Št. 84. V Goriei, v torok due 22. oktobra 1901. Letnik III. Izliaja vs;ik torek in soliuto v todnu ob 11. mi prodpoldno za incsto tor oL 3. uri popoldnn za dežolo. Ako pade im la dneva praznik iziilo djin prcj ol> l). zvočer. Slant.» po pošti projoman ali v Goriei mt dorn pošiljan cHoloLno 8 K., pollotno 4 K. in cutrlh'tiio 2 K. Prodaja se v Goriei v tohakarnali Schwarz v Solskih ulicati in Jcl- lursitz v Nwnskiti ulicali po 8 vin. GORICA (Zjiitranje izdaiije.) Urmliii&tvo in upnivništvo se nahajala v «N a r o d n i tiskarni», ulica Vcttuiiiii h. it. 9. Dopise je nasloviti na urednistvo, oglase in naročnino pa na upravnišlvo «Gorico». Oglasi so računijo po petit- vrslali in sicer ako se tiskajo 1-krat po 12 vin., 2-krat po 10 vin., 3-krat po 8 vin. Ako se večkrat tiskajo, raču- nijo uu po pogodbi. Izdajatclj in odgovorni urednik Josip MarušiČ. Tiska „Narodna tiskarna" (odgov. J. Marusič). Užitnina v deželnem zboru. V. V svojem prvern govoru in proti- odgovoru jo jahal tudi dr. Tuma kljuse o režijskih stroških. Naglašal jo opeto- vano, da nikdo no vo, koliko bi znasali ti stroski, in dokler ni to dognano, ni mogoče uvosti užitnine v deželno upravo. Na to mu jo odgovoril peročevalec Berbuč (doslovno po stenogramu) tako lo: „Dr. Tuma jo zafrkujoe trdil, da ne vemo, koliko bi znašali režijski stroški za užitninski urad. Rekel je tudi, da celo doželni računar ne ve tega povedati. On pa to vo, kajti na shodu v Vrtojbi in v svojern poročilu je povedal, da bi ti st.roški znašali 60.000 K. Intorosantno je izvedel.i, kako je dr. Tuma ta račun sestavil. On pravi, da je moja malema- tika „moderna", iz toga računa sodite pa Vi, kaka je njogova. Na Kranjskem — pravi dr. Tuma — so znasali režijski stroški povprek 80.000 K. Z ozirom na to, da gre za cenlralni urad najvee stroskov in z ozi- rom na naše razmere v deželi, bi zna- sali ti stroški pri nas 60.000 K. Da bi to dokazal, so mu ne zdi polrebno. A poslušajte, kake so te naze razmore! Kar se tičci contralnoga urada, jo jasno, da čim vecji so dobodki, tern več osebja jo treba in tern večji so tudi re- žijski stroški. Kar se pa naših in kranjskib raz- mer tiče, stoji stvar tako : Vzemito v roko katerokoli geografijo novejše dobo, tarn dobite, da je na Kranjskem 500000 prebivalcev, pri nas 225.000, torej pri- bližno polovica. Na Kranjskem pride na vsak /•¦///2 50 prebivalcov, pri nas 75. Kranjska meri 100 urn1*, Goriška 30 inn-. Ako bi se dr. Tuma oziral na Ste- vilo [)rebivalcev, bi morali znašati stroški pri nas polovico kranjskih. Ako bi so oziral na to, kako je sojano ljudstvo po deželi, bi moral reči, da bi znasali le 2/si, ako bi se ozirali na raztozaj, le :i/io- Namesto tega sklepa tako: Ker je na Kranjskem prebivalstvo večje, so režij- ski slroski manjši; ker je pri nas prebi- valstvo bolj gosto, bolj skupaj, zato mo- rajo biti režijski stroški večji. Tako sklepa dr. Tuma. In s tern naj bodemo zadovoljni, k tomu naj mol- čimo. Prosim, naj dr. Tuma pove, kaka je pa ta maternatika". VI. A. Gabrščok jo pisal v „Soči"z due 1. junija t. 1. st. 04. koncem elanka „Sle- parji našega ljudstva" tako-le: ... „Upam tudi, da deželni odbor sam tudi stori svqjo dol/nost nasproti takim brezvestnim hujskarijam klerikal- nega clankarja, ki utegne sedoti celo na poslanskern stolu ! Dožolni odbor golovo ne potrebuje mojo obrambe, kajti branil se bode lahko sam vjavniseji deželnega zbora. Tarn naj da tudi prof. Berbueu priložnost, da streso iz ueenega rokava oni svoj znameniti reierat, kateri do se- daj tako skrbno skriva, naj mu da pri- ložnost v javni seji, ko bode javnosti in zbornici odgovoren za svoje besede, da bo to pereče vprašanje dovoljno pojas- njeno tudi z najinerodajnejsega mesta! Vsa javnost ima pravico, da zabteva od dožolnega odbora takib pojasnil, kajti ni malenkost to, ako kdo javno in tako bombastično očita deželni upravi, da je lahkomiselno zapravila le v 10 letib — 1,306.240 K". No, deželni odbor jo sloril svojo dolžnost, ustrogel je zahtevi A. Gabršeeka, dal je prof. Berbuč-u priložnost, da je stresel iz učenega rokava svoj znameniti reierat, dal jo (prol.i volji dr. Tume) pri- ložnost v javni seji, da se je to pereeo vprašanje dovoljno pojasnilo iz najmo- rodajnišega mesta ! In prof. Berbuč ni lo v javni seji, temuč celo v svojem releratu, kalori smn doslovno objavili, vzdrževal trditev, da bi bila morala dobiti naSa dežela z ozi- rom na naš konsurn in našo naklado od žganjin na leto 11)5.000 K, dočim ji bode dajala država za prihodnjih 10 lot oziroma 9 let lookroglib lotnib 62.000 K. Toroj dobi dežela na lelo 130.000 K rnanj nogo bi ji šlo z ozirom na kon- sum in naklado. V desotih letih znaša torej izguba, katero bo dožela trpela, istinito 1,300.000 K. Proti tej trditvi so ni oglasil v de- želnem zboru, kjer j<; bila v razpravi, noben poslanec, nili na levi niti na dosni. Vsa javnosl, katera je imela pravico za- htevati v tej zadevi pojasnil, mora biti prepričana, da je ta Berbučeva trditev neovržena, da jo utomoljena. Po tern Gabrščekovem bombastičnem protenju bi vsakdo pricakoval, da bod(i vsa narodno-napredna stranka v dežel- nem zboru energično zabtovala pojasnil o tej točki, posebno pa dožclni odbornik dr. Tuma. Toda celo ta jo molčal o tern kakor grob, dasi je bil