 630 Din, za rodbino pa 1500 Din mesečno. Z zakonom o minimalnih mezdah se bo tudi to pereče vprašanje uredilo. — V minulem letu je bilo v državi 392 stavk, od tega 315 takih, ki so bile gospodarsko povsem upravičene. Uspešno se je zaključilo za delavce 272 mezdnih gibanj. Oblast je šla pri stavkah delavstvu v vsakem oziru na roko. — Zanimiv in važen je bil tudi del ministrovega govora o narodnem zdravju. Bolnišnic in bolniških postelj imamo še mnogo premalo, splošne zdravstvene razmere niso razveseljive, jetika in druge socijalne bolezni morijo delavske sloje. Ob zaključku je naglasil, da je novi proračun sicer za 22 milijonov večji od lanskega, da pa to še daleč ne zadostuje za primerno ureditev naše socijalne politike. Deputacija ZZD pri banu. Ljubljana, 9. februarja. V soboto, 6. februarja se je zglasila pri g. banu dr. Marku Natlačenu deputacija »Zveze združenih delavcev« (centrale), katero so tvorili tov.: predsednik Prane Kukoviča, načelstveni tajnik France P r e ž e 1 j in strokovni tajnik France Šešelj. G. ban je deputacijo zelo prijazno sprejel. Deputacija mu je predočila težko stanje delavstva, predvsem pa mu je poročala o obupnih razmerah v Senovem, kjer je danes okrog 780 ljudi brez dela in zaslužka. G. ban je pokazal polno razumevanje za stvar in obljubil, da bo v razpoložljivih možnostih upošteval predloge, ki mu jih je deputacija izročila v skupni spomenici. Deputacija je dalje opozorila g. bana na ureditev starostnega zavarovanja in pragmatične nastavitve pri »Kranjskih deželnih elektrarnah«. G. ban je pojasnil, da so bile v tem oziru storjene predpriprave, brez prave zavarovalno-matematič-ne podlage. Uslužbenci KDE se že dolga leta borijo za starostno zavarovanje. Bivši činitelji so bili v tem pogledu silno radodarni z obljubami. Napravljen je bil sicer osnutek pravilnika, računsko se pa ni nihče lotil tega vprašanja. Na svoječasno vzpodbudo ZZD je g. ban vzel to zadevo resno v roke in dal napraviti zavarovalno-tehnične račune, ki so pa pokazali, da stvar v tej obliki ni izpeljiva. Skušalo pa se bo tem ljudem pribaviti službeno prag-matiko. G. banu je deputacija pojasnila tudi krajevne razmere in zahteve lesnega delavstva ob razlastitvi Auerspergovih gozdov. V tem oziru je deputacija dobila po-voljen odgovor. G. ban se je zanimal tudi za splošen položaj delavstva po obratih in je med drugim omenil tudi stavko papirniškega delavstva. Deputaciji je povedal, da bo v bodočih dneh še enkrat posegel iniciativno vmes, da se spor poravna. Pri pogajanjih za novo kolektivno pogodbo KID sodeluje tudi ZZD. Ker podjetje ne odstopi od 11% znižanja plač, je deputacija v posebni skupni spomenici prosila g. bana, da podpre težnje delavstva KID tudi v tem oziru, da da delavstvu nazaj praznike, ki znašajo 0.26%, in dovoli plačane dopuste, ki bi obremenili Podjetje samo za 0.60%. G. ban je izjavil; da bo s svoie strani podprl delavstvo pri njegovih težnjah in zahtevah. Deputacija je zapuščala g. bana v zavesti, da ni on samo ljudski ban, ampak je v isti meri tudi delavski ban. Malaga je padla. V Malagi so komunisti pobili 12.000 l|udl. Francova armada je pod poveljstvom generala del Liano zasedla eno najvažnejših oporišč, ki so ga držale rdeče bolj-ševiške tolpe: pristanišča Malage ob Sredozemskem morju. Za Malago, ki je bila kakor klin zabita v ozemlje, katerega so ves čas od revolucije imele zasedenega Francove čete, se je bila že več mesecev ogorčena borba. Rdeči so mesto silno utrdili ter so menili, da ga ni mogoče zavzeti. Iz tega pristanišča so njihove vojne ladje in letala lahko neprestano vznemirjala zvezo med Španijo in Marokom, ki je za generala Franca izredno važna. Sedanja ofenziva Francovih čet je bila sijajno pripravljena. Podpiralo jo je od morske strani njegovo brodovje, ki je s svojimi topovi držalo branitelje Malage v šahu, da se niso mogli dosti upirati. Zaradi tega ni zahteval naskok velikih žrtev. V Malagi so komunisti zbrali veliko čet, za poveljnika so jim pa določili znanega sovjetskega generala Kleberja, ki je prišel iz Madrida z letalom. Pa tudi Kle-ber ni mogel nič pomagati, komunisti so zapustili Malago v paničnem begu. Bele čete so v hipu strle vsak odpor ter ujele zelo veliko branilcev. Tik pred padcem mesta so skušali rdeči pomoriti še 300 talcev, ki so jih imeli na ladiji v pristanišču. Ladjo so zažgali, vendar so jih bele čete prehitele ter talce osvobodile. Po padcu Malage se je doznalo za grozovita dejstva, ki so jih v mestu počenjali boljše-viki. Pod njihovim gospodovanjem je bilo v mestu pomorjenih 12.000 ljudi. Justi-fikacije so se vršile vsak dan kar v masah. Zlasti so strahovito divjali v onem mestnem delu, ki se je pri zadnjih volitvah izrekel proti ljudski fronti. Prebivalce so vse poklali, njihove hiše pa porušili in požgali. Obenem z zasedbo Malage so napredovale bele čete tudi na fronti med Madridom in Valenci jo ter presekale zvezo med obema mestoma. Hkrati so prešle tudi v napad na madridski fronti in spet resno ogrožajo špansko prestolico. V Malagi so zasegli zmagovalci ogromen vojni plen. Zaplenili so v pristanišču več vojnih ladij, zasegli ogromne količine municije in orožja v skladiščih. Zmaga pri Malagi je zelo okrepila stališče generala Franca. Sanacifa bratovskih skladnic. Ta zadeva se vleče v nedogled. 