Kmečke (lz kmečkeg -b- Položaj na deželi pos' Ši. Ko so ob začetku mobiliza VJicaoi moški z doma, se ni i ko pa odbajajo v cesarsko sl xadnji moški, ]e položaj ranog> na, mnogokrat slabotna in vedno bolehna, ostane s<3tarim dedekom ali babico in majhnimi otroci samana obširnem posostvu, Vodstvo posestva in vodstvoter nadzorstvo družin leži sedaj veeinoma povsod našibkih žensikih ramenih. Poleg vzgoje otrok, ki je vsedanjih časih goto\ro najvažnejša naloga vsake gasL podinje, še imajo sedaj ženske-gospodarice skrbeti za celo vrsto drugih zadev, n. pr.: obdelovanje posest-va, skrb za posle in delavce, prehrano družiue, pla- ievanje davkov in obresti, prodajo pridelkov in živine, nakup potrebnib gospodarskili reči, pomoc pri &osedih in še stotero drugfh gkrbi. V kratkem kočem podati našim vrlim gospodinjam nekaj nasvetov glede pred .omenjenih zadev: Vzgoja otrok je najvažnejša naloga, ki jo mora rešiti mati gospodinja v odsotuosti moža, lu ravno v sejdanjem razburkanem času nam je treba obračati poisebno pozornost tej to&ki. Matere, gospodinje! Cuvajte svoj najdražji zaiaau, svoje mlade pred pokvarjenim svetom. Hudobiji ravno sedaj cvete pšenica! Toliko pokujšanja, slabega govorjenjain slabih vzgledov vidi sedaj nežni otrok in če ga skrbno materino oko ne bo dobro in vneto čuvalo, bode nesrečen otrok in mati. Pazite torej inatere na svoje otroke, male in odrasle! Ne naprtite si prokletstva na-se s tem, da bi zanemarjale vzgojo otrok. Dajte ctroke v slovenske šole, k dobrim ueiteljem, naj gredo otroci radi v cerkev, naj molijo za svoje očete, ki se borijo na krvavem bojišču; s posefnio paznim očesom pa pazite na odrasle tam, kjer je vojaštvo nastanjeno. Varujte sebe in družino pred vsem hudim! Obdelovanje posestva) bode mučilo skoro vsako gospodinjo. Edina pomoč bo letos: podvojena pridnost in medsebojna pomofi. Opravljajmo vsa dela kolikor mogoee zgodaj, ne odlašajmo ničesar na jutri. 1'osebno pa obraflajmo svojo skrb na to, da se vsak rob naših posestev obseje in obsadi. Avstrija stoji še pred velikim in zgodovinsko važniin vprašanjem: Ali bomo imeli dovolj živeža za sebe in svo,;o hrabro armado? Ako ne, utegne sovražnik na vseh koncih in krajih udrefi v našo domovino in kaj bo potem? Sveta dolžnasl vsakega, ki želi svoji domovini dobro in boljšo bodočnost, je, da skrbi, da bo na svojem in sosedovem posestvu vsak razgon zemlje pravočasno posejan in obdelan. Sejte letos posebno mnogo žlahtnega jarega žita:: pš«nico in rž, pa (udi koruzo. Ce nimate sami takega semena, oglamte se za isto pri občini ali glavarstvu. Skrb za posle in dolavce muči vsakega gospodarja. Domace ljudi nam je vzela vojska, ujetnikov-delavcev pa nima vsak rad. Srečen je, kdor sbaja z lastoimi delavskimi mocmi! Letos ne bo druzega pomagalo, kakor da bodo (udi šolski otroci od 10. leta naprej morali pomagati pri poljskih delib. Glede ujetnikov imamo kmetje skoro povsod sicer velike pomisleke, a pravijo, da je v sili vse dobro. Dosedaj so vsaj pogoji za nabavo u-jetnikov-delavcev bili ugodni. Odslej pa odpade odškodnina za hrano. kavoija je večja in tudi drugi pogoji so skoro nesprejemljivi. Kolikor mi je znano, je že vo6 obfiin v