Srečno hodita ! Bog hodi s vama po poti t  m
njegov angel vaji spremi, Tobia. 5, 21.

Hramu.

SREČEN FOT.

POTREBNI NAUKI, IZGLEDI
IN MOLITVICE

ZA

MLADENCE.

SPISALI MLADI DUHOVNI IN NA
SVETLO DAL

185 ».

NATISNIL IN NA PKODAJ IMA JANEZ LEON.

Moj sin! vse svoje žive dni imej Boga pred
očmi in mri se v greh privoliti.  Tob. 4, 6.

Mladene je pred Jezusa stopil in mu rekel :
„Dobri učenik! kaj naj storim, da večno
življenje dosežem?“  Jezus mu je rekel :
,,Ako hočeš v življenje iti, spolnuj zapovedi“.
Mat. 19.

Pišem vam, mladenči, ker ste močni in beseda
božja v vas prebiva, in ste hudega prema¬
gali. Nikar ne ljubite sveta, tudi ne tega,
kar je na svetu.  — Svet prej de in vse nje¬
govo poželenje ; kdor pa voljo božjo stori,

ostane vekomaj.

i4  -17.

1. listu; 2,


Nagovor.

v

Živel je svoje dni v dalni deželi na jutrovem
skerben oče: stari Tobija mu je bilo ime. Imel
je blagega sina, ki so ga po očetu mladega
Tobijata imenovali. Mati njegova je bila Ana.
Pobožni, ubogi, in pošteni ljudje so bili. Oče
je oslepel, sin še ves mlad; pridna mati
njih je na svojih rokah živela.

Imel je oče v stranski deželi nekega
znanca po imeni i|abael. Precej dnarjev mu
je posodil bil v pVprejnih letih, ko je še bolje
shajal. Rad bi jpo te dolg svojega sina po¬
slal; ali pot je dajlna, hoja nevarna, mladenč
neznan. Mati jok^, očeta skerbi, in sin kam ne
ve. »Pojdi, pravi oče, pojišči si zvestega člo¬
veka, ki bo za plačilo s teboj šel.*

Mladenč gre in sreča zalega mladenča,
ki se je ravno na pot odpravil. Veselo se To-
bijatu v tovaršijo ponudi, in mu obljubi, da ga
bo spremil in srečno pripeljal spet na očetov

VI

dom. Lepo nju stari Tobija odpravi, rekoč :
„Srečuo hodita! Bog hodi z vama po poti, in
njegov angel spremi vaju*.

Popotnika sta srečno hodila; moder in
zvest jebilTobijevtovarš. Vsake nevarcegaje
rešil in mu k veliki sreči pomagal. Premo¬
ženje mu je vzdignil, clo dobro ženko osker-
bel, pripeljal zdravega in premožnega v na¬
ročje l jubih starisev; tudi očeta je ozdravil
in celo hišo srečno storil. — Mladega Tobi-
jata zvest tovarš je bil Rafael, angel božji. —
Oh, da bi takega tovarsa vsi mladenči imeli,
kedar se od hiše svojih starisev v ptuje de¬
žele podajo!

Popotnik si tudi ti mladenč, bodi si ubo¬
gih ali bogatih starisev. Cela zemlja je le
ptuja dežela za tebe, hiša starisev samo krat¬
ka ostaja za nekoliko dni, tvoje mladosti;
tvoj pravi dom so svete neb®a. Tudi ti moraš
po svetu svoje sreče iskat* da bi se kedaj
srečno povernil k svojemu Očetu v sveto nebo.

Kedar se bos na pot pjtdal, koga si boš
tovarsa izbral, da te bo srečno vodil ? Oh,
iši si ga, in lepo Boga prosi, naj ti v tvojih
mladih letih dobrega tovarsa da, da ne za-
jideš; na stare dni bilo bi tovarsa iskati pre¬
pozno.

Ponuja se tovaršev veliko, obeta pri-
jatlov še več, ki ti srečen pot kažejo, naj bi

vir

za njimi potegnil. Ne verjemi vsim; radi la¬
žejo. Iz med sto se je težko na enega zanesti.

Skerbelo je starega Tobija, koga bi svo¬
jemu sinu na pot za tovarša dal; tudi tvoje
ljube stariše in oskerbnike močno skerbi, ka¬
ko se ti bo se po sveti godilo. Ljubezniva
Ana Tobijatova je milo jokala, ter se za svo¬
jega sina bala. Oh, kdo bi se tudi ne posolzil,
gledati nedolžnega mladenča, lepega ko žlah-
no drevce v božjem vertu, po sveti pa viditi
sovražnikov toliko, ki te čakajo in zapeljati
želijo ! Tvoji starejši s tebo ne morejo, bratje
in sestre tvoje te zapustijo, samo tvoj Angel
varh te spremlja od zibeli do pokopalisa ka¬
kor mladega Tobijata, naj si ga ravno ne vi¬
diš. Oh poslušaj ^njegov glas, ubogaj njega
vsaki čas, kar tejiči.

Prijazen gljfe zvestega angela varha
lehko v tih bukvrpah bereš; in po njem sre¬
čen pot spoznaš, katerega te on uči. Naukov
ne zaničuj, ki ti jih bukvice dajo; posnemaj
izglede, ktere ti kažejo. Hodil boš čez hribe
in doline, se vozil po suhem in po morji, pa
vselej srečno, ako naukov ne zanemariš, ki
jih v tih bukvicah bereš. Lehko se boš vsake
nevaršine branil, lehko zognil vsake nesreče,
ako boš zvesto ohranil, kar boš bral. Angel
božji te bo pripeljal na Očetov dom v sveto

vm

nebo, kjer bos veselo vžival, kar si po poti
življenja dobrega storil.

Kdor pa te nauke zaničuje, svojo srečo
zamečuje in srečnega pota vse svoje žive dni
imel ne bo. V grozovitne globočine bo padel,
vse svoje premoženje zgubil, in peklenski
sovražnik ga bo na strašno sodbo privlekel,
kjer ga bojo tudi te bukvice tožile, da je za-
nikaruik, večnega pogubljenja vreden. Ne daj
Bog tega!

Mladi popotnik, srečno hodi! Božji an¬
gel naj te vodi! Živi pošteno in bogaboječe.

Bog nam daj vse povsod,

Srečno hojo, lahek pot!

I

I

Mladencev trojno premoženje.

Mladene, Bog daj srečo! Popotnik sim jes,
popotnik si ti; prijazno podajva si roke, ter
povzdigniva k svetim nebesom svoje oči.
Tam nad romenim soncam v prelepi jasni
svitlobi, visoko nad zvezdami tam sva doma.
Cerna zemlja, na jateri stojiva, je za naji le
ptuja dežela. Včeraj je na nji najna zibela
tekla, jutri bo (Erna jama najna postelja,
duša pa pojde zopet domu k Stvarniku svojemu
v sveto nebo, kjer Oče nebeški lepi sedež
tudi nama pripravljenima, ako ga vredna bova.

Oče nebeški, kteri v večni luči prebiva,
tebe, mladenč, po svetu pošle, naj bi si kaj
poskusil in pa prislužil veselja svetega raja,
neizrečenega veselja, ki ga ni vidilo nobeno
oko, ne slišalo uho, tudi človeško serce ne
občutilo, katerega je Bog samo tistim pripra¬
vil, ki njega ljubijo. Zatorej hoče tudi tebe
poskusiti, ali njega ljubiš.

Živlenja srežen pot.

i

2

Da bi Ieliko svoj pot obhodil, je tebi
trojno premoženje sporočil, lepo drago pre¬
moženje, ki ga nima cel svet:

I. Zdravo telo.

Pervo premoženje, ki gaje tebi vsega-
mogočni Stvarnik dal, je zdravo telo, med
vsim posvetnim nar boljše blago. — Dokler
je človek zdrav, si lebko veselo žvižga in
poje, po noči sladko spi in se ne boji dela
po dnevi; jesti mu diši, in vsako delo mu gre
gladko od rok. Zato sv. pismo govori:
„Zdravje in veselo serce sta več vredna, ko
vse zlato; in terdna moč po životu je boljša,
kakor polne skrinje dnarjev *),*

Mladenči pa radi, radi pozabijo, kaj
imajo, dokler so zdravi;, za to z svojim
zdravjem jako slabo ravšajo. Nekteri se
gerdo tepo, suvajo ali mečejo, in se tako
nevarno poskodjejo. Veliko drugih črez glo¬
bočine skaka, po visokem drevji pleza, pade,
si.vlomi nogo ali roko, pa tudi vrat. Se več
se jih na vročino merzle vode napije, in ne-
duho dobi. Najde se jih, ki po volčje jedo in
pijejo, ter ne premislijo, kako nezdravo je to.
Tudi jih je, ki sladkarije radi imajo, in ne
verjamejo, da od sladkih jedi rad želodec

J ) Sirah 30, 15.

3

boli. Veliko ndadenčev je umazanih in ne¬
snažnih, ki se zjutraj ne vmijejo, zvečer
zob ne iztrebijo in ust ne izplaknejo, se ne
počesajo, tudi o nedelah ne preoblečejo se.
Vse to je gerdo in škodljivo. Tudi škorne
ali čižme tebi zgnijejo, ako jih v blatu
(klatji) pustiš, kako bo pa zdravo tvoje telo,
če ga skerbno ne čediš. Vsi, ki tako živijo,
ljubo zdravje zapravljajo, sami sebe morijo
in grešijo črez peto zapoved božjo, ki pravi:
„Ne vbijaj!«

Mladenč! Bog ti daj zdravje, pa tudi
pamet, da ga bos vedel varvati. Hočeš dolgo
let zdrav in vesel živeti, poslušaj zlatih
naukov pet, ki bojo tebi zdravje varovali:

1. Vzivaj vsega po meri , jej in pij le za
potrebo;  nehaj, kedar bi se se tebi nekoliko
poljubilo. To je zlata mera, zdravja perva
podpera! „Veliko jesti napravlja bolečine,
požrešnost jih je veliko že pomorila‘j.“ Mlin
zastoji, kedar se preveč zasiple; želodec
oslabi, ako se preveč nadeva. „Kdor pa,po
meri živi, mirno in zdravo spi, in njegov
duh je dobre volje *).“ Kdor preveliko pije,
sam sebe zalije in svoje zdravje potopi. —
Vzemi za dobro z domačim živežem in pre¬
dobre kuhuje ne poželjuj. Kdor nezmerno

] ) Sir. 37, 33. 2 ) Sir. 31, 24.

l *

4

živi, sam v sebi červe redi, hitro ga bojo
pojedli.

2. Ne bodi vinu, ne zganjici, ne drugi
sladcici prijatel!  V mladih letih vino ali pa
žganje piti, je ravno ko z oljem ogenj gasiti.
„Ako me mladost greje, in mi kerv vročino
daja, ter sim žmetnega in terdnega života,
rad bom bokala pogrešal, v katerem je
strupna nevarnost. “ Tako sv. Jeronim mla¬
dega Nepocjana uči. Tino po meri pito je
zdravo za stare ljudi, kakor mleko za otroke;
žganje stare in mlade mori in je prava smertna
vodka, naj bo že brinjovec, slivovec ali
razolj; le za vračtvo (arcnije) je včasi dobro,
pa se to malo malo kedaj. „Taka pijača prav
gladko teče po gerli (če se nje človek pri¬
vadi), zadnič pa pikne kakor gad, in rani
ko strupna kača 1 )/ 4  Nar bolj zdrava je čista
voda, ki bistro teče in tudi mladenča bistrega
stori. Le studenčnice se za žejo napij, in
glava te bolela ne bo.

3. Ne hodi prepozno spat, in skerbi
zgodaj vstat, dokler si zdrav.  Vsaka poštena
stvar gre zvečer počivat. Rože na polji se
stisnejo, ptiči v logi vtihnejo in pospijo; tako
tudi vsi pridni in pošteni ljudje. Kakor hitro
pa mlado jutro zasvita, se vse izbudi: ptičice

>) Prip. 23, 31.

5

žvergolijo, cvetejo rožice, ter pijejo v juterni
rosi zdravja in živlenja novo moč. Dobro bos
tudi ti shajal, ako bos zgodaj vstajal. Tvoja
glava bo jasna, kakor juterno čisto nebo;
lehko in čversto tvoje telo, kakor mlado
zelenje. Rajši bos molil, ložej bos delal,
če juterne ure ne zamudiš. Juterni čas, zlat
čas! — Kdor pa dolgo leži, jutern blagoslov
(žegen) zamudi, ki ga Oče nebeški svojim
otrokam daja, ki radi zgodaj vstajajo.

^Truplo zaspanca je vedlo ko puhla repa,
ki je za nič. Bolezen posteli jiše, in se nar
rajši tistega prime, ki po noči brez potrebe
bedi, po dnevi pa dremlje ali clo leži, Le
kdor zarano (zgodaj) vstaja, se bolezni
brani in zdravje ohrani. Tudi sveta cerkev
lepo opominja: „Ne bodi vain zastonj vstati
pred svitom, zakaj Gospodje obljubil krono
tem, ki (zgodaj) čnjejo.

4. Hočeš biti srečen in zdrav, delaj
pridno, kar je prav.  Nevarno je pri delu se
pregnati, pa ravno tak škodlivo je tudi praz¬
novati. Železo rija sne, lenoba pa mlado
telo, ako praznuje ‘). Stoječa voda zognije,

’) V nekem velikem mestu je berač za cesto sedi
vbogajime prosil. Ljudje ga vprašajo, kaj mu
je? „Mene je sram in strah svojo bolezen pove¬
dati^ S temi besedami jih je opravljal. Poslednič
pride imeniten gospod, bolnika ogleda, in ker

6

če nje veter ne premaja, truplo pa sperhni,
ki se od tela ne spodi. Mladene, če bos
pridno delal, bos tudi sladko spal, hude
senje te ne bojo budile; jesti in piti bo tebi
dišalo, ne bo te tišalo, kar boš zavžil. Lice
tvoje bo rudeče ko roža, močno kakor dob
(hrast) bo tvoje telo. Hudo vreme ti ne bo
škodvalo, tudi bolezen se te lehko prijela
ne bo. Delo je velik božji dar, le malovreden
človek se ga boji; ali ravno njemu se prej
ali poznej huda godi, zakaj vsaki meglenjak
(meglen človek) je gotov sromak; lenoba je
huda bolezen. Bodi priden in delaj rad,
dokler si zdrav in mlad; bo tebi dobro vse
žive dni.

5. Vari se hudih strast, to je pregrešnih
navad,  ki stratijo tebi dušo in telo. Veliko
mladenčev vojska pomori, pa še več hude
navade. — Huda jeza je strupna kača, ki
te za vsako žal besedo pikne in tvojo kerv
skali; vražji zavid (nid ali nevošlivost) je
zelen kušar, ki ti serce rani in zdravje mori.
Gerda nečistost je ljuta (grozovitna) zver,
ki pije zdravo kri mladih ljudi, da jim truplo

bolečine ne najde, ukaže svojemu hlapcu berača
pretepsti, ako ne pove, kaj ga boli. Berač pri¬
siljen izdehne: „Oh moja bolezen se mi je po vsili
kosteh mojega života razlezla, eni jej pravijo
lenoba, drugi gniloba."

7

oslabi in duh onernaga. Kdor že v mladih
letih nesramno živi, ga bojo hitro cervi
snedli. Tudi prevelika skerb in ne utolažena
žalost je našemu zdravju škodliva. „Zalost
jih je že veliko pomorila in nič ne pomaga;
veselo serce daje človeku živlenje, in veselje
mu prihrani stare dni l ).“  Razberzdauo veselje
pa, in vse nevguane želje ljudjem zdravje
vjedo, in jim pamet zmešajo. Vsega tega se
moraš z mladih nog (let) skerbno varvati.
Le čisto, zadovoljno serce daje vesele dni,
in sveta čednost zdravo telo ohrani. Srečen,
komur v zdravem truplu tudi lepa duša
prebiva!

Potreba je pa tudi za dušo skerbeti;
zato je dal Oče nebeški mladenčein drugo
blago, in to je:

11. Dobra glava.

Mladenčev drugo žlahtno blago je dobra
prebrisana glava, boljša, ko golo zlato, ako
se v mladih letih dobro zuči. Potrebni nauki
so žlahtni kamenci, ki si jih v vigredi
(spomladi) svojega živlenja naberaš, z njimi
si kupiš vsako srečo na svetu, in po smerti
sveto nebo. Zatoraj svet duh opominja:
„Moj sin! primi se nauka od mladosti, in

] ) Sir. 30, 23—25.

8

boš najšel modrost do sivih las. Pristopi
k njej, kakor on, ki orje in seje, in
čakaj nje dobrega sadu. Ti se boš scer
nekoljko trudil, ali v kratkem boš vžival
njen sad 1 ).^

1. Pervi nar potrebniši so kersanski
nauki,  ki učijo Boga prav spoznati in Jezusa
Kristusa, božjega Sina; spoznati pa tudi,
kar nam Bog zapove ali storiti prepove.
To spoznanje imenuje Jezus večno živlenje;
kdor to pridno v glavi ima, pravega pota
zgrešil ne bo, ki ga k časni sreči in v
zveličanje večno pelja. — Jezus, božji mla-
denč, je v svojem dvanajstem letu v sredi
učenih sedel, jih poslušal in popraševal,
da bi tebi lep izgled dal, kako si naj tudi
ti dobrega nauka išeš. Ob, le rad poslušaj
božje nauke, pa še rajši jih premišluj in na
tenko spolnuj; tako boš po besedah Jezusovih
modremu možu podoben, ki svojo hišo na
skalo zida, ktera se mu nikoli poderla ne bo.
Kdor se samo posvetne modrosti uči, za
božje reči pa malo kaj poskerbi, dela abotno
kakor človek, ki svojo hišo na pesek stavi;
hitro se mu poderla bo, in še njega
podsula 2 ).

') Sir. 6, 18—20. 2 ) Mat. 7, 24.

9

2. Drugi potrebni nauki so domače dela
in opravki svojega stanu.  Kmet se naj uči
sjati in orati, rokodel ali antverhar vertati
in tesati; vsaki naj delo svojega posla dobro
y, as topi. Kazji mojster ali šušmar, ki svoje
delo kazi, se slabo redi. — Boljše je pa tudi
znati eno delo prav, kakor jih veliko na pol.
Devet rokodelcov je deset stradovcov. Umetna
glava in pa pridne, dela vajene roke so nar
boljše bogastvo. Kdor svoje pošteno delo v
nemar pusti, naj si ravno na dnarjik sedi, bo
se bos hodil.

3. Tretji koristni nauki so učenosti,
ki se v poštenih šolah dajejo.  Kdor
zna pisati in brati, vsakemu posten od¬
govor dati, za toliko več velja, za kolikor
več dobrega zna, naj si bo hlapec ali
gospodar, kmet ali žlahen gospod, če le
pošteno ravna. Oh, ne zamudi sole, fantič
mlad, uči se vsega dobrega rad, če le pri¬
ložnost imaš; saj ne ves, kam se dones ali
jutri prideš. Ako se mlado drevce ne
požlahtni, in se divjaku žlahtna mladika
ne vcepi, tudi staro drevo žlahtnega sadja
rodilo ne bo. Tako mladenč, ki se noče
učiti, vse svoje žive dni malovredna lesnika
ostane.

v

4. Sterti potrebni nauki so pravila ali
regelce, ki ti pravijo, kako se naj modro

10

zaderziš in pametno vedeš (nosiš), da boš
prijeten Bogu in poštenim ljudem.  Fantič,
ki zna besedo prav postaviti in se čedno
zaderžati, naj že pride v gosposko hišo
ali v kmetiški hram, bo povsodi prijatlov
najdel, in vse ga bo rado imelo; neza-
roblenca se vsak rad zogne. Torej sv. Pavl
opominja: Bratje! karkoli je resnično in
spodobno, kar je pravično, sveto in lju¬
beznivo, kar koli je dobrega imena, kar je
čednosti in hvale vredno, to vam bodi na
misli').

So mladenči, ki bogate stariše imajo
in se s svojim blagom bahajo, rekoč: „Meui
se ni potreba učiti; saj sem bogatih starišev
sin.“ Ali kako aboten je tak guč (mam)!
Kaj pomaga mladenču polna hiša blaga,
glava pa prazna? Modrost se z dnarjem
kupiti ne da, da bi vedel z blagom modro
ravnati. Posvetno blago brez dobrega nauka
in pa prah na Cesti, kterega veter pomete
ali nagel dež v blato premeni. Mlad bahač,
ki se noče učiti, bo star berač moral kruha
prositi. „Kdor se na bogastvo zanaša,
bo padel; pravičen pa bo kakor zeleno
drevo J )i“ Blago moli snejo, dnarje tatje

J ) Fil. 4, 8. J ) Prip. 11, 28.

11

vkradejo, le dobrih navkov nam nihče vzeti
ne more.

Mlada glava je tisto nebeško premoženje,
ki ga je Bog človeku izročil, naj bi ž njim
skerbno kupčeval, in si premoženja pripravljal
za večno živleuje. Ako se skerbno učiš, bos
priden hlapec, od kterega Kristus pove, da
svojemu gospodu, ki mu pet talentov da, se
pet talentov pridobi; za to ga gospod črez
veliko postavi, in v svoje veselje vzeme.
Če se pa nič prida ne naučiš, bos zanikar-
nemu hlapcu podoben, ki fcvoj talent zakople
in svojemu gospodu kaj odrajtati nima. Se to,
kar glesta (ima), mu bo vzeto, in drugim
dano; on pa veržen v unajne teme večnega
pogubienja ‘). Taka se vsim lenuhom godi.
Le kdor se dobro uči potrebnih in božjih reči,
bo vžival časno in večno veselje. — Alj Bog
nas varji učene glave, ako serce žlahtno ni!
— Za to je dober Bog mladenčem tretje pre¬
moženje dal:

III. Pošteno serce.

Serce je mala mala stvar, ki človeku v
persih kluje, vender v njem vsa človeška
sreča ali nesreča stanuje. V  serci je žila

*) Mat. 25, 14.

12

telesnega in dušnega živlenja doma, za tega
del se hitro na žili pozna, če je človek zdrav
ali bolen. Dokler je serce zdravo in veselo,
bo tudi truplo srečno živelo; ce pa človeka
serce boli, tudi život onemaga. — Iz serca
izvira zdrava kerv, in se po celem životu
razliva; iz serca vstajajo tudi želje, slabe
ali dobre, pravične ali krivične, ki storijo
srečno ali nesrečno celo nase živlenje. Ako
je serce žlahtno, srečen bos vse svoje žive
dni; če pa serce skaziš, Studenc žive vode
skališ (zmotiš); kako bi tebi iz njega čista
sreča izvirala? Hočeš, brate moj, srečno
živeti, uči se za žlahtno serce skerbeti.

1. Moli rad!  Mlade rože na polji se po
romenem soncu obračajo, ter iz njega pijejo
čisto nebeško luc, ravno po tem toliko lepo
cvetijo; še gorše (lepše) mladenči živijo, ki
povzdigujejo v molitvi svoje serce k Bogu.
Tudi ti vsako jutro Boga iz serca lepo po¬
zdravi, in mu vse svoje serčne želje izroči;
vsak večer Boga serčno zahvali za vse, kar
si prejel. Cel dan naj bojo na delu tvoje
roke, pri Bogu pa tvoje serce, in srečno bo
tvoje živlenje. Bog ti je dal roke in noge,
ušesa in oči, naj tebi služijo, serce je pa
sebi izvolil; v njem le on prebivati želi. To¬
rej tvojega serca vse stvari na svetu nasititi ne
zamorejo: nepokojuo je, dokler v Bogu ne

13

počiva ‘). Za samo serce te Bog prosi, re¬
koč: „Moj sin, daj meni svoje serce in
pote *).“  Oh, daruj mu ga prav pogosto v
pobožni molitvi; saj gaje vreden!

2. Ubogaj rad!  Mladenči, ki stariše radi
ubogajo in učenike pridno slušajo, bojo od-
rastli modri in žlahtni možje; ki so pa terde
glave in se svoje terme deržijo, takim bo
serce okamenelo, da se jih dobrega nič pri¬
jelo ne bo. Tudi drevce, ki se ravnati ne
da, ostane gerdo sloko drevo. „Neumeu se
posmehuje posvarjenju svojega očeta — hu¬
doben je, kdor očetu žalost in svojej materi
težavo napravlja. — Njemu, ki očeta zasra¬
muje, in zaničuje svojo mater, naj krokarji
(vrane) za potokam oči izklujejo in mlade
postojne (orli) pojedo. — Kdor svoje starise
preklinja, njemu bo luč v sredi teme vgas-
nila 3 ). 44  „Pokorni bodite svojini visim in jim
podložni/ 4  pravi sv. Pavl, „zakaj oni čujejo
nad vami, kakor taki, kteri bojo za vaše
duše odgovor dajali, da to z veseljem storijo,
ne pa zdihvaje, zakaj to bi ne bilo dobro za
vas 4 ). 44  Kdor ne uboga, je brez Boga; nje¬
govo serce hudi duh v oblasti ima. Fantič
mlad, varji se tega in vbogaj rad!

3 ) Sv. Avguštin. 2 )  Prip. 23, 26. s ) Prip. 15, 5. —

30, 17. 4 ) Hebr. 13, 17.

14

3. Vari se hudega poželenja , ne hoti,
kar Bog prepove! Mlademu kralju Salomonu
se je Bog nekdaj prikazal in mu je rekel:
„Prosi, kar hočeš, dal ti bom.“ Salomon
odgovori: „Gospod, mlad sim se; daj mi mo¬
drosti in umetnosti, da bom prav vedel, kaj
je dobro, kaj hudo.“ Bogu je bila njegova
prošnja všeča; zato mu reče: „Ker to prosiš,
in ne dolgega živlenja, ne bogastva, ne smerti
svojih sovražnikov, glej, dal sim ti tako mo¬
dro in umetno serce, da tebi enakega kralja
ni bilo in ne bo. Pa tudi dal ti bom, kar
nisi prosil — bogastva in slave (hvale in
časti); in če bos moje pote hodil, dal ti bom
tudi še dolgo živleuje ‘).“ Tako storijo pra¬
vične želje mladenča srečnega. „Hudo pože¬
lenje porodi greh, greh pa smert 2 ).“

Ce si preveč castilakomen , ter med
vsemi nar imenitneji biti hrepeniš, boš pre¬
vzetnega serca, neprijeten Bogu in neprija¬
zen ljudem. „Bog in ljudje napuh sovražijo 3 ):
le ponižnim Bog gnado daje 4 ).“ Želiš preveč
obogateti , boš padel v skušnjavo in zadergo
hudičevo 5 ); tvoje serce bo terdo in neusmi¬
ljeno. Le kdor vsmilenje skaže, vsmilenje
najde. — So tvoje želje nesramne, in nečista

') HI. Bukv. kraljev. 3, 5. 2 ) Sv. Jakob 1, 15.
s ) Sir. 10, 7. 4 ) Sv. Jakob 4, 6. 5 ) I. Tim. 6, 9.

15

slada tvoje veselje,  se ti bo serce tako popa¬
čilo, da ga bo sama gerdoba. Noe in dan
te bo gonilo, kakor slepega konja na ujzdi,
dokler se ves zdelal ne bos. „ Vroča želja,
gorečemu ognju enaka, vgasnilane bo, dokler
ne bo vse požgano ‘). Serce, ki brez vse
mere dobro jesti in piti želi, nima nikoli za¬
dosti, in se rado ptujega blaga pooblasti.
Kdor v pozemeljskih dobrotah svoje serce
jise, z sitom vodo zajemlje. „Varujte se,
opominja Jezus, da vase serca ne bojo pre¬
obložene v požrešnosti in pijanosti 2 ).“ —
Serce, ki rado Jezo kuha in sovraštvo v sebi
redi,  je peklenski kotel, iz kterega vsa ne¬
sreča vre; kako bi gnado božja v njem pre¬
bivala? — Meso, v kterem se červi zaredijo,
več dobro ni; slabo je tudi serce, v kterem
hude želje živijo. Vsaka pregrešna želja je
živ červ, ki serce g/o da in mori, daje  mla-
denč bledemu drevesu podoben, ki ga červ
je. V drevesu se mora červ umoriti, v sercu
pa huda želja ugasiti, da ga konec ne bo.
Zatorej, mladenč!

4. Očisti pogosto in prav zvesto svoje
serce.  Vsaki večer svoje serce pregledaj, ali
se v pregrešne reči zaljubilo ni? Bog hoče
imeti celo serce, ali pe nobenega. Ako Bogu

j Sir. 23, 23. 2 ) Luk. 21, 34.

16

le nekoljko svojega serca pomij as, drugo pa
v pregrešno poželenje zakopa«. Bog za-nj
ne mara, in peklenski sovražnik si ga vlasti;
namesti Boga le hudi duh v njem svoj sedež
ima. Sam Bog nas tega varji!

Poglej, kako priden kmet svojo zemljo
skerbno obdeluje, orje in pleje, da plevel
(plevka) dobrega semena ne zaduši. Tudi
serce tvoje je žlahtna zemlja, ktero je tebi
Bog oskerbeti dal. Ce bos spal — le po¬
redko svojo vest sprasal, bo prišel sovražnik
duše, in bo luljko vse hudobije v tvoje serce
zasjal. „Iz takega serca, pravi Jezus, iz¬
hajajo hude misli, vboji, presestva, nečistnije,
tatvine, krive priče, preklinjevanja Vse
to pa ni sad živlenja večnega, ampak sad po-
gublenja. Sv. Pavl uči: „Vsi, ki take reči
delajo, ne bojo kraljestva božjega dosegli 2 ).“
Hudobno serce glavo zmoti, pogubi dušo in
telo. „Blagor pa vsim, ki so čistega serca;
Boga bojo gledali 3 ).“

') Mat. 15, 19. 3 ) Gal. 5, 21. 3 ) Mat. 5, 8.

17

Mladencev nar lepše oblačilo.

Bog je stvaril lepo nebo in prijetno zemljo.
Dobre so bile vse njegove stvari, med njimi
nar lepši človek na svetu, stvarjen po
božji podobi; z nebeškim oblačilom čiste
nedolžnosti ga je vsegamogočen Stvarnik
ogernil. Tako lepo oblečen je bil božji
prijatel, augeljev božjih tovarš, bil je nji¬
hove žlahte.

Nesrečen človek je pa po pervem grehu
svete nedolžnosti oblačilo zapravil, otemnela
je krona stvarjenja, ni dopadel več Bogu
svetemu, angeli so nad njim žalovali, oblačiti
se je začelo njemu nebo in zemlja ternje
roditi. Oblačilo svete nedolžnosti je sebi in
vsim svojim otrokam zgubil. Oh, to je bila
žalosti

Vsmileni Jezus nam je zgubleuo obla¬
čilo nedolžnosti zopet zaslužil; vsakemu
kristjanu se pri svetem kerstu vnovič poda.
Tudi tebi, ljubi bratec, so ga duhovnik
podali ter so djali: „Obleci belo oblačilo
nedolžnosti, katero brez madeža pred soden

Zivlenja sre&n pot. 2

18

stol našega Gospoda Jezusa Kristusa prinesi,
da boš imel večno živlenje.“

Dokler mladenč to oblačilo svete ne¬
dolžnosti nosi, in z nesramnim grehom ne
pomaže, je ljubej božji, izvoljen bratej Jezu¬
sov, sin divice Marije, žlaheu cvet svete
katolške cerkve, veselje angelov in vsili
poštenih ljudi. Ni na svetu gorše (lepše) stvari,
kakor mladenč, ki nedolžno živi!

Lepo se sveti sonce romeno na jasnem
nebu, še lepše se sveti obličje mladenča
nedolžnega v čisti svetlobi milosti božje.
Ljubeznivo je čisto jutro mladega leta, kedar
zlata zarja hribe in doline ogrinja, še Iju-
beznivši je fantič mlad v nedolžnem jutru
svojega živlenja, lepa nebeška roža. „Oh,
kako lep je čist rod, ki se čednosti sveti;
njegov spomin je večen, ker pri Bogu in
pri ljudeh hvalo ima.“ Tako sv. Duh govori ‘j.
Sv. Kazimir, žlahen sin Poljskega kralja,
je hotel rajši umreti, kakor sveto nedolžnost
zgubiti. „Rajši smert, kakor greh!“ je bila
njegova beseda.

Tri reči storijo na zemlji izvoljene
ljubke božje: stanovitnost mučenike (marter-
nike), nedolžnost mladenče, in spokornike
ojstra pokora. — Trojno dušno oblačilo se

') Modrost. 4,1.

19

v nebesih nar lepše sveti: lepo rudeče muče¬
nikov, belo ko lilja čistih mladenčov, in pa
sivo (plavo) s solzami omito oblačilo prave
pokore. Ktero zmed vsili treh si ti želiš? —
Oh, izvolji si čisto oblačilo nedolžnosti: ono
več velja, ko blago vsiga sveta. In ali meni
ne verjameš, poslušaj, kako se v svetem
pismu čistost mladenčov hvali. „Blagorjim,
ki se nedolžno zaderžijo, in po Gospodovi
postavi živijotako  poje David, mož po
volji božji 1 ). „Vse, kar je imenitnega in
čestitlivega, ne velja toljko, kakor čista duša;“
govori modri mož ?).

Se lepše vsmileni Jezus mladenčov čisto
živlenje počesti in poviša. Marijo, prečisto
devico, sije svojo mater izvolil; le v njenem
čistem telesi je prebivati hotel. Izbral si je
svetega Jožefa, moža nedolžnega in čistega,
za svojega varila in rednika. Med apostelni
je svetega Janeza nar bolj ljubil, ki ga je
bila gola nedolžnost. Le sv. Janez je njemu
na persih slonel, le njemu je svojo deviško
mater Jezus na križi izročil, in nar veči
skrivnosti božjega kraljestva je nedolžnemu
Janezu on razodel. Kje je mladenč, kteri bi
ne želel biti po Janezovo Jezusov ljubej? —
Tudi male otroke je usmileni Jezus k sebi

') Psalm. 118, 1. ’) Sir. 26, 20.

2 *

20

klical, jih objemal in blagoslovil (žegual),
dokler so bili nedolžni. „Devištvo in nedol¬
žnost je žlahta angelska. Od kodi ona pride,
nas Jezus sam uči, ki pravi: „Tam v nebe¬
sih se ne bojo ženili, ne rnožili, ampak bojo,
kakor angelci. 14  Sv. Irinej.

Svet je zakonski stan, Jezus nam gaje
posvetil: ali lepše kakor sonce od lune je
pred Bogarn in vsimi pravičnimi ljudmi cisti
(ledig) stan mladencev, ako se iz prave lju¬
bezni božje brez vsega madeža varje. „So
namreč, govori Jezus, ki so sklenili za
kraljestva nebeškega del čisti fantje po
deviško ostati *).“ Ravno po tem tudi sv. Pavl
mladenčem pravi: „Zelim, da bi bili brez
skerbi. Kdor je brez žene, skerbi za to, kar
je Gospodovega, kako bi Bogu dopadel,
kdor je pa oženjen, skerbi za to, kar je sve-
tovega, kako bi ženi dopadel, in je razde-
len. Meni tedaj, da je dobro človeku tako
biti 2 ).“

Hočeš slišati, kako vsi keršanski uče¬
niki sveto čistost slovijo? „Kaj je dražje od
čistosti? upraša sv. Bernard, ona stori člo¬
veka angelja. Cist človek in pa angel se
scer razločita, to da le po zveličanji, ne po
čednosti. Srečnejši so čisti angeli, terdnejši

>) Mat. 19, 12. 3 ) I. Kor. 7, 25.

21

v čednosti cisti inladenči. Sama čistost posveti

v merlivem živlenji nevmerjočo veličast.“
„0 čistost, govori sv. Jerem, ti serce razve-
seluješ, ktero tebe ima, ti dušo k nebeškim
rečem povzdiguješ in kakor roža med dušo
in truplom cvetiš, ter vse domovanje z žlaht¬
nim duhom napolniš. Le v čistosti se sveti
lepota svetnikov brez vsega madeža.“ —
„Kar še le mi v prihodnost bomo, uči sv.
Ciprijan, to ste že vi čiste duše začele biti;

vi veličastvo vstajenja že na tem svetu imate,
ki brez posvetnih (nečistih) misel greste
skoz svet. Ker čisti ostanete, vi fantje ne¬
dolžni, ste angeljem božjim podobni, vi ste
keršauske cerkve cvet.“ „Toliko čisti stan
mladeučov od zakonskega več velja, kolikor
večo vrednost nebo od zemlje ima, sklene
sv. Krizostom; toliko imenitnejši je, kolikor
bolj popolnama so angeli od ljudi."

Kdo bi ne hvalil sreče čistega mladeuča,
ki vse svoje žive dni v sveti čistosti ostane?
Njegov duh se povzdiguje na perutih svete
pobožnosti viši črez sonce, mesene in zvezde
k svojemu Bogu. Njegovo serce, veselo,
brez vsih telesnih težav, je veličasten sedež
nebeškega kralja. Truplo nedolžnega mla¬
deuča, čisto in ljubeznivo ko jasno jutro,
je živ tempel svetega Duha, v katerem sam

22

Bog prebiva ‘). Njegove noge scer po zemlji
hodijo, ali življenje njegovo je v nebesih.
„Čisto nedolžno živlenje je živa podoba
nebeškega živlenja.“ (Sv. Bernard) Ljubi
Jezus, ženin njegove čiste duše v njem živi;
Marija devica je mati njegova, ki za-nj prosi
in skerbi; angeli so čistega mladenča zvesti
tovarši, ki njega spremljajo po vsili njegovih
potah; vsi božji svetniki so njegovi prijatli,
ki se nad njim veselijo. Ni se bati čistemu
mladenču hudobe, ki lazi po noči okoli; ne
sovražne roke po dnevi, ki nja zalezuje.
Gospod je njegov pastir, in če bi ravno moral
iti skoz mračno dolino smerti, se lehko
veseli, zakaj prelepa krona večnega živlenja
v svetem raju že čaka, njemu pripravljena.
„Kdor se ne ženi (in čist ostane), bo kakor
angel božji v nebesih 2 ); in kdor čistost ljubi,
bo prijatel nebeškega kralja 3 ).“ „Nobeno
oko ni vidilo, nobeno uho slišalo, tudi serce
človeško občutilo, kar je Bog tistim pripravil,
ki njega ljubijo 4 ). Kdo pa njega bolj zvesto
ljubiti more, kakor čisto nedolžno serce, ki
se Bogu z vsim izroči?

Neizrečno nebeško veselje čistih duš
sv. Janez popisuje, rekoč: „VidiI sim Jagnje

>) I. Kor. 6, 19. ’) Sv. Ambrož. ’) Prip. 22, 11.

4 ) Skriv. 14, 1 — 4.

23

(Jezusa) na gori Sion (v nebesih), in ž njim
štiri in štirdeset tavžeut, kteri so imeli nje¬
govo ime. — In glas iz nebes, katerega sim
slišal, je bil kakor teh, ki na arfe pojo. In
so peli kako novo pesem pred sedežem. —
In nobeden ni mogel te pesmi peti, zunaj
onih, ki so iz zemlje odkupljeni. Ti so, ki
niso bili z ženstvami oguušeni; zakaj device
so ‘).“ Čistili mladenčev deviško telo, priča
sv. Avguštin, po tem, ko se bo v prah in
pepel premenilo, in v temnem pokopu počilo,
bo od mertvih izbujeno k večnemu živlenju
vstalo; njih posvečeno telo bo lepše od teles
vsili drugih izvoljenih, ki niso te časti imeli.
Njih čaka posebno veselje, kterega druge
duše doseči ne morejo. 4.  Nar bližej božjega
trona bojo v nebesih.

Ni tedaj lepše stvari na sveti, ne žlah-
neje reči pred Bogam, ne pred pravičnimi
ljudmi, kakor mladenča nedolžno čisto serce.
Lepše ko sonce se sveti belo oblačilo čiste
nedolžnosti; ono bo oteinnelo, čista ne¬
dolžnost se bode svetila vekomaj. Ni veče
sreče pod soncam, kakor živeti v vedni
čistosti, pa tudi prijetnišega daru niladenč
Bogu nima prinesti, kakor čisto deviško
živlenje.

') Skriv, 14, 1—'4.

24

Vsako drago blago se mora dobro var-
vati, da se ne zgubi. Za kolikor več sveta
čistost velja, za tolikor več hudih sovražni¬
kov ima, kteri jo išejo mladenču zatreti.
Tudi ose in sovražni serseni se nar žlahtnej¬
šega sadu nar rajši lotijo. Od takih dušnih
tolovajev govori sv. Peter, da okoli hodijo,
kakor rujoveč lev, ter išejo, kogar bi
požerli. Potreba nam je treznim biti, čuti
in jim terduo zoperstati Velik zaklad
(šac), pravi sv. Pavl, nosim, pa v slabih
perstenih posodah 2 ). Pot našega časnega
živlenja je poln nevarnih spotik in globokih
prepadov. Mladenč, ki se dobro ne varje, se
lehko spotekne; v jamo pregrehe pade, in
rahlo posodvo čistega serca potruple; glaž
pa, ki se enkrat ubije, nikdar več cel
ne bo. Raztergana suknja se scer okerpa
(ošije), pa cela in nova ni več; ravno tako
dušno oblačilo svete čistosti, ako se enkrat
oskruni.

Oh, kolika žalost — kolika nesreča
je za mladenča, ki v greh zapeljan, ne¬
dolžnost zgubi in svete čistosti lepo oblačilo
razterga! Kako majhno je število odraščenih
mladenčev, ki bi še tako srečni bili, po poti
nedolžnosti hodili in prišli z nebeškim

') I. Petr. 5, 8—9. *) II. Kor. 4, 7.

25

vencem (krencam) fantištva v večno živ-
lenje! — „Siroka je cesta, ktera v pogublenje
pelja, in veliko jih je, kteri po nji hodijo.
Oh, preljubi moj mladi brate! široke ceste
razujzdanega živlenja, pa gotovega pogub-
lenja, varji se!

Sedem strupnih kač, ki so mladenčem
posebno nevarne.

Za potain posvetnega živlenja veliko pisa¬
nih (prižanih, rajdastih) kač preži (leži),
in pod rožnim germom zapelivega veselja
ndadenčev čaka. Kdor se eni ali drugej kači
približa, njega neusmileno pikne, ter mu
z svojim pregrešnim strupom pamet omami,
in serce toliko rani, da celo težko kdaj več
ozdravi.

1. Perva strupna kača v tebi spi, in se
pregrešno poželenje zove  (imenuje). Izvirni
ali poerban greh njo je vsakemu človeku
v serce zasadil; pa ona nam škodvati ne
more, če nje sami ne zbudimo, tudi nje dru¬
gim skoz pohujšanje izbuditi ne damo. Kakor
hitro se pa hudo poželenje v nas zbudi, skoz
sovražno pohujšanje oživi, je ravno te pre-

26

grešen nagon nar strašneji sovražnik mla-
denču. „ Vsaki je skušan, od svojega pože¬
lenja vlečen in vablen. Poželenje, po tern ko
spočne, porodi greh, greh pa, kedar se
stori, porodi smert ‘}. ft  — Ne poželjuj pre¬
grešnih reci, in jih ne premišluj, vsake
nespodobne misli se hitro iznebi. Iskra se
lehko pogasi, dokler še v perhalci počiva;
ali gorje je ogenj strahvati, ako se razgori
in na veter pride. Le serce čisto ohrani, tako
bo čisto tudi tvoje telo.

2.  Druga strupna kača, ki mladenčatn
nedolžnost umori, je nesramna igrača  otrok
na paši ali doma, na poti ali pod streho,
v kakem koti ali na posteli, toliko nevarna,
da veliko število nrladenčev skoz njo svojo
čistost zgubi, zdravje oslabi in živlenje pri¬
krajša. Na duši in truplu ona vse tajiste
nesrečne stori, ki ne poslušajo svoje vesti,
ktera jih svari pred tim grozovitnim grehom.
Ako me baraš, kako se imenuje, ti po slo¬
vensko povedati ne vem, zakaj to je mutasti
greh, kteri se po besedah svetega Pavla
ined nami ne imenuj. In če me prašaš, kaj
je? tebi pokazati ne smem, zakaj le pogle¬
dati kaj tako ostudnega, lehko nedolžnost
umori, kakor blisk, ki iz jasnega vdari.

') Sv. Jak. 1, 14—15.

27

Le samo to, ljubi moj fantič, prosim te za
božjo voljo, varji se, da tebe kdo kaj tako
nesramnega ne nauči, da se skrivši ne pre¬
grešiš! —

Ne nori z gerdimi otrocmi, ki na pasi
goli letajo ali se nagi koplejo: ali ne čacaj
(igraj) s takimi, ki se v kote skrivajo in
nesramne reči kažejo, ali pa v posteli pod
odejo tebe pri miru ne pustijo. Ne slači
se vpričo drugih do golega; nekaj storiti,
česar bi te bilo pred Bogam strah, ali pa
sram, ako bi stariši ali drugi pošteni ljudje
prišli in vidili. Bog vse vidi, Bog vse ve
in ojstro šibo v roki ima, ki bo tiste otroke
kervavo tepel, kteri delajo gerde reči in
pravijo: „Saj me nihče ne vidi? Krog mene
je vse temno, stene me zakrivajo in nobeden
me ne gleda, koga bi se bal ? Tak ne
pomisli, da so božje oči neizrečenkrat svet¬
lejše ko sonce, ter gledajo na vsako človeško
dj a nje in v nar skrivnejši kote človeških
sere. Tak bo popaden, kedar se njemu bo
nar manj zdelo ').* Angel varh tudi vidi
in se milo joka, kedar otroci kaj nesramnega
delajo.

Ce si že pa kaj takega storil, da te
serce boli, kedar na Boga misliš, in te

’) Sir. 23, 25.

28

skerbi, ali bi bilo greli, le hitro povej spo¬
vedniku ali učeniku, ali pa očetu in materi,
kterih nar raji imaš. Lehko, da je strašen
mutasti greh, ki v nebo vpije, in ravno za
to tebi strah dela. — Oj ne stori nikdar kaj
takega, cesar bi te strah bilo in bi ne vedel,
ali je greh ali pa' ne. Ako ne poveš, kar si
storil, boš nesrečen.

3. Tretja strupna kača je za mladenča
vsaka nesramna, klafarska beseda , ki ne¬
dolžno serce umori, — Kedar človeka
strupna živad pikne, ga po,celem životi neka
vročina obleti, in hitro mu začne slabo pri¬
hajati; ravno tako tebe, mladenč, tudi
rudečica oblije, kedar kaj nesramnega
slišiš, dokler še nedolžno živiš. Gerda beseda
tvoje serce rani, in tvoja vest tebe svari, da
si v nevarnosti. Za to se pravi, da tudi be¬
seda človeka ubije; in sv. Duh govori: Več
je skoz jezik pogublenih, kakor skoz meč
pomorjenih

Ne poslušaj nesramnih gerduhov, naj
še marnvajo, tiho ali na glas. „Njih gerlo
je kakor odperta mertvaška jama 2 );
njih jeziki so strupni žalici ravno tiste
lažnive kače, ki je perve stariše v greh
zapeljala. Kdor se jih skerbno ne varje,

) Sir. 28, 22. 2 )  Psalm. 5, 11.

29

bo zapeljan 5  hitro bo umerla njegova
nedolžnost.

Ne daj pa tudi Bog, da bi ti kedaj kaj
takega marnval, kar bi pošteno ne bilo.
„Povem vam, pravi Jezus, da za vsako
prazno besedo, ktero bojo ljudje govorili,
bojo sodni dan odgovor dajali 1 ); kaj še
le bo za gerdih pogovorov del! — Gorje
vsakemu, ki s svojim nesramnim jezikom
kako nedolžno dušo pohujša! Bolje bi mu
bilo, da bi se mu obesil mlinski kamen
na vrat, in se potopil v globočino morja 2 ).

Pošten inladenč, sv. Bernardin, je neči-
merno govorjenje toliko sovražil, da se v
pričo nja kaj nespodobnega ziniti uikdo pod-
stopil ni. A ko so njegovi malopridni tovarši
kaj nespodobnega vganjali in zagledali,
da on pride, hitro so henjali, ter so djali:
»Tiho, fantje! Bernardin pride.® — To
je lepo! v

4. Sterta zapeliva kača je mladenčam
vsaka klafarska pesem,  ki se po dobrih
voljah prepeva. Zlo lehko se mladenč takih
pesem nauči, pa tudi dni in noči njemu po
tem na misel hodijo, da jih sam poje in
ž njimi nečisti greh sam sebi in drugim budi.
Nesramno peti slišimo mladenča na delu in

‘) Mat. 12, 36. 2 ) Mat. 18, 6.

30

doma; v taberni kakor na pasi; po petji pa
tudi spoznamo, ali so čistega ali nečistega
serca. Saj se tudi ptica le po petji pozna.
Mladenč, ki rad pleparce poje, in njih se
rajši posluša, čistega serca ne bo. „Cesar je
polno serce, tudi iz ust vre 1 ).

Ti rečeš, pesem je lepa, viža vesela,
kaj bi take pesmi ne pel? — Tudi ptičar
sladko poje, kedar ptice lovi in jim zanke
nastavlja. Ptičica, ki za njegovim petjem
leti, se hitro vlovi, in ptičar (tičjak) ji vrat
zavije. Ravno tako mladenče peklenski
sovražnik z nespodobnim petjem na svoje
limance vabi. Prepevaj le, fantič mlad,
dokler nedolžno živiš; saj tudi angeli božji
z tebo pojo, in sv. Pavl kristjane opominja,
naj pojo hvalne in duhovne pesmi z vese¬
lim sercam Bogu 2 ); ali tvoje pesnie naj
bojo poštene, v nebesih narejene, ne v pe¬
klenskem brezdnu; naj bo hvalen Bog, in
veseli angeli božji, ne pa bližen pohujsan
in ti zapeljan. Cista voda le iz čistega stu¬
denca izvira; le iz čistega serca poštene
pesme teko.

5. Peta strupna kača so vsake zapelive
bukve (knige), v katerih se nesramne,
škodlive in prepovedane reči bero. Ne

’) Mat. 12, 34. J ) I. Kor. 3, 16.

31

verjemi, da bi vse gotova resnica bila, kar
vzapelivih bukvah natisnjenega bereš. Kakor
hudobec po svetu svoje poinagavce ima, ki
mu ljudi zapeljujejo, kar sam storiti ne
more, tako ima tudi svoje pisarje, ktiri
za njega pišejo, in dušen živež po sveti
prodajajo, ki je z duhovnim strupom name-
šan. Posebno je nemških bukuv zapelivih
silo veliko.

Dobre, svete bukve so res velika do¬
brota božja. Kakor srečen je, kdor ima
zvestega prijatla, tako srečen je, kdor lepo
brati zna. Svoje- lepe bukve lehko vsaki
čas v roke vzameš, se razveseliš lepih reči,
in ohladiš svoje žalostno serce. Pa kakor
nas zapeliv prijatel lebko golfja, v časno
in večno nesrečo potisne, ako se njemu v
roke damo, ravno tako nas škodlive bukve
oslepijo, v zmote, v hudobije, v časno in
večno nesrečo spravijo. Torej je skerbna
mati, sveta katolška cerkev, zapelive bukve
brati pod velikim grehom prepovedala.

Ljubi mladenč! če hočeš pošten in
srečen biti, ne jemlji vsakih bukev v roke,
ki se tebi ponujajo. Ni vse zdravo ne, kar
ljudje hvalijo. Prej da take nove ali pa tebi
neznane knige bereš, pokaži jih pametnim
učenikom, poštenim starišem ali spoved-

32

nikom, da iz njih strupa poprej ne zavžiješ,
kakor bukve spoznaš. Le po malem in varno
beri, da ti branje škodvalo ne bo. Preveč
jesti želodec oslabi, preveč mnogoterih
bukev brati, oslabi pamet ali njo celo zmeša.
Izmed prijatlov sto si le enega pravega
izvoli, ki je po volji božji in derži se
tega zvesto; ravno to tebi tudi od bukev
povem.

6. Šesta nevarna kača je ndadenču
vsaka zapeljiva ženska,  ki se spodobno ne
nosi, inožkim nastavlja in dopasti želi. Ne¬
sramni ženski spol je možkeinu spolu nar
huji sovražnik, če se ga zvesto ne varje;
in kar peklenšek storiti ne more, to zapelivo
ženstvo stori. Bogaboječ David, mož po volji
božji, je za ženstva del prešestnik in člove-
komor postal. Salomona, nar modrejšega
kralja, so zapelive ženske toliko omotile,
da je pozabil svojega Boga in malike čestil.
Junaškega Samsona, ki je leva zadavil,
z oslovo čelustjo tavžente sovražnikov pobil,
cele mestne vrata zadel in verh hriba zanesel,
je Dalila, golufna ženska zvezala, da so ga
sovražniki oslepili, med katerimi je žalostno
končal. Ravno tako delajo še dan današni
zapelivke z zapeljanimi fantmi in možmi.
Koliko jih za ženskih del ob pamet pride,

33

koliko jih postenje in tudi živlenje zgubi!
Oj poslušaj zatorej, kaj te sveti Duh uči:
„Vino in ženske storijo, do modri odpadejo,
in zastopni zauičlivi postanejo. Ne dajaj
ženstvu oblasti črez se, da v sramoto ne
prideš. Ne ogledaj se po nesramni ženski,
da v nje zaderge (mreže) ne padeš. Ne
imej družbe s plesavko, tudi nje ne poslušaj,
da se skoz njeno sladko petje ne pogubiš.
Ne gledaj mladenčice, da te nje lepota
kje ne pohujša. — Odverni svoj obraz od
nališpane ženske in ne zijaj po ptuji le¬
poti. Zavolj ženske lepote se je njih ve¬
liko pogubilo, in iz nje se poželenje ka¬
kor ogenj unema ‘). — Ako mladenč po¬
šten in srečen biti želiš, slušaj, kar te za
Boga svetega prosim:

Varvaj svojih oči,  in ne gledaj po žen¬
skem spolu! Kakor blisk človeka večdel
umori, kterega zadene, ravno tako vmori
nesramen pogled nedolžnost mladega serca.
Človek začerni, v kterega vdari: in velik
smrad strela napravi; tudi sveto čistost
nesramno oko zatemni, in gerdobo nečistosti
med možkirn in ženskami vnema. — Ne rekaj,
da si sramožlivega serca, ako imaš nesrainož-
live oči; nesramno oko oznanuje nesramno

l ) 9 , 3  — 9 .
Zivlenja srečen pot.

3

34

serce. (Sv. Avguštin.) „S svojimi očmi sim
zavezo naredil, pravi bogaboječi Job, da bi
celo ne mislil na kako žensko; zakaj kakošen
del bi Bog v meni imel, in kakovi delež
Vsigamogočni ‘)?“ Ravno tako stori tudi ti,
če hočeš posten ostati.

Varji svojega jezika,  da se v besedi
z ženskim spolam ne pregrešiš. Kdor se
z ženstvom rad pogovarja, in brez potrebe
v samoti z njimi kvanta, on z nečistostjo ba¬
ranta in bo hitro ‘svoje serce predal. Z žen¬
stvom nesramno govoriti in pa dušo vbiti, je
vse eno; za ta pravi sv. Pavl, da se kaj
takega se imenovati med kristjani ne sme ž ).
— Kdor deklicam zapeljive obljube dela, si
težek kamen na svojo vest navali, in ne ve,
kdaj si ga bode odvalil 3 ).

J ) Job. 31, 1 — 2.

J ) Efes. 5, 3.

3 ) Na Nemškem je bogatega župana sin, Konrad,
za Rozaljko bodil, ki je bila poštena hčer
vbogega težaka (taverharja), in ji je obetal
njo vzeti. Ona, se mu brani, ker bogati sta-
riši dovolili ne bojo, da bi tako srotico vzel.
Mladene pa roko k nebesom povzdigne, in ji
priseže rekoč: „Rozaljka! alj kdaj tebe zapu¬
stim, in kako drugo vzemem, naj moje kosti
nikdar ne sperhnijo; kost se naj kosti derži,
in jes pri mertvih pokoja ne najdem.“ Zape¬
ljal je ubogo dekelco, pa jo tudi hitro poza-

35

Varuj svojih ušes,  in zapelivega govor¬
jenja ali goljufnega petja nikar ne poslušaj.

bil. Bogato hčer imenitnega kmeta je vzel,
ubogo Rozaljko pa v sramoti in revšini zapu¬
stil. — Konradu se je nekoljko časa dobro
godilo, al v serci ga je le červ grizel, da je
Rozaljko zapeljal. V kratkih letih ga je smert
pobrala. — Osemnajst let po tem je bila Ro-
zaljka na neki gostiji (ohceti). Dobrovoljci so
si za kratek čas marsikaj izmišlali. Nekemu
noroglavcu na misel pride, da pervi, kterega
versta zadene, mora v kostenjak (karner) jiti,
in kostenega moža v hišo prinesti. Bile so
namreč cele kosti, ki so njih pogrebniki izko¬
pali, in v kostenjak postavili, ker so se terdno
skupej deržale. — Igra zadene nekega terd-
nega korenjaka, ki hoče pokazati, da ga ni
strah. Hitro v kostenjak teče, in kostenega
moža v hišo prinese, ter ga v sredo med do-
brovoljce postavi. Strah in groza vse obleti. —
Gospodar med svate stopi, in jih ojstro posvari,
rekoč: „Ni prav, da tega sromaka v pokoji ne
pustite. Če so ravno le suhe kosti, Bog ve,
kako se njegovi duši godi. Vsak naj zatorej
kostniku roko poda, ga za nezamero prosi, in
en oče naš za njega pomoli. “ Svati ubogajo,
in kostenemu možu desno podajo. Kedar pa
versta na Rozaljko pride, se začne braniti in
bledeti. Barajo njo, če ga pozna? Ona pravi,
da se ji znan dozdeva, zgrabi posiloma ko-
steno roko in reče: ^Konrad, jez ti odpustim.“
Ko bi trenil, na to besedo kosti razpadejo. —
Kedar se svati od strahu odehnejo, jim Rozalj-

3 *

36

Veliko je ženskega spola, ki nalaš prav
sladko govorijo, ali pa prav mično pojejo,
mladenče v svoje mreže spraviti. Kdor jim
rad ušesa nastavlja, sam sebi zanke napravlja,
kterih poznej raztergati premogel ne bo.
„Ne imej družbe s pevko, tudi nje ne poslušaj,
da skoz njeno sladko petje se ne zgubiš 1 ).
Nečistne usta so kakor satovje, iz kterega
se med cedi, in nje gerlo je glajši ko olje;
ali poslednič je kakor pelin in kakor na oba
kraja brusen meč 2 ).“ Sv. Stanislav je
omedlel, ako je kako nesramno besedo
zaslišal; za to so njegov oče morli ljudi
prositi, naj vpričo njega ne zinejo nespodob¬
nega kaj. Če ravno ti zavolj ostudnih marnov
ne omedliš, bo omedlela nedolžnost tvojega
serca, ako pred klafanjem ne bežiš.

Varji svojih nog,  da za njimi bodil ne
boš. „Moj sin! poslušaj me, in ne odstopi
besedi mojih ust“, opominja sv. l)uli. Odveriti
svojo pot daleč od nesramnice, in ne bližaj

ka pove, kaj ji je bil Konrad prisegel, do¬
polnil pa ne. Gosposka, ki je to vedela, je
zapovedala, zopet kosti pokopati. — Gorje
zapelivcam, ki sladke obljube delajo, pa njih
dopolniti nočejo ali ne morejo! Solze zapeljane
nedolžnosti v nebo upijejo. (ffag beitt 2lufmerf s
farnen 9tr. 130. ©raj 1834.)

’) Sir. 9,4.  *) Prip. 5, 3.

37

se durain njene hiše. — Nje noge grejo
v smert in nje stopinje peljajo v pekel
Kdor po dne za ženskim spolaui lazi, že
črez koleno v nečistosti gazi in bo skorej
v blato zagreznil. Kdor po noči za njim hodi,
njega že vodi peklenski zmOtnjavec, in ga
v svoji službi ima. Vsi voglarji in vesovavci,
vlačugarji in ponočniki so černi vrani ali
krokarji peklenskega brezdna, pravi ubijavci
nedolžnih duš. Vsaka noč ima svojo moč.
„Moj sin! ako te bojo grešniki prilizneno
vabili, ne vdaj se njim. Ako porečejo: Pojdi
z nami! ne hodi ž njimi, derži nazaj svoje
noge od njihovih stez. Njihove noge v hudo
teko 2 ).“

Varji svojih rok,  in ne dotekni se pre¬
povedanih krajev. Nesramno seganje dušo
umori. Kdo bo ogenj v streho nosil, in
pogorel ne bo? Kdor se z ženskim spolain
peča, perstane daja, perstane jemlje, dokler
v poštenih zarokih ni, se bo hitro zgubil; vsi
taki dari in vse take skrivne reči so nevarna
fcmota za mlade ljudi. „Tak nespameten mla-
denč je kakor vol, ki bo v mesnico peljati,
in kakor jagnje, katero skače, ter ne ve, da
se k vezanju vleče, dokler pušica njegove
jetra presune; ravna kakor ptica, ki v zaderge

’) Prip. 5, 7 — 8, 5. 2 ) Prip. 1, 10.

38

hiti, in ne ve, da ji za živlenje gre. Dosti jih
je, ktere je zapelivka ranila in poderla, tudi
nar močnejše je ona umorila. Njena hiša je pot
k peklu, ki pelja v smertno globočino. 44  Tako
sv. Duh govori ‘). Mladenč, Bog ne daj kaj
toljko hudega! Varvati se je lehko, odvaditi
gorje. Jame se lehko zogneš, ali če v jamo
padeš, ne veš, kako boš iz ne prišel. „Jez
vam povem, pravi Jezus, da vsak, kteri ženo
pogleda, da jo poželi, je že prešestval z njo
v svojem serci Le kdor se malega varje,
se v velikem pregrešil ne bo. Yse keršanske
deklice in device naj ti bojo enako neznane,
ali pa enako spoštovane. Ti nisi svetejši ko
David, nisi modrejši ko Salomon, tudi ne
močnejši ko Samson. Ne pozabi, da je
ženska bila, ki je pervega prebivavca iz raja
izpodila 3 ).

7. Sedma nevarna kača je vsaka mama
pijača,  naj bo že vino, žganje ali ol. Lehko
se pijanec biti navadiš, težko odvadiš. Za to
pravijo: Pijanec se preoberne,kedarse v jamo
zverne. — Zganjica, pa tudi druga sladčica
je mladenčem prav živi strup. Kar prerado po
gerlu teče, rado tega smertno opeče, ki se
preveč piti navadi. „Mladenče opominjaj, naj

•) Prip. 7, 22 — 27. 2 ) Mat. 5, 28. 3 ) Sv.

Jeronim mladeneu Nepoejanu.

39

bojo  treznisv. Paul veli ‘): „Ne vpijanite
se z vinom, iz katerega pride nečistost. 2 ).“
Vino brez potrebe piti, se pravi na nečist
ogenj derva nositi. „Y pijanšini se čistost
potopi 3 ).“

Človek v pijanosti stori, kar je treznega
misliti strah. „Kdo se prepira in kervavo tepe?
kdo ječi in zdihuje? kdo ima zatekle oči?
Kaj ne tisti: ki so vedno pri vinu, in si
prizadevajo bokale prazniti. — Tvoje oči
bojo po ptujih ženah gledale', in tvoje serce
bo govorilo hudobne reči. Podoben bos
enemu, ki v sredi morja spi in je veslo
zgubi! 4 ).“ Zato zapelivci nar rajši piti
kupujejo, kedar nedolžne v greh zapeljujejo.
Tudi muham se strupna sladka pijača nastav¬
lja, da jih omoti in vgonobi. Kakor muhe, pi¬
janci in pijanke padajo v greh.

Pijanost in nečistost ste si dve sestri iz
pekla doma; mladenča zdivjate, ki se njima
poda. — Kakor stekli psi po svojih potah
letajo, grizejo in z svojim strupom morijo,
eele okolice v nesrečo in vso deželo v strah
pripravijo, ravno tako delajo razujzdani mla-
denči, ki od pijančevanja ali pa presestovanja
divjajo. Joj mu, kdor se takim pridruži;
zgubil bo dušo in telo. Stekel pes nima

l ) Tit. 2,6.  2 ) Efez. 3, 18. 3 ) Sv. Avguštin.

4 ) Prip. 23, 29.

40

nikdar pokoja in se vode ko smerti boji; tudi
pijanci niso pri miru, dokler kaj morejo. Da
so zdivjali, se jim očitno po obličji pozna.
Steklega psa se mora človek od daleč zog-
niti, in skerbno zapreti vrata pred njim; ravno
tako se je potreba razujzdanega človeka
varvati, da cele soseske pohujšal ne bo.
„Bolje bi se mu obesil mlinski kamen na vrat
(gerlo) in bi se v globočino morja potopil ‘).

Oh mladenč, če kedaj srečen biti želiš,
varuj se pijanosti, varuj nečistosti; živi trezno
in pošteno, nosi se pametno in spodobno, da -
bos ljubej božji in vsili poštenih ljudi, krona f
starisev, hvala žlahte, svoje fare čast, sreča
domače dežele in veselje svetih nebes. —
Ako pregrehi le perst pokažeš, te bo za
celo roko prijela. 1

V

Štiri spotike, mladenčem posebno -
skodli ve, j

Kdor hoče srečno svoj pot hoditi, se ne
sme spotikati in muditi; zogniti se mora
vsakega kamena, ki njemu na poti leži.

*) Mat. 18, 6.

41

Varji se tudi ti vsake navade, ki te lehko
okrade na premoženji ali postenji, in za
tebe lepa ni. Veliko takih praznih, škod¬
ljivih privad in slabih šeg sedajni mla-
denči imajo, ter se clo z njimi bahajo.
Ne spotikaj se nad njimi, in se varji
posebno štirih spotik, na kterih se toljko
mladenčev spotekne.

1. Varji se slabe tovarišije,  ki mla-
denčarn poštenje jemle, in krade dobro
ime. „Kdor se smole dotekne, se osmoli,
in kdor se z prevzetnem peča, bo pre¬
vzeten *).“ Z svetimi boš svet, nedolžen
z nedolžnimi; s čistimi čist, s hudobnimi
hudoben. Kdor se po sebi poznati ne
da, se lehko po svojih tovarših spozna;
kar si je podobnega, se ima rado.

Miadenč, ti boš srečal po svetu ta¬
kih veliko, ki bojo vse drugač govorili,
kakor so tebe tvoja ljuba mati učili, alj
tvoj skerben oče tebi povedali. Oh ljubi
brate! zamaši pred njimi ušesa, in ne po¬
slušaj jih. Kar peklenski sovražnik sam
storiti ne more, po zapelivih tovarših stori.
Za to nas usmiljeni Jezus svari: „Varujte
se lažnivih prerokov, kteri pridejo k vam

') Sir. 13, 1.

42

v ovčjih oblačilih, znotraj so pa zgrablji-

vi volkovi! Po njih sadu jih hote spo¬
znali ‘). ft

Da se bos mogel slabih tovaršev var-
vati, jih moraš po govorjenji  spoznati.
Cesar je polno serce, to jim tudi iz ust
vre. Kdor rad nesramno govori, tudi v
sercu ni čist. — Lehko jih poznaš po nji -
hovi noši.  Kdor glavo visoko nosi, po
navadi malo velja. — Poznaš jih lehko
po dobri volji , kako se vedejo in zader-
žijo. Kdor se Boga ne boji, ne spoštuje
božjih reči, svojo gosposko zaničuje, je
gotov hudobec. Kdor s takim potegne,
svojo dušo preda 2 ). — Oh koljko zalih

') Mat. 7, 15.

3 ) V nekem mestu na jutrovem je sv. Janez Evan¬
gelist verlega mladenča ugledal, ki še ni ker-
šen bil. Da bi Bogu zvestega služavnika pri¬
dobil, sv: Janez mladenča škofu tistega kraja
izroči, rekoč: „Tega mladenča ti sporočim, da

za nja zvesto skerbiš; cela soseska in Kristus
sta moja priča." Škof mladenča v svojo hišo
vzame, kakor za svojega sina za-nj skerbi.
Pridno ga uči keršanskega nauka, in ker se je
hitro učil in lepo zaderžal, je bil keršen, in je
sveto birmo prijel. Stari škof, predober oče,
mladenču preveliko svoje volje da in se preveč
na-nj zanese. — Mladenč začne sam svoj biti,
v slabe tovaršije hoditi, in z razujzdanimi mla-

43

mladenčov je zapustilo očetovo hišo zdra¬
vih in veselih, kakor lepo zeleno drevo;

denči znaniti se, ki so ga v hudo zapeljali. —
Privadili so ga dobro jesti in piti, pa nič delati;
po dne spati, po noči se okolj vlačiti. In ker
niso kaj več živeti imeli, začno goljfati, krasti
in ropati, ter so se med sebo v tatinsko derhal
združili. Mladenč ne posluša več svoje vesti,
ne svojega učenika; kakor izdivjan konj brez
ujzde po široki cesti pogublenja leti. Med vse¬
mi tovarši hoče on nar hujši biti; zato ga svo¬
jega poglavarja postavijo. Tako je bil blagi
mladenč skoz slabe tovarše lenuh, potepuh, tat,
ljudomorec in grozovitnih tolovajev glava.

Prigodilo se je, da sv. Janez v nekih
letih spet v tisto mesto pride. Po opravilu
reče staremu škofu: „Odrajtaj nama zaupano

blago, ki sva ga tebi jez in Kristus izročila;"
Škof premisi uje, kaj sv. Janez hoče; alj
poprej ko se sčajma ga spet častitliv
apostol ogovori: „Mladenča hočem; dušo svo¬
jega brata;“ Star mož od žalosti zajoka, rekoč:
„„Umerl je.““ „Kako je umeri?" se Janez
zavzeme. „„Odmerl je vsemu dobremu," “ ža¬
lostno škof odgovori: „tam v uni gori je tolo¬
vajev poglavar." Sv. Janez ves žalosten svoje
oblačila preterga in milo zajoka, rekoč: „Za-

lemu varhu sem dušo svojega brata sporočil!
Le hitro mi dajte konja in pa človeka, naj me
tje pelja." V diru apostolski starček med to¬
lovaje prijaha (prijezdi) in jim reče, naj ga k
poglavarju peljajo. Tolovajev glava ga ves
v orožji pričaka, al ko hitro ljubeznivega Ja-

44

v kratkih letih so prišli vsi zapeljani in
zdelani zopet domu; in niso druzega pri¬
nesli, kakor nekoljko novih zmot in za-
pelivih šeg, smerdljivo sapo in pa gnilo
telo. Taka se takim godi, ki se hudob¬
nih tovaršev ne varjejo. Slaba tovaršija
je nedolžnosti morija. — Ako zveš, da
v kakem kraji radi igrajo alj špilajo, ne
hodi blizo in ne vsedi se k njim. Taki
sosedi, ki te igrat spravlajo, nočejo tebe,
ampak tvoj dnar. Vselej pojdeš ubožnej

neza spozna, se v beg poda. Sv. Janez, da
ravno star in slab, za njim dirja, in kliče na
ves glas rekoč: „Moj sin! zakaj bežiš pred
svojim očetom? Usmili se mojega truda, ni¬
kar se ne boj! Tvoje zveličanje se ni zamuje¬
no. Jez hočem za tebe odgovor dati, tudi
umreti, kakor je umeri Jezus za nas. Postoj!
Jezus me k tebi pošle. “ — Na to mladenč
ostermi, oberne v zemljo svoje oči, orožje od
sebe zaluča, milo zajoka, in objame svetega
Janeza, ki ga je došel. — Ves ujokan raz¬
bojnik pred svetim Janezom stoji, in svojo
desno zakriva, s katero je toljkokrat kri pre¬
lival. Sv. Janez pa za njo prime, in njo po¬
ljubi, ki je bila z vročimi solzami prave po¬
kore oblita. Spet ga nazaj pelja, ž njim moli
in se posti, dokler se ves poboljša. Toljko
sveto je po tem živel, da ga je sv. Janez
med cerkvene služavnike vzel. — Kar slaba
tovaršija pohujša, le ojstra pokora poboljša.

45

od hiše, kakor si k hiši prišel. Ako ču-
ješ, da v kaki tabenii (kerčmi) kratko¬
časne (luštne) dekleta imajo, še inemo ne
hodi, da njih zapelivega petja slišal ne
boš. One so tiste morske gospodične, od
katerih se pripoveduje, da so z svojini
petjem mornarje omotile in zapeljane raz-
tergale. Ce vidiš, da pri kaki hiši dru¬
žina nobenega strahu nima, da je gospo¬
dar sam malo prida, in gospodinja nič
boljša ni, beži iz take hiše kakor iz ži¬
ve Sodome, da se ne pogubiš! Take ne¬
poštene hiše so peklenske vrata. Taki
domači so človeka nar hujši sovražniki.
Kdor nevaršino ljubi, bo v tajisti pokon¬
čan ‘).

2. Varvaj se igre (špila), posebno
dokler si mlad, do ne boš sebi ne dru¬
gim tat, in na svojo starost berač. Kdor
veliko dnarjev ima lehko za kratek čas
igra; priden mladenč pa nima zapravljati
dnarjev, ne časa. Vsak krajcar, ki ga
v igri zgubiš, ja kervav dnar, in v nebo
upije, ker ga sam sebi, alj pa svojim
starišam vzemeš, ter se v sedmi božji
napovedi pregrešiš, ktera pravi: „Ne kra¬
di !“ Ako pa z igro kaj pridobiti želiš,

T ) Sir. 3, 27.

46

se črez deseto zapoved pregrešiš, ki pre¬
pove, poželeti blaga svojega bližnega.
Malo malokdaj prav pametni moži brez
greha igrajo; inladenči in poredni ljudi pa
vselej grešijo. Pri igri se naučiš legati
in goljfati, se navadiš preklinjati in za-
vezvati (zdajati), da nas Bog varji *)!

S kobrami (virflami) jih veliko premožen¬
je zapravi, voz in konje zakvarta, in
kedar že več ne glešta, še svojo dušo
verli postavi, ter se v goljfijo alj tatvino
poda. Boljše je, nikdar kvart poznati, ka¬
kor se tako daleč zapeljati; alj kako
lehko je to! V  malem se začne, v veli- ♦
kem neha. — Tudi trinogi so pod kri¬
žem igrali, kedar je Kristus na križi umi¬
ral; zastonj je tekla za brezdušne igravce

') V neki vesi na Nemškem je v leti 1832 na
binkoštno nedelo v noč nekoljko kmetov v
kerčmi (taberni) kvartalo. Ravno je bliskalo
in gromelo. Eden izmed njih, ki je že ves
svoj dnar zajigral, še enkrat postavi, kar glešta,
rekoč: „Ako še to zlodej vzeme, tako pa naj

mahoma strela udari." Komaj je to izrekel,
strela v taberno vreže, tresi preklinjavca iz
zamize na tla, in ga po eni plati tako zadene,
da mu pol života odmerje. Vsem drugim ni
žalega storila.

