V.b.b.
KOROŠKI SLOVENEC
Naroča se pod naslovom ,,Koroški Slovenec'1, Klagenfurt, Viktringer-Ring 26/1. Rokopisi se naj pošiljajo na naslov: Pol. in gosp. društvo Klagenfurt, Viktringer-Ring 26/1.
Leto l\7.
Lisi
za politiko, gospodarstvo in prosveto
Dunaj, 20. avgusta 1924.
Izhaja vsako sredo.
Stane četrtletno : K 10.000
Za Jugoslavijo
četrtletno: Din. 25.
Posamezna številka 1000 kron
St. 34.
Položaj na Balkanu.
Na balkanskem polotoku zopet vre. Bolgarija preživlja burne čase; v Albaniji, Romuniji in Macedoniji se pripravlja državljanska vojna. Taka in slična poročila, ki se zadnji čas v raznih listih zopet množijo, navadno niso resnična, vendar vzbujajo pozornost in vznemirjajo že itak razburjeni svet še bolj. Vsled večstoletnega turškega gospodarstva in radi dolgotrajnih medsebojnih bojev so balkanski narodi za evropskimi v marsičem daleč zaostali; neurejene razmere in pomanjkanje miru na Balkanu so tudi danes že glavna ovira za gospodarski in kulturni napredek balkanskih narodov. „Balkan balkanskim narodom!“, je geslo novega jugoslovanskega zunanjega ministra Koje Marinkoviča. Lepe besede! Zakaj balkanskim narodom je treba, predvsem medsebojnega sporazuma in predno ne bo medse-> bojnega zaupanja, tako dolgo bodo tudi nebal-kanske države izrabljale balkanske narode v svoje namene. Nova jugoslovanska vlada bi si pridobila velike zasluge, ako bi se ji posrečilo izvesti svoj miroljubni načrt ter napraviti konec vednim nemirom.
Po vplivu in moči je danes Jugoslavija prva država na Balkanu; precejšen del Jugoslavije pa pripada po svoji legi in po svoji kulturi že srednji Evropi. Vendar si v Evropi Jugoslavija radi notranjih prepirov še ni mogla priboriti posebne veljave. Pašičeva vlada, ki je vodila državno politiko izključno iz srbskega stališča, je privedla Jugoslavijo že tako daleč, da so ji nemški listi prerokovali skorajšen razpad. Pašič sam je imoval Hrvate in Slovence za protidržavne. ker so se zadnji izjavili proti centralizmu ter zahtevali avtonomistično, t. j. približno tako ureditev države kakor je urejena naša zvezna republika Avstrija, kjer imamo Poleg državnega zbora tudi deželne. Po trdovratnem odporu se je moral stari Pašič vendar umakniti drugim možem in koncem julija je do-
PODL1STEK
Rutarjov Jur.
Aha, ali vam je že dolgčas po meni, ljubi moji Korošci? Kje pa tiči ta tiček Juri, da se nič več ne oglasi? Tako se vprašujete.
Ja veste, ljubi moji, kadar je človek jezen. Je najbolje, da molči!
„Ali si pa na nas jezen, Jur? Saj ti vendar nismo storili nič hudega, saj te imamo radi, PR še le kako radi!“
Nak, na vas pa nisem jezen, tisto pa ne! Jezen sem sam na sebe, pa ne vem, na koga se. Le poslušajte!
Na dan sv. Jurja sem praznično oblečen cukal doma na čestitke k mojemu godu. 'Kuhat s* nisem upal, da bi me kdo zraven kuharije nc dobil, zato sem postal popoldne že precej lačen. Nevoljen sem tudi bil, ker sem cel dan zastonj čakal. Ni je bilo žive duše, ki bi mi Prišla yoščit kaj lepega. No, sem se troštal sam Pri sebi, saj pridejo čestitke lahko še popoldne Po telegrafu in telefonu in poštar vem, da bo moral danes zapreči avtomobil (ali kakor pravijo nekateri: glavopobil), toliko pošte bo da-nes zame. Pa sem se po šmentrano zmotil. Prišel je tisti medli poštar kakor po navadi s suho
bila Jugoslavija mesto srbske resnično jugoslovansko vlado. V novi vladi, kateri predseduje Ljuba Davidovič, niso samo Srbi, ampak tudi Hrvati in Slovenci. Dočim je Pašičev režim narodovo voljo preziral in vladal absolutistično ter vsled nasiljnih metod povzročil skrajno napete razmere v državi, je program nove vlade, delati na parlamentarnih tleh, vladati strogo po zakonih ter delati na to, da se med Srbi, Hrvati in Slovenci čimprej doseže prepotrebni sporazum. Davidovičeva vlada je bila po celi državi pozdravljena z velikim veseljem, zakaj razen srbskih radikalov in samostojnih demokratov bodo podpirale novo vlado vse stranke, tudi Radič, ki zastopa skoro ves hrvatski narod.
Težkoče bodo delali kakor prej Ninčiču gotovo tudi novemu zunanjemu ministru Marinkoviču Albanci in Bolgari. Baje se Albanci zopet pripravljajo na vpad v jugoslovansko ozemlje; radi bi maščevali usmrtitev voditelja albanskih hajdukov Azem Bejte, ki je padel v boju z jugoslovanskimi vojaki. Poleg tega grozijo nezadovoljni begi albanski vladi neprestano z orožjem. Istočasno pozdravlja albanska vlada novo jugoslovansko vlado in izjavlja, da bo nadaljevala prijateljske odnošaje in da bo preprečevala vpade tolp — tudi bolgarskih, ali koliko so take izjave vredne, je pokazalo že zadostno slučajev. Vlade imajo dobro voljo, a so preslabe.
Zelo nemirne čase preživlja tudi bolgarska Cankova vlada, ki je svoj čas z revolucijo prišla na krmilo in katero čaka morda ista usoda, ki je doletega svoj čas Stambolijskega. Todor Aleksandrov, poveljnik makedonstvujočih, se je zvezal baje z nasprotniki Cankova in zbira sedaj čete ob bolgarsko-grški meji, da bi ž njimi udaril na bolgarsko prestolico. Obenem se množijo vedno bolj spopadi ob grško-bolgarski meji: v grški Macedoniji so Grki ubili nedavno 19 bolgarskih kmetov brez vsakega vzroka, nakar so pričeli Bolgari preganjati grške trgov- I
torbo in mi podal samo dvoje pisem. V enem me fodra krojač za plačilo. No, to je bilo eno res lepo voščilo h godu! Drugo nismo odprem in glej, sam gospod župan Pad mi piše h godu in pravi, naj se ne obesim zaraditega, ker sem pri volitvah propadel. Torej, za god se ta človek še norca brije iz mene! In od drugih se nihče ni spomnil Rutarjovega Jurja!
