ftrr
LETO VIII.	ŠTEVILKA 1	Straža, 1. januarja 1970
GLASILO DELOVNEGA KOLEKTIVA LESNEGA KOMBINATA »NOVOLES« STRAŽA PRI NOVEM MESTU
Ozrimo se nazaj in poglejmo v bodočnost
Zopet se nagiba leto v zaton. Za podjetje je to bilo nemirno, vendar tudi dobro leto.
Ko ob tej priliki po naši tradicionalni navadi v novoletni številki tega glasila objavljamo ocene dogajanj, ki se iztekajo in programe novega leta, ki se zarisuje na obzorju, bi želel najpreje razčleniti obe strani bilance leta, ki mineva in to njeno aktivo in pasivo ali dobre in slabe strani naših preteklih prizadevanj.
Na aktivni strani bilance stoje tile dosežki:
1.	Povečanje proizvodnje - odnosno uspešna izvršitev proizvodnega plana v višini 6 milijard starih dinarjev, kar pomeni za 12% večjo proizvodnjo kot v letu 1968.
2.	Uspešna prodaja naših izdelkov doma in v izvozu ob 6% povečanju cen na obeh tržiščih.
3.	Zadovoljiv gospodarski račun in sicer za 28% večji skladi in amortizacija in za 13% večji osebni dohodki.
Na drugi strani bilance pa stoje tile nedokončani ali poslabšani odnosi:
1.	Kasnenje investicij zaradi zakasnelih dobav opreme in zavlačevanja rokov pri gradbenih delili.
2.	Težave z nabavo hlodovine in nekaterih drugih materialov in izredno povečanje cen, ki so se povečale pri hlodovini za celih 24%.
3.	Nizka stopnja rasti produktivnosti dela in to delno zaradi objektivnih ovir, kot: motenje
proizvodnje zaradi investicij, priučevanje novih ljudi in nove proizvodnje (stilno), nezadostna dobava surovin in težave s kooperanti ter delno - zaradi premajhne aktivnosti obratov na tem področju.
V celoti pa je vendar pozitivna stran precej v premoči. Zato ocenjujemo leto 1969 kot uspešno. Seveda pa nas na prehodu, ko stojimo že z eno nogo v drugem letu, skoraj bolj zanimajo pogoji našega dela za naprej in ocena gibanj za čas, v katerega stopamo.
Najprej - nekaj o pogojih! Menim, da je za novo leto značilno predvsem dvoje: povečana proizvodna sposobnost podjetja in težji tržni pogoji poslovanja. Povečana proizvodna sposobnost podjetja izvira iz letošnjih investicij, s katerimi se srečavate na vsakem koraku in ki dejansko spreminjajo zunanje, zlasti pa tehnološko lice podjetja. Poleg tega pa lahko k pozitivnim pogojem za nazaj štejemo še izpolnjeno strokovno zasedbo in organizacijo podjetja, čeprav na tem področju še marsikaj potrebujemo. Napoved, da se bodo tržni pogoji za podjetje im za leto 1970 poslabšali, navajam zato, ker predvidevam, da se bo naše notranje in zunanje tržišče neharmonično razvijalo.
Jože Knez, direktor
V domačem gospodarskem prostoru prenašamo namreč v novo leto zvrhan koš protislovij im konfliktnih situacij, ki so deloma posledica lanskega leta, deloma pa izvirajo iz vsega dosedanjega razvoja. V teh izredno zapletenih gospodarskih razmerah je le nekaj popolnoma gotovo in sicer, da se ta številna protislovja dajo urediti le postopoma in da družba trenutno nima niti moči za hitro in uspešno ukrepanje. Zato moramo sprejeti kot nujno-, čeprav nezaželjeno oceno, da se bo (Nadaljevanje na 2. strani)
Vsem članom delovnega kolektiva in vsem bralcem
„NOVOLESA“
srečno 1970!
Ozrimo se nazaj in
v bodočnost
(Nadaljevanje s 1. strani)
gospodarska nestabilnost nadaljevala še v drugem letu. Kaj to pomeni za podjetje vemo - pritisk na ceno na vsej široki fronti od surovin do prevozov, na drugi strani pa zaskrbljuje nas, ki imamo obvestila, da konjuktura na svetovnem tržišču ugaša in so zato naši kupci zelo previdni pri sprejemanju cen in količin. Ker je naše podjetje »pretežni uvoznik«, kar pomeni, da izvažamo več kot pa prodamo na domačem trgu, nas bo to neenako gubanje zunanjega in notranjega trga (posebno zaradi cen) pripeljalo v škarje. Predvidevamo namreč, da bodo stroški naraščali hitreje kot raste prodajna cena - zlasti pa izvozne cene.
