u - MST^fS HUMOR IN SOT1RO Leto I. V Ljubljani, 1. septembra 1926. Št. 1. Cena 2 Din. — Izhaja v Ljub¬ ljani 1. in 15. vsakega me¬ seca; začasno le enkrat na mesec. — Naslov; Uredništvo in uprava «Muhe», Ljubljana I. poštni predal. — Objavljeni prispevki se honorirajo. — Inserati; 65X1 mm 1’25 Din. Poštni ček. račun št. 14.568 ■ v Ljubljani. -■ Izdajatelj in odgov. urednik Ivan Kavčič v Ljubljani. Tiska Zvezna' tiskarna v Celju, za tiskarno odgovarja D&ilan Četina. Delovanje in gesla naših književnih družb. Mohorjeva: Vsak katoličan...! — Vodnikova: Vsak Slovence...! — Matica: Mir vam skupaj ....aja! Kolja Miljcnin Glava iz papirja [Iz vojne dobe.) Na policiji je nastal vihar. V ve¬ liki naglici so se vrtele komisarju po glavi strašne misli. Sedi za pisalno mizo, lista v aktih o nevarnih ele¬ mentih. Misli se mu vrte v glavi kakor slama v mlatilnem stroju. «Čakajte, hudiči, vi še ne veste, kdo sem jaz!* Vzame svinčnik in riše. Nariše v svoji zamišljenosti glavo grozovitega revolucionarja. «Tako, hudiči* Z nožem mu iz¬ reže oči. «Tako, vragi* «0 tri sto zelenih, akt sem pre¬ luknjal. Kaj bo zdaj ? Kaj bo, nič 1 Zalepim, pa bo 1 Prej ga pa malo po¬ tegnem.* Vzame iz predala steklenico z ru¬ meno vsebino in ga do dna »potegne*. «Tako, zdaj smo pa na konju. Zdaj pridite hudiči! Vse vas pretepem kot pse! Vraga, če me kdo sliši, da jih pretepamo ... Pst. ..» Gleda v mizo. V glavi mu bobna. Stekleničko z gumijem postavi pred sebe. Kima, s čelom udarja po pultu in misli velike misli. Nekje tipka pi¬ salni stroj. »Strojnica! Nemara bo res revo¬ lucija. In kaj bo z menoj?* Po cesti se vali množica. Puške, bombe in kanone nosijo s seboj. Tu¬ lijo, da je groza. Največji kanon na¬ merijo na njega. «Moj Bog, kako velika luknja bo v mojem trebuhu ...» Kima, nos vtakne v gumi. Začuti, kako mu nekdo počasi reže nos. Sliši, kako padajo krogle na pult. Vzdihuje. «Ljudje, prosim vas, ne! Nikdar več!* Dalje ne more. «Policaji! Go¬ spodje, na pomoč meni ubogemu grešniku!* Oni stoje mirno med ljudmi. Za¬ ženejo se v njega, primejo ga in ga peljejo pred giljotino. Rsk —'nekaj je padlo na tla . . . glava, prava njegova glava leži v košu in ljudje plešejo. Mesto glave mu postavijo akt in ga nosijo po mestu. Baš takrat se nasloni z nosom na akt in ta se ga prime. «Tako, sedaj je konec!* Nekaj top¬ lega začuti po stegnu. Moj Bog, kri!* Počasi se zave. «flh, saj so bile le sanje * Potipa se. Vrat ima cel. «Hudiča, samo po¬ skusite, pa boste ...» Pogleda v zrcalo. Mesto glave ima akt, mesto oči mu režita nasproti dve veliki odprtini. Malo da se ne zgrudi in pot mu teče po telesu. »Moj Bog, vendar je le res!* Teče k telefonu. »Na pomoč, ko¬ njenica! Policija ne more več zdržati; komisarju manjka glave!* Sede. «Torej sedaj imam res glavo iz papirja!* Za to visoko odlikovanje pridejo v poštev le oni, ki so si pridobili na kulturnem, gospodarskem ali političnem polju dovolj masla na glavo. Ker so naši prvaki tako nesebični, da se gotovo ne bodo sami javili za od¬ likovanje, prosi uredniš.vo «Muhe», da bi jih njihovi «prijatelji* predlagali s sliko in popisom zaslug za podelitev tega reda. Tajništvo. Ja Su. Pri gospej Peteršiljček stanujejo trije dijaki. Vsi trije so neumorni de¬ lavci na kulturnem polju tudi izven šole. Včasih celo preveč delujejo in gospodinja večkrat sklepa suhe roke in zdihuje, ker gospodov še ni domov. Tako je sedmošolec Žvenk čez glavo zaposlen pri dobrodelnem društvu «Zamorček» in sicer kot pomagač pri rezanju svilenega papirja v veseličnem odseku. Omenjeno društvo ima namreč namen, zbirati narodne dame in stare znamke ter skupno z njimi prirejati dobrodelne veselice. Dohodki se sicer največkrat krijejo z izdatki, pa nič za to. Zamorčki vendar ne potrebujejo obleke, jedo pa menda sladke koreni¬ nice ali kaj ? Torej! Drugi stanovalec, ki mu pravijo radi