kROKittA ČAŠOPtS ZA SLOV6NSKO KRAJEVNO ZGODOVINO SLOVENSKA ZAHODNA ZILJSKA DOLINA V PREVRATNIH DNEH V LETIH 1918—191? ZGODOVINSKA RESNICA O 24. NOVEMBRU 1918 V ST. ŠTEFANU JULIJ FELAHER NARODNI SVET ZA OBČINO BRDO PRI SMOHORJU Po zlomu avstro-ogrske monarhije v okto- bru 1918 SO tudi Slovenci v najzahodnejših občinah Koroške — Blače, Brdo, Gorice in St. Štefan — vse v političnem okraju Smo- hor, ki so že ob podpisovanju majniške de- klaracije leta 1917 manifestirali svojo voljo po združitvi z jugoslovanskimi narodi v skup- ni domovini, začeli ustanavljati narodne sve- te in se pripravljati na priključitev k državi Slovencev, Hrvatov in Srbov oziroma jugo- slovanski državi. Najprej je bil ustanovljen narodni svet za občino Brdo, na čelu katerega je bil župan slovenske občine Brdo Rauscher, po domače Injak v Melvičah, tajnik pa Franc Grafenauer, bivši slovenski poslanec v av- strijskem državnem in koroškem deželnem zboru. V odboru so bili domačini skoraj iz vseh vasi v občini, tako iz Brda, Dol, Loč, Melvič, limarč, Mel, Most, Pazrij, Potoč in Velike vasi. Vsi so bili oboroženi z vojaškimi puškami. Sestajali so se k sejam na Grafe- nauer j evem domu v Mostah. Narodni svet za občino Brdo je bdi popolnoma suveren organ za svoje ozemlje in je izvajal suverene pra- vice na tem ozemlju. Dal je sneti slike av- strijskega cesarja iz prostorov ljudskih šol na Brdu in v Melvičah, v občinski pisarni in na pošti ter drugod. Narodni svet je odstranil vse učitelje in učiteljice na obeh ljudskih šo- lah, državne gozdarje eraričnih gozdov — Kuhna in Zobla — prevzel občinsko upravo, ki jo je do tedaj že tako vodil slovenski žu- pan Rauscher, ter pretrgal vse zveze z okraj- nim glavarstvom v Smohorju. Učitelj stvo, ki je hotelo še dalje služiti v novi jugoslovanski državi, je zaprosilo narodni svet za sprejem v službo — med temi je bil tudi šolski upra- vitelj Planteu na ljudski šoli v Melvičah. Učitelji so dali zaobljubo lojalnosti do nove države. Tudi najhujši nasprotniki Slovencev v občini so izrazili narodnemu svetu lojal- nost do jugoslovanske države, med njimi biv- ši nemčurski župan iz prvih let svetovne voj- ne, veleposestnik Ludvik Pipp v Dolah, ki je nasledil slovenskega župana Josipa Fela- herja v občini. Imenovani je med prvimi raz- obesil slovensko zastavo na svoji hiši v Do- lah. Član narodnega sveta za občino Brdo sem bil tudi podpisani ,Julij Felaher, ki sem se v prvi polovici novembra 1918 vrnil s fron- te iz Romunije čez Madžarsko in Maribor domov v Melviče in sem se udeleževal sej narodnega sveta. Narodni svet za občino Brdo je bil potrjen od narodnega sveta za Koroško in komisari- ata Narodne vlade SHS za Koroško v Celov- cu. Z obema forumoma so bili vzpostavljeni stiki in ustanovila se je za občino Brdo tudi narodna straža, za katero smo dobili potreb- no orožje od narodnega sveta za Koroško v Celovcu (»Mir«, št. 46, z dne 15. 11. 1918, str. 240). Narodni svet je vzpostavil tudi stike s slo- vensko narodno vlado v Ljubljani in jo dva- krat obvestil s posebnima spomenicama, ki ju je dostavil po kurirju Josipu Ravterju, predsedniku slovenske narodne vlade dr. Jan- ku Brejcu in vojnemu ministru Pogačniku. V teh spomenicah je opisal položaj v sloven- ski Ziljski dolini in nujno zahteval, da za- sede vojaštvo slovenski del Ziljske doline. Ze pred tem je posebna delegacija narodnega sveta na čelu s poslancem Francetom Grafen- auerjem v Smohorju zaprosila komandanta bosenskega pešpolka, ki se je tedaj vračal s fronte skozi Ziljsko dolino domov v Bosno, da za novo jugoslovansko državo zasede slo- venski del Ziljske doline vzhodno od Smo- horja. Zal pa ta intervencija ni imela uspeha. V decembru 1918 sem po nalogu narodnega sveta vzpostavil stik z jugoslovansko vojaško posadko v Podkloštru in z nadporočnikom Mehletom, ki je bil tedaj komandant orož- ništva za Ziljsko dolino s sedežem v Pod- kloštru. V imenu narodnega sveta sem ga zaprosil, da bi čimprej ustanovil orožniško postajo na