Osnovno napotilo za gospodarjenje v prihodnjem letu je torej naloga, da najdemo pot, kako se izviti iz zapirajočih se Škarij. Mislim, da lahko dosežemo to z naslednjo orijentacijo:
1.	DA POVEĆAMO PROIZVODNJO NA 8 MILIJARD ALI ZA 18%,
2.	DA POVEĆAMO STORILNOST DELA POSEBNO, KER BODO NOVI STROJI TO OMOGOČILI,
3.	DA ORGANIZIRAMO DELO V PODJETJU BOLJŠE,
4.	DA SE ORIENTIRAMO NA O-NA TRŽIŠČA, KI PRINAŠAJO VEČ DOHODKA.
Pogoje za uresničevanje prvega in drugega cilja smo postavili, kot sem že omenil, z investicijami leta 1969. To nas tudi obvezuje, da izvlečemo iz njih ves začrtani gospodarski račun, ki ga ta vlaganja omogočajo in iki smo jih pričakovali, ko smo predlagali to investicijo. Takrat smo zagotavljali, da bomo:
1—povečali proizvodnjo (vezane plošče, drobno in stilno pohištvo),
2 — bistveno znižali potreben čas za proizvodnjo enakih proizvodov (vsi obrati, zlasti pa žaga in vezane plošče),
3 — zmanjšati stroške zaradi racionalnejše uporabe surovin (energetika in nekateri važnejši tehnološki postopki). Ker je investiranje pred koncem
—	predvidevam, da lahko zaključimo delo z aprilom (razen energetskega agregata), stoje torej vse naše strokovne službe in z njimi vsi, ki sodelujejo v proizvodnji, pred nalogo, da postavljene cilje načrtno in čim preje izpeljemo. Seveda za leto 1970 še ne moremo računati s popolnim efektom za vse investicije ker: L investicije kasne, kar sem že preje omenil, 2. ker je potrebno na novih strojih izšolati ljudi in nekatere postopke izpopolniti in 3. ker je potrebno za povečano proizvodnjo razširiti tudi trg tako v nabavi kot v prodaji.
Ne glede na to, da je 1970 leto
—	leto vpeljave nove tehnologije in da računamo, kako ne bo teklo vse kot po maslu, moramo vendar zahtevati in pričakujemo, da bodo novi proizvodni pogoji prispevali k utrditvi gospodarskega stanja, kljub opisanim Škarjam. Zadržal bi se še nekoliko na zahtevi po izpopolnjevanju organizacije dela in poslovanju podjetja, ki sem jo napovedal v tretji točki naših ciljev. Kaj si pod tem predstavljamo?
Naše podjetje je pravzaprav mlado. Hitreje smo se začeli razvijati šele po letu 1959, ko smo izgradili sedanjo tovarno vezanih plošč. Za mladost podjetja in ljudi pa je značilno, da so premalo izkušeni in priučeni, kar pomeni preneseno v gospodarski jezik, da tako podjetje deluje manj produktivno in z večjimi stroški kot starejša, ki imajo več industrijske tradicije in znanja. Tudi Novoles ni izjema. Na področju organizacije dela in poslovanja nas čaka še široko neobdelano polje, kjer smo se komaj začeli razgledovati. Res pa je, da leži v uspešni organizaciji veliko denarja, vsaj toliko kot v novih strojih. Zato bi posebno podčrtal potrebo, da mora Novoles preiti od dosedanjega investiranja na intenzivno notranjo
poglejmo
izgradnjo, ali drugače rečeno, da prehajamo iz ekstenzivne faze našega razvoja v intenzivno. Ta faza je po svojem zunanjem blesku manj atraktivna kot investicijska, vendar bolj donosna ter zahteva celo več naporov in znanja, prizadevnosti in vztrajnosti. Uveljavljanje intenzivnega gospodarjenja pri nas pa zahteva prizadevanje v tri smeri in sicer:
1	— v izpolnjevanje metod dela,
2	— kadrovsko utrjevanje podje-
tja,
3—v vpeljevanju sodobne organizacije.
Pod metodami in stili dela razumem predvsem tele zadeve:
(1) poglobitev in racionalizacijo delovanja organov upravljanja, kar bo uveljavljeno z novim statutom, (2) zagotovitev večje samostojnosti in odgovornosti strokovnih služb (3) pospeševanje i-niciative vseh, ki lahko prispevajo k intenzivnejšemu gospodarjenju ter (4) s priuoevanjem starih im uvajanjem novih sodelavcev povečati strokovnost in kvaliteto dela.
