DOLENJSK E Izhajajo 1. in 15, vsacega meseca. Cena Jim je s poštnino vred za celo leto naprej 2 K, za pol leta 1 K. Naročnina za Nemčijo, Bosno in drnge evropske države znaaa 2 K 50 h, za Ameriko pa 3 K. — Dopise sprejema urednik, naročnino in oznanila tiskarna J, Krajec nasi, v Novem mestu. Gospodarske stvari. Nov stroj za kmetijstvo. Ako pridemo dandanes v katerokoli mesto, povsod vidimo, kako si trgovski in obrtni etan z izkorist-vijo parne sile in vsakovrstnih drugih strojev olajšuje dražje živalsko, osobito pa človeelto delo. Kak napredek je nastal vsled tega v mestih in v krajili s cvetočo obrtnijo ! Isto so posknsili i pri kmetijstvu. V ninogili državah in deželah uporabljajo dan-danea najrazličnejše stroje, s kojinii dosezajo hitrejše in (ieiiejse izvrševanje kmetijskili del in lepše iispelie. Pri nas na Slovenskem, kjer je večinoma vsa obdelana zemlja razkosana, hribovita, manj rodovitna, je ista za obdelovanje s kmetijskimi stroji s parno silo manj pripravna, ter zato se nabava teh ne izplača. A ravno pri nas, kjer je dandanes vsled izseljevanja postalo težavno dobiti dovolj delavskih moclj, bila bi upcljava pripravnih kmetijskih strojev najpotrebniša. Izdelovanje strojev je namreč napredovalo in danes imamo tudi za naše razmere pripravne gonilne stroje (motorje)i ki ne potrebujejo iznČenili strojevodij, marveč Jiiore vsak pameten človek ž njimi delati, Akoravno so ti stroji, raznn veleposestnikov, za posameznika v navadnih razmerah predragi, ne velja pa veČ to, če se združi 10—20 posestnikov v zadrugo in si tak stroj nabavijo. Kakšne stroje imamo v mislih? Kdo ni že videl v zadnjem času hitro kakor blisk voziti kočije po naših cestah, ne da bi bil vprežen konj! Kočija se sama pelja! — To so avtomobili. Kdo jih goni ? — J\lajhen stroj, ki ga žene razpokajoča se plinova zmes iz zraka in bencinovega plina. Zrak je zastonj, bencin pa tako poceni, da se ga v eni uri in za eno konjsko silo porabi za 7—9 vinarjev. Ali si je mogoče misliti cenejše gonilne stroje? — Vsled naraščajočega izdelovanja avtomobilov so dandanes Že stroji zelo popolni. Ker so jako pripravni, ker poceni delujejo iu ker more vsak pameten človek ž njimi delati, so jeli misliti na to, da bi te bencinove gonilne stroje 1'iibili tudi za druge stroje in res je izkušnja pokazala, so ti stroji izvrstni za manjša podjetja (n. pr. v obrtih pri mizarjih, mlinih, žagali, opekarnicah itd.), kjer se ne izplačajo veliki parni stroji. Tudi v kmetijstvu izkazali so se prav pripravni kot gonilna moč pri mlatilnicah, alamoreznicah, v mlekarnah itd. Kakor smo že navedli, za posameznega kmetovalca je tak stroj predrag, če se pa združi večje število vaščanov v zadrugo, ki bi skupno kupili tak bencinov motor v zvezi z mlatilnico, slanioreznico, v mlekarnah itd., bi se jim taka naprava izplačala. Pri mlatvi n. pr. kdor je popred imel opravila cel teden, napravi isto delo v enem dnevu ; pri režnji slame, koliko časa, truda, muke se porabi dandanes pri tem delu, s pomočjo tega stroja napravi se z lalikotjo dvajsetkrat in več v enem dnevu. V mnogih avstrijskih kronovinali, n. pr. na Nižje-Avstrijskem, Gornje Avstrijskem, Češkem, Moravském itd. rabijo kmetovalci take bencin-motorje. Samo na Nižje-Avstrijskem je deželni stavbni urad v 16 zadrugah postavil take motorje. Pri nas na Kranjskem imajo že razne obrtne naprave upeljane take motorje, več (6) jih imajo v Ljubljani, nadalje v Bohinju, v Kibnici itd., za kmetijsko porabo pa pri nas dosedaj se ni noben v rabi. — Namen tega spisa je, naše posestnike-kme-tovake na Slovenskem seznaniti in opozoriti na to pridobitev v prospeh kmetijstva. Tistim pa, ki se zanimajo za te motorje in ki bi si jih morda hoteli omisliti, oziroma, kjer bi se zasnovala zadruga v ta namen, služi v vednost, da si morejo take motorje o priliki ogledati, kako delujejo, tudi v Ljubljani pri domači tvrdki Schneider & Verovsek, kjer se zamorejo i prepričati, kako bi se jim izplačal nakup tacega motorja. Preav. g(isptid knez in skof dr. Anton Bonav. JegliĆ bil je dne 2l. januarja t. 1. v Rimu, da sv. Oćetu poroča o Stňiiju svoje Ěkt.fije, zlasti glede javnega delovanja duhovščine in katoliške stranke. „Slovenec" je potem na kratko omenil napeli tega poroĚila. Sv. Oéeta sodba o razmerah v deželi kajpak našim nasprotnikom ni ugajala, pač pa so razni listi prezv. kneza in «kofti celo dolžili, da sv. Očetu ni poročal resnice. Prevzv. nadpastir je na to v Ět. 4. „Domoljuba" sam blagovolil opisati natančno, kaj je poročal sv. Očetu in kaj je dobil za odgovor. Te hesedesvojegaškofaprinašamutndimis p ris r čno p r o šn j o, naj jih mirno, brez strasti in predsodkov prebera tudi naši nasprotniki, da vidijo, da škof govore nepristransko in čisto resnico. In komur je res mar resnice, naj si bo potem nasprotnik ali pa naš, bo hvaležen za to pojasnilo svojemu skrbnemu višjemu pastirju. I. Priprava za na pot v Rim. Želel sem sv. Očeta videti in pokloniti se Jim osebno. Hotel sem Jim tndi opisati nase delovanje v hudih strankarskih borbah in slišati iz Njihovih ust, kuj mislijo o delovanju krščanske demokracije po raznih državah. Hotel sem slišati iz Njihovih ust, nUreszaoas vse velja zapoved, naj se krščanska demokracija omeji edino na dobrodelnost in naj se političnega delovanja popolnoma zdrži, kakor so dotično zapoved nekateri razlagali. Da bi pa bila razsodba bolj toČua in gotovo zanesljiva, sem pred odhodom v Rim sestavil pismen opis cerkveno- političnega in dtiižabnega življenja v ljubljanski škofiji. Ker vem, da bw ta opis zanimal vse, prijatelje iu neprijatelje, naj Vam ga podam, akoravno je precej obsežen. Neprijatelje prosim, naj ga dobro preĚitajo in naj mi poved«, ali sem pred svetim Ožetom resnico govoril, ali ne. Opis se glasi : „V ljubljanski škofiji sta samo dve stranki, ki si med seboj ojstro nasprotujeta: stranka katoliška in stranka liberalna. Naj prizadevanje »beli resnićno opišem in pokažem, kaj v tej borbi duhovniki delajo. L Katoliška stranka se drži načel krščanskega socijalizma. Svoj program je zasnovala na prvem katoliškem shodu 1.1892; na drugem shodu 1, 1900 ga je razširila in sicer po navodilih papeža Leona XIII, Od takrat se resno prizadeva