inače jako gosto- boseden. Skoda ! kajti slišal bi bil on in vsa javnost, da ima prof. Her- I) uc z a to svojo trditev n e I e posrednjih, ternveč tudi nepo- srednjih dokazov od najkom- petentnejäega mesta v d r ž a v i, n a m r o č o d o n e g a s e k c i j s k e g a n a č e 1 n i k a v (i n a n c n e m mini- storstvu, k a t e r i j e v o d i 1 kon- trolo konsuma za opojne žga- ne tekočine v vseb avstrijskib kronovinah. Sicer pa se dr. Tuma nikakor no ujema z A. Gabrščekom v tern, da bi so to pereče vprašanje dovoljno pojasnilo z najrnerodajnišoga mesta, t. j. v dozel- nem zboru. Ne le, da je hotel to zapre- čiti z znanim iz trte izvitim s^ojim pred- logom, naj se referent (inančnega odseka stavi pred častno jury-o, Lemveč je na- ravnost prosil deželnega glavarja, naj nikakor ne dopusti, da bi prifilo to vpra- žanjo do javne razprave. Da je temu tako, razvidi se iz njegovega govora v javni soji, kateri se glasi po stenograf- skem zapisniku doslovno tako-le : „J a z o b ž a I u j e m, g. d e ž e 1 n i g 1 a v a r, da jo t a stvar p r i š 1 a pred to v i s o k o z b o r n i c o, i n t o n (1 e n c a m o j e g a p r e d 1 o g a j e bila, o d s t r a n i t i (sic !) t a p r e d - log i z d e ž e I n e g a zbora. V i v e- s t e, d a s e m s e d o V a s o b r n i 1 v tej zadevi. Hekel sem, da so raz- mere take, da nočem zanašati t e s t v a r i v d e ž e 1 n i z b o r in naj s e p r e p u s t i o d s e k u. M o j a t e n - d e n c a j e bila, da to o d i j o z n o stvar s p r a v i m proc i z d e ž e I n o- g a z b o r a. A l< o č i I a m n a š e č a s o- p i s e, v i d i m, kako ghjusen boj se vede od obeh stranij, in ra- il i t e g a s e m bil z a to, da s e o d - stranitazadova iz te visoke z bornic e, ker stvar nema tudi de- janskega pomena za deželni odbor, ker isti niti ne bode vedel kaj storiti s temi predlogi" itd. Evo Vam, to gospodo v nji- h o v i polni nagoti! Öd jedne s t r a n i p r e t i i n z a h t e v a, da s e z a d e v a javno r az p ra v 1 j a in k 1 i č e n a „k o r a j ž o" ; z a k u 1 i - sami pa ponižno prosi dež. glavarja, naj vsekako z a p r e č i, da ne pride do javne raz- p r a v e. Ako bi si našo ljudstvo lo to de- janje natanko ogledalo, moralo I>I spoznali to frazerje tor so novoljno od njih obr- niti ! — Zamorec se zopet pere. Dr. Tumo pri vsej njegovi prefriga- nosti preganja bridka usoda, da mora, kot nozroli politik, neprernišljeno storjone po- litične pregrehe na neokreten način po- pravljati in se v potu svojega života trn- diti, da zatre celo v svojih ožjih prista- ših čul pornilovanja zaradi njegove ne- premiäljenosti, da ne rabirno druzoga izraza. V zadnjem času jo že toliko teh pregreh popravljal in dal po druzih po- pravljati, da bise nam že skoro smilil, to pa radi toga, kor jo s popravljanjom zagazil le so globlje v mlakužo. V zadnji svoji „Soči" zopet poprav- Ija izrek „jaz nisem nacijonalist", kato- rega je rabil v dezolnom zboru in ki mu je nakopal obsodbo vsih razsodnih Slo- vencev : da mu je slove'nska narod- nost deveta briga. Popravlja pa tako, da dela razloček mod nacijonalizmorn in narodnostjo, rekži, da je nacijonalist oni, kateri iz ljubezni do svojega naroda so- v r a ž i tuj narod, narodhjak pa da je oni, ki ljubi svoj narod a tie sovraži tu- jega. Tuma da ni t a k nacijonalist, da bi želel goriSkernu mestu i5kodo za to, ker je v italijanskih rokah in da ni proti Kopru za to, ker je italijansko mosto. O nacijonalistu pravi, da le lanati- zuje svoje ljudstvo proLi lujemu narodu, ne stori pa nič drugega, s čemer bi dvi- gnil blagostanje svojega naroda. Stori vse le, da škoduje nasprotniku, ne gloda pa na to, ali tudi kaj hasni svojomu narodu s tern. Nasprotno pa narodnjak deluje za politični in gospodarski napredek svo- jega naroda ne glede na to, ali korisli ali žkoduje nasprotniku, — zaključuje pa z željo, „da bi nam Bog dal rnnogo ta- kih narodnjakov kakor je dr. Tuma". Ta nekoliko po — advokatsko za- viti in skozi okno proti Italijanom pri- jazno govorjeni „komenlar" dr. Turno- voga i/.reka „jaz nisem nacijonalist" rno- LISTEK. Polabski godec. Spisal K. /icht'ii. (Dalje.) „Komu pa?" vpra^a namržčeni mu- zikant". Kolarju Bornejku", reče oni. „Res da je že postaren vdovec; ali so vedno je krepak kot marsikak mladenič pet in dvajsetih let. Prav premožen mož je; ima lepo hišo in dobro posestvo. In pa še z rokodelstvom si zasluži vsako leto lepe denarce. Tudi on je med svati in še nocoj pride pogledat k nam!" »Kaj, kolarja Bornejka naj bi vzela vaša hei V" vpraša Dobelic začudono. — Zdelo se mu je, da ni bil prav slišal. „Da, da, tako je: lvana Kristola Bornejka iz vaše vasi", ponovi Ribenov nijrno. „Jaz vam pa povem, da ne bo moke iz tega kruha — kakor se zovem: Henrik Dobolic!" rečo muzikant prav zmagoslavno in veselega obraza. Zdaj pa sta jela stara prositi; kajti poznala sta buren značaj muzikantov. „Ljubi Dobelic, nikar se ne šalite brez potrebe!" zavrnila jo mati ter ga prijela za roko. „Obljubila sva Klizo prav za trdno kolarju". „In vendar ne bo nie s to poroko, če bi jo bila obljubila tudi tisočkrat!" reče oni odločno. — „Ali pa ve va^a hči, da ste jo obljubili kolarjuV" vpraša za nekaj časa. ;;Ne, Eliza še ne ve" tega", odvrne žena. — V tern je pohajal stari