Št. 20 (2647), leto LI • Novo mesto, četrtek, 18. maja 2000 • Cena: 220 tolarjev Vabimo Vas, da nas počastit« s svojo prisotnostjo pri otvoritvi naše nov« trgovin« v pritličju trgovsko hiš« l{«d«ru. v p«t«k, 19. maja, oh 13. uri. ROJ A L /. ugodnimi ««nanti poletnih oblačil pa Nas vabimo tudi v trgovini na Glavnem trgu in BTC Novo nt«sto. I Citroen center Cikava Prodaja in servis, Avto-BH Podbevškova 6a, Novo mesto, tel. 068/39 30 454 dolenjka, d.d. NOVO MESTO AKCIJA “POZDRAV NOVEMU TISOČLETJU - V 51. LETU DO 51%” DO 21. MAJA 2000 ll.llmun'., 650 |t kolin,kil 745.60 KlT/tar 565,00 SIT/kos SjMi nips, 100 K Kolinska 148,70 Sral naše govorice. Tako lahko Porablja Nokiin mobitel, težko pa se znajde v parkirni hiši. VIZITKE - Pred šestimi, sed-"nj jeti je ministrstvo za kulturo Prožilo akcijo zbiranja vizitk za eozdravljivo bolno portugalsko eklico, ki si je želela uvrstiti v ninessovo knjigo rekordov z ajvečjim številom zbranih vizitk. ^ lega je nastala nekakšna vizit-yska veriga svetega Antona, saj aJ bi vsak dekeliei poslal vizitko, pr i njo pa še na deset drugih dol vov. Nesrečna deklica je že °‘go mrtva, veriga z vizitkami sc P se kar naprej vrti in nekatera Podjetja in posamezniki v naših dt so prošnjo dobili že po ^OZD - Portoval naj bi v krat-Lrn razglasili za gozd s posebnim Pntnenom in mu tako končno p lznali, da je to mestni gozdni I . .. Sprehajalci, rekreacijski pači in športniki, ki imajo ta lep, P.JJPten in razgiban gozd na ■juku Krke še posebej radi, se „ V2crnajo, da bi ga čim manj 'Preminjali in vanj vnašali čim I novotarij. Vsekakor pa bi ko že sedaj iz gozda, bodočega Parka pregnali avtomobile. Zgo-j, sc celo, da se mora tekač ali Trehajalcc na gozdni poti zara-fvoje varnosti umakniti avto-Pbihstu, nekaj pa je tudi takih, se redno vozijo z avtom v gozd . n? pveži zrak in ga tako za-n, Jaj? vsem drugim. Da bi to /gnali, res ni treba čakati na uglasitev Portovala za gozd s P 5 n'[n pomenom, kajti tako JlJ tje že sedaj zakon prepove-uJe m je zanj zagrožena kazen. ® Pooblaščeni varuhi zakona j. 'tno ne zaidejo v Portoval. Veja tudi za druge gozdove in brez-Potja. 6 Ena gospa je rekla, da je OVo mesto ie sedaj mesto koles ‘ avtomobilskih. Vsi na kolo! LDS in MLI) Novo mesto • * (Novoivie^kK Ponod rsj i £rsi lee v *"asu 20. do 30'. aprila so An?VOHle^i porodnišnici rodile a ca Plevanč iz Veniš - Vcneso, p. Ica Tomažin iz Zbur - Lino, id r?teja Fakin iz Sevnice - Izšel ^ v ^nica Kulovec z Uršnih č ' Kristino, Valentina Šenk iz * arjete - Ziga, Anita Tomc A|„e.r 'z Podzemlja - Rebeko, Mel ®rczar z Lokev - Aleksa, - tu G°lob s Sela pri Zagorici ^ atiea, Katja Bečaj z Mirne Jv šJoiica Balkovec iz Vinice -Bp?’ udjana Plaveč iz Breze -se| eJ°\ Mateja Ktimp z Uršnih - a . njo, Ihnja Štepce z Mirne Vje^eta, Ana Piskule iz Kleno-Sta ." z'gfrida, Marija Miklič s jž Ja * Matica, Mojca Medvešek ja farneškega - Leo, Jolanda K De? iz Prečne - Lino, Helena >1 J)c lz Prelesja - Žiga, Milena M;i \ Tetan iz Krškega - Jurija, |ja rJana Lavrič iz Gorenjega Polž .ana, Simona Mlakar iz Jan-l\j.,- Sebastjana, Alenka 'gal >z. Brezja - Alena, Darje K^tSr i•# \/i..»i:i... a.,., n 1.. a ra,i- *z Metlike - Ano, Nada Svph z Gol. Prekope Jurija, Vas brkat Grgič iz Meniške L 1 ‘ Lucijana, Anita Molek iz ka iz uPerta - Jana in Niko, Zden-A Krnc i/ Dol. Boštanja - Niko, v. ‘‘eja Kastreve iz Velike Bučne L '" Ano, Vlasta Feme z Muha-p a litdeja, Karolina Dedič iz ?°mlja - Meliso, iz z.Novega mesta; Erika Kobe tjr\e|dlove ulice 32 - Nežo, Sonja 3fiZovar iz Utice Slavka Gruma »jo, Sabina Repšc Sturm iz a ',Ml livarjeve ulice 26-Spelo, He-TejJ1, Tramte iz Šegove ulice 18 - Čestitamo! Mši IZ M A Š I H OBČIM Sto let osnovne šole v Stopičah Začetki šolstva v tem podgorskem kraju segajo v sredo 19. stol. - En učitelj v dvorazrednici učil 389 otrok - Danes sodobna osemletka z dvema podružničnima šolama STOPIČE - Od ponedeljka, 22. maja, do petka, 26. maja, se bodo na osnovni šoli Stopiče vrstile prireditve v počastitev 100-letnice šole v tem kraju. Gre za eno najslarejših, če ne kar najstarejšo šolo v gorjanskem Podgorju. Ob tej priložnosti bodo izdali tudi obsežno publikacijo, ki jo je po šolski kroniki in drugih virih pripravila Tanja Perc. Za začetek šolstva v Stopičah so ne morejo niti predstavljati. Šola izbrali šolsko leto 1900/01, ko so začeli voditi šolsko kroniko in odtlej so znani podatki in razni dogodki v zvezi s šolo. Sicer pa segajo začetki šole v Stopičah v sredo 19. stol., kar je razvidno iz novomeškega kapiteljskega arhiva. Sprva se je pouk občasno odvijal v cerkvenih in zasebnih hišah, “šomoštri” pa so otroke učili brati, pisati in računati. Šolsko kroniko pa so, kot rečeno, začeli pisati v šolskem letu 1900/01 in je do današnjih dni v celoti tudi ohranjena. Zato je bogat vir ne samo za zgodovino šole, ampak verno in nazorno govori tudi o razmerah, ki so v teh podgorskih krajih vladale v posameznih obdobjih, in je pomembna za krajevno zgodovino in podgorsko domoznanstvo nasploh. V prvem “uradnem” šolskem letu je bil “voditelj šole”, kije bila dvorazrednica, in hkrati edini učitelj Ivan Rodič. V šolski kroniki je zabeležil, da je bilo v začetku 20. stoletja v Stopičah in okoliških podgorskih krajih takrat 476 šoloobveznih otrok, t>d tega 222 dečkov in 254 deklic, v šolo pa jih je hodilo 389. Kako je tako množico otrok v dveh razredih poučeval in obvladoval ter koliko jih je lahko naučil en sam učitelj, kronika ne govori, današnji učitelji pa si tega takrat sploh ni imela svoje stavbe in je pouk potekal v zasebnih hišah. Jeseni leta 1902 se je število otrok, ki so hodili k pouku, zmanjšalo na 283, tedaj sta namreč delovali tudi že šoli na Dolžu in v Podgradu. Od takrat do danes je ta osrednja osnovna šola v tem delu Podgorja (najbližja naslednja je v Brusnicah) naredila ogromen napredek in je danes sodobna osemletka. V šolskem letu 1999/2000 je na šoli 357 otrok, od tega 274 na matični šoli v Stopičah, 50 v 4 čistih oddelkih na podružnični šoli ZAPOSLOVANJE NA PODEŽELJU NOVO MESTO - Na srednji kmetijski šoli “Grm” Novo mesto bodo jutri, 19. maja, ob 10.30 predstavili projekt za samozaposlovanje “Delovno mesto, ki sem si ga sam ustvaril”. Ob tem bodo pripravili še okroglo mizo o zaposlovanju na podeželju. Namen omenjenega projekta, ki obsega delo Kmetijske šole pri predmetu ekonomika v zaključnih letnikih kmetijskega in vrtnarskega programa, je dijakom pomagati poiskati temeljne cilje dela, vezanega na njihov poklic, in možnosti njihovih kmetij ali okolja. Bo Novo mesto mesto koles Akcija za večjo uporabo koles za vožnjo po mestu -Prvo občinsko službeno kolo - Načrtujejo omrežje pešpoti in kolesarskih stez NOVO MESTO - Mladi liberalni demokrati Novega mesta nadaljujejo hvalevredno akcijo “Novo mesto koles”, katere namen je spodbuditi Novomeščane k večji uporabi koles pri vsakdanjih opravkih in vožnjah po mestu in njegovi okolici. To bi vsekakor imelo več koristnih posledic za mesto in njegove prebivalec: manj avtomobilskega prometa in s tem manj onesnaženo okolje, boljše počutje in zdravje ljudi, prijetnejše in mirnejše življenjsko okolje. V nakladi 8.000 izvodov so izdali zloženko in jo razdelili po novomeških gospodinjstvih, avtor besedila je Tomaž Levičar, ki je tudi vodja tega projekta; pripravljajo že ponatis. Član občinskega sveta iz vrst mladih liberalnih demokratov je v svetnikom predstavil ponudbe za izboljšanje možnosti za kolesarjenje v mestu, ki so jih svetniki lepo sprejeli. Prva stojala za kolesa je občina že postavila, v kratkem jih bo še več, pozvali pa so tudi kakih 60 novomeških podjetij, naj namestijo stojala oziroma priveze za kolesa pred svojimi poslovnimi prostori, da jih bodo lahko uporabljali tako zaposleni kot obiskovalci, kupci, stranke idr. Na občini so že kupili prvo službeno kolo, to nameravajo storiti tudi v novomeškem zdravst- venem domu, pobudniki akcije pa predlagajo, naj bi tudi policisti po mestu patruljirali na kolesih. Na prvi kolesarski izlet po mestu so pred kratkim odšli člani občinske uprave z dvema podžupanoma na čelu. Na občinskem sekretariatu za okolje, prostor in komunalo pripravljajo dokument, ki bo začrtal omrežje mestnih pešpoti in kolesarskih stez. Na kolo za zdravo mesto! A. B. KRKAŠI NA GOLICO NOVO MESTO - Planinska skupina Krka priredi v nedeljo, 21. maja, pohod na Golico, 1835 m. Odhod bo 6. uri izpred Krke v Ločni, vrnili pa se bodo v večernih urah. Krkaši imajo prevoz zastonj. Na Planini pod Golico se bodo razdelili v tri skupine; za vzpon in sestop bosta pivi dve porabili okrog 6 ur, tretja pa 3 ure. Na poti bodo lahko’ občudovali množico ključavnic (narcis), avrikla in drugega planinskega cvetja. Priporočajo dobro obutev, smučarski palici, toplo obleko, tudi rezervno, dežnik in malico. Tura je primerna za vse starosti, tudi za otroke. Prijave zbirajo do petka, 19. maja, v oddelku za oddih oz. do zasedbe avtobusa. 1 v Podgradu in 33 otrok v dveh kombiniranih oddelkih na Dolžu. “Na vseh treh šolah so tudi oddelki podaljšanega bivanja in je organizirano predšolsko varstvo,” je povedal dolgoletni uspešni in prizadevni ravnatelj Lado Brulc, tudi sam nekdaj učenec te šole. Na osemletni šoli (z obema podružničnima), na kateri je manj otrok, kot jih je bilo v prvem šolskem letu dvorazrednice pred 100 leti, ko je bil en sam učitelj, uči 24 učiteljev, vseh zaposlenih pa je okoli 50. “Sedaj nas je na šoli dovolj in tudi kadrovska zasedba je ustrezna,” pravi Brulc. Tudi prostora za osnovni pouk je v večkrat na novo pozidani, povečani, prenovljeni in dozidani šoli dovolj, manjka pa jim telovadnica, zato so jo za silo uredili v nekdanji kinodvorani, učilnice za gospodinjski in tehnični pouk ter računalništvo so v zasilnih prostorih. To vse pa je pogoj za devetletko. Vsekakor stopiška šola, ki je v 100 letih na tisoče podgorskim otrokom dala osnovno izobrazbo, vzgojo in jih navajala na samostojno, tudi ustvarjalno mišljenje in delovanje, to svoje plemenito poslanstvo opravlja vse bolje in uspešnejše. A. BARTELJ STOPISKl ŠOIjKRJI - Stopiški šolarji na vajah za proslavo ob 100-letnici šole. Prireditve ob visokem jubileju se bodo vrstile cel prihodnji teden. (Foto: A. B.) TEKMOVANJE IZ ZGODOVINE NOVO MESTO - Na osnovni šoli Šmihel je minuli mesec potekalo regijsko tekmovanje iz zgodovine, na katerem je svoje znanje o poznavanju življenja v srednjem veku dokazovalo 61 učencev iz 12 osnovnih šol. 16 učencev, ki so osvojili 85 odst. možnih točk, se je uvrstilo na državno tekmovanje, srebrno priznanje pa je dobilo še 28 osnovnošolcev. Predtekmovalno mrzlico so mladi zgodovinarji premagali ob krajšem kulturnem programu, da pa ne bi tekmovanje učencem in mentorjem ostalo v lepem spominu le po dobrih rezulatih, so poskrbeli sponzorji. PESTER DAN Za spremembo statuta odprtih vrat * izzv /~i i »vt m ; • ..i!i . Izredna seja ŽUŽEMBERK - Žužemberški občinski svet je imel pred kratkim svojo prvo izredno sejo, na kateri je sprejel spremembe in dopolnitve Statuta Občine Žužemberk in poslovnika občinskega sveta. Po kontrolnih obiskih, ki jih je decembra lani opravila Služba za lokalno samoupravo pri Vladi Republike Slovenije, so že na 11. redni seji žužemberški občinski svetniki obravnavali spremembe in dopolnitve statuta in poslovnika, ki jih je priporočila omenjena služba. Žaradi pomanjkanja informacij so svetniki takrat sklenili, da se omenjene spremembe in dopolnitve statuta in poslovnika obravnavajo na izredni seji in se nanjo povabijo pristojni iz omenjene službe. Izredno sejo z dvema točkama dnevnega reda je sklical žužemberški župan Franc Škufca in nanjo povabil namestnika direktorja Službe za lokalno samoupravo g. Milana Železnika, ki je svetnikom objasnil potrebo po spremembah statuta in poslovnika. Po razpravi in vprašanjih občinskih svetnikov so ti soglasno sprejeli spremembe in dopolnitve Statuta Občine Žužemberk ter spremembe in dopolnitve Poslovnika Občinskega sveta Občine Žužemberk. Na pobudo župana je Milan Železnik svetnikom še predstavil organizacijsko in upravno obliko ožjih delov občine, ki se lahko ustanovijo na območju neke občine. Pri tem je pomembno, da krajevne skupnosti delujejo tako, da prispevajo k razvoju neke lokalne skupnosti, kar je za območje Suhe krajine pomembno. V. K. ŠKOCJAN - Učenci in učitelji na škocjanski osnovni šoli Frana Metelka sov soboto, 13. maja, pripravili dan odprtih vrat z naslovom “Igra -sol življenja”. Učenci so se družili in ustvarjali v različnih delavnicah. Tako so na razredni stopnji pripravljali jedi iz testenin, igrali na Orffov instrumentarij, izdelovali in animirali z lutkami, preoblikovali papir v origame, slikali na svilo m se spoznavali pri družabnih miselnih igrah. Učenci višjih razredov pa so reševali knjižne uganke, iskali skriti zaklad v naravi, izdelovali didaktične igre ter ustvarjali s kockami, papirjem in instrumenti. Spoznavali so se tudi ob različnih socialnih igrah in plesali, mladi igralci so uprizorili detektivsko komedijo Črna marcla, dopoldne pa je z igrivo glasbeno učno uro zaključil mešani pevski zbor Portorož pod vodstvom dr. Mirka Slosarja. Asfaltirana vinska cesta na Liscu Povezali dve občini LISEC - Včasih je štela vinska gorica Lisec kar 365 zidanic. Z leti pa so vinogradi počasi opusteli, nekatere zidanice propadle. Gora spet počasi oživlja, rastejo nove zidanice in počitniške hišice, vinogradniki zasajajo nove, kvalitetnejše trte. Pred leti so že napeljali elektriko, manjkala je le dobra cestna povezava. - Vinogradniki so za izboljšanje cestne povezave po celotni gori pričeli z delom že pred tremi leti. Lansko leto so asfaltirali polovico ceste, letos pa še drugo polovico. Nova asfaltna prevleka, ki sojo naredili v letošnjem letu, je dolga .okoli 1000 m in je združila občini Žužemberk in Trebnje. Anton Novak, predsednik gradbenega odbora, je na krajši slovesnosti, ki je bila v nedeljo, 14. maja popoldne, prerezal trak m tako odprl cesto skozi vinsko goro Lisec. Na slovesnosti so bili tudi župan občine TVebnje Ciril Pungartnik, župan občine Žužemberk Franc Škufca, predsednik KS Dobrnič Silvo Prpar in številni vinogradniki. Anton Novak je povedal, da so skoraj za celo investicijo zbrali denar sami krajani in vinogradniki, del sredstev pa sta prispevali občini Trebnje in Žužemberk. V načrtu imajo še asfaltiranje in povezavo z Ovčjo jamo in Dobravo v dolžini okoli 500 metrov. S. MIRTIČ Suhokranjski drobiž PSI REŠEVALI ŽIVLJENJA - Služba za zaščito in reševanje mestne občine Novo mesto je pod vodstvom Fikreta Fejziču in ob sodelovanju kinoloških klubov reševalnih psov iz Slovenije in Hrvaške v soboto, 13. maja, pripravila tradicionalno vajo civilne zaščite Rešujmo življenja 2000. Scenarij akcije je predvidel ponesrečeno vajo padalcev, ki jih je veter odpihnil v bližnjo in daljno okolico prečenskega letališča, s hitro akcijo pa so jih v bližnjih gozdovih izsledili reševalci z reševalnimi psi. Pri reševanju so jim pomagali tudi potapljači Kluba za podvodne aktivnosti Novo mesto, novomeški jamarji, radiomaterji, ekipa prve pomoči iz Kamene in gasilci iz Vavte vasi. Vse skupaj je sodelovalo 120 reševalcev in 70 psov. (Foto: I. Vidmar) IZLET - Na izlet so se pred dnevi odpravili tudi dvorski upokojenci. Na začetku poti so imeli sicer malo smole z avtobusom, kar pa jih ni spravilo v slabo voljo. Z dvema avtobusoma so sc odpeljali na Gorenjsko, kjer so se prvič ustavili v baziliki na Brezjah, nato pa jih je pot vodila na Bled in v Bohinj, kjer jih je prisrčno sprejela rojakinja Marina. USPEŠNI - Mladi Suhokranjci so se spet izkazali na gasilskem tekmovanju. ki gaje organizirala GZ Novo mesto. Pionirji z Dvora in mladinke iz Šmihela pri Žužemberku so prinesli domov pokala medtem ko pionirke iz Žužemberka kljub izredno dobro opravljeni vaji niso imele te sreče. Zaradi starostne omejitve so namreč nastopile izven konkurence in s pokalom ter dobro uvrstitvijo ni bilo nič. MEDVEDKA V KOTIH Medvedka s tremi mladiči je bila v le tošnjem letu že večkrat v bližini vasi Dolnji Kot pri Dvoru Vaščani so jo večkrat videli in opazovali iz varne razdalje, z drugega brega reke Krke. Močno pa se bojijo morebitnega srečanja, saj imajo v bližni gozd iri bo potrebno kmalu pripravljati drva. Tekmovanje mladih gasilcev Največ pokalov v Šmarjeto in Stopiče - Pokale podelili na posebni slovesnosti ob 50-letnici PGD Dolenja Straža Belo Cerkvijo in Uršnimi seli. Med 34. vrstami mladincev so bili najboljši mladinci PGD Uršna sela, sledili pa so tekmovalci iz Kamene, Šmarjete, Dolenje Straže in Stopič, med mladinkami pa so zmagala dekleta iz Stranske vasi pred Šmarjeto, PGD Zbure, PGD Bela Cerkev in PGD Šmihel pri Žužemberku. V vseh kategorijah je pokale prejelo po pet najboljših vrst, podelili pa so jih na posebni slovenosti ob 50-letnici Prostovoljnega gasilskega društva Dolenja Štraža, na kateri so nastopili tudi pihalni orkester Krke Zdravilišč, plesalci Turističnega društva Straža in učenci osnovne šole Vavta vas. Ob jubileju so podelili tudi republiška in društvena gasilska priznanja, med drugimi ga je prejela tudi Mestna občina Novo mesto. S. M. PREČNA - Na letališču Prečna so se v nedeljo, 14. maja, na tradicionalnem pionirskem in mladinskem tekmovanju, ki gaje pripravila Gasilska zveza Novo mesto, zbrali mladi gasilci in gasilke iz šestih dolenjskih občin. Pri izvedbi tekmovanja so strokovno pomagali tudi domači gasilci PGD Dolenja Straža. V lepem in sončnem vremenu se je v različnih gasilsko-športnih disciplinah pomerilo 89 pionirskih in mladinskih vrst. Mlajše je najbolj pritegnilo tekmovanje z bren-tačo, druge vezanje vozlov, nekatere štafetni tek, vsi pa so seveda hoteli doseči najboljše rezultate. V kategoriji pionirjev so bili najboljši Stopičani (2), nato se se zvrstili Šmarjetčani, Mirnopečani, Dvorjani (2) in Dolžani. Med pionirkami so slavile tekmovalke z Dolža pred Stopičami, Jablanom, SM *QVO M* PRAZNIK GASILSTVA - Številne, zbrane na slovesnosti sta pozdravila predsednik Gasilske zveze Novo mesto Alojz Muhič in novomeška podžupanja Martina Vrhovnik. (Foto: S. Mirtič) MŠtŠ IZ MAŠ I H OBČIM ttMMfe Muzej ima končno varno streho Danes otvoritev prenovljenega metliškega gradu in razstave del, ki so nastala na prvi likovni koloniji Vinske vigredi - Prve stalne muzejske zbirke naj bi bile na ogled letošnjo jesen NA ZAGOVORU - Dijaki zaključnega letnika podjetniškega poslovanja so v glavnem pripravili seminarske naloge posamično, nekaj pa se jih je odločilo za skupinsko delo. Med temi so bili tudi Vesna Markovič, Andrej Slane, Dejan Fink in Gregor Šmalcelj (na fotografiji), ki so tudi skupaj predstavili svojo tržno raziskavo za metliško podjetje Komet. Dijaki so se pri predstavitvah nalog dobro zavedali, da je pri poslovnežih zelo pomemben zunanji videz, zato so prišli na zagovor urejeni, nekateri pa so celo prvič v življenju nosili kravate. (Foto: M. B.-J.) Dijaki o poslovnih poteh Druga generacija bodočih črnomaljskih poslovnih tehnikov predstavila svoja videnja o poslovnem življenju METLIKA - Sredi lanskega leta so začeli prenavljati metliški grad, v katerem domuje Belokranjski muzej. Obnova ostrešja je bila nujna, saj je grozilo, da bi se ob debelejšem snegu streha sesedla vase. Pozneje seje pokazalo, daje obnove potreben tudi strop v prvem nadstopju. Gradbena dela so sedaj zaključena, ostaja pa še nekaj zaključnih del v gradbeništvu. ČRNOMELJ - Pretekli teden je 31 dijakov druge generacije smeri podjetniškega poslovanja na črnomaljski Srednji šoli dva dni zagovarjalo seminarske naloge. Ocena iz teh nalog je ena od štirih na zaključnem izpitu. Naloge so predstavili pred komisijo profesorjev iz šole, prisluhnili pa so jim tudi predstavniki podjetij, o katerih so pisali dijaki, ter vsi, ki so jih predstavitve zanimivih nalog zanimale. V nalogah so bodoči poslovni tehniki strnili znanje, ki so ga dobili v petletnem šolanju. Po besedah mentorja in ocenjevalca prof. Antona Kambiča so dijaki svoje delo opravilih zelo resno, odgovorno in požrtvovalno. Lotili so se poslovnih načrtov za svoja podjetja od ideje do odprtja, govorili o vlogi tajnika v današnjem tržnem gospodarstvu, o možnostih razvoja gospodarstva, nekaj pa se jih je lotilo tržnih raziskav za belokranjska podjetja. “Naloge bodo lahko koristno uporabili v praksi in niso zgolj nekaj imaginarnega. Hkrati so s se- A ko je Miro pred dobrimi dvajsetimi leti zagospodaril na Smrekarjevi domačiji, je od kmetije ostalo bore malo: nlev je bil prazen, gospodarska poslopja so pro- Miro Smrekar minarskimi nalogami dokazali, da jim je šola dala dovolj znanja za bodoči poklic, tako da se bodo lažje znašli v neusmiljenem svetu tržne konkurence,” je bil ponosen na dijake prof. Kambič. Tako kot dijaki lanske prve generacije črnomaljskih poslovnih tehnikov pa jih tudi večina letošnje namerava nadaljevati šolanje na višjih ali visokih šolah. M. B.-J. ZA DEMOGRAFSKO OGROŽENA OBMOČJA ČRNOMELJ - Črnomaljska občina bo letos kandidirala na natečaju za dodelitev sredstev za demografsko ogrožena območja v RS s štirimi naložbami: prvo etapo vodovoda Preloka, obnovo lokalne ceste na Mavrlenu, tretjo etapo vodovoda Bedenj-Jankoviči z rezervoarjem na Plešivici ter vodovodom Belčji Vrh-Stara Lipa. Del denarja za te naložbe naj bi primaknila država, del pa črnomaljska občina. padala, orodja ni bilo. Dobro pa se je zavedal tudi, da od kmetije ne bo mogoče živeti, pač pa bo moral vložiti še vso plačo, da bo kmetijo zopet postavil na noge. A zdelo se mu je pomembno, da tudi sam s svojo petčlansko družino prispeva k poseljenosti višinskih semiških vasi, s košnjo vzdržuje kulturno krajino in brani zemljo pred zaraščanjem. Smrekarje ob vrnitvi v domovino dokupil še nekaj zemlje, tako daje ima danes 22 hektarov. Vendar je precej razdrobljena, prevladuje pa gozd. Le dva hektara kosijo, na nekaj arih sadijo koruzo, poltretji hektar pa imajo ograjen za rejo damjakov in ovc. Zaveda se, da v višinskih krajih ni mogoče obogateti od kmetijstva, vendar upa, da se bo vsaj nekaj mladih vrnilo v domačo vas, saj do služb v Semiču, Črnomlju ali Novem mestu ni daleč. “Če pa bodo Vendar bodo danes kljub temu slovesno odprli prenovljen metliški grad, predvsem pa podstrešje, kjer je muzej pridobil več kot 700 kv. metrov dodatnih prostorov. Predračunska vrednost prenove strehe in ostrešja je znašala 112 milijonov tolarjev, zaradi dodatnih, nepredvidenih del pa se je vsota dvignila na 127 milijonov tolarjev. Ob tem direktorica muzeja Andreja Brancelj Bednaršek opozarja, da je pri obnovi nastalo za 10 milijonov tolarjev škode v prvem nadstropju, ki pa je izvajalec ne prizna. Pri pokrivanju stroškov adaptacije pa se je izkazalo tudi šest zaposlenih v muzeju, ki so dobrih 5 milijonov tolarjev dobička iz lanskega in preteklih let namenili za naložbo v grad. Kljub temu daje bil več kot pol lanskega Peter Dichlberger je bil prepričan, da je izid referenduma porazen, kar je dvakrat slabo za občino: zapravili so si priložnost za hitrejši razvoj ter porabili 4 milijone tolarjev. Pričakoval je, da bodo na seji sveta tudi predsedniki KS, ki so pred glasovanjem zatrjevali, da v KS podpirajo samoprispevek. Vprašal je, ali predsedniki sploh poznajo krajane in ali niso govorili tako le zato, da bi bili všeč svetnikom. “Iz naše stranke smo opozarjali, da v občini ni prave klime za samoprispevek, a smo dobili očitek, da smo proti razvoju, kar pa ne drži. Porabiti smo morali 4 milijone tolarjev, da smo prišli do spoznanja, da ne Črnomaljci ne Belokranjci nasploh niso za takšen način financiranja razvoja.” Anton Kralj in Franc Ivanušič sta menila, da so se svetniki slabo odrezali na referendumu in da bi bil samoprispevek zagotovo izglasovan, če bi se zanj bolj zavzema- li. Pavel Zajčje iz lastnih izkušenj ovedal, daje bil skoraj šikaniran, o je želel apelirati na volivce, naj se odločijo za samoprispevek. Po mnenju Milana Krajnca pa je konec belokranjskega patriotizma, kosili, bodo obvarovali pred zaraščanjem vsaj te košenice in njive, ki jih imamo danes. V zadnjih 20 letih je namreč zarasla predvsem manj kvalitetna zemlja. Zavedam pa se, da toliko živine, kot je je bilo v Rožnem Dolu nekdaj, ko smo gnali iz cele vasi na pašo celo po sto glav, ne bo nikoli več. Danes imamo vsi skupaj le nekaj krav, konja, Plutovi pa 40 bikov,” našteva Smrekar. A kljub temu da je Rožni Dol na veliki jasi na obrobju roških gozdov, doslej na srečo še niso imeli večjih težav z divjadjo. Jeseni sicer pridejo v koruzo divji prašiči in tudi že medvedi so se približali vasi, a bližnjega srečanja z njimi ni imel še nihče. “Na srečo,” pravi Miro, ki je do invalidske upokojitve delal kot gozdar, zato dobro pozna gozd in njegove prebivalce. “Divjad se je že prekomerno razmnožila, zato ji v gozdu primanjkuje hrane in vse bolj se približuje naseljem. Mi smo sedaj še varni, bojim pa se, da si bomo začeli kmalu deliti življenjski prostor z divjadjo,” pravi Smrekar. M. BEZEK-JAKŠE leta muzej zaprt, zaposlenim ni manjkalo dela. Veliko so ga imeli že s selitvijo na desettisoče enot arhivskega gradiva in muzejskih eksponatov, saj so izpraznili in preselili celotno stalno razstavo, ki je bila v petnajstih prostorih, knjižnico, arhiv, del depojev in upravne prostore. Kljub izrednim razmeram so v okviru redne dejavnosti opravili vse naloge, ki jim jih nalaga zakon o varstvu kulturne dediščine. Zanimivo pa je, da so prav lani bolj kot kdaj koli prej prihajali ljudje v muzej po različne podatke - med njimi je bilo največ medvojnih pogorelcev - ki pa so jih v zatrpanem arhivu muzealci zelo težko našli. Kot je povedala direktorica upajo, da bodo v muzeju arheološko zbirko in zbirko novejše zgo- dobrodelnosti in solidarnosti, je pa referendum preverjanje volje ljudi, kjer gre za poslovno tveganje. Tildi Jože Strmec je bil prepričan, da je izid referenduma katastrofa in da je solidarnost umrla. Zato pa bi po njegovem morali biti solidarni vsaj svetniki in pomagati ljudem, ki so zajeti v program samoprispevka, k hitrejšemu raz-voju. Zdravko Šavor je menil, da so ljudje še vedno solidarni, le časi so drugačni. Morda je na njihovo odločitev vplivalo spoznanje, kako razsipno ravnajo z denarjem nekateri proračunski porabniki državnega in občinskega denarja. Izid je bil po njegovem sramota, zato je pomislil celo na to, da bi ZADNJI VEČER MLADIH GLEDALIŠKIH SKUPIN ČRNOMELJ - V okviru 1. med-območne revije mladih gledaliških skupin Bele krajine, Dolenjske in Posavja, ki jo pripravlja črnomaljska območna izpostava Sklada RS za ljubiteljske kulturne dejavnosti, se bo v petek, 19. maja, v semiškem kulturnem domu predstavilo pet skupin. Ob 16. uri bo gledališko-lut-kovna skupina Mesečniki iz črnomaljske OS Loka uprizorila igrico Kdo je napravil Vidku srajčico. Pol ure pozneje bo nastopila dramska skupina KD Anton Aškerc iz Koprivnice z Obtoženim volkom, ob’ 17.43 pa gledališka skupina Poljanč-ki iz OŠ Stari trg ob Kolpi z Enkol-so. Ob 18.15 bo gledališka skupina črnomaljske OŠ Mirana Jarca predstavila Do tiste stezice, pol ure pozneje pa dramski krožek OŠ Loka. Pepelko malo drugače. dovine postavili na svoje mesto čez poletje. Za postavitev zbirk iz 19. in prve polovice 20. stoletja, torej kulturno-zgodovinske in etnološke zbirke, bo muzej zaprosil za pomoč ministrstvo za kulturo, saj si želijo postavitev po sodobnih načelih. Načrtujejo, da • Danes, v četrtek, 18. maja, torej ob mednarodnem dnevu muzejev, bo ob 18. uri pred metliškim gradom slovesnost ob otvoritvi prenovljenih prostorov metliškega gradu. Hkrati bo otvoritev razstave udeležencev prve likovne kolonije Vinske vigredi, ki bo na ogled na podstrešju gradu. Na koloniji je v Metliki in okolici od ponedeljka ustvarjalo 19 likovnikov iz Slovenije, Italije, Avstrije in Hrvaške. bi bili zbirki pripravljeni za ogled v prihodnjem letu, ko bo praznoval muzej 50-letnico ustanovitve. M. B.-J. morda moral odstopiti občinski svet. Predlagal je, da se glede na to, da so svetniki sprejeli odločitev za razpis referenduma, odrečejo enoletni sejnini, kolikor so znašali stroški. Prav tako ni videl razloga, da bi podjetju Ninamedia plačali • Župan Andrej Fabjan je priznal, daje pričakoval bolj burnej-šo razpravo, strinjal pa se je, da gre pri vsakem projektu za podjetniško tveganje in odgovornost. Pri neizglasovanem samoprispevku bo po njegovem mnenju najbolj vesela država, ker ji ne bo potrebno dati 1,1 milijarde tolarjev nepovratnega denarja. Zatrdil je, da so od začetka vodili projekt samoprispevka z vso odgovornost in so igrali z odkritimi kartami. Ni pa se strinjal, da bi bodisi on ali svetniki odplačevali stroške referenduma, da pa nosi odgovornostjo pred volivci, ki se bo še posebej pokazala na volitvah. Ko so glasovali o Šavorjcvem predlogu, pa je bilo pripravljeno enoletni sejnini odpovedati se le 5 od 23 svetnikov. 273 tisočakov za anketo pred referendumom, katere napovedi so udarile mimo. Ivan Štajdohar je bil celo prepričan, da bi takšno analizo kot Ninamedia lahko naredil vsak ciciban. M. BEZEK-JAKŠE LUTKE V ČRNOMLJU ČRNOMELJ - Od 11. maja do 1. junija poteka v črnomaljski osnovni šoli Loka prireditev “Lutke v Črnomlju”. Pretekli teden sta bili na sporedu dve predstavi, in sicer lutkovne skupine Biba vrtca iz Trebnjega in Mini teatra Roberta Waltla. Danes, 18. maja, pa bo ob 17. uri lutkovna skupina Mlinček iz OŠ Loka zaigrala igrico Zelo lačna gosenica, ob 18. uri pa lutkovna skupina KUD Oton Župančič iz Artič igrico Kako je zajec prelisičil lisico. PESEM IZ 200 GRL, - V vseh treh belokranjskih občinah se je letošnjo pomlad zvrstilo veliko srečanj pevskih zborov, v katerih so prepevali prav vsi, od predšolskih otrok do upokojencev. Tudi pretekli teden je bilo dvoje pevskih srečanj, eno v Črnomlju, drugo v Metliki. Na slednjem, kjer se je srečalo deset odraslih belokranjskih pevskih zborov, je pesem zadonela iz okrog 200 grl. Metliška vokalna skupina Lan se bo konec maja udeležila medobmočne revije pevskih zborov v Novem mestu. Na fotografiji: ženski pevski zbor iz Adlešičev z zborovodkinjo Majdo Pavlin, ki se je prvič udeležil belokranjskega srečanja pevskih zborov. (Foto: M. B.-J.) DOBER DAN, BONTON - Na semiški osnovni šoli so preteklo soboto pripravili dan šole, ki so ga posvetili bontonu. Na prireditvi so se nastopajoči na različne načine dotaknili lepega obnašanja. Četrtošolci (na fotografiji) so zaigrali igrico o Butalcih in njihovem razbojniku Cefizlju. Pripravili so tudi bogato razstavo, v računalnici pa predstavitev fotografij. (Foto: M. B.-J.) Bodo mladi le kos zaraščanju? V Rožnem Dolu bi bilo sicer zelo težko živeti zgolj od kmetijstva, vendar je Miro Smrekar prepričan, da bi mladi ob službi lahko vzdrževali kulturno krajino - Divjad še ne ogroža ROŽNI DOL - V Rožnem Dolu je danes 16 hiš in na srečo so še vse naseljene. A prebivalstvo se stara, saj se od mladih, ki odhajajo na šolapje, le malokateri vrne domov. Miro Smrekar pa je eden tistih, ki je po končani srednji kmetijski šoli odšel s trebuhom za kruhom celo v tujino, a seje po enajstih letih vrnil v rojstno vas. Res sije najprej začel graditi hišo, bratje in sestri pa so ga pregovorili, daje prevzel še kmetijo. Izid referenduma je katastrofa Tkko so menili črnomaljski svetniki, ko so analizirali referendum za samoprispevek ■ Konec s patriotizmom, solidarnostjo, dobrodelnostjo - Prevelik razkorak med anketo in izidom ČRNOMELJ - Pretekli teden so si črnomaljski svetniki privoščili dolgo razpravo o referendumu za občinski samoprispevek, kije bil 26. marca, in na katerem se je za petletno dvoodstotno plačevanje naložb v vodovodno omrežje, šolstvo, otroško varstvo in športno dejavnost odločilo le 19,56 odst. volivcev. Mnenja o tem, kdo je kriv za takšen poraz, so bila precej različna. r flfll Sprehod po Metili« KUKAVICE - Odkar so v metliški občini spremenili način pf' čevanja ravnanja s komunalnim1 odpadki in občani plačujejo odvoz smeti glede na velikost kam za smeti in nič več glede na število članov v gospodinjstvu, sc s, smetmi dogajajo prav čudne stvari. Nekateri, ki želijo komuna1' cem za njihovo delo odšteti čim manj denarja, so si omislili manjše smetnjake. Ker pa v njih zmanjka prostora za vso nesnago, podtikajo svoje smeti drugod kot kukavičja jajca. Tako je v kontejnerju za smeti na metliškem pokopališču pri sv. Roku mogoč? najti celo knjige. Morda so tisti, ki so jih tja odložili, tako naivni, da verjamejo, da bodo ljudje mis; lili, da so Metličani tako zagnani • bralci, da se ne morejo ločiti od njih celo, ko jih položijo p°d ] rušo.4n če-ugibamo naprej, mor- 1 da to njihovo prepričanje izhaja iz tega, da je bila v Metliki leta 1865 ustanovljena prva Narodna čitalnica na Dolenjskem. Po tej | logiki se lahko nadejamo, da se bodo v pokopališkem kontejnerju kmalu znašle tudi bančne knjižice. V Metliki je bila namreč leta 1874 ustanovljena tudi prva Dolenjska hranilnica in posojilnic3' TAKSI - Družba, ki ji je zaupano varovanje na letošnji Vinski vigredi, je pripravljena s prizorišča velepriredilve odvažati vinjene m druge osebe ter njihove avtomobile. Storitve seveda ne bodo za; stonj, a če v družbi zataji tisti, k1 je bil določen, da bo zaradi šofir3' nja abstiniral, pa se ne bo nioge* upreti odlični belokranjski vinski , kapljici, bo - seveda za nekaj tiso- ; čakov dodatnih stroškov - dobra tudi takšna rešitev. Nič se namre? ne ve, kakšne pihalne akcije prl' pravljajo policisti. .. 1 REKLAMA - Občinski svetnik , Ivan Škof je bil, ko je prebral, d3 je metliška Komunala lani za re- j klamo in reprezentanco porab«3 600 tisoč tolarjev, prepričan, “3 komunalci sploh ne potrebujejo : reklame. Po njegovem so dovo>J j velika reklama smeti po cesti m prevrnjeni smetnjaki po mestu. ■ Komunale je dobil pojasnilo, da ne gre za reklamo, ampak za j reprezentanco. Tem slabše! p a 1 Črnomaljski drobifj ČESTITKE - Črnomaljska j svetniška opozicija je znana p° ! tem, da vedno rada čestita kateremu od svetnikov bodisi za rojstni dan ali kakšen drug dosežek.* posebno veselje ji je, če sme čestitke izreči svetniku iz nasprotnega tabora. Tako je Peter Dich'" berger v imenu SDS in bivše SK" na začetku zadnje seje svet3 zaželel županu Andreju Fabjan3 I (bivša SLS) ob rojstnem dnev« veliko sreče in modrih odločitev v poslanskih klopeh. Svetniku iztoku Vraničarju (LDS) je čestita' j ob uspešno opravljeni diplom« j Vinku Vlašiču (bivša SLS) pa, ket ; je postal dvakratni dedek. Žujran se je odločil, da se bo prva točk3 | naslednic seje občinskega svej3 glasila: Čestitke in pozdravi naši" svetnikov! Dichlberger že pospešeno poizveduje, kateri od svetnikov bo naslednji mesec praznoval | rojstni dan, postal stric ali se morda poročil. PESMI - Jurij Majerle iz Spodnjih Radencev je imel nedavno* Starem trgu dobro obiskan li*®j rarni večer. Udeležilo se ga je okrog 60 ljudi, kar je za tiste kraj3 zelo veliko. A pesnik je žalost«0 ugotovil, da ga je tokrat pustila n3 cedilu črnomaljska inteligenc3' Kmalu lahko pričakujemo kakšno pesem na to temo. - KRIVEC - Kaže, da so v Črnomlju končno našli pravi vzrok z3 neizglasovan samoprispevek. Kj je bil slabo izbran dan za referendum, ker je bil na zadnjo nedeljo v marcu, ko so ljudje pisali n3: povedi za dohodnino, sredi «oc pa premikali še uro. Škoda, da s° v pripravah predvideli vse, le P(3" vega dneva ne. Morda ne bi j«j0 odveč, če bi za pomoč zaprosili ča-rovnika-iluzionista Kscnijp 1 Karla Sajovica iz Črnomlja, ki sj3 proti koncu lanskega leta postal.3 v Sidneyju svetovna prvaka v iluz« onizmu, Karlo pa v Parizu tud zmagovalec v hipnozi. Morda bi Jima uspelo celo hipnotizirati občane, da bi verjeli v samoprispevek' Semiške tropžnT] VZDIHLJAJI - Cesto pro(l Rožnemu Dolu, ki že dolga lej čaka, da bodo na njej pri nezavarovanem prehodu železniške pr0! ge namestili zapornice ali vsdj svetlobne signale, bi brez slab vesti lahko poimenovali cest vzdihljajev. Vsakič, ko bodiS pešec ali voznik brez bližnjeg* srečanja z vlakom prečka železniške tire, namreč od olajšanj globoko zavzdihne. Žal si tisti, k bi prehod morali zavarovati, najbrž mislijo, daje, dokler vzdihujejo, z Rožnodolčani še vse v red«-Hujše bo, ko bodo onemeli. Drobne iz Kočevja UČNI VZOREC - Mnogi v Kočevju so se in nekateri med n j i -1,11 se še vedno sprašujejo, zakaj Se je občina ob obstoju dveh 'ječjih gradbenih podjetij v Ko-Ccvju pri izboru izvajalca del za padnjo nove šole v Mestnem 8u odločila za Gradbeno podaje Grosuplje. Najboljše pojas-"•Jo za to je dala republiška revijska komisija, ki je v odgovoru P** pritožbo SCT-ja na izbor izvajalca nted drugim tudi pojasnila, a bi hji jzfoor Gramiza kot najugodnejšega ponudnika groba Kršitev zakona o javnih naročilih. Kdo sedaj krši zakon, če ga, ko na gradbišču že lep čas ni več niti cnega stroja, je vprašanje, katerega odgovor je zavit v pravne ne-. rejenosti in različna tolmačema. Prav nič nejasnega pa ob tem n,> kot ugotavljajo nekateri, da se raorajo kočevski gradbinci, da bi Se lahko postavili ob bok tako Pečnim podjetjem, kot sta SCT 12 Ljubljane in GP Grosuplje, ki sodita v sam vrh v državi, še veli-naučiti. Sodeč po razpravi na 12fedni seji kočevskega občinskega sveta in povzetkih nekaterih svctnikov po njej, je učni vzorec j ® preprost: Ponuditi malo, da °biš posel, potem pa z dobrimi 'rokovnimi delavci gradbene ‘ r°ke, predvsem pa močno prav-0 službo, med samo gradnjo utesnjevati upravičenost do plačil a dodatna dela toliko časa, da °sežeš končni znesek, ki se ne azlikuje dosti od prvotnih po-uub ostalih interesentov za gradnjo! V SOBOTO NA POHOD KOSTEL -7. Kostelski pla-n>nski pohod bo v soboto, 20. ["aja. Start (in cilj) bo pri Po- ,Hku (Vas-Fara) Pr‘ P0*1' 'n anki med 8. in 9. uro. Krožna pot je markirana in je za-nJo potrebnih okoli 6 urzmer-ne hoje. Startnina je 300 tolar-1?. za kar udeleženci dobe uten-izkaznico in med potjo J; Pohodniki, ki bodo opra-J',h pot petkrat, bodo dobili bronasto jubilejno značko. Posedanjih šestih pohodov se Je udeležilo povprečno po 300 Pohodnikov iz vse Slovenije in Jadi iz Hrvaške, predvsem iz Magreba, Reke in Delnic. Organizatorja pohoda sta Turi-stično-športno društvo Kostel ln Planinsko društvo Kočevje. [^zobotrebci na boljšem kot prej - upina zainteresiranih za grad-ta ua °hrnočju zazidalnega načr-»rastje, kjer se bo v prvi fazi paoilo 68 od skupno načrtova-. ^ stanovanjskih hiš na tem nh!v°<~'U’ jc končno dočakala nov cinski odlok o komunalnem 'spevku >n kar je zanje enako P membno, tudi sprejem Progra-?a“,opremljanja stavbnih zemljišč i ' pzo opremljanja na območ-I zaz|dalnega načrta Hrastje. Že _ ' avgusta so namreč na občino siovili prošnjo za sofinancira-J komunalnega prispevka, ki bi P‘> 'zračunu stroškov komu-pr ne8a opremljanja na podlagi 1 "grama opremljanja že junija šli '■Jnorali odšteti v višini skoraj rjh milijonov tolarjev za 950 kv. Ie 0v veliko parcelo. Za ugodila n* °V' Pro^nj' občina ni ime- vdjal osnove, saj stari odlok ni več novi pa še ni bil sprejet. Ob i6®’ 'ja gre za zelo visoke zneske, se je čakanje bodočim investi- n0 vendarle izplačalo. Po pr-Vern odloku, v katerem občina n: Znava olajšavo za pospeševale stanovanjske gradnje, razvo-k gospodarskih dejavnosti in nj ehjstva v občini, bodo za grad-J stanovanjskih hiš zavezanci za 1 komunalnega prispevka Pečali le 80 odstotkov njegove q ne vrednosti. To pa še ni vse! n; , ireljem se obeta tudi zniža- no n (nnnalnega prispevka na Pri olaiSav' ki jih novi odlok jn Znaya zavezancem za njihova g esticijska vlaganja, vlaganja *tlv ■ ’ Hydrovoda, Telekoma in estitorjev za cesto ter sofijska sredstva iz drugih vi-p 'Kolikšni bodo vložki javnih 1ujetij še ni znano, zato pa tudi str fZa Koliko se bo zmanjšal n. "Sek komunalnega opremlja-šč- Z? kv' rrteter stavbnega zemlji-’ ki je podlaga za izračun ko-bo .na*nega prispevka. Vsekakor ju H ^°d°či graditelji na območji ,‘rastja po novem plačali manj-komunalni prispevek, kot bi ga ed letom dni! IZ MASI H OBČIM Veliko dijakov razmišlja o samomoru Izsledki raziskovalne naloge “Dober dan, depresija” razkrivajo, da je depresivnost med kočevskimi gimnazijci precej razširjena KOČEVJE - Za “Gibanje znanost mladini’’ sta dijakinji 4. a letnika kočevske gimnazije Mateja Oberstar in Ana Pintar v letošnjem šolskem letu pripravili raziskovalno nalogo z naslovom “Dober dan, depresija”. Izdelavo naloge, ki je proučevala pogostost depresivnih simptomov med dijaki kočevske gimnazije, je omogočil šolski Razvojni sklad, njeni rezutati pa so primerljivi ne le s pred leti narejeno raziskavo o dejavnikih tveganja med slovenskimi srednješolci, ampak tudi v svetovnem merilu. Iz prvotne namere, da bi proučevali vzroke za samomore, ki jih v Slovenji na leto naredi v povprečju 28 mladostnikov v starosti od 14. do 19. leta, sta se ob ugotovitvi, da so vzroki za samomor pogosto v depresiji, odločili za raziskavo o pri nas precej slabše raziskani depresiji. S pomočjo vprašalnika, ki jima ga je z lestvico depresivnih razpoloženj pomagala pripraviti mentorica, dipl. psihologinja Jasna Vesel, sta anketirali 252 dijakov, med katerimi je bilo 162 deklet in 90 fantov. “Na šoli je več deklet kot fantov, kar je botrovalo tudi neenakemu razmerju med spoloma, saj smo v raziskavo vključili skoraj vse dijake,” pravi Ana, Mateja pa dodaja, da so kljub