pomagati ljudstvu, ki je v velikih stiaknb in se od dne do dne bolj gioloko pogrezava v siromaštvo. Zato hiti ustanavljati raiffeissenove posojilnice, gospodarska in delavska društva. Posojilnicam in društvom je na čelu postavila (»srednje vodstvo. Tudi za pouk in veôo omiko ljudstva skrbi, V ta namen ima izvrstne Časopise, snuje izobraževalna di uitva za mladeniče in može, ustanavlja knjižnice in sklicuje ljudstvo k jaynim predavanjem, 2, Tej stranki si protivi liberalna stranka, katera delovanje katoliške stranke spodbija in je skuša onemogočiti. Kazni listi, ^i služijo tej stranki, so katoliške shode zasramovali in katoliško cerkev sploh, posebno pa cerkvene predstojnike, papeže, škofe, duhovnike neprenehoma zaničujejo, verske nauke zasmehujejo in tajé. Tudi voditelji te stranke na raznih ljudskih shodih podobno govoré, resničnost in božjo vstanovo cerkve, če tudi ne vedno naravnost, taje in skušajo njeno veljavo popolnoma izpodkopati. K deželnozborskim volitvam so ljudstvo pod svojo zastavo vabili s klicem: „razdrobimo rimske verige". Zdi se, da voditelji krščansko razodenje sploh zametujejo. Katoliški stranki pripada skoraj vse ljudstvo, ki je može iz te stranke z veliko večino glasov poslalo v zbornice. Spoznava namreč, da edino ta stranka brani krščansko vero ter z gospodarsko in delavsko organizacijo pospešuje tudi časno blagostanje. Ravno iz tega razloga se je tudi delavci oklepajo, in zato socijalna demokracija ne more napredovati. V mestih se katoliške stranke oklepa le manjšina in sicer ljudje srednjih in nižjih stanov. Prav malo pa je mož iz bolj olikanih krogov, iz uradništva, ki bi se upali javno pristopiti k njej in pripoznavati njena načela; zdi se pa, da se tudi ti slojevi zmiraj bolj približujejo katoliški stranki. V liberalni stranki so pa večinoma bolj izobraženi možje, posebno odvetniki, profesorji, učitelji; tudi mnogi trgovci in gostilničarji so se ji pridružili, ker vsled gospodarske organizacije ljudstva trpé nekoliko škode; kmetovalcev je v njej prav malo ; pač pa jo podpirajo uradniki in izknâajo ljudsko organizacijo vsaj zadrževati. Nazadnje so z njo v zvezi tudi možje nemške narodnosti, ter v deželnem zboru hodijo z njo. Od tod prihaja, da ima ta stranka večino, da v zboru nadvladuje in onemogočuje delovanje katoliški stranki, 4. Stranki se torej razločujeta v temeljnih načelih, na katerih sloni vse ljudsko življenje: versko, politično, družabno in naruduo. Ker razlika sega do zadnjih temeljev, zato je borba med strankama burna in silna; sprava skoraj ni mogoča; da, liberalna stranka je katoliški napovedala boj do skrajnosti. In zares, kako bi sa krščanstvo muglo zediniti s protikrščan-stvom? Do vrhunca pa je borba prikipela v deželnem zboru, kjer je katoliška stranka začela oljstrukcijo. Spoznala je namreč, da se krivično tlači ljudstvo in njegova stranka ; saj v zbornici nima večine strank ljudska, če tudi resnično veČino zastopa, ampak liberalna stranka, zvezana z Nemci. Da se krivica popravi, je začela zahtevati preosnovo volilnega reda in razširjenje volilne pravice na sloje, ki je do sedaj še nimajo in daljnega zborovanja noče pripustiti tako dolgo, dokler se ta predlog ne začne resno razpravljati. In ker liberalna stranka te razprave neČa, vedoč, da ji je potem odklenkalo, katoliška stranka obstruira in deželnozborske razprave sd nemogoče. Zi\to je pa borba izvenzborska še bolj viharna. Liberalna stranka pobija ljudsko v svojih listih in si prizadeva vsaj vse učitelje in občinske zastope pridobiti za izjavo proti prizadevanju in proti obstrukciji katoliške stranke; hoče učitelje in občinske zastopnike pridobiti za se, da bi ob Času volitev tudi ljudstvo pritegnila na svojo stran. Katoliška stranka ne molči. V svojih listih in na pogostih ljudskih shodih razlaga svoje terjatve in jih biani. Pridobiti skuša zase ljudstvo, čigar pravico posluževati se volilne pravice naglašuje in navdušuje vse, naj bodo značajni in stanovitni. Da, še dalje poseza in trdi, da se mora zahtevati splošna in enaka volirna pravica, saj tudi diiavne postave razglašajo, da so vsi državljani pred postavo enaki. 6. V tej borbi, ki je obenem borba za versko življenje in družabno organizacijo ljudstva, ae morda včasih temu ali onemu zdi, da kak govornik katoliške stranke kdaj prekorači prave meje in v naglici kaj reče, kar se ne more popolnoma odobravati. Dogodi se včasih, da kak govornik zelo povdarja ljudsko voljo; komu se zdi preveč, kakor da bi po mnenju govornikovem odločevala le ljudska volja, (česar seveda nihče v katoliški stranki ne trdi, ker je to načelo skrajnega liberalizma); dogodi se, da se pri utemeljevanju obsežnejše volilne pravice slišijo kake besede, ki so za priviligirane stanove, n. pr, za veleposestnike, nekako razžitjive, dogodi se, da tudi zoper Nemce, ki so krivi, da ima liberalna stranka večino in moč, kaka preostra beseda pade, kakor da bi se z Nemci sploh ne smelo sodelovati; dogodi se (udi, da se v žaljivi obliki napadajo posamni uradniki. Pri vsem tem ge torej včasih dogaja, da se v naglici sliši kaka manj pravilna, razžaljiva beseda — govorniki so ljudje in komu v naglici ne uide kaka beseda, ki bi je bolje ne bilo? — toda načela, krščanska načela o človeškem društvu, o gospodstvu Božjem, o narodnosti se nikoli ne taje, amjiak kot edino resnično priznavajo! Iz tega je razvidno, kako težak je v tej od dne do dne bolj viharni borbi položaj duhovnov ljubljanske škofije. Duhovniki, ki se pred vsem trudijo, da bi se ljudstvo popravilo, zbirajo mladino v Marijine družbe, odrasle v tretji red sv. Frančiška, vse pa v druitvo sv. Družine, Po teh družbah upajo pridobiti vse za pogosto prejemanje sv, zakramentov, za trezno in čisto življenje, za ogibanje slabili priložnosti, v katerih se kvari krščansko življenje. Toda to delovanje duhovnikom še ni zadostno, ampak Bledeč nauke papeža Leona XIII. gredo iz zakristije med ljudstvo, da nm v obupni borbi pomagajo. Ko duhovniki ne bi delovali med ljudstvom, ali Če bi nemarni bili, bi liberalna stranka ljudstvo zase pridobila ter je odtrgala od cerkve, od krščanskega razodenja, ali bi ga saj potisnila v versko vne-marnost. Mož svetnega stanu