klarinelist prav razburjeno po sobi. Mahoma pa se vstavi ter vzklikne: „Za Boga, Dobelic, nikar me ne onesrečite!" Videlo se mu je potrobno, da mu odkrijo vse razmere ter ga tako odvrne od njegove nakane. „Dolžan sem kolarju mnogo, mnogo de- narja — in če se poroka razdero, vrže me iz hiše. Saj ga poznate: če se raz- srdi, tedaj naj se vsakdo varuje njegove besnosti in potubnjenosti!" „Dobelic, bodite pametni"! prosila je tudi mati lepe družice. „Kolar nam dene kar hišo na kant'1. „Jaz sem vam porok, da vam niti lasu ne skrivi, pa da mu tudi pred nosom zaprete vrata", reče rnladi muzi- kant bližčečih očij in zmagoslavnega obraza. „Le ena besoda — pa mi pade k nogam la ošabnež!" Ribenov je odkimaval neverno z glavo. Če je bil Dobelic vesel, tedaj ni gledal na par besedij, in obotal je vča- sih več, nego je mogel izpolniti". „Dobelic! Dobelic! Kaj pa morete bogatemu kolarju? Jedva dva mod sto sta mu kos", vzklikne starček. „Prav dobro vem ceniti vačo pri- jaznost in dobro voljo, da mi hočete pomagati: Ali ta reč se ne da izpreme- niti; in torej vas prosim še enkrat prav, lopo___" „Ali jaz vam pa pravim, da se da izpremeniti in todaj ne kimajte mi z, glavo, kakor bi bili spili steklenico žga- nja!" prekine ga Dobelic nepotrpljivo. Za nekaj časa pa nadaljuje zamolklim glasom in skrivnostnim oblicjem: „Po- znam sredstvo, ki ga stori voljnega kot mlado jeguljo. Zagotovim vas, da to ni coprnija — tudi ne bo nobenomu kake škode — posebno pä vam ne". „Ali so norčujete, ali je res, kar govorite?" izprasuje Ribenov. Odločni govor Dobeličev je napravil mogocen vtis nanj; in zelo ga je veselilo upanje, da bi mogel uiti rokam ošabnega, brez- srenoga kolarja. „Božja resnica jo — moja castna beseda na to" oiivrne mirno mladi mu- zikant. „Kako sredstvo pa poznate, ljubi Dobelic?" vpraša radovedna žena. „To je Se moja skrivnost" odvrne Dobolic resno. „Le zaupajte mi brezpo- gojno; hočern vam dobro. Pustirno za zdäj to vprašanje: ali mi daste Elizo v zakon, ali ne; še le, ko vam Bornejk ne bo mogel več škodovati, homo govorili kaj voč o tern, Ali prisiljenib porok žo sploh ne morem trpeti, in že zato se čem poskusiti. Toda ne povejlo živi du^i kaj o tern, kaj smo govorili; tudi hcori ne povejte, da ste jo obljubili ko- larju — potern bo vse dobro. Tudi ne kažite Bornejku, da mislite drugačo; ni- česar ne sine slutiti, dokler ne poskusim onega sredstva pri njem". (Dalje pride). ramo že komentirati tako, da bode naSe ljudstvo — še bolje poučeno o „narod- nosti", odnosno „nacijonalizmu" dr.Tume. Ne glede na ponovne izjave naših „na- prednjakov" v „Soči", v „Information" in drugod, da se hočejo z j e d i n i t i z Italijani „na skupnem delu", — kar v slovenskern pomenu besede hoče reči toliko kakor zagrešiti izdajstvo na našern narodu, — hočerno tu odločno povdariti ne le svojo trditev, marveč tudi trditve vsih pravih politikov, da med narodnostjo in nacijonalizrnom v bistvu ni najmanj- šega razločka. Ako pa bi hoteli natanö- neje stilizovati pojm o jcdnem kakor o drugem, bi morali lo reči, da je narod- no«t nekaj subjektivnega, vsakemu zaved- nemu rodoljubu lastnoga, nacijonalizern pa jo nekaj, kar pozna in pojmi lo p o- 1 i t i k. Kdor torej dela politično, mora biti nacijonalist, ker mora vse svojc delo postavljati na podlago narodne idoje t. j. na podlago nacijonalizma, kar bi moralo zlasti pri narodnih naprednjakih biti prvi pogoj in nekaj samo ob sebi umljivega. Ako pa pri svojorn političnem delu pride v navskrižje s politiki druge narodnosti, je to popolnoma naravno in niti ni, da bi moral sovražiti drug narod, ako koristi svojemu. Ali moramo n. pr. Italijane sovražiti radi tega, ako se stavimo v bran njihovi prepotenci in krivici ? Politicni boj za- hteva pa že sam ob sebi nefcaj, kar bi labko nazivali sovraštvorn, zlasti pa, ako je so- vražnik one vrste, kakor.šna sta nomSki in italijanski irredentovec. Kdor še proti takim sovražnikom kaže ljubezen in pri- jateljstvo, kakoräno je to ponovno obe- tala Tuinova klika, tak pač res ni na- cijonalist, a tudi ne pravi narodnjak. V tako „prijateljstvo" pa tudi sovražnik ne veruje in to naj si dr. Tuma dobro za- pomni. Pa še nekaj. Dr. Tuma v svojem zagovoru v „Soči" pravi, da nacijonalist ianatizuje svoje ljudstvo proti drugemu narodu, ker ga sovraži, ne stori pa nic za blagostanje svojega naroda. In res dr. Tuma ne ianatizuje našega ljudstva proti Italijanom in Neincem — torej s tega pogloda ni nacijonalist, a 1 i on pa fanatizuje nai^e ljudstvo proti n a š e in u 1 j u d s t v u in je je že lu.ua- tizoval in razdražil tako, da se medse- bojno sovraži tako kakor ne more so- vražiti drugorodca najhujši Tuinov nacijo- nalist. Pa naj nam dr. Tuma odgovori: kak naslov zasluži oni, ki svoj narod tako razdraži in Ianatizuje, kakor je on storil in še dela zgoriškimi Slovenci? Pa pravi, da narodnjak (dr. Tuma) ljübi svoj na- rod in dela v njegovo korist, ne da bi sovražil tujca. Naj nam pove dr. Tuma: ali se pravi narod 1 j u b i t i, ako se ga medsebojno nadrazi do tolikega sovra- štva kakor je on nadražil goriške Slo- vence? K temu naj še dostavi, koliko je on kot „narodnjak" zares koristil go- riškim Slovencem, t. j. kolik je ekviralent njegovega delovanja v korist naroda, ako se od tega odšteje