njegovih lepih poklonov «Poklon- ček», pa vodi vsak večer plesne vaje. Tudi hvalevreden posel. Največ vaslug si bo pa pridobil tretji — Peter Taca, šestošolec, prvi tajnik in hranitelj pečata društva za zbiranje voznih kart. Društvo sicer ni bogvekaj obširno, ima predsednika, tajnika, blagajnika in odbornika, ki je obenem tudi član, vendar ima vse knjige v najlepšem redu Tudi odbornik-član živi brez dela — v društvu namreč. Toda ima pa dela, utrudljivega dela — tajnik, ubogi Peter Taca. Dosti dopisov je že odposlal, ve¬ liko jih je še nerešenih, mnogo jih še bo. Prejel dosedaj še ni nobenega — pošte tako počasi delujejo. Delo se mu kopiči. Papirja je vedno manj, vsi šolski zvezki so že «suhi». On pa vedno še piše, vabi, prosi, ponuja . . . Če je Žvenkelj doma, mu sicer že kaj pomaga (navadno pritiska pečat), pa kaj, ko človek ne more zahtevati! Včasih je soba čisto na las podobna tajništvu. Peter ima velik lesen kovčeg. To je njegova omara za obleko, perilo, knjige, omara za društvene akte in pečat, shramba za jestvine — skratka: majhno tajništvo. Na notranji strani je napisal Peter z najmodernejšimi črkami: «V tajništvo je prepovedano gledati.* To je svarilo in opozorilo radovednim očem, seve samo, kadar je tajništvo odprto. Mogoče ima Peter Taca tudi uradne ure v tajništvu, tega res ne vem. V tem tajništvu deluje neumorni Taca pozno v noč. Zbira, ureja, piše, briše, pečati in se krega, kajpak. Več¬ krat pa postane to skromno tajništvo premajhno (mislim tajništvo v ožjem pomenu, v pomenu kovčega). Posebno takole po božiču ali Veliki noči, ko Peter prinese z doma potic in mesa. Ob takih prilikah se pomnoži društveni arhiv tudi za lepo številce voznih kart, ki jih Peter naprosjači po vlaku. Sploh je vodilna sila za to društvo Peter Taca in tajništvo. S ponosom se mu dviga srce, ko sedi poleg svo¬ jega tajništva in jemlje iz njega potico ter pridno prigrizuje. Tokrat navadno svečano in dostojanstveno pristopita k tajništvu še ostala narodna borca in navdušeno pomagata izpraznjevati tisti del tajništva, kjer je shramba .. . O ti sladko tajništvo ... tAMMMMA MAM MMMMMMMMMMMMM 3 Celjski državni nameščenci so skenili, da se sklep ljubljanskega zbo¬ rovanja izvaja z največjo doslednostjo. Vse delo v kulturnih društvih se omeji do gostilniških debat in kritik. Odpo¬ vedo se vsi časopisi in se naroče »Muhe«. Mesto čitanja strankarskih listov bodo od sedaj naprej zahajali rajši v kino, kajti Pat in Patachon prav dobro nadomestujeta Pašiča in Radiča/ Odposlali so tudi protestno reso¬ lucijo proti redukciji plač v Beograd. Pristaši radikalne stranke so zaenkrat protestirali samo proti povodnji, ker nikakor ne gre, da bi kar tako začeli pljuvati s protesti radi redukcije na lastno R. R. vlado. efko. * Pretekli mesec stopim v Mariboru na vlak, v vagon št. 3988. Na hodniku opazim zeleno pobarvan pljuvalnik s tremi belimi črkami: S. H. S. Mislim, da gre železniška uprava malo pre¬ daleč s svojimi »vici« in bi ji nujno svetoval, da, ako že hoče na svojih pljuvalnikih imeti ravno tri črke, naj si izbere kakšne druge, n. pr.: N. R. S. ali R. S. S. ali pa kakšnekoli. efko. * Slovenci so veren narod. Znajo madžarsko, italijansko, nemško in srbo- hrvatsko preklinjati. Pa tudi moliti znajo nekateri slovensko. efko. * Jugoslavija je bogata država. Poleg neizmernih naravnih zakladov imamo še 18 ministrstev, veliko krdelo pod¬ tajnikov in še. več korupcijonistov. Niti največje države se ne morejo primerjati z nami. efko. Za čovječanstvo. Janez Pucelj, minister Velikih Lašč in mesar na razpoloženju je te dni pod lipo trdil, da se Radič takrat ni skril v luknjo radi slabe vesti ali pa iz strahu pred policijo, ampak zgolj iz studijskih ozirov. Hotel je namreč preizkusiti ako bi mogel tudi človek, kakor medved, prebiti dalje časa, morda celo zimo v brlogu brez hrane. To bi bilo