Sodelujte redno v svojem listu!
Za vsestransko intenziviranje podjetja pa sta potrebna dva pogoja. Najprej je potrebno pospešeno zaključiti investicijo in odpraviti motnje, ki jih gradbeniki in monterji povzročajo v obratih, nato pa je nujno še oblikovati razvojni institut podjetja.
Ko sem se tako zelo površno sprehodil med nalogami, ki nas pričakujejo, bi na koncu dodal še obvestilo, da se našemu podjetju priključuje »Opremales« kot nova, peta delovna enota. Zato sem si vzel pravico, da jim zaželim v tej obliki dobrodošlico v našem kolektivu. Vsem članom kolektiva pa želim spet enkrat
USPEŠNO NOVO LETO na delovnem mestu in v družim. Nakazane naloge pa so zato, da jih rešimo, kot smo rešili številne druge v preteklosti.
Informacija o potekn investicijskih del
Približuje se konec leta in takrat ugotavljamo, koliko in kako so dela opravljena v skladu s planom. Ugotavljamo tudi neuspeh ugotavljamo vzroke odstopanj v negativnem ali pozitivnem smislu. Ta princip velja tudi za investicijsko grupo, kateri je podjetje naložilo izvedbo celotnih investicijskih del, katere po svoj: teži, raznovrstnosti in kompliciranosti spadajo med naj večje posege, ki jih je do danes podjetje prevzelo. Splošno oceno letošnjih postavljenih nalog lahko grupiramo v tri is kupine:
1.	Rekonstrukcija obratov poteka brez večjih motenj proizvodnje, kar zahteva maksimum napora in usklajevanja med izvajalci in proizvodnjo.
2.	Rekonstrukcija se izvaja v času splošne konjukture, kar izredno otežuje sklepanje fiksnih pogodb z dobavitelji in izvajalci.
3.	Ogromno dodatnih del, ki so rezultat prilagajanja stvarnim situacijam in spremembe, katere so narekovale ustreznejše tehnološke rešitve. Tako strnjeno ugotovitev je potrebno razčleniti, da ne bi izzvenela kot deklaracija.
Vsklajevanje proizvodnje s potrebnimi rekonstrukcijskimi posegi ni potekalo v najboljšem redu, ker so se dela pri rekonstruk-
$
Nova energetska centrala
ciji zavlekla zaradi nepravočasne dobave strojev ali zaradi pomanjkanja kadra pri izvajalcih instalacijskih in ostalih del. Gradbena operativa ni mogla slediti naročilom investitorja zaradi slabe zasedbe, pomanjkanja materiala itd. skratka, ni mogla slediti našim operativcem.
Dobava strojev je s svojo zamudo poglavje zase. Rot je znano smo stroje dobavili v glavnem iz Zapadne Nemčije, Avstrije, Anglije in Italije. Na evropskem trgu vlada taka konjuktura, da so nam, razen častnih izjem, vse stroje dobavili z zamudo 45 dni. V istem času se je postopek pri carini tako poostril, da so nam tudi dobavljeni stroji ali oprema obležali v carinskih skladiščih, ker ni bilo potrebne dokumentacije po novih navodilih uprave za carino.
Ta težava nastopi posebej takrat, kadar se oprema postopoma dobavlja (n. pr. mehanizirana žaga, kotlovska oprema, transportna sredstva). Nekatera oprema (drobilci, mozničarka za TSP, format-ka za TSP, stružnica za TDP, preša za TVP) bo prihajala z najmanj 4 mesečno zamudo in to je povzročilo nemale težave pr; kompletiranju opreme. Ker se dobavitelji sklicujejo na višjo silo (nedobava subliferantov itd.) nam je nemogoče sprožiti postopek o odškodnini. Oprema se je istočasno podražila v Nemčiji za cca 15°o, vendar nas to, razen revalvacije marke, ne prizadene.
Kot tretja globalna ocena poteka del, velja dejstvo, da se je izvršilo veliko dodatnih del in sprememb, katera so angažirala že i-tak tesno operativo s svojimi roki. Ta dodatna dela so največ angažirala gradbeno operativo, ki je s svojimi silami težko sledila temu in nam povzročila zamude pri nekaterih instalacijskih delih. Kljub vsem težavam, ki nastajajo spontano, nekaj po naši krivdi (odločno premalo angažiranih strokovnjakov pri investicijskih delih), veliko več po krivdi tujih dobaviteljev in izvajalcev, smo vendarle dokaj uspešno zaključili letošnjo investicijsko sezono z nekaterimi postavljenimi nalogami.