„011es ans!“ sem zamahnil z roko in se postavil pred špegel, si obrisal pod nosom mu-štace in zaklical sam sebi: „Jur, Bog te živi h godu! — Hvala!“ sem si nato odgovoril in tako se je končalo praznovanje mojega godu.
Pa čutil sem, da mi jeza škoduje in da se moram malo raztresti in razvedriti. Zaprl sem kajžo, palico v roko, pa sem jo mahnil kar za nosom tja dol po Podjuni. Bolj slabe volje sem bil, pa sem hotel, da me drugi pustijo pri miru. Pa sem slabo naletel. Preveč sem že povsod znan, zato so me kar zaporedoma nadleirovali.
Tam pri bučevnjaku je sedel en možej s fajfo v ustih. „He, Jur, — mi je klical — ti si menda tako kunšten človek in se na vse reči zastopiš in v cajtenge šribaš, našribaj no tudi za nas bučelinjake kaj!“ „Ja ja, — mu odgovorim, — vam bom pa koj prihodnjič kaj napisal, n. pr. kako se čebele molzejo in matice podkujejo!"
ce. Vsekakor se je Macedoncem storila velika krivica, ker se je po vojni vsa južna Macedo-nija, ki je po pretežni večini slovanska, priklopila Grčiji, kjer Slovani ne uživajo nobenih pravic. Tem krivicam in nemirom bi se napravil takoj konec, čim bi se sporazumeli Jugoslavija in Bolgarija.
Medtem ko so nekateri prepričani, da spletkari v Albaniji Italija, trdijo drugi, da ima pri večnih nemirih na Balkanu svoje prste vmes tudi sovjetska Rusija. Posebno so menda vzeli Rusi na piko Romunijo, Bolgarijo in Grčijo. V Romuniji je zadnji čas zletelo v zrak več municijskih skladišč, baje je to zasluga Rusov in celo Todor Aleksandrov je stopil menda v boljševiško službo.
Vsekakor je položaj na Balkanu že vedno zelo zapleten. Morda se posreči novi jugoslovanski vladi pomiriti razburkano valovje in prinesti v položaj več jasnosti.
^ POLITIČNI PREGLED S
Avstrija. Dr. Seipel se nahaja sedaj v Vorarlbergu v nekem samostanu. Ko popolnoma okreva, prevzane zopet svoje posle. — Pretekli teden se je vršil na Dunaju kongres esperantistov. Udeležencev iz vseh delov sveta je bilo okrog 3000. — V Šmohorju v Ziljski dolini se vršijo nove občinske volitve 14. septembra 1. 1924.
Jugoslavija. Kakor smo že poročali, je bila razprava o vladni izjavi mestoma zelo burna. V debato je posegel tudi minister Marinkovič, ki je izjavil, da je vlada sicer za spremembo ustave, a državno in narodno edinstvo je s centralizmom tesno zvezano. Pri glasovanju je bilo za vlado 169 poslancev’in proti 114. Glede na razmere v Jugoslaviji ima nova vlada lepo večino. Po glasovanju so bile seje odgodene za nedoločen čas, — Medtem je prišel nazaj Stje-
„Šenteja, kako je pa danes nasajen!" je mrmral možej za menoj.
Sredi vasi srečam prijatelja Boltažarja, s katerim sva znana že z mladih let.
„Ravno prav, da te dobim tu, — mi stisne roko, — Jur, v ,.Kor. Slovencu" berem večkrat kaj od tebe. Pa ne zameri mi, vse to so same čenče. Škoda za tvoj talent! Piši vendar kaj bolj koristnega, recimo o poljedelstvu ali živinoreji!"
„Hvala ti, da si me opozoril, — mu odvrnem — te bom pa ubogal. Že koj prihodnja številka prinese razpravo od mene v_treh poglavjih. Prvo: Kako se krave sejejo, drugo: Kako se konji sušijo, tretje: Kako se klobase pasejo. Pa zdrav ostani!" Kak obraz je Bolta-žar naredil, nisem gledal.
V tretje rado gre. Tam pred farovžem me zagleda župnik. „He, he, Jur, stopi no malo sem k meni!" Kaj sem hotel? Takim gospodom se človek ne sme zameriti, zato sem krenil tja k njemu, ga lepo pozdravil in prosil najprej za malo šnofovca.
„No, le potegni ga, saj je dober, da se človeku glava malo strese. Pa Jur, veš kaj, sem ti hotel reči? V svojih spisih se ti včasih tako malo zaletiš in pišeš premalo v krščanskem duhu. Saj si drugače vendar poštenjak, torej
pan Radič. V Zagrebu je bil viharno sprejet: dvignili so ga na roke in nesli v pripravljeni voz, pred njegovim stanovanjem pa so njegovi pristaši priredili svojemu predsedniku stranke viharne ovacije, da se je moral prikazati ob oknu. Na seji stranke je poročal o svojih potovanjih in o razmerju do sedanje vlade. Njegova stranka bo vlado podpirala v vsakem slu-čaiu, vendar od svojega programa ne odstopi. Ker je Radič zelo blebetav, obstoja nevarnost, da bo v svoji blebetavosti položaj vlade otež-kočil ali jo celo napravil nemogočo. Saj se že sedaj piše, ker so nekateri opozicijonalni listi njegov govor napačno objavili., da stoji vlada pred padcem. — Neprestani spopadi na italijansko - jugoslovanskem šene razgraničenem ozemlju so prisilili Italijane, da so se začeli zopet pečati z mejo. Te dni je razmejitvena komisija končala svoje delo p_ri zeleni mizi in ga bo nadaljevala sedaj na licu mesta. Poročila o rezultatu si zelo nasprotujjo, do danes še ni možno povedati, katera država je gor plačala.