za čovječanstvo, posebno pa vojvodinske poplavljence letos na¬ ravnost življenskega pomena. efko. Humoristi in karikaturisti! !Uredništvo našega lista Vas prosi za sotrudništvo. Čim več sotrudnikov bomo imeli, tem boljši bo naš list. Spre¬ jemamo vse, kar [spada v humor in satiro. Rokopisi in risbe naj se pošiljajo na uredništvo r Muhe a , Ljubljana I. poštni predal. Iz prevaljske univerze. Iz prevaljske ljudske univerze mi poroča prijatelj, da je tamošnji rektor te institucije g. Š. pri opazovanju Marsa razkril senzacijonelne stvari. Že dolgo časa se bije boj med astronomi za vprašanje, ali je Mars obljuden ali ne. Tem prepirom bo sedaj konec, ker je g. S iz svoje opazoval¬ nice, katero ima postavljeno na strehi svoje drvarnice, natančno opazil tudi to, kakšni so ti ljudje. Fizična konstruktura Marsovih pre¬ bivalcev je ustvarjena po njih potrebi. Duševni delavci sploh nimajo telesa kot mi, ampak le strašansko veliko glavo, zelo male roke in noge. (Pri bitjih z ministrskimi fraki so se opa¬ zili tudi nekoliko daljši prsti na rokah kot pri ostalih.) Gospod rektor je skle¬ nil, da bo vsebino teh glav preiskal potom alkohol-žarkov z daljnogledom. V nasprotju z duševnim delavcem pa je pastir na Marsu. On ima tako malo glavo, da nosi v njej lahko samo nekaj bilk slame; roke velike, noge pa brezkončne. Te ima zato tako dolge, da lahko bolj hitro leti kakor krave, katere ima v varstvu ter mu torej rte morejo uiti. Dognal pa je še mnogo, kar mi ni bilo sporočeno. Javili so mi le to¬ liko, da g. S. predava sedaj redno vsak večer o svojih razkritjih. Hočem o pri¬ liki posetiti predavanja. Med strankami je povzročilo to dejstvo prepir, ker hoče vsaka tega učenjaka prištevati k svojim, efko. Špeko : «Bubikopf.» Jezi se strašno gospod Tonče, da s pestjo po mizi tolče, ker žena pravi: «Kite proč! , Vsem modernim so odveč!* Kosilce dobro mu pripravi, da v dobro voljo ga spet spravi. Hvali njega, hvali sebe, «bubikopf» spet v govor vplete. «Ne pridem več domov, povem, v gostilno jest in spat pojdem!* Zjezil se mož je tak strašno, domov ga res ni več bilo. Razburjena na morje gre, da tam pozabi vse gorje. Pa kamor gleda — «bubikopf» 1 Kdo pa še nosil zdaj bi «cof» ? Mimo brivca se sprehaja, misel stara jo obdaja. Neki dan pa korajžno vstopi, in že škarje so med «cofi». Škrič, škrič, škrič, škroč, mar so kite res že proč? Smehlja se in se veseli, mnogo mlajša zdaj si zdi. On v gostilnah pa poseda, glava težka, lica bleda. Kamor gleda, kar prihaja, ponosno z «bubikopfom» maja. «Vse hudičeve so babe, naj vrag jih vse vzame!» Gostilno jezen zapusti, k «ljubi» ženkici hiti. Zagleda jo — saj «bubikopf» res lepši je kot dolgi «cof»! Vesela oba sta se vroče poljubila, jkakor da bi se obadva pomladila. Povsod se «bubikopf» pojavlja, eden hvali, drug zabavlja. V splošnem pa le vsem ugaja, saj nam ženske vse pomlaja. Priznanje. Neki gospod je v družbi rekel: »Imam samo eno večjo slabost in ta je moja — žena « efko. Okoli povedano. — Jaz bi namreč moral poročiti gospodično Lino, ampak bila je cela rodbina proti meni. — No, in gospodična Lina? — Ta spada vendar tudi k rod¬ bini. 4 MUHE! To me bo razvedrilo! Natečaj. »Zveza samcev, ločenih in vdov¬ cev za Šiško in sosedno ozemlje« raz¬ pisuje nagrade v interesu svojih članov. Za najboljši odgovor na vprašanje: »Kakšen mora biti mož in kako naj se obnaša, da zadosti potrebam, zahte¬ vam in okusu žene?« so razpisane: 1. nagrada: 1 vročekrven samec. 2. „ 1 ločenec, dobro ver- ziran v tozadevnih za¬ devah. 3. „ 1 vdovec precejšne antikvarične in velike valutne vrednosti. 4. „ 1 idila v tivolskem parku. 