namreč, izobraženih, ki bi katoliško mislili in ki bi hoteli braniti krščansko ljudstvo, njegovo vero in njegove pravíce, imamo še premalo. Zato so duhovniki dolžni politično in družbeno gibanje z vsemi silami podpirati, pospeševati, da pogostokrat naravnost voditi. Duhovniki urejajo katoliške liste politične, znanstvene, vzgojne, leposlovne; duhovniki snujejo razna društva za kme-tovavca, za delavca, za mladino in so jim kot voditelji na čelu; duhovniki ustanavljajo hranilnice in jih upravljajo, duhovniki sklicujejo ljudske shode, pri katerih so predsedniki iu govorniki; duhovniki se trudijo, da siryo med ljudstvo katoliške časnike, liberalne pa odstranjujejo. Zavoljo tacega delovanja ljudstvo duhovnike ljubi, liberalna stranka jih pa nad vse črti. Ta stranka napada v svojih listih posamezne duhovnike, duhovski stan in katoliško cerkev, kateri služijo; napada jib, opravlja in ohrekuje ter jim skuša vao veljavo izpodbiti. In žalibog, mi opniamo, kako začenja sovražiti duhovnike in zaničevati cerkev vsakdo, kdor liste te stranke čita in ns njiliove shode zahaja. Tako j(! v naši škofiji diužabno delovanje s politično-cerkvenitn pretesno združeno iu od izida opisanega boja je odvisno, kakšen bo ves družabni, politični in verski red, ali bo k)'ščansk ali protikiBČansk in le tako se more razbgati in rpzumevati, zakaj je borba tako viharna in silna. V teh okolnostih jais kot škof sledim svojemu predniku, prenzornemn gospodu Jakobu kardinalu Missia. Prva moja ski'b je, Ja bi bili duhovniki vzglednega ali vsaj dobrega življenja. Zato pospešujem „družbo duhovnov od preav. Srca Jezusovega", proučavanje družabnega vprašanja in sploh pravo duhovsk»» življenje. Z izgledom in besedo na-navajam duhovnike k stanovitnemu in junaškemii dušnemu pastirovanja. Urednike raznih listov osrčujem in nove so-trudnike izpudbnjam. Diužabno organizacijo z vsemi močmi podpiram, može, ki se zanjo trndijo, hvalim in na juuaško požrtvovalnost vnemam; liste liberalne stranke prepovedujem; ob čiisu volitev sem zapovedal javne molitve, in v posebnem pastirskem listu sem ljudstvo podučil o dolžnosti, da golijo, m sicer da volijo može katoliške stranke. Da bi pa od duhovnikov odvrnil nevarnosti, ki jim iz tega delovanja za duhovno pastirstvo in zares pobožno življenje prote, sem jih nato opozoril, dal sera jim o teh nevarnostih konferenčna vprašanja in na škcfljski sinodi sem njihovo nalogo v političnem in socijalnem Življenju še bolj natanko ddlocil, K«]' zndeva poprej omenjeno obstrukcijo, je sicer očitno nisem odobril, piić pa molče pripustil, da duhovniki sodelujejo. Tudi na razne pogreške sem voditelje opozoril nstmenoin pismeno. Ko bi di'Ugače postopal, pogum bi izgubili naši katoliški lajiki, ki se sedaj tako srčno vojskujejo, prinehali in prenehali bi, nasprotniki pa bi prav lahko prišli do usodepolne zmage: ker kdo more pojmiti, koliko hudega za versko, diužabno in narodno življenje bi se tedaj na ljudstvo navalilo! Sedaj pa v tej porbi katoliška stranka močno napreduje in utemeljeno je upanje na končno zmago. Opisal sem zvesto nase versko, politično in družabno življenje : sedaj pa upam, da bode najvišja cerkvena oblast postopek moj in delovanje mojili dutiovnikov večinoma odobrila, deloma pa zavoljo naših razmer vsaj molče pripustila. V Ljubljani, 20, januarja 1904, ■i Anton Bonaventura, Skof. Tako sem opisal naŠe težnje in borbe; vidi se, da je delovanje ljudske, katoliške, krščansko • socijalne stranke v prvi vrsti zares dobrodelno, da se pa zavoljo teženj, namer iu silovitih navalov narodno - napredne, protikatoliške, proti-socijalne stranke ne more izogniti političnim borbam, ako litJČe sploh obstati in ne poginiti. II. V Rimu. V Rim sem dospel v Četrtek 21. januarja pozno zvečer. V petek dopolndne sem se prijavil za sprejem pri sv. Očetu in tudi zvedel, da me zvečer sprejme novi državni tajnik Njihov kardinal Merry de Val. Želel sem mn izročiti svoje pismeno poročilo, naj bi sv. Očeta izvestil in bi potem pri sprejemu mogel jaz dobiti točen odgovor. Že popoldne dobim 1'Bt, v katerem se mi javi, da me bodo sv. Oče ko/ druzega dne sprejeli. Zvečer grem s poročilom h kardinain ter nm vse obrazložim. Ko sem to storil, mi odgovori, da bo sv. Očetu vse povedal iu naj jaz z njimi o tem govorim, kakoi' o stvari, katera jim je že znana. Opomnil sem kardinalu, kaj naši nasprotniki trdijo o ^eljavi zapovedi sv. Očeta za delovanje krščanske demokracije in ga prosil naj mi puve, kaj je res? Odgovori mi in kaj odločno, da dotična zapoved velja edino za Italijo. Ker namreč lisU)v papeža Leona XIIL ne more vsakdo lahko čitati in razumevati, hoteli so papež Pij X. dati kratek posnetek iz teh listov, da bi imeli glavna načela za družabno delovanje vsi pred očmi; pri vsaki točki je povedano, iz katere okrožnice je vzeta; pri točki, o delovanju krščanske demokracija se pa pred vsem navaja „pouk kongregacije izdan v imenu papeža Leona XML Italijanom, v katerem se jim zabranjuje udeleževati se političnih volitev in sicer iz visih, neizmerno važnih cerkvenih razlogov; zato pa tudi posnetek iz tega pouka velja samo za Italijane, drugod pa naj se le vsi državljani poslužujejo svojih političnih pravic. — Kardinal je posebno ljubezniv, visoko izobražen, odgovarja kratko in jasno, govori popolnoma gladko angleški, Španski, laški, francozki in latinski jezik; menda zna tudi nemški, Druzega dne v soboto 23. januarja grem veselo k sv. Očeta, V svoji osebi združujejo ljnbeznivt»st in milino z veliko odločnostjo, kjer jo potrebno. Gladko in dovršenu govore laški in latinski, popolno dobro razumejo francoski in precej tudi nemški; jako dober govornik so, govore bolj poljudno, toda krasno, podučno, lahko iu spretno; rimsko ljudstvo Jih ljubi in komaj Čaka nedelje, ko se rimske župnije vrsté, da jih sv. Oče na kakem većem dvorišču sprejemajo in jih kakor dober pastir hranijo z besedami večnega življenja. Mogel sem se s sv. Očetom skoraj pol ure razgovarjati. Odobrili so moje delovanje in naših duliovnikov, prav se jim je xdelo, ako se zahteva razširjenje volilne pravice in tudi mojemu postopku glede obstrukcije so pritrdili. Le to so rekli, da naj delamo sicer odločno, toda vaiujenionaj se