2e leta in leta se je opozarjalo na nevzdržen položaj bratovskih skladnic, a bila je vsaka rešitev, ki se je pojavila, slabša od druge. Bratovske skladnice v dravski banovini so bile do prevrata dobro urejene. Vsaj računsko se je lahko reklo, da ni bilo šepanja, ker so bile v imovnih sredstvih bratovske skladnice svoj gospodar. Prišla pa je vojna doba. Vso gotovino so imele bratovske skladnice naloženo v avstrijskih vrednostnih papirjih in naravne valutne spremembe so bratovske skladnice oropale tako rekoč vsega imetja. Začelo se je mešanje in dokler je bila rudarska in topilniška industrija na višku, je še šlo, ko pa je nastopila kriza v tej industriji in so bile redukcije na dnevnem redu, je končno začelo občutno tipati tudi bratovske skladnice. Pri tem je seveda tudi rudarska industrija po liberal-no-gospodarskem načelu pripravljala polom bratovskih skladnic. Pri odpustih je v glavnem šlo najprvo za starejše delavce, češ, naj gredo v pokoj, pri tem pa ni bilo ozira na bratovske skladnice. Ravno v tej zadevi so trditve v obrazloženju k sedaj predstoječi uredbi o centralnem fondu za sanacijo bratovskih skladnic precej zgrešene, ko se namreč trdi, da so pri tem, namreč teh upokojitvah, bile bratovske skladnice preliberalne in presoci-alne, pri starejših odpuščenih. V tem slučaju bratovskim skladnicam ni kazalo drugega kot stare odpuščene delavce upokojiti. Bratovske skladnice vendar niso nikaka kapitalistična ustanova, marveč socialna ustanova rudarskega in topilni-škega delavstva! Pot je šla navzdol, tako da je že leta 1935 Glavna bratovska skladnica v Ljubljani zaključila v svojem penzijskem oddelku pri sedmih mesecih gospodarstva, in to z ozirom že na novo uredbo, izdano leta 1935 za sanacijo bratovskih skladnic, s primanjkljajem 2,5 milij. Din. Po-skušena je bila novelizacija, a vkljub vsemu mešetarenju in žongliranju z bratovskimi skladnicami smo prišli v srečen položaj, da danes lahko beleži Glavna bratovska skladnica v Ljubljani primanjkljaj čez sedem milijonov dinarjev. Sedanja vlada se je odločila to zadevo urediti in minister za šume in rude g. D. Jankovič je pripravil osnutek »Uredbe za centralni fond bratovskih skladnic«. Ta uredba pa je take nravi, da daje upanje, da se bo ta zadeva enkrat uredila. Uredba ima pa še gotove stvari, katerim je ugovarjati, tako n. pr. izpušča izven dravske banovine lignit, kar je nepravilno. Dalje naj bi se obremenilo vso rudarsko in topilniško produkcijo, pa naj se troši doma ali v inozemstvu. Potem naj odpade obremenitev članov bratovskih skladnic, kar predvideva uredba z 1%, ker člani so že itak preobremenjeni. V teh stvareh je zavzela tudi »Zveza združenih delavcev« v Ljubljani svoje odločno stališče in ga sporočila v obliki mišljenja pristojnim faktorjem. Upamo, da pridejo gornje stvari z mrtve točke, ker dvanajsta ura se bliža. Pozivamo tudi tem potom vse zainteresirane faktorje, da store vse, da bratovske skladnice ne bodo več visele pod Damo-klejevim mečem. Kako komun* stični lisk podnlra sovjetsko posredovanje v Španiji Sovjetska oblast je izdala službeno privoljenje o tem, da se v Španiji ne posreduje. V londonskih zbornicah pa graja Nemce in Italijane radi pomoči in posredovanja v Španiji, ne drzne pa si javno priznati svoje lastne krivde. To lažnjivo taktiko pa so sedaj od vseh strani napadli formalni preklici raznih socialističnih strank, v katerih jo grajajo, ceš, da se tako malo brigajo in da so tako mlačni napram španskim rdečkarjem. Tako blamirani od prijateljev, so bili komunisti prisiljeni, da se opravičijo in čim brž skrijejo svojo dvolično igro. V Švici je narodni svetovalec in sodrug Schneider zatrjeval, da je Sovjetska Unija vestno vršila neposredovanje v Španiji v dobi treh mesecev. Ta izjava je dvignila mnogo prahu in jeze v komunističnem tisku. Da se operejo v očeh občudovalcev Kominterne, piše švicarski komunistični list »Die Freiheit«: Sodrug Schneider bi moral pač vedeti, da je Sovjetska Unija od vsega početka Balkanske države bodo priznale Italiji Abesinijo. Po pogajanjih z italijanskim zunanjim ministrom v Milanu se je zunanji minister Turčije Ruždi Aras vrnil domov preko Belgrada. V Belgradu se je zadržal dva dni ter je imel posvetovanja z našim ministrskim predsednikom dr. Sto-jadinovičem. Poročal mu je o svojem sestanku z grofom Cianom. Najvažnejši rezultat teh razgovorv je sedaj, da bodo države Balkanske zveze (Jugoslavija, Turčija, Romunija in Grčija) priznale Italiji zasedbo Abesinije ter italijanskemu kralju naslov cesarja italjanskega imperija. Nato se bodo začele med državami balkanskega sporazuma in med Italijo pogajanja glede sklenitve sredozemskega pakta, v katerem si vse navedene države zagotavljajo nedotakljivost mej. Potem pa bi se sklenil še poseben prijateljski pakt med Jugoslavijo, Italijo in Grčijo. Za namestnika dr. Mačka je v hrvatski Radičevi stranki določen inž.Košutič, ki se je nedavno povrnil iz sedemletnega pregnanstva v inozemstvu. Pričakujejo, da bo pod njegovim vodstvom dobila stranka večji razmah. Boj proti katoliškim šolam se je v Nemčiji začel. Vse te šole, ki so za kulturni napredek nemškega prebivalstva ogromno storile, bodo hitlerijanci odpravili. Kot prvi ukrep je odpustitev 600 katoliških učiteljev, med njimi nekaj redovnikov in redovnic. Nemške oblasti so razpisale med starši otrok, ki so dosedaj zahajali v katoliške šole, posebne »volitve«, ki pa pod silovitim pritiskom oblastev