Londonska konferenca. Po razgovorih v preteklem tednu se je dalo sklepati, da se bliža konec konference. Res se je dosegel v soboto sporazum in so se predhodno podpisali zapisniki. Nemška delegacija je odpotovala. Dogovori stopijo v veljavo šele tedaj, ko jih ratificirajo posamezni parlamenti. Položaj je bil prav napet osobito tedaj, ko se je razpravljalo o izpraznitvi Porurja. Angleži in Amerikanci so morali posredovati. Herriot je naenkrat odpotoval v Pariz in poročal o poteku pogajanj ministrskemu svetu. Ministrski svet je odobril njegovo poročilo. Francoska je zahtevala kot predpogoj za izpraznitev Porurja sklenitev trgovske pogodbe s prvenstvenimi pravicami, ki jih Francozi Nemcem nočejo dati, in izpraznitev v teku enega leta. Trgovsko pogodbo bo nemški državni zbor brez debate sprejel. Dogovorili so se, da se izprazni Porurje do 15. avgusta 1925, takoj po ratifikaciji pogodbe pa se izpraznijo vsi oni kraji, ki leže izven Porurja. Izvede se tudi vojaška kontrola. Francozi se boje Nemčije najbolj vsled tega, ker se še ni zadostno razorožila: vsak fantalin govori samo o revanši in je oborožen. Nemci so dosegli pomiloščenje vseh po Francozih zaprtih Nemcev, dovoli se povratek istih in vzpostavitev nemškega sodstva v zasedenem ozemlju. Tudi vsled veleizdaje obsojeni separatisti se s strani Nemčije izpuste na prosto. Beležiti imamo tudi sporazum glede besedila zakonskih predlogov o novi državni banki, o industrijskih obveznicah in železnicah. — Po volitvah v Ameriki se skliče konferenca finančnih ministrov v Pariz, ki se bodo pogovarjali o med zavezniških dolgovih in razdelitvi dajatev v gotovini. — Z Nemčijo žele skleniti trgovske pogodbe tudi Italijani, Angleži in Belgijci. Sedaj je treba še počakati, kakšno stališče bo zavzel nemški državni zbor napram dogovorom. Nemški nacijonalci jih odklanjajo in ako jih odkloni še državni zbor, pade vse v vodo.
piši tako in kaj takega, da bomo tudi mi lahko zadovoljni s tvojimi spisi!"
„Ja, gospod, prav imate, to sem tudi jaz že spoznal, zato sem že na potu do poboljšanja. Imam namreč zasnovan prav lep članek z naslovom „srečen zakon". Jaz mislim, da čim trdneje zvežete ženina in nevesto, tembolj mora držati. Zato naj se za štolo ovije okoli rok še veriga, tistih „ja“ mora biti najmanj trideset. Oklicuje naj se še le po poroki, ker se takrat zakon gotovo ne more več razdreti."
„Bosti, dosti,'Jur! — me je ustavil župnik, — že vidim, da si vseh muh poln. Ja, kaj pa ti je vendar, da si danes tako nasajen?"
No pa sem potožil župniku, kako slabo sem obhajal svoj god lačen in žejen in brez voščil.
„Ne obupaj, Jur, in ne jezi se! Da ti tvoji dobri Slovenci niso čestitali, je razumljivo, saj so imeli ravno tiste dni toliko skrbi z volitvami, da so se potem tako dobro postavili. Vrh-tega pa moreš svoj god letos še enkrat obhajati. Pojdi za nekaj dni v Jugoslavijo, tam imajo koledar za nekaj dni zadaj, Jam bodo Jurija še le obhajali. Vina imajo tam veliko in dobrega pa dober kup je, lahko si ga malo privoščiš, da se malo potolažiš. Kar legitimacijo si dobi v Celovcu!"
Bolgarska. Po celi Bolgarski je proglašeno obsedno stanje. Vse sosednje vlade so odklonile prošnjo bolgarske vlade po zvišanju števila vojske. Ker se množijo nemiri ob grško-bolgar-ski meji, je stavila grška vlada ultimat ter obenem sporočila, da je generalni štab sklenil, zasledovati komite v slučaju vpadov na grško ozemlje tudi še preko granice na Bolgarsko in uničiti njih zbirališča. Obsedno stanje se je proglasilo vsled tega, ker so se združile opozici-jonalne stranke s komunisti, da vržejo Cankovo vlado. Odpor proti Cankovi vladi, ki je vlada nasilja, je zelo velik, večina razumništva stoji v opozicijskem taboru.
Zasedanje Društva narodov se prične 29. t. m. Za nas je to zasedanje velikega pomena, ker se bo razpravljalo o nadaljni sanaciji države, o vprašanju obnove Madžarske itd. O Avstriji še odločilnih sklepov najbrž ne bo, ker se je delegacija, ki bo naš finančni in gospodarski položaj proučavala in predložila poročilo Društvu narodov, zakasnila na londonski konferenci. Delegacija, ki bi imela priti na Dunaj že 14. t. m., pride najbrž šele začetku septembra, prej pa Društvo narodov ne more sklepati. Na dnevni red pride tudi vprašanje meje med Jugoslavijo in Albanijo.
B DOMAČE NOVICE B
Promocija. Dne 12. julija 1924 je bil promoviran doktorjem bogoslovja čg. Rudo Bitimi, doma iz Št. Pavla pri Žili. Našemu rojaku iskreno čestitamo!
Podjuna. (Napisi.) Pri nas imajo sedaj o-rožniki velevažna opravila. Hodijo namreč okrog in zahtevajo, da se imajo vsi slovenski napisi odstraniti. Mesto sedanjih je treba napraviti nemške ali vsaj nemško-slovenske. Pri tem naglašajo, da mora v zadnjem slučaju biti nemški napis na prvem mestu, šele na drugem je dovoljen tudi slovenski. Tudi ne sme biti slovenski napis večji od nemškega, pač pa je radostno dovoljeno narobe. (To je nadaljna zahteva orožnikov.) Torej živela enakopravnost in nemška kultura!
Podgrad pri Medgorjah. V nedeljo dne 10. t. m. je bil tukaj shod naših nacijonalistov. Na shodu je govorila Edelman iz Zagorij in ljuto napadala Slovence. Izvolil se je odbor tajnih policistov, ki so dobili nalogo, da gredo med ljudstvo in poslušajo, kaj Slovenci o nem-škutarjih govore, da bi jih mogli potem denun-cirati. Predsednik sam pa mora iti na vsako slovensko prireditev, špijonirati in če treba tudi govoriti o nesmislu slovenskih prireditev, da slovenska stranka ni kmečka stranka (buda-lost; kdo pa je glasoval proti pretežkim davkom? Op. ured.) itd. Po mnenju govornice smejo biti socijalisti drugod sicer internacijo-nalni, samo na Koroškem morajo biti nacijo-nalni in pomagati pri raznarodovanju, tudi de-
Primaruha, ni bil napačen ta nasvet. Zahvalil sem se gospodu in še tisti dan sem se odpeljal v Celovec. Tam so me najprej nagnali, da sem se moral iti fotografirati tja, kjer je bil včasih- živinski plač. Prav čudil sem se, kako je tista ženska v petih minutah potegnila iz vode tri moje figure. Bile so pa res take, da se jih nisem upal dosti pogledat.
„Dobro zadet!" je rekel uradnik, ko je pritiskal mojo sliko na legitimacijo. „Najbržda bolj slabo — sem opomnil jaz — ker bolelo me čisto nič ni. Navajen sem namreč, da če me kdo zadene, da me precej zaboli."