sovražnosti, vsem pa izkazujmo dobrohotnost in ljubezen. Vprašal sem Jih tudi o yeljavi Njihove zapovedi o izključno dobrodelnem delovanju krščanske demokracije. Ljubeznivo se smehljajoč 80 mi zatrdili, da velja edino za Italijsne, drugod pa naj se le vporabljajo vse državljanske pravice za obrambo proti neprijateljskim navalom sovražnikov krščanstva. Povedali so, kako tudi francoskim škofom na srce polagajo, naj bi katoliški Fi'ancozi opustili medsebojne razlike o nekaterih državnih stvareh, in naj gredo vsi, duhovniki in ne-duhovniki, v politično borbo, posebno pri volitvah, da pošljejo v zbornico poštene, krščanske može; potem ne bo tacili krivičnih postav, kakoršne kujejo sedaj. Dali so mi še sv. blagoslov, in vesel, potolažen, osrčen sem šel od Njih proč po drtizih svojih opravilih. Kuj sem pa sklenil, da razs'tdbo sv. Očeta oznanim duhovnom in vsemu ljudstvu, prijateljem in neprijateljem, naj bo vsem v pouk, naj mi nikdo več ljudstva ne bega in samega sebe ne vara. Vse prosim, da vsacega dne molimo prav presrčno za sv. Očeta, naj Jih Bog ohrani, poživlja in osreči na zemlji in naj Jih ne da v roke Njihovih sovražnikov ! V Ljubljani, 6. februarja 1904, t Anton Bonaventura, ikcf. Politični pregledi. Vojska med Rusijo in Japonsko. Z največjo pozornostjo zasleduje ves svet dogodke v daljni Aziji, kolikor se namreč dajo zasledovati v obstoječili razmerali, katere siuo opisali že v zadnjem listu. Kar danes časopisi poročajo kot gotovo in resnično, se jutri že preklienje kot izmišljeno. In vsa poročila, ki pridejo k nam po iiemskili in angleških lietili, BO pristransko zasukana. Vsak vspeh .Taponcev se opisuje kot slavna zmaga, vsaka nesreča Rusov kot neizmerna izguba iu velikansk poraz. Ce pa že morajo poročati o ruskih uspehih, kar iz vsake besede zveni nevoščljivost in se vsaka zmaga iu nje pomeu kolikor moč zmanjša. Tako se je izkazalo, da zavratnî napad Japoncev aa Port Artliiir v oni noči ni napravil ruskemu brodovju tako ogromne škode; 24. m. m. se je ena tistili ladij zopet prav uspeŠuo borila proti Japoncem, ki so ta dan zopet napadli omeujeno trdnjavo, a so se morali umakniti z velikimi izgubami : štiri večje latlije so ae jim potopile, in tudi nekaj maojsih je unicenili. Vsega vkup so Rusi dosedaj prišli ob tri bojne ladije: ena se je vsled viharja ponesrečila na položenih vodnih minah, dve pa so Rusi sami pognali v zrak, ker niso marali, da hi prišli v roke premoči Japoncev, ki so ju nenadoma obkolili v neitem pristanišču. To je skoraj gotovo resnica o dosedanjih pomorskih bojih. Na suhem se sovražnika Še nista spopadla. Rusi dovaža)o velike Čete po sibirski železnici, Japonci pa jih prevažajo čez morje na Korejo. Sredi marca bo bržčas prvi spopad, prej težko. Kakor se zdi, Rusi ne marajo napadati, ampak se le hranijo; ko bo pa sovražnik vednih napadov (»slabel, ga bodo krepko prijeli. Ruski trgovci BO zložili veliko milijonov za nakup novih vojnih ladij, veliko denarja se je tudi nabralo za bolnišnice in ranjence, sploh med ruskim narodom vlada velika požrtvovalnost. To pač Uuse vzdržuje in osrčuje v težavnem položaju. Boriti se jim je najprvo s prekanjenim, zvijačnim sovražnikom, ki si je pač osvojil evropsko omiko in oliko, a si ni osvojil krščanstva, na katerem je ta omika in olika bistveno vzrastla in vscvetela. Zato je ta omika in olika Japonce storila še bolj zvite, nezanesljive, lažnjive ljudi, ki si zlasti na skrivnem prizadevajo škodovati z nepoštenimi sredstvi. Pomagajo jim pri tem sebični, posestva in blaga lakomni hinavski Angleži ; koder morejo, nagajajo in škodujejo Rusom, a ee delajo, kakor bi ne držali z nikomur. Na vratu imajo Rusi tudi stare sovražnike svoje; Kitajce. Kaj radi bi ti razdrli sibirsko železnico, a Rusi postopajo z vso strogostjo ; kogar dobe pri tem delu, ga kar ustrelé. Drugače ne bo miru pred rumenimi tolpami. Če bosta Angleška in Kitajska dolgo nagajali in se potegovali za Japonce, bosta pač morali poseči vmes Francija in Nemčija, da varujeta avoje koristi. No, to bi bila svetovna vojska, da je svet se ni videl! Sedaj se jasno vidi, kako grozna je vojska z novim, strašnim orožjem. Hog čuvaj Uusijo v pravičnem, ji vsiljenem boju; to je želja vseh Slovanov ia sploh praviČnili, poštenih ljudij. Vprašanje, kako se bodo stvari na Balkanu razvile, pa najbolj vznemirja Avstrijo in Italijo. Angleži tudi tu ščujejo, ker vedo, da ima Rusija polne roke dela v Aziji. Turčija pošilja velike čete na mejo ; turáki sultan noče zboljšati razmer kristjanom v prid ter z vednimi obljubami prav pošteno za nos vodi evropske državnike ; Makedonci se namerajo v kratkem vzdigniti ; mohamedanski Albanci so se že spuntali, ker ne puste nobenega zboljšanja; Bolgarija je oborožena, Srbija se pripravlja ; Avstrija ima neko tajno zvezo z Rumunijo in se tudi na tihem pripravlja na na krvavi ples. To je položaj na Balkanu. Samo iskrice treba in požar se vname. Pa bodo spet naši fantje dajali Turčinu okušati trdo pest in močno roko ter mil povrnejo za neštete krivice, ki jih je prizadel našim pradedm. Kaj lahko mogoče. Španci imajo tudi vojsko. Na kanarskih otokih in Jialearih so se spuntali zoper špansko nadoblast. V RIM! Kolosej. (Koiiec.) Ni znano število onih, ki ao tu slavne smrti umrli za Krista, a ogromno je. Najimenitnejši znanih mutetieev je bv. Ignacij Antijohijski, ki je bil začetkom druzpga stoletja pod cesarjem Tnijanom tu vržen levom v jed, Stojeô na pozorišČu, slišal je rjovenje iïtr&danih levov. Veselega srca zakiiée: „Zobje teh zverij me morajo zmleti, da postanem Ćist kruh Jezusa Kriatnia." Komaj so spustili leve nanj, so ga brž brž raztrgali, ie nekatere vefije, trše kosti so pustili. Njegov god je 1, februarja. Nič ni pretirano, će reÈem : svet kraj je Kolosej. Če po-svetnjaki, otroci sveta, skrbno čuvajo kraj, koder je ta, ali oni znameniti mož živel, ali kedaj bil, ali sedel in ga potomcem kažejo z nekim posebnim spoštovanjem, se nam katoličanom pać nikakor ne smejo rogati, će imfiiiio za posvečene «ne kraje, koder ao res najveéji junaki vseh Časov dali kri za največje in najbolj osrečujoče ideale ěloveětva. Zato je papež Benedikt XIV. pozorisče Koloseja spremenil v križev pot s 14 postajami. V sredi je stal priprost križ, poleg ravno taka prižnica. Bratovščina sv. križevega pota je tu imela vsak petek in vsako nedeljo svojo lobožnost, združeno a pridigo kacega trančiakana. Tako je osta o do nasilnega prihoda Lahov 1. 