Štev. 44	Sreda,	5.	junija	1935	Leto	X
iskala dvakrat tedensko, ln sicer vsako sredo in vsako soboto. SJr*dntštvo in nprava: Maribor, Ruška cesta 5, poštni predal 22, telefon 2326. Podružnice: Ljubljana, Delavska zbornica — Celje, Delavska zbornica — Trbovlje, Delavski dom — Jesenice, Delavski 9om. — Rokopisi se ne vračajo. Hefrankirana pisma se vobče ne sprejemajo. — Reklamacije se ne frankirajo.
Malih oglasov, ki služijo v posredovanje tn socijalne namene delavstva ter nameščencev, stane vsaka beseda 50 para. — Malih oglasov trgovskega značaja stane beseda Din 1.—. V oglasnem delu stane petitna enostolpna vrsta Din 1.50. — Pri večjem številu objav popust. — Naročnina za Jugoslavijo znaš« mesečno Din 10.—, ta inozemstvo mesečno Din 15.—. Čekovni račun št 14.335.
Šest let socialističnega dela za kmeta
Blago ali človeka!
Ljudje smo bili vedno tega mnenja, da je živ človek več vreden kakor mrtva stvar. Tako mislimo ljudje. Docela drugače pa postopa kapitalizem. Kapitalizmu je najvišja vrednota dobiček, denar, blago. Ljudje so zanj le toliko pomembni, kolikor mu pomagajo kopičiti bogastvo. Ljudi je mnogo; kapitalizma ne briga, ali delavci poginejo v delu za njega. Kapitalizem pozna samo sebe, pa naj si bo to židovski, katoliški ali »nacionalni« kapitalizem. Kapital je kapital. Marx ga je kremenito označil, ko je zapisal o njem:
»Deset sigurnih odstotkov dobička — in že ga lahko povsod uporabiš, 20 odstotkov — postane živahen, 50 odstotkov — je že čudovit akrobat, za 100 odstotkov po-gazi vse človeške zakone, 300 odstotkov — in ni več zločina, ki ga kapital ne bi riskiral, pa čeprav bi mu grozile vislice!«
Nihče ne bi mogel bolje karak-terizirati naših tekstilnih in drugih kapitalističnih podjetij, ki so zaščitena z visokimi carinami, da prodajajo slabo blago za višje cene, kakor bi stalo uvoženo blago prvovrstne kvalitete. Pri vsem tem pa še izkoriščajo naše delavce tako, da človek ne bi mogel verjeti, če bi ne bila bridka resnica. Delavci in delavke, ki zaslužijo po tekstilnih tovarnah 3 Din na uro, so že kar srečni! Saj stavka v Kočevju že 14 dni 300 delavcev, ki zahtevajo minimalno mezdo 3 Din na uro!
Cinizem kapitalističnih dobičkarjev pa gre še dalje. Podjetja, ki dobesedno pijejo kri našemu človeku, ponujajo po časopisju in uganjajo splošno reklamo za svoje blago s parolami kakor:
»Opozarjamo Vas, da so naši izdelki — izdelki domače tovarne, ki daje delo in zaslužek domačim ljudem!« — Delo že dajejo, ali zaslužka ne! Ali ni skrajna nesramnost ponujati neko blago, češ, da so pri njem zaslužili domači delavci, ki pa so v resnici zastonj garali kakor tisti egiptovski sužnji, ki so umirali pri zidavi piramid. Pa egipčanski faraoni so bili vsaj toliko boljši, da za sužnje niso jemali Egipčanov, temveč premagane tujerodce.
Kolikor podjetij zlorablja lepo domačo parolo »Kupuj domače blago!« Koliko podjetij s tujim kapitalom zlorablja nacionalno čustvovanje, koliko podjetij s tujim kapitalom si daje naslove »Jugo...« Vse je že »jugo«: Jugo-Steyr, Jugo-Ford, Jugo-Češka, Jugo-Bruna — v Kočevju, kjer se pa delavci bore za
3	Din in za izvajanje državnih zakonov, se jim pa upira sam »Triglav« !
Pri »Bafi« in pri vseh sličnih družbah vidiš v izložbenih oknih »kupuj domače blago!«.
Mi pa pravimo:	Ščitimo	pred-
vsem domačega človeka že zato, ker je človek, ščitimo človeka, ker sicer bo ta domači človek kmalu pnšel do tega, da se ne bo mogel obleči ne z domačim ne s tujim blagom!
Rimska konferenca julija meseca?
Rimska konferenca s podunav-skobalkanskimi državami utegne biti sklicana1 julija meseca.
Dr. Beneš v Moskvo. Čehoslovaški zunanji minister dr. Beneš potuje dne 9. junija v Moskvo.
Na Danskem
vlada od 1929. leta socialnodemo-kratična stranka. S tem ni izgubila prav nič pristašev, temveč jih je še povečala. Ko so hoteli liberalci in konservativci resno ovirati njeno go-spodarsko-socialno politiko, je razpisala volitve, da se državljani svo-bodano izrazijo o njenem delu. In socialdemokrati so narasli s 593.191 na 660.839 glasov; 42.7% volivcev se je izreklo za socialistično vlado. S to zmago je bilo omogočeno stranki, da je nadaljevala s svojimi reformami. In kako je Danska sedaj popolnoma drugačna od držav, kjer vladata fašizem in klerikalizem!
Danska je država visoko razvitega poljedelstva, ki pa je navezano na izvoz v glavnem v Anglijo. Ko je 1931. 1. padel angleški funt šter-ling, je danska socialistična vlada zmanjšala tudi vrednost danske krone, da jo je prilagodila angleškemu funtu. To finačno operacijo je vlada pravočasno izvedla in tako je mogla obvarovati danskemu kmetu ugodni položaj na mednarodnem trgu prašičev, masla in jajc.
V	notranjosti države je vlada istočasno preprečila na eni strani velik dvig cen in po drugi znižanje delavskih in uradniških plač.
Tako so socialisti obvarovali kupno moč vseh konsumentov.
Za napredek kmetijstva je izdala kljub hudemu odporu gospode več zakonov o zboljšanju in racionalizaciji svinjereje, o pridelovanju in pre-delavanju sladkorne pese in o proizvajanju moke iz krompirja.
Domače žito je zavarovala pred inozemskim dumpingom z davkom na uvoženo žito,
Nova narodna skupščina in senat
V	pondeljek, dne 3. t. m. sta bila sklicana parlament in senat. Narodni skupščini je predsedoval starostni predsednik Jankovič, ki je poslance nagovoril in jili opozarjal na dolžnosti. Na seji so bili izvoljeni štirje začasni tajniki, v torek pa je bila volitev 21 članov verifikacijskega odbora.
Tudi senat sc je sestal. Ni pa na jasnem, ali se naj smatra njegovo zasedanje kot nadaljevanje ali kot novo, pri katerem bi bilo treba voliti nove funkcionarje.
s čimer se pa domači kruh ni prav nič podražil.
Dohodki od davkov na žito in maslo se vračajo malim kmetom za napredek njihovega gospodarstva.
Razen tega je socialistična vlada pomagala poljedelcem z znižanjem davkov in moratorijem dolgov. Zakon o znižanju davkov avtomatično predvideva zopetno zvišanje, čim se kmečki dohodki dvignejo čez določeno mejo.
Z zakonom o poravnavi je vlada omogočila znižanje kmečkih dolgov.
V ta namen je vlada ustanovila poseben fond v znesku 20 milijonov danskih kron (1 danska krona je vredna nad 11 Din). Z zakonom o moratoriju kmečkih dolgov se je omogočilo kmetom, ki jih je zadela kriza, da postopoma odplačujejo dolgove (zdaj morajo plačevati 20% od dolgov, ker se kmetijstvo že dviga).
V zvezi s tem je vlada izdala ukrepe za
splošno olajšanje vseh dolgov in znatno znižanje obrestne mere.
S tem da je vlada socialistov zajezila kapitalistično špekulacijo in pravočasno izdala ukrepe za ozdravljenje vsega gospodarstva, je dosegla to, da na Danskem danes pro-cvita že vse gospodarstvo, da se tam razvija gospodarska konjunktura, do-čim še marsikje vlada najhujša kriza. S tem je bil podan tudi najzgovornejši dokaz, da je za kmeta rešitev le v zvezi s socialističnim delavstvom.