Ko sem plačal legitimacijo, so mi še le povedali, da smem samo deset kilometrov čez mejo. Ker se pa na kilometre iz glave bolj slabo spoznam, sem si kupil en pariti 20 metrov dolg, da bom z njim meril od naše meje naprej, drugače bi nemara zagazil bogve kako globoko dol v Jugoslavijo. Nobel sem sedel v Celovcu na vlak, pa smo se furali dol proti Pliberku. Ko pride kondukter karte ščipat, se še le spomnim, da karte nimam. Tu pa vidim, da nekateri namesto karte kar samo fotografije kažejo in zato privlečem tudi jaz svojega spa-kedranega Jurija iz žepa. Pa ž njim mož ni bil zadovoljen. Plačal sem za dva Jurija, za živega in fotografiranega, pa sva bila kvit.
(Dolje prihodnjič.)
lavci morajo biti proti Slovencem. Naše prireditve so menda tem ljudem trn v peti, ker vzgojujejo, izobražujejo in utrjujejo narodno zavest, zajezujejo tedaj germanicacijo. Radi bi nas videli nevedne, da bi delali z nami kot s telički, kajti sledijo jim samo telički. Na jeziku jim je vedno svoboda, enakost, bratstvo, v 'dejanjih pa delajo samo zdražbo. Kam to vodi, je jasno in tudi njih cilj je jasen. Govornica je pozivala zborovalce, da se dostojno pripravijo na obletnico plebiscita. Naj se ti ljudje nikar ne domišljujejo, da je zmaga njih zasluga. To so napravili Angleži in Italijani. Kako drago je to prišlo, vidimo zdaj, ko nas tirja Italija za milijone in milijone lir in smo ji faktično odstopili Vrata. Zmago moramo zdaj drago plačevati. Maslimo, da ni povoda, veseliti se zmage.
Pogrče. Zelo vestni orožniki oskrbujejo varnostno službo in čuvajo nad zakoni v naši občini. Najbolj vestni pa so tedaj, kadar pride kaka ovadba, da smo streljali brez dovoljenja. Kaj sličnega se povsod lahko zgodi. Značilno pa je to, da streljamo vedno samo Pogrčani, ako zapodijo kje skozi možnarjevo luknjo nekoliko smodnika, ki povzroča pok, v zraku. V Pogrče se pride iz Galicije preko visokega in strmega brega, ki človeka posebno poleti segreje. A narava je že vse tako lepo ustvarila, da stoji malo pod našo vasjo bajta, kjer izvira čista studenčnica, ki nudi oddih in daje okrepčila, a tudi najnovejše vesti. Vse to je človeku potrebno. Mi pa plačujemo za prestopke tudi globe, dočim drugi nič, ker prijave ne gredo naprej. Vsaj tako se nam je na vprašanje odgovorilo. To je ravno ta vrag, da ovadbe proti nam gredo naprej, proti nasprotnikom pa ne. Mi pa mislimo, da veljajo zakoni tudi za naše nasprotnike, ako še sploh kaj veljajo. Zakoni se počasi sicer zopet uveljavljajo, ali doba „Faustrechta“, ki je nastopila po plebiscitu, menda še vendar ni popolnoma ponehala. Vsaj ne zahtevamo nič nemogočega: enake pravice in enake dolžnosti za vse!
Bistrica v Rožu. (Razvitje prapora.) Dne 3. avgusta je bila blagoslovljena nova bandera naših „domovini zvestih" pevcev. Ne zmenimo se sicer za vso komedijo, a da rojen Slovenec, ki postane nemškutar, že vse zgubi, to moramo pribiti: Med sv. mašo, ki je bila na prostem, so se udeleženci gostili, pili in jedli ne meneč se za sv. mašo. In drugo kar omenimo je to, da se jih je zvečer, ko so se vračali, nekaj izrazilo: „No, danes smo se pa zopet enkrat zastonj najedli na račun — natakaric". No, tako daleč smo že! Da postane naša mladina le nemškega duha, potem je vse dobro, četudi zraven postane brezverna in pa — goljufiva. Fuj, taka kultura!
Dob pri Pliberku. (Shod.) Kako privlačno silo ima g. poslanec Poljanec in njegovi govori, se je pokazalo zopet enkrat pri nas. Kljub slabemu vremenu so prišli naši somišljeniki iz vseh sosednih občin na shod. Dober obisk nam tudi kaže, da se naš narod živo zanima za delovanje stranke in vsa tekoča politična in gospodarska vprašanja. G. poslanec je naši vedoželjnosti z vsestranskim govorom tudi povsem zadostil. Omenil je lOletnico izbruha svetovne vojne in nas v duhu peljal v oni pretekli čas, ki je bil začetek gospodarskega in političnega poloma, začetek našega obubožanja, začetek vsega gorja preteklih let. Koliko slovenskih mož, polnih življenske sile je moralo darovati svoje življenje za prazen nič, ker so to hoteli naši zatiralci in krvniki. V naslednjem je poročal o oživljenju naše stranke po plebiscitu in o njenem programu. V ospredju zanimanja je stalo davčno vprašanje in naš davčni sistem. Davčna uprava je napravila veliko napako, ker davke ni tirjala v času, ko je bilo še kaj denarja. Sedaj ko propadajo naše kmetije vsled slabih cen naših pridelkov in visokih davkov, prihajajo davčni nalogi drug za drugim, da nam nebotične številke kar mrgolé pred očmi in nas ženejo v obup. Glede dohodninskega davka nam je g. poslanec priporočal, da bi vse dohodke, izdatke, pridelke itd. točno zapisovali, da imamo vedno točen pregled v rokah ter moremo vedno nastopiti proti eventuelnim previsokim davčnim predpisom. Davčne oblasti imajo po občinah svoje zaupnike, ki poročajo zelo pristransko: enako velika posestva morajo plačevati različno visoke davke. Pro-
padanje gospodarstva’bo mogoče zajeziti samo z naprednim gospodarstvom in pridnim delom — za Podjuno se posebno priporoča gnojenje z lupino (Griindungung), — poprijeti se bo treba bolj mlekarstva, kravje in svinjereje. V ne-mar ne smemo pustiti kmetijske organizacije. Kaj vse doseže dobra organizacija, vidimo predvsem v Rusiji, kjer strahuje eden milijon boljševikov 100 milijonov prebivalcev. Končno je poročal g. poslanec tudi še o koroškem deželnem zboru in zakonih, ki so bili zadnji čas sprejeti kakor zakon o čebelarstvu, o pospeševanju živine — merjasci se bodo premirali - dalje o evharističnem kongresu v Dobrli vasi in občinskih dokladah učiteljem. Zborovalci smo zadovoljni in navdušeni zapustili zborovališče.