5. „ Velika množina po¬ ljubov različne kako¬ vosti. Razsodišče sestoji iz treh dam stro¬ kovnjakinj. Rešitve je poslati do 20. t. m. pod šifro »Efko« na upravo tega lista. (Cenj. čitateljice naj pošljejo odgovore, ne glede na dragocene dobitke, našemu uredništvu. Dobre, humoristično sestavljene priobčimo.) Olajševalna okoliščina. Sodnik: Za klofuto, katero ste dali gospodu Sitnarju, morate plačati sto dinarjev kazni. Ali imate kaj za pri¬ pomniti? Obtoženec: Da! Kazen mi morate znižati za dvajset dinarjev, ker imam na roki, s katero sem ga udaril, samo štiri prste. Znamenja. Mačke se ne ženijo več po stre¬ hah. — Opoldne gori po hišah luč. — Penzijonisti plačujejo nastale miljardne škode. — Ženske hodijo ostrižene v jirhastih hlačah po cesti. — Moški pojedo cele kilograme marmelade in sladoleda ter pokašljujejo — ker ženske kade. — Po planinskih kočah spijo natrkane gospodične v oddelku za moške in gospodje se drenjajo v žen¬ skem oddelku z ličnimi avbicami, da se jim kodri ne pokvarijo. Ženski ne¬ pristni »lokni« pa se valjajo razmočeni in pozabljeni po tleh in stoleh. Žalostna ti majka — svet ne bo več dolgo stal! (Učenjaki pravijo, da se že vrti! Op. ured.) P. P. ŠPEKO: Evičine sanje. Evica sanja, da na balkonu stoji, ob morju v hotelu »Slonu«, da trosi solnce prav gorke jutranje žarke na morje. Plašč kopalni si ogrne, za sabo vselej se obrne, da ne videl bi še kdo skrivnostni kraj za njo. Plašč odgrne, v morje skoči. Takoj se cela vedno zmoči, potem na pesek se vleže vroč — tako so hitro dnevi proč. Za skalo visoko — nihče ne ve — skrit pirot tam je zase. Ob uri jutranji jo opazuje, korake njene zasleduje. Zvečer je prišel z gondolino pirot pod okno z mandolino pesem lepo ji zapel; nato pa strastno jo objel. Ko zjutraj res oči odpre, po sobi se okol’ ozre in ker našla ni pirota, jokala je — sirota. Bubikopf je prav srčkana reč, če je lastnica srčkana; zato je tudi samo včasih pri¬ ljubljen. Slovensko se imenuje »dečja frizura«, kar pa ni dober izraz in se nikakor ne more udomačiti. Zato bi svetoval, da bi se prejeli izraza »Bubi buča«. efko. Nenavaden parček. Vsak dan se je videlo na prome¬ nadi gospoda Gizdalina, kako je vodil malo palčko, v roki najmodernejše «šimi» čevlje, na nogah belo športno čepico, na glavi veliko rdečo vrtnico, v gumbnici najfinejšo smotko, v ustih zlato uro, v žepu velikega lovskega psa, na verižici lepo svojo zaročenko, katero je, opeval neki pesnik tako-le: «Bila je lepa, kot jutranja zarja bela, kot mleko rdeča, kot makov cvet sladka, kot med čista, kot lilija vitka, kot jelka zvita, kot kača ponižna, kot vijolica nečimerna, kot balerina bo¬ gata ..., ah, bila je pravi pravcati angel . . .» J. C. Moški — ženske. Na mali postaji čakajo na vlak mati z deco. Mirko, ki je ravnokar obiskal prvi razred ljudske šole, čita: »Mo - moš-ki - ki že-žen-s-ženske. Mamica, kaj pa to pomeni?« »Tu gredo moški, tam pa ženske noter.« »Aha, notri pa skupaj pridejo!« reši uganko še nepismeni dečko. M. Č. Gospod profesor je vstopil v balon, da se iz izvestne višine spusti s pa¬ dalom na zemljo. Ko se mu je za¬ zdelo, da se nahaja nad za padanje ugodnim terenom, je skočil iz gondole. Med bliskovitim padanjem se je spom¬ nil padala in je jezno zagodrnjal: «0 prekleto, zdi se mi, da sem zopet po¬ zabil na padalo!« P. n. ogledniki! Prvo številko našega lista smo poslali nekaterim nam znanim javnim lokalom na ogled , ker je tak list, kakor je naš, neobhodno potreben v prvi vrsti javnim lokalom. Naročnina za prve štiri številke znaša le 750 Din in se naj nam pošlje po priloženi položnici. Ako bi pa kdo list le odklonil, potem prosimo, da ga v teku treh dni po pre¬ jemu zopet vrne, ker ga bomo sicer smatrali za naročnika. Isto velja tudi za druge oglednike. Dvoumno. On: (na sestanku): Dušica, ti boš radi mene še večerjo zamudila! Ona: Oh dragec, kaj večerja! Jaz sem že sita, samo če vidim tebe. J. C. Nesoglasje. Čitala sem nekoč knjigo. Na eni strani v zadnji vrsti je bilo zapisano: «Vitez je poljubil Rozamundo ter vljud¬ no....