nereprezentativne-mu vzorcu z odstotkovnimi primerjavami med spoloma prišli do rezultatov, ki so primerljivi z že znanimi ugotovitvami, na primer, daje depresivnost pri ženskah dvakrat pogostejša kot pri moških. Pregled odgovorov dijakov od 1. do 4. letnika na vseh 35 vprašanj, pri katerih so imeli možno odgo-voritiv “nikoli, vedno, občasno, pogosto in zelo pogosto”, je pokazal, da je depresivnost med kočevskimi gimnazijci precej razširjena. Za kar 38 odstotkov anketiranih se je pokazalo, da imajo pogoste simptome depresivnosti, kar 9 odstotkov med njimi pa celo zelo pog- ANALIZA ČISTILNE AKCIJE LOŠKI POTOK - Nedavno čistilno akcijo, ki je potekala v okviru dneva Zemlje, so organizirali predvsem lovci, krajevna skupnost, udeležilo pa se jc je tudi precejšnje število prostovoljcev. Akcija je potekala po vsej občini, pokrovitelj pa je bila občina Loški Potok. Končno poročilo pravi, da je odpadkov v naravi veliko manj kot pretekla leta, a še vedno preveč. Največ je odsluženih avtomobilov, hladilnikov, štedilnikov in podobne šare tudi take, ki bi jo bilo moč zažgati. Razveseljivo je, da so sanirana vsa divja odlagališča, je pa preveč odpadkov, ki jih odmetujejo gobarji in drugi obiskovalci gozdov. Nabrane odpadke v KS Draga so že odpeljali na Dinos, v Loškem Potoku pa jih je še za nekaj kamionov. Splošna ocena jc zadovoljiva, priporočajo pa, da bi občani bolj pazili, kam odlagajo odpadna olja in druge škodljive tekočine, ki nikakor ne sodijo med odpadke, ki se pojavljajo v naravi. Menijo, da je lanska uvedba zabojnikov za gospodinjstva pripomogla k temu, da je vsaj tovrstnih odpadkov občutno manj. A. K. Mateja Oberstar in Ana Pintar SREČANJE GENERACIJ KOČEVSKA REKA - Ob koncu junija - točnega datuma niso še določili - bo v Kočevski Reki ob sto letnici tamkajšnje podružnične šole (osrednja prireditev je bila lani) srečanje vseh generacij, ki so hodile v domače stavbe učenosti. Predsednica sveta krajevne skupnosti Mirjam Mikulič je povedala, da so svoj čas obratovale tudi šole v Borovcu, Štalcerjih in Brigi, zaradi zmanjševanja števila otrok pa je po vojni odprta le šola v Kočevski Reki. S srečanjem naj bi spodbudili nekdanje učence, da bi več prispevali za razvoj kraja, saj nekdanje zaprto območje še vedno stopica na mestu, čeprav je po osamosvojitvi nova oblast obljubila njeno hitrejšo revitalizacijo. ROHNELO PREKO 200 MOTORJEV LOŠKI POTOK - Motoklub iz Ribnice vsako leto za svoje člane pripravi skupinske vožnje, tokrat pa je svojo usta(jeno pot nekoliko razširil in na odprtju sezone imel v gosteh 240 dvokolesnikov iz vse Slovenije. Od Nove Štifte so se odpravili čez Bloško planoto v Loški Potok. Po krajšem postanku so vožnjo nadaljevali proti Sodražici, nato pa jih je pot vodila na drugi konec Ribniške doline v Rakitnico, kjer so pripravili družabno srečanje. Županu v pomoč “naprtili” odbor Z izredne seje sveta o gradnji šole KOČEVJE - V pom se kočevski občinski svetniki sestali na svoji prvi izredni seji z eno samo točko dnevnega reda: Gradnja osnovne šole v Mestnem logu. Zaradi želje po bolj natančni informiranosti o poteku gradnje in problemih, ki so privedli do ustavitve del, ter ob tem bolj ali manj jasno izraženih dvomov v pravilnost županovega vodenja investicije je sklic izredne seje predlagala skupina enajstih svetnikov. Župan Janko Veber je v uvodu orisal potek dogodkov od izbire izvajalca del na podlagi javnega razpisa do njegove enostranske prekinitve pogodbe oziroma, kot je kasneje povedala Mojca Furlan z GP Grosuplje, do razveze pogodbe po samem zakonu. Povedal je, da so do sedaj za izgradnjo šole, za katero znaša pogodbena vrednost po sistemu izgradnje “ključ v roke” 655 milijonov tolarjev, namenili nekaj čez 235 milijonov, od katerih jih je država prispevala 77. S tem, kot je dejal, dosegajo 44 odst. financiranja, kolikor ga lahko največ pričakujejo s strani države. Poudaril je, da terminski plan izgradnje šole predvideva dokončanje 111. gradbene faze v letošnjem letu, ter da je ta, kljub temu, daje GP Grosuplje že februarja odpeljalo z gradbišča vse stroje, še vedno v mejah predvidene dinamike. oste. Med najpogostejšimi simptomi, ki so jih navedli, so bili poleg kognitivnih, kot so denimo motnje koncentracije, učenja in pomnenja, tudi čustveni simptomi, kot so negativna samopodoba, občutek nezaželjenosti in nezadovoljstvo s svojimi dosežki. Anonimna anketa, pri kateri so dijaki navedli le spol, starost v mesecih ter učni uspeh v preteklem šolskem letu, je pokazala tudi, da so najmanj depresivni odlični in nezadostni učenci in najbolj učenci z dobrim uspehom ter da depresivnost, ki je pogostejša pri dekletih kot pri fantih, predvsem pri dekletih s starostjo nekoliko narašča. Še posebno zaskrbljujoča ugotovitev pa je, da kar 7 odstotkov dijakov razmišlja o samomoru oziroma o načinu, kako bi to storili. Svojo raziskavo sta zaključili z ugotovitvijo, daje problem depresivnosti v adolescenci, da jo prepogosto pripisujejo težki puberteti. M. LESKOVŠEK-SVETE Za zdravo srce in ožilje Ustanovili podružnico društva - Predsednik je dr. Dušan Božič - Dr. Josip Ttirk o infarktu in bolezni žil KOČEVJE - V Sloveniji umre največ ljudi zaradi bolezni srca in ožilja. Minuli ponedeljek so v Kočevju ustanovili podružnico Društva za zdravje srca in ožilja Slovenije, ki bo delovala za območje Kočevske in Po-kolpja. Za predsednika podružnice so izvolili Dušana Božiča, dr. med., spec. internista. Predsednik podružnice je udeležence ustanovne skupščine seznanil z načrtom dela, ki bo usmerjeno v seznanjanje članov z zdravim načinom življenja in predvsem z boleznimi srca in ožilja ter njihovim preprečevanjem. Skupščine so se udeležili tudi vodilni predstavniki društva. Direktor Vlado Žlajpah je poudaril, da je glavna naloga društva spremljati človeka od mladosti do starosti, mu svetovati in pomagati. Zanimivo predavanje o dejavnikih tveganja srčnega infarkta in bolezni žil je imel predsednik društva prof. dr. Josip Turk, znani kardiolog, ki je tudi odgovarjal na vprašanja prisotnih. Podpredsednik društva Marjan Planinc je govoril predvsem o članstvu in finačnih zadevah društva in povedal, da je Društvo namenilo novi podružnici za prve potrebe 50.000 tolarjev. Skupščine seje udeležil tudi podpredsednik društva prim. dr. Boris Cibic, strokovnjak kardiolog in skupaj s Stankom Nikoličem pobudnik ustanovitve podružnice. Pokrovitelj ustanovne skupščine je bila občina Kočevje. Po oceni iniciativnega odbora za ustanovitev bo podružnica imela okoli 100 članov. Po skupščini, ki je bila v Hotelu Valentin, so pripravili za udeležence še pokušnjo varovalne hrane in pijač. J. P. Komunalni prispevek tudi za hleve Nov odlok o komunalnem prispevku bo za investitorje v sami Ribnici ugodnejši od starega - Občina pričakuje za okoli 27 milijonov tolarjev prihodka RIBNICA - Da bi uskladili svoj odlok z zakonodajo, so ribniški občinski svetniki na zadnji seji po hitrem postopku sprejeli nov odlok o komunalnem prispevku. Hkrati so sprejeli tudi Program opremljanja stavbnih zemljišč za območje opremljanja zazidalnega načrta Hrastje -1. faza, iz katerega so vzeli izračun stroškov komunalnega opremljanja kot osnovo za določitev povprečnih stroškov izgradnje v ribniški občini. Donedavni obračun komunalnega prispevka jc temeljil na neto koristni površini novih objektov, novi način, ki ga predpisujeta navodili za izračun komunalnega prispevka in o vsebini programa opremljanja stavbnih zemljišč, pa narekuje obračun po površini gradbene parcele, na kateri se gradi. Kot določa navodilo za izračun komunalnega prispevka, ga bodo do uveljavitve podobnih programov opremljanja stavbnih zemljišč, kakršnega so sprejeli za območje zazidalnega načrta Hra- stje, izračunavali tako, da se bodo kot podlaga za njegov izračun upoštevali povprečni stroški izgradnje oziroma prenove komunalne infrastrukture in njenega priključevanja na ustrezna omrežja oskrbovalnih sistemov. S povečanjem izračuna stroškov komunalnega opremljanja zazidalnega načrta Hrastje za ocenjen delež vročevoda so po izračunu za mesec marec povprečje stroškov komunalnega opremljanja stavbnega zemljišča v občini določili v višini 4.557 tolarjev za kv. meter. Dom za starejše jih ne zanima Sprejeli zaključni račun občine Sodražica za lansko leto Usklajena z dogovorjenim planom financiranja naj bi bila tudi dosedanja plačila občine izvajalcu za opravljena dela, težava pa je, kot je poudaril župan, da GP Grosuplje sedaj zahteva plačilo 170 milijonov tolarjev za dela, kijih je nadzor ocenil na 95 milijonov tolarjev, neodvisni sodni izvedenec, ki ga je naročila občina, pa na 130 milijonov tolarjev brez obračunanega davka. Občina, ki jim je za ta dela že plačala 151 milijonov tolarjev, pa ne pristaja na povišanje, ki skupaj z nastalimi stroški odvoza opreme z gradbišča in njegovega varovanja dosega 202 milijona tolarjev. Kot najboljšo rešitev za čimprejšnje nadaljevanje del je župan predlagal, da z GP Grosuplje prekinejo pogodbo oziroma da se dogovorijo, da bi izvajalec ob soglasju investitorja odstopil pogodbo drugemu izvajalcu. Ob zaključku dveurne razprave se svetniki niso želeli opredeliti do variantnih predlogov župana, da bi se z izvajalcem dogovorili o nadaljevanju del ali pa prekinitvi pogodbe. Sklenili pa so, naj jih župan redno pisno obvešča o poteku gradnje m da naj se imenuje gradbeni odbor, ki bo županu pomagal izpeljati investicijo do konca, čemur pa se je župan do sedaj spretno izmikal. M. L.-S. SODRAŽICA - Med dvanajstimi točkami zadnje seje občinskega sveta v Sodražici so svetniki največ časa namenili obravnavi zaključnega računa za lansko leto. Ta je na prihodkovni strani “težak” 164,5 milijona tolarjev, občina pa je imela lani za nekaj več kot 160 milijonov tolarjev odhodkov. Svetniki so imeli pripombe na nepreglednost nekaterih postavk, saj določeni prihodki niso bili dovolj natančno predstavljeni. Najbolj pa sojih v oči bodle plače občinskih funkcionarjev, denar, namenjen za materialne stroške, poslovanje osnovne šole, prevoze in odvoz kontejnerjev. Po temeljiti razlagi vsake postavke so soglasno sprejeli zaključni račun za leta 1999, nadzorni odbor pa bo do 30. junija podal končno poročilo. Zelo živahna razprava se je razvnela pri obravnavi pobude občine Ribnica o pristopu občine Sodražica k projektu gradnje Doma za starejše občane v Ribnici. Svetniki so presodili, da pri njih nimajo večjih težav pri zagotavljanju varstva za starejše osebe. V drugih domovih jc trenutno nameščenih pet do deset njihovih občanov, v prihodnje pa naj ne bi bilo težav za sprejem novih varovancev. Menili pa so, da je bolj smotrno dati poudarek službi za pomoč na do- SPET O KAMNOLOMU DOBREPOLJE - Lepo vreme omogoča nemoteno delo tudi v kamnolomu Predstruge v občini Dobrepolje. Številni tovornjaki ljubljanskega komunalnega podjetja, ki ima kamnolom v najemu, v raznih smereh odvažajo gradbeni material, gneča na lokalnih cestah pa najbolj moti tamkajšnje krajane. Težave okrog kamnoloma bodo obravnavali tudi na prihodnji seji občinskega sveta. mu, saj ljudje v jeseni življenja raje ostanejo v domačem okolju, kot da bi bili v drugem kraju. Imeli so tudi pomisleke glede stroškov gradnje in vzdrževanja doma, saj se jim zdi, da je bil prejšnji načrt o gradnji stavbe za 260 ljudi racionalnejši kot novi predlog za dom zmogljivosti 60 varovancev. Zaradi tega občina Sodražica ne bo pristopila projektu gradnje doma za starejše osebe v Ribnici. M. G. Novi način izračuna komunalnega prispevka bo za nekatere in-vestotorje ugodnejši, kot je bil donedavni. Na boljšem bodo predvsem investitorji v Ribnici, nekoliko na slabšem pa izven nje. Za izgradnjo stanovanjske hiše z neto 220 kv. metri stanovanjskih površin na 1000 kv. metrov veliki parceli bi namreč po starem izračunu investitorji v Ribnici morali odšteti 741.439 tolarjev in izven nje 231.768 tolarjev, po novem pa bi po izračunu za mesec marec komunalni prispevek znašal 560.620 tolarjev za investitorje v Ribnici in 377.757 za graditelje novih hiš na drugih območjih. Podobno je tudi s poslovno gradnjo, saj bo po novem za več kot milijon tolarjev nižji komunalni prispevek za poslovno gradnjo v Ribnici in za nekaj sto tisoč tolarjev višji za poslovne objekte drugod. Bistvena novost, ki jo prinaša novi odlok je, da bodo po novem komunalni prispevek plačevali tudi investitorji za gradnjo kmetijskih objektov. Novost, ki jo prinaša že sam zakon, pa je, da bodo zavezanci za plačilo komunalnega prispevka tudi lastniki že zgrajenih objektov na neopremljenem ali delno opremljenem stavbnem zemljišču, če se bo to komunalno opremljalo oziroma če se bo na njem povečal komunalni standard. V občini pričakujejo, da bodo iz naslova komunalnih prispevkov dobili okoli 27 milijonov tolarjev. M. LESKOVŠEK-SVETE Morda pa voda vendarle bo Prebivalci odvisni od kapnice vrtanje na čisto drugem terenu, a jih stroka ni poslušala. Tako je prva vrtina popolnoma neuporabna, druga pa daje toliko vode, da bi komaj zadoščala za trenutno število prebivalcev, seveda z gradnjo velikih rezervoarjev in črpališč, da bi potem sama lahko tekla v obe dokaj oddaljeni naselji. Koliko bi to stalo, ne ve nihče. Kljub temu pa so gradnjo uvrstili že v lanski občinski plan in je aktualna še sedaj. Obstaja veliko dvomov o upravičenosti gradnje v primerjavi s številom odjemnih mest. Najnovejša vest pa je, da je občina navezala stike s Hrvati, ki bodo gradili vodovod, katerega trasa bo potekala tik naselja Novi Kot, nanj pa bi lahko priključili tudi omenjeni naselji. Vsekakor je slednja različica realnejša, če bo le prišlo do ustreznih soglasij. STARI IN NOVI KOT - Naselji Stari in Novi Kot ležita na 800 metrov visoki kraško razgibani planoti, nekoč naseljeni z nekaj sto prebivalci, kjer je prevladovalo kmetijstvo, živinoreja in delo po gozdovih. Vsi so bili gospodarsko in rodbinsko bolj povezani s Hrvaško kot pa s Slovenijo. Delitev bivše države in državna meja pa je povzročila niz težav, ki ovirajo razvoj še tistega dela gospodarstva, kolikor bi ga sicer premogla še peščica tamkaj živečih ljudi. Ib je edino področje v občini Loški Potok, ki nima tekoče vode. Tako so odvisni zgolj od kapnice, ki jo tistim, ki se še ukvarjajo z živinorejo, pogosto zmanjka in jo morajo dovažati, kar še dodatno podraži prirejo. Približno pred dvema letoma so po naročilu občine naredili izredno globoki vrtini za vodo. Domačini so takrat predlagali A. KOŠMERL IZ MAŠI M OBČIN JftHfat v Zupan bo sprožil ustavni spor sjiornim določilom o oglaševanju - Župan gre v ustavni spor Trebanjski pomladniki še drugič potrdili odlok o občinskih cestah s med volilno kampanjo tudi v varovalnem pasu občinskih cest TREBNJE - Župan Ciril Pungartnik je na 10. seji trebanjskega občinskega sveta zadržal sklep o objavi odloka o občinskih cestah, ker naj bi bil nezakonit, saj so pomladni svetniki z amandmajem dodali določbe, ki urejajo tudi problematiko plakatiranja. To naj bi urejal poseben odlok, ki je že v pripravi. Pomladniki so (v pričakovanju volitev pač!) sprejeli besedilo, daje “postavljanje tabel, napisov in drugih objektov ali naprav za slikovno ali zvočno obveščanje in oglaševanje ob občinskih cestah zunaj naselja prepovedano v varovalnem pasu ceste razen v času volilne kampanje!” PONOS ZDRAVSTVENEGA DOMA SEVNICA - Najsodobnejše specialno vozilo (direktor ZD dr. Željko Halapija ga imenuje kar reanimobil), vredno okrog 23 milijonov tolarjev, je zelo pomembna pridobitev za nujno medicinsko pomoč pacientom. Volkswagnovo vozilo je opremil murskosoboški Medicop, med drugim z lifepakom, respiratorjem, aspiratorjem, kardiološkim stolom, telemetrijo... Vse te naprave, podprte z elektroniko, omogočajo zdravniku in medicinski sestri, da hudo poškodovanega oz. življenjsko ogroženega pacienta v tej mali potujoči bolnišnici zadovoljivo oskrbijo že na terenu in obvestijo bolnišnico, da pričaka pacienta pripravljena. Lifepak omogoča spremljanje vseh fizioloških funkcij, reanimacijski kovček pa še nekoliko olajša pomoč zdravstvenega osebja ljudem, ki se borijo za življenje. Voznik -reševalec tega vozila naj bi bil medicinski tehnik. (Foto: P. P) REVIJA ŠOLSKIH PEVSKIH ZBOROV - Mladinski pevski zbor OŠ Adama Bohoriča iz Brestanice (zborovodkinja Stanka Macur, na posnetku) in MPZ OŠ Dobova (zborovodkinja Pavla Bunetič) je Dragica Zvar izbrala izmed devetih najboljših posavskih šolskih pevskih zborov na medobmočni reviji v Boštanju za nastop na reviji v Novem mestu in v Zagorju. Z ubranim petjem pa so ogreli občinstvo tudi otroški pevski zbor OŠ Boštanj (zborovodkinja Tadeja Udovč), OPZ OŠ Brežice (Zinka Škufca), OPZ OŠ Šentjanž (Suzana Tratnik-Umek), MPZ OŠ Jožeta Gorjupa iz Kostanjevice (Mojca Jevšnik), MPZ OŠ Sava Kladnika iz Sevnice (Nataša Mlakar), OPZ Cerklje ob Krki (Zdenka Vučanjk) in MPZ OŠ Jurija Dalmatina iz Krškega (Damjana Mlakar). Prireditev je pripravila sevniška območna izpostava sklada RS za ljubiteljske kulturne dejavnosti. (Foto: P. P) Občinska uprava je zaprosila za pravno mnenje Ministrstvo za promet in zveze ter vladno službo za zakonodajo, ali lahko odlok o občinskih cestah vsebuje tudi določbe, ki urejajo plakatiranje v času volilne kampanje. Čeprav je ministrstvo odgovorilo, da v ta odlok nikakor ne spada ureditev plakatiranja, mnenja vladne službe pa še ni bilo, je svetnik Marjan Pavlin na 11. seji občinskega sveta vztrajal, naj župan odlok o občinskih cestah ponovno da na glasovanje v taki obliki, kot je bil že sprejet na 10. seji. Če pa bo vladna služba za zakonodajo menila, da tak dodatek k odloku ni zakonit, bi pač ta odlok preklicali, je predlagal Pavlin. Župan Pungartnik bi bil takoj pripravljen objavili odlok, če bi vladna služba za zakonodajo razložila drugače kot ministrstvo, torej, daje vse v redu. Dotlej naj bi ga pa še zadržali. Če tega njegovega predloga, da bi zadržali objavo odloka, dokler ne BAŠA TRETJI NA DP TRŽIŠČE - Šele v začetku septembra ustanovljeni Klub ljubiteljev starih vozil Mirnske dpline Hrast-Tržišče ima že 35 članov. Njegov tajnik, podjetnik Milan Baša, pa je konec preteklega tedna na Vranskem na državnem prvenstvu starodobnikov (tako so na skupščini članov poslovenili tujko oldtimerji!) dosegel s 3. mestom s puchom (175 cm, letnik 1961) največji uspeh tega kluba. Tržiški klub bo 5. avgusta pripravil tekmovanje motociklov - starodobnikov za pokal Malkovca, ki bo štelo za državno prvenstvo. Ložane motijo oblaki prahu in hrup Krajevna skupnost Boštanj in vaški odbor Log dosegla z SGP Posavje Sevnica sodno poravnavo o plačevanju “rente” za kamnolom in cesto • Šoferji tovornjakov preveč pritiskajo na plin LOG - Krajane Loga že dalj časa moti obratovanje kamnolomov SGP Posavja in krajevne skupnosti Sevnica. Že lani so na sevniški občini s krajani in lastnikoma kamnolomov dosegli dogovor, da uredijo in asfaltirajo cesto skozi naselje do kamnolomov. Dogovorili so se tudi o financiranju. Žc leta 1996 je novo vodstvo vaške skupnosti Log s predsednikom vaškega odbora Robertom Percem na čelu ob uvedbi krajevnega samoprispevka v boštanjski krajevni skupnosti opozorilo, da je leta 1986 sklenjeni samoupravni sporazum med KS Boštanj in SGP Posavje, potem ko se je to preoblikovalo v delniško družbo, (p)ostal le mrtva črka na papirju, se pravi, da sevniški gradbinci niso že nekaj let plačali nekakšne rente 20 LET MePZ PRIMOŽ TRUBAR LOKA - Mešani pevski zbor Primož Trubar iz Loke pri Zidanem Mostu vabi v soboto, 20. maja, ob 20. uri na jubilenji koncert ob 20-letnici delovanja. Za slavnostni koncert, ki bo v loški dvorani kulturnega doma, so pevci in njihova zborovodkinja Marjeta Kozmus pripravili zahteven program, s katerim bodo skušali znova dokazati, da spada loški zbor še vedno med najboljše v Posavju. PAHOR V SEVNICI SEVNICA - V petek, 19. maja, ob 19. uri bo v modri sobi jedilnice Lisce pogovor o aktualnih vprašanjih s prvakom ZLSD in poslancem Borutom Pahoijem. Sevniška ZLSD vabi k pogovoru vse, ki bi radi gosta kaj vprašali ali povedali svoje mnenje o političnih razmerah pri nas. zaradi za krajane motečega vpliva kamnoloma na okolje, predvsem hrupa in oblakov prahu. KS Boštanj je s pomočjo odvetnikov v imenu vaškega odbora Log sprožilo spor na sodišču in septembra lani je prišlo do sodne poravnave in sklenitve pogodbe med SGP Posavje in KS Boštanj. Po tej pogodbi se je SGP Posavje obvezalo, da poravna okrog 3 milijone dolga za nazaj in še 5 milijonov tolarjev za tekoče obveznosti, namensko za vaški odbor Log. Ta denar bodo Ložani porabili za asfaltiranje ceste od regionalke Sevnica-Krško do kamnoloma. S KS Sevnica sta se KS Boštanj in vaški odbor Log dogovorila, da KS Sevnica uredi tampon oz. spodnji ustroj ceste do svojega kamnoloma in prispeva še tretjino denarja za asfalt. Ložani, zlasti tisti, ki živijo v sedmih gospodinjstvih najbližje kamnolomu (Blatnikovi le okrog 50 metrov!), so opozorili na prehitro vožnjo tovornjakov, predvsem iz kamnoloma KS Sevnica, ki dvigujejo oblake prahu in je življenje takrat komaj znosno. Ljudje se še pritožujejo, da služba, ki ZA LISCO BODO DELALI ROMUNI SEVNICA - Lisca bo pričela pri svojem partnerju v Romuniji, ki bo zaposloval okrog 40 delavcev, izdelovati nedrčke. Prihodnje leto naj bi proizvodne zmogljivosti še povečali, za zdaj pa računajo, da bodo Romuni za 30 odstotkov ceneje izdelali nedrčkov za 6 odstotkov kapacitet Lisce. mora po zakonu meriti t.i. udarni val ob miniranjih v kamnolomih, namešča naprave “za vogalom”, se pravi tako, da te ne izmerijo dejanskih vplivov na okolje. K sreči se življenjska doba eksploatacije sevniškega kamnoloma na Logu izteka, saj se ta že bliža prvim hišam na Lukovcu. SGP Posavje je odkupilo dovolj okoliških parcel in se bo v prihodnje lahko kamnolom širil, nikakor pa ne več proti Blatnikovim in Novšakovim. O vsaki širitvi pa morajo poprej obvestiti vaški odbor Log oz. KS Boštanj. Za boljše medsebojne odnose bi bilo gotovo bolje, če ne bi pred miniranji v kamnolomih nikoli pozabili krajanov. Žal se to včasih še dogaja, to pa še dodatno vznemirja in jezi Ložane. P. P. DAMJANA STOPAR IN NJEN BARVNI RE(AL)IZEM SEVNICA - Absolventka slikarstva Damjana Stopar iz Sevnice od preteklega petka do 25. maja samostojno razstavlja svoja novejša dela, tudi nekaj diplomskih slik v galeriji na sevniškem gradu. Akademski slikar, prof. Alojz Konec je poudaril, da temelje njenega slikarskega komponiranja tvori organizacija slikovne ploskve. “Barve poduhovljeno orkestrira. Njene kompozicije brez naslova so kot instrumentalne skladbe resnega žanra. Nimajo zabavnega ali pripovednega zvena, temveč so meditativno odmaknjene v polzaprti svet barv. Na njenih delih v tej ustvarjalni fazi namesto stvarnega realizma kot prikaza prostora za platnom ali vibracije pred njim zaživi neki optični realizem konkretnega barvnega platna ali bolje barvni reizem.” Slikarki in njeni družini seje zahvalil tudi sevniški podžupan Andrej Štricelj. pridobijo še tega mnenja, ne bi izglasovali, naj bi odlok avtomatsko objavili v Uradnem listu. “Ne vem, ali me lahko svet prisili, da podpišem nek odlok, za katerega smo dobili zelo jasno mnenje pristojnega ministrstva, da je nezakonit,” je dejal župan. Svetnik Pavlin pa je Pungartniku odvrnil, da nikakor ne gre za to, da bi “v kaj prisiljevali, vendar morate po proceduri vi dati na glasovanje tako, kot sem prej rekel. Če odlok ponovno sprejmemo v prvotni obliki, ni nujno da ga vi daste potem v objavo, ampak morate potem vi dobiti pravno RESILCEM PROST DOSTOP!? SEVNICA - Župan Kristijan Janc se je sestal z direktorjem zdravstvenega doma Željkom Halapijo. Pogovarjala sta se o delni zapori parkirišča pred zdravstvenim domom, kjer bi lahko parkirali zaposleni in službeno vozilo. Glede na to, da tudi enosmerni promet za. HTC-jem in novo parkirišče nista pripomogla k dokončni rešitvi problema parkiranja v tem delu mesta, se velikokrat zgodi, da kljub znakom prepovedi lastniki avtomobilov zaparkirajo tudi dostop do garaž z reševalnimi vozili, kar ima lahko v primeru potreb hude posledice. Občina bo v najkrajšem možnem času s fizičnimi ovirami zagotovila dovoz za reševalna vozila. mnenje o tem in se v bistvu pritožiti. Saj zelo jasno piše v zakonu, kako se zadrži tak splošni akt!” V to modrovanje, kdo ima prav, se je vključil svetnik Tone Kek, ki je imel pomisleke, če si ne bi odlok o občinskih cestah in odlok o plakatiranju (slednjega je Metelkov odbor za komunalno infrastrukturo zadržal) izključevala. Pungartnik se je namreč tudi zavzel, da bi Metelkov odbor znova obravnaval odlok o plakatiranju in bi ta čim prej prišel v obravnavo in sprejem še na občinski svet. Po Pungartnikovem mnenju bi lahko ravno v ta odlok vključili generalno klavzulo, ki bi omogočala z enkratnim dovoljenjem strankam plakatiranje med volilno kampanjo tudi v varovalnem pasu. Brez dovoljenja pa v varovalni pas pač ne bi smeli posegati. Pungartnik ni soglašal s Pavlinom, da lahko še drugič zadrži objavo odloka o občinskih cestah. Svetniku Janezu Kovačiču seje zdela odveč naglica, ker z objavo odlokov v Uradnem listu niso majhni stroški. Svetnik Lojze Metelko je dejal, da je glasoval za objavo odloka, ker bi ga čimprej potrebovali tudi zaradi vzdrževanja cest. Rezultat glasovanja: le 7 svetnikov podprlo županov predlog, da bi objavo odloka o občinskih cestah zadržali do pridobitve pisnega mnenja vladne službe za zakonodajo, 9 pomladnikov je bilo proti, 3 so se vzdržali. To je trebanjskega župana Cirila Pungartnika spodbudilo, da sproži ustavni spor. Ali bo ustavno sodišče obravnavalo ta trebanjski primer še pred letošnjimi volitvami poslancev v državni zbor, kaj šele pred volilno kampanjo, je veliko vprašanje. Tega se očitno dobro zavedajo tudi trebanjski pomladniki. P. P. * NOVI PROSTORI ŠTUDENTSKEGA SERVISA IN KLUBA - Študentski servis Posavc-DSB, d.o.o., je preteklo soboto odprl poslovne prostore še v tretji posavski občini - v Sevnici. Kot je povedal direktor servisa Ivan Vogrinc, se lahko pohvalijo, da je Posavc med tistimi, ki študentom najprej, tudi vnaprej, poravna svoje obveznosti. O tem se bodo študentje prepričali, če bodo prišli iskat delo v bivše prostore SGP Posavje na Trgu svobode II, v HTC-ju, kjer je prostor dobil tudi Klub posavskih študentov. Predsednik Davor Račič seje zahvalil “Posavcu” za sodelovanje. Mladim je pred HTC-jem popestril večer nastop ansambla KUT GAS. Na posnetku: v ospredju Vogrinc in Račič, zadaj študentje in gostje. (Foto: P. P) KOMUNA ZA POMOČ ODVISNIKOM RAZBOR - Na Razborju pod Lisco bo jeseni letos zaživela tretja šola za življenje oz. komuna za pomoč odvisnikom v Sloveniji. O tem so na novinarski konferenci pretekli torek spregovorili razborski župnik pater Karel Gržan, oče Franc Prelc, odgovoren za skupnost Srečanje v Sloveniji, Inire Jerebic, tajnik Slovenske Karitas, Zvone Horvat, vodja referata za pomoč zasvojenim pri zavodu Pelikan - Karitas, Jože Imperl kot eden najbolj zaslužnih krajanov, Zoran Cvar, predsednik KS Loka, in Boris Rostohar, predsednik Lions kluba Krško in vodja obnove zgradbe bivše šole, ki jo preurejajo za šolo za življenje. Sevniški župan Kristijan Janc se je vsem zahvalil za družbeno koristno delo, posebej še patru Karlu in Imperlu. Izrazil je prepričanje, da bo ta komuna zgled tudi drugim občinam v Sloveniji, da se zavejo resnosti problema zasvojenosti, posebej še z mamili. Sevniška občina pričakuje pri projektu tudi sodelovanje in podporo brežiške in krške občine. Več prihodnjič! 5. sevniški kolesarski maraton Prvič veliki in mali maraton SEVNICA - Letos prvič sevniški kolesarski maraton, ki se bo pričel v nedeljo, 28. maja, ob 9.30 na Glavnem trgu v Sevnici, ponuja udeležencem dve dolžini. Proga malega maratona Blanca - Pod-vrh - Sevnica - Karakovo - Orehovo - Sevnica je dolga 38 km. Veliki maraton Sevnica - Podvrh - Sevnica - Krakovo - Orehovo - Krmelj - Pijavice - Sevnica pa je dolg 74,6 km. Progi v celoti potekata po asfaltiranih cestah sevniške občine, pretežno ob Savi in Mirni. Nagrade prejmejo vsi, ki prispejo na cilj do 13.30. Vsi udeleženci dobijo spominsko majico “Slovenija kolesari” in malico. 5. sevniški kolesarski maraton spada v akcijo Olimpijskega komiteja Slovenija Šport za vse - Slovenija kolesari za zdravje 2000. Za imetnike olimpijske kartice je štartnina le 1000 tolarjev, za ostale 2000 tolarjev. Prijave bodo od 8. ure na startu. Otroci do 14. leta smejo na maraton le v spremstvu staršev ali druge polnoletne osebe. P. P. Trebanjske iverT) BARIČI NI DO TELOVADBE - Trebanjska pisateljica Bariča Smole slovi ne le po spretnem sukanju peresa, ampak tudi p0 tem, da nima dlake na jeziku. “Tp. da je ob prvem sklicu komisije minilo skoraj že četrt leta in sta za nami med drugim slovenski kulturni praznik in dan žena. dokazuje, da nekateri menijo, Ja komisija ni potrebna, oziroma so lahko praznovanja izpeljana brez nje. Nisem pripravljena sprejeti takega načina dela, zato v komisiji ne nameravam več sodelovati. Ker je komisija očitno lahko enočlanska in le za priznanja potrebuje nekaj dvigov otrok, se te vrste telovadbe ne nameravam udeleževati,” je Bariča zapisala predsedniku sveta KS Trebnje ter komisiji za praznovanja, odlikovanja in obveščanje pri KS. S tem so se na ponedeljkovi seji seznanili tudi člani sveta KS. Smoletova je članstvo v komisiji sprejela, ker je menila, da bo komisija lahko sooblikovala zlasti del trebanjske kulturne ponude, a se Je uštela... ŠE BREZ JEDAČE IN PIJAČE - Kulturno društvo "Ifebnje in društvo Ragle se zavzemata za ohranjanje slovenskega izročil3: Del tega je tudi, da gosta vsaj skromno postrežep. Verjamejo, da gostom ni do zastonj hrane m pijače, saj bi težko rekli, daje kdo lačen. Lačni pa so tistega, kar p° prireditvi tudi dobijo; gostoljub- nost in priložnost za kratek pogovor. “Druženja nam manjka! pravijo člani obeh društev in njihov predstavnik, tudi član sveta KS Pavel Rot, ki je na ponedelj- kovi seji zaman ugovarjal sklepa 10. seje sveta KS, s katerim s° prepovedali strežbo pijač in hrane pod streho kulturnega doma. Vodstvo KS se je za spremembo pravilnika o uporabi prostorov kulturnega doma odločilo, ker nekateri najemniki niso počistil1 za seboj. V obeh društvih zatrjujejo, da so po prireditvah dostikrat zapustili prostore celo v lepšem stanju, kot so jih dobili- VZPON NA TRUPEJEVO POLDNE TREBNJE - Planinsko društvo Trebnje vabi v nedeljo, 21. maja. na vzpon na Trupejevo poldne-Odhod ob 6. uri s trebanjska avtobusne postaje. Skupne hoje je za okrog 6 ur. Prijave zbirata Jože Luštek (tel. 44-729) in Ivic8 Vitez (tel. 47-206). Sevniški paberki LADO NA DOB! - Vodja kadrovsko splošne službe sevniške Lisce psiholog Lado Močivnik je zadnjič na okrogli mizi posavskih študentov v Krškem mimogrede omenil, da bo Lisca proizvodnim obratom v Sevnici, Krmelju, n8 Senovem, v Zagorju, v Babušnid (Srbija) pridružila še obrat v Romuniji. S kolegico z radia Slovenija Ireno Majce sva se začudnen0 spogledala, saj o tem nisva n>£ vedela. Odkar so v Lisci lastninsko preoblikovali podjetje je L|S" ca vse manj odprta za sedmo sil°-Poprej redne, dobro pripravljene novinarske konference (za to Je bil zaslužen prav Močivnik)s? postale redke. Kdo v Lisci men), da takšno spremljanje dela nap večjega podjetja v sevniški občin1 ni (več) potrebno? Morda bise lahko zgledovali po Trimu v s°j sednji občini in njeni direktoric! Tatjani Fink, menedžerki leta, k1 skrbno neguje te stike, pomembne tudi za take firme, ki se ponašajo s poslovno odličnostjo. Pa.se to: zvedeli smo, da odhaja Močivnik junija v KPD Dob, kjer b° zaposlen kot psiholog. Bo šel n8 Dob tudi zaradi izjave v Krškem-STOJNICE - Delavci sevniškega zdravstvenega doma in OD Rdečega križa so preteklo sobote na dobro obiskanih stojnicah pred HTC-jem prikazali delo kluba zdravljenih alkoholikov ter društev za boj proti raku, za srce. za sladkorne bolnike, za nekadilce, merili pritisk in sladkor v krvi- Ženske so skoraj bolj sramežljiv0 kot moški pregledovale dojko s tumorji, le redki pa so dali prV° pomoč z umetnim dihanje usta na usta - lutki Ančki. (Foto: P- r~ Krške novice . KMET - ŽUPAN - Dejstvo Je> da župan Franci Bogovič uži-Va velik ugled v krškem občinskem svetu, v občini Krško in zunaj nje. V novinarskih vrstah so že pred časom šušljali, da bo “Ogovič celo minister. Marjan Podobnik, predsednik stranke, kjer je tudi Bogovič, je mlade-8a krškega politika pohvalil na jjedavnem izrednem kongresu SLS V Krškem. Čeprav je Bo-povič tako ugleden, ga mislijo 'Zriniti s stolčka župana občine Krško. Ta mladi župan je inže-n'r agronomije. Pa še iz vasi Koprivnica je doma. Ne, Krško ne ntore več prenašati, da bi mu v>adal kmet! VSI NAŠI, VSI SORODNIKI - Na nedavni okrogli mizi o Zaposlovanju so nekateri protestirali, češ, zaposlujete skoraj sarno še po zvezah in rodbinskih vezeh. Drugi so ugovarja-’ tla ne počno tega. Priznali pa s°,da da med počitnicami jemljejo začasno v službo sorodnike svojih delavcev, da tako polagajo blažiti socialne stiske, če pogledamo najširše, smo vsi sorodniki, odvisno je od ega, kako daleč nazaj proti kameni dobi se ozremo. Mestno občinoi - Po- e|T1 ko so dedki pripravili za [tinulo novo leto silvestrovanje ln si razdelili priznanja, zdaj zasluženo uživajo poletje. Da J'rn nj dolgčas, uganjajo vse mo-®?že vragolije. Najbolj pregna-n' nied njimi celo ustanavljajo mestno občino Krško. rok trajanja POTEKEL KRŠKO - Krški zdravstveni om je fon p0stavijen 0 pravem cosu na nepravem mestu. Tako Pravi dr. Rudolf Ladika, direktor °mu- Kje je pravo mesto, kakršno ima v mislih verjetno tudi ^rektor, tega v Krškem vse do anes še niso odkrili. Zato imajo Krčani zdravstveni dom še ved-n° tam v mestu, kjer je bil, in je Premajhen, neustrezen, skratka, Potekel mu je rok trajanja. Novo v Brežicah Ravno pravšnji od- ž?RRKI - Brežice so te dni preplavili modri plakati s široko dprtim očesom ter zasilnim Javnim straniščem podobni azstavni panoji. Napočil je pač as za Še en kult, se pravi druge feziške kulturne dneve, s kate-■mi želijo brežiški študenti ter Judje iz mladinskega centra rezičanom cela dva tedna po liu m brezplačno dozirati to-Ksne odmerke kulture, da od J® nihče še ne bo postal odvis-"'k. spoznal jo pa bo! R bVET BO TREBA SANI-ČA. - Tako ne gre več! Čim-J'reJ Je treba izdelati sanacijski *v°grani, sicer čaka sedanji i mnski svet stečaj, ugotavljala 'sti nezadovoljni občinski ' etniki, ki so že slišali za pre-j yor “čas je zlato”. Ker se že 8° nobena seja ni začela ob ^'Povedanem času, ob napove-anem koncu pa jo mnogi eno-naayno zaPustijo, predsedujoči vn ?'?.cu vedno trepeta zaradi iPrasljivega praga sklepčnosti. I ,'jndje naj bi v najvažnejši kalni organ odločanja volili ~ vruiovui! me odgovorne ljudi! v tjREVEČ TRDEN MOST -Lrnju še vedno stoji most, rM, katerim ne teče nobena vi' ali potok. Ta most je še yedno preozek, da bi se na njem laht - n‘ ko srečali dve vozili, vozišče ^ njem je še vedno bolj kot sti podobno lunini površini in B Z*l'-ki, ki prihajajo iz smeri Drežie, še vedno izsiljujejo Prednost tistim, ki jih promet-znak obvešča, da smejo mir- Vel'b°Zili dalJe- Smrtna žrtev, kr- zv'te pločevine, nekaj-■ prevrnjena kamnita ogra-v mostu za oblastnike pač še nno niso zadosten razlog, da 1 Povsem nepotrebnimi most Postavno “ukiniti”. ?Rašiči in čokolada „ ^REŽICE - Medtem ko SO /jo . tihotapili Hrvati in nji-v°Vl južni sosedje čez Sotlo praši- Kn j_________ -•/-• i..j;_ , Vo se danes usmerili tudi na . ,"g° blago. Posebej donosna je (, QJ čokolada. Naslednji korak ifl.oojbrž ta, da bodo prašiče za-1 v čokolado in vse skupaj kot eSa otroške figurice odnesli čez , eJo, češ da so to darila za nji-°Ve družinske člane. IZ NAŠIH OBČI N “Manjka nam približno pol ljudi” Razvojna ambulanta v Krškem odslej v prenovljenih prostorih - Razvoj počasnejši, kot so mislili - Hrvaške zdravnice ni bilo - Prof. Veličkovič: Slovenija v svetovnem vrhu KRŠKO - Razvojna ambulanta Krško, ki ima sedež v Krškem in deluje za celotno Posavje, je v petek dobila v uporabo prenovljene prostore. Pridobitve so zelo veseli tudi zdravniki, ki so sicer mislili, da bo razvojna ambulanta imela nove prostore že v novem zdravstvenem domu, tega pa žal še ni. ti pri nas zaradi izredno velikih administrativnih ovir pri nostrifikaciji diplome,” pravi direktor krškega zdravstvenega doma. Z nastajanjem krške razvojne ambulante je tesno povezan prof. Milivoj Veličkovič, kot pravi dr. INO ODPIRA KMETIJSKO-yRTNARSKI CENTER KRŠKA VAS - Podjetje Ino iz Krške vasi bo jutri ob 13. uri Odprlo kmetijsko-vrtnarski trgovski center in proizvodno skladiščne prostore v Krški vasi. Otvoritev bo v okviru vsakoletnega I novega hišnega sejma, ki se bo začel jutri ob 13. uri in bo trajal do nedelje. Pri Banovi domačiji bodo naslednje leto postavili vinski hram in posadili vinograd v nekdanji podobi ter zgradili čebelnjak in svinjake. V prihodnje, ko bodo gospodarsko poslopje že obnovili, se bodo lotili prenove Banove hiše, ki je stara okrog 200 let. M. L. Ambulanta se je razvijala počasneje, kakor so pričakovali. Dr. Rudolf Ladika, direktor Zdravstvenega doma Krško, pravi, da so s to ambulanto ostali skoraj pri tistem, kar so dosegli leta 1995. “Da bi se temeljito posvetili v Posavju vsem tistim, ki nas potrebujejo, nam danes manjka nekaj več kot polovica strokovne ekipe.” To pomeni, da razvojna ambulanta dela v manjšem obsegu, kot bi bilo to potrebno, in nikakor ne, da zaradi pičlega števila osebja dela z otroki nestrokovno. “Želimo pridobiti nadomestnega pediatra, kajti sedanji pediater dela pri nas pogodbeno, je že upokojen. Pri tem smo mislili tudi na to, da bomo problem rešili z 'uvozom’ kadra iz Zagreba. Toda naša tamkajšnja kolegica se ni mogla zaposli- Prva je bila županova tepka Artičani vztrajno obnavljajo Banovo domačijo - Zeli in mlatili bodo rž - Veliko sadjarskega ARTIČE - Banova domačija v Artičah dobiva polagoma nekdanjo podobo, tako kot so si zamislili domačini v sodelovanju s strokovnjaki. Pred časom so zasadili prva drevesa v sadovnjaku, ki naj bi postopoma polepšal in obogatil vrt okrog gospodarskega poslopja omenjene domačije. Prvi je posadil drevo brežiški župan Vlado Deržič, in sicer tepko, ki se je je že prijelo ime županova tepka. Poleg te so že in bodo še posadili še druge sadne vrste, vse visokodebelne, kakršne so nekdaj krasile Banov vrt. Sadje, to še ni vse, kar bo dalo sadovnjaku nekdanji videz in vonj po starodavnosti. V njem bodo postavili tudi sušilnico za sadje, kakršne so imeli ljudje v teh krajih. Artiški ljubitelji lepega kraja, kulturne in naravne dediščine in živahnega turističnega utripa bodo pri domačiji znova pljunili v roke v začetku julija. Dogodek bodo bolj ko ne izpeljale ženske, kar je tudi razumljivo, saj bodo takrat žele rž. Prireditev bo, tako obljubljajo v Artičah, kar najbolj podobna nekdanji kmečki ročni žetvi. Po žetvi bodo rž tudi mlatili ročno. Za takrat naj bi znova pognali tudi gepelj, in če bo po sreči, s čisto pravo volovsko vprego. Pri mlatvi bodo pripravili “šup", torej slamo za pokrivanje gospodarskega poslopja Banove domačije. Krovec naj bi zlezel na streho, ki je zdaj pokrita z novejšimi kritinami, v začetku avgusta. Ob tako razgibanem poletju bo tu hitro jesen. Takrat bodo tudi odprli prenovljeno gospodarsko poslopje Banove domačije. To se bo zgodilo v sklopu sadjarske razstave v Brežicah. Če pri Banovi domačiji Artiče kažejo, da so navdušene nad sadjem, to dokazujejo tudi s pohodniško in kolesarsko potjo. Urejajo obe in obema pravijo kolesarska. KONCERT SOLZIC BREŽICE - V Viteški dvorani Posavskega muzeja Brežice je bil v soboto zvečer koncert skupine Solzice pod vodstvom Marjetke Podgoršek-Horžen. Gostja prireditve je bila Ana Facchini. GLASBENA ŠOLA SE PREDSTAVI KRŠKO - Glasbena šola Krško bo v 'soboto, 20. maja, ob 10. uri v gostišču Tri lučke pripravila nekoliko drugačno predstavitev programa in načina šolanja. Vse, ki se predstavitve ne boste mogli udeležiti, pa vabijo prihodnjo soboto, 27. maja, na glasbeno šolo v Krškem. Ob tem naprošajo, da svoj obisk v obeh primerih najavite na telefonski številki 0608/280-140 in 280-142 ali pa kako drugače, da se boste dogovorili za točno uro preizkusa sposobnosti. Opozorilo lahko vredno zlata Svet za prometno vzgojo BREŽICE - “Na cestah je vse gostejši promet. Zato je tudi zmeraj več nevarnosti, s katerimi se srečujejo vsi, ki so udeleženi v prometu. Posebno nevarno je za otroke. V svetu za preventivo in vzgojo v cestnem prometu občine Brežice nam je osnovna naloga pripraviti otroke in mladostnike za vstop v promet. Zato organiziramo tudi tekmovanja,” pravi Krištof Žnideršič, tajnik brežiškega občinskega Sveta za preventivo in vzgojo v cestnem prometu. Letos je bilo brežiško občinsko prometno tekmovanje v poznavanju prometa v Artičah. Državno tekmovanje bo 27. maja v Ljubljani. Lani je bila brežiška občina na re- Krištof Žnideršič publiškem tekmovanju kar uspešna. Prvouvrščeni na kolesu z občinskega tekmovanja je osvojil na državnem tekmovanju 3. mesto, brežiški motorist je bil 13. v državnem merilu. Po tajnikovih besedah svet ne popravlja cest niti ne postavlja znakov. “Naloga sveta za preventivo in vzgojo v cestnem prometu kot prostovoljne, neprofitne organizacije je predvsem osveščati. Zato