Ing. Pečar Mirko
Ker prihajamo v fazo zaključevanja oziroma fimaliziramja objektov, nas čaka še naprej z nezmanjšanim tempom, pod težjimi pogoji, dokončati rekonstrukcijo obratov in aktivirati ogromna sredstva, ki jih je kolektiv namenil za ustvarjanje boljših proizvodnih in delovnih pogojev, želim se zahvaliti vsem sodelavcem, ki so potrpežljivo prenašali vse težave pri investicijskih delih in kot njim tudi celotnemu kolektivu želim uspeha polno leto 1970.
Opremales pripojen k Novolesu
Še isti dan, ko je bil izveden referendum v OPREMALESU, na katerem je glasovalo za pripojitev k NOVOLESU 93% zaposlenih, je zasedal delavski svet v NOVOLESU, ki je soglasno sprejel njihovo odločitev o pripojitvi k našemu podjetju. To je bilo sklenjeno na
5.	redni seji našega delavskega sveta — 26. decembra 1969. To je vsekakor pomemben datum za obe podjetji, kajti le s skupnim delom in s skupnimi napori bomo dosegli še večje uspehe!
Potovanja, strokovnjaki šolanje, stanovanja . . .
Zopet se je približal konec leta« ko dajemo obračun svojega dela. Menim, da je naš upravni odbor imel prav letos, v času velikih in
Predsednik UO Berta Zelnik
obsežnih rekonstrukcij, pomembno vlogo in polno nalog, ki jih je reševal na svojih dvajsetih sejah Vsi člani UO so na vseh sejah zelo aktivno sodelovali in predno je bil sprejet ta ali oni sklep, so temeljito proučili vsak problem in s pomočjo strokovnih služb in ostalih vodilnih delavcev sprejeli ustrezno odločitev.
Čeprav smo sproti vsem članom naše delovne skupnosti poročali o svojih odločitvah, smatram za potrebno, da napravim kratek pregled našega dela.
Upravni odbor je odločal in dajal predloge delavskemu svetu v mejah svojih pristojnosti, ki jih ima po statutu našega podjetja.
Ker je bilo potrebno zaradi nabave strojev in opreme več stikov naših strokovnjakov z onimi v tujini, je UO razpravljal o nujnosti potrebnih službenih potovanj v inozemstvo in vsako potovanje sproti potrjeval.
Zaradi razdelitve zneska, ki je bil predviden za posojila našim članom delovne skupnosti za gradnjo stanovanj ni bilo posebnih razprav zato, ker je stanovanjska komisija pripravila in predložila zelo sprejemljiv predlog za razdelitev in UO ni imel pomislekov in ga v celoti potrdil.
Ker primanjkuje lesnih strokovnjakov v našem podjetju je UO razpravljal tudi o ustanovitvi Tš lesne stroke in delovodske šole lesne stroke v Novem mestu. V zvezi s tem je predlagal DS, da je to našo zamisel potrdil. Obe šoli že delujeta.
Zato, ker podjetje ne dobi novih strokovnjakov, če jim ne nudi zanje ustreznih stanovanj, je o tem tudi razpravljal UO in potrdil dogovor med podjetjem »Domin-vest« in »Novolesom« o nakupu več novih stanovanj v letu 1970. Prav tako je bilo na sejah govora o uspehih našega podjetja, to je o tem, kako smo gospodarili v posameznih obdobjih. Največ težav pa imamo še vedno zaradi nelikvidnosti, kajti število takih kupcev, ki ne plačujejo redno in sproti je naraslo vendar so podvzeti ustrezni ukrepi, da bomo tudi te težave prebrodili.
Ker je zahtevala rekonstrukcija več dela so morali naši strokovnjaki in delavci podaljševati svoj redni delovni čas in so morali zaradi nujnosti delati, tudi ob prostem času (popoldne, ob nedeljah
Nekaj o tem je poročal že naš varnostni tehnik tovariš Tone Špelko. Opozoril je na to, kako naj se pazimo, da ne bi zboleli in kako se je razširila ta bolezen. Vprašali smo tudi našega pomoč-ve tovariša Ema šalija, ki nam nika direktorja za splošne zade-je rade volje odgovoril na nekaj vprašanj.
—	Kako smo občutili v našem podjetju epidemijo gripe v letošnjem dcembru?
—	Zaradi epidemije gripe je
manjkalo dosti ljudi in sicer bom navedel kar po datumih: 15. decembra 149,	16. dec. 171,
17. dec. 169, 18. dec. 153, 19. dec. 153 in 20. decembra 150 ljudi. Ugotovili smo, da je izostalo od dela zaradi gripe 13 odstotkov o-bolelih, dočkn gredo ostali izostanki na račun drugih bolezni. Te številke in odstotek obolelih nam kaže tudi to, da je bilo letošnje cepljenje proti gripi us-
in praznikih), je moral naš UO odločati o podaljšanem delovnem času.