Gorence. Veliko kuharjev presoli juho, a če se eden na drugega zanaša, se zgodi, da izostane celo tako pomemben dopis, kot je poročilo o primiciji. Torej pri nas smo imeli novo sv. mašo. To je nekaj posebnega za vsako župnijo. Tem bolj za našo, kjer, kolikor je znano, še ni bilo nove maše odkar obstoji fara. Ali, da gremo še dalje nazaj, odkar svet obstoji. Celo „Tagblatt“ je že pisal o tem, le „Kor. Slov.1' še nič. Škoda, da ni oni poročevalec, ki je po-ročeval v „Tagbl.“, poročal še v „Kor. Slov.“. Zadnji čas je, da zamujeno popravimo. Gosp. novomašnika smo sprejeli v četrtek 10./V11. zvečer med zvonenjem zvonov in pokanjem topičev. Mnogo ljudstva se je zbralo ob slavoloku v Šmiklavžu, na slavoloku pa je stal zapisan pozdrav g. novomašniku: „Bog Vas spri-mi!“ G. novomašnik Niko Marktl, sin gorenške fare, se pripeljejo. Več deklic jih pozdravi v vezani besedi. Zlasti mično je bilo, ko so jih tri male deklice pozdravile v imenu otrok. „Bog Vas živi, Bog Vas sprimi, otroci Vas pozdravljamo,“ so bolj peli kot deklamirali mladi glasovi. V ginljivem nagovoru se je gosp. novo-mašnih zahvalil za sprejem in za pozdrave in je slavil božjo Previdnost, ki ga je pripeljala do vzvišenega cilja. Potem so še pevci zapeli v pozdrav, nakar smo šli v cerkev, kjer je imel g. jubilant blagoslov.
Jerberg. (Srebrna maša.) Dne 10. t. m. smo obhajali pri nas 251etnico nove maše čg. J. Majerhpferja. Iz pozdravnega govora njegove nekdanje družice posnemamo nekatere stavke: 6. avgusta je minulo 25 let, odkar ste stali kot novomašnik pred oltarjem. Voščila sem vam tedaj, da bi bila vaša pota z rožicami postlana. Bog pa, ki vodi naša pota, je primešal veliko trnja, da moram reči, da nobeden vaših sobratov duhovnikov ni tojiko trpel kot ravno vi. Morali ste v vojsko, takorekoč v gotovo smrt, ali Bog v svoji neskončni previdnosti ni pripustil, da bi umrli v tujini, ampak vas je ravno v letu 251etnice pripeljal v okrilje domovine. To je znamenje božje, da je mu minula za vas življenja trnjeva pot in da se začne nova doba, doba miru in sreče... Voščilu se pridružujemo tudi mi.
Sv. Lucija. (Žegnanje.) Vsako leto pride na ta dan sem veliko ljudi. Večina se jih pripelje že dan poprej, da lažje opravijo verske dolžnosti. Tudi to leto se jih je nabralo iz vseh župnij zelo mnogo. Dokler bomo koroški Slovenci verni, tako dolgo bomo tudi narodni.
Gorence. Dolgo so že dekleta pripravljale cvetlice in pletle vence za veliki dan nove sv. Jnaše. Mnogo ur spanja so žrtvovale, samo da hi se župnija oblekla za dan primicije kar najbolj praznično. In res, tako okrašene Gorenče še menda niso bile kakor 13. jul. t. 1. Vsa čast Hartnovi Micki, Puhpavrovi Marijani in drugim dekletom! G. camar, bogosl. Cehnar iz Zvabeka, je z veščo roko sam okrasil improviziran oltar zunaj pod mogočnima lipama. Nedaleč strani je stal mogočen mlaj. Na dveh slavolokih pa sta stala zapisana pomenljiva napisa: „Bogu najljubše je to, delati za zveličanje duš,“ in: „Toliko je vredna sv. maša, kolikor smrt Kristusova na križu". V soboto zvečer so začeli prihajati gostje. Prišli so stari, a še vedno čili in krepki gosp. Volavčnik, ki so bili 30 let župnik na Rudi in so tudi Gorenče večkrat sooskrbovali, prišli so gosp. Mikula, ki so bili 4 leta provizor v Gorenčah, prišel je... Toda. h do bi naštel vse goste, ki so prišli od blizu in daleč ta večer in pa drugo jutro! V mraku smo
napravili g. primicijantu podoknico. A drugo j jutro, 13./VII.! Bil je krasen dan, sobice je žar- j ko sijalo, a ljudstvo je v trumah prihajalo od vseh strani. Na primicijantovem domu je najprej g. primicijant izvršil posvetitev družine presv. Srcu Jezusovemu. Nato slovo od doma. Ginljivo je bilo, ko je mati novomašnikova po križala sina, klečečega na domačem pragu! Nato sprevod v cerkev. Na čelu sprevoda je korakalo 20 belooblečenih svatinj z venci in šopki, a pod baldahinom g. novomašnik s krono na glavi. Potem so imeli g. ž. Sekol pomenljivo pridigo, v kateri so slikali vso vzvišenost, patudi mučeništvo duhovniškega stanu. Po pridigi je g. novomašnik daroval prvič najsv. daritev, po sv. maši pa delil novomašniški blagoslov. Slavnostna pojedina je bila pod Puh-pavrovim kozolcem. Tu je bilo vse v zelenju in in vencih. Tu je sedel na častnem mestu g. novomašnik, poleg njega pa njegova mati in njegovi duhovni stariši, pd. Hartl iz Šmiklavža in pd. Vlipinja iz Vogrč. Marsikatera pomenljiva napitnica se je izgovorila, vmes pa se je glasila vesela pesem. Med veselimi pevci pa je sedel eden, ki je bil že v bližnjem času zaznamovan za smrt; kdo bi si bil tedaj mislil, da bo čez pol meseca že krila hladna zemlja tako krepkega moža, kakor so bili g. župnik Rok Tonjko iz Vobr! Gospod je enega delavca poklical v svoj vinograd, drugega pa odpoklical. Kuho je vodila, topot že na 13. primiciji, preizkušena kuharica na novih mašah gdč. Jožefa Kogelnik. Zato pa je tudi kuhinja funkcijonirala tako izvrstno, da so bili vsi svatje prav zadovoljni. A to že ni mala reč, brezhibno ustreči stotini gostov. Bog živi g. novomašnika prav dolgo vrsto let! Kako smo se veselili, da bo eno nedeljo pozneje nova maša na Suhi. Pa Bog je odločil drugače ...
Led. Pri nas je tudi poleti Led. Toda, danes vam nimam nič veselega poročati. V nedeljo 10. avgusta je bil pri Sveteju ponesreči obstreljen petletni deček Tomaž Wedenik. Nekdo se je vadil v streljanju s flobertom, ponesreči pa je dobil pobič skoro cel naboj šiber v trebuh. Čez dva dni je umrl v Celovcu v bolnišnici.