npr. tudi opozarjamo na prometne črne točke. Pri vseh akcijah naletimo na dober odziv šol, občinskih svetov in drugih," pravi Krištof Žnideršič. M. L. Ladika. “Na njegovo pobudo smo začeli zbirati iz porodnišnic pridobljene podatke o otrocih, ki so bili pred ali med rojstvom ali po njem kakor koli ogroženi; omenimo prezgodnje rojstvo, nizko po- • “Slovenija je v svetovnem vrhu po tovrstni skrbi za otroke, namreč po skrbi za zgodnje odkrivanje morebitnih razvojnih motenj,” je v krajšem pogovoru za Dolenjski list povedal prof. Milivoj Veličkovič, fd se je udeležil petkove otvoritve prenovljenih prostorov razvojne ambulante v Krškem. Kot je dejal, so začeli leta 1973 v Sloveniji uresničevati zamisel o razvojnih ambulantah. “Hoteli smo narediti tako, da zdravnika približamo otroku in da ne bo treba otroka voziti iz oddaljenih krajev v Ljubljano. Ambulanta ngj bi bila oddaljena od otroka največ 25 kilometrov. Ta ci|j smo v Sloveniji tudi dosegli. Razvojna ambulanta dela uspešno, če v njej dobro dela cela ekipa. Dr. Roškerjeva v Krškem je ustanovila tako ekipo,” je poudaril Veličkovič. rodno težo, težak porod, pomanjkanje kisika, možganska krvavitev. Spremljali smo razvoj teh otrok in izsledke pošiljali Pediatrični kliniki v Ljubljano,” se spominja začetkov direktor ZD Krško. M. L. RAZVOJNA AMBULANTA V PRENOVLJENIH PROSTORIH - Obraze na fotografiji je fotoaparat posnel na petkovi otvoritvi prenovljenih prostorov razvojne ambulante v Krškem. Če jih kdo vidi kot žalujoče, ima mogoče celo prav. Navzočim je dr. Rudolf Ladika, direktor zdravstvenega doma Krško, namreč povedal, da osebje doma že vrsto let neuspešno čaka na nov zdravstveni dom. Ker te stavbe ni in ni, so potrebna zasilna vlaganja, kar je nesporno tudi tokratna obnova prostorov razvojne ambulante v t. i. Bonovi hiši v Krškem. (Foto: M. L.) PLOČNIK, PROSIMO! - Koristno izzivanje. Tako bi lahko rekli akciji v Artičah v teh dneh, ko so domačini ob cesti postavili različne napise. Napis, ob katerem so se postavile artiške osnovnošolke, opozarja na manjkajoči desni pločnik pod vrhom hribčka, kjer je srečanje pešca in tovornjaka lahko zelo nevarno. (Foto: M. L.) Šolaiji med hrvaškimi tovornjaki Artiče se že tretje leto potegujejo za gradnjo pločnika skozi vas - Na potezi je država, samo kako do nje?! - Ko ni hotel nihče, je šola postavila znake in cestne ovire ARTIČE - Artiče so za vse tiste v brežiški občini in državi, ki pozabljajo, da pločnik lahko za pešca pomeni življenje, teh dneh domiselno okrasili cesto skozi vas. Ob robu zelo prometne ceste so postavili prav za to priložnost narejene table in prometne znake, s katerimi so pokazali, kaj manjka ob omenjeni cesti. Branko Volčanšek, tajnik krajevne skupnosti Artiče, pravi, da letos že tretjič zapored prosijo, da bi stroške za gradnjo artiškega pločnika uvrstili v brežiški občinski proračun. Dozdaj je ta znesek vsakič moral iz proračuna? Kaj bi se moralo nekje spremeniti, da bi Artiče uspete letos? Vsekakor bo ostalo po starem to, da omenjena cesta spada med državne in da bo torej država ukazala zgraditi manjkajočo površino za artiške pešce. Krajevna skupnost je preveč drobcena stvar v očeh države, da bi se ta zmenila za njene prošnje za pločnik. Zato pa lahko občina doseže pri ljubljanskih ustanovah, da bodo te poslale graditelje pločnikov v Artiče. Se bo občina letos odločila za neizprosen nastop v Ljubljani, potem ko doslej ni izposlovala pločnika? Zakaj sploh pločnik v Artiče? Branko Volčanšek: “Cesta, ki je brez pločnikov, je hkrati šolska pot iz Pohance in z druge strani iz Dečnih Sel do Artič. Prometa je tu čedalje več. Tu vozi veliko tovornjakov, ki si tod delajo bližnjico med Krškim in Bizeljskim. Vozijo tudi na Hrvaško, tako da lahko to cesto mirno uvrščamo med mednarodno. Našteli boste veliko avtobusov, zdaj, poleti, je na cesti poleg šolarjev in drugih pešcev tudi veliko kmetijskih strojev. Do letos je v šolo pešačilo okrog 100 otrok, zdaj smo dosegli vsaj to, da se čimveč otrok vozi z avtobusom.” Ob tem, da manj- MLADI ZGODOVINARJI V BREŽICAH BREŽICE - V Brežicah so sc na dvorišču Posavskega muzeja 12. maja srečali mladi raziskovalci zgodovine. Letos so raziskovali Bivanjsko kulturo na Slovenskem. Temo s tem naslovom je v začetku šolskega leta razpisala Zveza prijateljev mladine Slovenije, ki že 31 let s podobnimi nalogami spodbuja mlade raziskovalce. Mlade zgodovinarje sta v Posavskem muzeju pozdravila Milena Jesenko, ravnateljica brežiške osnovne šole in podžupanja občine Brežice, ter Ivan Kastelic, muzejski pedagog. V osnovni šoli so prejeli priznanja.. kajo pločniki skozi Artiče, v Artičah, zlasti šolo, skrbi prometni vrvež blizu šole. Ker občina niti kdo drug ni poskrbel za umiritev prometa okrog šole, je ta lani sama kupila znake za omejitev hitrosti prometa. Dala je postaviti tudi talne ovire na cesti, poznane asfaltne izbokline s popularno oznako. Ljudje so se uprli, češ da tako urejanje preveč moti promet, zato je pospravila oznake in cestne ovire. m. L. Sladke sanje za dve noči Rešiser Sašo Podgoršek novi slovenski celovečerni film Sladke sanje snemal tudi na Čatežu ob Savi ČATEŽ OB SAVI - Na Čatežu bo Savi, v tamkajšnjem Petrolovem motelu in ob njem, so nedavno dve noči snemali Sladke sanje. Celovečerni film s tem naslovom režira Sašo Podgoršek, sceaarij zanj je napisal Miha Mazzini. Vsebina je taka: Filmski junak, 12-letni Egon, je brez gramofona. V Jugoslavijo od začetka 70. let prihajajo ameriška glasba, filmi in moda. Sošolci imajo vsi gramofone, Egon ga nima. Jasno mu je, da ga s pomočjo svojih domačih ne bo dobil tako kmalu. Mati je namreč po malem nora, babica je goreč vernik. Očeta Egon ne pozna, saj je videl le njegovo roko, ki je edina ostala na fotografijah, iz katerih je mati izrezala preostalo telo Egonovega očeta. V takih razmerah Egon vzame usodo v svoje roke in napne vse sile, da bi se dokopal do gramofona. Na poti do te naprave ima opraviti s sošolci, učitelji, komunisti in oporečniki. Po vsem tem pride do gramofona, vendar takrat je že odrasel. Za Sladke sanje so si vzeli 56 dni časa, od tega so polovico snemali v Idriji, drugo v Ljubljani in dve noči tudi na Čatežu ob Savi. Za film nekaj čez 85 odst. denarja prispeva Filmski sklad Republike Slovenije, producent Ar-smedia zagotavlja nekaj več kot 6 odst., koproducent Televizija Slovenija je udeležena z nekaj več kot 8 odst. Predračunska vrednost filma je natanko 223.290.202 tolarja. Sladke sanje spadajo v slovenski nacionalni filmski program za leto 2000. M. L. FILMARJI NA ČATEŽU - Sladke sanje, ki so jih snemali tudi na Čatežu ob Savi, so tudi nekako dolenjsko posavski izdelek. Med drugim zato, ker je režiser Sašo Podgoršek (na fotografiji v sredini) Brežičan. glasbeniki sodelujoče Demolition group pa so poznani Brežičani, tudi iz sveta podjetništva. Stare avtomobile za Sladke sanje je pripeljal na Čatež ob Savi Dušan Žbogar, strastni zbiralec oldtajmerjev, ki je bil rojen v Semiču. (Foto: M. L.) OMl I h H-eba bo pogosteje zajtrkovati! Dolenjski in belokranjski direktorji o ovirah, ki jih morajo premagovati na trgih EU ■ Medtem ko slovenske izvoznike na vsakem koraku čaka prepreka, lahko v Slovenijo vsak vse uvaža PRESEŽKI V RADEČAH RADEČE - Novi direktor družbe Radeče papirje aačel postopek za ugotavljanje presežnih delavcev. Kot poroča Delo, je med 670 delavci, kolikor jih je zaposlenih v papirnici in invalidskem podjetju, okrog 200 presežnih delavcev. Lansko leto je družba zaključila s 4 milijoni mark izgube, je pa tudi močno zadolžena. NOVO MESTO - Ob evropskem tednu so sc člani upravnega odbora območne gospodarske zbornice dobili pri skupnem zajtrku z vodjo delegacije Evropske komisije Vincentom Piketom ter nekaterimi predstavniki ministrstva za gospodarstvo in GZS, ki se ukvarjajo s pridruževanjem Evropi. Po predstavitvi razvojne pomoči in prilagajanja EU so dolenjski direktorji srečanje razvili v zanimiv pogovor. Nakazali so, da so načrti Unije in slovenske oblasti visokoleteči, da pa je v praksi, s katero se na evropskih in domačem trgu srečujejo dolenjska podjetja, zelo zelo drugače. FORUM ODLIČNOSTI OTOČEC OB KRKI-Danes dopoldne bodo v okviru 12. foruma odličnosti in mojstrstva Otočec 2000 prof. dr. Francetu Bučarju podelili letošnjo veliko nagrado odličnosti in mojstrstva. TAJNICE SE NE DAJO PORTOROŽ - Založniška skupina GV, revija Tajnica in Zveza klubov tajnic Slovenije so v Portorožu pripravile strokovno izpopolnjevanje za slovenske tajnice. Srečanje se je začelo danes dopoldne, ko je v uvodnih besedah o tajnici včeraj, danes in jutri govoril tudi direktor novomeške Krke Miloš Kovačič. Sicer pa bo delo do sobote potekalo v sekcijah. Danes zvečer bodo podelili tudi nagrado tajnici leta. Omizje je razvnela direktorica trebanjskega Trima Tatjana Fink, ki je vprašala, ali je sploh kaj upanja, da bodo v Uniji veljali enotni tehnični predpisi in standardi, da podjetjem ne bo treba certificirati vsakega izdelka v 15 ali nekoč celo 25 državah, kar je zamudno in tudi drago. Poudarila je tudi, da v Sloveniji pogrešajo ne le z EU usklajene predpise, temveč sploh predpise, zato je naš trg odprt brez omejitev, medtem ko se slovenski izvozniki na vseh trgih otepajo z njimi. Opozorila je tudi na delovna dovoljenja, pri katerih doma omejitev skorajda ni, medtem ko na primer TVimo ne more dobiti niti enega takega dovoljenja v Avstriji, Nemčiji ali na Danskem, zato mora najemati tamkajšnje delavce ali pa se montažnim poslom odpovedati. Vodja delegacije evropske komisije Piket je odgovoril, da bodo težave s standardi rešene, ko bo Slovenija članica EU. Dejal je, da bi morali certifikati veljati v vseh članicah Unije, Finkova pa je vztrajala, da je praksa v Evropi in v Sloveniji 100-odstotno drugačna. Pri tem se ji je pridružil tudi Janez Štefanič iz semiške Iskre Kondenzatorji. To podjetje mora svoj izdelek, če ga želi prodajati po celem svetu, opremiti kar z 11 atesti. Tudi on je menil, da Slovenija prepočasi sprejema predpise. Pri tem ni pomembna toliko uskladitev standardov z EU, ker jih TURŠKI TRG NI BREZ PASTI - Tako so prejšnji teden ugotavljali na posvetu “Kako poslovati s Turčijo", ki ga je vodil dolenjski rojak Matevž Bambič (na sredi) iz oddelka za mednarodno sodelovanje pri GZS. V razgovoru sta med drugim sodelovala tudi turški veleposlanik v Sloveniji Halil Akinei (levo) in svetovalka vlade Metka Jerina (desno). (Foto: B. D. G.) KAKO KAZE NA BORZI? Nova teza o p Ko se je večina borznikov re-signirano poenotila v mnenju, da so tečaji delnic dosegli dno in da nas v naslednjih mesecih čaka borzno mrtvilo ob bolj ali manj nespremenjenih tečajih, je konec prejšnjega in v začetku tega tedna SBI začel ponovno padati. Ob prometu, ki je v obeh uvrščenih kotacijah znašal skromnih 200 milijonov tolarjev, je v ponedeljek SBI pristal pri 1.653 točkah ali gledano primerjalno, na ravni novembra 1998. Da se je indeks lahko spustil na to vrednost, se je moralo z najpomembnejšimi delnicami, ki ga sestavljajo, trgovati po naslednjih tečajih: Krka 24.280, Lek 31.063, Mercator 12.836, Petrol 20.068, Sava 16.013, Luka 2.998, Laško 4.398 in Union 37.624 SIT. In kaj je bilo tisto, kar je tako razočaralo nekatere borznike, da so zopet pohiteli z novimi razprodajami? Najverjetneje razprava o podcenjenosti oz. precenjenosti slovenskih delnic, ki je močno razburkala in zaznamovala letošnjo borzno konferenco, ki je minuli konec tedna potekala v Portorožu. Iz akademskih krogov je zrastla in bila na konferenci tudi predstavljena teza, da so naše delnice v resnici še vedno precenjene, ne podcenjene, kot jih je opredeljevalo dosedanje prevladujoče mnenje. Glavni razlogi za precenjenost naj bi bili nižji dobički na kapital od priča- kovanih, prevelik delež notranjih lastnikov (delavski tip podjetij) in management, ki postavlja socialni mir pred interese lastnikov kapitala. Takšno mnenje hkrati prikrito zagovarja trditve, da slovenski trg kapitala v resnici sploh ni zaprt trg ter da obdavčitve kapitalskih dobičkov niso pretirane. Zagovorniki nasprotne teze so bili mnenja, da so omenjeni razlogi veljali tudi pred uvedbo skrbniških računov, pa je bila povprečna raven tečajev (ki so jo nedvomno določili nakupi iz tujine) bistveno višja od sedanje. Prav tako naj bi bile cene delnic v primerjavi z dobički na delnico na tujih borzah višje kot doma. Izključno špekulativne narave je bila četrtkova rast tečajev praznih pidov. Ko so borzniki izvedeli, da je eden izmed možnih kandidatov za novega finančnega ministra Matjaž Gantar, sicer direktor Kmečke družbe za upravljanje privatizacijskih skladov, so bili prepričani, da bi bila ena izmed njegovih prednostnih nalog zapolnitev privatizacijske luknje. Cene praznih pidov so zato sprva močno narastle, po izločitvi Gantarja kot ministrskega kandidata pa žal prav tako hitro tudi padle. IZTOK PLUT Dolenjska borznoposredniška družba Novo mesto Tel. (068) 371-8221, 371-8228 izvozniki že itak poznajo, temveč regulativa za uvoz, saj zdaj lahko k nam prav vsak vse uvaža. Tudi tovarna zdravil Krka ima podobne izkušnje, saj mora za zdravila v vsaki državi pridobiti drugačna potrdila, pri nas pa se vsa po vrsti priznavajo. V Krki pogrešajo več dialoga z državo, saj je pri njih in tudi v drugiKpodjetjih dovolj strokovnjakov, ki bi državi brezplačno ponudili svoje znanje, samo da bi se kaj premaknilo. “Nemško podjetje dobi delovno dovoljenje v dveh dneh, mi pa v Nemčiji nismo mogli postaviti direktorja našega podjetja, češ da imajo med brezposelnimi 2.000 primernih ljudi. Na slovenskem trgu je ogromno uvoženega pohištva, za katero je dokazano, da je škodljivo za zdravje. Država bi tak uvoz lahko prepovedala z dekretom,” je menil direktor Novolesa iz Straže Zvone Novina. Predstavnik ministrstva za gospodarske dejavnosti je ugotovil, da v ministrstvu ne vedo za težave z večkratnim certificiranjem, zato je očitno, da v državi ni poti, po katerih bi tekle informacije od spodaj navzgor, ali pa jih podjetja ne znajo najti. To je bila tudi ena sklepnih ugotovitev delovnega zajtrka: podjetja se bodo morala bolje povezati in to ne le preko gospodarske zbornice. Povezovati se bodo morala v evropska združenja in tudi posamično lobirati. ZAJTRK EVROPSKI, RAZMERE ŠE NE - Dolenjski in belokranjski direktorji, člani upravnega odbora območne gospodarske zbornice, so s primež pokazali, da doma ni tako, kot bi moralo biti, in da tudi Evropa ni prdv" Ijica, v kateri se stoodstotno držijo napisanih pravil. (Foto: B. D. G.) B. DUŠIČ GORNIK Od junija carine prosto Hrvaška ne bo več izjema V kratkem naj bi tudi gospodarstvo ob hrvaški meji sodelovalo v projektih za čezmejno sodelovanje Thrški parlament je po dveh letih le ratificiral sporazum med državama, ki začne veljati 1. junija 2000 NOVO MESTO - Ker so Turki sporazum “pacali” kar dve leti, prehodnega obdobja skorajda ni. Delna carinska zaščita za nekatere vrste blaga bo tako veljala le še do konca leta, saj se s 1. januarjem 2001 odpre prosta trgovina s Turčijo. Mnogi naši izvozniki in uvozniki si bodo oddahnili, prene-kateri slovenski proizvajalci pa imajo razlog več za zaskrbljenost. Tu velja omeniti še posebej tekstilce, ki so že itak v hudih težavah, saj je TUrčija velika proizvajalka tekstila in tekstilnih izdelkov, ki predstavljajo kar dobro tretjino vsega izvoza te države. Turški tekstil je zaradi cenejše delovne sile tudi cenovno močno konkurenčen. V tolažbo pa to, da sporazum še do začetka prihodnjega leta določa tudi količinske omejitve pri uvozu, ki jih je zahtevala slovenska tekstilna industrija. Prejšnji teden je v Novem mestu sporazum o prosti trgovini predstavila Metka Jerina, svetovalka vlade in glavna pogajalka za sporazum. Izvoznike je pozvala, naj se pozanimajo o pogojih izvoza v ministrstvu za gospodarstvo ali pri GZS, poleg tega pa bosta še pred koncem maja izšla ured- ba in razpis za določene kvote, na katerega se bo treba prijaviti v 15 dneh. Z junijem bodo tako v obeh smereh ukinjene carine za večino industrijskih izdelkov, vendar pa do konca tega leta še ostane 40-odst. osnovne carinske stopnje za uvoz v Slovenijo: za usnjeno galanterijo, čevlje, osebne avtomobile, avtobuse in barvne televizorje. 20-odst. carine ostane do konca leta tudi za nekatere vrste tekstila in tekstilnih izdelkov, pri katerih so naši proizvajalci najbolj ranljivi. Izvoz slovenske usnjene galanterije, hlačnih nogavic, plaščev in površnikov, obleke, obutve, aluminijastih palic, avtomobilov in pohištva v Turčijo bo do konca leta še obremenjen s 40 odst. osnovne carinske stopnje. Za vse ostale izdelke bo na obeh straneh ukinjena carina z junijem. Sporazum določa tudi koncesije za kmetijsko-živilske izdelke. Kot je povedala Jerinova, se je treba s TUrčijo dogovoriti o nadaljnjen izboljšanju gospodarskega sodelovanja. V prvi vrsti bi se morali izogniti dvojnemu obdavčevanju in se dogovoriti o naložbah. B. D. G. NOVO MESTO - Morda si bo tudi gospodarstvo iz območja ob slovensko-hrvaški meji že letos, skoraj gotovo pa drugo leto, lahko pomagalo z denarjem za čezmejno sodelovanje iz državne in pozneje tudi evropske malhe. Slovenija namreč že od leta 1994 prejema pomoč za programe čezmejnega sodelovanja z Italijo, Avstrijo in Madžarsko. Doslej je za projekte s področja transporta in mejnih prehodov, infrastrukture, gospodarskega, kadrovskega in regionalnega razvoja ter kulturnega sodelovanja prejela 35 milijonov evrov, ki jim je naša država dodala še 22 milijonov. V naslednjih treh letih bo za te programe na voljo še 21 milijonov evrov. To je 7 milijonov letno ali 4 odst. vseh sredstev za čezmejno sodelovanje pridruženih članic. Dr. Riana Benko Trg v Turčiji kar kliče k napadu V Novem mestu so se pretekli četrtek zbrali predstavniki podjetij, ki jih zanima 60 milijonov prebivalcev obsežno turško tržišče - S TUrčijo največ posluje Danfoss Compressors NOVO MESTO - Posvet Kako poslovati s TUrčijo? je pripravil oddelek za mednarodno sodelovanje pri GZS. Med drugimi se ga je udeležil tudi turški veleposlanik v Ljubljani Halil Akinei, kije govoril o možnosti gospodarskega sodelovanja med državama. Svetovalka vlade Metka Jerina je predstavila sporazum o prosti trgovini, ki začne veljati v začetku junija, predstavniki SKB banke poslovanje s turškimi bankami ter zavarovanje in financiranje izvoza, nekatera slovenska podjetja pa svoje izkušnje s turškim trgom. Veleposlanik Akinei je med drugim predlagal, naj Slovenija imenuje konzula v Istanbulu, saj morajo zdaj Turki po vizume v oddaljeno Ankaro. Poudaril je, da Turki obvladujejo 2 odst. svetovnega gradbeništva, vendar je njihov vstop v Slovenijo omejen, čeprav bi bil lahko pomemben za dobavitelje, ki bi se jim s takim sodelovanjem odprla poti za večji izvoz v Turčijo. Ker je delo v Sloveniji drago, bi morali po njegovem vlagati in s slovenskimi materiali delati v Turčiji. Kot je povedal direktor Leopold Panjan, črnomaljski Danfoss Compressors skoraj tretjino vseh poslov opravi prav s Turčijo, kamor letno proda 600.000 ali za 360 kamionov kompresorjev za hladilnike in zamrzovalnike, uvozi pa tudi za okrog 200 kamionov materialov. Čeprav ima v Turčiji za partnerja podjetje, ki je del Boschevega koncerna, se s Turki usklajuje v logističnih poslih in rešuje vprašanje plačil. Njihov uvoz iz TUrčije je že tri leta na ravni 15 milijonov mark, medtem ko so izvoz v tem času od 15 milijonov mark najprej povečali na 34, lani na 36 lani in letos na 40 milijonov mark. Število kupcev in prodajo v Turčijo nameravajo še povečati, sicer pa se srečujejo s problemom plačevanja, skrbi pa jih tudi dvigovanje cen in rast plač. Doslej sojih ovirale carine in carinski predpisi, ki ne poznajo poenostavljenega postopka, zato je pretok blaga počasnejši. “Turki želijo prisrčne in prijateljske odnose, zato si morate za posel, za katerega bi sicer potrebovali le nekaj ur, vzeti vsaj dva ali tri dni časa. Če dosežete prijatelj- • TUrčija je bila lani 8 najpomembnejša slovenska partnerica v zunanjetrgovinski menjavi. Kot dvajseta se je prvič pojavila na lestvici držav, v katere Slovenije največ izvaža. Poleg vse hitreje rastočega izvoza je tudi uvoza iz te države vse več, zato je Tbrčjja na 26. mestu. Največji uvoznik in izvoznik na turško tržišče je bil v lanskem letu Danfoss Compressors. Med desetimi največjimi izvozniki je še Vipap Videm Krško, med uvozniki pa Revoz Novo mesto in Ptleiderer Novoterm Novo mesto. ske odnose, ste že na pol poti do posla, sicer pa morate biti vztrajni in se privaditi pogajanju. Pomembno je, da ste čim večkrat na sejmih v Turčiji, saj nanje pridejo tudi podjetja iz okoliških držav. Obvezni so tudi dobro pripravljeni ceniki, medtem ko je reklama draga, zato je smotrno skupno na- Območje, ki meji na Hrvaško, jc bil® doslej za ta sredstva prikrajšanp-Kot je v pogovoru z dolenjskimi,n belokranjskimi direktorji povedal državna sekretarska v vladni sluz®1 za evropske zadeve dr. Riana Bed' ko, je Evropska komisija zdaj mo°" no naklonjena sprostitvi čezmejne-ga sodelovanja s Hrvaško. “Računamo, da bo Hrvaška žev naslednjem letu postala prejemnica pomoči. Ko se bo to zgodilo, bo dve tretjini Slovenije imelo možnos* sodelovanja s sosedami. Slovenija)® že lani predlagala Hrvaški, da 1" vzpostavili dvostransko sodelovanje kar brez EU. Vladaje že odobrila 56 projektov in rezervirala v proračunu za te namene 2,2 mih' jarde tolarjev, Hrvaški pa posredovala predlagane projekte in jo p°z' vala, naj pripravi podobne še sama. je pojasnila. Če bo prišlo do sodelovanja, b® območje Dolenjske lahko sodelov; alo v teh projektih, kaj kmalu pa na) bi bilo deležno tudi evropskega denarja. Evropa podpira zlasti poslovne centre; tako je v Sežani žc nasta poslovni center, ki povezuje induS" stopanje,” poudarja Marko Obre-kar iz podjetja Result. Kot je dejal Borut Klojčnik, direktor Anim International Ljubljana, za slovenska podjetja v TUrčiji ni več pomembnih poslov kot nekdaj (avtomatizacija železnice ali opremljanje energetskih objektov), zato se morajo pogajati z majhnimi in srednjimi partnerji. “Ti imajo lahko tudi drugačno poslovno kulturo, zato moramo biti previdni,” je opozarjal, kajti prepričan je, da naša podjetja ne poznajo Tlirčije in Turke večinoma podcenjujejo. “V resnici so izredno spretni trgovci, pogajalci in strategi. Potrebujemo dobre posrednike, ki bodo vstopali na turški trg z zvezami. Dobro je tudi vedeti, kam se prodajajo izdelki. Če gredo v srednjo TUrčijo ali v Rusijo, se posli lahko nenadoma ustavijo.” Omenil je še nekaj neugodnosti: letala slovenskega prevoznika letijo v TUrčijo ob nerodnih nočnih urah, država je uvedla vizume, težave so s prevozom blaga. Predstavnik Intereurope je udeležence posveta obvestil, da ravnokar pripravljajo prvi direktni vlak, ki bo vozil dvakrat tedensko proti Turčiji in enkrat tedensko nazaj. S partnerji so že podpisali pogodbo za prevoz blaga iz Italije, Švice, južne Nemčije in Avstrije. Prevoz traja 10 do 12 dni, zbirajo pa naročila za 4 vagone, medtem ko so posamezni vagoni dražji. Za prevoz blaga je pomembna predvsem pot po morju, vendar v podjetjih ugotavljajo, da na tej relaciji ni slovenskega ladjarja. B. DUŠIČ GORNIK trijo in male obrate na obeh stran' meje. Podobno vlogo imata tun} center na Jesenicah ali pa ŠtajersK tehnološki park. . B. D. & PODJETJE RESULT ZA STIK SLOVENIJE S TURČIJO MIRNA PEČ - Marko Ob; rekar je marca letos ustanovil podjetje Result s sedežem v Mirni Peči in dela predvsem na povezavah med TUrčijo in Slovenijo, njegov cilj pa je osvajati turški trg. V štirih letih je bil 43-krat v TUrčiji in se pripravljal za posle po začetku veljavnosti sporazuma o prosti trgovini med državama."TUrčija letno potrebuje 5,5 milijonov notranjih vrat, saj letno obnovi in dogradi okrog 1 milijon stanovanj. V TUrčiji naj bi v letu dni prodali 100 do 105 tisoč vrat. Dobili smo že naročila za 25.000 notranjih vrat, za kuhinje in tudi dva projekta za opremo hotelov. Uresničujemo že tudi prvi uvoz, saj bo prvi kontejner z blagom prispel v prvih junijskih dneh. Pridobili smo generalno zastopstvo za bivšo Jugoslavijo, Češko, Madžarsko in Slovaško. Sredi julija bomo v TVebnjcrn predstavili prvi uvoženi turški kamion v Sloveniji. V Trebnjem naj bi začeli tudi z montažo kamionov, ki naj bi jih letno sestavili 25.000 do 30.000,s tem da bi četrtino materialov izdelali v Sloveniji,” je povedal Obrekar. • Po letu 1995 so bila sredstva pr°" grama Phare ključna podpo®8 pridruževanja Evropski uniji, medtem ko se jim letos pridružujeta se programa ISPA (za prilagoditev zakonodaje in standardov na področju okofja in transporta) in SA-PARD (za trajnostni razvoj kme; tijstva in podeželja. So tudi drug1 programi za pomoč po pravilih skupnosti. “Slovenija dobi le majhen košček podpore oz. komaj 2 odst. vse podpore pridruženim članicam, suj so osnovna merila bruto družbeni proizvod, velikost in števil0 prebivalcev ter absorpcijska sp0" sobnost,” pravi dr. Benkova. eh Na pomoč čakati pripravljeni! V Kočevju je potekal prvi od skupno petih posvetov v okviru projekta “Vstop v EU kot razvojna priložnost za kmetijstvo, zavarovana območja in podeželje” i posvetu v Ljubljani, na kate-DC O VINSKO-TURISTIČNIH cestah METLIKA - V metliškem kultnem domu bo v petek, 19. ma-K ob 10. uri v okviru tradicionalen prireditev Vigred v Metliki Posvetovanje o vinsko-turističnih Cestah v turistični ponudbi. Potovanja, ki ga pripravljajo ob-Metlika, Turistična zveza Slo-Venije ter Ministrstvo za kmetijst-v°> gozdarstvo in prehrano in ki tudi v okvir “Leta slovenske ulinarike in vina v turizmu” in eleževanja 95-letnice Turistične Zveze Slovenije, se bo udeležil tudi minister za malo gospodarst- v° >n turizem Janko Razgoršek. [NOVOMEŠKE TRŽNICE KOČEVJE - Inštitut za trajnostni razvoj iz Ljubljane je prejšnji četrtek v Kočevju pripravil celodnevni posvet na temo “Vstop v EU kot razvojna priložnost za kmetijstvo, zavarovana območja in podeželje”. Posvet so organizirali v okviru istoimenskega projekta, ki ga sofinancira Delegacija Evropske komisije v Sloveniji in je bil prvi od skupno petih regionalnih posvetov, ki bodo potekali v maju in začetku'jun|ja na območjih obstoječih in predvidenih regijskih in krajinskih parkov. Enodnevnega posveta, ki je bil razdeljen na predavanja v dopoldanskem delu in delavnico v popoldanskem, seje udeležilo okoli 40 predstavnikov občin, kmetijskih svetovalnih služb in kmetov iz Kočevja, Osilnice, Kostela in Loškega potoka ter predstavniki popravljalcev predvidenega parka Kočevsko-Kolpa. “Namen posveta je bil posredovati informacije o novih ukrepih oziroma programih v sklopu priprav na vstop v EU, ki so namenjeni kmetom in razvoju podeželja, ter predstaviti izkušnje iz sosednjih držav, obenem pa v vodeni delavnici pridobiti tudi mnenja sodelujočih o predstavljeni problematiki, njihove pomisleke, zamisli in predloge za izboljšave,” je povedala tehnična direktorica Inštituta za trajnostni razvoj Anamarija Slabe. Dodala je, Anamarija Slabe da je odziv sodelujočih zelo pomemben, saj bodo poročilo z vseh petih regionalnih posvetov predstavili koncem junija na zaključ- . . .Ponedeljek je na novomeško znico prišlo manj branjevk in J??levcev kot ponavadi. Ponujali ,0: fižol po 400 tolarjev kilogram, oren, kolerabo in črno redkev ter avitek špinače po 200, sadike ze-ju m solate po 15, feferonov po u: paradižnika po 40 do 50, pa-Pnke pa po 50 tolarjev komad. 'ter čebulčka je stal 500, kilo-S?m šalotke 400, zavitek doma-I "rezancev 3oo, kilogram jabolk '”'n hrušk 160, orehovih jedrc tJO, suhih sliv 680, košarica jasno kilogram jagod 400 do u0, sadjevca 800, liter in pol °mačega kisa 200, kilogram edu 900 do 1000, steklenička Pr°polisa 300, kilogram novega tornpjrja 250 in kifeljčarja 350 1 larjev. Za šopek šmarnic je bilo Potrebno odšteti 100 in za šopek fnike 300 tolarjev, na voljo pa je °ilo tudi veliko sadik različnih okrasnih rož. sejmisca UREŽ1CE - Na sobotnem sej-u so imeli naprodaj 79 do 3 uiescce starih prašičev, 38, starih rto5 mesecev, in 3 starejše. Prve l.’ro'laial' po 320 do 370 tolar-. ' kilogram, kar znaša 10.000 do '2.000 tolarjev za žival, druge 280 310, kar je 14.000 do 21.000, etJe po 200 do 230 tolarjev kilo-frj»n, kar znaša 20.000 do 23.000 "larjev za žival. Nič več zgolj vrtičkarji Pridelke brez težav prodajo na domu - Država podpira drugačno kmetovanje BREZE PRI RIBNICI - Društvo Ajda za biološko dinamično kmetovanje je bilo v Slovenji ustanovljeno leta 1991, in sicer z nalogo, da osvešča domačo javnost o pomembnosti ekološkega kmetovanja pri nas. Leta 1994 so v Ribnici ustanovili delovno skupnost tega društva, ki šteje dvajset članov iz sosednjih občin. Sedež društva je na kmetiji Ivana Ogrinca v Brežah pri Ribnici. Pred dvema letoma je šest kmetov z tega območja prejelo svetovno uveljavljeno blagovno znamko Demetar, ki zagotavlja najboljšo kakovost biološko dinamično pridelanih živil. Danes je biološko kmetovanje uradno priznano od države. Lani so bile izplačane prve subvencije, tudi letos bodo kmetije, ki pridelujejo po teh načelih, prejele okrog 40 tisoč tolarjev na hektar za travnike in pašnike, 80 tisoč tolarjev za njive ter 120 tisoč tolarjev za visoko debelne kmečke sadovnjake. Podpore so torej izredno velike in bodo zanesljivo spodbujale ekološko kmetovanje, ki ponuja tudi hitrejši razvoj podeželja. Pred kratkim so se na sedežu delovne skupnosti zbrali njeni člani iz občin Kostel, Kočevje, Rib- nica, Loški Potok in Dobrepolje ter hrvaškega Preizda, kjer so imeli pred kratkim prvo predavanje za tamkajšnje kmete. Janez Levstik, podpredsednik slovenskega društva Ajda in predsednik delovne skupnosti Ribnica, je predstavil novosti biološko dinamičnega kmetovanja pri nas in v Evropi. Pohvalil je prizadevnost članov, ki radi prisluhnejo strokovnim predavanjem in se izobra- kmetijsko svetovanje Kočno redčenje plodičev iahf 'ntenz'vn'h nasadih je že zaključeno kemično redčenje plodičev uk k' je eden najpomembnejših in najzahtevnejših tehnoloških . epov. Učinki se že vidijo na plodičih, ki zaostajajo v rasti in tudi Di Počenjajo odpadati. Takoj po zaključenem junijskem trebljenju P odičev, ki bo letos nekoliko prej, bo potrebno izvesti še ročno tedčevanje. Tk ukrep opravimo v tistih nasadih, ki jih nismo uspeli n°v°lj razredčiti z rezjo in kemičnimi sredstvi, ter v nekaterih mladih J|sadih. Zelo priporočljivo je, da ročno redčenje izvedejo tudi vsi ‘jfjši sadjarji in vrtičkarji. Z ročnim doredčevanjem v največji meri VP 'yamo na boljšo kvaliteto plodov in nekoliko manj na prepreče-izmenične rodnosti, ta i' ',zvcdbi tega ukrepa puščamo 1 do 2 najbolj razvita plodiča na SQZdalji 10 do 15 cm. Najmočneje redčimo spodnje dele krošnje, ki v Zaspnčeni in slabše prehranjeni. Večje število plodičev puščamo v "ovih. Pri intenzivnosti redčenja upoštevamo tudi prehranjenost P°Sameznih vej in celotnega drevesa. Redčenje lahko izvajamo s prti Vj[s škarjicami. Pri doredčevanju odstranimo vse slabo razvite, nepra-po oblikovane, deformirane, poškodovane in rjaste plodiče. Pri tem sa r)um° plodiče, ki imajo daljše peclje in so na osončenih delih dreve-. ■ * ri redčenju dcbeloplodnih sort včasih odstranjujemo tudi prečke plodiče. Odstranjevanje plodičev je še posebej težavno pri ntkopccljatih sortah, kot so carjevič, lonjon, elstar in druge. Bolj 'nkovito kot enkratno in natančno redčenje je dvakratno in hitrejše razmiku 14 do 20 dni. • ffedčenje plodičev lahko že pričnemo pri zgodnejših sortah jablan I Pri breskvah. Za razliko od jablan se breskve zelo slabo naravno ■ eh'jo. Z ročnim redčenjem breskev pričnemo, ko se plodiči slečejo, , končan /edčenje končamo, ko plodovi dosežejo debelino oreha. Tudi pri breskvah 'edčenjem prispevamo k povečanju debeline plodov, zgodnejšemu ^ enakomernemu zorenju plodov, boljši obarvanosti ter kakovosti. ^ ® splošno velja, da najboljšo rodnost in kakovost plodov dosežemo 30 " r°dnih šibah dolžine 20 do 40 cm pri zgodnejših sortah in 15 do Plod c,n pri poznejših sortah breskev. Na takšnih vejicah puščamo en "lo |e na razdalji 12 do 15 cm. Na rodnih vejicah krajši od 15 cm pusti- en sam plod. JANEZ GAČNIK, dipl. inž. kmet. Kmetijski zavod Ljubljana, oddelek Novo mesto Ivan Ogrinc, lastnik biološko dinamične kmetije žujejo. Dejal je, da niso več zgolj vrtičkarji, ampak društvo z resnimi načrti in vse številnejšim članstvom. “Lani smo nabirali zelišča in jih pol leta skladiščili pod zemljo. Zdaj smo jih izkopali in posušili, kmalu pa jih bomo uporabili kot gnoj. Tako se izogibamo kemijski prehrani zemlje, ki nikakor ni dobra za pridelke oziroma naše zdravje,” je povedal Ivan Ogrine. Z dinamično ekološkim kmetijstvo se ukvarja od leta 1992, ima strnjeno kmetijo 5,5 hektarjev. Tudi čebele in živino hrani z naravno hrano. Pravi, da so njihovi pridelki dražji za okrog 30 odstotkov, a nimajo težav, da jih prodajo. Kupci na dom prihajajo iz Ljubljane in od drugod. M. G. nem | rem bodo sodelovali tudi predstavniki kmetijskega in okoljskega ministrstva, stroke, Evropske komisije in nevladnih organizacij. Poleg nove vsebine skupne kmetijske politike EU po Agendi 2000, ki jo je predstavila Slabeto-va, ter slovenskega programa Sa-pard, ki ga je ob ukrepih s strani ministrstva za kmetijstvo predstavil Bogdan Pungartnik, so v razpravi udeležencem posveta predstavili tudi izkušnje s pobudami za trajnostni razvoj slovenskega podeželja, organiziranost in izkušnje ekološkega kmetovanja v Sloveniji ter italijanske izkušnje z ekološkim kmetovanjem. “S predstavitvijo italijanskih izkušenj pri povezovanju ekološkega kmetovanja in zavarovanih območij, ki jih je predstavil direktor Urada za parke in zavarovana območja pokrajine Emilia - Romagna Ste-fano Čorazza, smo želeli pokazati, da je park lahko razvojna priložnost za podeželje,” je povedala Slabetova. Da bi razblinili strah ljudi, kije še posebno velik na Kočevskem, kjer so nekoč že imeli zaprto območje, da bo park pomenil ponovno zapiranje, so predstavili tudi več drugih projektov, ki združujejo kmetijstvo, varstvo okolja in razvoj podeželja v okviru programov, kijih sofinancira EU. Ob tem so poudarili zelo velik pomen aktivne pobude, povezovanja in sodelovanja kmetov in drugega podeželskega prebivalstva na eni strani ter uprave parkov, lokalne skupnosti, države in UE na drugi. Še posebno na delavnici so poudarjali, da kmetje ne smejo samo čakati na pomoč, marveč da morajo sami storiti prvi korak oziroma, kotje povedal vodja delavnice Bojan Žnidaršič z Vitre: “Kmetje morajo izpostaviti svoje priložnosti in prednosti, pripraviti projekte in nato tako pripravljeni čakati na pomoč.” m. leskovšek-svetF RAZSTAVA KMETIJSKIH STROJEV TREBNJE - Kmetijska svetovalna služba Grič, d.o.o., Artma-nja vas pri Dobrniču, in Strojni krožek Temenica-Mirna vabijo na razstavo in prikaz delovanja kmetijskih strojev za spravilo krme tovarne STP, ki bo v nedeljo, 21. maja, ob 14. uri na travniku poleg gostišča Hribar (pri bencinski črpalki) v Trebnjem. PRIZNANJA ZA BELOKRANJSKE DOBROTE PTUJ - Nedavno je bila na Ptuju razstava “Dobrote slovenskih kmetij”, na kateri so se dobro odrezale tudi jedi in pijače iz Bele krajine. Družina Filak iz Gribelj je tako tretjič zapored prejela medaljo za krhlje hruške viljamovke ter s tem tudi kipec, ki simbolizira znak kakovosti. Zlato medaljo si je prislužila še za jabolčne krhlje in srebrno za žganje viljamovko. Zlata priznanja so prejele še Danica Cerjanec s Krupe za pšenični kruh z dodatki, Duška Matkovič z Gornje Lokvice za potico in Suzana Bahor iz Dragovanje vasi za kekse, narejene s strojem. Barbara Bahor iz Dragovanje vasi je dobila srebrno priznanje za kruh, Biserka Plut iz Rožnega Dola pa bronasto priznanje za mešani kruh. I N HRIBČEK BOM KUPIL... Pravočasno opravite zelena dela Z zimsko rezjo smo skušali trsu zagotoviti primerno število poganjkov. Iz različnih razlogov to ne uspe popolnoma in je pletev oziroma mandljanje ali spodbi-ranje nujno opraviti. Sedaj je potrebno dokončno uskladiti število mladic z močjo in bujnostjo trte. S tem še ne določamo obremenitve s količino grozdja, ampak le ustrezno število poganjkov glede na moč in bujnost posamezne trte. Bistveno je, da z ustreznim številom mladic zagotovimo primerno dolžino in debelino poganjkov. Bolje je imeti nekaj več in zaradi tega krajših poganjkov kot pa predebele, ki niso primerni za rodni les v prihodnjem letu, ker so očesa na osnovi takih rozg slabo razvita. Izhodišče za presojo, koliko in katere mladice odstraniti, je: omogočiti najboljši izkoristek razpoložljive sončne energije, ker mladice v senci so trsu v breme. Na en meter vrste je primerno pustiti od 12 do 18 mladic, odvisno od velikosti listov. Bistvo je, da so enakomerno razporejene, zlasti je pomembno, da ni preveč reznikov, ki povečajo gostoto v sredini, pri teh poganjki, zlasti z grozdom, slabo dozorijo in zaradi tega očesa na šparonih pogosto ne odganjajo. Pri prebujnih trsih je odstranjevanje poganjkov neumestno, ker je potrebno bolj obrementiti trto. Najprej prenehajmo gnojiti zemljo, dajmo jo v analizo, da bi, če je potrebno, dodali le tiste elemente, ki jih je sorazmerno premalo. Pri tem moramo biti previdni, da trte preveč ne izčrpamo z večletnim zaporednim preobre-menjevanjem. Če je pri bujnih trsih premalo poganjkov, čimprej odtrgajte vršiček nad 5. listom, da poženo zalistniki. Pustimo več zalistnikov, ki bodo manj debeli, in les bo dobro dozorel ter bo primeren za šparonc. Ureja: dr. Julij Nemanič Vsak trs je nekoliko drugačen, zato pri vsakem razmislite, kaj narediti. Najprej preglejte stanje na reznikih in šparonih, da lahko, če je potrebno, pustite mladico iz starega lesa, zlasti za potrebno znižanje ali pomlajevanja trsa. Priporočjivo je imeti čep na eno oko, ki da eno mladico kot rezervo. V tretjem letu ne odstranjujte mladic pri osnovi bodočega stebla, da se bo bolj enakomerno debelilo. Ne odstranjujte poganjkov iz stranskih očes, ker bodo preostale mladice še bolj debele in neustrezne. Če ste v drugem letu pustili premalo očes in so pognale predebele mladice, jih takoj vršičkajte, da zraste več zalistnikov, ki bodo imeli bolj razvita očesa in bodo enakomerneje odganjali. Ne odtranjujte nerodnih mladic, če imajo prostor na soncu, ker izboljšajo moč trte. Ib še zlasti velja pri sortah z velikimi grozdi. Najpomembnejše je, da trta sprejme čim več sončne energije, brez katere ni ustvarjanja organske snovi. Nikakor ni pravilno, če odstranite mladico, ki ima prostor na soncu, in pustite tisto, ki ima grozd in je v senci. Mladica v senci ne ustvari presežkov in je njeno grozdje breme za trs v celoti. Delo začnite pri manj bujnih trsih oziroma sortah, da se čimprej razbremenijo. Kmalu bo čas, da dodate tista hranila, katera so bila lani v močnem pomanjkanju, predvsem magnezij, železo ali bor. Ničesar ne dodajajte na pamet, ampak na osnovi analize ali zanesljivo razpoznavnih znakov pomanjkanja v preteklem letu. Ne čakajte, da se pokaže pomanjkanje, ampak prvič poškropite pred cvetenjem in po potrebi še enkrat ali dvakrat po cvetenju, zlasti če trta raste dovolj bujno, ne uporabljajte listnih hranil, ki vsebujejo dušik. Po potrebi se dogovorite s sosedi in v okviru društva vinogradnikov za terenske oglede, kjer je možno dati natančnejše nasvete na osnovi ugotovljenega stanja. Ne zamudite obiskati letošnje Vinske vigredi v Metliki, ki bo od 10. do 21. maja! JOŽE MAUEVIČ O POSOJILIH IN NEPOVRATNEM DENARJU KRASINEC - Kmetijska svetovalna služba vabi kmete vseh treh belokranjskih občin, ki jih zanimajo posojila sklada za regionalni razvoj in ohranjanje poseljenosti slovenskega podeželja ter nepovratna sredstva ministrstva za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano, v četrtek, 18. maja, ob 20. urr v gostilno Kapušin na Krasincu. Mag. Tanja Strniša bo predstavila vsebino vloge in pogoje za uveljavljanje sredstev. MM, RES JE DOBRO! - Da so belokranjska vina zares dobra, so se na degustaciji pred Vinsko vigredjo v Badovinčevi gostilni naJugorju prepričali tudi novinarji. Zlasti so odlična predikatna vina, ki jih je bilo letos na ocenjevanju kar 87, vodja Vinske kleti Tone Pezdirc pa je dejal, da so ta vina tako prestiž kot komercialna poteza, ki se izplača. (Foto: M. B.