Orožna Industrija se Izplala
14 milijonov Čistega dobička
Delniška družba prej Škodove tovarne v Pilznu, je imela občni zbor dne 29. m. m. Čistega dobička je tovarna zaslužila 11,239.948.42 Kč (okoli 14 milijonov Din). Od tega dobička se razdeli 5 odstotna dividenda in po 13 Kč superdividende. Dividendni kupon za 1934 se od dne 31. maja 1935 plačuje po 29 Kč. Nad
4	milijone Kč je družba votirala v rezerve in v premijske namene. Predsednik družbe se je pohvalil, da je kriza premagana.
Preorientacija
V	Ljubljani se je vršilo zborovanje poslancev in senatorjev dravske banovine. Tam so razpravljali o položaju v državi in seveda tudi o položaju v dravski banovini. Značilno je, da so obsodili napade na Jugoslovansko narodno stranko zaradi politične in gospodarske krize ter s tem priznali pomen stranke, katero so hoteli nespretno izločiti iz političnega življenja.
Izločitev te stranke bi bila mogoča le tedaj, če bi bila nova politika rodila uspehe. Tega pa ni bilo, ker je nemogoče. Zato je bila akcija v dravski banovini nekonsolidujoča, čeprav je proklamacija državne vlade pozivala k novemu pozitivnemu delu.
Če prav sodimo, gre sedaj za »personalno« reformo Jugoslovanske narodne stranke, ki čaka, da se jo zopet pozove k sodelovanju v režimski politiki.
Nova iehoslovaSka vlada
Ministrski predsednik Malypetr je sestavil novo vlado, ki sestoja iz koalicije, kakor pred volitvami. Pritegnil je v koalicijo še češko obrtno stanovsko stranko. Nemški krščanski socialci in slovaški klerikalci (Hlin-ka) niso vstopili v vlado. Vladna koalicija bo imela 166 glasov, torej 15 glasov absolutne večine.
Vlada je sestavljena takole: ministr. predsednik Malypetr (agrarec), zunanji minister dr. Beneš (nac. soc.), notr. minister dr. Čemy (agr.), pravosodni minister dr. Derer (češ. soc. dem.), minister za izenačenje zakonov dr. Šramek (češka lj. str.), prosvetni minister dr. Krčmar (izven str.), poljed. min. dr. Hodža (slov. agr.), trgovinski minister Naj-man (češka obrtna str.), poštni minister dr. Franke (nac. soc.), prometni minister Bechyns (češki soc. dem.), min. za soc. skrbstvo Srba (češ. soc. dem.) min. za nar. zdravje dr. Czech (nem. soc. dem.), finančni min. dr. Trapi (izven str.), minister brez port-felja dr. Spina (n. km. zveza).
Kaj naj pa režejo delavci 1
Industrijci so nezadovoljni z gospodarsko politiko
Predsednik industrijske zbornice VI. Arko je na zborovanju industrij-cev v Zagrebu grajal gospodarsko politiko v državi. Gospodarstvo vodijo politiki, ki ga ne umejo. Več je dobrih politikov v gospodarstvu kakor v politiki dobrih gospodarjev. Gospodarskim ustanovam se odreka vpliv na gospodarsko politiko. To je zlo, ki ga je treba izpremeniti.
Pred stavko rudarjev v Ameriki
Rudarji v Zedinjenih državah so sklenili, da stopijo dne 17. J:, tn, v stavko. V stavko utegne stopiti 400 tisoč rudarjev. Stavka se mora smatrati kot neposreden povod odloka najvišjega sodišča glede gospodarskih reformnih zakonov. Pogajanja med delodajalci in delavci, da se podaljša kolekitvna pogodba, ki poteče dne 16 t. in., so bila prejšnji torek brez uspeha prekinjena, to je, ko je najvišje sodišče izreklo svojo sodbo. To je namreč dalo podjetnikom pogum, da so sc enostavnemu podaljšanju pogodbe uprli, če rudarji ne pristanejo na poslabšanje.
Skrajšanje delovnega časa pred mednarodnim uradom dela
Devetnajsta konferenca mednarodnega urada dela se sestane v Ženevi dne 4. junija ter bo reševala jako važne probleme. Med najvažneje naloge konferenca spada s kolektivnimi ukrepi skrajšani delovni čas.
Direktor mednarodnega urada dela H. Butler je poslal vsem vladam članicam letno poročilo o delovanju mednarodne organizacije dela. Direktor poudarja, da je 1934 nastopilo nekako izboljšanje v gospodarskem položaju posameznih držav, zlasti v
primeri z letom 1933. Leto 1934. je pokazalo nekaj več stremljenja po načrtnem gospodarstvu, kar je ugodno vplivalo na gospodarstvo.
V	svojem poročilu o skrajšanju delovnega časa, pa konstatira urad, da je doslej edino skrajšanje delovnega časa pomoček, s katerim se da omejiti (nezaposlenost, ker (nezaposlenost ni posledica trenutne slabe konjunkture, ampak posledica gospodarskega razvoja.
Stavka pri,»Triglavu" v Kočevju še vedno traja
Kongres tovarniškega delavstva
I. kongres Splošne delavske strokovne zveze Jugoslavije dne 9. In 10. junija v Kranju
Kongresa se bodo udeležili poleg številnih delegatov podružnic in domačih gostov iz Beograda in Zagreba, tudi tajnik Internacionale tovarniških delavcev s- De Jonge iz Amsterdama in tajnik Saveza kemičnih delavcev Čehoslovaške s. Ferdinand Nadvomik iz Prage
V nedeljo 9. junija se bo vršil kongres ob 9. uri dopoldne v društveni dvorani restavracije Semen v. Kranju.
Zvečer ob 8. uri bo prosvetni večer »Svobode«, Kranj. Sodeluje tudi pevski zbor iz Hrastnika.
V pondeljek, 10. junija:
Od 8. do 10. ure nadaljevanje kongresa.
Od 9. do 10. ure promenadni koncert delavske godbe »Zarje« iz Ljubljane.
Ob 10. uri manifestacijsko zborovanje delavstva, na katerem poročajo: tajnik Mednarodne strokovne zveze tovarniških delavcev s. De Jonge iz Amsterdama; tajnik Saveza kemičnih delavcev Čehoslovaške s. Ferdinand Nadvornik iz Prage; tajnik Uje-dinjenega radničkega sindikalnega saveza Jugoslavije s. Bogdan Krekič iz Beograda.
Pozdravljeni delegati In voditelji strokovnega gibanja!
9. in 10. junija se sestanejo v Kranju delegati Splošne delavske strokovne zveze Jugoslavije iz 30 podruž-
Nova francoska vlada
V	Franciji imajo gospodarsko in politično krizo. Bolj in bolj se za-ostravajo gospodarske razmere in kapitalisti hočejo izsiliti devalvacijo franka. Flandinova vlada je zaradi tega zahtevala od zbornice gospodarska pooblastila, toda ta pooblastila je zbornica odklonila s 365 glasovi proti 202 glasoma. Toda enako koncentracijsko vlado vseh parlamentarnih skupin, razen socialistov in komunistov, je sestavil že v soboto ponoči predsednik zbornice Ferdinand Bouisson. Očividno so Flandinova pooblastila odklonile meščanske stranke, ker je izjavil, da noče sanirati financ z redukcijami plač in pokojnin, oziroma s poslabšanjem socialnega položaja prebivalstva.
Bonissonovi vladi, ki je enako sestavljena, so pa stranke obljubile pooblastilo, ter jim je moral vsekakor zagotoviti vir dohodkov iz bremen, ki posestnih in denarnih mogotcev ne bodo obremenjevali.
Socialisti in komunisti so se odločno uprli poostritvi kapitalistične diktature v tej obliki, ki se potem utegne razpasti v najrazličnejšo zlorabo. Tudi se devalvacija, ki jo zahtevajo kapitalisti, lahko prepreči na parlamentarni poti.
Sirite nai listi
Tone Maček:	170
Stucai ICutofocgec
Meta je postavila na mizo krožnike in je vrezala par koščkov potice in par režnjev mesa, ki ga je vzela iz velike košare, ki so jo prinesli seboj.
