* %%■.
INDUSTRIJA GUMIJEVIH, USNJENIH IN KEMIČNIH
%
IvS
■-*r«_e-E-e-e-e-B^e”BeeeBe2 : * p ,■■■■».
IZDELKOV
Ustvariti učinkovite pogoje in organizme samoupravljanja
UVOD
Poglavitni smoter ustavnih dopolnil in naših prizadevanj je v tem, da v podjetju ustvarimo stvarne pogoje in organizme gospodarske učinkovitosti samoupravljanja, v katerih bodo delavci lahko uveljavljali svojo družbe-no-gospodarsko vlogo in odgovornost. Zato naj po ustavnih dopolnilih temeljne organizacije združenega dela (TOZD) postanejo tiste družbene-gospodarske celice, v katerih bo delavec lahko uresničeval temelj svojega samoupravnega položaja, t. j. ustvarjal in formiral dohodek ter ga delil po rezultatih svojega dela. To pomeni, da naj proces formiranja in delitve dohodka v bodoče ne poteka izključno na širši integracijski ravni združenega dela (npr. raven podjetja kot- celote), temveč na ravneh, kjer je realno in optimalno mogoče razviti in zaostriti smisel, čut in odgovornost za neposredno gospodarjenje in gospodarski položaj delavca (npr. v temeljnih organizacijah združenega dela).
Splošna praksa kaže, da je dosedanji omejen delavčev vpliv na dohodek zmanjševal njegov gospodarski interes povečevati produktivnost lastnega in skupnega dela ter racionalnega upravljanja s sredstvi družbene reprodukcije.
Predvsem ekonomski cilji
Z odpiranjem novih možnosti za neposredno udeležbo delavca v procesu ustvarjanja in delitve dohodka se torej ne zasleduje le nekih samoupravno-političnih, marveč predvsem ekonomske cilje. Ustvarjanje in ugotavljanje dohodka ter odločanje o delitvi rezultatov na ravni, ki bo omogočala neposredno udeležbo delavca v tem procesu, je za bodoč razvoj samoupravnega sistema imperativ hitrejšega dmžbeno-gospodarskega razvoja. Zalo TOZD in vsebina samoupravnega procesa, ki se naj v njej odvija, ni le nova samoupravna socialna institucija, ampak predvsem ekonomska kategorija, prek katere se odpirajo široke možnosti za neposredno uveljavljanje iniciative in odgovornosti
vseh delavcev: proizvodnih delavcev in delavcev — inženirjev, tehnikov, ekonomistov, organizatorjev, delovodij in drugih. Kot enakopravni upravljavci v TOZD bodo vsi imeli možnosti vplivati na dvig produktivnosti svojega in skupnega dela, vplivati na smotrnost bodočih vlaganj svojega minulega dela, vplivati na rast osebnega in družbenega standarda delavcev, skratka izenačeni v možnosti ustvarjati čim višjo stopnjo presežne vrednosti.
I. NADALJEVANJE
V lanskem letu je bila skoraj istočasno s sprejetjem zveznih in republiških ustavnih dopolnil o ekonomskih osnovah ter ciljih na-daljnega razvoja samoupravljanja potrjena tudi pogodba med Savo in Semperitom o skupni naložbi sredstev za proizvodnjo pnevmatike. Zaradi tega nam oboje predstavlja skupno izhodišče pri oblikovanju rešitev in predlogov za uspešno uresničevanje ustavnih amandmajev in pogodbe Sava — Semperit.
Skupna naložba nam bo omogočila ...
Skupna naložba sredstev bo omogočila osvojitev sodobne in zahtevne tehnologije v velikoserij-ski proizvodnji radialne pnevmatike. Takšno proizvodnjo bo mogoče zagotoviti samo v ustreznih organizacijskih in drugih pogojih, zato se s pogodbo določa uvedba produktnega koncepta organizacije podjetja in organizacije dela v skupni enoti Sava — Semperit. Takšna organiziranost podjetja in velikoserijska proizvodnja pnevmatike bosta omogočili, da se skupna enota razvije v tovarno pnevmatike, ki ne bo organizacijsko združevala samo:
—	proizvodnje polizdelkov,
—	proizvodnje avtozračnic,
—	konfekcije radialnih in diagonalnih plaščev
—	ter vulkanizacije plaščev, ampak po pogodbi tudi še:
—	tehnološko in tehnično pripravo,
—	konstrukcijo orodij in strojev,
Sedanji sistem upravljanja podjetja bo treba zaradi uvedbe produktnega koncepta organizacije podjetja v precejšnji meri spremeniti.