47

lija presveta resnja kri. Oh, da bi za
toljko navadnih igravcov tudi zgubljena ne
bila ‘).

l ) Nekega tergovca alj kupčevavca, ki je svojega
gospoda po golufovsko ob dnarje spravil, jih
zajigral, po tem pa svojega prijatla umoril in
oropal, so k smerti obsodili, da bo obešen.
Kedar je svojo obsodbo zaslišal, je djal: „Jez
ne morem tajiti, da bi me božja previdnost
pred to nesrečo svarila ne bila. Ko sem bil
nekaj malega ptujik dnarjev zaigral, So me moj
stric objiskali in me prosili, naj se varjem dol¬
gov delati in igrati. „<3e si dolžen, so djali,
ti hočem pomagati. Dolgi in igra so nastave
pogublenja.“ Ali jez nisem ubogal. Enkrat
sem ravno jigrat šel, in veliko dnarjev z sebo
nesel, ko so ravno človeka iz vode potegnili,
ki je zavoljo igre obupal in v vodo skočil.
Že sem se mislil verniti; alj ravno me sreča
neki igravec, ki je nesel polno pest cekinov iz
igre domu. To mi je zopet veselje dalo. Zu¬
naj hiše, kjer smo igrali, sem ugledal delavca
pri stebru, na katerem je svetilnica (laterna)
visila. Kavno je verv (štrik) na žrebelj djal, da
bi laterno privezal. Vidilo se mi je, kakor bi
bilo to za koga obesiti pripravljeno. Groza me
je po vseh kosteh preletela. Nekaj mi je kli¬
calo : »Tvoj hudoben pot te bo k vislicam pri¬

peljal. Ne hodi, poverni se!" »Stermel sem,
kakor bi že pod vislicami stal: alj spet sem te
misli otresel in igrat šel. Nesrečen pot v
igranje me je na vislice spravil." — Neki pri¬
den in pošten mesarski hlapec je šel iz mesta

48

3. Varji se plesa, ki je malokdaj brez,
greha. — Ako baraš, zakaj plešejo? bojo
ti rekli: „Za dobro voljo/ 4  Alj slaba do¬
bra volja je, po kteri človeka ves život
boli. — Ako baras, kdaj se pleše? boš
zvedel, da nar več po noči; Bog je pa
noč za počivati stvaril, ne za noreti. Po
noči se plesavci preveč potijo, se prehla¬
dijo, alj prenaglo napijejo in zbolijo. Ser¬
ce jim klopoče, kakor bi hotlo persi razbiti,
in goni kri po žilah, kakor burja valove.
Kri se skali, večkrat celo razlije. Kdo
zamore število nesrečnih mladenčev pove¬
dati, ki so zdravi plesariti začeli, bolni ne¬
hali in mladi pomerli! Alj se ne pravi to
sam sebe ubijati in črez peto zapoved
božjo grešiti?

Nar več se pleše o svetih nedeljah,
dostikrat po shodih (cerkvanji), po božjih

po deželi živine kupovat. V neki vesi s tremi
ptujci ves dnar svojega gospodarja zaigra
in začne jokati, kaj bo začel. Goljufni igravci
mu službo ponudijo, in on se jim v tovaršijo
poda. Bili so vsi tri tolovaji, in ubogi hla¬
pec zavolj igre tolovajev (ravbarjov) tovarš. —-
Kavno tak nevarna ciganija za mladenČa je
lotrija, naj že bo velika alj mala. Veliko se
po malem zastavi, veliko jih dolgov napravi;
alj več jih strela pobije, kakor lotrija obogati.

49

potih, in tako se dvakrat hujše greši. In če
prav po pameti premisliš, kako se na raju
godi, bos sam spoznal, da se v sredi med
plesarji peklenski sovražnik verti, dokler
angel varil svete nedolžnosti milo joka; zakaj
nedolžnost na plesu umira, in umeije po poti
domu; godci jej mertvasko pesem pojo. —
Koljkokrat se na plesu stepo, kervavijo in
pobijajo 1 )! Nesramna plesavka je bila kriva,
da je bil sv. Janez kerstnik ob glavo djan;
razujzdano rajanje je se zdaj krivo, da je
mnogoter mladenč v greh zapeljan, časno in
večno nesrečen. „Ne imej družbe s ple-
savko, opominja sv. Duh, da se ne pogu¬
biš 2 ) !“  Na plesu peklenski sovražnik svoj
poboj ima; nekoljko jih pobije, nekoljko
smertno rani; le malo jih brez škode iz ple-
sisa gre. Zato sv. Krizostom pravi: „Ako
bi toljko svetlih zvezd na nebu bilo, kakor
seje že grehov na raju zgodilo, bila bi temna
noč svetlejša kakor beli dan.“ Ložej je, bel

*) V nekem kraji na Nemškem so v letu 1832
fanti plesali, in tudi neke žene na ples spravili.
Drugo noč po tem jih mladi moži pred taber-
no pričakajo, iu pri priči tri tistih mladenčev
pokoljejo, — Koljko takih strašnih reči razuj-
zdan ples naredi!

2 ) Sir. 9, 4.

Živlenja srečen pot.

4

50

sneg v goreči peči ohraniti, da se ne raztopi,
kakor na raju se greha vbraniti, ki nedolžnost
serca umori. — „Otroci pri igrah skačejo,
boben in citre nosijo, ter se glasne muzike
veselijo; svoje dni v dobri volji preživijo; ali
ko bi trenil, padejo v grob *).“

Hudobna nečistost tri pomagavce ima:
pijančevanje , vesovanje ali voglarijo in ples.
Zato vsi modri in sveti učeniki mladenče
svarijo, naj se plesa varjejo, na kterem je
nevarsine toljko za dušo in telo, dobička pa
nobenega. „Kdo je kristjane plesati učil?
bara sv. Jefrem; sv, Peter gotovo ne, ampak
sama peklenska kača. Ples oslepi možke,
pogubi ženske, nedolžnost zatare; nad njim
angeli žalujejo in hudiči rajajo .“ „V  sredi
rajanja, pravi sv. Avguštin, se zlodej verti. 8
Za tega del so se neverni hajdi ples zaniče¬
vali, ter so djali, da nihče ne raja, kakor tisti,
kteremu se pamet moti. Če tedaj hočeš pa¬
meten biti, boš vse te nauke rajši poslušal,
kakor bi nesrečo poskušal, ki te na plesu
čaka, in s katero Bog plesavcom proti, rekoč:
„Jier ste z rokami ploskali in z nogami
vdarjalj, vas bom z svojo roko vdaril in za-
terl j. ((

*) Job. 21—31. 2 ) Eceh. 25, 6.

51

Ako že rajaš na kaki domači dobri volji
ali gostiji v pričo starišev ali poštenih gospo-
daijev, le kratko pleši, da tebe ples omotil
ne bo. Po ošterijah ali tabernah se nikoli
ne zasukaj, če hočeš nedolžen in pošten
ostati. Boljše je vbogajiine dati, kakor pa
godcam na plesu dajati; boljše, da vbožci za
tebe molijo, in ti po ozki stezi v nebesa po¬
magajo, kakor da tebi godci godejo po široki
cesti v peklenski brezden. Zapeliv svet
scer vse drugači govori, al njega poslušati
varno ni; zakaj: „Svet preide in vse njegovo
poželenje, le kdor voljo božjo stori, ostane
vekomaj

d. Vari se tabahaje,  in fajfe (pipe, lule)
se v roke, veliko menj v zobe ne jemli! Strah
me je viditi toljko mladenčev, clo še otrok,
ki žlice prav prijeti ne znajo, smerdlivo lulo
pa že v zobeh imajo, s katero sebi in drugim
nadlego, strah in škodo delajo. — Boš pra-
šal: Kako škodo? — Od tabaka zobi sperh-
nijo in se tabakajcu za toljko hitreje zdrobijo,
koljkor poprej je kadili začel, ter mu sto¬
jijo po ustih, kakor gnili štori za plotom. —
Sapa iz tabakajca vsakemu silo srnerdi, ki te
uegode navajen ni; tudi persi se mu večdel
sušijo, če ni posebno tolste in terdne postave.

l ) I. Jan. 2, 17.

4 *

52

Tabakajec brez vse potrebe več ali manj svo¬
jega zdravja izpluje in v nekih letih toljko
dnarjev pokadi, da bi lehko par volov kupil.
Ne reci: „Raj ti krajcarji 1 kar se za tabak
da, se malo pozna; tabak ima sam svoj de¬
nar/ 4  — Ako krajcarja nimaš, tudi rajniša
imel ne bos, in kdor krajcarja ne pobere,
tudi goldinarja najdel ne bo. Koliko jih je,
ki neslano jedo , in si se kruha kupiti nimajo
za kaj, ali nesrečen tabak mora le biti; toljko
huda je slaba privada!

Ako vprašam tabakajca: Pokaj tabak
kadiš? mi ne ve sploh kaj drugega odgovo¬
riti, kakor: „Za kratek čas.“ Oj ti zanema-
ren hlapec, ki s tabakom dolg čas paseš, ali
ne veš, da je naše živleuje brez tabaka silo
kratko, dolga dolga pa večnost! Od vsake
ponidama zgublene minute pride tavžent in
tavžent večnih let za tebe nesrečnih; vsaka
zguba se lehko popravi, le zgublen čas se
ne poverne več. — Koljko zlatih ur zapra¬
vijo delavci s tabakajo, ter Bogu drag čas,
sebi in gospodarju pa delo kradejo; od svita
do terdega mraka mnogoterim pipa ali v zo¬
beh ali pa v rokah tiči. Koljko jih je, ki
celo po poti v cerkev in iz cerkve brez ta¬
baka biti ne morejo! Svoje dni so pošteni
moži sv. roženkranc v rokah imeli, kedar so
k službi božji šli, zdaj jih vidim le fajfe v ro-

53

kah deržati; mladini, pametnim fantom so
molitvine bukvice iz- žepa (aržeta) gledale,
zdaj noroglavconi le tabaški mehur ali pa
rorc iz devžeka visi. Povej mi vender, ljubi
moj! kaj je bolj prav?

Dečko, ki začne kaditi, začne tudi glavo
visoko nositi; starisev več ne posluša, in si
raji fajfo trebi, kakor bi roke povzdignil in
molil. Od tabakaje ima perste ožgane, več-
del pa tudi od napuha vkajene možgane in
prismojeno pamet. Hitro ga grozi, se svoje¬
mu gospodu odkriti; poklekniti pred Bogain
misli, da ni lepo. Ali ravno takim Kristus
pravi: „Kdor se sam povišuje, bo ponižan 1 )."

Slišal sem praviti, da tisti, ki tabak ka¬
dijo, navdol ložej grejo kakor vbreg; kteri
pa noslajo ali ga šnofajo, po dne bolj tenko
vidijo, kakor po noči; slišal pa tudi toljko
nesreč, ki se jih po svetu skoz tabak prigodi,
da me za vsakega mladenča serce boli, ki se
te nadloge privadi. — Koljko nesreče, straha
ln  plačila, koljko morij se skoz tabakarsko
kontrabantijo zgodi, koljko se greha stori,
yse zavolj tabakaje! — Vsak dan zdihujemo
ni prosimo: „Bog nas ognja ovari in sv. Flor-
j a "!" stari in mladi pa po vsili potih in kotih
°genj nosijo, ker tabak žgejo; ali se ne pravi

l ) Mat. 23, 12.

54

to na božjo previdnost grešiti ?  — Za koljkoi'
več možkih tabak kadi, za toljko več mest,
tergov in vesi pogori; izmed pogorelcov de¬
set jih je gotovo pet skoz tabakajo pogorelo.
Večdel pravijo, kedar kdor pogori: „To je
hudoben človek storilako  se prav prevdari,
se pa očitno prepriča, da je le tabak. Dokler
kravarji in kočjaži po parnah tabak kurijo,
pijanci in potepuhi (sterci) z gorečimi lulami
v slami ležijo, steuarji in krivci po strehah,
mlatiči po skednjah krešejo, bi moral čudež
biti, da bi se prej ali poznej ne vžgalo 1 ). Boš
rekel: „Se mora pa varvati.“ To je lehko
rečeno, pa ne storjeno, dokler navajen taba-
kajec sam ne ve, kdaj kadi, in se le tistokrat
spomni, kedar mu v fajfi pogori, da spet na-

’) Lepo mesto Novotluuajsko (SZBterter 9ieuftaH) je
bilo srečno in bogato. V letu 1834 na male
Maše  (male Gospojnice) dan osmega kimovca
popoldne neki kočjaš v hlevu tabak napravi in
v kermo (rezanje) ogenj zatrosi. Ko bi trenil, so
bili vsi bližni skedni v plameni; v eni uri je že
veči del streh gorelo. Vsi zvoni so se raztopili,
tri cerkve in po pet sto hiš je pogorelo, trideset
ljudi so iz pogoriša mertvih izvlekli; koljko ope¬
čenih in krulovih! Eno samo večerko (popoldan)
je nesrečna tabakaja velikim tavžentim beraško
palico v roke podala. Veliko je bilo po krivem
obdolženih, dokler ni ubogi človek na smertni po-
steli nesreče povedal.

55

base. Koljko je tabakajcov živih zgorelo 1 )!
Bog uas vari take nepotrebne in toljko ne¬
varne razvade! Skoraj bi rekel, da bi bo!jše
bilo, si v mladih letih roko vlomiti, kakor ta-
baka privaditi; roka se zaceli, ali redek je,
ki tabak opusti. Huda navada železna srajca.
— Ti se mojim besedam, fantič mlad! morda
»mejiš? Ali bi se jim na smertni posteli tudi
smejal? — Oj ne pozabi, kaj tebe sv. Duh
uči: „Veseli se mladenč v svoji mladosti, in
naj bo veselo v tvojih mladih letih tvoje
serce; to da vedi, da bode Bog tebe zavolj
vsega tega pred sodbo postavil 2 ).

Zakaj pa toljko pametnih mož in ime¬
nitnih gospodov kadi? ti porečeš. — Ne¬
koliko jih tabak pije za zdravilo ali arcnijo;
in to ravno tako brez greha, kakor bolniki
brez greha vračtva pijejo; zakaj Bog je ta¬
bak le za zdravilo stvaril; kdo bi pa zdrav,

’) V neki okolici na Š vajcarskem je možkih nekdo
svojo lulo, ki se ni Čisto pogorela, v svoje dolge
hlače vteknil. Hlače so se vnele, ognja ugasiti
mogel ni in je zgorel. Mertvega so zravno fajfe
najdli. —• V Gospej sveti na Koroškem je neki
možun do cerkve prikadil, in gorečo fajfo v žep
djal. Pri službi božji ga začne strašno peči.
Stiska je bila velika, in preden iz cerkve pride, je
bil po enej strani ves ožgan.

2 ) Prid. 11, 9.

56

če je prave pameti, brez vse potrebe zdravila
pil! — Veliko jih pa tudi kadi iz nesrečne
privade, in ravno za to pogosto zdihujejo, da
bi se tabaka nikdar privadili ne bili! Vse
tedaj, govori Kristus , karkolj tebi oni reko,
derži in stori; po njih delih pa nikar ne de¬
laj 1 ). Bedakov pak ne poslušaj in ne po¬
snemaj. Pusti jih, slepci so, in slepce vodijo;
če pa slepec slepca vodi, oba v jamo pa¬
deta 2 ),“

Devet strašnih prepadov, mladenčem
nar bolj nevarnih.

1. Pervi širok prepad, ki se mladenču
po poti živlenja odpira, je prevzetnost v mislih,
sovražen napuh v zaderžanji, gizdost v noši
in ošabnost v obhoji z drugimi ljudmi,  vse ena
gerda rodbina (žlabta) pregrešnega serca.
Prevzetija človeka omoti, da sam sebe prav
ne pozna in druge zaničuje, sam sebe povi¬
šati. Ako se mladenč visoko nosiš, se sra¬
muješ svojega stanu, tovarše svoje zaničuješ,

--A-'  -i

') Mat. 23, 3. *)  Mat, 15, 14.

57

kakor bi tebe vredni ne bili, tako hodeš mož
visokih misel, ali male male vrednosti; Bogu
in ljudem se bos zameril, nar več pa sam
sebi skodval. — Ali sme glinast pisker svoje
tovarse zaničevati, ki ga je lončar iz ilovke
storil, pa lepše pološal ko njegove brate? —
Naj ravno veter cesten prah pod sonce vi¬
soko povzdigne, vender le prah ostane; dež
ga pomoči in v gerdo blato ga premeni. Taka
se stimancom godi. „Kdor se povišuje, bo
ponižan‘). ft

Kdor rad druge za zijake ima, se ne
boji njih razžaliti, za nezamero ne prosi, te-
muč se jim le smeji, kedar se oni jokajo in
jezijo; on si sovražnikov brez vse potrebe
napravi, ki mu bojo svoj čas ravno s tako
mero nazaj merili, s kakorsno jim on meri, in
mu se privergli 2 ). Prešernih (razujzdan
prevzetnik) se povsodi spotika, in sramota
se za njim pomika. — Mladenč, ki se z le¬
pim posvariti ne da, in vsako besedo za zlo
vzame, ne bo nič prida iz nja. Napuh nje¬
govo serce napihuje, da se ga dober nauk ne
prime; sveta čednost omaguje in vse dobro
pri njem medli. — Kdor sam sebe prestima,
ravno s tim oznani, da malo velja; dobro

*) Mat. 23, 12. 2 ) Mark. 4 Vl 24.

58

blago se hvali samo. „Kaj imaš, vpraša
sv. Pavl, kar bi ne bil prijel? Ako si pa pri¬
jel, kaj se hvališ, kukor bi ne bil prijel 1 ) ?“

Bog vse pregrehe sovraži, nar več med
vsemi sovraži prevzetnost, zakaj ona se nad
njega clo povzdiguje. „Pervo človekovega
napuha je to, da se Boga loči, ker njegovo
serce od njega odstopi, ki ga je stvaril. 8
Prevzetija je angele hude duhove naredila,
ona je perve stariše nase iz lepega raja iz-
podiia, ona se zdaj nar več mladih ljudi ne¬
srečnih stori. „Napuh je slehernega greha
začetek; kdor v njem tiči, bo s kletvijo na¬
polnjen in pogublen 2 ). Nebeške vrata so
pretesne, da bi prevzetnež skoz nje v nebeško
kraljestvo šel. Zatorej opominja sv. Peter:
„Vi mlajši, pokorni bodite starišem. Vsi se
eden drugemu ponižujte; zakaj Bog prevzet¬
nim zoperstoji in daja ponižnim le gnado 3 ). 8

2. Druga nevarna jama za mladenča je
hucla jeza ali gnev,  ki v človeku žolč kuha in
mu zdravje kali, spravlja truplo pod zemljo,
dušo pa v pekel. Mladenč, ki se rad jezi,
strupno kačo v sebi redi, ki ga za vsako
stvarco pikne in mori. Kar stori strup na¬
vdanemu , uči sv. Avguštin, to dela jeza to¬
gotnemu. 8

') I. Kor. 4, 7. 2 ) Sir. 10, 14—15. s ) LPetr. 5, 5.

59

Hude jeze tovarš je navaden poboj.  Ve¬
liko mlad en če v se najde, ki so pripravleni
za vsako zal besedico boj narediti. Po kerc-
inab (tabernah) posodo pobijajo, se po sejmah
in shodih gerdo tepo, tudi iz božjih potov
prinesejo kervave glave domu. Cele soseske
spmitajo, in preletajo cele noči, kakor dereči
volki, kteri se vsakega lotijo, kdor jim ne
ubeži. V boji se preklinja, zavezuje in pri¬
sega, da je strah; oblačilo se terga, vbija,
kervavi, in tako črez peto zapoved božjo
greši, ki pravi: „Ne vbijaj !“ Oh koljkokrat
v takih bojih mnogoter človek po nedolžnem
sniert stori 1 )! Taka nedolžno prelita kri zo¬
per vsakega vbijavca v nebo vpije, kakor
nekdaj prelita kri nedolžnega Abelna. Kako
bi tak razbojnik kedaj srečno umeri, ki se je
v svojem živlenji rad tepel? On je cele so¬
seske očiten sovražnik, pravo seme peklen¬
skega brezdna iz očeta hudiča; zakaj on je
bil od začetka ubijavec 2 ).

*) Na Koroškem se je nekoljko kmetov memo nekega
skednja domu peljalo. Neki nepokojen kmet
začne hlapcom zabavljati, ter jim kervave klobase
ponuja, in jih z gerdimi besedami pika. Začno se
tepsti. Kmetov nekdo, ves nedolžen, jih hoče mi¬
riti ; al hlapcov eden ■ ga s kolam po glavi vdari,
da na priči obleži in v nekih urah umerje.

2 ) Jan. 8,  44.

60

Lepo Jezus uči, se vsakega boja varvati,
ter pravi: „Povein vam, hudemu se ne zoper¬
stavite, temuč če te kdo vdari po tvojem
desnem licu, pomoli mu se uno (rajši ko
bi se v boj podal 1 ). Zato je tudi Kristus Pe¬
tru v Gezemani vkazal; „Ytekni svoj meč
v njegovo mesto; zakaj vsi, kateri za meč
primejo, bojo z mečem končani 2 ).“

Ze star pregovor pravi: „Yol, ki se rad
bode, hitro roge zgubi; in jez rečem: Mla¬
dene, ki se rad tepe in bojuje, v sinertni ne¬
varnosti vedno živi, in srečne smerti imel ne
bo. „Ne prijazni se z jezovcam, opominja
sv. Duh, in ne pečaj se s togotnim (jezovim)
možem, da se njegovega zaderžanja ne nau¬
čiš, in priložnosti ne dobiš, svojo dušo polnij-
šati 3 ).“

3. Tretja nesrečna globod za mladenca
je navadna kletev , rotenje in priduševanje,
ktero veliko nezaroblenih možakov ima, ki
se za vsako besedo rotijo, za vsako malo reč
izdajajo. Podobni so taki černiin meglam, iz
katerih na mesto deža le bliska in gromi, toča
ropoče in strele švigajo. Bog nas varji takih
ljudi!

Dobrotliv Stvarnik je človeku jezik dal,
da bi ž njim Boga hvalil, sebi in drugim k pridu

') Mat. 5, 39. *) Mat. 26, 52. s ) Prip. 22, 24—25.

61

bil! kdor pa preklinja, žali Boga, pohujša
bližuega, nebesom žalost, peklu veselje dela,
sam sebi pa nesrečo. Vreden je, da mu je¬
zik izgnije ‘). „ Jezik preklinjovca je kakor

ogenj, ki ves tek našega živlenja zažge, vnet
od pekla. — Z njim hvalimo Boga Očeta; in
z njim kolnemo ljudi, ki so po božji podobi
vstvarjeni. Iz enih ust pride hvala in kletva.
To se naj ne godi, brati rnoji;“ opominja sv.
Jakob 2 ).

Kdor se za vsako besedo roti, mu ljudi
malo verjamejo, ker po navadi ni mož besede.
Za to uči Kristus: „Vaše govorjenje bodi:
Je, je; ne, ne; kar je več od tega, je od hu¬
dega 3 ). Kdor za vsako reč, ki mu po volji
ni, kletvico na jeziku ima, on hudemu duhu
svojo dušo preda in bo v peklu svoje tovarse
iiajsel. „Kedar hudoben kolne, kolne sam
svojo dušo 4 ).“

‘) V neki vesi na Nemškem je živel mlad, čerstev
kmet, ki je imel hudobno navado pri vsakem
delu za vse preklinjati, karkolj mu ni po volji
bilo. Tako strašno je preklinjal, da mu je do¬
stikrat kletvic zmankalo, in ni vedel, kaj bi še
zinil. V nar bolj ih letih mu začne jezik gniti;
poslednič ni mogel več jesti ne govoriti, in v
dveh letih je vmerl. Terpel je strašne bolečine
in nar hujši glad; pa vse voljno, storiti za svoje
nekdajne kletvice ojstro pokoro.

2 ) Jak. 3, 6-9.  3 ) Mat. 7, 35. 4 ) Sir. 21, 30.

62

Strah je slisati pastirje na pasi, kako
hudičujejo, nedolžno živino hudemu izdajajo,
in ne pomislijo, kaj govorijo. Kaj bi bilo, če
bi se zgodilo, kar oni rečejo? — Groza je
slišati razberzdaue mladenče, kako po maž-
jarsko in po nemško tereutajo (preklinjajo),
čudno neznane besede izrekajo, ktere, če bi
razumeli in vedeli, kaj govorijo, bi jim lasi po
koncu vstali. Kar človek ne razumi, tudi
ziniti ne sme. „Povem vam, pravi Jezus, da
za vsako prazno besedo, ktero bojo ljudi go¬
vorili, bojo odgovor dajali sodni dan. Iz
svojih besedi bos opravičen, iz svojih besedi
obsojen *).“

Hočeš, fantič mlad, biti posten, Bogu in
pravičnim ljudem ljubezniv, vaiji se gerde be¬
sede kakor živega ognja. Človek gerdih
besedi je tudi človek gerdega serca; ptica se
po petji spozna. Varji se pa tudi gerdih ljudi,
kteri radi preklinjajo. Kakor blato pete,
tako se prime gerdo govorjenje mladenča,
kteri preklinjavce rad posluša. Lepa beseda
lep prostor najde.

4. Sterta globoka jama nesreče je za
mladenče nepokornimi n! urinem, učenikom in
pravičnim predpostavlenim.  Kdor ne uboga,
je brez Boga, kako bi kedaj srečen bil! Sin,

] ) Mat. 12, 36—37.

63

ki svojega očeta razžali, in svoji materi solze
preliva, nikdar dobro shajal ne bo; nesreča
ga bo vse žive dni za vrat (gerlo) deržala.
„Kdor svojega očeta zasramuje in zaničuje
svojo mater, naj mu vrane ali krokrarji oči
izpikajo, in jih mladi orli požre').“ Kdor svo¬
jim starisem beseduje, vreden je, da se mu
jezik zaveže. „Kdor svoje stariše preklinja,
njegova luč bo v sredi teme vgasnila 2 ).^ —
Bog ne daj, nad očeta ali nad mater roke
stegniti, ali jih vdariti 3 )! Kdor pa očeta do

') Prip. 30, 17. 2 ) Prip. 20.

3 ) Blizo mesta Bukarešta v deželi Moldavi na Tur¬
skem je živel pošten oče Jakob Simonič. Ni
bil bogat, pa tudi nedolžen; pridno je delal in
svoje ljudi lehko preživel. — Marko, njegov
sin, se je bogato oženil, ali v slabih tovaršijah
je velik pijanec in zapravlivec jel biti. Kedar
se je žganja napil, je goljufom žetvo na njivi
pod nič prodal; svojega očeta pa gerdo imel in
nič vbogal.

Neki večer oče zve, da je Marko dvema
sleparjema v roke prišel, ki ga v kerčmi vpija-
nita in nagovarjata, dolžno pismo za en gon pi¬
tane živine podpisati, ki mu jo hočeta prignati.
Bila je očitna goljfija. Oče v taberno hiti, najde
sina med njima, pismo pa na mizi. „Nikar ne
podpiši, moj sin! prosi oče, le nicoj ne;“ popade
pismo in hoče ž njim uiti. Marko plane za
očetom rekoč: „Kaj je tebi za to? Pismo na¬
zaj!® V tej besedi z levico pismo zgrabi, z des-

praga privleče, njega bojo otroci črez prag
sunili. Pravičen Bog tepe vsako hudobo, ali

nico pa očeta skoz vrata sune, in se med svoje
tovarše poverne. „Pravičen Bog, zavpije oče,
v tvojih rokah je očetov pravica!“ in milo joka.
Pijanci se debelo smejč in Marka hvalijo, ki seje
podpisal.

„ Stari ima dnar, začne pivco v nekdo; zato
se boji, da bi moral za sina plačevati. Vem, kje
ima mačka zakopanega. Marko, pojdi ga vzdignit!
V unem starem zidovji, v starem topi (kanoni) ali
pa pod topam morajo dnarji ležati. Že večkrat so
pravili, da po noči tam ropoče in straši; jez pa le
sodim, da hodi stari svoje dnarje mešat.“ —■ „Kaj
še, pravi Marko ; top je ves zarijavel; turski pogla¬
var ga je očetu dal: še zmeziti se ne da. Smešno
• se mi pa vender zdi, da se mi je senjalo, kako so
me oče svarili, naj se topa varjem, da mi roke ne
zdrobi. “ „Ho, ho, se pivci zasmejijo, ravno to kaže,
da bojo dnarji tam ležali. Pojdimo jih vzdignit!“

Vzamejo potrebno orodje in svetilo; bila je
temna noč, ter grej o staro zidovje razkopat. „Le
luknjo nar prej odkoplite; bom vidil, če se bo top
sprožil. Sam satan bi ga bil pod zemljo nabil (na¬
basal).“ Tako Marko govori in z desnico v luknjo
seže, ter pravi: „Nekaj že ošlatam; le bližej z
lučjo! — Ko bi vstrelil, tako neznano Marko zav¬
pije, da vsi tovarši odbežijo. Grozovitno ga je v
roko zabolelo; komaj se je k domu privlekel.
Celo noč v tami leži, in kedar se razdeni in on
iztrezi, vidi roko strašno oteklo. Hitro pq, lekarja
pošle, ki pride in najde dve globoke gadove (kačje)
pike, roko pa že vso černo, ter spozna, da se mora
roka brez odloga odrezati, kar se je tudi zgodilo.

65

nehvaležne otroke sedemkrat hujši. Hudoben
sin Absolon je svojega očeta Davida pre¬
ganjal; na neki veji je za lase ovisel, sovraž¬
nik ga je s sulicami prebodel, v globoko jamo
so ga vergli in s kamenjem zasuli. Tako se
mu godi, kdor starišev svojih ne spoštuje. —
»Uči se ubogati, o človek, ki si perst; uči se
ponižati, o prah, in poglej, kaj sv. Luka od
Jezusa priča, ter piše: „Bil je starišem po¬
koren / 4  veli sveti Bernard.

Slušaj rad, kar te starejši lepega učijo,
kakor sv. Duh govori: „Moj sin! poslušaj
podučenje svojega očeta, in ne zanemari po¬
stave svoje matere, da bo krona na tvojo glavo
djana 1 ). 44  Stori še rajši, kar ti poštenega
velijo, in razveseli kar moreš njihove dni. Po
tem boš tudi dolgo živel in dobro ti bo na
zemlji. Jakob, stari očak, je ubogal v mladih
letih svojo mater, in Bog inu je vsega zadosti

Popoldne pride oče Simonič z duhovnikom
nesrečnega sinaobjiskat, in najde ravno tisto roko,
ki ga je zvečer poprej iz hiše potisnila, mertvo na
mizi, sina pa bledega ko smert v posteli ležati.
„OBog, izdihne oče, kako strašne so tvoje sodbe! “
„Pa tudi milostlive, pravijo duhovnik; on hoče,
naj bi vaš sin svojo krivico spoznal, in se pobolj¬
šal. 11  Roka je prekleta, ki se loti svojega očeta.

')  Prip. 1, 8-9.

^ivlenja srečen pot.

5

66

dal; zgublen sin ni hotel biti svojemu očetu
pokoren, gaje zapustil in se po svetu podal;
poslednič je moral otrobi s svinjami jesti, in
jih se imel ni. Tako se bo vsakemu svoje¬
glavcu godilo, ki svojim starišem uhaja in jih
zapusti.

Blagor mladenču, ki skerbnega očeta ima,
kteremu vse lehko zaupa, ljubeznivo mater,
kterej vse lehko pove, kakor svojemu spo¬
vedniku. Oni so angeli varili svojemu sinu,
če jim le vse iz serca odkrije. — Oh mladenč!
ne zakrivaj svojim starisem svojega djanja,
dokler jih se živih imaš; rad bi jim še kdaj
pravil, pa jih več imel ne boš. — Sin, ki laže
svojemu očetu, ali svoji materi kaj hudega
vtaji, zato ker se njihove šibe boji, strašni
palici ne bo ušel, s ktero ga bojo drugi tepli.
„Kdor svojemu očetu vzetne, in pravi da to
ni greh, je ubijavcom tovarš 1 )."

Ne pozabi pa tudi svojih starišev, kedai'
se tebi dobro godi, in če jim drugega storiti
ne moreš, saj moli za nje. Bog ti bo sedem-
bart poveruil, kar svojim starišem enkrat
storiš.

Ako si v službi pri poštenih ljudeh, lepo
spoštuj gospodarja in gospodinjo, kakor bi
tebi oče in mati bila, gladko jih ubogaj v vsih

J ) Prip. 28, 24.

67

poštenih rečeh. „Pokorni bodite svojim visim,
in bodite jim podložni, uči sv. Pavl; zakaj
oni čujejo, kakor taki, kteri bojo za vaše duše
odgovor dajali, da to z veseljem storijo, ne
zdihvaje; zakaj to bi ne bilo dobro za vas’).“
Ne hodi od bogaboječe hiše brez velike sile;
goste službe, redke suknje. Boljše je, manj
služiti, pa v strahu božjem živeti, kakor ve¬
liko plačila imeti, gnade božje pa malo. „Kaj
pomaga človeku, če ves svet pridobi, svojo
dušo pa pogubi ? Kakošno žamenjilo bo člo¬
vek dal za svojo dušo? ;<  upraša Kristus 2 ].
Preobilen zaslužek dela zapravlivce v mla¬
dosti, premasten vžitek stradovce na starost.

Pokoren bodi svoji duhovski in deželski
gosposki, in vse svoje predpostavlene kakor
namestnike božje spoštuj. „Ni oblasti od
drugod, kakor od Boga; ktera pa je, je od
Boga postavlena 3 )/ 4  »Moj sin ! uči sv. Duh,
boj se Boga in kralja, in ne pridruži se zani-
cevavcom, zakaj njih pogublenje pride naglo 4 ).
Ni gerših ljudi, kakor so pijanci za mizo, ki
svojo gosposko sodijo in gerdo opravljajo,
sami sebe pa pozabijo, ki so poprave nar bolj
potrebni. Taki vejo z svojim jezikom cel
svet vižariti, le svoje domače koče ne morejo

') Hebr. 13, 17. 2 ) Mat. 16, 26. 3 ) Kim. 13, 17.

4 ) Prip. 24, 21—22.

5 *

68

podpreti, da bi se jim ne poderla. Kdor ljudi
nad predpostavlene punta, je hudičev najem¬
nik. Pahnjen bo kakor Iucifer z svojimi pun¬
tarji v peklenski brezen. Punt napravi iz
mirnih ljudi hudiče v človeški podobi. Sani
Bog nas tega varji! Kristus je bil pokoren
tudi svoji krivični gosposki, pokoren do smerti
križa, in je skoz svojo pokoršino ves svet
odrešil. Ravno to nas tudi sv. Pavl uči: .
„ Vsaki človek bodi visi oblasti podložen. —
Kteri se oblasti zoperstavi, se božji volji zo¬
perstavi. Kteri se pa zoperstavlajo, sami
sebi pogublenje nakopavajo. Oblastnik je
na mesti Boga, tebi k dobremu. Zatega voljo
morate podložni biti, ne le za voljo straho¬
vanja, ampak tudi zavoljo vesti')/ 4  Vladniki
ali vižarji bojo odgovor dajali, kako so zapo¬
vedovali, podložniki pa, kako so vbogali.
Bog bo sodil vse po ojstri pravici, ali nar
strašnej bo obsodil vse nepokornike. — Ne¬
pokorščina je prevzetne angele iz nebes v pe¬
klenski brezen pahnila, ona pervim starišem
vesel raj v solzno dolino premenila; tudi tebi
dobrega prinesla ne bo. Sveta pokoršiua je
varna ladja, v kateri se peljemo v sveto nebo:
uči sv. Bonaventura; ona je kluč, ki nam ne¬
besa odpre. “

Kim. 13, 1 — 5.

69

5. Peta nevarna jama je za mladenča
lažnivost in f/olfija,  njena soseda, po katerih
se toljko hudega na svetu godi. Z lažjo je
peklenska kača perve starise v greh zape¬
ljala, jim nedolžnost in posvečujočo milost
božjo odvzela; zavolj laži bo se zdaj toljko
ljudi pogublenih. „Vsi lažnivci so otroci hu¬
dičevi", pravi Kristus. On ni v resnici ostal,
ker ni resnice v njem: on je lažnik in oče
laži 1 )." „Lažnivi jeziki, kteri njemu na svetu
služijo, bojo po snierti tudi ž njim v ognjenem
in žvep lenem jezeru (v pekli) svoj del imeli;"
pravi sv. Janez 2 ). Ne rekaj: „Saj nobenemu
ne skodjem, če se ravno zlažem." Ako komu
drugemu ne, vender sam sebi škodješ, ker
skoz greh svojo dušo umoriš. „Lažnive usta
dušo vmorijo 3 4 )." — Mala laž je mali greh,
velika laž veliki greh ; kdor se pa malega ne
varje, tudi velikega premagal ue bo. Lažni¬
vec in tat sta si brata. Za to govori sv. Duh:
„Gorsi je tat, ko navajen lažnivec; pa oba
bota pogublenje v delež prijela 1 )." „Opustite
laž, opominja sv. Pavl; vsaki naj govori res¬
nico z svojim bližnim, saj smo udi med sebo 5 )."
Bog je večna resnica: le kdor resnico govori,
je otrok božji. — Mož beseda nar več velja.

0 Jan. 8, 44. J ) Skriv. razod. 21, 8. *) Modr. 1,11’

4 )  Sir. 20, 27. s ) Efez. 4, 25.

70

Pa tudi goljfije vari se, naj bo mala ali
velika; vsak krivičen krajcar vrednosti deset
pravičnih požre. Kdor ptuje blago pod svojo
streho spravlja, si mole med svojim blagom
redi. Krivično blago nikomur teknilo ne bo.
Boljše malo po pravici, kakor po krivici ve¬
liko.

v

6. Šesta jama nesreče je za mladenče
zanikarnost in lenoba,  mati veliko drugih pre¬
greh. Lenuh v mladih letih dobrega dosti
zamudi, in se to, kar ima, pa malem zgubi.
Nar veči vjima (zguba) je za mladenča le¬
noba, da ga grozi se potrebnega nauka, ali
pa navadnega dela pridno prijeti. Mlad za-
nikarnik je star berač. Boljši dober nauk
v glavi, kakor petica v žepu. Več ko fantič
dobrega zna, bolj se brez skerbi po svetu
poda; le pridno delo te bo povsodi živelo.
Kar se dobrega zamudi, to se vkrade — sebi,
ali pa drugim.

Ne postopaj brez dela, dokler si zdav
in mlad. Megla juterna, ki se predolgo po¬
mika, dobrega deža dala ne bo; tudi mladenč,
ki se prerad brez pravega dela potika, do¬
brega malo obeta. „Lenuha glad mori, ker
noče delati njegova roka 1 ).« Vsak dan je
v bukvah živlenja zapisan. Kar dobrega

■) Prip. 21, 25.

71

storis ali opustiš, bos enkrat tamkaj bral,
kedar bos na sodbi božji stal, in od svojih
dragih dni rajtingo dajal. Le pridne delavce
Bog rad ima.

Pridnega hlapca , ki je s petimi talenti
se pet drugih pridobil, je Gospod črez veliko
postavil in ga v svoje veselje vzel; lenemu
hlapcu, ki je svoj talent zakopal, je bilo vzeto,
kar je imel, in on v unajne teme večnega po-
gublenja pahnjen. Kako se pa bo tebi go¬
dilo? — Kar tukaj seješ, bos tamkaj žel.

7. Sedmi prepad, inladenčem strašno
nevaren, je zapravlivost,  naj si bo v živežu
ali v oblačilu,  kterega stan ne nese. — Dokler
je človek nedolžen bil, mu oblačila ni bilo
potreba; kakor hitro je pa grešil, mu je Bog
obleko za pokoro in za potrebo dal, ne za
bahanje. — Kedar si, fantič mlad, novo obla¬
čilo kupuješ, prašaj svoje premoženje, in po
njem ceno naredi; baraj drugič svoj stan, in
po pametni šegi svojega stanu si daj oblačilo
prirezati. Bog hoče, da se z obleko zime in
skodlive vročine varjeino, svojo sramoto po¬
krijemo in se po oblačilu spoznamo, kakoš-
nega stanu da smo. Kdor v svoji obleki za
to trojno ne skerbi, močno greši.

Mladene, ki v mladih letih preveč v ža¬
meti hodi, lehko na stare dni rašovne imel ne
bo, si svoje hlače okerpat. Boljša je pamet

72

ko žamet. — Kdor se nespodobno oblači,
sveto sramožlivost slači, in je služavnik pe¬
klenskega zapeljivca. Gizdači (štimanci) in
pa prižani inetuli so si nar lepši tovarši. Lepi
so od zunaj, gerdi od znotraj; hitro lepoto
veter nesreče pomete, hodnik pa štimancam
ostane. „Kdor za obleko preveč skerbi,
pravi sv. Ciprijan, skerbi za čednost premalo."
— Kdor se šege svojega stanu sramuje, tudi
božjo previdnost zaničuje, ki ga je v te stan
postavila. In kdor se po oblačilu svojega
stanu spoznati ne da, v božjem kraljestvu
zmešnjavo dela, in tudi Bog njega za svojega
služavnika spoznal ne bo. Tudi hudi duh se
v drugi podobi prikaže, kakor se mu spodobi;
njega posnema, kdor se po svojem stanu ne
nosi. Po oblačilu se človek pozna. Nikdar
se po svojem oblačilu veči ne misli, tudi na
dan svoje česti se ne povišuj ‘)/ £  Mladene,
ki se po gosposko nosi, naj bo že kmet ali
rokodel, večdel na starost za kako raztergano
srajco prosi, da bi mu njo kdo dal. Perteni
gospodi po navadi slabo izhajajo. Mlad ba¬
hač, star berač. Nar lepša obleka je za de¬
lavnega človeka, ktero si sam naredi.

Se hujša je za mladenča zapravliva ra*'
vada v živeži. Nove, škodlive šege in po-

')  Sir, 11, 4.

73

trate v jestvini in pijači so nar huji davki, ki
si jih ljudi sami nalagajo. Toča le neke
okolice pobije, slabe razvade pa cele dežele
obožajo. Kdor z domačim, zdravim živežem
zadovoljen ni, in si kupuje laske jedi, bo imel
bolen želodec, mošno pa prazno. Kdor v
svojih mladih letih veliko po ošterijah, kerč-
mah, litužih, tabernah in liofetarijah leta, bo
bodil na starost kruha prosit od praga na
prag. Lehko se človek boljega privadi, ali
odvadi težko, kedar ni kupiti za kaj. Kdor
hoče srečno živeti, mora borno začeti. Ni
srečen, kdor veliko dobrega ima, ampak kdor
malega potrebuje. Kar od več imaš, nekoljko
prihrani, nekoljko vbogajme daj. Cesar je
dones preveč, ho lehko jutri premalo. — Bo¬
gatin se je mastno gostil, in ni vbogemu La-
caru drobtine privošil; vmerl je, in bil v peklu
pokopan 1 ). Kterih bog je trebuh, njih konec
je pogublenje 2 ).

8. Osma globočina, mladenčem strašna,
je pijanšina,  ki mori truplo in dušo pogubi.
Žalostna je velika suša, ki hribe in doline
posuši, da zemlja razpoka, in začnejo gore
s ame od sebe goreti; še hujše se pijancu godi,
ki se v ol, vino ali celo v žganje poda. on
sam v sebi sušo ima, ktere tudi smert ne bo

') Luk, 16, 20. 2 ) Fil. 3, 19.

74

pogasila. Pijaucu želodec oslabi, da živeža
kuhati več ne zamore; za to pijanci preveliko
pijejo in premalo jedo, kako bi ne onemagali!
Pijanca noge večne nosijo, roke njemu vpa¬
dajo, huda bolezen se za njim pomika, smert
približuje, in pekel se že odpira, ki bo pijanca
požerl. — Pijanec in pa voz, s kterim divji
konji uidejo, stasi podobna. Pijanec je zgubil
pamet, voz pa svojega vozuika; obadva se
podereta. Napervem voglu se voz zdrobi,
pijanec pa, ki se po široki cesti opoteka,
smertiise, in je tudi najde. Vsaka luža je
dosti globoka, da se vtopi; vsaka stopnica
dosti visoka, da se pobije. Štrena glava in
pa štreno kolo, kako bi pijanca nosila! „Za-
volj nezmerne pijače, pravi sv. Duh, jih je
veliko že smert storilo 1 ). Kaj pa bo za dušo?
— Na mestu delati pijanec po litužih (taber-
nah) sedi, in sam sebi zlat čas krade. „Ro-
kodelc, ki se pijančevanju vda, ne bo obo¬
gatel 2 ).“ „Ti, kteri pijaučevajo, in si med
sebo pojedne napravljajo, se bojo spraznili,
in zaspanec se bo s cunjami oblačil 3 ).“ Na¬
mesti skerbeti za svoje ljudi, prihraniti kaj
za stare dni, ali pa ubogim pomagati, pijanec
svoje premoženje tako rekoč v vodo pomeče,
in dolge dela, kterih nikoli poplačal ne bo.

Sir. 37, 34. 2 ) Sir. 19, 1. <>) Pr ; p . 23) 2 i.

75

Pogosto preklinja, klafa in opravlja, malo pa
moli; malokdaj k spovedi gre, in se tistokrat
se ne poboljša. Gerdo je njegovo živlenje,
strašna njegova smert; gorel na tem sveti,
gorel na unem bo, kdor se pijanosti ne varje 1 ).
Pijanec na svet nobeden ne pride, ampak se
le pijanosti s čašam privadi; ni pa pregrehe,
ki bi človeka tako hitro vjela, ko pijanšina.
Od začetka le pokuša, poslednič pa pijanec
misli, da mu brez vina ali žganja živeti ni.

Nekoljko jih pije in misli, da brez močne
pijače delati ne morejo; taki delavci že na
pragu pogube stojijo; ne bo dolgo, da bojo
moč in pamet zapili. Drugi pijejo za kratek
čas, za dobro voljo, in veči veselja na sveti
ne poznajo, ko po gerlu vlivati. Taki že

‘) V nekem vinskem kraji sem poznal štiri poglavitne
pijance in sim včakal njih žalostnega konca. Pervi
je v vodeniki vmerl, drugi je zvečer pijan iz go¬
rice šel in na nekem bregi v kolovozi obležal.
Ploha po noči priteče in ga zalije. Tako se je na
hribi vtopil. Tretjemu pijancu je divja kanja (za-
kolč, jastreb) živlenje vzela. Vjeli so namreč
kanjuha, in doma priklenili. Pijanče ves zgublen
ga gre dražit. Serdita ptica ga s klunom za roko
popade, da mu hitro oteče in začerni. Prisad se
prime in on vmerje. — Kar se je štertemu pri-
godilo, ne vem; samo to vem, kar sv. Pavl pove:
»Pijanci ne bojo nebeškega kraljestva posedli."
I. Kor. 6, 10,

76

globoko v nesreči tičijo. Težko se bojo
vboštva in nesrečne snierti vbranili; za takim
veseljem vselej veča žalost pride. Tretji pi¬
jejo brez vsega vedenja, brez vse pameti.
Taki pijanci živ pekel v sebi imajo, in človeki
biti nehajo’).

Skodliva je človeku vsaka močna pijača,
ki se črez potrebo zavživa, žganjica pa se¬
demkrat hujši, prav živi strup za ljudi, po¬
sebno 7, a mlade 2 ). Kdor se v žganje poda,
mu začne život od znotraj po malem goreti 3 )!

J ) V letu 1827 je prišel neki možak na Češkem k
mesta Tabor ves pijan domu. Po kosilu gre za
svojo ženo na vert, njo krega, da še ni podzemhc
(krumpirja) vsadila, ji vzeme hlod , s katerim je
sadila, in njo hoče pretepati. Ona vjide, pijanec
pa v hišo gre. Nekoljko časa po tem ga gre jiskat
in ga najde na hlevu klečč visiti, kjer se je v pi¬
janosti obesil.

5 ) Mladim kužejem (pešam) žganja piti dajajo, za to
da majhini ostanejo. Tudi otroci v svoji rasi za¬
ostajajo, ako žganja piti dobijo.

s ) Neki kmet na Angleškem se je pri kameni v kuhnji
grel. Nagloma se mu truplo užge; in kedar so
ga hotli gasiti, je več in več živega plamena i*
njega švigalo. Povedal je, da se ognja ni dotek-
nil, pa nagloma se mu v želodcu vneme, in v er 1
minuti ves prestrašen vidi, da mu roke in nog 6
gorijo. Nesrečen človek je rad žganje pil, in g*
je večkrat ob enem dušku pol flaške potegnil. -"
Na Francoskem sta se mož in žena toljko lep 0

77

živlenju žlahna moč uhaja in smert naglo pri¬
hiti. Vse to se žganjopivcom očitno pozna.
Mlado obličje naglo obledi, in kakor perst
bledo prihaja, ali pa rudeče kakor kuhan rak.
Želodec se kerči in stiska, muzek po kosteh
suši, in ves život se trese kakor šiba na vodi
od prevelike suhote. Vsaka nevarna bole¬
zen se ga rada prime, in če zboli, ga ni lehko
ozdraviti ’).

Kdor začne žganje piti, začne tudi pa¬
met zgubiti; v kratkem se bo ves poživinil.
Takega ne veseli delati, ne Bogu služiti, ne
za svoje ljudi, ne sam za se skerbeti. Gerši
ho živina živi, in kedar se spije, si še živlenje
vzame. Vse to žganje dela; ono iz človeka
živino naredi. Za to pravijo, da je vino Bog
stvaril, žganje pa peklenšek izmislil, ki toljko
hudega stori. Ce ravno tega terditi ne smemo,
to vender vemo in očitno vidimo, da toljko
več ljudi izdivja, koljkor več se jih v žganje
poda. Drugi pijanci še le sploh popoldne

zastopila, da je eden raji ko drugi žganjico pil.
Neki večer se žganja toljko napijeta, da sta oble¬
žala. Drugo jutro jih ni bilo drujega najti, kakor
kup oljnatega, začernelega pepela, in pa dvoje
golih kosti.

') Po vsih deželah je huda bolezen kolera nar več
pijancov pobrala, posebno pa žganjopivcov; redek
je pijanec, ki bi ga pri živlenji pustila.

78

začno, žganjopivci pa že na teše pijo — že
zjutraj žganje iz njih hahla, kakor iz vrelega
kotla; kako bi se taki pijanci ne pokuhali in
ne posušili!

Ne moti se, ljubi brate, da je pijancov
veliko, kterirn se hudega nič ne zgodi. Ako
se ni, se jim še bo. — Ne zanašaj se, da se
tebi ne bo godilo tako; le po malem huda na¬
vada človeka za seboj mika, pa naglo ga
zgrabi, kedar si več pomagati ne more, in
kakor goreč kolovrat ž njim v pogublenje leti.
Le s kraja se brani hude navade, ki te pri¬
jazno vabi; dones je lehko, jutri bi bilo pre¬
pozno. — Ne daj se posiliti, če se ti žganje
še tako sladko biti ponuja; boljše nigdar
sladkega strupa okusiti, kakor od njega
umreti. Ložej boš živel brez žganja zdrav
in vesel, kakor bi žganja preveč ne pil
se ga enkrat privadiš.

V  Ameriki in na Angleškem prelepo
bratovšino imajo, da se med seboj po braterno
žganja varjejo ‘). Pri nas iz repe, korenja,

') V deželi Novijork na Amerikanskem je bilo v leti
1832 na enkrat sto tavžent lepe braterne tovar-
šov. Kdor v to bratovšino pride, se zaobljubi
vsake žgane pijače varvati. Le ol in vino se
pije pa po malem. Vsak tovarš je dolžen, kakor
ve in zna, svoje bližne žganega odvaditi. V enem
letu seje nad šestmiljonov goldinarjev privarvalo.

79

podzemlic ali krompirja in tudi iz drugih reci
žganje delajo, in tako rekoč iz ljubega kruha
smerten strup za ljudi pripravljajo; za to je
toljko dober kup, da se lehko za neke kraj¬
carje vsaki dan srnerti kupi.

9. Deveta jama, nar grozovituejsi, je za
mladenče nečistost,  nevarna kuga, ki mori
dušo in telo, de se ravno v zapelive rožice
povija. Ni jih se vojska toljko pobila, tudi
ne kuga pomorila, kakor je hudobna nečistost
mladenčev časuo in večno nesrečnih storila,
ki se niso nje skerbno varvali.

Nečistost mlado truplo vmoii, kakor huda
slana cvetečo rožo, in mu vso lepoto vzeme.
Kakor od červa jeden sad, nečistnik klaverno
kodi, bleda smert se mu na obličji pozna.
Vgasnilo je njegovo jasno, bistro oko, zginila
fcarja svete nedolžnosti iz njegovih lic; podo¬
ben je žalostnemu drevesu, kterega so go-
sence objedle. Tudi v njegovem serci čistega

ki so jih poprej za žganje zdajali. Ljudi rajši
vbogajo, bolj zadovoljno živijo in so bolj zdravi.
— Žene se hvalijo, da imajo nebesa na zemlji,
kar moži, tovarši te lepe bratovšine, žganja ne
pijejo. Ljubi mir pri hiši prebiva, boljši »je
živež in oblačilo; tudi za otroke imajo veči
skerb. — Oh, da bi tudi pri nas veliko takih
bratov bilo!

80

veselja ni več, ker le nečisti ogenj gori in
kalne (motne) želje nečistosti kuha.

Koljko jih od neznane nečistosti zoguije,
koljko nečistnikov se posuši; koljko jih pre¬
moženje in vso srečo zapravi, zadnič obupa
in se pomori! Za to pravi sv. Duh: „Kdor
nečistost vganja, ne bo henjal, dokler ni ves
ogenj požert.*

„ Vsaki greh, kterega človek stori, je
zunaj telesa, kdor pa nečistuje, se na svojem
telesu pregreši *).“ ^Pregrehe njegove mla¬
dosti bojo njegove kosti napolnile, in v prahu
ž njim počivale *).“

Kakor je za truplo nečistost velika ne¬
sreča, tako je neznana kuga za dušo; neči¬
stost je nedolžne duše nar strašnejša smert.
Dokler mladenč nedolžno živi, v njegovem
sercu čista ljubezen božja gori, kakor vesela
lampica (svetilnica) v Gospodovi hiši pred
božjim altarjem. Ako po svetli luči pihneš,
svetlobo vgasiš; vse je temno in žalostno,
le čern smerdliv ogorek tebi ostane. Ravno
tako vmerje v mladem sercu nebeška luč mi¬
losti božje, kedar mladenč nesramen greh
stori; njegova duša postane iz prijatelce
božje gerda pošast. Od nje prerok Jeremija
žalostno poje, rekoč: „Vsa lepota Sionske

i) I. Kor. 6, 18. 2 ) Job. 20, 11.

81

hčere je od nje zginila; vsi, ki so njo
čestili, njo zaničujejo, ker vidijo njeno sra¬
moto

Ako bi kdo kraljevo hčer, žlahno oble¬
čeno, v gerdo mlako potisnil, njej predrago
svatovsko oblačilo raztergal in njo v obličje
zapluval, povej, kaj bi kralj s takim hu¬
dobnežem storil? — Ravno to bo storil
pravičen Bog z nečistnikom, ki svojo dušo
osramoti; zakaj tudi njegova duša je po
svetem kerstu bila kraljeva hči Očeta ne¬
beškega, nevesta Jezusa Kristusa, izvoljen
tempel svetega Duha, v predragem svatov¬
skem oblačilu svete nedolžnosti. Vso to
nebeško žlahnost duši nečisti greh vzeme,
ktere jej ves svet ne more poverniti več.
Pamet nečistnika oslabi, kakor se čista
voda v blatu skali; njegovo serce ljubi mir
zgubi, noč in dan mu nečisto poželenje ne
da pokoja. Razberzdan nečistnik Boga po¬
habi, ne mara za nebesa in se pekla ne
boji, celo sveto vero zataji, in preda svojo
dušo. „Vino in ženske storijo, da modri
odpadejo, in zastopni zaničlivi postanejo
govori sv. Duh 2 ). „Nečistnik gre za svojo
pregreho kakor vol, ki se v mesnico pelja.
^je hiša je pot k peklu, ki pelja noter

’) Jer. žal. pesm 1, 6. J ) Sir. 19, 2.
Zivlenja srečen pot.

6

82

v smertno globočino 1 )/ 4  »Kaj pomaga, naj
še toljko lepih čednosti imaš, ako pak pasa
čistosti nimaš, boš vse poblatil; 44  tako sv.
Jeronim mladega Nepocjana uči.

Gerda in ostudna je scer vsaka pre¬
greha, ki Boga žali in človeka pogubi, ali
gnoja geršega ni, tudi ne saj tako černil),
kakor nečisto djanje; strašno in gerdo, ko
živi pekel. Nečistnik je dereč volk med
nedolžno mladino; nevarn je njegov pogled,
škodliva njegova sapa vsakemu, kdor se
ga skerbno ne zogne. Za to tudi ljubi
Jezus ni med svoje tovarše nobenega ne¬
čistnika vzel. Bil je med apostelni lako¬
men Judež, ki je svojega Gospoda za tri¬
deset srebernikov predal, bil je nezvesti
Peter, ki ga je trikrat zatajil, bil je nevero
Tomaž; pa od nečistnika ne beremo, zakaj:
»Nič nečistega v nebeško kraljestvo ne
pride/ 4  Za to so se pervi kristjani bolj
nečistega greha bali, kakor nar grozovitnejši
smerti 2 * ). Perva cerkev je prešestnike ka-

') Prip, 7, 22.

2 ) Grozovitni neverniki so nekega keršanskega mla-
denča nevsmileno terpincili (martrali), da bi sv.

vero zatajil, pa nobena muka ga ni premagala '

Zdaj al gerdi sodnik vmisli njega ob čistost djati, i
ter sije svest, da bo zapeljan tudi vero zatajil.
Vkaže ga v lepi lepi vert na mehko pernico pok'

.

83

kor vbijavce iz svoje družine odločila.
Delati so morali dolgo, ojstro in očitno po¬
koro, preden jih je zopet med svoje verne
vzela, in kristjani so se nad njimi kakor
nad merličem jokali, ker so bili pred Bo¬
gatil mertvi. Oh koljko je med nami pre-
sestnikov, kako malo pa spokornih solz!

Veliko se na svetu pregrehe godi, ki
v nebo vpije, in dela nesrečne ljudi; pa
hudobije ni človeškemu rodu toljko škod-
live, kakor ostudna pregreha nečistosti.
Cele okolice, mesta in dežele toljko oslabi,
da že skoraj pridnega, zdravega fanta več
najti ni, ki bi svojega devištva (fantistva)
ne bil oskrunil. Vso lepoto je mladenčem
nečista slana vzela, možem vso moč po¬
drla, kakor pomori merzel sever žlahnost
mlademu cvetju. Kjer poštenih mladenčev
ni, tudi pravičnih in čerstvih mož ne bo.
»Hudobnih rodovita množica ne bo za nič,

žiti in z židanimi trakmi privezati , da bi si poma¬
gati ne mogel. Zdaj pošle nesramno deklico, lepo
olišpano, njega v nečisto djanje pripravit. Vse
je poskusila, pa nič opravila; zdaj ga hoče v hudo
posiliti. Kedar se srotej zvezan braniti ne more,
si kos jezika odgrizne, ter ga s kervjo nesramnici
v zobe plune. Tako je zapelivko odgnal, vero in
nedolžnost ohranil.

6 *

84

iu prešesten zarod nima globoke korenine,
ne terdnega debla *).“

Pravičen Bog tepe vsako pregreho;
vsakega grešnika prej ali pozuej ojstra šiba
zadene, ali nečistnike tepe do bele kosti.
— Nečisto je živel ves pervi svet, ni bilo
poštenega mladenča ne moža, razim Noeta
in njegovih; in Bog je ves svet brez vsega
vsmileuja potopil, razun osem pravičnih. —
Gerdo so živeli razpušeni Sodomitarji, Go¬
ni or ci in njih sosedi; pravičen Bog jih je
z živim ognjem požgal, le poštenega Lota
je po angelu rešil 2 ). Na tistem mestu zdaj
smerdlivo jezero stoji, in nam priča, kako
je gerda nečistost. Dva nesramneža sta
hotla pošteno Suzano v nečisto djanje po¬
siliti, in Bog njih je dal s kamenjem po¬
suti. Onan je silo ostudno reč storil, in
Gospod ga je vmoril. Sedem mož, ki so
Saro, Raguelovo hčer, v nečistih mislih,
polni živinskega poželenja vzeli, je pervo
noč hudi duh pomoril; zakaj do takih ima
hudič posebno oblast. Tako se bo nečist¬
niku vsakemu zgodilo. „Kdor se z nečist-
nicami peča, bo nesramen; on bo delež stro-
hlivosti in červov, in njegova duša bo h
števila živih veržena;“ priča sv. Duh 3 )-

J ) Modr. 4, 3. 2 ) Sirah. 40, 15. *) Sirah. 19, 3.

85

„0j nečistost, ogenj peklenski! tvoje plamno
je napuh, tvoje iskre slabi pogovori, tvoj
dim nespodobnost, gnusoba tvoj pepel, in
tvoj konec je pekel/* Tako sv. Jeronim
govori.

Mladene, ki se globoke jame bojiš,
ktero tebi nečistost nastavlja, ne poslušaj
zapelivih tovaršev, kteri pravijo, da nečisto¬
vati ni greli; oni so najemniki tiste lažnive
kače, ki je naše perve stariše zapeljala,
ter je tudi djala, da prepovedan sad jesti
ni greh. Vprašaj take krive preroke, ali
vbijati in krasti tudi ni greh, kar peta in
sedma zapoved prepovedujete ? Ali ni ravno
tisti Bog tudi šeste zapovedi dal : „Ne

prešestuj !** Naj bi te ravno angelj kaj ta¬
kega učil, mu ne smeš verjeti, zakaj on je
preklet, pravi sv. Pavl 2 ); koljko manj raz¬
uzdanim zapelivcom.

Ne zanašaj se, rekoč: „Saj se ne bo
zvedlo, če ravno kaj nečistega storim/* Vse
na svetlo pride. Nad tebo je oko, ktero
v «e vidi, pravična roka, ki vsaki greh Oj¬
stro kaznuje (štrafuje). Dalej ko odlaga,
hujše zadene. Bolj ko svoje bolečine skri-
v aš in jih zdraviti zamudiš, hujše te bojo
bolele; več ko svoje pregrehe odevaš in

') Gal. 1, 8.

86

bolj ko skrivaj grešiš, hujše se Bogu za¬
meriš, in ojstrejšo sodbo si narediš. Podo¬
ben si pobelenim grobam, ki se od zunaj
svetijo, znotraj so pa polni mertvaških kosti,
in vsake gnusobe 1 ).

Ne izgovarjaj se, in ne reci: „Kaj pa
je hudega, če kako znanje imam, saj nobene
krivice ne storim." Nevarno je s strupno
kačo igrati; nar bolj varno je, da se jej
ne približaš. Nečista ljubezen je huda bo¬
lezen, dolga bolezen pa gotova smert. Ne¬
čisto znanje malokdaj srečen zakon prinese,
ali pa nikoli. Na poti pregrehe prava
sreča mladenča nikdar ne sreča. Mladenči,
ki poprej gerdo živijo, si svoj zakon v živi
pekel premenijo, v kterem zavživajo grenek
sad, kterega so si pred zakonam sadili-
Kdor pa v zakon stopiti noče ali ne more
in nečisto živi, po ravni cesti v peklenski
brezden leti. „Vsako drevo, ki dobrega
sadu ne stori, bo posekano in v ogenj ver-
ženo 2 )." In tako drevo je vsaki nečistnik.

Ne rekaj: „Saj jih veliko nečisto živi,
in kaj se jim je zgodilo?" Njihova sodba
teče, ako še ravno ni obtekla. Ob kraji
mertvega morja, kjer so nekdaj hudobne
mesta Sodoma in Gomora stale, jabelka

i) Mat. 23, 27. ’) Mat. 7, 19.

87

rastejo, ki se zunaj lepo blišijo, znotrej jih
je pa sam strupen pepel. Kdor jih ne
opusti, mora vmreti. Tako smertno jabelko
je vsaka nečista ljubezen. Tudi steklina
se človeku hitro ne pozna, kedar ga stekla
zver vgrizne; ali v kratkem se toljkanj
strašnej prikaže Ravno taka je tudi z
nečistnikom. „Ne reci: Grešil sim, in kaj
se mi je hudega zgodilo? Narviši je poter-
pežlivi masevavec 2 ).“

Ne tolaži se, rekoč: .j,Če grešim, saj
se lehko spovem in Bog mi bo moje grehe
odpustil." Kdor prederzno na božjo milost
greši, večdel brez božje milosti vineije.
Ako lepi pot ljube nedolžnosti zapustiš, boš
moral po ojstri stezi pokore k nebesom
hoditi; nečistost bo tebi rože veselja v ternje
žalosti premenila. Kako boš srotej po ter-
dem poti v nebesa prišel, ako je tebi po
lepem poti pretežko! Za to sv. Duh opo-

') V nekem kraji na Slovenskem je mladenč doma¬
čega psa gerdo pretepal; pes razjaden ga za roko
popade in vgrizne; ali fantič tega ne porajta in
celo leto zdrav živi. V enem letu strašno steče,
grize, in kar mu v roke pride, zdrobi. Na skeden
so ga priklenili. Neki den je nagel piš skoz
svisle deža po njem vergel; srotej se je začel ver-
teti, in se je tako dolgo sukal, da je okolj padel
in vmerl.

2 ) Sir. 5, 4.

88

minja: „Zavolj odpušenega greha ne bodi
brez. straha, tudi ne kladaj greha na greh.
Ne reci: Vsmilenje božje je veliko, Bog
se bo vsinilil obilnosti mojih grehov. Zakaj
njega serd pride ravno tako hitro, kakor
vsmilenje; se se ozira (gleda) na grešnika
njegov serd

O vi uespokorni nečistniki, vi slepi
kerti v ostudnem gnoji nečistosti, ne pre-
vzetujte se v svoji razujzdanosti, kakor bi
vi brez vsiga strahu bili! Vsigamogočen
Sodnik, ki je prevzetne angele, vaše to-
varše, z gorečimi verigami v peklenski brez-
den priklenil, on bo tudi vaš sodnik. „Gorje
je, živemu Bogu v roke priti.“ — Vedite
in premislite, „da noben kurbir ali nečistnik
nima dela v kraljestvu božjem.“

Vi pa, pošteni mladenči! ne dajte se
nikomur zapeljati s praznimi besedami, ker
zavoljo tega pride jeza božja nad nepo¬
korne ljudi 2 ). „Kdo pa pojde na goro Go¬
spodovo? Kdo bo v njegovem svetem mesti
(v nebesih) prebival? On, ki ima nedolžne
roke in čisto serce, kteri se z nečirnernimi
rečmi ne peča 3 ).“

') Sir. 5, 5—7. 2 ) Efez. 5, 5—6. 3 ) Psalm 23, 3—4.

Mladenčev nar hujši bolezen.

Mlajše drevce ko je, rajši se ga bolezen
prime; žlahtneji ko si mladenč, bolj skerbiio
se v svojih mladih letih hude razvade vari;
posebno pa noroglavnosti, ki je inladenčem
nar več skodliva dušna bolezen.

Kdor se v mladih letih svoje glave
derži, njemu rado spodleti; globoko pade
iti težko vstane, ker prijatla nima, da bi
mu roko podal. — Mladenča, kterega se
v rožnem cveti živlenja modri nauki ne pri¬
mejo, bojo se slabi nauki kakor hude muhe
prijeli; muhast mladeuč bo pa tudi muhast
(zavit) mož, kterega se vsaki rad zogne.

Kdor začne že v svoji lepi mladosti
razberzdano živeti, hitro bo cvetje svete
čednosti pomandral, in ojstro ternje hudobe
mu bo ostalo, ki ga bo do smerti vbadalo,
in lehko še tudi po smerti. — Tako noro-
glavo zaderžanje kaj je drujega; kakor ne¬
varna bolezen, ki se mladenčev zlo [rada

90

prime. Vari se te nevarne bolezni, na ka¬
teri jih toljko zboli, in večdel vse svoje
žive dni boleha. Petero zdravilo tebi za
to izročim:

1. Derži se skerbno pametnih mož  in
ne zahajaj med noroglavce, naj bo na poti,
v cerkvi, ali doma. V kakorsno tovarsijo
zahajaš, po takej se živeti privajaš, in če¬
sar se Janžek navadi, tega se tudi Janez
težko odvadi. Deček, ki se rad potepati
hodi, se hitro zvodi in priden ne bo. Slaba
tovaršija dobro zaderžanje kazi.

2. Bodi vselej krotek in ponižen  v svo¬
jem zaderžanji in lepo pametno se nosi;
spostuj stariše in učenike, tudi drugih nikar
ne zaničuj, naj bojo boljši ali slabsi, kakor
si ti. „Tako vi mlajši, pravi sv. Peter,
bodite pokorni starejšim; vsi se eden dru¬
gemu ponižujte, ker je Bog prevzetnim so¬
vražnik, ponižnim pa milost daja *).“

Človeku, kteri na visoki skali stoji,
■»e rado v glavi zverti (zmoti); mladenč
?bko znori, ki previsoko glavo nosi in je
prenapuhnih misli. Pohlevnega mladenča vse
rado ima, prešernega vresaka vse zaničuje.
Samo v lepem dolu ponižnosti žlahne rožice

’) I. Per. 5, 5.

91

verlo cvetijo; po visokih sterminah pre¬
vzetnosti le ojstro ternje raste.

3. Dobrih svetov (naukov) ne zaničuj,
ki ti jih stari ljudi ali pa modri učeniki da-
jajo. Kdor modrega pošvarjenja ne porajta
in se svoje terme derži, je abotniku podo¬
ben, ki žlahne bisere (jagode) v blato tepta.

Ne prenagli se v svojem djanji in ne¬
hanji; vselej premisli, poprej ko storiš, in
prosi Boga, da bos modrega serca. „Ce
kdo modrosti potrebuje, naj prosi Boga, ki
vsim obilno daja; in bo njemu 'dana;* pravi
sv. Jakob 1 ). Kar se prenaglo stori, rado
človeka boli; boljša je perva zamera ko
druga. Ako bi črez nevarn most hodil, pod
katerim dereča voda sumi, kako rahlo bi
stopal, da bi se v globočino ne vderl.
Ravno tak most so tudi mlade leta, v ka¬
terih mož iz mladenča zori. Kdor v ti dobi
varno ne hodi, lehko zblodi (zmoti se) za
celo svoje živlenje. Kratka zmota, dolga
srota.

5. Ne posnemaj prehitro novih šeg,  ne
v kosilu, ne v oblačilu, ako prav po pameti
niso. Boljša je stara modrost, kakor nova
norost, boljše postenje, kakor neumno po¬
želenje sveta. Za to opominja sv. Pavl:

’) Jak. 1, 5.

93

„Želj mladih ljudi se vari, derži pa pra¬
vičnosti, vere, ljubezni in miru s temi, ki
s čistim sercom Bogu služijo 1 ).

Nar veča nesreča je za človeka, ako
ob pamet pride in obnori; prav pameten pa
v resnici nobeden ni, ki le na stare dni
pamet odlaga. Po svetu je silo veliko pre¬
padov, v katere bos gredoč padel, ako od
mladih nog pametno živel ne bos. Lehko
je v jamo pasti, ali iz jame priti gorje:
lehko greh storiti, ali težko poboljšati se.
Ako pregrehi le mezinc pokažeš, za celo
roko zgrabila te bo, in te vlekla v pogu-
blenje. Velik kamen verh hriba vsako dete
lehko obderži, če se pa enkrat na zdol za-
toči, ni ga mogoče vstanoviti več, dokler
v globočini ne obleži. Ravno tako se mla-
denču godi, ki se v malem hudega ne varje.
Kdor pervokrat greši, ne greši zadnokrat;
za pervo stopinjo je že druga na pol stor¬
jena. Srečen, kdor pred grehom beži, ka¬
kor egiptovski Jožef, rekoč: „Kako bi
zamogel jez tako hudobijo storiti in grešiti
zoper svojega Boga 2 )?« Le kdor pred
grehom beži, nedolžnosti svoje ne zgubi in
vse skušnjave lehko premaga. — Prelju-
beznivi fantič moj, ki še lepo čisto živiš, in

*) II. Tim. 2, 22. 2 ) I. Mojz. buk. 39, 9.

93

nesrečnega greha ne poznaš, ki je nevarnej
kakor raodrosa (kače) smerten strup, oh,
varvaj se pervokrat grešiti, svojo nedolžnost
na vselej zgubiti; hitro bi tebi Bog svojo
'milost vzel, in te večno pogubil 1 ). Ako si
pa toljko nesrečen, da si zgubil nedolžnost
svojega serca, in sveto čistost za gerdo
cervivo veselje predal, saj ne odlagaj omiti
svojega serca z vročimi solzami prave po¬
kore; le samo iz tega studenca še tvoje
Zveličanje izvira. -„Ne odlagaj se k Go¬
spodu oberniti, in ne odkladaj od dne do
dne, govori sv. Duh, zakaj njegova jeza bo
naglo prišla; in ob času maševanja te bo
razdjaP). Ne reci: „Saj nisem sam; koljko
jih je, ki ravno tako živijo . u  Ravno ta je

') V nekem mestu na Avstrijanskem je žlaken mla-
denč v šolo hodil, ki ga je bila sama nedolžnost
in svetost. Toljko priden je bil in pa tako čedno
seje zaderžal, da so ga vsi učiteli nar raji imeli
in vsim drugim za izgled priporočali. — Nesreča
je bila, da seje z razujzdanim človekom soznanil,
ki ga je v greh zapeljevati začel. Spervič se je
serčno branil in strah ga je bilo nesramnih mar-
nov, ktere mu je zapelivec pravil. Po malem se
pa le da zapeljati, se pregreši in svojo nedolžnost
zgubi. Oh nesreča! — Ravno tisto noč, v kateri
je smerten greh storil, je tudi vmerl; zjutraj mert-
vega v posteli najdejo. — Strah in groza!

2 ) Sirah. 5, 8—9.

94

tista široka cesta, ki v pogublenje pelja, in
po kateri jib veliko bodi 1 ). „Brez števila
več jih bo pogublenih, kakor zveličanih;"
pravi sv. Avguštin. Ne izgovarjaj se, da
nisi pervi ne zadni, ki slabo živiš; saj tudi
pervi in zadni ne bos, ki v pogublenje poj-
deš. „Yozke so vrata in tesna je pOt,
ktera pelja v živlenje, in malo jih je, kteri
jo najdejo, govori Kristus. Pojdite noter
skoz vozke vrata 2 )."

Nikar se ne moti, mladi prijatel, in ne
pozabi, da je le eno samo potrebno: svojo
dušo zveličati. Le samo eno dušo  imaš;
ako njo pogubiš, nobene več nimaš. — Le
samo eden je Bog,  tvoj pravičen sodnik;
ako se njemu zameriš, h komu se boš ober-
nil? — Le samo ena smert  bo tudi tebe
zadela, srečna ali nesrečna; kakor je tvoje
živlenje, taka bo tudi tvoja smert. — Le
samo eno sodbo  boš po smerti zaslišal:
„Pridi sem izvoljen mojega Očeta!" ali pa:
„Poberi se v večen ogenj!" Kar boš zasli¬
šal, to boš prijel. — Le samo ena večnost
te čaka: strašna ali vesela, ktere konca
nikdar ne bo. Da bi vsakih sto let le eno
solzo potočil, cel svet bi v solzah potopil?
večnega ognja vgasil ne boš. — Le samo

') Mat. 7, 13. 2 ) Mat. 7, 13.

95

eno je potrebno:  svojo dušo zveličati; vse je
zgubleno, ako je to zamujeno! „Pri vsili
svojih delih spomni se svojih poslednih
reči, in ne hoš nikdar grešil

Dvanajst tovaršev in tovaršic, mla-
dencem posebnih prijatlov in
prijatele.