-J.) j helena mrzlikar gospodinjski kotiček Jedi iz sladkega komarčka Zelenjava je zdrava pa tudi okusna, če si vzamemo le nekaj več časa in jo včasih pripravimo nekoliko drugače. Ni malo gospodinj, ki nekatere zelenjave nikoli ne posadijo na vrtu ali je ne kupijo samo zato, ker ne vedo, kaj bi iz nje pripravile. Ena izmed takšnih zelenjav je sladki komarček ali koromač, pravimo mu tudi florentinski sladki janež ali fenkel. Rastlina spada med gomoljnice in še posebno lepo uspeva v toplih gredah. V Zelenjavnem vrtu ga gojimo predvsem zaradi odebeljenega stebla, ki ima okus po janežu. Vzgoja sladkega komarčka je precej zahtevna, saj lepe stebelne odebelitve razvije le v vročem poletju, in če rasti ne nadziramo, gre hitro v cvet. Tla za pridelavo morajo biti dobro prekopana in z veliko humusa. Proti koncu aprila ali v začetku maja posejemo semena v 1,5 cm globoke in 15 cm razmaknjene jarke. Dovolj velike sejance razredčimo na razdaljo 30 cm. V suhem vremenu rastline redno zalivamo in stebla ogrebemo. Primerno odebeljena stebla režemo od julija do septembra. Sladki komarček je bogat z vitaminoma A in C, magnezijem in s kalcijem. V 100 g gomolja je 40 kcal (170 KJ). Izrazita aroma pa je posledica eteričnih olj. Zdravilno učinkuje na prebavo, delovanje notranjih organov, pospešuje izločanje seča in sluzi iz dihal. Gomolje lahko narežemo ha kolobarje in uživamo surove v solati ali pa jih kuhamo, dušimo, cvremo in pečemo. Pripravimo jih zabeljene z maslom ah z različnimi omakami. Okus sladkega komarčka se zelo dobro poda k perutnini. Pernato razrasle liste pa lahko tudi uporabljamo namesto navadnega komarčka, ki je zanimiva, do 1,5 m visoka trajnica z modrozelenim listjem in rumenimi cvetovi. Včasih so ga imenovali koper in ima tudi izrazit okus po janežu, vendar ga ne smemo zamenjati s sladkim komarčkom. Dobro uspeva na sončni legi. Liste trgamo poleti in s sesekljanimi začinimo ribje jedi, solate, zelenjavo in juhe. Manjše vejice dodajamo tudi vloženim kislim kumaram in gobam. Za SLADKI KOMARČEK V SOLATI potrebujemo 3 gomolje, 3 žlice parmezana, 2 žlici orehov, 2 žlici olivnega olja, šopek bazilike, poper, kis in sol. Gomolj razrežemo na tanke rezine in ga kuhamo v slani vodi 15 minut. Nato ga odcedimo in del vode prihranimo. V mešalniku pripravimo omako iz olja, parmezana, orehov, bazilike, kisa, soli, popra ter odcejene vode. Z omako prelijemo kuhane gomolje, vse dobro premešamo in pustimo vsaj pol ure, da se razvije prijetna aroma. Cvet ljubiteljskega godbeništva V Kulturnem domu v Krškem je potekalo jubilejno 20. tekmovanje slovenskih godb _____na najvišji koncertni stopnji - Krčanom zlata plaketa s pohvalo Kulturi prednost Prvih šest dni brežiškega Se enega Kulta BREŽICE - Jutri se ob 19.30 z gledališko predstavo Zijaha A. Sokoloviča CABAres, CABArei na velikem odru Mladinskega centra (MC) začenjajo 2. Brežiški kulturni dnevi, imenovani Še en Kult. Nadaljujejo se s koncertom Janeza Škofa in Compeja ter Ane Pupedan ob desetih zvečer na odprtem odru MC. V soboto bodo ob dvanajstih domači likovniki pripravili razstavo na starem mostu čez Savo in Krko, kjer bo ob štirih popoldan še lutkovna predstava za otroke in ob šestih zvečer ulična gledališka predstava Kuga v izvedbi skupine Ana Monro, na odprtem odru MC pa bo ob devetih zvečer koncert skupin Poppcrkeg in Dogma. V nedeljo bo na malem odru MC lutkovna predstava Čudovite dogodivščine vajenca Hlapiča, ob treh popoldan bo na igrišči MC turnir v malem nogometu, ob šestih zvečer na Ulici Stare pravde ulična predstava Au-dicija Road Movie, ob osmih zvečer v Posavskem muzeju gledališka predstava Branka Šturbeja Karajan C, dan pa se bo zaključil s klubskim večerom rockovske glasbe v MC. V ponedeljek bo ob osmih zvečer na malem odru Pidžameki vs. Impro Warriors, ob desetih pa klubski večer s filmsko glasbo. V torek bodo osnovnošolci ob petih popoldan v mestnem parku pripravili likovno razstavo, v Kinu Brežice pa bodo ob osmih zavrteli film Cross roads 1 in nato še film Človečnost, klubski večer pa bo posvečen gledanju filma Boemsko življenje. V sredo se bo val kulturnih prireditev umiril, saj je na programu le klubski večer z alternativno glasbo ob osmih zvečer. Potem pa se bo Še en Kult znova zagnal za naslednjih sedem dni. ODPRIMO DURI KRŠKO - V Galeriji Krško bodo jutri, 19. maja, ob osmih zvečer odprli razstavo fotografij Jožice Mikek Veber pod naslovom odprimo duri. KRŠKO - Velika dvorana Kulturnega doma je bila minulo soboto, 13. maja, ves dan posvečena godbeništvu. Ljubitelji tovrstne glasbe so res lahko prišli na svoj račun, saj je Krškemu pripadla čast, da je gostilo jubilejno 20. tekmovanja slovenskih godb na najvišji koncertni stopnji. Pred občinstvom in mednarodno ocenjevalno žirijo, ki jo je vodil Tomaž Habe, je nastopilo osem najbol jših ljubiteljskih slovenskih pihalnih orkestrov, ki so pokazali, kaj zmore cvet slovenskega ljubiteljskega godbeništva. Tekmovanje, ki so ga pripravili Sklad Republike Slovenije za ljubiteljske kulturne dejavnosti, njegova območna izpostava v Krškem in Zveza slovenskih godb, je potekalo v dveh delih. Na dopoldanskem koncertu so nastopili: Pihalni orkester železarjev Ravne pod vodstvom dirigenta Srečka NAJBOLJŠIH SEDEM NOVO MESTO - Včeraj, 17. maja, je v avli Kulturnega centra Janeza Trdine potekala medob-močna revija mladinskih pevskih zborov Dolenjske, Bele krajine in Posavja. Nastopilo je sedem mladinskih zborov, ki so bili izbrani kot najboljši na območnih revijah. Predstavili so se mladinski zbori osnovnih šol Bršljin in Grm iz Novega mesta, iz Vinice, Trebnjega Starega trga ob Kolpi, Dobove in Brestanice. SRAKE Z RAKE RAKA - Mladinski klub Raka bo pripravil v soboto, 20. maja, ob osmih zvečer v telovadnici osnovne šole prvi samostojni koncert dekliške vokalne skupine Srake z Rake. Gostje koncerta bodo Koledniki RAZSTAVA GRAFIK BREŽICE - Danes, 18. maja, bodo ob sedmih zvečer v galeriji Dolenjske banke odprli razstavo grafik. V kulturnem porgramu bodo nastopili gojenci Glasbene šole Brežice. 200 LET POUKA V DOBRNIČU DOBRNIČ-Tukajšnja podružnica trebanjske osnovne šole in krajevna skupnost vabita v soboto, 20. maja, db dveh popoldan na kulturno prireditev, s katero bodo počastili dvestoletnico začetka pouka v Dobrniču ter obnovitev in razširitev šolskega prostora. Kovačiča, KUD Delavska godba Trbovlje z dirigentom Alojzom Zupanom, KD Pihalni orkester Logatec z dirigentom Marjanom Grdadolnikom in Pihalni orkester Slovenj Gradec z dirigentom Petrom Valtlom. Na popoldanskem koncertu pa so nastopili: Pihalni orkester KUD Pošta Maribor z dirigentom Ervinom Hartmanom, Mladinski pihalni orkester Glasbene šole Celje z dirigentom Juretom Kranjcem, Papirniški pihalni orkester Vevče z dirigentom Jožetom Hriberškom in edini predstavnik z dolenjsko-posavskega območja Pihalni orkester Videm Krško z dirigentom Dragom Gradiškom. Vsak od tekmujočih pihalnih orkestrov je zaigral tri skladbe: uvodno za uigravanje in privajanja na akustiko dvorane, obvezno (tokrat je bila to skladba Roka Goloba Godba gre v vesolje) in LITERARNI MARATON NOVO MESTO - Atrij Knjigarne Goga bo od danes (od 18. maja) do sobote (20. maja, prizorišče literarnega maratona, ki ga pripravljajo območna izpostava sklada za ljubiteljske kulturne dejavnosti, Založba Goga in Literarni klub Dragotina Ketteja. V četrtek se bodo predstavili mladi dolenjski literati, v petek bo večer poezije in v soboto večer proze z domačimi besednimi ustvarjalci in gosti iz Ljubljane in Kočevja. Vse prireditve se bodo začele ob osmih zvečer, nastope literatov pa Jjodo pospremili glasbeniki. SREČANJE PLESNIH SKUPIN KRŠKO - V Kulturnem domu se bo v soboto, 20. maja, ob šestih zvečer začelo srečanje plesnih skupin Dolenjske, Posavja in Bele krajine, na katerem se bo predstavilo kar šestnajst skupin iz Kostanjevice, Brestanice, Rake, Metlike, Novega mesta in Šentjerneja. KNJIŽNI VETERANI IN PODMLADEK - Gostje sredinega Večera branja za branje so bili (na prvi s liki z leve proti desni): Ivanka Mestnik, Aleš Debeljak, Staša Vovk (voditeljica pogovora), Manca Košir, Andreja Pleničar in Jože Zupan. V petek pa so se osnovnošolci, ki šele stopajo na literarne stezice, srečali z uspešno pisateljico mladinske literature Deso Muck (na desni sliki prva z desne). Neslišani sirenski glasovi knjig Končal seje 23. dolenjski knjižni sejem - Razstavljenih je bilo več kot 2500 novih knjig, pravega zanimanje zanje pa ni bilo - Dobro obiskane sejmske prireditve NOVO MESTO -'"Z nastopom mladih literatov iz osmih osnovnih šol seje v petek, 12. maja, zvečer v Galeriji Krka zaključil tradicionalni 23. dolenjski knjižni sejem. Organizatorji, Klil) Krka, Knjigarna Mladinske knjige in Knjižnica Mirana Jarca, so poskrbeli, da so bile v Novem mestu pet dni na ogled vse nove knjige, ki sojih slovenski založniki in drugi izdajatelji spravili na svetlo od lanskega do letošnjega maja, ter da seje ob razstavi več kot 2500 knjig še kaj zanimivega dogajalo. Pripravili so dve priložnostni razstavi, eno posvečeno stoletnici rojstva Mirana Jarca in drugo delom osrednjega gosta letošnjega sejma Žarka Petana, ter zaokrožili dogajanje s tremi prireditvami: otvoritvenim večerom z Žarkom Petanom, večerom branja za branje in območnim srečanjem literatov osnovni h šol. V Galeriji Krka je tako pet delovnih dni prejšnjega tedna kraljevala slovenska knjiga. Tako rekoč pred nosom so bile na ogled in tudi za cenejši nakup na voljo novejše knjige, žal pa ne šole (s častno izjemo Srednje kmetijske šole) ne mnogi drugi niso izkoristili te lepe priložnosti, kakršne nimajo druga slovenska mesta razen Ljubljane z letnim slovenskim knjižnim sejmom. Obiskovalcev se okoli polnih in vabečih knjižnih polic ni trlo, dobro obiskane so bile pravzaprav le večerne prireditve. Tako so se v živo potrdila nekatera razmišljanja, ki so jih med drugim izrekli gostje prireditve, ki je pod naslovom Večer branja za branje potekala v sredo, 10. maja, zvečer. Prof. Aleš Debeljak je v gladko tekočem esejistično zasnovanem nastopu govoril o izvirni slovenski poeziji kol o “hlapeči umetnosti”, ki izgublja bralstvo, vendar kljub temu vztraja, saj ostaja nezamenljiva bogatitev posameznikovega duha. Prof. Manca Košir, ki je “zaljubljena v knjige”, je spregovorila o potrebi po širjenju "bralnega virusa”, kar sama uspešno počne s svojim bralnim krožkom, pri čemer ji sledijo krožki v drugih mestih. Ravnateljica Knjižnice Mirana Jarca Andreja Pleničar je postregla s podatki, kako je z bralnostjo v našem ožjem območju, v katerem bralno kulturo utrjujejo predvsem ženske, ravnatelj šentruperške osnovne šole Jože Zupan pa je predstavil bogate izkušnje z gibanjem za bralno značko, v katerem sodeluje že blizu 30 let. Večer so popestrili z branjem Debeljakove poezije in proze Ivanke Mestnik. Da čar branja kljub vsemu osvaja mlade Todove, je dokazoval zaključni večer sejma v petek, 12. maja, ko seje srečalo osem izbranih mladih literatov iz osmih osnovnih šol novomeške, šentjernej-ske in žužemberške občine. Prebrali so svoje stvaritve in se potem pogovarjali z gostjo območnega srečanja Deso Muck, uspešno pisateljico najstniške literature. M. MARKELJ skladbo po lastni izbiri. Petčlanska žirija je pri oceni upoštevala intonacijo, zvok, ritem, dinamiko, fraziranje in umetniški vtis nastopa. Najvišje ocene in s tem zlato plaketo s posebno pohvalo sta prejela KUD Delavska godba Trbovlje (97,6 odst. vseh možnih točk) in pihalni orkester Videm Krško (95,4 odst.), zlato plaketo sta prejela ravenski pihaini orkester železarjev in celjski mladinski pihalni orkester, ostali štirje orkestri pa so prejeli srebrne plakete, kar pomeni, da so vsi nastopajoči ostali v najzahtevnejšem tekmovalnem razredu. Na razglasitvi rezultatov tekmovanja so podelili tudi visoko glasbeno priznanje, Gallusovo plaketo, dirigentu delavske godbe Trbovlje Alojzu Zupanu za življenjsko delo. M. MARKELJ PO EGIPTU IN IZRAELU NOVO MESTO - Danes, 18. maja, bo ob sedmih zvečer v študijski čitalnici Knjižnice Mirana Jarca potopisno predavanje z diapozitivi o lepotah Egipta in Izraela. Predaval bo David Cigoj. Tipografije in logotipi Abeceda Ranka Novaka v Miklovi hiši RIBNICA-V Galeriji Mi-klova hiša so v petek, 12. maja, odprli novo razstavo, ki je tokrat posvečena na razstavah redkeje prikazanemu ustvarjalnemu področju - grafičnemu oblikovanju. Gost galerije je Ranko Novak, grafični oblikovalec, likovni urednik in izredni profesor iz Ljubljane. Po strokovni izobrazbi je arhitekt, z grafičnim oblikovanjem se ukvarja že trideset let in od leta 1987 vodi seminar za načrtovanje vizualnih komunikacij na oddelku za oblikovanje na ljubljanski Akademiji za likovno umelnost. Poleg množine tipografskih izdelkov, logotipov in celostnih grafičnih podob obsega njegovo delo še nad 80 postavitev razstav, oblikovanje dvesto plakatov, 120 knjig in knjižnih zbirk ter več kot 650 različnih drugih publikacij. Za svoje delo je bil večkrat nagrajen, med drugim je dobitnik dveh zlatih medalj z Bienala industrijskega oblikovanja in nagrade Prešernovega sklada. V ribniški galeriji se Ranko Novak predstavlja s tipo-gafijami in logotipi (brez aplikacij), ki jih je oblikoval za številne naročnike. Tipografija znotraj grafičnega oblikovanja mu pomeni “najvišjo stopnjo kultiviranosti oziroma dokaz sposobnosti oblikovalca”. Razstavo, ki nosi naslov Abeceda Ranka Novaka, spremlja katalog s študijo Petre Černe Oven in zapis Tadeja Brateta. KITARSKI VEČER V GOGI - Mali atrij knjigarne Goga na novomeških Glavnem trgu se vse bolj uveljavlja kot novo kulturno prizorišče komornega značaja. Literarnim večerom in predstavitvam novih knjig so se pridruilJ* tudi glasbeni večeri. Minuli petek, 12. maja, je na bil na sporedu prvi 12 j glasbenega cikla, ki bo popetril poletje v starem mestnem jedru. Na kitit' | skem večeru klasične glasbe je nastopilo trinajst učencev Glasbene šok \ Marjana Kozine, ki so v prijetnem, za take nastope prav primernem okolji pokazali, kaj sojih naučili profesorji in kako vešči so pri ubiranju šesti)1 | strun na kitari. Na sliki: skupen nastop Marka Pavca in njegovega učitelj0 prof. Dušana Pavleniča. (Foto: M. Markelj) ZAKLJUČEK KONCERTNE SEZONE - Sezono 1999/2000, v kateri j{ Glasbena mladina Slovenije praznovala 30 let uspešnega dela z mladih) glasbeniki in občinstvom, sta na našem območju zaključili violinistka Kh' stina Šuklar in orglarka Andreja Golež s koncertom v sklopu cikla GM odd; Ciklus komornih koncertov GM oder, na katerem se predstavljajo talent)' rani glasbeniki do 25. leta starosti, je namenjen tudi predstavljanju izvirni sodobnih del slovenskih skladateljev v krajih, kjer mladi glasbeniki g)1' stujejo. Tako sta Šuklarjeva in Goleževa na koncertu v četrtek, II. majd\ zvečer v frančiškanski cerkvi v Novem mestru poleg klasičnih del zaigral1 dela slovenskih skladateljev Pavla Šivica, Slavka Suklarja, Maksimiljan Strmčnika in Blaža Arniča. (Foto: M. Markelj) . Odnosi - večna uganka? Premiera gledališke skupine TH mini in Baltazar V vročini psi po malem grizljajo - Jeseni spet v Novem mestu NOVO MESTO - Posebno doživetje je bil ogled prčmicrne predstave dolenjske gledališke skupine Tri mini in Baltazar z naslovom V vročini psi po malem grizljajo v soboto, 12. maja. v Kul-turnem centru Janeza Trdine. Skupina je pod imenom Teater 250 nastala pred štirimi leti, ko je na Gimnaziji uprizorila Malomeščansko svatbo, poleti 1997 predstavo OB-Ljubiti in predlani predstavo Izganjalci hudiča, sedaj pa kot KD Kostanjevica deluje v okviru Društva novomeških študentov. Društvu in območni izpostavi sklada se zahvaljuje za vso podporo. Saša Ucman, Katja Vukčevič, Branko Jordan in Mitja Ličen ali Eva, Mira, Robert in Ludvik (njihove vloge) so v predstavi, ki ji ne rečejo ne proza ne dramatika in ne esejizem, na svojstven način ponudili razmišljanja o medsebojnih odnosih, konfliktih, ljubezni, nestrpnosti, predsodkih, neizživetih seksualnih želja. Kaj se zgodi, ko je skupina štirih tako zaprta, da nastane med njimi čudna terapevtska situacija, v kateri mora vsak izmed njih odgovarjati za vsak gib m pogled posebej? Nastanejo improvizacije, ki NA PREDSTAVI - Branko Jordan (spredaj) se edini od vseh štirih študentov z igralstvom ukvarja strokovno - študira na ljubljanski Akademiji za gledališče, radio, film)" televizijo ter je letos prejet Severjevo nagrado. (Foto: L. M.) govorijo zdaj o štirih, zdaj o osmi*1 ljudeh. Predstava, v kateri je & glasbene dodatke poskrbel Mif() Tbmšič, je polna šal, ironije in s af" Uazma rer gledalca sili k razmišl.F nju o svojih medosebnih odnosi!1, kar ni slabo. Tekst predstave V vročini psi P° malem grizljajo, s katero se boujj v Novem mestu zopet predstav'!11 jeseni, je po besedah režiser)11 Branka Jordana nastajal več ko* pol leta. “Vsi igralci smo prijat*-"’ Iji še iz gimnazijskih let. Tekst sni*1 prvič oblikovali sami, zamisel pa je izhajala iz nekaterih Gonit*1' vviezevih tekstov. Ker gre za me' dosebne odnose, je bila to lep*1 priložnost, da smo marsikaj ur*1' dHi tudi sami med sabo,” je pove' dal Jordan. . L. MURI'1 ZLATI ZNAČKARJI - Šolarji, ki so vseh osem let osnovne šole ostali zvesti knjigi in tekmovanju za bralno značko, so postali zlati značkarji in dobitniki državnih priznanj. V Novem mestu so priznanja podelili v petek, 12. maja, dopoldan v Domu kulture. Zlatih značkarjev z območja šestih občin nekdanje novomeške občine je bilo kar 287 in za vse je Društvo prijateljev mladine Mojca pripravilo zaključno prireditev, na kateri so najprej prisluhnili zanimivemu predavanja Uroša Ravbarja o njegovi poti okoli sveta, nato pa je predsednica Odbora gibanja za bralno značko Slavka Kristan podelila državna priznanja za zlate značkarje šestnajstih osnovnih šol. Sledila je še pogostitev. Pozdraviti gre novost letošnje podelitve, da so se prvikrat spomnili tudi mentorjev in jih obdarili. Na sliki: Slavka Kristan izroča priznanja in darila predstavnici šentjernejske osnovne šole in mentorici Cvetki Podgoršek. (Foto: M. Markelj) KONCERT PRO MUSIČA NOVO MESTO - Danes, 18. maja, bo ob osmih zvečer v veliki dvorani Kulturnega centra Janeza Trdine koncert Komornega godalnega orkestra Pro Musiča. Kot solistki bosta z orkestrom, ki ga vodi Aleksandar Spasič, nastopil' novomeški glasbenici Irena in Leticia Yebuah. * dežurni poročajo Razbil stekla - cestno Podjetje Novo mesto je oškodova-.0 za okrog 150 tisoč tolarjev, ker J.e neznanec v noči na 9. maj v -FJnolomu pri naselju Brezje pri renelnem na kabini delovnega „r°ja razbil tri stekla, dve pa Poškodoval. Mv ZIDANICO po posodo - in 8. majem je neznanec omil v zidanico v Kotu pri Semi-au ter lastniku J. Ž. iz okolice fnomlja odnesel jedilni pribor, u n a 1 n i k, psoodo, krožnike in n<*aJ hrane motor s čelado - 8. maja ečer je R. v. z dvorišča stano-TnJ**eea bloka v Cankarjevi uli . \ Trebnjem izginilo kolo z mo-, znamke Tomos avtomatic A35S s čelado. , VSE ZA LEP AVTO - Na par-t tnem prostoru pred hotelom P«« na Otočcu je neznanec 7. _ aJ® ponoči iz avta znamke Re-nlt TVvingo ukradel vse štiri I asne pokrove in lastnico H. B. ,°I'ce Novega mesta oško-val za 30 tisoč tolarjev. OB OTROŠKO KOLO - Izpred anovanjskega bloka v Šegovi uli-v Novem mestu je 8. maja zvečer vi1*0 otr°ško športno kolo. VLOM V VIKEND - Neznanec ni^d 8. in 9. majem vlomil v vik-,"d na Vinjem Vrhu, last J. R. iz J.nbljane, ter ukradel hrano, PUačo ter obleko. ODNESEL PROJEKTOR -"lcd 26. aprilom in 8. majem je °znancc iz zbornice Višje strojne šole v Novem mestu odne-_e| skoraj milijon vreden LCD Pfojektor znamke Philips. N ZAMIKALA GA JE JAKNA -n, Znanec je v avtu Ž. K. iz Kopra <- Parkirišču pri pokopališču na : J Pr> Ajdovcu zagledal moško ok ■’ segel skozi delno odprto no in iz denarnice vzel denar. Ž. . je oškodovan za 165 tisoč tolar-J“v. l3LOVSKA PUŠKA - V noči na ■ maj je neznanec na Homu vlo-j. 1 v avto pred zidanico in F. K. iz mnja izmaknil lovsko puško. po dolenjski deželi * SONCE JE NEVARNO - 1 vsako poletje tudi letos v niedijih opozarjamo, kako Pomembno si je za zdrave oči "odeti sončna očala. Neznanje ta napotek vzel zelo res-n°, saj je io. maja popoldne na Parkirnem prostoru v Gubčevi Cesti v Trebnjem iz odklenjenega osebnega avta ukradel sončka očala in žensko torbico. °rbico je v Cankarjevi ulici Vrgel v smetnjak, je pa iz nje Prej vzel še prenosni telefon in enar. Lastnica, ki bo od zdaj Naprej svojega jeklenega konjička verjetno veliko vestneje zak-ePala, je oškodovana za 40 ,ls°č tolarjev. * tudi solske torbice.' ~ vajeni smo tatvin vsega mogočega, od avtomobilov in ko-es do mobitelov, da pa so ta-fvi nori tudi na šolske torbice, Je verjetno novost. Neznanec je narnreč 8. maja popoldne vlo-"Ul v osebni avto, last M. K. iz °kolice Krškega. Avto je bil PQfkiran v Defranceschijevi alici v Novem mestu. Čeprav °'’staja dvom, da bi potreboval ravno stvari iz šolske torbice, * iz avta odnesel prav to. Hčerka oškodovanke je imela v njej dolske potrebščine za l. letnik y'onomske gimnazije. K sreči šolsko leto skorajda pri kra-Ju< toda vseeno bo knjige in *vezke bolj potrebovala kot neznanec, ki je povzročil za ok-r°8 50 tisoč tolarjev škode. : v s. T.r ; 7ov , v v m *. / Pešci in kolesaiji najbolj ogroženi Zaključek mednarodnega tedna prometne varnosti - Večja varnost najšibkejšim - Kaj veš o prometu 2000 - Osnovnošolci s kolesarskimi čeladami po ulicah Novega mesta NOVO MESTO - Tketji mednarodni teden prometne varnosti, kije tudi v Sloveni ji potekal od 1. do 7. maja, je bil namenjen zagotovitvi večje varnosti najšibkejšim udeležencem v prometu: pešcem, kolesarjem, voznikom koles z motorji, voznikom motornih koles, invalidom, starejšim. Zaključil seje v soboto, 13. maja, s sklepno prireditvijo republiškega Sveta za preventivo in vzgojo v cestnem prometu, ko je v predoru pod gngskim hribom v Ljubljani zagorelo skoraj 3900 svečk, ki predstavljajo žrtve prometnih nesreč po osamosvojitvi Slovence do danes. Predor pa se je spremenil tudi dovalo. Vozniki koles z motorjem v likovno galerijo otroških risb. Otroci iz vse Slovenije so namreč sodelovali z opozorilnimi plakati na temo Risba kliče srce, razum veleva - Vozimo pametno, z razstavo pa so skušali opozoriti na prepočasno uvajanje ukrepov za umirjanje prometa v okolici šol, vrtcev in otroških igrišč, na nujnost odstranjevanja arhitekturnih ovir za invalide in zagotavljanje varnih površin za kolesarje. Daje to nujno potrebno, pove dejstvo, da tudi v Šloveniji za posledicami nesreč umre vsako leto več ljudi, in kot je povedal inšpektor Urada uniformirane policije na Policijski upravi (PU) Novo mesto Jožef Kočevar, se breme prometne varnosti vse bolj seli na najšibkejše udležence v prometu. V letu 1999 je bilo na PU Novo mesto v prometnih nesrečah ude- so bili lani v nesrečah udeleženi v 54 primerih, 40-krat kot povzročitelji. Poškodovanih je bilo 31. “V letu 1999 je bilo več poškodovanih voznikov koles z motorjem, toda smrtne žrtve kot v letu 1998 ni bilo. Najpogostejši razlogi omenjenih nesreč so nepravilna stran vožnje, neprilagojena hitrost in izsiljevanje prednosti. V letošnjem letuje stanje varnosti voznikov koles približno na lanskem nivoju,” je povedal Kočevar in opozoril na predvidene aktivnosti policije tudi v naslednjih mesecih. V mednarodnem tednu prometne varnosti so novomeški policisti obiskali večina domov za starejše občane, upokojenske klube, šole in vrtce ter opozarjali. Svet za preventivo in vzgojo v cestnem prometu novomeške občine je po besedah predsednika Boruta Šuštaršiča izvedel 20. občinsko tekmovanje za učence osnovnih šol z naslovom Kaj veš o prometu 2000. Ekipno so se najbolje odrezali tekmovalci iz OS Dragotina Ketteja, OŠ Šmarjeta in Otočec. V Novem mestu pa je potekal tudi zaključek vseslovenske akcije Bistro glavo varuje čelada. 200 osnovnošolcev iz OŠ Center in Grm pa je v soboto s kolesi krenilo po ulicah Novega mesta. Petrol jim je poklonil promocijske kolesarske čelade, ki so za otroke, stare do 14 let, obvezne. “Kolesarji so poleg pešcev najbolj ogrožena in izpostavljena skupina prometnih udeležencev. Brez zaščitnega oklepa iz pločevine so pogosto žrtve neustreznega ravnanja in obnašanja drugih na cesti. O tem govori tudi zdravstvena statistika: poškodbe glave znašajo 57,5 odstotka smrtnih poškodb kolesarjev in so vzrok 41,5 odst. vseh primerov hospitalizacij poškodovanih kolesarjev,” je povedal Šuštaršič. L. MURN BISTRO GLA VO VARUJE ČELADA - V Novem mestu so zaključek mednarodnega tedna prometne varnosti povezali s promocijo kolesarske čelade. Dvesto osnovnošolcev (na sliki) se je s kolesi veselo odpravilo po novomeških ulica!}. (Foto: L. M.) ROP SENOVSKE BANKE SENOVO - 12. maja ob 16.24 je v prostore NLB Posavje na Senovem stopil neznanec in s pištolo v roki uslužbenki zaklical: “To je rop, dajte denar!” Uslužbenka je to storila. Ko je osum-Ijeni dobil denar, in sicer milijon 235 tisoč tolarjev, je banko zapustil, se usedel na motorno kolo in odpeljal v smeri Dovškega. Bil je oblečen v motoristično opremo temnejše barve, na glavi pa je imel čelado. Izhod iz prometn Prometna vzgoja po J. r. peša - Ne le policija, kaj pa starši in šola? - Vsako leto za razred otrok Bodo svečke pokazale pot iz prometne črnine, je bilo najpogostejše vprašanje ob zaključku 3. mednarodnega tedna prometne varnosti, ko je r ljubljanskem predoru zagorelo skoraj 3900 svečk, ki so simbolizirale žrtve prometnih nesreč od osamosvojitve Slovenije naprej. Statistika prometnih nesreč je pri nas naravnost grozljiva. V devetih letih je namreč umrlo kar 3761 ljudi, od tega 731 pešcev, 280 kolesarjev, 2304 voznikov osebnih vozil in potnikov, ter 446 voznikov koles z motorjem, motornih koles, traktorjev, tovornih avtov in avtobusov. Jasno je, da pri izboljšanju prometne varnosti vsega ne more narediti le policija. Prav gotovo je njeno delo nepogrešljivo, pa vendarle brez pomoči ostalih pristojnih ustanov, tudi staršev in šole, ostaja nezadostno. Izobraževanje in vzgoja za kulturno in previdno obnašanje na cesti je zelo dobro utečeno r vrtcih in nižjih razredih osnovne šole, po opravljenem kolesarskem izpitu v 3. razredu pa so otroci v glavnem prepuščeni sami sebi. Šole v večini primerov kasneje prometni vzgoji ne posvečajo več posebne pozornosti. Na občinsko tekmovanje Kaj veš o prometu je na primer občinski Svet za preventivo in vzgojo v> cestnem prometu na dolenjskem področju k sodelovanju povabil štirinajst šol, odzvalo se jih je le sedem. In velja povedati, da že četrtič zapored zmagovalna ekipa prihaja iz “slavne" OŠ Dragotina Ketteja iz Novega mesta! Dostikrat se pozablja tudi vlo- fa starševske vzgoje, kar ni prav. !e otroci prekršijo predpis varnosti o cestnem prometu, se po 82. členu Zakona o varnosti v cestnem prometu z denarno kaznijo kaznujejo njihovi starši, če je do prekrška prišlo zato, ker ti niso dovolj skrbeli ali nadzirali svojega otroka. Do zdaj se novomeški policisti tega niso najbolj posluževali, toda očitno je potrebno. O starševski (ne)odgo-vornosti namreč veliko pove podatek, da se na primer na 450 opozoril s strani policije, da je njihov otrok storil prekršek in da več informacij lahko dobijo pri njih, odzove le okrog 20. Naj torej ne zveni le kot zguljena fraza, da so otroci naše največje bogastvo in je zanje potrebno narediti vse. V Sloveniji namreč vsako leto na cestah izgubimo najmanj za en razred otrok! LIDIJA MURN ZABODEL GA JE S KUHINJSKIM NOŽEM M1KNA PEČ - V gostilni Novljan seje 14. maja zvečer zgodil poskus umora. 27-letni A. N. iz Golobipjeka je tam popival s prijateljema, ko je okrog 21.30 prišel v gostilno tudi osumljenec 60-letni J. K. iz Mirne Peči. A. N. mu je očital, kaj si naroča pijačo, če nima denarja. Prišlo je do prepira in A. N. je osumljenca porinil v steklo na vratih, da seje razbilo. J. K. je nato odšel domov, se vrnilv lokal s kuhinjskim nožem in A. N. zabodel v levo stran hrbta. Ponovni zamah sta mu preprečila oškodovančeva prijatelja in mu nož vzela. Osumljenec je po dejanju pobegnil, vendar so ga policisti že nekaj po polnoči prijeli in ga pridržali. S kazensko ovadbo so ga predali novomeškemu preiskovalnemu sodniku. leženih 23 kolesarjev, od tega jih je 15 povzročilo nesrečo. Pet se jih je hudo in enajst lažje telesno poškodovalo. Od voznikov motornih koles jih je bilo v nesrečah udeleženih 31, od tega 20 kot povzročitelji. En takšen voznik je tudi umrl. 16 oseb seje telesno poško- TRAKTOR ZAPELJAL ČEZ NJEGA GORENJE PONIKVE - 12. msya sta bila okrog 18. ure 77-let-ni A. R. in njegova žena z Gorenjih Ponikev s traktorjem in pripeto prikolico na travniku blizu svoje hiše. Traktor seje sam začel premikati po klancu navzdol, zato je A. R. stekel proti njemu, da bi ga ustavil. Pri tem ga je zadnje levo kolo podrlo na tla in traktor je zapeljal čezenj. Zaradi hudih telesnih poškodb je poškodovan umrl med prevozom v novomeško bolnišnico. ■*" NEMKA S HAŠIŠEM IN KONOPLJO OBREŽJE - Pri mejni kontroli so policisti 10. maja pri 24-letni nemški državljanki K. G. v vozilu našli PVC vrečko, v njej pa vidne sledove zelenih delcev canabisa. Kršiteljica je policistu nato izročila še 4,2 grama hašiša. V glavnem Iračani Prijeli pomagače POSAVJE - Krški policisti so imeli pretekli teden znova veliko dela z jlcgalci. V noči na 9. maj so blizu Župelevca prijeli dva Iračana, istega dne pa so v bližini Slovenske vasi nelegalno prišli v Slovenijo še štirje Turki. Vodič, 54-letni bosanski državljan, jih je naložil v avto jih odpeljal v smeri Ljubljane, vendar niso prišli daleč. V noči na 11. maj so državno mejo nelegalno prestopili še trije Iračani in dva Romuna: prve so dobili blizu Kapel, druge v Ložah. V noči na 13. maj so policisti ustavili 56-letncga prevoznika I. P. iz Ljubljane in v njegovem avtu odkrili pet Iračanov, naslednji dan pa so na tovornem vozilu na Obrežju poleg konjev našli še šest Hrvatov. Isto noč so prijeli še 16 Iračanov ter dva prevoznika: 25-letnega A. K. in 20-letnega R. A., oba iz Ljubljane. Zoper pomagače so podane kazenske ovadbe. SLAVČEVIM ZGOREL DOM Brez sosedov bi se zadušila v goreči hiši Zaradi dotrajane električne napeljave zagorela preko dvesto let stara hiša, v kateri sta spala zakonca Slavic - Sosedje so ju komaj prebudili in rešili - Vse zgorelo - “Brez pomoči sosedov bi se nama zmešalo” * Rešitev kontejner - Nov dom vsaj do zime BREZOVICA PRI MIRNI - Bilo je na prvi četrtek v maju, ko sta se zakonca Slavic že pred deseto uro zvečer odpravila spat. Bila sta utrujena od napornega delovnega dne na kmetiji. Počitka sta se prav veselila. Toda kaj kmalu bi se lahko zgodilo, da bi tistega večera Marija in Štefan zaspala za vedno. Zaradi dotrajane električne napeljave je namreč zagorela njuna hiša, in če ju ne bi še pravočasno zbudili in rešili sosedje, bi zgorela v svojem domu. Pogled na več kot dvesto let staro stanovanjsko hišo, najstarejšo v vasi Brezovica pri Mirni, ki je zaradi požara skorajda popolnoma uničena, je nadvse žalosten: le črni zidovi in ožgano ostrešje je ostalo od nekdaj mogočne kmečke hiše, okrog katere stojijo še ostala kmečka poslopja. K sreči se ta niso vžgala, škoda pa je vseeno ocenjena na dva milijona tolarjev. Ogenj opazili sosedje Kot je povedala ena od bližnjih Slavčevih sosed, je ogenj opazil sosed, ki se je 4. maja okrog 22. ure z avtom vračal iz službe. Takoj je obvestil gasilce in policijo ter poklical ostale vaščane, ki so hitro priskočili na pomoč. Najprej so skušali priklicati Marijo in Štefana, saj je gorela druga polovica njune hiše. Vse je bilo zaman. Očitno ju je monoksid že dodobra uspaval. Reševalcem ni preostalo drugega kot razbiti okna spalnice. Šele potem soju zbudili. “Rešila sva se s plezanjem po ganku, preko kleti. Vsa zmešana, v dimu in temi, sva se tudi malce opraskala, toda to ni pomembno. V spalnici je bilo že polno dima in gotovo bi se zadušila, zato sosedom res hvala,” je polna hvaležnosti Marija. Seveda gre zahvala tudi trebanjskim poklicnim gasilcem, ki so se znova izkazali. Prišli so s tremi cisternami, pogasili požar in nato še vso noč pazili, da se ognjeni zublji ne bi pojavili na bližnjih gospodarskih poslopjih. Slavčevi namreč poleg krav redijo tudi prašiče in kokoši. “K sreči je imela mama hišo zavarovano. Rekla je, da človek nikoli ne ve, kdaj kaj pride. Kako prav je imela,” pravi hči Marija, ki seje s Štefanom poročila pred nekaj leti. Žal je v družini potem večkrat prihajalo do nesoglasij in mama je ravno pred tednom dni zapustila dom. V nesreči nista ostala sama Slavčeva sta se morala znajti, kakor sta vedela in znala. “Brez sosedov, ki nama resnično stojijo ob strani, bi se nama zmešalo,” pravi Marija, ko mi skupaj z najbolj ustrežljivimi sosedami ob obisku v prirejeni “kuhinji” na starem lesenem podu ponudi skodelico dišeče kave. Deske so police za posodo in najnujnejše prehrambene stvari, na tleh stojijo plinski gorilnik in vedra vode, lesena deska služi kot obešalnik za obleke. Vse je na tleh, vse pri roki. velja vaščanki Štefki Gregorčič, ki je vrsto let delala pri trebanjskem Rdečem križu in je tudi v tem primeru takoj šla v akcijo. RK je Slavčevima že pomagal z obleko, taborniki pa so posodili plinski gorilnik. Štefana ob našem obisku ni bilo doma, odšel je v Ljubljano. V njegovi službi na železnici so mu SOLIDARNOST NA VASI DOMA - V tako težki situaciji, ko pogori hiša, bi bilo brez pomoči dobrih ljudi, zlasti sosedov, resnično hudo. To še kako dobro ve tudi Marija Slavic (na sliki spredaj s sosedo). (Foto: L. M.) HIŠA POPOLNOMA ZGORELA - Slavčev dom, ki je bil najstarejši v vasi, je popolnoma zgorel. Brez sosedov bi v njem zgorela tudi gospodarja. (Foto: L. M.) Najhuje je, ker ni urejenih sanitarij, elektrike in vode. Slednjo si je mogoče natočiti vsaj v hlevu. “Vse nama je zgorelo, od omar z večino oblekami do skrinje, polne mesa, hladilnika in pralnega stroja. Le omarica je ostala. Sam ne moreš nič. Sosede so mi včeraj doma oprale preko 15 pralnih strojev perila. Res so zlate,” pravi Marija, sosede - skromne kot so, nočejo biti imenovane - pa pravijo le, da so ob požaru doživele pravi šok in da se kaj takega lahko zgodi vsakomur, zato je treba v takem primeru brez pomisleka priskočiti na pomoč. Da, v vaseh je solidarnost še doma. Posebna zahvala pa vseeno obljubili stanovanjski kontejner, kjer bi z Marijo lahko spala do zime, ko upata, da bo nov dom že nared. Sicer pa sta si Slavčeva na lanski mrvi na podu uredila zasilno spalnico, vendar je po Marijinih besedah ponoči le premrzlo. Ena iznted sosed pripomni, da se bo zdaj vse uredilo in daje še dobro, da zakonca nimata majhnih otrok. K sreči ima kmetija tudi veliko gozda, tako da bo les za novo ostrešje mogoče dobiti doma. Zato Slavčeva upata, da bosta s pomočjo sosedov čimprej zaživela spet po starem. L. MURN DOLENJSKI LIST 11 NOVO MESTO SADNI SIRUP, A + C + E Presad, 2 I MEDI A RAZPIS Zaradi širitve dejavnosti zaposlimo: □ Programerja B Administratorja Pogoji: Pod 1.: Nujno: končana srednješolska izobrazba, večletne izkušnje iz programiranja, poznavanje razvojnega orodja Delphi Zaželeno: poznavanje spletnih tehnologij (TCP/IP, HTTP, HTML, CGI, Perl.ASP), univerzitetna diploma tehnične smeri Pod 2.: Nujno: končana srednješolska izobrazba, poznavanje dela z računalnikom, komunikativne sposobnosti Zaželeno: poznavanje spletnih tehnologij (TCP/IP, HTTP, HTML, CGI, Perl, ASP) Kraj dela je Novo mesto, delovna mesta so opremljena z nasodobnejšo računalniško opremo in stalno, hitro povezavo v internet. Za delovno mesto pod 1. je delo mogoče opravljati tudi doma ali na drugem mestu, po dogovoru. Prijave pošljite po elektronski pošti na naslov: jobs@t-media.si —-.- □ T-medio d.o.o., Maistrova 9, 8000 Novo mesto, tel.: +386 07 337 23 41 http://www.t-media.si/ ■ Tkirad Begrad, d.d. gradbeništvo-trgovina-inženiring Kočevarjeva 2, 8000 Novo mesto teleton: 068/371-96-11 telefax: 068/371-96-12 razpisuje prosta delovna mesta vodenje gradbenih projektov v gradbeni operativi - 2 delavca Pogoji za sprejem: • univerzitetna ali visokostrokovna izobrazba diplomirani gradbeni inženir z najmanj 2 leti prakse • višja strokovna izobrazba inženir gradbeništva, z najmanj 3 leti prakse • opravljen strokovni izpit Delovno razmerje se sklepa za nedoločen čas s polnim delovnim časom in 6-mesečnim poskusnim delom. Pisne ponudbe z dokazilom o strokovni usposobljenosti, delovnih izkušnjah ter življenjepisom pošljite v roku 8 dni na naslov sedeža firme. Morebitne informacije dobite v kadrovski službi na telefonski številki 52-255. Poletna romanca - za vsakogar! Letos nekoliko prej, predvsem pa drugače. Vroče cene telefonov Halo za dolge poletne pogovore. S telefonom Alcatel kar za 10.000 tolarjev brezplačnih pogovorov. mZA^ODOCE) 94.0 Mhz ŽIVILA Ponudba velja od 11. do 25. maja za izdelke v zalogi v ŽIVILA Hipermarketu Brežice. Izleta! TURISTIČNA PAŠTETA, Delamaris, 80 g 'W Podjetje za varovanje premoženja in oseb, d.o.o. Novo mesto, Seidlova 5 tel 068/325-325 faks: 068/3917-305 brezplačni pogovori 19.500 SIT 10.000 SIT □sim' oho Ponudba velja od 15.5. do 30.6. 2000 [oziroma do razprodaje zalog]. 0 POKLIČITE NAS: OBO 40 40 • OBIŠČITE NAS: halo.simobii.si ali pri SI.MOBILovih pooblaščenih prodajalcih. Ček Halo za 1 .OOO tolarjev prejmete že v paketu Halo, 9.000 tolarjev pa vam bomo podarili, ko nam boste poleg pristopne izjave za klub Halo poslali še obe izrezani rumeni nalepki, ki ju najdete na spodnjem in zgornjem delu paketa Halo. PRIJAZNA življenjska ZAVAROVANJA Novi programi življenjskih in rentnih zavarovanj za brezskrben vsakdan. Da vam inflacija ne zmanjša pogače, zavarovanje lahko sklenete v poljubni valuti. Zrno na zrno - na koncu se splača. zavarovalnica tilia pripravljeni na novo tisočletje tm tl tl m vSvndBP od 22. do 27. maja 2000 RENAULT Pripravljen na novo! Tudi vi lahko pripeljete svoje rabljeno vozilo katerekoli znamke k Renaultu in odkupili vam ga bodo po sistemu Eurotax. Če se boste obenem odločili za nakup novega Oia, vam bodo k vrednosti starega vozila prišteli 120.000 SIT, pri nakupu novega Megana pa 150.000 SIT. Res. včasih je najlažje spokat in it na novo! < M^icsrtotonter No Podbevškova 4, NDvojne^d"'*:' ^ Prenosna klima ~ ■■ ' naprava HAIER Hladilnik GORENJE R 192 - mere (Jv/ g) 326 x 788 x - skupna bruto prostornina 1961 - nizkotemperaturni del 141 - mere (š/v/g) 50 xM) x 60 cm "m. Motorna kosilnica NC 51 T MTD - motor 3,5 KM Tecumseh Vantage -širina reza 51 cm - večstopenjska nastavitev košenja -stranski izmet V tednu obletnice tudi: O brezplačna Kartica Kovinotehna O dodatni 5 % gotovinski popust pri nakupu barv in lakov O strokovne predstavitve izdelkov: 22. 5. - ročno orodje Iskra ERO 23. 5. • mali gospodinj, aparati MGA Nazarje O ob vsakem nakupu darilo 23. 5. 