Brdu; zaradi pomanjkanja moštva pa tej naši prošnji ni mogel ugoditi. Narodni svet za občino Brdo je torej raz- polagal samo z lastnima silami — domačini in je obstajal do 5. januarja 1919, ko je av- strijski Volkswehr iz nemške gornje Ziljske doline napadel Podklošter in ga zavzel. Do tedaj je narodni svet popolnoma suvereno ukrepal v vseh zadevah za občino Brdo. Ko je bila zveza z Ljubljano po padcu Pod- kloštra prekinjena in občina Brdo popolno- ma odrezana, narodni svet ni mogel nadalje obstajati. Avstrijski volkswehrovci se najprej niso upali ozemlja občine zasesti in so poši- ljali le posamezne patrulje na konjih, da ugo- tovijo položaj v občini. Ker je bila nevarnost, da bodo glavni funkcionarji narodnega sveta v občini zajeti, sta se poslanec Franc Grafen- 114 ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO KRONIKA auer in veterinar Josip Ravter odločila, da v najhujši zimi tvegata nevarno pot čez Br- ško planino in Curčelna v Naborjet v Kanal- ski dolini in skušata od tam priti v Ljublja- no. Zaradi visokega snega v gorovju je bila pot zelo težavna. Ko sta prispela v Naborjet, sta se zatekla k rojakinji Elizabeti Krieber, ki je bila domačinka iz Pazrij v brški občini in je služila kot kuharica v Naborjetu. Tam ju je italijanska policija izsledila in oba are- tirala ter zaprla. Osumljena sta bila, da sta komunistična agitatorja, verjetno po denun- ciaciji nekega Nemca v Naborjetu, ki je oba poznal. Po enem tednu zapora sta bila izpu- ščena in izgnana v Jugoslavijo. Prispela sta v Ljubljano in poročala slovenski vladi o raz- merah v zahodnem delu slovenske Ziljske doline. Gimnazijskemu abiturientu, rezervne- mu poročniku Ulriku Maliču iz Loč, ki je bil tudi član narodnega sveta, je uspelo, da se je po železnici iimaknil iz Koroške in se prija- vil kot koroški prostovoljec vojaški komandi v Ljubljani; pozneje je padel kot poročnik v bojih zoper avstrijski Volkswehr v Mežiški dolini. Pokopan je na pokopališču v Dravo- gradu. Podpisani Julij Felaher sem se še nekaj časa po padcu Podkloštra zadrževal doma v Melvičah. Vedno pogosteje so skozi vas pri- hajale posamezne volkswehrovske patrole, signaliziral jih je navadno pes župnika Jer- neja Božiča z glasnim laježem. Z Božičem sva se pred njimi vsakokrat skrila v velik dimnik v melviškem župnišču, ki je vodil iz črne kuhinje. Končno sem se le odločil, da se prek nemške Ziljske in Dravske doline umak- nem iz občine Brdo in sem prek Brucka na Muri na Štajerskem prispel v Gradec. Tedaj so bila ravno pogajanja med avstrijsko in jugoslovansko delegacijo glede Koroške po dne 13. januarja 1919 sklenjenem premirju, ki sta se jih udeležila člana ameriške študij- ske komisije profesorja Coolidgesa na Duna- ju, podpolkovnik Miles in poročnik King; ta sta pozneje sestavila znano neresnično poro- čilo o narodnostnih razmerah na Koroškem in predlagala Karavanke kot demarkacijsko črto. V Gradcu sem poročal članom naše de- legacije o dogodkih v Ziljski dolini in o tre- nutnem položaju. Omogočili so mi, da sem kot poslušalec prisostvoval eni seji obeh de- legacij. n NAMERAVANA USTANOVITEV NARODNIH SVETOV ZA OBČINE BLACE, GORICE IN ST. ŠTEFAN Dne 17. novembra 1918 so Slovenci v Bla- čah prirediM zborovanje. Kot govornik je na- stopil na tem zborovanju poleg drugih vete- rinar Josip Ravter iz Most kot delegat narod- nega sveta občine Brdo. Na tem zborovanju so izvolili pripravljalni odbor za ustanovi- tev narodnega sveta za občino Blače. Isti dan je slovenski župnik v St. Štefanu, Anton Pelnarž, med mašo s prižnice oznanil, da bo 24. novembra 1918 javno zborovanje v gostilni slovenskega župana Petra Urban- ca, po domače Korparja v Št. Štefanu, na ka- terem se bo ustanovil narodni svet za občino St. Štefan in se bo razglasila priključitev občine k novo nastali jugoslovanski državi. Župnik je to oznanil na pobudo in prošnjo dolgoletnega župana občine Petra Urbanca in domačih slovenskih rodoljubov. Narodni svet za občino Brdo je določil za svoje