»Da bi se vsaj končalo, predno bo naša košara izpraznjena. Za teden dni bo zadostovala.«
»Nam se res ni treba vznemirjati. Za teden dni smo prinesli seboj še ostankov z gostije, prinesli smo seboj vrečice s fižolom, s pšenom, z domačo moko m suhim sadjem. Še krompir so nam ponujali, pa ga nismo hoteli vzeti, ker se ga lahko tu dobi. Čisto brez beliča pa še tudi nismo. Vsaj za en mesec smo preskrbljeni.«
France je zamahnil z roko:
»Če bo predolgo, bom šel domov k materi. Se bom že preživih«
»Dokler bova midva imela, se bo tudi zate našlo«, je odločila Meta in pospravila z mize. Janez si je sezuval čevlje.
nic, ki bodo zastopali okrog 3000 članov. To je I. kongres zveze, ki je bila ustanovljena in iz Opčega radničkega saveza reorganizirana mesecu junija 1933. Delegati podružnic bodo na svojem I. kongresu lahko s ponosom zrli na svoje veliko uspešno in plodo-nosno delo, saj je zveza od svoje ustanovitve na članstvu napredovala za nad 100%. Zveza je s svojimi podružnicami v zadnjih letih izvršila ogromno število akcij za očuvanje in izboljšanje delavskega položaja. Iz svojih dosedanjih izkušenj bodo delegati podružnic napravili na kongresu zaključke za novo, še uspešnejše delovanje zveze.
V	naši sredi bomo pozdravili tudi druge goste našega vrhovnega foruma iz Beograda s. Krekiča in druge, zlasti pa zastopnika Mednarodne strokovne zveze tovarniških delavcev tajnika s. De Jonge in zastopnika strokovnega pokrets naše sosednje države Čehoslovaške s. Ferdinanda Nadvornika.
Še enkrat prav prisrčno pozdravljeni borci za delavske pravice in boljšo bodočnost!
Švica odklonila socialistični predlog borbe proti krizi
Še je precej zaslepljencev, ali vendar spoznanje bolj in bolj prodira
Ljudsko glasovanje v Švici je v nedeljo odklonilo predlog socialistov in strokovnih organizacij, da naj se v ustavi določi jamstvo za socialno eksistenco državljanov ter poskrbi, da ne bo padala kupna sila naroda.
Kapitalistični krogi in listi so predlog odklanjali, češ, da je preveč socialističen in bi socialistom pomagal do politične moči.
Proti predlogu je glasovalo 562.770, za predlog 422.830 oseb.
Tudi Švico bo kriza prisilila, da bo resno uvaževala širokokopotezne socialnopolitične predloge.
Okoli amerikanske NIRE
Predsednik Roosevelt je naročil justičnemu ministru, da naj po možnosti, dokler ne bo zakonitih določb, skuša s prostovoljnimi pogodbami nadomestiti z razveljavljeno zakonodajo določene mere. Za vlado je silno neprijetno, ker zahtevajo tisoči podjetnikov, ki so bili kaznovani z globami, denar nazaj, a ga je država porabila za javna dela. Proti Rooseveltovi zakonodaji je zlasti tudi liberalna stranka ter že sedaj agitira proti predsedniku.
»Da, mi nimamo prav nobenega vzroka da bi se pritoževali. Za prve tedne smo preskrbljeni, v skrajnem slučaju se pa jlahko naslonimo na Reber, ki nas gotovo še ni pozabila in ne bo odbila. Naše noge še tiče v domači zemlji, naše žile so še razpredene po domačih goricah, iz naše krvi še ni izpuhtel vonj domačih brazd. Naše žrtve ne bodo velike, naše zasluge lahke, v primeri z onimi, ki jim je ta zakajena dolina postala nova prava in edina domačija, ki druge domovine ne poznajo, o drugi niti ne sanjajo, ne oni ne njihovi očetje, ker so se že njihovi pradedje odtrgali od svojega življenjskega vira. Njim je danes življenjski vir mreža temnih rovov pod zemljo, škripanje tresalk v separaciji in »tinka-tanka« šepastih železnih vozičkov. Oni žive iz rok v usta: kar so danes zaslužili, so že jutrišnji dan zajedli, če niso zajedli že prej, predno so prislužili. Le malokateri je preskrbljen za en mesec naprej. Če dva dni ne delajo, se tretji dan lakota vsede na njihovo ognjišče. In vendar so vsi brez izjeme kričali:
Kočevje, 2. junija.
Stavka 280 tekstilnih delavcev in delavk pri tovarni »Triglav« v Kočevju traja ob popolni solidarnosti vseh že od 24. maja.
Kmetje dajejo stavkujočim delavcem živila, v Kočevju samem pa dajejo obrtniki in drugi podpore v denarju in blagu za delavce. Vse prebivalstvo se zaveda, da pomeni zmaga delavstva zboljšanje položaja za vse delovne sloje.
„Pohod“ In „Triglav“
Kakor »Jutro«, »Slovenec« in njim sorodni listi molče o pravični borbi
Zahvala kandidata
Kandidat na Jevtičevi listi in bivši poslanec JNS za kamniški okraj, gostilničar g. Cerar, je v naprednem dnevniku objavil razglas, v katerem pravi:
»Velika množina prejetih glasov mi je najboljše priznanje za moje večletno prizadevanje za izboljšanje gospodarskih in socialnih razmer v našem srezu, pa tudi dokaz, da je narod spoznal moja čista pota in moje nesebično delovanje za dobrobit sreza, ker ni nasedel raznim pod-tikavanjem, obrekovanjem in lažem, ki so se pojavile ined volilno borbo. (Ali morda s tem, ker je volil drugega?)
Moja zahvala pa velja tudi vsem, ki se zaradi načelnih smernic niso udeležili volilnega boja in so s tem pokazali svojo blagohotno nevtralnost.
Volilni neuspeh (!?) naj ne napravi nikogar malodušnega, temveč naj nam bo imperativ strnjenih vrst v boju za dobrobit našega naroda, za boljšo bodočnost naše lepe domovine. Prosim Vas. da mi tudi v bodoče ohraniti neskaljeno zaupanje, katero bom vedno vračal s srčno dobrohotnostjo in požrtvovalnim delom. Obračajte se brez pomislekov, kakor dosedaj, na mene, ker Vam hočem biti vedno objektiven svetovalec in pomočnik in to vsem ter vsakomur.«
Sodeč po tej proklamaciji je kamniški srez res zelo užalil g. gostilničarja Cererja, ki smatra za neuspeh vse, kjer ne načeluje njegov »jaz«.
»Dosti je!« Ne gremo več v jamo!«
»Kako bodo ti? Saj ne bodo vzdržali.«
»Mogoče bolje ko oni, ki imajo polne jedilne shrambe. Potreba bistri razum. V njih je zavest skupnosti izredno živa. Uverjeni smo: »tovariši nas ne bodo zapustili. Dokler bodo oni, bomo tudi mi.«
Poučne in samozavestne besede Janezove so Meto pomirile. Ugasnili so svetilko in legli. France v kuhinji, Meta je vraita v kuhinjo samo priprla, da bi šlo toplo iz kuhinje v sobo.
France dolgo ni mogel zaspati. Vtisi preživelega dne so se še enkrat vrstili pred njegovo dušo. Življenje je vstajalo pred njim v novih oblikah. Predno je zaspal, je slišal v sobi šepetanje. Janez je vsiljivo prepričeval Meto v neki zadevi. Meta se ni dala prepričati. Končno ga je precej trdo zavrnila:
»Ne bodi siten! Dokler bo štrajk, si izbij take misli iz glave.«
Ob desetih so se naslednjega dne začeli zbirati zborovalci pred enonadstropno Roševo hišo. Sklicatelji zborovanja so čakali spočetka v ve-
kočevskega delavstva, tako se njihovemu molku pridružuje tudi »Pohod«. Ta tednik smatra za glavno svojo nalogo boj proti marksizmu.
Zakaj?
To naj povedo gospodje sami. Mi ugotavljamo, da sta glavna odgovorna faktorja pri tovarni »Triglav« gg. Franc Sire iz Kranja in Leon Ge-sckvvind z Dunaja. Isti g. Sire je pa član načelstva »Narodnoobrambne tiskovne zadruge«, ki izdaja »Pohod«. Poleg njega so v tem načelstvu znani ključavničarski mojster Rebek Josip, restavrater Ciril Majcen in uradnik Joško Zemljič, ki zastopa »pla-ve« v Del. zbornici.