2000 Super dan za imetnike Kartice Kovinotehna ■ do 10 % gotovin. popusta - večje nakupe bomo še posebej nagradili nemogoče je mogoče KOVINOTEHNA Prodajni center v BTC Novo mesto tel.: 07/33-16-171 Super cen od 18. maja 2000 do prodaje zalog 7,523,00 NAHRBTNIK, 30 L 4.900,00 VINTERSPORT Trgovine za zmagovalce :i VINTERSPORT Do zmage težje, kot bi mislili Druga in tretja tekma finala lige Kolinska sta bili precej bolj izenačeni - V Novem mestu Laščani izenačili, v Laškem pa Novomeščani spet povedli VEBLETOVI SREBRNA MEDALJA TREBNJE - Na državnem kegljaškem prvenstvu za veteranke v Cerknici je Trebanjka Cveta Veble z 381 podrtimi keglji osvojila srebrno medaljo, kar je njeno tretje odličje z državnih prvenstev. (N. G.) NOVO MESTO - Čeprav so v moštvu Pivovarne Laško manjkali kar trije ključni igralci (poškodovani Lisica, Hafnar in Nachbar), so imeli košarkarji novomeške Krke Telekoma z njimi precej težje delo, kot so jim napovedovali, le malo slabša igra novomeškega moštva in izvrstno izpeljana taktika trenerja gostov pa sta bili vzrok za poraz Krke Telekoma na domačem igrišču. Druga tekma finala lige Kolinska med Krko Telekomom in Pivovarno Laško v novomeški dvorani Marof je bila polna preobratov. V prvem polčasu je bil izid desetkrat izenačen, nobeno od moštev pa si ni priigralo več kot štiri točke prednosti. Podobno je bilo tudi v drugem polčasu, ko je Krka Telekom devet 6 TRETJA TEKMA: ZMAGA - Osrednja osebnost tretje tekme finala državnega prvenstva v košarki je bil Hrvat v dresu Krke Telekoma Ivo Nakič (desno z žogomed perigravanjem Dragana Miletiča), ki se ni izkazal le z 20 točkami, ampak tudi s precej neprimernim obnašanjem do soigralcev. Ko je Samu Grumu v drugem polčasu po nekem nesporazumu prisolil klofuto, gaje trener Ivo Sunara do konca srečanja posadil na klop, Krka Telekom pa seje tudi brez njega z drugo zmago vrnila v igro za naslov prvaka. (Foto: I. Vidmar) NEKDANJI KRKAS Z ZMAGO ZAČEL GIRO NOVO MESTO - Nekdanji član novomeškega poklicnega kolesarskega moštva Krka Telekom Italijan Ivan Ouaranta je zmagovalec 1. etape 83. kolesarske dirke Giro dltalia od Rima do Terracine, dolge 129 kilometrov. Ouranta je za novomeško moštvo kolesaril v svoji prcvi sezoni v poklicnem kolesarstvu pred dvema letoma, na lanskem Giru pa je dobil dve etapi, kar trikrat pa je bil drugi in dvakrat tretji. Na letošnjem Giru žel ne nastopa Novome-ščan Gorazd Štangelj, ki je lani, ko je skupaj s Ouaranto nastopal v italijanskem moštvu Mobilvetta, znamenito dirko začel zelo dobro in se je povsem enakovredno kosal z najboljšimi na svetu, potem pa si je v množičnem padcu zlomil roko. STRAŽA ZE BOLJ ZAOSTAJA NOVO MESTO - V 16. kolu 1. občinske malonogometne travne lige je tretjeuvrščeni Pagras Rus premagal drugouvrščeno Stražo, ki zdaj za vodilnim Parketarstvom Rus zaostaja že za 6 točk. Izidi, 16. kolo - Drska Lovrinovič : Radio Krka 3:1, Straža : Pagras Rus 2:3, Podljuben Strazbergar : Parketar-stvo Cesar 2:3, Regrča vas : Kaval Brusnice 2:2, Elfis Elektroinsta-lacije : Bajer Euro C.A.T. 3:1. Lestvica: 1. Parketarstvo Cesar 40, 2. Straža 34, 3. Pagras Rus 31, 4. Elfis Elektroinstalacije 27, 5. Radio Krka 18,6. Podljuben Strasber-gar 18, 7. Kaval Brusnice 17, 8. Regrča vas 17,9. Bajer Euro C.A.T 16, 10. Drska Lovrinovič 10. Med strelci vodi Bojan Juršič iz Straže z 20 zadetki. minut pred koncem vodila s 60:54 in je vse kazalo, da so podobno kot na prvi tekmi v Laškem Laščani tudi tokrat popustili. Tedaj pa je stvar vzel v svoje roke Vid Žarkovič, ki je najprej s trojko in košem za dve točki izničil prednost Krke Telekoma in v zaključku s še dvema zaporednima trojkama pokopal upe Novomeščanov. Tretja tekma finala se je tako kot prvi dve končala z zmago gostov in mnogi so takrat že ugotavljali, da ima Krka Telekom v finalu prednost tekme več v gosteh in ne obratno. Tokrat so Laščani izvrstno začeli in povedli s 16:7 in 19:10. V trenutku, ko je že kazalo na katastrofo Novomeščanov, je Sunara poslal v ogenj izkušenega Iva Nakiča, ki se je končno prebudil in začel kot za stavo zadevati trojke, tako da so štiri minute pred koncem Novomeščani že vodili z 29:28. TUdi drugi polčas VEBER ZMAGAL NA SAVARIA POKALU SEVNICA - Obetavni tekač sev-niškega atletskega kluba Borut Veber je v sredo, 10. maja, v Zagrebu nastopil na tradicionalnem 30. tekmovanju mladinskih reprezentanc Štajerske, Koroške, Slovenije, Madžarske in Hrvaške. V teku na 800 m je s časom 1:57,76 zmagal. ZA POKAL DOLENJSKE ZMAGAL GORENC NOVO MESTO - Jadralni padalci, ki tekmujejo v točnosti pristajanja, so se v nedeljo, 14. maja, pomerili na takmi za pokal Dolenjske. Poleteli so s Pogorelca in pristajali pri Podturnu. Zmagal je Dušan Gorenc (0 cm) nad Janezom Nose-tom (19 cm) in Jako Gorencem (19 cm). TURNIR V POSPEŠENEM ŠAHU NOVO MESTO - Šahovsko društvo Novo mesto je 12. maja pripravilo četrti letošnji turnir v pospešenem šahu. Med 25 šahisti, ki so odigrali 7 krogov po švicarskem sistemu, je slavil Emil Luzar pred Romanom Jankom in Ivico Miličem. V skupnem seštevku vodi Marjan Kastelic, drugi je Jože Pucelj in tretji Roman Janko. Naslednje tekmovanje novomeškega društva bo majski hitropotezni turnir, ki bo v torek, 23. maja, v klubskih prostorih na stadionu. so boje začeli Laščani, a je Nakič še naprej neutrudno zadeval in držal stik z vodilnim moštvom. Tedaj je nastopilo obdobje nezbranosti Laščanov, v zelo pomembnem trenutku je met stekel Dragiši Drobnjaku, trojko je zadel tudi Grum, in Krka sije pet minut pred koncem priigrala devet točk prednosti, ki so jo Laščani zaman poskušali zmanjšati. Dve minuti pred koncem pa je trener Pipan, zavedajoč se, daje tekma izgubljena, prvo postavo zamenjal z mladimi in Novomeščanom pustil, da so tekmo mirno pripeljali do druge zmage. I. V. ALOJZ DRUGI, LOJZE PA TRETJI NOVO MESTO - Prvo dirko letošnjega pokala seicento, ki so jo pripravili na avstrijskem dirkališču za dirke formule 1 v Zeltwegu, je zmagal član ljubljanskega kluba Avtoplus Olimpija Sergej Fikfak, v dežju pa sta se na mokri stezi izkazala tudi oba novomeška dirkača Alojz Pavlič in Lojze Udovč. Pavlič (Veit Fiat Racing Team) je bil drugi, Udovč (ekipa Lojze Udovč) pa tretji. Naslednja dirka pokala seicento Petrol bo 17. in 18. junija gor-skohitrostna na Grgarju. Izidi: 1. Sergej Fikfak (Avtoplus Olimpija) 30:24,3, 2. Alojz Pavlič (Veit Fiat Racing Team) 30:31,0, 3. Lojze Udovč (Lojze Udovč) 30:37,9 itd. KRKA DOBILA PRVO TEKMO ZA OBSTANEK NOVO MESTO - Namiznoteniško moštvo novomeške Krke je s 6:1 dobilo prvo tekmo v končnici državnega prvenstvaza obstanek oziroma deveto mesto v prvi ligi s Petovio. Za deveto mesto igrata novomeško in ptujsko moštvo do dveh zmag. Po-sarŠfezni izidi: Krka : Petovia 6:1 (Kralj : Drčič 1:2, Hribar : Janžekovič 2:0, Retelj: Piljak 2:1, Hribar : Drčič 2:0, Kralj: Piljak 2:0, Retelj : Janžekovič 2:1, Hribar/Retelj : Drčič/Ovčar 2:0). umu iiiijg sumi fri KOŠARKA Liga Kolinska, finale, 2. tekma -KRKA TELEKOM : PIVOVO-VARNA LAŠKO 72:81 (38:37); KRKA TELEKOM: Jevtovič 11 (1:4), Petrov 8 (3:4), Smodiš 19 (6:8), Grum 2, Drobnjak 12 (3:4), Ščekič 4, Nakič 16. PIVOVARNA LAŠKO: Jurak 13 (1:2), Miletič 4, Goljovič21 (4:4), Zarkovič 13, Dragšič 11 (4:6), Tilinger 8 (3:3), Kunc 11 (3:3). Prosti meti: Krka Telekom 14:22, Pivovarna Laško 15:18. Met za tri točke: Krka Telekom 4:12 (Nakič 2, Petrov, Smodiš), Pivovarna Laško 6:15 (Žarkovič 3, Goljovič, Dragšič, Tilinger). Osebne napake: Krka Telekom 19, Pivovarna Laško 22. Pet osebnih: Jurak (38.), Petrov (40.). 3. tekma - PIVOVARNA LAŠKO : KRKA TELEKOM 68:73 (41:38); PIVOVARNA LAŠKO: Jurak 3 (1:4), Miletič 6 (0:1), Goljovič 20 (4:6), Zarkovič 6, Dragšič 17, Tilinger 2, Kunc 12 82:2), Fantinatto 2. KRKA TELEKOM: Dražovič 1 (1:2), Jevtovič 12, Petrov 10 (4:5), Smodiš 8 (3:4), Grum 3, Drobnjak 13 (3:5), Ščekič 6 (2:2), Nakič 20. Prosti meti: Pivovarna Laško 9:15, Krka Telekom 13:18. Met za tri točke: Pivovarna Laško 11:23 (Dragšič 5, Goljovič 4, Žarkovič 2), Krka Telekom 10:20 (Nakič 6, Jevtovič 2, SmoTliš, Grum). Osebne napake: Pivovarna Laško 23, Krka Telekom 19. NOGOMET 2. SNL, 26. kolo - ELAN : ALUMINIJ 1:1 (1:1); Strelca: 0:1 Emeršič (10. minuta), 1:1 (Praprotnik avtogol v 24. minuti). LESTVICA: 1. Koper 62, 2. Tabor Sežana 59, 3. Železničar Li-gro 49,4. Esotech Šmartno 49,5. Aluminij 47,6. Elan 47,7. Zagorje 39, 8. Ivančna Gorica 36, 9. Živila Triglav 35,10. Jadran Šepič 31, 11. Šentjur 29. 12. Nafta 28 itd. do 16. mesta. V nedeljo, 21. maja, bo Elan v Lendavi igral z Nafto. ROKOMET L SRL, končnice, skupina za prvaka, 8. kolo - TERMO ŠKOFJA LOKA : TREBNJE 26:27 (12:14); TREBNJE: Torlo, Hribar, Radelj, Begovič2, Blagojevič 1, Šavrič 5, Stojakovič 4, Zupančič, Likavec 5 (3), Pekolj, Višček, Gradišek 4, Denac 3, Žvižej 3. 9. kolo - GORENJE: TREBNJE 24:29 (12:16); TREBNJE: Torlo, Ostanek, Hribar, Radelj, Begovič 5 (2), Blagojevič 1 (1), Šavrič 3, Stojakovič 7, Zupančič, Likavec 11 (1), Žitnik, Gradišek, Denac, Žvižej 2. LESTVICA: 1. Celje Pivovarna Laško 59, 2. Prule 67 51, 3. Prevent 44,4. Trebnje 42,5. Gorenje 29, 6. Termo 21 Skupina za obstanek, 7. kolo - DOBOVA : SLOVAN 27:23 (10:10); DOBOVA: Škof, Džapo 4, M. Urbanč 2, Martinčič 5 (3), Bogovič 3, Voglar, Deržič 3, D. Urbanč 3 (2), Kukavica 3, Kranjčič 2, Osterlič 1, Kušič 1, Alajbe-govič. ANDOR JADRAN : INLES RI-KO 34:23 (21:8); INLES RIKO: Grm, Lesar 1, Ilc 1, Ma. Hojč 7 (2), Špoljarič2, Ivanec 1, Zbačnik 2, Pajnič 1, Henigman, Bartolj 2, Ne. Hojč 5, Djukič, Merhar, Na. Hojč 1. 8. kolo - IZOLA HOTELI MORJE : DOBOVA 27:35 (12:15); DOBOVA: Džapo 5, Martinčič 5 (3), Bogovič 6, Voglar 1, Barišič, Deržič 4, Urbanč, Škof, Kukavica 4, Krajnčič 4, Supančič, Tinjko 1, Radanovič, Kušič 5. INLES RIKO : RADEČE 26:21 (11:9); INLES RIKO: Grm Lesar 6, Ilc 3 (2), Ma. Hojč 1, Špol-jarič, Ivanec 4, Pajnič 4, Henigman 4, Bartolj, Ne. Hojč, Dokič, Merhar, Na. Hoje 4. LESTVICA: 7. Slovan 27, 8. Dobova 26, 9. Inles Riko 23, 10. Radeče 22,11. Andor Jadran 20, 12. Izola HM 4. 1. SRL, ženske, 9. kolo končnice, skupina od 5. do 10. mesta -Burja Škofije : Gramiz Kočevje 25:25 (14:9); LESTVICA: 5. Jelovica 33, 6. Vegrad Velenje 31, 7. Gramiz Kočevje 28, 8. Bajc Daevvoo Izola 17, 9. Burja 8,10. Branik 4. Iz Krškega vsi trije v polfinale Slovenski speedwayisti v Krškem izvrstno opravili s kvalifikacijsko dirko za svetovno prvenstvo ■ Ferjan z zmago, domačin Šantej s petim mestom in Šušteršič po dodatni vožnji KRŠKO - Avtomoto društvo Krško je v soboto zvečer na štadionu Matija Gubca pripravilo kvalifikacijsko dirko za svetovno prvenstvo. Pred kar 5000 gledalci so vsi trije slovenski reprezentanti svojo nalogo opravili izvrstno in se uvrstili v polfinale svetovnega prvenstva, od žreba pa je odvisno, ali bodo nastopili v Olchingu v Nemčiji ali Gdansku na Poljskem. Vrhunska atletika pod Portovalom V sredo, 24. maja, bo novomeški atletski klub na štadionu pod Portovalom pripravil 11. mednarodni miting Krka - Telekom 2000 ■ Cankar, Primc, Bikarjeva, Kozmus in izvrstni tujci NOVO MESTO - Čeprav so mnogi, potem ko je lani žalostno propadel 'ujev memorial v Ljubljani in mednarodni miting v Mariboru, podobno usodo napovedovali tudi tretji veliki atletski prireditvi v Sloveniji, tradicionalnemu mitingu v Novem mestu, so se v novomeškem atletskem klubu Krka Telekom pod vodstvom novega predsednika Martina Bajuka tudi letos potrudili in v sredo, 24. maja, se bo na dotrajanem štadionu pod Portovalom na mitingu Krka Telekom spet zbrala ugledna druščina vrhunskih 150 atletov iz 12 držav. Brcžičana Jureta Rovana, ki letos že ves čas trenira v olimpijskem centru v Atenah, a ta čas zaradi poškodbe ne nastopa. I. V. Krška kvalifikacijska skupina je med tremi veljala za najtežjo, zato so le največji optimisti napovedovali, da se bodo vsi trije slovenski reprezentanti uvrstili med najboljših devet in si tako zagotovili nastop v polfinalu, a domači as Izak Šantej in Ljubljančana Matej Ferjan in Tomaž Šušteršič so dobro izkoristili njim dobro poznano stezo in se vsi trije uvrstili na mesta, ki vodijo v nadaljnje tekmovanje. Najboljši slovenski spccdwayist zadnjih let Lavričan Matej Ferjan je že v prvi vožnji le za tri desetinke sekunde zaostal za rekordom steze in s tem napovedal, da mu bo ta dan zelo težko kdo odvzel zmago. V 13. Kot vedno do sedaj so se novomeški organizatorji potrudili, da bodo najboljši slovenski in domači atleti v svojih disciplinah dobili ugledne tekmece, ki bi jim lahko pomagali doseči čimboljši izid. Tako se bo domači šampion v metu diska Igor Primc lahko pomeril z deseto-uvrščenim z lanskega svetovnega prvenstva Rusom Boriševskim pa Madžarom Rolandom Vargo, Aleš Tomič bo imel v osrednji disciplini mitinga možnost teči zelo hitro, saj mu bodo hiter tempo omogočili mladinski svetovni prvak v teku na 800 iz leta 1997 Kenijec Joseph Mulva pa izvrstni Maročan Abdal-lah Abdelhak, Madžara Joszef Ba-binyecz in Olah Roland in drugi. Tudi novi državni rekorder v metu kladiva Primož Kozmus bo imel dobro družbo v Madžaru Zoltanu Fabianu. Najboljši slovenski šprin-terji bodo imeli kar dvojno motivacijo za dober nastop, saj bo miting štel tudi kot izbirno tekmovanje za sestavo državnih štafet, obenem pa se bodo lahko pomerili z enem izmed najboljših šprinterjev na svetu Nigerijcem Aliujem Dejiem, polfinalistom lanskega svetovnega prvenstva, ki 100 m preteče v času 10,09. Med ostalimi najboljšimi slovenski- mi atleti velja omeniti nastope Alenke Bikar, Matije Šcstaka, prva zvezda mitinga pa bo zagotovo Gregor Cankar, ki bo poskušal rekord novomeškega štadiona končno izboljšati čez 8 metrov. Žal Novomeščani tokrat ne bodo videli državnega rekorderja v skoku ob palici KOPICA NASLOVOV PRVAKOV ZA SEVNIČANE SEVNICA - Na državnem prvenstvu v krosu za osnovne in srednje šole so se zelo izkazali mladi člani atletskega kluba Sevnica, ki so na tekmovanju v Šmartnu pri Litiji zastopali svoje šole. Državni šolski prvaki so postali Borut Veber med starejšimi mladinci, Alenka Radej med mlajšimi mladinkami in Mario Droždan med učenci petega razreda ter med učenci razredov nižje stopnje Lucijan Sukovič, Miha Pov-šič in Ana Sotošek. Ekipni naslov državnih prvakov so Scvničani osvojili med učenci petega (Mario Droždan in Dorijan Pajk) in šestega razreda (Marko Virtič in Nejc Volarič). Omeniti velja tudi drugo mesto Marka Virtiča (6. razred) in 3. mesto Branke Virtič (7. razred). LE MALOKRAT GNEČA PRED GOLOM - Na tekmi 26. kola 2. nogometne lige med Elanom in Aluminijem je bila le redkokdaj taka gneča pred vrati enega ali drugega vratarja. V prvem polčasu sta si moštvi, ki imata enako število točk in sta si že zagotovili najmanj šesto mesto na lestvici, še nekaj časa prizadevali, da bi prišli do zmagovitega zadetka, v drugem delu pa je igra potekala bolj na sredini igrišča, kot da so se že vsi sprijaznili z neodločenim izidom. Glede na to, da je, podobno kot v prvi, tudi v drugi ligi že vse odločeno, je tudi obisk gledalcev od kola do kola manjši. (Foto: I. V.) vožnji so nastopili vsi trije slovenski dirkači, po pričakovanju je zmagal Ferjan, Šušteršič pa je presenetil Šanteja. Šušteršič je v sedmi vožnji po notranji strani zavoja ze prehitel Slovaka Tomasa Topinko, ta pa je kasneje zdrsnil v ograjo. Sodniki so menili, da je Šušteršič z nevarno vožnjo ogrozil tekmeca, pa so mu odvzeli točke, kar ga je skoraj stalo uvrstitve med najboljših devet, do katere je nato prišel šele po dodatni vožnji tekmovalcev, ki so zbrali po 8 točk. Ferjan se je z najhujšim tekemecem za zmago Poljakom Robertom Savvino srečal v 17. vožnji. Poljak je precenil svoje sposobnosti in dvoboj končal na tleh ter tako Ferjanu na široko odprl vrata do zmagoslavja. Izidi: 1. Matej Ferjan (Slovenija) 15,2. Robert Savvina (Poljska) 12,3. Armando Castagna (Italija) 10 ( + 3), 4. Tomasz Bajerski (Poljska) 10 ( + 2), 5. Izak Šantej (Slovenija) 9,6. Piotr Swist (Poljska) 9,7. Adrian Rymel (Čdška) 9, 8. Tomaž Šu- BUČAR ZADEL NAJVEČ GLINENIH GOLOBOV SEVNICA - V 3. kolu slovenske lige v streljanju na glinaste golobe je v soboto v Bistrici ob Sotli nastopilo 33 članov in 5 mladincev. Ekipa semiške Iskra (Bučar, Weiss in Šimcs) je s 179 zadetki osvojila tretje mesto, kar je njihova najvišja uvrstitev na ligaških tekmovanjih doslej. Še posebej je presenetil Avgust Bučar, ki je z 89 zadetki zmagal med člani, Weiss pa je bil s 60 zadetki deveti. Drugo mesto med člani je zasedel Scvničan Gorazd Sle-menšek, ki je za Bučarjem zaostal za en zadetek, tretje pa Jani Šekoranja. Ekipni zmagovalci so strelci Centrala iz Ptuja, za katere sta nastopila tudi Sevničana Gorazd in Marko Slemenšek. Med posemzni-ki je bil Marko Slemenšek osmi. V mladinski konkurenci sta nastopala le dva posavska tekmovalca - Boštjan Blažinčič je bil četrti in Uroš Urek peti. Izak Šantej steršič (Slovenija) 8 (+3), 9. Tomas Topinka (Slovaška) 8 (+2), 10. Ma-rian Jirout (Češka) 8 (+1) itd. I. V SLOVENSKE ODBOJKARICE ŠESTE V BRNU NOVO MESTO - Na tradicionalnem evropskem odbojkarskem turnirju za spomladanski pokal v Brnu je slovenska ženska reprezentanca, v kateri sta nastopali tudi Novo-meščanka Jana Vernig in odbojkarica novomeškega TPV-ja Maja Guštin, izgubila tekmo za peto mesto s Španijo z 1:3 (21, -13, -20, -14) in tako osvojila končno šesto mesto. V BELI KRAJINI VODI PARTIZAN SEMIČ - V 3. kolu belokranjske lige v malem nogometu so bili doseženi naslednji izidi: Partizan Črnomelj : Pekarna Črnomelj 6:0, Klub belokranjskih študentov: Griblje 6:1, Krokar : Podzemelj 2:1. Kučar: Orel Gopi 5:0, Mithraeum : Stortrans 4:1, Dragovanja vas : Grafika Bucik 4:2. Še naprej vodi Partizan Črnomelj nad Kučarjem in Dragovanjo vasjo. Marjan Grah Grah drugi v Preddvoru in vodi Sijajen začetek sezone v jadralnem padalstvu NOVO MESTO - Novomeški jadralni padalec Marjan Grah, član semiškega Cumu-lusa, je odlično nastopil tudi na tretji veljavni tekmi slovenske jadralnopadalske lige v Preddvoru. Po nekaj zaradi slabega vremena neuspešnih poskusih pripraviti tekmo je šlo tokrat 55 slovenskim jadralnim padalcem vreme bolj na roke. Po štartu na Kriški gori so morali tokrat preleteti 78 km na območju med Preddvorom in Stolom, zmagal je France Megušar iz Železnikov, le pol minute za njim pa je na cilj priletel Marjan Grah, ki si je z drugim mestom tudi zagotovil vodstvo v skupnem vrstnem redu ligašekga tekmovanja, obenem pa okrepil samozavest pred državni prvenstvom v jadralnem padalstvu, ki bo od 20. do 28. maja v Tolminu. Osrednji dogodek minulega atletskega konca tedna je vsekakor izjemni skokTopličana Boštjana Šimuniča, kije na mednarodnem atletskem mitingu v Novi Gorici v nedeljo s 16,68 m dolgini troskokom prekosil državni rekord, a njegov dosežek kot tak zaradi prevelike pomoči vetra ne bo zapisan v anale slovenske atletike. Veter je je v Novi Gorici ob njegovem sijajnem dosežku pihal Boštjanu v hrbet s hitrostjo 4 m/s, najvišja dovoljena hitrost vetra, da rekordni dosežki veljajo, pa znaša 2 m/s. Skakalci so imeli tokrat v Novi Gorici zaradi vetra kar precej težav pri odmerjanju dolžine zaleta in nekateri so zaradi tega večkrat prestopili. Tudi Boštjan je nekoliko podaljšal zalet, a njegova ocena vpliva vetra na dolžino zaleta je bila očitno dobra. Njegov dosežek je bil po mnogobojskih tablicah tudi najboljši izid mitinga V Novi Gorici V soboto so slovenski atleti merili moči v Slovenski Bistrici. V teku na 2000 metrov je z upanjem na nov državni rekord nastopil Aleš Tomič iz novomeškega Portovalda, a je s časom 5:16,51 za skoraj 19 let starim izidom Staneta Miklavžine zaostal za okrog sedem sekund, a vseeno zlahka zmagal, drugi je bil njegov klubski tovariš Marko Gorenc (5:23,79), obetavni Sevničan Borut Veber pa s časom 5:39 četrti. Med dekleti je v teku na 400 metrov tekačica Portovalda Tanja Klemenčič s časom 56,86 kljub pad- DOMAČI TENISAČI PREPRIČLJIVO OTOČEC - Novomeški tenisarji, člani Športnega društva Krka Teniški center Otočec, so minuli vikend igrali prvi in drugi krog 3. slovenske lige. V prvem obračunu so gladko s 5:0 premagali Teniški klub Izlake, v drugem pa s 4:1 igralce iz Žalca. Novomeščani, ki so nastopili v sestavi Jankovič, Kastelec, Turk, Štamcar, Pucelj, Erak, Bradač in Jožef, bodo v četrtem krogu v nedeljo, 21. maja, imeli v gosteh Trboveljčane. cu in poškodbi med ogrevanjem, z otečenim gležnjem dobro tekla in priznala premoč le Hrvatici Kristini Perici (53,50), premagala pa je reprezentantko Sonjo Roman (58,00). Brežičan Primož Kozmus je tudi tokrat kladivo zalučal zelo daleč (72,34 m) in zmagal, s čimer je le za poldrugi meter zaostal za svojim rekordom (73,86 m), ki ga je pred dvema tednoma postavil v Meduli-nu. Med dekleti sta drugo oziroma tretje mesto osvojili Brežičanki Simona Kozmus (53,80 m) in Novakova (47,56), z metom, dolgim kar 64,32 m, kar je bil po mnogobojskih tablicah najboljši izid mitinga, pa ju je krepko prekosila mlada hrvaška šampionka Ivana Brkljačič. Boštjan Šimunič Bo Bukefalos zmagal tudi doma? Šentjernejski kasač Bukefalos je z voznikom Vojom Maletičem zmagal tudi v Ljubljani in bo v skupini najhitrejših slovenskih in uvoženih konj favorit tudi v nedeljo v Šentjerneju ŠENTJERNEJ - Šentjernejski in krški tekmovalci so na nedeljskih kasaških dirkah v Ljubljani odlično nastopili, kar je najlepši obet pred yeliko konjeniško prireditvijo v nedeljo, 2!. maja, ob 14.30 na hipodromu v Šentjerneju. TUdi v Ljubljani je hil Bukefalos na vajetih Voja Maletiča na dirki najboljših slovenskih kasačev nepremagljiv. Na zelo globoki stezi jc Bukefalos dosegel odličen kilometrski čas 1;18,2 in je za 3 desetinke sekunde Prehitel drugega šentjernejskega kasača Valata z Jožetom Judežem (1:18,5); peto mesto pa je dosegel Lamex B na vajetih Janka Šepetav-ca (Krško, 1.18,6). V četrti točki sporeda sc je Marii °molli z Jankom Šepetavcem uvrstil na drugo mesto (1:20,9). V pred-teku velike nagrade Mobitela za Petletne kasače je Suriya z Vojom Maletičem zasedla četro mesto v t :22,1). Četrto mesto si je v 7. dirki z rezultatom 1:21,8 priboril tudi Agil na vajetih Darje Judež. Konjeniški klub Šentjernej, ki praznuje 115 let od prve dirke ^ kraju, bo v nedeljo, 21.maja, ob 14-30, na hipodromu v Šentjerneju Pripravil devet točk, za katere se je Prijavilo 88 najboljših slovenskih kasačev, ki bodo tekmovali na na razdaljah 1680 in 2080 metrov z uvloštartom. Med njimi bo kar 16 domačih konj, kar je največ doslej. Gsrednji točki sporeda bosta prva dirka kobil za pokal Šentjerneja z nagradnim skladom 400 tiso tolarjev, kjer bo nastopilo 10 najhitrejših kobil slovenske reje na čelu s “Šent-jernejčanko” Suriyo. Drugi vrhunec prireditve bo predtek velike nagra- de Mercedesa benza z nagradnim skladom 300 tisoč tolarjev, namenjen štiriletnim žrebcem in kastratom. Omenjena dirka je uvrščena tudi na stavni listi Športne loterije, tako da bodo lahko najboljši poznavalci kasaškega športa s svojim znanjem enkrat tudi nekaj zaslužili. Kot vedno bodo tudi tokrat mladi do 15. leta oproščeni vstopnine. Može je že opravil svoje Novomeški motokrosist Jaka Može je na drugi kvalifikacijski dirki za evropsko prvenstvo zmagal NOVO MESTO - Potem ko je 16-letni motokrosist novomeškega Mela Jaka Može teden dni predtem na prvi kvalifikacijski dirki skupine C za evropsko prvenstvo v bolgarskem mestu Samokov zasedel drugo mesto in v Semiču z lahkoto opravil z vsemi tekmeci na diRki za državno prvenstvo, je veliki up slovenskega motokrosa zablestel še na Slovaškem v Šenkvicah. Jaka jc kot star maček mirno in koncetrirano odpeljal prvo vožnjo in zasedel 3. mesto, v drugi pa je še nekoliko bolj dodal plin in si s prvim mestom privozil V NEDELJO IGRAJO VETERANI NOVO MESTO - Na kegljišču ^"lenjskcga lista bodo v nedeljo, 21 • maja, ob 9. uri svoj drugi nastop 9a posameznem prvenstvu OKS Novo mesto opravili veterani in vctcranke. Vodeči po kategorijah Rozi Flisar, Marija Zupančič in Cveta Veble ter Ivica Galovič, Vin-Istenič in Adi Štor. (N. G.) krške šahistke prve Na Archu na Pohorju je bilo 6. in '• maja 3. klubsko ekipno šahovsko državno prvenstvo do 15. leta, na katerem je sodelovalo 20 štiričlanskih ekip iz vse Slovenije. Na njem so ponovno dobro igrali tudi dolenjski, belokranjski in posavski šahisti. 'jclik uspeh so dosegla dekleta iz •krškega, ki so osvojile 1. mesto, sahistke iz Starega trga ob Kolpi pa so bile druge. Pri fantih so se najbo-Jc odrezali Novomeščani, ki so bili 9>' 6. mestu, osmi so bili šahisti Šahovskega društva Slari trg ob !)0lpi in deseti Šahovski klub Triglav Krško. BELA KRAHNA NAJUSPEŠNEJŠA MED TRETJELIGAŠI V 23. kolu tekmovanja v 3. nogo-metnih ligah je v severni skupini Krško v gosteh igralo s Fužinarjem 2:2, v skupini center pa je črnomaljska Bela krajina v gosteh s 3:0 premagala Litijo, podzemeljski Status Kolpa pa je doma igral z Avtodebevccm Dobom 1:1. Najvišje na lestvici je Bela krajina, ki na drugem mestu s 52 točkami za vodilnim Viatorjem & Vektorjem zaostaja za 4 točke. ŠAHOVSKO PRVENSTVO UPOKOJENCEV SEVNICA - Društvo upokojencev Sevnica je v sodelovanju s tamkajšnjim Šahovskim klubom Milan Majcen pripravilo področno ekipno šahovsko prvenstvo društev upokojencev Žasavja in Posavja. Med osmimi ekipami so zmagali šahisti Društva upokojencev Hrastnik pred kolegi iz Krškega in Sevnice, 6. mesto pa so osvojili brežiški šahisti. V okviru mednarodnega mitinga so v Slovenski Bistrici pripravili tudi državno prvenstvo v teku na 10.000 m, kjer je med člani Jože Petkovšek iz ljubljanskega kluba ŽAK Mass presenetil z zmago nad Romanom Kejžarjem, med članicami pa je Helena Javornik kar v tekaških copatih za trening brez težav ugnala vse tekmice. Med mladinci sta se izkazala Sevničana Bojan Bedrač (35:57,63) z drugim in Borut Veber (38,53,73) s četrtim mestom. I. V. POMLADANSKI DEL DELAVSKIH IGER NOVO MESTO - S teniškimi igrami 23. in 25. maja na teniških igriščih v Portovalu se začenja pomladanski del delavskih športnih iger, ki potekajo pod okriljem novomeške Agencije za šport. Mali nogomet bo na sporedu 29. in 31. maja na igriščih na Loki in pri Šolskem centru, 6. junija bo na Otočcu odbojka na pesku, 13. junija plavanje na kopališču v Dolenjskih Toplicah in veslanje 20. junija pri Pizzeriji Eldorado v Irči vasi. PRIZNANJA ZABRDSKIM SMUČARJEM ZABRDJE - MlP-ova priznanja za skupne uvrstitve v sezoni 1999/ 2000 v slovenskem pokalu za smučarje skakalce in nordijske kombinatorce, ki sojih podelili 12. maja v Kobjeglavi na Primorskem, so prejeli tudi trije mladi člani Smučarskega društva Zabrdje. V kategoriji deklic do 10. leta je srebrno medaljo prejela Eva Logar, med deklicami do 14. leta pa Maja Vtič. Maja je bila uspešna tudi v absolutni konkurenci, saj ji je do 3. mesta zmanjkalo le 4 točke. V nordijski kombinaciji je med mlajšimi mladinci Damjan Vtič, ki je tudi član kadetske reprezentance Slovenije, zasedel 3. mesto. Pod vodstvom trenerja Roberta Bregarja so Zabrčani že začeli s pripravami na letošnjo sezono. ZLAHKA DO NASLOVA - Mladi odbojkarji Žužemberka v pionirski kategoriji tako rekoč nimajo enakovrednih nasprotnikov, saj so letos osvojili kar dva naslova državnih prvakov, še posebej pa so se potrudili v soboto, ko so jih v domači telovadnici bučno vzpodbujali vrstniki, učitelji in celo žužemberški župan. (Foto: I. Vidmar) v Zužemberčani še med šolarji Žužemberški odbojkarji sezono zaključili z naslovom prvakov med osnovnošolci in srebrom med mlajšimi pionirji ŽUŽEMBERK - Pionirska Vrsta odbojkarskega kluba Žužemberk, ki je pred tednom osvojila naslov državnega prvaka na klubskem državnem prvenstvu, se ni pustila presenetiti niti na finalnem turnirju državnega prvenstva za osnovne šole, ki so ga v soboto, 13. maja, pripravili v lani razširjeni telovadnici osnovne šole Žužemberk. Mladi Žužemberčani so se za uvod pomerili z ekipo osnovne šole Šempeter v Savinjski dolini, s katero so imeli nekaj več dela le v prvem nizu, v drugem pa so Suhokranjci štajerske nasprotnike dobesedno pregazili, podobno pa je bilo tudi na preostalih dveh tekmah s Kanalom Na Bohinjki trgali čolne Straški raftarji že na treningu raztrgali raft, a so ga čez noč usposobili za tretje mesto v slalomu tudi zmago v skupnem vrstnem redu, prav tako pa se je na vrh razpredelnice prebil tudi v skupnem vrstnem redu po dveh od petih kvalifikacijskih dirk za evropsko prvenstvo. Od ostalih slovenskih motokrosistov si je točke v prvi vožnji s 13. mestom privozil tudi Rok Sitar (Sitar Dunlop RT), ostali naši pa so ostali brez točk. Sebastijan Kern je v prvi vožnji odstopil, v drugi pa se je s šetrtega mesta po štartu do konca dirke prebil na drugo. Naslednji dirki bosta v Ukrajini in Belorusiji, a se jih Jaka Može, ki po dveh dirkah zanesljivo vodi v skupnem seštevku, ne bo udeležil. Tako sta se odločila z očetom Ludvikom Mežnarjem, saj si je Jaka nastop na obeh dirkah finala evropskega prvenstva na Slovaškem in Madžarskem z uspehoma v Bolgariji in na Slovaškem že zagotovil. Izidi, 1. vožnja: 1. Tomasz Buče-nec (Slovaška), 2. Jan Brabcc (Češka), 3. Jaka Može... 13. Rok Sitar... 17. Aljoša Jelovšek, 24. Sebastjan Edcr (vsi Slovenija). 2. vožnja: 1. Jaka Može, 2. Sebastjan Kern (oba Slo), 3. Tomasz Buecnec (Slovaška), 17. Aljoša Jelovšek (Slovenija)... Vrstni red po dveh od petih kvalifikacijskih dirk: 1. Može (Slovenija) 64, 2. Kostclicky (Češka) 46, 3. Votroubek (Češka) 38, 4. Kern 37, 13. Sitar 15, 23. Jelovšek 7 itd. STRAŽA - Konec minulega tedna so se tekmovalci v raftingu pomerili na Savi Bohinjki in Savi Dolinki, kjer so imeli zaradi nizkega vodostaja kar nekaj težav z raztrganimi čolni. Tudi posadka Straškega Gimpexa je v najbolj divjem delu Bohinjke, imenovanem Gibraltar naletela na špičast kamen in na njem raztrgala svoje plovilo, a je Stražanom čez noč uspelo čoln usposobiti za sobotno tekmo v slalomu, na kateri so za Forstekom Hrastnikom in Bobri osvojili tretje mesto. V šprintu so v nedeljo na Savi Dolinki zaradi nizkega vodostaja namesto dvobojev na izpadanje izpeljali le dve vožnji na čas, za končno uvrstitev pa je štel boljši čas obeh voženj. Najbolje se je znašla posadka radovljiškega Tinarafta, drugo mesto je zasedi Forstek Hrastnik I, tretje Bober I, Stražani pa so bili ,tokrat šele sedmi. V spustu po Savi Dolinki med Piskovco in Šobcem je bil spet najhitrejši Forstek Hrastnik I, Bobri so bili drugi, Tinaraft tretji, Stražani pa peti. V skupnem vrstnem redu v spustu vodi ekipa Bober I, Gimpex Straža I je tretji, v šprintu in slalomu so najboljši Hrastničani, Gimpex Straža 1 pa je tretja. Skupna razvrstitev: 1. Forstek Hrastnik I 225, 2. Bobri 189,3. Gimpcx Straža I 166. Naslednja tekma bo 27. in 28. maja na Savi v Hrastniku, kjer se bodo slovenski raftarji v šprintu V NEDELJO IGRAJO VETERANI NOVO MESTO - Na kegljišču Dolenjskega lista bodo v nedeljo, 21. maja, ob 9. uri svoj drugi nastop na posameznem prvenstvu OKS Novo mesto opravili veterani in veteranke. Vodeči po kategorijah so: Rozi Flisar, Marija Zupančič in Cveta Veble ter Ivica Galovič, Vinko Istenič in Adi Štor. (N. G.) pomerili prav na mestu, kjer so se pred prvomajskimi prazniki smrtno ponesrečili trije mladeniči, ki so brez ustrezne opreme in znanja izzivali usodo na divji vodi, ki so ji izkušeni veslači sicer kos. I. V. ob Soči in osnovno šolo Toneta Čufarja iz Maribora in drugi naslov prvakov v enem tednu so imeli v svojih rokah. Šempetrani so si po porazu z Žužemberkom dobro opomogli in z zmagama nad Kanalci in Mariborčani prišli do drugega mesta, tretji je bil Kanal, Mariborčani pa četrti. Za najboljšega igralca finalnega turnirja so izbrali Luko Brulca, za najboljšega podajalca pa Robija Gorenčiča (oba Žužemberk). V Framu pri Mariboru so se za naslov klubskih prvakov merili mlajši dečki in tudi v tej starostni skupini Žužcmberčanom medalja ni ušla iz rok. Naslov prvakov je pripadel Kanalcem, mladi Žužemberčani so bili drugi, nadobudneži iz Hoč pa tretji. Žužemberški odbojkarji so tako letos na državnih prvenstvih za mlajše starostne skupine osvojili dve zlati, eno srebrno in eno bronasto medaljo. Za vse večjo uveljavitev žužemberške odbojkarske šole so najbolj zaslužni trenerji Bojan Brulec, Tbm Pečar. Zdravko Plut, Tbne Škrbe in Dare Pucelj, ki svoje delo opravljajo brez honorarja, edino plačilo za dobro opravljeno delo pa je veselje ob izjemnih uspehih njihovih varovancev. (KRKNZDRAVILIŠČN HOTELI OTOČEC TENIŠKICENTER OTOČEC ŽULIČ VODI V SVETOVNEM POKALU - Novomeški letalski modelar Damjan Žulič (na sliki z modelom na gumo) je skupaj z Bratom Borutom nastopil na tekmovanju za svetovni pokal Srem kup v Novi Pazovi v Jugoslaviji. V razredu jadralnih modelov je Borut zmagal, Damjan pa je bil drugi, s čimer sta se oba uvrstila v reprezentanco za svetovno prvenstvo v Ameriki, v razredu modelov s pogonom na gumo pa je bil Damjan tretji, in se s tem v skupnem seštevku svetovnega pokla prebil na prvo mesto. (Foto: L V.) Simunič dlje od državnega rekorda TVoskokaš iz Dolenjskih Toplic v Novi Gorici dlje od državnega rekorda, a s premočnim vetrom v hrbet - V Slovenski Bistrici Alešu Tomiču ni uspelo popraviti rekorda na 2000 m tte sutovirty- 'KTbo ve / p/e^/ z~a t ' r^'oPST/zeL JAKA S ČEŠNJAMI - Slovaško mesto Šenkvice je znano po češnjah, kot so pri nas Brusnice, zato so zmagovalcu druge kvalifikacijske dirke za evropsko prvenstvo v motokrosu Novomeščanu Jaki Motetu poleg lovorovega venca obesili še meter dolgo rešto češenj, s katerimi pa seje potem posladkal Jakov mehanik Jože Cerar. (Foto: Ludvik Mežnar) BELOKRANJSKI VEČER - Društvo Belokranjcev in prijateljev Bele krajine, v katerem se družijo Belokranjci, ki živijo in delajo v Novem mestu, je pripravilo 4. srečanje. V kulturnem in zabavnem večeru, ki je bil v Zdravilišču v Šmarjeških Toplicah, so si ogledali najstarejše filmske zapise o Beli krajini, ki jih je v letih 1933 -1940 posnel Božidar Jakac. Medse so povabili tudi tamburaški orkester Dobreč iz Dragatuša. Ob belokranjskih jedeh in vinih priznanih vinogradnikov Staneta Bajuka in Matije Absca so udeleženci večera, med njimi je bil tudi novomeški župan dr. Anton Starc, z zanimanjem prisluhnili prigodam o življenju Belokranjcev v preteklosti, ki jih je v Kroniki o Metliki strnil Zvonko Rus (na sliki). Prihodnje druženje bodo novomeški Belokranjci pripravili okrog martinovega. (Petra Držaj, foto: Marijan Hočevar) SREČANJE POLHARJEV - V prijetnem okolju bukovih gozdov Brezove Rebri so se minulo soboto pri brunarici LD Novo mesto zbrali člani Društva polharjev Trška gora, ki mu predseduje Vinko Zupančič. Zbor polharjev, vodil gaje Damjan Redek, združuje ljubitelje polhov, ki skrbijo za obujanje starih ljudskih običajev. Čeprav spada polh med divjad, smo Slovenci ohranili staro polharsko tradicijo. V lovni dobi od 25.9 do 15.11. v letu lahko vsakdo lovi navadnega polha, medtem ko so vrtni in drevesni polh ter podlesek zaščiteni. Ker je smel tlačan loviti le divjad malega lova, smo Slovenci od nekdaj lahko lovili navadnega polha, “nergavega sivosuknji-ka", kot gaje poimenoval pisatelj Fran Erjavec. Valvasor pa je v svoji Slavi vojvodine Kranjske objavil bakrorez Kako hudič polhe pase. Še bolj je polha in polšja leta v svojih delih povzdignil pisatelj Josip Jurčič. Trškogorski polharji (na sliki) so na letnem zboru sprejeli plan jesenskih polšjih lovov in obdarili zaslužne člane. (B. A.) PO BELI KRAJINI - Četrtošolci osnovne šole Šmihel in podružnične šole Birčna vas soli. maja obiskali Belo krajino. Najprej so se ustavili v metliški Vinski kleti, kjer jim je Jožica Humljan razložila zgodovino kleti, pokazala stiskalnico za grozdje, sode in cisterne ter povedala, kako pridelujejo vina, koliko in katere vrste. Ekskurzijo so nadaljevali v Adlešičih z ogledom domače obrti pri Cvitkovičevih (na sliki). Ogledali so si zbirke prtov in prtičkov, narodnih vezenin in belih oblek, Marica Cvitkovič pa jim je razložila pridelavo in predelavo lanu. Z zanimanjem so si pogledali še tkanje platna in statve ter izdelavo belokranjskih pisanic. Ustavili so se še v Pretoki in na Vinici, kjer so obiskali rojstno hišo Otona Župančiča. (Foto: H. Murgelj) Gregorski igralci navdušujejo Čez eno leto stoletnica društva mesecu ljubezni. ko sc mnofi i/- I>:a 11 ci odločajo /a vslop \ /akon ' 'adpos ski slan. Jam kulturnega društva jaj? Sv. Gregor zelo uspešno uprizar- jajo veseloigro Pred poroko ne- ( ’ Č k, znanega avtorja. Z njo sicer od- 'J*'"' J*" V krivajo vse čare življenja v dvoje. ; j;! ;.s a hkrati namigujejo na pasti, ki so i| m lahko usodne. Cc nekoliko ziitaji svojo preteklost, so lahko ( JI' vedna tašča. Igra je dodobra ogrela dlani črrrTfl obiskovalcev pri Sv. Gregorju in v HflfcS /Jm/Hf \ Ribnici. Uprizorili jo bodo tudi v kocev ju. Dolenp vasi inv Sodi i jj žici. V predstavi nastopa dvanajst igralcev, ki so klub delovnim in šolskim obvezam našli čas za vaje. Čez dve leti bodo pri Sv. Gregorju praznovali sto let delovanja tamkajšnjega kulturnega društva. Tega leta so namreč pod farškim kozolcem uprizorili prvo igro, ki je zvabila ljudi iz vseh krajev Ribniške doline. Iz moralnih razlogov, ki so veljali za tiste čase, so ženske in moški igrali ločeno. “Največ zaslug za postavitev gledališke tradicije na trde noge je imel župnik Frančišek Krumpe-star. Najel je celo posojilo za gradnjo kulturnega doma, ki je še danes osrednji prostor vsega dogajanja pri Sv. Gregorju, a žal že dalj Metod Jaklič časa propada. Z izjemo med leti 1987 in 1997 je gledališka dejavnost v tem delu ribniške občine močno zaznamovala kulturni utrip kraja,” je povedal igralec in režiser Metod Jaklič. Njemu gre zahvala, da je ob izdatni pomoči zagnanih domačinov ponovno vzel vajeti v svoje roke. Na amaterskih odrskih deskah je že od leta 1957. Takrat se je predstavil v stranski vlogi (Scapinove zvijače), že naslednje leto pa je zablestel v Namišljenem bolniku. M. G. V Suhi krajini je čudovito Izlet skupine študijskega krožka po stari rimski cesti -Odlično vodstvo Ivanke Mestnik - Dolina Krke čudovita Skupina udeleženk trimesečnega študijskega krožka “tibetanskih vaj” v organizaciji Razvojno izobraževalnega centra iz Novega mesta smo zaključile z delom. Krožek je s predanostjo vodila gospa Marjanca Štern. Ob koncu teh srečanj smo se udeleženke dogovorile, da nadaljujemo naše druženje z izleti oziroma pohodi. Med nami je bila tudi Ivanka Mestnik, ki nas je z veseljem popeljala po svoji rodni Suhi krajini, še natančneje, po stari nekdanji rimski cesti. V četrtek, 4. maja, smo se dobile v Žužemberku, kjer se nam je pridružilo še nekaj pohodnikov. Ogledali smo si žužemberški grad in osnovno šolo, kjer nas je lepo sprejela ravnateljica mag. Jelka Mrvar. Pot smo nadaljevale h cerkvi sv. Mohorja in Fortunata, mimo spomenika na Cviblju in naprej na staro Rimsko cesto. To ni cesta, kot jih poznamo danes, kjer vse brzi in hiti, pač pa je to pot v naravo, kjer začutiš mir ob pogledu na cvetoče travnike, ob žgolenju ptic in šumenju vetra. Pot nas je vodila naprej do Vrhovega in Valične vasi, kjer stoji v križišču ena najstarejših lip na slovenskem, in do cerkve sv. Martina, v kateri je ohranjen nagrobni spomenik iz rimskega časa. Že precej utrujeni smo se okrepčali v zelo lepo urejeni, novi gostilni Na Pajčni. Čeprav so bile naše noge že kar težke, smo nadaljevali pot naprej preko Krke mimo urejenih hiš in prijaznih ljudi ob Krki mimo Dešče in Budganje vasi nazaj do Žužemberka, kjer so nas čakala parkirana vozila. Ta pot je bila tudi pot mimo Ivankinega “Vikenda sredi vasi”, kot se imenuje tudi njena nedavno izdana knjiga, in ko jo prebereš je potovanje po njeni Suhi krajini še bolj doživeto. T. ZORAN Pešpot bo premostila Revoz Tovarna Revoz je fizična kvalitetno komunikacijajo predeli - Povezovalna prepreka, ki onemogoča med obstoječimi mestnimi pešpot ob Težki vodi Množica “stranskih produktov" tehnološkega procesa tovarniškega giganta Revoz, od močnega dnevnega prometa zaposlenih in blaga, raznih izpustov v vodo in zrak, nevarnih odpadkov, hrupa, da ne omenjamo kvarnih estetskih razsežnosti in podobnega, je dolga leta kratilo mir, pa tudi načenjalo zdravje Novomeščanom, predvsem bližnjim sosedom tovarne. Toda vsaj v zadnjih letih je tovarna tem problemom posvetila veliko skrb. Dokaz tega je tudi certifikat ISO 14001, ki ga je prejel Revoz lani, in ki priča o njegovi skrbi za okolje. Ne glede na skoraj izničen klasičen repertoar nelagodja, ki ga povzroča takšna tovarna sredi mesta, pa ostaja ta vendarle tujek v prostoru. Prostor tovarne Revoz, ki se razprostira na nekaj deset hektarjih mestnih površin, tako rekoč v osredju mesta, je ostro zamejen in neprehoden. To ovira logičen prostorski razvoj mesta, za katerega je tovarniško območje zaenkrat tako rekoč prepovedana cona. Pomembneje za današnji trenutek pa je, da tovarna pomeni fizično prepreko, ki onemogoča kvalitetno komunikacijo med obstoječimi mestnimi predeli. Vzrok temu je seveda širitev tovarne pred desetletji, ko je bila tudi prekinjena cestna povezava Kandije z Gotno vasjo preko Grma. Danes prav tako iz tega izhajajoč in pereč problem pa je komunikacije med Šmihelom in Gotno vasjo. Ta je izrazito neustrezna, celo nefunkcionalna, boljše možnosti pa so prav zaradi tovarne Revoz sila omejene. Zato mo- remo predpostaviti, da tovarna sredi mesta s svojo zaprtostjo vase ne le razkraja oziroma onemogoča celovitost mesta, temveč je tudi aktiven element urejanja načina življenja. Dodatno namreč veča tako fizično kot psihološko razdaljo nekaterih mestih stanovanjskih predelov od vitalnih in centripetalnih mestnih vsebin, ki so združujoč člen meščanov. Zato bi se mesto vsekakor moralo v prihodnje aktivno vplesti v dogajanje ob prostoru tovarne ter z nekaterimi ukrepi zmanjšati negativne vplive tovarne na mesto in življenje v njem. Tu moramo kot pomemben element reševanja omeniti seveda že večletno željo Novome-ščanov, najaktivnejše pa je v tem pogledu gotovo Društvo Novo mesto, da bi se vzpostavila pešpot ob Težki vodi, ki bi povezovala naselja ob potoku med seboj in s centrom mesta. Ker pa bi pot v nemajhni meri potekala po mejnih parcela tovarne Revoz, ostaja ta želja predvsem v rokah volje in razumevanja vodilnih mož v tovarni Revoz. Ker pa za pešpot zanimiva zemljišča dejansko niso v vitalnem interesu tovarne Revoz, moremo upati, da je problem lahko in hitro rešljiv ob dobri volji vseh. Kot najprimernejši sogovornik za reševanje problemov odnosa Revoz-mesto se seveda kaže mestna občina z županom, ki pa žal v preteklih letih v tej smeri ni storila tako rekoč nič. Volja meščanov je jasna, dejanja odgovornih pa ji zaenkrat žal le slabotno sledijo. TOMAŽ LEVIČAR Novo mesto PO SUHI KRAJINI - Udeleženke trimesečnega študijskega krožka “tibe-tantskih vaj" so krasen dan preživele na izletu po Suhi krajini. Največ je novih Renaultov V prvem četrtletju je skoraj 21 odst. na novo registriranih avtomobilov v Sloveniji Renaultovih - Najbolje prodajan avto je clio V prvih treh letošnjih mesecih je bilo v Sloveniji na novo registriranih 20.274 osebnih in lahkih gospodarskih vozil, v enakem lanskem obdobju pa rekordnih 22.851. Renault je s 4.252 novimi regist- PEVSKI KONCERT VIDEM-DOBREPOLJE - Kulturno društvo Vokalna skupina Prima Suha krajina in župnijski pevski zbor sv. Jakoba iz Vavte vasi vabita na koncert, ki bo v petek, 19. maja, ob 19.30 v župnijski cerkvi Videm-Dobrcpolje. V nedeljo, 21. maja, bodo gostovali tudi v župnijski cerkvi na Primskovem pri Krapju. DRŽAVNI Zb OR fc>roz.iotoA ) racijami svoj lanski rezultat izboljšal za 426 vozil in osvojil skoraj 21-odstoten tržni delež, kar je za dobre 4 odst. več kot lani. Poleg skupnega prvega mesta znamke Renault je po treh mesecih clio še vedno najbolje prodajan avtomobil v Sloveniji, scenic in espace sta najuspešnejša enoprostorca v svojih razredih, kangoo express, ma-ster in express pa so trije najuspešnejši dostavniki. V prvem letošnjem četrtletju je bilo na novo registriranih 19.297 osebnih avtomobilov, lani v enakem obdobju pa 21.844. Ob skoraj 12 odstotkov manj na novo registriranih avtomobilih je Renault s 3.937 novimi registracijami svoj lanski rezultat izboljšal za 315 avtomobilov oz. skoraj za 9 odst. S tem je osvojil 20,4-odstoten tržni delež. Največje k temu prispeval “domači” clio (1.814), ki ima letos razširjeno paleto 16-ventilskih motorjev in obogateno ponudbo različic in opreme. Drugi najuspešnejši Renault v Sloveniji je bila družina modelov mega-ne (942), tretji pa twingo (701); kangoo (236) dopolnjuje ponudbo v nižjem razredu, laguna (210) pa je tretje najbolje prodajani avtomobil v svojem segmentu; med velikimi enoprostorci je espace utrdil svoje vodilno mesto, ki gaje prevzel v drugi polovici lanskega leta, ko je uvedba DDV izenačila davčno stopnjo za vse avtomobile. Knjižica povezala dijake Ob izidu knjige pesmi Maje Žugelj OTOK - Dijakinja 2. letnika črnomaljske gimnazije Maja Žugelj z Otoka pri Metliki je nedavno izdala knjižico z naslovom “Pesmi odraščajočega dekleta”. Zbirka pesmi je bila veliko presenečenje, ker razen domačih in najboljših prijateljev nihče niti vedel ni, da Maja že od dvanajstega leta pesni. Pred meseci ji je mama la izdajo knjige, in o so tudi strokovnjaki, kijih je povprašala za mnenje, prikimali, jih je izmed več kot sto pesmi izbrala 53 in jih razvrstila v tri sklope: otroške, najstniške in ljubezenske pesmi. “Zame je bil naj-* večje presenečenje odziv po izidu zbirke, ki je, čeprav je izšla v 200 izvodih, skoraj v trenutku pošla. Moja profesorica in hkrati lektorica Elizabeta Prus je zato predlagala, da bi vseh 32 dijakov iz mojega razreda sodelovalo pri predstavitvi knjige,” pripoveduje Maja in zatrjuje, da ob pravem navdihu napiše pesem že, če ji kdo predlaga naslov. Zanimiva literarno-glasbe-na večera s predstavitvijo Majine knjižice, na katerih so sodelovali prav vsi njeni sošolci in sošolke, so pripravili na črnomaljski gimnaziji, pretekli teden pa se v metliškem kulturnem domu. “Dokazali smo, kaj zmoremo. Pri tem je bilo bolj kot knjiga pomembno dejstvo, da nas je ta drobna, a lična knjižica združila. Sošolci sojo sprejeli, kot bi bila njihova, čeprav do izida niso vedeli zanjo,” je zadovoljna Maja. Hvaležna je tudi občinski Zvezi prijateljev mladine Metlika in pokroviteljem, ki so knjižico založili, odgovorni urednici Vladki Škof, tehničnemu uredniku Petru Kobalu ter članom likovnega krožka z osnovne šole Podzemelj z mentorico Barico Flajnik-Koželj, ki so prispevali ilustracije za likovno opremo. M. B.