Kdor hoče na svetu veselo živeti, naj si za
»veste prijatle skerbi, ki mu terplenje po-
lajšajo, veselje poslajšajo in živlenje pri¬
jetno storijo. „Zvest prijatel je močna hram¬
ba; kdor ga je najdel, je zaklad najšel;
on je zdravilo živlenja, in več vreden, ka¬
kor zlato in srebro *).“ — Kdor hoče srečno
po svetu hoditi, ne sme brez dobrega tovarša
biti; zakaj, kedar bo padel, ga ne bo imel,
ki bi mu gori pomaga' 3 ). Kam se boš to¬
rej mlad popotnik obeniil, kje si prijatlov
iskal, koga si svojega tovarša izbral?

1. Pervi prijatel tvoj naj bo vsmileni
Jezus , ljube mladosti nar zvestejši tovarš.

’) Sirah. 7, 40. 2 ) Sirah. 6, 14—16. 3 ) Prid. 4, H.

96

Nikolj se ne pogubi, kdor z Jezusom v čisti
ljubezni živi.

Bil si zgublen sin, v grehu od matere
rojen; Jezus je prišel na svet tebi po bra-
terno roko podat, in te spet pripeljat k tvoje¬
mu ljubemu Očetu. Vidiš, kako te on ljubi!

— Sovražniki tvoji so hotli tebe vsmertiti,
in ti vzeti večno živlenje, dal se je vsmileni
Jezus za tebe vmoriti, naj bi ti vekomaj
živel. „Veče ljubezni od te nima nobeden,
da kdo svoje živlenje za svoje prijatele da 4 ).“
Njegovi neskončni ljubezni še ni bilo za¬
dosti. Da bi po poti živlenja v dobrem ne
oslabel, daja tebi v dušen živež svojo lastno
meso in kri, ter govori: „Jez sem kruh
živlenja, ki sem iz uebes prišel. Ako kdo
je od tega kruha, bo živel vekomaj, in kruh,
kterega bom jez dal, je moje meso za živ¬
lenje sveta i) 2 )/ 4  Za to te k svoji mizi
kliče, rekoč: „Pridite k meni vsi, ki se
trudite in ste obloženi, in jez vas bom po¬
živil 3 )! Tako ljubezniv Jezus še na tem
svetu za tebe skerbi, še lepše pa po smerti
v nebesih, kjer on tebi prostor pripravlja.
Obljubil je nekdaj po tebe priti, in te k sebi
vzeti na preljubi Očetov dom, da, kjer je
on, boš tudi ti njegov služavnik 4 ). Oh. .

i) Jan. 15,13. 2 ) Jan. 6, 52. 3 ) Mat. 11, 28. 4 ) Jan

12, 26.

97

koljka ljubezen Jezusova! — In kaj Jezus
za toliko ljubezen od tebe želi? — Le
samo tvoje serce, da njega ljubiš. „Brate
moj! daj meni serce svoje \ u  to te on prosi:
„naj bom jez v tebi in ti v meni vekomaj
živel 1 )/ 4  „Kdor mene ljubi, bo moje besede
spolnoval, in moj Oča ga bo ljubil, ter bova
k njemu prišla in pri njem prebivala *).“
Oh kolika sreča ljubezni Jezusove! — Re¬
dar se moraš v hudo nevaršino podati,
spomni se, da je ljubi Jezus tvoj tovarš in
serčno izreci: „Serce moje, nikar se ne
boj; Jezus Nacarenski je vojvoda tvoj!“
in srečno boš vse sovražnike svoje prema¬
gal, zakaj: „Kdor koli bo klical v ime Go¬
spodovo, bo izveličau 3 ). 44  Ce si v hudih

T ) Jan, 6, 57. J ) Jan. 14, 23.
s ) Rim. 10, 13. Sv. Edmund seje v svojih mladih
letih po zelenem travniki sprehajal in zdihvaje po
nebesih oziral. Zdaj vgleda pred sebo zalega mla-
denča v nebeški blagosti, ki ga prijazno ogovori:
„Bodi pozdravlenEdmund, moj preljubi prijatel!"
Edmund se začudi, ter mu odgovori: „ Jez tebe
ne poznam in ne vem, kako bi ti mene poznal?"
Mladene mu ljubeznivo reče: Kaj bi me ne poznal,
dokler vender v šoli pri tebi sedim in te ne zapu¬
stim, ali že hodiš ali stojiš. Le na čelo mene po¬
glej in beri: Jezus Nacarenski, Judovski kralj.
To je moje ime. Globoko v serce si ga vtisni in
pobožno na svoje čelo zaznamnovaj; ono je iz-

Zivlenja srečen pot. 7

98

skušnjavah, in te hudoba zapeljati želi; hitro
izreci njega presveto ime: „Jezus, pomagaj,
da se ne potopim!“ in vsa sovražna moč
bo pred tebo bežala; vse bos zamogel v
njem, ki tebe močnega stori. — In ali se
ti hudo godi in ni pomoči za tebe od no¬
benega kraja, le s terdnim zanpanjem k njemu
izdehui: „Jezus sin Davidov, vsmili se
mene!" in če bi mati zapustila svoje dete, on
tebe zapustil ne bo 1 )." Oj kdo nas bo ločil
ljubezni Kristusove? nadloga? ali bridkost?
ali lakota, ali golota? ali nevarnost? ali pre¬
ganjanje? ali meč? — V vsem tem premaga¬
mo zavolj njega, kije nas ljubil. — Ne smert,
ne živlenje, ne druga stvar nas ne bo ločila
ljubezni božje; ktera je v Kristusu Jezusu,
Gospodu našem 2 )." Po vsili tvojih potih tebi
nar ljubša pozdrava, tvoja nar lepši zahvala

veličansko ime.* — Jezus je zginil izpred
njegovih oči: pa ne iz njegovega serca. Sv.
Edmund je bil imeniten učenik in sv. škof.

') Izaia 49, 15.

s ) Kirn. 8, 35—36. Kedar so svetega škofa Polikarpa
k smerti obsodili, in je on že pred gorečo germado
stal, ga neverni sodnik nagovaija, rekoč: „Pre¬
klinjaj (zakolni) Kristusa, in te izpustim!* Sv.
Polikarp pa odgovori: „Že osemred let njemu
služim, in še nikolj mi ni on žalega storil; kako
bi svojega kralja preklinjal, ki je mene odrešil? 11
Tako je izgovoril in rado volj no vmerl.

99

naj bo: „HvaIen bodi Jezus Kristus! Bodi
hvalen vekomaj !“

2. Druga tvoja tovarsica po poti živlenja
naj tebi božja beseda  bo, beseda nauka Jezu¬
sovega, ki ima večno živlenje. V temni noči
je popotniku potreba luči, da ne zajde in se
ne pobije; ravno tako potrebna je mladenču
beseda božja, ki njemu kaže pravo pot v večno
živlenje. „Jez sim luč na svet prišel, da
nobeden, kteri v mene veruje, ne ostane v
temi *).* — Toljko mladenčev se zmoti in
zdivja, kolikor jih pridige in keršanske nauke
objiskovati neba. ,,Kdor je iz Boga, besedo
božjo posluša 3 ).“ Pridna bučelica vsako
mlado jutro skerbno na polje leti po cvetlih
rožicah sladkega medu naberat; teci vsako
nedelo in zapovedan svetek (praznik) tudi ti

') Kdor s temi besedami: n  Hvalen bodi Jezus
Kristus!“ koga pozdravi, in kdor na to odgo¬
vori: „Na vekomaj Amen!“ ali pa: „Bodi hva¬
len vekomaj!" vsakokrat sto šestdeset dni od-
pustikov zadobi. Vsi, ki so to sveto navado
vse svoje žive dni imeli, zadobijo na posledno
uro popolnoma odpustek, ako ob časi, obžalovaje
svoje grehe, presveto ime Jezusa in Marije, če
ne z jezikom, saj v serci izreko. : — Kavno te
odpustke tudi vsi zadobijo, ki druge učijo in
opominvajo tako pozdravljati se. Pap. Sikstus
V. 1587. Benedikt XIII. 1728.

2 ) Jan. 12, 46. 3 ) Jan. 8, 47.

7 *

100

v sveto vežo božjo, božjega nauka poslušal;
on je tvoji duši ravno to, kar je vsakdanji
kruh za tvoje telo. Brez živeža vmerlo bi
tvoje truplo, brez nauka božjega pa tvoja
duša. Gorje vsiin visokoglavcom, ki pridige
malo obrajtajo, in keršauske nauke še manj.
Sam sv. Duh po pridgarjih govori; in : „kdor
njih posluša, pravi Jezus, mene posluša; kdor
njih zaničuje, mene zaničuje ‘).“

Kader je Kristus v pušavi skušan bil,
je peklenskega sovražnika vselej z božjo be¬
sedo zaveruil, rekoč: „Pisano je, Gospoda
svojega Boga moli in njemu služi!“ in hudi
duh je zbežal 2 ). Tudi tebi bo v skušnjavah t
božja beseda mogočno orožje; ona je močna
in ojstrejša, ko na dve strani brušen meč, ki
do živega prebode 3 ). — V nar večih težavah
na križi je Kristus svoje potolaženje v božji
besedi imel; ter je izrekal, kar je v svetem
pismu od nja govorjenega bilo. Tudi tebi bo
v nar hujših bridkostih beseda božja nebeška
tolažba: zakaj slajši je ona kakor med 4 ).
Kdor besedo božjo ljubi, ne bo nikolj na
zgubi; ona večno živlenje ima 5 ).

’) Luk. 10, 16. r J  Mat. 4, 10, 3 ) Hebr. 4, 12.

■*) Psalm. 118, 103.

5 ) Dva razujzdana mladenea sta neko nedelo memo
cerkvice šla, v kateri se je ravno služba božja

101

3. Tretja pomočnica tvoja naj ti bo
ser ena molitev,  katero je dobrotlivi Jezus nam
tovaršico izročil, kadar se je tega sveta ločil,
rekoč: „Cujte in molite, da v skušnjavo ne
pridete Pobožna molitev oblake predere,
gre pred sedež milosti božje, in prinese svo¬
jim p ijatelom za vse potrebe božjih darov,
„Molitev, pravi sv. Avguštin, je nebeški kluč,
ki nam nebesa odpre; je mana, ki nam naše
želje napolni; je ojster meč, s katerim so¬
vražnike svoje premagamo. Molitev pra¬
vičnega gre k nebesom, in božje vsmilenje
pride iz nebes. Naj si je ravno nizka zemlja
in visoko nebo, veuder Bog človeka vsliši,
ako le čisto vest ima * 1 2 ).“

obhajala. ..Pojdiva še midva za kratek Čas
v cerkev!" reče eden. Gresta in se brez vsib
misel v neki stol vsedeta. Med pridigo sv. Duh
serce enega toliko gine, da se na ves glas raz¬
joka, se svojega hudobnega živlenja duhovniku
spove, in prav zvesto Bogu služiti začne.

1 ) Mat. 26, 41.

2 ) Učen mladenč se v svoji domišleni modrosti
prevzeme in molitev opusti, ter pravi: „Pokaj
bi molil; saj molitev nič ne pomaga. 11  Modrega
učenika to močno v serce zaboli; ves žalosten
svojega učenca objiše. „Kaj vam je?" mladenč
pobara. „Oh, veli moder mož, moj prijatel
dobro polje ima in je dosehmal lepo izhajal,
zdaj je pa delo opustil in vse svoje orodje pro-

102

Moli kedar si vesel iii hvali Boga, ki
tebi veselja daja; — moli v žalosti, kakor
Jezus na oljski gori, in prosi nebeškega
Očeta, naj tebi, če je mogoče, grenek kelli
terplenja odvzeme; naj se njegova sv. volja
vsigdar zgodi. Juterna rosa pobladi razpo¬
kano suho zemljo, bogaboječa molitev pa ža¬
lostno serce. — Ce si v skušnjavah in se
hudih misel znebiti ne moreš, začni moliti,
rekoč: „0 Bog! hiti me rešit; Gospod, teci
mi pomagat!“ in bežale bojo tvoje skušnjave.
— Kedar si v velikih težavah in ne veš, ka-
mo bi se djal, povzdigni svoje roke, z rokami
pa tudi svoje serce in začni moliti, rekoč:
„Iz globočine kličem k tebi. Gospod, Go¬
spod! vsliši moj glas!“ Poprej bo Vsigamo-
gočni tebi angela poslal, kakor bi tebe brez
vse pomoči zapustil. — Kjer se kolj znajdeš,
moli očitno, moli skrivaj v svojem serci, bo¬
gaboječa duša je tempel božji, in čisto serce
nar lepši altar.“ (Sv. Bernard.)

dal, rekoč: „Saj me Bog brez vsega dela leliko
živi.“ Temn možu se v glavi meša, reče mla-
denč; to se pravi Boga prederzno skušati. Kdo
je toliki abotnik? „Ravno ti, moj ljubej 1 mu
učenik odgovori. Bog človeka brez dela ravno
kakor brez molitve leliko živi, to da noče. Za¬
povedal je delati, pa tudi moliti, in je delu ka¬
kor molitvi svojo obljubo dal. Hočeš torej
srečen biti, moli in delaj!*

103

v

4. Sterti prijate], srečnega živlenja zvest
tovarš, je sveti pest,  varh ljubega zdravja,
svete čistosti zvest rednik in oče kersanske
mere v živeži. Moder post človeka uči z
malim za dobro vzeti in se skodlivih reči
varvati, hudo poželenje premagati in grešne
počufke strahovati; kdor pa to premore, več
velja kakor vojsak, kteri mesta in kraljestva
premaga. Nezmerna žertnost nar več ljudi
v nar boljih letih pomori; ljudje, ki se radi
po pameti postijo, včakajo starih dni.

Ljubeznivo in prijetno je jasno nebo,
kterega ne zakrivajo temni oblaki, se Ijubez-
nivse je trezno telo, ki po malem je in pije;
v njem bistra pamet prebiva. Debele megle
sonce zakrivajo, preobložen želodec pamet
temni; iz gnoja smerdliva soparca vstaja, iz
polnega trebuha pa kalne (motne) misli, da¬
rujte se, da vase serca ne bojo preobložene
v požrešnosti in v pijanosti *).“ Nesreča pri—
buri ko nagel piš nad človeka, in požrešnik
jej ubežati ne more. Ne boj se, da bi po
pametnem posti shudel in oslabel; Daniel in
njegovi tovarši so rajši sočivje jedli in čisto
vodo pili, kakor se pri kraljevi mizi gostili,
vender so bili lepšega lica kakor vsi drugi
kraljevi rejenci, in ni bilo take prebrisane

') Luk. 21, 34.

104

glave, kakor oni. Vergli so Ananija, Acaria
in Misaela v ognjeno peč, in niso zgoreli;
vergli so Daniela med dereče leve, in niso
se ga lotili. Vsi ti mladenči so bili ljubiki
božji; post pa ljubike božje stori. Pervi
človek se ni postil, ter je prepovedan sad
jedel, in nas vse nesrečne storil; Jezus izve-
ličar naš se je postil, in nas je odrešil; pa
nam tud izgled zapustil, naj ga posnemamo.

Posti se, kedar te hudo poželenje skuša,
da ga srečno premagaš; posti se, ako nesre¬
čno grešiš. „Post greh pomori, hudobijo po¬
konča, v zveličanje pomaga, je korenina
božje milosti in je dno svete čistosti.“ (Sv.
Ambrož.) Sveti post je tisti izvelicanski
most, po katerem so svetniki v nebesa hodili;
srečno boš hodil po njem tudi ti, ako zapove¬
dane poste deržiš, in se modro postiš.

5. Peti prijatel mladenču je vsak dober
opravek, vsako pridno delo,  kterega se v mla¬
dih dneh nauči. Dobro podučena glava in
pa roke delavne so boljši kakor gotovo blago.
Dnar se lehko zgubi in zapravi, drugo pre¬
moženje nam tatje vkradejo; kar pa človek
dobrega zna, po vsem svetu k redu ima in si
lehko pomaga:

Bogatinci dnarje posojujejo, vole kupu¬
jejo in jih po rejah imajo, da bojo ob svojem
časi lep dobiček imeli; modri mladenči pa

105

skerbijo, da se kaj dobrega naučijo: naj bo
že brati ali tkati 1 ), pisati ali kose plesti,
metle vezati ali presti. Vsako tako pridno
delo bo človeka lehko živilo, ako vse drugo
zgubi. — Tudi Jezus je delal orala in drugo
domače orodje, priča sv. Justin; zravno dela
je pa tudi rastel v modrosti in milosti pri
Bogu in pri ljudeh. Kdor pridno dela, se
lehko skušnjavam brani; hude muhe le samo

’) V nekem gorensbem kraji na Francoskem so ljudi
toliko borno živeli, da so morli po zimi veČdel
na dolensko iti vbogajime prosit. Samo ovce
so redili, pa srovo ovno prodajali, in v sili prav
dober kup. Duhovnemu tisti okolice so se far¬
mam močno vsmilili; začnejo misliti, kako jim
pomagati. Pridno deklico v službo vzemejo, ki
je znala ovno presti; potem najmejo zastopnega
tkavca, ki jim je ovno podelal in potkal. Vze¬
mejo štir svojih farmanov, da so napravleno
sukno v mesto z njimi na prodaj nesli. Videti
lep dobiček (blizo 149 rajnišov so več izkupili,
kakor je srova ovna veljala) se začnejo eden
od drugega učiti iz svoje ovne sukno delati.
V kratkem je cela okolica toliko obogatela, da
so Se drugim pomagali; ni bilo ljudem potreba
beračiti več. — Gerda navada je, da možki po
zimi brez dela za mizo sedijo, na peči ležijo in
si fajfe trebijo. Eavno takim se glad v peči
kuba in beraška palica skoz vrata ponuja.

„ Lenega čaka stergan rokav, paljca beraška,
prazen bokal. “

Vodnik.

106

lenuhe rade pikajo. „Vedno kaj dobrega
delaj, da te skušnjavec praznovati ne najde,
opomina sv. Jeronim; ne bo te lehko vjel,
ako brez dela ne bos.“ — Pridnemu in za-
stopnemu delavcu je Bog in vsak posten člo¬
vek prijatel; veselo na zemlji lehko živi, in
si s pridnim delom nebesa služi; po sinerti
pa gre v nebesa svoj zaslužen dnar prijet,
kjer delavnik neha in se večna nedela začne.

6. Šesta tvoja tovaršica naj bo poštena
obnoša, modro ih pametno zaderžanje.  Bodi
prijazen vsem ljudem, saj so vsi tvoji bratje
in sestre, ali posebno odkritoserčen le izvo¬
ljenim, ki so dobre Bogu ljube duše. Van
se goljufom svojega serca prodati. Preme-
dena potica (gibanca, sartel) zobe kerhta,
presladek človek pa rad ogoljfa; zato se li¬
zuna skerbno zogibaj. — Kdor se pa pre¬
kislo derži, njega se marskdo boji, da bi g®
ne vgriznil. Vsega tega se varje moder
inladenč po nauku svetega Pavla, ki govori;
„Tvoje mladosti nobeden ne zaničuje, to de
bodi izgled vernim v besedi v zaderžanji,
v ljubezni, v veri, v čistosti l ).“

Spoštuj svoje gospode , naj si bojo du-
hovski ali deželski; kedarjih srečas, se ji' 11
odkri; roko jim poljubi, kedar k njim prideš,

') I. Tim. 4, 12.

107

ali od njih greš.  Lepa pozdrava nam prija-
tele dela, in ponižna obnoša, če je tesnična,
nas bolj priporoča kakor učena glava in žol-
tih cekinov nadevan žep. Tudi sv. Pavl je
ravno te misli, ker govori: „I)ajte vsakemu,
kar mu gre; spoštovanje, komur spoštovanje;
čast, komur čast 1 ). 14  Priljuden in ljubezniv
bodi svojim verstnikom in tovaršem, ki so
tvoje starosti ali tvojega stanu; če ravno niso
več ko si ti, lebko da še pa bojo. Z braterno
ljubeznijo se med seboj ljubite, z počesten-
jem drugi drugemu naprej pridite 2 ). V po¬
nižnosti imejte eden drugega viši od sebe 3 ).“

Bodi prijazen svojim nižejem, ki so
mlajši, ali obožneji, ali revniši kakor si ti.
»Nikar več od sebe ne misli, ko se spodobi
misliti, ampak misli kar je prav. Kakor
imamo venem telesi veiiko udov, vsaki ud pa
nima ravno tistega opravila; tako je nas tudi
veliko eno telo v Kristusu, vsak posebej pa
smo eden drugega udi 4 ).“ Ni dobro, ako si
niso udje enega telesa dobri. Pogosto en
sovražnik več škodi, kakor pomaga piijatlov
deset. — Pomagaj rad vsakemu človeku,
kolikor premoreš, naj bo domač ali ptujec, naj
bo že stric ali ujec, bogat ali vbožen. Roka

') Rim. 13, 7. 2 ) Rim. 12, 10. s ) Ril. 2, 3.

4 ) Rim. 12, 4—5.

108

roko vtnije, lice pa obedve. Ne daj se dolgo
prositi za to, kar lehko daš; kar se rado da,
dvakrat toliko vrednosti ima. S kakoršno
mero merite, pravi Jezus, s takošno se vam
bo nazaj merilo ‘).“

Poštene šege ne zaničuj, naj si bo stara
ali nova, da je le dobra. Vse novo se po¬
stara, pa tudi staro spet ponovi: le kdor se
pameti derži, je moder. Zato sv. Pavl opo¬
minja: „Vse poskusite, kar je prav, der-
žite 2 ).“

7. Sedma tvoja tovarsica bodi tebi dobra
vest,  ki človeka k dobremu opominja, in pred
hudim svari. — Ako tebi tvoja vest pravi:
nikar! za nobeno ceno ne stori; ako pa reče:
to je prav! storiti nikolj ne zamudi. Vest 1
je božji glas; srečen, kdor njo posluša. 1
Njena hvala bo tebi stanovitno veselje dajala, 1
naj se ti dobro ali hudo godi. Dobra vest 1
človeka zazible, da sladko spi, če ravno na
terdi slami leži; huda vest krivičnika tudi na 1
pernici drami. Strašne senje ga plašijo p° 1
noči, hude misli ga strašijo po dne, grozovi'
ten červ ga grize, ki se vmoriti ne da; v per-
sih mu peklenski ogenj gori, ki hujše peče, *
kakor žereče voglje. J

‘) Mat. 7, a. 2 ) II. Vez. 5, 21.

109

Hočeš dobro vest imeti, moraš iz mla¬
dega za njo skerbeti, in se varvati vsake
krivice, male kakor velike. — Krivično
blago dobrega nikolj prineslo ne bo; vsak
krivičen krajcar deset pravičnih požre, in
boljše je malo po pravici, kakor po krivici
veliko. — Ravno tako nam pregrešno ve¬
selje naših želj ne potolaži, ampak jih le
razdraži, vest pa nepokojno stori. — Varuj
se torej vsakega greha; greh je tern hude
vesti. Hujšega pa vender na svetu ni, kakor
nedolžno dušo v greh zapeljati; pohujšanje
ciste duše je nar strašneja morija. Za to
Jez,us pravi: „Gorje človeku, po kterein po¬
hujšanje pride. Bolje bi mu bilo, da bi se
u 'u obesil mlinski kamen na vrat, in bi se
potopil v globočino morjaKolikor  za¬
peljanih duš kdo na svoji vesti ima, toliko
peklenskih kač si na svoje serce obesi,
ki ga bojo vekomaj pikale. Le kdor čisto
'est ima, lehko mirno živi in srečno
vmerje.

Hočeš dobro vest imeti, si moraš do¬
sega spovednika poiskati, in se njih tako
*vesto deržati, kakor ljubeznivo dete svojega
ljubega očeta. Spovednik so tvoj duhovski
°ee, in ti si njihov otrok. Za to sv. Duh

') Mat. 6—7.

110

govori: „Moj sin! poslušaj podučenje svojega
očeta, da bo djana krona na tvojo glavo 1 ). 8
Mladene brez, pravega spovednika in pa po¬
potnik brez znanega vižarja po nevarnem poti
srečno ne bota bodila.

Dokler moreš le k enim se bodi spove¬
dat, bolj ko tebe poznajo, ložej tebe po poti
pravice peljajo. Zdravnike in spovednike
pogosto spremenjati nikoli pridno ni. — Re¬
dar pa dobrega spovednika imaš, le vse jim
povej, za vse potrebno jih poprašaj, in brez
njihovega sveta kaj ne stori; tako si nikdar
vgrešil ne boš. „Steza pravičnega je kakor
svetlo součice, pot krivičnega pa terda noč 2 ).

8. Osmi tvoji tovarši so znanci in prija *
teli,  kterih povsem svetu najdeš, in se z njimi
lehko spoznaš. Preden se jim v roke podaš,
moraš trojne znance in prijatele dobro razlo¬
čiti. Pervi znanci in prijateli so (kakor
pravijo posvetni ljudje) časno blago in po¬
svetne dobrote.  Na nje se mladeuč nikar n e
zanašaj; oni človeka ravno takrat zapustijo,
ko jih je nar več potreba. — Drugi tovars'
na tem sveti so navadni znanci in prijatelj'
le v nesreči se pravi prijatli spoznajo. K a '
kor senca zgine, kedar se sonce skrije, tako
bojo zginili vsi prilizovavci, ako joti teb 1 -

‘) Prip. 1, 8—9. 2 ) Prip. 4, 18—91.

111

sreče ne bo. Kolikor ti jih pa ostane in
v nesreči roko poda, od teh se reče, da so
vredni sto centov zlata. Bojo te vzdignili,
ako bos padel, tebi pomagali v vsaki potrebi,
in te lepo spremili do pokopalisa. „Kdor
se Boga boji, on bo dobrega prijatla najde!;
?.akaj kakorsen je on, takov bo tudi njegov
prijatel

Kakor dobrote minejo in p rij ati i zginejo,
če ne poprej vender za grobam, tako bojo
tebi tretji prijateli vekomaj zvesti ostali, tebe
spremili križam svet, in pojdejo s tebo tudi
na un svet v dolgo večnost; to so čednosti in
dobre dela.  Naj si ravno imaš posvetnih
dobrot, in le malo pravih prijatlov steješ,
vender za te prijatele povsodi lehko skerbis,
c e le po svoji moči dobro storiš. Ravno to
tebe vsmileni Jezus uči, rekoč: „Delajte si
pnjatle s posvetnim premoženjem (krivičnim
•namonam), da vas, kedar obnemagate (vmer-
jete), vzamejo v večne prebivaijsa (v ne¬
besa) 2 ).“

Keršanski mladenč pa nima samo pri¬
jatlov na tem sveti; tudi v nebesih, kjer je
doma, brez števila veliko znancov in prijat-
l() v ima, katerih ne sme pozabiti.

') Sir. 6, 17. 2 ) Luk. 16, 9.

112

9. Med nebeškimi znanci in znankami je
nar perva prijatlca tvoja za Bogam Marija
precista devica,  tvoja nar mogočnejša pri-
prosnica. Kakor Janezu pod križam njo je
tudi tebi vsmileni Jezus izporočil, rekoč:
„Poglej tvoja mati!“ Zatorej njo moraš pa
tudi svojo nebeško mater spoštovati in ljubiti
kakor sveti Janez, ljubeznivi Marijin sin. —
Marija je pribežaljse grešnikov, kterim vsmi-
lenje prosi in zadobi; čistim mladenčem je pa
skerbna mati, ki jih tako rekoč na svojih ro¬
kah nosi, da se nobeden ne pogubi, kdor
Marijo prav česti l ),

0 Svet Anžgar je v petem letu svojo mater zgubil,
in se je po tem zlo slabo zaderžal, ter v ne¬
varnosti bil, se pogubiti. Zdaj se mu je sen-
jalo, kakor bi bil v neko blato globoko zagrez-
nil, katerega že ni več gaziti mogel, Polek
blata je vidil gladko cesto med drevjem zele¬
nim , po cesti pa trumo čistih devic, prav p°
nebeško belo oblečenih. Pred njim je prišla
nar imenitnej nebeška gospa, ktero je lehko
vsih kraljico spoznal. Prijazno njega zakliče
po imeni, rekoč: „Moj sin Anžgar!“ Mladene
se ogleda in vidi v nebeški družini tudi svojo
rajno mater, in hoče njej v naročje skočiti; ali
on ne more, ker pregloboko v blatu teči. »Vi¬
diš moj sin, mu zdaj nebeška kraljica reče;
ako ti hočeš v našo družino priti, moraš ves
drugi mladenčič biti. Vari se praznih igrač in
otročjega labranja! bodi priden, pokoren in bo-

1

113

Kar je Marija na ženitnim’ v Kani Gali¬
leji strežetom djala: „Karkolj vam Jezus
poreče, storite!“ to tudi tebe ona veli. Ma¬
rijin sin ne more biti, kdor zvest služavnik
Jezusov ni. — Ni mladenča na svetu pošte¬
nega, ne vem svetnika v nebesih, ki bi Ma¬
rijo posebno ne čestil in si nje svojo posebno
pomočnico ne bil izvolil. Tudi tvoja posebna
tovarsica tebi ona naj bo, posebno dokler po
deviško (v ledik stani) živiš. — Prečista
Devica, nevesta svetega Duha, se je možke
podobe zbala, kedar jej je angel Gabriel po-
česenje prinesel; za to je pa devica rodila in
| devica ostala, vsim mladenčem izgled, kako
naj deviško čistost ohranijo. — Ponižna dekla
Gospodova je Marija bila, ti pa hlapec zvest
Gospodov bodi; kakor Mariji, naj se tudi
tebi po njegovi sveti besedi godi. — Po¬
zdravi večkrat svojo nebeško mater rekoč:
»Bodi češena kraljica, mati milosti, živlenje,
veselje in upanje nase!“ Priporočaj se vedno
njeni mogočni priprošnji, in reci: „Pod tvojo
pomoč pribežimo, o sveta božja porodnica, ne
1  zaverzi naših prošenj v naših potrebah. 41  —

gaboječ; po tem boš prišel tudi ti ob svojem
času k svoji materi v našo tovaršijo.“ To je
mladenča toliko poboljšalo, da je odrasel moder
mož, sv. škof in imeniten apostel nemških dežel.

Živlenja srečen pot. 8

114

„Kedar tebe valovi budili pregrešnih navad
zgrabijo, in si v nevarnosti, da bi te ne po-
žerli, ogledaj se gor na nebeško zvezdo, za¬
kliči Marijo. Hitro bos občutil roko, s ka¬
tero te bo prijela, povzdignila in obranila,
iz nevarnosti rešila in iz morja na kraj miru
in pokoja pripeljalauči  sv. Bernard. Ako
je tvoje serce žalostno in se potolažiti ne
moreš, oberni se k Mariji svoji materi, in se
njej priporoči, rekoč: „Spomni se, o premila
devica Marija, da ni bilo se kdaj slišati, da bi
kdo^bil zapuseu, kije  pod tvojo brambo pri¬
bežal, se tebi za pomoč priporočil, in za
tvojo priprošnjo prosil. V tem živem zaupa¬
nji, devic Devica, k tebi hitim, pred tebo
grešnik izdihujem; nezaverzi, Mati Jezusa,
božjega Sina, mojih besedi, ampak milo po¬
slušaj in vsliši me !“ V  naročji svoje ma¬
tere najdel boš mir in veselje. — Moli po¬
sebno o sabotali litanije Matere božje, posti
se večkrat Bogu in Mariji v čast; hodi več¬
krat ob njenih svetih praznikih k spovedi

‘) Sv. Frančiško Zalezjan je imel v svoji mladosti 1
strašno hude skušnjave, kterih se ni mogel zne¬
biti. V svoji bridkosti se v cerkev poda, pre^
podobo Marije device poklekne, začne mile solz e
takati, in to molitvico žebrati. Kakor hitro je to
opravil, se njegovo serce oveseli, in ljubi mir g a
ni več zapustil.

115

in k svetemu obhajilu, ako le moreš; živi po
njenih svetih izgledih, in kar bos pravičnega
po Mariji prosil, vse bos prijel in se nikdar
zgubil ne bos. „Po njej je stopil Bog na to
zemljo, govori sv. Avg uštin., po njej zaslužijo
priti ljudje k

10. Deseti t ftfe&j^fft fisehen nebeški pri-
jatel je tvoj zvesti Angel varh,  ki gaje Oče
nebeški tebi tovarša dal od zibeli do poko-
pališa. On tebe hudega varje in te k dobre¬
mu opominja; on v tvojem serci dobre misli
budi, in te skoz tvojo vest svari, kedar kaj
hudega storiš. Tvoj angel varh stoji pred
obličjem Očeta nebeškega, nosi tvoje molitve
in dobre dela pred tron milosti božje, in se
veseli tvojega poboljšanja. Zato pravi Kri¬
stus, da je veselje med angeli božjimi nad
enim grešnikom, kteri se spokori

Tvoj desni augelj varh tebi v nebesa
pomaga; o nikar da bi ti sebi in drugim skoz
zapeljvanje v pekel pomagal! Vsak zapeli-
vec je sovražnik angelov in pomagavec hu-
dičov. „ Poglej, pravi gospod Bog, jez ho¬
čem svojega angela poslati, ki pojde pred
tebo; on bo tebe na poti varval, in te pripe¬
ljal v tajisti kraj , katerega sim tebi pripravil.
Spoštuj ga in glej, da njega ne zaničuješ.

*) Luk. 15, 10.

116

Kedar boš grešil, on tebi ne bo prizanesel,
v njem je moje ime

Počesti vsaki dan zjutraj in zvečer svo¬
jega angela varba, ter se njegovemu varstvu
izroči, rekoč: „Ljubi angel, ti varh moj, vse¬
lej mi k pomoči stoj ! c<  — Obljubi pa tudi
svojemu angelu ga lepo vbogati, in mu zvesto
pomagati Boga čestiti in bližnega izveličati.
Kdor sam sebe in druge hudega varje, za
srečo in zveličanje svoje soseske skerbi, on
je angelc svojih bratov, in bo tudi v nebesih
angelov srečen tovarš. — Pokliči v vsili
skušnjavah in nevaršinah svojega angela v
pomoč, in se hudega ne boj 2 ). „Bog je svo-

J ) II. Moz. bukve 23, 20—21.

J ) Neki grozovitni deželski poglavar je vbogi materi
moža in otrokam očeta v ječo vergel. Že petnajst
mesencov je bil nedolžen mož zapert. Neko
dolgo noč mati poklekne in tudi otroke moliti
opominja rekoč: „ Otroci! še vi molite in priporo¬
čite se svojim angelom varhom, naj Vsigamo-
gočnega naprosijo, da se bo vjetega očeta vsmilil.“

— Otroci vbogajo. Nagloma pa nar mlajši njih,
še ves nedolžeu angelc, zavpije in stermo skoz
okno gleda, rekoč: „Mama! poglejte angelce, j
kako se svetijo, in pa kak hitro dirjajo proti po¬
glavarjevi hiši! Zdaj že v hišo grejo.“ „Hodi
spat, dete, reče mati; ti nisi zdravo, ki to govoriš.

K temu možu ne hodijo angelci.“ — „Šli so šb
k njemu;" dete poterdi. „Kaj niste mati vi
sami rekli, začne starejši otrok, da angej ci pr 1

117

jemu angelu vkazal, da bo tebe po vsih tvo¬
jih potah varval *).* „Pri nas so angeli
in so tudi pri tebi, da te varjejo in ti poma¬
gajo; govori sv. Ambrož. Kaj bi se bali, ki
tolike varbe imame? Le samo posnemajmo
jih. — Kedar nas kaka zlo huda skušnjava
stiska, ali se nam velika bridkost približuje,
vsaki naj svojega varha pokliče, svojega
vladnika in pomočnika svojega v sreči in
v bridkosti .“

11. Ednajsti poseben prijatel v nebesih
je tvoj sveti imenik, ali svetnik tvojega imena,
ki so ga tebi pri sv. kersti za tovarša dali.
— Lepo in žlahuo je svetnika ime, kteriga
sv. keršanska cerkev novokeršenemu na pro¬
šnjo starišov in botrov da; le po tem imeni
nas sveta mati katolska cerkev za svoje
otroke spozna , po tem se bomo tudi na unein
sveti spoznali. Ako pa grešno živiš, svo-

bogaboječib čujejo; lehko so našo molitev slišali
in so šli hudemu gospodu povedat, kar je Bog re¬
kel. “ Materi sc na to serce ohladi; vsi sladko
zaspijo. — Drugi dan poglavar svojemu pisarju
veli: „Kakorkolj sim se nicoj obernil, nepreneha-
ma sim prošnje žene in otrok za tega jetnika sli¬
šal; nisim imel pokoja, dokler sim mož besedo
dal, kakor hitro bo dan tega jetnika izpustiti. Naj
se to zgodi!“ — Kmalo po tem rešen oče ženo in
svoje otroke objame.

’) Psalm. 90, 11.

118

jega patrona (besednika) pridno ne spoznaš,
tudi on enkrat tebe svojega itnenca poznal
ne bo.

Kakor tebe tvoji znanci in prijateli po
tvojem imeni kličejo, tako kliči svojega pa¬
trona tudi ti, in skerbi, da bos njegovega
imena vreden 1 ). Nar boljši svojega patrona
cesti, kdor po izgledi njegovem živi in lija
čednosti skerbno posnema.

Dobro storis ?  če si lepo podobo svojega
svetiga patrona omisliš, in se spomniš njego¬
vega živlenja kolikorkrat njegov kip zagle¬
daš; še boljše storiš, ako njegove čednosti
globoko v svoje serce vtisneš, in večkrat
sveto obljubo ponoviš, njih po svojem stani
skerbno posnemati. Posebno kedar vesel
god svojega imena obhajaš , ponovi kerstno
obljubo, preberi in premisli živlenje svojega
patrona; skleni kakor on pravično živeti in
za nebeško kraljestvo voljno terpeti; taka
rešitev je nar boljša vezitev, ktero vsakter
lehko ima. „Ravnaj se po meni, kakor sim
se jez po Kristusu');“ tako tebe po bese-

>) Aleksander je bil imeniten kralj, in mogočen voj-
šak. Kedar je zvedel, da se neki malo prida
možun tudi Aleksander imenuje, mu je djal: „Ali
se nosi, da boš Aleksandra vreden, ali se pa Alek¬
sander več ne imenuj. “

J ) I. Kor. 4, 16.

119

dah sv. Pavla tvoj patron opominja. Pri¬
poročaj se svojemu patronu, ali se ti dobro
ali hudo godi, naj prosi za tebe Boga; za-
pušen ni, kdor ima svojega besednika v ne¬
besih.

12. Dvanajsti tovarši in tovaršice tvoje
so vsi svetniki in svetnice božje,  tvoji bratje
in sestre v nebesih. Tam pri Očetu se ve¬
selijo, za tebe prosijo in želijo, da bi prišel
skoraj za njimi v sveto nebo. — Ljubi njih,
in priporočaj se njim, naj Boga za tebe pro¬
sijo; molitev pravičnih veliko premore, ko¬
liko več prošnja izvoljenih.

Lepo miglajo svetle zvezde na ponočnem
nebu, kažejo pot brodnarjem po morji in po-
potnikam stezo po suhem; se lepše se svetijo
izvoljeni božji v nebesih, in nam kažejo
pravo pot srečno za njimi priti. Moder po¬
potnik se rad po nebi ozira, kedar se njemu
na zemlji stemni; ogleduj se mladenč tudi ti
in rad premišluj svetnikov sveto živlenje,
dokler na svetu malo kaj dobrega vidiš. —
^sak dan sveta mati katolška cerkev vesel
spomin svetnika obhaja; obhajaj ga tudi ti,
kakor te sv. katolška cerkev uči, in se vsako
jutro svetniku tistega dne priporoči. — Beri
ni poslušaj, kako so božji svetniki živeli;
živlenje svetnikov, pravi sveti Frančiško
Zale?, jan, je živ evangelj. — Posebno pa

120

vsako nedelo si tovarša izvoli, njegovi pri-
prošni se izroči, njegove čednosti zapomni in
jih posnemati obljubi. — K temu namenu naj¬
deš v teh bukvicah dva in petdeset božjih
svetnikov, vsake starosti, vsakega stanu, po¬
sebno za mladenče popisanih; po njih bos
spoznal, kako se Bog v svetnikih česti. —
Oni tebi roke podajajo in tebe k sebi želijo,
le tudi ti jim roko podaj in lepo zvesto hodi
za njimi, dokler enkrat po te pridejo in te
spremijo v večno živlenje. „Gotovo boš tudi
po tem kratkem živlenji ti, kar so zdaj svet¬
niki , ako boš na zemlji to, kar so oni bili
svoje dni.“ Sv. Janez Krisostom.

Dva in petdeset božjih svetnikov,
mladencev posebnih prijatlov in
nebeških tovaršev.

1. Sv. Alojzi.

Izgled svete nedolžnosti.

Sveti Alojzi, nedolžen in ko angel cist mla-
denč, je bil na Laškem 1 ) v Kastiljoni doma,
pervorojen sin kralevega vajvoda. Bogabo-

’) Laško se imenujejo vse lepe dežele za Teržaškim
morjem od laške Gorice globoko med sredno
morje. Ako za soncam greš, stopiš na Francosko;
ako se na gorensko oberneš, prideš na Nemško.
Slovenskega se dotika Benečansko-lombarsko
kraljestvo, v katerem sta poglavitne mesti Be-
nedke in Milan. Za Lombarskim pridejo pape-
žove deržave, kjer je Rim nar imenitniši mesto.
Še nižej je Napolitansko, in nar nižej Sicilski
otok. — Lahi so radi dobre volje, pa tudi hude
jeze, vsmilečni in priljudni, radi molijo in so
terdi katolški kristjani. — Laška zemlja je silo
topla in rodovita, kjer raste toliko laških reči.
Ravnine so silo široke, prelepo obdelane, reke

122

i

ječa mati gaje že v zibeli Bogu izročila, pa
tudi učila njemu služiti, posebno pa ljubega
Jezusa in Marijo čestiti. Blago dete Alojzi
je rado vbogalo; vse svoje žive dni angel-
skega oblačila nedolžnosti in posvečujoče
gnade božje zgubil ni, ktero je pri svetem
kersti zadobil. — Oh, kako lep je fantih v
sveti nedolžnosti! angel je v človeški podobi.
Kdor pa hoče nedolžno živeti, mora za sveto
čistost skerbeti, kakor sv. Alojzi.

Kedar je vtegnil, se je v sveto samoto
podal, in če so za njim pogledali, kaj dela, je
kleče molil, sveto pel ali pa svete bukve bral.

— Otrok, ki se rad poteple, svoje nedolžnosti
dolgo ohranil ne bo; otroci se med sebo straš¬
nih reči naučijo. Mladene, ne zahajaj v slabe
tovaršije , derži se Jezusa in Marije kakor
sv. Alojzi.

velike, sneg le po gorak nekoliko pobeli; za to se
Laško Evropin vert imenuje.

Evropa je tisti nar bolj srečen del sveta, kjer
Slovenci, Nemci, Lahi, Francozi, Angleži, Špan-
joli in drugi sosedje prebivajo. Od jutra se L
Azje derži, od drugih krajev jo morje obdaja, j
Zemlja je zdrava in rodovita, kjer ni premerzlo, |
tudi ne prevroče. Bodi nam žita in vina, daja
srebra in zlata, kakor drugih potrebnih reci-
Evropejci so nar bolj razumni ljudje; debi le tudi
pametni bili!

123

Bogu bolj zvesto služiti se je zaobljubil
vse žive dni čisto po deviško živeti. Da bi
v greb ne padel, seje vsako sredo, petek in
saboto postil, pa tudi druge dni le za potrebo
jedel in pil. Zenskih se je čisti miadenč
skerbno varval, se ni brez sile z nobeno po¬
govarjal , in je bežal dalj ko je mogel iz ta¬
kega kraja, ker seje kaj nespodobnega go¬
dilo ali govorilo. — Kako pa sedajnih mla-
dencov veliko živi? Mnogim se še materno
mleko po zobih cedi, in že so ljubo nedolžnost
zgubili. Živijo, kakor bi ne bilo pekla ne
nebes. Kar je gerdegu, jim dopade, poštenja
pa jih je sram; ne bojijo se greha kakor sv.
Alojzi.

Oče vzeme mladega Alojzija na vojsko,
da bi se žolniršine privadil. Slišal je vojake
gerdo govoriti, in se ni vedil; da so nespo¬
dobne besede greh. Kakor hitro je pa spo¬
znal , da so te nespodne besede greh, se je
vsega čisto spovedal, in je zmote svoje mla¬
dosti močno obžaloval. — Za vredno sveto
obhajilo seje tri dni pripravljal, in je tri dni
po obhajilu Jezusu za toliko milost hvalo
dajal. Od goreče ljubezni do svojega Izve-
bčarja so ga po obhajilu vselej solze polite.
— Pogosto k sveti spovedi in vredno k svete-
niu obhajilu hodili je mladencem toliko po¬
trebno, ko po dne jesti in po noči spati, ako

124

pravično živeti hočejo. Kdor vsakega mesca,
ali saj vsake kvatre vredno spovedi in svetega
obhajila ne opravi, bo težko svojo nedolžnost
ohranil, in se lehko pogubil.

Očetu oistro živlenje mladega Alojzija
ni bilo po volji; pošlejo ga v velike mesta,
v kraljeve hiše, naj bi se bolj sveta privadil.
Moder mladenč se pa zapelivemu svetu osle¬
piti ni dal, ter je spoznal, kako je prazno
vse posvetno veličastvo, če nam brani Bogu
lepo služiti. Sklenil je duhovnik biti. Ka¬
kor rada so mu pobožna mati privolili, tako
močno so mu oče branili. Se le v dveh le¬
tih za tem jih preprosi in vesel v red svetega
Iguacja k Jezuitom gre. — Potreba je sinu
poslušati, v kafer stan mu oče in mati svetu¬
jeta; ali še bolj posluhniti Boga in premisliti
nagnenje svojega serca. Srečnega stanu ni,
ako se brez Boga izvoli.

V duhovškem stani je bil ljubček božji
ves ponižen in pokoren: če ravno žlahnega
rodu, je vse domače dela voljno opravljal, pa
tudi bližnemu pomagati si je po vsi moči pri¬
zadel. Kedar se je kužna bolezen v Rimi 1 )

’) Rim nar imenitniši mesto na Laškem. Dva brata
sta ga 754 let pred Kristusovim rojstvam pozi¬
dala. Bilo je nekdaj poglavitno mesto znanega

125

veliko ljudi prijela, je izprosil, da so ga po¬
slali bolnikom streč. Na svojih ramah jih je
v bolnišnice nosil, in za vboge od hiše do
hiše vbogajime prosil. Ljudje, ki so ga to
storiti vidili, so tudi po njegovem izgledu sto¬
rili. — Kogar pa dobri ljudje radi imajo,
njega tudi Bog rad ima.

Sv. Alojzi je zbolel, in se brez vsega
odloga vmreti pripravljal. Voljno je vse
zdravila jemal, naj so še toliko grenke bile.
he od nebes se je nar raji pogovarjal, in je
svoji ljubi materi pisal, naj se z njim veselijo,
daje že tako blizo svetega raja. — Redar¬
je čutil, da se njegova posledna ura že bliža,
je vse okoli stoječe povabil, naj zahvalno
pesem ž njim zapojo. Poslednič se je lepo
nasmejal, rekoč: „Gremo gremo z veseljem!“
Vprašajo ga: „Kamo?“ „V nebesa! a  jim

sveta in je še zdaj glava celega keršanstva. —
V Rimu prebiva nad 152,000 ljudi, 35,000 hiš, in
338 cerkuv; med njimi nar veči in nar lepši na
svetu cerkev sv. Petra, v kteri je njegovo pokopa-
liše. — V Rimi je veliko imenitnih pa še več
svetih reči; za to iz vsih krajev keršanstva veliko
romarjev v to sveto mesto hiti, na pokopališi dveh
pervih apostelnov in toliko drugih marternikov
svoj božji pot opravit, tam, kjer vidni poglavar
svete keršanske cerkve, sveti oče papež, svoj
sedež imajo.

126

odgovori, se polo zaupanja v podobo križa¬
nega ogleda, izdihne pobožno, rekoč: go¬
spod v tvoje roke izročim svojo dušo!“ iz¬
reče sladko iuie Jezus, in lepo mirno v stir
in dvajsetem leti svoje mladosti v Gospoda
zaspi.

Tako lepo vmerje nedolžen! Ljudje se
za njim jokajo, ali veselo ga nebeški angelci
spremijo v sveto nebo; zakaj sv. Duh govori:
„ Ker je pravičen Bogu dopadel, je bil njemu
ljub; in ker je med grešniki živel, je bil izmed
njih vzet, da bi hudobija ne bila njegov mn
popačila, ne hinavšina njegovega serca zape¬
ljala^  Modr. 4, 10. Lehka je nedolžnih
srnert, večni raj jim je odpert; le nekoliko tu
terpijo, tam se večno veselijo.  Sv. Atanazi,

8. Sv. Ambrož.

Pošten mladene in imeniten mož.

Pogosto že dete v mladosti pokaže, kaj
nekdej v starosti bo ; kakor se tudi v živlenji |
svetega Ambroža bere. Bil je iiijenitnih
rimskih starišev sin, in ko je še v zibeli
sladko spal, so bučelice priletele, in krog
njegovih ust obsedele. Presterna jih je hotla
odpoditi, da bi ga ne opikale; oče jej pa pre-

127

pove, ter hoče viditi, kaj bo iz lega. V krat¬
kem so same čudno visoko odletele, in po
tem so vsi sodili, da bo to dete nekdaj imeni¬
ten mož. Bučele so pokazale prihodnega
moža, kije bil z svojini mičnim govorjenjem
pravičnim sladek ko med (sterd), krivičnikom
pa ojster ko želo serditih bučelic.

V svoji žlaliti je imel sv. Ambrož sveto
(levico in mučenico Sotero; nje je bil bolj
vesel, ko vsili drugih se toliko štimanih so¬
rodnikov, ter je nje sveto živlenje posnemal.
Tudi nja sestra Marcelina je bila sveta de¬
vica, ki gaje učila bogaboječe živeti in sveto
čistost toliko ljubiti, da se ni samo on vsega
nespodobnega varval, ampak tudi svoje znan¬
ce in znanke močno nagovarjal, naj po de¬
viško živijo. — Pošteni bratje in sestre se
'morjo med sebo hudega zvesto varvati in k
dobremu opominjati; le tako bojo vredni otroci
božji, in elahta angelska. Ravno to je nar
imenifnej žlahtnija.

Mladi Ambroži je pobožno živel, pa se
tudi pridno učil. V  kratkem so ga deželske¬
ga poglavarja v Milani postavili. — Hočeš

‘) Milan ali Milano je poglavitno mesto Lombarskega
kraljestva v laški deželi, proti Francoskemu. Mesto
je lepo in veliko ima nad 5000 hiš, in 145,000
prebivavcov; kralj namestnik in viši škof v njem
prebivata. Milanci lepo žido delajo.

128

mladenc tudi srečen biti, izvoli si v svojih
mladih letih dve nar potrebne j družice: boga¬
boječnost in pridnost; one bote zveste tovar¬
išice tvoje po poti prave sreče; vse drugo prave
stanovitnosti nima.

Tisti čas niso v Milanu škofa imeli. Du-
hovšina in ljudstvo se v veliko cerkev zbero,
novega škofa izvolit. Ambrož, deželski
oblastnik, pride mir in spravo oskerbet.
Ravno ljudi lepo k temu opominja, in neki
otrok se v cerkvi zaglasi: „Ambrož naj bo
nas škof!“ Vse zberaljse to poterdi in njega
izvoli. On se je pa tega prestrašil in je
hotel zbežati; al niso ga izpustili, dokler ni
bil poterjen in škof posvečen. — Tako ne¬
skončno moder Vižar nekemu oralo, drugemu
kelh, tretjemu kraljevo palico v roke da;
nekdaj pa vsem svet raj odpre, ki po svojem
stanu zvesto Bogu služijo; kakor je sv. Am¬
brož služil.

Veliki namestnik božji bil je skerbeu
dušen pastir. Neprenehama je ljudi učil,
veliko svetih bukuv spisal, mnogo grešnikov
poboljšal, pa tudi veliko hudega je preterpel
za božjo čast in za izveličauje svojih ovčic.
Na smertni posteli so ga prijatli prosili, naj
bi si se živeti nekoliko časa od Boga izprosil-
Sv. Ambrož jim odgovori: „Nisim med vatni
tako živel, da bi me morlo biti sram še nekaj

129

časa pri vas živeti; pa se tudi ne bojim umre¬
ti , saj imamo Gospoda dobrega. u  — Srečen,
kdor tako živi, da lehko na večer svojega
živlenja ravno tak govori!

„Pravičen bo, kakor palmovo drevo cve¬
tel, in kakor cedra na gori Libanon rastel v
Usi Gospodovi, v veži našega Boga.“  Ps. 91.

„Cast mladencov je: Boga bati se, stari-
sem pokoren biti, stare ljudi spoštovati, sveto
čistost obderžati, in poštenost ljubiti, to je
mladih let lepota. 11  Sv. Ambrož.

3. Sv. Anilpej.

Ljublenec izveličanskega križa.

Boga prav spoznati, in svoje živlenje po
božji volji ravnati, mora biti vsakega človeka
perva skerb, kakor je bila svetega Andreja.
Sv. Andrej in Simon Peter, si brata, sta po
Galilejskem morjiribila  ob času, kedar je

’) Obljublena dežela se je ob času Jezusovem razde¬
lila v Judejo, Samarijo in Galilejo. V Galileji je
veliko jezero, Galilejsko morje imenovano, tri milje
dolgo, jedno milo široko, vse živo žlahnili rib.
Krog jezera so bile prelepe rodovite okolice; ob
morju so stale mesta Kapernaum, kjer je Kristus
stanoval, Betsajda, kjer je bilo nar več apostolov
Živlenja srečen pot. 9

130

sveti Janez kerstnik v pušavi pridgovati
začel. Sveti Andrej ga je hodil skerbno
poslušat in je ravno pričo bil, kedar je sv.
Janez kerstnik Jezusa ljudem obljublenega
odrešenika pokazal, rekoč: „ Poglejte jagne
božje, ki grehe sveta odjemlje! u  — Veselo
se je po tem sv. Andrej Kristusu ponudil,
naj bi ga učenca vzel, kar se je tudi zgo¬
dilo. To srečo sv. Andrej svojemu bratu
pravit hiti, rekoč: „Izvelicarja smo najdli,
kterega so nam preroki napovedvali. li  Tudi
Simona Petra k Jezusu pelja. — Oli, kako
lepa je taka braterna ljubezen, ki bratom v
nebesa pomagal

Kedar sta ravno tisto leto sv. Andrej
in Simon Peter z svojimi tovaivši celo noc
ribila, pa nič vjela, pride Jezus z veliko
trumo ljudi k Galilejskemu morju. Ribič 1
ravno mreže žalostno perejo; in kedar Je¬
zus učiti neha, reče Simonu, naj se enkrat
vlak naredijo. Storili so, in toliko rib vjeh,
da so se mreže tergale in čolni topih;
Na toljk čudež jih je Kristus poklical h'
po vsem svetu skoz izveličanske nauke ljudi
v nebeško kraljestvo lovit ali spravIjal*

doma; Koracajem in drugih več. Skoz jezero
lepa reka Jordan teče. — V tem veselem kraji J®
nar rajši Jezus učil in čudeže delal.

131

Gredoč so vse popustili in za Jezusom sli.
— Tako moraš biti tudi pripravlen , mladenč,
za božjo čast in zveličanje duš se vsega po¬
svetnega iznebiti, ako bi bila božja volja, saj
na zgubi ne boš; vse bo tebi stokrat pover-
njeno, po smerti pa večno živlenje dano.

Jezus je svetega Andreja toliko ljubil,
da ga je med dvanajst svojih apostelnov
vzel, ki so ga po vsih krajih spremljali,
koder je hodil, vse vidili, kar je storil, in
vse slišali, kar je učil, po njegovem od¬
hodu sveto keršansko vero po vsem znanem
svetu razširjat. Do konca je bil zvest slu-
žavnik svojega Gospoda.

Sv. Duh je na binkoštno nedelo apo-
stelne napolnil, in začeli so sveto vero
Jezusovo oznanovati. Sv. Andrej je sper-
vič Judom pridgoval, in je bil z drugimi
apostelni zavoljo Jezusovega imena pre¬
ganjan. Po tem se je podal med neznane
narode, ki so po severnih krajih Evrope 1 )

') Cel svet se na štiri kraje, strani ali poglavitne
vetre razdeli. Ce se oberneš v tiste kraje, kjer
sonce izhaja (vstaja), imaš pred sebo izhod, iztok
ali jutro; za sebo zahod, zapad ali večer; na desno
je jug, južna ali poldanja stran ; na levo je sever
ali polnočna stran. Po tem se reče: od izhoda
do zahoda, odjuga do severja; to je, od enega
kraja zemlje do drugega. — Vsa zemlja ima pet

9 *

132

prebivali, in je, kakor učeni terdijo, tudi
starim Slovencom vesel glas kraljestva bož¬
jega oznanoviii. Poslednič se je v Gerske
kraje, v Ahajo in Epir obe mil, in je p.i-
pridgoval v poglavitno mesto Patraz * 1 ). Ve¬
liko nevernikov se je dalo kerstiti, in ravno
to je mestnemu poglavarju Ageju toliko
zamerzelo, da svetemu Andreju prepove od
Jezusa govoriti, ter mu vkaže malikom da¬
rovati. Sv. Andrej mu pa odgovori: „Jez

poglavitnih delov, kateri so: Azija, kjer je bil Kri¬
stus rojen; Afrika, kjer so Zamurci, zaeerneli
ljudje; Evropa, kjer mi živimo; Amerika in Avstra¬
lija ali Polinezija, ki se nov svet imenujete, ker
so nju v novih Časih najdli.

l ) Gerško (Greeija, Helensko) so imenitne dežele da¬
leč za Hrovaškim pod jugom, med morjem in
Turskim cesarstvom. Po tistih deželah so lepe
planine, kjer čede pasejo, pa tudi rodovitne doline,
kjer dosti žlahnega sadja raste. Med deželami
o morji ste posebni dve Ahaja in Epir; Patra«
poglavitno mesto v Ahaji. Imenitne stare mesta
v Greciji so Korint, Solunj ali Tesalonika, Filipe,
v kterih je sv. Pavl učil, in jim liste pisal; in po¬
glavitno mesto Aten. — Gerki so bili svoje dni
učeni in slavni ljudi; njihov jezik je po vsem zna¬
nem sveti slovel; tudi apostoli in evangelisti so
v gerški besedi pisali. Bili so dolgo let Turkom
pokorni, zdaj pa spet svojega kralja imajo. Gerki
so umetni zastopni kupci, in svojo kupčijo p°
morji ravnajo.

133

darujem vsak dan vsegamočnemu, edinemu
Bogu, ne klavne živine, temuč neoskrunjeno
jagtie na svetem oltarji, ki celo in živo ostane,
tudi po tem, ko se vernim že zavžiti da.“
Na vse to ga poglavar v železje djati za¬
pove, in poslednje križati obsodi, naj bi
kakor njegov Gospod križan vinerl.

Po poti k snierti pripravlen križ od
daleč vgleda, in ga veselo pozdravi, rekoč:
„0 blagi (srečen) križ, ki si svojo lepoto od
udov Gospodovih prijel, dolgo sim te želel,
neprenehama iskal. Miren in vesel k tebi
pridem; vzemi me izmed ljudi in izroči moje¬
mu učeniku, naj me on po tebi prime , ki me
je na tebi rešil!“ Oh, kaj vse živa ljubezen
v Jezusa premore ! tudi nar strašnej rnartro
v veselje premeni, in je mocneji ko smert.

Dva dni je sv. Andrej živ na križi
visel in ni do zadne ure nehal sveto vero
Je iusovo oznanovati, ter je za svoje ino-
rivce molil. Ljudem se nedolžen apostel
vsmili, hočejo ga posilein sneti; Andrej je
pa le prosil: „Gospod! ne daj svojega slu-
žavnika iz križa vzeti; vzemi me roj ti k sebi,
saj je že čas, da k tebi pri dem. u  Tako je
lepo vinerl.

Oh, naj bi mladenč tudi ti le nekoliko
ljubezni Andrejove do Jezusa imel, radovoljno
l>i vse križe in težave svojega stanu prestal,

134

kakor nas Kristus sam opominja: „Ako hoče
kdo za meno priti, naj zataji sam sebe; in vsak
dan svoj kriz zadene iti naj gre za meno,“

Luk. 9, 23.

„Kristusov kriz nam nebesa odpira, z za¬
upanjem on bolnike podpira in slepe za roko
petja; on je drevo vstajenja, on les večnega
zivtenja.“  Sv. Krizostom.

4. SV. Anton pušavnik.

Bogaboječ mladenč in svet mož.

Sv. Anton je bil v neki vesi na Egip¬
tovskem 1 ) rojen. Njegovi starisi so bili
imenitni in bogati ljudje , ali da bi se ne-

') Egipt (Misirsko) se imenuje velika, bogata dežela
v Afriki, obljubleni deželi soseda. Od jutra ima
rudečo, proti severju sredno morje, in se le ne¬
koliko obljubleue dežele po suhem derži. V Egiptu
so velike gore in strašne pušave; pa tudi dosti
rodovitnega polja. V tistih krajih za zimo ne
vejo, le spomlad in poletje imajo; vročina je
tolika, da vse vsahne. Po sredi dežele teče ve¬
lika reka Nil, ki vsako leto o pravem časi z svo¬
jo povodnjo vse pokrajne doline toliko pognoji,
da se po pravici Egipt žitnica imenuje. — Sedajni
prebivavci so sploh Mahomedanci; le malo kri¬
stjanov zdaj v Egiptu prebiva.

135

dolžen mladenč med nevernimi tovarši ne
pohujšal, so se bali Antona v solo dati;
za toliko bolj skerbno so ga doma učili
Boga prav spoznati, in mu zvefeto služiti.
Tudi brati se je naučil. — Dobro je sina
v šolo dali, kije prebrisane glave, pa zader-
žanja lepega; lehko bo kdaj imeniten gospod,
slava svoje žlahte, in sreča svojega ljudstva;
ali še ložej bo sin zapeljan, zanikam potepuh,
sramota svojega kraja, in cele dežele nadloga.
Ni na sveti večega neteka , kakor je spačen
dijak, kedar se zmoti. Očetu in materi be¬
raško palico prinese, bratom in sestram suk¬
njo sleče, in poslednič sam za njimi beračit
Ure. Bog varji stariše takih študentov ! Ke¬
dar se pa otroci v mestne šole dajajo, naj bo
starišev perva, skerb, da bojo pri poštenih
čeršanskih ljudeh.

Se ni bil pobožen mladenč sv. Anton
dvajset let star, že so mu starejši pomerli.
On in njegova sestra, ki je mlajši od njega
bila, sta lepo premoženje prijela. Obilno
premoženje starisev je  pogosto pohujšanje
otrok; ali serce svetega Antona je le v ne¬
besih svoje želje imelo. Podal se je neko
nedelo v farno cerkev k božjemu opravilu.
Gredoč premišljuje sveto živlenje apostel-
»ov in pervih kristjanov, kako so vse za¬
pustili in za Jezusom sli. Tudi on želi

136

tako storiti, ako bi božja volja bila, si lepši j
plačila v nebesih zaslužit. Kedar v cer¬
kev stopi, in duhovnik na lečo (pridižnico)
pridejo, ravno besede iz svetega evangelja
bero, ktere je Kristus bogatemu ndadenču
povedal: „Ako hočeš popolnoma bili, jidi,
prodaj kar imaš in daj vbogim, in boš zaklad
imel v nebesih; ter pridi in hodi za meno. 11,
Te besede so toliko njegovo serce vnele,
da je po tem razen sesternega dela vse
svoje premoženje med vboge razdelil. Da
bi brez vsih posvetnih skerbi Bogu služil,
svojo sestro devicam izroči, ki so v sveti
družini živele; on pa v sveto samoto gre,
kjer je molil, premisloval božje reči in si
s svojimi rokami potreben živež služil. —
Kristus ne zapoveduje mladenčam vsega za¬
pustiti, in v pušavo jiti; vender vsem pove:
„Jišite narprej božje kraljestvo in njegovo  ;
pravico; vse drugo vam bo naverzeno. Kaj  I
pomaga človeku, naj si ves svet pridobi, ako \
pa svojo dušo zgubi.“

Miadenči radi slabo zaderžanje sv oj' 1 * ,
verstnikov posnemajo, stare, modre ljudi pa '
zaničujejo, kar je gostokrat njih nar veči
nesreča. Sv. Anton si je pa bogaboječega
starčeka učitela izvolil, kteri je v njegovi
soseski prebival. Hodil je tudi druge svete
može objiskat, in se je od enega prav po-

137

i nižen biti, od drugega moliti, od tretjega
postiti se, učil. Kar je pri drugih hvale¬
vrednega vidil, to je doma storil in je tako
v svetih čednostih rastil, kakor mlado drevo
xa bistrim potokarn raste.

Kakor je pa sadunosnemu drevju hu¬
dega vetra in burje potreba, da ga gosence
ne objedo, tako potreba je tudi pravičnemu
skušnje. Hudi duh je hotel svetega Antona
omotiti, ter mu je na misel nosil lepo bo¬
gastvo, kterega je drugim zapustil, in zdaj
sam v toliki revsini živi; kazal mu je, ka¬
ko srečno bi bil lehko živel, zdaj pa v pu-
savi toliko terpi. Sv. mladenč se pa ni
premotiti dal, se toliko svetejše je molil,
postil se, klical Jezusa v pomoč, in je vse
skušnjave srečno premagal. — Vsak človek
svoje skušnjave ima, posebno pa v mladih
letih; saj je bil tudi Jezus skušati. Ali
| skušnjava nima oblasti nas premagati, ako le
sumi nočemo. Po Jezusu vse premoremo, ki
nam moč daja.

Veliko let je v svoji sveti samoti pre¬
živel, in njega sveto živlenje se je po vsem
sveti razglasilo. Stari in mladi, modri in
nevedni k njemu hitijo, njega poslušat in
čudeže vidit, ki jih je nad bolniki storil.
jV ekteri so ga prosili, naj bi jih popolnoma
sveto živeti učil. Postavili so si okoli

138

njegove bajtice male hišice, in so pri sve¬
tem Antonu v svetem družfvi živeli, molili,
svete pesme peli, premišljevali božje reči,
iu pridno delali, kakor jih je on učil. Tako
so se menihi začeli, in sv. Anton je njih
pervi apat, duhovni oče bil. Ni lepšega na
sveti, kakor to, da sosedje in domači v sveti
družini živijo , se hudega var jejo in v dobrem
podpirajo; sam Jezus v sredi med njimi pre¬
biva.

Sv. Anton je bil že 105 let star, in
Bog mu je razodel, da bo v kratkem vmerl.
Objiskal je se pred smertjo vse svoje učen¬
ce, jih opominvaje: „ Preljubi moji otroci!
ne naveličajte se dobrih del opravljati; živite
kakor bi vam vsaki dan vmreti bilo.“  — Vse
ga je hotlo pri sebi imeti; ali on je odgo¬
voril : Anton gre zdaj od tod, in ne bo dalej
več pri vas.“  — Povernil se je v svojo ljubo
samoto, ter je srečno in veselo vmerl.

Kako resnične so besede sv. Pavla, ki
govori: „Bogaboječnost je za vse dobra, ker
ima obljubo sedajnega živlenja, inprihodnega. 11
I. Tim. 4, 8. „Brumnosti hod je med vsemi
nar lepši pot.“  Sv. Gregor.

139

5» Sv. Avguštin.

Izgled pravega poboljšanja.

V Afriki 1 ), deleč za morjem je bil
sveti Avguštin rojen. Imel je zlo posvet¬
nega očeta, pa bogaboječo mater sveto Mo¬
niko. Lepo ga je učila Bogu služiti, in
Jezusa toliko ljubiti, da ni mladenča vese¬
lilo bukuv brati, v katerih ni presladkega
imena Jezus najdel. — Blagor sinu, ki bo¬
gaboječo mater ima; kar ljubezniva mali sinka
nauči, vse, svoje žive dni ne bo pozabil. Oj
nladenci, slušajte radi svoje matere, dokler
jih še imate; dobra mati so p er vi dar milosti
hozje na sveti.

') Afrika, med petimi deli sveta nar gorkejši svet, je
od nas globoko pod jugom. Po vsih krajih v
morji stoji, le majhen krajec zemlje, ki se Suec
imenuje, se terde Azije derži. Strašne pušave,
nezmerne planjave razbelenega peska, so v tistih
neznanih deželah. Vetri so gostokrat vroči, kakor
plamen, ter z svojim strupom ljudi in živino vmo-
rijo. Suša je tolika, da dni hoda vode ne najdeš.
Nekoliko primorskih krajev je pa tudi lepih in ro-
dovitih, kakor Egipt. Ljudje so od prevelike vro¬
čine zagoreli in černi, po večem Mahomedanske
vere, divji in zazušeni. V Afriki je še, veliko
roparskih (razbojniških) mest, ker z ljudmi, kakor
z neumno živino kupčujejo.

140

Otrokam nar nevarnej so slabe tovar-
šije, kar spriden (spačen) otrok hudobnega
7,na, v to svoje tovarše tudi zapelja, ako
derhal otrok varha nima. Tako je mali
Avguštin z drugimi fantini v neki sosedov
vert zlezel, ker so polno jablan otresli, in
nezrele jabelka svinjam pometali. — Veliko
škode otroci iz neumnosti storijo, ako se ne
podučijo prav, in nobenega strahu nimajo.

Avguštin odraste, in se v visoke sole
poda. Učil se je dobro, pa tudi začel
prevzetovati, in visoke glave biti. Učenost
ga je napihnila, in pregreha v svoje zanke
v lovila. — Oh kako nevarno je za mladenka,
kije prebrisane glave, pa ne ponižnega serca;
napuhneza se vse pregrehe lotijo.  — Mladi
Avguštin začne po dobrih voljah hoditi i»
se z ženskim spolam zuaniti; nedolžnost
v njegovem serci vmira, in božji strah ga
zapusa. Ves posvetnih misel in nespodob¬
nih želj ne porajta opoininvanja svoje ma¬
tere, ne posluša opomnice svoje vesti, bj
Bog dopusti, da se pravo vero zapustiva*
Avguštin v krivo vero zmoti. — Mladeni,
ki se nesramnih ljudi ne var ješ, v nevarne
kraje zahajaš, vidiš, kamor boš zašel!
Ostudna ljubezen bo ti pamet skalila, božja
roka te zapustila, da boš vero tajil , dušo a\
truplo pogubil. Sreča tvoja, ako očeta ah

141

mater imaš, ki te vredno svarijo, molijo in se
za tebe solzijo, kakor sv. Monika za svojega
sina.  — Dni in noči se je mati za-nj pre¬
jokala, in kedar si že več svetvati ne ve,
gre bogoljubega škofa prosit, naj bi razva¬
jenega sina posvarili. Moder škof žalostni
materi odgovorijo: „Ne obupaj, zena! sin,
ki svoji materi toliko solz velja, se ne bo po¬
gubili

Avguštin močno prebrisan, pa tudi sti-
man, ni le sam pravičnega pota zapustil;
sam zapeljan je tudi druge tovarse zapeljal,
kakor težek kamen, ki se po bregu zatoči,
tudi drugo kamenje sproži, da se za njim
potoči. Prišel je v Rim, iz Rima v Milan
mlade ljudi posvetno govorništvo (blago-
lečje) učit. Vsega je imel dovolj, pa ne
mirne vesti; bil je grešnik, in grešni po¬
koja nimajo.

V tridesetem letu svoje starosti začne
svoje zmote ojstro premišlovati, vidi slabo
*aderžanje krivovercov, ki so ga motili in
svoje gerdobe spoznava. Slišal je, kako
lepo Milanski škof sv. Ambrož pridigje,
ga bodi tudi poslušat. Božja beseda ga
v  serce prime, on spozna svoje pregrehe
iu pravovern kristjan biti želi, ali bil je
ves v pregrešno slastje zakopan, in zlo
težko mu je bilo se jih iznebiti, kakor sam

142

govori: „ Vlačil sem svoje težke železje (hude
navade) za sebo, pa sim se vender bal, si ga
raztergati; še slišati nisim mogel koga mi
sveto čistost hvaliti; clo branil sim se mu, Id
mi je roko podajal me sužnOsti rešit, ktero
sim ljubil. u  — Koliko mladencam se v pre¬
grehi ravno taka godi. Lehko je lehko se
v zaderge zavili, ki so skrivno nastavljene;
težko pa težko ptica vjiti, ki se na limance
vjame. Ali kar ljudem mogoče ni, je Bogu
lehko.

Čedalje bolj nepokojno je Avguštinovo
serce prihajalo; jiskal je v pismih posvet¬
nih modrijanov pokoja, ali ni ga najdi).
Začne sveto pismo brati in začelo se inu
je svitati. Potrebo, se k Bogu poverniti,
spozna, ali pregrešno živlenje se inu še
opustiti ne da; godilo se mu je kakor za¬
spancu, kterega kdo budi, kakor sam pravi:
„Zdaj zdaj bom, sim djal; pa te nekoliko mi
še naj; ali tega: zdaj zdaj dolgo ni bilo m
moje nekoliko ni minulo.“ —  Te svoje te¬
žave Avguštin svojim prijatlom potoži, i n
njih nekdo mu pripoveduje, kako sveto j e
sv. Anton pusavnik živel, in kako sta p°
njegovem izgledi dva imenitna cesarska slu-
žavuika vse zapustivsi sla Bogu služit.
Ta pripoved je Avguština vsega premeni!®-
„Kaj delamo ?  — je zavpil', preprosti grejo

143

v nebeško kraljestvo, mi pa na vse uveni abot-
niki, poglej, kako se v nesramnih pregrehah
valjamo ! Kaj nas je sram za njimi jiti, kaj?
ker so nam oni naprej ušli?  — Zdaj, ravno
zdaj mora biti!“  — To je izrekel in terdno
sklenil poboljšati se; pa njegove slabe raz¬
vade, že toliko let njemu družice, so ga
mudile in silile v poprejuo živlenje. V tem
svojem duhovskem vojskovanji se v samoten
vert poda, pod neko drevo pokrukne fse
posloni) in v solzah milo zajoka, rekoč:
»Oh kako dolgo bom še le na jutre odlagali
zakaj ne kolj zdaj?“  Tako zdihaje zasliši
glas, kakor bi mlado dete klicalo: v  Vzemi
in beri! vzemi in beri!“ —  To je božji glas,
misli; vstane, ter vzame bukve listov sv.
Pavla, in perve besede, katere zagleda,
so bile: „Ne v požrešnosti in v pijanosti ; ne
v nečistosti, iti nesramnosti, ne v kregi in ne-
vošlivosti, ampak oblecite Jezusa Kristusa,
in ne strezite mesu po njegovih željah Rim.
13,14. Te besede so ga razsvetlile. Sklene
v čistosti živeti in ves Bogu služiti.

Zapusti svojo posvetno službo in se
lepo k svetemu kerstu pripravlja. Ko je
keršen bil, ni bilo nepokoja ne žalosti v
njegovem serci več, in od veselja bi se bil
jokal. — Poverne se v svoje domače kraje,
hi v nekolikih letih ga škofa postavijo.