delegate, naj se udeležijo 24. novem- bra javnega zbora v St. Štefanu, Josipa Rav- terja, veterinarja iz Mel, poročnika Ulrika Malica, gimnazijskega abiturienta in Mihaela Petriča,, kovaškega mojstra, oba iz Loč, ter podpisanega takratnega nadporočnika Julija Felaherja, pravnika iz Melvič. Na poti v St. Štefan smo se ustavili v Goricah in imeli po- govor z goriškimi domačini o nameravani ustanovitvi narodnega sveta za občino Gori- ce. Ob tej priliki smo tudi odstranili slike avstrijskega cesarja iz vseh učilnic ljudske šole Gorice—Bori je in jih uničili. Podpisani Julij Felaher in Ulrik Malic sva imela še vo- jaške obleke: jaz sem se vrnil s fronte kot nadporočnik v rezervi 27. ljubljanskega čmo- vojniškega pešpolka. Malic pa kot poročnik v rezervi 2. bosenskega pešpolka, vendar ni- sva imela ne oficirskih distinkcij in ne orožja. Ko smo 24. novembra iz Goric prispeli v gostilno župana Petra Urbanca v St. Štefanu, je bilo v gostilniški sobi zbranih že lepo šte- vilo Slovencev domačinov, večinoma kmetov iz občine. Navzoč je bil tudi tedanji teolog Rudolf Bliiml, doma iz St. Pavla, občina St. Štefan, poznejši stolni prost krške škofije in prelat. Kot delegata narodnega sveta občine Blače, ki se je ustanavljal, sta prišla na zbo- rovanje Ludvik Grafenauer, poznejši šolski upravitelj v St. Danijelu pri Prevaljah, ter Bartel Mortel, poznejši gimnazijski profesor. Poleg tega še Jernej Limpel, poznejši želez- niški uradnik, ter Zdravko Grafenauer, po- znejši geometer, vsi iz Blač. Gostilniška soba je bila polna domačinov Slovencev. Nihče ni bil oborožen. Pogovarjali smo se o dnevnih dogodkih in čakali, da pridejo še drugi, ki so bili tedaj še pri maši v cerkvi. Potem bi za- čeli z zborovanjem. BiH smo popolnoma mir- ni. V tem pa se je nenadoma začulo vpitje in razgrajanje pred Korparjevo hišo in v go- stilniško sobo so prihrumeli trije ali štirje 115 KRONIKA ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO oboroženi moški v uniformah avstrij&ke voj- ske. Njihov vodja je bil neki bivši narednik avstrijske vojske Zwick. Ta je kričal po nem- ško: »Kje je tisti nadporočnik? Ven s tistimi, ki niso iz šentštefanske občine!« — Mislil je pri tem mene, ni me pa poznal, ker nisem več nosil oficirskega čina. Dejansko se je lotil veterinarja Ravterja in ga udaril. Razgraja- nja in vpitja v gostilniški sobi ni hotelo biti konec. V tem razburjenju je nastopila zelo hladnokrvno in pogumno žena župana Urban- ca, ki je skušala uniformirane moške raz- grajače pomiriti in odvrniti od nasilja, toda brez uspeha. Pred gostilno pa je razgrajala večja drhal moških, ki so bili očitno opiti in so vzklikali protislovenske in proti jugoslo- vanske parole. To drhal je pripeljal Zwick s seboj. Na kak odpor spričo tega stanja ni bilo mogoče misliti. Tudi ni bil nihče od Slo- vencev oborožen. Pozneje se je ugotovilo, da so bdli ti razgrajači tujci, večinoma rudarji iz Plajberka za Dobračem, ki jih je najel nadučitelj v St. Štefanu, Valentin Raunig, jih v gostilni pri »Motlu«. ki leži ob vhodu v vas St. Štefan ob glavni cesti, opil in na- hujskal ter nato poslal razgrajat v gostilno h Korparju ter razbijat zborovanje Sloven- cev. Nas delegate narodnega sveta občine Brdo — Malica, Petriča, Ravterja in mene so s silo izrinili iz gostilniške sobe med raz- grajajočo drhal pred gostilno. Situacija je bila zelo kritična, ker se je bilo bati krvoprelitja. Zato nismo šli po glavni poti skozi vas St. Štefan, ampak smo krenili čez polja po bliž- njici iz vasi in se tako znebili drhali. Sli smo v smeri proti Goricam, toda uniformirani moški, ki so bili oboroženi s puškami, so nas zasledovali in streljali za nami. K sreči niso nobenega zadeU. Eden izmed teh uniformi- rancev je celo na Jconju prijahal za nami skoraj do vasi Gorice, kjer smo se ustavili v gostilni pri Eršniku. Po našem odhodu iz Korparjeve gostilne so vinjeni uniformiranci razgnali slovenske zborovalce ter se lotili župana Petra Urban- ca, ga zaprli v svinjak