žkoda, katero prov- zroča z zdražbanjemmed našim ljudstvom? Ali se ne pojavi koncem tega računa — stražanska ničla? Kaj je torej dr. Tuma? Nacijonalist ali narodnjak? Naše mnenje o njem je in z nami jednacega mnenja mora biti vsakdo, ki tega — moža pozna od prave strani, da dr. Tuma ni ne nacijonalist in ne narodnjak, marveč da je nekaj, kar je baa te dni dal o njem razurneti nek slovenski list. Ali naj torej s „Sočo" vred še žolimo, da bi nam Bog dal mnogo t a k i h narodnjakov kakor je dr. Tuma ? Nikakor ne! Marveč dolžnost vsacega ro- doljuba je, da se jib iznebimo prej ko mogoče. D o p i s i. Z (JoriSkega, dne 5. okt. — (Konec). Bog ne daj, da bi duhovnik kdaj kazno- val tvojega otroka; pošlji ga po tern v prosto (privatno) Solo. Če izgubi potem vero, kriv bo le duhovnik. Zakaj pa se je drznil ga kaznovati ? Ali mu je on dajal kruha! — In še dalje: Duhovniki nirnajo nobenoga dola. Nobedon nima nič dela, irna pa 24 ur na dan prostih. Ne čakaj ga torej nikdar, če ga potrebuje.3! Saj je samo za te tu; ti imaš pravico do vsega njegovega časa. Le ne posluSaj ka- kega izgovora, češ: da ima drugo nujno opravilo, da že pozneje stori. To so prazne besede; kar zahtevaj: zdaj hočem irneti, sicer te naznanim! Nas sluga si!" Tako ali podobno angleški list. — No „liberalci" in „naprednjaki" so blizo povsod jednaki — več ali manj. Gotovo pa je, da goriSki ne zaoslajajo za drugo- rodnimi v surovosti in brezmejni hudobiji. Mord a bi ti še kaj dostavili gorenjim brurnriim angležkim željam ? — N. pr. da so dolžni naročevati nesramne narkotične liste, kaditi žolč bljujočirn bur- kežem, ki nimajo najprimitivnejših pojmov o postenju; božati politično-gole Boto- kude in bašibozuke, pa podpirati pri- srčno udane izdajne lulce, ki se znajo prijetno laskali s tern, da ti obetajo zlate gradove, kateri so v oblakih itd. Duhovnika plača jib zelo bode v oči; zavidni so. Kaj, ali naj duhovnik so strada, ko je končal — ne kot glasoviti Andreja, pac pa kot kak napredni advokat — i ljudske i srednje — in visoke sole!? (Menda vendar ne bo ugovarjal kak na- prednjak, da semeniske sole niso visoke. Saj se uči v istih med drugim isto cerkv. pravo, ki se ga mora učiti advokat!) Ce odpravite biro, bo to na škodo le krnetu, ki bo moral v davkarijo plačevati v go t o v i n i, mosto v blagu doma. Poleg drugega je služilo in služi naprednjakom v agitacijo, da dr. Gregorčič bo skrbol zu povišanje duhovske place itd. Taka laž! To povišanje je bilo sklenjeno v glavnem 1. 1885, a nas nad vse n e s o b i c n i dr. A. Gregorčič je bil izvoljen 1. 1891 za Dunaj, če Gabrščkov koledar ne laže. In glede duhovnikov sa- mih: menda če je kdo nesebicen, je ta. Kdo je glavni podpornik pri narodnih in verskib napravah? Ali zlorabiti se tega ne sine. No, prod leti (maj 1890) so hoteli agenti, naj se v cerkvi priporoča „Slavija". Danes glavni agent pravi, da so se du~ hovni s škoibrn vsilili v tempelj tor ga brez prava zasedli. Prod leti, ko kobariška burja se ni bila pokazala svoje prave naravi, tedaj so mu („burji") bili duhovniki vzorni na- rodnjaki; tedaj je dejal n. pr.: „Kdo hi ne delal za narod, ko irna tako požrlo- valne podpornike!" Drugače se ve zdaj, ko ne hodijo več duhovske nakaznice v neko tiskarno n a r o d n e g a g r o b o- kopa, ko nočejo podpirati „Sadagreha!" — Naprednjaki z Arijovo boleznijo „grižo", bi menda lahko šli v zverinjake; zveri bi spoznalc „sorto" ter se jih ne taknile. Kakor obernaprednjaki, tako čve- kajo njih agenti. Nekdo je agitiral zad- njič: „Tudi za delavca je treba kaj storiti!" A slisati je moral umestno /avrnitev: „Zakaj jih pa ne plačujete, kakor se tiče?" Pa se ve: dosti, da je kdo „naprednjak", da drži nesramne liste v nisi, pa je — „zvezda" v očeh napred- nih korisej! Upamo pa, da naže ljudstvo ni Se tako zaslopljeno, ni i$e ukleto, da bi ne spoznalo tistih lažnjivih „prija- teljev" — opičarjev. ki ga dušijo od same „ljubezni", v glavnem pa so jim na misli le njih nad vse sebične, samogoltne na- m6re, žep in oäabni jaz. „Če ne gre po našem, naj vse hudič vzame!" to je geslo teh hudobnežev, ki so se našli v objemu. Narod, zbudi se iz spanja ter pokaži tern slepilcern, da jih zaničuješ, da pa spoštuješ prave, resnične svoj(i prijatelje! Iz baSkt1! doling. — Drugo živ- UftnJfi Je priSlo v lukajšnje gore. Vse se giblje, vse dela, vse teka za zlatim do- bičkom, katerega pričakuje od nove že- leznice. Največ se dela v Podbrdu. Hrib so že provrtali do 350 m, postavljajo se poslopja za uradnike in stroje. Vsa dela je prevzel Gecconi. Notri delajo večinoma Italijani, spodej Tirolci, zunaj večinoma domačini, Tolminci. — Tudi Podbrdo napreduje. Napeljan je v bohinjsko Bi- strico telelbn. Postavljena je velika ba- raka, ki bode noč in dan žrla. Dozidal je mojster Munih ledenico in ureja pri- kladne spaluice. G. poštar napravil je lep „salon", vrli njega spalnice. Tudi druga poslopja so se popravila in nekaj prebarvala. Olep^al je nova in stara po- slopja domač ploskar Tonia/. S c 1 j a k iz Podmelca, kakor so sliši, v popolno zadovoljnost. — Hojaki, poslužujte se domacih, ne kličite tujcev. Ko vse po- pravljajo, cud no se zdi, da trpijo na- predni Podbržani v svojo sramolo pred farovženi grapo, po kateri bi si človek lahko noge polomil, ko