Škocijan v Podjuni. (Razno.) Zadnji čas smo pokopali Ano Guec, pd. Nemčinjo v Srčah in Franco Selišnik, deklo pri Sturmu na Rancavi v najlepši dobi življenja. Vršanska dekleta so ji napravila izredno lep pogreb. — Pravi teater smo imeli vsled kmetijske bolniške kaše. Večina Škocijanarjev svojih poslov iz razumljivih razlogov, da bi jim ne bilo treba plačevati, ni prijavila. Pozneje je pa poizvedovalo orožništvo in kmetje so dobili visoke plačilne naloge ter kazni. Pozneje je šla deputacija k deželnemu glavarju Šumiju, ki se je iz neprijetnega položaja na mojstrski način izvil. Nato kravali pred kmetijsko bolniško blagajno v Celovcu in končno zborovanje vsled tega v Ško-cijanu, kjer je prepeval g. Pavličke. Nemško predavanje pa zborovalcem ni ugajalo in g. Pavličke je moral pričeti slovenski; zakaj pa ne, če zna, saj je pri Žili doma. Škocijanarjem po vsem tem nič drugega ne bo preostalo, kakor da polagoma vse plačajo.
Podlipa. (Smrt.) Dne 26. julija je tukaj preminul Andrej Rutnik, posestnik, v starosti 77. let, ki je bil obče spoštovan, naroden in veren.
V istem duhu je vzgojil tudi svoje otroke. Pogreb je bil lep. Počivaj v miru!
Ul GOSPODARSKI VESTNIKU)
Živinoreja podlaga kmetijstva.
Spisal Krištof Franc.
(Konec.)
3. Pridelovanje mleka.
Živino redimo tudi zato, da si preskrbimo za domačo gospodinjstvo najpotrebnejše in najpopolnejše hranilo namreč mleko. V krajih, ki znajo ceniti vrednost mleka, ga v toliki meri pridelujejo, da ga niti za dom ne morejo porabiti in ga pošiljajo v zadružne mlekarne. Te mlekarne vnovčujejo mleko na razne načine in plačujejo kmetom zanj lepe vsote. Taka oddaja mleka je pravi blagoslov za cel okoliš. Poznam mlekarno, ki je prevzela od svojih članov po-
vprečno po 800 1 mleka dnevno ter je izplačala v preteklem letu ogromno vsoto 700,800.000 K. Razume se samoposebi, da tudi skrbno odbirajo najboljše krave mlekarice za pleme, iste dobro krmijo, pravilno molzejo itd., da dosežejo take uspehe. Brez truda pa nikjer ni kruha.
Poglejmo, kakšna je naša tozadevna živinoreja na Koroškem. Koroška je sicer živinorejska dežela, pa uvaža dnevno precejšnjo množino mlekav kar je popolnoma odveč, ako bi se zavedali, da mlekarstvo tudi prinese redne in stalne dohodke, če se za to panogo živinoreje prav zavzemajo. Pa pravijo, kaj naj mleko dajemo v mlekarno, ko ga niti za dom ne pridelamo zadosti! Žalostna je ta resnica, zato se pa tega zavedajmo in po_skušajmo zamujeno popraviti. Reja molznih krav se jako izplača. Poleg pridobivanja mleka lahko krave tudi vpregamo, kar je za malo posest velike važnosti. Mleko pa je najbolj redilna in najcenejša hrana na svetu, zato se bolj brigajmo za to panogo v živinoreji.
4. Pridelovanje živinskega gnoja.
Živino redimo tudi zato, da pridelamo potrebni gnoj za travnike in njive. Brez gnoja tudi rastline, ki služijo naši živini kot krma, ne morejo uspevati. Zato pa tudi tisti posestnik, ki ima slabo živinorejo, more le slabo gnojiti in žanje le skromne pridelke na njivah in travnikih. Res, da se dandanes lahko kupijo tudi u-metna gnojila, toda pomnimo, da je le domači živinski gnoj popolno hranilo za rastline, u-metni gnoj je samo nadomestno enostransko gnojilo. Živinski gnoj ima namreč vse tiste redilne snovi v sebi, ki so za razvoj rastlin potrebne, to so dušik, fosforjeva kislina, kali in apno. Umetni gnoj pa ima samo eno ali dve redilni snovi v sebi in ne učinkuje vsestransko. Domač gnoj pa tudi rahlja zemljo in dovaja tudi razne rastlinam potrebne bakterije ter tvori humus ali prstenino. Končno tudi ne smemo pozabiti, da na dobro z živinskim gnojem pognojeni zemlji raste tudi jako redilna krma in drugi obilnejši pridelki.
Le škoda, da tako malo cenimo domač gnoj, ki vsebuje tako dragocene snovi za vse rastlinstvo. Največjo skrb bi morali obračati dobremu spravljanju gnoja in gnojnice, da nam ničesar ne bi moglo uiti v zrak in se ne zgubiti v zemljo. V zrak uhajajo plinaste redilne snovi, to je zlasti dušik, ostale snovi pa pronicajo v zemljo. Niti na gnojišču, kjer naj bi se gnoj vsak dan sproti potlačil ,niti na njivi, da se takoj podorje, ne pazimo nanj. Povsod trpimo škodo. Pa pravimo, da so to malenkosti. Vendar pa končno vse te malenkosti skupaj v enem letu tvorijo velikansko premoženje, ki nam gre vsled naše brezbrižnosti v nič.
Bodimo bolj iznajdljivi, pazljivi, pridno študirajmo vse panoge kmetijstva in naselilo se bo nameste siromaštva na naše kmetije blagostanje in zadovoljstvo.
*
Indeks. Na Dunaju se sestane 14. vsakega mesca komisija, v kateri so zastopani delavci in pridobitni krogi, ki določi indeks ali odstotke, koliko so se cene v teku enega mesca od 14. do 14. dvignile. Od 14. julija do 14. avgusta so se dvignile cene za 6 odstotkov, in sicer prehrana za 9 odstotkov, stanovanje za 2 odst. in kurjava za 0 odst., obleka je padla za 1 odstotek. Tako visok skok indeksa v času žetve je napravil na vse stanove skrajno neugoden vtis. Kot vzrok se navaja padec naše krone in slaba letina.
Dobra žetev v Avstriji. Poljedelsko ministrstvo razglaša, da izgledi letošnje žetve niso slabši kot v dveh preteklih letih, prej boljši. Žetev pšenice, rži, ječmena in ovsa je zelo dobra. tudi koruza, grah in fižol bodo dobro obrodili. Oosobito mnogo je sena, pa tudi sadja je izredno uvogo. La bi bila letošn. i žetev res tudi na 1 coškcm tako dobra, sc pač ne da trditi
Izgledi svetovne žitne žetve. Mednarodni poljedelski zavod v Rimu smatra izglede letošnje žitne žetve v Evropi za zadovoljive. V severozapadni Evropi so izgledi. žetve preko-normalni, v srednji Evropi in jugozahodni Evropi zadovoljivi, v severni Afriki in Mali Aziji nepovoljni. V Kanadi bo žetev najbrž za 40 odstotkov slabša od lanske. V Chile so pri-
čakovanja še prekoračena. V celem bo žetev žita severne poloble manjša nego je bila lani, na južni polobli, posebno v Italiji, se smatra kot zelo dobra. Po teh podatkih, ki so po navadi dokaj zanesljivi, torej svetovna žetev ne more biti tako slaba, kakor so se v zadnjem času širile vesti.