Poleg neštetih najvažnejših problemov je bila še vrsta zadev na dnevnih redih sej upravnega odbora. Med temi je bilo dosti prošenj za finančno pomoč posameznih ustanov in organizacij, katerih pa ni mogel vseh ugodno rešiti, zaradi pomanjkanja denarnih sredstev, ampak je ugodil le tistim, ki so splošno družbeno najbolj pomembne in potrebne.
Ob zaključku svojega kratkega pregleda našega dela se zahvalim vsem članom upravnega odbora za njihovo požrtvovalnost in sodelovanje.
Menim, da je upravni odbor o-pravljal svoje delo zavestno in v skladu z obstoječimi statutarnimi določili, s čemer je delno pripomogel k doseženim uspehom v našem podjetju.
Z željo, da bo podjetje doseglo v prihodnjem letu še večje uspehe, želim vsem članom delovne skupnosti in njihovim svojcem čim več zadovoljstva v letu 1970!
B. Z.
pešno.
— Zanima nas, na podlagi česa trdite, da je bilo to cepljenje uspešno?
Erno Šali
— Iz vsakodnevnih časopisov lahko zvemo, da je drugod obolelo (Nadaljevanje na 5. strani)
Gripa - vrtec - menza
TUDI PRI NAS OBČUTIMO POS LED1CE EPIDEMIJE GRIPE
Gripa - menza -vrtec
(Nadaljevanje s 4. strani) mnogo več ljudi, saj jih je ponekod odsotnih od dela od 30 do 40 %.
Dokončno oceno o uspehu letošnjega cepljenja bomo dali šele, ko bo konec epidemije. Tedaj bomo lahko napravili pregled nad tem, koliko tistih, ki so bili cepljeni je bilo tudi bolnih in koliko onih, ki niso bili cepljeni proti gripi.
Menim, da bomo tudi letos preventivno ukrepali in bo cepljenje obvezno prav za vse zaposlene v našem podjetju.
Vrtec
»Kdaj pa bomo imeli v Straži vrtec?«
Tudi na to vprašanje nam je odgovoril tovariš Erno ŠALI kar takole:
»Počasi, vendar gotovo se zadeva premika naprej! Kajti bilo je dosti težav, ampak, ker se zavedamo pomena te ustanove, jih kar z lahkoto prenašamo.«
»Povejte, prosimo, nekoliko, kako je potekalo delo za to, da bomo imeli tudi mi svoj vrtec?«
»O tem bi lahko precej časa govoril, vendar bom kratek. Najprej je bilo treba dobiti primeren prostor. Za tem smo morali zagotoviti sredstva zanj. Nato smo poskrbeli za izpraznitev teh prostorov in končno nas je prehitela še zima, da moramo adaptirati — zidati sedaj, ko je že kar precej snega. Seveda, upamo, da bo s polno dobre volje in z dosti požrtvovalnosti mogoče kmalu prebrodili še te zadnje težave. No, in ko bo to, bomo vsi zadovoljni.« »Kdo urejuje te prostore?« »Prezidavo in zunanjo ureditev fasade je prevzelo SGP Pionir iz Novega mesta in bodo notranja dela končana do 15. aprila 1970, a zunanja ureditev pa do 15. maja 1970.«
»Koliko prijav jie že za otroški vrtec in kakšne vrste bo ta varstvena ustanova?«
»Doslej jie zbranih 26 prijav. V večini so to otroci naših delavcev. Kljub temu, da bo ustanovitelj naše podjetje, bo ta vrtec odprt za vse tiste otroke, ki bodo
potrebni takšnega varstva, to se pravi, da bo odprtega tipa. Sprejemal bo otroke iz Straže, Vav-te vasi in okolice, upravljala pa ga bo Temeljna izobraževalna skupnost občine Novo mesto.«
»Kaj še menite v zvezi s tem?« »Z ustanovitvijo te ustanove bo Straža z okolico pridobila prepotrebno in urejeno varstvo otrok, kar je že zelo nujno prav z ozirom na dejstvo, da je v naši lesni industriji zaposlenih veliko ma_ ter. S tem bodo zelo razbremenjene in rešene mnogih skrbi za svoje malčke. Tako se bodo prav gotovo lažjie in bolj posvetile delu na svojih delovnih mestih, saj
bodo imele svoje otroke v dobrih, strokovno izkušenih, rokah vzgojiteljic.«
Menza
Tudi na ta vprašanja nam je ljubeznivo in rade volje odgovoril pomočnik direktorja za splošne zadeve. Saj smo že dosti pisali in prebirali nekaj pisem, v katerih so naši sodelavci grajali hrano. No, pa poslušajmo, kaj nam je povedal tov. Erno ŠALI! »Prosim, povejte, kaj in kako je z našo menzo in kakšni so izgledi za bodoče?«.