študij dela In časa,
—	uvajanje in usposabljanje delavcev,
—	operativno planiranje in lan-siranje,
—	tekoče vzdrževanje in transport,
—	tekočo in prevzemno kontrolo kvalitete,
—	preizkusno postajo,
—	skladiščenje in operativno prodajo,
—	kalkulacijo ter
—	finančno in stroškovno računovodstvo.
Pod skupnim strokovnim vodstvom
Pogodba in sam koncept produktne organizacije zahtevata, da se torej na enem mestu in pod skupnim strokovnim vodstvom združijo naštete proizvodne in strokovne delovne funkcije, ki morajo zagotoviti optimalno proizvodnjo in prodajo. Skupne strokovne službe podjetja bo potrebno zato na novo organizirati in programsko opredeliti. Takšna organiziranost tovarne pnevmatike bo omogočila, da se bo zanjo (po zahtevah sklenjene pogodbe) posebej obračunaval poslovni uspeh in ugotavljal dohodek, katerega dobiček se bo vsako leto delil na obe podjetji.
Pri upravljanju tovarne pnevmatike bo uvedena posebnost: poleg samoupravnih organov (npr. delavski svet, izvršilni odbori in direktor kot individualni izvršilni organ) bo tudi 6-članski poslovni odbor (3 člani iz vsakega podjetja).
II.
Ne samo pnevmatika, ampak tudi tehnično blago
Uvajanje produktnega koncepta organizacije dela v pnevmatikami vsiljuje zahtevo za istočasno enako organiziranost v preostalem delu proizvodnje, t. j. v proizvodnji tehničnega blaga. Naravna posledica tega je, da se v skupni enoti, v tovarni tehničnega blaga, organizacijsko združijo sedanje enote:
—	valjarna (sedanji polizdelki),
—	velopnevmatika,
—	prešani izdelki,
—	cevi,
—	prevleke,
—	umetno usnje,
—	ročna konfekcija
in naslednje funkcije strokovnih služb:
—	tehnološko in tehnično pripravo,
—	konstrukcijo orodij in strojev,
—	študij dela in časa,
—	uvajanje in usposabljanje delavcev,
—	operativno planiranje in lansi-ranje,
—	tekoče vzdrževanje in transport,
—	tekoča in prevzemna kontrola,
—	skladiščenje in operativna prodaja,
—	kalkulacije ter
—	finančno in strokovno računovodstvo.
Skupne strokovne službe drugače
Na ta način naj bi se tudi za proizvodnjo gumenega tehničnega blaga na enem mestu in pod skupnim strokovnim vodstvom združile naštete proizvodne in strokovne
funkcije, da bi zagotovili optimalno proizvodnjo in prodajo. Zaradi takšne organiziranosti tovarne tehničnega blaga se bodo skupne strokovne službe podjetja morale na novo organizirati in programsko opredeliti.
(Nadaljevanje na 2. strani)
Z odpiranjem novih množnosti za neposredno udeležbo delavca v procesu ustvarjanja in delitve do- hodka torej ne zasledujemo le samoupravno - političnih, marveč predvsem ekonomske cilje.
Ustavna dopolnila in mi
Splošna praksa kaže, da je dosedanji omejen delavčev vpliv na dohodek zmanjševal njegov gospodarski interes povečati produktivnost lastnega in skupnega dela ...
To je del stavka iz obširnega sestavka. Potrudite se in ga preberite — več boste zvedeli kot pa za vogalom.
Naše izložbe so naša kravata
Prodajna služba — trgovska mreža in izobraževalni center sta pripravila tečaj za naše prodajalce, ki bodo tudi aranžerji. Rekli so, da so zadovoljni.
Nadurno delo
Tudi pri nas imajo vsak mesec precej nadur. Večina gotovo ne po svoji želji, kdo pa morda le_
Mladi mladini o mladih
Spet so pripravili tri sestavke:
—	aktiv mladih DE cevi — prevleke se je sestala
—	mladi Savčani kot novinarji
—	seminar v Bohinju
35 požarov v Savi
Lani je pri nas gorelo 35-krat. Gasilci in delavci so preprečili najhujše.
Gotovo ne veste
Kar enaindvajset informacij smo nabrali in vsaka naslednja je bolj zanimiva — razen zadnjih.
Ljudje, ne tako
Osem hudih prekrškov na delovnih mestih zaradi alkohola, da o možnostih nezgod sploh ne govorim. In vse to v samo štirinajstih dneh.