Agrarna reforma v Besarabiji. Rumunski državni podtajnik za agrarno reformo je izjavil, da je bilo v Besarabiji v vsem razlaščeno 1,491.920 hektarjev veleposestniške zemlje, od katere je bilo oddano 1,098.045 hektarjev 375.061 kmetom. Vsi so svojo zemljo dobro obdelali.
Tržne cene v Velikovcu 13./VIII. Žito: pšenica 3300 -3400, rž 3—3300, ajda 2300—2500, oves 2500—2800 K za kg. Živina: voli 10.000 do 15.000, krave 9—14.000, ovce 7—9000, svinje 25—28.000 K za kg žive teže.
Dunajski trg. Živina: voli 13—22.000, biki 13—17.500, krave 13—16.500, teleta 18—26.000, koze 16.000, jagnjeta 15.000, ovce 9500—12.000, mesne svinje 19—24.000, pitane svinje 19.500 do 23.000, klavni konji 6—12.500 K za kg žive teže; zaklana živina: mesne svinje 23—29.000, pitane svinje 25—28.000, teleta 18—23.000, kozlički 18.000, koze 8—11.000, ovce 10.000 do
16.000	K za kg. Meso: goveje 18—50.000, zmrz-
njeno 16—28.000, telečje 24—36.000, zrezek 46—48.000, ovčje 20—30.000, svinjsko 30.000 do 48.000, prekajeno 30—50.000 K za kg. Sadje:	jabolka 5—12.000, hruške 3500—18.000,
breskve 10—26.000, marelice 10—16.000, grozdje 12—20.000, češplji 6—12.000, češnje 12—14.000, ribez 14—16.000, malinje 20.000 do 26.000, kosmulje 14 16.000, brusnice 17.000 do
18.000	K za kg. Jajce 1450—1700. Cajno maslo 70—72.000, namizno maslo 60—66.000, za kuho 50—54.000, slanina 26—32.000, domača mast 36—38.000, amerikanska 28.000—32.000, jedilno olje 24—30.000, olivno olje 34—56.000 K za kg. Krma: sladko seno 80—120.000, kislo seno 55- 80.000, detelja 85—140.000, slama 65—110.000 K za metercent. Konji: lahki vprežni 4—io, težki 6—14, kočijaški 4—12 milijonov komad.
Borza. Z u r i h 18./VIII. Dunaj 0,007475, Varšava 1 za 1 zlot, Praga 15,775, Beograd 6,60, Zofija 3,875, Pariz 29,70, Milan 23,85, New York 529,75, Berlin 1,25, London 24,06, Budimpešta 0,0070, Bukarešta 2,40.
Dunaj 18./VIII. Zurih 13,395, Varšava 13,550, Praga 2,125, Beograd 878, Zofija 510,. Pariz 3,962, Milan 3,173, New York 70,935, Berlin 16,770 za Renten Marko, London 321,300 za fund, Budimpešta 0,925, Bukarešta 319.
i RAZNE VESTI Ì
Drobne vesti. Žajfo je podražila firma Schicht za 5 odstotkov. Vse druge tovarne bodo sledile. — Do avgusta je bijo odslovljenih 69.516 uradnikov. — Nemška deviza notira po enem letu zopet na curiški borzi in sicer 100 rentnih mark 106.5 frankov. — Jugoslavija je lani uvozila predmetov v vrednosti 8309 milijonov dinarjev in izvozila za 8048 milijonov; trgovinski bilanca je tedaj pasivna. — Na Angleškem je bilo 28. julija 1,048.000 brezposelnih. _ v Hamiltonu v Novi Zelandiji bo morda največja mlekarna, ki podela dnevno 1,600.000 litrov mleka in naredi v enem letu 22 milijonov kg sirovega masla in 4 milijone kg sira. — Na Dunaju je 5000 bančnih uradnikov brez dela. — Narodna banka je zvišala obrestno mero od 12 na 15 odstotkov. — Na Dunaju je 80.00 psov. — Japonska vlada je naročila v Angliji 140.000 strojnic. — Na postaji Hell-richsstadt pri Erfurtu v Nemčiji se je zaletel posebni vlak v na isti progi stoječo lokomotivo, pri čemur je bilo mrtvih 17 oseb. — V rudniku Fukushima na Japonskem sc je dogodila velika eksplozija, Nad 50 rudarjev je mrtvih. — V Porenju in Westfalnu je izprti.h 60—70.000 stavbenih delavcev. — Narodna skupščina se 25. t. m. zopet sestane. — Na Kitajskem je velika povodenj: utonilo je doslej okrog 50.000 oseb. — 9. avgusta se je podpiralo na K®roškem 337 brezposelnih. — Praška glavna vodovodna cev je počila in Praga je brez vode. — Tatovi so
vlomili v avstrijsko poslaništvo v Varšavi ter odnesli vrednosti do 5000 zlatih. Po koroškem vzorcu. — Na Formosi v Filipinskem otočju je povodenj porušila 10.000 hiš, 700 oseb je utonilo.
Skrb dunajske občine za čistočo ulic. Na
vsakih 200 korakov se postavi pločevinat koš za odpadke. Kdor bo zanaprej vrgel papir na ulico in ga bo kdo videl, bo moral i>lačati 10.000 kron kazni. Ulice se bodo čistile ponoči z modernimi pometalnimi avtomobili, večina ulic pa se bo polila z oljem, da se zabrani pra-šenje. Doslej je bilo pooljenih že 1 milijon kvadratnih metrov, 100.000 kvadratnih metrov pa se misli politi še pred zimo. Tudi za čiščenje snega pozimi se pripravljajo novi stroji. Smeti se odvažajo posebnimi avtomobili z več vozovi, ki so tako narejeni, da se niti pri prekida-vanju smeti ne praši. Za nabiranje smeti so posebni pločevinati koši, ki točno pašejo v odprtino avtomobila. Vsaka stranka ima tak koš in ga prinese na ulico, kadar pride voz.
Katastrofalno neurje na Kranjskem je div-jaso 8. t. m. ponoči nad Škofjo Loko in Polhovim gradcem. Okoli 9. ure zvečer se je med silnim grmenjem in treskanjem vlila strahovita ploha, ki je prignala s hribov in gričev hudournike, ki so napolnili nekatere potoke do 6 metrov visoko. Voda je razdejala številna poslopja, odnesla imetje in opustošila polja, porušila tri večje in več manjših mostov in zahtevala 15 človeških žrtev. Utonilo je tudi mnogo živine. Škoda je ogromna in je še ni mogoče prepeniti. Na kraj nesreče je prispel 9. t. m. opoldne kralj, ki si je ogledal opustošenja in s prijaznimi besedami tolažil in bodril težko prizadete kmete.