144

Kar je v mladosti p okuj šal, je zdaj s svo¬
jimi nauki in z svetim živlenjem poboljšal,
veliko svetih bukuv spisal, grešnikov pre-
obernil, in kersanskih duš v nebeško kra¬
ljestvo pripeljal. Se zdaj se po vsili cerk¬
vah sliši svetega učenika slavno ime.

V svoji veliki starosti je se milo to-
ževal, rekoč: „Kako pozno sim začel tebe
ljubiti, o Gospod! Katnorkolj se človek oberne,
ne najde druzega, kakor dosti nepokoja in
nadlog: le samo ti si njemu mir , le v tebi sa¬
mem svoje zveličanje nqjde. u  Na smertni po-
steli je neprenehama sedem psalmov po¬
kore molil, ter je djal: „Noben kristjan, še
toliko bogaboječ, naj brez pokore ne vmerje!“
Veselo je umeri, rekoč: „JJsmilenega Boga
imamo. 1 :

Nesrečen mladenč, ki se v svojih mladih
letih zmoti, še nesrečnej, ki pokoro odlaga•
„ Verzimo od sebe dela teme in oblecimo orožje
svetlobe; opominja sv. Pavl. Kakor po dnevi
pošteno hodimo; ne v požrešnosti, in v pija¬
nosti, ne v nečistosti in v nesramnosti, ne
v kr egi in nehvaležnosti .“ Rim. 13, 13.

„Človeško serce miru ne visiva, dokler
v tebi , o Bog, ne počival  Sv. Avguštin.

m

6. Sv. Kazili in sv. (tregor.

Poštena tovarša in zvesta prijatela.

Zvest prijatelje boljši, kakor gotov dnar,
in posten tovarš je priden angel božji mladen-
1  cu. Taka prijatela in šolska tovarša sta si
bila sv. Bazili in sv. Gregor Nacjančan.

Sv. Bazili je imel imenitne, svete starise.
Njegova babica sv. Makrina, in bogaboječ
oče sta mladenča v strahu božjem izredila.
Podal se je potem v učene sole , potrebne
modrosti učit. Študentje alj dijaki so po veli¬
kih mestih grozno razujzdano živeli; ali mla¬
di Bazili seje zapelivih tovarsov varval, in
sije svetiga Gregorja prijatela izbral. „ Sku¬
paj sva živela , skupaj prebivala in skupaj
jedla. Bila sva ene volje, eniga serca; le ena
duša je v dveh truplih prebivala. Edina skerb
je nama bila čednost, le za prihodno večnost
sva se opominjala bogaboječe živeti. Nisva se s
tovarši obhajala, ki so se slabo zaderžali.
Hobro sva vedla, daje  tolike j še se njihovih hu¬
dobij privadili.  — Le samo dva pota sva v
mesti poznala, perviga v cerkvo in k učenikom
potrebne modrosti. Na posvetne dobre volje,
kvatkočase in pojedi nisva pota vedla, in vse
lake potrate drugim prepustila. Naju nar ve-
Živlenja srečen pot. 10

146

či prizadeva in nar viši slava je bila ta, da
sva se kristjana imenovala, in v resnici bila.i‘
— Tako sv. Gregor pripoveduje. Kaj se pa od
sedajnih študentov prepogosto sliši in vidi?

Nedolžni zapustijo mladenči očetovo hišo
in se v mestne sole podajo. Oče in mati,
bratje in sestre pojišejo svoje sledne kraj¬
carje jim pomagati. Po mestih pa zapelivili
tovaršov vse gomezui (gomezla), ki se jim
prijazne delajo , in jih v svoje pajdašije va¬
bijo. Po takih se naučijo jigrati, nespodobno
govoriti in nesramne reči vganjati. Po dnevi
se malo učijo, po noči v kafeterijah in v ošta¬
rijah bedijo; nikdar ni dnarjev zadosti. Po
novih šegah se drago oblačijo, dobro jedo in
pijejo, starejši pa doma stradajo; bratje in
sestre bosi hodijo. Kedar taki šolci o praz¬
nikih domu pridejo , jih že veliko moliti več
ne zna, hudobij pa toliko vejo, daje poštenih
ljudi pred njimi strah. V cerkvo jiti, roke
povzdigniti in moliti, jih je sram; se pohajati in
nespodobno norčevati mislijo, da je po gospo¬
sko in lepo. Taki so dušna kuga domači oko¬
lici ; hitro se gerdih reči drugi fantje od njih
naučijo. — Vi očetje, ki sine v viši šole (la¬
jate, skerhno pozvedujte, kako se v tem ali v
unern mesti godi, in v nevarne kraje ne dajajte
njih; pa tudi pobarajte večkrat učenike, kako
se zaderžijo. Boljše je plužiti, boljši pukš°

147

nositi, kakor se v šolah zmotiti iti pogubiti.
Vi mladenči pa, ki v ptnje mesta greste, po¬
štenih tovaršov se deržite, kakor sta si sv.
Bazili in sv. Gregor dobra bila.

Kedar se poštena mladenča izučita, terd-
no skleneta ne jiskati posvetne časti in dobro¬
te, ampak vse k božji časti oberniti. Sv. Ba¬
zili pobožne može objiskuje, se od njih naučit
živeti. Videti, kako neki trezno živijo, drugi
se ojstro postijo, spet drugi zvesto molijo in
pridno delajo; se začudi in sklene jih na tenko
posnemati. Tako je izrastel toliko imeniten in
svet mož, da so ga masnika posvetili, in poz-
nej velikega škofa izvolili. Sv. pastir je tudi
svoje ovčice sveto pasel in skerbno varval, da
mu jih krivoverci zmotili niso. To jim je silo
merzelo. Krivoverni cesar pošle svojega na-
mestnega poglavarja nad Bazilja, naj bi ga v
krivo vero pripravil. Alj sv. škof mu nato od¬
govori: ,,Cesarju dopasti ne bom pogubljal
svoje vesti. Vse, kar mi žugaš (protiš), mene
ne vstraši. Kdor ne glešta več, kakor bukuv
\ nekoljko, pa loznega ponošenega oblačila, kar
fja na životi ima, se za svoje blago ne boji. Me
hočete iz domačije izlivati? ne vem, zakaj bi se
tega bal? Cel svet je meni ptuja dežela, le ne¬
besa imam za svoj dom. Kaj me hočete v ječo
vreči? Tudi v vozi bom bolj vesel kakor ce¬
sarski svetvavci poleg svojega gospoda. Kar

10 *

148

muke (mar Ir e) zadene, kako bi me terpinčili?
Moje telo je toljko slabotno, da jih ne bo pre-
terpelo. Penn mahlej bo tudi posledni, ki mi
ga vaša mogočnost dati zamore. Kar pa za-
volj smer ti: bo ona meni dobrotnica vsmifena,
ki me pred božje obličje popelja; ravno to v
svetem živlenji nar bolj želim. 11.  Tako je sv.
mož hudobnim krivovercam povedal, in niso
se prederzuili, njemu žalega storiti.

Sveti Bacili je mladeneem veliko naukov
zapisal, in je bil kakor sv. Gregor, njegov to-
varš, ljube mladine zvest prijate! in učite!.
„Sveto pismo , pravi on, in poglavitni nauki
večnega živlenja so kristjanu nar potrebniše
podučenje. Pa tudi druge vednosti so dobre in
tak rekoč čedno perje, ki  - žlahno sadje lepša
in varje.  — Mladenči, govori dalej, kar is
tega sveta v uni svet ne ponesete, tako blaga
ni vredno, da se hvali in sreča imenuje, ki nam
le kratko hasne.  — Imenitna rodovina , moc
in lepota, čast in oblast, vse te reči niso toliko
vredne, da bi jih preveč poželeli, alj druge
ljudi za-nje zavidali (nevošlivalij. Naše upa¬
nje gre v dolgo večnost ; kar nas totaj spretni ,
to naj ljubimo, tega po vsi močijišimo.“

Poln dobrih del je sklenil sv. Bazili svo¬
je sveto živlenje. Od prevelikega joka se
pri njegovem pogrebi niso mertvaske pes-
jne slišale.

149

Tako prirastejo iz bogaboječih mladenčov
v pošteni prijaznosti modri in sveti možje ;
slaba tovaršija pa mladeničem vso pravo srečo
požre. Zj a to pravi sv. Duh: „Zvest prijat el
jo močna hramba;  — on več velja kakor sre¬
bro in zlato: Le ki se Boga bojijo, ga naj-
dejo. (i  Sirah 6, 4— 16. „Ne pečaj se s hudob¬
nežem; prijatel tvoj bo Jezus sam.“  Sv. Gregor.

!. Sv. Benedikt.

Imeniten učitel svetega živlenja.

Kdor hoče sveto živeti, mora že v mladih
ktih začeti; staro šuho drevo se brez čudeža
ne ozeleni.  — Nar nevarnej so mladenču za-
peliveži; ako hoče nedolžen ostati, se jih mora
var v uti, kakor sv. Benedikt.

Bil je v laski deželi blizo Rima rojen, in
v  to mesto so ga imenitni starejši v šolo dali..
Toljko pridno se je učil, da so bili starejši
prav veseli. Kedar moder mladeneč razuzdano
hvlenje svojih tovaršov vgleda in spozna,
kako nevarno um je med njimi živeti, zapusti
mesto in se v tiho samoto poda, ter dobro ve,
( laje boljši med divjo zverino prebivati, ka¬
kor med divjimi, zapelivimi ljudmi. — čerav¬
no za vsakega ni, se zapeljvanju v pušavo

150

skriti, je vendar naša dolžnost se zapelivcov
skerbno zogniti; kdor nevarsino ljubi, se v ne-
varšini pogubi.

Tudi v sveti samoti nas skušnjave naj¬
dejo; človek jih nosi povsodi sebo.  Svetega
Benedikta so slabe misli in nečedne želje to¬
liko obhajale, da se je že namenil bil v po¬
svetno živlenje nazaj poverniti. Alj v tej te¬
žavi se ojstro posti, moli in pokori, ter z bož¬
jo pomočjo nečiste želje na vselej premaga.

Jelo je po deželi sloveti, kako sv. Bene¬
dikt sveto živi. Od vsih krajev ga pridejo
objiskovat in nja nauke poslušat. Veliko njih
sv. Benedikta naprosi, da pri njem ostanejo,
in v sveti družini ž njim Bogu služijo. Pozidal
je v ta namen v tistem kraji dvanajst malih
kloštrov; vsakemu klostru je dal dvanajst me¬
nihov in enega poglavarja. Sv. Benedikt je
vse lepo vižal, ter jim moliti in delati ojstro
naročal. Pozneje se je na drug hrib preselil,
kteri se Kasino imenuje, kjer je nov kloster
postavil, dve cerkvi pozidal, in svete vodbe
(regelce) spisal, po kterih še zdaj černo oble¬
čeni minihi živijo, ki se po svojem duhov-
skem očeti Benediktinarji imenujejo. Sveti in
pridni možje so bili; po vsih krajih so zemlje
lepo obdelovali in mladenče učili, kakor jim
je sv. Benedikt zapovedal.

151

Preden je sv. Benedikt zbolel, si je dal
pokopališe pripraviti, in sesti dan svoje bo¬
lezni v cerkvo zanesti. V sredi svojih ueen-
cov zadno popotnico (presveto rešnje Telo)
zaužije, in v njihovih rokah svojo dušo Bogu
izroči. Po njegovi smerti se je svetla steza iz
zemlje v nebesa zaznala , in zaslišal glas :
»Ta je pot, pokteri ljublen božji prijatel v ne¬
besa gre.“ Hočemo tudi mi za njim v nebesa
priti, moramo po svojem stani popolnoma sveto
živeti. To nas Kristus uči, rekoč: ,,Bodite
popolnoma , kakor je vaš Oče nebeški popol-
nama.“  Mat. 5, 48.

„Kakor srove derva ogenj pogasijo, tako
zadušijo tudi modrost gerde hudobije, o mla¬
dost. Delo , trud in molitev odženti skušnjave
mladih let. <(  Sv. Ciprian.

S. Sv. Bernard.

Seroen premagavec hudobije.

Imenitni cerkveni učenik sv. Bernard je
bil na Francoskem 1 ) rojen. Bilje mladenč za-

J ) Francosko (nekdaj Galja imenovano) se zove kra¬
ljestvo proti sončnemu zahodu od Slovenskega. Od
jutra se derži nemških, švajcarskih (helveških) in

152

lega lica, lepe postave, pa tudi prebrisane gla¬
ve, da malo takih. Njegovi stariši so bili ime¬
nitni, bogati in tudi pametni, ki niso svojih
otrok razvadili, ampak jih iz mladega ojstro
živeti učili. Bernardovo nar veče bogastvo je
bilo, da so ga v strahi božjem izredili, da se
je dobro učil in pošteno zaderžal. Vse gaje
ljubilo in hvalilo, on je pa le ves pohleven in
ponižen bil. Vedel je, kako ste mladenču dve
reči nar nevarnejši: previsokih misel biti in
preveliko govoriti.

Kakor se ose rade žlahnega sadu pri¬
mejo, tako se prilizujejo zapelivci mladenčain,
ki premožne starise imajo. Tudi Bernarda so
slabi tovarsi na svojo roko vabili, ž njimi raz-
berzdano živeti, sosebno po sinerti njegove bo¬
gaboječe matere , kedar ni bilo očeta doma.
Ali strah božji gaje ovarval vsili zapelivost;
bal se je Boga žaliti, ki vse vidi in vse ve.

laških dežel, od juga ima morje in špansko kra¬
ljestvo; od večera in severja ga široko morje ob¬
daja. — Francoske dežele so sploh rodovite;
zemlja žlahne vina, žita in sadje rodi. Imenitne
reke po deželi teko, pa katerih se ladje vozijo. —■
Francozi, ljudi dobrega serca, pa lehkih misel,
bili so nekdaj dobri kristjani, in veliko svetnikov
je med njimi živelo. — Posvetni modrijani so jih
veliko zmotili.

153

Tudi nesramne ženske so za njim lazile, to de
nedolžen mladenč se nobene pogledal ni. Pri-
godilo se je, da se ga neka nesramnica v
gostilnici loti. Kedar ji vbežati mogel ni, na
ves glas zavpije: „ Razbojniki, tatje so tukaj;
pomagajte!“  Na to je ona zbežala. — Tako
naj vsak pošten mladenč svojo nedolžnost varje;
Fantje pa, ki se radi za voglam pomikajo, po
hišah lazijo in se po kotih potikajo , tergajo an¬
gelsko oblačilo svete čistosti. Oštarije so bile in
hojo mladenčam nevarnejši, ko tolovajske jame.

Se zapelivemu svetu umekniti, si je sveti
Barnard Marijo devico za svojo ljubo mater
izvolil, se njej posebno izročil, zapustil po¬
svetno živlenje, in seje v sveto samoto k bo¬
gaboječim duhovnim podal. Težko mu je to
hodilo. Bratje, znanci in prijateli so mu bra¬
nili, in se za njega jokali; tudi on seje za nje
jokal, ter jim golfijo in nevarnost posvetnega
živlenja toijko živo popisal, da tudi oni skle¬
nejo, jiti za njim v sveto živlenje. Kedar se
bratje iz doma odpravljajo, reče starejši mlaj¬
šemu, ki bi imel doma ostati: „Vse naše pre¬
moženje naj tvoje bo; mi pa gremo v samoto.“
Mlajši silo žalosten odgovori: „Vi si nebesa
volite, meni pa zemljo pustite; ta delitev ni
po pravici  /“ V kratkem je sel tud on za njimi.
Poslednjič se oče k svojim sinom v sveto dru¬
žino gre , kakor tudi Umbeliua Bernardova

154

sestra. Bilo je sedmero otrok, in sedem svet¬
nikov. To je poštena, hvale vredna žlahta, ki
se ne prepira za posvetno blago , ampak za
sveto nebo.

Bog je dal svetemu Bernardu toljko mo¬
drost, da je njega ime po vsem keršanstvu slo¬
velo. Papeži in škoije, kralji in cesarji; so
ga za svet prašali; verh vsega tega je pa tako
priden in ponižen bil, da si je sam svoje
škorne (cevle) brisal in cedil. — Kako gerdo
je torej mladenčem, ki so zdravi in močni, pa
zakadijo zvečer blatne škornice pod klop , in
blatni okolj hodijo! Po blatnem oblačili se rav¬
no tak lehko lenuh pozna, kakor po prevelikem
lispanji na pameti vbozec.

Ker je sv. Bernard posvetno cest in ob¬
last zavolj Boga zapustil, mu je Bog za vse
to stotero nebeških darov povernil. Bil je mo¬
gočen v besedi, in vse kar je rekel, so ljudje
storili. Spisal je dosti svetih bukuv, in še zdaj
se v pridigah njegove besede božjega nauka
ponavljajo. Premagal je serčno vse dušne in
telesne težave, ter je šel, 64 let tar, v veselje
svojega Gospoda.

Varvati je potreba žlahen cvet, da ga mraz
(slana) ne omori; še več varvati mlado serce ,
da ljube nedolžnosti ne zgubi. Za to sv. Peter
opomina: „Bodite trezni in čujte; zakaj hudič

vaš sovražnik hodiokolj, ko rujovec lev, iska-
je, koga bi požerl . 0 -1 Petr. 5, 8.

„ 1 Sovražnik lehko telesno (pregrešno) po¬
želenje zbudi, alj per tebi stoji, v tajisto dovo¬
liti, alj dopadenje pobiti. il  Sv. Bernard.

9. Sv. Blaž.

Pobožen čredni k.

Sv. Blaž je bil bogaboječih starisev sin, ki
so čredo pasli in od živinske reje živeli. Po
ugledi Jezusovem so se lepo ravnali, kteri
se imenuje dober pastir svojih ovčic, in svoje¬
ga sinka ravno tako bogaboječe živeti učili,
naj bi zvest služavnik Jezusov bil. Mladenč
jih je rad vbogal, seje bal Boga žaliti in za¬
meriti starisem. Kedarje že zadosti odrastel,
hidi čredo pase in je prav skerben za svojo
ljubo živinco. — Srebni so pastirci, ki se Bo¬
ga bojijo in živino škode varjejo. Abraham,
Jakob, Egiptovski Jožef, Mozes in Daind so
tudi pasli; pastircam je angel pervim oznanil
daje rojen Zveličar sveta.  —• Veliko pastir¬
jev se pa na paši nespodobno zaderži. Nedolž¬
no živino preklinjajo, nevsmileno pretepajo, v
Škodo pušajo, kradejo, igrajo , se g er dih reci
učijo in skrivaj strašne grehe delajo, ki v nebo

156

vpijejo. Oh, takim niso angeli tovarsi; sam pe-
klensek je njim prijat el.

Sv. Blaž, priden pastir, je lepo živel, 111
toljko dobrega storil, da je njegovo ime po
celi deželi slovelo. Neverci so tisti čas krist¬
jane hudo preganjali in morili. Tudi svetega
Blaža so prišli v planino lovit. Ni se vstrasil
7,a Kristusa vinreti, se jesti je sovražnikom
dal, ki so ga potem pred nevstnileuga sodnika
gnali. Serčno je povedal, da Kristusu služi in
rajši vinerje, kakor bi pravo vero zatajil. Za
to ga vkaže neverni sodnik bričem zvezati, in
z volovskimi žilami (bikovci) nevsinileno raz¬
tepsti. Dober Bog mu je pa bolečine polajsal
in rano pocelil. Po tem ga reče v posodvo
vrelega kropa vreči, kjer *ga pet dni pustijo,
ter mislijo, da je mertev. Bog ga ohrani pri
zdravji in živlenji. Sesti dan pridejo rabelni,
da bi truplo iz vode vergli, in se začudijo, nja
živega viditi, spoznajo pravo vero, in se dajo
kerstiti. — Sv. Blaž se spet k svoji čredi po¬
verile, ker je v svojem delavnem stani srečno
živel, dokler ga je Bog k sebi vzel.

Bog je vsakemu človeku prijat el, ki njega
ljubi, naj bo bogat alj vbožen, gospod ali kmet.
Ne pozabi lepi g a nauka, kterega stari Tahija
mlademu da: „Ne boj se moj sin; če ravno
borno živimo, veliko dobrega bomo imeli, ako

157

se bomo Boga bali, vsega greha varvali, iti
storili dobrega. 1,1  Tob. 4, 23.

Vse posvetno je gol prah; prava sreča
božji strah.

lO. Sv. Boštjan.

Stariši sv. Boštjana (Sebastijana) so bili
vbožni kmetiči v španski deželi ’). Lepo so
ga izredili po svojem stani, skerbno moliti uči¬
li in pa varvati se greha. Boštjan je vidil svo¬
jega očeta in svojo mater lepo Bogu služiti in
je ravno tako storil. Pasel je majhino čedico
svojih starišev, in kose je živinca pohlevno
derzala, je on na paši pokleknil in molil. —
Nedolžne otroke Bog nar raji vsliši, ter jih
r eši vsake nesreče, kakor svetega Boštjana.

') Špansko kraljestvo (Španija) je od nas daleč pod
jugom, in se po severji Francoskega, proti večeri
Portugalskega kraljestva derži; od vsih drugih
strani je pa morje. Dežela ima visoke gore, velike
reke, in je sploh rodovita.

Spomlad (vigred) se že po svetem Boštjani
začne; po leti je strašna vročina , po enih krajih
še prav snega ne poznajo , Španjolci so čerstvi
štimani ljudje, vsi katolške vere. Velika bogatija,,
ki so jo svoje dni iz novega sveta vlekli, je deželo
obožala, in ljudstvo večdel nesrečno storila.

158

Kadar je že zali fantič odrasel, pride ne¬
varna kužna bolezen in se ga prime. Da bi
drugi bolezni od njega ne dobili, ga v neko
bajtico (utico) na samem zavlečejo, in mati
mu vsaki dan jesti nese, pa od daleč pred
nja postavi, da bi vzel in jedel. V nekih dneh
že ni mogel več vstati, ne lesti po svoje ko¬
silo; mati misli, da je že mertev, in se po njem
joče (plaka). Zdaj pride divji volk v njegovo
utico, ga za glavo zgrabi, mu bule alj humpe,
ki jih je imel, predere, čedno izliže in ga za¬
pusti. To je bilo njegovo zdravje. Spet je
okreval (ozdravil) in prišel zdrav domu. Kav
jih je vidilo, vsi so Boga hvalili, ki svojim
Jjubejem tako čudno pomaga.

V dvajseto leto svoje starostije doma
ostal, in se vsakega dela dobro navadil. Kei'
pa starejši z svojo malo kmetijco vsih otrok
niso mogli rediti, si je šel Boštjan dalej kru¬
ha služit. Premožna vdova ga v nekem mesti
služit vzeme. Skerbno je vse opravljal)
svojo gospodinjo rad vbogal in spoštoval.
Vdova ga hoče v nesramen greh zapeljati) j
pošten hlapec pa rajši službo zapusti, ki j e
bila njemu nevarna in gospodinji. — Tako
skušnjava nikolj ne praznuje; vedno je potrt'
ba čuti. Mladene naj iz hiše beži, kjer se njj'
mu mreža pregrešnega znanja nastavlja
boljša je cista vest, ko zlata služba.

159

Boštjana je neki žlahen gospod v služ¬
bo vzel; ali hčer, ktera je očeta gospodinila,
se je začela bogaboječemu hlapcu prilizovati.
Neki dan z volmi poln voz blaga pripela, kar
mu hčer nekoliko sladke torte prinese; ali
Boštjan noče prikupila, kose e torte volu da in
tako skušnjavo premaga. — Naj bolj zapelivi
mladim ljudem so lepi duri, hi se v nespodob¬
nem znanji dajajo: zdaj kako gizdasto (ofert-
noj oblačilo, pa zlatiperstani alj uhane: zdaj
kaka nova haderca. Vse te reci so cena pre¬
grehe, in kdor jih jemlje , se skušnjavi preda.
Nar nevarnejše pa je od takih ljudi, ki nespo¬
dobno mislijo, posebej jesti in piti jemati. V ta¬
kih sladkarijah je nečist en strup ; ne jernli ga.

Boštjan si je drugo službo pojiskal, in v
nekem mesti pošteni gospodi služi. Bil je ves
priden in prijazen, kakor se keršauskemu
hlapcu spodobi, in še gerdega mislil ni; pa
gospoda je dve hčeri imela, kterih ena je ho¬
dila za njim, ter mu obetala, da ga bo vzela,
clo po noči je prišla v spalnico k njemu. Te¬
ga se sv. mož prestraši in brez pomislika
službo zapusti. — Ponočno lezenje in voglarija
(vesovanjej je nedolžnosti kuga. Kdor po noči
k drugemu spolu hodi, njega skušnjava vodi
in pregreha na vujzdi ima.

Boštjan se je zunaj mesta na pristavo ne¬
kega gospoda vselil, in je njegovo polje ob-

160

deloval. Bog mu je srečo dal, da so njive tolj-
ko rodile, da sta on in gospod obogatela.
Boštjan je potem sklenil se v nov svet po¬
dati , da bi še tam več dobrega storil. Kedar
se v ptuj svet odpravlja, mu pripelja neki
večer možki spol mlado keršeneo ter ga za
božjo voljo prosi, naj nje pod streho vzenie,
da se ji hudega ne prigodi. Boštjan, vsmilenega
serca, ji lepo postele , on se pa za vrata na
slamo vleže. Deklina ga pa zdaj začne pro¬
siti, naj bi njo v Ameriko ‘) z sebo vzel, ter
se joka in prilizuje. Na to se Boštjan razserdi.
in njo ojstro izprašuje, kdo in od kodi je?
Morla mu je povedati, kako je z mladenčem

j

'j Amerika so tudi zapadna Indija ali novi svet ime¬
nuje, ker je te del sveta Krištof Kolumb še le v
leti 1492 najdel. Od vsih krajev Ameriko morje
obdaja, in se v gorno ali severno, in v spodno ali
južno Ameriko deli. Zemljaje dobra in rodovita,
daja žita, vina, zlata, srebra in vsih potrebnih reci;
veliko še pa ni obdelane. Strašno zarašene dobrave

in planine so še v tistih krajih , nar veči gore m
nar širokejši reke. Američani ravno pod nami pre¬
bivajo ; kedar je pri nas noč, je pri njih dam
Ljudje v Ameriki so iz vsih krajev sveta: beli,
černi in rudeČkasti, mnogih ver in šeg. Silo veliko i
je še divjakov, kj pravega Boga ne spoznajo in po
planinah živijo. Veliko ljudi v novem sveti svoje
sreče jiše, veliko več jih pa le revšino najde. Ve- •
liko bogastvo je tam doma, pa tudi vboštvo.

161

nesramno živela in svojim starisem vbežala.
Gredoč njo starisem nazaj posle in se po mor¬
ji v nov svet poda. — Kdor očetu vbeži, in
zapusti svojo mater , nehvaležnih, kako bo sre¬
čen na sveti ?

Sv. Boštjan je v Ameriki nevednim in po¬
trebnim ljudem neizrečeno veliko dobrega
storil. Učil jih je živino rediti, polje delat! in
travnike kositi; bil je oče cele dežele. Bog mu
tudi v Ameriki srečo da. Z svojim premože¬
njem je vbogim obilno pomagal, sam pa po
stari navadi borno živel. Na svoje stare dni
je svoje bogastvo vbogajime dal, on pa med
brate svetega Frančiška v klošter sel, kjer je
sveto vmerl, kakor je sveto živel.

Mladene! ohrani čisto vest, in Boga ne
pozabi, tudi on te nikar zapustil ne bo; saj je
po celem svetu doma, in ti poiisodi njegov sin.

sam govori po svojem preroku : „Da bi
r avno žena pozabila svojega sina, vender jez
tebe pozabil ne bom.“  Jez. 49, 15.

„ Te hudoba zapeljava, serčno ti prema¬
gaj njo; hujši ko je bila skušnjava, lepši tvoja
krona bo.“  Sv. Auguštin.

Živlenja srečen pot.

11

11. Sv. Dominik.

Vbogih vsmilen prij ate 1.

Bil je v spanski deželi sv. Dominik ime¬
nitnih starišev sin. Od svoje bogaboječe ma¬
tere seje naučil biti pohleven, bogaboječ in
za vse priden. Sveto pismo je v mladih letih
že nar raje bral, po kterem je sklenil le Bogu
živeti in skerbeti za izveličanje svojega bliž-
nega. Vbogiin je bil od svojih mladih dni po¬
sebno dober. Kar so mu stariši več od po¬
trebe dali, ni zajedil, ne zapravil, ampak je
vbogiin dal. Kedar je huda lakota bila, in še
on v šolo hodil, je celo svoje nepotrebne bu¬
kve predal, da bi imel kaj vbogajme dajati. —
Kako gerdo pa naši šolarji večkrat delajo, ves
dnar zajejo olj zaigrajo, alj nakupijo  s njun
nepotrebnih reči. Marsikteri po tem domu
laže, goljfa in celo krade. Koljki greli je tol
Sveti Duh govori: „Kdor starišem jemle,
pa pravi, da ni greh, on je tolovajev tovarš- Ci

Enega dne je neka žena, vsa vjokana>
Dominika prosila, naj ji pomaga brata iz suž'
nosti rešiti, kterega so bili neverniki vjeli i"
predali. Dobrega mladenča je serce bolelo,
ker ji ni imel kaj dati. Djal ji je: „Dnarja
ne gleštam, ali delam leliko; ako me gosp«'
dar hoče, grem jez za tvojega brata v žele*j e

163

služit.* Zena pa tega ni hotla. — To se reče
Miznega ljubiti in postaviti, kakor Jezus, svo¬
je živlenje za svojega brata.

Sv. Dominik ni samo v telesnih, še več
v dušnih potrebah je ljudem pomagal. Mašnik
in imeniten učenik je veliko grešnikov pre-
obernil, da so pregrešno živlenje zapustili,
krivovercov, da so se krivim naukom odpove¬
dali inpravevere prijeli. On je tudi svet Rožen-
kranc moliti učil, naj bi z njim Jezusa in Ma¬
rijo čestili, premišlovali čudne skrivnosti na¬
šega odrešenja, in hvalili Boga za toljke mi¬
losti in dobrote. — Lepa in močna molitev je
sv. Roženkranc, pa tudi tako lehka, da se nje
vsak priden kristjan nauči. Moli se lehko po
poti in doma, po noči kakor po dne: in če rav¬
no molika (paternošfra) nimaš, lehko na per-
ste moliš. Samo to skerbi, da kar jezik govori,
naj tudi serce občuti.  — Tudi taka molitev je
dobro delo, s katerim sebi in drugim v nebesa
pomagaš, in za večnost dobrega velik zaklad
naberaš, ki ti ga ne bo nihče odvzel.

Pomagati grešpikom in nevernim ljudem
pravo keršansko vero oznanovati, je postavil
bratovšino belih menihov, ki se sv. Dominika
unenujejo. Veliko je učenih mož in imenitnih
oznanovavcov besede božje izučil, in poln za-
služenja v Gospodu vmerl. — Ze iz mladega
si prizadevajmo vsak po svojem stani dobrega

n*

164

toljko storiti, koljkor premoremo; radi vboga-
jime dajmo! Kar vbogim podelimo, Jezusu
posodimo. Stari Tobija mladega uči. „ Ce boš
imel veliko, daj obilno, ce boš malo imel, glej
da tudi malega rad podeliš, zakaj veliko
plačilo si naberaš za dan potrebe.“  Tob.  4,
9-10.

„Vbožec je nebeški popotnik, ki te k Očetu
pelja; začni torej rad deliti, ako nočeš pota si
vgrešiti.“  Sv. Avguštin.

f*. Sv. Feliks.

Srečen kmetiški hlapec.

V laski deželi blizo Rima je sv. Feliks
svoje stariše imel. Niso bili premožni, pa bo¬
gaboječi , kakor tudi on njihov sin. Bil je se
otrok, in je živino pasel, ter si v tihi samoti na
neko drevo križ zareže, pod drevo poklekne
in cele ure lepo moli. Ker drugih molitvic ne
zna, svet očeuas , česena si Marijo, vero in
čast bodi Bogu Očetu itd. večkrat ponovi. Pre¬
misi uje lepo nebo, černo zemljo, rože na polji)
ptice pod nebom in ribice v vodi; vse reci
mu kažejo dobrega Očeta, ki jih je stvaril. —
Tako lehko služi vsak človek Bogu; in ce
ravno brati ne zna, celo stvarjenje za bukve
ima, iz katerih veličastvo božje spoznuje.

165

Ko je Feliks za težke dela terden izra-
stil, k nekimu premožnemu gospodarju služit
gre, in njega polje obdeluje. Ker po dne mo¬
liti vtegnil ni, je po noči molil, in vsak dan k
sveti masi sel, pa vselej ob takem časi, da ni
svojega dela zamudil. Posebno rad je terplenje
Kristusovo preinišloval, ter mu je svoje ter-
plenje izročal. V svoji bogaboječnosti se pa
sv. Feliks ni kislo deržal; on je bil krotek,
prijazen in vedno dobre volje. V slabe to-
varšije hodil ni, pa tudi ni tožil črez druge ;
in če gaje kdo, daje svetnik, zaničeval, mu
je pohlevno odgovoril: »Bog daj, da bi bil
tudi ti svetnik !“ Tako vse zopernosti v svoje
posvečenje oberne.

Sv. Feliks je v strahi božjem živel in
Bog ga je očitno nesreče rešil. Neki dan pri¬
de njegov gospodar ves černo oblečen na
njivo; mladi voli se splašijo, njega podero in
pod oralo spravijo; njemu se pa ni žalice zgo¬
dilo. — Nesreča tudi za tebo vsaki dan hodi ,
>n ti ne ves , kje te zadene. Priporoči se torej
vsako jutro in vsak večer Bogu, da boš brez
skerbi v božjih rokah živel.

Sv. Feliks je želel svoje živlenje čisto
Bogu posvetiti in je prosil, da so ga Kapuci-
narji vzeli. V tej bogaboječi bratovsini je se
bolj sveto živel, vbogiin pomagal, bolnikom

stregel in vmerjočim v pomoč bil,  poslednič
je pa tudi on sveto vmerl.

Take zveste hlapce ima Bog rad , pa tudi
vsi dobri ljudje. Od svetega Feliksa naj se vsi
hlapci in težaki pravično živeti učijo po nauki
svetega Pavla, ki govori:  „ Hlapci, služite z
dobro voljo kakor Gospodu, in ne kakor lju¬
dem; ter vedite , da kar kol j bo kdo dobrega sto¬
ril, to bo od Gospoda prijel. 11  Efez. 6, 7 — H.

„Naj pravičen ravno služi, vender je le
svoj gospod; in grešnik, naj kraljuje, vender
žalostno hlapčuje; ltoljkor ima hudobij, toljko
gospodinj Sv. Avguštin.

13. Sv. Filip Nerej.

Pokoren sin ljubih s tari s e v.

Že v svojih mladih letih je bil Filip ves
ponižen in ljubezniv. Vsi so ga imenovali bla¬
gega (dobrega) Filipa, kar je v resnici bil*
V Laškem je bil rojen in je imel bogoljubne
stariše. Nikdar očeta razžalil ni, in se ni i*
mesta genil, kamor so mu mati vkazali, bre*
dovolenja. Po smerti svoje matere je tudi tna-
čuho ravno tako spoštoval, zato ga je tudi
mačuha kakor svojega sina rada imela. —
G er do je g er do, ako pasterki in pasterkinje

m

svoje očme in mačuhe zaničujejo, jih preklin¬
jajo in še pogledati ne morejo! Kako bi srečo
imeli, dokler ljubezni pri njih ni? Res da več-
del huda je, očeta skerbnega zgubiti in očma
imeti, ljubo mater za mačuho zmeniti: zato
otroci vi, ateja in mamo prav za ljubo imejte ,
k prosite Boga, naj jih še dolgo živi. Če vam
pa pisane stariše da, vse voljno poterpite. Do¬
stikrat očem in mačuha zapušene otroke rajši
mata, ko lastni oče in mati.

Mladi Filip ni za to priden bil, da bi ga
ljudje radi imeli; skerbel je pred vsim Bogu
Opasti. Silo rad je molil, in se pridno učil;
kar je posvetnega bilo, njega ni veselilo. Imel
je bogatega strica, ki mu je hotel vse sporo¬
čiti, alj bogoljubni Filip ni maral za posvetno
bogastvo. Hotel je borno živeti iu za večnost
veliko dobrega storiti, da bi bogat iz tega
sveta v nebesa sel. Vedil je, da nas posvetno
blago le tistokrat srečne stori, če si z njim ne¬
besa služimo. Nebesa služi si pa reven ravno
tak lehko, večkrat se ložej, kakor bogat.

Sv. Filip je bil dobro učen in ves pobožen,
ljubezniv do Boga in svojega bližnega; zato
so ga inasnika posvetili ali žegnali. Bil je do¬
ber učenik in viden angel varh mladih fantov
>n dekjic; greha jih je varval, in sveto živeti
učil. Ze od deleč je ostudne grešnike poznal
m večkrat rekel: „ V vojski za čistost le ba-

168

ječi premagajo, ki se nevarnosti zognejo in
priložnosti vbežijo.“

Ves poterpežliv je v svoji zadni bolezni ;
molil, rekoč: „ Gospod! pomnoži moje bolečine
pomnoži pa tudi mojo poterpežlivost!“  Osem¬
deset let star je mirno v Gospoda zaspal:
Bog mu je dolgo živlenje dal, ker je mladenč
sterto zapoved božjo zvesto dopolnil, ki pra¬
vi : „ Spoštuj očeta in mater svojo, da bos
dolgo živel, in ti dobro pojde na zemlji!

„Kdor svojega očeta gerdo pogleduje in
svojo mater na stran postavlja, vreden je, da
mu krokarji (vrne) oči izklujejo in jih mladi
orli za potokam požr6.“  Prip. 30, 17 . „Nar
lepši je mladina, ki se Boga boji, nar veči Čast
za sina, ki stariše cesti.  Sv. Ambrož.

14. Sv. Florjan.

Serčen vošjak za božje kraljestvo.

Človek ima nevmerjočo dušo, in vmerlivo
telo. Deželni poglavar ima le do trupla ob¬
last; Bog je Gospodar duše in telesa. Nič se
torej ne sme storiti, kar bi Boga razžalilo, ne
duša pogubiti, da bi truplo živelo. To natn
serčni vojšak sv. Florjan pokaže .

169

V zgornem Estrajhi') se je rodil, v ti¬
stih starih časih, kadar so neverni Riinlani
črez vse te kraje gospodarili. Yes mladje
bil že sv. Florjan čverst rimski vojšak, ce¬
sarju in deželi zvest, ali se zvesteji Bogu,
kteremu je lepo služil. — Kristjani prisežejo
na kerstnem kameni Jezusu, voj saki pa pri
banderi cesarju zvesto služiti; kdor pervo ob¬
ljubo pozabi in vero zataji\ tudi druge ne do¬
polni, in pred sovražnikom, beži. Sv. Florjan
ni tega storil.

Grozovitna cesarja Dioklecjan in Maksi¬
milijan vkažeta ojstro kristjane siliti, naj za¬
tajijo Jezusa, ali jih pa pomoriti. Veliko
kristjanov se prestraši in iz mesta beži, sv.
Florjan pa le v mesto hiti, jih v pravi veri
poterdit. Gredoč ga Žolnirji srečajo, ki jih je
neverni poglavar poslal kristjane lovit. Sv.
Floijan očitno spozna, da je kristjan, in se
njim voljno vda, da ga pred poglavarja ženo.

‘) Estrajh poglavito vojvodstvo estrajharskega ce¬
sarstva , se zgornega Stajarskega na Nemškem
derži. V spodnem Estrajhi je poglavitno mesto
Dunaj ali Beč, v zgornem pa Line, blizo kterega
je sv. Florjan smert storil. Zemlja je dobra in
skerbno obdelana; v spodnem Estrajhi zdravo vi¬
no raste. Estrajhi so prijazni in dobri voljni ljudi
katolške vere.

170

Sodnik ga močno nagovarja, naj malike cesti,
kakor je ukaz cesarski; sv. Florjan mu pa
na ravnost odgovori, da tega nikdar storil ne
bo, naj le z njim stori po cesarski zapovedi.
Poglavar se mu grozi, da ga bo mučiti, tudi
vmoriti dal, če ne dopolni povelja cesarskega.
Sv. Florjan je odgovoril: „Jaz cestim svojega
Boga in le njega molim. Slusam tudi vkazo
cesarsko v takih rečeh, ktere vojsko zadevajo;
ali malikom darvati in jih moliti meni nobeden
zapovedati ne more. Ti imaš zdaj moje telo v
oblasti, pa moje duše ne; crez njo le Bog ob¬
last ima.“

Ves razkačen poglavar ga vkaže pretepati,
nevsmileno z grebeni tergati, ter ga spet na¬
govarja, naj malikom daruje. „Ravno zdaj da¬
rujem svojemu Gospodu Jezusu Kristusu to
svoje terplenje;“  mu sv. Florjan neprestrašen
pove. — Viditi, kako sv. Florjan vesel terpi
in za vse Boga hvali, ga brez odloga obsodi
v bližno vodo, ktera se Enz imenuje, vtopiti.
Ko ga na smerten kraj priženo, je bil ravno
tako dobre volje, kakor bi se kopat sel. Go¬
spoda je zahvalil, da ga vrednega stori, jiti v
večno živlenje.

Na mesti je se poprosil, naj mu dajo ne-
koljko časa pomoliti. Proti sončnemu izhodu
se zdaj oberne, serčno moli, ter skleno svoje
jnolitev: „ Jezus, moj Gospod! sprhni mojo

171

inšo.“  Zvezali so ga, inu kamen na vrat ali
sinjak obesili, in ga v vodo vergli. — Tako
je svet vojsak za večno veselje časno živlen-
je dal. — Cesarjem in drugim deželskim po¬
glavarjem smo dolžni 11  vsem pokorni bili; le sa¬
mo takrat ne smemo vbogati, kedar se božja
zapoved skoz to prelomi; Bog je naš pervi Go¬
spodar. Jezus govori: „Ne bojte se jih, ki telo
morijo, duše pa ne morejo vmoriti; temne
bojte se veliko več tistega, kteri zarnore dušo
in telo pogubiti v pekel.“  Mat. 10, 28.

„ Truplo je stvarjeno za dušo, ne pa duša
za telo ; ako dušo kdo zapravi , trupla rešil
tudi ne bo. Je duša izveličana, bo srečno tudi
telo. 11  Sv. Krizostom.

15. Sv. Frančišk. Ksaverjan.

Izgled, kaj dobri znanci pomagajo.

V gradi Ksaverni na Španskem rojen , se
sv. Frančišk Ksaverjan imenuje. Bil je sin
imenitnih starisev , pa tudi prebrisane glave,
in seje prav rad učil. Starisi so ga v Pariz ‘)

«

') Pariz, poglavitno mesto francoskega cesarstva, ima
1100 ulie 12 farnih cerkuv, 27 podružnic, in
28,000 hiš, kjer nad 1.000,000 ljudi prebiva; veliko
dobrih, pa tudi hudobnih. V Parizi je veliko bo¬
gastva, pa tudi vboštva in zmot,

172

v visoke šole poslali. Bil je priden, pa silo
željen posvetne cesti; na božjo cest je skoraj
pozabil. — Lepo je lepo za mladeniča , ki se
tako nosi, da ga ljudi hvalijo, pa tudi zlo ne¬
varno. Štimana glava se rada znosi; le kdor
vse k veci božji cesti oberne, sam pa ponižen
ostane, srečno izhaja.

Prigodilo seje, da sv. Frančišk z svetim
Ignacjara pod eno streho prebiva, kjer se
spoznata in poprijaznita. Sveti Ignaci mu
začne kazati, kako nečemerna in nevarna je
vsa posvetna čast, ako nje ne izročimo Bogu,
in ne skerbimo za svoje izveličanje.
Spomni ga besede Kristusove: „ Kaj pomaga
človeku, naj ves svet pridobi, svojo dušo pa
pogubil  Te besede so čestiželjnega mladenča
tako ozdravile, da je terdno sklenil, samo za
božjo čest živeti in umreti. — Srečen mla-
denč, ki se z dobrim prijatelom spozna, ki ga
lepo pos vari in nauči Bogu služiti; gerdo
znanje dušna morija.

Sv. Frančišk je sklenil z nekoljko tovar-
si v duliovski stan stopiti. Da bi se vredno
skoz dobre dela pripravil, je v Benedkah ‘)

') Benedke (Mletike, Mletke, Venecja) imenitno
staro mesto za Teržaškim morjem, tak rekoč na
morji plava, ker na 80  otocih zidano stoji.
mesti cest so po mesti vodotoki in namesti vozov s«

173

bolnikom stregel, ne po tem za mašnika žeg-
nan bil. V masnem stani je ojstro in sveto ži¬
vel, ljudi skerbno učil in jih k pokori opo¬
minjal. Poznej seje po širokem morji v dalno
Indijo podal, nevercem sveto Jezusovo vero
oznanovat. Kedar so se po morji peljali, so
mu v barki hlapca ponujali, ki bi mu stregel,
ter so djali, da bi za apostolskega misjonarja
ne bilo lepo prati, jesti ali kuhati. Ali on ga
ni hotel, in je rekel: „Moje roke so moje slu-
žavnice; ne le sam sebi , tudi drugim hočem
postreči, ter se ne bojim koga pohujšati, dokler
ne storim kaj, kar bi Boga razžalilo — Vi¬
diš mladenc velikega svetnika  , kako za svoje
potrebno sam skerbi ; tebe pa tako rado grozi,
svoje reči po spraviti in v lepem redi imeti:
Lenobe in g er dobe naj te bo sram, ne pa pr¬
stenega dela.

Ni mogoče popisati ne dopovedati, koljko
je sv. Frančišk v Indiji dobrega storil, kolko
mladenčev podučil, grešnikov poboljšal in ne¬
vernikov kerstil. Po vsih krajih, koder je

ljudi v čolničih vozijo, kterih se pri 20,000 po
mesti zible. Veliko visokih hiš in lepih cerkuv se
v Benedkah vidi; nar lepši je velika cerkev sve¬
tega Marka. Benečani so bili svoje dni bogati in
mogočni gospodaiji; njih dežele so nad laško Go¬
rico segale, in njih barke po morjih plavale.

174

hodil, so ga za svojega očeta imeli. Pri tri¬
deset kraljestev je pešec (k nogam) prehodil
več ko v sto deželah sv. evangelj oznanoval,
iti z svojo roko nad dve sto jezer hajdov je
kerstil. — Veliko je že dobrega storil za bož¬
jo cest in zveličanje bližnega, se več je želel
storiti, in se v Kinezarsko ‘) nameni, Jezusovo
ime oznanovat. Bogu je pa zadosti bilo; večer
njegovega živlenja se približa, in on na nekem
samotnem otoki zboli. Pod slabo pojato (uti¬
co) od vsih zapusen obleži, le križan Jezus
je njegov prijatel; v njegovo podobo gleda, i«
po nebesih izdihuje. Jezusa in Marijo v po¬
moč zakliče in veselo vmerje. Bilje v živlenji
in po smerti čuden prosnik vsim, ki se njemu
priporočajo.

') Kina (Kitaj) ali Kitajsko cesarstvo, je nar veča
deržava v Aziji, daleč daleč od nas proti sončnemu
izhodu. Kinezi ali Kitajci so zlo prebrisani ljudi,
večdel ajdovske posebne vere. Kmetovanje uar
več ljubijo, in vsako leto kitajski cesar nekoliko
brazd z svojimi rokami izorje. Če je ravno zemlj a
povsodi obdelana in rodovita, je vender v tistih
krajih toliko ljudi, da jih pogosto več sto tavžent
od glada pomerje. Kristjane hudo preganjajo , m
Se v sedajnih časih morijo. Ošabnih ljudi se svet'
nauki ponižnega Jezusa ne radi primejo. Po nekih
krajih je tudi precej kristjanov; ali tako malo du¬
hovitih, da po cele leta mašnika ne vidijo.

175

Toljko so svetniki za nebeško kraljestvo
storili; mi pa še cleset božjih zapoved prav ne
deržimo; kaj bo za nebesa ? Oj ne pozabimo
Jezusovih besed, ktere so svetega Ksaverja
zmodrile: „Kaj pomaga človeku , če ves svet
pridobi, svojo dušo pa pogubi ? u  Mat. 16, 26.

„Bog je Človeku udov po dvoje dal: noge
dve, roke dve , dušo samo le eno. (Je zgubim
tudi eno oko, drugo mi bo ostalo ; če pa dušo
zgubim, nobene več nimam “  Sv. Krizostom.

16. Sv. Frančišk Zalezjan.

Izgled pohlevnega mladenča.

Bogaboječi starejši po navadi tudi bogabo¬
ječe otroke imajo; jabelko daleč od debla ne
pade. Tako je imel sv. Frančišk, v gradi
Zalez blizo Francoskega rojen, ljubeznivega
očeta, pa se Ijubeznivsi mater , ki sta bila
lahnega rodu. Ko ga je mati se pod svojim
sercem nosila, je Boga vedno prosila, raji ne
poroditi, kakor doživeti, da bi njemu dete kdaj
skoz greh sovražnik božji bilo. Za to je do¬
stikrat otroku ponovila, rekoč: „Sinko moj!
rajši bi te mertvega vidita, kakor pa zredila,
da bi ti le en sam smerten greh storil “  Brala
mu je živlenje svetnikov, se malega v cer-

176

kev z sebo vodila in ga učila, kako se ima v
hiši božji spodobno zaderžati. Bilo gaje za¬
torej v molitvi, posebno pri sveti maši, ko
angela viditi. Sploh gola pamet in pohlevnost
gaje bila. Laži se je toljko bal, da je rajši
vsako kaštigo prestal, kakor bi se bil zlagal.
Sam si je pritergal in vbožčikom dal; pa tudi
za nje vbogajime prosil. — Tako je bogabo¬
ječa mati sinu perva sreča na sveti, pa tudi
pobožen sin dobre matere nar veče veselje.

Dali so ga v visoke šole v Pariz , potem
pa v Padvo ‘) na Laško učit se. Imel je lepo
priložnost se dobrega veliko naučiti, pa tudi
nevarnost, svojo nedolžnost zgubiti, in se iz¬
priditi (spačiti). Hudobni mladenči so niu
zanke nastavljali , da bi v nečistost zabredil
(zagazil), ali s silo se jim je vbranil. Neko
naprošeno žeustvo ga je zmotiti hotlo, ali bo¬
gaboječ mladenčji ojstro reče: „Akonaj ravno
noben živi človek ne vidi, naj vender Bog, on
gola ljubezen, ki greh z večnim pogublenjetn

Padva, staro imenitno mesto v laški deželi. Vi¬
soke šole so nekdaj toljko v Padvi slovele, da
je bilo neko leto po 2 — 3000 študentov iz
vsih krajev sveta. Med 96 cerkvami je nar
imenitnej cerkev sv. Antona Padvanskega ,  v
kateri nja sveto truplo počiva.

177

tepe.“  — Na te besede se je zapelivka raz¬
jokala in poboljšala.

Skušnjave srečno premagati je rad molil,
se postil, in svete zakramente pogosto prije¬
mal. Bog mu je pomagal, da se je lehko do¬
bro učil iti sveto živel; za to je še zdaj vsih
pridnih šolcov poseben prijatel in pomočnik,
ki se njemu priporočijo in njega lepe izglede
posnemajo.

Sv. Frančišk je bil po natori silo nagel;
ali on se je tako skerbno kročal in jeze var-
val, daje po tem nar pohlevnejši bil. Bog
mu je njegovo krotkost prelepo plačal. Ko je
v Rimi prebival, pride neki večer v svojo
gostivnico in ravno sliši, kako gostnik njego¬
ve služavnike odpravlja, naj se drugi gospodi
iz. njegove kiševgenejo. Pohlevno zapove sv.
Zalez svoje reči pobrati in se drugam prese¬
liti. Po noči močna ploha priburi, povodnja
favno tisto gostivnico podere, in vsi judi, ki
80 v u j e j prebivali, smert storijo.

V Jakini (Ankoni), v nekem primorskem
mestu rimske dežele, je ladjo najel, se po morji
v Benedke prepeljat. Neka gospa, ki je bila
vožnjo že poprej plačala, ga ni hotla z sebo,
ce  bi ravno bili vsi prostora imeli, in se tako
dolgo krega , daje sv. Frančišk prisilen bil
Zaostati. Njegovi služavniki so bili zlo hudi;

Zivlenja srečen pot. 12

178

on pa ves pohleven pravi: „ V božjo voljo se
podajmo Barko odrinejo in na globoko morje
pripeljajo; kar se vzdigne grozoviten vihar, ki
barko in ljudi potopi. — „Blagor krotkim,
oni bojo zemljo posedli

Imenitne službe so se svetemu Frančišku
ponujale, on pa je hotel le ponižen služavnik
Kristusov biti, in je duhovski stan nastopil.
Bil je bogaboječ mašnik in svet škof; dosti
lepih bukuv je spisal, in neizrečeno veliko
dušam v nebesa pomagal, kjer se med njimi
zdaj veseli.

Bodi pohleven tudi ti in se nagle jeze
skerbno varuj , ter ne pozabi, kar te Kristus
uči: n TJčit.e se od mene; ker jaz sem krotek
in iz serca ponižen, in bote pokoj najdli svo¬
jim dušam “  Mat. 11, 29.

„Nagla jeza pamet otemni, in človeka v
živino premeni “  Sv. Bazili.

tK. Sv. Frančišk Serafinski.

Mlad prijatel vbogih.

Veliko starišev je, ki imajo več skerbi
za premoženje, kakor za pošteno izrejenj e
svojih otrok. Takega očeta je tudi sv. Fran'
cisk imel, premožnega kupčevavca (baraii'

179

tavca ali tergovca) sin, v malem mestu Asisi
na Laškem. V solo so ga stariši pošiljali, da
bi se vsega dobro naučil, kar je potreba za
kupčijo vediti, za bogaboječe živlenje svojega
sina jih je pa malo skerbelo. Mladene je ravno
zato tudi zlo mlačno in posvetno živel, ni
rad molil, in se je tudi le slabo učil; zakaj
kdor se hoče dobro učiti, mora pridno moliti;
brez Boga ne zamoremo nič.

Frančišk, če ravno mlad, nevarno zboli,
in ^ačne premislovati, kako minejoče je vse,
in da se tudi mladenč smerti vbraniti ne more.
Sveti strah ga obide in on terdno sklene, če
mu se Bogozdravtei da, njemu bolj zvesto slu¬
žiti. — JSe prevzetuj s svojim zdravjem, fan¬
tič mlad, ne trati 'ga z razujzdanim zivlenjem.

' Doties si zdrav ko riba v vodi, in se boletnim
ljudem smejiš , lehko da jutri na smertni po¬
beli, ali na mertvaškem odru ležiš. Ce pa
zboliš, ne pozabi svoje duše, spravi se z Bo-
.9um, stori terdno obljubo, ako spet ozdraviš,
lepše Bogu služiti po izgledu svetega Fran¬
čiška,.

Kedar zopet ozdravi, ves služavnik božji,
rad moli, v sveti samoti terplenje Kristusovo
premisluje, bolnikom streže, in rad potrebnim
pomaga. To pobožno živlenje lakomnega očeta
močno jezi. Ojstro ga svari, tepe in v po-
prejsne navade sili, ter mu pravi, da je abot-

12 *

180

nik in zapravlivec. Kedar se pa mladenč po¬
svetno živeti posiliti ne da, ga oče popade in
pred škofa pelja, ter mu reče : „Tukej vpričo
našega škofa se odpovej vsemu mojemu pre¬
moženju! Rad je moder mladenc za Jezusa
del to storil, ker ga posvetno blago ni vese¬
lilo. Tudi svoje oblačilo sleče , in skopemu
očetu poda, rekoč: „ Dosehmal sem vas očeta
imenoval, posehmal bom pa ložej Bogu rekel :
Oče naš, kateri si v nebesih! Pri njem imam
zdaj svoj del iskati, v njega postavim vse svoje
zaupanje Škofa je to govorjenje toljko raz¬
veselilo, da so ga s svojim lastnim plajšem
ogernili. — Dolžni so ljubiti otroci svoje sta-
riše, pa še več svojega Boga. „Kdor očeta
ali mater več ljubi kakor mene, govori Jezus,
ni mene vreden .“

Sv. Frančišk je začel tudi ljudi opomi¬
njati, naj se poboljšajo in pokoro storijo. Močne
so bile njegove besede , pa še močnejše nje¬
govo sveto živlenje. Veliko ljudi seje po¬
boljšalo in spokorilo. Spokorjenim grešnikom
v veče zaupanje in tolaž je izprosil od Jezusa
popolnoma odpustike, ki sojih rimski papež
oznanili, in se še zdaj vsako leto enkrat delijo
po imeni porcjunkula, za to, ker so malo cer¬
kvico po laško tako imenovali, pri kateri je
tisti čas sv. Frančišk prebival. Več bogabo¬
ječih ljudi se mu je, spokorno živeti pridružilo-

181

Ta sveta družina, je bila začetek menihov,
ki se se  zdaj Minoriti, Franc,iškanarji iti Ka-
pucinarji  imenujejo. Po vsili krajih sveta jih
je razposlal, ljudem pokoro priporočat. On sam
pa ni hotel biti mašnik, ker ni bil po svojih
mislih serca dosti čistega. Kakor ponižnost, je
tudi sveto čistost ljubil, in jo svojim tovaršem
posebno priporočal. Vsih praznih in nepotreb¬
nih pogovorov z drugim spolam seje skerbno
varval, ter je djal: „Se z ženskim spolam pe¬
čati in pa žareče voglje teptati, kdo bi si pod¬
platov ne opekel ? Varvati se je potreba tudi
malega, zakaj peklenskemu sovražniku je en
las dovolj, da iz njega močno vože ali strik
splete.“  — Verh drugih čednost je tudi delav¬
nost priporočal, ker je lenoba dvoriše slabih
misel in nesramnega poželenja, delo pa grešno
telo strahuje.

Na zadno uro vzeme lepo od svojih slovo,
ter pravi : „ Bog ms ovarji, moji otroci! Sre¬
čen, kdor v dobrem do konca zvest ostane.
Zdaj grem k Bogu, in vas vse njegovi milosti
priporočim.“  To je izgovoril in veselo vmerl,
— Vsmilenje do vbogih je svetimu Frančišku
pri Bogu usmilenje najdlo, mu na pravi pot
svetega živlenja pomagalo, in mu vrata nebeške
odperlo. Pomni torej, kar sv. Duh uči: „Sin,
ne vtegni daru potrebnemu, in ne odtegni svo¬
jih oči od vbogega.  Sirah. 4 , 1 .

182

? „ Vbožcnm vbogajme dajati, je seme v dobro
zemljo sjati, ki nam hitro zazori; pot k nebe¬
som mu pripravlja, ki rad vbogim podeli “
Sv. Avguštin.

IS. Sv. Cregor.

Ves ponižen služavnik božji.

Kakor gerdo je, ako se človek nizkega
stanu napihuje in baha , tako lepo je, če se
mladenč imenitnega stana ponižuje, kakor sv.
Gregor. Bil je sin slavnih starišev, je imel bo¬
gatega očeta in sveto mater, pa tudi on je bil
toljko učen, da ga je cesar, če je bil ravno še
mlad, poglavarja rimskemu mestu postavil. Sv.
Gregor hitro spozna , da mu je toljka služba
in veličast nevarna, in da ne more , kakor bi
rad, v tolikem stani za izveličanje svoje duše
skerbeti. Po smerti svojega očeta veliko pre¬
moženje vbogim razdaja , nekoljko kloštrov
pozida, in tudi svoje domače poslopje v sveto
prebivališe božjih služavnikov premeni; sleče
zlato oblačilo, ter začne tiho in sveto živeti.
— Vidiš mladenč, da prava sreča ni vselej v
visokem stani doma, le v tistem stani nar veča
sreča živi, v kterega nas Bog pokliče.

183

Za njegove učenosti in svetosti del so
ga mašnika žegnali. Grozoviten pomor je tisti
čas po Rimi bil, in neusmilena kuga je tudi
papeža pobrala. Namesti nar višega pogla¬
varja svete cerkve je sv. Gregor procesje
peljal, pri katerih so Boga prosili, in svetnike
v priprošnjo klicali, naj bi jim Bog strašno
šibo odvzel; kar so bili vlišani. V ti spomin
se se zdaj svetega Marka dan procesja vodi.

Toljko slavnega moža so zdaj papeža iz¬
volili; sv. Gregor se pa toljke cesti prestraši,
v hosto zbeži in se v neki berlog skrije. Ljudi
pa noč in dan Boga prosijo , naj jim svetega
Gregorja zvedeti da , in nar višega pastirja
keršanske cerkve postavi. Bog je njih prošnjo
vslišal, da so ga zvedeli in po sili v Rim
pripeljali, ker je na mesto svetega Petra po-
stavlen bil. Vse se je veselilo, le on je bil ža¬
losten, ter seje bal, da bi svojih velikih dolžnost
tenko dopolnovati ne mogel. „ Tako me serce
boli, da komej govorim,  je nekemu prijatlu pi¬
sal. Česar se drugi veselijo, sim jaz žalosten .
Prosim, moli za mene !“  - Bog zaničuje ca~
stilakomne, ki po visokih službah hrepenijo, rad
pa ponižnim pomaga  , kteri v njegovo pomoč
zaupajo.

Sv. Gregor je bil dober pastir
svojih ovčic, ves skerben za božjo čest
In izveličanje duš. Lepo cerkveuo petje

184

ki se se zdaj pri službi božji v naših cerkvah
poje, napravil je on. Veliko svetih bukovje
spisal in nain v podučenje zapustil; za to se
poglaviten cerkven očak imenuje. Ker sam
keršanske vere oznanovat ni mogel iti, je bo¬
gaboječih inašnikov v Anglijo ‘) poslal, učit
nevernike in jih kerstit. — Koljkorje posvetno
bogastvo in dobroto sovražil, toljko je vboštvo
in terplenje ljubil, ter je dal, da le to krist¬
jana Jezusu podobnega stori.

Večdel svojega živlenja je bolehal, pa vse
voljno poterpel, in neprenehoma je pridno
delal. Z e na zemlji je Bog ponižnega služav-
nika nad vse povzdignil; aljše lepše v nebe¬
sih povišal, kjer zdaj za svoje dobre dela ne¬
skončno plačilo vživa.

*) Anglija (Britanija) mogočno kraljestvo v zahodni
Evropi, unkraj Francoskega, od vsili krajev z mor¬
jem obdano. Zemlja je dobro in Čisto obdelana, pa
že ljudem zlo pretesna; vreme megleno in vetrov¬
no. Angleži so prebrisane glave in umetni delavci, ki
čudne reči narejajo. Na morji so nar mogočniši
vojšaki in nar imenitnejši tergovci, ki na vse kraje
sveta barantajo. Poglavitno mesto je London , ki
ima pol drug miljon prebivavcov. Angleži so več¬
del nekatolške vere in sami svoji ljudi. V Angleš¬
kem je veliko bogatinov, ki neizrečeno premoženje
imajo, pa se več stradovcov, ki gladu vmirajo od
prevelike dragine.

185

Kdor pri Bogu in pri ljudeh imeniten hiti
ždi, naj ponižnost ljubi, priden bo , in lepo
Bogu služi;  zakaj: n Bog prevzetnim zoper-
stoji, ponižnim pa gnado daja. u  Jak. 4, 6.

„Kdor bogaboječe živi , zravno pa ponižen
ni, prah na veter nosi. u  Sv. Gregor.

19. Sv. Ignaci.

Izgled, kaj branje svetih bukuv premere.

Rojen v španski deželi je sv. Ignac ime¬
nitne stariše imel. Prav posvetno so ga izre¬
kli, in kralju v službo dali. Hvalil se je z
lepoto svojega trupla, in se gizdavo (pre¬
vzetno), nosil. Doseči večo cest se je v žold
podal, kjer je bolj skerbel ljudem dopasti ka¬
kor Bogd. Ta prizadeva je bila za mladenča
s do nevarna; zakaj kdor skerbi le pregrešnim
ljudem dopasti, on služavnik Kristusov ni. Bog
se pa mladega Ignacja usmili, in mu k nje¬
govi sreči časno nesrečo pošle. V boji ga na¬
gla krogla (kugla) zadene, ki mu desno nogo
'domi in levo hudo rani. V  neki grad ga za¬
nesti, kjer je dolgo časa bolen ležal, in veliko
bolečin terpel. Njegova noga je tako slabo
eelela, da je vse žive dni šantov hodil, —

186

Tako Bog mladenčti lepoto vzeme, Meri z njo
prevzetuje: zakaj ona je božji dar, in tem
nevarna, ki jo preveč obrajtajo.

Dolg čas je Ignacju v posteli bilo; prosi
torej, naj mu kakih posvetnih kvant za kratek
čas brati dajo. K sreči pa ni bilo takih knig
(bukuv) pri hiši, in prineso mu živlenje Je¬
zusa in svetnikov. Spervič mu to branje
ni dopadlo; bil je preveč posvetnih basni
(fabul) navajen, pa čedalje bolj mu dopadejo
in ga toljko vnamejo, da na to sklene po iz-
gledu Jezusovem živeti in svetnike posnemati. m
— Dvojno je mladenčem tiar več nevarno:
slabim tovaršem v roke priti, ali pa slabe bukve
v roke dobiti. Spačene knige so prepovedan
sad, Mere sam peklenski sovražnik skoz izpri-
dene pisarje počerka, ter jih nedolžni mladini
nastavlja, naj bi se smertnega strupa iz njih
napila. Sladko so pisane kakor med, in kdor
jih bere, ga omotijo kakor pijanka ribe v po¬
toči. Kdor hoče srečen biti, naj se jih varje, in
v mladih letih bukuv ne bere, kterih še prav
ne pozna.  — Ravno tak dobro je pa svete, po¬
šteno spisane bukve brati, ki nas učijo Bogo
služiti, modro živeti , in drugih več koristnih
reči, katerih vedeti je za živlenje potrebno.
Take knige so prijafeli zvesti, ki nam kratek
čas delajo, in nas vsega lepega učijo, kakor
svetega Ignucja.

.

187

Kedar ozdravi, ves drugači živi. Huda
vojska je v njegovem sercu bila; pregrešno
veselje ga je v poprejne navade mikalo ; ali
svetnikov lepo živlenje ga je vabilo ravno
tako sveto živeti. Nar rajši je svete bukve
Tomaža Kempčaua bral, imenovane : Hoja
m  Kristusom.  Začel je celo svoje živlenje
po tih bukvah ravnati.

Tudi bližnim v nebesa pomagat ga ni
grozilo z otroci v solo hoditi , se latinsine
naučit, če je bil ravno že tri in trideset let
star, ter je vedel, da učiti se gerdo ni, česar
človek ne ve, ali ne znati in se ne učiti, kedar
bi lehko, to je gerdo. — V šolah se mu več
bogaboječih mladenčev pridruži, ki se zaob¬
ljubijo vse svoje žive dni Bogu služiti in du¬
šam v nebesa pomagati. Kedar so se izšolali,
so bili v Benedkih mašnike posvečeni. Ti so
bili pervi tovarši imenitnega reda (ordna) to-
y aršije Jezusove, ki se jim Jezuiti pravi.

Sla vili, učeni in sveti možje so Jezuiti bili,
"dadenčev posebni prijateli in učeniki, kakor
"jih duhovni oče sv. Ignaci, ktere je mladenče
" ar  rajši učil, in za nje skerbel.

Veliko veselje bilo je svetemu Iguacju '
sy etlo nebo in zvezde pregledovati, in rad je
' ia  to na kako višino stopil. Kedar je lepoto
"obes premišloval, se je od veselja razjokal,
rekoč: „Kako ostudna je meni zemlja, kedar

188

nebesa pogledam !«  — Tudi ti povzdiguj svoje
serce k tiebesom ; one naj bojo tvoje zelje, one
tvoje nar slajši veselje; le kar človek ser eno
poželi, to tudi skerbno jiše: kdor pa jiše,
on najde.

Sv. Ignaci je imel posebne dve skerbi:
perva je bila, Boga prav čestiti; za to je bil
njegov navaden prigovor: „ Vse k veci cesti
božji!«  Druga njegova skerb je bila, bliž-
nega izveličati; za to je pogosto djal: „Ni
zadosti, da jaz sam Gospodu služim ; vse serca
naj njega ljubijo, vsi jeziki hvalijo!«  — Oh,
naj bi vsi ljudi, vsaki po svojem stani, za to
dvoje prav skerbeli, kako srečno bi na tem
svetu živeli, po smerti se pa pri Očetu veselili >
kjer se sveti Ignaci zdaj veseli.  — Lepo nas k
temu sv. Pavl opominja: „Jišite, kar je gori,
kjer Kristus na desnici božji sedi ; hrepenite
po tistem, kar je zgoraj, ne pa, kar jena
zemlji«  Kol. 3,1.

„ Kako ostudna, je metli zemlja, kedar ne¬
besa pogledam.«  Sv. Ignaci.

80, Sv. Izidor.

Pobožen kmetiški delavec.

Ni stana tako starega na sveti, kakor j e
kmetiški, pa tudi ne toljko srečnega, če l e

189

kmetic po nauki Jezusovem živi, kakor sv Izi¬
dor,kmetov poseben zavetnik ali patron. Nje-
| govi starisi so v Madritupoglavitnem mestu
na Španskem, živeli. Niso imeli bogastva; z
svojimi žulami so si vsakdanj kruh služili in
svojega sina prav po keršansko izredili. Sker-
beli so mu posebno za keršansko podučenje,
daje Boga serčno ljubil, greha se pa zvesto
varval. Mladi Izidor je rad h kersanskemu
nauku hodil, in kar je slišal, je v svojem
serce ohranil. — Kaj pomaga sinom po sta-
riŠih veliko premoženje, ce pa keršanskega
nauka ni? Premoženje brez strahu božjega, in
pa pleve brez zernja. Pobožno serce in pridne
roke so naj boljši dota in to so stariši svetemu
Izidorju zapustili.

Oče in mati svojemu sinu nista v gosposki
stan pomagala, ker sta spoznala, da gaje Bog
*a kmeta stvaril; pa tudi dobro vedla, da go¬
sposki stan človeka ne stori srečnega, ako ga
Bog v visi stan ne pokliče. Hlapec je Izidor
pri nekem bogatem gospodarju služil, zvesto
opravljal svoje dolžnosti, ter je živel zdrav
in vesel. — Starejši, ki svoje sine le v gosposki

')  Madrit, sedež španskega kralja, je nar veee mesto
v celem kraljestvu, ki se v polšterti uri komaj
obhodi.


190

stan tišijo , večdel svoje otroke nesrečne sto¬
rijo , ako niso posebno prebrisane glave in pa
modrega zaderžanja. Prisilen gospodje ramo
ko na pol kuhana jed, ki nikomur prav ne
tekne. Boljši je hiti dober kmet , kakor perten
gospod.

Dve poglavitne dolžnosti kmetiški ljudi
imajo: Moli in delaj!  To je pravičen Izidor
vsak dan zvesto dopolnil. Zgodaj je vstal in
tekel v bližno cerkev k sveti masi; Bogu je
sam sebe in svoje delo priporočil, ker je ve¬
del , da vse dobro le od Boga pride. Ko je
opravil juterno službo božjo, se je veselo na
svoje delo podal, ki mu je po tem za toljko
bolje od rok slo. Pri delu je večkrat svoje
serce k Očetu povzdignil, in vse svoje opra¬
vila njemu izročal. Ce mu je kako delo te¬
žavno bilo, seje spomnil Jezusa, kako voljno
je težek križ na goro nesel, in tako mu ni bilo
nič preteskega. — Zakaj je pa zdaj pri hlap¬
cih in deklah več toževanja kakor terplenja, da
že drugega govoriti ne ved6, kakor to, koljko
terpijo? Za tega del, kjer premalo Bogu slu¬
žijo, le na časen dobiček gledajo, večnega J> a
pozabijo. Delo jim hodi dvakrat ležji, plačila
jim nikdar zadosti ni; svoje dela na pol stori)'o
in tak svoje poštenje zgubijo, da jih posledn lC
ljudi ne obrajtajo, in tudi Bog ne mara
za nje.

I

191

Sv. Izidor tii delal samo za časen dobiček,
služil je za večno plačilo, in je tudi svojega
prislužka rad vbogim podelil, kar je premo¬
gel. da bi si pripravljal večnih zakladov (ša-
cov) v nebesih. Vedel je, da kdor rad vboga-
ime daja, nikdar obožal ne bo. Usmilila se
mu je tudi živinca , ktera je ravno tak božja
stvar. Neki pozimski dan je v mlin nesel, in
vidil soko ptičic, ki so lačne po drevji kla-
verno sedele. Odgerne nekoljko snega, in jim
toljko zernja potrosi, da so se nazobale. To-
vars se mu je smejal, ali Bog je Izidorju božji
dar očitno povernil, in dal, da se mu je obilnej
namlelo. — Gerdega serca človek je, kteremu
se ljuba živinca ne vsmili: še gerši, kdor njo
preklinja, pretepa, pobija, in clo terpinci ali
narlra. Tak živinoderec je očiten sovražnik
bož ji , zakaj Bog je živino stvaril.

Hudobni ljudi so bogaboječega Izidoija
gospodarju tožili, da vedno v cerkvi tiči, do¬
ma pa delo zaostaja, in se mu škoda godi.
Gospodar ga hudo okrega; Izidor mu pa po¬
hlevno odgovori: „Ce bote kako zamudo
najdli, mi plačila vtergajte , kar bo škode .“
Neko jutro je gospodar sam na polje gledat
sel, ali je resnica, kar ljudi pravijo. Sv. Izi¬
dor je bil se v cerkvi', ali angela dva sta za
n jega orala , kakor pripovedujejo. — Tako

192

Bog v delu poverne , kar se v molitvi pomudi]
vse se naj o pravem času zgodi.

Bogat v dobrih delih je sv. Izidor svoj
delavnik na tem svetu dokončal, in zdaj večno
nedelo v nebesih ima. Oh, da bi vsi kmetje,
hlapci in gospodarji tako živeli, ko on ! lehko
bi bili srečni in veseli tukaj in tam; Jezus nas
tako živeti uči;  „Jišite nar poprej božje kra¬
ljestvo in njegove pravice , in vse drtigo vam
bo priverženo. u  Mat. 6, 33.

Srečen, kdor Bogu prav služi, naj mašuje
ali pluži. Pri Bogu serce, pri delu roke.

Sl. Sv. Jaltoli.

Izgled Bogu zvesto služiti.