-J. NOVO MESTO - Ko smo obiskali upokojenega, 71-letnega pismonošo, 100-odstotnega invalida Janeza Irta na njegovem domu v Ljubezen do živali Zapuščina staršev Ljubezeni do živali sem se naučila od svojih staršev. Živeli smo y revščini, vendar ljubezni, smeha ,n dobre volje pri nas ni nikoli manjkalo. Spominjam se, kako seje mama Pogovarjala s kravico, kadar je šla molst:”Dobro jutro, Sivka! Ali si dobro spala? Ali si mi pripravila mlečka, da bom lahko otrokom dala zajtrk?” Ko je končala, se ji Je zahvalila, jo pobožala po glavi m se ji priporočila za vnaprej. Zajtrk so najprej dobili mucki, ki *>e jim je ponovno zahvaljevala, kyr so polovili vse miši. Potem je ml zajtrka deležen še kuža, ker je vso noč lajal in pazil na družino. Hišo smo imeli sredi gozda. Spomladi smo vedeli za veliko Ptičjih gnezd. S kakšno pobožno-stJo nas je mama učila, da ne smemo hoditi preblizu gnezd, da se ne “i prestrašile mamice ptičke. Od daleč smo opazovali, kdaj se bodo zyalili mladički, in neizmerno uživali, ko smo gledali, kako sta Ph starša učila leteti. Katarina tinca kuheu Šentjernej Metlika brez kina? Metliškim ljubiteljem sedme umetnosti je dovolj igric okrog kino predstav, zato so se nekateri med njimi odločili pisati Anici Kopinič, direktorici Ljudske knjižnice v Metliki, da bi uredila zadevo, četudi obratovanje kino dvorane ne sodi h knjižnični dejavnosti. Res so zaposleni v knjižnici prevzeli tudi to nalogo in so skupno z Zavodom za izobraževanje in kulturo iz Črnomlja vrsto let uspešno opravljali delo pred-vsem in samo zato, da Metlika nc bi bila brez kino predstav. Zdaj pa se je hudo zataknilo. Napovedane predstave večkrat odpadejo, ker kino aparater 'pozabi" priti v kulturni dom ali pa se mu enostavno ne da Zavrteti filma, češ da je premalo gledalcev. Obisk se je res tnočno zmanjšal, nekaj tudi na račun slabo ogrevane dvorane. Predvsem pa zaradi nerednih Predvajanj. Kulturni dom, v katerem je metliški kino, kriči po preno-v‘tvi, saj še zdaj, po mnogih letih, nima uporabnega dovoljenja, in zgodilo se je že, da je le prisebnost prisotnih rešila tehničnega delavca pred smrtjo, katere vzrok bi bila iztrošena električna napeljava. Pa tudi strop grozi, da bo nekega lepega dne v delih priletel na nič hudega slutečo publiko. Tu Je še vprašanje hišnika, vzdrževalca, ki bi bil hkrati tudi kurjač. Težav več kot dovolj, le nikogar ni, ki bi se jih lotil reševati. Kopiničeva se lahko raztrga na sto delov, a ne bo uspeha, če ji ne bodo dali podpore občinski velmožje, ki pa se do problema obnašajo, kot da obstaja na drugem planetu in ne v Metliki. TONI GAŠPERIČ Šmihelu, je bil sredi dela. Izdeluje lične košarice za svoje prijatelje in znance. Po vojni je izgubil levo oko, pred leti pa mu je kap paralizirala levi del telesa, roko in delno tudi nogo. Kljub vsem tegobam, ki pestijo Janeza, pa ni obupal. Proti bolezni se bori z delom. Vsak dan namreč plete košarice, ki ga zamotijo, da ne misli na hudo bolezen. Z eno roko je tako spreten, da se loti takšnega dela, ki bi povzročalo preglavice tudi povsem zdravemu človeku. Janez je povedal: “Že od nekdaj rad pletem košarice in sem jih naredil že več sto. Delal sem jih že, ko sem bil cestar na makadamski cesti skozi Novo mesto do Brš-ljina, pa tudi potem, ko sem postal pismonoša. Ce ne bi znal tega, ne vem, kako bi bilo. Umrl bi od dolgega časa. Vsak dan naredim po eno košarico in s tem je moj dan izpopolnjen. Delam bolj počasi, ker se mi nikamor ne mudi. Košaric ne prodajam, večinoma jih razdam. Žavedam se ljudskega reka: Ni bogat tisti, ki veliko ima, bogat je tisti, ki rad da!” Potem je Janez nadaljeval: “Najtežje mi je narediti vitre, čeprav imam na voljo izvrsten afriški les, ki pa mu ne vem imena. Naredil sem si posebno tehnično napravo, tako da vitre lahko kar sam režem iz lesa. Ne vem, kako bi bilo brez tega pripomočka. DAVČNI SVETOVALCI PONOVNO NA ČATEŽU ČATEŽ OB SAVI - Danes se v Termah Čatež začenjajo 7. dnevi slovenskih davčnih svetovalcev, ki jih organizira Društvo davčnih svetovalcev Slovenije. Danes bodo predstavili zakone o dohodnini, o davku od dobička pravnih oseb in o udeležbi zaposlenih pri dobičku pravnih oseb ter spoznali davčni sistem in vlogo davčnih svetovalcev na Švedskem. Jutrišnje dopoldne bo posvečeno pokojninski reformi (pokojninski skladi, davčni vidik), o kateri Jbo govoril tudi v. d. ministra za delo mag. Anton Rop. Popoldne bo okrogla miza o položaju davčnega zavezanca v davčnem postopku. Udeleženci bodo delovno srečanje zaključili v soboto, ko se bodo soočili še z nekaterimi odprtimi vprašanji z davčnega področja ter izvedeli, kako priti do poklica davčnega svetovalca. 70 MILIJONOV ZA KMETIJSTVO SEVNICA - Občinski svet je sprejel razpis za dodelitev sredstev za subvencioniranje realne obrestne mere za pospeševanje razvoja kmetijstva v sevniški občini v letu 2000. Sredstva za posojila znašajo do 70 milijonov tolarjev. Prosilci lahko to finančno spodbudo uporabijo za naložbe v posodobitev, intenziviranje, koncentracijo, preusmeritev kmetijske proizvodnje, za obnovo črede ter za uvajanje in razširitev dopolnilnih dejavnosti na kmetiji. Višina subvencioniranja realne obrestne mere bo znašala 6 odstotnih točk. Na občinskem oddelku za gospodarske dejavnosti bodo vloge zbirali do 30. junija. SKRBI ZA PEŠCE ARTIČE - Krajevna skupnost Artiče je v preteklosti za varnejši promet zgradila 400 metrov pločnika od pošte okrog šole do glavne ceste. Podobno je v Pohanci zgradila pločnik in avtobusno postajališče, tako da avtobusi zdaj lahko ustavljajo na varnejšem mestu, medtem ko so prej ustavljali v križišču. NOVO MESTO - Predsednik Društva vojnih invalidov Dolenjske Franc Hribernik je na nedavni skupščini poudaril potrebo po vključitvi mlajših članov v društvo oz. v delo izvršnega odbora. Njihovi člani so namreč v povprečju stari 78 let, mlajši pa so iz vrst mirnodobnih invalidov in invalidov iz vojne leta 1991. Le-tevdelo organov društva ne morejo vključiti, ker so mlajši od 60 let še v službi, pri starejših pa je starostno povprečje tudi že 70 let. Težavno je predvsem vključevanje mlajših mirnodobnih invalidov iz sedanje slovenske vojske, saj o njih nimajo osebnih podatkov. Sicer pa društvo deluje na območju 13. občin in šteje 675 članov. Predsednik je izrazil tudi željo po zdravstveni in pravni posvetovalnici, ki pa ju zaradi razpršenosti članov za zdaj ne morejo imeti, in izpostavil dolgotrajnost postopkov za pridobitev ter popravilo protetičnih in ortopedskih pripomočkov, predvsem obutve. Nerazumljivo je, da mora invalid ponavadi vsako leto znova dokazovati invalidnost pri sprecialistu ortopedu, da mu podpiše naročilnico za ordopedski pripomoček, ki ga prejema že od nastanka invalidnosti. Med pomembnejše naloge društva tudi letos sodi izvajanje socialnega programa, vanj sodijo tudi delna povrnitev stroškov za letovanje invalidom z nizkimi prejemki, obiski članov v domovih starejših občanov in bolnišnicah ter program športno-rekreativne dejavnosti. Med drugim se bodo posvetili tudi zbiranju podatkov o stanju vojnih invalidov in drugih upravičencev, poglabljali sodelo- SKUPŠČINA DRUŠTVA RAČUNOVODIJ NOVO MESTO - Društvo računovodij, finančnikov in revizorjev Novo mesto sklicuje 22. redno letno skupščino. Dogodek bo v torek, 23. maja, ob 12. uri v konferenčni dvorani hotela Krka v Novem mestu. Poleg rednega dela na skupščini bodo udeleženci prisluhnili še referatu Marjana Odarja o prenovljenih računovodskih standardih, skupščino pa bodo zaključili z družabnim srečanjem. PARKIRNINA OB KOLPI ČRNOMELJ - Tukajšnji svetniki so na zadnji seji, ki je bila pretekli teden, sprejeli sklep, da se v skladu z določili Odloka o režimu ob reki Kolpi v letošnji poletni turistični sezoni pobira na parkiriščih ob Kolpi dnevna parkirnina, ki ne sme biti višja od 200 tolarjev. Kopalci bodo parkirnino plačevali za uporabo zemljišč in plačilo stroškov urejapja in vzdrževanja parkirišč. KOSTREVC NOVI RAVNATELJ OŠ KRMELJ SEVNICA - Že dolgo predvideno zamenjavo na čelu krmelj-ske osnovne šole so s pozitivnim mnenjem k imenovanju 39-letne-ga profesorja zgodovine in socio-Fogoje Rada Kostrevca iz Krmelja za ravnatelja formalno potrdili še sevniški občinski svetniki. Marjan Jamšek iz Tržišča je izrazil upanje, da bo Kostrevc delal v prid Mirnske doline, kot je to počela njegova dolgoletna predhodnica Berta Logar. TUdi župan Kristijan Janc se je zahvalil Logarjevi za njeno delo na šoli in v teh krajih. Poudaril je, da je imel Kostrevc v Logarjevi najboljšega mentorja. POSODOBITEV CESTE LESKOVEC-MURNICE ŠENTJANŽ - Sevniški župan Kristijan Janc si je s predsednikom sveta krajevne skupnosti Šentjanž Milanom Jamškom ogledal cesto Leskovec-Murnice. Cesta je dolga okrog 4 km in so jo, kljub temu da je občinska, pripravljeni z delom in denarjem pomagati modernizirati tudi krajani in KS. Pripravo ceste pred asfaltiranjem bodo organizirali in izvedli krajani in KS. Občina pa bo v prihodnjih letih primaknila denar za asfaltiranje te ceste. Dolgo čakajo na proteze Skupščina vojnih invalidov Dolenjske vanje z ZB in Združenjem veteranov vojne za Slovenijo 1991 ter v sodelovanju z matično zvezo skrbeli za pravno pomoč invalidom in upravičencem pri uveljavljanju njihovih pravic. Pol stoletja dolenjestraških gasilcev Slavnostna seja DOLENJA STRAŽA - Na pobudo Alojza Jakšeta so pred 50 leti sklicali sestanek vaščanov in nekaj mesecev kasneje, točneje 6. avgusta, ustanovili gasilsko društvo Dolenja Straža. “Delavnost, zagnanost in želja pomagati ljudem je bil osnovni moto za ustanovitev društva. Začetne težave, pomanjkanje prostora, predvsem pa tehnične opreme, niso odvrnile članov od zastavljenih ciljev. V vseh teh letih so opravili nešteto delovnih ur, da so zgradili nov dom, in veliko preventivnih akcij, nakupili so sodobno opremo in vozila - vse za varno življenje ljudi,” je na slavnostni seji upravnega odbora PGD Dolenja Štraža, ki je bila 12. maja, povedal predsednik Stane Pirc in se zahvalil vsem, ki so kakorkoli pripomogli k pomembnemu mejniku delovanja. Številne gasilce in ostale goste je pozdravil tudi predsednik Gasilske zveze Novo mesto Alojz Muhič in poudaril naloge, ki jih je gasilcem naložil 13. kongres. Podelil je tudi občinska gasilska priznanja, društvena priznanja pa sta podelila predsednik in poveljnik društva Stane Pirc in Janez Kobe. Seje sta se udeležila tudi nekdanja predsednika gasilcev Slavko TUrk in Alojz Knafelj ter še živeči ustanovni člani Alojz Mihič, Alojz Pavček st., Jože TUrk, Stanislav Košir ter Ivan in Štefan Jaklič. V kulturnem programu sta nastopila harmonikar Primož Kulovec in Blaž Košir z literarnim delom o gasilstvu. S. M. Nepričakovana javna razsvetljava Zanjo poskrbel Ljubljančan - Poziv ostalini lastnikom vikendov V torek, 9. maja, je ob 21.50 nepričakovano zasvetila prva svetilka javne razsvetljave na lokalni cesti Okrog-Maček v KS Šentrupert. Svetila je do 5.50 zjutraj, zato jo že lahko označimo za javno razsvetljavo. Svetilka oz. žaromet sveti sicer na vikendu št. 32, ki je last Ljubljančana, vendar lepo osvetljuje ozko cesto in dva nevarna ovinka. Prebivalci smo mu za to nesebično gesto hvaležni in ga razumemo, da javno razsvetljavo pogreša, saj jo ima v Ljubljani že dolgo. Vikendarji niso stalni prebivalci naše občine in ji ne plačujejo vseh dajatev, ki jih plačujemo ostali prebivalci. Uporabljajo pa vso obtoječo infrastrukturo in komunalno ureditev, katero smo zgradili stalni prebivalci s samoprispevkom in prostovoljnim delom. Zato bi bilo prav, da se oddolžijo na drug način, npr. s prižganimi lučmi preko noči. Ob omenjeni lokalni cesti je še nekaj vikendov, zato pričakujemo, da bodo sledili svetlemu zgledu, in upamo, da bodo toliko uvidevni in luč vezali na avtomat, da se bo lahko prižigala tudi v času, ko jih v vikendu ne bo. Stroški razsvetljave bi bili po besedah pomembnega moža ob neki zahtevi za podražitev elektrike malenkostni. Povedal je nekako tako: “Stroški so za porabljeno mesečno električno energijo v povprečni družini tako visoki, kot da gre družina enkrat na mesec na pizzo.” Torej je poraba žarnice v primerjavi s porabo elektrike v gospodinjstvu zanemarljiva, za javno razsvetljavo pa bo velikega pomena. Torej, vikendarji, vi ste na vrsti, da pokažete dobro voljo! MAJDA PETERLIN Okrog IZVIRNOST - Učenci in učitelji metliške Tekstilne šole večkrat na leto s prijetnimi prireditvami razveselijo meščane. Tako so pred tednom dni pripravili prireditev, za katero so si naslov “Dnevi naše mladosti so dnevi našega sijaja" sposodili pri Byronu. Tokratni program je nastal v okviru odprte šole, v katero so se letos prvič vključili. (Pre)polni dvorani obiskovalcev v kulturnem domu so se predstavili s plesom, petjem, skeči. Rdeča nit pa je bila modna revija, na kateri so z enajstimi kolekcijami pokazali, koliko znanja, spretnosti in idej so pridobili med šolanjem. Škoda, da lepih, modnih in izvirnih oblačil bodočih šivilj in krojačev ni mogoče kupiti v trgovinah. (Foto: M. B.-J.) UPOKOJENCI NA GORJANCE - Pohoda na Gorjance po delu Trdinove poti, ki ga je območno združenje društev upokojencev Novo mesto pripravilo II. maja, se je udeležilo 220 upokojencev. Od Gabrja se jih je do Gospodične peš odpravila tretjina, ostali pa so se tja pripeljali z avtobusom. Na cilju so se prav vsi osvežili z “zdravilno" vodo studenca Gospodična, saj upokojencem poleg časa vedno primanjkuje tudi zdravja. Nekaj najbolj pogumnih se je peš odpravilo še na Trdinov vrh, vsi pa so se nato zbrali pri Miklavžu. Prijeten kulturni program so pripravila društva upokojencev Žužemberk, Dolenjske Toplice, Gabrje in Škocjan, predsednik območnega združenja Mio Kurpes pa je pohodnikom obljubil, da bodo pohod organizirali tudi v bodoče, društvo Dolenjske Toplice pa je priložnostno izdalo še snopič z deli njihovih upokojencev-literatov “Po Trdinovi poti”. (Foto: J. Može) PRIZNANJA BRALNE ZNAČKE - Kar 396 učencev osnovne šole Sava Kladnika v Sevnici je 18. aprila prejelo priznanja za opravljeno bralno značko. Ob tej priložnosti so v svojo srido povabili pisateljico Janjo Vidmar. Učencem razredne stopnje je pripovedovala zgodo o Čudnem vitezu, osnovnošolci višjih razredov pa so spoznali nekaj njenih “neumnosti”, zagrešenih v najstniških letih. Pisateljica je med mladimi bralci zelo priljubljena, za knjigo Princeska z napako je prejela nagrado za najboljšo knjigo v Sloveniji leta 1998 in v Italiji, med tremi najbolj branimi knjigami pri nas pa je tudi njena Debeluška. 28 osnovnošolcev, ki so bili bralni znački zvesti vseh osem let, so poleg priznanja prejeli še knjižno nagrado: dekleta Debeluško Janje Vidmar, fantje pa Leteče mačke Dima Zupana. (Foto: J. Slukan) PINGPONG V VRTCU - Otroci programa priprave na šolo iz vrtca Najdi-hojca Dobova so ob tekmovanju za športno značko zlati sonček spoznali tudi vrste žog in športe z žogo. Ob pogledu na t.i. ping pong žogico se jim je porodila ideja, da bi igrali namizni tenis. Skupaj so dali dve mizi, ostale pripomočke pa jim je priskbel Branko Vidmar, mentor namiznega tenisa na osnovni šoli. Z malčki je preživel prijetno urico in jim pokazal osnove igre, zaradi velike zagnanosti pa imajo otroci pripomočke za namizni tenis sedaj na voljo ves čas. Najbolj zaslužen za to pridobitev je mali Anže Deržič, ki je tudi glavni “trener” in strpen učitelj. Odločili so se, da bodo pripravili celo pravi turnir. (Foto: M. Stajnko) Upokojeni poštar Janez Irt iz Šmihela pri Novem mestu Preganja dolgčas z izdelavo ličnih košaric in afriških viter JANEZ IRT V SVOJI DELAVNICI - S košaricami, ki jih naredi, bi lahko tekmoval s pravimi Ribničani. (Foto: S. D.) Plete samo za prijatelje if®[]d®[pGsqž® • g®traO[rai]3w®®GB • ©OBDs® • d]®^)3® • g®OTi3KfQDw®®Ga • ©DBte® • d]®[po®3 NARAVA STVARI Kako je dlakava opica postala plešasta Moj znanec, ki ne bi mogel biti bolj plešast, kot je, plešavost že dolgo pojmuje kot znamenje visoko razvite glave. Kolikor manj las, toliko več sapi-ensa, pravi. Ni veliko moških, ki bi slovo las z glave sprejemalo tako ravnodušno. A tisti, ki jim gre do živega, bi se morali zaver dati, da je njihovo trpljenje neznatno v primerjavi z veliko obsežnejšo izgubo dlak, ki jo je utrpela naša vrsta. Nekje v zadnjih petih milijonih let so naši predniki izgubili veliko več kot samo dlake na glavi. Za vse večne čase so izgubili dlake z vsega telesa tako rekoč. Pravim “tako rekoč”, kajti dlak v resnici nismo izgubili, ampak so se samo skrčile. Samo stopala in dlani imamo v resnici gole. Povsod drugod je gostota dlak na površini kože približno enaka kot pri vseh drugih primatih (okrog 5 milijonov dlak na osebek). Pri človeku jih ni videti, ker so posamezni mešički pomanjšani, zaradi česar so dlačice majhne in tanke. Zakaj se nam je to zgodilo? Kakšno možno prilagoditveno prednost smo dobili s tem? Glavna naloga dlake večine sesalcev je, da uravnava telesno toploto. Ni vam treba biti polarni medved, da bi cenili udobje toplega pokrivala. Toda preselite polarnega medveda v tropske kraje in ga vprašajte, kako se počuti. To bi lahko nakazovalo eno možnost: izguba dlake nas je rešila, da se v času posebno toplih obdobij zemeljske zgodovine nismo pregreli. Gola koža daje sesalcu, ki živi v vročem podnebju, dve možni prednosti. Prvič, izguba vrhnje izolacije omogoča toploti, da se bolj brez ovir seli v okolje. Drugič, izguba dlak, še posebej las, lajša znojenje, ki je najboljše hladilno sredstvo. Zadnje bi lahko bilo najpomembneje, meni Robert Fo-ley z Oddelka za biološko antropologijo univerze v Cambridgeu. “V primerjavi z drugimi primati imamo ljudje zelo učinkovit sistem znojenja, in ko govorimo o znojenju, si las pač ne želimo,” pravi. Znoj telo hladi z izhlapevanjem. Lasje, ki vsrkavajo vlago in ji preprečujejo, da bi prišla na površino, lahko znojenje ovirajo. Med sesalci nismo edini, ki smo izgubili dlako, da bi se bolje hladili. Nekateri največji sesalci afriških savan, sloni, nosorogi in povodni konji, so izgubili skoraj vso dlako razen tankega sloja. Toda če je “golota” res tako izvrstna ohlajevalna pridobitev, bi jo človek pričakoval tudi pri drugih sesalcih naše velikosti. Zakaj torej ni golih gepardov, gazel in psov? Odgovor nam ponuja Peter Moores z univerze v Liverpoolu. “Običajno si predstavljamo, da dlaka v telesu ohranja toploto, lahko pa ji tudi preprečuje vdor vanj. Dlaka deluje kot ščit zoper močno sevanje, zato ostrižene ovce prej doživijo vročinski stres kot njihove vol-nate sestre. Toda pregretje je za ljudi manjša težava. Glavna značilnost hlajenja človeškega telesa, zaradi katere je izguba las pravzaprav prednost, je naša dvonoga drža. Človek soncu izpostavlja samo tretjino tiste telesne površine, ki jo izpostavlja enako velik štirinožec. Če bi štirinožnemu človečnjaku vzeli dlako, bi mu s tem zmanjšali sposobnost, da prepreči premočno zvišanje telesne temperature. Če vzamemo lase dvonožnemu človečnjaku, dobimo prednost. To je pojasnilo, zakaj noben drug sesalec naših telesnih mer ni gol: ker ni nobenih drugih dvonožcev. To je tudi razlaga, zakaj imamo vendarle sledove dlak na tistih delih, ki so najbolj ogroženi s sevanjem: na vrhu glave in do neke mere po ramenih. Zaščita glave je še posebej pomembna zato, ker so možgani silno občutljivi za pregretje. (Večina sesalcev je razvila zelo specifične sisteme za hlajenje možganov. Pes, ki nima znojnic, sope. Zato lahko tudi večina sesalcev prenese veliko višjo telesno temperaturo kot ljudje.) Pred nekaj leti je v knjigi Vodna opica avtorica Elaine Morgan umovala o vzporednicah med delfini, kiti in ljudmi in namignila, da bi izguba dlake lahko pomenila, da smo ljudje del svoje zgodovine preživeli v oceanih. Fiziologu dr. Whe-elerju se zdi ta zamisel izvita iz trte. “Velika večina vodnih sesalcev ni le ohranila dlake, ampak jo je celo močno zgostila,” pravi in za primer navaja bobre, tjul-nje in vidre. Voda toploto tako hitro odvaja s telesne površine, da lahko samo zelo vclily sesalci z okroglimi telesi, majhnimi plavutmi in majhno zunanjo površino glede na volumen telesa v vodi zdržijo samo z debe-lim plaščem maščobe in brez krzna kot toplotne izolacije. Naše telo ima glede na volumen zelo veliko površino in se v vodi zelo hitro shladi. Če smo dlako res zgubili zato, da bi se bolje znojili, in če smo na vrhu glave ohranili lase, da bi možgane zavarovali pred neposrednim sončnim sevanjem, kaj bi torej lahko bila evolucijska razlaga za plešavost? Mnogi moški so prepričani, da je plešavost znamenje spolne selekcije. Plešasto teme naj bi kazalo, da si živel dolgo in srečno življenje, tako nekako kot srebrni hrbet samca gorile kaže, da že lep čas tlači zemljo, ali še bolje, upogiba veje, in je vešč v boju za preživetje. Po tej razlagi se ženske odločajo za moške, ki kažejo,moč, potrebno za preživetje, zato bi lahko bila zgodnja plešavost prednost mladih moških, ki bi bili tako videti bolj izkušeni, kot v resnici so. Žal pa je za to videnje prav toliko dokazov kot za kredo mojega znanca “manj las, več sapiensa” - kljub njegovemu bleščečemu primeru. JANEZ PENCA, vir Financial Times Devetletka zdaj teče svoj prvi krog Na 170 osnovnih šolah po vsej Sloveniji se počasi izteka prvo šolsko leto, v katerem so poskusno vpisali šestletnike t’ prvi razred ali pa petošolarje s posebnim programom “spustili ” v sedmi razred nove devetletne šole. Na območju Bele krajine in Posavja je v prvi poskusni krog vključenih okrog 150 učencev. Šoli Globoko (brežiška občina) in Krmelj (sevniška) sta uvedli prvo in tretje triletje devetletke, medtem ko so v Semiču vpisovali po novem samo prvi in v Metliki samo sedmi razred. Kot pravijo v novomeškem Zavodu za šolstvo, so izkušnje večinoma presenetljivo dobre. Strokovnjaki tega zavoda pomagajo pri uvajanju novosti, hkrati pa stalno spremljajo in zaznavajo izkušnje. Da bi bila slika popolnejša, so o tem, kako na ta novi poskus v šolstvu po prvem letu gledajo na šolah, naši novinarji (Pavle Perc, Martin Luzar in Mirjam Bezek-Jakše) spraševali tudi na terenu. Kot je povedal predstojnik Zavoda za šolstvo Ivan Mirt, zdaj za prehod na devetletko pripravljajo novi krog šol, ki bodo po novem začele septembra. Tokrat so vključene šole Artiče, Boštanj, Vinica in Dolenjske Toplice, prva šola na novomeškem območju. Za tretji krog bo izbira znana jeseni, zanj pa se potegujejo še osnovne sole Velika Dolina, Brestanica, Leskovec pri Krškem, Brusnice, OS Center v Novem mestu, Vavta vas in Mokronog. Učitelji in vzgojitelji, ki se vključujejo v program devetletke, morajo opraviti ob delu 210 ur izobraževanja, ki ga organizira Pedagoška fakulteta. Regijski zavodi za šolstvo jim nudijo strokovno podporo pri konkretnem delu. Kot pravi svetovalka za prvo triletje Jožica Čampa, učitelja opremijo z vsem potrebnim, da lahko vstopi v razred: pomagajo pri pripravi učnih načrtov, jim omogočijo, da opazujejo pouk in se pripravljajo na skupno delo z vzgojitelji, pomagajo osvojiti nove programe in cilje šole. V devetletki naj bi se namreč učenci naučili spoznanja uporabiti v praksi, zato uvajajo kotičke za učenje, v razredu se pojavi računalnik ipd. Od kod denar? Kot so ugotovili doslej, so prvošolčki v šoli največ do 12. ure, sedmošolci pa do 14. in ponekod tudi do 15. ure, saj so v urniku zajete tudi interesne dejavnosti in izbirni predmeti, ki so enakovredni obveznim predmetom. V Sloveniji je bilo možnih okrog 60 izbirnih predmetov, učenci in starši pa so izbirali glede na kadrovske možnosti na šoli. Na našem območju so se največkrat odločili za računalništvo, tuji jezik, šport, gledališki klub, prehrano, ples, elektroniko, astronomijo, retoriko, šolsko novinarstvo, vzgojo za medije in obdelavo gradiv. V Zavodu za šolstvo staršem priporočajo, da izberejo predmete, ki otroka veseli in ga razbremenjuje. Šola je dolžna pred začetkom devetletke zagotoviti predpisane Prostorske razmere in opremo, ri tem so jim poleg ministrstva za šolstvo pomagale tudi lokalne skupnosti. Poleg tega so uporabile lastna sredstva, si pomagale s sponzorji in tudi s starši. Ravnatelje finančna plat nove šole močno skrbi. Šole iz prvega kroga ne vedo, kako bo z denarjem v naslednjem letu (npr. za 2. ali 8. razred). Tudi šole iz drugega kroga se bojijo, da bodo deležne manj pozornosti in denarja. Menijo, da bi morala država zagotoviti dodatna namenska sredstva za opremo in učno tehnologijo. Na vključenih šolah so se oblikovali učbeniški skladi. Učbeniki za prvi razred niso zamujali, so pa dragi, ker so delovni učbeniki. Prvošolci puščajo vse potrebščine v šoli, sedmošolci samo ponekod. Vloga domače naloge se namreč v novi šoli spreminja, saj ni tako obsežna in je bolj raziskovalna. Učenci naj bi se v šoli učili in tudi naučili, tako da bo doma manj sedenja pred knjigo. V sedmem gre težje Kot so zaznali v Zavodu za šolstvo, se strokovnjaki in laiki strinjajo, daje prvi razred uspel (tako misli 90 odst. staršev). Pomislekov, da so otroci še premajhni, da bosta vzgojiteljica in učiteljica težko shahali skupaj ipd., ni več. Na splošno pozitivno ocenjujejo tudi 7. razred, vendar je tu kar nekaj pripomb. Predvsem so učenci preobremenjeni in imajo preveč domačih nalog (to so po dveh ali treh mesecih omejili), nejasno so določeni standardi znanj, nekaj je bilo težav z učbeniki, šolska torbica je izjemno težka, v urnikih je preveč lukenj, učitelji pogrešajo več izobraževanja. Učitelji so po novem precej bolj obremenjeni, zato si želijo več znanja, svetovanja in pomoči. Zanimivo je, da so se na šolah, ki so uvedle devetletko, okrepili stiki med starši in šolo, ravnatelj pa vse bolj ponovno postaja tudi pedagoški vodja šole. Tako je danes, po devetih mesecih prvih poskusov uvajanja devetletne šole. Čez tri leta (šolsko leto 2003/2004), ko naj bi devetletka doletela vse slovenske osnovne šole, bo verjetno težje. Takrat vse šole in vsi učitelji ne bodo tako motivirani za novost, kot so v poskusnih šolah, svetovanja ne bo toliko, pa tudi denarja verjetno ne bo niti približno dovolj. Res pa je, da bo precej več izkušenj ter šol in učiteljev, ki bodo svoja spoznanja lahko prenašali na kolege. Tlidi boljši uspeh “Ugotavljamo, da je uvajanje na treh glavnih področjih dela potekalo po načrtih: vsebinska prenova, kije vključevala vse elemente, ki so povezani z učno-vzgojnim delom, trenutna, aktualna problematika, ki je bila povezana s spremembami in spremljava lastnega dela, ki nam je omogočala slediti ciljem, ki smo si jih zastavili. Ker uvajamo program devetletke v 1. in 7. razred, je naš pogled na to tematiko bolj celovit in kompleksen,” pravita dolgoletna ravnateljica Berta Logar in njen naslednik, novi ravnatelj osnovne šole Krmelj prof. Rado Kostrevc. “Uvajanje devetletke v 1. razred je potekalo “mehko”, povsem naravno in za učence nadvse prijetno. Pokazatelji tega so bili aktivnost učencev in staršev ter njihov odnos do učno-vzgoj-nega dela, prav tako pa tudi opažanja vzgojiteljice in učiteljice ob neposrednem delu, ki pravita, da program devetletke postavlja otroka v središče vsega dogajanja. Načelo življenjskosti izvajata ob učenju z izkušnjami, ki jih otrok pridobi sam, v svojem lastnem razvojnem ritmu in v okviru lastnih sposobnosti. Večino novih spoznanj pridobiva skozi skrbno načrtovano didaktično igro v različnih kotičkih. Delo v razredu poteka v frontalni obliki le v času jutranjega dogovora o delu in zaključku dneva, ko pregledajo dosežene cilje in izmenjajo nova spoznanja in izkustva. Prehod v program devetletke na predmetni stopnji je kompleksnejši in zahtevnejši, zato smo ga načrtovali in spremljali še bolj pozorno. Učenci so bili zelo motivirani za delo zaradi novih vsebin, ki jih program ponuja, in modelov poučevanja, ki jih učitelji uvajajo. Posebej so jih pritegnili izbirni predmeti, ki jim omogočajo, da se dokažejo na področjih, kjer so lahko zelo uspešni. To dokazuje tudi učni uspeh, ki se je pri nekaterih učencih izboljšal. Prav tako je tudi fleksibilna diferenciacija omogočila vsem \ TISTI IZ DEVETLETKE - Tile učenci iz šole Globoko se verjetno še dobro spomnijo začetkov devetletke v tukajšnji šoli. Za prvi dan šolskega leta 1999/2000 so v OS Globoko pripravili več praznovanj. V počastitev dogodka je šola med drugim podarila majice učencem ter pogostila šolarje in starše. Po takratnem veselju in napetem pričakovanju zdaj, ob izteku leta, ni razlogov za resnejša razočaranja nad novo šolo. (Foto: M. L.) MODNI KOTI C F. K Spremenimo Ženske, ki poleg svojih gospodinjskih in drugih družinskih opravil hodijo tudi v službo, se vsak dan redno negujejo. Zjutraj gre vse po ustaljenem vrstnem redu. Najprej vstanejo, se stuširajo, se naličijo, uredijo pričesko, se tudi lepo oblečejo in odidejo v službo. Večina gospodinj, ki svoje delo opravlja doma, pa misli, da jim tega ni treba početi. Zato je žal veliko žena, ki hočejo prav s svojo neurejenostjo pokazati svoji družini, kako zelo so zaposlene, kako ne najdejo časa zase, da bi se uredile. Ob koncu mese-% ca za svoje delo ne dobijo plače, prav tako pa tudi ne kakšnih drugih '‘dokazil’’ o svojem delu, zato številne gospodinje želijo pokazati svojo utrujenost z neurejenostjo, nekatere celo z zanemarjenostjo. To je ena največjih napak, ki jih lahko storijo. Ženska se mora negovati zase, za svojega partnerja in za svoje otroke, ne le za druge ljudi. Ženska mora biti urejena ves dan, saj je gospodinjstvo njena služba. Otroci imajo radi urejeno mamico, zavedati pa se moramo tudi, da so naši partnerji čez dan v službi obkroženi z urejenimi sodelavkami. Če jih ob vrnitvi domov pričaka zanemarjena in skuštrana žena v domači halji ali razvlečeni trenirki, jo nehote začno primerjati z drugimi ženskami, ki so njeno nasprotje. Tako se ne smemo čuditi, da je dandanes toliko skakanja čez plot in ločitev, pa naj bo žena še tako dobra gospodinja. Veljalo bi opozoriti, da pregovor naših babic: “Ljubezen grez skozi želodec!" danes ne drži. Zagotovo bo učinek pri dru- žini z našo urejenostjo dosežen, če jo boste pričakale čiste, z urejeno pričesko (rešijo vas lahko že štiri navijalke), rahlo naličene, lepo oblečene (lahko tudi v hlače in primerno bluzo ali tuniko) in nasmejane ter svoje najdražje povabile za lepo pripravljeno mizo. To bo dvignilo tudi vašo samozavest. Saj same veste, da se počutimo povsem drugače, kadar vemo, da smo urejene tudi na mestih, ki niso vidna. Če imamo urejene podplate, nohte, če smo zdepilirane in čiste, se počutimo bolje predvsem zaradi sebe. In to je najvažnejše. JERCA LEGAN učencem, da so lastno znanje razvijali na njim ustreznejši način. Se bolj bomo razvijali skupno načrtovanje in izvajanje , dela, saj smo zaznali prednosti, kijih pri ugotavljanju učenčevih potreb v učno-vzgojnem procesu omogoča timsko delo. Prepričani smo, da tako uspešno razvijamo vrednotenje lastnega znanja in odgovoren odnos do dela učencev, staršev in učiteljev.” Izbira za sprostitev Osnovna šola Globoko je začela v šolskem letu 1999/2000 izvajati program devetletne osnovne šole, in sicer v 1. in 6. oz. novem 7. razredu. Ravnateljica šole Globoko Stanka Preskar je na slovesnosti ob začetku pouka menila, daje šola - tudi on podpori staršev - zaorala ledino, ko se je odločila za uvedbo devetletke. Prepričana je, kot je rekla, da zlasti učitelje na šoli čaka veliko dela. “Če drugi zunaj malega Globokega ne bi mislili; da delamo dobro, ne bi dobili soglasja ministrstva za uvedbo 9-letne šole,” je poudarila. Ravnateljica pravi, da v prvem razredu poteka vse zelo dobro in da je napredek otrok izjemen, ne glede na starost. “Kaže se, da otrok, ki je sposoben, zelo napreduje. Devetletka daje to možnost.”Po njenem mnenju je prednost pouka v prvem razredu ta, da sta v razredu skupaj vzgojiteljica in učiteljica. Vzgojiteljica je zraven tudi v podaljšanem bivanju v šoli. Po besedah Preskarjeve so se otroci dobro znašli tudi pri pouku v 7. razredu. Obveznih izbirnih predmetov so imeli na voljo 17. Izbrali so 4, in sicer gledališki klub, ansambelsko igro, šport za sprostitev in računalniško urejanje besedil. “Učenci se navajajo na samostojno raziskovalno delo, zelo veliko nastopajo pri vseh predmetih in tako uspesno odpravljajo strah pred nastopanjem. Predmetnik je tak, da omogoča tudi dovolj časa za utrjevanje in preverjanje znanja,” pravi Preskarjeva. V šoli v Globokem ugotavljajo, da devetletka pri njih poteka skoraj v celoti tako, kot so priča; kovali. Drugače, kot so mislili sprva, so morali sestaviti urnik, in sicer tako, da so podaljšali bivanje otrok v šoli. Po zakonu o cestnem prometu namreč morajo starši spremljati majhne otro; ke na šolski kombi. Ker torej otroci ne smejo priti zjutraj sami od doma po cesti v kombi in po pouku iz kombija po cesti domov, je šola sestavila urnik tako, da otroke spremljajo starši. V novem šolskem letu bodo v osnovni šoli Globoko 4 oddelki po programu devetletke. Nihče ni jokal V osnovni šoli Semič so lansko jesen začeli z devetletno os; novno šolo v prvem razredu, ki ga obiskuje v matični šoli v dveh oddelkih 37 učencev, v podružnični šoli na Štrekljevcu pa 5 otrok. Kar se tiče prostora, v Semiču z devetletko ni bilo težav, saj sta bili učilnici opremljeni že leto prej, kajti zaradi pomanjkanja prostora v bližnjem vrtcu so imeli malo šolo kar v osnovni šoli. Za devetletko so dokupili le učila. Ravnateljica Silva Jančan prizna, da so ob novici o poskusnem uvajanju devetletke priča- I n>irm<*r morali v šoli kovali nasprotovanje staršev, a ga ni bilo. Seveda so me dodatno organizirati jutranje varstvo, podaljšano bivanje m dodatne prevoze, a je vse steklo zelo dobro. “S starši smo se temeljito pogovorili in vse dileme so bile pravočasno razrešene. Zelo dobro je, da je poleg učiteljice v razredu tudi vzgojiteljica, ki jc že prej imela malo šolo in temeljito pozna delo s šestletniki otroki. Vesela sem, da smo imeli tudi srečo pri izbiri učiteljic in vzgojiteljic, ki so se odlično ujele med seboj in z učenci,” jc zadovoljna ravnateljica. Pred uvedbo devetletke je imel pomisleke le eden od stat; šev, v anketi, ki so jo opravili lanskega decembra, pa jih je nekaj izrazilo bojazen, da so šestletni otroci morda le premladi za v šolo. A to so bili pred; vsem strahovi staršev, kajti otroci so zelo zadovoljni s šolo in učenjem, ki poteka nehote, preko igre. Zanimivo je, da v začetku šolskega leta prav nobeden od njih ni jokal kot pretekla leta, ko se jc med prvo; šolčki vedno našel kdo, ki je vsaj nekaj prvih dni prelival solze. , “Priznati moram, da jc pri uvajanju devetletke vse poteka; lo zelo spontano in še pedagoški delavci smo bili presenečeni, da ni bilo nikakršnih težav,” pravi Jančanova. V teh dneh pa bodo za učence, ki bodo jeseni postali prvošolčki, njihove starše in učitelje pripravili spoznavno popoldne ter s tem bodočim solarčkom prihranili šok ob prvem vstopu v šolo. Zbrala: B. DUŠIC GORNIK TELEVIZIJSKI SPORED lelevizija si pridržuje pravico do morebitnih sprememb sporedov! ČETRTEK, 18. V. Slovenija i MO Tedenski izbor Odmevi 8.30 Mostovi 0.00 Male sive celice 9.50 Zgodbe iz Školjke 10.20 Otroška oddaja 10.40 National Geographic J 1.30 Naravni parki 12.00 Naokoli po Nemčiji ■00 Poročila ‘3.40 Tedenski izbor Intervju 14.30 Zoom 16.30 Poročila [6.45 Enajsta šola {'•20 Lažnivi Kljukec, 3/6 {'•45 Svet čudes, dok. serija [8.10 Zvok, gas.-dok. oddaja {8.45 Risanka 9.00 Kronika 19-30 Dnevnik, vreme, šport 0.00 Tednik ‘[•05 Turistična oddaja ‘{■25 Osmi dan ‘2.00 Odmevi, kultura, šport •55 Opus ‘■>•25 Neznane podobe, dok. serija SLOVENIJA 2 ,00 Vremenska panorama - 9.30 Videospot-nici: • 10.00 Dr. Sommcrfeld, nan. ■ 10.50 Nič svetega, nan. - 11.40 Euronevvs - 13.10 Svet Poroča -13.40 Šport -15.40 Jane Eyre, angl. Olnt -17.30 Po Sloveniji -18.05 Podeželski utrip, nad.-19.00 Nenadoma Susan, nan,-18.30 Vid-sospotnice - 20.05 Na robu, šport, serija - 20.25 Kosilo v parku, 1/15 - 20.50 Akademski komorni orkester - 21.25 Poseben pogled - 23.05 Big and RTV Slovenija - 0.40 Kolesarska dirka k{VNAL a 8.20 Dogodivščine Rokca in Binča, ris. - 9.20 kosalinda, nad. -10.10 Luz Maria, nad. -11.00 oprah show -12.00 Adrenalina -13.30 Princ z Aira, nan. - 14.00 Jake in debeluh, nan. - 15.00 Oprah show -15.55 Ricki Lake -16.50 PMljnda, nad. -17.40 Luz Maria, nad. -18.30 {ant zre v svet, nan. -19.00 Seinfeld, nan. -19.30 ‘palcolm in Eddie, nan. - 20.00 Vrnitev v Hype-{'lon, nan. - 20.50 Slepo zaupanje, film - 22.40 {{aggie, nan. - 23.15 Svilene sence, nan - 0.15 Dannyjeve zvezde -1.15 Odklop pOp TV 6-00 Dobro jutro, Slovenija - 9.30 Tri ženske, {jad. -10.30 Divji angel, nad. -11.25 Za tvojo ljubezen, nad. -12.20 Udarci pravice, nan. -‘3.50 Odvetnikove karte, nan. -14.45 Smeh v 6>ši -16.15 Tri ženske, nad. -17.15 Divji angel, ?ad. -18.15 Labirint strasti, nad. - 19.15 24 ur -‘0.00 TV dober dan - 21.00 Bogovi so padli na l|avo 2, film - 23.00 Prijatelji, nan. - 23.30 fužinski zgled, nan. - 0.25 M.A.S.H., nan. - 9.55 Na zdravje!, nan. pAJBA TV Borzni monitor - 15.00 Živa-magazin -6-00 Kreda, nan. -16.30 Mladi učitelj, nan. -■00 SeaQuest, nan. -18.00 Zvezdne steze, Pan. -19.00 Živa-novice -19.15 William Tell -‘0.10 Zločinec iz knjige, am. film - 22.00 Živa-magazin - 23.00 Mož pravice, nan. - 0.00 Glav-1,1 na vasi, ser. - 0.30 Dragi John, nan. {{AS KANAL "•40 Videostrani - 17.00 Risanka - 18.00 Iz ‘druženja -18.30 Prva pomoč 2 -19.00 Novice '{9.15 Tedenski kulturni pregled - 19.30 24 ur ‘20.00 Kontaktna oddaja - 20.40 Nas poznate? ' ‘1.00 Novice - 21.15 Tedenski kulturni pregled '21.25 Oder občutkov HTV l [■00 Dobro jutro, Hrvaška -10.00 Poročila -10.05 ‘obraževalni program -12.00 Poročila -12.35 Labirint strasti (serija) -14.00 Poročila -14.10 Gospodar nereda (film) -16.00 Naj... -16.30 Tre-JJtek spoznanja -17.00 Hrvaška danes -17.30 M°rjc-18.00 Hrvaška kult. dediščina -18.35 Kolo steče -19.05 Risanka -19.30 Dnevnik, vreme, P°rt - 20.10 Azbestoza (dok. oddaja) - 20.45 Ko as teče ■ 21.35 Pol ure ure kulture - 22.05 Odprto ' 22.55 Poročila - 0.15 Človek iz... (drama) - 2.10 Angelski otrok (drama)-3.55 Glasba HTV 2 {•00 Turistične panorame - 9.10 Labirint stras-“ (serija) - 9.55 Dežela faraonov (film) -11.35 ptaljestvo divjine -12.00 Zvezdni prah -12.30 . °'oyanja (dok. serija) -13.30 Pacific Palisadcs [serija) -14.15 Ncwyorška policija (serija) -■ •00 Praksa (serija) -16.00 Vesti za gluhe in a|lušne -16.05 Cesarstvo divjine -17.00 Deček "“Kriva svet (serija)-17.30 Hugo-18.00 Zgodna vode (dok. serija) -19.00 Panorama županij ' ‘9.30 Dnevnik, vreme, šport - 20.05 Kviz - 20.30 Seinfeld (serija) - 21.00 Urgenca (serija) j 21.50 Izzivi - 22.20 Cantcrburyjska zgodba latama) - 23.30 Umetnine svetovnih muzejev pETEK, 19. V. Slovenija i 8.00 Tedenski izbor Odmevi 8.30 Sledi 9.00 Pravljice iz lutkarskega vozička 9.20 Risanka 9.45 Lažnivi Kljukec, 3/6 9.50 Enajsta šola 10.25 Svet čudes, dok. oddaja 10.50 Zvok, glas.