Doma in po svetu
JNS proti JNS. — V ljubljanskih dnevnikih se že nekaj časa vodi prav zabavna diskusija med listi »Jutro-vega« koncerna in novim konkurentom »Glas Naroda«. Izdajatelji »Glasa Naroda« so se hoteli prikupiti ljudem z zabavljanjem nad, JNS, ki nikdar ni bila priljubljena med našim narodom. To pa je seveda povzročilo javen prepir med skreganimi prijatelji. Sestanek novoizvoljenih poslancev iz dravske banovine je pa izbi! sodu dno. Narodni poslanec N. je poslal »Slov. Narodu« poseben dopis, v katerem pravi med drugim:
»Glasilo, ki se tiska v Merkurjevi tiskarni, kakor pravijo na stroške zadruge »Narodna prosveta«, katere vodilni član je podpredsednik JSS g. senator Ivan Pucelj, priobčuje v zadnjem času z naivno demagogijo pisane članke proti .INS. Končno bi se to mladim državnikom, ki so sedaj iznašli svoj povsem zanesljiv recept za definitivno konsolidacijo Jugoslavije, ne bi moglo zameriti. Kar me moti, je dejstvo, da stoje za listom, ki tako piše skoraj sami ljudje, katerih članstvo v JNS je do danes še nepreklicano, ki so deloma celo voditelji te stranke in se tej vlogi še niso javno odrekli, a tudi taki, ki so baš kot odličniki JNS vršili odgovoren vpliv na vodstvo javnih poslov, odnosno so s pristankom »vsemogočne« stranke imeli visoke položaje. Ako namreč »Glas Naroda« tolče po bivši JNS in jo obremenjuje z grehi, pozablja, kot rečeno, da so možje, ki danes odlo-
liki gostilniški sobi. Menili so, da bo za zborovanje dovolj prostora v obeh spodnjih sobah in v veži. Na dvorišču se jim je zdelo premrzlo, čeprav je prvi sneg že skopnel. Toda, obe gostilniški sobi sta bili že davno napolnjeni, tudi v veži je bilo že ljudi glava pri glavi, da so se sklicatelji morali stiskati krog okrogle mize v najglobljem kotu. In še vedno so trumoma prihajali ljudje, moški in ženske, rudarji in obrtniki, upokojenci in šolarji. Vsa gornja hrastniška dolina sn je zbrala pri Rošu, kakor da se vrši danes tu nov sveti misijon, na katerem bo govoril slavni, še nesli-šani odrešenik. Na obsežnem dvorišču med hišo in gospodarskimi poslopji se je prerivala in prelivala množica človeških glav, kakor da se je ujelo med te stene črno jezero, ki valovi in si išče izhoda. Vse je bilo čro, moški klobuki in čepice, ženske rute in ogrinjaoe; Obrazi ljudi so pa bili na tem črnem ozadju mrtvaško bledi, kakor da bi bil kdo široko gnojnično jamo posejal z nežnobeli-mi lepestki črešnjevega cvetja.
(Dalje prihodnjič.)
Za delavski zlet v Celju
posebni vlaki Iz Zagreba in Beograda
Za ljudski tabor v Celju 7. julija je vedno večje zanimanje. Vsak dan prihajajo prijave in vprašanja iz najbolj oddaljenih krajev. Prijetno nas pa je presenetila vest, da se delavstvo tudi iz drugih banovin pripravlja na to mogočno manifestacijo de-
lovnega ljudstva. Tako sporočajo iz Zagreba in Beograda, da organizirajo posebne vlake in da bodo tudi iz njihovih krajev prišli delavski pevski in godbeni zbori. Tako se že danes ceni število udeležencev na 15.000.
čujejo o smeri lista, dobro znane osebnosti, ki jih naše ljudstvo pozna predvsem z vseh shodov in sestankov bivše JNS. Še več: Ti možje, ki jih pisec omenjenega uvodnika v svoji kričeči kratkovidnosti neposredno dolži vseh mogočih političnih grehov, niso bili samo odlični člani in odborniki bivše JNS, marveč so po vrsti vsi zavzemali tudi tako visoka mesta v naši javni upravi, da so bili tudi neposredni izvrševalci strankinih ukrepov. Nanje pade tedaj dvojna odgovornost, saj so delovali pri sprejemanju dotičnih ukrepov kot funkcionarji stranke, kot nosilci upravne oblasti pa so potem še skrbeli da so se ti ukrepi po možnosti tudi izvršili.« (Sl. N. 1. jun.)
Razčiščenju in ozdravljenju naših političnih razmer bo samo koristilo, da si pristaši in voditelji JNS povedo vso resnico v obraz in da v tem javnem boju ne odnehajo, dokler ni poglavje JNS do kraja razkrito in razloženo.
Konferenca o ureditvi delovnega časa. V dneh po prvem juliju se bo vršila v Beogradu konferenca vseh inšpektorjev dela. Razpravljali bodo o ureditvi delovnega časa. — Kakšno avtoritativno moč bo imela ta konferenca, nam ni znano. Urejevanje delovnega časa spada v področje socialnih politikov in gospodarstvenikov. Direktno interesirano je pa na stvari delavstvo in nameščenstvo, ki je brez dela ali le deloma zaposleno.
Ob 85 letnici bivšega ljubljanskega škofa Jegliča je zlasti takozvano liberalno časopisje priobčilo zelo tople članke o slavljencu. Kakor so bile vse te prigodne biografije precej obširne in ilustrirane, niso izčrpale razmerja bivšega škofa do dela največjega slovenskega pisatelja Ivana Cankarja, čigar »Erotiko« je dal tedanji škof uničiti. To je eno važnih poglavij, ki ga člankarji in esejisti ne bi smeli prezreti, kljub višini, na kateri se danes nahaja naše meščansko časopisje.
IZ NAŠIH KRAJEV
Maribor
Ali bo »Zelenka in komp.“ ugodil delavskim zahtevami
Pogajanja, ki so se viršila pretekli teden med Splošno del. strok, zvezo Jugoslavije in vodstvom tovarne Zelenka in komp. radi povišanja skrajno nizkih plač delavstva, do ■danes še niso rodila zaželjenih us petno v, ker tovarnar niti na najnižije delavske zahteve pristati ne mara. Delavstvo zahteva one mezdie, ki jih (je imelo pred letošnjo Veliko nočjo, to je okroglo 10—15% več kot pa znašajio sedanje plače. Ta zahteva je tako minimalna, dla hi se povečala 14-dlnevna delavska plača .za pičlih Din 20 do Din 30.
In vendar so naletele te nadvse upravičene delavske zahteve na največji odpor pri vodstvu tovarne. Najpoprej je tovarnar nudil sploh samo tkalcem 5% povišanje plač, predilciem pa nič, čeprav je tudi pre-dilcem po Veliki noči znižal plače. Pod pri-
Sodugi in sodružice, prijavljajte se za celjski zlet. Cas hiti!
Neprijetnosti mestne občine s pravilnikom za uvoznino. Občinski proračun je potrjen, ne more se pa v celoti izvajati, ker še vedno ni potrjen pravilnik za uvoznino. To pomeni mesečno vsaj Din 100.000 izgube na dohodkih, kajti brez odobrenega pravilnika občina ne more pobirati uvoznine. S tem pa nastaja tudi nevarnost za proračun sam, kajti ako ne bo kritja za v proračunu predvidene izdatke, bo prišel proračun iz ravnotežja in ima to lahko zelo neljube posledice.
Revolucija radi saiate. Med mariborskimi in bolgarskimi vrtnarji iz okolice Čakovca je vladalo že dalje časa napeto razmerje, ker so slednji dovažali ob tržnih dneh zelenjavo v Maribor in na ta način občutno konkurirali domačinom. Minulo soboto je prišlo do izbruha in je duhove pomirila šele policija. Ko so se zjutraj pojavili, kakor običajno vozovi Bolgarov, ki so bili polni zelenjave, so nekateri domačini navalili nanje, prevrnili vozove in razmetali zelenjavo. Stvar bo bržčas končala na sodišču, s čemer seveda še ne bo odpravljena konkurenca. Škoda je baje dokaj velika, vrhutega pa so nekateri odnesli z bojišča precej hude praske.
V	zaslužen pokoj je stopil te dni železniški strugar s. Ivan Zieser, ki je bil nad 34 let zaposlen v delavnici državne železnice. S. Zieser se je že v svoji mladosti pridružil delavskemu gibanju, kjer je kmalu zavzel važne funkcije. Bil je zaupnik svobodne železničarske strokovne organizacije v najtežji dobi, tudi med vojno, in se je aktivno udele-
tiskom organiziranega nastopa celokupnega delavstva je po 'dolgotrajnih pogajanjih pristal tudi na 5% povišanje plač predilcem, Ker pa ta njetgova ponudba še iz daleka ne odgovarja delavskim zahtevam, so ijo vsi delavci, zbrani na shodu, ki ga je tovarnar sam sklical kar v tovarni, v dobri veri, da se ibo že nekako »zglihal« z delavstvom, če ne bo zraven ‘delavskih zastopnikov, jasno in eno dušno izjavili, da takega povišanja plač ne morejo smatrati za resno in da mezdna razprava za delavstvo še ni končana.