Kristus je med svoje apostelne dva Jakoba
zvolil: pervi je bil Cebedejev sin, svetega
Janeza evangelista brat, kterega so v Jeru¬
zalemu l ) ob glavo djali; drugi je bil Jakob

') Jeruzalem, sveto in nar imenitnejše mesto v obljU'
bleni deželi, nekdajni sedež judovskih kraljev, kjer
je bil tempel Salomonov, pravemu Bogu posvečen.
Bilo je veličastno mesto še ob časi Jezusovem, 4)
hudobni so bili njegovi prebivavci, in Jezus mu J e
z solznimi očmi prerokoval, da bo razdjano, Judje

193

Alfejev sin, Marijue žlahte. Gospodje temu
posebno modrost in svetost dodelil, in apo-
stelni so njega pervega škofa v Jeruzalemu
postavili. Bil je toljko pobožen, da so ga tudi
sovražni Judje spoštovali in imenovali pra-

so se sedemdeset let po Kristusovem rojstvu spun-
tali; Rimlani so vso deželo obsedli, in poslednie
Jeruzalem razdjali, da ni kamen na kamnu ostal,
kakor je Kristus sedem in trideset let poprej na¬
povedal. Sv. Helena, mati pervega keršanskega ce¬
sarja Konstantina, je dala lepo cerkev božjega
groba pozidati, kamor so iz vsili krajev sveta krist¬
jani na božji pot bodili. Nekoljko sto let po tem
so Muhamedani si svete mesta osvojili, in kristjane
hudo imeli. Vzdignili so se keršanski vojšaki iz
Evrope, svete mesta spet dobit. Križarji so jim
rekli, in tim vojskam križatije, ker je vsakter križ
na persih nosil. Okolj dvesto lot so se hodili knezi
(grofi) in vitezi , veedel iz vsih teh starih gradov,
ki še zdaj stojijo, v sveto deželo vojskovat, in blizo
sto let so imeli svete mesta v oblasti. Ker pa krist¬
jani enega serca bili niso , so jih spet zgubili, in
zdaj Turki v Jeruzalemu gospodujejo. Nar lepša
cerkev je še zdaj božjega groba, kjer je bil Kri¬
stus pokopan; kjer je pa nekdaj imeniten tempel
bil, tam velika molivnica (šamija) turška stoji. Se¬
daj ni Jeruzalem in slabo, žalostno mesto, cela oko-
lina pusta. Ves kraj žaljuje, ter nam kaže, kako
strahuje pravičen Bog terdovratne, nespokorjene
ljudi, Kaj pomaga sveto mesto , ako ljudstvo
pridno ni!

Zivlenja srečen pot.

13

194

vičnega. Ojstro je živel, ni vina pil, ne mesa
jedel, in je borno oblečen hodil; od klečanja
v molitvi se mu je koža na kolenih vterdila.
— Ako lioceš, mladenc , pri Bogu in pri pra¬
vičnih ljudeh kaj veljati, živi pravično in služi
Bogu zvesto. To le sv. Jakob v svojem listu
uči, rekoč;  „ Če kdo iz med vas modrosti po¬
trebuje, naj prosi Boga in dana mu bo; naj
pa prosi z zaupanjem.

Sovražniki nauka Kristusovega so ga hotli
napraviti, naj bi keršansko vero zatajil, iu
ljudi napravil ne vervati v Jezusa Kristusa;
zakaj kar kolj je častitliv starček rekel, tega
seje ljudstvo deržalo. Postavijo ga na neki
visok kraj Jeruzalemskega tempelna, kjer je
veliko ljudi zbranih bilo, in vpijejo: „Oj pra¬
vičen mož, ti nam povej, kdo je Jezus, kteri
je križan bil? Kar nam boš rekel, izpolno-
vali bomo.“ Sv. Jakob na ves glas odgovori-
„ Jezus, sin božji, sedi na desnici svojega več-
nega Očeta , in bo prišel v oblakih vse ljud 1
sodit.  “Veliko poslušatelovjenato vesel glas
zagnalo, rekoč: „Hvalen bodi Davidov Siu' l ‘
Sovražnike Jezusove je pa to toljko vjezilo^
da so ga iz višine na tla vergli. Svet mož
zopet vstane , in kleče za svoje sovražnike
moli; oni ga pa s kamenjem pobijajo, in eden
n jih g a  poslednič z batico po glavi vdari, da
vmerje.

195

Zvestega služavnika božjega ne sme biti
sram in ne strah, dati Bogu spodobno hvalo
in cest, če bi bilo ravno hudo za to. Ravno to
nam sv. Jakob v svojem listu priporoča, ter
govori: „ Blagor človeku, ki skušnjo preterpi,
zakaj skušan bo prijel venec (krono), kte-
rega je Bog tajistim obljubil, ki njega
ljubijo.^  Jak. 1,12. „Kratek čas in lehko delo
naj vam vselej bo , s kterim srečno in veselo
večnost sluzimo Sv. Jeronim.

‘£‘i.  Sv. Janez evangelist.

Nedolžen raladenč, poseben prijatel Jezusov.

Sv. Janez je imel sveto žlahto: Cebedeja
očeta, Salome bogaboječo mater, svetega Ja¬
koba brata; bil je tudi on ves nedolžen in
svet. Celo mlad je že bil, kedar je njega in
brata Jezus od riblenja v apostolstvo zaklical.
Mladenča ljubeznivo deviško serce je črez
v se Jezusu dopadlo: za to je bil Janez Ijubej
Jezusov. — Oh mladenči, kako srečni ste vi,
dokler ste čistega, nedolžnega serca ! Jezus je
tu di vaš dober prijatel, Marija vaša ljuba
r nati, angeli so vaši tovarši. Kakor hitro pa
šerdo mislite, nesramno klafate, nespodobtio
delate, v slabe tovaršije zahajate, po noči vo-

13 *

196

glarite , in se s ženstvom pečate  — hitro vmira
Jezusova ljubezen v vašem serci; angeli zal-
jujejo, in peklenski sovražnik vam roko poda.

Jezus je svetega Janeza nar rajši imel,
vzel gaje na goro, kjer seje preobrazil, in mu
je pokazal svojo nebeško cest; pri zadnji ve¬
čerji njemu je Janez na persih slonel, in nar
bližej njegovega serca bil; na oljski gori ga
je z sebo v vert zaklical, kjer je kervav pot
potil. Pa tudi Janez je bil med vsemi apo-
stelni Jezusu nar bolj zvest; on sain ga je
pod križ na strašno goro Kalvarijo spremil,
ter je do konca pri njem ostal. Jezus mu je
pa tudi iz križa svojo žalostno mater izročil,
in materi Janeza sina dal; saj sta bila obadva
deviškega serca. — Ljubi Jezusa, služi mu
zvesto v žalosti kakor v veselji, tak bo tudi
Marija tvoja mati, in sv. Janez tvoj brat. Ne¬
dolžni mladenči so angelom v žlahti.

Po Jezusovem vnebohodu sta Marija in sv.
Janez v sveti družbi živela, dokler ni božja
mati, zapustivsi to solzno dolino , k svojemu
sinu v nebesa šla. Janez je blizo sto let do¬
živel, ter je veliko mest in dežel Kristusu pri¬
dobil. Spisal nam je svet evangelj , in bukve
skrivnega razodenja, v kterih beremo, kako
seje keršanski cerkvi godilo, in se še bo do
konca sveta, kakor mu je sam Jezus pokazal.
Imamo tudi tri liste ali pisma od njega, poln 0

197


i

goreče, keršanske ljubezni. Kakor je pa lju¬
bezen učil, jo je tudi v djanji pokazal. Re¬
dar že ni od prevelike starosti v cerkev ho¬
diti mogel, so ga v zberaljše vernih nosili. Ni
jim zainogel pridigovati več kakor le te be¬
sede: „ Otročiči, ljubite se med sebo , otročiči
ljubite se ! u  Tega vednega ponovlenja so se
učenci naveličali, insodjali: „Učenik, kaj
nam to neprenehama praviš? 44  Lepo jim od¬
govori: To je zapoved Gospodova, in če se le
to zgodi , je zadosti\ u

Ljubi tnladenči! bodite kakor sv. Janez
nedolžni, ljubite Jezusa, kakor gaje on ljubil,
pa tudi svojega bližnega prav po keršansko, in
vi hote Ijubeji Jezusovi.  — Med vsemi apo-
delni je sv. Janez nar reči starosti včakal, ker
jo deviškega živlenja bil; doživeli bote tudi
starih dni, aka dušo in telo čisto ohranite. Ne-
ustniki bojo hitro červom v živež. Slušajte,
kar vas sv. Janez uči: „Nikar ne ljubite sveta,
tudi ne tega, kar je na svetu. Če kdo svet
ljubi, ljubezni Očetove v njem ni.  — In svet
prejde, in vse njegovo poželenje; kdor pa voljo
"°yo stori, ostane vekomaj. 44  I. Janez 2,
— 17. „Posvetne ž je ravno kakor votel
s °d; kar zgoraj noter vliješ, izteče z njega
s l>od.“  Sv. Gregor.

198

33. Sv. Janez Kriz o stom.

Greha goreči sovražnik.

Blagor sinu, ki ima skerbno mater ; srečna
pa tudi mati, ki ima toljko dobrega sina, kakor
je sv. Janez Krizostom bil, v mesti Antiohiji ‘)
rojen. Se je bil otrok, ko mu je smert dobrega
očeta vzela; ali ljubezniva mati, če ravno

') Antijohia, imenitno nekdajno mesto v Sirji, deželi
Azje, blizo svete dežele. V Antijohii je sv. Pavl
učil, in sv. Peter svoj pervi sedež izvolil, kjer se
je toljko nevernikov kerstilo, da so se pervič krist¬
jani imenovali. Le malokaj je že nekdajnega veli¬
častnega mesta viditi.

Azija je med petimi deli sveta nar pervi in
naj veči del, kjer je Bog naše perve stariše stvaril
in je Kristus rojen bil; leži nam proti jutru. Zemlja je
po nekih krajih lepa, ko božji vert, po drugih pu¬
sta, strasna pušava. Veliki sloni, dereči levi in
grozovitni tigri so v Azji doma. — V Azji so bile
nekdajne kraljeve mesta : Babilon, Ninive in več
drugih; zdaj so Perzija, Kina, Indija in Japan
imenitne kraljestva proti sončnemu izhodu. Ne-
koljko dežel ima tudi Turski, nekoljko Ruski ce¬
sar v oblasti. Iz Azje so se narodi po vsih krajih
zemlje razsuli. Ljudi so zdaj nekoljko keršanske,
in nar več pa drugih ver. V Azji je prava luč svete
vere sjati začela; ker ljudi niso po njenih naukih
živeli, jih je zapustila in v druge dežele šla.

199

mlada vdova, sije vse prizadela, svojega sina
pošteno izrediti. Čudno dobro glavo je imel,
in se tako pridno učil, da so se njegovi učeniki
nad njim zavzeli. Ker pa prebrisana glava
malo pomaga, ako pameti in bogaboječosti ni,
je sv. Janez tudi rad molil, sveto pismo bral,
in se ponižno nosil, da si je bil ravno mlad in
učen. Ni hotel nevarnih posvetnih služb, ki so
mu jih ponujali, izvolil si je duhovski stan,
ter je hotel v pušavo iti. — Ljubeznivi ma¬
teri se je presilo tožilo svojega sina iz doma
pustiti. „Moj sin ! je djala, za vse, kar sim
tebi storila, ne želim drujega od tebe, kakor
ne stori me v drugič vdove. Počakaj toljko;
da me boš k svojemu očetu pokopal, potlej
lehko greš, kakor daleč hočeš.“ Sv. Janez je
mater vbogal in doma ostal, pa tudi v sredi
velikega mesta je tiho in sveto živel. —
Dolžni so otroci stariše vbogati , in jih na stare
dni brez velike sile ne zapustiti; saj jih tudi
Nariši mladih niso zapustili. Bog daja srečo
°trokam, ki stariše lepo imajo.

Pobožno živlenje Janezovo se po širokem
r azve; bil je zatorej od škofa duhovnik žeg-
n an, in mu naročeno božjo besedo Antijohij-
cam oznanovati. Njegove pridge so po celem
cesartvi zaslovele; zato gaKrizostoma, po na-
,se *n zlate usta imenujejo, in kedar v Čari-

200

gradu ‘) ni škofa bilo, so njega po sili v po¬
glavitno mesto odpeljali in škofa postavili.
Kakor škof je v svojih pridgah serčno resnico I
govoril, terdil pravico in sovražil greh. Vsi
dobri so ga radi poslušali, hudobni pa smertno
sovražili. — Ravno tako se še dan danasen
godi. Kar pravični ljubijo , to krivični sovražijo,
in kdor jim po pravici pove, jih razdraži.

Cesarica Evdoksija je silo posvetno živela.
Merzelo ji je, da sveti učenik nesramen ples,
nespodobno žensko nošo, in druge pregrešne
dobrovolje prepoveduje. Cesarju ga tožuje in
podpihuje druge ljudi, svetega škofa tožvati.
Radovem cesar se vtogoti, in pravi svojim
svetvavcom: „Oh, kako bi neki temu škofu
prav ojstro plačal ?“ Cesarjevi prilizvavci hi¬
tro začno, in pervi pravi: „Tztiraj (izpodi) g®
v ptuje kraje, da ti ne pride več pred oči.“
Drugi reče: „Vzemi njemu vse, kar ima,‘
Tretji se oglasi: „Vkaži ga v železje djati in
v ječo zapreti." Šterti veli, naj ga k smerti

') Carigrad (cesarski grad) ali Konstantinopel je svoje
dni poglavitno mesto bilo vsega rimskega cesarstva
na jutro vem Konstantin, pervi keršanski cesar, g a
je ponovil, in mu svoje ime dal. Poznej so si g a
Turki pooblastili, in še zdaj turski cesar v njem
prebiva. Mesto jo v lepem kraji o morji, kjer se
Evropa in Azja gledate.

201

obsodi in se ga na vselej znebi. Poslednič
nekdo vstane, ki je bil modrejši od vsili, ter
pravi: „Vsi se motite! z vsim tem njemu ne
bote kaj hudega storili. Kanto ga bi iztirali ?
On je na vesolnem svetu doma. Alj mu vze-
mete premoženje, ga bote le vbogim vzeli,
njemu ne. če ga v ječo denete, bo on železje
poljubil, in se veselil. Ako ga k smerti ob¬
sodite, njemu nebesa odprete. O Cesar! ako
mu hočeš kaj hudega storiti, prisili ga v greh.
Poznam moža, ne boji se na svetu drujega več,
kakor greha. “ — Oj presrečni človek, od
hi er ega se tako govori!

Prisilen je bil poglavitno mesto zapustiti,
ali preganjan za pravice del ni drujega rekel,
kakor to : „Gospod, izidi se tvoja volja. Kar
Bog hoče , naj se zgodi! il  Gnali so ga v silo
terde kraje, kjer si je veliko hudega vžil; ali
tudi tam je veliko dobrega storil za božjo čest
in zveličanje bližnega. — Brez vsega vsmi-
lenja svetega moža iz pervega kraja še v
hujši kraj ženo. Po poti od prevelike vročine
in od hudega vremena nevarno zboli; nobene
postrežbe, še pridne strehe mu ne dajo. Pri¬
dejo gredoč do neke cerkve svetega marter-
nika Baziliska, kjer prenočijo. Po noči se mu
sv. Bazilisk prikaže, in ga potolaži rekoč:
»Bodi vesel, Janez , brate moj, jutri bova v
enem kraji skupaj ! u  Drugo jutro prosi voj-

202

sake, naj bi na tem mestu do ednajstih poter-
peli; ali moral je ž njimi naprej. Kedar pa
začne vmirati, se z njim poverniti morjo. Ko
nazaj pride, se belo preobleče, prejme pre¬
sveto rešuje Telo, posledno popotnico, izreče
svoje navadne besede: „Bodi Bog hvalen u
vsili rečeh  /“' se pokriža, in svoje dušo stvar¬
niku izroči.

Ne boj se, o mladenč, govoriti resnico,
terditi pravico, kedar je tvoja dolžnost, naj
te ravno za to hudobneži preganjajo: Razve¬
seli se Jezusove obljube , ki govori: „Blagor
zavoljpravice preganjanim, ker njih je nebeško
kraljestvo .“ Mat. 5, 10.

„Le greha naj bo tebe strah; vse drugo
je le dim in prah, 11  Sv, Krizostom.

‘41. Sv. Janez VejiomiiMki.

Zvesti cerkveni služavnik.

Lepšega ni na svetu, kakor gledati mladega
hlapčiča v cerkvi, ki lepo pametno k sveti
maši streže; zakaj to je angelska služba. Tak
bogaboječ cerkven služitel je bil sv. Janez, v
tergi Nepomuk naPemskem ‘) rojen, in po tem

J ) Pemsko ali Cesko kraljestvo je imenitna dežela od
nas proti severju za Estrajhom (Rakušanskim), ki

m

Nepomuški imenovan. Imel je vboge; alj po¬
štene stariše, ki so ga iz mladega v strahu
božjem redili, in učili Boga črez vse ljubiti.
Kakor hitro je toljko odrastel, daje na altar
dosegel, se je naučil k sveti masi služiti.
Vsako jutro je prav zgodaj vstal, daje mas-
nikom pri altarji stregel. Toljko seje pobožno
nosil, da so vsi, ki so ga vidili, lehko molili.
— Čedno je za vsakega fanta in spodobno, da
k sveti maši streči zna: ali g er do je , in velik
greli temu, ki se nespodobno pred alt ar jem vede
(nosi). Mašni strežeti ali ministranti, ki mo¬
litve prehitro zgovarjajo, se smejijo, ozirajo
(ogledujejo) , in po cerkvi letajo, niso služav-
nifta. Oni vsmilenega Jezusa žalijo, kristjane
molijo, in za tiste krajcarje , kijih zaslužijo ,
dušo prodajo. Oh to je groza in strah ! Mla¬
dene, ne hodi blizo altar j a, ako se spodobno ne
zaderžiš: strašen je kraj, na kterem se sv.
maša služi.

je svoje dni svoje kralje imela, zdaj pa v oblasti
Estrajharskega cesarja slovi. Pemska zemlja
med gorami leži, ima žita, sadja in živine;
vina manj, pa za toljko ved dobrega ola (pira).
Pemci ali Čehi so slovenskega rodu; pa jih ne-
koljko težej zastopimo, kakor druge slovenske so¬
sede. Pemci so večdel katolški kristjani, dobri
muzikanti, pa tudi dobri delavci, ki dosti lepih in
hasnovitih redi naredijo.

204

Mladi Janezek je pridno v šolo hodil, in
se je skerbno učil , za otročarije mu ni bilo
mar. Moliti in pa učiti se, ga je nar bolj ve¬
selilo. — Gerdo je šolarje viditi, kedar iz
šole grejo, kako se suvajo, skačejo in nespo¬
dobno norijo. Vsi taki po poti zgubijo, kar
so sev šoli naučili. Fante pa, ki kvartajo in
za dnarje igrajo, hudi duh v svoji oblasti ima,
ter jih po široki cesti v pekel pelja. Bog ne
daj tega!

Stariši so sv. Janeza v više šole poslali.
V Praži ‘) seje izšolal, kjer so ga tudi inaš-
nika posvetili. Mlad služavnik je bil v malem
zvest, za to ga je dober Bog črez veliko po¬
stavil. Toljko lepo je pridigval, da so od vsili
krajev ljudje vreli njega poslušat. Bogaboječa
češka kralica Johana si ga je spovednika iz¬
volila. Hudobni češki kralj Venceslav je raz¬
uzdano živel. Merzelo mu je, da kralica tako

*) Prag poglavitno mesto pemske kronovine, v sredi
češke ali pemske zemlje stoji; ima šest in štirdeset
cerkvi, med njimi nar lepši veliko cerkev svetega
Vita, v kateri štiri sreberni angeli srebern grob sv.
Janeza nepomuškega deržijo: tri jezer tri sto dva
in osemdeset hiš in šest in devetdeset jezer pre-
bivavcov. V štir urah mesto obhodiš. Skoz mesto
teče velika Moldava (Veltava), prek nje je l e P
most, iz katerega so sv. Janeza vtopili. Velike šole
so bile nekdaj tako imenitne, da se je po dvajsti
jezčr študentov v Praži šolalo.

205

pogosto k spovedi bodi, ter hoče zvedeti, česa
se spoveduje. Pokliče svetega Janeza, in mu
veliko obeta, naj spoved kralioe pove; ali
sveti mašnik molči. Ker z dobrim nič ne opra¬
vi, mu proti strašne martre in smert. Sv. Ja¬
nez kralju serčno odgovori: „Tega ne smem,
in rajši vmerjem.“  Grozovitnik vkaže svetega
moža nevsmileno mučiti in z gorečimi baklami
žgati; sv. Janez je vse voljno prestal, in ker
je vedel, da bo vinreti moral, se pripravlja za
srečno smert.

Sv. Janez se poda k Materi božji na božjo
pot, kjer se Bogu in Mariji za srečno smert
priporoči. Kedar se v poglavitno mesto po-
verne in memo kraljevega poslopja gre, ga
serditi kralj zagleda, k sebi pokliče , ter ga
saroti, naj mu pove, kaj sejekralica izpove¬
dala; ako ne, ga bo zapovedal vtopiti. Janez
mu drugega ne odgovori, kakor da rajši tav-
žentkrat vmerjem. Nevsmilen kervolok vkaže
svetega Janeza o terdem mraku iz mosta v
globoko Moldavo vreči. Hitro so se nad nje¬
govim truplom luči prikazale , kakor goreče
®vezdice svetle, in so ljudem oznanile, kjer
želo svetega spovednika najdejo. Tri sto let
po tem so njegov jezik se ravno tako lepo
Meč najdli, ko bi bil živ, v čudno znaminje,
kako Bog tiste ljubi, ki se z jezikom ne pre¬
grešijo.

206

Mladene , hi rad govoriš  , varji se, da se z
jezikom ne pregrešiš. Ne kradi bližnemu po¬
štenja, varji se nesramnega govorjenja; vselej
rajši manj govori kakor preveč, in ne pozabi,
da tudi beseda človeka vbije. Sveti Duh pravi:
„Veliko je z mečem pomorjenih, še več z jezi¬
kom pogubljenih.“  Sirah 28, 22.

Pri mizi ljudi pred obrekovanjem ovarovat
je sv. Avguštin te le verstice napisal: „ Kogar
veseli črez druge govoriti , naj se ne podstopi
kdaj k moji mizi priti.“

25. Sv. Jefrem.

Strahvan mladenč, mož povolji božji.

Starejši svetega Jefrema so bili kmetje.
Niso mu imeli premoženja sporočiti, za toljko
bolj so ga učili, naj se Boga boji in greba
varje. Ko je bil še mlad, gaje rada jeza zgra¬
bila. Neki dan od doma gre, najde gredoč
kravo revnega vbožčeka in jo iz hudobije ta¬
ko dolgo s kamenjem naganja, da obleži in k
domu ne more. Pride divja zver in kravo raz- 1
terga^ Jokaje srotej kravo jiše, in Jefrema
vpraša, ali kaj ve, kamo bi kravca bila? Na¬
mesto odgovora ga Jefrem ošabno zmerja in
mu perimke daja. — Najde se še veliko takih

207

noroglavcov, ki vlogo iivinco za kratek čas
preganjajo, ljudem pa besedujejo, ter ne po¬
mislijo, kako je to velik greli. Tudi njih Bog
tepel bo, kakor nesrečnega Jefrema

Mesene dni po tem se mladi Jefrem iz
polja k domu spravlja. Daleč je bilo, noč ga
objide, in moral je pri nekem ovčarji prenočiti.
Ovčarje bil pijan, in ko je terdo spal, pri—
dero volki nad čedo, in veliko škode naredijo.
Drugo jutro pridejo lastniki, kterih so ovce
bile, in ne verjamejo , da bi jim volki toljko
škode storili bli, ampak terdijo, da sta le tale;
ter dajo pastirja in vbogega Jefrema v ječo
upreti, kakor bi bila tatije tovarša in poina-
gavca. Z njima sta bila se dva jetnika za-
perta, kterih enega so dolžili, da je vbijavec,
drugi prešestnik. — V sedmih dneh se Je-
fremu v spanji angel prikaže in ga pobara,
ukaj je v ječi? „Za to, mu žalosten odgovori,
ker me dolžijo, da bi bil tate v ovčarnico spu¬
stil, če sem ravno nedolžen . 1 “  „Dobro vem, da
si v tem nedolžen ali le spomni se, kaj si ne-
koljko poprej učinil (storil), in spoznal bos,
da je Bog pravičen." Kedar se prebudi,
premisluje , kaj bi se bil pregrešil ?
Spomni se, kako gerdo je s kravo reveža na-
re dil, in svoje senje tovarsoma pravi. Tudi
°na spoznata, da sta kriva hudobij, če ravno
n e teh, katerih nju zdaj dolžijo.

808

Dva dni po tern jih pred sodnika ženo.
Tovarša njegova izprašujejo, nju tepo in gro¬
zovitim terpinčijo; ravno tako se drugih pet
hudodelcov. Jefrema groza obhaja vse to vi-
diti; silo joka in trepeče, ter se boji, da bodo
tudi nad njega segli. Ali zopet ga v ječo za-
pro, kjer je že dva mesenca tečal. Angel
se mu spet prikaže, rekoč: „Noj Je-
frem! ali si prepričan, da Bog svet po pravici
vlada in nobenemu krivice ne stori?* »Dobro,
gospod, Jefrem odgovori; dobro spoznam, da
so čudne njegove dela, neprevedlive njegove
sodbe. Vender vsmili se svojega služavuika,
in reši me ječe; hočem menih biti in zvesto
služiti Jezusu.* Angel mu reče , da ga bojo
še v drugič pred sodnika gnali, in po tem iz¬
pustili. »Joj meni! Jefrem zavpije; kako bom
pa strašno žuganje pred sodnikam prebavil!“
Angel odgovori: »Bolje bi tebi bilo, da bi se
v nobeni reči pregrešil ne bil, ne bilo bi ti po¬
treba v tej stiski biti; kjer si pa zaslužil vse
to, kako bi tebi pomagal ?“ Potolažil vender
ga je, da ne bo toljko terpel, in bo zopet prost;
kar se je tudi zgodilo.

Kakor hitro Jefrem iz ječe pride, si čestit-
livega učenika pojiše, in začne sveto živeti.
Molil je, pridno delal, postil se in tako vse
svoje hude navade , posebno pa jezo prema¬
gal. Kedar mu je enkrat po dolgem postu prav

209

lačnemu njegov tovars jesti prinesel, mu
skleda k rok pade , se potruple in vsa jed
raztrosi. Sv. Jefrem se ne razserdi več, am¬
pak ves pohleven tovarsa potolaži, rekoč:
»Nič ne de, brate moj; ker noče jed do mene
priti, pojdem pa jaz do nje.* Na tla se vsede,
živež pograbi, kar more, in ga veselo povžije.

Nečistnega greha se je posebno varval, in
n  to neprenehama v Boga mislil, kteri vse
vidi, vse ve. Kedar se je enkrat v neko mesto
podal, okolj katerega je veliko pusavnikov ži¬
velo, je Boga prosil, da bi ga srečal kdo ki bi mu
kak dober nauk iz svetega pisma povedal.
Kedar do mestnih vrat pride, ga neko ženstvo
vse nalispano sreča, in ga stermo gleda. Sv.
Jefrem njo pobara: „Kaj me tako stermo gle¬
daš?* Zena mu odgovori: „Jaz imam pravico
to storiti, zakaj žena je iz moža stvarjena; pa
ji bi mene ne smel pogledati, ampak le zemljo,
i* ktere si.* Sv. Jefrem seje zavzel, in hvalil
Boga za te nauk.

Kedar je mladega moža neki dan v mesti
Edesi') nesramno ženstvo nagovorilo, naj bi

') Edesa imenitno staro mesto v Mezopotamji (Med¬
rečji , med vodami) na jutrovem, blizo svete de¬
žele. V starih časih je v tisti okoljci veliko pu-
šavnikov živelo.

Zivlenja srečen pot.

14

210

se pregrešil z njo, ji svet duhovnik reče:
»Pojdi v sredo mesta na velik terg, in me
tamkaj počaj!“ „Voj, je djala, tega ne; tam
bi naju veliko ljudi vidilo, in sram bi naju biIo.“
Sv. Jefrem ji reče: „Ti se ljudi bojiš , Boga
pa ne, ki je povsodi pričujoč in bo enkrat vse
sodil? Te besede so njo toljko ganile, da se
poboljša in spokori. — Oh, naj bi mlailenci
nikdar ne pozabili, da jih Bog vidi!

Ves  čas svojega živlenja je sv. Jefrem
Bogu zvesto služil, ljudem pa neizrečeno ve¬
liko dobrega storil za dušo in telo. Na po-
sledno uro je zapovedal, naj ga prav borno
pokoplejo,in namesti sedmine vbogajime dajo;
bilo bi žalenje božje, je djal, vbogim kratiti)
na sedmini pa tratiti.

Mladene, boj se ojstro pravice božje,
vsake krivice varji se , zakaj: „Ni mraka ne
teme toljke, da bi se grešnik mogel v njo za¬
kritih  Job. 34, 22.

„Sedajna tvoja hoja le košček pota je !
da dojdeš v kraj pokoja, gredoč ne mudi se- u
Sv. Jefrem.

211

86. Sv. Jernej.

Izgled prave prijaznosti.

Po mislih cerkvenih učenikov je bil sveti
Jernej spervič Natanael imenovan. Bil je v
Galileji rojen, vbog, posten ribič, kakor veči¬
del vsi drugi apostelni. S svetim Filipom sta
si bila posebna prijatla. — Nar žlahnej blago
na svetuje pravi prijatel; za to sv. Duh go¬
vori: „Zvest prijatel je močna hramba; kdor
Saje našel, je zaklad našel; njegova cena
vse drugo prevaga; on je nam žlahno mazilo
v živlenji. Kateri Boga čestijo, ga najdejo; le
'‘ned bogaboječimi je prijatelstvo ter dno, kteri
so ene mislih To resnico nam zivlenje svetega
Jerneja lepo pokaže.

Redarje Kristus svetega Filipa v svoje
tovarštvo poklical, je sv. Filip hitro tudi
svojega prijatla Natanaela pojiskal in mu re¬
kel : „Obljublenega Mesija, ki so ga preroki
°*nanovali, smo najdli; pridi in poglej 1“  Na-
ianael gre z Filipom Jezusa spozuovat. Ko
Jezus poštenega moža vgleda, ga od daleč
pohvali, rekoč: „Glej, to je pravi Izraele, v
katerem golfije ni. u  Natanael mu reče. „ Od
kodi me pa poznaš?  Jezus mu odgovori:
»Preden te je Filip zaklical, ko si pod figovim
drevesom bil, sim te vidil. u  Ves začuden Nata-

14 *

212

nael Jezusa počesti: „ Učenik! ti si božji Sin,
ti Izraelski kralj 1“  Jezus ga je po teiu med
svojih dvanajst apostelnov vzel, in inu ime
Bartoloineus dal, ki se po našem Arni alj Jer¬
nej, po Koroško Paternuž imenuje. — Tako
Kristus vse povsodi vidi , vsakega pozna, in
nar skrivnejsi misli ve; zastonj bi se pred
njim skrival.

Zvesto je sv. Jernej za Kristusom hodil .
in se njegovih božjih naukov učil. Po Jezuso¬
vem vnebohodu je serčno svet evangelj nar*
prej v domači deželi na Judovskem ‘) oznano-
val, potlej pa po Arabji, Perzji, Indiji in po- ,
slednič v veliki Armenji na jutrovem. Kedar i

Judovsko kraljestvo se sveta ali obljublena dežela
zove, in od nas proti sončnemu izhodu za moijem
leži. — Judovskega še dalej proti jutru se Arabja
derži, po kateri so Izraelci iz Egipta štirdeset let
hodili. Tam je imenitna gora Horeb, na kateri je
Mozes ovce pasel in goreč germ (kupino) vidil;
gora Sinaj , na kateri je Bog deset zapoved dat
Dežela je po večem puščava, vročina strašna J 11
pogosto kužen veter; ima pa vender dosti žlahnib
reči: čisto zlato, kadilo in balzam. Iz tih krajev
so bili po mislih učenikov modri, ki so prišli J e '
zusu darovat; tam je tudi Mahomed, turski prerok
svojo lažnivo vero začel. —- Od Judovskega p rotl
severnemu jutru je Perzja, in za Perzjo stara Indij a >
dalni kraji na jutrovem, kjer je zdaj malo p raV ’ (l .
vernih kristjanov. Armenja se imenuje dežela,

213

je neko kraljevo hčer čudama ozdravil, ktero
je božjast (padavica) metala, in za temn jenega
očeta kralja in vse njegove domače kerstil,
se hudoben kraljev brat z neverniki spunta.
Svetega Jerneja primejo, živemu kožo lupijo
i« mu poslednič glavo odsekajo. Veselo je za
vero Kristusovo vmerl.

Bog svoje ljube po stezi terplenja v nebesa
petja, zakaj: „ Nebes ko kraljestvo silo terpi, iti
silni ga na se potegnejo Mat. 11 , 12 .

„Kdor mi svetu ne terpi, naj se večnosti
hoji Sv. Avguštin.

39. Sv. Jeronim.

Serčen premagavec skušnjav.

Srečen mladenč, dokler nedolžno živi;
skušnjava nima do njega oblasti, lepo mirno
hodi po rožicah čednosti, in angel božji ga
Ta «'je. Kedar pa ljubo nedolžnost zgubi, ga

od Judovskega proti seveiju leži in se Rusovskega
cesarstva v Azji derži. V teh krajih je visoka gora
Ararat, kjer je barka Noetova obsedela, tam tečete
velike reki Evfrat in Tiger, od katerih sveto pismo
govori. Armenci so imenitni barautavci, ki po vsili
krajih sveta kupčujejo,

214

tudi dušni mir zapusti; strašne skušnjave se
obudijo in mu premenijo rožice nedolžnosti v
ojstro ternje pokore. To nam sv. Jeronim priča.

Bil je bogatih starišev sin v nekdajnein mesti
Stridovi, kakor nekteri pravijo med Muro in
Dravo ') nekoljko pod Lotmergom doma,
drugi pa terdijo, da v Dalmatinskem l ). Pre¬
možni oče je verlega mladenča v Rim solati
dal. Učil se je dobro, ali ves je bil posvetnih
misel. Slabi tovarši so ga v nevarne družbe
privadili, kjer so plesali in nespodobne reči
delali. Mladenč začne razberzdano živeti, in

') Nar imenitnej reke na Štajarskem so: Mura, ki na
Solnogradskem izvira, skoz nemški Gradec teče, in
ne pri Legradi z Dravo sklene. — Drava iz Tirol-
skega po Koroškem priteče, med Vogerskim, Hro-
vaskim in Slavonskim v Donavo gre; Savina blizo
Koroškega izvira, skoz Cele teče, in se pri zidanem
mostu z Savo združi; Sava na Krajnskem pod vi¬
sokim Triglavom vstane, nekoljko spodnega Sta-
jarskega oteče, na Hrovaško gre, in se pri Belem-
gradi v veliko Donavo potopi.

) Dalmasko (Dalmacija) je bila svoje dni velika de¬
žela med Donavo in Adrijaškim morjem ; zdaj j e
kraljestvo unkraj Horvaškega med morjem i°
Turskim, v Estrajharski oblasti. Zemlja je kame-
nita, gore velike; pa rodi sladko močno vino. Im c '
mtnej mesta so Zadar (Čara), kjer stanujejo ViSi-
skof, in Dobrovnik (Raguza). Dalmatinci so Slo¬
venci, večidel katolške vere.

215

motiti se, ker je mislil, kakor bi bilo vse po¬
svetno veselvanje brez greha. — Tudi v se -
dajnih dneh se nar več mladenčev v slabih
tomršijah zmoti, kteri se izgovarjajo, da tudi
drugi ravno tako živijo. Pa ravno zivlenje
tako je tista široka cesta, kf po besedah Jezu¬
sovih v pogublenje pelja, in veliko jih je, ki po
njej hodijo. Gorje mladenču, ki se takih ne loči.

Bog mlademu Jeronimu nevarn stan po¬
kaže, v katerem se njegova duša znajde. Brez
odloga zapusti svoje zapelive tovaršije, oža-
ljuje pregrehe svoje mladosti, in se k svetemu
kerstu pripravlja (tisti čas so večdel le odra-
sene kerstili). Po svetem kerstu ni zgubil več
oblačila čistosti. Hodil je imenitne učenike
objiskovat, da bi se pri njih prave modrosti
svetega živlenja naučil. Prišel je v Toglej (v
Akvilejo 1 ) in je v tem imenitnem mestu v sveti
prijaznosti več let živel. — Hočeš mladenč
tudi ti svoje zivlenje poboljšati, tako je potreba,
da narprej slabim tovaršem slovo daš. Pa ka¬
kor te zapelivi pajdaši radi imajo, dokler z

') Voglej (Akvilej a) nekdajno imenitno mesto za Ter-
žaškim morjem; zdaj le mala ves z imenitno staro
cerkvo nekdajnih patrijarhov (viši škofov). Iz Akvi-
leje so prišli pervi keršanski učeniki na Krajnsko,
Koroško in Štajarsko. Zdaj je viži škofija v laško
Gorico preselena.

216

njimi grešiš, tako te sovražili bojo , ako njih
opustiš. Taka seje svetemu Jeronimu godila.

Sovražniki so ga hudo obrekovali in pre¬
ganjali. Se njim vgenit se črez široko morje na
jutrovo prepelja v sveti samoti živet. Ali tudi
v tihi pušavi človeka skušnjava najde, in raz¬
vajeni počutki nas povsodi v hudo vlečejo,
potreba jih je s poštam, molitvo in svetim
premišlovanjem strahovati, kakor je sv. J e “
ronim storil. Kedar so mu nekdajne dobre
volje na misel hodile, je premišloval štiri po-
sledne reči, posebno strašno sodbo božjo, ka¬
kor sam govori: - „ Naj jem ali pijem, ali kaj
drugega poslujem, vedno se mi zdi slišati gro-
zovitenglas:  „ Vstanite mertvi , stopite k sodbi . 11
Pred podobo križanega Jezusa je veliko jo¬
kal, pridno delal, se težkih reči učil, svete
bukve bral in pisal. Tako je premagal so¬
vražnike svoje duše.

Na stare dni se je v Betlehem zaselil
zravno hleva, kjer je bil Jezus rojen. Sveta
Pavla je dva kloštra pozidala, enega moškim
drujega ženskam. Sv. Jeronim je med njim*
živel, kakor oče med svojimi sini in hčerami,

>) Betlehem, mestice dve uri hoda pod Jeruzalem 0 ®
na kamnitem hribu, v prav prijetni okoljci. Zdaj J e
le mala vas , in zvunaj vesi imenitna cerkva na
tistem kraji, kjer je Izveličar rojen bil.

217

ter jih je keršanske modrosti lepo učil. Dober
Bog mu je do smerti mnogoterih nadlog po¬
šiljal , pa vse je voljno prebil, svojo dušo
zveličat.

„Gospod!  je večkrat izdihoval, kako dolgo
še boš svojega služavnika na zemlji terpeti
pustil! Ali naj bo hvaleno tvoje ime; tvoja
volja se izidi!  — Kedar so prišli posledno uro
njemu v pomoč, jih je veselo nagovoril rekoč:
,,Prijatli moji, kaj mi pridete pravit, da se
bom skoraj ločil? Bog vam poverni toljko ve¬
lelo oznanilo.  — Ne ljubite kaj drujega , kakor
Jezusa Kristusa, čujte in molite , ter bote sku¬
sili, kako sladko je vmreti, ako si prizadenemo,
pravično in sveto živeti.“  To je poslednič go¬
voril in srečno vmerl. — Ako želiš vse svoje
skušnjave srečno premagati, moli rad in delaj
pridno, da te skušnjava praznovati najdla ne
bo; in premišluj štir posledne reči, kakor te
sv. Duho pominja: „Pri vsili svojih delih pomni
svoje posledne reči in nikdar ne boš grešil
Sir. 7,14. Poprosi večkrat, kakor sv. Jeronim:

„0 Gospod,

Vzemi, kar je mojega;

Daj mi, kar je tvojega!"

I

218

*§. Sv. Jožef.

Pridni delavec.

Bog ne porajta imenitnosti stana, ne gleda
bogastva ne posvetne cesti; on ljubi čistost in
nedolžnost serca, le pokorne in pridne mla-
denče rad ima, kakor svetega Jožefa. Bil je
sv. Jožef, nar imenitnejsi žlahte rojen, kralj
David in Salomon sta bila njegova prededica;
ali kakor posvetno veličastvo rado neko hišo
zapustivši v drugo gre, tako je tudi rodovina sv.
Jožefa toljko obožala, da se je on moral te¬
sarskega dela naučiti, in si s svojimi žulami
vsakdanji kruh služiti. — Ne zanašaj se tudi
ti, fantič mlad, na imenitnost iti bogastvo
svojih starišev. Ogenj, voda , sovražniki tebi
lehko vse vzemejo, in ti beraško palico v roke
podajo: samo to, česar se naučiš, tebi ostane,
Pridne roke so nar boljši bogatija, pošteno
serce nar imenitnejsi žlahtnija.

Sv. Jožef, ker je ves nedolžen, bogaboječ
in priden bil, ga je Oče nebeški svojemu edi-
norojenemu Sinu Jez,usu varha, in Mariji pre¬
čisti devici ženina izvolil, ter ga črez vse tnl»'
denče in može povzdignil. — Ne bodi žalosten
hlapec moj, aki si bornega stanu, pogosto  srt-
ničevan od ošabnih prevzetnežev; Bog ponija
napuhneže, in poviša ponižne. Ne bo dolgo, in

219

ravno oni, ki te zdaj zaničujejo, se bodo tebi
priklanjali; samo potreba je, da si v resnici
ponižen in Bogu pokoren, kakor sveti Jožef.

V velikih skerbeh je bil, ko je Marijo
svojo nevesto jemal; angel mu je djal: „Ne
boj se vzeti Marije za svojo ženo; ona bo mati
Sina božjega .“ Veselo Mariji roko poda. —
Rimski cesar vkaže vsim Izraelcom iti v
mesto svojega rodu se popisat. Iz Nacareta ‘)
kjer je stanoval, iti v Betlehem, kjer je bil
njegov in Marijni rod , je bilo daleč, tudi po
zimi z nosečo ženo silo težavno; ali sv. Jo¬
žef ves pokoren se ne ustavi, temuč se voljno
na pot poda. — V njegovem domačem mestu
ga žlahta noče poznati, njemu in Mariji se
strehe ne da; poterpežlivo iz mesta gre, v
bornem hlevcu prenoči, in v tem revnem kraji
Marija božje dete porodi, Jezusa Izveličarja
vsega sveta. — Grozovitni Herodež mlademu
otroku po živlenji streže, in ga sklene umoriti.
Angel Jožefu pove, naj z Jezusom in Marijo
v ptujo deželo beži, in tam ostane, dokler mu
zopet nazaj ne poreče. Sv. Jožef ne odlaga,
ne tožuje, ampak vstane, vzeme Jezusa in

') Nacaret, svoje dni čedno mestice v Galileji na vi¬
soki pečini, od Jeruzalema štir in dvajsti ur hoda,
kjer so Jezus, Marija in Jožef prebivali. Zdaj je le
majhna ves, kjer kristjani živijo.

220

Marijo, in gre v dalen Egipt. Ko je nevsmileni
kervolok Herodež vmerl , pride spet angel
Jožefu povedat, naj se v svojo deželo poverne.
Jožef gre nazaj v mestice Nacaret, tam pridno
dela, in pošteno svoje živi. — Povej mi, ljubi
mlad ene, ali ni lepo biti Bogu in predpostav-
lenim tako pokoren, kakor je sv. Jožef bil? 'La
tega del je pa tudi vsmilen Jezus njegov do¬
mač tovarš.

Marija in sv. Jožef sta zvesto hodila k
službi božji v Jeruzalem; in kedar je bil mla-
denc Jezus dvanajst let star, sta tudi njega
sebo vzela, hišo božjo objiskat, in lepo Očetu
nebeškemu služit. — Oh naj bi tudi pri nas
mladi fantje s svojimi stariši v cerkvo hodili,
se od njih v cerkvi spdobno zaderžati učili:
ne pa po samem letali , Boga žalili in ljudi
hujšali, kakor se pogosto godi.

Ko je že Jezus močen priraste!, je svetemu
Jožefu svojemu redniku pridno delati pomagal.
Skerbno sta žagala, sekala in tesala kakor
priden oče in ljubezniv sin, da nji je bilo ve¬
selje gledati;. Marija nju je pa skerbno go-
spodinila. Živeli so borno, pa vender srečno,
ker so imeli pošteno serce in pridne roke. —
V naročji Jezusa in Marije sv. Jožef svoje
živlenje sklene, in svojo čisto dušo Stvarniku
izroči. Ponižen je živel na zemli, povišan se
zdaj v nebesih veseli, vsih poštenih mladenčev

221

poseben prijatel in prošnik. Mladene, ki ho¬
češ na sveti srečen, in zveličan po smerti hiti ,
ne letaj za bogastvom , ne za posvetno čestjo.
Varji se greha , priden bodi in služi Bogu
lepo; tako bo veselo tukaj tvoje živlenje, in po
smerti odperto teki sveto nebo. Sv. Duh go¬
vori : „Srečen človek , ki je brez madeža
najden , kteri za zlatom ne gre, in se ne za¬
naša na zaloge denarjev. Kdo je on, in ga
hotno hvalili ? On je skušen in popolnoma naj¬
den: njemu bo večna čest.“  Sir. 31, 8. „ Ko¬
gar vidiš, da pravično živi, naj se mu ravno
še tak hudo godi; njega srečnega imenuj, črez
vse hvali in povišuj ; saj so nebesa njegove.^
Sv. Krizostom.

89. Sv. Juri.

Imeniten keršanski vojšak.

Imenitni vitez sv. Juri je bil v juternih
deželah doma. Njegovi stariši so bili bogati;
in kedar mu je oče odmeri, je sam od sebe v
žold sel, ter je vedel, da je tudi žolnirski
stan od Boga, pravico med ljudmi terditi, hu¬
dodelce strahovati, in stranskim sovražnikom
v deželo braniti. — Ni lepo za verlega fanta,
ki je verstev in mlad, da se žolda boji; še

222

gerše je skrivati se, vhajati pa velik greh; za¬
kaj uhajavec je očiten puntar zoper Boga po
besedah svetega Petra, ki pravi: „Bodite
podložni zavoljo Boga , ali kralju kakor nar
višimu, ali vajvodam, kakor od njegapostavle-
nim; zakaj tako je volja božja.“  I. List. 2,
13 — 15. In sv. Pavl uči: „Ni oblasti od
drugod, kakor od Boga.  — Kdor se oblasti
zoperstavi, se božji volji zoperstavi. Kateri se
pa zoperstavijo, sami sebi pogublenje nakaplajo.
Oblastniki niso k strahu dobrega, ampak hu¬
dega dela. Hočeš pa da bi se oblasti ne bal,
dobro stori, in boš hvalo od nje imel. u  Rini.
13,1 — 3. Voj sak, ki je na vojski serčen, in
vsmilen doma , pri Bogu in pri ljudeh veliko
velja. Nosi otko (lopatico) ali meč, služi vselej
Bogu všeč, in se ob pravem časi za božjo čest
poskusi, kakor sv. Juri.

Služil je nevernega cesarja Dioklecjana,
kteri gaje veliko obrajtal, in visega vojšaka
povzdignil. Kedar je pa nevsinileni cesar jel
kristjane preganjati, in jih siliti, da bi ker-
šansko vero zatajili in malike molili , ni sv.
Juri po nobeni ceni v to dovolil, ter je cesarju
na ravnost povedal, kako hudo dela, ki ne¬
dolžne kristjane tako grozovitno mori. Cesar
se vjezi, vkaže svetega Juija s kolam treti,
natezevati in nevsmileno mučiti, ker se pa ni
premotiti dal, so ga ob glavo djali. — Naj je

223

ravno sv. Juri svoje časno živlenje za Kristusa
dal, mu je dobri Bog stotero vse to povernil.
Njegova duša se zdaj v svetih nebesih veseli,
in na zemli toliko lepih cerkuv stoji njemu k
časti pozidanih.

Sv. Juri, mogočen prijatel vsih pravovernih
kristjanov, v podobah na konji sedi, in strašno
pošast z ojstro sulco prebada; v strani pa
mlada devica kleči, ktero je strašni zverini
otel. Ali veš mladenč, kaj to pomeni? Grozo-
vitna zver je pregreha, in tvoja duša lepa,
mlada devica, Jezusova nevesta , ktero pe¬
klenska pošast požreti želi. Premaguj serčno
skušnjave, in reši svojo dušo pogube , tako bo
sv. Juri prijatel tvoj, ti pa v nebesih njegov
tovarš. Sv. Duh pravi: „Boljše je poterpežliv,
kakor močen človek , in kdor sam sebe gospo-
duje, je boljši (jmenitnejši) kakor on, ki mesta
premaguje.“  Prip. 16, 32. „Venca ne dobi,
kdor ne premaguje; zmagal pa ne bo, kdor se
ne vojskuje Sv. Avguštin.

30. Sv. Karol Bar omej.

Učenik poštene dobrovolje.

Oče svetega Karola Baromeja je bil imeni¬
ten in bogat knez (grofj v laski deželi, ki je
posebno rad vbogajime dajal. Nekoljko znan-

224

cov  S a  j e  svarilo, naj ne pozabi, da ima veliko
otrok oskerbeti. On jim odgovori: „ A ko jaz
za vboge skerbim, bo tudi Kristus skerbel za
moje otroke.“ Tudi mati je bila ponižna in
vsmilečna gospa, ki je za vboge in bolnike
rada poskerbela, ter jim pomagala, kar je pre¬
mogla. Kersanski stariši so tudi keršanske
otroke imeli; med njimi nar pridniši je sv. Ka¬
rel bil. Cenčarije ga niso veselile kakor druge
posvetne otroke; on je molil, ali se pa učil,
kedar so drugi igrali; v solo in v cerkev je
nar rajši hodil. Potem bogoljubnem zaderžanji
svojega Karola so starejši lekko spoznali, da
ga Bog v duhovski stan kliče, ter so ga dali
na raaštvo učit. — Kmetiški starejši, ki svoje
sine v šolo dajo, bi radi, naj bi vsak mašnih
bil. Lepa in poštena je ta želja, če le sin glavo
in zaderžanje za to ima; ako pa glave in za-
deržanja ni, se oče in mati zlo pregrešita, če.
ga v duhovski stan silita. Boljše je na polj 1
orati, kakor persilen na altarji stati, živeti pa
ne, kakor se mašniku božjemu spodobi.

V visokih šolah je sv. Karel ves ponižen
bil in nedolžno živel, ako so ravno tovarši
razuzdano živeli, in tudi njega omotiti si pri¬
zadevali. Veliko je molil, postil se , in p a
svete zakramente pogosto prijemal, da bi sveto
čistost obranil, zakaj vedel je, da brez čistega
serca vredno duhovski stan nastopiti ne za-

225

more. Redar mu je neki star, malopriden slu-
zavnik enkrat nesramno ženstvo napeljal, naj
bi ga zapeljala, je nedolžen mladenc hitro iz
hiše zbežal, in tako sveto čistost ohranil. —
Beži tudi ti, mlad prijatel božji, kedar ne¬
sramne možke ali zenske vidiš, da se nespo¬
dobno vedejo; le kdor pred takimi beži, ne¬
dolžen ostane.

Stric sv. Karola so bili tisti čas sv. papež,
pervi poglavar keršanske cerkve na zemlji.
Kedar je bil sv. Karel mašnik posvečen , so
ga zavoljo njegove učenosti in svetosti kar¬
dinala *), svojega svetvavca in pomočnika iz¬
volili. Bil je po tem veliki škof v Milanu na
Laškem, ljubezniv oče in skerben pastir svo¬
jih ovčic. Neprenehama je verne učil lepega
*aderžanja; in jih svaril, da bi s posvetno
dobrovoljo Boga ne žalili. Ker ga pa niso
Milančani vbogali, jim je očitno napovedal, da
ho prišla šiba božja nad nje; kar seje tudi
7 godilo. Strašna kuga je vstala in velik po-
n| or je bil po celi Milanski okoljci. V tej ve-
hki smertni nevarnosti so posvetni poglavarji

') Kardinalov je v katoliki cerkvi sedemdeset, ki so
papežovi svetvavci in za njimi pervi vižarji svete
cerkve. Nekoljko jih je v Rimu nekoljko po ker-
sanskih deželah, kjer svoje škofije imajo.

Zivlenja srečen pot. 15

226

brez pomudeiz mesta zbežali, ravno oni, ki so
poprej ljudstvo v pregrešne dobre volje na¬
peljevali ; sv. Karol pa svojih ovčic ni zapu¬
stil. Dni in noči je premolil, posti! se in delal
za grehe svojega ljudstva ojstro pokoro; pro-
cesje vodil, ter kristjane opominjal, jezo božjo
tolažiti. Huda lakftta je bila po mesti, ker so
premožni več del pobegnili, vbožui ljudi pa
ostali; vse je razdajal, tudi lastno postel pro¬
dal, in na golih deskah (dilali) je ležal, vbo-
gim pomagat.

Kedar je kuga henjala, pokliče svoje ov¬
čice, naj bi se Bogu zahvalili, in jih ojstro opo¬
minja, ne dražiti vižej jeze božje, ter pravi:
„ Vaše abotne dobrovolje, ki jih posebno o pusti
imate, so veliko krive, daje Bog šibo kuge nad
nas poslal; in če ne bole takih reči opustil^
ki se kristjanom ne spodobijo , bojim se, da bi
nas Bog še huje strahoval.  — Od sedaj M
naprej naj bojo vselej overžene une nespodobne
šeme (maškare), v katere njih veliko podobo
božjo zakriva, in v njih nepoštene reči dopi
naša. Z njimi naj grejo tudi daleč od nas vse
komedije iti posvetne igre, pri katerih ljud¬
stvo ob nedelah in praznikih greši, na mesto
te svete dni prav posvečevati. Daleč od nas
naj bojo nevarni plesi in raji, ki so keršanski
čistosti toljko škodlivi, toliko krega , boja uj
sovraštva napravljajo, in so žive šole nečistosti.

227

Nehajo naj vse nezmerne pojedine in pijan-
čarije, ki človeka tak6 zdelajo, da se več ne
zave, kedar v mislih , v besedah in v djanji
tako hudo greši. Pokončajo in v večen brez-
den pogreznejo se naj vse tiste že zastarane
pregrešne navade, ki so bile še med ljudstvom
do zdaj zaostale!  Z« njih del je žalen Bog
šibo kuge prijel, nas strahovat.  — Tako sv.
Karol Milanski škof od pregrešnih dobrovolj,
od hudobnega veseljvanja govori. Slušaj mla-
denč dober nauk skerbnega pastirja, m varji
se tudi ti razuzdanega plesa, igranja in pi¬
jančevanja ; zakaj skoz te reči nar več mla-
denčev v nesrečo pride.

Sv. Karol je zahvalno opravilo za prelo-
ženje kuge ravno v zadnih pustnih dneh ob¬
hajal ; ker ob tem časi pustnjaki po navadi
nar več Boga žalijo. Za to je se zdaj po ne¬
kih mestih in krajih navada, da se tri zadne
pustne dni presveto resnjo Telo očitno k mo¬
litvi postavi, sprosit vsmilenje slepim grešni¬
kom. Veliko veliko je sv. Karol dobrega sto¬
ril, veliko je pa tudi sovražnikov imel, ki so
toževali, daje preojster; jim nobenega veselja
ne dovoli i. t. d. Vse jo voljno poterpel, in je
do posledne ure služavnik božji zvest ostal.
V smertni bolezni je bil križani Jezus njegov
tolažnik: vedno seje v njegovo podobo oziral

15 *

228

in poslednič izdihnil rekoč: »Glej! zdaj pri¬
dem; u  po teh besedah je v večno veselje sel.

Oče nebeški ima rad, da so njegovi otroci
poštene dobre volje. Ali Bogu se vsmili! kedar
se mladenči po razuzdanih plešah radujejo;
angeli božji žaljujejo. Keršanska dolnja volja
naj brez vsega greha bo, kakor sv. Pavl uči:
»Veselite se vselej v Gospodu; še enkrat re¬
čem, veselite se ; pa vaša pohlevnost naj bo
znana vsem ljudem . 11  Fil. 4, 4—5. Od po¬
nočnega raja sveti Krizostom govori; „Pre¬
grešni ples je duši pogublenje , nedolžnih sere
nesrečno poželenje, le satanu k veselju zbran;
bi svetlih zvezd na nebi toljko bilo, ko se je na
plesi grehov že zgodilo  — bi temna noč po¬
stala beli dan. u

31. Sv. Klemen.

Dober sin bogaboječe matere.

Kakor stariši svoje otroke iz mladega
učijo, tako odrasčeni otroci večdel živijo, pra¬
vično ali krivično. Nar bolj se pa materne
besede mladega serca primejo, ki je se mehko
kakor vosk, in za vse dobro pripravno. Sre¬
čen sin, ki ima toljko skerbno mater, kakor
njo je sveti Klemen imel.

229

V tistih žalostnih časih, ko so neverni ma-
likvavci kristjane nevsrnileno morili, je ime¬
nitna vdova živela, Zofia po imeni. Imela je
edinega sinka Klemena, katerega je od mla¬
dih dni učila, kako naj serčen bojevavec Kri¬
stusov bo; zakaj tisti čas sije bil vsak krist¬
jan svest, da bo za pravo vero martrau in
vino rj en. — Kako srečni smo zdaj mi krist¬
jani, katerih za svete vere del nihče ne tepe
k ne mori ! Pa ravno za to, ker nam predo¬
bro je, se nas veliko zmoti in pogubi, oko se
od mladih nog ne vadimo, za izveličanje duše
vojskovati se.

Skerbna mati Zofia je svojega Klemena
neprenehaina opominjala se vojskovati in ter-
peti za Boga. Nobenega 'nauka ni slišal tolj-
kokrat, kakor te besede; ni smelo pri hiši se
ugoditi ne govoriti kaj, kar bi mladenčiča bilo
v druge misli obernilo. Kakor hitro se je brati
naučil, mu je mati živlenje svetih mučenikov
(marternikov) podala, naj bere, koljko so
tvesti prijateli božji serčno terpeli za Jezusa;
**> če so nevsmileni neverniki kristjane k
s mertignali, je tudi mati sina gledat peljala, da
bi se od njih naučil za Kristusa živeti in
vmreti. Po prebivavnici, kjer sta prebivala, ni
bilo viditi, kakor podobe keršanskih niarter-
nikov, kako so se za sveto vero vojskovali.
Vsaki god tistih je mati svojega sina prazno

230

oblekla, naj bi se njih godovanja veselil. Verh
te nar perve skerbi je mati pa tudi skerbela,
da se je Klemen vsega naučil, kar mu je bilo
po njegovem stani potrebnega vedeti.

Bogaboječ mladenč svoje dvanajsto leto
nastopi, in ljuba mati njemu zboli! Pokliče ga
k svoji smertni posteli, in na zadno uro po¬
bara: „Dete moje! Itaj sim tebe vse svoje žive
dni učila ?* Blagi sin ji odgovori: ^Vojsko¬
vati se in ter peti za Boga. u  ,, Prav tako !“
reče mati, in vesele solze ji v oči perigrajo;
„zdaj sim prepričana , da si moje nauke za-
stopi'. O jaz srečna mati, kako lehko in pa
rada zdaj vmerjem! Bali (pridi), naj tvoje ude
poljubim, kfere siperpravlen dati za Kristusa  /“
To je mati izgovorila, in je veselo vmerla. —
Blagor materi, ki v naročji bogaboječega sina
vmerje; blagor pa tudi sinu, ki toljko ljubez¬
nivi materi oči zatisne !

Pa smert svoje matere je serčen mladenč
zvesto dopolnil, kar je obljubil; bil je mož po
volji božji. Veliko je terpel za nebeško kra¬
ljestvo, je za keršansko vero vmerl, in je pri¬
jel nebeško krono, katero je Gospod svojemu
zvestemu bojevavcu podal.

Mladenč! če se tebi ravno bati ni, da bi
za keršansko vero kerv prelil, vender boš ve¬
liko hudega prebil, ako hočeš nedolžen in pra¬
vičen ostati. Pomni torej, kar te sv. Pavl uči:

231

„ Terplenje sedajnega časa ni veliko proti pri-
hodni časti , ki se med nami razodela bo. u
Rim. S, 18. „S svetniki veseliti se želimo,
ali križev in težav se pa bojimo; kdor s sveti¬
mi martčrniki terpeti noče , mu tudi v njih ve¬
selje priti ne bo mogoče Sv. Avguštin.

SS. Sv. Linrenc.

SerČni mladenč za nebeško kraljestvo.

Vbožen mladenč sv. Lavrenc je v Rimu
živel, pa skerben za nebesa je v svoji mla¬
dosti že bil; ker je vedel, starost težko da,
kar mladost zamudi. Ves ko angel nedolžen,
pohleven in ljubezniv je svetemu papežu
Ksistu II. posebno dopadel, ki ga med svoje
acence vzeme , in za duhovski stan skerbno
izvedi. Ker je rad vbogal, in svojemu duhov¬
nemu očetu v vsili rečeh vstregel, ga sveti
papež diakona (duhovnika z sešterini žegni)
posveti, če ravno je bil se mlad. Imel je cer¬
kveno službo k sveti masi streči, za vboge
vdove in zapusene svoje skerbeti. — Oh ka¬
ko lepa je služba stana, pa se le temu spodobi,
ki nedolžno in bogaboječe živi, kakor sv. Lov¬
renc. Razuzdan mladenč in pa červivi sad
nista za altar.

232

Zvesto je mlad diakon svojo sveto službo
opravljal, k sveti maši služil, verne obhajal,
in za vboge prav po očetovo skerbel. Božji
duh gaje vodil; bilje prijeten Bogu in pra¬
vičnim ljudem. Neverni cesar Valerijan je
ukazal kristjane nevsmileno preganjati, pred
vsim pa duhovnike martrati in moriti, ako Je¬
zusove vere ne zatajijo. Ravno svetega pa¬
peža Ksista II. in se nekoljko duhovnikov k
sinerti ženo. Mladi Lavrenc se svojega čas-
titlivega pastirja ločiti ne more; jokaje za njim
hiti, in na ves glas milo zdihuje: „ Kamo greš,
oče, brez svojega sina ? kamo hitiš mašnih svet
brez služavnika svojega?  — V čem sim se
tebi, oče, zameril, da me zapušaš ? Le po¬
skusi me, ali sim vreden, da si me svojega slu-
zamika izvolil , deliti Gospodovo ker v? Ne
zapusti me, sveti oče! u  Prijazno mu sveti pa¬
pež odgovori: „Ne zapustim te ne, sinko moji
Tebe čaka veče vojskovanje za Kristusovo vero.
Mi, ze slabi starčeki, lozej boj dostojimo ; ti,
še mladenč, boš veličastnej premaga črez gro-
zovitnike zadobil. V treh dneh za metih prideš,
sluzavnik za mašnikom.  — Tako je zvesti
sltižavnik božji, pripravljen iti za svojim Go¬
spodom v terplenje in smert, po smerti pa tudi
v večno zirfenje.

Sv. papež in njegovi tovarši grejo serčno
za Jezusa vinref; sv. Lavrenc pa hiti, se v

233

(reli dneh k smerti pripravit. Kar je še cerk¬
venih denarjev gleštal, je med vboge razdelil;
tudi drage cerkvene posode je poprodal, da
bi nevsinilenim sovražnikom v roke ne prišle;
kar je izkupil, je vbogim razdal. — Kedar je
rimski poglavar to zvedil, svetega Lavrenca
pred se poklice, in mu ojstro zapove, cerkvene
zaloge odrajtati, kterih cesar za vojsko po¬
trebuje. Sv. Lavrenc mu odgovori: „Če mi
odlog daš , hočem ti nar vece bogastvo poka¬
zati, ki ga cerkev ima. u  Dovolil mu je. Sveti
Lavrenc gre, in vse vbožčeke, slepe in krul-
jeve srote in vdove na nekem kraji po versti
postavi in poglavarju reče: „ Pridi le, in
poglej zaklade našega Boga. Vidil boš polne
dvoriše zlatih kamenov."  Veliko množico sa¬
mih srotejev namest dnarjev vgledati, pogla-
' , arja strašno razserdi; sv. Lavrenc pa pravi:
»Zakaj se jeziš? Zlato in srebro , ki ga toljko
poželjuješ, je le slaba zapeliva ruda: pravo
zlato je božja luc (Kristus), katerega ucenci
*o ti vhožci; oni so tisti cerkveni šaci, ki sim
fih tebi pokazati obljubil."  — Ves razkačen
s e mu poglavar zagrozi, rekoč: „Vem, da bi
r ad hitro vmerl; ali tvoja smert bo počasna . 14
ykaže serčnega mladenča do golega sleči
111  nevsmileno razmesariti; ker pa sv. Lav¬
renc le stanovitno sveto vero Jezusovo terdi,
ga zapove na razbelen (žareč} ražen pripeti

234

ifi na žerjavci polahoma peci. Oh koljke so
bile te bolečine! se bolj goreča je bila njegova
ljubezen do Jezusa. Vse je voljno terpel. Po
eni plati že ves pečen lepo mirno grozovitnežu
reče: ,, Vkaži me oberniti , da bom po obeh
stranih dober ; po tem pa vrezi kos in jej, ako
se ti poljubi  /“ — Po tein je veselo svoje oči
v nebesa povzdignil, molil in prosil, da bi vse
rimsko mesto pravo vero spoznalo; in kedar
je odmolil, je lepo v Gospodu zaspal.

Vidiš, keršanski mladenč, kako voljno ne¬
dolžni Lavr ene ter pil Kaj se pa ti kujaš,
kedar te kaki zob poboti! Slišiš, kako pohlevno
sveti mladenč na pekočem ognji moli ? kako
serdito pa ti beseduješ, kedar ti stariši ali
predpostavljeni kako žal besedo reko! Brez
poterplenja ni živlenja srečnega tukaj, ne več¬
nega tam. Uči se torej serčno, pa tudi voljno
za izveličanje svoje terpeti, zakaj sv. Duh go¬
vori: „Zlato in srebro se v ognji skuša, ljudi
pa, ki imajo izveličani biti, v peči poniževanja.
Sirah. 2, 5. In sv. Leo papež uči: „Lehko se
veseli nebeškega živlenja, kdor se deležen stori
Gospodovega terplenja.“

235

Dobro mu, kdor kaj dobrega zna.

Ako drevce mlado lepo zeleni, še lepše bo
cvetelo in zorilo , ter dovolj rodilo žlahnega
sadu; in če se mladenč pridno in rad uči, pa
lepo vboga, bo tudi nekdaj moder mož, svojega
ljudstva cest in slava , kakor sv. Luka (Lu-
kež). Rojen je bil v Antijohiji. Skerbno se je
i* mladih nog učil brati in pisati, pa tudi zdra¬
miti bolnike , da bi revežam v bolezni poma-
gal. — Oh mladenc, minute ne zamudi v svoji
lepi vigredi, in vsega koristnega se uči, kakor -
hlj priložnost imaš; blago je drevce, ki nam
'laja dober sad, še zlahnejŠi je človek , ki v po¬
zebah pomagati ve. Kedar se pa učiš, le ta¬
kega se uči, kar ljudem pomaga, ali jih pošteno
razveseli; učiti se praznih reči se pravi prazno
damo mlatiti.

Učeni modrijani radi Boga in nebes po-
zabijo, si sonce vgasnejo in bledo luno člo¬
veške pameti prižgejo. Sv. Luka je bil močno
učen, pa tudi Boga je močno ljubil. Kedar so
a postoli v njegovo mesto pripridigvali, je
željno poslušal Jezusovega nauka vesel glas.
^og]mu da nebeško luč izveličanske vere
P r av spoznati; bil je keršen in med oznano-
vavce božjega kraljestva vzet. — Toljko

236

srečni so pametni tnladenči, ki radi keršanske
nauke poslušajo, in se modrih mož deržijo;
noroglave paglovce pa peklenŠek na vajeti
ima, ter jih sebo v pekel tira; slabi tovarši
jih za njim fisijo. Oh, gorje bo takimi

Sv. Luka je poznal Marijo, Jezusovo ma¬
ter, je vidil Janeza in veliko drugih Jezuso¬
vih ljubcov. Od njih je zvedel nauke, ki jih je
Kristus učil, je slisal čudeže, ki jih je Jezus
storil; vse to je pa tudi nam zapustil, ter nam
po navdanji svetega Duha tretji evangelj po¬
pisal, kterega se zdaj beremo. — Kakor je
dobro delo lačnega nasititi, je tudi božji dar
nevednega podučiti. „Kferi druge podučijo, go¬
vori sv. Duh, se bojo svetili vekomaj, kakor
lepe zvezde na jasnem nebi.“

V tovarsiji svetega Pavla je sv. Luka po
Gerskem in Laškem učil, ter ga ni zapustil v
veselji ne v terplenji. Kako se njima in dru¬
gim apostelnom godilo je, beremo v apostol¬
skem djanji, ki nam gaje tudi on popisal.
Lepo tii, če tovarš tovarša v težavah zapusti,
lepo ni, ako mladenč naukov in prigodkov
svojih starejšev in učitelov pozabi. Takim živ-
lenja sveta luč v sredi teme vgasne. Berimo
radi in pripovedujmo, kar smo dobrega slišali
ali vidili; lepo se imejmo in si pomagajmo.
Sam za seje le volk.

237

Po slavni smerti svetega Pavla, ktero je v
Rimi prestal, sv. Luka izveličanski nauk Je¬
zusove vere po svetu oznanuje. Bog mu je dal
za sveto vero kri preliti, daje zdaj dvakrat
lepša njegova krona v nebesih; lepa za vse,
kar je dobrega storil, se lepša za to, kar sije
hudega vžil. — Oh da bi tudi nam sprosil po
njegovih stopinjah priti v njegovo veselje! Kdor
hoče modro živeti, mora v mladosti začeti mo¬
dro učiti se, in tudi modro storiti, vse kar je
prav; zakaj sv. Duh pravi: „Clovek bo po
uro ji učenoti spoznan; kdor je pa nečemern in
neumen, bo zaničvan.“  Prip. 12, 8. „Kdor se
mlad učiti ne da, tudi odrašen kaj ne zna. u
Sv. Kaziodor.

34. Sv. IVIaligimiljan.

Skerben domoljubec.

V Celi, v staro imenitnem mesti na spod¬
im Štajarskem ‘J je bil sv. Maksimiljan rojen,

') Štajarsko je kronovina Estrajškega cesarst¬
va, ki se v gorno in spodno Štajarsko deli,
Štajarcom sonce izVogerskega prisije, na Koroško
in gorno Krajnsko pa za gore gre; jug ali zdolc iz
spodne Krajne in Hrovaškega, sever ali gornjak

238

v tretjem veku (stoletji) po Kristusovem rojstvu.
Njegovi starejši so bili bogati, pa tudi boga¬
boječi in skerbni ljudi. Dali so svojega sina
pobožnemu duhovnu Oranju v šolo, pri kterem
seje vsega naučil, kar je bilo žlahnemu inla-
denču vedeti potreba, posebno Bogu služiti in
bližnemu pomagati. — Skerbno izrejeni mla-
denči sonar reči sreča in veselje svojega kraja,
slabo podučeni in razvajeni pa živa nesreča in
sram. Za tega del ni hujših sovražnikov do¬
mače dežele, kakor so zanikarni starejši in
malopridni učeniki.

V trinajstem letu njegove starosti je njemu
smert ljubo mater, in v devetnajstem skerbnega
očeta vzela; vse premoženje starišov je bilo
njegovo. Lehko bi bil v vsili posvetnih dobro¬
tah živel: ali vedel je, da svet in vse njegovo
poželenje prejide. Ni hotel po navadi svojih
rojakov v slabe tovaršije in zapelive dobro-

pa iz Estrajlia piha, kterega se zgorno Štajarsko
derži. Poglavitno mesto je nemški Gradec; druge
znane mesta so Cele, Maribor, Pruk, Judenburg,
Ptuje, Bistrica, sloven Gradec, Radgona inBrežce.
V Marija Celi je nar imenitnej božji pot v Estraj'
škem cesarstvu. Po zgornem Štajarskem so velik®
planine, kjer dobro železo delajo; na spodnem so
lepe ravnine in veseli hribci, kjer žlahne vina ra¬
stejo. V Mariborskem krogu Slovenci prebivajo, v
Graškem pa Nemci.

239

volje hoditi, ne znaniti se z razuzdanimi mla-
denči, se manj z nevarnim ženskim spolam.
Vbožce svojega mesta si je prijatele izvolil,
jim pomagati in pa za nebeško kraljestvo
; skerbeti je sklenil. Razpustil je svoje sužne,

■ premoženje vbogim razdajal, in jako svojo
posvetne srečo po braterno z drugimi delil.
Vsi pravični so ga ljubili, in po širokem je
slovelo njegovo ime.

Kersanski domorodec se ne obesa na kraj
svojega rojstva: cela domača dežela mu je v
skerbi. Rad svoj dom zapusti, kedar ga je
drugej potreba. Tudi sv. Maksimiljan je Cele
zapustil, ter se podal v nekdajno imenitno me¬
sto Lavrejak blizo Donave , ki je tisti čas z
Čelani v eni deželi bilo , ki so jo Norikum
imenovali. Ravno niso Lavrejačani škofa
imeli; in so vsi spoznali, da ni vrednisega te
imenitne in svete službe, kakor sv. Maksimiljan.
Svojega škofa ga izvolijo, če se je ravno bra¬
nil in toljke teže bal.

Veliko je imel skerbi in truda verne krist¬
jane v dobrem stanovitno terditi, nevernikom
pravo vero oznanovati, vbogim pomagati, in
svoje drage ovčice divjim sovražnikom braniti,
ki so tisti čas od vsili krajev nad nje hruli.
Koljkor premore, vzame pregnanih pod svojo
streho ter jih z živežem in oblačilom preskerbi.
Da bi v svojih velikih skerbeh ne opešal,

240

moli rad in pogosto, posebno pa prosi pri
sveti masi Boga za pomoč, ker ve, da Bog
služavnikoni svojim rad pomaga, ki svoje
skerbi pred nja polagajo.

Ze blizo sedem in dvajset let se je sveti
Maksimiljan v vinogradi Gospodovem znojil
(potil), in lepo je že sveta vera Jezusova pri
Lavrejačanih cvetela. Dobri pastirje bil v
Gospodu tega vesel, ali tudi žalosten viditi,
kako njegovo rojstno mesto v temnicah ma-
likvanja in druge grehote tiči: zakaj ravno v
Celi so hajdje imeniten tempel imeli, v kate¬
rem so maliku vojske darovali, ki mu je bilo
Mars ime. Usmilili so se svetemu Maksimil¬
janu vbogi Čelani, zakaj ljubil je svoje rojake.
Poda se v Cele, da bi kersansko vero oživel
in pregrešno malikvanje zaterl. — Ravno
tako ne sme pravičen rojak tudi v dalnih kra¬
jih pozabiti svojega doma , kjer je njegova zi-
bika tekla, kjer je pervo veselje zavžil. Dolžen
je vsak domačemu kraju po svojem zamoženji
pomagati, kjer je tudi on perve dobrotnike in
pomočnike imel.

Sv. Maksimiljan pride v svoj domač kraj,

inslisi, daje rimski poglavar Evlazi ojstro

vsiin zapovedal, maliku Marsu darovati; kdor
bi se ustavljal, ga vmoriti. Brez pomude pred
grozovitneža gre, ga z lepim prosi, naj krist¬
janom prizanese, in jih nikar ne sili, česar

241

storiti ne sinejo. Serčuo ga po tem svari in
opominja, naj pomisli, da ni prišel v ti kraj
nedolžnih kerv prelivat, ampak podložnike
lmdega varvat. Slep malikvavec pa, ves ser-
dit, ukaže Maksimiljana v malikvavski tempel
gnati, ter mu obljubi pervo službo v tempelni
(lati, naj Marsu daruje, Jezusa pa zataji; ako
ne, bo vmorjeu. Svetega moža ne premaga
sladka obljuba, ne vstraši grozovitna žuga ;
pripravljen je za Jezus vmreti, svoje domo¬
rodce v pravi izveličanski veri poterdit. Že¬
nejo ga na moriše, in mu zvunaj sedajnega
Cela na kraji, kjer še zdaj svetega Maksi¬
miljana cerkvica stoji, glavo odsekajo, v leti,
hi se je pisalo dve sto štir in osemdeset. Po¬
božne Celanke so njegovo sveto telo skrivaj
pokopale, in še kažejo Studenc , kamor se je
njegova sveta glava zatakala. — Naj bi se
vsi slovenski mladenci svetega Maksimiljana
spomnili, in kakor on svojo domovino ljubili, pa

] ) Cele je staro rimsko mesto, ki je svoje dni škofa
imelo. Bilo je nekdaj veliko in imenitno , ali so¬
vražniki so ga razsuli; le šterti del ga zdaj stoji.
V starem gradu, ki se gorno Cele imenuje, so pred
nekaj sto letmi mogočni knezi ali grofje gospodarili
in veliko slovenske dežele v svoji oblasti imeli. Le
kratka je bila njih posvetna čast in oblast.