-dok. serija 11.20 Nemška drama, 1/3 {•00 Poročila '2.30 Tedenski izbor Osmi dan 14.00 Neznane podobe, dok. oddaja 15.00 alpski večer, l.del 16.00 Mostovi 16.30 Poročila 16.45 Potujoči škrat 17.05 Vesela hišica, lut. nan. 17.45 resnična resničnost 18.20 Dosežki 18.40 Risanka 19.00 Kronika 19.30 Dnevnik, vreme, šport 20.05 Petka 21.15 Deteljica 21.25 TV Poper 22.05 Odmevi, šport 23.00 Polnočni klub SLOVENIJA 2 8.00 Vremenska panorama - 9,25 Videospot-nice -10.00 Podeželski utrip, nan. -10.50 Na robu, šport, serija - 11.10 Paul Merton vam predstavlja, 1/15 -11.35 Euronevvs -15.05 Gore m ljudje -15.55 Užitek, fr. film -17.30 Po Sloveniji -18.05 Spoznavajmo, dok. serija -19.00 Parada plesa -19.30 Videospotnice - 20.05 Zlata mrzlica, nad. - 21.00 Grace na udaru, am. nan. - 21.25 Dan v maju, film - 23.00 Ulica upanja, nan. - 23.45 Oz, am. nad. KANAL A 8.20 Risanka - 9.20 Rosalinda, pon. -10.10 Luz Maria, nad. -11.00 Oprah shovv -12.00 Atlan-tis -13.30 Princ z Bel Aira, nan. -14.00 Jake in debeluh, nan. -15.00 Oprah shovv -15.55 Ricki Lake -16.50 Rosalinda, nad. -17.40 Luz Maria, nad. -18.30 Fant zre v svet, nan. -19.00 Seinfeld, nan. -19.30 Malcolm in Eddie, nan. - 20.00 Mladoporočenci - 20.30 Zmenkarije - 21.00 Simpatije, nad. - 22.00 Kres ničevosti, film - 0.20 Čarovnice z Blaira, dok. oddaja - 1.20 Dan-nyjeve zvezde POP TV 6.00 Dobro jutro, Slovenija - 9.30 Tri ženske, nad. -10.30 .Divji angel, nad. -11.25 Labirint strasti, nad. -12.20 TV dober dan -13.50 Odvetnikove karte, nan. -14.45 Smeh v hiši -16.15 Tri ženske, nad. -17.15 Divji angel, nad. -18.15 Labirint strasti, nad. - 19.15 24 ur - 20.00 Hla- • den kot led, film - 21.45 Komandosi, nan. - 22.45 Milenium, nan. - 23.45 Sinovi groma, nan. CAJBA TV 9.30 Borzni monitor -15.00 Živa-magazin - 16.00 Kreda, nan. -16.30 Mladi učitelj, nan. - 17.00 SeaOuest, nan. -18.00 Zvezdne steze, nan. -19.00 Živa-novice -19.15 William Tell, nan. - 20.10 Melrose Plače, nan. - 22.00 Živa-magazin - 23.00 Mož pravice, nan. - 0.00 Glavni na vasi, ser. - 0.30 Dragi John, nan. VAŠ KANAL 13.40 Videostrani -17.00 Videotop -17.50 Kulturni pregled -18.20 Kmetijski nasveti -19.00 Novice -19.15 Rezerviran čas - 19.30 24 ur - 20.00 Glasbena oddaja - 21.00 Novice - 21.20 Prva pomoč 2 - 21.35 Motosport mundial HTV 1 7.00 Dobro jutro - 10.00 Poročila - 10.05 Izobraževalni program -12.00 Poročila -12.35 Labirint strasti (serija) -13.55 Poročila -14.10 Revilver (film) -16.00 Televizija oteleviziji - 16.30 Dok. oddaja -17.00 Hrvaška danes-17.30 Turistični magazin -18.00 Mariova potovanja - 18.35 Kolo sreče - 18.55 Risanka - 19.30 Dnevnik, vreme, šport - 20.10 Tedenski pregled - 21.25 Nočna scena (film) - 23.05 Poročila - 23.25 Z odliko (film) - 0.55 Japonci so boljši ljubimci (film) - 2.25 Zgodba z želom (film) - 4.00 Pariz ponoči (film) - 5.30 Glasba - 6.05 Charlotte Sophie Bentinck (nad.) HTV 2 9.05 Labirint strasti (serija) - 9,50 Revolveraški dvoboj (film) -11.50 Česarstvo divjine -12.15 Pol ure kulture -12.45 Zgodba o vodi (dok. serija) - 13.35 Plen (serija) - 14.20 Urgenca (serija) - 15.05 Hišice v cvetju (serija) -15.55 Poročila za gluhe in naglušne -16.00 Koncert klasične glasbe -17.00 Criss cross (serija) -17.30 Hugo -18.00 Briljanteen -19.00 Panorama županij -19.30 Dnevnik - 20.10 Kviz - 20,25 Pravica za vse (serija) - 21.25 Zlati gong - 22.25 Čas je za jazz - 23.20 Umetnine svetovnih muzejev SOBOTA, 20.V. SLOVENIJA 1 8.00 Tedenski izbor Odmevi 8.30 Zgodbe iz školjke 9.00 Radovedni Taček 9.15 Male sive celice 10.05 O princeze Julence, film 11.35-Klapa zahodnega dela, nad. 12.00 Tednik 13.00 Poročila 13.20 Petka 14.30 Shane, am. film 16.30 Poročila 16.45 Fračji dol, 9/23 17.10 Mozartova druščina 17.50 Na vrtu 18.20 Novi raziskovalec, 3/13 18.50 Risanka 19.00 Danes 19.30 Dnevnik, vreme, šport 20.05 Orion 21.35 Zgodba o telesu, dok. serija 22.10 Poročila, šport 1 22.45 Vrtiljak, nan., 1/10 23.15 Hrošči, nan., 16/20 0.05 Norec, am. film SLOVENIJA 2 8.00 Vremenska panorama - 8.50 Videospotnice - 9.25 V telovadnici, nad. - 9.55 Nevarni zaliv, nan. -10.45 Svetnik, nan. -11.35 Jasno in glasno - 13.00 Šport - 15.05 Košarka -16.35 Maraton -17.30 Košarka -18.00 Šport -19.30 Videospotnice - 20.05 Ostala je sama, am. film - 21.40 Nič svetega, nan. - 22.30 Svetnik, nan., 19/43 - 23.20 Sobotna noč -1.20 Srečanje s tujcem, nan., 13/13 KANAL A 8.00 Risanka -10.00 Družinske zadeve, nan. - 10.30 Nora hiša, nan. -11.00 Tomov shovv, nan. -11.30 Mladoporočenci -12.00 Pri zlati opici, nan. -13.00 Kung Fu, nan. -14.00 Morilski pol- jub, film -15.40 Ned in Stacey, nan. -16.10 Divja Amerika, dok. nan. -17.15 Divji svet, nan. - 18.10 Življenjska priložnost, kviz -19.00 Del-laventura, nan. - 20.00 Christinino izgiotje, film - 21.40 Moj varuh, film - 23.45 Proti jugu, film - 1.50 Atlantis POP TV 8.00 Risanke - 9.00 Hroščeborgi, nan. - 9.30 Pri Addamsovih, nan. -10.00 Knjižni molj, nan. - 10.30 Šolski hodniki, nan. -11.00 ^avihanka, nan. -11.30 Knjiga o džungli, nan. -12.00 Sabrina, nan. -12.30 Modna popotovanja -13.00 Formula 1 -14.00 Otroci ne lažejo -14.30 Mis-tralova hči, nad. -15.30 Mala Daniela, nad. - 16.30 Pop’n’roll -17.30 Herkul -18.20 Xena, nan. -19.15 24 ur - 20.00 Ljubezen v cvetju, film - 21.40 Wall Street, film - 22.55 Ninočka, film CAJBA TV 16.00 Nekdanje skrivnosti, film -18.00 Beverly Hills, nad. -19.00 Vse v družini, nan. -19.30 Veronikine skušnjave, nan. - 20.00 Privid zločina, nad. - 21.00 Dosjeji X, nan. - 22.00 Hladne enačbe, film VAŠ KANAL 13.40 Videostrani -17.00 Glasbena oddaja - 17.55 Kako biti zdrav? -19.00 Novice -19.30 24 ur - 20.00 Iz združenja - 20.30 Belokranjski obzornik - 21.00 Novice - 21.15 Od sobote do sobote - 22.15 Videotop HTV 1 7.45 Tv spored - 8.00 Program za otrroke -12.00 Poročila -12.35 olicijska priča (film) -14.20 Hruške in jabolka -15.00 Poročila -15.15 Be-verly Hills (serija) -16.10 Melrose Plače (serija) -17.00 Turbo limač shovv -18.30 Opera Box -19.30 Dnevnik, vreme, šport - 20.10 Zabavni program - 21.00 Mesarjeva žena (film) - 22.35 Poročila - 23.00 Mini serija - 0.30 Filmi HTV 2 8.45 Tv spored - 9.30 Topaz (film) -11.30 Repriza -12.30 Zlati gong -13.25 Briljanteen - 14.15 Film - 15.55 Črno-belo v barvi -18.55 Povabilo -19.30 Dnevnik, vreme, šport - 20.10 Nikita - 21.00 Frasier (serija) - 21.25 Pravi čas - 22.55 Svetovni muzeji NEDELJA, 21.V. SLOVENIJA 1 7.30 Živžav Risanke 9.25 Otroška nadaljevanka 9.50 Ozare 9.55 Orkester slovenske policije 11.00 Svet morij, serija 11.30 Obzorje duha 12.00 Ljudje in zemlja 13.00 Poročila 13.20 Turistična oddaja 13.40 4x4 14.10 TV Poper 14.40 Orion 16.05 Prvi in drugi 16.50 Alpski večer 17.45 Alpe-Donava-Jadran 18.15 Naravni parki 18.45 Risanka 18.50 Žrebanje lota 19.00 Danes 19.05 Zrcalo tedna 19.30 Dnevnik, vreme, šport 20.05 Zoom 21.40 Portret 22.35 Poročila, šport 23.00 Ples SLOVENIJA 2 8.00 Vremenska panorama - 8.05 Videospotnice - 8.40 Noro zaljubljena, nan. - 9.05 Nevarni zaliv, nan. - 9.55 Popolna tujca, nan. -10.25 Zvezde Hollywooda -11.00 Parada plesa -11.30 Pripravljeni - 12.00 Slovenski ljudski plesi - 13.00 Šport; 15.55 Kolesarska dirka; 16.25 Rokomet; 18.00 Nogomet - 19.30 Videospotnice - 20.05 Escape, am. dok. serija - 21.00 Murphy Brovvn, nan. - 21.30Trend - 22.00 Šport v nedeljo - 23.00 Orel je pristal KANAL A 8.00 Risanka -10.00 Družinske zadeve, pon. - 10.30 Nora hiša, nan, -11.00 Tomov show, nan. - 11.30 Zmenkarije -12.00 Nemogoče, nan. - 13.00 Kung Fu, nan. -14.00 Zmagovalec nikoli ne odneha, film -15.50 Klik: Vitezi za volanom; Miza za pet; Polnočna poročila - 19.00 Duh bojevnika, nan. - 20.00 Zgaga, film - 21.40 Stilski izziv - 22.20 Divja vožnja, film POP TV 8.00 Risanke - 9.00 Hroščeborgi, nan. - 9.30 Pri Addamsovih, nan. -10.00 Knjižni molj, nan. - 10.30 Pop’n’Roll, pon. - 11.25 Herkul, nan. - 12.15 Xena, nan. -13.05 Otroci ne lažejo -13.40 Formula 1 -16.00 Mala Daniela, nad. -17.00 Dvojčici, nan. - 17.30 Modna popotovanja - 18.00 Pod srečno zve_zdo - 19.15 24 ur - 20.00 Mafijci, film - 21.55 Športna scena - 22.45 Fun Bali-23.00 Šola golfa CAJBA TV 16.00 Popolno, film -18.00 Beverly Hills, nad. - 19.00 Vse v družini, nan. -19.30 Veronikine skušnjave, nan. - 20.00 Privid zločina, nad. - 21.00 Dosjeji X, nad. - 22.00 Kraljica Margot, film VAŠ KANAL 13.40 Videostrani -17.00 Posnetek dogodka - 18.00 Belokranjski obzornik -19.00 Novice - 19.15 Od sobote do sobote - 19.30 24 ur - 20.00 Naš kraj: Šentjernej - 20.30 Smo dobri gospodarji? - 20.45 Nas poznat#? - 21.00 Novice - 21.15 Od sobote do sobote - 21.20 Kmetijski razgledi - 21.35 Kako biti zdrav? PONEDELJEK, 22.V. SLOVENIJA J 8.00 Tedenski izbor Utrip 8.20 Zrcalo tedna 8.40 4 x4 9.10 Risanka 9.30 Potujoči škrat 9.55 Dogodivščine iz živalskega vrta 10.40 Resnična resničnost 11.15 Dosežki 11.35 Na vrtu 12.00 Novi raziskovalec, serija, 3/13 12.30 Prvi in drugi 13.00 Poročila 13.30 Ljudje in zemlja 14.20 Polnočni klub 15.30 Opus 16.00 Dober dan, Koroška 16.30 Poročila 16.45 Radovedni Taček 17.00 Pleme, nan., 1/26 17.45 Dober večer 18.35 Žrebanje 3 x 3 plus 6 18.45 Risanka 19.00 Kronika 19.30 Dnevnik, vreme, šport 20.05 Klinika pod palmami, nan. 24/24 21.00 Gore in ljudje 22.00 Odmevi, kultura, šport 22.55 Gospodarska panorama SLOVENIJA 2 8.00 Vremenska panorama - 9.20 Videospotnice -9.55 Zlata mrzlica, nad. -10.45 Spoznavajmo, dok. serija -11.35 Trend -12.05 Sobotna noč -14.05 Pripravljeni -14.35 Glasba odrašča, dok. serija -15.25 Kolesarska dirka po Italiji - 17.30 Po Sloveniji -18.05 Snežna reka, nan. - 19.00 Lingo -19.30 Videospotnice - 20.05 Štafeta mladosti - 21.00 Studio City - 23.00 Brane Rončel izza odra - 0.25 Užitek, fr. film KANAL A 8.20 Dogodivščine Rokca in Binča, ris. - 9.20 Rosalinda, pon. -10.10 Luz Maria, film -11.00 Oprah show -12.00 Dannyjcve zvezde - 13.30 Princ z Bel Aira, nan. -14.00 Jake in debeluh, nan. -15.00 Oprah show -15.55 Ricki Lake, pogovorna oddaja -16.50 Rosalinda, nad. - 17.40 Luz Maria, nad. -18.30 Stilski izziv -19.00 Seinfeld, nan. -19.30 Malcolm in Eddie, nan. - 20.00 Zvezdna vrata, nad. - 21.00 Odvečna prtljaga, film - 22.40 Maggie, nan. - 23.10 Svilene sence, nan. - 0.10 Dannyjcve zvezde POP TV 6.00 Dobro jutro, Slovenija - 9.30 Tri ženske, pon. -10.30 Divji angel, nad. -11.25 Labirint strasti, nad. -12.20 Športna scena -13.50 Odvetnikove karte, nan. -14.45 Smeh v hiši -16.15 Tri ženske, nad. -17.15 Divji angel, nad. -18.15 Labirint strasti, nad. - 19.15 24 ur - 20.00 Lepo je hiti milijonar, kviz - 21.00 Palomino, film - 22.45 Prijatelji, nan. - 23.15 Družinski zgled, nan. - 0.00 M.A.S.H., nan. ^0.30 Na zdravje!, CAJBA TV 9.30 Borzni monitor - 15.00 Živa-magazin - 16.00 Kreda, nan. -16.30 Mladi učitelj, nan. - 17.00 SeaOuest, nan. -18.00 Zvezdne steze, nan. - 19.00 Živa-novice -19.15 William Tell, nan. - 20.10 Živahna četrt, film - 22.00 Živa-magazin - 23.00 Mož pravice, nan. - 0.00 Glavni na vasi, ser. - 0.30 Dragi John, nan. VAŠ KANAL 13.40 Videostrani -17.00 Posnetek dogodka - 18.00 Rezerviran čas -19.00 Novice - 19.30 24 ur - 20.00 Pokličite župana - 20.45 Nas poznate? - 21.00 Novice - 21.20 Naš kraj, ponov. - 21.45 Brez šminke TOREK, 25.V. SLOVENIJA 1 8.00 Tedenski izbor Odmevi 8.30 Mostovi 9.00 Japonske pravljice 9.15 Radovedni Taček 9.30 Živahni svet, risana nan. 9.55 Najlepše počitnice, nad. 10.45 Dober večer 11.35 Zgodba o telesu, dok. serija 12.05 Klinika pod palmami, nan. 13.00 Poročila 13.45 Aliča, kult. magazin 14.10 Gore in ljudje 15.00 Gospodarska panorama 16.00 Prisluhnimo tišini 16.30 Poročila 16.45 Sprehodi v naravo 17.00 Kako rada imam šolo, nan., 20/26 17.15 Moja žival in jaz, nan., 20/26 17.45 Besede 18.45 Risanka 19.00 Kronika 19.30 Dnevnik, vreme, šport 20.05 Razkošje, nan. 21.00 Aktualne teme 22.00 Odmevi, šport 22.55 trgovina, drama SLOVENIJA 2 9.15 Videospotnice - 9.50 Snežna reka, nan. - 10.30 Štafeta mladosti -11.25 shanc, am. film - 13.25 Studio City -15.25 Kolesarska dirka po Italiji -17.30 Po Sloveniji -18.05 Gimnazija strtih src, nad. -19.00 Noro zaljubljena, nan. - 19.30 Videospotnice - 20.05 Otroci proti velikanu, dok. oddaja - 21.00 Svet poroča - 21.30 Temno srce, ang. film - 23.30 matthevv Bournc KANAL A 8.20 Risanka - 9.20 Rosalinda, nad. -10.10 Luz Maria, nad. -11.00 Oprah show -12.00 Atlantis - 13.30 Princ z Bel Aira, nan. -14.00 Jake in debeluh, nan. -15.00 Oprah show -15.55 Ricki Lake, pogovorna oddaja -16.50 Rosalinda, nad. -17.40 Luz Maria, nad. -18.30 Fant zre v svet, nan. - 19.00 Seinfeld, nan. - 19.30 Malcolm in Eddie, nan. - 20.00 V mreži, film - 21.30 Nizki udarci, nad. - 22.20 Maggie, nan. - 23.00 Svilene sence, nan. - 0.00 Dannyjeve zvezde -1.00 Odklop POP TV 6.00 Dobro jutro, Slovenija - 9.30 Tri ženske nad. -10.30 Divji angel, nad. -11.25 Labirint strasti, nad. -12.20 Lepo je biti milijonar, kviz -13.50 Diagnoza: umor, nan. -14.45 Jesse, nan. -15.15 Zakon v L.A., nan. -16.15 Tri ženske, nad. - 17.15 Divji angel, nad. - 18.15 Labirint strasti, nad. - 19.15 24 ur - 20.00 Črno in modro, film - 21.45 Urgenca, nan. - 22.35 Prijatelji, nan. - 23.15 Nevarna srca, nan. - 0.00 M.A.S.H., nan. - 0.30 Na zdravje!, nan. CAJBA TV 9.30 Borzni monitor - 15.00 Živa-magazin - 16.00 Kreda, nan. -16.30 Mladi učitelj, nan. - 17.00 SeaOuest, nan. -18.00 Zvezdne steze, nan. -19.00 Živa-novice -19.15 William Tell, nan. - 20.10 Izvršilna moč, film - 22.00 Živa-magazin - 23.00 Mož pravice, nan. - 0.00 Glavni na vasi, ser. - 0.30 Dragi John, nan. VAŠ KANAL 13.40 Videostrani -16.45 Risanka -18.00 Brez šminke - 18.30 Šport - 19.00 Novice - 19.15 Rezerviran čas -19.30 24 ur - 20.00 Maurice, film - 21.35 Novice - 22.00 Pokličite župana, pon. SREDA, 24.V. SLOVENIJA 1 8.00 Tedenski izbor Odmevi 8.30 Dober dan Koroška 9.00 Risanke 10.05 Kako rada imam šolo, nan., 20/26 10.20 Moja žival in jaz, nan., 20/26 10.30 Besede 11.30 Obzorje duha 12.05 Razkošje, nad. 13.00 Poročila 13.40 Potepinska princesa, film 15.10 Aktualne teme 16.00 Mostovi 16.30 Poročila , 16.45 Pod klobukom 17.45 National geographic, ser., 2/13 18.45 Risanka 19.00 Kronika 19.30 Dnevnik, vreme, šport 20.05 Sedmi pečat, film 22.00 Odmevi, kultura, šport 23.00 Zvočnost slovenskih pokrajin 23.20 Simfiniki RTV SLOVENIJA 2 8.00 Vremenska panorama - 9.25 Videospotnice -10.00 Gimnazija strtih src, nad., 4/13 -10.40 Pisma iz Perzije, film -12.05 Otroci proti velikanu, dok. oddaja -13.40 Joči, ljubljena dežela, am. film -15.25 Kolesarska dirka -17.30 Po Sloveniji -18.05 Dr. Sommerfeld, nan. -19.00 Šef, nan., 3/6 -19.30 Videospotnice - 20.00 Nogomet - 0.00 V Frostovem slogu, ang. nan., 6/8 KANAL A 8.20 Risanka - 9.20 Rosalinda, nad. -10.10 Luz Maria, nad. -11.00 Oprah shovv -12.00 Dan-nyjeve zvezde -13.30 Princ z Bel Aira, nan. - 14.00 Jake in debeluh, nan. -15.00 Oprah shovv -15.55 Ricki Lake, pogovorna oddaja -16.50 Rosalinda, nad. -17.40 Luz Maria, nad. -18.30 Fant zre v svet, nan. -19.00 Seinfeld, nan. -19.30 Malcolm in Eddie, nan. - 20.00 Življenjska priložnost, kviz - 21.00 Providcnce, nan. - 22.00 Meduza, nan. - 22.50 Maggie, nan. - 23.20 Svilene sence, nan. - 0.20 Dannyjeve zvezde POP TV 6.00 Dobro jutro, Slovenija - 9.30 Tri ženske, nad. -10.30 Divji angel, nad. -11.25 Labirint strasti, nad. -12.20 Pod srečno zvezdo -13.50 Diagnoza: umor, nan. -14.45 Jesse, nan. -15.15 Zakon v L.A., nan. -16.15 Tri ženske, nan. - 17.15 Divji angel, nad. -18.15 Labirint strasti, nad. - 19.15 24 ur- 20.00 Pred nočjo, film - 21.45 Udarci pravice, nan. - 22.35 Prijatelji, nan. - 23.15 Nevarna srca, nan. - 0.00 M.A.S.H., nan. - 0.30 Na zdravje! nan. CAJBA TV 9.30 Borzni monitor - 15.00 Živa-magazin - 16.00 Kreda, nan. -16.30 Mladi učitelj, nan. - 17.00 SeaOuest, nan. -18.00 Zvezdna vrata, nan. -19.00 Živa-novice -19.15 William Tell, nan. - 20.10 Popoln svet, film - 22.30 Živa-magazin - 23.30 Mož pravice, nan. - 0.30 Glavni na vasi, ser. -1.00 Dragi John, nan. VAŠ KANAL 13.40 Videostrani -16.30 Maurice, film -18.30 Smo dobri gospodarji? - 19.00 Novice - 19.30 24 ur - 20.00 Prva pomoč - 20.30 Rezerviran čas - 20.45 Nas poznate? - 21.00 Novice - 21.15 Studio Omega - 21.45 Vesele tačke likali NAGRADE V KRŠKO, URŠNA SELA IN VODICE Žreb je izmed reševalcev 18. nagradne križanke izbral Elko Kotar iz Krškega, Mileno Župevec z Uršnih sel in Anko Borovnik z Vodic. Rotarjevi je pripadla denarna nagrada, Župevčeva in Borovni-kova pa bosta za nagrado prejeli knjigo. Nagrajenkam čestitamo. Rešite današnjo križanko in jo pošljite najkasneje do 29. maja na naslov: Dolenjski list, Germova ulica 4, p.p. 212, 8001 Novo mesto, s pripisom “križanka 20”. OVojnico brez poštne znamke lahko oddate v nabiralnik pri vhodu v stavbo uredništva v Novem mestu. REŠITEV 18. KRIŽANKE Pravilna rešitev 18. nagradne križanke sc brano, v vodoravnih vrsticah, glasi: STRATEG, TREMOLO, ROKOMET, BAJUK, Gl, ENAP, LAK, SKAT, NEBINA, VODOMEREC, IVANA, ALEJA, TIM, KOTOMER, ENIJ, POTEZA, KATO, ARARAT. NAGRADNA KRIŽANKA 20 DOLENJSKI UST DOLENJSKI UST NEPOTREBNA PORABA KDOR OPRAVLJA OBRT ŠKOTSKA RODOVNA SKUPNOST MEJNA VREDNOST ENKA KDOR LOVI KAČE J I POLOŽAJ TELESA (KO SE KOLENA DOTIKAJO TAL) OKROGLINA MANJŠI TRAM TRAJNA RASTLINA (S PLAZEČO KORENIKO) • > • AVTOR: JOŽE UDIR KAR POKRIVA OGRODJE LADJE, LETALA SREDNJE- VEŠKA OSNOVNA ŠOLA OBLAJST (LAT. ISATIS) NORDIJSKI MITOLOŠKI BOG MORJA HIMALAJSKI KOZEL SL. MESTO SEV. OD LJUBLJANE UMRLI ESTONSKI ESTRADNI PEVEC (GEORGU) NRAVO- SLOVJE PREMIKAJOČI SE ZRAK DOLGOREPA POLJSKA PTICA ZVIJAČA MESTECE SZ OD ZADRA FRITZ ULLMANN GL.MESTO ITALIJE (ORIG.) TANKA KOŽICA BRITANSKI OTOK V IRSKEM MORJU ČAS, KO PREHAJA . DAN V NOČ IRSKA REP. ARMADA BOLEZEN ZARADI POMANJKANJA VITAMINOV NAŠE MOŠKO IME STAROPERZ. DUH ZLA PSEVDONIM FR. PISATELJA GARY ROMAINA (EMILE) NAMEN Prepoved oglasov za zaposlovanje in delo na črno Zakon se v celoti začne uporabljati maja 2001 LJUBLJANA - Pred tednom dni so začela veljati določbe 6., 19. in 20. člena Zakona o preprečevanju dela in zaposlovanja na črno, ki se bo v celoti začel uporabljati šele čez eno leto. Od preteklega četrtka je tako v Sloveniji prepovedano naročanje in objavljanje oglasov za delo na črno v časopisih, revijah, po radiu, televiziji in drugih elektronskih medijih ali posredovanje in objavljanje reklamnih sporočil na drug način, ki je dostopen javnosti. Naročnik oglasa mora ob naročilu predložiti podatke o firmi, sedežu in odgovorni osebi ali o naročniku in stalnem prebivališču, sicer oglaševalska organizacija oglasa ne sme objaviti. Oglaševalska organizacija mora podatke na zahtevo posredovati nadzornim organom. Predvidene denarne kazni za reklamiranje dela in zaposlovanja na črno so od 300.000 do 3 milijone tolarjev oz. od 50.000 do 300.000 tolarjev (za Cosameznika ali odgovorno ose-o). V prekršku so osebe, ki zaposlijo delavca na črno, ki omogočijo delo na črno ali sklenejo pogodbo s pravno osebo, za katero vedo, da dela na črno. Zaposlovanje na črno je tudi, če delodajalec ne sklene pogodbe o delu v skladu s predpisi. Zakon predvideva tudi izjeme (npr. sosedska pomoč, nujna dela ipd.). AMERIŠKA ODLIKOVANJA V KOČEVJE KOČEVJE - Pred prvomajskimi prazniki je iz Amerike prišla vest o ponovnih uspehih fotografov fotografskega društva Grča iz Kočevja. Darko Mikulič in Stanko Lavrič sta na razstavah pod ameriškim pokroviteljstvom osvojila drugostopenjski fotografski naziv v kategoriji Narava. Ameriška fotografska zveza po-dcluje omenjeni naziv članom te ogranizacije za izjemen prispevek k popularizaciji naravoslovne fotografije in sodelovanje na številnih razstavah z najmanj 36 deli. V kočevskem društvu so sedaj štirje fotografi, edini v Sloveniji, ki se ponašajo z ameriškimi fotografskimi nazivi. Sicer pa so v Kočevju v tamkajšnjem Likovnem salonu 25. aprila odprli razstavo gorenjskega naravoslovnega fotografa Marka Pogačnika z naslovom “V tišini gora”. Razstavo avtorja iz Hrušice pri Jesenicah, ki jo je omogočilo fotografsko društvo Grča ob pomoči občine Kočevje, je bila tako med mladimi kot tudi med starejšimi toplo sprejeta. Kostelski rižni SROBOTNIK,BREZ OZNAK -Vsa naselja ob novi obkolpski cesti od Petrine do Mirtovičev imajo table z oznakami kraja, le Srobotnik je še nima. Prav bi bilo, da bi to naselje, ki ima od nedavnega spet eno stalno prebivalko (hiš in vikendar-jev pa je več), dobi na odcepu ceste do vasi kažipot z napisom SROBOTNIK (Srbotnik ali Srebotnik). STO PEŠČEV PO GRAJSKI POTI - Nedavnega pohoda po Kostelski grajski pešpoti seje udeležilo nad 100 pohodnikov, največ z območja Dolenjske in Ljubljane, nekaj pa tudi s Hrvaške in drugih slovenskih krajev. Vreme je bilo lepo, da je bil pohod po 16 km dolgi poti pri- jeten. OSAMOSVOJITVENI MOSTOVI IN ČOLNI - Na območju Kostela sta dva viseča mostova preko Kolpe (Slavski Laz, Srobotnik), na območju Osilnice pa še viseči most v Grintovcu. Te mostove so uporabljali nekdaj domači pešci, kolesarji in mopedisti, mostova v Slavskem Lazu in Grintovcu pa celo traktoristi in avtomobilisti. Za njihovo vzdrževanje so pred osamosvojitvijo skrbeli domačini z obeh bregov Kolpe, po osamosvojitvi pa jih nihče več ne vzdržuje, ker sta za posege na meji pristojni obe državi in ne več le vaščani z obeh bregov Kolpe. Krajani z obeh bregov zdaj kritizirajo “oblast”, ki z nevzdr-ževanjem mostov podira, namesto da bi gradila mostove med ljudmi oziroma sosedi z obeh bregov državne meje. Podobno bo potrebno urediti tudi “promet” z lesenimi čolni na Kolpi, saj so do osamosvojitve ljudje z obeh bregov prosto prehajali oziroma veslali preko Kolpe, zdaj pa ne smejo več. Posebno je to neprijetno za vaščane na hrvaškem bregu (naprimerobeh La-manih Drag itd.), ki po svojem, hrvaškem, bregu Kolpe nimajo dostopa do svoje države in so prisiljeni zakonito ali nezakonito prečkati Kolpo oziroma državno mejo, če hočejo do trgovin, pošt, avtobusov itd. BOŠTANJČANKE OBISKALE OSTARELE BOŠTANJ - Članice boštanjske krajevne organizacije Rdečega križa so med prazniki obiskale 31 starejših krajanov, ki so potrebni nege in pomoči v domovih na Im-poljci, v Loki in Sevnici. Nekateri med njimi se še vedno potrudijo pri delu v njihovih delavnicah. Koliko je vloženega dela v prtičkih, jopicah ali košaricah, ki jih spletajo in prepletajo z okorelimi, skrivljenimi prsti! Boštanjčanke so razveselile svoje krajane še z nekaj dobrotami. Nekateri so bolj, drugi manj zadovoljni, češ “saj smo v redu, samo nismo doma”. Premalo se zavedamo, koliko je vredno življenje, ki ga živimo s svojimi! Občina Žužemberk pripravlja prodajo naslednjih nepremičnin: • porušena poslovna stavba s komunalno ureditvijo in funkcionalnim zemljiščem na pare. št. 246 in pare. št. 556/10, v k.o. Brezova Reber • stanovanjska hiša Dvor 19 s komunalno opremo na pare. št. 10/1 v k.o. Dvor • porušena stanovanjska stavba s komunalno opremo in stavbno funkcionalnim zemljiščem na pare. št. 1743/ 4 v k.o. Sela pri Hinjah Zainteresirani kupci občinskega premoženja naj v svojih ponudbah navedejo: - osebni podatki zainteresiranega kupca, - nepremičnino, za katero vlagajo ponudbo, - namen uporabe, - ceno in način plačila. Ponudbe naj bodo oddane v zaprti ovojnici do 25. maja 2000, do 12. ure, na naslov: Občina Žužemberk, Grajski trg 33, 8360 Žužemberk, s pripisom: “Nakup občinskega premoženja”. Dodatne informacije dobite pri direktorju občinske uprave Vladimirju Kostevcu, tel. 07/38-85-184. Komisija bo do 30. maja ocenila resnost ponudb in poročilo posredovala županu občine. Prednost pri izbiri bodo imeli zainteresirani kupci, ki so se pripravljeni držati razvojnih smernic občine in tudi sodelovati z Občino Žužemberk. O prodaji navedenih nepremičnin bo odločil Občinski svet Občine Žužemberk. ŠTUDENTJE POZOR!!! Imate problem kje stanovati In se učiti? Želite živeti študentsko življenje, kot ga živijo v Ameriki? Želite urejeno In komfortno sobo? V študentski hiši ANGELA v centru Ljubljane z dobrimi prometnimi povezavami, prodamo študentske sobe z vsem komfortom ter s souporabo kuhinje, kopalnice in sanitarij. Vse informacije: ABA, d.o.o. Kersnikova 6/2 Tel.: 061/133-11-46; 132-91-38 Fax: 061/132-90-06 E-mall: info aba.si PRODAMO! V centru Črnomlja prodamo stanovanjsko hišo s trgovinskim lokalom. Ga je pokopala kultura? Težko bi se sprijaznil z dejstvom, da metliški župan namerno pozablja na mednarodne poletne kulturne prireditve Pridi zvečer na grad. Verjetno gre samo za raztresenost, ki je posledica (pre)zaposle-nosti. Že v dveh razgovorih v oddajah Vašega kanala je gospod Dragovan zelo skopo govoril o dvomesečnem poletnem kulturnem dogajanju na grajskem dvorišču. Veliko več besedje porabil za Vinsko vigred, kar ni nič narobe, saj gre navsezadnje za največjo vinarsko kulturno-zabavno prireditev na sončni strani Gorjancev. Bil pa bi seveda neprijetno razočaran, če bi se pokazalo za res, da se Dragovan izogiba govoriti o kulturi na grajskem dvorišču, ker se širijo po mestu nad Bojico govorice, da je bil prejšnji župan, pomislite, preveč naklonjen kulturnikom in kulturi. Kvazianalitiki celo trdijo, da je bivši župan pogorel na volitvah tudi zaradi svoje privrženosti kulturi. To je lahko dober štos vse do tedaj, dokler je to le izmišljotina brez kakršne koli resnične osnove. Če pa je v čvekanju le kanček resnice, je zadeva hudo resna in žalostna hkrati. Zasluži si zvrhano merico prezira. TONI GASPER1Č Projekt ZID združuje narode Ttidi Svet Evrope o (rimskem) zidu - Projekt začeli uresničevati tudi na območju občine Velike Lašče VELIKE LAŠČE - Včeraj so učenci osnovne šole Primoža Trubarja iz Velikih Lašč in učenci osnovne šole Preserje začeli markirati in urejevati poti ob rimskem zidu, ki je v poznoantičnem obdobju varoval rimski imperij pred vpadom barbarskih plemen. Projekt “Zid” je prispevek v letu varstva kulturne in naravne dediščine, ki ga pripravlja Svet Evrope pod imenom “Evropa, skupna dediščina”. Zid je segal od Avstrije preko Slovenije in Italije do Hrvaške, kjer se je zaključil na območju današnje Reke. V okviru tega projekta so ob sotočju rek Iške in Zale označili geometrijsko točko stičišča občin Iga, Cerknice, Velikih Lašč in Brezovice, preko oz. ob katerih je zid potekal in so njegovi ostanki delno vidni še danes. Pomembnejši cilj projekta je povezovanje in sodelovanje vseh slovenskih šol, društev in občin, ki jih je zid povezoval, da bi prispevale vse svoje dosežke in zanimivosti iz naravne in kulturne dediščine, s katerimi bi seznanili širšo javnost in predstavili te manj znane kraje turistom. Hkrati si bodo prizadevali za varovanje narave ter za sodelovanje narodov in držav ob ne- SOPOTNICA UMRLA GMAJNA PRI KRŠKEM - Na hitri cesti št. 1 izven naselja Gmajna se je 14. maja zgodila huda prometna nesreča. 69-letncmu E. G. iz Novega mesta z osebnim avtom je izsilil prednost 46-letni bosanski voznik motornega vozila s polpriklopnikom. Voznik osebnega avta je začel močno zavirati, vendar je kljub temu zadel v polpriklopnik. V nesreči je sopotnica v avtu, 67-letna A. G., na kraju nesreče umrla, voznik in drugi sopotnik, 26-letni M. G., pa se hudo poškodovana zdravita v novomeški bolnišnici. Tovornjakar po trčenju ni ustavil, temveč je peljal naprej proti Ljubljani, kjer so ga izsledili. Zoper njega bo podana kazenska ovadba. PREDAVANJE O NEDOVOLJENIH DROGAH NOVO MESTO - V okviru razstave o drogah Dolenjski muzej vabi v torek, 23. maja, ob 19. uri v predavalnico muzeja na predavanje o nedovoljenih drogah. Predaval bo vodja Centra za preprečevanje in zdravljenje odvisnih od nedovoljenih drog Novo mesto Damijan Gazvoda, dr. med. MOTORIST NA TRAVNIK ŠMARJETA - Zaradi vožnje z neprilagojeno hitrostjo je 8. maja ob 21. uri 16-letnega voznika kolesa z motorjem Š. P. iz Gorenje vasi pri Šmar-‘eti zaneslo s ceste izven naselja marjeta. Prevrnil se je in pristal na travniku. Š. P. se hudo poškodovan zdravi v novomeški bolnišnici. ZAHVALA Bolečine si prestal, zdaj boš v grobu mirno spal, a v srcih naših boš ostal. V 43. letu starosti nas je zapustil dragi mož, ati, brat in stric JANEZ LOKAR iz Češryevka pri TVebiyem Iskreno se zahvaljujemo sorodnikom, prijateljem, vaščanom in znancem za izrečeno sožalje, darovano cvetje, sveče in vsem, ki so pokojnika v tako velikem številu pospremili na njegovi zadnji poti. Posebna zahvala kolektivom Trimo Trebnje in Novoteks tkanina Novo mesto,_ŠC Novo mesto in sošolcem z razredničarko 6. d razreda OŠ Trebnje. Hvala g. kaplanu, pevskemu zboru, trobentaču, govorniku in pogrebni službi Oklešen. Žalujoči: žena Slavka, sin Aleš, hčerka Mojca, bratje, sestri in ostalo sorodstvo ZAHVALA V 86. letu nas je zapustila draga mama, stara mama, tašča, sestra, teta in svakinja ANGELCA SENICAR iz Kosove ulice 3, Novo mesto Iskreno se zahvaljujemo sorodnikom, sosedonv, prijateljem in znancem za ustne in pisne izraze sožalja, darovano cvetje, sveče in spremstvo do njenega zadnjega doma. Hvala kolektivu SSGT-ja Novo mesto, Labodu, g. proštu Jožefu Lapu za lepo opravljen obred, pevcem za zapete žalostinke, g. Brcarju za zaigrano Tišino in pogrebni službi Komunala. Vsem še enkrat iskrena hvala! Žalujoči: hčerki Mira in Meta z družinama kdunjem rimskem zidu. Uresničevanje načrta vodi projektna skupina Zid, v kateri so Manfred De-terding (Velike Lašče), Goranka Kreačič (Preserje), mag. Milan Podlogar (Zavod za gozdove Slovenije), Igor Selan (Preserje) in Edi Zgonc (Velike Lašče). B. ŽAGAR OTVORITEV CENTRA CHEMO LJUBLJANA - TOM COM-COMMERCE, Alples in Prevc so v sredo, 17. maja, v ljubl janskem BTC-ju odprli center Chemo, novo trgovino s pohištvom in sedežnimi garniturami. Po besedah direktorjev Alojza Glihe, Dušana Skerbiša, Franca Zupanca in Božidarja Prevca je njihov cilj približati slovenskemu kupcu program višjega kakovostnega razreda. PRED OBELEŽJEM STIČIŠČ ŠTIRIH OBČIN - Od leve proti desni: Edi Zgonc, Janez Peterlin, Lado Kovačič, Julij Brodnik, Manfred Deterding, Milan Podlogar in Igor Selan. ZAHVALA V 73. letu je sklenil svojo življenjsko pot naš JOŽE GJUREKOVIČ z Dol. Prekope 21 a Zahvaljujemo se vsem, ki ste nam kakorkoli pomagali, pokojnika obiskali, nam izrazili sožalje, darovali toliko lepega cvetja in sveč ter ga v tako velikem številu pospremili na zadnji poti. Posebno zahvalo smo dolžni domačim gasilcem in lovcem LD Orehovica za vzorno organiziran pogreb, govornikom ing. Pustoslemšku, ing. Zagorcu in Tonetu Jakšetu ter rogistu Dragu Kranjcu za napoved zadnje brakade. Iskrena hvala pevcem Kostanjeviškega okteta, pogrebni službi Oklešen in vsem, ki ste nam stali ob strani. Vsi njegovi ZAHVALA Nepričakovano in mnogo prezgodaj nas je v 36. letu zapustil naš dragi brat, nečak, bratranec in stric DUŠAN GROBLAR Gornja Paka 6, Črnomelj Ob boleči izgubi se iskreno zahvaljujemo vsem, ki so nam stali ob strani in nam pomagali v težkih trenutkih. Posebna zahvala govornikom za poslovilne besede, g. župniku za lepo opravljen cerkveni obred ter PGD Petrova vas. Zahvala tudi sosedom, prijateljem in znancem, ki so mu darovali sveče in cvetje ter ga pospremili na njegovi zadnji poti. Žalujoči: vsi njegovi ZAHVALA Ne jokajte ob mojem grobu, le tiho k meni pristopite in večni mir mi zaželite. V 65. letu starosti nas je zapustila draga žena, mama in stara mama ANTONIJA SELAN roj. Frlan Gor. Prekopa 12 Iskreno se zahvaljujemo sorodnikom, prijateljem, sosedom za vso pomoč in darovano cvetje in sveče. Hvala g. župniku za lepo opravljen obred. Še posebej se zahvaljujemo kolektivom Novi Gorjanci, Tiskarna Novo mesto in Intel servis. Vsem še enkrat iskrena hvala! Žalujoči: vsi njeni Umrla je Tončka Rešeta Neizprosna usoda je pretrgala življenje plemenite Slovenke lončke Rešeta v trenutku, ko smo se že Pripravljali, da ji bomo čestitali za njen stoti rojstni dan in ji izrazili Priznanje za vse, kar je dobrega storila na svoji truda polni, a bogati in častni življenjski poti. Ko so nacistični okupatorji jeseni leta 1941 začeli splošno preselje-yanje Slovencev iz Posavja v Šlezi-J°> je Tončka skupaj z materjo in dvema sinovoma pobegnila čez niejo na ozemlje pod italijansko zasedbo. Kot begunka v težavnih razmerah vojne je takoj spoznala, daje odločen odpor tujim zavojevalnem edina pot rešitve za slovenski narod. S svojima mladoletnima sinovoma se je vključila v osvobodilno gibanje in postala ugledna akti-vistka OF. Ob nastanku prvega osvobojenega ozemlja na Dolenjskem v letu 1942 je bila izvoljena v krajevni odbor OF za Kršinji Vrh, delovala pa je tudi na širšem območ-iu rajonskih odborov za Škocjan in Sniarjeto v novomeškem okrožju. . Jeseni leta 1943, ko se je sesul ■hdijanski fašizem in je Italija polobla orožje, so bile po vsem osvobojenem ozemlju Slovenije, od Kolpe do Soče, volitve v Zbor odposlancev slovenskega naroda. Tončka Rešeta Je bila izvoljena kot odposlanka za Staro vas in Kršinji Vrh in je sodelovala na zgodovinskem zasedanju Zbora odposlancev v Kočevju I. do oktobra leta 1943. Znano je, da je to zasedanje sprejelo zgodovinske sklepe o priključitvi Slovenskega Primorja, o uzakonitvi slovenske republike in izvolitvi njenih najvišjih Organov, prvega slovenskega par-lamenta in začasne vlade. Kmalu z<*tem, sredi oktobra, je bila Tončka 'udi med delegatkami na prvem kongresu slovenske protifašistične ženske zveze v osvobojenem Dobrniču, na katerem so slovenske žene in matere nastopile kot enakopravne državljanke, ki so si to pravico zaslužile s svojim ogromnim prispevkom boju za osvoboditev slovenskega naroda. Tdnčka, ta tiha in skromna mati, a požrtvovalna delavka za narodno stvar, si je pridobila ugled v vsem takratnem novomeškem okrožju, ki je zajemalo celo Dolenjsko. Postala je članica novomeškega okrožnega odbora Slovenske protifašistične ženske zveze in okrožnega odbora OF, jeseni leta 1944 pa je bila izvoljena za članico okrožnega Narodnoosvobodilnega odbora Novo mesto in njegovega izvršnega odbora. Le-ta je deloval še po osvoboditvi, do ukinitve okrožij, v jeseni leta 1946. V tem izvršnem odboru je bila poročevalka za socialno politiko in se je z vsem srcem posvečala delovanju v korist otrok, vojnih sirot, beguncev in povratnikov, ki so se vračali na opustošene domove in pogorišča. Že med vojno ji je izrazil priznanje za njeno hrabro in požrtvovalno delo Glavni štab slovenske narodnoosvobodilne vojske, ki ji je na konferenci žena v Črnomlju podelil znak hrabrosti. . Po ukinitvi novomeškega okrožja se je vrnila v svoj domači kraj. Še vedno je delovala v množičnih organizacijah, ki so imele pomembno vlogo tudi pri obnovi in napredku podeželja. Ža svoje družbeno delovanje je leta 1969 prejela visoko jugoslovansko odlikovanje, red zaslug za narod s srebrnim vencem. Pred sedmimi leti, na proslavi 50. obletnice Kočevskega zbora, smo Tončko Rešeta pozdravili kot najstarejšo še živečo odposlanko. BOGDAN OSOLNIK DO KONCA AVGUSTA ASFALT DO ZABUKOVJA ZABUKOVJE NAD SEVNICO - Sevniški župan Kristijan Janc se je z odgovornim direktorjem za investicije pri novomeškem Cestnem podjetju Gregorjem Jakličem v prisotnosti nadzornega organa in predsednika sveta KS Janeza Podlesnika pogovarjal o rokih in pogojih pri rekonstrukciji in asfaltiranju 2.069 m dolge ceste Dol-Zabukovje ter o izvedbi finega planuma in o asfaltiranju ceste Zabukovje-Pokojnik v dolžini 900 m ter Zabukovje-Laše v dolžini 1.600 m. Dela bodo dokončali do konca avgusta letos. Dogovorili so se tudi o načinu plačila skoraj 49 milijonov tolarjev vrednih del. ZAHVALA Življenjsko pot je končal ALOJZ BOBIČ Ruhna vas 9 Od njega smo se poslovili 9.5.2000. Hvala vsem, ki ste z nami sočustvovali. Vsi njegovi OSMRTNICA Sporočamo žalostno vest, da je umrl naš upokojenec ANTON VIDIC samostojni elektromonter nudzorništva Novo mesto Vestnega in prizadevnega delavca bomo ohranili v lepem in trajnem spominu. PE ELEKTRO NOVO MESTO ZAHVALA Nekje v njem je bol bila, a zamahnil je z roko, (eš zmogel bom - močnejši sem, pa vendar ni bilo tako. V 64. letu nas je prezgodaj zapustil dragi mož, oče, stari oče, brat in stric IVAN OKLEŠČEN Vaška cesta 81, Uršna sela Iskreno se zahvaljujemo sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem za vso pomoč, ustne in pisne izraze sožalja, darovano cvetje, sveče in za sv. maše. Hvala gospodu župniku za lepo opravljen obred, govornici Mojci Zupančič za poslovilne besede in PGD Uršna sela, Dobindol in Stranska vas. Hvala tudi delavcem podjetja Kovinar, pevskemu zboru iz Šmihela, trobentaču za Tišino in pogrebni službi Oklešen. Vsem še enkrat hvala, ker ste ga v tako velikem številu pospremili na zadnji poti. Žalujoči: njegovi najdražji bodoči lesarji? . Prostore novolesovega podjetja ip so pred kratkim obiskali otroci iz vrtca Gumbek iz Dolenjskih Toplic. Skupinica, ki se imetje Polžki, je bila navdušena nad “0gastvom lesa in izdelki, ki jih ^delujejo tudi njihove mamice in pčki. Veliko novega o lesu pa jim Je na svojsten način povedal inž. Janez Vrščaj. Otroci so se zahva-T podjetju tudi z razstavo likov-"th izdelkov, ki je bila izobešena v jedilnici podjetja. Ukinili nekdanja smetišča I* nekaterih vasi odvoz °dpadkov še ni možen KOSTEL - Pred leti, ko z ob-n'očja Kostela še niso odvažali °opadkov, je takratna krajevna skupnost za posamezne vasi dolo-C|'a, kje vaščani lahko oziroma "Tirajo odlagati odpadke. Zdaj ?9padke enkrat na teden odvaža-l°! zato nekdanja smetišča ukinejo in urejajo. Občina Kostel in 'uristično športno društvo se Prizadevata, da bodo nekdanja Slbetišča čimprej primerno ureje-da ne bodo kazila okolja in °grožala vode. Na vseh nekdanjih odlagališčih odpadkov bodo post-®v'li tudi table, ki bodo prepovedovale odlaganje odpadkov. Se vedno pa ni možno odvažati "dpadkov iz nekaterih vasi kot so K"jšele, Vimolj, Zapuže, Podane, Suhor, vsi trije Potoki itd. Za te vasi je potrebno prej uredi-jj 'ako cesto, da bo po njej možen "pstop s kamioni Komunale. Ob-C|aa in turistično društvo si bosta Prizadevala, da bo čimprej urejen redni odvoz tudi iz teh vasi. J.P. ZAHVALA Ob boleči izgubi naše drage mame, babice in prababice ANTONIJE REŠETA z Novega Grada pri Radečah Iskrena hvala vsem, ki ste pokojno v tako velikem številu pospremili na njeni zadnji poti, ji darovali cvetje, sveče in izrazili sožalje. Še posebej se zahvaljujemo govornikom za poslovilne besede, praporščakom, ZB NOV iz Ševnice in Radeč, pevcem za zapete žalostinke in godbenikom. Vsi njeni ZAHVALA Kako bo lepo, mi spati pod blagoslovljeno zemljo! Srce mirovalo bo, roke počile... prav nič ne bojim se globoke gomile. Kako bo lepo, ko splavala duša bo r sveto nebo, kot kapljica v morje vtopila v Boga se, uživala srečo pri Njem na vse čase... (Marija Jelen Brenčič) V 89. letu starosti je Gospodar življenja poklical našo drago ženo, mamo, babico, prababico in taščo ANO BREGAR iz Tomažje vasi Zahvaljujemo, se vsem sorodnikom, prijateljem in znancem, ki so z nami delili bolečino, pokojni mami darovali cvetje, sveče in za sv. maše, vsem, ki so nam kakorkoli pomagali in našo mamo spremili na zadnji poti. Zahvala tudi g. župniku za vse dobro, kar je storil v zadnjem obdobju maminega življenja, in za lepo opravljen pogreb. Žalujoči: mož Franc, sinova Franci in Janez z družinama, hčerke Branka, Martina in Anica z družinami, vnuki in pravnuki ZAHVALA V 87. letu nas je zapustila naša draga mama, stara mama, prababica, sestra, teta in tašča TEREZIJA KOŽAR roj. Voljč TFdinova ul. 3 a, Novo niesto Od nje smo se poslovili 12. maja 2000. Hvala vsem, ki ste z nami sočustvovali. Vsi njeni ZAHVALA V 90. letu nas je zapustila naša mama, tašča, teta, babica in prababica TEREZIJA JUNC z Gor. Mokrega Polja Ob smrti naše mame se iskreno zahvaljujemo sorodnikom, sosedom in znancem za izrečeno sožalje, podarjeno cvetje, sveče, sv. maše in številno spremstvo na zadnji poti. Posebna zahvala g. župniku za opravljen obred in besede slovesa, Šentjernejskemu oktetu za zapete žalostinke ter pogrebni službi Oklešen. Vsem iskrena hvala! Žalujoči: vsi njeni ZAHVALA V 77. letu nas je zapustila draga KAROLINA HROVAT roj. Stopar Drganja sela 3 Iskreno se zahvaljujemo vserr), ki ste nam v težkih trenutkih pomagali in nam stali ob strani, pokojni darovali cvetje, sveče in jo v tako velikem številu pospremili na zadnji poti. Zahvala gospodu župniku za lepo opravljen obred, pogrebni službi Oklešen, pevcem in V. Avsenik za ganljive besede slovesa. Vsem še enkrat hvala! Vsi njeni ZAHVALA V 65. letu starosti nas je zapustil mož, oče in stari oče DRAGO OZIMEK Lukovek 13 Ob boleči izgubi se vsem, ki ste nam kakorkoli stali ob strani in nam lajšali težke trenutke, iskreno zahvaljujemo. Še posebna zahvala vaščanom Lukovka, Odrge in vinogradnikom Zavrha. Vsem in vsakemu posebej še enkrat iskrena hvala. Vsi njegovi f ZAHVALA V 77. letu starosti nas je nepričakovano zapustila draga babica, sestra, teta in tašča MARIJA PETAROS roj. Penca z Jedinščice 44, Novo niesto Hvala vsem, ki ste z nami sočustvovali in nam pomagali v najtežjih trenutkih. Vsi njeni DOLENJSKI LIST 121 'V [M fl [Ml /h TEDENSKI KOLEDAR - KINO - BELA TEHNIKA - ČESTITKE - ELEKTRONIKA - KMETIJSKI STROJI - KUPIM - MOTORNA VOZILA - OBVESTILA - EjZttA UNJ U IMJZnA POHIŠTVO - POSEST - PREKLICI - PRODAM - RAZNO - SLUŽBO DOBI - SLUŽBO IŠČE - STANOVANJA - ZAHVALE - ŽENITNE PONUDBE - ŽIVALI TA Ti tedenski Četrtek, 18, maja - Erik Petek, 19. maja - Ivo Sobota, 20, maja - Bernard Nedelja, 21. maja - Feliks Ponedeljek, 22. maja - Milan Torek, 23. maja - Željko Sreda, 24. maja - Suzana LUNINE MENE 18. maja ob 9.35 - ščip Mmamm f kino BREŽICE: Od 19. do 21.5. (ob 18.30) komedija Mišek Stuart. Od 19. do 22.5. (ob 20.30) drama Nebeška vaba. 23.5. (ob 20. uri) Človečnost. 24.5. (ob 20.30) drama Hurikan. ČRNOMELJ: 19. in 20.5. (ob 20.30) drama Prebujena vest. 21.5. (ob 18.30 in 20.30) ljubezenski film Seksualne čvekarije. DOBREPOLJE: 20.5. (ob 16. uri in 20.30) slovenski film Nepopisan list. 21.5. (ob 15. uri in 20.30) akcijski film Prebujena vest. GROSUPLJE: 19.5. (ob 18. uri) slovenski film Nepopisan list. 19.5. (ob 20. uri) akcijski film Prebujena vest. IVANČNA GORICA: 18.5. (ob 18. uri) slovenski film Nepopisan list. 18.5. (ob 20. uri) akcijski film Prebujena vest. KOČEVJE: 22.5. (ob 19. uri) akcijski film Prebujena vest. KRŠKO: 18.5. (ob 19. uri) kriminalni film Nadarjeni g. Ripley. 