Kaj menijo o letu 1978
¦ Leto le že skoraj naokrog. Kot Ja navada ob tem časov-nem melnlku potegnemo črto pod dogodkl, klnosllo letoš-njo letnlco. Tudl v urednlštvu Dogovorov smose odločlll, da zabeležlmo nekaj taklh drobnlh ocen leta 1978, kakor/lh
***+*{
lii delavsklh svatov.
Albina Podržaj, predsednica delavskega sveta Pletenine:
Zadnje dni letošnjega leta bomo v našem delovnem kolektivu skle-nili razgibano aktivnost v dograje-vanju in oblikovanju nove samo-upravne organiziranosti. Tako se bodo 26. tega meseca na referen-dumu, delavci odločali o usta-novitvi 5 temeljnih organizacij združenega dela. V javni razpravi so naši delavci pokazali dosti za-nimanja, še posebej če pri tem upoštevamo, da so v naši tovarni zaposleni Ijudje, z nižjo izobrazbo in ki se običajno stežka odtočajo za razpravljanje. Morda so bile na nek način značilne pripombe in vprašanja o oblikovanju delovne skupnosti skupnih služb, njene velikosti ipd. Kljub vsemu pa kaže, da podpirajo to akcijo.
Več pozornosti kot kdajkoli prej smo letos namenili skrbi za boljši standard in boljše delovne razme-re naših delavcev. Postopoma bo-mo ukinili nočno delo žensk, kar naj bi uresničil/ do marca ali aprila prihodnje leto (v P/etenini dela 90% žena - op. a.). V ta namen smo že vložili 10 milijonov dinar-jev za posodobitev delovnih pri-prav. Dokaj uspešno smo se letos spoprijeli tudi s stanovanjsko pro-blematiko naših delavcev. Ugoto-vimo lahko, da smo ustregli vsem prosilcem s prednostne liste.
Marko Ferjančič, predsednik konference OOS Rog:
čeprav število samoupravnih splošnih aktov, o katerih smo v naši delovni organizaciji v tem le-tu razpravljali in jih tudi sprejeli, ne more biti edino merilo za oce-no samoupravne aktivnosti, pa je veeno moč trditi, da smo bili sa-moupravno živahni in da smo opravili zajeten kup dela. Tako smo se na treh referendumih od-ločali o statutu TOZD, samouprav-nem sporazumu o združevanju dela, samoupravnem sporazumu o združevanju v delovno organiza-cijo. Ti dokumenti so rezultat nove samoupravne organiziranosti, za kakršno smo se odločili pred le-tom dni. Letošnjo aktivnost pri sa-moupravnem normativnem do-grajevanju bomo čez nekaj dni sklenili z referendumom o samo-upravnem aktu, ki se nanaša na določitev skupnih osnov in meril za delitev sredstev za osebne do-hodke.
Glede na to, da je naša tovarna, njena tehnologija v marsičem neustrezna in zastarela, smo letos poleti začeli graditi v novi indu-strijski coni v Mostah nove tovar-niške prostore, kamor naj bi se preselilo 450 delavcev, ki zdaj de-
¦
lajo v delovno neugodnih, celo v neprimernih prostorih. Nova to-varna bo za nas pomembna prido-bitev, bo med drugim mogoče učinkoviteje zatreti visoko fluk-tuacijo delovne sile, saj so ravno težke delovne razmere glavru vzrok za odhajanje delavcev.
Franc Majer, predsednik delav-skega sveta Angore: Letošnje leto bi lahko, glede na značilnosti sa-moupravne aktivnosti v našem de-lovnem kolektivu, smeli imenovati kar leto samoupravnih aktov. Prav zdaj izpopolnjujemo samoupravni sporazum o delitvi osebnih do-hodkov. Z njim skušamo uresničiti načelo: vsakemu po delovnem prispevku. Konkretneje povedano, oblikovati merila za osebne do-hodke tako, da bo njegov največji možni del odvisen od delavčevega dela, in pri tem v delavcu vzbuditi interes za boljše delo.
Novost letošnjega leta je med drugim samoupravno povezova-nje temeljnih organizacij, sicer združenih v Tekstil, v poslovne skupnosti. Tudi naša TOZD se je vključila v eno od takih skupnosti, v skupnost TOZD trikotažnih iz-delkov. V njej se dogovarjamo o načrtih za večjo delitev dela, o specializaciji in podobno.
Zadnja leta in tudi letos znatna sredstva vlagamo v nabavo nove strojne opreme. Ko smo predlani ukinili nočno delo, smo v letoš-njem letu predvsem želeli, da se nam zaradi muhavosti trga ne bi bilo treba več vračati k staremu.