Nekaj o državno- in deželnozborskih volitvah v letih 1919, 1921 in 1923. Leta 1919 je za državni zbor volilo 27.825 volilcev kršč.-socijalno stranko, 15.892 vsenemško, 33.497 Bauernbund in 77.981 socijaldemokraško stranko. Koroška slovenska stranka tega leta še ni nastopila samostojno. Leta 1921 je^ dobila krščanskosocijalna stranka 25.989 glasov, izgubila 1836 glasov, vsenemška 16.139, pridobila 247, Bauernbund 28.578, izgubil 4919, socijal-demokrati 60.819, izgubili 17.192, Koroška slovenska stranka 9869 in komunisti 735 glasov. Leta 1923 je bilo 106.110 volilnih upravičencev, volilo jih je 169.608, neveljavnih glasov je bilo 2742, veljavnih tedaj 166.166. Nastopile so štiri stranke, in sicer Einheitsliste, socijalde-mokrati, Koroška slovenska stranka in k-mut-nisti. Einheitslista je dobila 95.465 glasov, prirastek 24.759, socijaldemokrati 60.854, prirastek 35, komunisti 579, izguba 156, Koroška slovenska stranka 9868 glasov je obdržala svoj položaj. Izid volitev v deželni zbor se dosti ne razlikuje.
Koliko se na leto popije. V nemških listih beremo tole zanimivo statistiko, koliko se popije na leto alkoholnih pijač: Kar se tiče piva, stoji na prvem mestu Bavarska, kjer popije vsak Bavarec na leto 255 litrov piva. Zanimivo je, da stopa tik za njo Nizozemska, kjer pride na vsako glavo na leto po 207 litrov ola. Na Angleškem se je povečal konzum piva: pred 10 leti so ga popili toliko, da ga je prišlo na vsako glavo 120 litrov, lani pa celo 148. V kon-zumu žganja zavzema še vedno prvo mesto Nemčija s skoraj 500 milijonov litrov na leto. Francozi ga spravijo 300 milijonov pod streho, posebno likerjev. Zedinjene države so potisnile konzum špirituoz, ki je znašal prej 285 milijonov litrov na leto, torej skoraj tri litre na glavo, vsled prepovedi zavživanja alkoholnih pijač skoraj na ničlo. V Angliji pijejo zelo malo žganja, ravno tako tudi vina, komaj 75 milijonov litrov, na glavo okroglo poldrugi liter na leto. V Zedinjenih državah so ga popili pred „sušo“ 100 milijonov. Nemčija ga porabi na leto 350 milijonov litrov. Višek v pokončavanju vina pa je dosegla lani Francija, klasična dežela žlahtne kapljice, kjer so ga popili nad 4000 milijonov; vsak človek približno 100 litrov na leto ali več kot četrtinko na dan. Ta država prekaša torej vse druge v konzumu vina osemkrat.
KjedomjemojlVslovemkem Korotanu!
Prvi slovenski Marijanski kongres v Ljubljani, 6. do 8. septembra 1924.
Kongres, kakršnega še nismo Slovenci obhajali, dasi je naše ljudstvo bilo ponovno slovesno posvečeno Mariji in jo vedno vneto časti. je namenjen vsem častilcem Matere Božje, ne le ženskam, ampak tudi moškim, ne le Marijinim družbam, ampak vsem vernikom.
Ker bo obenem 8. septembra posvečena nova krasna cerkev Marije Pomočnice kristjanov na Rakovniku, kamor bomo v slovesnem sprevodu desettisočev prenesli kip Matere Božje iz križanske cerkve, bo udeležba velika.
Na kongres pride več gg. škofov, predvsem slovenski škofje, papežev nuncij nadškof msgr. Pellegrinetti iz Belgrada, kardinal-Sale-zijanec Caglierò in drugi odličnjaki.
Ker je pričakovati na kongres na deset-tisoče Marijinih častilcev in bodo potrebne zelo obsežne priprave (na železnici, prenočišča itd.), prosimo še enkrat: hitite s priglaševa-njf m.
I. Marijinega kongresa v Ljubljani.
Načelstvo zunanjih priprav
Korošci naj se čimpreje zglašajo pod naslove m:	Marijanski kongres, Vitringerrng
26/1, Celovec.
Vabilo.
„Klub koroških slovenskih akademikov na Dunaju“ priredi
v nedeljo, dne 24. avgusta 1.1.
pri Hrepcu v Zahomcu igro
Moravska
svatba
Začetek ob pol štirih popoldne. Zilani, pridite vsi!
Odbor.
POZOR!	POZOR!
Naznanjava tem potom cenj. občinstvu celega Koža, da sva otvorila v Borovljah v hiši številka 72
kamnoseško delavnico.
Prevzemava vse v to stroko spadajoča dela, nove nagrobne spomenike kakor tudi popravljanja istih itd. Prosiva cenj. prebivalce, da si ogledajo najno delavnico in skladišče ter se tako prepičajo o dobrem delu in nizkih cenah. Postrežba točna!	Cene najnižje!
Z odličnim spoštovanjem	m
Nuschei in Čekon
Waschnig zraven trgovine Kometter, Borovlje 72.
Poselite
od 15. do 25. avgusta 1924.
IV. vzorčni velesejem
v Ljub lani, združen z lovsko, planinsko, konjsko in higijensko razstavo. Najugodnejša prilika za nakup vsakovrstne najbolše in najcenejše robetu-in inozemstva. Velesejmske legitimacije se dobijo pri Konzulatu Kraljevine S. H. S. v Celovcu za ceno Din. 50'— in dajejo pravo na 50% znižano vožnjo po S. H. S. železnicah. Izstava vizuma samo Din. 10*—. Stanovanja preskrbljena, k»
HIŠA
s 7 sobami in 13 jutrov sveta v Mahovniku pri Kočevju se zamenja za slično posestvo ali vilo z vrtom kje na Koroškem (Nem. Avstr). Ponudbe pod „Za menjava" na Aloma Company Ljubljana, Kongresni trg št. 3
10»
Lastnik • Pol in gosp. društvo za Slovence na Koroškem v Celovcu. - Založnik, Izdajatelj in odgovorni urednik: Žlnko vsky Josip, typograf, Dunaj, X., Etten Lastnik. P0,-I!"ic^8aPs;ea,^MIoT,8ka Lidova tiskarna Ant. Machàt In družba, (za tisk odgovoren Jos. Žlnkovskf), Duna), V.. Margaretenolatz 7.