19. in 20.5. (ob 20. uri) in 21.5. (ob 18. uri) drama Resnična zgodba. 23. in 24.5. (ob 19. uri) drama Fantje ne jočejo. METLIKA: 19.5. (ob 20.30) ljubezenski film Seksualne čvekarije. 21.5. (ob 20.30) drama Prebujena vest. NOVO MESTO: Od 18. do 24.5. (ob 18.30 in 20.45) vojni film Trije kralji. RIBNICA: 20.5. (ob 22. uri) akcijski film Prebujena vest. 21.5. (ob 17. uri) slovenski film Nepopisan list. VELIKE LAŠČE: 20.5. (ob 20. uri) akcijski film Prebujena vest. film % SVETI I)!M, drama (Holy Smoke, ZDA, 1999, 110 minut, režija: Jane Campion) Najprej nekaj podatkov za boljšo orientacijo. Sveti dim je tretji film "svetovnega” formata avstralske režiserke Jane Campion. Leta 1990 je na beneškem festivalu močno presenetila z Angelom za mojo mizo, presunljivo zgodbo po resničnem življenju novozelandske pisateljice Janet Frame, ki je bila s svojo zamaknjenostjo, nežnostjo in bujno rdečelaso afro grivo že kot otrok nekoliko drugačna, zaradi tudi dejansko blage shizofrenije pa jo je skrajno konzervativno kmečko okolje hitro označilo kot noro. Pobudo je nato prevzel državni zdrav-stveno-socialni sistem, jo osem let pošiljal iz norišnice v norišnico, kjer so jo 200-krat elektrošokirali in ji skoraj opravil lobotomijo, ona pa je hotela samo mir, v katerem bi lahko pisala. Grozljivi duševni triler o nemoči posameznika, da se uspešno postavi zoper sistem, ki brezobzirno in kruto deluje po svojih pravilih, se dogaja na kontrastnem ozadju večno zimzelenega novozelandskega podeželja. Jane Campion je čez noč postala ljubljenka kritikov in svetovne "umetniške" filmske scene. Tri leta zatem je udarila drugič, tokrat po zaslugi prvega uspeha že z močno zvezdniško zasedbo. V Klavirju, ki je 1993 v Cannesu prejel zlato palmo za najboljši film, so igrali Harvey Keitel, Holy Hunter in Sam Neill. Temne, nasilne in z zelo prvinskimi strastmi nabite zgodbe o nemi Skoti nji, ki (nekje) v 19. stoletju z devetletno hčerko in klavirjem kot predmet poročne pogodbe pripotuje na Novo Zelandijo, se verjetno še dobro spomnite. In zdaj še Sveti dim. Žal moral bom priznati, da toliko pleteničim iz gole zadrege. Popolnoma drugače kot pri prvem in drugem filmu režiserke Campion-ove mi Sveti dim ni sedel na dušo niti kam drugam. Drama sicer ni slaba, vendar tudi nič kaj izjemna. Gre za tisti dvomov polni občutek, ko si rečeš, okej, saj je film dober, vendar meni ni všeč in pika. Titanikova bejba Kate Winslet igra Avstralko Ruth, dekle iz predmestja z zgovornim imenom Sans Souci (francosko “brez skrbi"), ki na potovanju v Indiji doživi razsvetljenje in zapade kultu karizmatičnega Babe. Punca noče več domov, vrne se šele, ko pride ponjo mama, in sredi umazanih tesnih ulic New Delhija doživi hud astmatičen napad, doma pa naj bi itak umiral njen oče. Zaskrbljena družina kakšnih petih bratov, samih klenih zdravorazumskih mehanikov in enega geja, vmes angažira ameriškega izterjevalca duhov in verskih blaznosti, kuvbojca Har-veyja Keitla (spet on) s kavbojskim imenom P. J. Waters. Njuna tridnevna seansa se hitro sprevrže v navaden spolni akt, med katerim se vlogi zamenjata. Ona postane še močnejša, on, z vsemi svojimi citati in poznavanjem svetovnih religij se razsuje kot hiša iz kart. • Film je bil označen kot najškan-daloznejše delo provokativne Avstralke, na lanskih evropskih festivalih je naletel tudi na skoraj soglasen izvrsten kritiški odziv. Osebno pa pogrešam marsikaj. Recimo: več kot pet minut za pojasnitev Ruthine domnevne verske blaznosti, ki se ne zdi nič kaj hudo blazna, in jasnejšo opredelitev, koga predstavlja Keitel, ki mu resda ustreza veliko vlog, prav vse pa tudi ne. Je navaden mazač, ki mastno kasira naivnim obupancem ali dejansko profi s kavbojskim imidžem? TOMAŽ BRATOŽ KOMUNALA Novo mesto, d.o.o. SEKTOR ZA RAZVOJ IN INVESTICIJE Podbevškova 12, 8000 Novo mesto Obveščamo cenjene stranke in poslovne partnerje, da se je Sektor za razvoj in investicije preselili iz dosedanje lokacije na Muzejski ulici 5 v novo upravno stavbo na Podbevškovi ulici 12, Novo mesto (Cikava), telefon n.c. 39-32-450. Izdajatelj: Dolenjski list Novo mesto, d.o.o. Direktor: Drago Rustja Uredništvo: Jožica Dorniž (odgovorna urednica), Andrej Bartelj, Mirjam Bezek-Jakše, Breda Dušič Gornik, Tanja Jakše Gazvoda, Mojca Leskovšek-Svete, Martin Luzar, Milan Markelj, Lidija Murn, Pavel Perc in Igor Vidmar Izhaja ob četrtkih. Cena izvoda 220 tolarjev; naročnina za 26 izvodov v 1. polletju 5.460 tolarjev, za upokojence 4.914 tolarjev, za pravne osebe 10.920 tolarjev; za tujino letno 70 evrov oz. druga valuta v tej vrednosti. V ceni izvoda oz. naročnini je upoštevan 8-odst. DDV. Naročila in pisne odpovedi sprejemamo samo s prvo številko v mesecu. Oglasi: Cena 1 cm v stolpcu za oglas (in mali oglas pravnih oseb) 2.900 tolarjev (v barvi 3.100 tolarjev), na prvi ali zadnji strani 5.800 tolarjev (v barvi 6.200 tolarjev); za razpis 3.500 tolarjev. V ceni oglasa oz. razpisa ni upoštevan 19-odst. DDV. Mali oglas do deset besed 1.900 tolarjev, vsaka nadaljnja beseda 190 tolarjev. V ceni malega oglasa je upoštevan 19-odst. DDV. Žiro račun pri Agenciji za plačilni promet v Novem mestu: 52100-601-59881. Transakcijski račun pri Dolenjski banki, d.d., Novo mesto: 970-7100-4405/9. Naslov: Dolenjski list, 8000 Novo mesto, Germova ulica 4, p.p. 212. Telefoni: uprava 07/39 30 500, odgovorna urednica 39 30 528, propagandna služba 39 30 514, naročniška služba 39 30 508 in 39 30 510, mali oglasi in osmrtnice 39 30 512, računovodstvo 39 30 504 in 39 30 506. Telefaks: 07/ 39 30 540. Elektronska pošta: info@dol-list.si Internet http://www.dol-list.si Nenaročenih rokopisov, fotografij in disket ne vračamo. Računalniški prelom in filmi: Dolenjski list Novo mesto, d.o.o. ^Tisk: DELO-TČR, d.d., Ljubljana, Dunajska 5.______________________________ 1 Male oglase sprejemamo tudi na telefonsko številko 07/39 30 512 Izven delovnega časa lahko mali oglas oddate na avtomatski telefonski odzivnik. Osmrtnice in zahvale sprejemamo tudi po pošti in na faks številko 07/39 30 540 OTROŠKI VOZIČEK Peg, kombiniran, zložljiv, prodam, (07)30-219-20. 1400 ČESTITKE NAŠEMU DRAGEMU ANTONU PAV-LINU z Ratcža iskreno čestitamo za 60. RAZNO rojstni dan. Vsi, ki ga imamo radi! 1414 GRADITELJI, POZOR! Izdelujemo strojne KMETIJSKI STROJI estrihe in strojne omete po ugodnih cenah! B (041)642-762. ' 1294 KOSILNICO in molzni stroj Virovitica prodam.tr (041)913-825. 1397 TRAKTOR FENDT prodam. B (07)30-49-327 ali (041)730-166. 1407 PUHAI.NIK SIP, z noži na traktorski pogon, , malo rabljen, prodam. B (0608)59-124. TRAKTOR ZETOR 4320, 62 KM, skoraj nov, prodam 15 % ceneje. B (041)216-921. KUPIM ODKUPUJEM stare omare, mize, stole, komode in drobne predmete, stare cca 100 let. tr (041)696-263 ali (068)45-800. 1141 MOTORNA VOZILA OPEL VECTRO 2.0 i, letnik 1993, vsa oprema, prodam ali menjam in scuter Italjct race, 50 ccm, letnik 1997, lepo ohranjen, prodam. tT (041)628-851. 1049 GOLF D, letnik 1984, S paket, registriran do 23.7., prodam. B (041)500-309. 1387 VW POLO 55, styling oprema, letnik 8/95, zelen, prodam. O (0609)633-163. 1416 PASSAT 1.8 CL, letnik 1991, registriran do 15.4.01, prodani. B (041)859-744 ali (068) 78-098. 1424 OPEL KADETT 1.4 i, letnik 1991, rdeč, radio, novi amortizerji, diski, sklopka, akumulator, prodam. B (040)440-640 ali (068)78-655. 1431 ROLETARSTVO BAYER Bayer Aleksander, s.p., Stopiče 37 a 068/ SO 210 040/ 202 SOS DELNICE VIZIJE, Krke, vseh ostalih skladov ter podjetij lahko prodate preko borznoposredniške hiše v Mercator centru Novo mesto. Po želji gotovina takoj za vse PID-c. W (068)39-30-262. 1293 ZDRAVLJENJE z bioenergijo reiki ter kri-staloterapijo, iniciacijc v reiki, tečaji magije in vedeževanja, regresija, ogled v prihodnost in vedeževanje, pomoč pri partnerskih odnosih. B Ajda, rt (061)133-93-36 ali (061) 141-25-95. 1316 OPAŽ in ladijski pod, smrekov, z dostavo, prodam. B (063)451-082. 1329 V IZOLI, Jagodje, oddam apartma v predsezoni. B (066)64-14-085. 1393 V SKRBNO in prijetno varstvo, 3 km iz Trebnjega, v hiši z vrtom in igrali, sprejmem otroke vseh starosti. B (068)44-783. 1399 V UMAGU, 150 in od morja, oddamo julija in avgusta apartma za 6 do 8 oseb. B (041)634-134. 1404 SLUŽBO DOBI DEKLE dobi honorarno zaposlitev za delo v strežbi v bistroju AS na Otočcu. B 041/730-151 POSEST ENONADSTROPNO brunarico s kmetijskim zemljiščem v Dolenjcih pri Adlešičih prodam za 5.000.000 SIT. W (061)553-734, od 14. do 18. uro. 1386 Stanovanjsko-vikend hišo v IV. gradbeni fazi z urejenim vrtom v Šmarjeških Toplicah nujno prodam; 041/626-167, 041/762-188. Zaposlimo KOMERCIALISTA na terenu za območje Dolenjske za prodajo tekstilnih izdelkov v gostinskih obratih in frizerskih salonih. Informacije: 01/412-45-70. Prošnje; MI-PO CONSULT, Zvezdarska 4, Ljubljana. VIKEND zidanico z vinogradom, 350 trt, voda, elektrika, telefon, asfalt, lepa lokacija, Armeško pri Brestanici prodam. TT (0609) 611-252. 1388 BUČERCA, Krško, prodam starejši sadovnjak, primeren za vinograd, vikend, 3000 m3. ■ET (041)227-737. 1392 ZIDAN VIKEND z vinogradom, 1(0) trt, na parceli 3700 m2, Trščina blizu Mokronoga, prodam za 4.000.000 SIT. TT (041)264-705. V SREDIŠČU Šmarjeških Toplic, na urejeni, sončni lokaciji prodam stanovanjsko hišo, 267 m2 stanovanjske površine, vseljivo takoj. Mrva r, TT (041)924-501. 1429 DELAVCA iz Posavja z znanjem varjenja za montažo izpušnih cevi zaposlimo. TP (041) 617-700. 1218 V NOVOODPRTEM lokalu v Dolenjskih Toplicah zaposlimo natakarico z izkušnjami. TT (068)664-070 ali (041 )396-202. 1390 Zaposlimo AVTOMEHANIKA s prakso za servisiranje in vzdrževanje vozil MERCEDES-BENZ. MILAN ŠTANGELJ, s.p. Volčičeva 8, 8000 Novo mesto PRODAM SMREKOVO OBLOGO, ladijski pod, širine 5, 7, 9 in 11 cm, debeline 13. 16 in 20 mm, brune, okrasne zaključne letve, prodam. Možna dostava. Družinska vas, B (1)68)73-587. 901 TR1SISTEMSKE ZVOČNIKE bas reflex, za hi-fi, 2 x 150 W, prodam. B (041)685-835. SOBNI FITNES z več funkcijami in mešalec za beton prodam, B (068)347-082. 1402 VILIČAR LITOSTROJ, 3.5 t, letnik 1981, hidravlični volan, lepo ohranjen, ugodno prodam. tP (041) 634-134. 1405 VEČJO KOLIČINO vina in žganja prodam. B (068)79-854. 1417 KOŠNJO na Glinku pri Mirni prodam. B (068)499-077. 1391 V TREBNJEM zaposlimo 2 delavca, stara do 40 let, v slikopleskarski dejavnosti. Zaželjen izpit B kategorije. B (031)632-017. ŠOFERJA na mednarodni špediciji Nemčija - Anglija takoj zaposlimo. B (041)676-115. KUHARJA (-ico) zaposlimo za nedoločan čas. Gostilna pri Francki, Mirna. B (041) 720-050. 1410 KUHARICO za peko pic zaposlimo. Picerija Šentpeter, Otočec, B (041)630-213. 1411 REDNO ali honorarno zaposlim dekle v strežbi. Tomi bar, Šegova, Novo mesto, B (041)621-890. 1413 DEKLE za strežbo redno zaposlim. B (068)85-623. 1420 PRODAIALCA zaposlimo v maloprodajaloi v Novem mestu. Pisne prijave na naslov: M & MT, d.o.o., Otočec ob Krki, Skalna ul. 23, 8222 Otočec. 1421 KUHARJA zaposlimo. B (041)671-335. SUZUKI AVTO prodaja vozil mehanika kleparstvo ličarstvo Avtomehanika Jurij Murn, s.p. Resslova 4, Novo mesto 0 068/24-791 Krediti na položnice ali odlog plačila! 50 % zdaj, 50 % čez dve leti! GRAND VITARA 1.6, 3 V že od 2,999.000 SIT! Količina vozil omejena! VEČ KV ELEKTROINŠTALATERJEV -monterjev, IV. in V. stopnja, dobi delo. Pisne prijave pošljilc na naslov: Bojan Šeničar, s.p., Drska 69, Novo mesto, B (041)638-597. DOBER ZASLUŽEK ponujamo z obdelavo, predstavitvijo in prodajo priporočljivih likovnih propomočkov po šolah, vrtcih, zavodih. Pivnik, d.o.o., Maribor, B (062) 250-17-83. NATAKARICO zaposlimo v Šentjerneju. B (041)647-179,zvečer. 1428 KUHARJA in natakarico z izkušnjami zaposlimo v gostilni v Novem mestu. Delo je izmensko, nedelje proste. B (0609)619-014. STANOVANJA MAMICA v stiski z dvema otrokoma, 11 in 6 let, išče garsonjero za 3 do 4 mesece. B (041)963-516. 1389 V NOVEM MESTU, na Šegovi, prodam trisobno stanovanje, 73 m!, drugo nadstropje, obnovljeno. B (041)622-531. 1406 DVOSOBNO STANOVANJE, 53 m/ na Ul. Slavka Gruma 3 a prodam. B (068)30-27-823. V LJUBLJANI oddam študentki ali paru opremljeno sobo s souporabo kuhinje in kopalnice. B (068)323-104. 1427 GARSONJERO v Šegovi ul., prvo nadstropje, prodam. TT (041)70-39-39. 1432 0/cevl7' S 068/324-377 ZENITNE PONUDBE NAJ POLETJE združi najine poti. Bodi nežna in iskrena, stara do 50 let, ljubiteljica narave in cvetja. Spoznati te želi moški, 50/ 170/78, s SŠI. Šifra: Pridi, čakam te. 1396 V ŽENITNI POSREDOVALNICI Sreča v Novem mestu vas pričakuje veliko število žensk in moških za resno zvezo. ® (07)33-26-033 ali (031)570-403. 1422 ŽIVALI VEČ OVAC iz rodovniškega tropa prodam. B(068)43-980. • 1401 VALILNICA GUNJILAC s Senovega sprejema naročila za enodnevne in večje piščance. D (0608)71-375. 39 6 TEDNOV stare pasje mladiče manjše rasti podarim. B (041 >726-713. 1403 SPREJEMAMO NAROČILA za kilogramske bele piščance ter rjave in grahaste jarkice in purane. Martin Mctciko, Hudo Brezje 16, Studenec, B (0608)89-038. 166 MLADE NESNICE, hisex, rjave in grahaste, pred nesnostjo, opravljena vsa cepljenja, prodajamo po ugodni ceni. Naročila zbirajo: Jože Zupančič, Otovec, Črnomelj, B (068) 52-806, Gostilna Krulc, Mostec, Dobova, tf (0608)67-587, in Dušan Sajevec, Vavta vas 9, 0(068)84-111. 985 KRAVO SIMENTALKO, drugič brejo 9 mesecev, in bikca frizijca ugodno prodam. ® (068)45-592. ■ 1409 RJAVE in grahaste jarkice pred nesnostjo in v nesnosti prodajamo, zbiramo pa naročila za bele. Vrtačič, Pristavica, B (1)68)71-28-71 ali (031)712-995. 1418 Na sejmu “Vse za stanovanje” prvič tudi Karntner Sparkasse V Kranju se bo od danes pa do nedelje, 21. maja, predstavila ena izmed prvih tujih bank, ki je pred devetimi leti z ustanovitvijo predstavništva v Ljubljani pričela delovati na slovenskem trgu. Na sejmu “Vse za stanovanje” bodo svetovalci banke orisali celoten servis ter predstavili načine pridobivanja ustreznih dokumentacij pri nakupu, gradnji in adaptaciji nepremičnin. Pri Karntner Sparkasse deluje celoten servis zelo enostavno. Svetovalec pride tja, kjer ste vi, torej kjerkoli v Sloveniji. S pomočjo tehnološko visoko razvite računalniške opreme izdela ponudbo pri vas doma, vam svetuje o najrazličnejših odprtih vprašanjih glede pridobivanja ustrezne dokumentacije, ki je potrebna ob nakupu, gradnji ali adaptaciji. Občani pridobivajo pri omenjeni banki posojila za nakup, gradnjo in bivanje, za opremo, ter adaptacijo hiš in stanovanj. Prednosti kreditiranja so osebno svetovanje strokovnih sodelavcev na domu, izdelava računa stroškov gospodinjstva, izračun stroškov gradnje in izdelava celotnega finančnega načrta v času obdelave zahtevka. Za mala in srednja podjetja pridobivajo pri Karntner Sparkasse investicijska posojila, posojila za obratna sredstva, garancije in jamstva. Njihov servis vam poleg strokovnega svetovanja nudi izdelavo koncepta celotnega financiranja, izračun ekonomske upravičenosti investicije, z roki usklajeno financiranje in bilančno analizo. Na stojnici Karntner Sparkasse nam bodo torej predstavili bančni servis, ki odkriva številne prednosti in nič ne škodi, če bomo povprašali, kako jih najbolje izkoristiti. DEŽURNE TRGOVINE V soboto, 20. maja, bodo odprte naslednje prodajalne živil: • Novo mesto: od 8, do 20, ure: Mercator Center od 7. do 19. ure: Blagovnica Žabja vas od 7. do 20. ure: Vita, trgovina Darja, Ljubljanska od 7, do 20. ure: market Saša, K Roku od 7, do 21. ure: trgovina Tina, Šegova ulica od 7,30 do 13, ure: trgovina Brin, Trdinova ulica od 7, ure do 19.30: mlečni diskont Vita, Šmihel od 8. do 21, ure: trgovina Žepek, Ragovska od 7, ure do 14.30: market Maja, Bučna vas od 7. do 19. ure: trgovina Cekar v BTC, Bučna vas od 7. do 20. ure: samopostrežba Azalea, Brusnice od 8. do 17. ure: trgovina Brcar, Smolenja vas od 7.30 do 13. ure: trgovina Pod lipo, Smolenja vas od 8. do 13. ure: trgovina Dule, Smolenja vas od 8, do 20. ure: market Perko, Šentpeter od 7. do 20. ure: trgovina Marks, Vavta vas od 6.30 do 17. ure: market Malka, Mestne njive od 6.30 do 17. ure: pekarna Malka Žužemberk, prodajalna Kandija • Brežice: do 13. ure: Market • Uršna sela: od 6. do 16. ure: Urška • Šentjernej: od 7. do 17. ure: Samopostrežba Šentjernej od 7. do 18. ure: trgovina Klas, Šmarje pri Šentjerneju od 7, do 18. ure: trgovina Na Gorici, Gor. Vrhpolje V nedeljo, 21. maja, bodo odprte naslednje prodajalne živil: • Novo mesto: od 8. do 12, ure: Mercator Center Cikava od 3. do II. ure: Samopostrežba Glavni trg, Market Smrečnikova, Samopostrežba Mačkovec, Market Ljubljanska, Markel Ragovska, Market Drska, Samopostrežba Šmihel, Nakupovalni center Slavka Gruma od 7. do 13. ure: Vita, trgovina Darja, Ljubljanska od 8, do 13. ure: market Saša, K Roku od 7, do 21, ure: trgovina Tina, Šegova ulica od 8.30 do 12. ure: trgovina Brin, Trdinova ulica od 7. ure do 19,30: mlečni diskont Vita, Šmihel od 8, do 19. ure: trgovina Žepek, Ragovska od 8. do 11, ure: market Maja, Bučna vas od 8, do 12, ure: trgovina Cekar v BTC, Bučna vas od 8. do 12, ure: samopostrežba Azaiea, Brusnice od 8, do 12. ure: trgovina Brcar, Smolenja vas od 8. do 12, ure: trgovina Pod lipo, Smolenja vas od 8. do 11, ure: trgovina Dule, Smolenja vas od 8. do 12. ure: market Perko, Šentpeter od 8, do 17. ure: trgovina Marks, Vavta vas od 7. do 12. ure: market Malka, Mestne njive od 7. do 12. ure: pekarna Malka Žužemberk, proda- jalna Kandija • Uršna sela: od 8, do 12. ure: Urška • Straža: od 8. do 11. ure: Samopostrežba Straža ; Šentjernej: od 8. do 11. ure: Samopostrežba Šentjernej od 8. do 12, ure: trgovina Klas, Šmarje pri Šent- od 7. do 12. ure: trgovina Na Gorici, Gor, Vrhpolje • Škocjan: od 7.30 do 10. ure: Pri mostu • Trebnje: od 8, do 11, ure: Samopostrežba Blagovnica • Mirna: od 7,30 do 11, ure: Grič • Mokronog: od 8. do 11. ure: Samopostrežba Črnomelj: od 8. do 11. ure: Pod lipo, Market Čardak • Semič: od 7.30 do 10.30: Market ■ Brežice: od 8. do 13. ure: I trrr- DOLENJSKI LIST Poleg kegljišča na Germovi 6 v Novem mestu posluje Postregli vas bodo s: * picami * hamburgerjem * giricami * pomfritom * sladoledom * ledeno kavo * sadnimi kupami in raznovrstnimi pijačami. 07/ 33 21 878 Vabljeni! DOLENJSKI LIST S prihrankom NISSAN Pri omejeni količini vozil vam ob natzupu podarimo avtomatsko klimatsko napravo v vrednosti 200.000 sit. /ViMtfZvni atsltpnib zn Svivn^o: NISSAN ADRIA tl.ll.O.. Ljubljana H.tblaiCeTlI Irjfmvi v Slttvtntiji: • AVTONISS. Ljubljana, Klcfon: «61/ W18 650 •AVTOIKJNK, Ljubljana -JcZka, 061, 16 H.1 899 • AVTOSERVIS PIŽEM, DoniOala, lelufon 061. 1627 100 , ■ NISSAN SERVIS KRI1LC. Motav*'. Iti. 061/ 731143 • AVTOH1ŠA FERR Matihor. idefon- 06/, 22147» • MG CENTER. Sanjani, tdefba 02/ «7 85 888 • PAN ADRIA Olje Cdjc. telefon: 063/ 425 43 70 •AVTO KITK. Slovenske Konjice, telefon. 06.V 753 984 •AVTO MOČNIK. Kraii) telefon: 064' 242 277 • AVTOSERVIS GORICA. Nova Gorica lel: 065. 13 55 721 -AVTOMEHANIKA FARIAN Branik, telefon: 065- 57 012 •AVTOMEHANIKA VIDRIH. OtixYc. idefon. 068 75 180 •AVTOMEHANIKA Z1ERER. Sevnico.tel 061» KI .389 - AVTOHlSA MORSKA SOBOTA telefon: 069/ 32 209 Prodajni center podov PCP PUREBERi PARKETARSTVO OBVESTILO Občane, podjetja, druge organizacije in skupnosti, organe in društva obveščamo, da bo po sklepih župana Mestne občine Novo mesto JAVNA RAZGRNITEV OSNUTKA ODLOKA O SPREMEMBAH IN DOPOLNITVAH ZAZIDALNEGA NAČRTA OSNOVNA ŠOLA IN VRTEC DRSKA V NOVEM MESTU v času od 18.5.2000 do 17.6.2000 - v prostorih Mestne občine Novo mesto, Novi trg 6 (III. nadstropje), Novo mesto in - na sedežu krajevne skupnosti Drska, Šegova 9, Novo mesto Pisne pripombe k osnutkom lahko vpišete v knjigo pripomb in predlogov na krajih razgrnitve ali pošljete na naslov: Mestna občina Novo mesto, Sekretariat za okolje, prostor in komunalne zadeve, Oddelek za prostorsko planiranje, Novi trg 6, Novo mesto. Rok za pripombe in predloge k razgrnjenemu gradivu poteče zadnji dan razgrnitve. Javna obravnava bo v sejni sobi Mestne občine Novo mesto, Novi trg 6 (II. nadstropje), Novo mesto, v sredo, 31.5.2000 ob 17. uri. Na javni obravnavi bo izdelovalec gradiva podrobneje obrazložil osnutka dokumentov in prisotnim dajal pojasnila. Vljudno vabljeni! Mestna občina Novo mesto Sekretariat za okolje, prostor in komunalne zadeve Oddelek za prostorsko planiranje Seidlova 1, Novo mesto GLASBENA ŠOLA MARJANA KOZINE NOVO MESTO razpisuje SPREJEMNI PREIZKUS ZA VPIS V GLASBENO ŠOLO ZA ŠOLSKO LETO 2000/2001 Sprejemni preizkus bo v soboto, 27. maja 2000, dopoldne od 9. do 12. ure, popoldne od 14. do 17. ure. Preizkus velja za naslednje instrumente: klavir, orgle, kitaro, harmoniko, violino, violo, violončelo, kontrabas, trobento, rog, pozavno, tubo, bariton, tenor, blokflavto, flavto, klarinet, saksofon, oboo, tolkala ter za solopetje in plesno vzgojo. Kandidati morajo predhodno v tajništvu šole dvigniti prijavnico za sprejemni preizkus. Vse podrobne informacije kandidati lahko dobijo v tajništvu šole. LERAN, d.o.o. Novo mesto Lebanova 24 http://www.nepremicnine.net/leran/ e-mail: leran@siol.net telefon: 07/33 79 940 07/33 79 941 faks: 07/33 22 282 mobitel: 0609/633 553 041/633 553 Prodamo: • HIŠE: v Novem mestu, Brežicah, Krškem, Črnomlju, Metliki, Šmarjeških Toplicah, Malem Vrhu pri Brežicah, Orešju, Žužemberku, Mokronogu, Semiču, Straži, Dobindolu (Uršna sela), Škocjanu, na Bučki, Dol. Ponikvah, Viru pri Domžalah in drugod; • STANOVANJA: v Novem mestu, Krškem, Črnomlju, Šmarjeških Toplicah, Smolenji vasi, Ljubljani; • VIKENDE: v Kotu pri Dvoru, pri Ajdovcu, na Bučki, v Gabrju, v okolici Podbočja, na Tolstem Vrhu, v Kar-teljevem (Poljane), v Šentjerneju (nad Pleterjem) in drugod; • GRADBENE PARCELE: v Mirni Peči, Mokronogu, Vrhu pri Šentrupertu, Grobljah pri Šentjerneju, Šmarjeških Toplicah, Novem mestu, na Vrhu pri Pahi; • POSLOVNE PROSTORE: v Novem mestu (Glavni trg, Novi trg, Šolski center, Bučna vas), Črnomlju (picerija, diskoteka); • KMETIJE: v Orešju, na območju Bele krajine in drugod; • NAJEM: oddamo poslovne prostore in stanovanja v Novem mestu. Oglasite na na sedežu podjetja ali nas pokličite. TELEVIZIJA NOVO MESTO vas kanal s Trdinovega vrha^l na kanaluT I Če želite vsak četrtek v letu prejeti vsebinsko bogat in oglasno odmeven časopis, ki ga bere blizu sto tisoč ljudi, izpolnite naročilnico in jo pošljite na naslov: Dolenjski list, 8000 Novo mesto, Germova ulica 4, p.p. 212. Za vse drugo bomo poskrbeli mi, vi pa pazite, da si ne bo ob četrtkih sosed iz vašega poštnega nabiralnika pred vami “izposodil” vašega Dolenjskega lista. H---------------------------------------- Naročilnica za % S to naročilnico naročam DOLENJSKI LIST za: Ime in priimek:_______________________________________ Upokojenec: da Naslov (kraj, ulica, hišna številka): Pošta: Naročnik izjavlja, da naročilo res velja zanj, dokler naročnine ne bo pisno odpovedal, sicer pa bo naročnino plačeval osebno ali s posebno položnico, ki mu jo bo poslal Dolenjski list. Naročnik bo časopis začel prejemati od prve številke dalje v mesecu: 2000 Krsy: Datum: Podpis: ali ne... ftr Krvavec Kum 104,5 105,9 ROLETARSTVO n€Dl€ •ROLETE ALU IN PVC •ŽALUZIJE •VERTIKALNE ŽALUZIJE •PLISEJI •ROLOJI •TENDE • K0MARNIKI •FASADNI PROFILI •SESTAVNI IN NADOMESTNI DELI ZA ROLETE IN ŽALUZIJE •MONTAŽA IN SERVIS Šentjernejska cesta 13, 8000 Novo mesto, tel.: 068/323-673, fax: 068/341-673 PVC STAVBNO POHIŠTVO -OKNA-VRATA-VSEH OBLIK- p: V-e n= 1 1 Deutscher ! jgt Akkreditierungs 1 Rat i => -5 1 mmmmm l, }= 1 ■H TCJA 70-002/92 00 1 ISO 9002 SIST1018-1995 klasa C * ravne * kupolaste * balkonske * senčniki ZA VAS DOM, POSLOVNI OBJEKT % mrmra« RTMCH - SOKA Bil - MASAŽA Vorančeva ulica 1 (Regrške košenice) Novo mesto Tel.. 068/322-827 RADIO BREŽICE 95,9 MHz RADIO U f JI v 0 X 107.5 MHz UKV Rožna ulica 39, Kočevje tel./fax 061/855-666 REPUBLIKA SLOVENIJA MINISTRSTVO ZA FINANCE ZAKLADNICA izdaja varna in likvidna naložba Zakladna menica je serijski, imenski, kratkoročni vrednostni papir, obrestovan po nominalni obrestni meri in izdan v apoenih po 10.000 SIT Pooblaščeni vpisniki: ABANKA d.d. Ljubljana, 01 471 82 OO • BANK AUSTRIA CREDITANSTALT d.d., Ljubljana, 01 477 78 53 • BANKA VIPA d.d., 05 338 50 OO NOVA KREDITNA BANKA MARIBOR d.d., 02 229 22 90 SKB BANKA d.d., 01 471 51 88 ’ NOVA LJUBLJANSKA BANKA d.d., Ljubljana! 01 476 52 06 • FACTOR BANKA d.d., 01 437 76 13 Oznaka menice Datum avkcije Datum Izplačila Število dni TZM25 • DZMOl 23.05.2000 • 23.05.2000 24.08.2000 • 24.05.2001 91 • 364 TZM26 • SZM05 27.06.2000 • 27.06.2000 28.09.2000 • 28.12.2000 91 • 182 TZM27 • DZM02 25.07.2000 • 25.07.2000 26.10.2000 • 26.07.2001 91 • 364 TZM28 • SZM06 22.08.2000 • 22.08.2000 26.09.2000 • 26.09.2000 30.11.2000 • 01.03.2001 28.12.2000 • 27.09.2001 98 • 189 91 • 364 TZM30 • SZM07 24.10.2000 • 24.10.2000 25.01.2001 • 26.04.2001 91 • 182 TZM • trimesečna zakladna menica • SZM • šestmesečna zakladna menica • DZM - dvanajstmesečna zakladna menica Za izplačilo obveznosti ob zapadlosti jamči Republika Slovenija Podrobne informacije pri vseh pooblaščenih vpisnikih in izdajatelju: Ministrstvo za finance • Zakladnica • Sektor za upravljanje z likvidnostjo proračuna • Beethovnova 11 • 1502 Ljubljana Telefon: +386 (1) 478 65 55, +386 (1) 478 63 34, +386 (1) 478 62 31 • Telefa*: +386 (1) 425 70 66 E-mail: majda.vrhovec@mf+s.si, tomaz.oplotnik@mf-rs.si, primoz.dolenc@mf-rs.si http://www.sigov.si/mf/slov/menice/prosp.html DOLENJSKI LIST 123 PORTRET TECjA TEdNA jr v fi • v« v Jože bimcic Za Železnike, vasico pod Dra-šiči, stisnjeno v dolinici, v katero se kot v slapu stekajo repiški in Železniški vinogradi, mnogi Belokranjci še slišali niso, kaj šele da bi jo obiskali. Res, da je ob cesti, ki od Drašičev vodi proti Krmači-ni in naprej proti slovensko-hrvaški državni meji kažipot, vendar se hiše tako sramežljivo skrivajo med sadnim drevjem, da jih je težko opaziti. A tudi ničesar takega ni v vasici, ki ima danes le pet naseljenih hiš od nekdanjih petnajstih, da bi pritegnilo pozornost, gotovo poreče marsikateri od popotnikov. Vendar se moti. Splača se jo obiskati že zaradi prijaznih ljudi, prelepega razgleda proti Sveti Ani ter dobrega vina, ki ga pridelujejo v vinogradih okrog vasi. Eden od dobrih vinogradnikov je Jože Simčič, ki si je na ocenjevanju vin za Vinsko vigred, veliko enološko-kulturno prireditev, ki se jutri prične v Metliki, prislužil eno od prestižnih odličij. Done-goval je namreč prvaka belokranjskih belih vin. Zanj to ni bilo preveliko presenečenje, saj z vini sodeluje na prireditvi skoraj od vsega začetka, velikokrat pa je za katero od svojih vin prejel najvišjo oceno. Z. njo se ponaša tudi so-vinjon redne trgatve lanskega letnika. Jože se je rodil tako rekoč sredi vinogradov, ki so bili pri hiši že od nekdaj, sam pa jih je poleg podedovanih še nekaj dokupil. A razdrobljenosti zemlje, tako značilni za Belo krajino, se ni mogel izogniti. Kar na enajstih parcelah ima trs, na zadnji dve pa je zasadil 1.200 trt šele letos. S 7.200 trtami velja za enega večjih belokranjskih vinogradnikov, zaveda pa se, da le od tega danes ni mogoče živeti. Kar tri četrtine ima belih sort, pri obnovi pa se odloča predvsem za žlahtne sorte, četudi potem grozdje stisne v belokranjsko belo vino. “Nič več ne damo v to vino le najslabšega grozdja. Res sta še vedno osnova kraljevina in laški rizling, vendar se mi ne zdi škoda dodati še muškata in sovinjona. Tudi temu namreč posvečam enako pozornost kot vsem ostalim, saj jih - ne glede na žlahtnost - ne delim na bolj in manj vredna ali pomembna vina, ” pripoveduje Simčič v veliki, sodobni, komaj poldrugo desetletje stari vinski kleti, ki je skoraj povsem v zemlji. Za 16 tisoč litrov vina vinskih posod ima v njej, a pravi, da jim jih doslej še ni uspelo povsem napolniti, čeprav vse grozdje predelajo doma. Tako kot že nekaj rodov nazaj tudi danes pri Simčičevih z vinogradništvom in vinarstvom živi vsa družina: poleg Jožeta še žena Anica, kije navajena tovrstnega dela, saj je bila prav tako rojena sredi vinogradov v Semiški gori, pa mama Karolina in otroci Boštjan, Ana ter Tadeja. Prav zato, ker so za resno kmetijstvo v Železnikih zelo pičle možnosti, so ljudje že od nekdaj toliko bolj cenili vinsko trto, ki je mnogim nudila tudi najnujnejši denar za preživetje. Simčičeva sta si sicer našla delo drugje, saj je Anica šivilja v metliški Beti, Jože pa samostojni avtoprevoznik. A ko ima nujno delo v vinogradu, se Jože odreče vožnji. Prizna, da jim vinograd ne daje glavnega vira dohodka ter da jim veliko pomeni nadaljevanje tradicije prednikov, hkrati pa ne zanika, da bodo, če bo nuja, raje opustil katero drugo delo in obdržali vinograde. Čeprav je Jože vesel dobro ocenjenih vin, pa v svoji belokranjski skromnosti pove, da mu največje priznanje pomenijo ljudje, ki jim prija okus njegove vinske kapljice in se radi vračajo v njegovo klet. Pri tem ni nepomembno, da jih po Simčičevem vinu naslednji dan ne boli glava. Njihove napotke pa ceni Jože prav tako kot nasvete strokovnjakov, ki na Vinski vigredi ocenjujejo vedno boljša belokranjska vina. MIRJAM BEZEK-JAKŠE Izlet naročnikov Dolenjskega lista V Benetke, 3. junija V soboto, 3. juniju gremo v Benetke. Avtobus bo z novomeške avtobusne postaje odpeljal ob 5. uri, za prehod meje potrebujete veljaven potni list ali osebno izkaznico. Po prihodu v Benetke se bomo z vodnim tramvajem popeljali po beneških kanalih mimo barvitih palač do Markovega trga. Ogledali si bomo trg in cerkev Sv. Marka in imeli prosto za samostojne oglede. Vračali se bomo preko mostu Ponte di Rialto in mimo gotske cerkve Santa Maria Gloriosa dei Fari, kjer je pokopan znameniti beneški slikar Tizian. Ob 17. uri bo odhod s trga Piazzale Roma, po prehodu meje se bomo ustavili na večerji v domači gostilni. Prihod domov v poznih urah. Cena za naročnike Dolenjskega lista je 5.800 tolarjev in za ostale 6.300 tolarjev. Doplačilo za vodni tramvaj je 6000 ITL (približno 600 tolarjev) Zadnji rok za prijavo je ponedeljek, 29. maj, na tel. številkah: 068/321- 115, 325-477 Na izlet vas vabita DOLENJSKI LIST in manJp tutiitičnOi tZejencija Povhovi polharji na beneškem festivalu Dokumentarni film Dušana Povha Jesenska noč med slovenskimi polharji po 38 letih na beneškem filmskem festivalu - Kako se je Marjan Kozina naučil voziti avto V dneh od 30. marca do 16. aprila je Filmska sekcija Beneškega bienala pripravila obsežno retrospektivo pod geslom “Iskriva mešanica (filmov) z balkanskega polotoka”. V 18 dneh so odvrteli 80 celovečernih in 12 skrbno izbranih dokumentarnih filmov, od tega 32 srbskih, 12 hrvaških, po 7 slovenskih, bosanskih in makdon-skih, pa še 9 grških, 7 italijanskih in nekaj tematsko ali kako drugače na Balkan vezanih turških, bolgarskih, ruskih, čeških idr. Selektor, Tržačan Sergio Ger-mek, ki se je izkazal za izjemnega poznavalca “balkanske” kinematografije, je k tej dodal še nekaj svetovno pomembnih kinotečnih biserov, naj omenimo le štirimi-nutni leta 1896 posneti Lumierov dokumentarni panoramski zapis Venezia - Istanbul, in s sodelavci pripravil več kot 200 strani obsegajočo monografijo (katalog), polno fotografij, vsebin prikazanih filmov in biografij njihovih avtorjev, in takoj za protokolarnimi uvodniki umestil izstopajoči članek Slavoja Žižka Kje končajo Balkanci? In v tej imenitni družbi so se 38 let po nastanku filma Jesenska noč med slovenskimi Polharji režiserja in scenarista Dušana Povha, po rodu in prepričanju Novo-meščana, znašli tudi prečenski polharji in še boljši pevci bratje Jarc z “dedkom” Murnom in še edinim živečim od nastopajočih, “vnukom” Ivančkom, to je danes 44-letnim Ivanom Jarcem, ki še vedno živi v Prečni.Scenarist in režiser filma Dušan Povh je zbra- POVHOVA FILMSKA DRUŽINA - Režiser in scenarist Dušan Povh s sinom Petrom, prav tako filmskim in televizijskim delavcem, in njegovo ženo, znano igralko Violeto Tomič, doma iz Metlike. (Foto: A. B.) Vinska vigred postala polnoletna Jutri se v Metliki prične tridnevna Vinska vigred, največja enološko-kulturno-zabavna prireditev v Beli krajini - Se bogatejši kulturni program kot pretekla leta - Odlična predikatna vina METLIKA - Jutri, 19. maja, se prične v Metliki tradicionalna enološko-kulturno-zabavna prireditev Vinska vigred, ki po zagotovitvah Slavka Dragovana, župana in predsednika prireditvenega odbora, postaja vsako leto boljša. Teh let pa se je nabralo že veliko, kajti letos postaja polnoletna. Nemogoče bi bilo v nekaj stavkih nanizati bogat program 18. Vinske vigredi. Opazen pa je trud Halo, tukaj je bralec Dolenjca! V Vinici med nedeljsko mašo parkirajo kar na glavni cesti - Stanko si je pokojnino ________ zaslužil z delom - Zahvala porodnišnici prirediteljev, da to ne bi bila le vinska, ampak tudi kulturna prireditev, bodisi da gre za kulturo pitja ali za bogato kulturno ponudbo. Tako že od začetka tedna poteka prva slikarska kolonija, v treh dneh pa bodo nastopili tudi številni pevski zbori, folklorne skupine, godbe na pihala, ljudski pevci in godci, predstavili pa bodo tudi čudovito monografijo o belokranjskem vinogradništvu in vinarstvu “Črna kraljica”. Ne bo manjkalo niti degustacij in različnih razstav, da o zabavi niti ne govorimo. Skratka, vse tri dni prireditve se bo na treh metliških trgih od zgodnjih dopoldanskih do poznih nočnih ur dogajalo kaj zani- Število telefonskih klicev dežurnemu novinarju je obratno sorazmerno z dolgostjo dneva in vremenom. Daljši ko je dan in lepše ko je vreme, manj se da ljudem telefonariti. Tako se je zadnji četrtek dežurni novinar med osmo in deveto uro zvečer ob telefonu bolj ko ne dolgočasil. Bojana Zupančič, mamica Deje Zupančič, šolarke 4. razreda osnovne šole, katere pesmico Moja mami smo objavili v prejšnji številki časopisa, je opozorila, da je tiskarski škrat njeno hčerko v podpisu “prešolal” v OŠ Šmarieta, čeprav v resnici obiskuje OŠ Šmihel. Bralec iz Vinice pa seje pritožil nad nedeljskimi prometnimi zamaški v Vinici. “Pred mašo ljudje puščajo avtomobile kar na obeh straneh glavne ceste pred cerkvijo, tako da nastaja pravo ozko grlo. Zadnjič sem komaj prišel mimo, če bi imel tovornjak ali traktor, ne bi šlo.” Bralcu se tako parkiranje zdi še toliko manj potrebno, saj je nedaleč stran veliko prazno parkirišče pri nekdanji Novoteksovi tovarni in tudi na drugi strani, v središču kraja, je dovolj parkirnega prostora. Naš nepogrešljivi klicatelj Stanko iz Pivke pa se je razhudil nad bralcem z Uršnih sel, ki da se je v Crejšnji številki Dolenjca v tej ru-riki “obregnil”, ker se Stanko pritožuje nad tem, da smo morali predsednika vlade uvoziti, ko je vendar doma dovolj sposobnih ljudi. “Uršenčan me sprašuje, če se Bajuka bojim zato, ker prejemam nezasluženo partizansko pokojnino. Bil sem partizan in sem ponosen na to, pokojnino pa sem si zaslužil z rednim delom. Morda pa je bil Uršenčan med tistimi, ki so me med vojno hoteli v belogardističnem gnezdu v Šentjoštu likvidirati, pa me je rešil šentjoški domačin, ali pa računa na kakšen donosen položaj pod Bajukom!” Nina iz I-jubljanc pa je izrekla veliko lepih in hvaležnih besed o novomeški porodnišnici in njenem osebju s skrbnim predstojnikom dr. Pavlinom in neizmerno požrtvovalno babico Jovanko na čelu. “Bila sem rizično noseča, njim pa gre zahvala, da sem danes srečna mamica zdrave hčerke.” A. B. mivega. Prireditelji so Vinsko vigred izkoristili tudi za republiško posvetovanje o vinskih turističnih cestah. Ker pa na Vinski vigredi, kot že ime pove, namenjajo veliko pozornost prav vinu, je razumljivo, daje o njem tekla beseda tudi na tiskovni konferenci pred prireditvijo. Predsednik Društva vinogradnikov Metlika Tone Plut je povedal, da je bilo letošnje ocenjevanje vin, ki je potekalo pod pokroviteljstvom Strokovnega društva vinogradnikov in vinarjev Slovenije, kar se je zgodilo prvič v Sloveniji, celo strožje kot v Gornji Radgoni. Vendar pa se je v 22 letih, odkar so se belokranjski vinogradniki povezali v društvo, kakovost vina tako izboljšala, da se jim ga ni potrebno sramovati.-Prav nasprotno! Vodja metliške Vinske kleti Tone Pezdirc je celo zatrdil, daje kakovost belokranjskih predikatnih vin najboljša v Sloveniji. To pa je po županovih besedah odraz zmogljivosti zemlje, podnebja in pridnih belokranjskih rok. Ali vse te laskave ocene zares držijo, pa se lahko v Metliki prepričate že jutri. M. B.-J. nim gledalcem opisal okoliščine nastanka tega 12-niinutncga filma, ki ga je posnel Žaro Tušar. “S tem filmom oziroma nastopajočimi sta povezani še dve zanimivosti,” se spominja Dušan Povh. Najstarejšega med nastopajočimi brati Jarci je leta 1945 izbral in naredil za nemškega generala sloviti italijanski režiser Roberto Rossellini v svojem filmu Rim, odprto mesto. Režiser je Jarca našel in odbral za vlogo v enem koncentracijskih taborišč v bližini Rima. Druga pa je povezana s še enim znamenitim Novomeščanom, skladateljem Marjanom Kozino. Kozina je bil pripravljen glasbeno obogatiti film s pogojem, da ga Povh nauči voziti avto, ker mu je pred tem pobegnilo že pet inštruktorjev. “Po sedmih iz previdnosti nočnih vožnjah je spaček, ki mu je dal ime Martin Spak, Marjana že povsem ubogal, tako daje ta uspešno opravil vozniški izpit.” S svojim dragim Martinom Spakom je potem Kozina prekrižaril celo Evropo, vse poti pa so se vedno končale na njegovi ljubljeni Trški gori. Kozina je o popotovanjih s svojim spačkom napisal tudi zabavno knjigo Veseli potopisi. A. B. PREČENSKI POLHARJI - Prizor iz Povhovega filma Jesenska noč med slovenskimi polharji: dedek Franc Murn in takrat 6-letni vnuček lvanček, danes 44-letni Ivan Jarc iz Prečne. HARMONIKA BO PELA NOVO MESTO - Regionalna radijska postaja Dolenjske in Bele krajine Studio D bo tudi letos, tokrat 19. maja, torej jutri ob 20. uri v novomeški športni dvorani Marof pripravila narodno; zabavno prireditev “Harmonika poje”. Njen namen je promocija dolenjskih in belokranjskih izvajalcev domače glasbe v širšem slovenskem prostoru. Nastopilo bo 11 ansamblov, in sicer Franca Potočarja, Petra Finka, Mladi Dolenjci, Poljub, Rubin, Slavček, Trio Frančič, Vasovalci, Vrisk, Fantje z vasi in otroški ansambel Mačkoni. Ansambli bodo peli in igrali v živo, za obiskovalce pa radijci pripravljajo nagradno igro. Halo, tukaj DOLENJSKI LIST Novinarji Dolenjskega lista si želimo še več sodelovanja z bralci. Vemo, da je težko pisati, zato pa je lažje telefonirati. Če vas kaj žuli, če bi radi kaj spremenili, morda koga pohvalili, ali pa le opozorili na zanimiv dogodek iz domačih krajev - pokličite nas! Prisluhnili vam bomo, zapisali, morda dali kakšen nasvet in po možnosti poiskali odgovor na vaše vprašanje. Na telefonski številki 07139 30 522 vas čakamo vsak četrtek med 20. in 21. uro. Dežurni novinar vam bo pozorno prisluhnil. PRVI JURČEK V RIBNICI - Ribniškemu upokojencu Milovanu Čiroviču seje sredi tedna nasmehnila sreča. V bližnjem gozdu je prvi med domačimi gobarji ubral 600 gramov težkega jurčka. Milovan očitno dobro pozna gobarske “njive", saj je pred dvema letoma v istem času našel poldrugi kilogram težko gobo, lani pa je “plen” tehtal več kot kilogram. Toplo vreme v začetku tega meseca in občasno deževje naj bi pogojevali obilni spomladanski beri. (Foto: M. G.) SREČNA TRINAJSTICA - Pravijo, da je številka 13 nesrečna. Martini in Juliju Bezkovima iz Metlike pa je prinesla dolg in srečen zakon. 13. maja 1950 sta stopila na skupno življenjsko pot, natančno 50 let pozneje, 13. maja 2000, pa sta v metliški farni cerkvi znova potrdila zakonsko zvezo. Tako kot pred pol stoletja sta se tudi tokrat pred oltar peljala v zapravljivčku, popeljal pa ju je sorodnik Franci Kremesec. Njune zlate poroke se je poleg dveh hčerk in štirih vnukov na ohceti pozno v noč veselilo še številno sorodstvo. (Foto: T. J.) KONEC TEDNA V KLUBU TERMOPOLIS ČATEŽ OB SAVI - Club Termopolis, ki deluje na Čatežu bo Savi, bo v četrtek ob 21. uri poskrbel za večer zimzelenih melodij, Evergreen party, z DJ Matjažem. V petek ob 22. uri bo Lady’s night, kjer bo za glasbo skrbel DJ Bobek. Sobotna noč se bo v klubu začela ob 22. uri, ko bo na vrsti Termopolis žur do jutranjih ur. Žreb je za sodelovanje pri oblikovanju lestvice Studia D in Dolenjskega lista dodelil nagrado Marjetki Vokač iz Šegove ulice 6 v Novem mestu. Nagrajenki čestitamo! Lestvica, ki je na sporedu vsako nedeljo ob 17. uri (ponovitev pa je ob torkih o polnoči), je ta teden takšna: 1.(1) Veseli podgur’c - ansambel Slavček Kraljestvo naše sreče - Čuki Vas domača - Jože Bohorč s prijatelji Kamen na srcu - ansambel Vasovalci Mamina ruta — ansambel Braneta Klavžarja Ta šmentani lov - ansambel Pogum Nisem pozabil - ansambel Mladi Dolenjci Avto moj ne ve - Kvintet Dori , , Na hribčku kraj potoka - Tine Lesjak in Pevci s Pohorja 10. (10) Cviček ni navaden striček - ansambel Vrisk Predlog: Vesela Dolenjka - ansambel Rubin §š---------------------------------------------------------------------- KUPON ŠT. 20 Glasujem za: Moj naslov: 2. (3) 3. (2) 4. (7) 5.(4) 6. (5) 7. (6) 8. (-) 9. (8) Kupone pošljite na naslov: Studio D, p.p. 103, 8000 Novo mesto t