(Nadaljevanje na 6. strani)

SERVIRNE MIZICE
Takšen komplet servirnih mizic razprodajamo po 195.00 dinarjev. Interesenti naj se obrnejo na naš komercialni oddelek v Straži tel, št. 84-529.
Gripa - vrtec - menza
(Nadaljevanje s 5. strani) »Naša menza je zaradi tesnili prostorov zašla v zelo težak položaj. Sedanji prostori so bili prirejeni in mišljeni, da bodo le za nekaj časa, ko je bilo v podjetju zaposlenih le 800 ljudi. Sedaj pa, ko nas je že nad 1000, pa so tile prostori in zmogljivost kuhinjske opreme absolutno premajhni.«
»Kako bo podjetje rešilo ta problem?«
»Namen naše delavne skupnosti je, da zgradimo novo, moderno kuhinjo s centralno jedilnico za približno 1100 ljudi. To bomo tudi dali v načrt za leto 1970. Nabavili smo že nov parni kotel in na ta način bo možno že sedaj izboljšati topli obrok za okoli 200 kalorij.«
»Ali se bo zaradi tega podražila hrana?«
»Ko je zasedal odbor za družbeno prehrano v našem podjetju, je sestavil predlog na podlagi izračunov, da se mora hrana podražiti in sicer da bi se podražila enolončnica od sedanjih 1,50 na 2,50 din, pri čemer bi posameznik prispeval iz svojega žepa 0,50 din, a iz skupne blagajne (to je iz blagajne podjetja) pa bi prispevali 0,50 dim. To se pravi, da bomo plačevali enolončnice po 2,00 dim. Cerna za kosilo pa se mora zvišati od sedanjih 3,50 na 4,30 din, seveda pod pogojem, da bo ostala kvaliteta enaka kot je bila doslej.«
»čemu se bo morala podražiti hrana?«
»Upoštevati je treba predvsem to, da se je meso podražilo za približno sto, odstotkov. Prav ta-fco se je podražilo tudi vse ostalo. No, to je menda dovolj zgovoren dokaz in upravičena utemeljitev za zvišanje cen vsem obrokom.« »Kaj želite še pripomniti v zvezi s tem?«
»Menim, da lahko ugotovimo le to, da je cena za enolončnice (2 din) primerna, se pravi, da je hrana poceni. Isto velja za kosila. Upoštevati je treba,, da podjetje krije vso režijo (t. j. osebni dohodek kuharicarn, o-prema, kurjava itd.), kar znaša letno 120.000,00 din. Do prehrane v naši menzi ima pravico vsak, ki je v delovnem razmerju v našem podjetju. Seveda se mora pravočasno prijaviti v kuhinji. Tudi za zunanje goste bo na razpolago hrana, le da ho zanje dražja: enolončnice po 3,00, kor sila pa po 6,00 din.
»Od kdaj bodo enolončnice izboljšane?«
»Hrana bo izboljšana od 1. januarja 1970 dalje. Torej vidite, da smo storili v danem položaju vse, kar je le bilo mogoče in u-parno, da bodo zadovoljni vsi, prav posebno pa kuharice, ki se zelo trudijo in prizadevajo, da bi nam ustregle z dobro in o-kusno hrano. Nadejam se, da je to, kar sem povedal, istočasno tudi zadosten odgovor na članek sindikalne organizacije v TDP z dne 29. novembra 1969.«
Zadovoljni smo se zahvalili tovarišu Ernu Šaliiju. Verjamemo, da bo hrana boljša in vredna tega denarja, ki ga bomo dali zanjo. Če pa bo še kdo nezadovoljen (kar bo prav gotovo), pa naj nam napiše razloge in vzroke, ki jih bomo radi posredovali pristojnim, ki imajo opravka z našo prehrano.
Vrtec bo odprt pozneje
Otvoritev našega otroškega vrtca se je odmaknila za približno 2—3 mesece zato, ker je pred dnevi požar prizadejal gornji del stavbe.
5 milijard
V mesecu novembru leta 1969 je naše podjetje prvič doseglo realizacijo 5.047,159.996 S din. Tako je bila realizacija za leto 1969 v primerjavi z letom 1968 že po 11 mesecih presežena za več kot eno milijardo starih dinarjev. Vsi izgledi so,da bomo uspešno končali tudi leto 1970.