seveda izpadejo povoljno za hitlerijanske namene. Nemški katoličani pa so pripravljeni sprejeti vsiljeni jim kulturni boj in trdno zaupajo, da bodo izšli iz njega kot zmagovalci, četudi bo zahteval morda velike žrtve. Nemčiji pa kulturni boj gotovo ne bo v korist, ker bo še bolj,$p.ztrgal njene že itak razmajane notranje razmere. Nemčija in kolonije. Nemški poslanik v Londonu Ribentrop se je začel pogajati s predstavniki angleške vlade glede povrnitve nekdanjih nemških kolonij, ki jih je Nemčija izgubila v svetovni vojni. Nemčija utemeljuje svojo zahtevo s tem, da se ne more gospodarsko razvijati brez kolonij. Če pa ji Anglija ne bi hotela ustreči, potem zahteva Nemčija, da ji zapadne ve- 70 letnica dveh zaslužnih duhovnikov. Pri Sv. Martinu pri Vurbergu je obhajal 12. februarja 70 letni jubilej tamošnji g. župnik in duh. svetnik Anton Lajnšič. — V Hrastju pri Kranju je dosegel isti jubilej g. Anton Podvinski, upokojeni župnik, dekan in konzistorijalni svetnik. Slavljencema naše iskrene častitke. šolska sestra biserna jubilantinja umrla. V zavodu mariborskih Šolskih sester je umrla 8. februarja v visoki starosti nad 80 let sestra Angelina Križanič, ki je obhajala že biserni redovni jubilej in je bila vrhovna voditeljica zavoda. Tajnik Zveze industrijcev za dravsko banovino umrl. Na Golniku je preminul 10. februarja g. inžener Milan šuklje, tajnik Zveze industrijcev in sin predlanskim preminulega 85-letnega ter za Slovenijo nezabnega očeta. Važen sestanek glede elektrifikacije Sl. goric se je vršil 8. februarja na magistratu v Mariboru. Mariborska občina je izrekla pripravljenost, da bo šla zainteresiranim krajem v tehničnem oziru na roko. Trije navzoči banski svetniki so bili naprošeni, da pridejo s to zahtevo na prihodnjem zasedanju banskega sveta. Upanje je tudi, da bo pristala Fala na dogovorjene pogoje. Zadeva elektrifikacije Slov. goric se je ganila z zgoraj omenjenim sestankom z mrtve točke in bo tudi uresničena. Znaten kredit. Za nadaljevanje regulacijskih del na Muri sta dovolila finančni in gradbeni minister 900.000 Din. Delo bosta skupno dokončali državna in banska uprava. Prijet slepar. žandarji so zaprli konjskega gonjača Jožefa Eferla s Pobrežja pri Mariboru. Imenovani je osleparil več oseb po mariborski okolici za manjše in večje zneske. Drzni vlomi v Mariboru. V zlatarno Bizjak v Mariboru v Gosposki ulici je bilo vlomljeno med opoldanskim odmorom. Vlomilec je odnesel iz dnevne blagajne 600 Din in raznih dragocenosti za 50.000 Din. — Nezaželjeni nočni obisk je dobila tudi mariborska Vinarska šola. Neznanec je iz dvorišča s pomočjo sekire odprl okno pisarne in ukradel ročno blagajno s 300 Din. Preiskal je še omare ter mize profesorjev in pobral 700 Din. — V noči na zadnjo nedeljo je bil izvršen vlom v pisarno tekstilne tvornice Doctor in drug na Ruški cesti. Ker vlomilec ni zadel na denar, je pokvaril iz jeze 50 tkalnih strojev. — Zadnjo soboto predpoldne je neznanec odprl s ponarejenim ključem stanovanje zasebnice gospe Ivane Weizl v Puškinovi ulici. Denarja ni bilo, je pač izmaknil zlato ovratno verižico. — V nedeljo popoldne so pognali vlomilca, ki je že bil na delu, izpred stanovanja dr. G. Galleta na Aleksandrovi cesti. V kopališču zadet od srčne kapi. V kopališču državne železniške delavnice v Mariboru je za- podpirala republikansko Španijo ne samo z besedami, ampak tudi z dejanji... Španci sami bolj kakor kdokoli drugi dobro vedo, kakšen namen ima ruska solidarnost pri tem, ko pri njih važno in odlično sodeluje. lesile prepuste svobodne roke v Srednji Evropi za gospodarsko in politično eks-panzivnost. Zdi se, da so Angleži sprejeli nemške predloge s precej kislim obrazom ter jim ne bodo ugodili. Sklepa se to iz tega, ker je angleški zunanji minister Eden tik pred pričetkom pogajanj nenadoma začutil potrebo po dopustu ter je odpotoval za 14 dni na francosko reviero, pogajanja pa vodi za angleško vlado sedaj lord Halifax, ki nima v vladi nobene odločujoče besede. Bivši angleški kralj Edvard se bo poročil v mesecu aprilu na gradu Enzensfeld z gospo Simpsonovo. Na poroko je povabil svoja dva brata vojvoda Kentskega in Gloucesterskega. Poroka se bo vršila v najožjem rodbinskem krogu. O revoluciji v Rusiji je v pretečenem tednu začelo pisati časopisje. Vesti so se pa izkazale za pretirane. Res so v Rusiji veliki nemiri, vendar se vojaštvo še ni uprlo, ker se je Staljin uklonil zahtevam vojnega ministra maršala Vorošilova ter je preganjanja oficirjev ustavil. Pač pa se vršijo še naprej aretacije trockistov po vsej državi ter so že na desettisoče pregnancev odpravili s posebnimi vlaki v Sibirijo, ker so v Rusiji ječe že preveč napolnjene. Tudi je prišlo do resnih spopadov na Ukrajini, kjer so nemiri zahtevali veliko mrtvih. Roosveltove težave. Predsednik Združe-nik držav Roosvelt je predložil parlamentu zakon o izpremenitvi sedanjega vrhovnega sodišča, ki je za časa njegovega prvega predsednikovanja onemogočilo njegove znane socijalne zakone, s katerimi ie skušal odpraviti veliko krizo v Ameriki. Po tem novem zakonu bi predsednik dobil pravico, upokojiti najstarejše člane vrhovnega sodišča ter jih nadomestiti z mlajšimi močmi, tako da bi dobili njegovi pristaši večino. Proti zakonu pa je zopet vstal ameriški velekapital, ki proglaša Roosvelta v svojem časopisju za diktatorja, ki stremi za tem, da bi zrušil