® (pomotoma sem obrnila dva lista) «... zatulil kot volk ter zbežal...» J. C. Celjank« bi si dal« striči »bubi- kopf« le pocl pogojem, alko bi tukajšnji br,i,vci| popuistilii pri struženju »bubi- frizuire« 50%. Saj se mame že tako kregajo nad nami, ker smo si dale lase striči — in sedaj še pa vsaki teden po dvakrat,, trikrat k brivcu — ako hoče¬ mo, da ustrežemo našim sodnim z le¬ pimi! bubi-vratci 1 . Za vse to moramo žrtvovati) dosti denarja in časa — tako da bode šlo polovico življenja samo za. ta »ah« bub.ii-toipf (kopf). * Ali je res, Pijanček in Marija. Pijanec je zabredel v močvirje, iz katerega na noben način ni mogel priti. Čim bolj je poizkušal, da bi se izkobacal iz blata, tem bolj se je po¬ grezal vanj. Ko končno uvidi, da ves trud nič ne pomaga, prične zdihovati: «0 Marija, ti sveta pomagavka, prosim te, reši me tako strašne smrti! Obljubim ti veliko svečo, ki ti jo bom prinesel na Brezje!* To je ponovil večkrat; končno je ugledal veliko vejo, katere se je oprijel ter počasi lezel iz močvirja. Stal je že z eno nogo na kopnem, tedaj pa se zasmeje na ves glas ter zakliče proti nebu: «Veš Marija, ničesar ne boš do¬ bila ; rajši bom dal za en frakeljček, ha, hab Vsled smeha mu noga izpodrsne, tako zgubi ravnotežje in čof! leži zopet tam, odkoder se je s težavo izkopal. Ves obupan nad tem zakliče: «0 Marija, Marija, sedaj pa vidim, da ti res nobene šale ne poznaš!" J. C. Dobra duša. Gospodar, ki ga je preveč rad »cukal«, sedi v gostilni, doma pa mu umira žena, okoli nje pa plačejo otroci. Ko najstarejši sin uvidi, da bo mati vsak čas umrla, skoči v gostilno ter prosi očeta, naj gre domov. «Čemu neki?» odvrne nejevoljen oče. «Mati so na smrtni postelji,* za¬ ihti sin. «1, pa jo položi na njeno ali mojo posteljo, pa bo dobro,» ga odpravi oče. Sin odide, čez nekaj časa pride hči. «Oče, prosim vas, pojdite domov, mati so že čisto pri kraju!* «Pa jo bolj na sredo pomaknite,* se zadere oče ter pije dalje. Čez kake pol ure pride pa naj¬ mlajši sinček ter zaihti na ves glas : «Oče, oče, mater je že Bog vzel!» Oče pa, ki je že komaj govoril, zamrmra: «Saj, saj se bo bo... še ke-kesal, ka-kakor sem se jaz!* J. C. Najmodernejši tip letala za polet na severni tečaj. Savinja bi se naj regulirala brez kapitala! Pametnejši pa pravijo, da je bolje regulirati — kapital. * Prebivalci republike so že čisto iz sebe. ker se ravno tukaj dogajajo groz¬ ne katastrofe in poplave, že večkrat se je utrgal oblak in: strahovite megle se vlačijo dnevno okrog —. (S.trgovine!) * da: bode celjski »škrat«, od mrtvih vstal in da bodle šel v nebesa po kapital? — Pametni ljudje pa pravijo, da se je »škrat« usnurdel in postal žrtev muh. Ponočni ptički pa čivkajo in preroku¬ jejo, da so ga videli že večkrat, ko je sedel na pragu banke im si kremplje br usil. * Pritožbo, kolkovamo s starim A. 0. kolkom, so vložite celjske »mueike«, naslovljeno na »ELijata«, ker jih vedno nadleguje s svojilni/ škropilnikom in. jim s lem ovira večerne promenade. Nekatere pravijo: ko bi vsaj ob večer¬ nih urah ne deževalo v mestnem par¬ ku:. Bodemo videli kaj' poreče naš Eli¬ ja ... . * Celjska dekleta so na lovski pri¬ reditvi v Gozdni, restavraciji tako ple¬ sala — da so kar iskre letele izpod h _? Obleke za gospode, da¬ me, fante, dekli¬ ce in otroke, ka¬ kor tudi krila, bluze, klobuke, perilo in razno modno blago ku¬ pite po zelo zni¬ žanih cenah v najboljši kvali¬ teti in vedno v velikanski izbiri edino v veletr¬ govini R. Stermecki Celje, št. 72 I Trgovci engro cene. Ilustrovani cenik zastonj. Ure, zlato, srebro, optiko 1-1 dobite najceneje pri 1 Ant. Lečni k , Celje, Glavni trg Marija Borovič 2 trgovina šivalnih strojev in dvokoles Celje, Kralja Petra cesta št. 33 6 MMM Restavracija »Narodni dom" 22 vinotoč 2 ŠTAJERSKA KLET MARIBOR Andrej Oset. V Mariboru kupiš najceneje pri 2i na obroke. 