1870. „Pro-svitlena", „svobodomiselna", „napredna" laška vlada je križev pot in križ kar mahoma odpravila, tako jo je bodlo to znamenje zmage in odrešenja v oČi. Sovražniki cerkve so pač povsod enaki, naj se imenujeje tako ali tako^ križa ne morejo trpeti za nobeno ceuo in odstranijo ga povsod: v svojih stanovanjUi, kajpada, najprvo, potem pa tudi na javnih krajih in [loslopjih. Zraven pa Vpijejo, da nimajo nič zoper vero, da se to godi le v imenu svobode. In dobe se nedolžne duše, ki jim sveto verjamejo, da tako zahteva duh čaaa. Seveda, duh časa tako zahteva, res je to: a spreglejte vendar kakšen duh je ta, ki zahteva proč s križem'! Torej v Koloseju križa ni več in bržkone bi laška vlada prepovedala tudi misliti na nebroj tu junaško padlih mučencev, ko bi se dalo to le kako modro narediti. Saj je mučeništvo najbolj jasen dokaz, da je naša vera prava, naša cerkev Kristusova naredba. In tega dokaza ne more nobeden utajiti in spraviti iz Bveta. Pojdite se solit, vi krivi preroki In njih verni pa brezmiselno za njimi blebetajoči učenci, ki pravite: to je fanatizem. Saj večina vas tega nt sama „iztuhtala", ste pre-leni za to; časopisi in knjige mislijo mesto vas in tam ste pobrali ta kamen, da ga vržete na cerkev in Kristusa, ter si tako hladite pekočo vest. Fanatizem je le tam mogoč, koder imajo nebrzdane, razpaljeiie strasti prosto pot ; krščanstva prvo načelo pa je: zatajevanje in premagovanje samega sebe. Fanatizem je nenasiten; napuh terorizem in orožje so mu sredstva: krščansko orožje je beseda Božja, molitev, potrpežljivost, ljubezen. Fanatizem sloni na predsodkih in nevednosti, nevedna masa se da fanatizirati, krščanstvo pa deli jasen nauk in vsak posamezen mučenik je jasno vedel. Čemu in zakaj gre v snn't, med tfim ko v modernih pouliónih bojih marsikdo ne ve, zakaj je — fanatiziran od drugih — izpostavil prsa bajonetom in puškam. MuČenistva moči ne utaji nihče. Take in enake misli so me obhajale ko sem hodil po Koloseju gor in dol, sem in tja. In s prisrčno prošnjo sem zdihnil k Bogu, naj na priprosnjo mučencev podeli nam Slovencem moč živeti vseskoz krepostno ter vsigdar priznavati in spoznavati načela sv. vere brez strahu pred puhlimi glavami, ki nas sku5ajo oplašiti s par naučenimi psovkami in praznimi besedami. Kaj bi bilo, ko bi danes bilo dano na izbiro: ali te levi raztrgajo ali pa nehaj biti kristijan!? Kaj bi bilo pravim, danes, ko je samo prazen strah dosti, da ljudi odtegne dejanskemu krščanstvu. Pod cesarjem Maksimom je strela kolosej občutno poškodovala, Dosti je trpelo to mogočno poslopje oh potresu 1, 442. V IL stoletju je bil Kolosej trdnjava Frangisanov i« Anibaldov. En čas je služil tudi kot bolnišnica, predstavljali fio v njem tudi Kristusovo trpljeiije od 1&, do 17. stoletja. Prej •enkrat, 1, 1333 so se tu vršili tedaj priljubjeni boji z biki. Kolosej je bil tudi kamnolom: tri velikauske palaée so pozidane iz tod vzetega kamenja, med njimi tudi avstrijsko po-slHiiištvo (Palazzo di Venezia). Papeži Pij Vil., Leo XII, in Pij IX. so z velikimi stroški podprli podirajoče se zidovje, da se ohrani ta veličastna razvalina kot glasen klicar slavnih prvih éasov kršćanstva. PiSe se nam: Iz Bostanja. — Kakor akoio povsod po Slovenskem, tako tudi nase mlado k. s. „izobraževalno društvo" vrlo napreduje. Naše diuštvo ni se pol leta staro, vendar ima toliko poguma, da se je drznilo na pustno nedeljo popoludne ob polu 4. uri «pr.zoriti igro; „Novi zvon na Krlin'ili." Vse uloge so bile izvrstno razdeljene in jako pnvoljno rešene. — Na željo občinstva bode dyuštvo po Veliki noči zopet priredilo še veékrat tako zabavo. Skoda le, da imamo, akoravno precej obširno sobo, vendar le za take dni mnogo premajhno. Nasa fara je v ijar letih, kakor prenovljena, posebno zadnji ias se mnogo izboljšala. Le pogumtio tako napi-ej. Prihodnjič pa šo kaj. —p.- V Stopičah pri Novem mestu je po daljšem bolehanju dne 25. svečana t, 1. umrl nadučitelj gospod I. RodiČ v 63. letu svoje starosti. Pogreb, ki se je vjšil dae 27. svečana, dopoldne ob 9, uri, je pričal, kako priljubljen je bil pokojnik v občini in kak» je bil Čislan. Skoro vsa tara zbrala ae je ta dan ob napovedani uri, da izkaže zadnjo čast izgujitelju svoje mladine; iz okolice so prišli gg, učitelji in gdô. učiteljice {vseli 24} in vsa šolska mladina je spremila svojega nadučitelja k večnemu počitku. Pevski zbor učiteljev kolegov mu je zapel pred hišo, na grobu, oskrbel petje pri sveti maši in gospod nadiičitelj Jelene je v iskrenih besedah govoril na grobu. Pogreb je vodil preČ. gospod gvardijan P, Otokar z asistenco -domačih gospodov duhovnikov in g. župnika iz Binsnic. Po-i;reba se je udeležil tudi gospod župan šmihel-stopiške občine, C, kr. okrajni šolski nadzornik in mnogo odličnih mož iz ■občjne, — Pokojnik je služboval 31 let, in sicer začetkoma v Si. Jurju pri Kumu in zadnjih 9 let kot nadučitelj v Stopičah, — N. v. m. p. 1 DomaČe vesti. (Novi grobovi.) Dne 25. m, m. umrl je v Stopičah nadučitelj gospod Ivan RodiČ v 63. lelu, po dolgi mučni bolezni, Pugreb je bil v soboto 27, m. m. — Dne 23. m, m. Umrla je v Toplicah po daljšem bolehanju gospa Ivana Sitar, ï'oj. Majdič v 32. letu starosti, soproga župana, trgovca in gostilničarja g. Ignacija Sitarja. Postrežljiva in vljudna gospa Je bila dobro znana obiskovalcem Toplic. N. v. m. p. 1 (Župnijo Dragatus) je dobil dosedanji tamošnji upravitelj gospod Jožef Novak, (Osebna vest,) Davčni pristav gosp. J. Rotter je premeščen iz Ribnice v Novo mesto. (Na Zaplazu) bodo prezidali in popravili znamenito romarsko cerkev. (V Lurd!) Romaiye Slovencev iz nase in sosednih škofij v ta znameniti kraj Marijine čudodelne priprošnje vršil se bode prve dni septembra letos. Trajalo bode 12 do 16 dnij. 2a prvi razred bo plačati 420 K, za drugi nekako 343 K, Za tretji 265 K za vožnjo in hrano. Če bo romarjev 200, dobe svoj vlak. Kdor se misli udeležiti, naj se zglasi pri svojem g»3podu župniku do velike noči. (Šola Glasbene Matice) priredila je 23. m. m. preskuMujo za I. tečaj let. učn. leta. Učenke so pokazale, da so mailjive, ter bo prav lepo napredovale, in da je šola za Novo mesto prepotreben zavod, kateri zasluži vsestranske podpore. (Vabilo na občni zbor) hranilnice in posojilnice Kandijo in okolico, kateri ae bode vršil v pondeljek dne 14. marca t. 1. v lastni pisarni ob 1, uri popoludne. Dnevni red: 1.) Odobritev letnega računa. 