ameriško svobodo. Gotovo bo imel zaradi tega Roosvelt hude težave, predno bo s svojim zakonom prodrl, nedvomno pa bo zmagal, saj ima za seboj otrromno večino v parlamentu in ves ameriški delovni narod z iz-jeiro kapitalistov, katerim je krepko pristrigel peroti. dela srčna kap 841etnega Ivana Mraza, vpoko-jenega mizarja državnih delavnic. Podlegel zlomu hrbtenice. V Mariboru v Mlinski ulici v neki krčmi fp je produciral močnejši moški s tem, da je dvigal druge kvišku. Ko je dvignil 331etnega brivskega mojstra Oskarja Marko s Koroške ceste, ga je položil tako nerodno na tla, da si je ta zlomil hrbtenico in je kmalu podlegel poškodbi v bolnici. Roparski morilec, ki je najbrž pobegnil na naše ozemlje. V kraju Ratsch pri Gamlitzu ne daleč od naše severne meje so našli s sekiro ubito in izropano 601etno trgovko Terezijo Lipp. Avstrijska oblast je mnenja, da je zbežal tolovaj v smeri proti Mariboru. Z zabodi,iajem ]>od rebra je bil od reševalcev prepeljan v mariborsko bolnico Franc Lešnik, hlapec v Gradišču pri Pesnici. Orožniki so zaprli tri napadalce. Tihotapčeva smola. Pri Sv. Duhu ob severni meji je srečal graničar tujca z nahrbtnikom. Kakor hitro je neznanec zagledal obmejnega stražnika, je odvrgel nahrbtnik in utekel nazaj v Avstrijo. Graničar je zaplenil v nahrbtniku 11 kg saharina in 23 zavojev igralnih kart. Hlod prodrl v hifto. Na Zg. Boču nad Selnico ob Dravi se je pripetila zadnje dni nenavadna nesreča, ki ni zahtevala človeške žrtve. Po ole-deneli drči so spuščali smrekove hlode. En hlod se je ob koncu drče tako odbil, da ga je vrglo več metrov na dolgo, ter je prebil steno Kobale-tove hiše, v kateri prebiva Ludvik Knaus z ženo in osmimi otroci. Ploh se je ustavil pred posteljo, v kateri sta ležala dva otroka. Obesil se je v St. liju ob severni meji 32 letni posestniški sin Avguštin Pukl. Posestnik ob koleselj in par konj. V Radoslav-cih v Slov. goricah so odpellali neznanci posestniku Matjažu Štraklu koleselj in par konj. Kmet okraden v krčmi. Posestniku Andreju Verdoniku iz Črešnjevca pri Selnici je ukradel neznanec v krčmi listnico, v kateri ie bilo 7100 Din. Zet umoril tasta. . V Ogrljenščaku pri Zgor. Polskavi v daljni mariborski okolici se je zarotila cela viničarska družina proti 40 letnemu očetu in viničarju Karlu Mihelaku. Imenovani je bil štedliive narave in je držal domače bolj na kratko. Družina je sklenila, da se znebi očeta in je ta krvavi posel opravil s sekiro zet Drago Kolar, doma iz Hrvaškega. Ubitega Mihelaka so zavlekli iz hiše ob občinsko cesto, kjer so ga našli mimoidoči, ki so poklicali orožnike, žan-darji so imeli kmalu glavnega krivca in sokrive, katere so izročili v zapore okrajnega sodišča v Slov. Bistrici. Mož zaklal zapravljivo in nezvesto ženo. V Turnišču pri Ptuju je 371etni delavec Marko Mohorko s kuhinjskim nožem v prepiru zaklal svojo nezvesto ter zapravljivo ženo Marijo in se je nato sam javil orožnikom. Od vlomilcev oplenjeno stanovanje. V Gorci v Halozah so vlomilci oplenili stanovanje vinogradnika g. Franca Igliča iz Ptuja. Odnesli so vso posteljnino, perilo, sobno ter kuhinjsko opremo. Srčna kap je zadela na povratu od maškerad-nega pohoda Franca Požtrak 24<°+nega čevljarskega pomočnika iz Budine pri Ptuju. Zagoneten uboj. V Petešovcih pri Lendavi v Prekmurju je spal v noči 62 letni posestnik Jurij Simon v hlevu. Ropot pri hlevskih vratih ga je zbudil in je šel pogledat, kaj da je. Komaj pa je vrata nekoliko odprl, je dobil od zunaj stoječega moškega tako hudo brco v trebuh, da se je zgrudil nezavesten. Domači so pozneje pobrali gospodarja ter ga prenesli v hišo. Ko se je zavedel, je izpovedal, da ga je sunil daljni sorodnik, 36 letni mali posestnik Jožef Matjaš iz Pe-tešovcev. V njegovem spremstvu je bila tudi njegova 39 letna žena Katarina. Simon je podlegel poškodbi In sodno raztelesenje je ugotovilo, da je bila brca z nogo smrtonosna. Zakonca Matjaš so zaprli, vendar odločno zanikata vsako krivdo. Ljudje govorijo, da sta živeli obe družini v prepiru radi neke dedščine. Uboj radi družinskih prepirov. Pri posestniku Zalarju v Ivanjkovcih v župniji Svetinje pri Ormožu so bili prepiri, ker je oče in gospodar Ivan vzdrževal nedovoljeno razmerje s tujo žensko, katera bi naj bivala na njegovo željo pod isto streho s pravo ženo in otroci. 17 letni sin Ivan je v prepiru z očetom pograbil puško, ustrelil očeta in se je na to sam javil orožnikom. Obsojen zaradi smrtonosne poškodbe. Štefan Capi iz Slov. Bistrice je lani 9. decembra smrt-honevarno poškodoval z udarcem z ročico poročnika Vladimirja Radivojeva. Radivojev je podlegel poškodbi v mariborski bolnici in Capi je bil te dni v Mariboru na 5 let robije. Po enem letu pojasnjen požig. 25 letni Ivan Vedečnik iz Slov. Koniic je prosil lani 19. febr. na Vrheh posestnika Ivana Ostrovršnika za miloščino, katero mu ie imenovani odrekel. Vedečnik je iz maščevanja pred enim letom Ostro-vršniku zažgal hišo in ie bil sedaj po enem letu radi požiga aretiran v Konjicah. 