Delavstvo, ki se je pod pritiskom izredno slabih razmer in na pobudo svobodnih strokovnih organizacij vendar enkrat vzdramilo, bo tekom prihodnjih dni zavzelo svoje jasno stališče napram trdovratnosti delodajalca.
žil vseh bojev, ki so jih vodili železničarji za izboljšanje svojega položaja. Organizirani delavci, zlasti pa železničarji, želijo, da bi s. Zieser še mnogo let, zlasti sedaj, ko bo kot upokojenec imel več možnosti za svobodno udejstvovanje, uspešno sodeloval v delavskih organizacijah in pomagal s svojimi bogatimi izkušnjami organiziranemu delavstvu v boju za lepšo bodočnost.
Mladini bo treba posvečati več pažnje.
V	zadnjem' času se pogosto opaža, da uhaja šolska mladina z doma. Potrebno je, da tako šola kakor tudi roditelji polagajo temu vprašanju več pažnje, kakor dosedaj.
Nov red za pešce in vozila, ki je bil uveden na Kralja Petra trgu še vedno traja v veliko zadovoljstvo vseh pasantov, zlasti pa »kibicev«, ki se imenitno zabavajo, ko opazujejo, kako se trudijo stražniki pravilno usmerjati promet.
Podstavek spomenika admirala Tegetthoffa so te dni odstranili. »Ah wie schade«, bo vzdihnil marsikakšen mariborski purgar.
Vožnja v neznano, ki jo je opravil minulo nedeljo »rdeči Francelj«, je izpadla v polno zadovoljstvo udeležencev.
Brezobziren avtomobilist je te dni povozil v bližini Košakov Majerja Franc#, ki je obležal na licu mesta. Stroge kazni bi bile primerne.
50 letnico obstoja »Zavoda komisijonar-jev« so praznovali mariborski poklicni ko-misijonarji.
Narodno gledališče. Torek, dne 4. junija ob 20. uri: »Trafika« v korist Združenja gledaliških igralcev. Zadnja predstava v tej sezoni.	.	,’ii’l.ii
Ali sl 2e poravnal naročnino? Ako le ne, stori takoj svojo dolinostl
lollanj
Ogromna manifestacija delovnega ljudstva na predavanju. — Nad 700 ljudi, ki so začeli misliti z lastnimi možgani, je prišlo kljub slabemu vremenu na predavanje, ki se je vršilo pretekli četrtek v Zadružnem domu. Tako ogromne udeležbe na predavanju nihče ne pomni. Zbrala se je ogromna množica ljudi, obrtnikov, kmetov in delavcev, da posluša najnovejša poročila in socialno zakonodajo. Ne da bi hvalili, vendar moramo reči, da sta si ss. dr. Reisman in Jelen osvojila že skoraj vsa zasužnjena srca in tistih, ki si želijo vstajenja, ki delajo na tem, da bi poštenim potom dosegli svoj cilj in tistih, ki čakajo kakor slepi, da spregledajo. Gospodje so slabo računali, ako so mislili, da bo treba udariti in da se bomo razkropili. Ne! Ne! Spoznali smo, kam spadamo. Z dneva v dan pridobivamo in gradimo naše postojanke. Naše vrste rasejo in nemogoče je razbiti maso enotnih misli. Če odpadeta dva, trije, to ni nobena zguba, ampak to je dokaz, da se naše vrste čistijo in da so z dneva v dan krepkejše. Zadnji čas je, da smo spoznali eden drugega, kmet obrtnika in delavca in obratno, spoznali pa smo tudi, da lepe zaokrožene besede gotovih gospodov ne morejo več vplivati in varati naših možgan; nič več ne vlečejo golaži in podobno, ampak naša skupna borba za pravico, svobodo in enakost vseh ljudi, bo zmagala! Mi smo tisti, ki ustvarjamo, mi smo tisti, ki zidamo, zbog tega hočemo naše pravice. Hočemo biti ljudje, hočemo biti enaki. Zmagoviti pa bomo, ako se še močnejše združimo. Vsi člani delovnega ljudstva v eno močno falango. Mi vstajamo in vas je strah!
Umrl je s. Franc Schvvarz po dolgoletni mučni bolezni v četrtek, dne 30. maja. Pogreb je bil v soboto, dne 1. junija ob veliki udeležbi delavstva in ostalega občinstva. Omenimo naj, da je bil dolga leta socialistični občinski odbornik, član »Svobode« in pevskih društev. Na zadnji poti ga je spremljalo gasilno društvo, igrala pa je žalr^ koračnice »Zarja«. Združeni delavci pevci pa so mu zapeli v slovo. Preostalim naše globoko sožalje!
Vsled pogreba s. Fr. Schvvarza in drugih prireditev v nedeljo 2. junija del. godba »Zarja« ni imela svojega že objavljenega promenadnega koncerta. Vršil se bo pa v kratkem.
Birmanska darila samo pri M. Jlgeriewemu sinu
Šepne ure od Din 38'— naprej zapestne ure od Din 70*— naprej Blagajniška cena tudi pri plašilu na obroke
Zgodovinsko laž zopet ponavljajo.
Zadnje dni, ko je časopisje pisalo o bivšem škofu Jegliču, se je spet proslavljala takozvana majska deklaracija. Čudimo se, da se pismarji še danes navdušujejo za deklaracijo, ki poudarja vdanost Slovencev — Habsburžanom. Ali je med njimi še vedno tako močen duh Franca Jožefa I.?
Marksizem pobija — dr. Cepuder v »Pohodu«, kakor da mu je marksizem pripravil nedavno osebno nezgodo. Če ga že mika ta bojni teren, bi mu svetovali vsaj toliko, da se seznani z marksizmom vsaj takole v glavnih obrisih. Kajti s svojim dosedanjim popolnim neznanjem predmeta skrbi »Pohod« samo za veselje marksistov.
To pa ne bo ne učenjak, ne junak. Mladi doktor Joža Vilfan je že znan našim bravcem, ko je proti Topalo-vičevi listi delovnega ljudstva iskal druge kandidate — brez uspeha. Zdaj se je pa v reviji »Sodobnost« lotil drugih problemov: napada znano tivolsko resolucijo jugoslovanskih socialdemokratičnih strank. Resolucija je seveda kontrarevolucionarna, ker je popolnoma umljivo, ko pa prej ni sodeloval dr. Vilfan; kontrarevolucionarna je pa tudi zato, ker v njej ni fraze »samoodločba narodov do odcepitve«. I o je hudo. Tolaži nas le to, da tudi Marx ni poznal te fraze. Morda se bo ta kontrarevolucionarna napaka popravila ob 50 letnem jubileju tivolske resolucije; dotlej bo menda tudi Vilfan utegnil, da se malo boljše seznani z zgodovino našega nacionalnega vprašanja. Danes ga še ne smemo razburjati. ko vidimo, da je potreboval pol leta za mukotrpen odgovor de-cemberski »Svobodi«. Naj se nekoliko opomore, pa bomo potem junaško sukali učenjaški meč z mladim doktorjem.
Pokojninski zavod polaga račune. Minulo nedeljo se je vršil v Ljubljani občni zbor Pokojninskega zavoda za privatne nameščence v Ljubljani.
Celje
Zlet na Jesenice se vrši v nedeljo, dne 9. t. m. nepreklicno. Odhod v nedeljo točno ob pol 5. uri zjutraj. Vlak se bo' ustavil na teh-le ipostajah: Hrastnik, Trbovlje, Zagorje, Ljubljana in Kranj. Pozivamo udeležence dla pridlejo (pravočasno na kolodvor, ter se ravnajo točno po navodilih rediteljev. Povratek v pondeljek ob 8. uri zvečer iz Jesenic. Na svidenje!