NEKAJ ZANIMIVOSTI O ITALIJANSKEM UVOZU IGLAVCEV
Italija je uvozila leta 1968 3 milijone 287.425 kubičnih metrov iglavcev iz raznih delov sveta. Največ je uvozila iz Avstrije (1 milijon 987.231 m'), iz Jugoslavije pa 104.241 m3.
SOVJETSKA ZVEZA JE VELIK UVOZNIK POHIŠTVA
Po podatkih mednarodnega statističnega urada je uvozila SZ iz Romunije za 41.265, i,z Poljske za 22.034, iz čehoslovaške za 21.189, iz Bolgarije za 15.573, a iz Jugoslavije za 2.884 (v tisočih) rubljev raznega pohištva.
ODDELEK V TOVARNI DROBNEGA POHIŠTVA
Prehitro je
Spoštovane sodelavke in sodelavci!
Leto 1969 se je kar prehitro približalo koncu, saj je še cela vrsta naših del nedokončana. Tempe; dela je bil tako hiter, da smo kar pozabili na tiste dneve počitka, ki smo jih imeli, čeprav so bili zabeleženi precejšnji rezultati in smo z njimi lahko kar zadovoljni, pa na drugi strani ne smemo pozabiti na vse tisto, kar nas je spremljalo in nam onemogočalo še boljši uspeh. Teh nevšečnosti je bilo precej in sicer predvsem:
—	začetno pomanjkanje surovin je spremljalo vse delovne enote,
—	počasna investicijska izgradnja skoraj povsod od gradbenih del, dobave opreme in izvedbe instalacij,
—	razširjanje proizvodnje in uvajanje nove delovne sile,
—	nabava vseh mogočih materialov z ozirom na dobavne roke in cene,
—	preseganje večine stroškov nad planiranimi,
—	slabo plačevanje kupcev,
—	na koncu pa še skoraj epidemija gripe, ki je tudi negativno vplivala na poslovanje v podjetju.
Sigurno je še cela vrsta raznih či-niteljev, ki so nas spremljali, toda rajši se ozrimo v leto 1970 in trdno zastavimo vse cilje ter jih z uporno doslednostjo sprovedi-mo v življenje.
Precejšen del težav iz leta 1969 se bo še nadaljevalo v letu 19/0. Ker jih že poznamo, jih bo lažje odpraviti, če se jih lotimo na pravem koncu. Mislim, da so najvažnejši naši cilji v letu 1970 naslednji:
—	povečati proizvodnjo do skrajnih meja kapacitet ob upoštevanju možnega plasmana, zadovoljitve osnovnih surovin in ugodne rentabilnosti,
—	čim prej aktivirati čim več nove strojne opreme,
—	čim bolj povečati storilnost ob aktiviranju nove strojne opreme, ob preciznem planiranju in vodenju proizvodnje in ne nazadnje tudi v povečanju proizvodne discipline,
—	povečati strokovnost, inicia-
minilo leto
tivnost, samostojnost, in posebno odgovornost na vseh delovnih mestih, ki vplivajo na kreacijo poslovnosti, oziroma na ekonomičnost podjetja,
—	postaviti moramo stroge normal ive in predvideti čim toč-nejše proračunske stroške in se moramo po tem dosledno ravnati,
—	razširitev asortimana proizvodnje na vse donosnejše-rentabil-nejše proizvode,
—	na koncu sigurno ne smemo pozabiti na izboljšanje standarda v vseh pogledih od povečanja osebnih dohodkov, izboljšanja prehrane zaposlenih, pre-ventivno-zdravs tvenega stanj a, ureditve varstvenih ukrepov, do ureditve otroškega varstva,
Mlad, komaj živeti je pričel, a že ga ni več med nami. Res kruta je smrt. Prav nič ne izbira in ji ni do tega, da bi ustregla našim željam.
Jeršinov Milan je bil dijak tehniške srednje šole za lesno stroko. V to šolo se je vpisal v tem
šolskem letu. Ker je želel postati dober strokovnjak An takšne potrebuje naše podjetje, je bil marljiv in prav dober dijak. Med svojimi sošolci ja bil "elo priljubljen. Obetal je mnogo, a nenadna in
poživitve rekreacijskega življenja in povečanja kulturnega življenja v Straži.
Teh nekaj izrečenih besed je le malo. Prav gotovo je še cela vrsta neomenjenih (samoupravljanje, izobraževanje, zavest, informiranost, srednjeročni plan itd.), ki jih bo treba tekom časa obdelati po kateri koli plati že, toda naj bo zaenkrat dovolj.