2.) Poročilo nadzorništva. 3.) Razdelitev Čistega dobička. 4.) Nadomestna volitev funk-cijcnarjev. 5.) Slučajnosti. — Opomba: Ako bi ta zbor ne bil ob 1, uri sklepčen, skliče se ob 2. uri drugi občni zboi', ki sme brezpogojno sklepati, Načelnistvo, (Živinorejski shod v Novem mestu.) Ta shod, katerega smo že v zadnjem listu naznanili, se priredi v nedeljo po sv, Jožefu, t-^j. 20. maica 1.1. ob 2. uri popol. v gostilniških prostorih „pri Steitiburju" v Kandiji, Na dnevnem redu shoda stoje sledeh važna vprašanja: ],) Kako naj posamezne občine pospešujejo rejo bikov v svojem okoliščn? 2.) Kaj naj ukrenejo naši bikorejci, da se jim reja bikov olajša in da se pomnože njeni dohodki? — Na shod so vabljeni pred vsem gg. župani in tisti živinorejci, ki se ukvarjajo ali zanimajo za rejo bikov, — Tudi od naše strani poživljamo vse zavedne živinorejce, da se shoda udeleže in pokažejo s tem, da se prav živo zanimajo za napredek živinoreje, ki jim donaša poglavitni del letnih prihodkov. (Našim bikorejcem na znanjel) Na živinorejskem shodu v Novem mestu pride tudi vprašanje na vrsto, za koliko naj se zviša sedanja jamčevina ali pristojbina za spuščanje bika. Pri sedanjih dohtKikili bikoreje namreč ni mogoče kupovati dragocenih živalij in rediti lepe bike. Ker se reja bikov slabo izplača, v tem je iskati tudi glavni vzrok, da primanjkuje bikov. Ko bi imeli naši živinorejci dober zaslužek pri reji bikov, bi bilo gotovo boljše z našo bikorejo. Ker se bo pri shodu zjediniti tudi o splošnem zvišanju jamčevine, opozarjamo vse bikorejce, da se shoda gotovo udeleže. Le v družbi in edinosti je moči (Kje bi dobil dobrega bika?) To vprašanje je sedaj pogostoma na dnevnem redu. Marsikateri posestnik bi rad kupil bika, pa ga ne dobi. 2elimo, da pride tudi to vprašanje pri živinorejskem shodu na vrsto. Naj ee tudi v tem oziiu kaj pametnega ukrene! (Naše vinogradnike) opozarjamo, da se za cepljene trte pred ko mogoče zglasijo, zadnji čas do 10. marca t. I, Na pozneje došle prošnje se kmetijska podružnica ne bo mogla, ozirati, (Družba sv. Mohorja.) Zadnji teden je sedaj za vpisovanje. Ne zamudite, ne prezrite, da Vam potem v jeseni ne bo žal! (Koncert) priredi dne 5. marca v dvorani „Narodnega doma" koncertna pevka gdč. Mira Dev in virtuoz na klavirju g. Josip Procházka. Natančneji program na lepakih m vabilih. Sedeži se prodajajo v prodajalni J. Krajec nasi. (Razpis.) Letni donesek za leto 1903 v znesku 1000 K Jožef Duller jeve ustanove za dekliško balo je oddati. Pravico do te ustanove imajo zakonske potornke bratov iu sestra dne 6. avgusta 1863. leta na Velikem Skrjančem pri Kudolfovem umrlega ustanovn ka, ki so se leta 1902 ali 1903 omožile, v kolikor so lepe nravnosti in zmožne branja v deželnem jeziku, Prosivke za to ustanovo morajo svoje prošnje, opremljene z zakonitim rodopisom, z izpričevalom nravnosti in z dokazilom, da znajo brati, kakor tudi s poročnim listom, vložiti do 20, marca 1904 pri podpisani deželni vladi. C. kr. deželna vlada za Kranjsko, v Ljubljani 20. febr. 1904. (Maskarada „Ljudska veselica v Beli cerkvi") dala je Čistega prebitka 200 K, — Od teh se je darovalo dijaški kuhinji v Novem mestu 130 K, družbi sv. Cirila in Metoda pa 70 K, Vsled tega lepega uspeha izreka odbor vsem p, n, darovalcem in sotrudnikom pri napravi veselice, zlasti pa častitim damam za njih marljivo sodelovanje, svojo najtopljejšo zahvalo. Odbor „Narodne čitalnice" v Novem mestu. (Ženska podružnica sv. Cirila in Metoda) za Novomesto in okolico. Dne 13. t. m. je imela ta podružnica občni zbor v Narodni Čitalnici. Novi odbor se je volil sledeči : predsednica gospa Jakobína dr. Žitek-ova, tajnica gosp. Regina Preatoni, blagajničarka gosp. Ida Vidic. la. sušca pa namerava ista podružnica v korist tej družbi v Narodni čitalnici vprizoriti veselo igro v treh dejanjih: „Pri belem konjiču". Sedeži se bodo dobili dva dni poprej v prodajalni J. Krajec nasi, in isti dan zvečer pri blagajni ter stanejo v prvih štirih vrstah po 2 kroni, ostali sedeži 1 krono 40 vi- narjev in stojišća po 70 vin., za dijake 40 vin, Preplačila se livHlcino sprejemajo. Več se bode izvedelo po lepakih. (Na pustno nedeljo) zamenjal je uekdo v gostilni pri Pintarjn v Kandiji zimsko suknjo. Suknja kupljena je bila pri GriČar in Mejaě v Ljubljani, ostala suknja pa je tu'dke Neuman Budapest. Dotićni, kateri je suknji zanienjsl, se prosi, nuj jo odda pri Pintarju v Kaudiji, kjer bode tudi svojo dob)l, (Dru it bi sv. Cirila in Metoda) v korist se prodaja po mh trgovinah pralno milo družbe sv. Cirila in Metoda, ćegar kakovost presega vse dosedanje vrste mil. Z (izirom na prepotrebno družbo sv- Cirila in Metoda prosi se vse prijatelje družbe s -, Cirila in Metoda, zlasti zavedne slovenske g>ispodinje, da poskusijo to milo, ter se prepričajo o njega kakovosti, * * (Zemljevid r usko ■ j a pons kega bojiSča,) V slovenskem jeziku ga je izdala tiskarna J. Blaznika nasi, v LJubljani, stane 20 vinarjev, po pošti 26 vin. — V zalogi gčsp. Freytag, Dumij, pa je izšlo več nemSkili, natančnili zemljevidov po različnih cenah, od 1 K 20 v dalje. (Nove razglednice) so izšle v založbi J. Krajec nasi, in predstavljajo: C. kr. okrožno sodišče s sodno dvorano t Budolfiivem in poslopje tamošnje C. kr. višje gimnazije. (Današnji list) obsega deset strani. Uii/.iie stvari. * (Iskrice.) [Narodno gospodarstvo in politika za domaČo potrebo.] 1.) Samopridnost prežene vse pravice. — 2 ) Na občinskem travniku je trava majhna. — 3.) Občinski osel vedno povesa rep. — 4.) Če ima konj tri guspodarje, gotovi) pogine gladu; ker vsak misli, da ga je že drugi prej nasitil. — 6 ) Bog noče, da bi bele Struce rasle na drevju. — (J.) Kruha ne najde« nikjer, moras si ga prislužiti. — 7.) Tudi pridnemu včasih glad pogleda skizi okno, a skozi vrata mu ne more priti notri. — 8.) Tudi lisici, Če spi, kokoái ne pridejo pod zobe. — 9.) Kdor skrbi za njivo, zanj skrbi njiva. 