4 Maribor, Meljska cesta 29. KARO čevlji MARIBOR, Koroška cesta št. 19. Moški klobuki IVAN KVAS Damski klobuki HELENA KVAS Maribor, Aleksandrova c. 32. Na malo! Na veliko! Vsa popravila solidno, točno in po 24 konkurenčni ceni. Solna, pletenine, drobninn, perilo, galanterija, parfumerija. Zaloga ,KARO‘ čevljev po originalnih cenah. 32 Gaspari-Faninger naslednik 10 Slavko Černetič, Maribor, Aleksandrova c. 23. Kleparstvo, vodovodne instalacije 29 in naprava strelovodov 2 Franjo Dolžan, CELJE, Kralja Petra cesta. Sprejema vsa dela zgoraj omenjenih strok kakor tudi popravila. Cene zmerne. Karol Mer, Celje „Pi»i zvoncu" Priporoča svojo bogato zalogo špecerijskega in kolonijalnega blaga. 2 Vsakomur pomoč 31 v posredovanju posestev, hiš, stanovanj, sob, lokalov in drugo daje ekspozitura »MARSTAN” v Mariboru, nasproti glavn. kolodv. Dekan v šoli. Dekan je povedal kaplanu, da pride drugi dan v šolo poslušat znanje otrok. Kaplan pove Mihcu, da bo njega vprašal, iz česa je Bog človeka ustvaril. Naučil ga je tudi, naj reče »iz ilovice«. Deček je zato ves čas govoril »iz ilovice«. Oče se je temu čudil in ga vprašal, čemu to besedičenje. Deček mu pove vzrok. Oče je svetoval dečku, naj gre v gozd po ilovico in jo dene v žep, češ, da se bo tako najlažje spomnil. Rečeno — storjeno. Deček je šel po ilovico. Drugi dan vpraša kaplan : »Mihec, povej, iz česa je Bog ustvaril človeka?« Deček pogleda kaplana, nato de¬ kana, rekoč: »Bog je č-člo-veka ustva-ril iz — hm, kako se že pravi — aha, iz tega, kar imam jaz v hlačah.« R. L. Nadzornik v šoli. Učiteljica je zagledala zunaj na hodniku nadzornika. Hitro je pritekla v razred in rekla: »Nadzornik je v šoli, prišel bo tudi k nam, čujte, tiho — kdor zna, naj dvigne desno rokp, kdor ne, pa levo — razumeli? Vse¬ kakor pa morete imeti vsi roke gori, da bo mislil, da znate vsi.« Nadzornik je vstopil. Učiteljica izprašuje. Vsi mole roke kvišku, nad¬ zornik se čudi, ker v resnici tako pridnega razreda še ni videl. Učiteljica izprašuje zelo hitro — zato se je enkrat zmotila in poklicala Janezka, ki je imel levo roko v zraku. Janezek ni mogel odgovoriti — sled¬ njič pa se možiček ojunači in reče: »Gospodična, rekli ste nam, da onih, ki molijo kvišku »leve« roke, ne boste izpraševali.« R. L. -fr Zamišljenost. Profesor N. se globoko zamišljen izprehaja po cesti. V tej zamišljenosti se zadene ob drevo ter se vljudno opraviči z besedami: »Pardon, gospica, oprostite.« Sele, ko bolj natančno pogleda, spozna svojo zmoto. Kmalu nato pa se zopet zadene, ne ob drevo, temveč v neko mlado damo ter zarenči ves nevoljen : »O ti prokleti štor, nerodni!« ter gre hitro dalje. J. C. *. R: Ta dva pa gotovo nista še poročena, ker tičita vedno skupaj. B: Da, poročena sta že, samo vsak z drugim. J. C. Ženitna ponudba. 32 let stari ločenec se želi seznaniti s samostojno gospodično ali vdovo od 18 do 26 let staro, ki bi bila pripravljena se izseliti na boljše posestvo v Francijo. Po¬ nudbe če le mogoče s sliko na poštni predal 3) št. 13 v Celju pod »Jesen«. ŠTAMPILJKE in vse potrebščine S. PETAN MARIBOR, Aleksandrova cesta 43. Vinko Dabič, Žalec 1 + kupuje po najboljših cenah hmelj. ♦ Prodaja najceneje vse vrste ♦ 27 umetnih gnojil. 6-1 9 M. RAIICH Veletrgovina stekla in porcelana CELJE, Prešernova ulica št. 4. Priporoča svojo bogato zalogo raznovrstnih šip,'slik in vse v to stroko spadajoče predmete. 30 Priporoča se 2 L. Domitrovič izdelovatelj vsakovrstnega medičarskega peciva CELJE, Za kresijo štev. 12. LASTNI DOM registrovana kreditna in stavb, zadruga 26 V Celju 24-1 Prešernova ulica št. 6. Sprejema hranilne vloge in jih obre¬ stuje najugodneje. Pri naložbi zneska po Din 20— se dobi hranilnik na dom. Daje posojila in menične kredite. 