ter ga imeli tam pozno v noč zaklenjenega. Med razgrajači se je posebno izkazal neki Waschitscheg, trgovec iz občine Gorice, češki renegat. Tedaj v St. Štefanu še ni bilo jugo- slovanskih orožnikov, avstrijski orožniki na orožniški postaji v St. Štefanu pa so nasilje tujcev celo podprli, saj je bil njihov koman- dir Hubmann dne 5. januarja 1919 udeležen pri napadu na jugoslovansko posadko v Pod- kloštru in je v boju tam padel. Jugoslovan- ski orožniki pa so v St. Štefanu prevzeli orož- niško postajo šele nekaj dni p>ozneje. ko je njihov komandant, nadporočnik Mehle, ki je imel svoj sedež v Podkloštru, organiziral in vzpostavil orožniške postaje v Bistrici, na ! Zilji, na Čajni, v Gorjah, Straji vesi in v | Zahomcu. Vendar se te orožniške postaje niso mogle dolgo obdržati, ker Mehle ni imel za- dosti moštva na razpolago. Med ljudstvom je bilo tedaj razpoloženje j za Jugoslavijo. Slovenci pri Zilji so Wilsono- \ vo krilatico o samoodločbi narodov resno \ vzeli. V St. Štefanu pa je zmagalo golo naši- i Ije tujcev proti narodni volji domačinov. | III UGOTOVITEV ZGODOVINSKE RESNICE GLEDE DOGODKOV V ST, ŠTEFANU 24. NOVEMBRA 1918 »Landfremdes Gesindel ist in die Gemeinde St. Štefan eingedrungen und wollte die Ge- meindekasse rauben« — (»DežeU tuja drhal je vpadla v občino St. Štefan in je hotela izropati občinsko blagajno«). Tako so pisali o dogodkih z dne 24. novem- bra 1918 v St. Štefanu koroški časopisi, po- sebno zloglasne »Freie Stimmen«, da so pred javnostjo opravičili nasilni napad tujega ele- menta v slovensko občino St. Štefan. To ne- resnično in tendenčno prikazovanje dogodkov z dne 24. novembra so nato povzeli vsi av- strijski pisci. Tako piše dr. Martin Wutte v svoji knjigi: Karntens Freiheitskampf, 1. izd., Celovec 1922, str. 49 in II. izd., Weimar 1943, str. 93: »Dne 24. novembra se je v St. Štefa- nu pojavilo pet slovenskih nacionalističnih mladeničev, da bi priredili zborovanje, na katerem bi propagirali za Jugoslavijo in v sporazumu z jugoslovansko orientiranim žu- panom prevzeli občinski urad. Bili pa so od več koroško mislečih slovenskih kmetov in delavcev iz Močidl in St. Štefana zasačeni, ko so ravno imeli opravka z občinsko bla- gajno, aretirani in do občinske meje spreve- deni. Tam se jim je reklo, da morajo tako daleč leteti, da ne bodo več videli St. Štefa- na. Zupanu pa je bilo zagroženo, da ga bodo zaprli v svinjak, če bo nadaljeval s svojim jugoslovanskim rovarjenjem.« Nadalje piše Hans Steinacher, koroški brambovec in vodja proti jugoslovanske av- strijske propagande v plebiscitni dobi na Ko- roškem, v svoji knjigi »Sieg in deutscher Nacht« (Zmaga v nemški noči«) — o koro- ških brambovskih bojih, dunajska založba leito 1943, na strani 66 in 67 naslednje: »V tem delu Ziljske doline — v St. Štefanu — je bil doma Grafenauer, ki je bil leta 1911 izvoljen kot edini slovenski državnozborski poslanec Koroške južno od Drave, in ki je^ 116 ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO KRONIKA razglašal panslavizem. Njegov sorodnik iste- ga imena dn študent teologije Bliiml sta v novembru obiskovala občino za občino, da bi pripravila ziljske vindišarje za bodočo slo- vansko državo. "V St. Štefanu je mogel nad- učitelj Valentin Raunig spoznati daljnosež- nost takega početja in dati pobudo za odpor. Mnenja je bil, naj bi se ti lažnivi preroki aretirali in je za to pridobil fante iz St. Šte- fana in okolice. Ko so dne 24. novembra 1918 prispeli slovenski propagandisti, se jim je sla- bo godilo. Blumlu in Grafenauerju je sicer uspelo pravočasno pobegniti, drugi pa so bili primorani, da s pospešenimi koraki zapuste območje občine in za njimi so pokale puške bivših vojakov, ki so se vrnili iz vojne do- mov.