10.) Treske leté samo če sekaš drva. "■(Varujte se žganja.) Ta že precej stari klic ponovil se je zadnji Čas še posebej, V ta namen ustanovilo se je mej Slovaki društvo, katerega smoter je; svariti ljudstvo pred žgaujepitjem. Izdalo je nalašč za to velike tiskane nalepke (plakate), katere na vse načine dajo obešati ob stenah stanovanj in drugih javnih prcjstorih. Ti plakati dobivajo se zastonj od društva „Avstrijska zveza proti pijančevanju". (Plakat tak dobi se lahko v tiskarni g. K. Salva v Kušem-berku za — 2 helerja (vin.). Poglejmo ga natančneje : Varujte se žganja: Napisano je v svetem pismu v I. listu sv. Pavla do Korinčanov 6, 10: „Pijanci ne bodo zasedli kraljestva božjega." Ker je ta strast najhujša za vsako ljudstvo, ki uuićuje njega blaginjo, pa ukončuje duše v večno gorje, zato ji napovemo odločno vojsko. To velja namreč žganju iu njega sorodnim pijačam. Ona rodi sledeče gorje: 1. Kaz-dvoja zukonske, da pozabijo na zvestobo, katero so obljubili drug drugemu pred oltarjem. Tako mine potem vsa zakonska ljubav in vernost 2. Kvari kiščansko vzgojo otrok, zlasti ie, »ko_ dajo stariši tudi otrokom priliko, se navaditi tega strupa, 3, Škoduje telesu, ker mu spodkopava zdravje, da veliko na-gleje hira in slabi, 4, Privabi silo in nboštvo. Med tem, ko se teško prislužeiii denar v krčmah zaprayt, mora družina doma stradati, ali pa krasti. 5. Daje povod .surovosti,^ da se godé zločini. Tri četrtine teh, izvrši se v pijanosti, S. Žgajnar postane nesposoben za važna dela pri strojih, v tovarnah itd, kjer se jih neštevilno ponesreči, 7, Privabi blaznost, ker možgane spridi. Koliko tisoč jih hira v blazn cah, ravno radi žganjepitja, 8. Kazi spomin, slabi voljo in vede v brezčutnost, Žgiiujepitec ni več gospodar svojih počutkov. 9, Pokaži razum, Čut in vse duševno razvijanje, na kar se pozabi vera. molitev in vsf, kur človeka čaka na tem in onem svetu, 10. Žganje in pijančevanje zapira človeku nebesa, po gori rečenem reku; Pijauci ne lolo posedli nebeškega kraljestvu. 11. Pijancev umrje trikrat već, nego treznih, 12. Žganje prešine vso hrano v človeku. Pokazalo so je že večkrat, koliko strupenih tvarin ima v sebi in to vse se zmeša v želodcu človeka. 13. Žganje,, pito vsaki dan, draži neprestano želodec, mozge in krvne žile. 14. Kazi prebavljanje in tek. Povzroča slabo, težko sapo, tresenje, srcotrepet in več drugih bolezuij, kar vse izvira od rednega žganjepitja. 15, Otročiči žganjepivcev hirajo in trpé na slabostih duha in telesa ao večkrat bebasti, gluh', oiutasti, aU drugače pohabljeni. 16. iz družte žganjarjev pride čedalje \eč-siroiiiakov na razne zavode, seveda na račun di-žave, dežele in občine, tako tudi na žep davkoplačilcev, 17. S čitanjem in diikazovanjeni imenovanih nadlog, naj se žganjarjem predočuje njih poguba, 18. Modro in ljubeznjivo podučtnje naj. se žrtvuje pijancem od treznih, 19, Paziti treba ca sosede in znance, da se ne udajo tej strasti, z lepo besedo in oponiino-vanjem jih odvračati od žganja, 20. Slednjič velja še opomin: Denar, lii ga nosite v krčmo, odtrgate od ust ženi in deei svoji, ker tem večkrat pomanjkuje potrebne hrane. Nasledek je, da krčme bogate, vi pa lezete v siromaštvo! Poglejmo še,, koliko se porabi na žganju celo leto; Će se ga pije na dan le za 10 vin., znese to celo leto 36 K 5 vin. Če za 20 vin. na dan, na leto 73 K; če za 40 vin. na dan, na leto 146 K; če za (iO vin. na dan, na leto 219 K- Pomishmo, če tako dela sto žganjarjev, iznesena leto ogromno svoto, 21,»00 K, kateri denar, prav obrnjen, olajšal bi marsikatero revo med nami. Tako piše slovaški list. Morda tudi našemu ljudstvu ne liilo-bi napačno ogledalo. V naši škofiji se je v tem dziru začelo novo, čvrsto gibanje z ustanovitvijo oziroma prenovi! vijo-„Družbe treznosti". Da bi le imela veliko udov ! Dijaška kuhinja v Novem mestu. Po dovršenem pivem semestru sem dolžan mnogoštevilnim: dobrotnikom dijaške kuh nje podati vsaj površen pi'egled, kako in kaj se je godilo tekom preteklih ň mesecev sedanjega šolskega leta. Gimnazijcev se je sprejelo 56, koncem leta jih je bilo 55 Kaisven teh je dobivalo hrano še 11 učencev ljudske šole, Vspeh koncem prvega semestra je bil povoljeu; kajli 4 podpiranci so dobili odliko, 39 prvi red, a 12 jih ima dvojko. Med zadnjimi jih je 7, ki niso dobili prvega reda samo v enem predmetu, ter bodo v drugem tečaju brezdvomno napako popravili. Kako se je izhajalo v kuliinji? Sla je trda, ker so zadnji dve leti izostale prej redne velike podpore. Živil se je dalo res mnogo, ali v novcih je doSIo samo 1668 K 27 h. Troškov je bilo 2028 K 20 h; ker j)a je bil lani nedostatek 13 K 30 h,, je bilo troškov skupaj 2042 K 29 h. Zmanjkalo je tedaj 374 K 2 h. Podpirani dijaki so dali v no\(;ih samo 73 K, pač pa so pripeljali nekaterih stariši precej živil. Upam, da se ta neugodni račun v drugem polletju nekoliko poravnil, ker so se nekatere reči, n. pr. mast, zelje, preskrbele za celo leto. Vendar pa preti gotov deficit končen» šolskega leta, ako se ne prikažejo novi dobrotniki, ali sedanji ne posežejo nekoliko globlje v žep. Srčno priporočam dijaško kuhinjo vsem mlpdinoljubim v mestu in drugod. Dr. Jos, Marinko, Darovi za dijaško kuhinjo v Novem mestu. Velei. duhovni svétnik .fan. Dnliimr 4 raeraike fižoU H Imn Pene», polovico mernika in vrečo krompirja. Vele«. g.^Žiiimilt in'ilnh, svetnik i!iL. Sftje 5 K, veleĚ. g. ziipuit Jlartin NemanjiS 10 K; kosi). <1r. K. 8lauc ïft driigo polletje 100 K, Neiiuenovaim W. Mirne Peôi 3 K. Velei. ff, Karol Jauiigar, župnik, 10 K, Velei, g, Jurij KSnig, župnik, 5 K. Or. Jos, Marinko. Umrli so: 23. februarja: Pototar Marjet«, žena c, kr, sodnijakega píiíiiika 62 let, ěeloiiĚiio u!je, h, št. 137, ' Loterijske številke. TRST, 20. februarja 51 30 14 24 72 GRADEC, 27, „ 22 49 &6 32 44 Tržne cene dne 29, februarja 1904- v Rudolfovem. Imenovanje HektI, po Imenovanje Hektl. po 1 K h -JŠ h áenica...... 13 m LeĚa...... 12 3« Ez....... 11 71 Bob...... 9 76 KoruEa..... 