Živlenja srečen pot.

16

se tudi tako nosili, bi bili svojih domačih kra¬
jev sreba in cest!

Vsmilen Jezus je svoje rojake f oljko ljubil,
da seje milo nad njimi razjokal, viditi njih
terdovrutnost in prihodno nesrečo. Tudi sveti
Pavl je želel zaveržen biti za svojo rodovino,
njo izvelicat. Ravno on govori: „Kdor za svoje
in zlasti domače ne skerbi, je vero zatajil, in
je od nevernika hujši. u  I. Tiin. 5, 8.

Vsak rojak, ki v svojih žilah ima žlahno kri,

Za Boga in domovino vmerja in živi.

35. Sv. Marko.

Mož po volji božji.

Sv. Marko je bil judovskega rodu. Kakor
je slišal vesel nauk Jezusove vere ozuano-
vati, se da kerstiti in postane zvest tovarš
svetega Petra apostelna. — Srečen, kdor
božjo besedo željno posluša in premišluje ! J u '

terna rosa zemljo ozeleni, božja beseda pa serce
tistega omladi , kteri njo zvesto ohrani. MlU'
dene, ki pridige in keršanske nauke opusa, ni'
kolj priden mož ne bo; podoben je zanikarneinu
lenuhu, ki v senci leži, kedar pridni sosedje

243

sejejo. Ternje lenuhu polje obraste, hudobija
pa zanemarnemu kristjanu dobro serce zaduši.

Sv. Marko je hodil s svetim Petrom po
svetu, ter mu pomagal ljudi učiti in keršovati.
Prišla sta v Rim , v poglavitno mesto sveta.
Kristjani so ga naprosili, da jim je sv. evan-
gelj popisal. Kako je Kristus živel, učil, čuda
delal, terpel in vinerl. Se zdaj ga z veseljem
beremo in poslušamo. — Dobro delo je, lačne
nasititi, napojiti žejne; še boljše delo je podu¬
čiti nevedne, posvariti grešnike. Vsak po svojem
stanu lehko to stori, in če več ne more, naj le¬
pega drugim bere, in skerbi, da se kraljestvo
spoznanja božjega med ljudmi šira, Bog manj
razžali in bolj cesti. Ki to storijo, so pomago-
vavci apostolov božjih. ,

Pravijo, da je sv. Peter poslal svetega
Marka v imenitno mesto Voglej, svet evangelj
oznanovat, iz katerega mesta seje sveta ker-
sanska vera po Krajnskem; ‘) Koroškem in

') Krajnska dežela, kraj Slovenšine vzahodu, leži
med Horvaškim, Štajarskim in Gorotanam do Ter-
žaškega morja, Zemlja je močno gorata, pa tudi
rodovita; ima na Gorenskem visokih planin, kjer se
živina redi; na Dolenskem lepih ravnin in goric,
kjer žita in vina imajo, v notrajnem Krajni so gore
puste, ali ob morji rastejo laške reči in žlahne vina.
Poglavitno mesto je Ljublana; primorsko imenitno

16  *

244

po več drugih krajih razznanila; zato ga se
zdaj Benečani svojega pervega patrona imajo.
Poznej posle njega sv. Peter iz Rima v Egipt,
kjer je posebno v poglavitnem mesti Aleksan¬
driji veliko malikvavcov preobernil. Malik-
vanski sleparji so ga jeli preganjati, in skle¬
nili vmoriti. Ravno so svojim malikom imenitno
godovanje obhajali, sv. Marko pa sveto maso
služi; kar ga zgrabijo, na vojko privežejo, ter
ga po kamenji tako nevsmileno vlačijo, da seje
z njim kervava cesta poznala. Kedar so se
tega naveličali, ga v temno ječo veržejo. Je-

mesto pa Terst. Viši škof v laški Gorici, drugi pa
v Ljublani, v Tersti in Porečji (Parenci) prebivajo.
Znane mesta so tudi Krajn , Novomesto , Idrija,
Kamnik in Škofja Loka. Krajnci imajo dobre
glave in pridne roke, ki si veliko zaslužijo in daleč
po sveti pridejo.

) Koroško ali Korotan se derži štajarske, solnograd-
ske, tirolske in krajnske dežele. Koroško ima ve¬
like in lepe planine, kjer verlo živino redijo, rudo
kopajo in železo delajo , iz katerega nar več iz-
kupijo. V Pliberci nad Belakom se svinca dosti
dobi. Poglavitno mesto je Celovec; tudi Belak,
Velikovec, šentVit, Straspurg, Brezje (Frizah),
Pliberg in Bolšburg so znane mesta. V Celovci
Kerški in v šent Andražu Lavantinski škof prebi
vata. Korošci so nekoljko Slovenci, skoraj vsi ka-
tolske vere; več del pa Nemci, med katerimi veliko
lutranov živi.

245

♦

*us se mu dobrotlivo prikaže , in ga potolaži
rekoč: „Mir tebi Marko Ves oveselen je
celo noč Boga prehvalil. Drug dan ga zopet
po kamnitih ulicah vlačijo, dokler svojo dušo
Stvarniku izroči. Tako je po svetem živlenji
u vero Jezusovo radovoljno in čestitlivo
vmerl.

Mladeniči , kedar bole pred duhovsko ali
deželsko gosposko na priči stali , ne da bi se
zbali resnice in pravico terdili. Ne ravnajte se
po krivičnih besedah ljudi, temuč vselej go¬
vorite, kakor Bog zapovo , in vam vaša vest
veli : tako bote možje po volji božji. Apostoli so
rekli: „Bogu je potreba bolj pokornim biti,
kakor ljudem. Djanje ap.  5 , 29. Za to sv.
Gregor pravi: „Nič se nam na svetu tukaj
toljko bati ni, kakor se Boga manj bati kakor
pa ljudi. u

36. Sv. Martin.

Zvest služavnik v svojem stani.

Bil je sv. Martin v Somboteli (Sabarji),
starem mesti sedajne vogerske ‘) zemlje, ime-

*) Vogersko kraljestvo (nekdaj Panonja imenovano)
se proti jugu Turskega, Slavonije in Horvatske de-

246

nitnih, nevernih starišev rojen. Oče in mati
sta mu v cerkvo branila, pa modri mladenč
je posiloina hodil kersanske nauke poslušat,
in je skerbno po tistih živel. — Veselo je,
kedar starejši svoje otroke h k er sanskim nau¬
kom vddijo ; še vehi je veselje, ako mladenci
sami od sebe radi v cerkev hodijo. Bogaboječi
mladenci pokažejo že v svoji mladosti, da bojo
kdaj modri in pošteni možje, kakor sv. Martin.

žele, proti večeru Štajerkega in Estrajha, proti Se¬
verju Poljskega, in proti jutru Sedemgraškega
(Erdelje in Vlažije) derži. Vogersko ima velike
gore pa tudi velike ravnine; redi veliko živine, ima
veliko žita, vina in rude. Estrajliarski cesar so tudi
vogerski kralj. Poglavitne mesta so Požon (Pre-
špurg) Pest in Budim. Prebivavci na Vogerskem so
Madžari ali prav Vogri, Nemci, n ar več pa je Slo-
vencov. Vogri so večdel ikatolške vere, pa tudi
starovercov, lutranov in kalvinov je veliko.

Hrovatska je južna soseda štajarske in
krajnske dežele, ki se ga od vogerske zemlje do
adriaškega morja, in za turško mejo leži. Dežela je
rodovita, daja dosti živine, vina in žita, morja pa
dosti soli. Poglavitno mesto je Zagreb , kjer Ban
(deželski poglavar), in katolški Višiškof prebivata.
Znano mesto je tudi Varaždin za Dravo, in Karlo¬
vec za Kulpoj. V Primorji je narimenitneje mesto
Beka; Senj je sedeš katolškega škofa. Hrovati za
tursko mejo, so vsi vojšaki (soldatje), ki sovražnika
in kužnih bolezn v deželo nepustijo. Hrovatje so
večdel katolike vere, pa tudi starovercov je veliko.

247

Starejši so ga v žold dali, in moral je na
Francosko h konjikom iti, ali tudi med vojša-
ki je po keršansko živel, zvesto službo
opravljal, ni klel ne klafal, ampak rad molil,
je bil sercen, pa tudi usmilen. Kedar je neki
pozimski dan na pol golega berača za potam
zimo ogrebati vidil, pa mu ni imel kaj vboga-
jime dati, z mečam svoj plajš razpara , eno
plat vbogemn za ogrinjalo da, z drugim pa sam
sebe ogerne. Na to se mu pervo noč Kristus
v pričo angelov svojih prikaže z ravno tistim
pol plajšam oblečen, rekoč: „S tim oblačilom
je mene Martin oblekel:“  — Naj bi bili mla-
denči več usmileni, in namesto sebi lepoto
omišlovati, rajši vbogim pomagali , imeli bi tudi
Jezusa svojega povračnika.

Bog je mladega vojšaka za dušnega boj-
vavca kraljestva nebeškega izvolil; zapustil
je torej sv. Martin soldašino, in se je šel na
duhovsko učit. Iz ljubezni do svojih starišev
in žlahte se v svoj kraj poda, jim izveličansko
vero oznanovat; ali le samo mater je Kristusu
pridobil, terdovratni oče se mu ni podučiti
dal. Po svojem poti je v nekih hribih med raz¬
bojnike prišel. Že je njih eden po njem mah¬
nil, ali neki drugi mu z roko pristreže, da ga
ni vsmertil; sv. Martin se pa še vstrašil ni.
Vprašajo ga, kdo je on, da se jih ne boji. On
jim odgovori, da je kristjan, kteri ve, da Bog

248

svoje varje, posebno jih v velikih nevaršinak
vidno ohrani; pa hudodelci naj se bojo , ker
zavolj hudobij vsmilenja Kristusovega vredni
ne bojo: — Tako brez strahu lehko po svetu
hodi, kdor se Bogu v roke da , in v gnadi
božji živi.  — Ravno tisti, ki ga je hotel vbiti,
seje za svetim Martinom podal in preobernil.

Krivoverci so svetega Martina iz doma¬
čega kraja pregnali; vernil se je v Francosko
zemljo nazaj, in tam toliko sveto živel, da mu
je vsigamogočni Bog dal čudeže delati. Imel
je mladega učenca, kteri mu je brez svetega
kersta vmerl; sv. Martin moli, in mladenč oživi.
— Neki dan memo hiše imenitnega moža gre,
ter čuje velik jok in zdihvanje. Vpraša , kaj
to pomeni, in kedar zve, da seje služavnikov
eden obesil, gredoč noter stopi, inertvega re¬
veža z svojo molitvijo obudi, in zdravega lju¬
dem izroči. — Ne smemo sromakov, kteri se
sami ob živlenje denejo, brez pomoči pustiti , ce
jim še ni zamujeno. Veliko je nedolžnih in na
pameti bolnih, ki so našega usmilenja vredni.
To nam sv. Martin pokaže.

Svetega služavnika božjega so kristjani
Turonskega mesta na Francoskem svojega
škofa izvolili, da se je ravno te cesti branil.
Bil je kakor nekdaj serčen vojšak, tudi zdaj
skerben dušen pastir. Po vsih krajih svoje
škofije je hodil, ljudi učil in delil svete zakra-

249

mente. Posebno je skerbel za cest in lepoto
Bogu posvečenih cerkev. Kedar je stopil v
vežo božjo, seje svete groze ves tresel, ter je
djal: „ Kaj bi se ne tresel, ako premislim, kako
pred veličastvom nar Visega stojim, pred Bo-
gam in svojim sodnikom a  — Vidil je se ve¬
liko nevernih malikvavcov , in v serce so se
mu vsmilili. Kedar jim je neki dan svet evan-
gelj oznanoval, prinese žalostna mati svoje
mertvo dete pred njega in ga poprosi, rekoč:
»Vemo, da si prijatel božji; daj mi edinega
sinka živega zopet. a  Sv. Martin poklekne v
pričo vsih , moli, in dete spet oživi. Vsi ga
hvalijo in se dajo kerstiti.

Kedar je sv. Martin po deželi hodil, vgle-
da ostriženo ovco, in pravi: n lmela je dve
sukni, in je dala eno človeku, ki nima nobene.
Poglejte, ovca nas pomni evangelskega nauka.
Tudi mi storimo tako! u  — Drugi pot je sre¬
čal vsega razterganega svinjarja, ki je za
cesto svinje pasel, in hudo zimo ogrebal.
» Poglejte, je djal, to je podoba nesrečnega
Adama, kterega je Bog iz raja potisnil. Izsle¬
dimo starega Adama , in oblecimo Jezusa Kr i-
stusa. u  — Šel je neki dan inemo travnika,
kterega pol so svinje gerdo razrile, pol je pa
bilo lepo zelenega, kjer je vse polno dušečih
rožic cvetelo. „Le poglejte,  je djal sv. Mar¬
tin , razriti travnik Csenožetj nam kaze po-

250

dobo gerdega, nečistega človeka; lepo zelena
senožet pa, vsa rožic ocvetena, nam kaže lepo
devištvo svete čistosti. O devistvo (fantištvo),
kako si lepo  , kako si srečno, kako si vredno
gledati Boga! Tebi ni enake reči. Rožice
kakor svetle zvezde tebe lepšajo. Blagor mu,
kdor te ima, in te zvesto varje.“  — Takih
svetih pogovorov, mladenč, se po svojih potih
navadi, tako boš moder in srečen mož.

Učenci so ljubili svetega Martina, kakor
otroci svojega očeta; in kedarje v svojem
48tem letu na smertni posteli bil, so se milo
plakali, in zdihovali rekoč: „Kaj nas bos
oče zapustil ? komu nas bos srote izročil ?“
Sv. Martin pa je molil: „ O Gospod! alj sem
še tvojemu ljudstvu potreben, tako se dela ne
branim.  — Naj se le tvoja volja zgodi.“  —
Navznak je neprenehama ležal in molil; kotli
so ga torej na drugo stran položiti; on pa
je djal: „Najte, da le v nebesa gledam : naj
se moj duh totaj ravna , ki je že pripravlen
iti k Gospoduj  Tako lepo je sklenil svoje
živlenje, od mladosti do starosti Bogu zvest.
Reven je na zemlji živel, bogat je v nebesa sel.

Človek v vsakem stanu lehko sveto in
srečno živi, naj si bo mašnik ali žoldnir , oko
le skerbno svoje dolžnosti dopolnuje. Vsakemu
zvestemu služavniku po smer ti Jezus veselo pO'
reče:  „ Prav , dober in zvesti hlapec! ker si

251

bil v malem zvest, te bom čez veliko postavil;
pojdi v veselje svojega Gospodah Mat. 25, 21.
„ Človek, ti si na kupčiji , dokler se živiš : glej
da dragih jagod ne zgubiš; varji se, da jih
sovražnik ne dobi, da se z njimi tvoja barka
ne vtopi, da ne prideš prazen k večni doma -

čiji!“ Sv- Jefrem-

89. Sv. Matevž.

Izgled pravega poboljšanja

V judovski deželi, ki je Rimcom v ob¬
lasti bila, so sluzeti rimskega cesarja cestnino
poberali. Tistih eden je bil Matevž, Alfejev
sin, ki mu je bilo tudi Levi ime. Zunaj mesta
Kaparnaum v Galileji je svojo stavo imel. Ju¬
dom so bili taki služeti, kakor tern v peti;
ceterli so jih, kakor se tudi dan denašen
neumni in hudobni kristjani služavnike cesar¬
ske sovražijo, katerim kaj plačevati imajo. —
Res jc, da so nekteri stani za izve lic atije bolj
neverni od drugih; moramo si izvoliti, v kferem
bomo z božjo pomočjo ložej izveličani. Zanič-
enti pa nobenega stanu ne smemo; iz vsakega
v nebesa gre ; kakor v živlenji svetega
Matevža vidimo.

252

Vsnrileni Jezus je iz vsih stanov sebi učence
zbral; tudi svetega Matevža je iz za ceste
zaklical, naj svojo posvetno službo zapustivši
hodi za njim. Brez vsega odloga Matevž Je¬
zusa vboga, se bogati službi odpove, in gre
za Kristusom iskat nebeškega kraljestva.
Zavolj nja serčne zvestobe ga je Izveličar
apostola izvolil. Vse je vidil in slišal, kar je
Kristus storil in govoril. Po Jezusovem v nebo
hodi je spervič po Judovskem pridigval, in
pervi evangelj vernim popisal, kako je božji
Sin človek bil, kako je po človeški iiatori ter-
pel in vmerl. Za to ima podobo fantiča v
znamnje pri sebi. Po tem se je v Etjopjo , iz
Etjopje pa v Perzjo in druge juterne dežele
podal, je veliko dobrega storil, pa tudi za
sveto vero veliko hudega prestal. Poslednič
so ga neverniki pred altarjem, kjer je sveto
mašo služil, prepodli, in mu tako nebesa od-
perli, kjer se zdaj pri svojem Gospodi veseli.

Mladene, ne sramuj se nobenega stanu, v
kterern pravično živiš, naj si bo ravno od ljudi
zaničvan ! Bog ga je ustvaril, in če ga je tebi
odločil, bo ti iz njega tudi nebesa odperl. Stan
te izveličal, pa tudi pogubil ne bo; le ti si boš
z njim pekel ali pa nebesa zaslužil. Sv. Pavl
uči: „Bog hoče, da bi vsi ljudje izveličani

bili. u  I. Vim. W, 4.

253

„Bo/j poreden stan ho je, v kterem ti
živiš, lepši čednost sveti se, ktero v njem
storiš. Sv. Ambrož.

3$. Sv. Matija.

Kako se pride v srečen stan.

Kdor priti v srečen stan želi, inora za Je¬
zusom hoditi, kakor sv. Matija (sv. Matjas).
Berž ko je on Jezusa spoznal obljublenega
Mesija, se je njemu pridružil in ni ga zapustil
več. Vse njegove nauke je zvesto poslušal,
njegove čednosti skerbno posnemal, in je
njegovih 72 učeneov nar zvestejših eden bil.
— Sedajni mladenči bi tudi imenitni in srečni
radi bili. Nekoljko se jih zato ošabno (ofertno)
oblači, ker misli, da so v prazni lepoti črez
vse imenitni. Spet drugi se po premoženji go¬
nijo, in mislijo, da le bogatin srečno in imenitno
živi; nekoljko jih za premeteno, umetno glavo
skerbi, kakor bi prebrisana glava vse na svetu
veljala; ljubega Jezusa pa radi pozabijo , in
prav po Iškuriotovo njegovo sveto vero svojemu
poželenju predajo, to je navadna posvetna mo¬
drost. Vsa posvetna sreča je pa zlo opoteča, in
posvetnežem ravno tako hitro v rokah zvodeni,
kakor Judežu trideset srebernikov. Kdor po-

254

nižtio za Jezusom hodi, bo povišan, kakor sv.
Matija, na Judežovo apostolsko mesto.

Posvetni Judež Iškariot seje bil obesil;
verzel je v apostolstvo naredil; dvanajsto me¬
sto je prazno bilo. Verni so se po Jezusovem
v nebohodi zbrali in molili, naj jim Bog na¬
mesto Juda drugega apostola odloči. Na to
vadlajo, vadla svetega Matija zadene , in bil
je apostelnom prištet. — Fantič, ki bi rad
dones ali jutri kaj bil, nikar se v visoke slu¬
žbe ne sili; priden bodi in se Bogu priporočaj,
on bo skerbel za te. Kader pa imenitno službo
7iastopiš, spomni se, da komur se veliko da, se
tudi terja veliko od nja. Glej da svoje dolž¬
nosti zvesto storiš, kakor sv. Matija.

Apostoli so binkoštno nedelo svetega Duha
prijeli, in se po tem na vse kraje sveta raz-
išli, sveto vero oznanovat. Sv. Matija je po
Judovskem in več drugih krajih Azje pridig-
val. Njegovi posebni nauki so bili: „ Posvetne
reči se mor jo po volji božji zavživati, ali serce
nikolj na nje privezati se.  — Telesno pože¬
lenje se mora pokoriti, in ne dopolniti, kar se
nerodno poželjuje.“  — Kedar sosed vernega
kristjana greši, tudi kristjan greši, ki ne
skerbi za njegovo poboljšanje. u  — Neverni
Judje so svetega Matijata za Jezusovega
nauka del tožili, in sovražniki Kristusovi so
ga v smert obsodili. Kedar ga s kamenjem

255

pobijajo, se vmiraje z,a svoje sovražnike moli.
Neki rimski trinog njemu s sekiro glavo
odseka. Šel je veselo v nebesa na svoj apo-
stelski sedež, ki mu ga je Kristus odločil.

Vsmileni Jezus nas vse vabi prave sreče
iskati rekoč:  „ Pridite k meni vsi, ki se tru¬
dite in ste obloženi, in jaz vas bom poživel!
Vzemite jarm na se, in učite se, ker jaz sem
krotek in iz serca ponižen, in bote pokoj naj-
dli svojim dušam. Moj jarm je sladek, in moje
breme je lehko.“ Mat. 11, 28  — 30.

Srečen, kdor vse z Bogam začne, in z
Bogam vse neha, in po vsili svojih potih Je¬
zusa tovarša ima.“ Sv. Gregor Nac.

39. Sv. Miklavž.

Skerben varh nedolžnosti.

Sv. Nikolaj ali Miklavž je imel bogoljubne
premožne starise; bil je pa tudi on bogaboječ.
Vsako sredo in petek seje že dete postil, in
n i tega posta vse svoje žive dni opustil. —
Bjstrega živlenja vaditi seje, potreba od mla¬
dih nog , da nas pregrešno poželenje ne pre¬
laga. Mehkužen (izcartlanj mladenč, pa
puhla repa; na duši in truplu malo velja.

256

Sveto čistost je toljko ljubil, da se drujega
spola mladenč pogledal ni, ter je dobro vedel,
kar sv. Duh govori: „ Odverni svoj obraz od
nališpanega ženstva in ne zijaj po ptuji lepoti.
Zavolj ženske lepote se jih je veliko pogubilo,
in iz nje se poželenje kakor ogenj vnemah
Kakor je sam nedolžnost ljubil, je tudi drugim
za nedolžnost skerbel.

Neki žlahten mož je tako obožal, dani
imel živeti več. Imel je pa tri hčere. Nesram¬
nih gerdežev je bilo po mesti, ki so hotli ne¬
dolžne deklice z dnarmi zapeljati. Ze jih je
mislil nesrečni oče zapelivcam prodati. Sv.
Miklavž to zvedeti, ponoči pod okno pride,
in verže lepo inošno dnarjov skoz okno, pervo
noč za pervo, po tem za drugo, in za tretjo
hčer, da so se leliko pošteno omožile. V te
spomin se otroci se zdaj o Miklavžovem da¬
rujejo, kakor bi sv. Nikolaj pridnim kaj sko*
okno prinesel 5 za to tudi tri jabelka na po¬
dobi ima.

Rad je molil, zgodaj vstajal, in službo
božjo opravljal; Bog ga je za to v duhovski
stan poklical. Ko so v Miri, nekem mestu
na jutrovem, škofa volili, in prosili Boga, naj
jim ga po svoji volji da , jim je bilo rečeno :
„Kteri bo prihodno jutro pervi v cerkev pri¬
šel , bo njihov ško£“ Sv. Nikolavž, ki tega
vedel ni, pride na vse zgodaj v cerkev. Z ve-

257

seljem ga kristjani primejo in škofa postavijo.
-- Tudi naj te ne grozi zgodaj vstajati pred
belim dnem, ker je obljubil Gospod nebeški
venec njim, ki zgodaj čujejo.

Cudodeln možje bil sv. Miklavž na svetu,
je ljubil otroke in jih skerbno učil; za to se
še zdaj poseben prijatel pridnih otrok cesti.
Veliko je ljudem dobrega storil, za to je leh-
ko in veselo vmerl rekoč: „V tebe, o Gospod,
je zaupala duša moja; vzemi njo v roke
svoje.‘ (  Pa tudi po smerti je vsim, ki se njemu
priporočajo, mogočen prosnik.

Mladenci, ki hočejo biti tijegovi prijatli,
naj nedolžnost var jejo, svoje telo pokorijo, in
•s malega vsako hudo poželenje premagajo. Sv.
l>uh govori: »Dobro je' človeku , kijarm od
svoje mladosti tiosi.“ Zal pestu. Jerem. 3, 27.

»Ojstro vadi se živeti, drugim dober biti;
poterplenje z bližnim imeti, sam nar več sto-
>'iti. u  Sv. Krizostom.

40. Sv. Panferac.

Mlad služavnik Jezusov.

Kakor imajo deklice sveto Nežo, tako
l!| ladenči svetega Pankraca lep izgled, kako
Naj bojo, če ravno so se mali, Jezusu zvesti.
Živlenja srečen pot. 17

258

Starejši svetega Pankraca so malikvavci bili;
on pa, kedar je v svojem štirnajstem letu v Rim
prišel, se je v keršanki veri podučiti in ker-
stiti dal. — Ne pozabi, mladenč, kaj so tvoji
botri pri svetem kersti za tebe obljubili: uči se
rad keršanskega nauka, derzi božje zapovedi

Krnalo po tem so ga neverniki zgrabili,
in pred hajdovskega cesarja peljali, ki ga je
močno nagovarjal z budim in dobrim, naj Je¬
zusa zataji. Ali sveti mladenc serčno odgo¬
vori : „Ne misli , o cesar, če sem ravno mlad,
da bi tak nespameten bil, kaj takega storiti.
Naš gospod Jezus Kristus nam toliko pameti
in serčnosti da , da se ne bojimo protenja, no¬
benega poglavarja ne sodnika; tvoji bogovi,
ktere hočeš, da bi čestil, so goljufi, in zapelivci
bili; sram in greh je njih čestiti. u  Na to ga
vkaže cesar ob glavo djati. Zlahni mladenc,
ko roža lep , veselo svojo glavco nagne , in
prelije za Jezusa svojo kerv, ter njegova
čista duša med angele božje zleti.

Ne boj se hudobnih ljudi, fantič mlad ,
ki te hočejo v greh napeljati. Če si ravno pri
slabi moči, angeli božji se bojo za te poskusili,
da boš premagal pregrešni svet in vso njegovo
hudobo. „Blagor njim, govori Jezus, ki sozavolj
pravice preganjani; ker njih je nebeško kra¬
ljestvo  .“ Mat. S, 10.

259

„ Tudi brez ognja in meča krono marter-
nikov zadobimo, ako namreč vse težave rado-
voljno poterpimo.“ Sv. Gregor.

41. Sv. Paskal.

Vbogi šolar in bogaboječ pastir.

V španski deželi je bil sv. Paskal doina,
tako vbožnih starišov, da ga niso imeli začem
v šolo dati. Še majhen je bil, pa je silo močno
želel se branja naučiti. Vzel je abecednik na
polje seboj, se za potain vsedel, ter memo
gredoče prosil, naj ga čerk učijo, in mu po¬
kažejo, kako se bere. — Velik božji dar je
banje, kdor ga zna; ali le svete in koristne
bukve brati dobro je; slabih se je treba zlo
barvati. Tudi sv. Paskal je le molitvine in
pobožne bukve bral.

Berž ko je odrastel, je pastirček v službo
s el, in nekemu gospodarju skerbno živino pa¬
sel. — Gerdo je, če odraseni otroci služit ne
Sredo, kedar nimajo doma dela, živeža, ne
tlačila. Kdor postopa zdrav in mlad, je sam
svoj in drugih tat.

Bogaboječi in pridni pastirček svojemu
gospodarju živinco lepo pase, se škode varje,
Pa tudi greha. Kedar mu enkrat gospodar

17 *

260

vkaže v ptuj vinograd po grozdje iti, da bi
si žejo ogasil, fantič tega ni hotel storiti.
„Grozdje ni naše, je djal , rajši se dam na
kose raztergati, kakor še kaj tak malega vkra-
sti; za to ker je greh. u  — Kako radi pa
slabi pastirji v bližne vinograde lazijo sad in
grozdje jemat; na ptuje njive letajo, repo in
podzemlice kopat; derva brez potrebe kurijo,
pogosto meje, plote in boste požgejo; kako
bojo škodo povernili ? kaj bo za njihovo dušo ■'
Na pasi je mladi Paskal premišloval lepo
zeleno polje, žito in druge stvari: ter je za
vse Očeta nebeškega hvalil in častil. Ker je
gospodar pravičnega fantiča spoznal, ga je
hotel za svojega sinovca vzeti, in mu vse pre¬
moženje sporočiti, ker ni imel svojih otrok.
Mladene pa, v svojem bornem stanu ves zado¬
voljen, se mu je lepo zahvalil, rekoč: „ Vbo -
žec sem rojen, vbožec naj vmerjem; saj je tudi
Izvelicar moj vbožen bil in je prišel na svet
le drugim služili  — Srečen je, kdor to zd
dobro vzeme, kar ima; zadovoljnost je polo¬
vica živlenja.

Težko je bogaboječemu mladenču djalo,
da so mu koze v škodo vhajale, in močno ga
je vest pekla , če je njegova živina v ptujo
setev prišla, in kake škode naredila , ker je
vedel, da se storjena škoda vselej po inoči
mora poverniti. Tudi slabo zaderžanje drugib

261

pastirjev gaje v serce bolelo, ker so igrali,
preklinjali in se tepli. Gostokrat nje svari,
pa gerdeži so"ga le zasmehovali in sovražili,
da ni z njimi hudo delati hotel. On je na
mesti igre le dobre bukve bral in svete pesmi
prepeval. — Koljko greha se po pašah zgodi,
je povedati groza. Zatorej, fantič mlad, ki z
drugimi fantiči paseš, nikar, da bi se med
nebo gerdih reči učili, se pred ljudmi skrivali
in svojim starišam ne povedali. Saj na spo¬
redi hitro povejte , kar ste storili. Bogu se ne
morete skriti, njemu ne morete uiti; njega
razžaliti naj bo vas strah.

Bogu bolj zvesto služiti in se ložej greha
varvati, je svojo službo zapustil in se v dru¬
žino duhovskih bratov svetega Frančiška po¬
dal. Ojstro je živel, svoje dolžnosti na tenko
dopolnoval in je z revnim živežem za dobro
uel. Svojim predpostavlenim je bil v vsih
pravičnih rečeh čisto pokoren, in se nigdar
ustavljal ni, kedar so mu kaj vkazali, naj bi
Še tak težavno bilo. Jezusa in Marijo je po¬
sebno čestil, rad premisloval Kristusovo ter-
plenje, in je hodil tudi on radovoljno po poti
f erplenja za Izveličarjem svojim. Kakor je
pobožno in zmeraj pohlevno živel, je tudi ve¬
selo dušo Jezusu in Mariji izročil, in k njima
v  hišo Očetovo sel.

Vsaki človek , naj si ravno brati ne zna,
vender dvoje bukve ima , iz katerih se lehko
uči Boga spoznovati , njega hvaliti in čestiti:
perve bukve so vse stvarjene reči; druge pa
križani Jezus, njegovo živlenje, terplenje in
smert. Srečni vsi, ki te dvoje bukve ber6; od
njih Kristus govori, ki pravi: „ Blagor vbogim
v duhu, ker njih je nebeško kraljestvo.“
Mat.  5, 3.

„ Vse je nečemernost; le Boga ljubiti in
n jemu sluziti, to ni nečemernost. Svet zanič-
vati in za nebesa si prizadevati, to je nar veči
modrosti Tomaž. Kemp.

4S. Sv. Pavl.

Kako se pokoriti za zmote mladih let.

Svetemu Pavlu je bilo poprej Savi ime.
Bil je v mesti Tarzus v deželi Cilicji ‘) rojen.
Mladene prebrisane glave se je v Jeruzalem,

') Cilicija je bila dežela v mali ali okrajni Azji blizo
Evrope; in poglavitno mesto dežele je bilo Tarz>
kjer je veliko Judov prebivalo, med katerimi so bil*
starejši svetega Pavla. V mali Azji so prebivali G a '
latarji (Galačani), kterim je sv. Pavl pisal; tud*
mesto Efez je bilo pri morji blizo Smirne.

263

v poglavitno mesto na Judovskem, v solo po¬
dal in že vsih izraelskih postav prav dobro
naučil. — Dobro je za mladenča, ako je prave
glave, da v šolo pride in se uči. Če pa dobre
glave in čednega zaderžanja ni, je stokrat
kije, da doma orje in kosi (seče) , kakor bi
sole pometal; nar veči vjima (škoda) je za
zlahto spriden dijak (učenec),  — Savi, se
mlad, je bil v svoji učenosti silo visokih misel.
Poslušati lepe nauke ponižnega Jezusa na-
puhnjenemumladenčuni dopadlo. Ves serdit v
svojem sercu grozovitim misel sklene, vero v
Jezusa zatreti, in vse njegove učence do smerti
preganjati. — Tako le so vsakemu mladenču
dve reči tiar nevarnejši: prevzetija in naglost ;
napuh mu jamo kopi e, ih naglost ga v njo po¬
kop le. Zatorej budi ponižen, in ne prenagli se
® svojih sklepih ; le po nizki, ravni dolini se
varno hodi, in po malem se daleč pride; kar
je prav.

Savi je svetega Štefana kamnjati pomagal,
in vbijavcom oblačila varval, da bi ga ložej
pobili. Sv. Štefan je pa tudi za njega molil,
naj mu Bog njegove grozovitnosti v greh ne
prišteje; in molitev svetega marternika je
Savlu vsmilenje zadobila. — Koljko je med
nami razvujzdanih preganjavcov svete nedolž¬
nosti , ki skoz zapelivo in pohujšlivo živlenje
zveste služavnike in služavnice Jezusove prav

264

po Savlovo preganjajo, Mere je tudi Je¬
zus s svojo rešnjo Tservjo odkupil. Molimo za
nje, kedar naše posvarjenje kaj ne pomaga ;
naša molitev bo jim vsmilenje zadobila, kakor
molitev svetega Stefana mlademu Savelnu.

Še premalo je Savelnu bilo v domačem
mestu Jeruzalemi kristjane preganjati; prosil
je judovske poglavarje, naj ga pošlejo v ptuje
mesto Damask ’), naj bi tudi tam vse verne
kristjane polovil, in jih pokončal. Poslali so
ga in mu dali strašno oblast: ali zdaj se ga
Kristus usmili. Ze ves serdit blizo mesta Da¬
maska prijaha, in ko bi trenil ga nebeška
svetloba obsije, na tla verze, in vsegamogočen
glas iz nebes zadoni (zagermi): „Šavl, Savi!
po kaj me preganjaš ? 44  Ves prestrašen Savi
popraša: „Kdo si pa ti, Gospod ? 44  In spet
zasliši: „Jaz sem Jezus, kterega ti preganjaš.
Teško ti bo semeni ustavljati. 4 * Ves trepetaje
in sterme Savi odgovori: ,,Gospod! kaj hočeš,
da naj storim . 44  Gospod mu reče: „Vstani, in
pojdi v mesto, in tam ti bo povedano, kaj ti je
storiti . 44  Tovarši so ga za roko v mesto pe¬
ljali ; zakaj od prevelike luči, ki ga je osvetila,
ni z odpertimi očmi vidil. V Damaški je tri

') Damask, bogato staro mesto v Sirji, ki je dežel*
judovski polnočna soseda. Damask še zdaj na ju-
trovem močno slovi.

265

dni molil in se postil; po tem mu Bog duhov¬
nika Ananijeta posle, ki gajekerstil; in
zdajci je zopet vidil, ter je bil usmilenja bož¬
jega črez vse vesel. — Tudi tebi pregrešni,
razpušeni človek, ki stariše žališ, ali pijanciš,
pohujšanje delaš, premoženje zapravljaš in se
posvariti ne daš, tudi tebe vsmifeni Jezus bara:
„Zakaj ti mene preganjaš ? kaj sfem  ti hu¬
dega storil, da me žališ in na novo moriš ? Oh
kdaj mu boš vender prav odgororil, po Savlovo
rekoč: „Kaj hočeš Gospod, da naj storim?“
— Padel boš tudi ti iz divjega konja svojega
pregrešnega poželenja; ali boš pa tudi vstal
in se tako resnično kakor Savi poboljšal ? —
Moliti m postiti se je vsakemu človeku potrebno:
nedolžnemu, da se hudega Varje, grešnemu
človeku, da se spokori in vsmilenja božjega
deležen stori. Mladene, ki rad moli, in se posti,
*e pogubil ne bo; kdor pa molitev in post opusa ,
je že na poti pogube.

Sv. Pavl skoz svet kerst ves prerojen, Je¬
zusa odrešenika sveta zdaj ravno tako očitno
in serčno oznanuje, kakor je poprej verne
kristjane preganjal. Po vsili imenitnih judov¬
skih, gerskih in laskih mestih je učil Jezusa
spoznovati in v njega vervati; in kak orje po¬
prej on verne preganjal, tako so zdaj never¬
niki njega preganjali. Serditi judje so se v
Jeruzalemu zaprisegli, da nočejo jesti, dokler

366

ga ne bojo vmorili; ali njegov sesternik je to
prisego zvedel in svetemu Pavlu povedal, kte-
ri gaje k deželskemu poglavarju poslal, da
je svetega Pavla iz rok hudobnežov rešil.

Redarje že brez števila veliko nevernih
Judov in hajdov v sveti kersanski veri pod¬
učil, tudi blizo naših krajev pripridgval, bil
zavoljo Jezusovega imena velikokrat v ječo
zapert, kervavo tepen in nevsmileno prega¬
njan, so ga v Rim vklenjenega pripeljali, pa
zopet prostega pustili. Po tem , ko je tudi v
Rimu s svetim Petrim veliko Judov in malik-
vavcov preobernil, so ga sovažniki ravno tisti
dan ob glavo djali, ko so svetega Petra kri¬
žali. — Tako je sv. Patri skerbno popravljal,
kjer je mlad Savi prenaglo hudega storil, ter
nam zapustil lep izgled, kako se naj v resnici
poboljšamo, in delamo za storjene grehe pravo
pokoro.

Mladeni, premaguj svoje pregrešne na¬
gone, z zapelivim svetom se ser eno vojskuj, da
tudi na koncu svojega zivlenja s svetim Pav¬
lom lehko veselo porečeš: „Dobro sem se voj -
skoval, srečno sem svoj pot dotekel, vero ohra¬
nil, zdaj me čaka krona pravice , ktero mi bo
dal pravični sodnik; pa ne le meni, ampak
tudi tršim, ki se veselijo njegovega prihoda?
II. Tim. 4, 7 —  8. „Glej, da se zdrav spo¬
koriš, dokler še lehko grešiš, da se ti bati po -

267

treba ne bo. Ako se hočeš še le pokoriti,
kedar ne moreš že kaj v ec grešiti, bi le
pregreha tebe pustila, ne pa ti njo. a  Sv.
Avguštin.

43. Sv. Peter.

Izgled goreče ljubezni do Jezusa.

Bog ne gleda žlahnije ljudi, ne porajta
bogastva, ne dragih posvetnih reci; le kdor
žlahno serce ima, in pošteno živi, njemu do-
P v ade kakor sv. Peter , ki mu je bilo Jonov
Simon ime. Ribičev sin je bil, in s svojim
bratom Andrejem po galilejskem morji ribil.
Sv. Andrej ga je k Kristusu pripeljal, in Je¬
zus je dobrega človeka spoznal, apostola iz¬
volil in Petra (po našem skalo) imenoval,
očitno pokazal, da bo Peter, če ravno bor¬
nega stanu, pervi kamen njegove svete cerkve.
— Poglej, mladenč, kako Bog ponižne po¬
vzdiguje , ter poniža prevzetne. Ne zanašaj se
preveč na svojo moč, ne na imenitnost svojega
stanu; ako ti Bog ne pomaga, bo vse tvoje delo
brez blaga. To nam sv. Peter pokaže.

Ribil je neko noč od večernega mraka do
belega svita , pa še ni ribice vjel. Ravno s
svojimi tovarši žalostno mreže izpera. Jezus

268

pride, mu vkaže, naj še enkrat mrežo potegne,
in glej, v Jezusovem imeni toljko rib zavzdig-
ne, da se mreže tergajo, in čolniči vtaplajo.

— Neko drugo noč so se apostoli po galilej¬
skem morji peljali, Jezus pa pride po vodi k
njim, kakor po suhem. „Gospod, pravi Peter,
naj se jaz po vodi k tebi grem.“ „Pojdi le!“
mu Jezus reče. Peter stopi na vodo, in po
vodi kakor po suhim gre. Kedar pa veter za-
hlidi, in se valovi zinajijo, hitro se Peter
prestraši, in voda se pod njim vdira. Gospod,
pomagaj!“ Peter zavpije , in Jezus mu roko
poda, rekoč: „SIabovernež! zakaj si dvomil?“

— Klici tudi ti, kedar boš v sili: pa tudi
ter dno zaupaj, da te Jezus zapustil ne bo.

Ko so apostoli z Jezusom po svetu hodili,
so prišli neki dan dacarji dacjo za tempel
pobirat. Vprašajo Petra, ali Jezus dacjo pla¬
čuje? „Kako pa!“ odgovori Peter in gre Je¬
zusu pravit. Jezus mu že na proti pride, re¬
koč: „Stopi k morju, verzi ternik (odico) in
pervo ribo, ki se vjame, vzemi in odpri ji
gobec; in bos najdel denar; ž njim plačaj za
me in za se. — Kako lepo nam Jezus pokaže,
davke voljno odrajtovati. Bog vsakemu rad
pomaga, ki daja Bogu, kar je Božjega, in ce¬
sarju, kar je cesarjevega.

Peter je toljko Jezusa ljubil, daje hotel
vmreti za-nj; ali Jezus gaje svaril, naj se

269

ne prenagli v svojih obljubah, ter mu pove,
da ga bo prihodno noč pred njegovim terplen-
jem trikrat zatajil, preden petelin dvakrat za¬
poje. Peter ni tega verjel, in se je na svojo
moč preveč zanesel. Jezus na oljski gori k
Očetu nebeškemu moli, in se na prihodno terp-
lenje pripravlja; Peter pa zravno terdo spi in
noče čuti. Jezus ga zbudi in opominja rekoč:

Simon, kaj spis? ali ne morete z meno be¬
deti ? Cujte in molite, da v skušnjavo ne pa¬
dete ; duh je scer voljen, ali slabo meso.“ —
Sovražniki pridejo, in Jezusa primejo; Peter
plane po konci, mahne s svojim mečam, in
nekemu beriču uho odseka: Kristus ga za nje¬
gove naglice del pokrega, ter pravi: „Peter,
vtekni svoj meč v nožnice, zakaj vsi, ki za
meč primejo, bodo z mečam končani. 44  — Tako
nigdar dobro ni, kar se prenaglo zgodi; po¬
treba je premisliti , preden se začne. Najde se
dosti fantov, pa tudi ostarlivih mož , ki silo
gerdo tiavado imajo, za vsako zal besedo boj
narediti. Ali prevroča kri se rada hitro o-
hladi in prelije. Kdor se rad tepe in bojuje, ne
bo dolgo zdrav, ne starih dni včakal , zdrava
pamet narveč velja.

Kedar so rabelni Jezusa zvezali, in pred
krivične sodnike peljali, leze tudi Peter od
daleč za njim, in pride v dvoriše tiste hiše, v
kateri so Jezusa sodili, kjer se je pri ku risi

270

(ogniši) z hlapci grel* Neka dekla, vrata¬
rica, Petra vgleda, in reče: „Ta le je tudi
Jezusov tovarš.“ Peter pričo vsili taji in
pravi: „Jaz nisem; se ne poznam ga, ter ne
vem, kaj govoris.“ Petelin pervokrat zapoje.
— Ne dolgo po tem spet druga dekla pride,
in pravi: „Poglejte ga, tudi ta je bil z Jezu¬
som Nacarenskim.“ Peter pa je se huje tajil
in terdil, da ga ne pozna. — Poslednič ga se
hlapci obstopijo, ter pravijo, da ga po besedi
poznajo, daje Galilejec in Jezusovih tovarsev
kdo. Peter, ves plah, se začne rotiti, da ne
pozna Jezusa; in kedar ga tretjič zataji, v
drugič petelin zapoje. — Tako lehko pravi¬
čen greši, ako se priložnosti greha ne varje:
koljko lože j slaboten, ki priložnosti iše!  —
Zenstvo je Petra premoglo, da je svojega lju¬
bega Gospoda zatajil; zenske bojo tudi tebe
zapeljale, mladenč, da boš Boga pozabil, in
svojo dušo zgubil, če se jih varval ne boš.

Ravno je bil Peter Jezusa tretjokrat zata¬
jil, kedar njega iz sodne hiše peljajo. Milo se
Jezus na Petra ogleda , njegov božji pogled
Petrovo serce prebode; spomni se svoje ob¬
ljube in storjene velike nezvestobe. Brez po-
mude iz nesrečnega kraja hiti in milo joka. —
Lehko si že tnorde tudi ti Jezusu s svojim sla¬
bim zaderžanjem zatajil? ali si ze tudi se raz-

271

jahal? Drage solze , Iti iz božje ljubezni izvirajo,
nam omivajo naše pregrehe .

Kedar je bil Jezus od smerti vstal, in se
apostolom večkrat prikazal, je Petra trikrat
zaporedi pobaral: „Simon, Jonov sin ! ljubiš
metie ?“ Sv. Peter mu odgovori: ,;To je, Go¬
spod! veš da te ljubim.  — Kaj bi pa ti odgo¬
voril Jezusu, ako bi tudi tebe pobaral: „Moj
sin ! ali ljubiš mene ?“ „Kdor mene ljubi, veli
Jezus, naj derži moje zapovedih  To je sv.
Peter storil. Ni več svojega Gošpoda zatajil,
ai se več sovražnikov Jezusovih zbal: očitno
je pričal Judom in hajdom, daje Kristus božji
Sin in Izveličar človeški. Judovske, gerške
in laske dežele je pridigvaje obhodil, in po-
slednič v Rimi svoj apostolski sedež postavil.
Grozovitni kervolok (tiran), hajdovski cesar
Nero , vkaže svetega Petra in Pavla, ki sta
silo veliko nevernikov v Rimu preobernila,
vmo riti.

Kedar kristjani to zvejo, prosijo svetega
Petra, naj zbeži. Če ravno ne rad, se vender
na prošnjo vernih iz mesta poda; alj na mest¬
nih vratah ga Jezus sreča , kakor bi hotel v
niesto iti. Sv. Peter ga poprasa: „Gospod, ka¬
nto greš ? Jezus inu odgovori: „Grem v Rim,
se se enkrat za te križati dat.“ Sv. Peter
spozna, daje božja volja, naj zdaj za sveto
vero vmerje, se gredoč poverne in v Rimi na

272

križi smert stori. Preden so ga križali, si je
izprosil, naj mu glavo k zemlji obernejo , ker
po svojih ponižnih mislih vreden ni bil, ravno
kakor njegov Gospod križan biti.

Kakor sv. Peter, ljubi mladenc tudi ti
vsmilenega Jezusa, in vari se, njega kdaj za¬
tajiti. Srečen, ki s svetim Petrom v resnici
reči zamore ; „Gospod! ti veš, da tebe ljubim.“
Jan. 21,17. „Ljubezen, kjer je, dela velike
reči: ako jih ne, prava ljubezen ni.“

Sv. Gregor.

44. Sv. Primož in sv. Pel it* jan.

• Ljubezniva brata.

Bila sta v Rimu sveta brata Primož in Fe-
liejan rojena, v živlenju in v smerti zvesta
tovarsa. — Lepo je slišati, ako se bratje meti
sebo čedno imajo, hudega varjejo in oporni'
njajo v dobro, kakor otroci enega očeta, ene
matere; še lepše je gledati njihovo djanje in
nehanje, ako so ene dobre misli, ene pravične
volje, kakor teče le ena kri po njihovih ži¬
lah ; nar lepše je pa za brate, ako jih ne raz¬
loči terplenje in tudi ne smert, kakor svetega
Primoža in Felicjana.

273

Obadva kmalo sta se svete keršanske
vere prijela, sta po njej zvesto živela, ali
ravno za to na vkazo nevernih cesarjev vjeta
in nevsmileno v ječo veržena bila. Pred sod¬
nika nju po tem ženo, ki liju sili s budim in z
dobrim , naj bi malike molila in zatajila Je¬
zusa. Pa po braterno odgovorita: „Le samo
enega Boga moliva; le en sam je pravi Bog. a
Za to njuno terdno vero ju s svinčastimi roba-
ticami grozovitno raztepo; pa vse tepenje ne
premaga stanovitnost svetih bratov. — Kako
dobro je imeti v sreči in nesreči pravega to¬
vor ša, ki nas v naših slabocah podpera, in v
krepostih (čednostih) poterdi. S urn ek leliko
pade, iti ni ga, ki bi mu roko podat. Pa tudi
bratje se pozabiti ne smejo, kakor se nista po¬
zabila sv. Primož in sv. Felicjan.

Naj bi si kersanska brata serčnosti ne
delala, nju grozovitnik vsakega v drugo ječo
upreti vkaže. Nekoljko poznej zapove sve¬
tega Felicjana pred se prignati, ter se mu sla¬
dek dela pa tudi grozi, njega premotiti; ker
pa nič ne opravi, ga vkaže k stebru pripeti in
ga cele tri dni brez vsega živeža pusti. V  treh
dneh se svetega Primoža z lažjo loti, rekoč:
»Tvoj brat je bolj pameten, kakor si ti; sto¬
ril je cesarju po volji; bogove moli, in je
*daj v časti pri njem.“ Sv. Primož, od Boga
Zivlenja srečen pot. 18

274

razsvetlen, je lažnivcu odgovoril: „Ne boš
me preslepil ne! Po angeli vem , kako je %
mojim bratom. Bog daj, da kakor sem ene
volje z njim , tudi vmerjem za vero z njim.*
— Tako lepe sprave braterne je pac malo
med nami ! Koljkokrat se bratje med sebo  s a
premoženje starišev pravdajo, v škodo sprav¬
ljajo , in pogosto do smerti sovražijo'. Med
njimi vgasne keršanska ljubezen, pa tudi zgine
božji blagoslov (žegenj. Bog nas varji take
žlahte in daj vsim, ki smo etie kervi: tudi ene
poštene misli biti v veselji kakor v terplenji, v
živlenji in v smerti, po izgledu svetega Pri¬
moža in Felicjana.

Sodnik ves razkačen vkaže zdaj tudi sve¬
tega Felicjana pred se prignati, zapove sve¬
tega Primoža na tezavnico razpeti, z železnimi
grebeni tergati, in mu pričo brata raztopleu
svinec v usta vlivati. Kedar tudi te strašne mu¬
ke služavnika božjega niso premogle, reče dva
leva nad nju izpustiti; ali pohlevno sta se pred
nju vlegla, in njima noge lizala. To čudo vi-
diti, se je veliko nevernih preobernilo. Po-
slednič nju da poglavar ob glavo djati. Njuna
sveta trupla so svoje dni iz Laškega na Krajn¬
sko prenesli, kjer zdaj v Kamniku počivata:
njuni duši pa vživate pri Gospodi nebeško
veselje.

275

„ Poglej , kako dobro in veselo je, kjer
bratje v edinosti prebivajo. Gospod je ondi
svoj žegen (blagoslov j obljubil in večno živ-
lmje. u  Psalm  132, 1 — 3.

„Kdor svojih bratov prav ne ljubi, bo v
svoji čednosti na zgubi.“ Sv. Ciril.

45. Sv. Rok.

Prijatel bolnikov.

v

Zlahnih in bogatih starišev sin je bil sv
Rok v francoski zemlji doma. Bogaboječe iz¬
rojen, bil je dobrega serca in prebrisane glave
mladenč, podoben mlademu drevcu, ki veliko
lahnega sadu kaže. Nar veči veselje bilo je
njemu Bogu služiti. Kedar so mu v dvajstem
•etu oče in mati odmerli, je svoje veliko pre¬
moženje vbogim razdelil, na obljubo Jezu¬
sovo, ki govori: „ Kar ste komu nar manjših
bratov storili v mojem imeni, ste meni storili

Ne le dajati vbogajime, tudi vse svoje
!| vlenje darvati Bogu v čast in bližnemu k
Pridu, je sklenil serčni mladenč, ter je vedel,
ta kdor skopo (pičlo) seje, bo tudi skopo žel;

111  kdor obilno seje, bo tudi obilno plačilo žel.
" Kedar je svoje posestvo nekemu stricu
Opustil, se je po romarsko v laško deželo

IS*

276

podal, kjer je ravno tisti čas v nekih mestih
grozovitna kuga morila. Ta strašna šiba se
pri nas večdel le po imeni pozna , pa gorje
ljudem, hi si jo skušajo. Tudi sapa je tak re¬
koč po nesrečnih krajih s smertnim strupom
napolnjena; pogosto ze dihlej človeka vmori
Vse, kar le more, rado beži; ni njih, ki bi bol¬
nikom stregli, in merliče pokopavali. Mesta
vtihnejo, ceste samotne, hiše prazne, lepi krap
so gole pušave. Pa tudi v toljki smertni ne¬
varnosti pravi kristjan bolnikov zapustiti ne
sme, kakor nam sv. Rok lepo pokaže.

Kedar veliko silo zaslisi, kako se bolni-
kam godi, na ravnost se iz pota v bolnišnico
(spital) poda, bolnikam streč, ter jih tolaži
in obezuje, in vmerjočiin srečno vmreti po¬
maga. Ni se mu gnusilo neznanih bolečin, če
je bil ravno rojen žlahuik; ni se naveličal te¬
žavne in nevarne službe, ako je ravno mlad
bil; njegova kersauska ljubezen je vse pre¬
magala. — Tako mladenč tudi ti stori, kedar
bolnika v hiši ali v soseski imaš; prevzdign 1
betežnika, preobleci ga, pojiši mu zdravnika,
pripeljaj mašnika, in pomagaj, kakor zamores,
da boš tako Jezusa vreden tovarš.

Po tem, ko je sv. Rok že dolgo zadosti
kužnim bolnikam stregel in neznana bolezen
odhenjala, tudi njega Bog z ravno to bole¬
znijo objiše, da bi si lepši venec v nebesni

277

zaslužil. Jelo gaje hudo mraziti, in neznane
gerče so se po njegovem životi prikazale. Ni
se tega prestrašil, ampak je hvalil Boga , ki
je njega objiskal. Da bi ljudem na poti ne bil,
ali da bi kdo od njega bolezni ne nalezel, se
v tiho samoto zavleče, in v slabi bajtici pre¬
biva , ali že ozdraveti, ali pa srečno vmreti,
ako bi božja volja bila. Bog pa svojega slu-
žeta ni pozabil; vsak dan mu je kužej (mali
pesek) nekega žlahnega Gospoda kruha pri¬
nesel, in Bog muje dal, daje zopet ozdra¬
vel. — Tako vsmilenje najde, kdor vsmilenje
shaže ; dobri Bog rajši čudež stori , kakor bi
'domka zapustil, ki je vsmilenega serca.

Sv. Rok ni iskal hvale ljudi za svoje dela
kersanske milosti, tudi ne plačila na tem
svetu, in se je spet v svoje domače kraje po-
vernil. Niso ga več doma poznali, toljko je
sliudel v svoji težavni službi in nevarni bo¬
lezni. Gerdo ga njegovi ljudje sprimejo, in
Ukor bi bil kak hudoben potepin, njega v
ječo zapro. Bogu je zadosti bilo; bilje dovolj
skušan in pravičen najden , za to ga je k
sebi vzel, njemu krono živlenja večnega dat.
Veliko čudežov seje na njegovo prošnjo po¬
sebno v kužnih boleznih zgodilo; se zdaj se
po vsem keršanstvi v hudem pomoru njegovi
prošnji priporočajo.

278

Mladene! kedar boš tudi ti hudih bolezen
včakal, ne pozabi v takih žalostnih dneh, da
je bolnikov postrežba pred Boga,m nar ime-
nitnejša služba; in v nevarni kužni bolezni noj
te besede svetega Janeza srečnega storijo, ki
govori: „V tem smo spoznali , ker je svoje
živlenje (Jezusj za nas postavil, naj da tudi
mi za brate živlenje postavimo . u  I. Jan . 3 , 16 .

„Bolniku daj jedila, preskerbi mu zdra¬
vila, in rane obezuj; prašaj, kaj ga boli ? naj
voljno poterpi, ga lepo opominjaj. u  Sv. Gregor.

46. Sv. Rupert.

Priden delavec v vinogradu Gospodovem.

Kdor hoče bogaboječe živeti, mora na
svetu preganjave terpeti: to nas sv. Pavl uči
in nam sv. Rupert očitno pokaže. Bil je ime¬
nitnega rodu, pa tudi svetega živlenja , sper-
vič škof v mestu na nemškem, ki se mu Vorm®
pravi. Skerbno je malikvavce in krivoverce
učil, da bi se preobernili; pa tudi grešnike
opominjal, naj bi se poboljšali. Terdovratnim
hudobnežem je pa na to merzelo; vzdignejo
se, in svojega skerbnega dušnega očeta i®
mesta iztepo. — Tako se pravičnim pogosto
godi, kakor jim je že Jezus povedal, rekoč ■

279

i  „ Glejte, pošlem, vas, kakor jagneta med volke,

i  — Ako vas v enem mesti preganjajo, bežite
v drugo.

i  Tisti čas je vsinileni Bog Teoda, bojar-

skega (parskega) vojvoda razsvetli, daje po¬
želel sebe in svoje kraljestvo pokristjaniti.
Posle svetega Ruperta prosit, naj pride njega
in njegovo ljudstvo keršanskega nauka učit.
Prav rad se apostolski mož v Bojarsko poda,
poduči vojvoda in veliko žlahnikov, ki so voj¬
vodu služili; še tudi več drugega ljudstva, in
jih 7, velikim veseljem kersti. — Tako ne-
skocno dobri Bog svete vere luč nevrednežem
vzeme , in bolj vrednim da , ki njo radi pri¬
mejo, in po tajisti zvesto živijo.

Sv. Rupert, priden delavec v vinogradi
Gospodovem, gre tudi po bližnih in dalnih de¬
želah svet evangelj oznanovat. Pridigval je
*a Donavo ‘) po Estrajhi 2 ) daleč do krajev

') Donava (Dunaj) nar veča reka v Evropi, izvira na
Nernške;n ; preteče veliko imenitnih mest, velike
barke nosi, in se v černo morje izliva.

2 ) Estrajh (Rakovsko), naše slovito cesarstvo, ima za
Severjem Rusa in Prajza, v jutri pa Turka sosede :
v južnih krajih se adrijaškega alj beneškega morja
in papežove dežele derži; v sončnim zahodi pa z
Švajcarskim, Parskim in Saškim meji. Poglavitne
dežele našega cesarstva so: Estrajh, Stajarsko, Ko¬
roško, Krajnsko, Tirolsko, Marsko, (Moravsko)

280

sedajnih vogerskih dežel. Prišel je v spodno
Stajarsko in Koroško, kjer so tisti čas naši
rojaki še več del v temnicah malikvanja ži¬
veli, katerim je izveličansko vero Jezusovo
oznanoval. V Celi je svetemu Maksimiljanu,
kakor pravijo, ravno na tistem mestu, kjer je
bil ob glavo djan, cerkvico posvetil, je nje¬
govo sveto truplo vzdignil, in sebo v tiste kra¬
je prenesel, v katerih je sv. Maksimiljan škof
bil. Zdaj v Pasavi v veliki cerkvi počiva.
Veliko Slovencov, Zadrdvljanov, je podučil
in kerstil, in se po vsej pravici apostel Koro-
tanije , posebno sedajnih Korošcov, imenuje:
naj ga pa tudi s hvaležnim sercom vsak poš¬
ten Slovenec česti.

češko (Pemsko), Poljsko, Galicja, Bukovina, Se-
demgraško (Erdelija); Vogersko, Hrovaško, Slavo¬
nija, Dalmacija, Lombardija na Laškem, itd.

Po vsih estrajskih deželah više od 38 miljoncv
ljudi prebiva; med njimi je blizo 20 miljonov Slo¬
vencov, 7 miljonov Nemeov, drugi so Lahi, Mad¬
žari, Gerki, Judje itd.

Dunaj (Bed, Videnj) je poglavitno mesto vsega
cesarstva, sedež svetlega cesarja. Veliko in lepo
mesto je, kjer više od 400,000 ljudi prebiva. Nar
imenitneji je velika cerkev svetega Štefana, ki ima
420 čevlov visok turn, in 354 centov težek zvon.
Na Dunaji je vseučilišče, kjer se vse znanosti
učijo, pa tudi narviŠe oblasti in pravice vsega
eesarstva.

281

Kedar je vidil, kako se keršanstvo po
vsili krajih tepo kaže, sije svoje selo v Ju-
vavji, nekem starem mesti, izvolil ga zopet po¬
zidal, in lepo cerkev postavil, To mesto se
zdaj Salcpurg imenuje, in je se zdaj sedež
velike škofije. V dvajsetih letih njegovega
apostolskega truda so vsi kraji njegove velike
škofije oinladeli, nevere in pregrehe so zbe¬
žale, in svete čednosti pravovernih kristjanov
so povsodi slovele. — Prišel je tudi za sve¬
tega Ruperta vesel čas srečne smerti; ravno
na veliko nedelo pri službi božji je svoje
sveto živlenje sklenil, in v veselje svojega
Gospoda sel.

Nastopnik svetega Ruperta, sv. Virgilj, je
bil ravno takskerben, keršansko vero po Ko¬
roškem in Stajarskem vterditi in razširjati.
Podučil je Karasta in Kotimarja, kraljeva mla-
denča korotansko-slovenskega vojvoda Bo¬
ruta. Kotumar, ki je za Karastom kraljeval,
prosi svetega Virgilja priti v Korotan. Pošle
mu svetega Modesta, ki je pervi škof v Go-
spej sveti 1 ) bil, in še več drugih mašnikov, ki
so po deželi sveto keršansko vero učili. Po-
*nej je sv. Virgilj tudi sam po Koroškem učil,

J ) Gospa sveta je imenitna stara cerkva za Celovcam
na Koroškem, kamor je še zdaj imeniten božji pot.

282

škofijo v Gospej sveti zaselil, in v Velikovcu
pri stari cerkvi svetega Ruperta nekoljko ko-
rarjev postavil. Več sto let po tem so viši
škofje Salcpurski 2 ) Kerško, Sekavsko in La¬
vantinsko škofijo postavili, ki so še z-daj po¬
družnice stare velike Salcpurske škofije.

Ne pozabi, mladenič, velike dobrote, ktero
si tudi ti po svetih oznanovavcih keršanske
vere prijel; ohrani nebeško blago izveličan-
skega nauka, in stori po besedah svetega
Pavla, ki nas uči: „Spomnite se svojih prej-
postavlenih, ki so vam besedo božjo govorili;
gledajte konec njih zivlenja, in ravnajte se po
njih veri.“ Ilerb. 13, 7.

„ Vemo, da se kralju dobro zdi, ako
njegov prijatel počesti: tudi učeniki so božji
prijat eli: dolžni smo jih spoštovati, ker jih
tudi on česti. u  Sv. Jefrem.

49. Sv. Tomaž.

Srečen premagavec posvetnih zaderžav.

Kakor grešijo starejši, ki svoje otroke v
stan silijo, h kteremu nimajo otroci veselja

2 ) Salcpurg, (Soligrad) imenitno mesto na Nemškem
blizo Parskega , ima veliko lepih cerkuv in b is ;
Svoje dni so bili veliki škofje v Salcpurškein tud'
deželski oblastniki.

283

ravno tak tudi ni prav, da jim branijo, kedar
jih posten stan veseli. Taka se je svetemu
Tomažu Akvinskemu godila. Imenitni gospo¬
ski starejši so mu v duhovski stau branili, in
po vsej sili hotli, naj bi posveten bil; 7,a to ga
je mati v domač grad zaperla , in razujzdani
bratje so mu nevsmileno naganjali, pa niso ga
premogli. Mladenča še vsega nedolžnega
zmotiti, pošlejo nesramno zapelivko, naj bi ga
v greh zapeljala, ter so upali, da zapeljan več
za duhovski stan ne bo. Sv. Tomaž, nedolžen
angel, bi rad bil nesramnici ubežal, ali bil je
zapert. Ker se drugač ubraniti ne mora , po¬
pade na ogniši goreče poleno, izpodi slušav-
nico, po tem z ogorkain na zid svet križ na¬
redi, pred nja poklekne in zahvali Boga, da je
hudobo srečno premagal. Od te dobe so ga ne¬
čiste skušnjave zapustile. — Kedar boš fan¬
tič mlad, tudi ti v hudi nevaršini svojo nedol¬
žnost zgubiti, pomni, kaj je sv. Tomaž storil.
Nečiste, pregrešne želje pogasiti pred Bogam
več velja, ko celo vojsko sovražnikovo pobiti.

Kedar je mati spoznala, da Tomažu v
dnliovski stan vbraniti ne more, njega skrivaj
'z grada izpusti. V  visoke šole je šel, se
sherbno učil, pa še bolj skerbno je Bogu slu¬
zih Več ko je znal, bolj je ponižen bil, in se
s yoje modrosti ni hvalil. Tovarši so ga imeli
zijaka, ter so mu rekli: mutasti vol! — učite)

284

pa , ki je Tomaža prebrisano glavo spoznal,
je djal: „Tega vola glas se bo se kdaj po ce¬
lem sveti slišal,In  tako je bila. Sv. Tomaž je
veliko učenih bukuv spisal, ki se po vsem ker-
šanstvu bero. Posebno lepo je spisal od pre¬
svetega resnega Telesa; tudi svetih pesem
zložil , ktere se v katolških cerkvah pojo.
Vsmileni Jezus ga za vse to enkrat pobara, re¬
koč: „Dobro si pisal, Tomaž od mene; Itako
plačilo hočeš za to?“  Sv. Tomaž modro od¬
govori : „ Kaj druzega , kaltor tebe , Gospodi
— Tako je svojega Jezusa na tem sveta ljubil
in se tudi pri njem zdaj v nebesih veseli , kjer
je Kristus njegovo nar veči plačilo.

Mladenč, ako želiš imeniten in hvalen biti,
skerbi za trojno lepoto: svojemu sercu za sveto
čistost, glavi za izveličansko modrost, duši pa
za resnično pobožnost; v ti trojni lepoti boš
angelov božjih tovarš. Sv. Duh govori: „ Strah
Gospodov je začetek modrosti; kdor se po tern
ravna , dobro obrača; njega hvala ostane ve¬
komaj.Psalm  101, 10,

Hočeš na sveti brez greha živeti, moraš
sodbo božjo na misli imeti. Sv. Tomaž.

285

4$. Sv. Valentin.

Kako se v Boga terdno zaupa.

V Rimi, v poglavitnem mestu vsega sveta,
je sv. Valentin, pobožen mašnik, Bogu služil,
za vboge skerbe!, tudi neverne malikvavce
je učil; pa ravno za to so ga slepi neverci
sovražili, v ječo zaperli in rimskemu cesarju
zatožili. — Bodimo si mladi ali stari, bogati
ali borni, vsi smo dolžni bližnemu po svoji moči
pomagati: lavne nasititi, žejne 7iapojiti, gole
obleči, nevedne podučiti, posvariti grešnike, če
nas ravno za tega del sovražijo, kakor hajdje
svetega Valentina.

Cesarju so malikvavci njega tožili, da lju¬
dem Jezusa oznanuje, ki je njihovih krivih
bogov sovražnik. Služavnik Jezusov brez vse¬
ga strahu nauke vere Jezusove cesarju raz¬
laga, in sovražnim ljudem slepoto očita, ki iz-
veličanski nauk zaničujejo. Cesarju modro go¬
vorjenje Valentinovo dopade. „To je učen
mož,“ je djal. Divje ljudstvo se pa ni dalo
vtolažiti, in cesar služavnika božjega oblast¬
niku Asterju prepusti, naj ga obsodi vmoriti
ali izpustili, kakor se njemu vidilo bo.

Asteri vzeme svetega Valentina v svoje
prebivalise , ter ga zaroti, naj mu prav pove,
kdo je Jezus bil, in kaksini so njegovi nauki

286

Preden sv. Valentin pregovori, poklekne, in
poprosi Jezusa, da bi mu prav govoriti po¬
magal. Razsvetlen od svetega Duha začne sv.
Valentin učiti, da je Kristusov nauk prava
luč izveličanja večnega, ki vsakega človeka
razsvetli, kteri va-nj veije, in da vsi never¬
niki v žalostni temi živijo, ki ne spoznajo Boga,
ne Jezusa Kristusa. — Radovedno ga Asteri
pobara, rekoč: „Ali zamores ti slepim pogled
dati? glej imam slepo hčer; ozdravi njo!
„Sv. Valentin njo reče pripeljati, poln živega
zavupanja v nebo pogleda, moli — in ko bi
trenil, je pregledala. Kar jih je priča bilo, se
zavzamejo, in oče Asteri ostermi. Vse krist¬
jane vkaže izpustiti, ki so za vere del v ječi
zdihvali, in se da z vsimi svojimi domačimi
kerstiti. — Oh kako mogočna je molitva sve¬
tih služavnikov kozjih! kar prosijo, vse zado-
bijo. Kako veličastne so pa tudi njih dela!
Kdo bi ne sluzil toljko dobremu Bogu !

Cesar to zaslišati, se nevernega ljudstva
zboji in zapove svetemu Valentinu, oblastniku
Asterju in vsej njegovi žlahti glave odsekati.
— Srečen kdor za Jezusa živlenje zgubi;
bolje živlenje bo njemu Jezus dal.

Sovražen in preganjan boš tudi ti, boga-
ljuben mladenč, za keršanske pravice del ; ne
malikvavci in neznabogi, ampak tvoji ravno-
kristjani, ki so s tebo pri enem kamnu keršeni,

287

te bojo opravljali in zasmehvali. Spomni in
tolaži se z besedami svetega Pavla, ki govori:
» Vsi , kateri hočejo bramno živeti v Kri-
stasu Jezusu, bojo preganjanje terpeli. u
11 Tim. 3, 12.

„Kerv marternikov, ki se je prelila, je kri¬
stjanov seme bila. Več ko se jih je pomorilo ,
več se jih je pomnožilo. u  Tertuljan.

Zvest hlapec in svet Gospod.

Lepše je Boga v serci, kakor kraljevo
krono na glavi nositi; bolj je zaničvan slu-
žavnik božji, kakor štiman posveten grešnik
kiti. Tonam sv.Vendelin v svojem živlenjipo¬
kaže. Kralevi sin je bil, kraleva krona je bila
njegova, ki bi njo bil po svojem očetu nosil ;
pa če ravno še mlad, je vender hitro spoznal,
kako nevarna bi za-nj bila posvetna visokost
in se v tiho samoto poda, v radovoljnem božtvi
živet. V svoji samoti si je nekoljko zemlje
obdelal, da mu je pošteno živeža dala, je lepo
Boga služil, molil, delal in je bil prav vesel.
— Kmetič, ki nad svojim stanom zdihuješ,
premisli , kaj te sv. Vendelin uči. Tvoja dobro
obdelana zemlja več sreče za te ima , kakor

288

čast in bogastvo vsega sveta; lehkejši je z
motiko kopati, kakor kraljevo palico v rokah
deržati.

Neki velikonočen praznik (svetek) seje
v imenitno mesto Trier podal, tam službo
božjo opravit. Po poti sreča bogatega žlah-
nika, in ga poprosi za božji dar , si v mesti
nekoljko potrebnega orodja nakupit. Na me- <
sto dara ga bogatin prav ojstro okrega, ter
pravi. „Lenuh, si močen in velik, pa beračiš!
Se nisi kaj delati naučil? Bolje da svinje pa¬
seš , kakor da vbogajme prosiš.“ Zerka je
bila beseda bogatinova, ali lepa poterpež-
livost Vendelinova. Voljno se bogatemu slu¬
žit ponudi. Po službi božji se k tistemu gospo¬
du poverne in svinje pase. Na paši premišluje
gostokrat lepo nebo, moli po noči in po dne,
si tudi svojega kruha priterga in vbogim deli;
ter tako svoj poreden stan posvečuje. Bog
mu pri živini srečo da; njegova čeda svinj se
je toljko lepo redila, da so se vsi čudili. Na
to ga njegov gospodar viši ovčarja postavi.

— Koljko hlapcov in dekel med nami izgovor
ima, da v službi Bogu služiti ne more , ne  vtf

') Trier, staro imenitno mesto v nemški deželi, so
nekdajni Kimlaui pozidali, tudi cesarji v njem pr e ;
bivali; ima staro škofijo, lepe cerkve in je zdaj
Prajzu v oblasti.

289

nebesa skerbeti. Le samo tisti se tako izgo¬
varjajo., ki imajo Boga za ljubo, in njemu radi
ne sluzijo, svoje bogaboječe tovarše sovražijo
in tožujejo , kakor so svetemu Vendelinu storili.

Gospodarja ni bilo dolgo časa doina. Ke-
dar pride k domu in poprašuje, kako se kaj
pri domačiji godi, inu pravijo, da vse dobro,

1  le pri ovcah je slaba, zakaj Vendelin ni krat¬
ko nikar za ta posel; ne žene ob pravem času
na pašo , ne prižene ob godi domii. — Tako
peklenski zavid (nid alj nevošlivost) človeka
vjeda, naj če kraljuje ali ovce pase, in vse
hudo na sveti stori Bog nas varji pred njim !
—  Drugo jutro žene sv. Vendelin pervo bart
ovce na dalno pašo, kjer je bila zdrava merva
(trava), in jih nekoljko poznej k domu pelja.
Ravno tisti čas tudi gospodar iz lova jaha ;
Vendelina dojde in ga hudo zmerja, kakor bi
zanemaril hlapec bil, ki ne zasluži dobrot,
ktere pri svojem gospodu ima. Ves pohleven
Vendelin odgovori: „Ceda bo gotovo še o
pravem času doma.“ Gospodar jezen naglo na¬
prej jezdari: pa glej, s ko blizo grašine pride,
vidi svojo čedo veselo pred njim v hlev ska¬
kati. Vsi se čudijo, in gospodar očitno spozna,
da Vendelinu Bog pomaga. — Kdor krivico
Voljno poterpi, za njega čast in dobro ime se
Bog poskuša.

Živlenja srečen pot. 19


290

Sv. Vendelin ni hotel imenitneje službe,
ktero mu je po tem gospodar ponujal, ampak
je prosil, naj mu v kloster priti pomore, ki je
blizo v tistem kraji bil. Zgodilo se je. Ker se
je v svojih mladih letih dobro učil , in je v
svojem služevnem stanu sveto živel, je bil vsim
tovaršem bogaboječega živlenja nar lepši h-
gled : svojega apata ali poglavarja so ga iz¬
volili. Kakor poprej v pastirskem stanu je tudi
zdaj v duhovskem vse svoje dolžnosti zvesto
dopolnoval, ter je po svetem živlenji srečno v-
merl in veselo nebeško krono prijel, za katero je
posvetno radovoljuo zapustil. Se zdaj je pa¬
stirjev poseben prijatel in kmetov mogočen
priprosnik , ki se njemu priporočajo.