« Dogodke 24. novembra 1918 v St. Štefanu je obdelal tudi avstrijsko-koroški pisatelj Jo- sef Friedrich Perkonig v romanu »Patrio- ten«, ki je izšel leta 1950 v založbi Antona Pusteta v Gradcu, Salzburgu in na Dunaju. Na straneh 94 do 106 in 110 piše, da je v ne- deljo, 24. novembra, predpoldne prispelo se- dem mladih slovenskih, tujih fantov v St. Štefan, ki so bili oboroženi z velikimi revol- verji. Najeti in zapriseženi so bili od duhov- nikov in drugih študiranih gospodov za do- movino za Karavankami in naj bi zasedli vas St. Štefan za ljubljansko narodno vlado. Eden teh mladeničev je imel po maši govor s cer- kvenega zidu na zbrano ljudstvo, v katerem je poveličeval novo kraljestvo Srbov, Hrva- tov in Slovencev, in rekel, da bo sedaj tudi Koroška Slovenija. Ko je izgovoril zadnje be- sede, so ga ljudje vrgli s cerkvenega zidu. Drugi mladenič pa je nekoliko pozneje dva- krat streljal z revolverjem v zrak, pa so ga fantje iz St. Štefana oklofutali. Tretji pa je s palico zbil tablo z nemškim napisom »Ge- meindeamt« na tla, pa ga je neki kmet pri- moral, da je grb zopet namestil na staro me- sto na občinskem uradu. Nato se je vseh sedem mladeničev zakle- nilo z županom v občinsko pisarno, kjer so se spravili na občinsko blagajno in preštevaM denar, ki so si ga prilastili. Tudi so v nem- ščini spisane uradne spise zmetali na tla in zažigali v peči. Ljudje pa so skozi okna opa- zovali to početje. Iz občinske pisarne so ti mladeniči, »zna- nilci slovenske države«, z revolverji, priprav- ljenimi na strel, šli v gostilniško sobo. Bili pa so tam z županom vred jetniki ljudske množice, ki se je zbrala pred gostilno. Možje in fantje so bili oboroženi s koli, držaji lopat, ročicami in cepci. Nadporočnik Steiner (to je psevdonim za nadporočnika Steinacherja) pa je s svojim strežnikom, uniformiranim Beivo- glom, vdrl v gostilniško sobo, razorožil vseh sedem fantov in jim zaukazal zapustiti go- stilno. Preden so ti mladeniči odšli iz gostil- ne, so spraznili žepe z denarjem, ki so si ga prisvojili iz občinske blagajne, in ga položili na gostilniško mizo. Zunaj pa so morali skozi špalir množice, ki je divje kričala. Začeli so teči, ljudje pa so metali kamenje za njimi. Pet mo.ških je šlo po župana, ki se je skril v gostilniški kuhinji; privedli so ga pred mno- žico in razglasili, da mu je odvzeto županstvo ter ga zaklenili v svinjak. Pisatelj Josef Perkonig je pod naslovom »Kehraus in St. Štefan« zgoraj opisani odlo- mek o dogodkih v Št. Štefanu že prej objavil v dnevniku »Karntner Grenzruf« z dne 10. oktobra 1940, št. 282, kot podHstek v posebni prilogi na strani 2 in 4, izdani ob 20. obletnici koroškega plebiscita. Podnaslov se je glasil: »Iz velikovškega romana o koroškem bram- bovskem boju, ki nastaja«. V isti prilogi je na drugi strani objavljena kronika boja za Koroško in je za 24. november 1918 zabele- ženo: »Jugoslovani se skušajo v Ziljski doli- ni ustaliti« (St. Štefan). V letu 1940 objav- ljenem odlomku je Perkonig še bolj določno oklevetal tistih sedem slovenskih fantov iz okolice St. Štefana. Pisal je: ». . . da so bili poslani od par slovenskih župnikov in kapla- nov, ki so v teh nemirnih časih hoteli imeti plen, pa sami v svojih talarjih niso mogli iti (v St. Štefan), da bi vlomili v občinsko bla- gajno in jo izpraznili; zato so poslali tja mla- de ljudi. Dotični slovenski fantje, ubožni po- slanci nove države, so revolverje najbrž spre- jeli od jugoslovanskih orožnikov.« Podpisani dr. JuUj Felaher, ki sem se te- daj osebno udeleževal dogajanj v St. Štefanu, ugotavljam: 1. Dolgoletni slovenski župan slovenske ob- čine St. Štefan, Peter Urbane, je skupaj s Slovenci domačini sklical na dan 24. novem- bra 1918 širši sestanek domačega prebivalstva v občini, ki naj bi bil v njegovi gostilni, po domače Korparju, v St. Štefanu. Ustanovil naj bi se narodni svet za občino Št. Štefan in razglasila naj bi se priključitev občine k Jugoslaviji. 2. Domači župnik Anton Pelnarž je na proš- njo slovenskih domačinov in župana Petra Urbanca nedeljo pred tem, dne 14. novembra, naznanil v cerk^ pri maši, da bo 24. novem- bra zborovanje v Korparjevi gostilni, na ka- terem se bo ustanovil narodni svet za občino St. Štefan. 