hi l'arov/ obiskal. Kaj more pač mislit.i visoka gospoda od železnice, ki gotovo večkrat obišče ta- moSnjega župnika? Podbržani, napravit.o v svojo cast in olepSavo uhod v hišo cele fare! Hog daj, da hi hohinjska ž(;leznica dov(ila naše ljudstvo do boljega blago- slanja. -— 0 priliki š<' kaj. Politicni pregled. Notranja politika. Dr/.avni zbor ima danes zopet svojo sejo. Čas od petka pa do da tics je po- rahila vlada v to, da hi dosegla pri raz- nih strankah sporazumljenje, da se uvede pri razpravi zadevajoči državni proračun okrajSano posto|>anje. Kajti vladije mnogo na tern ležečc^, da so državni proračun reši še pred Božičem. Ako je vlada v tern pogledu kaj dosegla, nam ni So znano, to pa vorno, da jo Poljako lo s torn zamogla pridobiti za to svojo na- inoro, ako jo vstrogla če no popolnoma pa vsaj deloma nekateritn njihovim za- htevam. Poljaki so namroč zadnji čas s Koorherjevim ministerstvom jako nezado- voljni in so mu v zadnji kluhovi soji celo protili. Sicer si jo pa Koorh(»r tudi pri Madjarih nakopal hudih «ovražnikov. Madjari no zahtevajo nič manje nogo da se Koerber odstavi in če se prav lotijo, ni nemogočo, da so jim ta žolja tudi iz- polni. Saj Madjari navadno dosežejo kar hočejo. Povod t(»m hudim napadorn od madjarsko strani jo dal dr. Koerber s svojim govorom v prvi soji sedanjega zasedanja, govoreč o nagodbi mod Av- strijo in Ogorsko. Po našem mnonju in po mnotiju vsakega dobrega Avstrijca ni mogel dr. Koerber drugače govorili, nego jo govoril ; saj ni rekel nič drugega, nego da bode avstrijska vlada pri sklopanju nagodbo z Ogorsko se odiocno potcgo- vala za koristi avslrijskoga probivalstva, a Madjarom, ki so skrajno razvajeni, seveda ni to všeč, kajti navajeni so bili, da so dosodanjo avstrijske vlade v prvi vrsli so oziralo n a j p r o j n a o g e rske koristi, tor so avstrijske koristi vedno p o d r ej al e ogerskim. Dr. Koerberjov odlocilni govor, kakoršnega nismo bili dozdaj vajeni čuti s toga mesta, pa ni vzbudil začud(Mija satno pri Ogrih, mar- vet: tudi pri nas in morobili so no mo- lijo oni, ki mislijo, da je dr. Koerber žo sit vladanja in da je nalašč tako odiocno govoril za koristi tostransko polovico dr- žave, da da [>ovod Madjarom, da ga na- padajo tor da ,^:l rošijo to težke hutaro, kar Madjari nujlozc closožojo, kor imajo žal tudi na naže notranje politične raz- mere več upliva nogo bi ga smoli imeti. Iz toga hi lorej slodilo, da je dr. Koorhor hotel na jako časton način dati slovo svoji karijeri kot mitiisterski prod- sednik, kajti znal je, da se je avstrijskemu državniku lo potreha postaviti na sta- lisče pravičnosti nasproti Madjarom, pa mu jo že omogocen časten odhod s po- litičnega pozorišča. Krvava volllna borba na Ogerskem. V „Budapesti Ilirlap" opisujo nek očividec volilne borbe v Pincehely-ju na Ojerskom. Fanatizovana pijana sod ruga, pise omonjeni očividoc, so jo valila po ulicah gori in doli tor napadala vsakogar, ki ni bil od njeno stranko. Ustavljali so na costi volilce, jim trgali obleko z života, jih topli, omotavali z blalom in kamonjom, ustavljali kočije in jih razhijali na kose tor otopali okoli sobo med ljudmi s pa- licami in koli ne glede na možke ali žonsko. Na ulici je bil strašen krik in jok tor klicanje na pomoč in kdor jo prišel v roko druliali, odšol je ali tudi obležal vos krvav. Poscjbno jo ta razjar- jena množica napadala žide, katorih so nokaj do mrtvoga pohili. Vojaštvo so dolgo ni hotelo vmešavati v sLvar, naposlod pa je moralo stroljati in jo pri torn ubilo sedern osob, mod njimi jedno rnlado doklo, jedno ženo v blagoslovljonem stanu, in jodno starko. Štovilo ranjonih pa je silno voliko. Naposlod je druhal navalila s ka- menjern na vojastvo, katero potem ni voč stroljalo, dasi jo bil častnik knez Lichten- stein ranjen na prsih z debelim kame- njom. Ljudstvo jo tulilo in kričalo: „Doli z judi! Doli s pijavkami! Kri mora toči, da do kolena gazimo po njoj!'1 Domače in razne novice. I'omnkiijcna v VIII. činovni raz- rod sta gg. profesorja na tukajsnjem ženskem učiteljiSču gg. Anton Fras in Viktor Božo k. Za „Solski I>oiii" jo došlo uprav- nistvu „Gorice" po upravništvu ,,Prim. Lista" : Proč. g. V. Možan 10 K, prod g. Fil. Abram 5 K. Denarničar jo dobil j>o po.sl.ni lira- nilnici : G. Stefan Valontinčič, vikar v Gabriji ))i'i Šmarjah, na saldo ustanov- nino 40 K; g. Gotard Pavlotič, župnik v Mirnii 10 K. Srčna hvala! i) /aupiHMii shodu v lloi-injii, ki xu j(! v iKidoljo duo 20. t. m. prire- dilo polit. di'usl.vo „Sloga" v prostorni dvoraui g. Martina (jlorhec-a, smo projoli naslednj(^ poročilo: Nokoliko prod napo- vedano uro so se začeli zbirati na kri- žisču pred pošto povabljeni volilci iz ajbsko, ročinjske in avško županije. Pod stopnjicami pa, katora drži v dvorano, sLa dva moža nadzirala, da ni nikdo vstopil brez vabila, kor se je hotela za- branili vsaka nozakonitost. katera bi utognila povod dati poznojim novsecno- stim. üb 3. urah pop. ko jo bil poobla- ščenec polit. društva, g. Ernest Klavžar s kakimi 30 povabljonci v dvorani, na- znani nekdo, da želi župan kanalski, g. Miha Zoga, vstopnico k shodu. Ker ni bilo voc tiskanih vabil na razpolago, po- tegno imonovani društvoni zastopnik kos papirja iz žopa, napiše vabilo na imo oglašonoga gospoda župana