Kranj
Aktualne zadeve. Protituberkulozna akcija, ki se je vršila pretekli teden, ne obeta posebnih uspehov, saj so razmere take, da ni mogoče računati s tem, id!a bi uspela. Predavanja, katere so ohdržali zdravniki OUZD, gg, dr. Bežek, dir. Bezič in dr. Globočnik po večjih tovarnah, so ibila zelo dobro obiskana. Delavstvo ije (pokazalo, za akcijo mnogo interesa in ije pazmo sledilo izvajanjem predavateljev. Slišati je bilo med predavanji s strani žensk samo ipar upravičenih medklicev, da z Din 20 na dan ni mogoče kupiti zadostne ihrane in si najeti zdravega stanovaja. Vršila so se tudi šolska (predavanja in (organizirali izleti z devizo: dajmo otrokom solnca in zraka! Krajevna protituberkulozna Kga je dala v namen za pogostitev otrok na izletih Din 400. Požrtvovalna je akcija, ki jo vrši krajevna protituberkulozna liga s svojimi skromnimi sred1-stvi. Delaivstvo je hvaležno za vsako pomoč, katero prejema v bolezni in za vse nasvete, posebno še orno, ki ni (bolniško zavarovano, ali ki ije vsled dolge bolezni že izčrpalo hralnatino. Da bi se pa dobilo vsaj nekoliko finančnih sredstev, je krajevna protituberkulozna liga sklenila zaprositi tovarne, da plačajo letno Din 10 za vsakega v podjetju zaposlenega delavca. Tovarne so se temu sklepu odzvale, le ena večjiai tovarna je ostala gluha na obe ušesi, čeprav je ravno njeno delavstvo, radi slabih .mezd, bolezni precej podvrženo. Tudi s strani delavstva je v splošnem premalo zanimanja za pretituiberkuloiznio ligo, treba je aktivnega sodelovanja s tem, da postanejo vsi člani. Vsaj letnia članarina znaša samo Din 12. Pokažite, dla imate več socialnega razumevanja in čuta za pomoč sotrpinom, kateri v veliki večini tej potrebni ustanovi ne posvečajo nobene pozornosti. Nekateri meščani pa še posebno to akcijo ignorirajo in omalovažujejo, saj se je zgodil slučaj, ko je .premožni trgovec odklonil list Osrednje pnotttuberkulozne lige, iki stane samo Din 2.50. Delavstvo pozdravlja ustanovitev pro-titulbenkuloznega dispanzerja in gre priznanje vsem tistim, ki so na kakršenkoli način pripomogli ,k 'tej potrebni ustanovi. — Vsekakor pa v današnjih razmerah tudi protituberkulozna liga s skromnimi sredstvi ne more preprečiti širjenja tuberkuloze med delovnim ljudstvom, ampak je v stanju samo
nekoliko pomagati tistim, iki okrevajo od težke bolezni. Zato je uspeh še vedno problematičen. Treba ,je začeti zdraviti tuberkulozo pri glavi s tem, da se skrajša delovni čas in zboljšajo mezde, ter odpravi brezposelnost. Merodajni faktorji naj resno pro-uče položaj delavstva in podpirajo akcije proti kapitalističnemu izkoriščanju. Tekstilno in sploh vse delavstvo, zdlrami se in pristopaj k razredni strokovni organizaciji. Agitirajte za kongres naše organizacije, ki se bo vršil dne 9. in 10 junija, kjer se mora zbrati vse delovno ljudstvo in manifestirati za svoje pravice, da si s tem zasigura človeško življenje, da ne ibo vsled slabe prehrane in stanovanja vedlno izpostavljeno tej zavratni bolezni — tuberkulozi.
Ptuj
Predavanje o zaupnikih. 6. junija bomo imeli v Ptuju pri tovarni »Petoviji« volitve Obratnih zaupnikov, ker je obrat meseca majnika počival in se takrat volitve niso mogle izvršiti. Ker je delavstvo pri »Peto-viiji« že dolgo časa v mezdnem gibanju in v neprestanem boju za izvajanje socijalne zakonodaje, vlada med delavstvom veliko zanimanje za' te volitve. Raivno pri »P.eto-viij« potrebuje delavstvo odločnih in razumnih dlelavskih zaupnikov, in je radi tega podružnica »Splošne delavske zveze« naprosila s. dr. Reismana, da je prišel minulo nedeljo (predavati o zakonu o zaščiti delav-
Zaprepaščeni smo bili, ko smo začuli pritožbe stavbinskih delavcev, da iih OUZD ne sprejme v zavarovanje, kadlar opravljajo stavbinska dela na kmetih in jih ne plačuje direktno stavbeni obrtnik. Svoje stališče motivira OUZD s tem, da spadajo taki delavci med poljedelske delavce, ki so po § 6. Zak. o zav. dlel. izvzeti iz zavarovanja. OUZD bi moral po svoji statistiki prvi vedeti, da ie gradbena delavnost popolnoma na tleh, naravna posledica je strašna brezposelnost med stavbinskimi delavci. Ker živi ne morejo v grob, kajti brezposelna podpora borze dela je zanje večinoma nedosegljiva. Krasti pa tudi ne smejo, so Posiljeni sprejeti (delo pod vsakršnimi pogoji. In tako se zatekajo tudi na deželo, iščoč dela pni kmetih. Ti delavci so torej eni in isti ljudje, ki so včeraj delali isto delo pri mojstru in so bili člani OUZD, danes pa jim je vzeta blag o dat socialnega zavarovanja samo zato, ker se je spremenila oseba delodajalca, torej samo radi formalne spremembe. Ne samo, da jih tepe bič brezposelnosti in beraških mezd, če že delajo, odvza-me se j,im še podiporo, kadar si pri delu polomijo ude; če se tak delavec ubije, imajo
cev glede zaupnikov. Delavstvo je z največjo pozornostjo sledilo izvajanjem s. predavatelja o pomenu zaščite dlelavskih zaupnikov. Delavstvo je odločno borbeno razpoloženo za svojo listo. K volitvam ibo baje (prišel tudi zastopnik Inšpekcije dela in Delavske zbornice iz Ljubljane. Predavanje je otvoril in vodil s. šmid.
Slovenska Bistrica
Pojasnilo. V štev. 41 »Delavske politike« z dne 25. maja 1935 je bil objavljen članek pod naslovom »Kaj pa to pomeni« v zadevi koruzne moke, ki jo je prejela tuk. občin®, Ker pa je članek povsem pomanjkljiv, prosimo, da blagovolite Objaviti sle: deč-e pojasnilo; Ni res, da je občina prejela večjo količino koruzne moke zato, da jo razdeli brezplačno med revne občane, pač pa je res, da je občina prejela 2000 (dvati-soč) kg koruzne moke iz ibednostnega sklada z nalogom, da jo razdeli med1 revne občane le 1000 kg, a 1000 kg jo pa uporabi za javna dela. Tudi ni res, da se moka daje proti odškodnini po 1 Don za kg, pač pa je res, da se je mied revne občane razdelilo 1000 kg moke popolnoma brezplačno, a 1000 kg moke se bo uporabilo za javna dela pri občinskih cestah in sicer tako, da bo vsak delavec zaslužil Din 30 dnevno in ne po Din 15 dnevno, kot je v članku objavljeno. — Uprava občine Slov. Bistrica-okolica.
preostali le še pravico, da čakajo, da tudi oni poginejo od gladu. Kaj naj rečemo k takemu postopanju? Saj vsakdo ve, da stav-binski in poljski delavec nista eno in isto. L §§	3., 6. in 18. zakona nedvoumno
sledi, da so stavbinski delavci v vsakem slučaju podvrženi; zavarovanju, pa če delajo direktno pri mojstru ali ne. Če pa bi se jih kot sezijske delavce hotelo izločiti iz zavarovanja, jo to v smislu § 4. zakona o zav, del. pridržano ministru za socialno politiko. Vprašamo Suzor, kako je mogel potrditi siklep ravnateljstva ljubljanskega OUZD, ki je v kričečem protislovju z zakonom. Ali se hoče tudi kmečko vprašanje začeti reševati na račun izstradanega delavstva, kakor se rešuje kriza v kapitalističnemu gospodarstvu1. Mi smo odločno za zaščito kmetov, tod® na stroške finančnega iin industrijskega kapitala, ki je kmeta tudi upr.opastil.
Skrajni čas je, da se razpišejo volitve v ustanove delavskega zavarovanja, kajti neizvoljeni predstavniki delavcev so topot zopet sami dokazali s svojim postopanjem, da so take volitve nujno potrebne.
Čudno postopanje OUZD
Mi smo odločno proti demontaži delavskega zavarovanja.