3. Narodni svet za občino Brdo ie dobil od pripravljalnega odbora v St. Štefanu vabilo, 117 KRONIKA ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO da pošlje na zborovanje svoje delegate. Kot delegati so bili določeni Ulrik Malic, Mihael Petrič, Josip Ravter in podpisani Juhj Fela- her. V imenu bodočega narodnega sveta v Blačah, katerega ustanovitev se je že pri- pravljala, so bili kot delegati poslani v St. Štefan: Ludvik Grafenauer, Bartel Mortel, Jernej Limpl in Zdravko Grafenauer. Neres- nično je torej, da bi bili ti poslani od par slovenskih duhovnikov in kaplanov, da izro- pajo v St. Štefanu občinsko blagajno. 4. Ni res, da bi prej imenovani nosili re- volverje ali kakršnokoli drugo orožje, zato je tudi izključeno, da bi eden od njih streljal z revolverjem. Vsi, ki so bili zbrani v Kor- parjevi gostilni, so bili neoboroženi. 5. Od župana Petra Urbanca nihče ni zahte- val ključev od občinske pisarne in tudi nihče ni bil tam. Docela izmišljena in neresnična je trditev, da bi se bih slovenski fantje z žu- panom zaklenili v občinsko pisarno, prešte- vali denar v občinski blagajni in si ga prila- stili ter ga nato pri odhodu iz gostilne polo- žili na gostilniško mizo. Tudi ni res, da bi ti metali uradne spise v občinski pisarni po tleh ali jih zažigali. Izmišljeno je tudi, da je eden od teh fantov zbil tablo z nemškim napisom »Gemeindeamt« s poslopja, v katerem je bila občinska pisarna. 6. Noben uniformiran nadporočnik ni na- stopil v Korparjevi gostilni in je neresnična trditev, da je to bil nadporočnik Steiner( ta priimek uporablja Perkonig v romanu »Patri- oten« kot psevdonim za nadporočnika Hansa Steinacher j a). Steinacherja tedaj sploh ni bilo v St. Štefanu in ne v Ziljski dolini. 7. Napadalci in razgrajači zoper Slovence so bili po veliki večini tujci, ki so preprečili zborovanje mirnih slovenskih domačinov dne 24. novembra 1918 v St. Štefanu z nasiljem. Med njimi so bili trije ali štirje uniformirani bivši avstrijski vojaki, ki so bih oboroženi. Napad je organiziral in tujce privabil v St. Štefan nadučitelj Valentin Raunig v St. Šte- fanu, ki pa sam ni bil domačin. On je bil doma v Gldnjah. Narednik Zwick (Cvik), ki je poleg nekega Paulitscha in Rudolfa Wa- schitschega najbolj divjal in nastopal kot vodja napadalne drhali, je bil nečak naduči- telja Rauniga in ni bil domačin. On je bdi še v vojaški uniformi in je nosil vojaški čin av- strijskega narednika. Tudi Paulitsch je bil tujec. Ko sem se podpisani po letu 1950 srečal s pisateljem Josefom Friedrichom Perkonigom v vinski kleti Longo na Novem trgu v Celov- cu, sem mu v pogovoru predočil neresničnost podatkov, ki jih je napisal o dogodkih v St., Štefanu v svojem romanu »Patrioten-«, po- sebno pa zadevo vdora v občinsko pisarno in izropanje občinske blagajne ter krivično označitev župana Petra Urbanca. Odvrnil mi je: »Obžalujem, toda dobil sem tak opds in poročilo o dogodkih v St. Štefanu, ki sta mi služila za podlago za moje pisanje«. To iz- krivljeno poročilo je sestavil omenjeni nad- učitelj Valentin Raunig, ki si je na lepem izmislil tako neverjetne stvari, da je laže kril vdor tujcev v St. Štefan in nasilni napad na mirno slovensko prebivalstvo; uglednega slo- venskega župana Petra Urbanca pa je v tem poročilu opisal kot pokvarjenega in neznačaj- nega človeka samo zato, ker je bil zaveden Slovenec. Pripominjam, da je bil Peter Ur- bane nepretrgoma 21 let od Slovencev izvo- ljeni župan občine St. Štefan. Rojen je bil leta 1865. Pred njim je bil dolga leta sloven- ski župan občine St. Štefan njegov oče Jakob Urbane, ki je bil istočasno odbornik podruž- nice sv. Cirila in Metoda v St. Štefanu. Dne 24. novembra 1918 ga je drhal tujcev poniževala in zaklenila v svinjak ter odsta- vila kot župana, kljub temu je bil pri poznej- ših občinskih volitvah izvoljen na slovenski listi v občinski odbor. Dne 29. junija 1918 je bil župan Peter Urbane odlikovan z vojnim križcem od avstrijskih oblasti. Primoran sem tu omeniti, da je bil nad- učitelj Raunig funkcionar