No, to se nam je kar posrečilo. Glede na to, da je ta gospodarska panoga med tistimi, kjerso.osebni dohodki razmeroma nizki, zapo-slenost delavcev pa dokaj nestal-na, se po najboljših močeh trudi-mo za boljši standard naših delav-cev. Tako na primer smo letos ugodili vsem tistim, ki so želeli stanovanje.
Milan Bricelj, predsednik OOS Kartonažne tovarne Ljubljana.
Že lani smo sprejeli samouprav-ni sporazum, ki obdeluje področje osebnih dohodkov, v tem letu pa so se začele kazati njegove posie-dice. Izkazalo se je, da na področ-ju informiranja delavcev le nismo naredili zadosti. Dogajalo se je na-mreč, da so delavci na podlagi problemov iz prakse spraševali o tem in onem iz novih določil, o njihovi konkretni rabi in podobno. V okviru sindikalne organizacije smo se že dogovorili, da bomo javne razprave v prihodnje organi-zirali v pkviru manjših skupin, ki naj ne bi očitneje prekoračile šte-viia dvajsetih.
Letošnje leto je za naše delavce dobro, saj so se jim osebni dohod-ki izdatno izboljšali. To samo po sebi ne bi bilo vredno hvale, če ne bi ob tem zadostili še drugim za-' htevam dobrega gospodarjenja. Naša TOZD se je uvrstila med 10 najboljših v Sloveniji, ki so uspele doseči najugodnejše proporce med posameznimi elementi go-spodacske politike.
Prizadevamo si tudi, da bi izboljšali detovne razmere delav-cev, dvigamo njihov standard. Ta-ko stno v letošnjem letu uvedli ne-kaj novosti v družbeni prehrani. Ne glede na to, da smo že lani
dobili 36 stanovanjskih enot in ta-ko izpolnili »stanovanjski« plan za srednjeročno razdobje, pa bomo poskušali pridobiti nova stanova-nja. Tako bi že do leta 1980 odpra-vili najnujnejše primere.
Ivan Vrhovski, predsednik OOS Vega:
Največ pozornosti smo posvetili oblikovanju, konkretiziranju in us-klajevanju novih meril za nagraje-
vanje delavcev, ki bi se v celoti skladala z zakonom o združenem delu. Namreč, družbeni organ, ki je preveril naše prve rešitve o no-vem nagrajevanju v naši delovni organizaciji. je izrazil nekatere tehtnejše pripombe, tako da smo se morali še dodatno potrudili, da smo te stvari spravili v zadovoljiv red.
Leto 1978 našim delavcem ni prineslo večjega napredka glede delovnih razmer. Pri nas še precej Ijudi dela v zelo neugodnih razme-rah. Znano je, da je bila stavba grajena kot institut, zato njena konstrukcija ne ustreza zahtevam naše industrijske proizvodnje. No-va tovarna pa je odmaknjena v ne-jasno prihodnost. Odkar smo ne-kako uredili našo »ekonomijo«, spet več vlagamo v stanovanjsko izgradnjo. Letos smo delavcem razdelili štiri stanovanjske enote. To problematiko pa bi hitreje re-ševali, vendar bi že zdaj morali vplačati za stanovanja, ki bodo še-le čez dve leti.
Jože Janežič, predsednik OOS Prometne sekcije Ljubljana:
Na železnici se že vse leto pri-pravljamo na samoupravno reor-ganizacijo. Javna razprava je po-kazala, da se lahko nadejamo več-jih sprememb v organizaciji naše sekcije. Pričakujemo, da se bo izločila nova prometna sekcija na Jesenicah, s čimer bi bilo zado-ščeno zahtevam iz določil zakona o združenem delu. Pomemben sa-moupravni dogodek letošnje jese-ni je bila ustanovitev SIS za želez-niški in luški promet za Ijubljan-sko prometno vozlišče. V njej se povezujejo uporabniki železniških in luških storitev in delavci v že-lezniškem in luškem prometu. Pri-čakujemo, da se bodo številni pro-blemi, ki še žulijo nas železničarje prav tako pa tudi naše združeno delo na tak način, mnogo uspeš-neje reševali.
V tem letu tudi sicer opažamo nekatere zanimive spremembe v delu na železnici. Pavečih letih upadanja prevozov po železnici se je stanje že začelo izboljševati, z modernizacijo prometa pa je velik kakavostni napredek napravila tu-di varnost na naših tirih.
Janez Kukovica