100 brezposelnih delavcev je dobilo zaposlitev pri regulacijskih delih na Voglajni v Celju. Dela se vršijo pri celjskem železniškem mostu. Železniška uprava je prispevala 50.000 Din. banovina 15.000 in Celjsko hranilno društvo 5000 Din. Obstrel i>o nesreči. Ivanu Kralju iz Zg. Ložnice pri Žalcu se je vsled neprevidnega ravnanja sprožil samokres na stanovanju 24 letne šivilje Cepin. Krogla je zadela deklino v desno nogo in so jo prepeljali v celjsko bolnico. Smrtna nesreča brez|>oseInetra. Po nesreči se je ustrelil z lovsko puško 381etni brezposelni Ivan Doiar v Trobendolu v župniji Sv. Rupert nad Laškim. Smrtno ponesrečeni je bil rodom Iz št. Janža pri Dravogradu in pristojen v Pameče pri Slovenigradcu. Obuoani brivski mojster se vrgrel pod vlak. Blizu Dukičeve vile ob cesti v Rožno dolino pri Ljubljani se je vrgel pod vlak Ivan Možina, brivec v Rožni dolini. Vlak je nesrečneža čisto razmesaril. Po sedmih letih razkrita tatvina. V Trnovcu pri Metliki je bil pred 7 leti ukraden par volov posestniku Jožefu Kokalj. Jožef Mušič, čevljar v Trnovcu, je sedaj po preteku 7 let izpovedal, da je videl, kako in kedo je Kokalju ukradel vole. Tat se je po tatvini kmalu preselil v Ameriko. Oče smrtnonovamo obstrelil v prepiru sina. V hiši 501etnega posestnika Franca Planinšeka v Vrhtrebnjem pri Novem mestu je živel tudi njegov nezakonski sin Alojz Moravec. Oče in sin sta se večkrat prepirala, ker je bil 261etni Lojze zapravljivec, ki je hotel imeti od očeta denar. Iz tega vzroka sta se oba te dni hudo skregala. Sin je skočil v vežo po sekiro, oče je pa sprožil sinu naboj iz puške v trebuh. Smrtno nevarno obstreljenega so' prepeljali v novomeško bolnico, a je le malo upanja, da bi ostal pri življenju. 150.000 Din škode je napravil požar veleposestniku Francu Casu v Šmartnem pri Slovenj-gradcu. Zgorelo mu je gospodarsko poslopje In shramoe za seno. Požari v mariborski okolici. V St. Petru pri Mariboru je uničil nočni ogenj ostrešje hiše posestnika Ivan Gorenčaka. — V Starem logu pri Pragerskem je te dni četrtič zgorelo 25.000 Din vredno gospodarsko poslopje posestniku Faležu. — V Račah je vsled slabega dimnika nastali požar upepelil hlev in ostrešje hiše posestnici Frančiški Frangež. S hlevom sta zgoreli dve svinji ter vse kokoši. Podeželski ogenj. V Ložnici pri Slov. Bistrici je zgorel v noči zadnjo soboto škedenj z 200 stoti sena posestniku Ivanu Zafošniku, škode je 30.000 Din. Ogenj je napravil na ljubljanski tehniki 15.000 dinarjev škode. Vestnik ZZD. Čemu nove strokovne organizaclfe? Še se dobe ljudje, ki nikakor nočejo verjeti v nujnost nastanka novih strokovnih organizacij krščanskega delavstva (Društva združenih nameščencev, Zveza združenih delavcev, Zveza poljedelskega delavstva). Menijo, da bi le bilo bolje, če se vrste ne bi cepile, temveč bi ostala nekaka sloga ter edinstvo na zunaj. Vsi ti se seveda zelo motijo. Potreba nastanka novih organizacij je bila prav tako velika, kot je bil recimo svoječasno potreben nastop Mahničevega radikalnega katolicizma, ki je razbil staro gnilo politično in kulturno slogaštvo. Tudi danes potrebuje naše delavstvo radikalno čiste krščanske strokovne organizacije. Potrebuje gibanje, očiščeno vseh tujih, marksističnih primesi. Krščanski socialisti s svojo organizacijo naglašajo, da organizacija priznava papeževo okrožnico »Quadragesimo anno« in da je del mednarodnega krščanskega strokovnega gibanja. Toda kako velike razlike obstoje med njimi, oziroma njihovim vodstvom ter internacionalo in besedo papežev! Samo nekaj primerov: Krščanska strokovna internacionala odklanja socializem in razredni boj, priznava zasebno lastnino, hoče v gospodarstvu sodelovanje delodajalcev ter delojemalcev, udeležbo delavstva pri dohodkih proizvodnje, hoče v gospodarstvu korporacije, temelječe na organizacijah delodajalcev in delojemalcev, hoče solidaristično urejeno družbo mesto današnje liberalno-kapitali-stične. Iste smernice priporočata v svojih poslanicah tudi oba rimska papeža. Naši krščanski socialisti hočejo socializem, trdijo, da je razredni boj nujen, hočejo diktaturo dela (to je proletariata), odklanjajo sodelovanje delodajalcev in uslužbencev, odklanjajo korporacije, odklanjajo solidaristično družbo in hočejo vse tisto, kar je v zvezi s socializmom. Pravijo, da je treba radikalnejših gesel, ker da stara več ne vlečejo. Nove strokovne organizacije postavljajo jasnost pred javnostjo, ko izjavljajo, da sprejemajo čist program internacionale, čista načela rimskih papežev in poudarjajo, da nočejo napačno radikalnih tujih gesel, ker smatrajo, da bo delavstvo preje doseglo pravice le v imenu Kristusa, v imenu ljubezni, resnice in pravice, ne pa v imenu Marksa. Nove organizacije ne onorekajo marksizmu pravice do obstoja, toliko so že demokratične, toda hočejo samostojnost v vseh ozirih tudi za krščansko delavstvo in hočejo zato, da se vse marksistične dogme in primesi korenito izločijo iz naših vrst. Za pridobitev množic in za njihovo svobodno opredelitev za krščansko socialno urejeno gospodarstvo ter družbo se hočejo boriti s čisto zastavo, ne pa s tako, na katero bo vsak značajen frontni boievnik — pljunil! Mi krščanski strokovničarji, ki smo do včeraj sodelovali s krščanskimi »socialisti« v skupni strokovni organizaciji, vemo, da so oni pripravljali razbitje krščanskih delavskih vrst. Izvedli so ga s tem, da so bolj in bolj zase prigrabljali vodstvo organizacije, da so uveljavljali v njej socialistična načela, zapirali vsem, ki niso bili z njimi istega duha, dostop do vodstvenih mest, one redke poedince pa, ki so bili še v vodstvu, vedno pozivali: »Če vam ni prav, lahko greste!