nemške hranilnice in posojilnice v St. Štefanu in je poneveril večjo vsoto denarja. Ko je revizija odkrila njegovo poneverbo, je zbežal iz St. Štefana v Celovec in si v Tmjd vesi prerezal žile. De- želno sodišče v Celovcu ga je obsodilo na več let zapora, ki jih je presedel. Isti Valentin Raunig je organiziral tudi napad na jugoslovanske orožnike. Ti so po 24. novembru 1918 prevzeli orožniško postajo v St. Štefanu, ki jo je vzpostavil orožniški nadporočnik Mehle. Zaradi maloštevilnega moštva pa se je morala v decembru 1918 ta postaja opustiti. IV SLOVENSTVO v OBCINI ST. ŠTEFAN V Perkonigovem romanu »Patrdoten« na- stopata pred ljudsko množico, ki je prišla na zborovanje h Korparju v St. Štefan, dva »ju- naka«, razbijača tega zborovanja, neki »Rot- schadel« in »Stangel«, ki kričita pred Kor- parjevo hišo, potem ko so najeti tujerodni razgrajači preprečili zborovanje: »Živijo Nemčija! — Mi stojimo tukaj na nemških tleh in jih bomo nemška ohranili do naše zadnje kaplje krvi«, . . . Njima pa sekundira prevoznikov sin Peter Puschmg z vzkliki: 118 ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO KRONIKA »Koroška je Nemčija .. . tudi St. Štefan je Nemčija!« (str. 102 in 103 v romanu »Patrio- ten«). Da je bila v tisti dobi občina St. Štefan 100 */o slovensko ozemlje in njeno prebival- stvo slovensko, naj v dokaz navedem le ne- kaj bežnih dejstev, iz katerih izhaja, da je bilo slovensko prebivalstvo občine v novem- bru 1918 upravičeno z ustanovitvijo narod- nega sveta potrditi slovenski značaj občine in manifestirati voljo ljudstva za priključitev k Jugoslaviji. Občina Št. Štefan v političnem okraju Šmohor meri 36,93 km^ in leži ob slovensko- nemški jezikovni meji severno od reke Zilje. Obsega naslednje slovenske vasi: Draganče, Gozdinja ves, Hadre, Krnica, Kazaze, Loče, Močidle, Na Podne, Na Potoce, Nizale, Plesi- šče, Polane, Poreče, Senčni graben, Smočica,, Sušoviče, St. Pavel na Zilji, St. Štefan na Zi- Iji, Vezenice. Po ljudskem štetju iz leta 1961 šteje obina 1582 prebivalcev. Občina Št. Štefan je pred letom 1918 imela več kot 30 let nepretrgoma slovenskega žu- pana in Slovenci so pri vseh občinskih vo- litvah dosegli znatno večino odbomiških mest v občinskem odboru. Zadnji slovenski župan, ki je skozi 21 let do konca novembra 1918 stal na čelu občine, je bil Peter Urbane, posestnik in gostilničar v St. Štefanu. Zave- den, značajen Slovenec, vzoren gospodar in javni delavec, vseskozi poštenjak, ki je uži- val velik ugled med domačim prebivalstvom in pri avstrijskih oblasteh. Kdor je poznal tega nesebičnega moža, se mora zgražati, da je opisan v romanu »Patrioten« kot pokvar- jenec in neznačajnež in da ga pisatelj Per- konig spravlja celo v zvezo z izmišljeno vlomno tatvino v občinsko blagajno dne 24. novembra 1918. Ta grdi opis je delo zloglas- nega nadučitelja Valentina Rauniga, po ka- terega neresničnem poročilu je pisatelj Per- konig povzel svoje podatke. Zupan Peter Ur- bane je bil oče dveh sinov, zavednih Sloven- cev, gimnazijskega abiturienta Petra, ki je v prvi svetovni vojni padel na fronti v Gali- ciji, in pravnika doktorja Antona, poznejšega odvetnika in kulturnega delavca v Ljubljani. V občini St. Štefan je poslovala slovenska posojilnica in hranilnica, ki je bila ustanov- ljena že leta 1894 vzorno in v zadovoljstvo slovenskega prebivalstva. Tako je imela leta 1906 — 311.170,92 avstrijskih kron denarne- ga prometa. Tudi so Slovenci imeli v St. Šte- fanu slovensko konzumno društvo. To je bilo ustanovljeno leta 1896 kot zadruga z omejeno zavezo, ki je poslovalo v Murovi hiši. Dalje je v Št. Štefanu delovala podružnica narodno-obrambne Družbe sv. Cirila in Me- toda, ki je bila ustanovljena in ustanovitev potrjena z odlokom koroške vlade, št. 249, dne 22. februarja 1890. Leta 1892 je podruž- nica imela 133 članov, leta 1901 42 članov. Odborniki podružnice so bili slovenski kmet- je domačini: Vinko Jank, Gašpar Leks, Ivan Morič, Ivan Verlič, Jernej Leks, Jakob