1-1 Priporoča sc 3 Maks Zabukošek krojaški mojster Celje, Cankarjeva cesta št. 2 Postrežba točna! Cene zmerne! Gledališki frizer SST.TSSSi R. GROBELNIK CELJE, Glavni trg št. 17. Specijalni salvu za elektromasažo obraza in lasišča. Manikura. Specijaino striženje dečje (bubi) frizure in otrok. Barvanje las. Parfu- 2-1 merija. Klinika puž. 4 Josip Kos čevljarska delavnica CELJE, Ljubljanska cesta št. 10 izdeluje od najpriprostejše do najfinejše vrste 1-1 moške in damske čevlje. 6 7 ■ HBBBBBBUatBBBraBBBBBB ■ UMMBtliBGBKdiaMMBBIHH Tečaji za strojepisje, slo¬ vensko in nemško steno¬ grafijo, knjigovodstvo ra¬ čunstvo, slovenščino, srbo¬ hrvaščino ter nemščino. Prospekt brezplačno. Maribor Slovenska ulica št. 7 Telefon št. 100. 2-1 19 . ..•■■•■■■■■ ■ ■■■■waai»aaaawwHiaaaBaa Na potapljajoči se ladji je kapitan letal ves iz sebe: po krovu ter iskal re¬ šitve. V kotu zagleda, mornarja, ki mir¬ no sedii in je kos kruha. Kapitani vz¬ klikne začudeno: »Za božjo voljo, člo¬ vek, niti se potapljamo in vi še jeste kruh!« Mornar mu hladnokrvno odgo¬ vori: »Mislim, da; smem pojesti košček kruha, p redno zaužijiern tako velik po¬ žirek vode«. * Gost: Natakar, tu v juhi plava mrtva- muha. Natakar: To ni mogoče. Kadar je muha mrtva, ne more več plavati.. * Profesor: Kaij veste povedati od star oegip čamsk i h k r al j e v ? Dijak: Da so že vsi mrtvi. Sodnik in obtoženec. Najnovejše urejena pekarna F. Lesjak 11 Celje—Breg 12 se toplo priporoča cenj. občinstvu IOS. VRANJEK dežnikarna CELJE, Kralja Petra cesta priporoča vse vrste dežnikov lastnega izdelka. 1-1 Sprejema popravila. 13 Martin Orehove krznarski mojster in izdelovatelj različnih vrst čepic — M Celje Gosposka ulica št. 14 Franc Bernhardov sin CnstaV Bendiard zaloga stekla in porcelana Maribor, Aleksandrova 17 1-1 Engros. En detail. 20 Sodnik: Dobiti' ste deset let zapo¬ ra; obsodba je pr at v omočita. Obtoženec: Da, prav močna je. * Gospodi Smrček sreča zvečer v ti¬ volskem parku vedno elegantno gospo Giimharo in se začudi, ko zagleda, da se sama sprehaja. »Milostljiva, ali se nič ne bojite sedaj v temi tu hoditi?« »Nič, moj mož je namreč odpo¬ toval.« Za obilen obisk se priporoča mesarija in delikatesna trgovina ter zajutrkovalnica Josip Gorenjak 1-1 CELJE, Kralja Petra cesta 14 l-l DAMSKA MODISTINJA 18 ROZALIJA MALEJ CELJE, GOSPOSKA ULICA 17. 5 % Hotel „Balkan Drago Bernardi CELJE, Gosposka ulica (( 2-1 M.A.BALDASIN izdelovalec soda-vode in pokalic se priporoča cenj. odjemalcem 1-1 - Gaberje pri Celju - 1 5 Vinko Brzic Celje Kralja Petra cesta 28. Pristna dalmatinska vina na drobno in debelo. 1-1 Belak & Inkret Celje, Prešernova ulica 3 Elektrotehnične in vodovodne inštalacije, vsa v to stroko spadajoča popravila izvršuje točno z večletno garancijo po konkurenčnih cenah. Proračuni in načrti vedno na razpolago. 1-1 28 Najmodernejše predtiskarije, pristne čipke, fino izdelano perilo moško in žensko, dalje pletenine dobite najceneje pri Šrlbar & Pongračič Celje. Gosposka ulica 27 1-1 Lastna delavnica pletenin. 16 Priporoča se zaloga pohištva Fr. Vchotfar CELJE, Glavni trg št 12. 1-1 Tovarna Kersnikova ulica I 7 8 Neki učenjak je imel krasno ženo, ki pa ga je varala z drugim. Nekoč pride k njemu ženin ljubimec ter mu med drugim tudi reče, da on, učenjak, ničesar ne ve. »Toliko že kot vi, bosopetnik,« ga zavrne učenjak užaljen. »Ko bi vi toliko vedeli kot jaz, bi me že davno vrgli po stopnicah, vi butec!« se zakrohoče oni in izgine pri vratih. J. C. * Gospod Komar je gospodu Mu¬ hiču neko stvar prav vneto pripovedal. Na koncu pa pristavi: »Lahko mi verjamete, da je vse to gola in čista resnica.« »O prav rad,« odgovori oni, »saj mi je znano, da po navadi norci vedno resnico govore.