in je odda možu. A ta zahtova še dve ali tri vsto[)- nice za gg. Andreja Gabršček-a, lastnika tiskarno v Gorici, dr. Kudolfa Gruntarja in So nokoga. Toll pa g. Klavžar ni hotel dati, češ, da je shod namenjen samo po- vahljonim volilcorn brez ozira na to, ali so pristaši to ali one stranko, da pa no pusti nikogar v dvorano, kdor ni ime- noma povabljon, kor se po zakonu za- upni shodi omojujojo samo na poznano povahljono gosto. Mod torn sta so bila gospoda Gaborščok in Gruntar so zna- menitim spromstvom 7a\ prorinila v vožo prod dvorano in sta z ono oblastno aroganco, po katoroj se odlikuje posebno prvi, zahtovala, naj sojima dovoli vstop. Stražnika sta hranila, drugi so posogali vmos; slisalo so so zbadljivo opazke pro in contra. S tern burnim prizorom sta dosegla gospoda zo lep del svojega nainena. — Marsikat(u*i miroljuben povabljenec se j<; zbal propira in so odtoguil shodu. S(» voc njih sta pa i me no van a emisarja na- rodno-napredne stranke pregovorila in odvrnila od nas. Kov so vsiljivca nista. dala z lopa odpraviti, pristopi g. Klavžar tor jima naznaui, da se zastonj trudita; on kot zastopnik društva „Sloge" jima nikakor ne dovoli vstopa k shodu, h katoromu so povablj(mi samo vo- lilci tukajšnjih županij. Na to sta za- čola gospoda po znanom rocoptu zab.iv- ljati, ocitati strahopetnosl, groziti Klav- žarju, da ga že razkrinkata na današ- njom svojem shodu, in soveda najeta mladina je razsajala vmes in svojo jozico so dalje razpašala, ko jo dal g. Klav/.ar duri dvorano razdražbarjem prod nosom zapreti ter je napovedal zacotok zboro- vanja. — Med torn se jo bilo nabralo kakih 60—70 povahljoncov, mod .ijimi tu
  • /(, prispevok za obmejni costi — in poznojo še enkrat ter jo s torn očitno dokazano, da je skrbelo za umenjeni cesti. Klavžar pa jo ugovarjal, da mu jo vse to prav dobro znano — da mu je pa ravno tako dobro znano tudi — to, da je kanalsko županstvo vložilo poprej omenjeno prosnjo, ktero jo imel on v rokab in jo je natancno prečital; toga da si ne da od nobenega utajiti in da je vsak čas pripravljon resničnost svoje izja- ve, Co treba, s prisogo potrditi. Ker jo g. Zega še daljo vstrajal v svoji trditvi — in so bili poslušalci že očitno utrujeni — sklenilo se je zboro- vanjo. Malo poprej pa se jo začelo zboro- vanje na sbodu narodno-napredne stranke v sosedni goslilni pri Kovačiču — ktero se je nekda vr^ilo v pozno noč, ne morda kol zaupni sbod volilcev — ampak kot j a v n i sbod, b katerernu je imel vsak- do pristop tudi brez vabila: moški, žen- ske, gospodarji, blapoi, odrasli in otroci. Tarn so se lahko osladili in nasitilij z ono duševno hrano, katero glasilo na- rodno - napredne slranke ,.Sooa" tako radodarno ponuja v svojib „Tutti IruLli''. Mi računamo na razsodnost vseh Ircznih poslušalcev, izraževaje veselo nado, da je shod narodno - napredne stranke v Kočinju voč koristil naši stvari nego morda nas sbod sarn. Oglas. — Dr. Tuina išče v Sem- pasu v naj em primerne prostoro za svoj zaupni sbod. Ponudbe sprejomajo „libe- ralna" v o d s t v a 1 j u d s k i b šol v okolici. „Ccntralna posojilnica", je sicer še jako. mlad zavod, vendar dobro na- preduje. Do sedaj je imela skupnega denarnega prometu za 2,073,359 K. S t a n j e h r a n i 1 n i h v 1 o g znaša 316.318 K, s t a n j e p o s o j i 1 n a vk nj i- ž b o 245,583 K, na osebni kreditpa 153,913 K. Število članov znaša 412. kateri so vplačali po en ali pa po več deložov, bodisi glavnib ali pa opra- vilnih. Trinajst railVoisonskih posojilnic, 1 okrajna posojilnica in 1 produktivna zadruga je vstopilo v zvezo s „Contralno posojilnico" kot osrednjom zavodom go- riških zadrug. Natančnejše podatke o delovanju „Contralne posojilnice" kot posojilnice in organične zveze posojilnic dobe drustveniki po preloku prvega opravnega Ieta. Posnemanja vredno. — Kakor nam poročajo, jo nakupil pri sv. Luciji tarn, kjer bo stal kolodvor nove želez- nice, g. Gašpar II v a 1 i č špediter v Go- rici vee prirnernega prostora, da ustanovi ondi o svojem času špedicijo. Storil je pa to žc zdaj zaradi tega, kor so se mislili ugnezditi tujci. Naj bi g. llvaliča posnomali vsi na.ši rojaki ob bohinjski železnici, kalerim jo daua prilika zasto- pati dornaco interese. Dezelnozborske volitvc. — G. kr. narnestnislvo v Trstu jo razposlalo vsirn okrajnim glavarstvom na Primor- skem okrožnico, v kateri jih pozivlja, da prično s pripravljavnimi deli za deželno- zborske volitve, ki se bodo vršile zadnje dni novembra in prve dni docombra. Od postrie liranilnico. — Trgo vinsko niinistorstvo jo v dogovoru z no- tranjim ministorstvom znižalo položek v čokovnem promotu poštne hranilnice od 200 K na 100 K. I/ St. Andrcža poroča ,.1'r. Listn" gosp. župan A. Lutman, dajebilastan drežka občina na prvi državni vrtnarski razstavi na Dunaju odlikovana z eno zlato, dvoma srobrnima, in eno bronasto medaljo ter 5 dukati. V zadnjoin ,.1'r. L." so imonovali lo eno sreborno medaljo in so popolnoma prozrli bronasto rno- daljo. Daljo gosp. župan poroča, da so je pri šlandrežkem oddolku vslavil pro- svetli cosar ter prilično tako lo govoril: „Od kod ]o to lopo blagoV" Z u p a n L iitman; „Iz St. A nd roža pri Gorici, Vas<; Voličanstvo". Nj. Vol i c:a nst v o • „Ta kraj mi jo dobro znai]. Ali ste Vi tain poseslnik? Župan: ,.Da, Voličanslvo! Jaz za- stopam slandn»žko občino". Nj. Veličanslvo: „Ali sl.o Vi tain župan V" Župan: „Da, Veličanstvo!" Nj. VeIičans tvo: „Dobro, dobro!" S temi besodami se jo presvelli C(»sar smeliljajc; se poslovil od g.