mariborski okolici se izjavilo, da raie ninia ujetnikov, kakor pa da 1 " —:-1; ¦! *ttU ix>goji. In muiSi nas ttrdi misel, moških vedno manj, Rusov pa dvomi in skrbi glede tega so, ozirih opravi5eni. Kaj, ali ne lomači črnovojniki, pošteni kr- lačini v občini, imeli nadzoro- lelavcev? Sicer pa bi se naj ne sa- i.k tudi okraji, dežela in celo polilie- 3 za to, da bi pogoji glede ujotnikov- saj dosedanji. Hrano dajati tem lju- žiti kavcijo, pla^evati dnino in ob- rauo nuieK-e hu., iega vendar tujec, ki ne zna dela fa- ko prijeti, kot bi moral, ne zasluži. Prehrana družine je tudi veleresna skrb. Žito se je rekviriralo in se še rekvirira povsod in brez pardona- Radi netočnega priznanja so pri n>nogih hišah morali oddati skoro vse, tako, da že na spoinlad ne bodo imeli najpotrebnejšega žrveža. I.judje so si mnogokrat sami krivi, ako jih tepe šiba. Ne ftitajo ni6, ne vprašajo nič, ampak ko pride ualog zo oddajo žita, jadikujejo in zabavlijajo Cez župaae, (ki niso niS krivi), se ne vedo braniti in oddajo &vo- je borne zaloge žita, eeš: Pa imejte! '.Mnogokrat ssem že čital v nSlov. Gospodarju": Zapisujte si to 111 ono. In glejte, ravno sedaj je velevažno, da si, kBiet ali kmetica vsako malenkost zapiše: Ce veš, kolifc« žita si priznal, ali pa ga je komisija našla pri Te&\ lahko saia izračunaš po določenem ključu, koliko *-' ta reg moraž oddati. Kmet mora dandanes čitaii, pisati in računati. Ce ti bo zmanjkalo zalog živil, obrni se pravocaismo do obfiine, da Ti ista preskrbd žtvila potom okrajnega glavarstva. Ce ne moreš plačati obresti ii d a v k o v, napravi prošnjo za odlpg iu navedi va» tehtne vzroke. Oblasti imajo od višjih oblasti strog* naroceno, da morajo z ljudmi prijazno in postrdžljfT® postopati Davkarije letos posebno iš'čejo nov ili virov za davke in tako so morale občine naznaniti dohodhe posameznili posestev. To je predpriprava za osebnodohodninski davek. Ce boš dobil nalog za ta daveh, prosi kakega izobraženega Člo\-eka, da Ti iiomaga, napravi ugovor itd. Glede plagevanja zastarelih ©6resti od posojil je izdana nova ceisarska odredba, « kateri govorimo na drugem mestu. Pri prodaji pridelkov in živi n e pA se držimo povsod najvišjih cen, ki jih je določila oblast. Varujmo se pred navijanjiem cen, ker so kazni preobčutne, Crtajte v tem oziru potrebne uradne odloke, ki jih prinašfajo naši listi. Pazite tudi, da n& padete v roke raznim prekupcem in ljudem, ki stitejo samo za dobičkom. Bodimo previdni! Isto velja pri nakupu gospodarskifc r e 6 i. Nakupi le to, kar neobhodno potrebuješ, vf(|t potrato pro6. Ce kupiš kaj večjega, prosi sose<la ak znanoa, da gr© s Teboj. Ne imej nikdar prevefi d»narja pri hiši, ampak ga raje naloži obrestonosno t hranibiico. P o m a g a j, če moreš, pri sosedihl Dete krSčanske Ijubezni je ravno sedaj najbolj potrebnft. La.jšaj bolečine nesre6nim družinam, ki so zgubul svoje drage, s tera, da jim pomagaš z delom, z žv/%no ali kakor Ti je pafi sploh mogoče. Varujmo s6 *seh prepirov, tožb in enakih slabosti. Krščanska IJ»bezen in bratoljubje naj vlada v teh resnih čagftt med nami. Na ta način »krbimo za svojo sreco, za sr«dc svoje družine in srečo Ijubljene domovino.