« Če je torej prišlo do razcepa delavskih vrst, nosijo za to vso krivdo tisti »krščanski« socialisti, ki so in še vodijo strokovno organizacijo. Mi krščanski strokovničarji smo kljub vsemu optimisti. Verujemo, da sta ločitev in razcep morala priti v interesu kršč strokovnega gibanja pri nas. To ni samo naš slovenski pojav. Imeli so ga tudi že Nemci. Tako nam je dana priložnost, da si povemo iz oči v oči, kakšni smo in kakšni bi morali biti. Zlato se očisti v ognju! Tudi zlata načela krščanskega strokovnega sribania se bodo očistila v ognju. Tudi toliki optimisti smo, da verujemo, da bodo sedanje nezdrave razmere podlaga za boljšo bodočnost, v kateri se bodo zedinili v delu za dvig delavstva vsi, ki hočejo zanj delati po krščansko socialnih načelih. # # # , P°d»*H*nice fotografskih pomočnikov-ic v Ljubljani. Ko sem prejšnji teden prebral pon-deljskega »Slovenca«, sem na zadnji strani za-gledal naslov »Fotoamater«. Pod to rubriko bo-do stalno pisani več ali manj važni izvlečki iz feto-strokovnih knjig ali predavanj. Tudi druga številka je že izšla. Opisuje lepo izpadli občni zbor, ki najbolj nazorno prikazuje organizacijo v luči, kjer delujejo vsi člani res z veseljem do svoje ustanove. Njih delavnost pa najbolj podčrtavajo članki v časopisju. To omenjam vsled tega, da vas opozorim samo na eno važno stvar. Fotoklub je družba navadnih amaterjev (z izjemo dveh fotografov). Iz ljubezni do fotografske umetnosti žrtvujejo poleg svojega delavnega časa tudi večere, kjer se zberejo, da z raznimi učnimi in praktičnimi pripomočki napredujejo v svoji umetnosti, dasiravno se vsak posameznik zaveda, da ni. nujno potrebno za njegovo preživljanje, ako redno obiskuje te sestanke. On se zaveda, da je to luksus, za katerega se izda veliko, dobi pa malo ali pa nič. Pa vendar ne odneha z rednim udeleževanjem niti z redno razstavo fotografij, ki se je že večkrat tako lepo in častno obnesla. — Naša organizacija pa ni za nas v razvedrilne svrhe, pač pa je njen obstoj za nas življenjskega pomena, kajti brez organizacije ne bomo dosegli ničesar. Po tej ugotovitvi bi morali obiskovati sestanke tako redno kakor svojo službo. Prvo namreč je samo dopolnilo k drugemu. Sredstvo, s katerim smo si v stalnih stikih, je poiskal odbor ravno v teoretičnih in praktičnih tečajih. Nekaj praktičnih tečajev smo že izvedli. Zadnje čase smo pa otvorili teoretične tečaje, ki so še bolj važni kot prvi. Prakso imaš v ateljeju ali laboratoriju, teorijo pa obvlada malokateri fotograf. Tudi je ne moreš sam proučiti, ker nimaš niti ene knjige v slovenski izdaji in zato nimaš nobene možnosti, da se z njimi seznaniš. Zato so slednja predavanja izredno koristna, da zboljšaš svoje delo tudi v praksi. Ne predavajo na teh tečajih amaterski, pač pa fotografski strokovnjaki. Mariborčani so veliko bolj vneti za to stvar, pa nimajo te ugodnosti. Nas pa čeprav veže dolžnost, odnosno skrb do izobrazbe, pa ne čutimo tiste potrebe, katero bi morali. Poznam člana, ki je vpisan v foto-klubu, pa mu je ta bolj važen kot pa sestanki naše organizacije. Zato se zahvalim v imenu organizacije vsem udeležencem prvega tečaja, ker so s tem Izpolnili svojo dolžnost. Ravnotako pa tudi g. predavatelju, ki se je odzval našemu vabilu in nas v uglajenih besedah in izčrpni snovi seznanil z optiko in nas poučil o dosedaj neznanih stvareh. — Prihodnjo sredo se bo pa vršilo dru- Politične vesti. Domače vesti. go predavanje, ki ga bo držal fotograf g. Joško šmuc. Prosim vse č!ane-ice, da se v sredo dne 17. t. m. točno ob osmih zvečer predavanja sigurno udeležite in s tem poplačate trud našega gosta. Mariborčani, prosim, da imate redne sestanke in točno vodene zapisnike! Obenem prosim, da nam podaste vse nezaposlene pomočnike in pomočnice! — Fotograf. Devica Marija v Polju. Naša podružnica je v tekočem mesecu zopet pridobila na članstvu. Nekaj članov sezonskih delavcev pa je brez posla in zaslužka. Za take smo že v jesenskih mesecih začeli zbirati denarne prispevke in darila v blagu pri članih in naših prijateljih, tako da smo za novo leto na dobro obiskanem članskem sestanku razdelili 18 brezposeln, nakaznice za živila, družinskim članom pa tu>. larila v blagu, v vrednosti do 3000 Din. Odbor se tem potom javno zahvaljuje našim prijateljem, ld so pripomogli do te dobrodelne akcije. C.’bor podružnice se sedaj trudi, da po možnosti preskrbi kako delo nezaposlenim, člane opozarjamo na članske sestanke, ki se vrše v prostorih trgovine Hladnik (ker je Prosvetni dom po raznih odsekih običajno zaseden), kjer si člani med seboj spoznavajo in izmenjavajo misli, povedo odboru svoje želje in predloge. Zveznega občnega zbora v Ljubljani se je tudi naša podružnica udeležila po štirih zastopnikih. »Delavsko fronto«, katere prihaja k nam na naslove zaupnikov in posameznikov 35 izvodov, ter je naročena le za zaposlene, radi čitamo, posebno še radi njene brezkompromisne načelne jasnosti in odločnosti, želeli bi pač v listu več strokovno podučnih člankov, ki bi obravnavali aktualna socijalna vprašanja, kar upamo, da se po možnosti zgodi. Preska, že več let brezposelni smo bili letos zaposleni po zaslugi sedanje vlade na cesti Sv. Vid—Jeprca. Delavcev je bilo več sto po nepotrebnem tudi tujcev, naših Gorenjcev je pa še ostalo veliko brez dela. Sedaj, ko vse delo stoji, je dala nekaj dela občina, za kar se g. županu, ki uživa veliko zaupanje in ima več delavcev v odboru, na' tem mestu brezposelni toplo zahvaljujemo. Samo nekateri so