županaLutmana. G. župan Lutman pa jo iinol tudi cast govoriti z poljodc^lskim in trgoviuskini ministrom, ki sta se oba pobvalno izra- zila o štandrežki izložbi. Clestitaino vrlemu županu Lutmanu inštandrožki občini na lepern odlikovanju. Nove za oro>,nike. — Naši orožniki dobijo nove čelade iz plu- tovine (lesono gobe); tebtale bode samo 35 dok. Zlat dcnar po dcset kron. — Kor je premalo bankovc<;v po 10 K v prornotu in se izdavanje tob novib ban- kovcf^v raviia po torn, koliko se vrne iz prorrKita starib, je avstro-ogerska banka sklenila izdati v promot zlat donar po 10 K kot nadomestilo za bankovco. Klektrična /c'lexnica iz Trsta na Opc'inc s(> izroči promotu po zatrdilu tehnični^ga osobja pri oinonjenem pod- jet ju šo j)i-(!d koncem Uwi lota. Aleseca novembra bodo že poskušnjo z vožnjo. „Narodna Tiskarna' je ravnokar nalisnila in ima v zalogi prošnje v d o s e g o d o v o 1 j o n j a z a t o č e n j e lastnega vina (mošta) po „tarili'' ali „osrnici". Okro/nica vsem županstvoni po- knežene grol'ovine Gorisko-Gradiške za- dovajoča razvidnost prebivalstva v po- sameznib občinab vsled novoga zakona z dne 5. decembra 1896 St. 222 drž. zak. (Konec). — Priporoča se posameznim obcinam naj jemljejo resno v pošlov izvršitev dela razvidnosti kakor gorornt;- njono, da jim bodo mogoče okorisliti so z izidi razvidnosti lor zabtevati od tujih o))čin priznanje domovinsko praviceglede vseh onih oseb, ki bivajo nad 10 let v istih, odnosno da jim bo mogočo: pro- sojevati slične zahteve od slrani drugih občin. Prepusča so posameznim obcinam da se mod soboj zedinijo zastran skup- nciga tiska goromenjenib razvidnostnih obraz(;ev. Kar so lice formalnega postopanja kedar se zahteva vsprojorn kake domače osebo bivajoče nad 10 let v drugi ob- čini v domovinsko zvezo iste, se opaža to-le: Kakor se je že omenilo, srnejo vslod zakona z dne 5. decembra 1896 st. 222 drž, zak. ne lo upravičenci ali njih nasledniki v domovinski pravici zahte- vati izrecni vsprojem v domovinsko zvezo one občine v kateri so priposestvovali domovno pravico, ampak srnejo to za- htevati tudi njihove poprejžnjo domovin- ske občine. Izvzemši redke izjome so izmed za- sebnih oseb večina ne bode botela — dasi pozna doticni zakon — truditi z sitnim dopisovanjom, ki jo potrobno, da se zadobi od občino bivališča priznanje domovno pravice, posebno zato ker ve- čini jo popolnoma postranska reč ali pristoja eni ali drugi obcini. Večini za- sobnikov manjka zanimanja, da bi uve- ljavili svojo domovinsko pravico v novi občini, koja bi naprarn njim ne prevzela ni več ni manj pravic in kar so bolj zanima, ni več ni manj obveznosti kakor poprojšnja domovna občina. Za obcino pa jo eminontne važno- sti, da uveljavijo svoje pravice po navo- dilu clona 1 i? 3. ornenjenega zakona, ker z izločitvijo oseb iz svojc domovinske zveze in z oddajo istih v kako drugo občino odvalö na isto obveznosti, ki so včasih zolo velike (pomisliti je le na bol- niške troške itd. in ki bi jih v nasprot- nein slučaju samo morale prenažati po določilih zakona. Vabijo se zato vsa županstva, naj so v polni meri poslužujejo pravice, ki jim nudi omcuijeni člen I ^ 3. zakona z dne 5. decombra 1890 št. 222 drž. zak. tor ko zahlevajo vspr(»jom kak<» osebe v domovinsko zvozo drugo občine, opremijo naj dotično prosnjo z vsemi dokazili iz kojih se posnema, da biva dotična oseba nad 10 let proslovoljno v doticni obcini. Gledö ravnokar navedene okoli^čino dolžna jo priruisti dokazila seveda pro- soča občina kor opira" na to svojo pra- vico in ker po občopravnib določilih ima doprinosti oni dokazila, kateri hoče iz- vajati iz njih kako pravico. Ako obciua, od katore se zahteva priznanje domovinske pravice glede osebo, katera je, kakor dokazano tarn bivala nad 10 l(»t, ugovarja temu v smislu zad- njoga odstavka člona 1. §. 2. doprinesli mora v torn slucaju tudi dokazilo. Da j(» kaka oseba bivala nad 10 hit v tuji obcini, se lahko dokaže ne-lo z listinami, spričovali izdanimi od oblasl.(»v 1. t. d., ampak tudi z izjavo prič; kajti zakon nt^ določa nič nalančnega gl(Mle formalnib dokazil. Ker pa z vsprejemom naseljenib oseb v domovinsko z"ozo kako obcino morajo sproj(»ti le-to naso ludi voliko obvozuosli, dogajalo so bodo c(;sto, da so bodo občino branilo priznati jim pristoj- nosl iz ibrinaluih nedostatkov, ki v mnogih slucajih no Ixjdo druzega kakor dlakocepljonjo. V takih slučajih ne preo.staja dru zoga kakor priziv na višjo politično oblastnijo, kateri bo preložiti zadovo v konečno reSitev v smislu člena I. ^ 6 drugi odstavek. Na isto oblast se bode prizivati po določilu prv<»ga odstavka navedene določbo zakona, kedar na lastno prožnjo za vsprejem kake osebe v do- movinsko zvezo drugo občine ni doäla rositov v dobi (5 inesecev. Visja politična oblastnija jo zaobčino na deželi ok raj no glavarstvo, za mosto z lastnim žtatutom pa nameštništvo. Dežolni odbor. V Gorici due 11. sept. 1901. Deželni glavar: P a j o r. Ha/morc pri gradnji Holiinjskc hkIo/nice. — 0 teh razmerah ima Ijub- Ijanski „Slovonoc" jako žalostno poročilo. Ondi pri zidauju predora skozi Karavanko so so pričele stvari, kakoršnili je bilo pac že pričakovali v naprej pri tern podjolju. Prvo kar kriči v niibo, jo dejstvo, da so se vgnezdili tu tujci in da so odrivujo domačini. Vsa dola v prodoru j(i dobila noinska tvrdka Gross & JJischof z Dunaja, koncesije za prodajalne in kantine pa so dobili židje. Jednako je dobil nek poljski žid Wischer und Sohn Weisskircher ves zaslužek pri vožnji. Soboj je pripeljal celo tolpo voznikov iz — Galicijo in 24 konj, naši ljudje pa, ki so zanesljivo pricakovali toga zaslužka, so prevarjeni odi^li. Place deUvcem so v splošnem jako slabe. Od l.opanja pri stavbisčih jim podjetnik pla- čujo po 20 novcev od žtirj. metra. Ob najhujem trpljonju zasluži delavec komaj 1 gld. 20 novcev na dan. Na prosnje za zvisanjo place pa niti ne dobodo odgovora. Vlada j)a ondi najvočja draginja v vseh receb, zato že skrbe židjo. To so tako vnebovpijočo razmero, da se mora nekaj zgoditi v odstranjonjo istih. Vso to je v popolnem nasprotju s prvotnirni oblju- bami vlade, da so bode pri tern podjetju v prvi vrsti oziralo na dornače ljudij, na zveslo državljane in davkoplačevalce. „Slovenčov" poročovah^c zaklučuje tako le : „Židje so donar posodili (namreč za Hohinjsko železnico) in židje ga zopol z jako bogatimi obrestimi spravljajo v svoje nenasitljive vreče ; židje bodo sploh imeli ves dobiček od železnice. Ne bomo se čudili, ako so bo nova žoleznica irne- novala ne državna ampak — židovska." „Narodno^ospodarski Vestiiik** glasilo slov(»nsk(!ga trgovskega društva „Merkur" št. 7, ima sledečo vsebino: 1. Potroba trgovske izobrazbe. Spisal —a. 2. Trgovina. Spisal A. L. 3. Kranjske de- želn dr. Schmidt-u * 1 j« popolnoma pros to škodljivih tva- * » rin i'A eteriunih in rastlinskih olj. • i To olje je priporočeno po slavnih < , zdravnikih za ušesno bolezni dr. G. ( Hammerschrnid in dr. Goldmann, ka- kor najboljše in najgotovej.se zdra- 1 vilo za vse ušesne bolezni ter se ' ' vže nad 25 let rabi z najboljšem ' i vspehom. i i Steklenica tega olja z navodom < , vdobiva se po 4 K v lekarni g. , i CRISTOFOLETTI v Gorici. v Simenc J^fic ki'Cinar v Gosposki ulici hiš. štev. 19, „Alia cittä di Gorizia" loci raznovrytna bela in črna vina ter poslreže z vsakovrstnimi okus- nimi jedili. Priporoča se toplo svojim rojakom v mestu in na deželi. „jNsarodixa Jiskarrca" v (Joriei ulica Vetturini 9. Ilijada. Povest slov. mladini. Prosto po Homerju pripovodtijc ANDREJ KRAGELJ. S tolmačem važnejših osebnih imen ter obsega 273 stranij. CENA: 1 K 40 vin., po pošti 20 vin. več. Vezana v platno 2 kroni, ozi- roma 2 kroni 20 vin. Dobiva so v „Narodni Tiskarni" v Gorici, pri knji^oiržcih Pallichii v Gorici na Travniku, pri Schwentncrju v Ljubljani in Florijatui v Kranji. Josip Valent inčič, pekovski mojster v Gorici v Raštelju št. 29. priporoča vedno svcži kruk ixavadni in najfme|ši, vsakovrstno pecivo za ^odove in druge razne ..pojJiriijiMie", prav okusne kolače za birmo in po- rok(^, različne torte itd. Vsa naroeila izvršuje toe:no in natančno po želji gospodov na- ročnikov po jako zmernih cenah. Izvole naj {?a torej počastili z mnogobrojnimi naročili cenj. gg. rojaki v mestu in na deželi. Oznanilo! Dve elegantno opravljeni sobi, ena velika, dnigii nianjsa, oddaste sc mcsečno po zinerni ceni v najem Kje, pove iz prijaznosti naše upravnislvo. F^odpisana priporočata slavnemu ob- činslvu v Gorici in na deželi svojo novo urejeno prodajalnico jestvin. V zalogi imata tudi raznovrstne pi- jače n. pr.: francoski Cognac, pristni kranjski brinjevec, domači tropinovec, fini rum, različna vina, goruzioc (Sens.) Ciril-Metodovo kavo in Ciril-Metodovo niilo ter drugo v to stroko sftadajoce blago. — Postrežba točna in po zmernih cenah. Z odličnim spoatovanjern Kopac & Kutin, trj;ovca v Scnicniski ulici h. štv. 1. v laslni liiši. kjer jo „Trir. obrl. zadr." Zavod za ianje oa stcklu Edvard Stuhl, liiradec, ITngergasHe St. 3, izilHuje slikana okna za cerkvein hiše v raznih slogih. Podpisani si šteje v prijetno dolžnost, s I em firmo za sli- kana okna g. Kdv. S I. u h 1 iz Gradca v vsakem oziru pripo- ročiti. V tukajšnji novi cerkvi je ime- novani gosp. Stuhl priskrbel vsa bar- vanaokna v splošno zadovoljnost in zelo po prirnerni ceni. Kiiracijski ur:id v Ät. AiKlrezu pri («oriri «Ine li). ilcc(Miil)r;i 1«)(M>. Jos. Koaovel, kural. Vidfilo in potrdilo ! (Mx-insko /jipanstvo St. Andrei/, dun 19. doccmbni 19(X). Andr. Lutman, ¦i^hbmhmi župan. Takili priznavanj iinain pro«5astiti duhov- Š5ČMH na ra/.polii^o š«1 dokaj. liljudno so priporočain Ed. Stuhl. i Prva slovenska odlikovana krojaška delavnica v (xorici. ^utoix ^usie krojaški mojster in trgovec v Vrtni ulici št. 26. lzdolujc vbakovrslnc; inožk«* ohlekt; j>o vsakiMii kioju Icr za vsaki slan. I in21 tudi bogato zailogo domsiče^ai in an- $>le%kega siikna vseh yrst /n vsak letni can. Izdelke iz lastnega blaga jamči. Peter Drašček, ! trgovec jedilnegablaga v Gorici, Stolna ulica St. 2. Priporoca. siik sv. Cirila in JVtetoda. Fani Drašček, zaloga šivalnih strojev v Gorici, Stolna ulica St. 2. Prodaja sir oje ludi h n;i leden- skc ali inesecne ohroke. Slroji so iz prvih lovarn ler najboljše kakovosLi. I'riporoCM se slav. r občinstvu.