Ob zaključku se vsem članom podjetja, posebno pa vsem članom samoupravnih organov in strokovnih služb iskreno zahvalim za ves trud in razumevanje v letu 1969 in želim še tesnejše in plodnejše sodelovanje v letu 1970.
Vsem članom kolektiva in njihovim svojcem
SREČNO IN ZDRAVO 1970!
Predsednik DS Ing. Edo Tavčar
zahrbtna bolezen mu je preprečila to, da bi se usposobil za to, za kar se je odločil.
Poleg tega, da je bil v šoli prav-dober dijak, je bil tudi vnet športnik.
Ne le starši, ampak tudi mi in vsi, ki so ga poznali, žalujemo za njim. Prav posebno pa nam je hudo zato, ker nas je zapustil tako mlad, v pričetku svoje pomladi. Ohranili ga bomo v lepem spominu!
Njegovi sošolci m delovni kolektiv NOVOLESA
UPOKOJENCI!
Ponovno prosimo, da nam pošljete svoje fotografije in razne dokumente, ki nam bodo služili za pisanje zgodovine NOVOLESA. Vse Vam bomo vrnili potem, ko bomo preslikali.
Uredništvo
Ureja uredniški odbor. Odgovorni urednik Bogomil LILIJA, tehnični urednik Gabrijel MAKUC. Izhaja vsakega 1. in 15. v mesecu. Izdaja delavski svet Lesnega kombinata »NOVOLES« v Straži pri Novem mestu. Naklada 1.400 izvodov. Tiska tiskarna »KNJIGO-TISK« v Novem mestu
Milana ni več med nami
VODORAVNO:
1. in 12. navpično: novoletno voščilo, 13. mesec trgatve, 14. Ljudski odbor, 15. del imena predsednika LR Kitajske, 16. kemični znak za aluminij, 17. ovinek, zavitek, 19. kratica za Jugoslovansko loterijo, 20. kratica za neznanec, 21. vprašalnica, 23. kesanje, obžalovanje, 24. sanje, 25. Stanko Senica, 27. reka v Bosni, 29. padec vode, 30. drevo in plod, 32. sorodnica, 33. tovarna v Novem mestu, 35. ženski pevski glas, 36. moški potomec, 37. isto, kot 14. vodoravno, 40. polomija, podrtija, 45. najboljši jugoslovanski košarkar, 48. veletok v Sibiriji, 50. podzemeljska žival, 51. alkoholna pijača, 56. dva samoglasnika, 58. žensko ime, 59. tovarna v Mariboru, 60. iztepanje, klatenje, 63. kemični znak za litij, 64. veznik, 65. te-
niški rekvizit, 66. Delavski svet, 67. priimek že umrle slov. pisateljice (lika), 68. tovarna športnega orodja v Begunjah, 69. branilec državne hokejske reprezentance, 71. kraj pri Opatiji, 72. mesni izdelek, 73. tolpa, razgrajaška skupina, 74. enaka samoglasnika NAVPIČNO:
1.	kraj kjer je Novolesov obrat,
2.	Rdeči križ, 3. zemeljski plin, 4. vodno prevozno sredstvo, 5. Narodna banka, 6. dva samoglasnika, 7. kemična prvina, 8. priimek vodje popularnega slovenskega ansambla dolenjskih viž, 9. pripoved, pravljica, 10. znamka italijanskih tovornjakov, 11. naloge, poskusi, 18. pripomoček za brušenje, orodje koscev, 21. gora v Julijcih, 22. osebni zaimek, 24. akt, spisek, 26. hiša učenosti, 27. pri-trdilnica, 28, arabski žrebec, 31.
Seliškar Tone, 34. ime filmske igralke Dravič, 38. ime našega podjetja, 41. obdelana z motiko, 42. Ljudska republika, 43. ime slovenskega pesnika, rojaka iz Vinice, 44. nikalnica, 45. števnik, 46. ploskovna mera, 47. ime miss Jugoslavije 1968 (Košir), 49. mesto v Makedoniji, 52. priimek odgovornega urednika našega lista, 53. moško ime, 55. država pod Himalajo, 57. vrsta žita, tudi ime radijske in TV napovedovalke Les jakove, 61. površinska mera, 62. okrajšava za Estonec, 64. reka na štajerskem, 67. eden od čutov, 69. kemični znak za radij, 70. začetek abecede
Nagrade za reševalce novoletne križanke so:	I. 50.00 din
II. 30.00 din III. 20.00 din
Rešitve pošljite do 5. januarja 1970 tovarišici Andreji Trampuž