bili tako srečni, da so dobili delo; vendar je to za nas nekaj posebnega in prvi primer v naši občini. Ko bi bilo samo v moči našega g. župana in gg. odbornikov, bi že delali cesto, pa upamo, da bodo tudi druge ovire kmalu odstranjene. Papirnica v,Goričanah stoji že več kot en mesec, pa se še dobi delavska organizacija, ki prireja veselice. Vse naše krščansko delavstvo se zgraža nad tako neumnostjo. KršCanshi delavci graditelji bodočnosti. Če bi hoteli na kratko označiti sodobnega katoliškega delavca, bi rekli, da ga morajo odlikovati tele lastnosti: katoliški delavec mora biti ponosen na svoj stan in mora biti trdno prepričan, da ga tovariške vezi vežejo z vsemi delavci sveta. Katoliška vera neizmerno bogati in krasi delavčevo življenje. Zavest dostojanstva in otroštva božjega, bratstva božjega daje katoliškemu delavcu pravi smisel življenja in bogati njegovo duhovno življenje. Njegovo delo dobiva vrednost po molitvi. Po svojem delu je on bliže Kristusu, ki je bil prav tako ročni delavec in je s svojim tuzemskim življenjem posvetil delo. Evangeljski nauki mu dajejo tisto življenjsko silo, da neustrašeno izpoveduje in živi svoje katoliško življenje v tovarni, v delavnici, v trgovini, pisarni, v svoji družini. Katoliški nauk mu daje tisto moč, da je neustrašen, da vse svoje delo doma in zunaj doma ureja po božjih zapovedih in je vedno in povsod zmagovalec. Tudi borba za vsakdanji kruh ga ne odvrne od tega smotra. V delavskih vprašanjih, kjer gre za vprašanje zaslužka, kjer gre za kruh, kjer gre za odpravo socialnih krivic, tam in tedaj stoji katoliški delavec v skupni vrsti z vsemi svojimi delavskimi tovariši, če tudi niso z njim istega svetovnega naziranja. Vsakdanji kruh zavzema prvo mesto med vsemi zemeljskimi skrbmi. Kadar se dela na zakonitih njegovih zadevah, takrat se katoliški delavec ne izmiče, niti se ne umakne pred kakimi pohlevnimi obljubami, ki nimajo nobenega videza, da bi bile v resnici izpolnjene. Katoliški delavec tudi noče, da bi se s njim postopalo kakor s siromakom, ki prosjači za svoj vsakdanji kruh. Ničesar ne terja, kar mu ne pripada, ampak dosledno zahteva to, kar mu gre po božjem in naravnem pravu. Katoliške delavske organizacije so si v svetu s svojim modrim nastopanjem znale pridobiti ugled in zaupanje delavskih množic. To pa so dosegle ne samo zaradi sposobnosti in spretnosti svojih voditeljev, ampak zato, ker so vedno dostojanstveno manifestirale svojo zavest, kadarkoli so delale na obrambi življenjskih pravic delavcev, pa magari so štrajkale. Kadar je treba braniti delavske pravice, tedaj katoliški delavci niso nikdar »stavkokazi«. Vsako izigravanje 'delavskih tovarišev za lastne koristi, ali pa morda za korist enega samega človeka v podjetju, bi bilo izdajstvo in farizejstvo. Žal, da imamo v slovenskem delavskem gibanju • dovolj takih vzgledov. Toda v skupni borbi braniti delavske materijalne koristi, pa še ne pomeni pristajati na kulturni program dingih organizacij. Katoliški delavec mora vedno točno ločiti gospodarsko skupnost, borbo za delavske pravice od idejno programne skupnosti, ki jo pod krinko resničnih ali izmišljenih delavskih materialnih interesov širijo komunisti. Moskve ni bilo sram pred celim svetom odkrito povedati, da bo vprizarjala štrajke, da bo v te štrajke potegnila vse delavske organizacije, zato da bo ustvarjala gospodarski nered in vtihotapljala ob tej priliki svoj komunistični program. Dovolj imamo pri nas zgledov za taka podla dejanja, kjer je bil štrajk uprizorjen naravnost v škodo delavstvu; dnevi štrajka pa so bili tečaj za komunistične propagatorje. Zato tudi v bodoče katoliški delavec ne sme nikdar deliti mišljenja s komunističnimi tovariši, z agenti rdeče internacionale. Katoliški delavci odklanjajo načelo razrednega boja. S tem pa, da v skupni borbi nastopajo, še ne pristajajo na to načelo. Ako krščanski delavci vstajajo proti socialnim krivicam in revščini, je to njihova dolžnost in pravica, ker so bolj kot kdo drugi poklicani, da varujejo dostojanstvo delavskega stanu. Pri delu za delavske koristi pa jih vodi še neka druga višja misel. S svojim delom hočejo delavcu omogočiti, da razvije svojo osebnost, da ustvarijo popolni ideal krščanskega življenja. V svojem poklicu si hočejo zavarovati pot v nebo. Ideal krščanskega življenja je kraljestvo Božje. Vsak zemljan je na tem svetu samo popotnik. Toda duša slehernega človeka, duša slehernega delavca torej je toliko vredna, da se morajo odstraniti vse zapreke, ki bi nastale na poti do njenega zveličanja. Zapreke pa so mogoče samo tukaj na zemlji. Socialno kraljestvo na zemlji to je naš ideal poleg kraljestva božjega na nebu. Bitna označba socialnega kraljestva Kristusovega na zemlji pa je: ustva- riti na zemlji vse možnosti za čimvečjo rešitev duš. Glejte, to je smoter in važnost borbe krščanskih delavcev! Vsa ta borba gre za pokristjanjenjem delavskega okolja, gospodarskih in socialnih pogojev dela. Vse se mora preurediti v duhu Kristusovem in njegovega evangelija, v katerem se nahaja nenadkriljivi nauk o ljubezni in medsebojni pravičnosti. Pokristjanjenje delavskega okolja. To je tisto vzvišeno delo, ki ga mora katoliški delavec vsak dan opravljati v svojem življenju, da vedno in povsod izpričuje Kristusa! Povsem razumljivo pa je ,da bodo delavske množice le toliko ponosne na svoj stan, kolikor bodo čutile, da se