Ne bodi žalosten, fantič mlad, ako moraš
živino pasti, in si vbogih starišev sin ; saj si
vender otrok božji, in ravno takih je nebeško
kraljestvo, če so pridni, in lepo Bogu služijo-
Sv. Janez govori: „P'oglejte, koljko ljubezen
nam je Oče skazal, da smo otroci božji, za te¬
ga voljo nas svet ne pozna , ker tudi njega
nepozna“ Jan. I. 3,  /.

„ V nebesa se oziraj (ogleduj) vse svoje
žive dni, da srečno totajprideš, le to te naj
skerbi. V nebesa najdeš pot, si kmetič ali g°‘
spod. u  Sv. Avguštin.

291

50. Sv. Vit.

Izgled, kaj z Jezusom premoremo.

Sv. Vit je v Sicilji, imenitni deželi na
spodnem Laškem, rojen bil. Imel je starise
žlaline in bogate, pa to ni bila njegova sreča,
zakaj neverni malikvavci so bili. Dobil je
keršansko dojnico Krescencijo, ki ga je z
svojim možam Modestom v ker,sanski veri le¬
po podučila in v božjem strahu izredila, in ravno
to je bila nar veči sreča za-nj. Bilje že dva¬
najst let star, kedar njegov neverni oče zve,
(la je kristjan , in si vse prizadene, mladega
sina ob sveto vero pripraviti. Kar sam ne pre¬
more, naprosi nevsmilenega oblastnika , naj
ga vkaže hudo pretepati in terpinčiti, dokler
hi vero zatajil; pa tudi on nič ne opravi. Gro-
zovitni oče poskusi nedolžnega ndadenča v
greh zapeljati, in reče nesramnemu ženstvu,
naj ga omoti, bogaboječi Vit nje se pogledal
ni, ampak goreče je molil, rekoč : „Žalost-
nega in ponižnega serca ne zaverzi, o Go¬
spod !“ Ženstvo seje moralo mahoma izpred
nja pobrati. Dolžni so sini vbogati starise
svoje, ali nikdar v grešnih rečeh. Boljše je dom
zapustiti, kakor doma grešiti, kedar bi sinu
modri spovednik kaj tacega svetvali , kakor
je storil sv. Vit.

19 *

292

Ko blag mladenč vidi, da mu doma ostati
ni, popusti očetov dom, in k svojim rednikom
zbeži. Vsi trije so vero Kristusovo oznanovali,
in na prošnjo svetega Vita seje čudov dosti
godilo. Sovražni cesar v tisti kraj pride in
vse to pozve. Vkaže jih pred se priguati, ter
jim vse dobrO obeta, če zatajijo Jezusa; ako
pa ne, bo jih dal divjim zverinam raztergati.
„ Mirno bomo gledali hudo jezo tvojo, je sv.
Vit cesarju rekel, Jezus Kristus tem poterp-
lenje da, katerih serca ima. Svojce on stori
kakor med volki jagneta. Dober in vsega mo¬
gočen Pastir je on, kteremu ovčic nobeden vzeti
ne more: on nas bo tvojim levom branil—
Izpustijo ljutegagrozovitnega leva (oroslana)
ali vleže se kak krotek kužej k nogam svetili
marternikov. — Serditi cesar vkaže svetega
Vita in tovarša njegova v kotel vrele smole,
in razpušenega svinca posaditi, ali vesele pe-
sme so v kotli prepevali Večnemu. Reče jih
potem na les raztegniti, pa tako dolgo tepsti
in tergati, dokler ne vmerjo; kar se je tudi
zgodilo. Tako je sv. Vit v svojem petnajstem
letu za sveto vero Jezusovo vmerl, ali pri
njegovi smerti je Bog očitno pokazal, kako
svoje zveste služavnike ljubi in česti. Toljko
se je bliskalo in gromelo, da se je zemlja
zibala, in več tempelnov lažnivih malikov
poderlo.

293

Ne boj se mladenc terpeti za Jezusa, za ne¬
dolžnost svojega serca v vsih skušnjavah
ter dno stoj in pomni , kar Kristus govori :
»N ti sveti hote bridkost imeli; pa zavupajte ;
jaz sem svet premagali Jan.  16, 33.

„Naj bratje! pojdmo le, tovarš nam Je¬
zus je. Naš vojvoda in prednamec bo tud naš
pomagvavec. u  Tomaž Kemp.

Al. Sv. Vincenc.

Izgled, kaj sveto petje premore.

Sv. Vincenci, Pavlan po rojstnem kraji
imenovan, je bil v francoski zemlji doma. Nje¬
govi starejši bili so ubogi, pa pošteni kmetiči,
ki so se na svojih rokah živeli; tudi majheni
Vincencije živino pasel. V dvanajstem leti so
ga v solo dali, in v kratkem se je toliko učil,
daje tudi druge učiti začel. Nar veči veselje
mu je bilo duhovnik biti; podal seje torej v
visi sole, je po tem masno posvečenje prijel, in
je bil skerben pastir svojih ovčic.

Prigodilo seje, da se sv. Vincenc za ne¬
kega opravila del po morji pelja, morski raz¬
bojniki ga vlovijo, in v svoje ravbarsko selo

Tunis v Afriko *) zavlečejo , kjer ga v terdo
sužnost, kakor pri nas neumno živino, pre¬
dajo. Kupil ga je neki Turčin, kteri je bil po«

') Tolovajske ali razbojniške deržave sezovejo turške
sela in kraljestva : Algier, Tunis, Tripolj, ki so de¬
žele v Afriki o srednem morji. Iz tik svojih kotov
turški razbojniki na svojih barkah keršanske ladje
lovijo, na samotnice planejo , ljudi pomorijo ali
povklenejo in jih s premoženjem v svoje domače
gnezda na prodaj vlečejo. Tudi v pomorske suhe j
kraje so pogosto vderli, in mnogo kristjanov v
sužnost odpeljali. Pred nekoljkimi leti so Fran¬
cozi Algier, poglavitno selo ravbarskih mest, po sili
si ga osvojili in tako tolovaje pokrotili.

Sužnim se veČdel zlo huda godi, ki svojo ceno,
kakor pri nas domača živina, imajo. Po dne morajo
orati, vpreženi kakor voli pri nas, ali pa težko ko¬
pati, eden k drugemu priklenjeni ko hudodelci;
po noči jih v temno čumnato zapro, kjer na perhli
slami ležijo. Slabega živeža veČdel po malem ima¬
jo, za oblačilo le hodnik; gonjar nevsmilen gerdun,
jih z korobačem delati priganja; kdor se ustavi,
je kervavo tepen in tudi vbit. Vsako leto se po
500,000 Zamorcov v Afriki pokupi, v barke po-
baše, in v nov svet prepelja, lakovnim selanom na
prodaj, da jim celine rušijo, in novine delajo. Ve¬
liko teh revežov se v tesni barki zaduši, ki dosti
zdrave sape nimajo; dosti jih od žalosti v morje
poskače in se potopi, preden v kraj svoje težavne
služavnosti dojdejo. Oh tako srečni smo v svojih
keršanskih deželah, ako le prosti po naukih Je¬
zusovih lepo živimo.

295

prej kristjan; za posvetnega dobička del je
pa sveto vero zatajil, in se pomahomedal (po-
! turčil). Težko je sv. Vincenc na polji delal,
zakaj grozovitna vročina je v tistih krajih
ali vse je voljno storil, služil zvesto svojemu
Bogu, pa tudi gospodarju je pridno delal. Tur¬
kinja, njegova gospodinja, pridnega Vincenca
spoštuje, ker je toljko pohleven in zvest slu-
zavnik bil . Rada ga posluša od keršanske
vere pripovedati, se rajši čuje, da ji kako
sveto pesem zapoje. Tudi na polji gaje ob-
jiskala, in on ji je kak psaljn, ali pa sveto spe-
vanje od matere božje: „Cešena si Kralica!“
zapel. To pobožno petje dobro ženo toliko
vname, da je zvečer svojemu možu ojstro oči¬
tala, in djala, da ni prav storil, kersansko
vero zatajiti, od katere je toljko lepega sli¬
šala. „Toljko veselje sem občutila, je turkinja
rekla, da ne upam večega v raji svojih očetov
vživati.“ — Tako lepa pesem, gostokrat več
premore, kakor še toljko lepa pridiga, in Bogu
ravno tako dopade  , kakor nar lepša molitva.

Gospodarja so besede njegove žene za
Jezusa spet toljko oživile, da je sklenil z
gospodinjo, in s svetim Vincencom na Fran¬
cosko pobegniti. Srečno so se v Francosko
prepeljali, kjer je bila turkinja keršena, njeni
mož, Vincencov gospodar, pav kersansko
cerkev zopet sprijet. Sv. Vincenc je po tem


296

še dolgo let v Parni prebival, imeniten
oče vbogili in zapuščenih ljudi. Naredil je
sveto tovaršijo duhovnih bratov, ki so ne¬
vedne kmete učili in skerbeli za njih po-
boljšanje; napravil družino vsmilenih sester,
ki so po hišah bolnikom stregle iz gole
ljubezni do Boga in svojega bližnega. Tako
je skerbel grešnikom za pokoro, lačnim za
živež, nevednim za podučenje, pa tudi bol-
nikam za postrežbo. V svojem štir in osem¬
desetem letu je lepo vmerl, kakor je sveto
živel in zdaj tam med angelskimi kori Bogu
hvalo poje, kakor njo je v Afriki v svoji
sužnosti pel.

Oh sveto petje! ti nebeško moč v sebi imaš.
Kedar se božja beseda terdega serca ne prime ,
ga lepa pesm omeči. Pred poštenim petjem
strah beži in skušnjave pobegnejo. Oh mla-
denč! bodi vesel in živi vselej tako , da boš
lehko pel ves čas svojega živlen ja. Tudi sv.
Pavl uči, rekoč:  „ Opominjajte se med sebo  z
psalmi, s hvalnimi in duhovnimi pesmi; pojte
Bogu veseli v svojih sercih. Kol. 3, 16.

Kdor pošteno in sveto poje, ima angele
tovarše svoje; kdor pa ljubi le posveten krič,
nja prijatel je h  - - č.

297

5*. Sv. CIrllJ in sv. metodi.

Slovenska učenika.

Za Bogain in stariši so dobri učiteli
pervi dobrotniki naši. Taka sta sveta brata
Cirilj in Metodi, v Solunju na Gerskem do¬
ma, dve svetli zvezdi na juternem nebu Slo-
vencorn. Se v svojih mladih letih sta se pridno
učila, ne le božjih naukov in druge posvetne
modrosti, ampak tudi ljudskih jezikov, da
bi se kdaj s sosedi in ptujimi ljudmi lehko
menila in govorila. — Mladene , ki imaš lepo
priliko in pisan čas, uči se rad, dokler si
mlad, ne le slovenje prav razumeti, ampak
tudi laško, nemško, kakor drugih jezikov za¬
topiti iti za potrebo govoriti, posebno kate¬
rim si sosed; saj ne veš, kamo še prideš.
Koljkor jezikov znaš , foljko človekov veljaš.
Nikdar ptujih ljudi ne oponašaj, da se jih
t>oš zastopiti dobro navadil; saj smo si bratje
k sestre.  S kakoršno mero boš ti jim meril,
t>ojo merili tebi oni.

Slovenski knezi ali poglavarji so poslali
v Carigrad (Konstantinopel) učenikov prosit,
bi bi slovenski jezik dobro govorili, in prišli
Slovence učit. Ni bilo najti bolj učenih mož,
bakor sta bila sveta brata Cirilj in Metodi,
bogaboječa masnika. ki sta že pop rej nevernim

298

narodam svet evangeljoznanovala. Srečno med
Slovence prideta, ter jih začneta zravno ker-
šanskega nauka tudi abecedo učiti, pisati in
brati. — Tiranje in pisanje je res velika do¬
brota, pa vender boljši miga tega ne znati, ko
zapelive bukve brati in gerde reci pisariti
Bog nas tega varji! Berimo radi le koristne
in božje reci, kakor nekdajni Slovenci.

Skerbnaučitela sta svojim pridnim učen-
cara sveto pismo poslovenila, da so ga brali,
jim službo božjo spisala, da so njo v cerkvi
pobožno opravljali, in sta jih tudi svete pe,sine
(psalme) peti učila. Slovenci so se veselili
toljke božje reči brati in poslušati, in sveta
keršanska vera je po vsih slovenskih deželah
čudno lepo oživela. — Tako so se od nekdaj
vsi pridni Slovenci radi učil, in se še tudi
zdaj radi učijo, Hvala Bogu, da je po vsih
krajih šol zadost , pa tudi skerbnih domačih
učitelov ; le samo enega je še potreba: po le¬
pih naukih tudi pošteno živeti; Bog nas ne bo
sodil po našem znanju; temuč po našem
djanju.

Nemškim učenikom je na delo svetiga
Cirila in Metoda zlo merzelo; zatožili so nju
rimskemu papežu, kakor bi prave vere po
starem ne učila. Brata sta se na to v Rim po¬
dala, in svojo nedolžnost toljko lepo spričala,
da nju je nar visi vidni poglavar kersanske

299

cerkve pohvalil, in za vse slovenske dežele
škofa izvolil, Veselo sta se med Slovence
povernila, učila dobre ljudi, kerstila kralje in
poglavarje, in se po pravici apostola sloven¬
skih narodov imenujeta. — Jih je nekolko
Nemcov, pa tudi Slovencov neljubeznivih so¬
sedov, ki se radi, kakor nekdaj, še zdaj Šuntajo
in psujejo ; ali g er do g er do je to ! V nebesih ne
h razločka med Nemcom ') ne Slovencom J;

‘) Nemci so imenitno staro ljudstvo v Evropi, ki
prebivajo med Poljskim, Vogerskim, Slovenskim,
Beneškim morjem, laškim in francoskimi deželami
do nemškiga in paltinskega (blaškega) morja. Tudi
v Ameriki je veliko nemških selanov. Vsih se šteje
pri 40 miljonov. Nar imenitneje, nemške dežele so
pod našim cesarjem : Estrajb, Tirol, veči del ko¬
roške in štajarske dežele; Parsko, Saško, Praj-
sovsko, Virtempersko: Hanoversko kraljestvo, tudi
Niderlandija, Holandija, Dansko, Švedija, Norve-
gija, Švajcarsko in več drugih večih in majnših
vladij. Nemci so terdni, dobro učeni ljudje; ka-
tolške, pa tudi nekatolške vere. Zemljo imajo do¬
bro, polje lepo, pa tudi gore in planine velike,
kjer se jim živina redi. — Nemška beseda je čerst-
va, vender Slovencam lehka, de se nje naučijo.
Zlo potreba njo je znati. Nemške šole močno slo¬
vijo. Veliko dobrih bukuv je v nemškem jeziku, pa
tudi zapelivih veliko, katerih seje potreba varvati.
2 ) Slovenci alj Slavjani, slavno veliko ljudstvo, so
bili že v starih časih imeniten mogočen narod.

V Evropi, v Azji in nekoljko v Ameriki so Slo-

300

le v pekli se bojo psovali.  — Preljubi mladenč ,
le tega nikar! hudega s hudim ne povračuj,
temuc hudo z dobrim premagaj. Pridno se uči,
bodi moder, živi pošteno, in boš sovražnikom
lehko jezike zavezal, kakor sta nar imenitnej
učenika Slovencov storila.

venci doma, in ni ljudstva, ki bi po tako širokem I
prebivalo; po pravici se reče, da v njih deželah
sonce k božji gnade ne gre. Blizo 80 miljonov ljude
še zdaj slovenje govori; in naj se ravno nekateri
težko zastopijo, se vender v kratkim govoriti lehko
navadijo. Nar imenitnej slovenskih narodov soEusi,
ki imajo svojega cesarja: Poljci, katerih nekoljkoje
rusovskemu, nekojjko prajsovskemu kralju pod¬
ložnih ; Pemci ali Cehi; Moravci, Hrovatje in Slo¬
vaki na Vogerskem ; Slavonci, Dalmatinci; Krajnci,
tretjina Korošcov in Stajarcov, ki so vsi estraj-
skemu cesarju pokorni; Serbi, Bošnjaki, in Bul-
gari, ki so pod Turkom, in Černogorci sami svoje
vladije. — Slovenci so bili od nekdaj dobrega
serca in dobre volje: pridni, pohlevni in zadovolji
ljudje. Eadi so zemljo delali in živino redili, ka¬
kor še zoaj ; pa tudi za nauk so dobre, prebrisane
glave. Vsak jih hvali, kdor njih prav pozna. Slo¬
venska beseda je lepo zložna, in gladko teče, ako
se gerdo ne zavija, kakor po nekterih krajih. To¬
rej mladenč, ki te je poštena Slovenka rodila, tudi
po slovensko moliti učila, svoje matere se ne sra¬
muj, in očeta hvaležno spoštuj vse svoje žive dm.
Ne pozabi, da je Slava tvoje ime; za to pa tudi
nosi se, do boš slave, časti in hvale vreden! —

301

Sv. Cirilj bolehen je v Rimi svoje slavno
živlenje sklenil; sv. Metodi je pa se dolgo let
po slovenskih deželah učil, lepih cerkuv po¬
stavil, iu veliko masnikov žegnal, dokler je
tudi on v bolje živlenje za svojim bratom sel.
— Zdaj nju hvalijo vsi slovenski na rodi zem¬
lje, pa tudi vsi srečni Slovenci v nebesih, ka¬
terim sta v večno živlenje pomagala. — Po¬
snemaj tudi ti, mladi Slovenc, lep izgled sve¬
tih učenikov, poduči ravno tako svoje brate
in sestre v dobrem, koljkor zamoreš, zakaj:
nKateri bojo podučeni, se bojo svetili, kakor
svetloba neba; iti kateri veliko drugih v pra¬
vici podučijo, bojo kakor zvezde na vse večne
iase.“ Daniel.  12, 3.

„Nikdar ni prepozno naučiti se, kar člo¬
veku vedeti potrebno je. Če je ravno imenitnejše,
nauk dajati, ko jemati, vender vselej lepši,
se učiti, kakor pa nič znuti.“ Sv. Augušlin
svetemu Jeronimu.

(

302

Keršanskega mladenčanebeško
ogledalo.

prelepo sveto je nebo, kako pa zemlja tem¬
na! Kako veselo je nebo, kako pa zemlja rev¬
na ! — V nebesih Jezus sonce je, ki med svet¬
niki sveti se v večni nebeški luči; in svet¬
niki lepši so, kakor je sonce juterno, ki i®
za gor prisije. Kdor hoče med nje priti, mora
za njim hoditi, ne za pregrešnim svetom. Sta¬
novitno so na zemlji nepokojen svet prebili, in
zdaj tamkaj v svetem raji večen pokoj vživajo.
— Bogastva in dobrot na le tem sveti niso
poželeli, le v radovoljnem vbožtvi so živeli;
bogati dobrih del so sli v sveto nebo, kjer
zdaj zavživajo, kar so na zemlji dobrega sto¬
rili. Hodili so.po zemlji svoje dni; ali le pri
Bogu bile so njih želje, v nebesih njihovo
veselje, katerega so iskali, zgubiti nar več
bali. Njih serce je napolnjeno neskončnega ve¬
selja; nobeden njim ga več odvzel ne bo. —

303

Niso porajtali na pozemljsko lepoto; skerbeli
so le svoji duši za dragoto, katire mol ne
sne, katire tat ne vkrade; le krono so si sple¬
tali iz rožic svete čednosti, in zdaj njo tam¬
kaj nosijo! pa tudi za te prosijo, da bi njo
med njimi nosil. — Tukaj so se postili, zdaj
tamkaj se gostijo; tukaj so se solzili, zdaj
tam se veselijo; na zemlji so se trudili, zdaj
tam počivajo in pri Gospodi vživajo svoje
večno plačilo ; za Jezusom so hiteli, in so ga
srečno dosli.

V nebesih mladi fantje si roke tam po¬
dajajo, si veliko srečo vošijo, da so premagali
posvetno zapeljvanje. Tam se z Jožefom egip¬
tovskim serčno radujejo, in njega lepo hva¬
lijo, ki je pred grehom bežal, ter rajši nedol¬
žen bil zapert, kakor nedolžnost zgubil, ki
njo je črez vse ljubil. Na njem čistost sveti
se še lepši kakor sončice; in vsi njegove suk-
nice se lepo veselijo. — Tam na veselih hrib¬
ih pravični zdaj stojijo; v neskončni večni
luči prelepo se svetlijo. Vse rane njihove, ve¬
like bolečine, ki so jih tukaj voljno poterpeli,
oh, kako sojih tam veseli! Nebeška čast iz
njih bliši, in vsa sovražnikov oblast premaga¬
na pod njim leži. — In v desni roki vsak
derži zeleno vejco palmovo: prijazno se smeji,
ter nam veselo kaže, kak srečno je premagal.

Tam slepi čisto vidijo, tara gluhi tenko

304

slišijo, in kruljevih tam ni, kjer starost o-
inladi, tam novo in mlado vse, staro minilo je.
— Jokanje tam nehalo, vesele pesmi se pojo;
nesreče tam ne bo, ne smerti ne terplenja; iu
vsaka mila solza, ki se nedolžno vterne, se
tamkaj preoberne v morje zveličanja. Veselja
vir je večni Bog, on dober oče vsih otrok,
ki njega ljubijo. — Oh morje preneskončno
veselja večniga ! Oko ga še ni vidilo, uho ga
še ni slišalo, tud serce ne občutilo; — pri-
pravleno tud tebe čaka, o mladenč! Povej,
ali ne želiš tudi ti v nebesa priti ? ali v svojem
serci ne goriš tak srečen tamkaj biti ?

V nebesa pravo pot poznaš skoz to dolino
solz; prijatelov tud zadosti imaš v nebesih in
na zemlji. Poglej, kako te vabijo, veselo k
sebi kličejo svetniki tam v nebesih, dabi bodil
tud za njimi ti, kakor za Kristusom oni, po
ojstri stezi večniga živlenja. Glej, roke ti
podajajo, z molitvami podpirajo, ker te za
ljubo imajo. Ali jih ne boš posnemal ? —
Mladenč, ne mudi se, tvoj dom v nebesih
je ; ne jiši ga na zemli, zapelivosti ne jendi,
ki jo ponuja tebi svet, da bi se pogubil ?

Fantič mlad, žlahen sin nebeške rodo¬
vine, o ne zaljubi se v pozemljske drobtine!
Zemlja je preslaba spolniti želje tvoje, tam
v nebesih najdeš le veselje svoje, koljkorkolj
ga serce tvoje poželi; pod soncam srečen ni

305

v resnici prav nobeden. Če svojo srečo najti
v  posvetnem premoženji si želiš, za praznim
vetrom tekaš, in po vetru prah kadiš. Nar ve-
ci sreča na ti zemlji je le kratka senja — go¬
la senca.

Naj le bogatini s svojim blagom se ba¬
hajo, ne bodi za bogastvo tebi žal! nar boljše
tvoje je blago, ki ga je tebi Stvarnik dal:
zdravo telo, pridne roke, glava dobra, žlahno
serce, da bos časno srečen, večno izveličan.
Naj si ravno borno tu živiš, dobrega pa ve¬
liko storiš, bogat v nebesa pojdeš.

Naj se posvetneži z verlim poslopjem le
štimajo, v katirem zdaj prebivajo, in draga
oblačila kažejo, v katirih se svetlijo, tvoj dom
neskončno lepši je, visoko tam nad soncam,
kjer brez števila zvezdic sveti se. Niso ga
človeške roke zidale ! vsiga mogočen Bog ga
je postavil, pravičnim vsim pripravil.

Naj se hvalijo otroci tega sveta svojega
žlahnega stanu, svoje imenitne službe ; zado¬
voljil bodi in lepo skerbi, da boš hlapec zvest
in priden svojega Gospoda, ki v nebesih je.
Nekdaj bo tud tebi čest in večna hvala, ke-
dar se bo tvoja služba na tem sveti dokončala.
Veselo svoje talente Gospodu večnemu pone¬
seš, kijih tebi je izročil; pa tudi lepo pridavo,
ki si njo pridobil, in porečeš: Gospod! pet
Živlenja srečen pot. 20

306

talentov si mi izročil, glej, pet drugih sem pri¬
dobili  Oh, kako veselo bos zaslišal Jezusa
prijazen glas: „Pridi, dobri in zvesti hlapec;
ker si bil v malem zvest, črez veliko bodem te
postavil, pojdi v veselje svojega Gospodai —
In vsi izvoleni svetniki in angeli te bojo tam
sprijeli, in s tebo večno hvalo peli neskončnemu
Bogu.

Poglej, preljubi bratec moj, to je odločik
tvoj : v nebesa srečno priti po poti čednosti,
in tam se veseliti v neskončni večnosti: za to
si stvarjen na te svet, le k temu si poklican.
Ako na svetu vse zgubiš, da le nebeške steze
ne vgresis: vse bo se tebi tamkaj stokrat po-
vernilo, kar tukaj zapustiš. Ce pa nebesa za¬
mudiš, vse zgubiš.

Preljubi moj, ki si se mlad, in bi v ne¬
besa prišel rad, prav lepo prosim te, poslu¬
šaj in vbogaj me, kaj ti na pot povem, da bos
prav lehko in srečen hodil.


Sedem zlatili naukov za srečen pot
mladenčem.

1. Stori vse k veči cesti božji, in dušam
v izveličanje . Romeno sonce vstaja in ozna-
nuje božjo čast, po noči bela luna tudi Stvar¬
nika cesti, in miljonov zvezd gori, vse k veči
božji časti. — Pod nebom drobne ptičice pre¬
lepo žvergolijo, po vodah male ribice ve¬
selo plavajo, po zemli živali letajo in se ve¬
selijo, vse k veči časti božji, — Tud vsaka
travka zeleni, in vsaka rožica cveti Je
k veči časti božji. — Červiček se v prahu
gible in kapelca na veji zible, tud k veči
časti božji. — Nebesa oznanujejo nam božjo
veličast, svetovi prerokujejo nja hvalo in ob¬
last; tud’ tebe, o mladenč, je k svoji časti
stvaril, te storil krono vsih stvari, da se v tebi
Časti. Le božja čestje pervi tvoj opravek,
njegova hvala tvoj nar veči davek. Če se to
pervo prav zgodi, se drugo vse lehko stori,
in duša izveliča.

20 *

308

Ko zjutraj zgodaj vstaneš, in se na pot
podaš, se delat pripravljaš ali delati nehaš ,
le vse v imeni božjem. — Si lačen ali žejen,
in piješ ali ješ, si truden ali shojen in počivat
greš, vse k veči časti božji. — In kedar kaj
terpis, se milo posolziš, sovražen od ljudi,
se ti hudo godi; naj bo v imeni božjem, vse k
veči časti božji! — Bog tebi da, Bog vzeme,
kakor njemu dopade, tako se vse zgodi; naj
bode vselej hvaleno njegovo sveto ime. Tako
se Bog cesti, tako bo tvoji duši vse v večno
zveličanje. — O stokrat srečen človek!

2. Greha nar bolj varji se ; on je tvoja
nesreča na tem sveti nar veča.  Kakor hitro se
ti hudo pregrešiš, angelsko oblačilo posve-
čijoče gnade božje in nedolžnosti zgubiš, ki si
ga pri svetem kersti dobil; greh te iz prave
steze izveličanja oberne, in te na široko cesto
pogublenja tira, ti dušen mir podere, ti červa
v serce zasadi, červa hude vesti. — Hudoben
greh je tvoje duše smert, in strašen pekel
teb’ odpert, ker nisi v gnadi božji. Oh to je
strah in groza!

Se liočes smertnih grehov prav varvati,
se moraš skerbno malih grehov tudi bati-
Naj ptička le za majhen krempelc na zanki
ovisi, ali se za eno samo pero limanc prime
in vlovi, ne more več zleteti, že mora bitro

309




vmreti. Taka se grešniku godi, ki malih gre¬
hov ne porajta.

Se hočeš greha prav varvati, vedno Bo¬
ga pred očmi imej, ki vse vidi in vse ve, in
bo tebe ojstro sodil. Tako je nedolžni Jožef
egiptovski govoril: „ Kako bi mogel tako hudo¬
bijo storiti, in zoper svojega Boga grešiti? u
Božji strah je dober varh, začetek vse mo¬
drosti ; kjer njega ni, tam se greši, in strašen
pekel služi.

Se želiš pregrešniga živlenja ovarvati,
pokore ne odlagaj, kedar se pregrešiš; na
pravo stezo si nazaj pomagaj, da nje na vse¬
lej ne zgubiš; le pokora zopet da, kar pre¬
greha vzeme.

3. Spovej se prav pogosto, in čisti skerh-
no svojo vest,  da si boš vedno posvečujoče
gnade in ljubezni božje zvest, brez katere do¬
brega storitine zamoreš, tudi ne izveličau biti.
»Spoved duše izveliča, pregrehe odžene,
skušnjave premaga, pekel zapre, in nebesa
odpre. “ ’) Kdor spoved le odlaga, tud greha
ne premaga, brez božje gnade rad živi, brez
božje gnade vinerje, in se pogubi. Vsak dan
več ali manj grešiti, samo enkrat ali po dva¬
krat v leti pa le k spovedi hoditi, bo za duše
slabo ! Redke spovedi dobro vest slabijo,

*) Sv. Auguštin.

310

oslepijo grešnika, da več grehov ne spozna,
kterih preveč ima. Kako žalostno je to! Mla-
denč! v veči nevarnosti pregrešni ko živiš,
pogoje glej, ds se spoveš; če tudi enkrat
vsakega inesenca k spovedi greš, ni preveč.
Vsaka vredna spoved je ena stopinja bližej
svetega raja.

Da se pa sveta spoved prav stori, je po¬
treba dveh reči: pertnč dobrega spovednika
imeti.— Ce ravno spovedniki vsi oblast imajo,
za tebe vender vsi le ne veljajo, kakor ne
vsak zdravnik za bolnika. Pojiši spovednika
si, ki bojo tebi oče,  in bojo po očetovo za te
skerbeli. Moraš pa tudi ti njim dober otrok
biti, jih lepo vbogati in za njih moliti. Tvoj
spovednik naj bojo moder in zastopen svet-
vavec , ki te bojo vedli prav voditi; — zdra-
vitel  (pader)učen in stanoviten, ozdravit tvoje
dušne rane ; — prijatel  zvest in ljubezniv, ka¬
terim lehko vse zavupaš ; — naj bojo mož po
volji božji,  razsvetlen od Boga; zato pa tudi
prosi ga, naj ti jih najti da. Kdor preveč spo¬
vednikov in zdravuikov(arcetov) ima, je že
blizo smerti njaduša in telo. Le enega pravega
si izvoliti, in njim prav pokoren biti, to je do¬
bro in prav. J)a se spoved prav opravi, je
potreba drugič ob pravem časi njo storiti.  Ka¬
kor hitro so hudo pregrešiš, ne odlagaj spo¬
vedi od nedele do nedele, ne čakaj adventa

311

ali pa velike noči; in ako je mogoče, da se
dones spoveš, na jutro ne odloži; Iehko bi že
prepozno bilo. Pa tudi večkrat v leti, tud’ za-
volj malih grehov ne smeš spovedi zamuditi,
če ravno velikih grehov storil nisi. Kdor se
poposto vmije, bo lepo čist in bel, in kdor se
večkrat vredno spoveduje tudi malih grehov,
bo mirno in čisto vest imel. Mirna in čista vest
je sladkost živlenja.

4. Z gorečim sercom teci k sveti božji
mizi, kolikorkrat pristopiti sineš k svetimu ob¬
hajilu.  Prijatela, ki se prav rada imata, se
tudi rada snideta in pogovorita. Prijatel tvoj
nar boljši preljubi Jezus je; zato te k sebi
vabi in lepo kliče te, rekoč : „ Pridi, ki si ob¬
ložen, in dosti terpiš; jaz bodem te poživil,  1 )
da ves ne oslabiš. Le jaz sem vinska terta, in
ti mladika si; brez svoje vinske terte mladika
ne rodi , tud dobrega brez mene storiti ne za-
moreš ti. 2 J Kdor moje meso vživa, in pije mojo
kri, le v njem jaz ostanem , in v meni on

V' •  •

ŽIVI. J

Prijatel, ki pogosto memo prijatla gre, se
njemu ne oglasi, in ne ogleda se, prijatel bit’
neha. In kedar clo povablen k večerji priti

') Mat. 11, 28.

J ) Joan. 15. 1. 2 ) Joan. 6, 57.
3 ) Sv. Tomaž Vilanovan,

noče, kako bi bilo mogoče, da bi prijatla bila ?
Mladene, ako prijatel Jezusov bit’ želiš, z
veselim sercom skerbi, da v svetem obhajilu
pogosto ponoviš ljubezen Jezusa. In kakor
rosa juterna cvetlico omladi, še lepše omladi
ljubezen Jezusovo presveto obhajilo. „Z
letim nebeškim živežem se čednosti pomnožijo,
in vse popolnejše stori, kar božja gnada v
čistih dušah dela. Ti truplo z živežem pogosto
oskerbiš, in svojo dušo pa, ki toljko truda
in težav ima, še enkrat v mesenci ne poživiš!
Ni čudo, da na poti onemagaš, ki sveto ob¬
hajilo rad odlagaš. 3 ) Brez ljubega Jezusa boš
mladika suha, v ogenj veržena.

Če Jezusa prav ljubiš, boš obhajilnih
dni vesel, se boš lepo pripravil, in ga pod
svojo streho vzel; tak došlo tvoji hiši bo iz-
veličanje. — Ako si v smertnem grebi, o ne
podstopi se; če si pa čistega serca, obudi
prave želje, stori duši veselje, naj vžije Jezusa
svojega zveličarja, koljkorkrattvoj spovednik
tebi dovolijo. Pa tudi pri vsaki sveti maši v
duhu obhajaj se s svojim Izveličarjem. —
Tako boš srečno živel, pa živel ne boš sam:
Jezus bo živel v tebi, in ti pa z Jezusom.
Kdor z Jezusom živi, se vmreti ne boji, ker
Jezus je vstajenje, le on večno živlenje, ka¬
terega svojim da. — Oh srečen, kdor obhaja
ljubezen Jezusa v presvetem zakramentu Te-

lesa rešniga pogosto in pa vredno! On pije iz
studenca živlenja večniga.

Kedar spodobno moliš, tak inarnješ ‘) z
Bogom ti, kedar pa pridgo slišiš; Bog s tebo
govori. Ce nočeš ti poslušat, kar tebi on veli
(veleva ali zapoveduje), tud’ on ne bo poslu¬
šal , kar ga bos prosil ti. Kdor pridge rad
opusa, h keršanskim naukom tud’ ne gre,
bode Boga pozabil, in hitro zgubil se: on na
nebeške vrata tud’ enkrat terkal bo, ali vsim
gluhim ušesom one zaperte so. Jezus njemu
poreče: n Jaz tebe ne poznam, It se nisi dal
učiti mojim namestnikam.“ Kdor mašnike po¬
sluša, posluša Jezusa, in kdor njih zaničuje,
zaver že tudi nja, katiri njih pošilja . l 2 )

5. Ne bodi praznih misel, da že zadosti
veš; da nauka ne potrebuješ, še misliti ne
sineš. Kdor sveto mašo sliši, in pridgo za¬
mudi, zapovedi cerkvene dopolni še le pol;
ako mu je mogoče tud pridigo slišat bilo.
Cebelca (bučelca) mlado jutro po rožicah leti,
da sebi in drugim dobi žlahne sterdi; tako tud’
tvoja duša nauka potrebna je, nje živež je
beseda, ki iz božjih ust gre. Beseda Jezusa
ima večno živlenje.

l ) govoriš.

J ) Luk, 10, 16.

314

Le pridno v cerkev bodi, poslušaj prav
zvesto, in kar v cerkvi zaslišiš, po tem živi
lepo. Tak rasel boš v modrosti in v vsaki
čednosti; tvoj nauk se bode svetil v neskončni
večnosti. — Ta je prava učenost, ta nebeška
visokost!

6. Opravlaj svoje dela prav pridno vsaki
čas, ne le ljudem na videz, ampak zavolj
Boga.  Iz mladega se vadi zvest biti v vsili
rečeh, zvestoba je poštovana pri Bogu in lju¬
deh ; kdor le na pol stori, plačila vreden ni.
Bolje da brez plačila si priden delavec, kakor
bi bil brez dela mal prida paglavec. Za vsako
dobro delo, ki ga drugim storiš, plačilo v
svetem raji gotovo zadobiš. Za vsako: Bog
ti plačaj  (lonaj) si lehko prav vesel, ker
svoje povračilo boš od Boga prijel. Le vse
zavolj Boga!

Bučelce sterd nabirajo, pa ne samo za
se, še mravlje so si dobre in si pomagajo;
glej 5 bližnemu pomagat’ ti lepo kažejo. Kako
bi gerdo bilo, če bi se le zgodilo zavolj do¬
bička vse, in iz ljubezni ne ! Gerda dobička-
rija sveto ljubezen vbija ; iz pekla je doma.

Bogu le on prav služi, ki dobro rad stori,
in za vse, svoje dela še hvale ne dobi. Boren
živi na sveto, bogat v nebesa gre, njegove
dobre dela so rija prijatelce na zemlji tu v
nebesih. Zatorej rad pomagaj tud ti brater-

315

no; s kako mero boš meril, se tebi merilo
bo. — Le vse zavolj Boga !

7. Povzdigni svoje serce iz zemlje do ne¬
bes, povzdigni tudi roke, in moli, da bo res:
z jezikom in z duhom.  V molitvi povzdiguje
tvoj duh k Očetu se, v molitvi se pridruži
med božje angele ! nebeško moč zavživa, in
milosti dobiva premagati skušnjave, prenesti
vse težave, doseči sveti raj. Molitev je ne¬
beški kluč.

Pokrižat’ in moliti naj te ne bode sram ;
Bogu lepo služiti čast mora biti nam. Na
druge ne porajtaj, ki radi barajo: „Pojdi!
topel v nebesa?“ Bog daj, da bi res bilo;
tako jim odgovori. Bolj je topel v nebesa, ka¬
kor pa merzel v pekel

Ali ptica ne bo pela, ni vredna, da živi ;
ali sveča ne gorela, tud’ dnarja vredna ni; in
človek, ki molit neha, Boga in sebe ne spozna.
Le kdor zna prav moliti, ve tud’ prav živeti. 1 )
— Ko zjutraj zgodej vstaneš, hitro pokrižaj
se;, preden se zvečer vležeš, povzdigni spet
roke, moli ko k mizi prideš, ali ko od mize
greš; tud’ ko zvoniti slišiš, odlagati ne smeš
svoje dolžne molitve. — Pred delom in po
delu pomoli vselej tako, da vse živlenje tvoje

') Sv. Auguštin.

316

sveta molitev bo. Tako bos srečno živel, tako
bos srečno vmerl, tako si boš po smerti sveto
nebo odperl. Moli in delaj!  Vse k veči časti
božji in duši v izveličanje.

Juterni izdihleji in molitvice ker-
šanskega mladenča

Kedar se zjutraj prebudiš, pokrižaj se in reci:

Bog, moj Bog! tebi se zbudim, in te lepo
zahvalim, da še zdrav živim. Čast in hvala
Bogu -j* Očetu, ki me je stvari!, Bogu -j- Sinu,
ki me je odrešil, in Bogu svetimu -j* Duhu, ki
me je posvetil, zdaj in vekomaj. Amen.

Ne poležavaj, ako si zdrav, in hitro vstani, rekoč :

Sveti Bog, sveti vsemogočni Bqg, sveti
vsemogočni večni Bog, vsmili se črez me!

Kedar se vmivaš, iz globočine svojega serca reci:

Omij me, o Gospod ! z Studencom svoje
milosti, ovarji dušo mojo vsake nečistosti;

>) Vse te kratke molitve je dobro iz glave znati in
jih vsaki den po priložnosti lepo opraviti.

317

naj da bom s čistim sercom tebe gledal od
obličja do obličja. Amen.

Kedar se oblačiš, s ponižnim sercom reci:

Obleci me, o Bog! novega človeka z o-
Mačilom nedolžnosti in svete čednosti; naj se
pošteno nosim, in v pravični ljubeznivosti do-
padem Bogu in dobrim ljudem; to te pohlevno
prosim. Amen.

Priporoči se presveti Trojici in reci:

Bodi češena presveta Trojica, Bog Oče,
Sin in sv. Duh, v treh peršonah en sam Bog.
Sveti, sveti, sveti, si Gospod Bog Sabaot! Ne¬
bo in zemlja sta polna tvoje časti. Čast in
hvala Bogu Očetu, in Sinu in svetimu Duhu.
Kakor je bilo v začetku in zdaj in vselej in
na vekomaj, Amen.

Priporoči se Mariji devici, rekoč:

O vsih devic devica, Marija moja mati!
prosi Boga za me , da bom tvoj vreden sin,
Jezusu zvesto služil in se s tebo v nebesih
pri njem veselil. Amen.

Priporoči se angelu varhu, in reci:

Moj zvesti angel varil, nikar me dones
ue zapusti! Varuj me hudega na duši in te¬
lesi, in vodi me po poti večuiga zveličanja,
Amen.

318

Priporoči se svojemu svetimu patronu, rekoč;

Izvolen moj patron, sv. I.! tvoji prošni
se dones izročim; prosi Boga za me, da se ne
pogubim, ampak da srečno pridem v večno
zveličanje! Amen.

Zdaj moli apostolsko Vero, Oče naš in OeŠena si Marija;
po tem stori dober namen, rekoč:

Moj Bog in moje vse ! Ti si moj, in jaz
sem tvoj. V vsih rečeh se tebi izročim; kar ti
hočeš, to tudjazželim. Tebe prosim, varji me,
da z nobenim še tak malim grehom ne bom
žalil te ; in storim vse k tvoji časti in moji
duši v izveličanje. Amen.

Po tem se poškropi, in pojdi veselo na svoje delo.

Molitvice na dan.

Pred delom.

B°g, moj večni gospodar, ti mi daš to delo;
k tvoji časti začnem ga zvesto in veselo. Vse
po tvoji sveti volji delati želim, in večniga
plačila se po smerti veselim. Po Kristusu, Go¬
spodu našem. Amen.

I

319

Po delu.

Moje delo je storjeno, tebi, Oče, izro¬
čeno ; svoj svet žegeu delu daj, men’ pa en¬
krat sveti raj. Po Kristusu, Gospodu našem.
Amen.

Pred jedjo se pokrižaj, moli: Oče naš, in po tem reci:

Blagoslovi (požegnaj), večni Oče, svoje
darč in nas, da jih bomo zavživali v tvoji
hvali vsaki čas. Po Jezusu Kristusu, Gospodu
našem. Amen.

Po jedi se pokrižaj, in reci:

Hvalen bodi dobri Bog dobrote svojih
rok, ki smo jih zavžili. Ljubi Oče, prosim
te, vse potrebno daj nam še, vselej se nas
vsmili! Po Jezusu Kristusu, Gospodu našem.
Amen.

Kedar uro slišiš, izdihni:

Bodi hvalen, večni Bog, vsako uro, vsaki
čas! Zdaj in posledno uro, Oče, vsmili se
črez nas ! Amen.

Kedar na spoved ali obhajat grejo, klečč Jezusa pozdravi,
rekoč:

Jezus, ti zdravje bolnikov, daj bolnemu
svojo pomoč, naj mu bo srečno ozdraveti ali
pa vmreti mogoč. Daj njemu vredno prijeti
tvoje presveto Telo; naj mu bolezen ne k
smerti, ampak k zveličanju bo. Amen.

■J  •

320

Kedar se merliču zvoni, reci:

Vsmili se Bog verne duše, kije  iz tega
sveta sla! daj ji, da bo tam v nebesih svet’ga
raja vživala! Oče nas i. t. d. Česena si Marija
i, t. d. Bog ji večen pokoj daj, večna luč ji
sveti naj ! V miru naj počiva! Amen.

Kedar memo cerkve greš, v kateri presveto rešnje Telo
prebiva, odkri se, pripogni desno koleno in reci:

Bodi češeno in hvaleno Jezusa rešuje
Telo v presvetem zakramentu. Iz ljubezni
med nami živiš, in nam milosti svoje deliš; oh
naj te pogosto vredno zavžijemo, enkrat pa
srečno k tebi pridemo v večno veselje!

Amen.

‘ '

Memo cerkve gredoč, v katerih presvetiga Telesa ni, se
odkri, glavo nagni in reci:

Bodi česen večni Bog v svoji sveti hiši;
prošnje vsih svojih otrok, Oče, tukaj vsliši ;
enkrat nam pa priti daj v večno hišo, v sveti
raj ! Amen.

Memo križa gredoč se odkri, glavo pripogni, rekoč:

Križani Jezus! tebe molim in počestim,
ter skoz tvojo smert na križi izveličan bit že¬
lim. Amen.

321

Memo podobe device Marije, gredoč se odkri, glavo nagni
in reci:

Počešena bodi kralica, božja mati in de¬
vica! O Marija, prosi za nas zdaj inposleden
čas! Amen.

Memo podobe svetnika glavo odkri in nekoljko pripogni:
rekoč:

Bodi pozdravlen sveti I. (se ime svetnika
reče) izvoljen božji svetnik! Bodi vselej nam
pri Bogu naš mogočen priprošnik !

Memo podobe svetnice, nekoljko odkrito glavo prikloni,
in reci:

Počešena bodi svetal, (se imenuje) iz¬
voljena božja svetnica! Bodi nam vselej pri
Bogu naša zvesta prošnica !

Memo britofa gredoč se odkri in reci:

O Gospod , vsim vernim mertvim večen
mir in pokoj daj. Naj počivajo v pokoji, več¬
na luč jim sveti naj. Daj tudi meni enkrat v
zemlji srečno spati, in veselo spet enkrat od
smerti vstati k novemu živlenju! Amen.

Redar se v čem pregrešiš (velikega greha vari se ko
smerti) le hitro izdihni.

Oče, zopet sem žalil te; oh, kako je meni
žal! Saj mi boš odpustil in gnado dal, da ne
Živlenja srečen pot. 21

322

I

bodem več pregrešil se. Bodi meni milostliv
vbogemu grešniku! Amen.

Večerne molitvice.

Kedar o sabotah večernice zvoni:

'Ujeden je spet pri kraji, nedela se glasi; lepo
iz, hiše božje večernice zvoni. — Ob, kedar
svoj delavnik na zemli skončal bom, pokliči
mene, Oče, v vesel nebeški dom! Amen.

Kedar sonce zahaja, pomisli in reci:

Sonce gre k božji gnadi, in zopet se
mrači; en dan sem bližej smerti, in bližej več¬
nosti. Oče! lepo te prosim, daj mi svojo po¬
moč, v gnadi božji živeti vsak dan in vsako
noč. Daj enkrat srečno vinreti, naj meni tam¬
kaj sveti v nebesih večna luč! Amen.

Kedar zvoni zvečer, moli angelsko češenje, po tem se
spomni vernih duš v vicah in reci:

Bog vsim vernim dušam večen mir in po¬
koj daj ; večna luč jim sveti naj ! Amen.

323

Kedar o eetertkih večer, ali o petkih oh (deveti) ednajsti
uri zvoni, moli:

O Jezus! skoz tvoje smertne težave, ki
si jih za me prestal, prosim te, da mi bos dal
srečno in lehko umreti, in po smer ti k tebi
priti v sveti raj , se pri tebi veseliti veko¬
maj ! Amen.

Kedar se pripravljaš spat, povzdigni roke, in iz serca
reci:

Prav lepo te zahvalim, nebeški Oče, za
vse dobrote tvoje, ki si jih meni dones dal.
Odpusti mi, ponižno tebe prosim, grehe moje ;
saj je iz serca meni žal, da sem tebe žalil.

Pomisli in poprašaj svojo vest za petere reci:

1. Kaj sim dones mislil, poželel ali govoril’
da bi ne bilo prav?

2. Kako sim dones molil, in mislil na
Boga?

3. Kako sim dones delal, dopolnil dolžnosti
svojega stanu ?

4. Komu sim se zameril, ali kako škodo
storil ?

5. Ali sim se poboljšal ali pohujsal?

Ako se kaj hudega spomniti ne veš, zahvali Boga, ki to
je greha varval, če si pa greh storil, prosi ga; naj

21 *

324

tebi odpusti, mu terdno obljubi, tega nikoli storiti
več, ter pravo živo grevengo obudi rekoč :

O moj Bog, kako močno si ti mene lju¬
bil, kako zlo pa tebe jaz razžalil! Grešil sim
in nisim vreden več biti tvoj sin. Odpusti,
ljubi Oče, meni grehe moje, ne odtegni meni
ljubeznive rokesvoje! Rajši hočem vmreti, ka¬
kor se tebi zameriti. O Bog, pomagaj mi, in
bodi milostliv meni vbogemu grešniku! Amen.

O Marija Mati božja ! bodi moja vsmilena
mati in prosi za me, da pri Bogu vsmilenje
najdem.

Moj zvesti angelj varh! prosi za mene
in varji me, da se spet ne pregrešim.

Vsi svetniki in svetnice božje ! prosite
za me, da se prav spokorim, in srečno k vam
v večno živlenje pridem. Amen.

Zahvali Boga za vse dobrote in reci:

Moja duša, hvali Gospoda, in vse kar je
v meni, hvali njegovo sveto ime. Hvali Gospoda
moja duša in ne pozabi njegovih dobrot. Čast
in hvala Bogu Očetu i. t. d.

Preden se v postelo podaš, poškropi se in pokrižaj, re¬
koč : Večera blagoslov ali žegen.

f

Blagoslovi (žegnaj) ine nicoj Bog -J- Oče,
ki me je stvaril, Bog j- Sin, ki me je odrešil,

325

in Bog -{* sveti Duh, ki me je posvetil. Mi¬
lost in pomoč presvete Trojice, ljubi mir
Gospoda našega Jezusa Kristusa, moč njego¬
vega britkega terplenja insmertiuaj nad meno
prebiva in me vsiga hudega varje na duši
in telesi. O sveti Bog! sveti mogočni Bog !
sveti vsigamogočni nevmerjoči Bog! vsmili se
me, in obvarji me nagle smerti. — Tvoje
vsigamogočno varstvo naj nad menoj bedi, tvoja
vsigamogočna roka naj me brani, in odverne
vse vidne in nevidne sovražnike, ki me za¬
lezujejo. Tvoja luč naj mi sveti, da večne
smerti ne vmerjein. — V tvoje roke, o Go¬
spod, izročim svojo dušo. O Jezus ! tebi ži¬
vim, o Jezus ! tebi vmerjein ; o Jezus! tvoj
sem živ in mertev. Amen.

Kedar se slačiš, izdihni :

O Gospod! daj sleči starega človeka:
pregrešno poželenje in hude navade; naj vse
hudobno na vselej v meni zaspi, in se nikoli
več ne zbudi, kar tebe žali. Amen.

Kedar si pretruden, in veliko moliti ne moreš, pred
postelo poklekni, pokrižaj se in reci.

Moj Bog, lepo zahvalim te za vse de-
brote tvoje, ki sim jih zavžil. Ponižno prosim

326

te, odpusti meni grehe vse, s katerimi sim te
razžalil. Daj meni sladko spati, jutri spet
zdravemu vstati, in iti veselo zopet na svoje
delo, k tvoji časti, meni pa k zveličauju.

Oče nas i. t. d. Česena si tii. t. d. Verjem i. t. d.

Ne hodi po noči pod druge strehe, ne voglari, ne vesnj ;
nesreča ne počiva; ne jiši nje ! V posteli spodobne
leži, ne doprinašaj sam, ne s tovaršam, kar je reči
strah. Bog vse vidi, Bog vse ve !

Kedar ne moreš spati, premišluj smert, sodbo, pekel,
nebesa, in ne boš nikolj grešil. Sirah, 7, 40.

-> 20 '

Masne molitve.

J^e zogni se cerkve, kedar tnemo greš, ne
zamudi svete mase, kedar vtegnes,izveličanski
studenec je za tvojo dušo in telo, ako nje prav

I« M V O %

slisis.

V cerkvo stopivši pokropi se rekoč :

Z nebeško roso svoje milosti prokopi me,
o Bog ! in vsih mojih grehov me omij, naj tebi
s čistim sercorn služim.

327

Pred sveto mašo moli:

Oče nebeški! jaz tvoj nevredni sin pri¬
dem v tvojo sveto hišo tebi dolžno čast in
hvalo dat. Ves ponižen te zahvalim za vse
milosti in dobrote tvoje, ki jih meni in vsim
ljudem deliš. Prosim te, odpusti mi vse grehe
moje. in podeli, kar na duši in telesi potre¬
bujemo.

Da bos vsišal mojo prošnjo, se pri sve¬
ti masi sklenem z Jezusom, preljubim tvojim
Sinom, ter se tebi, Oče, z njim darujem. Oh
ne zaverzi me, svojega otroka ; — vsmili se
vsili svojih vernih, po Jezusu Kristusu, Go¬
spodu našem. Amen.

Ako vtegnes, premisluj pred sveto maso
posebno dve reči:

1. Jezusa na gori Kalvarji, kako iz lju¬
bezni za nas terpi in na križi vmira.

2. Jezusa na altarji v presvetem resnem
Telesi, kako je pri posledni večerji sveto
maso postavil, in kako iz ljubezni pri nas
prebiva.

Pristop.

Mašnik začno moliti.

V imeni Boga j- Očeta, in Si f na in
svetiga -j- Duha pristopim k božjemu altarju ter

328

z svojim namestnikom, o Bog, sveto maso slu¬
žiti želim. Oh daj mi živo vero, terdno upanje
in gorečo ljubezen to sveto daritev zvesto
opraviti. Naj bo tebi v čast in zahvalo, meni
in vsim vernim v odpusanje grehov, izpro¬
siti živim tvojo milost in pomoč, mertvim večen
mir in pokoj. Očisti moje serce, naj bo tvoj
altar, vzemi vse, kar imam, tebi v dopadliv
dar. Vsmili se nas, Oče nebeški, kteri si nas
odrešil; vsmili se nas sveti Duh, ki si nas po¬
svetil. Skazi nam svoje vsmilenje, o Bog, da
bomo tebe hvalili, Amen.

Slava (čast in ltvala) Bogu.

Česen, hvalen, molen bodi, o neskončni
večni Bog od vsih stvari v nebesih in na zemli-
— Molimo te, častimo te z vsimi angeli in
ljudmi za tvoje velike slave del, ki si vse
časti in hvale vreden. Oh daj mi tukaj tebi
zvesto služiti, in po smerti z vsimi izvolenimi
tebe v nebesih hvaliti, trojno edini Bog Oče,
Sin in sveti Duh ! kateremu bodi hvala in
čast vekomaj. Amen.

Molituv.

Vsigamogočni Bog, ki vse živiš, podeli
nam za dušo in telo, kar potrebujemo. Daj

329

nam skerbne učenike, pravično gosposko,
pridne podložne, pošteno družino, živeža in
oblačila, sreče in ljubega zdravja, kar je tebi
k časti, nam pa k izveličanju. — Pomagaj nam
skušnjave srečno premagati, storjene grehe
serčno objokati, in po smerti priti v večno
zveličanje. — Vsi svetniki in svetnice božje,
prosite za nas, skoz Jezusa Kristusa, Gospo¬
da našega.

Berilo.

O Bog, ki si nas stvaril, naj bi tebe prav
spoznali, tebi služili, časno srečni in v ne¬
besih večno izveličani bili, naj nam sveti luč
tvojega nauka, ki nam ga po svojih učenikih
dajas. Razsvetli našo pamet, da tvoje besede
prav razumim ; poravnaj našo voljo, da jih
zvesto dopolnimo. O daj nam željno serce
tvoje besede zvesto poslušati in jih lepo ohra¬
niti, ki nam večno živlenje dajo. Amen.

Evangelj.

U imeni Boga -j- Očeta in Si j* na in
svetiga -j- Duha veselo vstanem poslušat sveti-
ga evangelja glas, besede Jezusove. Oh pre-
Ijubeznivi Jezus, moj nebeški učenik, poma¬
gaj mi po tvojem svetem nauku živeti in vime-

330

ti, po tein s tebo veseliti se v nebesih.
Amen,

Vera

Verjem v Boga Očeta, vsigamogočnega
stvarnika nebes i. t. d.

Vse kar je Bog razodel, Kristus učil in
nam sveta mati katolška cerkva vervati veli,
terdo verjem in za večno resnico spoznam.
O Bog, poterdi me v tej sveti pravi veri, po¬
vzdigni moje upanje, oživi v mojem serci go¬
rečo ljubezn, naj tvojo sveto vero vselej z be¬
sedo prav spoznam in v djanji pokažem. Po
njej bočem živeti in vmreti. Amen.

Darovanje.

Dobrotlivi Bog ! vzemi majhen dar kruha
in vina, ktirega tebi po mašnikovih rokah da¬
rujemo, da se bo premenilo v telo in kerv
Jezusa tvojega Sina nase zveličanje. — Verh
tega daru tebi tudi izročimo svoje serce, misli
in želje, naj tebi dopadejo; vse svoje pre¬
moženje, kar imamo, naj tebi k časti bo. —
Oglej se na nas. nebeški Oče, da bomo tvoje
sveto ljudstvo, daj nam pomoči, storiti kar za¬
poveš, opustiti, kar prepoveš. Tebi darujemo
vse svoje djanje in nehanje, po Jezusu Kri¬
stusu, Gospodu našem. Amen.

331

Kedar si mašnik roke vmivajd.

Očisti, Bog, nam serce naše vsih made¬
žev hudih navad, posveti ga, da bo tvoj altar,
naj bojo naše molitve tebi dopadle, in naše
prošnje vlišane, ki k tebi vstajajo. Serce po¬
nižano in spokorjeno ne boš zavergel, o
Gospod.

Kedar predglasje molijo ali pojo.

Iz globočine svoje nevrednosti se vzdig¬
nemo v svete nebesa, in hočemo z angelini
in svetniki tebi neskončni večni Bog spo¬
dobno čast in hvalo dajati. — Svet, svet,
črez vso svet si ti, o Bog, Oče, Sin in sveti
Duh, v treh peršonah en sam Bog. Naj te
hvalijo vse stvari v nebesih in na zemli in
tudi pod zemljo: saj si vse časti in hvale vre¬
den. Sveto bočemo pa tudi živeti, da bomo
*amogli srečno vmreti, in po smerti v druž¬
bi tvojih izvolenih tebe vekomaj častiti in
hvaliti. Amen.

Spomin za žive pred povzdigvanjem.

Oče nebeški, združi nas svoje otroke v
pravi keršanski ljubezni po Jezusu Kristusu,
svoje m Sinu, da bomo vsi ena srečna hiša
pod tvojim namestnikom, vidnim poglavarjem

332

svoje svete cerkve. — Daj milost in pomoč
rimskemu papežu, našemu škofu in naši du-
liovski gosposki. Poterdi v dobrem našega Ce¬
sarja in stori močno vso deželsko gosposko,
naj nas varje v tvoji sveti službi. — Vsmili
se naših dobrotnikov, posebno starisev in go¬
spodarjev, prijatelov, 7,nancov in sosedov,
tovarsevin tovaršic, bratov in sester. — Ohra¬
ni vse verne kristjane v svoji milosti, in daj
nevernikom spoznati prave izveličanske vere
luč, naj bojo tebe prav spoznali in spodobno
hvalili. — Daj grešnikom duha prave pokore;
naj zapustijo svojo hudo djanje in le tebi
služijo. Zapri nam peklenske vrata, odpri
nam svete nebesa, po katerih želimo.

O Marija,ljuba mati, vsi svetniki in svet¬
nice božje, ki se pri Očetu veselite, tudi vi
za nas prosite, naj za vami pridemo in se z
vami veselimo. Amen.

Povzdigovanj e.

Povzdigni se duša moja in čuda poglej,
ki se na altarji godi! Kruh se premeni v Je¬
zusa rešno Telo, ki je bilo za nas križano,
vino v njegovo rešno kerv, ktiro je za nas
prelil.

Oh, bodi pozdravleno Jezusa rešno Telo,
od t  Marije rojeno, na križi zame  vmorjeno.

333

V ponižnosti te molim in počastim. O Je¬
zus, vsmili se, vsiga zlega resi me, skoz svo¬
je terplenje in smert na križi.

Bodi pozdravlena presveta resna kerv
Jezusova, za me in za vse ljudi prelita. Tebe
molim in prosim, vmij dušo mojo in ne daj, da
bi za mene zgublena bila. O Jezus, v tebe
verjem, da si ne altarji zdaj pričejoč; v tebe
zaupam, da me ne bos zavergel; o Jezus, tebe
ljubim črez vse stvari, ker si tudi mene toljko
ljubil, da si za me vmerl. Ponižno prosim te,
odpusti meni moje grebe in vsmili se vernih
duš v vicah.

Spomin za mertvc po povzdigovanju.

Preljubi Jezus! koljko si za nas prestal,
da bi nam večno živlenje dal. Tvoja predraga
kerv je tekla za žive in mertve, ako le v tebe
verjejo, v tvojo neskončno zasluženje zaupajo,
in tebe ljubijo, ki si nas toljko ljubil. —
Vsmili se vbogili vernih dus, ki v vicah ter-
pijo in goreče želijo priti pred obličje božje.
Spomni se mojih rajnih znancov in dobrotnikov,
prijatlov in sovražnikov, naj odpusanje skoraj
zadobijo, in se pri tebi veselijo, kamor priti
tudi jaz želim. — Oh Jezus, daj, da tvoje
britke smerti ne pozabim, tebe ne zapustim in

334

se s tvojimi zvestimi služavniki v nebesih
veselim. Amen.

Oče naš, ki si v nebesih i. i. d.

O Bog, ti si nas dobri oče, daj da bomo
tudi mi tvoji dobri otroci, Tvojo sveto voljo do-
polnovati naj bo naše veselje; naj se nam zgo¬
di, kakor ti hočeš, to so naše želje. Daj nam
vsakdanjega kruha za dušo in telo, po smerti
pa sveto nebo, naj bomo srečni otroci pri
ljubem Očetu. Amen,

Sveto obhajanje.

Jezus, jagne božje, ki grehe sveta od-
jemleš, vsinili se me, odvzemi meni grehe
vse, in daj mi ljubi mir vesti, katerega mi svet
ne more dati. - Moji duši se ponujaš, vabiš
njo k svoji božji mizi, v mojem serci prebivati
želiš.

O Gospod, jaz nisem vreden, da pod mojo
streho greš; reci le samo besedo, in ozdrav-
lena bo duša moja. — Pa vender sem tebe
toljko potreben, da mi brez tebe živeti ni. Oh
ljubi Jezus pridi, reci moji duši: Ti si moja,
in jaz sim Izveličar tvoj. Jezus, v tebe verjern,
Jezus, v tebe zaupam , Jezus, tebe ljubim in
srečno tebe poželim saj v duhu zdaj prijeti.

335

Oh presladki Jezus, ti moje veselje, osta¬
ni vekomaj pri meni, naj bodem tudi jaz pri
tebi. Zahvalim te, da si za nas vmerl, in ne¬
besa nam odperl; zahvalim pa tudi, da se
v presvetem resnem Telesi nam zauživatifdas,
in iz ljubezni pri nas prebivaš. Ne daj, da bi
se kdaj tebe ločili, z grehom tebe žalili in toljke
ljubezni nevredne storili. Živi in mertvi ho¬
čemo tvoji biti. Amen.

Molitva po obhajili.

Tsliši, gospod Bog, molitve svoje svete
cerkve in daj nam po zasluženji Jezusa Kri¬
stusa vsmilenje in pomoč. Poterdi nase dobre
misli, in nam pomagaj, da jih zvesto dopol¬
nimo. Ohrani nam živo vero in terdno upanje,
daj nam čisto serce, tebe goreče ljubiti, veliko
dobrega storiti za večno zveličanje, po tem
kratkem živlenji pa zadobiti krono nebeškega
veselja. Po Jezusu Kristusu, tvojem Sinu in
gospodu našem, ki s tebo Oče nebeški v edi¬
nosti svetega Duha vekomaj živi in kraljuje.
Amen.

Kedar mašnik križ storijo.

Blagoslovi (žeguaj) nas vsigamogočni
Bog O j- če, Sin -j- in sveti -j- Duh, in tvoj
sveti blagoslov (žegen) vselej pri nas ostani.
Amen.

336

Dokončanj e.

OBog, kako sem srečen in vesel, (lasem
pri sveti maši bil deležen zasluženja Jezuso¬
vega. Ko je meni pomanjkalo prave pobožnosti
(andohti), moj Jezus naj doda. Y r  imeni Jezu¬
sovem tebi večni Oče, to sveto službo božjo iz¬
ročim, in želim, naj bo vse živlenje moje tebi
posvečeno. Angel božji vodi me po vsili mojih
potih, dokler srečno clojdem v večno izveli-
čanje. Amen.

Kedar se s presvetim resnim Telesom blagoslovi.

Čast in hvala tebi, Jezus, kralj večne
časti! Na desnici svojega Očeta tam v nebe¬
sih zdaj sediš, iz ljubezni do nas revnih pa
živiš v presvetem rešnem Telesi v podobi
kruha skrit. Tukaj vslišiš naše prošnje in nas
blagosloviš (žegnaš). Kori angelovtebe častijo,
trume nebeških vojsk pred tebo klečijo;
oh, naj tebe hvalimo in molimo v sveti po¬
nižnosti tudi mi!

Blagoslovi (požegnaj) vsmileni Jezus, nas
in našo domačijo, pa tudi vesolen svet. Naj
nas varje tvoja roka vsakega sovražnika. 0-
hrani našo dušo in telo, naše živlenje in premo¬
ženje, naj tebi posvečeno bo.

O Jezus, vsigamogočni vojvoda, ki si
premagal pekel, pregreho in smert, pomagaj
tudi nam srečno premagati, in zadobiti krono

kjer ti živiš in kraljuješ z Bogom Očetom v
edinosti svetega Duha od vekomaj do veko¬
maj. Amen.

Pred pridigo ali keršanskim naukom,

O Jezus, preljubi učenik, ki si nam pot,
resnica in življenje, skoa svoje namestnike
nam govoriš, ter nas učiš pravično živeti,
srečno vmreti in aadoseči večno zveličanje.
Odpri moje ušesa, da bom željno poslušal in
n esto obranil besede večnega življenja. Sveti
Duh pripravi serce moje, de bo seme božjega
nauka na dobro zemljo padlo, in obrodilo
obilno dobrega sadu;po Jezusu Kristusu, Go¬
spodu našem. Amen.

Poslušaj božje nauke rad, in pridige ni-
kolj ne opusti, vsaka pridiga je duhovska
roža nebeškega kraljestva. Zapomni si, kar
slišiš, in tudi drugim rad povej; beseda božja
je živež naše duše.

Po pridigi ali keršanskem nauki moli:

Hvalen bodi Jezus Kristns za vse tvoje
svete nauke. Naj bojo vselej moje veselje,
moje zaupanje in moje želje. Daj mi, o Bog,
te svete nauke zvesto ohraniti, skerbno do¬
polniti, in kakor si obljubil, se nekdaj pri
tebi veseliti. Amen.

'Oo'-

Življenja srečen pot.

22

338

Opravilo svete spovedi.

Vsaki grešnik je bolen na svoji duši. Zakra¬
ment svete pokore je nebeški studenc dušne¬
ga zdravja. Mladene! skerbno hodi k sveti
spovedi, ona je zdravila tvoji duši. V veci ne¬
varnosti si, hujo skušnjavo ko imaš, po go¬
steje k spovedi teci. Dobro je vsaki mesene,
saj vsake kvatre k spovedi iti, si pa toliko
nesrečen, smerten greh storiti — oh, še tisti
den se izpovej, ali saj pervo nedelo spovedi
ne zamudi. V smertnem grehi živeti je strah.

Imej skerbnega spovednika, in kakor
očeta se jih derži. Opravljaj zvesto pet reči,
ki k spovedi grejo ; one so ogledalo (inušter),
kako se zakrament svete pokore opravlja.
Kakor tvoje spovedi — dobro ali slabo, bo
tudi tvoje življenje.

Molitva za pripravo.

©če nebeški! k tebi se boin vbogi grešnik
obernil, svojih grehov obtožil, tebe za odpu-


339

sanje prosil. Nisim vreden tvoj sin biti, ker
sim tebe toliko žalil; vzemi me saj posledne-
ga služavnika v .svojo milost in ljubezn nazaj.
Objokanega in ponižnega serca, Oče, ne bos
zavergel.

Vsmileni Jezus, moj dober Pastir, glej,
jaz tvoja nehvaležna ovčica se k tebi pover-
nern, zopet med tvojo srečno čredo priti želim.
Zadeni me na rame svoje milosti, nesi me
po poti prave pokore med svoje zveste
ovčice nazaj. Posli mi pa tudi svetega Du¬
ha, naj me razsveti in uči pravo pokoro
storiti.

Sveti Duh, božja luč, razsveti mojo pa¬
met, naj vse svoje grebe in slabosti prav
spoznam ; omečaj moje serce, da jih objo¬
kani ; poterdi mojo voljo, da se vredno po¬
boljšam in prav spokorim.

Marija, moja ljuba mati, ti pribežaljse
grešnikov, izprosi mi milost in pomoč resnične
pokore. Moj angelj varb, ki si priča mojih
grehov, bodi zdaj na poti pokore moj tovarš,
naj to sveto delo prav opravim. Vsi iz-
voleni božji svetniki in svetnice, prosite za
me, da sad prave pokore prinesem in večno
življenje zadobiin. Amen.

I. Izpraševanje vesti.

1. Pokliči svetega Duha v pomoč, naj te
razsveti. — 2. Poprašaj se po deset božjih —

22 *

340

pet cerkvenih zapovedih, črez katere si z mi¬
slijo, z besedo ali z djanjem grešil; — po¬
sebno dolžnosti svojega stanu, ali si jih do¬
polnil ? — dobre dela opustil ? — 3 Izberi
smertne grehe po števili in okoljstavah. 4.
Prašaj, kateri hudi navadi si nar bolj vdan —
kateri grehje tebi nar nevarnejši ? 5.Ali si po-
pokoro posledne spovedi dopolnil? — nauke
obranil? si se poboljšal ali pohujšal ?  —-
Misli, kje si bil ? s kom imel opraviti? Kako
se ti je godilo? — Bolj poredko kakor k spo¬
vedi hodiš, dalej svojo vest izprašuj.

II. Grevenga ali serčna žalost.

Kaj sim storil, vbogi grešen človek!
Svojega ljubega Očeta žalil, nepokorn sim
bil vsegamogočnemu Bogu, svojemu narveče-
inu dobrotniku nehvaležen. Oh kako reven
sim vbogi červič zemlje v svojih grehih!— —

Moj Bog in moj gospod! iz celega serca
je meni žal, da sim tebe žalil, ki si nar veči
lepota vse ljubezni vredna dobrota. Oh, da bi
se ne bilo nikoli zgodilo. Moji grehi mene
pečejo, ne toliko za to, ker sim nebesa zgu¬
bil in pekel zaslužil, ampak ker tebe črez
vse ljubim. — Oh odpusti mi vse moje grehe,
po svoji neskončni milosti jih omij. — Terdno
sklenem s  tvojo pomočjo svoje življenje po¬
boljšati, za storjene pregrehe pravo pokoro

341

storiti, in tebe z nobenim greham več raz¬
žaliti.

Ob Bog! saj vidiš moje žalostno serce,
moje naprejvzetje poznaš. Daj meni solze
prave pokore in pomagaj mi, da z Petram
svoje grebe živo objokani, z Marijo Magda¬
leno odpusanje svojih grehov dosežem in z
pokorjenim razbojnikam per tebi vsmiljenje
najdem. Za to te prosim, Oče nebeški, skoz
neskončno zasluženje Jezusa Kristusa, tvoje¬
ga preljubega Sina in gospoda našega.
Amen.

III. Terdno naprej vzetje.

Obljubi se greha — pa tudi grešnih pri¬
ložnost varvati; skušnjave srečno premagati
— storjeno škodo popraviti — ako si koga
razžalil, za zamero prositi — pohujšanje po¬
ravnati, kar je mogoče, pred spovedjo. Ako
poprej mogoče ni, mora terdno naprejvzetje
porok biti, da se bo hitro zgodilo. Ako pra¬
vega poroka nimaš, odpusanja ne zadobis.
Moli torej :

Moj Bog, bodi mi vbogeinu grešniku u-
smilen in odpusti mi vse moje grehe. Terdno
sklenem vsak greh sovražiti, zvesto obljubim
se vsake grešne priložnosti varvati, ojstro po¬
koro delati in vsako storjeno krivico, kolikor
premorem, poverniti.

342

Bodi, o Gospod v mojem serci in odpri
moje usta, da se vsih grehov čisto obtožim,
nobenega ne pozabim, ne zatajim, in odpu-
šanje zadobim. O Jezus, Sin Davidov, vsmili
se mene! Ako le hočeš, mene očistiš. Amen.

IV. Čista Spoved.

Ponižno pred 'spovednika poklekni, ki so mesti Boga,
ter reci:

Prosim, duhovni oče, za sv. žegeu se
svojih grehov čisto spovedat, —

Se spovem Bogu vsegamogočnemu, Ma¬
riji devici, vsitu svetnikom in njim namestnik
božji, vsih svojih grehov, kar sim jih storil
od svoje posledue spovedi, ki je bila — (po¬
vej kdaj ?) Sosebno se obtožim;

Razodeni, kako si posledno spoved
opravil — prav ali slabo? — pokoro dopol¬
nil? Obtoži se grehov po versti, kakor si vest
izprašal ? Ne izgovarjaj sam sebe, ne dolži
drugih peršon, ne pravi po imeni, s kom si
grešil, ampak le po stani. Ne delaj preveliko
besed; le kratko, zastopno, pa tudi spodobno
povej. Ne zataji, ne zakrivaj; Bogu vtajiti ne
moreš. Ako te še serce boli, ali vest strah
dela, le vse odkrij. Spoved skleni:

Leti in vsi moji grehi so mi iz serca žal,
ker sim Boga razžalil. Terdno sklenem z
božjo pomočjo svoje življenje poboljšati, pra-

343

vo pokoro storiti, Boga nikoli več razžaliti.
Prosim za potreben nauk, za pokoro in od¬
vezo, če sem nje vreden.

Poslušaj nauke, ki jih ravno tebi dajajo,
in večkrat po tem pomisli, kar so ti povedali.
Odgovori lepo, kar te poprašajo. Ne sili za
odvezo, ako spoznajo, da uje vreden nisi. Za¬
pomni pokore, ki ti njo naložijo. Ne brani se
ojstre pokore ; ako nje dopolniti ne moreš,
poprosi, naj ti jo preložijo. Redar odvezo nad
tebo molijo, obudi grevingo in terdno naprej-
vzetje. Pokrižaj se in odstopi.

Moli po spovedi, kedar odvezo dobiš.