Mezdna politika v teoriji in praksi
»Podjetnik, ki znižuje delavstvu mezde ma nemogočo- nizko stopnjo, je naj večji sovražnik države, ker 'dela v roko s komunistično propagando. V svojem brezmejnem pohlepu je postal subverzivni element, ki ga je treba ukrotiti in kaznovati s strogimi odredbami državnih oblasti,«
Te besede je napisal ljubljanski list, ki je vneto zagovarjal režimske kandidate v dravski banovini ob volitvah v narodno skupščino. Ne očitamo mu tega, ker je bila to njego-v dolžnost. Povdarjamo pa, da se čudimo, kako more list tako obsojati kapitalistične izkoriščevalce, ki vodijo prav enako mezdno politiko, kakor je vodil prejšnji režim Jugoslovanske narodne stranke, kakor omenja isti list. Politika zniževanja mezd in plač je starejšega datuma. Neprestano so se zniževale mezde in plače državnim uradnikom, nameščencem državnih podjetij, sedaj samoupravnim nameščencem, potem nameščencem samoupravnih ustanov, češ, da je kriza. Z isto pravico, opravičeno, so tudi podjetniki pričeli z direktnimi ali indirektnimi redukcijami plač, bolj in bolj izkoriščati delavstvo. Ali to še ni bilo dovolj. Izvršujejo se javna dela, pri katerih se delavcem ne sme več plačati kakor
največ 20 Din na dan.
Pri regulaciji Savinje zaslužijo delavci po 16 Din na dan. V Zagrebu in tudi pri nas so plače po en do dva dinarja na uro pri delih, ki jih oddajajo javnopravne ustanove v zakup. To so kričeče mezdne razmere. To je politika nekega kapitalističnega egoističnega kroga, ki skuša kljub krizi ohraniti prvotne in še večje do-
bičke — zgolj na račun delavstva. Pametno to gospodarstvo ni vsaj ne s stališča splošnih interesov.
Tuji kapital ima protekcijo. Ščiti ga carina, ima carinske ugodnosti pri uvozu surovin in pa popolno svobodo, da vzdržuje svoje visoke kartelne cene ter da sme izkoriščati naše delavstvo, kolikor hoče.
Navedeni list pravi, da ne bi bilo dobro, če bi se sililo kapitaliste, da znižajo cene in tudi določitev minimalnih plač ni primerna. Delavstvo naj se organizira pa naj izvojuje kolektivne pogodbe in dobre plače, Lepo. Toda v ta namen potrebuje delavstvo popolno koalicijsko svobodo, svobodo boja za svojo eksistenco. Tudi ne sme biti določb, ki določajo maksimalno mezdo (pri javnih delih, bednostnem fondu itd.) neprimerno nizko mezdo kot maksimum in ob oddaji javnih del se morajo obenem določati primerne minimalne mezde in dobri drugi delovni pogoji. Le taka politika bi bila v interesu splošnosti, ne bi bila subverzivna, ki naj jo kaznuje oblast. Politika prejšnjega ali prejšnjih režimov pa obubožava široki narod, delovne sloje, kmete in obrtnike ter kupiči v neki nam neznani kliki večje in večje bogastvo.
Dajte delovnemu ljudstvu plače, pa bo kriza ozdravljena. Dajte priliko kmetu in obrtniku, da bo prodal sadove svojega dela, pa bo poživelo narodno gospodarstvo.
Tako pa ne bo, ker ne more, To ve celo predsednik Zedinjenih držav, gospod Roosevelt, ki je bolj pomemben gospodarski politik kakor mi.
Trgovina med Jugoslavijo in Francijo
Jugoslavija več uvaža kot pa izvaža
Trgovinske pogodbe urejujejo Uvoz iz Francije je znašal leta trgovske odnošaje med državami.
Medsebojno nakupovanje blaga mora biti v enakomernem: razmerju, če ni, ima ta ali ona država pasivno trgovinsko bilanco, kar izpodjeda korenine gospodarstva.
Tako pogodbo imata tudi Jugoslavija in Francija, ki pa kaže, da Jugoslavija več uvaža iz Francije, kakor prodaja v Francijo. Pregled zadnjih treh let kaže tole razmerje:
Izvoz v Francijo je znašal leta ton stotisoč Din 35.281	82.192
43.526	74.341
28.827	51.437
1932
1933
1934
207.970
	ton	stotisoč Din
1932	12.028	129.319
1933	13.489	120.632
1934	12.188	177.693
		427.644
V	Francijo smo torej v treh letih prodali za okroglo 20 milijonov dinarjev manj kakor kupili. Iz tega razloga je potrebna revizija trgovinske pogodbe, znižanje carin in več agilnosti v eksportu pri nas kakor tudi več interesa v Franciji za naše lesne in druge produkte, ki jih Francija rabi, če ne doma, pa v kolonijah.
Roosevelt izjavlja
Slaba je ustava. Plebiscit o gospodarski politiki
Časnikarjem je Roosevelt izjavil z ozirom na odločbo najvišjega sodišča glede veljavnosti njegovih gospodarskih reform, da pomeni razveljavljenje pričetek ustavne krize. Narod se bo moral odločiti za izpre-membo dosedanje ustave ali pa ne bo moderne gospodarske in socialne zakonodaje. Ljudstvo bo moralo odločiti ali naj se vlada briga za gospodarsko in socialno življenje ali pa naj to prepusti 48 deželam zveze. Ta zadeva ne bo rešena pred štirimi petim leti ter izreka nado, da se bodo razveljavljeni zakoni prostovoljno Izvrševali.
V	tekstilni, železni in bakreni industriji so se podjetja že izrekla za prostovoljno izvajanje reformne zakonodaje. V vseh zveznih državah pa zahteva ladjedelska industrija znižanje cen in delavskih plač ter celo podaljšanje delovnega časa.
Razpis
Občina Hrastnik-Dol, srez Laško razpisuje pragmatično mesto občinskega redarja.
Šolska izobrazba: Pismenost in odsluženi kadrski rok.
Pravilno kolkovane prošnje, opremljene z listinami po čl. 7. in 8. uredbe o občinskih uslužbencih, je vložiti tekom enega meseca po objavi tega razpisa v »Službenem listu« pri tej občini.
Nastop službe 1. avgusta 1935.
Uprava občine Hrastnik-Dol,
dne 29. maja 1935.
Preklic
I	Podpisani Lenko Franc, upokojeni rudar na Prevaljah, obžalujem, :da sem očital 5. maja t. 1. gg. Hočnik Francu, upokojenemu rudar ju na Lesah in Korenu Pavlu, rudarju na Prevaljah, 'da sta si nagrabita pri Konzumnem društvu1 za Slovenijo' Din 60.000 in Din 100.000, preklicujem ta očitek kot neresničen ter se zahvaljujem, da sta odstopila od kazenske tožbe, proti plačilu Din 300 za šolsko' kuhinjo v Prevaljah in povračilu nastalih stroškov.
Prevalje, dne 24. maja 1935.
Leuko Franc.
Razno
Socialistični minister o pobijanju
krize. — Hendrik de Man, belgijski socialistični minister za javna dela je novinarjem sporočil naslednji svoj program za bližnjo prihodnost: Poleg obsežnih javnih del hoče tudi gospodarsko in finančno reorganizirati vso deželo. Ne gre samo za zaposlitev brezposelnih, temveč tudi za dvig kupne moči. Vendar so tudi javna dela važen sestavni del splošne akcije. Pri javnih delih se delavci tudi plačujejo po dogovoru z delavskimi sindikati. Do zdaj so namenili za javna dela 6 milijard frankov. Ustanovil je tudi centralni urad za oživljenje gospodarstva; imenuje se »OREC«; njemu je dodeljen tudi urad za nadzorstvo bank in fondov za izenačenje deviz, hipotekarni za- • vod, urad za posredovanje dela in urad za gospodarske informacije.
Konsum piva pada. — Tako ugotavlja časopisje ob bilanci pivovarniške družbe »Union«. Ni čudno, če so po eni strani taki zaslužki, po drugi pa tako drago pivo, ki je pa slabše od češkega, ki pa ne more na naš trg, ker so se naši delničarji dobro zavarovali s carinami in s kartelno zvezo. Konsumentje bi mogli s solidarno akcijo poceniti pivo.
Pouk o gospodarstvu in gospodarski politiki je pričel prinašati ljubljanski dnevnik. Praksa pa kaže, da se je hotelo sanirati gospodarstvo z zniževanjem direktnih davkov na bogastvo ter uvajanjem indirektnih davščin. V Ljubljani krijejo indirektne davščine najbrže več kakor 50 odst. proračuna; enakih davščin ima tudi banovina mnogo.
Nove aeroplane gradi Turčija. Turčija gradi 500 novih aeroplanov v vojne namene. Pač delajo vsi tako — za mir.