Urba- nec, Peter Urbanec, Jurij Bliiml, Tone Milo- nik. Podružnica je obstajala do leta 1918. Razen tega je v občini obstajalo in delo- valo slovensko izobraževalno društvo, ki je imelo lastno knjižnico. V okviru tega dru- štva so bile gledaMške predstave, igrali so domači igralci diletanti. Tudi po uradnih avstrijskih ljudskih štet- jih v letih 1880, 1890, 1900 in 1910 je občina Št. Štefan bila skoraj 100 «/o slovenska. Po občevalnem jeziku prebivalstva je bilo v občini: Leta 1880 leta 1890 leta 1900 leta 1910 S slovenskim občevalnim jezikom 1896 prebivalcev 1977 prebivalcev 1916 prebivalcev 1713 prebivalcev z nemškim občevalnim jezikom 50 prebivalcev 45 prebivalcev 34 prebivalcev 138 prebivalcev Po štetju, izvedenem od slovenskega poli- tičnega in gospodarskega društva v letu 1910 je bilo 1826 prebivalcev s slovenskim in 25 prebivalcev z nemškim maternim jezikom. V občini sta bili dve utrakvistični (sloven- sko-nemški) ljudski šoU in sicer štirirazredna v St. Štefanu in dvorazredna v Št. Pavlu. Po uradni župnijski statistiki je bilo še 1. 1923 na na šoli v Št. Štefanu 159 ali 97 «/oi slovenskih ctrok, ki so obiskovali slovenski verouk in le 6 aU 3 o/o nemških otrok, ki so obiskovali nem- ški verouk. Bili so to otroci učiteljev in name- ščencev v graščini barona Aichelburga. V ljudski ŠoU v St. Pavlu pa je bilo 53 sloven- skih otrok, ki so obiskovaU slovenski verouk in samo 3 nemški otroci, ki so obiskovali nem- ški verouk. Občina St. Štefan obsega dve fari: Št. Štefan in Št. Pavel. Obe fari sta tako v letnih šematizmih krške škofije kakor tudi na zemljevidu župnij, izdelanem od Streit-Wut- teja, označeni kot slovenski fari, v katerih se v bogoslužju uporablja samo slovenski kot cerkveni jezik. Oba župnika na obeh faraih sta bila vedno slovenskega oziroma slovan- skega rodu in zavedna narodnjaka. Vsi na- pisi v cerkvah in na kapelah križevega pota na Kalvariji v Št. Štefanu so bili v novem- bru 1918 še vedno izključno slovenski. V žup- niji St. Štefan je bilo leta 1918 — 28 naroč- nikov Mohorjevih knjig, v župniji St. Pavel pa 15. Tudi je bilo v občini St. Štefan do leta 119 KRONIKA ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO 1918 lepo število naročnikov slovenskega ko- roškega tednika »Mir«. Napis na železniški postaji St. Štefan— Blače je bil od otvoritve ziljske železnice v letu 1895 do novembra 1918 dvojezičen. V občini St. Štefan se je rodil pri p. d. Na- dižarju na Potoce Urban Jamik, znameniti pesnik in jezikoslovec, sedaj je na Jarniko- vem domu rod Ferlič p.d. Cijanič, hiša pa je na novo zgrajena. Nadalje se je dne 16. aprila 1898 rodil pri p. d. Kugliču v St. Pavlu stolni prost krške škofije in prelat dr. Rudolf Bliiml, ki je 28. septembra 1966 umrl v Celovcu. Iz občine St. Štefan izvirajo slovenska učitelja Valtarič in Leks, ki sta padla v prvi svetovni vojni, ju- rist Jarnik, gimnazijski abiturient Peter Ur- bane ter doktor Anton Urbane, advokat in javni delavec, dipl. ing. arh. Janez Oswald ter še mnogo drugih slovenskih kulturnih delav- cev in intelektualcev. Iz zgoraj navedenega opisa narodnostnih in političnih razmer v občini St. Štefan iz- haja, da je bila tedaj do vključno leta 1918 občina skoraj popolnoma slovenska in v te- danji dobi najmočnejša postojanka na slo- venskem ozemlju severno od Zilje ob sloven- sko-nemški jezikovni meji. Občina leži na tako imenovanem Ponagorju, katero ozemlje se razteza od Cač—Čajne pa do zahodne meje sosedne občine Gorice. To so zgodovinska dejstva, to je zgodovin- ska resnica. Dne 24. novembra 1918 je v St. Štefanu zmagalo golo nasilje tujcev proti na- rodni volji Slovencev. In to nasilje se od tega časa nadaljuje v različnih obUkah. Po uradnih avstrijskih ljudskih štetjih z dne' 1. junija 1951 pa je izkazano, da velja sedaj ob- čina St. Štefan za popolnoma nemško občino, celo župnika Pelnarža in njegovega kaplana so vpisali v števne pole samovoljno kot Nem- ca. Isti postopek se je ponovil pri ljudskem štetju leta 1961. 120