Neskončno vsinilen Bog, preljubeznivi
Oče nebeški, ti si meni moje grehe odpustil!
Moj nar dobrotlivsi oče si, jaz sim zopet tvoj
sin. Izbrisal si meni grehe moje, pa tudi za¬
služene večne strafe. Dal si mi zopet lepo
oblačiloposvečujoče gnade božje, pa tudi ljubi
mir moje vesti. Ponižno se ti zahvalim za ne¬
skončno zasluženje Kristusa Jezusa, tvojega
Sina, kije za moje grehe tvoji pravici popla¬
čal. — Zahvalim tebe, vsmileni Jezus, za
čudno oblast, ki si njo svojim namestnikom
dal, mene mojih grehov odvezati. — Zahva¬
lim tebe, Bog sveti Duh, za razsvetlenje in
pomoč, da sim se mogel čisto spovedati. Oh,
vi angelji božji, ki se zdaj, kakor zaupam, nad

meno veselite, pomagajte meni hvaliti ne¬
skončno vsmilenga Boga za toliko dobroto.

Obljubim pa tudi, v prihodno Bogu do
poslednega izdihleja zvesto služiti, se vsake¬
ga greba terduo varvati, vse skušnjave serčno
premagati, pregrešue priložnosti vse opustiti,
vsako škodo, vsako pohujšanje, kolikor za-
morem, popraviti, in vse svoje žive dni se po¬
koriti, da bom vreden po poti pokore med iz-
volene priti. Amen.

Ako odveze ne zadobiš, ponižaj se in moli:

Oh prevbogi nespokorjen grešnik, kako
strašno sim grešil, da me namestnik božji
niso vrednega spoznali grehov odvezati! —
Oh! še sim zgublen sin delec od svojega ne¬
beškega Očeta ; — Jezus, moj pastir, ker sim
ga nehvaležno zapustil, za me ne mara, dok¬
ler se v resnici ne poboljšam. Nisiin še vre¬
den k njegovi sveti mizi perstopiti in zavžiti
njegovo presveto Telo. — Oh, ponižno spo¬
znam, da sim vse to zaslužil, in namestnik
božji, ki imajo en kluč spokorjene grehov
odvezati, imajo tudi drugi kluč spokorjene
grehov odvezati, imajo tudi drugi kluč nespo-
korjenim grehe zaderžati, — kar so tudi meni
po pravici storili, da svoj žalosten grešen stan
spoznam, se prav spokorim in vredno po¬
boljšam.

345

Oh, kaj boin storil, vbogi srotej! V tvojo
sveto voljo se podam in obljubim vse na tenko
dopolniti, kar so meni spovednik naložili. Oče,
tepi me! saj me dober oče tepeš. Le samo to
te lepo prosim, daj mi, da se prav spokorim,
iz. celega serca k tebi povernem, svoje gerde
pregrehe zapustim, sadu prave pokore prine¬
sem, da se v prihodno odveze vreden storim
in postanem zopet prijatel božji. — O Jezus,
sin Davidov! ki si prišel iskat, kar je zguble-
nega, vsmili se mene ! — Marija mati mila,
da si moja vsmilena mati, skazi se! — Vsi
ljubi angeli, svetniki in svetnice božje, pro¬
site za me ! — Jaz pa bom jokal in v božjo
milost klical, dokler zopetpri Boguvsmilenje
najdem. Amen.

T. Naložena pokora.

Opravi, kar ti naložijo, poprej ko moreš
in kakor ti je naročeno. Ne pozabi, kar imaš
več dni opraviti. A ko si zasramvan, ogovar¬
jati, bolen — reči: zaslužil sim; naj bo v od-
pušanje mojih grehov. Ne sramuj se pobolj-
šanja, naj rečejo ljudje, kar hočejo. — Si po¬
kore dopolnil, skleni:

Vzemi, dobrotljivi Oče nebeški, le to
majhitto delo moje pokore za moje storjene
pregrehe. Kar meni pomankuje, naj moj ljubi
Jezus svojega neskončnega za s luženja tvoji

346

pravici doda; saj le po njem odpusanje gre¬
hov zaupam in zadobiti želim. V zadostenje
za svoje grehe tebi priporočim vse svoje kri¬
že in težave, ter jih sklenem s terplenjam Je¬
zusovim, z žalostjo Marije, božje matere, in
vsih ljubih svetnikov. Želim se vsih odpust¬
kov deležen storiti, ki jih sveta mati katolska
cerkva spokorjenim deli. V nove hočem Bogu
živeti, svoje dolžnosti zvesto dopolniti, po-
terpežliv in volen biti, se veseliti križa Kri¬
stusovega, ki je znaminje odrešenja in izve-
ličanja mojega. Sovražil bom greh, ljubil
sveto čednost, zaničeval zapeliv svet,in iskal
svete nebesa, dokler jih po poti pokore srečno
najdem. Amen.

Sveto oMtajllo.

Ljubezni Jezusove živ spomin je zakra¬
ment presvetega resnega Telesa, pa tudi živi
studenc, pomoči in milosti, ki njo po Jezusi
dobimo. Mladene, hočeš Jezusov biti, moraš
prav pogosto, in vredno k njegovi božji mizi
priti. To Jezus želi. — Za vredno pripravilo
so ti potrebne stir reči: 1 čisto serce, brez
vsakega smertnega greha — brez nagnenja
v male grehe ; 2. posebno andohtlivo serce,
da lepo moliš in Jezusa poželiš; 3. da se
čedno oblečeš po svojem stani, kar premores;
4. da si tes, ako si zdrav. Premisli veliko

347

srečo k mizi nebeškega kralja povablen biti,
razveseli in ponižaj se, rekoč:

Molitev pred svetim obhajilom.

Preljubi Jezus, izveličar moj, ti mene k
svoji mizi vabiš. Veselo grem, če ravno vem,
da grešnik nisim vreden; saj sim tebe toliko
potreben. Zavupam, da si mi skoz svoje ne¬
skončno vsmilenje in zasluženje v zakramenti
svete pokore svatovsko oblačilo posvečujoče
gnade zopet dal; oh daj mi še tudi živo vero,
terdno zaupanje, gorečo ljubezen, pravo po¬
nižnost in poželenje ; olepšaj moje serce z
vsimi svetimi čednostmi, naj bo vredno tvoje
prebivališe. — Preljubi Izveličar moj, ne mu¬
di se in pridi. Moja duša tebe poželi; — le ti
si njeno poželenje. Oh, stori me vrednega, naj
mi to presveto obhajilo ne bo k obsojenju, am¬
pak k večnemu živlenju. Amen.

Vera.

O moj Jezus, terdno verjem, da si v pre¬
svetem resnem Telesi pričujoč, kakor pravi
živi Bog in človek, in bom zdaj tebe prijel
z dušo in z telesom, s kervjo in zmešam, ka¬
kor se tebe pri zadni večerji tvoji učenci
prijeli, kedar si vzel kruh v svoje presvete
roke, ga posvetil, razlomil in jim dal zavžiti
rekoč: ^Prejmite in jejte vsi, zakaj to je moje

348

telo, ki bo za vas dano. — Vse terdno ver-
jem, kar me skoz svojo sveto cerkvo učiš. 0
moj Jezus, poterdi me v tej sveti veri. V njej
bočem živeti in vmreti, pa tudi prijeti tvoje
presveto Telo.

Upanje,

Terdno zaupam, moj vsmileni Jezus, da
me zavergel ne bos, ki me toliko ljubeznivo
k sebi vabiš, ampak me vrednega storil tvoje
svete mize. — Zaupam, dami bos dal po tem
kratkem življenji priti v večno veselje. Vse
terdno zaupam, kar si ti obljubil ; ki si večna
resnica in neskočna dobrota. O moj dobrot-
livi Jezus, poterdi moje zaupanje.

lijtibezn.

Iz celega serca tebe ljubim, o moj Jezus,
ti moja neskončna Ijubezn, ki si mene toliko
ljubil, da si na križi za me vmerl, sveto resno
Telo postavil, iz ljubezni do mene v nar sve¬
tejšim zakramenti živiš in k meni prebivat
prideš. Iz ljubezni do tebe obljubim tudi bliž-
nega ljubiti, svojim sovražnikam iz serca od¬
pustiti, vse voljno terpeti, in v djanji poka¬
zati, da tebe ljubim črez vse. O moj Jezus,
daj mi v pravi živi ljubezni živeti in vmreti,
po smerti pa tebe v nebeškim kralestvi veko¬
maj ljubiti. Amen.

349

Poželenje.

Pridi, preljubeznivi Jezus, veselje moje¬
ga serca, in razveseli me ! Pridi jague božje,
in oživi me ! Pridi ženin moje duše, in na
večno z njo skleni se. Moja duša po tebi zdi¬
huje, o Jezus, in se tebe veseli; le s tebo ži¬
veti vekomaj želi. — Ob, vsmilen Izveličar,
ki si pri posledni večerji svojim učencom
noge vrnil in jih očislil, očisti tudi mene, da
bom tebe vredno zavžil. Rajši hočem
vmreti, kakor po nevrednim tebe prijeti.

Očitna spoveil.

Kedar k obhajilu pozvoni, čedno k božji mizi poklekni
in moli konfiteor ali očitno spoved, rekoč:

Spovem se Bogu vsemogočnemu, Mariji
vselej Devici, svetemu Mihaelu arhangelu,
svetemu Joanezu kerstniku, svetemuapostelnu
Petru in Pavlu, vsiin svetnikain in njim, du¬
hovni Oče , da sim veliko grešil z mislijo, z
besedo in z djanjam : moj greh, moj greh, moj
preveliki greh! — Za to prosim sveto Marijo
vselej devico, svetega Mihaela arhangela,
svetega Joaneza kerstnika, sveta apostela
Petra in Pavla, vse svetnike, in njih, du¬
hovni oče, molite za me pri Gospodu na¬
šem Bogu.

350

Kedar mašnik odvezo molijo :

Usmili se me, vsegamogočni Bog, od¬
pusti mi moje grehe in pripeljaj me v večno
življenje. Amen.

Milost, odvezo in odpušanje mojih gre¬
hov mi daj vsegamogocni iu vsmilen Bog!
Amen.

Pred svetim resnim Telesom trikrat na persi terkni
rekoč:

O Gospod! nisem vreden, da pod mojo
streho greš; ampak reci le besedo in ozdrav-
lena bo moja duša. — — Telo Gospoda, na¬
šega Jezusa Kristusa, ohrani dušo mojo v
večno življenje. Amen.

Zdaj povzdigni serce in glavo, spodobno usta odpri,
položi jezik na spodno ustnico, prejmi presveto
Telo s sveto častjo, ter lepo povžij. — Pripogni
glavo, poklekni na svoj kraj, moli in bvali Je¬
zusa rekoč :

Po svetem obhajili,

Hvalen bodi Jezus Kristus v mojem
serci, oh preljubezniviprijatel moj! — Jaz te
molim in častim, oh nebeški kralj, moj Gospod
in moj Bog! — Hvali duša moja svojega že¬
nina ; najdla si, katerega ljubiš, oh ljubi in
zvesto derži se ga, do njega vekomaj ne zgu¬
biš. — Moje serce je zdaj Jezusov altar,

351

'

moje telo je tempel božji. — Oh, jaz presre¬
čen človek ! kako se boni zahvalil za toliko
srečo ? — kako vrednega storil toliko mi¬
losti ? —

Jaz v tebe verjem, o Jezus, ti večna
resnica! — jaz v tebe zaupam, o neskončna
dobrota ! jaz tebe ljubim, o Jezus, ti neizre¬
čena ljubezn. Ljubil si me na svetem križi,
kjer si za me svoje življenje dal; — ljubil si
me na svojem svetem altarji, kjer si me s svo¬
jim presvetim Telesom poživil; — ljubiš me
v mojim serci, ter hočeš pri meni ostati. —
Oh ostani, oživljaj in ohrani me zdaj in veko-
koinaj. Ves sim tvoj! Amen.

Prlporoieiij e.

Preljubi Jezus moj, vsliši moje ponižne
prošnje, ki jih dones, te vesel in srečen dan,
tebi povedati imam. Glej, kako vbogo je še
moje serce, kako slabo in merzlo. — Oh oživi
ga z ognjem svoje ljubezni, daj mi svojo po-
terpežlivost in pohlevnost, svojo pokoršino in
ponižnost, naj bo podobno tvojemu božjemu
sercu. — Ze je močno moje pregrešno nag-
nenje, hude še bojo moje skušnjave; oh, po¬
magaj mi, da jih srečno premagam in nikdar
več tebe ne žalim! Daj mi dolžnosti mojega
stanu zvesto dopolniti, križe in težave voljno
poterpeti, vsako pregrešno in nevarno po-

352

svetno veselje zaničevati; in le tebi samemu
pridno služiti.

Duša Kristusova posveti me! — Telo
Kristusovo zveličaj me! — Kerv Kristusova
operi me! — Voda iz desne strani Kristusove
operi me! — Terplenje Kristusovo poterdi
me! — O dobrotlivi Jezus vslisi me! — V
svoje svete rane zakrij me! — Se tebe ločiti
ne pusti me! — Peklenskega sovražnika
ovari ine ! — Ob uri moje smerti pokliči ine,
da bom s vsimi svetniki hvalil te, hvalil zdaj
in vekomaj. Amen.

Prosim pa tudi, preljubeznivi Jezus! za
svoje ljube stariše, brate in sestre, prijatle in
znance; posebno pa za J. J, daj jim vse do¬
bro za dušo in telo, naj bomo tebi tukaj lepo
služili, nekdaj se pa vsi skupej pri tebi v ne¬
besih veselili. — Spomni se tudi mojih rajnih
J. J. ki so že na božji pravici. Vzemi jih pred
svoje obličje, naj tebe hvalijo in za me pro¬
sijo, dokler tudi jaz srečno za njimi pridem
in tebe od obličja do obličja vživam, kakor
sim zdaj tebe v podobi kruha srečno zavžil.

Oh Marija, kraljica nebes in zemlje ; vi
angeli božji, vsi izvoleni svetniki in svetnice!
pomagajte meni hvaliti Jezusa, Gospoda mo¬
jega in vašega čestiii, njemu zvesto služiti,
nekdaj pa njega med vami vživati. — Vse
stvari v nebesih in na zemlji naj hvalijo toliko

353

vsmilenega, toliko dobrotljivega Boga. Oh Je¬
zus,  tebi živim; — o Jezus, tebi vmerjem ;
— oh Jezus, tvoj sim živ iu mertev. Amen.

Pomudi se, ako vtegneš, v hiši božji; premišluj, beri kaj
svetega, ponovi kerstno obljubo, i. t. d. Cel den
naj bo tebi svet den, da Boga hvališ in se posebno
lepo zaderžiš.

Skerbno hodi od mladih nog prav pogosto k svetemu ob¬
hajilu, kakor ti tvoj spovednik pripustijo. Poštenim
Kristjanom so potrebne k službi božji tri reči :
1. Vsak den zjutrej in zvečer moliti ; 2. vsako ne¬
delo in praznik k službi božji hoditi; 3. vsakega
mesenca ali saj vsake kvatre, Če ne pogoje, vredno
k božji mizi pristopiti. Jezus je prava vinska terta,
mi njegove mladike. Brez njega ne zamoremo nič.

Ponovlenje kerstne obljube.

Srečen človek, stvarjen od Boga Očeta
po božji podobi, odrešen po Jezusu Kri¬
stusu, in posvečen otrok božji skoz svetega
Duha sim. Kar nekdaj per svetim kersti po
svojih botrih obljubil, zdaj z hvaležnim ser-
cam ponovim, ter se veselim, da sim v sveti
katolski, edino izveličanski cerkvi rojen in
izrejen.

Odpovem se hudiču in vsemu njegove¬
mu djanju, kakor tudi vsiin zapelivcam, nja
najemnikom. — Odpovem se napuhu, vsim
napčnim segam, hudobnim navadam, vsim
pregreham i/i zapelivim svetom.

Živlenja srečen pot, 23

354

Verjem v Boga Očeta, vsegamogočnega
Stvarnika nebes in zemle; — verjein v Je¬
zusa Kristusa edino rojenega Sina božjega,
ki je rojen bil in je terpel; — verjem v
svetega Duha, sveto keršansko katolško
cerkvo, gmajno svetnikov, odpušanje grehov,
vstajanje života in večno živlenje.

Po nauki svete keršanske katolške
cerkve hočem, kakor pokoren sin svoje
matere, do smerti živeti, svete zakramente
vredno prijemati, in skoz te vrata nebeške
v večno izveličanje priti, po Jezusu Kri¬
stusu, Gospodu našem, skoz prošnjo Marije
device, vsili božjih angelov, svetnikov in
svetnic; posebno mojega angela varha in
mojega patrona svetega J, .. Amen.

Priporočen j e Jezusu.

Preljubeznivi Jezus, za eno dobroto
se tebi priporočim. Ne poželim posvetne
časti, ne časnega blaga, ne zapelivih do¬
brot ; le čisto, nedolžno, ljubezni polno serce
do tebe mi ohraniti daj ! Jezus, moj zvesti
tovarš, varji me kogar drugega v greh za¬
peljati, da ne bom v djanji, ne v besedi
dušen vbijavec, ampak zvest varh svete
nedolžnosti.

Podaj mi v hudi skušnjavi svojo roko,
da v greh ne padem; pomni me vedno, naj

355

ne pozabim, da me vidi tvoje vsega vidjoče
oko,ako me ravno tema zakriva. Svetagroza
me naj objide, kedar se v grešni nevarnosti
znajdem; naj hitro izbežim, da ne zgubim za
kratko hudobno veselje življenja večnega.

O Jezus, moj vsmileni Izveličar! daj mi
vselej modre misli in poštene želje, da med
zapelive tovarse hodil ne bom. Ti mene vodi,
ti me podpiraj, da srečno k tebi v nebesa
pridem, kjer bos meni krono večnega izveli-
čanja dal. Amen.

Mariji ilevici.

Premila mati, Marija devica, nebes in
zemle kralica, mati čiste ljubezni, veselje in
zaupanje moje, spomni se, da se nikolj ni
slišati bilo, da bi kdo zapusen bil, ki je pod
tvojo pomoč pribežal, in se priporočil tvoji
priprošnji. V tim zaupanji k tebi pribežim, de¬
vic Devica, in pred tebo, preljuba mati, vbogi
grešnik izdihujem. Mati Jezusa, mojega zve¬
ličarja, ne zaverzi moje prošnje, ampak vsliši
in u vsili nevarnostih me zakrij pod svet plajs
svoje mogočne prošnje. O dobrotljiva, o ini-
lostliva, o ljubezniva devica Marija, moja
gospa, moja srednica, moja pomočnica! prosi
za me sveta božja porodnica, da bom vreden
obljub Jezusovih. Amen.

23 *

356

Angelu varliu.

Sveti angel varil, meni prijatel in tovarš
od Boga dan, da bi me spremljal in vižal po
nevarnem poti časnega življenja, in me pri¬
peljal ,iz te ptuje dežele v Očetov dom več¬
nega izveličanja; lepo te počestim, in se po¬
nižno tvojemu varstvu izročim. — Pomagaj
mi, da v dobrim ne oslabim ; vari me, da v
nevarnosti ne grešim, in me terdno podpiraj,
da vse vidne in nevidne sovražnike svoje
srečno premagam. — Skerbno me vodi po
voski stezi svete čednosti k mojimu ljubemu
Očetu, kjer zdaj pred njim stojiš, njegovo
božje obličje gledaš, moje molitve in dobre
dela njemu izročuješ in za mene prosiš. Po¬
magaj mi, da bom s tebo in z vsemi izvole-
nimi tudi jaz neskočnemu Bogu večno čast
in hvalo pel. Amen.

Svojemu svetemu jiatronu.

Izvolen božji svetnik, sveti J. moj
posebni patron, zvest prijatel in mogočen moj
besednik v nebesih, ki si že srečno dosegel,
kar še jaz v nevarnosti jišem, in že vživljas
kar jaz doseči želim, naj te prav lepo pozdra¬
vim in se tvoji prošnji priporočim.

V naročji Očeta nebeškega se zdaj ve¬
seliš, pred tronam milosti božje stojiš, se na
mene svojega imenca v to revno dolino ozi-

357

ras, tet* me k sebi želiš. — Izprosi mi vsmi-
lenje in pomoč, da ne bom samo imel tvoje
sveto ime, ampak tudi posnemal tvoje svete
čednosti, enkrat se pa s tebo veselil v nebe¬
škem kralestvi, čestil in hvalil z vsemi svet¬
niki in svetnicami Boga Očeta, Sina in svete¬
ga Duha, katerim bodi čast in hvala vekomaj.
Amen.

Molitev za žive stariše.

O Bog, ki mi zapoveduješ spoštovati
stariše in jih ljubiti, ter mi dolgo in srečno
življenje na zemli za to obetaš ; lepo te pro¬
sim, vsinili se mojega ljubega očeta — moje
ljube matere. Poverni jim na duši in telesi
vse, kar meni dobrega storijo. Pa tudi meni
pomagaj jih lepo vbogati, jim veliko vesel ja
v dobrem narediti, nekdaj pa z njimi v nebe¬
ško kralestvo k tebi priti in se veseliti ve¬
komaj. Amen.

Za raertve stariše.

Večni Bog, ki si meni ljubega očeta —
ljubeznivo mater vzel, in jih k sebi poklical,
bodi zdaj ti moj vsmilen oče, in vsmili se
mojega rajnega očeta — rajne matere moje !
Odpusti jim grehe, ki so jih lehko zavolj mene
storili. Naj jim sveti večna luč tam v kralestvi
izvolenih, naj počivajo v miri! — Daj pa tudi

358

meni pravično živeti, srečno vmreti in za njimi
v večno veselje k tebi priti, kjer nas nobena
smert ločila ne bo. Amen.

Za brate, sestre in žlalito.

Ljubi Oče nebeški, ki nas svoje otroke
vse ljubiš in želiš, naj bi se tudi mi med sebo
ljubili in lepo imeli, daj mojim bratom in se¬
stram, kakor vsej moji žlahti lepo zastopnost
in pravo ljubezen, da se bomo hudega varvali,
eden drugemu v dobro pomagali, in tebi zve¬
sto služili. Varji nas prepira in sovraštva, da
se tebi ne zamerimo, ki si Bog ljubega miru
in sprave. Vižaj naše misli in želje, naj bomo
ene pravične volje, kakor smo ene kervi
— tvoji dobri otroci, ti pa naš vsmileni Oče.
Amen.

Za vse žive.

Vsegamogočni, neskončno vsmilen Bog,
oče miru in ljubezni, ki želiš, da bi vsi ljudje,
tvoji otroci, kakor bratje in sestre v lepim
miru in keršanski ljubezni živeli; daj nam
svojega svetega Duha, naj nas napolni z
svojimi darmi, — Prosim te za svoje do¬
brotnike in dobrotnice, tovarše in tovar-
šice, prijatele in prijatelce, znance in znan¬
ke, sovražnike in sovražnice, posebno za
svoje domače. Daj nam vsim pravično pa-

359

met, da bomo pošteno živeli, tebi zvesto
služili, vsega potrebnega imeli za dušo in
telo; enkrat pa k tebi, Očetu svojemu, v
večno izveličanje srečno došli ; po Jezusu
Kristusu, Gospodu našem, Amen.

Za vse verne mertve.

#

O Bog vsega vsmileuja, stvarnik in
odrešenik vsih vernih, ki nam odpušanje
deliš in naše izveličanje ljubiš, ponižno te
prosim, dodeli mojim rajnim bratom in se¬
stram, dobrotnikom in dobrotnicam, tovar-
šam in tovaršicam, znancam in znankam,
ki so se pred meno tega sveta ločili, po
prošnji Marije device in vsih ljubih svetni¬
kov svoje vsmilenje. Odpusti jim vse grehe,
in daj jim v veselo družino svojih izvolenih
priti, da kar so veselej želeli, srečno dose¬
žejo — tebe od obličja do obličja gledati,
te vživljati, tebe vekomaj častiti in hvaliti,
Za vse to te prosim po Jezusu Kristusu,
tvojem Sinu, Gospodu našim, ki s tebo živi
in kraljuje v edinosti svetega Duha Bog
od vekomaj do vekomaj. Amen.


360

t

Kralev pot svetega Križa.

Mladi popotnik ! hočeš srečno po sveti hoditi, šene smeš
pota svetega križa zogniti. — Pogosto pomišluj pot
terplenja, po katirem je vsmileni Jezus pred tebo
hodil; poglej kaj je terpel, poslušaj, kaj te per
vsakim štacjonu, uči; obljubi za njim hoditi, skleni
svoj križ nositi in prosi Jezusa, naj ti pomaga,
da ne obnemoreš. Vsak štacjon bo tebi ena sto¬
pinja bližej nebes. —• Sveta mati kat. cerkva ti
za to premišlovanje odpustke daruje, da se Je¬
zusovega terplenja in zasluženja deležen storiš.
Jezus, tvoj nebeški kralj , pred tebo hodi, nje¬
gove svete stopinje premišlovaje, hodi tudi ti za
njim. Tako bo križev pot tebi kralev pot proti
nebesom. Prej ko začneš, njemu svoje premišlo¬
vanje daruj:

Darovanje.

© neskončno vsmileni Bog! v ponižnosti svo¬
jega serca darujem tebi to premišlovanje ter¬
plenja Jezusa, tvojega ljubega Sina, k tvoji
veči časti, v odpusanje grehov, 7,a povišanje
tvoje svete cerkve in za verne duše v vicah;
ter vsili odpustkov deležen biti želim, ki jih
sveta cerkva temu svetemu opravilu deli. Oh

361

Gospod! govori ti v tim svetem premisi o vanji,
in tvoj služavnik bo poslušal, Amen.

"-"OCN-

v

I. Stacjoii.

Jezus k smerti obsojen.

V. Molim tebe, Kriste, in te hvalim :

R. Ker si skoz svoj sv. križ svet odrešil.

•lezus mladencu:  Mladene, prijatel moj! vi¬
diš mene pred krivičnim sodnikam stati? —
slišiš nedolžnega po krivici tožvati? — Čuješ
nadraženo ljudstvo, ki me je pred petimi
dnevini po kralevo čestilo, nevsmileno vpiti:
„Križaj ga, križaj ga! “  Hočeš biti moj
sovražnik tudi ti? — —

Mladene Jezusa:  Oh preljubi moj Je¬
zus, izvolen ženin moje duše, moj Gospod in
narveči dobrotnik, kako bi mogoče bilo, tebe
sovražiti? — Vem, da sim pogosto slabo go¬
voril, druge krivo sodil in pohujsal —
sim grešil ; in vsaki grešnik je tvoj so¬
vražnik. Pa odpusti mi moje zmote — Naj
dela svet kar hoče ; ne bom več za njim po¬
tegnil. Tvoj hočem biti, da me boš tudi

362

ti nekdaj na sodbi z,a svojega spoznal.
Amen.

Oče nas. — Cešena Marija. — Vsmili
se me, o Gospod, vsmili se mene!

->£ 0 '

v

II. Stacjon.

Jezus križ zadene.

Molim tebe, o Kriste i. t. d.

Jezus mladencu:  Vidiš težek križ, popotnik
mlad, ki so ga meni sovražniki navalili? —
Voljno ga objemem in nesem, ne za sebe,
ampak za te in za ves svet. S križam bom
tebi zopet nebesa odperl. — Hočeš moj uče¬
nec biti; — za meno priti, zadeni svoj križ
vsak deu in hodi za meno. Le pot težav in
križev je ravna pot v svete nebesa. — Ali me
boš na tim poti zapustil ?

Mladene Jezusu :  Kakor resnično Bog
živi, tebe ne zapustim, moj preljubi tovarš in
božji prijatel! — Kamo bi se srotej podal ?
Le ti imaš besede živlenja večnega. Voljno
hočem križ objeti, ki mi ga še boš poslal, bo¬
di si vboštvo ali bolezn, žalost serca ali za-


363

sramvanje sveta, vse bom voljno poterpel.
Pomagaj ini pa tudi, izveličar moj, naj srečno
po tvojih stopinjah k tebi pridem, do kjer si
ti, moj Gosspod, bom tudi jaz, hlapec tvoj.
Amen.

Oče naš. Cešena Marija. Vsmili se. —

'-s

111. Štacjon.

Jezus pervie pod križam pade.

Molim tebe, o Kriste i. t. d.

»Jezus mladencu  : Poglej, prijatel moj, kako
težek je križ, ki gaje meni moj Oče za tebe,
in cel svet naložil ! Pod njim omaguje moje
telo, — moja volja ne. Zopet hočem vstati,
dokončati, kar mi je Oče nebeški naročil. —
Kaj pa ti toliko tožuješ, da je tvoj stan. pre¬
težek ? — tvoja služba prehuda? — plačilo
preslabo ? — Jeli ne boš, kakor jaz Očetu
nebeškemu do konca zvest ? —

Mladene Jezusu:  Oh premili Jezus !
sram me je, da sim se tolikokrat za malih reči
del švaral, svoj stan toževal, črez svojo služ¬
bo govoril. — Oh kako majhen je križ v mo-

364

jim stani proti tvojemu križu! — kako lehko
moje delo k tvojemu opravilu ! — Nikoli več
ne bom v svojim stani uezadovolju ; iu če tudi
oslabim, saj mi bos zopet vstati pomagal. Po-
terpežlivost nar hujši križe lelike stori; in
vse leliko prestoji, kdor se s teboj, moj Jezus
sklene. Amen.

Oče naš. Cešena Marija. Vsmili se. i. t. d.

IV. Staejon.

Jezus sreča svojo mater.

Molim tebe, o Kriste, i. t. d.

eMezns mladencu:  Prijatel! poglej mojo ža¬
lostno mater, kako vjokana za meno gre, ker
mene k smerti peljajo. Poprašaj, kaj je sto¬
rila, ona blažena med ženami, daje tolike ža¬
losti včakala? — Bila je čista devica, zvesta
dekla svojega Gospoda. Oče nebeški njo lju¬
bi, in kogar ljubi brez šibe ne pusti, ampak
z žalostjo in terplenjein ga objiše. — Zakaj
pa ti tako naglo tožuješ, kedar ti vse po volji
ni — obupati hočeš, če se ti vse po sreči ne
godi. — Kaj nočeš Ijubej božji biti ?  — —

365

Mladene Jezusu :  Oh kdo sim jaz, vbogi gre¬
šnik — in kdo pa vidva, preljubi Jezus in
Marija! — Nedolžna toljko terpita, jaz pa
dolžen nočem terpeti! Oh, ves poterpežlivi
Jezus! uči me ljubiti šibo Očeta nebeškega.
Marija, mati žalosti, izprosi mi gtiado z tebo
radovoljno žalovati; — naj de bom na tim
sveti vajnega terplenja— pa tudi v nebeškem
kralestvi vajnega veselja tovarš. Amen.

Oče naš. Cešena Marija. Vsmili se. i. t. d.

—^ 33 v -

V. Štacjon.

Simon pomaga Kristusu križ nositi.

Molim tebe, o Kriste i. t. d.

oiezus mladencu :  Pomagal sim revnim bol¬
nikom in jih ozdravlal, mertvim dal zopet
življenje ; zdaj sim sam pomoči potreben, in
ni človeka meni v pomoč. Moji sovražniki
morajo Simona prisiliti, da mi križ nositi po¬
more. Tako nehvaležen svet dobrote povra-
čuje! — Ali se boš tudi dal ti siliti za
meno križ nositi ?

366

\

Mladene Jezusu:  O j preljubi Jezus, navali
mi križ, služavniku svojemu po svoji sveti volji;
— dokler bom mogel, ga boni za tebo serčno
nosil; saj mi bos moj trud lepo poplačal, —
Pa kje je tvoj križ ? — Nevedni ljudje so —
jih podučiti: grešniki — jih posvariti — ne¬
dolžno nedolženi so — se za njih postenje
poskusiti: to se veli tvoj križ nositi. Oh ljubi
Jezus, daj mi vse to neprisileno, ampak z ve¬
seljem storiti. Amen.

Oče nas. Cesena Marija. Vsmili se.

VI. Stacjon.

Veronika Jezusu pert podd.

Molim tebe, o Kriste i. t. d.

Jezus mlademu :  Čigava je ta podoba, ki
jo na perti Veronike gledaš? Poznaš
podobo svojega prijatela, odrešenka in
zveličarja? — Ali veš, kdo me je toljko
razranil — s kervjo oblil s ternjam
kronal?

Mladene Jezusu:  Oh poznam tvojo po¬
dobo, moj božji učenik in nar veči dobrotnik!

367

Vem, kdo je tebe toliko revnega storil. —
Za naših hudobij del si bil ranjen, zavolj na¬
ših grehov tepen, naše bolečine si ti pre¬
stal. — Gledam v tvoji sveti podobi svojo po-
terpežlivost, ponižnost in krotkost. Slišim
tvoj prijazen glas ; „Vuči se od mene, kako
sim pohleven in ponižnega serca. “ — Oh
tvojo podobo hočem globoko v svoje serce
vtisniti, na tvoje svete nauke in lepe izglede
vedno misliti, pa tudi po tajistih živeti; naj
bojo ljudje spoznali, da sim tvoj učeuc, in
hvalili Očeta, ki je v nebesih. Amen.

Oče naš. Cešena Marija. Vsmili se i. t. d.

VII. Štacjon.

Jezus drugič pod križam pade.

Molim tebe, o Kriste i. t. d.

*Jezus mladencu :  Vidiš preljubi moj, kako
težek je mojegaterplenja križ! Pregrehe vse¬
ga sveta na njem slonijo — tudi tvoji grehi
na njem ležijo, ter me toliko ne vsmileno v
zemljo vlečejo. Ali se tebi nevsmilim? — Mi
ne boš svoje roke podal — mi ne vstati
pomagal?-

368

Mladene Jezusu:  Moj Izveličar! na moje
roke in noge — vzemi vse moje ude in moči!
— Ali kako in kje bi tebi pomagal? —
Spomnim se, kaj ti želiš. V moji soseski je
zapušen bolnik ; - nima, ki bi ga prelo¬
žil;  — pri sosedi so zapušeni otroci ostali,
nimajo starišev, ki bi jih izredili; — v naši
vesi je zapušena vdova, nima moža, ki bi ji
pomagal — njo potolažil. — V naši fari je
zgubien mladenč — zapeljana dekelca, ni¬
mata prijatela, da bi nju na prav pot pover¬
ili!. „Kar bote takim storili, moj Jezus veliš,
to bote meni storili." — Z veseljem jim ho¬
čem roke podati, namesti tebe jim pomagati;
in ti boš meni povernil, kakor bi se bilo tebi
zgodilo, Amen.

Oče naš. Cešena Marija. Vsmili se, i. t. d.

VIII. Štacjon.

Jezus tolaži Jeruzalemke.

Jfezus mtadencu:  Mladenč! kar sim rekel
Jeruzalemskim ženam, tudi tebi rečem: Ne jo¬
kaj se nad meno, jokaj se nad sebo in nad
svojimi grebi. Jaz, ves nedolžen toliko

369

terpim; kako se bo godilo nespokorjenentu
grešniku ? Ako se to na zelenem lesu godi,
kaj bo s suhim ? — Hočeš biti tudi ti suh
les, ki sadu ne prinese?

Mladene Jezusu:  Moj izveličar ! naj
se jokam, pa le za to, ker te vidim toliko
za mene terpeti. Naj se jokam, ker se bo¬
jim, da bi me, suho mladiko zavergel, ki
tako malo dobrega storim. — Oh kaj bo,
ako se za dobro posušim in po smerti v
pekli gorim! — ne ne zaverzi me, vsmileni
Jezus! Ti si moja vinska terta, naj bom
tvoja žlahna mladika. Oživi me v posve¬
čujoči gnadi božji, naj za dobro omladim, in
za nebeško kraljestvo veliko dobrega storim.

Amen,

7  **■

Oče naš. Cešena Marija. Vsmili se. i.t.d.

IX. Štacjon.

Jezus pervie pod križem pade.

Molim tebe, o Kriste i. t, d.

Jezus mladenču:  Trikrat sim padel na oljski
gori na svoj obraz, prosil Očeta, naj mi
Življenja srečen pot. 24

370

kelh terplenja odvzeme; — volja Očetova
je, da ga pijem, in za tebe terpim. — Tretjo-
krat, glej, pod težkim križem ležim; teža
grehov me hoče posiliti. — In ti z meno
vsmilenja nimaš? — Tvoje hude navade
so vervi, s katerimi me vlečejo; — tvoje
razujzdano življenje je moje suvanje. Kako
dolgo se, prijatel moj, kako dolgo? —
Mladene Jezusu :  Ne več, preljubi moj
Jezus, ne več! Kdo bi zamogel tebe žaliti,
ako te gleda, kako reven za nas na zemli
ležiš. — Raztergati hočem svoje nevarno
znanje, zapustiti svoje slabe tovaršije, se
odvaditi svojih pregrešnih navad. Ako me
ravno svet zaverže, saj me boš ti med
svoje vzel. Amen.

Oče naš. Cešena Marija. Vsinili se i. t. d.

'^ 90 '

V

X. Stacjon.

Jezusa slečejo.

Molim tebe, o Kriste i. t. d.

Jezus mladencu:  Mladene, posvetnega ve¬
selja toliko željen! pokusi z meno grenke

371

pije, ki mi njo svet posledno uro ponuja !
— Tudi tebi bo nekaj za toliko grenkejši
pijo djal, za kolikor sladkejši je tebi zdaj
pregrešno veselje. Tvojo požrešnost moram
plačevati, in za tvojo ničemerno gizdost na
svojem životi toliko terpim. — Ti prevzetno
hodiš, se nespodobno nosiš, zamečuješ po¬
šteno šego svojega stanu; mene pa sla¬
čijo, da grem brez vsega oblačila za tebe
vmirat. — Ob spomni se, da si prišel gol
na svet, gol pojdeš zopet iz sveta. Bodi
pameten in ponižen!

Mladene Jezusu:  O moj Jezus, ti ves
reven in zasramvan — jaz pa prevzeten in
požrešen! — Oh ne bom se vpijanil, ne
zahajal med zapeljive ljudi. Po svojem stani
se hočem ponižno nositi, ne več posnemati
ptujih šeg. O moj Jezus, uči me treznosti,
naj po meri s hvaležnim sercam zavživam
tvoje dari. — Uči me lepe ponižnosti, naj
se po svojem stani modro oblačim, ker vem,
da si prevzetnim sovražnik, in le ponižnim
svojo gnado daš. Amen.

Oče naš. Češena Manja. Vsmili se i. t. d.

G'”'

24 *

372

XI. Štacjon.

Jezusa na križ pribijajo.

Molim tebe, o Kriste i. t. d.

Jezus mladencu:  Kaj so vam moje roke
storile, da jih razpenjate ? — Kaj moje

noge, da jih nevsmileno na križ pribijate ? —
Povejte, kaj sem vam žalega storil ? — In
tudi ti, moj prijatel molčiš — v moje križanje
dovoliš — tudi celo pomagaš! — Naj bi
meni moj sovražnik tako storil, ne potožil bi
se; pa ti moj domač prijatel, ki si pri meni to¬
liko dobrega vžival — zdaj mene tako ne¬
vsmileno križati daš!

Mladene Jezusu:  Kako bi jaz kaj ta¬
kega storil? — Preljubi moj Jezus, povej, kdo
tebe zdaj križa? — Oh, spomnim se: greš¬
niki so po mojem životi kovali; tako ti skoz
svojega preroka govoriš. — Kedar k grehu
molčim, v tvoje križanje dovolim; — se k
grehu smejim, tebe v novo križati pomagam.
— Oh podpihovavci vi, obrekovavci lažnivi,
ne ojstrite več žreblov s svojim hudobnim je¬
zikom. — Vi goljufi in tatje, ne napravljajte
strašnega kladva s svojo krivico! — Vi
požrešuiki, pijanci in prešestuiki, ne pribijajte
Jezusa, svojega odrešenika, na grozoviten

373

križ svojega nesramnega poželenja. — Bra¬
niti hočem, moj Jezus, kolikor premorem, da
ne bojo moji ljudje s kakim smertnim grehom
vnovič tebe križali. Oh križani Jezus, daj mi
raj vmreti, kakor z smertnim grehom več tebe
križati. Amen.

Oče nas. Cešena Marija. Vsmili se, i. t. d.

-co-

XII. Stacjon.

Jezus vmerje na križi.

Molim tebe, o Kriste i. t. d.

Jezus mladencu:  Mladi popotnik, poglej na
mene, kako na križi med nebom in zemljo za
te visim! Poslušaj mojih poslednih sedem
besed, ki jih iz križa tebi naročim. — Oče,
odpusti jim, ki tudi ne vejo kaj storijo ? — Spo¬
korjenemu razbojniku: ^Resnično ti povem,
še dones boš z meno v svetem raji.“ Ali ne
želiš ti v svoji posledni uri ravno te vesele
besede zaslišati? „Sin ! glej tvoja mati! a  Ne
boš imel ti Marijo za svojo ljubo mater? —
„Mene žeja!“ — po izveličanju tvoje duše
— tudi vsega sveta. -- „Moj Bog! moj Bog,
zakaj si me zapustil l u  — Hudoben svet misli

474

tako* ker me Oče toliko terpeti pusti. — »Do¬
končano je l a  — moje terplenje pri kraji, moje
opravilo dopolnjeno. — „Oče! v tvoje roke
izročim svojo dušo ! a

Mladene Jezusu:  Jezus! ti glavo nagneš

— na strašnem križi za mene vmerješ, do po-
sledne kaple izteče tvoja sveta rešna kerv.

— Oh, kako grozoviteu je vender greh, ki
je tebe vmoril! — Koliko moja duša vredna,
da ti, sam božji Sin, svoje življenje za njo
daš! — Jaz pa neumen grešnik drago odku-
pleno dušo za kratko pregrešno veselje pe¬
klenskemu sovražniku sopet predam! — Oh
kako bo moji duši, kedar se bo trupla ločila?

— Okleniti se hočem, o Jezus, tvojega sve¬
tega križa; naj omije tvoja rešna kerv vse
moje grehe in slabosti. Sv. križ naj mi bo
znamnje strahu pred grozovitnim grehom, —
lepo znamnje tvoje ljubezni v življenji, pa tudi
v smerti posledno zaupanje. Oh daj tudi meni
srečno dokončati, in svojo dušo v Očetove
roke izročiti. Amen.


375

XIII. Stacjon.

Jezusa telo v naročji Marije.

Molim tebe, o Kriste, i. t. d.

Marija mladencu :  Moj sin ! Poglej Jezusa,
nedolžno jagne, kako mertev v mojem naročji
leži. — Greh je mojega preljubega Sina vrao-
ril, greh meni materno serce prebodel z me¬
čem prevelike žalosti! Oh popotnik, ki me-
mo hodiš po svojih pregrešnih potih, pridi in
poglej, ali je žalost tolika, kakor je moja
žalost?

Mladene  M ariji:  Premila mati mojega
Odrešenika, dopolnile so se tebi besede, ki
jih je stari Simeon v tempelni tebi povedal.
Tvoje serce je žalosti meč prebodel. Bila si
pokorna dekla svojega Gospoda pod strašnim
križam svojega Sina, po njegovi besedi se je
tebi zgodilo; za .to si pa tudi zdaj kraljica
nebes in zemle. Tvoja čudna žalost seje tebi
v neizrečeno veselje premenila. Oh Marija,
moja dobrotliva mati, izprosi mi gnado, naj na
tem sveti s tebo žalujem, objokujem svoje
grehe, in tudi grehe vsega sveta; naj se meni
sedajna žalost v večno veselje premeni.
Amen.

Oče naš. Češena Marija. Vsinili se. i. t. d.


376

XIV. Stacjon.

Jezus v grob položen.

Molim tebe, o Kriste i. t. d.

V  Jožefovem verti pripravlen grob stoji. No¬
ben še v tem grobi počival ni; kdo bo ven-
der v njem spal, kdo pokoj v novem pokopi
vžival ? — Oh dobri moj Pastir — Jezus bo
najdel v grobi svoj mir, ki ga na tem hudob¬
nim sveti ni najdel. — Jožef iz Arimateje
njemu da posledno postelo smertnega spanja.

Jezus je mirno v grobi spal, da se ne
bom jaz groba bal 5 — on je moje vsta¬
janje in življenje. K tvojemu grobu, o Je¬
zus, pokleknem, za srečno zadno uro te
prosim, za sladek pokoj v pokopu se tebi
priporočim.

Oh preljubi Jezus, ki si po toljkein ter-
plenji v hladnem pokopu mirno počival —
počival bom v njem skoraj tudi jaz ; naj bi le
srečno!

Prosim te, skoz tvojih svetih pet kerva-
vih ran, stoj mi na strani, kedar se bo moja
duša trupla ločila. Vzemi njo milostlivo v
svoje kralestvo, da bo pri tebi živela, dokler
moje trudno truplo v černi zemli počiva. In

377

kedar prideš z znaminjein svetega križa mert-
ve k sodbi budit — oh, daj tudi meni med
izvoljne na desnico priti, naj bo meni tvoje
britko terplenje v večno življenje. Amen,

Oče naš. Češena Marija. Vsmili se. i. t. d

Dakon^anj e.

Obhodil sim stopinje tvojega terplenja
in smerti, vsmileni Jezus; pregledal sim, ko¬
liko si za me prestal. — Oh, kaj bom pa jaz
tebi dal za tvojo toliko ljubezen ? Moj ljubi
brat si ti postal — in vse tvoje je tudi moje.
Tvoj ljubi nebeški Oče je tudi moj oče,
tvoja mati Marija je tudi moja Mati —
tvoje nebeško kralestvo je« tudi moje kra¬
ljestvo, ako ga sam ne zapravim; in tvoje
presveto Telo je hrana moje duše. — Oh
preljubi Jezus, ves si moj, naj bom ves tudi
jaz tvoj! — Ti si hotel za mene terpeti in
vinreti, jaz pa hočem vekomaj tebi živeti. —
Oh neskončno vsmilen Bog, daj, da terplen¬
je in smert Jezusovo vedno pred očmi imam,
po njegovem svetem izgledi poterpežlivo živim
in pridem skoz Jezusovo neskončno zaslu-
ženje v večno živlenje. Amen.


378

Dober svet.

hlapcom in služavnikom.

MLaj tožuješ, ljubi brate, daje služba težka.
Le poslušaj, kako storiš, da bo tebi lehka,
ako hočeš moder biti.

Ne pohabi, da služimo enega Go¬
spodarja, ki v nebesih gospoduje in vsake¬
mu plačuje, naj bo hlapec ali gospod, ka¬
kor si zasluži. Pred Bogam razločka ni,
naj kdo za krajevo palico ali pa za otko
derži, da le zvesto stori dela svojega stanu.
Saj je prišel tudi Jezus služit ne pa služen
biti; torej bodi svoje službe tudi ti vesel, ker
je tebe Izveličar za tovarša vzel. Ako voljno
z Jezusom vse težave svoje službe poterpiš,
se tudi lehko v svetem raji enkrat veseliš
večnega plačila. „ Nebeško kraljestvo silo
terpi : u  tako Jezus govori, in le s terplenjem
si ga boš osvojil. Za sveto nebo tebi naj vse
lehko bo !

Pri vsih svojih težkih delih naj bo Je¬
zus tvoj tovarš; le na nja poglej! On svoj
križ pred tebo nosi; nosi ga tudi ti za njim,
in posluhni, kaj on govori: „Kdor hoče za
meno priti, naj svoj kriz zadene, vsaki dan,
in za meno hodi.“  Le po poti križa te k ne-


m

besom vodi Izveličar tvoj; in govori: „Sladek
je moj jarm, lehka moja butar a.  “

Kedar dobre ljudi najdeš, bodi jih vesel,
služi svojemu gospodarju kakor bi tvoj bil ;

! vbogaj svojo gospodinjo, kakor dober sin
svojo ljubo mater. Dober hlapec, kamor pride,
dobre stariše dobi, in se lehko svoje službe
veseli; on je hiši žegen božji (ali blagoslov),
hiša pa njegova srečna domačija. —- Skerben
bodi, škode varji celo svojo hišo ; ako hiša
pogori, bos pogorel tudi ti. Kakor sebe, tako
vse domače brani vse nesreče, da bos hlap ec
zvest.

Ne hodi rad od hiše, kjer tebi do¬
bro je; kdor prepogosto službe jise,
malo le obrajta se. Goste službe so vselej
redke sukne; se trikrat preseliti, je enkrat
pogoreti. — Ne jiši take službe, kjer bi
premastno jedel in predebelo pil; huda je
razvada. Kdor se prehitro obredi, tudi hitro
strada. Razvajena družina in pa bolna živina;
vsakter se nje boji. Ne kjer predobro živijo,
ampak kjer se pošteno zaderžijo, tam dobra
služba je.

Bodi dobrega serca in dobre vesti, dobra
pohlevna duša, prijatel vsih ljudi, kar je po
pravici. „Skerbi za poštenje svoje domačije,
ne raznašaj po* drugod domačih ljudi, in ne
pravi, kar drugim vedeti potreba ni. Hlapec,

380

ki rad svojo hišo opravlja, veči škodo dela,
kakor bi iz, hrama streho tergal. Kar se doma
zgodi, naj doma ostane, ako te visi zapoved
komu razodeti kaj ne sili; in ker od hiše
greš, nesi kar je tvojega, ali postenje vsaki
hiši pusti. Kdor jemlje dobro ime, je veliko
hujši tat, kakor on, ki dnarje krade; duarji
se povernejo, ali poštenje težko.

Ne bodi besedliv, varuj se hude jeze.
Kdor prerad za zlo vzeme, lehko slovo dobi;
kdor pa rad poterpi, ima zmiram lepo vreme,
in kamor se poda, ga vse rado ima, ker je
dobra duša. Nikdar ne pozabi služiti Bogu,
on je tvoj pervi gospodar; ne stori za noben
denar, karkolj on prepove. Ne zamudi po
keršansko k božji službi rad hoditi, ne sra¬
muj se tud moliti, kakor se spodobi. Kdor se
mene pred ljudmi sramuje , in me ne spozna,
nja tudi spoznal jaz ne bom pred svojim Obe¬
tom “, — Kristus govori. Pa moliti še zadosti
ni, ampak je potreba tud tako živeti, da boš
Bogu dopadliv, in te po smerti vzel v svoje
veličastvo. Oh ne rekaj, da ne vtegneš v
službi Bogu služiti; kdor ne služi prav Bogu,
dober hlapec tudi ne bo svojemu gospodarju.
— Srečen tisti, ki prav služi Bogu in ljudem;
naj kraljuje ali služi, stori dobro vsem. Sto¬
krat boljši priden hlapec, kakor slab gospod.

'>£ 0 '

381

Nekaj za roko dele ali antverharje.

Vsako pridno rokodelo, kterega kdor zna,
svojo tovaršico srečo iina, ki človeka oskerbi
časno in večno, ako si sam svoje sreče ne
vniori. Ali rokodelov sreča ima perstov pet,
in potreba je za vse skerbet, da kterega ne
zgubi.

Pavec  sreče je zvestoba.  Zvesto delaj
vsako reč, naj bo mala alj velika, naj te viče
ali tika, kdor njo tebi v delo da. Delo hvali
delavca. Boljši je pa eno delo dobro znati,
kakor vsakega nekoliko popakdrati (Tretati);
devet rokodelcov je deset stradavcov. Kdor
delo rad skazi, po malem vdinjavce zgubi.
Kazji mojster (šušmar, fretar) svoji lastni
sreči pavec odbije, Kazine  (kazavic) sreče
je ljuba zadovoljnost.  Malo za dobro vzemi,
dokler kaj več ne pride; kdor malega ne
česti, velikega vreden ni. Boljši je malo pla¬
čilo, kakor pa brez zaslužila glad prodajati;
boljši terdo služiti, kakor vbogajime prositi.
— Boljši malo po pravici, ko veliko po kri¬
vici ; kdor ljudem prerajta, ali pa vsega ne
odrajta, kar jim gre, sam ob svojo srečo spra¬
vi se, in ji kazine odseka. Sredine  sreče ali
veliki perst je marliva pridnost.  Kdor dela

m

pridno rad, le on je stanovitne sreče brat;
lenuha glad mori, in potepuha se vsak boji: le
pridnost je sreče poglavitua korenina. — Le
vedno (spol) priden bodi, naj te vidi kdo ali
ne, saj Bog tvoja priča je , in bo tebi plačal.
— Le z mi raj priden bodi, naj drugi delajo
ali ne, po njih ne ravnaj se ; kdor prerad po¬
čiva, v koprivah obleži, — Le priden bodi
neprenebama; če ravno mahoma ne obogatiš,
po malem vonder si pomagaš. Tudi mravlje
po malem nosijo, pa vonder velik kup nanosi¬
jo; le pridno rad komaraj, in Bog ti bo poma¬
gal. Kdor vedno priden ni, svoji sreči dno
izbije.

Zlafenik  ali sreče zlaten perst je ljuba
poštenost.  Vselej posten bodi in lepo se za-
derži, kedar v ptuje hiše prideš ali po šterah
greš. Pošten rokodel, ki se greha boji, in do¬
mače modro posvari, kise nespodobno zader-
žijo ali pa gerdo govorijo, je prijatel božji;
kamor pride, gre dober duh za njim. Razpušen
(razvujzdan) rokodel, ki je gerdih besedi, se
gerdežam smeji, in ljudi pohujšati pomaga, on
je sovražnik božji, ki pregrešen smrad po dru¬
gih bišah vlači; hudi duh povsodi za njim
hodi. — Pošten bodi, vere ne zataji, in Bogu
služiti se nikdar ne sramuj. Boljši je nespa¬
metnim ljudem zamerzeti, kakor pa Boga ne
v časti imeti, ki je Oče tvoj. — Pošten bodi, in

383

hišam postenja ne odjemli, ako ravno vse po
tvoji volji ni. Rokodel, ki rad ljudi raznaša,
je nar hujši hišni tat; potreba se je takega
bat, kakor ognja v streho. — Pošten bodi, in
v novih šegah se nikar ne blodi, ki po zdravi
pameti kar niso. Per vsaki novi šegi prav
presodi, ali je novo ali pa staro bolj po pa¬
meti. Ne hrani se novine, ne zaničuj starine;
stori kar je prav, ljubi, kar je poštenega.
Kdor poštenje zapusti, svoji sreči zlati perst
odterga.

Mezinc  sreče je modra prihranlivost.
Misli v svojih mladih letih, da boš postaral,
skerbi, da boš za bolezen kake krajcarje
prišparal (prihranil). Huda je za rokodela,
ako delati ne more, in nima krajcarja, kedar
ga kervavo potrebuje. — Bodi dober gospo¬
dar v svojih mladih letih, da boš star imel,
kaj živeti. Rokodel je sam svoj tat, ki za¬
pravlja rad; nja sreča mezinca nima, ne teka
premoženje.

Srečen rokodel, ako njegova sreča ima
vsili perstov pet; vjima mu ne more vzet, kar
mu je sreča z celo roko dala. Ako pa le
enega persta nima, je že pri sreči vjima (ne-
vurje); kar zasluži, nima teka. Vsaki tak je
sromak, ki si perste sam odseka. — Hočeš na
sveti veselo živeti, v mladih letih ne razvadi
se; človek, ki malo potrebuje, pa veliko posede,

384

le on srečen živi. — V gnadi božji živeli, in v
gnadi božji vmreti,to perva sreča je, brez te
je drugo vse ledena gaz.

'-'OC''"

Popotnica mladenčeni,

ki na dežele grejo, ali pa v soldašno stopijo.

1. ^Mladene, Boga se  boj, in njemu zve¬
sto služi doma kakor na ptujem. Če  ravno greš
iz svojega kraja, in zapustiš svoje ljudi, te
Bog ne zapusti, in je povsod pri tebi. Ako je
Bog s tebo, kdo bode zoper tebe!

2. Bodi pokom svojim poglavarjem v
vsih rečeh, ki niso zoper voljo božjo;  pogla¬
varji bojo na sodbi stali, kako so zapoved-
vali; podložnik bo odgovor dal, kakor je vbo-
gal. Kjer ni pokoršine, je smert.

3. Svojim pajdašam se pohujšati ne daj;
ne zapusti naukov svojega očeta, ne pozabi
prošenj svoje matere, in skerbno varji se laž¬
nivih prerokov. Ne prepiraj se od svetih
reči, kedar prida vidit ni ; kaj bi svetinje pe-

385

sam metal, ali pa svinjam žlahne jagode. Le
samo eno jih pobaraj : ali bojo posledno uro
tudi tako govorili? ali kaj takega storili, kaj?

4. Smerti se ne boj,  ako se Boga bojiš,
in serčen bodi; tudi kugle, ki na boji švigajo,
božja roka viža; ne bo te zadela, ako božja
volja ni. Kedar te Bog vzeti hoče, te na po¬
stelji ravno tak lehko najde, kakor v vojski. V
božjih rokah smo; kdor Boga prav ljubi, se
smerti bal ne bo.

5. Bodi silen in močen v vojski nad so¬
vražniki; ubogim, ki orožja nimajo, sile nikar
ne delaj.  Kersanski vojšak sovražnika le na
moriši pozna, doma sta si brata. Rajši revne¬
mu pomaga, kakor bi mu vzel; le v nebesih
bo plačilo on prijel. Kerv, ktero preliva, se s
posvetnim blagom ne poplača.

6. Kedar po sveti hodiš, dobrega učiti
se nikdar ne zamudi.  Dobra reč, ktero znaš,
je boljši kakor dnar. Dnar ti bo sovražnik
vzel, kar pa prida veš, to ti bo gotovo plačal,
česar se v ptujih krajih izučiš, bo nar boljši
tvoj zaslužek, ki ga boš domu prinesel.

7. Ne pozabi svoje dežele, ne ljudi, za
katere se vojskuješ;  ne pozabi tudi nebes, in za
nje skerbi. Tudi vojšak ima Boga, ne samo
cesarja. Če ne moreš Bogu služiti očitno in
na glas, pa lepo na tihem. Cesarju služi naj
telo, duša pa Bogu tako, da bo eno prav stor-

Življenja srečen pot. 25

386

jeno, drugo pa ne zamujeno; kdor eno zamu¬
di, tudi drugo ne stori, kakor se spodobi.

8. Ne daj Bog! da bi iz vojske ali
iz zolda uhajal,  tega se v misel ne smeš
vzeti; bila bi taka misel hudičeva skušnjava.
Uhajovci ali desenterji so puntarji dežele in
pervi sovražniki Boga in ljudi. Po goščah in po
temah se potikajo, in poglavarju večnih tem
(peklenskemu sovražniku) pridejo v oblast.
Starši, ki sina skrivajo, ki iz žolda uide, nje¬
mu gavge zidajo, za pekel ga redijo. Uha-
javci so radi tobakarji, iz tobakarjev tolovaji
in vbijavci ,  ki po kervavi cesti v pekel te¬
kajo. O Bog mladenča varji kaj takega sto¬
riti; ovarji stariše, takega sina pod svojo
streho vzeti! Kjer je desenter, je strah in ne¬
sreča.

9. Kedar se izslužiš in prideš spet v svoj
kraj, ne uči svojih ljudi g er dih, nevarnih re¬
či, ki si jih po svetu vidil, ali pri soldatih sli¬
šal,  kterih še ne vejo, po imeni ne poznajo.
Zoldnirji razpušeni in pa urlavbarji so pogo¬
sto ravbarji in dušni tolovaji svoje domačije.
Bog nas varji takih hrambovcov! — Blagor
pa žoldnirju, kteri se Boga boji, sveto čednost
ljubi, in greh čerti, zakaj nesrečni greh je de¬
žele pervi in nar huji sovražnik.

Srečen in mlad vojšak je dežele čast,
angelov veselje, sveta nja oblast. Za pravico

387

se vojskuje, in krivico pa strahuje; tam v ne¬
besih je doma, kdor svoje življenje da za pra¬
vico in resnico materne dežele.

Mladenčov trojna domovina.

W^saki posten človek trojno domovino ima,
ktero toliko ljubi, da življenje za njo da, ako
je potreba. To je storil Jezus izveličar nas.
Tudi ti svojo trojno domovino  imaš; potreba
je da jo spoznaš in globoko v svoje serca
vtisneš.

Perva tvoja domovina je ljuba materna
dežela , preveseli kraj, kjer je tvoja zibika
stala, kjer si dete perve rožce tergal, in mla-
denč metule pervokrat lovil. Tudi ptičica
svoje gnezdo pozna, kako bi človek rojstni
kraj pozabil! Sleherni zelen homec (hribec)
nas pomni veselih mladih dni, vsaki studenec
(vrelec) nam pripoveduje od srečnih rajnih ča¬
sov pretekle mladosti! travniki zeleni in le-
dinice pisane nam že kažejo, kako veselo
je svoje dni nase življenje bilo. Kdo bi svoji
ljubi domovini za vse to hvale ne vedel? kdo

25 * *

388

s hvaležnim sereom za svojo domovino lju¬
beznivo ne poskerbel ?

Pomagaj svojemu kraju, v katerem si do¬
ma, kakorkoli zamoreš, da bo lepši in lepši
prebivaljše prave sreče in zadovoljnosti. Ne
sramuj se svojega ljudstva, ki je tvojega na¬
roda, in svojega jezika ne pozabi, kterega so
tebe tvoja ljuba mati navučili. Beseda materna
je živo znaminje ljubezni materne; kdor to
znaminje zataji, matere vreden ni, — Brani
svojo materno deželo očitnih sovražnikov, ki
z orožjem pridejo, hiše in mesta palit (žgat);
varji pa tudi svoje ljudi skrivnih zapelivcov,
ki po deželi prebivavce podpihujejo, na tihem
ljudstvo puntajo zoper poglavarje, kralje in
cesarje, in strašnega razboja ogenj v streho
nosijo. Taki presatavci, stare pravde slepar¬
ski oznanovavci, so dežele nar nevarnejši so¬
vražniki; svobodnost oznanujejo, na tihem
pa za ubogo ljudstvo strašno železje ku¬
jejo, da se Bogu vsmili! Bog nam daja kralje
in cesarje, nam pošilja poglavarje in nam
gosposko stavi dobro in hudobno. Dobra je
ljudem plačilo, huda je pa šiba'; obodvojne
potrebujemo, če ravno vsi zdihujemo, da bi
nam dober Bog dobro gosposko dal. Tudi Je¬
zus, božji Sin, je krivičnemu sodniku bil po¬
koren, pokoren do smerti križa; skoz to je
svet odrešil. Izgled nam je zapustil, da ga

389

posnemamo. — V  ognji hiša pogori, v punti
(praski) pa dežela. Bog nas vsega tega
varji; varjimo pa tudi mi, če deželo ljubimo,
svojo domovino.

Druga tvoja domovina je domača cerkev,
v kateri si bil kersčen. V tvoji domači cerkvi
kersten kamen  stoji, pri katerem si pervo in
nar veci srečo prijel, božji otrok biti. Kersten
kamen pomni te, kaj so tvoji botri za tebe
obljubili: da zvesto Bogu služiš, sveto čednost
ljubiš, in greh sovražiš. Tamkaj vidiš pridižnico
(lečo ali kancel), kjer si perve nauke slišal
večnega življenja, da jih ne pozabiš! Tam
je spovednica,  tvoja opomnica, da si se po¬
boljšati obljubil in vredno spokoriti; da ne
zamudiš obljube dopolniti! V cerkvi je altar,
sveta miza božja, kjer si tolikokrat pri sveti
maši bil, sveto rešnje Telo zavžil, in očitno
spoznal, kako te Jezus ljubi. Cerkev je hiša
božja in vrata nebeške. Tvoja žlahta tam
počiva, zemlja stariše pokriva; more biti boš
tudi ti pri njej počival.

Ljubi domačo cerkev, svojo duhovsko
domovino, poskerbi kolikor moreš, da snažna
in čedna bo hiša Gospodova, v kateri si ka¬
kor kristjan doma.-- Pa tudi svetekeršanske
cerkve ne pozabi, katere cerkev zidana le
vidno znaminje je. Ona je zberaljše pravih

390

vernih kristjanov; njeni srečen sin si ti, ona
tvoja ljuba mati, ki za te skerbi. Skerbi, da
boš njene nauke rad poslušal, se za njeno
sveto čast poskušal; dopolnil, kar ona zapo¬
ve, se varval, kar ona prepove. Varji se kri¬
vih prerokov, ki cerkev zaničujejo; ne ver¬
jemi goljufnim učenikom, ki nove nauke ozna-
nujejo in svete cerkve ne spoznajo. Kdor
svete katolške cerkve za svojo mater nima,
nima tudi Boga svojega Očeta, in ne ve, kje
je doma,

Tvoja tretja domovina so svete nebesa ,
hiša Očetova, kjer smo vsi doma. Tam je Bog,
tvoj ljubi Oče, ki te k sebi hoče ; tamkaj Je¬
zus tvoj Gospod tebi prostor dela; tamkaj
sveti Duh, ki te je posvetil, krono večnega
življenja že pripravleno derži, in jo tebi dati
želi. Tam je Marija tvoja mati, ki za tebe prosi
—• tam so božji angeli, zvesti vsi prijatelj;
tamkaj so izvoleni tvoji ljubi bratje. Boke ti
podajajo, in te k sebi vabijo: „Ljubi brate
pridi! Pridi k nam v sveto nebo, pridi k nam
damo l u

Za nebesa le skerbeti, za nebesa vse
terpeti, za nebesa le živeti, za nebesa tudi
vmreti, naj bo tvoja perva in posledna skerb.


391

Keršanskega mladenča perve in po-
sledne želje.

1. Kaj ji še m na tim sveti,

Popotnik kaj želim?
Katno se ogledujem?

Kam priti hrepenim?

Oh moje serčne želje
Nebeško so veselje!
Vesolen svet premajhen je,
Napolnit mi serce;

Le eno poželim:

2. Lepo Bogu služiti,

To me nar več »kerbi;
Enkrat v nebesa priti,

To mene veseli.

Brez tega bi na sveti
Ne vedel kaj začeti;

V nebesih je moj pravi dom,
Kjer večno srečen bom.
Le samo to želim.

3. Zemlja dežela ptuja,

Skoz njo moj pot hiti,
Kratka je moja hoja,

Za me ostaje ni.

Čast in posvetne zmote,
Blago in dobrote,

Ki jih ponuja meni svet,

Ne morem s sebo vzet,

In jih ne poželim.

4. V terplenji porodila,

Me moja mati so,

In v joku skor zakrila
Me černa zemlja bo.

Moje celo življenje
Je vedno le terplenje;

Ali kdor vse voljno poterpi,
Nebesa zadobi;

To tudi jaz želim.

5. Sem reven ali premožen,

To mene ne skerbi;

Le dobrega storiti,

To mene veseli.

Čednost in dobre dela,

Mi smert ne bode vzela;
Le stanovitno to blago
Ostalo meni bo;

Le tega si želim.

6. Dokler je božja volja,

Na sveti rad živim,

In ko bo božja volja,

Rad zemljo zapustim.

393

Le eno poželjujem,

Po enem le zdihujem;

In to ljubezen tvoja je,

Moj Bog, in moje vse!
Katero poželim.

7. Da mene, Oče, ljubiš,

Mi pravjo vse stvari;

Kako naj tebe ljubim,

Me Jezus moj uči.

Tebe črez vse ljubiti,

Od tebe ljublen biti,

Naj bodem živ in mertev tvoj,
In ti, o Bog, pa moj:

Le to črez vse želim.

8. Kdo bode mene ločil

Ljubezni Jezusa?

Ki tolko mene ljubi,

Da se za mene da.

Ne meč in ne terplenje.

Ne smert in ne življenje ;
Premagal vse skušnjave bom,
Dosegel večen dom,
Kater’ga poželim.

9. Ohranit’ sveto vero,

Življenja pravo luč,

In upanje ovarvat,

Ki je v nebesa kluč,

394

V ljubezni prav živeti,

V ljubezni božji vinreti,

Skončati srečno, o Gospod,
Življenja kratek pot:

To nar več poželim.

10. Moj Bog, na serce moje,

Na moje vse moči.

Na Jezus mojo dušo:

Ki tvoja bit želi.

Vse moje si veselje;

Napolni moje želje,

Ljubezen svojo meni daj,

Po smerti sveti raj !

Le samo to želim.

Lepa veselica nedolžnega mladenca.

1. Poslušajte mene vsi ljudje,
Poslušajte žeue in možje,

Bom prelepo pesem vam zapel.
Ker sem fantič mlad in vesel.

2. Oh, kako bi jaz vesel ne bil,
Kaj Boga ne hvalil in častil,

Dokler sim nedolžen in mlad?
Bodi Bog zahvalen tavžentkrat.

3. Lepo jasno jutro se mladi,

Lepo zlata zarja se smeji,

Lepši vender sem še fautič mlad,
Sam nebeški Oče me ’ma rad.

4. Lepo sije sonce juterno,

Nam polepša zemljo in nebo,
Lepši mlado lice se svetli,

V zarji ljube svete čistosti,

5. Oh prelepi žlahen rožencvet
Nam polepša s cvetjem spet;
Lepši je mladenča serčice,

Ki v ljubezni božji sveti se.

6. Oh prelepa roža rožmarin,
Žlahnej je inladenč, Marijni sin ;
Kdor ’ma čisto dušo in telo,

Mu Marija ljuba mati bo.

7. Lepo žvergolijo ptičice;

Plavajo po vodi ribice;

Njih nebeški Oče vse živi,

Za mladenča pa še bolj skerbi,

8 .  Naj bo beli dan ali temna noč,
Naj se loti me sovražna moč,

396

Jezus moj tovarš, moj ljubi brat,
Hoče me pred hudim ovarvat.

9. Bež’te zapeljani fantje vi,

Modrijani in posvetneži;

Ne porajtam jaz vaš prazen smeh ,
Ne za vaše djanje, ki je greh.

10. Naj me zaničuje grešen svet,

Vse to hočem voljno poterpet;
Ženin cerkve Jezusove bom,

Sveti raj po smerti bo moj dom.

11. Oh, preljubi Jezus, prosim te,

Greha kdaj storiti, varji me,

Enkrat pa po smerti meni daj
Hlapcu svojemu priti v sveti raj!

12. Srečen sem nedolžen fantič mlad,

K ohceti nebeški vablen svat!

Tu bom lepo žvižgal iuo pel,

Tam v nebesih vekomaj vesel.


Mladenčov tovaršija.

1. Mladene, se bos na pot podal
Koga si bos tovarsa zbral ?

„ Jezusa kušnil in objel
Njega bom-za tovarsa vzel. a

2. Jezus je vsmilenga serca,
Karkoli ga prosim, vse mi da
Dal meni bo tud srečen pot
In spremljal mene on povsod.

3. Posvetni dobrovolci vi,

Na vašo družbo mi inerzi;
Vsa vaša sreča je le prah,
Veselja konec večen strah.

4. Le majhen veterc pohlidi,
Pomete prah, in spremeni
Tud vašo dobrovoljo v jok,
Bahanje vaše v večen stok.

5. Je bil med vami lep junak ')
Visoke glave fantič jak; 2 )
Poglejte pa, kje zdaj leži?

Še mesta skoraj vidit ni.

') Korenjak. — 3 ) Terden.

398

6. Sem pognal tudi drugega
Mladenča raz vujzdanega;

Je živel kakor divja zvir,
Prišla je sinert, storila mir.

7. Od enega vam še povem,

Od nar bolj modrega med vsem
Tovarše je gerdo učil,

Na zadnje pa ob pamet bil.

8. Boga in pekla se ni bal,
Keršanskim naukom se smejal;
Poslednič je nesrečno vmerl,

In pekel ‘ ' ‘ierl.

9. Kdor laku - n -- _J ’ma,

Jim dušo in telo proda,

Po šroki cesti v pekel gre ;
Mladenču takemu gorje!

10. V nebesa le en pot pelja,
Le vozek pot zveličanja;
Kdor poželi v nebesa prit’,
Mora za Kristusom liodit.

11. Moj ljubi Jezus, prosim te,
Po pravem poli vodi me;
Da, kjer si ti, Zveličar moj,
Bom tudi jaz služavnik tvoj!


399

Konec.

„Nebo in zemlja bot a prešla, moje besede pa
ne bojo prešle govori Kristus pri sve¬
tem Matevži 24, 25.

Naj reče svet kar hoče. „Resnica Gospodom
ostane vekomaj.“  Psalm 116, 2.

~*£)Gs-

/

m


v.

•; v


■ •.<.*iv.. • ?; .i /i»v'

-V-*« v<' ,1

■


«

401

Kazalo

naukov, i/gledov in molitvic.

Stran

Nagovor

Mladenčev trojno premoženje . . . . 1

I. Zdravo telo . . , . . 2

II. Dobra glava .....  7

III. Pošteno serce . . . . .11

Mladenčev nar lepši oblačilo . . . .17

Sedem strupnih kač, ki so mladenčem posebno

nevarne .......  25

Štiri spotike, mladenčem posebno Škodlive . 40

Devet strašnih prepadov, mladenčem nar bolj

nevarnih .....  56

MladenČov nar hujši bolezen ....  99

Dvanajst tovaršov in tovaršic, mladenčem posebnih

prijatlovin prijatelc .....  95

Dva in petdeset božjih svetnikov, mladenčev po¬
sebnih prijatlov in nebeških tovaršev 121

1. Sv. Alojzi, izgled svete nedolžnosti . .121

2. Sv. Ambrož, pošten mladenč, imeniten tnož . 126

Stran

3. Sv. Andrej, ljublenec izveličanskega križa . 124

4. Sv. Anton pušavnik, bogaboječ mladenč in

svet mož .......  134

5. Sv. Avguštin, izgled pravega poboljšanja . 139

6. Sv. Bazili in sv. Gregor, poštena tovarša in

zvesta prijatela . . . . .145

7. Sv. Benedikt, , , imeniten; učitel svetega

življenj|'i^'^e; . . .149

8. Sv. Bernard, |^fie»^r|ji±£Sgavec hudobije . 151

9. Sv. Blaž, pobdžS^crednik . ... .155

10. Sv. Boštjan, zvest slnžavnik božji . . 157

11. Sv. Dominik, vbogim vsmilen prijatel . . 162

12. Sv. Feliks, srečen kmetiški hlapec . . 164

13. Sv. Filip Nereji, pokoren sin ljubih starišev . 166

14. Sv. Florijan, serčen vojšak za božje kraljestvo 168

15. Sv. Frančišk Ksaverjan, izgled, kaj dobri

znanci pomagajo . . . . . .171

16. Sv. Frančišk Zalezjan, izgled pohlevnega mla-

denča . . . . . . .175

17. Sv. Frančišk Serafinski, mlad prijatel vbogih 178

18. Sv. Gregor, ves ponižen služavnik božji . 182

19. Sv. Ignaci, izgled kaj branje svetih bukuv

premore . . . . . . .185

20. Sv. Izidor, pobožen kmetiški delavec . .188

21. Sv. Jakob, izgled Bogu zvesto služiti . . 192

22. Sv. Janez evangelist, nedolžen mladenč, pose¬
ben prijatel Jezusov .....  195

23. Sv. Janez Krizostom, greha goreči sovražnik . 198

24. Sv. Janez Nepomuški, zvesti cerkveni slnžavnik 202

/25. Sv. Jefrem,strahvan mladenč,inožpovolji božji 206
26. Sv. Jernej, izgled prave prijaznosti . . 211

27.  8v. Jeronim, serčen premagovavec skušnjav 213

28. Sv. Jožef, pridni delavec . . . •« 218

29. Sv,  Juri, imeniten keršanški vojšak \221

AMERIKA

■ljpolno.

slana


Veti''V

Iter/uU

i $9*

. K  > l °'

'17/////'

'Orodno

’(idanflct


Ai'4s|i(

■■ '  ■


oPchrei

ŠabioooO


.JUS USU M


SF.iIrcu'^ '_ r  "



IpT-i g3«as:

!/?/? cff-ocjmJTktJi mil.

is oto/. a  ' Frro

h<ff {  ulj jiolflan

meri

NARODNA IN UNIVERZITETNA
KNJIŽNICA