7 ranjencev na seji občinskega sveta. — V občinskem svetu industrijskega mesta Lodz na Poljskem imajo večino stranke, ki so v opoziciji proti režimu, Razmere so napete; na zadnji seji so se tako spoprijeli, da-je bilo ranjenih 7 občinskih svetnikov, med njimi 2 težko. — V istem mestu je odpuščen delavec ustrelil direktorja velike tekstilne tovarne. Potem se je sam javil po-
liciji in izjavil, da je ustrelil direktorja, ker ga je krivično odpustil iz službe.
Delavski pravni svetovalec
Hrastnik
Vprašanje:	Ali sme delodajalec prija-
viti delavca piri OUZD v nižjem mezdnem razredu kot pa le-ta faktično prejema plače?
Odgovor:	Ugotovite točno, koliko je
prejel imenovani delavec mezde. Ako spada po višini svoje mezde v 12, razred, mora biti tudi v 12. razredu prijavljen. OUZD izplačuje bolniško podipioro iv tistem razredu, v katerem ga je podjetje prijavilo. Ako je delavec prejel nižjo bolniško podporo kot mu na podlagi njegovega zavarovanega zaslužka pripada, ho krivda na podjetju. Delavec naj se pritoži na OUZD, in naj v pritožbi navede višino svoje mezde, pa bo zadeva kmialu urejena.
Prijatelj Prirode
Izlet na Pokljuko, Mrzli Studenec, Rudno polje in Bohinjsko jezero bo priredila
podružnica T. D. »Prijatelja prirode« v Ljubljani na Binkošti, 9. in 10. junija. Odhod z izletniškim vlakom v nedeljo, 9. junija zjutraj do Poidhoma, vrnitev v pondeljek 10. junija z istim vlakom zvečer iz Boh. Bistrice. Vozne listke za) izletniški vlak |e kupiti dlo Boh. Bistrice in veljajo tudi za povratek. Zbirališče 9. junija zjutraj ob %5. uro zjutraj predi glavnim kolodvorom.
T. D. »Prijatelj prirode» podružnica v Ljubljani sklicuje svoj redni občni zbor, ki se ho vršil 17. junija 1935 ob pol 8. uri zvečer v prostorih Strokovne komisije v Ljubljani, Miklošičeva cesta 22a (Delavska zbornica). Ako ob napovedani uri občni zbor ne ho sklepčen, se vrši v smislu čl. 63 društvenih pravil eno uro kasneje nov občni zbor na istem kraju in z istim dnevnim redom, in sicer ob vsaki udeležbi. — Odbor.
Planinska in izletniška zadruga »Prijatelj prirode« r. z. z o. z. v Ljubljani vabi na svoj redni občni zibor, ki se bo vršil v petek, idne 21. junija 1935 ob 20, uri v društvenem' lokalu v Delavski zbornici v Ljubljani, Miiklošičeviai cesta 22a-I. Če ob določeni uri ne bo, navzočih vsaj polovica članov, se skliče pol ure kasneje drugi občni zbor, ki je sklepčen ob vsaki udeležbi in se vrši na1 istem kraju, — Načelstvo.
PREKLIC
'Podpisani preklicujem žalitve, katere sem izrekel napram Pušniku Ivanu, rudarju na Le,šah din e 5. maja 1935 ter se mu zahvaljujem, 'da je odstopil od tožbe.
PrevaLje, dne 17. maja 1935.
Levko Franc.
Športna rubrika
Pokalno tekmovanje delavsko nameščenske športne podzveze, DNSP, katere člani so delavski športni ikiuibi na teritoriju LNP-a in sicer Grafika iz Ljubljane, Svobode Ljubljana, Maribor, Zagorje, Tržič, Dobrna, Ret-je in Amater iz Trbovelj, Hrastnik in Rudar iz Hrastnika ter Olimp iz Celja, ima v programu vsakoletno prvenstveno tekmovanje za pokale, ki jih je razpisala podzveza in sicer en pokal za vsakoletnega prvaka iz trboveljskih revirjev in drugi pokal za prvaka podzveze.
Letošnje tekmovanje se vrši v dveh delih in sicer: predtekmovanje na binkoštne praznike in finalno tekmovanje pa dne 7. julija v Celju.
Spored predtekmovanja je sledeč: na binkoštno nedeljo dne 9. VI. igrajo: v Ljubljani Grafika : Svoboda, v Hrastniku Hrastnik : Rudar, v Trbovljah Dobrna : Amater, v Zagorju Svolboda-Zagorje : Retje.
Na binkoštni pondeljek, dne 10. VI. igrajo:
v Trbovljah zmagovalec iz Hrastnika : zmagovalcu iz Zagorja in zmagovalec iz Trbovelj : zmagovalcu iz Ljubljane.
Druga tekma je prijateljskega značaja in predstavlja obisk ljubljanskih delavskih športnikov delavskim športnikom revirjev.
V	času do 1. julija odigrata še oba semfina-iista iz trboveljskih revirjev (t. j. zmagovalec tekme v Trbovljah dne 9. VI. in zmagovalec tekme v Trbovljah, dne 10. VI. finalno tekmo, ki da prvaka trboveljskih revirjev, ki dolbi prehodni ipokal DNKP.
Dne 7. julija povodom delavskega tabora v Celju pa se bo vršil finalni ibrzotumir po točkah (dvakrat 15 minut) miedl finalisti iz Ljubljane, trboveljskih revirjev ter Olimpom in Svobodo-Maribor (skupno med štirimi klulbd). Prvak dobi glavni prehodni pokal DNSP. Prehodlni pokal postane last onega kluba, ki ga osvoji dvakrat z sporedom a ali trikrat v presledkih.
Pozivamo že danes vse simpatizerje delavskega športa v Ljubljani. Trbovljah, Zagorju in Hrastniku, da posetijo ob binkošt-nih praznikih tekme delavskih športnih klubov ter tako tudi gmotno podpro naše naj-
Zadnji dogodki na zelenem polju mlajše sodruge.
V državni ligi je igralo Primorje v Ljubljani proti Hajduku neodločeno 2 : 2. Enako sta v Zagrebu delila točke Hašk in Con-cordija 1:1.
V nedeljo pa je BSK porazil v Beogra-'diu Haska z 8 : 2, Gradjanslki pa je v Zagrebu odpravil Jugoslavijo z 2:1. V državni ligi vodii še vedno Hajduk s 13 točkami.
V podsavezni ligi sta bili pretekli teden le dve tekmi in sicer je v Mariboru Železničar porazil Svobodo s 3 : 1, v Ljubljani pa je Ilirija le težko nadvladala Čakovčane s 3 : 2, Na prviemi mieistu je še vedno Železničar, ki ima enake izglede na končno prvenstvo, kakor Ilirija. Na nevarnem predzadnjem miestu pa se nahaja imariborska Svoboda, ki mora diobiti dive točki, da se reši nevarnosti zadlnjega mesta.
V drugem razredu je v Ljubljani doživela Svobodla težak poraz 7 ; 0 od Reke.
Preteklo nedieljo se je vršilo tudi lahkoatletsko prvenstvo diržave za moštva ter je že tretjič doseglo prvo mesto Primorje, ki si je s tem definitivno osvojilo razpisani pokal, drugi je Hašk, tretji mariborski Železničar, kateremu sledi Ilirija, Concor-dija.
V Mariboru pa so imeli olimpijski dan
s pestrim sporedom ter je v nogometnih prireditvah ijuniorskih moštev zmagala Svoboda, pa tudi v tuirninjiu prvih moštev je prišla v finale, kjer je podlegla Železničarju z
2	: 1.
Mladina naprej! Pri nedeljskih olimpijskih igrah v Mariboru se je mladina »Svobode« plasirala na prvo mesto. Bili so časi, ko je zgubljala tekme po 13 : 0., sedaj pai ta lep preiokret in napredek.
Prvo moštvo je ob tej priliki zasedlo drugo mesto. Zaigralo je, d!a je bilo veselje gledati. Mali nesporazum je odločil, da ni sledilo mladimi in se postavilo na prvo mesto maribor. nogometašev. Nerazpoloženje, ki je vladlalb nekaj dni vsled odhoda najboljših fantov k vojakom, se je spremenilo v veliko disciplino, voljo in željo po zmagi, Krepko naprej!
n m petivo iz
rn
Za konzorcij izdaja in urejuje Viktor Eržen v Maribor«. — Tiska: Ljudska tiskarna, d. d. ▼ Mariboru, predstavltelj Josip Ošlak v Mariboru.