« J. C. ŠPEKO: Napredni Šoštanj. Pri nas se res veliko zida, toda vse skor ni kaj prida. Prvi bil sokolski dom. Vsak je rekel: «tja šel bom!» Slavnost bila res velika veselice lepe kot se sika. Vse živahno so začeli: igre, plese, kar so smeli. Začel orkester, pa oh šment, nezvest mu je že dirigent. In takole vsi počasi zaspali so veseli glasi. Dom lep so postavili ga delavcem posvetili. Godba, plesi, petje — kaj še vse bo, glejte! Vse pač zdaj le tja zahaja, kar je v mestu in kar prihaja. Tam pri svetem Mihaelu gre tud’ sreča vsem pri delu. Stavba zida se velika, vsakega pogledat mika. Orli zidajo si zavetišče, ker tud’ oni ljubijo igrišče. V bolniku je umiri 1 rekrut. Pri raz- tefesenju so zdravniki našli v njegovem želodcu' deset, svinj, devet bikov, štiri¬ deset oslov, petnajsti kamel, osemnajst slonov in šest opic, katere je vse v teku svoje vojaške sluižbe moral požreti. * Sodnik: Obdolženi ste soudeležbe pri vlomili vašega moža v dekliški za¬ vod . . . . Obtoženka: Priznam — tudi vaša soproga ne bi vas samega pustila po¬ močil laziti' okoli mladih deklet . . . Pašič in Radič. Profesor Packon se je letos naha>- jal na letovišču in je delal pridno izle¬ te po sosednih vaseh. Na ograji pri ne¬ kem kmetu je zapazil s kredo zapisano: Ušesa r je veTk osu. Ko je gospod profesor prečita! te besede, je izrazili mnenje, da je mladina v tem krajiu zelo slabo podkovana v or- tografiji, in je vestno začel popravljati napake v napisanem stavku. Kmet Ušesair stopi baš ta trenutek izza vogla ter zaloti profesorja ter ga kričaje: »Ali sem te dobil, presneti ma¬ zač!« prime za vrat. in ga vleče do kon¬ ca vasi, kjer ga je izpustil 1 in tako ne¬ kam sunil, da. je sklenil gospod profe¬ sor, da prihodnje leto opusti vse po¬ dobne korekture na kmečkih plotih. * Gospa Cimbara: Ali! si vendar ne¬ umna, ker se zaradi; tega li^peš ločiti, ker mož ponoči smrči. Njena prijateljica: Da. veš, nam¬ reč — pri 1 neki drugi. * Gospod Vrček se kasno in precej nakajen vrača domov. Ustavil se je ravno pred cerkvenim zvonikom, ko ,-e mu je zazdelo, da je že doma. Vzame ključ iz žepa, odpre vrata ter leze in leze po stopnicah. Nekoliko čudno so mu je zdelo, ampak vedel je dobro, da ga je nekoliko preveč potegnil. Ko je prispel na 1 vrh, je mislil, da je v svoji sobi'. Sedel je iz varnostnih ozirov na tla in se začel sezuvati. Med tem težav¬ nimi delom je zaspal. Začelo se je danitil. Ko se je zbu¬ dil, je presenečeno strmel v strop in, vz¬ kliknil: »Strela gromska, kako pa pri¬ dejo ti zvonovi v mojo sobo?« Listnica uredništva. Gdč. Cvetka, Lj.: Izven dveh vse dobro, pričakujemo še. — GdC. J. K. v Š.: Priobčili. V prozi ni sreče, poskusite s krajšimi stvarmi. — Gdč. P. P. v Lj.: Pošljite obljubljeno. — Dr. Č. Maribor: Druga za širšo javnost ne¬ razumljiva. — Gosp. H. J. Ljutomer: Druga pošiljka ne ugaja. Naperite Vaše pero v drugo snov. — J. P. Tržič: Drugo izostane. Pošljite še kaj! — G. R. H. abiturijent, Lj.: Ostalo preveč izrabljeno. — G. H. Z. Drav. esk., Lj. Pošljite! — G. A. M. Javornik: Za prvo številko preoozno. Sicer pošljite. * Nagrade razpošljemo do 10. t. m. Kdor ne dobi je znamenje, da je vsota premala. Dobi kesneje, ko se nabere. Vse sotrudnike prosimo, da nam pišejo s črnilom in le na eno stran papirja. Uredništvo. Prijatelji humorja! Pridobivajte naročnike za - - ,Muhe‘ edini humoristični list v Sloveniji. Ko bi društva složna bila, hišo velikansko naredila, stanovanja bi tud’ dosti blo in posreči vsem bi šlo. Skupno imeli bi zabavo in še mačka s težko glavo. Podjetnik: Danes sem storil zopet dobro delo. Prijatelji: Kako. kje? Podjetnik: Moj knjigovodja me je prosil za povišico plače, rekoč, da se drugače ne more oženiti. No im jaz sem mu prošnjo odbij in ga s lem rešil ne¬ varnosti, Pašič: Dohitel me je že, ampak velik še ni tako! Trgovec: Obžalujem gospodična, blago ne moreni več vzeti nazaj. Gospodična: Mojemu zaročencu ne ugaja. Trgovec: Potem pa zmenjajte za¬ ročenca! * Katehet: Jurček, ali veš. koliko je svetih zakramentov? Jurček: Zdaj ni nobenega več. Moj oče je rekel. da. so gospod župnik sino¬ či podelil? zadnjega našemu bolnemu sosedu.