1 11 71 A,i Anton Medved, Novo mesto, na Ločenski cesti. Vabilo ~ na redni občni zbor Slov. posojilnice in hranilnice v Št.-Jerneju, reg. zadruge z neomenjeno zavezo, ki se bo vrSil V nedeljo 13. susča, ob 3. uri popoludne v občinski Lisi- DNEVNI RED: 1.) Poročilo načelništva. 2.) Poročilo nadzorstva. 3.) Potrjenje računa za leto 1903. 4.) Volitev načelstva. 6.) Volitev nadzorstva, 6.) Slučajnosti. V Št.-Jernejii, dne 26. svečana 1904. NaČelstvo. Naznanilo. v najem se dá v Ajdovici blizu farne cerkve gostilna, proda alna in mesarija D ' r J J z vso hišno opravo. Hiša se tudi proda in je zraven tri orale njiv in košenine. — Natančneje se izve pri lastnici v Ajdovici hiš. št. 15., pošta Žužemberk. _(49-3-2) M n ( (60-2-1) katera je izučena v najlinejšem likanju na blesk, se priporoča častitim damam in gospodom. Izvrševala bode točno in najceneje. Sprejema ae tudi perilo za prati v Kandiji v Drgančevi hiši. iHWIfiflBrim Slavnemu občinstvu usojam se naznaniti, da sem otvoril dne 33. sveëana 1904 svojo pisarno v Celji, Rotovške ulice M. 12 v hisi tik nemške cerkve. V Cel ji, dne 36. sveřana 1904. (08-3-1) Dr. Josip Harlovšek, odvetnik. ITaznanilo. (62-3-1) Prećastiti duhověĚini in slavnemu občinstvu iz mesta in okolice uljudno naznanjam, da sem otvoril v Novem mestu, na Bregu št. 192 svojo Vabilo Ker sem si pridobil v večjih mestih vse v to stroko spa-oče znanosti in skninje ter sem zmožen izvrševati najfinejša a v popolno zadovoljnost solidno in eeno, se tem bolj naj- da de . . ndanejĚe priporočam v prav mmtga cenjena naročila. SpoStovanjem Ivan Kasteiic, mizarski mojster. Vsprejme se tudi takoj v poduk ucenec. i IB isestfii I (M) okrajne posojilnice v Mokronogu, reg. zadruge z neomejeno zavezo lîftteii se vrSi dne 13. marca 1904 ob 3. uri popoludne v župnišču v hranilnlčni pisarni. Vspored: 1.) Pozdrav in poroĚilo predsednika, 2.) Razdelitev dobička. 3.) Prememba pravil. 4.) Volitev nadzorstva, 5.) Slučajnosti. V Mokronogu, 19. svečana 1904. Načelstvo. vse še novo in v dobrem stanu, hiša, pôd, kozoleo, vudnjak, sadni vrt, kašenica in hosta, njive — vse ležeče ob glavni cesti — pripravna za prodajalno ali spluh za vsako obrt, je ÏH^" iz proste roke na prodaj, — Natančneje se izvé pri g. Marku Kapš, Ljubno pri Uršnih Selih, pošta Toplice (Dolenjsko), Velik, dobro oliranjen 'j^ z desetimi štanti, kateri se lahko razdere in prenese, je na prodaj. («1-0-1) Natančneja pojasnila se izvedô pri gospodu F. Tandler-ju v Novem mestu. UCENEC (68) se takoj sprejme v poduk pri Antonu Vovk-u, ključavničarju v Gntni vasi pri Novem mestu. Imam v kleti pristnega belega in Črnega vina, nekaj rakije in brinovca ter namiznega olja lastnega pridelka. Vse solidno postavljeno na tukajšnji državni kolodvor po primerno nizki ceni. Ivan Pujmann, (258-U-9) posestnik in trgovec Vodnjan-Dignano, Istra. M atko Malovič mizar v Novem mestu ' v lastni hiši poleg davkarije. P)ip(iroćam se vljuduo slav, občinstvu in preèast. duhovščini tuk»] in po deželi za vsa k mizarski stroki spadajoča dela, katera izvršujem s stroji solidno, točno in cenťje nego vaak drugi. Zn vsa pri meni zgotovljena dela januSim eno leto ! V zalogi imam tudi vedno gotove mrliške i(rste vsake velikosti ceneje nego drugje. (Ď6-10-1) obstoječe iz treh sob, kuhinje, shrambe in kleti, je oddati s prvim marcem 1.1. — Več se izvè pn (39-3-3 posestniku g. Janezu Košak-u v Novem mestu. j I T? [ fiV^ Ženske lase zmešane in rezane M kupujem na malo in veliko. Plačam od zdaj mnngo visjo ceno. — S tem opozarjttm nnbir«lce las na mi»j naslov. — Ivan Svetec, brivec, Rudolfovu, Glavni trg (nasproti mestne hise), (27á-24-8) Dobro idoei hotel 2 devetimi sobami za prenočišče in fino urejenimi sobami za ^oste m tm^l mêÊ& pod jako ugodnimi pogoji na račun ali v n^em. — Več se izvć pri lastnici Antoniji Paučić v Kadolfovera. V Toplicaii na Dolenjskem proda se pred kopališčem nahajajoča se ©xss^áííx^ařř®®«®®«® Več se izve pri oskrbnistin kopališča. (52-2-2) Sadno drevje. Lepo izgojene, visoko in poldelielnate jablane ter hruške, za oddati ima deželna kmetiska šola na Grmu pri Novem mestu. Jablane so razun ene vrste, samo žlalitne namizne, hruške pa same moštnice. {51-0-2) in 8e išče za gospodarstvo deželne kmetiške šole na Grmu. Prvi alu/.i 16^ drugi 14 kron na mesec. Nastop cbedveh služb takoj. (60-0-B) Franc Škufca na Spodnji Težki vodi st. 13, župnije Stopiče pri Kndolfovem prodaja iz proste roke novo hišo. leiečo^.biizu državne cpste, a zraven spadajočimi njivami in gczdom. Dobi se laliko tudi tam dobro urejen vinograd Cena ze izvé pri lastniku. t3t-3-3) I I [ Zilnivje je iinjvečje bogastvo. 1 - s. rt " « o CO CO ^ o flS C"" a o .^ii Ó o (0 rt A a o d. O ln a> iS Ol E. ro rsl je na prodaj v Žabji vasi št. 40 pri Novem mestu z dvema parcelama posestva, ležeča nad studencem. Skupaj za 1700 kron. Hiša ima 2 sobi, kubinjo in klet. Natančneje se izvè ravno tam. (47-3-2) Šivalni stroji vsakovrstnili sistemov po najnižji ceni in pod ugodnimi plačilnimi pogoji pri JOS. OGOREUTZ-u v Rudolfovem, Največja zaloga vsakovrstnega manufakturnoga blaga.--- Najnižje cene. (37-9-3) se odda v najem, obstoječe s treh, oziroma štirih sob, kuhinje in jedilne shrambe. — Natanćneje se izve v Drgančevi hiSi v Katidiji. (2E'j-o-9) V bližini Novega iiiesta jo mi prodaj i Fâi ItUlFA dobiva se v knjigarni J. Krajec nasi, v Novem mestu, v Katolišifi bukvami in pri „Niemann" v Ljubljani po BiiQr- KV+O. in velikim vrtom ter z vsem gospodarskim poslopjem. Natančneje pri npravništvu „Dol, Novic". (180-0-'J) POSISTTO je na prodaj iz proste roke v prav dobrem stann, obstoječe iz prav lepib njiv, travnikov in velikegi gozda. Nahaja se Vde v bližini domaôije. — Natančneje se izve pri lastnici (67-2-1) Neži Lubi v Ločdí pri Novem mestu. tu f §ia« Dne 18, marca, to je dan pred sv. Jc-žffom prodalo se bo na prostovoljni javni diažbi na lici mesta več njiv na mestnem polju, pri Novem mestu, takozvane Polákové njive, dve njivici blizu mestnega pila, Polakov pod poleg mesta ob ljubljanski in ločenski cesti, dalje večji vrt nad novo sodnijsko palačo. Plačevalo se bo na triletne obroke. Natančneji pogoji fs izvedo v g. doktor Poznikovi notarljatski pisarni v Novem mestu. (4G-0-2 Dve lepi in meblovani v B se o