okoli njih ustvarja boljše in pravičnejše življenje. Zato je treba pridobiti vse delavstvo, da se bo mogel vsak posameznik osvoboditi tiste zavesti družabne manjvrednosti in suženjstva. Zato mora vsak krščanski delavec in tudi vsak član ZZD ob vsaki priliki izvrševati delo: biti mora apostol, delavce mora vzgajati in organizirati. Med delavci je treba razvijati čut odgovornosti. Treba je razvijati smisel za organizacijo, ki bi morala tudi medsebojno moč v taki meri nuditi, da more delavec nanjo nasloniti tudi svoje osebno in družinsko življenje. Tako postaja katoliški delavec graditelj bodočnosti, ker v polni meri pripravlja neobhodno potrebno preosnovo nazorov in navad ljudi, a brez te preosnove pa se ne more govoriti o drugih temeljnih pre-osnovah. Tovariši iz vrst Zveze združenih delavcev, tukaj je vaše delo! Bodite ponosni na svojo organizacijo, zavedajte se, da tako odličnega dela nobena druga organizacija ne vrši. Mi ne delamo samo za kruh in za plačo. Naš program je vse večji in globlji! Naše delo gre za tem, da preokrenemo mišljenje, da preokrenemo naziranja, ki danes vladajo med delavstvom. Mi moramo pripravljati svet na novo življenje. Toda mišljenje takrat premine, kadar ga množice opuste ali spremene, kadar mislijo drugače, kot so mislile poprej. Delati je torej treba na akciji v množici. Ta akcija (delo) pa zahteva najprej izšolanih po-edincev: pionirjev, graditeljev, apostolov. Zato, tovariši, krepko na delo, z odločno voljo in z velikim ponosom na svojo organizacijo! Takoj zdaj! Bog tako hoče! iftvotpnah J Pogajanja asa novo Kolektivno pogodbo pri KIL). riače delavstva KID so bodo reducirale za 11%. čitateljem »Delavske fronte« -je že znano, v kako fazo so prišli razgovori o novi kolektivni pogodbi do 27. januarja. Po tem datumu so se obravnavala razna pereča vprašanja največ o splošnem delu kolektivne pogodbe, h kateri spada tudi vprašanje praznovanja praznikov. De-avska delegacija je stavila predlog, da Me praz-njuje poleg zapovedanih cerkvenih praznikov tudi nekatere druge nezapovedane praznike, tako da znaša celotno število praznujočih praznikov 18. K izjavi delavske delegacije JSZ, NSZ in SMkJ o praznovanju praznikov je delegat ZZD izjavil, da vstrajamo pri svoji načelni izjavi, ki predlaga, da se praznjujejo vsi prazniki, ki jih določa »modus vivendi«. Spoštuje naj se svetost praznikov. Bolje je delati v delavnik, kakor v nedeljo. Priznavamo, da ta zahteva po-menja obremenitev podjetja. Rešilo se je ob tej priliki tudi | vprašan j e delavčeve pričn.Vie pri sodnem postopanju. K mezdnemu sistemu je bila prečitana izjava delavske delegacije SMRJ, JSZ in NSZ, ki pravi, da redukcija plač ne znaša samo 511.000, ampak 1,300.000 Din. Delavstvo pri vseh svojih protipredlogih računa z večimi neznankami, katere niso bile pojasnjene s strani podjetja. Zastopnik podjetja inž. Petrovčič je izjavil, da bo predloženo ugotovitev delavske delegacije preračunal in ugotovil, kje je napaka, da se številke skoraj trikratno povečajo. Razprava še ni zavzela onega tempa, ki je potreben, da se pogajanja zaključijo s 31. jan., zato bo s 1. februarjem stara pogodba ugasnila, v veljavi pa še ostanejo mezdne določbe. Delavska delegacija je stavila svoj predlog, da se stara pogodba podaljša, dokler se ne sklene nova, kar pa je podjetje odklonilo. Zato je delavska delegacija obiskala g. podpredsednika KID Praprotnika, ki se je naslednji dan osebno udeležil pogajanja in je pojasnil, zakaj je podjetje primorano izvršiti redukcijo plač. »Več je komponent, ki so nas primorale, da gremo pod sedanjo mejo plačevanja. Najhujše preglavice nam dela močna konkurenca Zenice, ki uživa protekcijo države. Zato je nujno potrebno postaviti nove tehnične naprave, da se osamosvojimo. Pri vsej hudi konkurenci so naše plače še enkrat tako visoke kot mezde zeniških delavcev. Naše stroške povečava zvišanje cen starega železa na vagon 3—40000 Din in pa neugodna lega našega podjetja, ki občutno poveča stroške. Zato smo primorani znižati plače za 11%, sicer lahko izračunate, kdaj bo jeseniška tovarna prisiljena ustaviti svoje delo.« K tem izvajanjem g. podpredsednika Praprotnika je delavska delegacija po daljšem posvetovanju naslednji dan izjavila, da pristane na 11% znižanje s tem, da se slabo plačanim delavcem ne okrne zaslužek. Razgovori se po izjavi z delavske in delodajalske strani razvijajo v okviru 11%, za kar je bilo najprej potrebno rešiti vprašanje kategorizacije, za katero so imele delavske organizacije postavljene predloge, ki se jih je reševalo ob navzočnosti obratovodij posameznih obratov. Tovarna je v večini osvojila predloge delavske delegacije glede kategorizacije, želimo, da se to uredi na čim pravičnejši način. Za enako delo enako plačilo! Zahteva delavske delegacije glede praznikov je načelno rešena in se bodo praznovali vsi prazniki, ki jih predvideva »modus vivenda«, kakor je predlagala Zveza združenih delavcev. Razprave potekajo v tempu naprej in je na obeh straneh vtis, da bo nova kolektivna pogodba podpisana vsaj do 15. februarja. Jesenice. liani votli politika jeseniških advokatov? V soboto 30. januarja so se vršile na Jesenicah volitve obratnih zaupnikov. Tudi letos so bile vložene štiri liste, in sicer SMRJ levica (v oklepajih številke za lani), ki je dobila 756 (450) glasov, SMRJ desnica 175 (269) glasov, JSZ 285 (337) glasov, *