Letni zbor zveze borcev
Borci NOB morajo biti aktivni v družbeno-političnih organizacijah in samoupravnih organih, so že lani ugotovili v Savi, na nedavnem občnem zboru pa še enkrat potrdili.
Kako bomo morali delati? ...
Gotovo ste že opazili precejšnje prizadevanje vodstev delovnih enot in strokovnih delavcev, ko iščejo možnosti boljših postopkov, racionalizacije delovnega časa itd. Preberite sestavek, ker se tiče tudi
Učinkovitost samoupravljanja
Nadaljevanje s 1. strani
Končni namen takšne organiziranosti v proizvodnji tehničnega blaga pa je tudi omogočitev posebnega obračuna poslovnega uspeha in ugotavljanje doseženega dohodka, da bi se na ta način lahko izbiralo ustrezne ukrepe za izboljšanje gospodarjenja in povečanje dohodka. Tovarna tehničnega blaga bo predstavljala posebno organizacijsko enoto podjetja, zato bo potrebno posebej proučiti sistem upravljanja zanjo (delavski svet, izvršilni organi in direktor kot individualni izvršilni organ) in za delovne enote, ki se v njej združujejo in že danes imajo nekatere svoje samoupravne organe.
III.
Predvsem izboljšanje gospodarskega položaja podjetja in uspešnega poslovnega sodelovanja
Postavitev dveh produktnih organizacij (tovarne pnevmatike in tovarne tehničnega blaga) in združitev proizvodnih ter nekaterih strokovnih delovnih funkcij v vsaki organizaciji posebej bo neposredno pomenilo zmanjševanje števila skupnih strokovnih služb, zmanjševanje števila njihovih delavcev in oženje programa sedanjih strokovnih nalog. Glede na to, da se bodo operativne strokovne funkcije skoraj v celoti prenesle v obe tovarni, bo program dela skupnih strokovnih služb vseboval predvsem razvojne, projektivne in druge kreativne naloge, na podlagi katerih se bo zagotavljalo skladno izvrševanje skupnih gospodarskih načrtov in razvojnih programov. Vloga in odgovornost skupnih strokovnih služb pa bo še posebej morala biti usmerjena v analize in predloge nadaljnega izboljševanja gospodarskega položaja podjetja in uspešnega poslovnega sodelovanja in vključevanja v tržne pogoje poslovanja.
Prve primerjave kažejo, da bodo skupne službe morale izvesti različne organizacijske spremembe:
—	delne spremembe:	nabavna
služba, kadrovska služba z delavsko restavracijo in varnostjo podjetja ter izobraževalni center,
—	večje spremembe: finančno-računovodska, ekonomsko organizacijska in prodajna služba s trgovsko mrežo,
—	na novo se organizira služba za področje energetike in del vzdrževanja, ki še ostane,
—	ukine se služba za organizacijo proizvodnje.
Zaradi manjšega števila služb in delavcev v njih bo potrebno postaviti racionalno organizacijo bodočih skupnih služb in se odločiti glede njihovega skupnega organizacijskega in ekonomskega položaja v sestavu produktnega koncepta organizacije podjetja. Ustrezna rešitev bo tudi potrebna glede načina obračunavanja njihovih poslovnih uspehov oziroma njihovega dohodka.
Današnji položaj skupnih strokovnih služb kot strokovnih delovnih enot z lastnimi samoupravnimi organi se bo spremenil tako zaradi notranjih organizacijskih sprememb kot zaradi postavitve sistema upravljanja za vse službe skupaj, ki bodo predstavljale posebno organizacijsko enoto podjetja (npr. skupen delavski svet in ustrezni izvršni organi).
IV.
Drugačna oblika samoupravi j anj a
Sedanji sistem upravljanja podjetja, ki ga predstavljajo:
—	delavski svet kot organ upravljanja,
—	13 kolektivnih izvršilnih odborov in
—	glavni direktor kot individualni izvršilni organ
bo treba zaradi uvedbe produktnega koncepta organizacije podjetja v precejšnji meri spremeniti. Ta sprememba zadeva ukinitev večine kolektivnih izvršilnih odbo-
rov, ker jih bodo imele same produktne organizacije oziroma jih bodo imenovali njihovi delavski sveti.
V.
Postavitev obrazložene produktne organizacije podjetja pomeni, da bi v podjetju imeli 3 večje organizacijske enote kot temeljne organizacije združenega dela: tovarno pnevmatike, tovarno tehničnega blaga in skupne strokovne službe, ki bodo predstavljale centre neposredne odgovornosti za proizvodnjo in prodajo, za kar najboljše gospodarjenje in ustvarjanje dohodka. Spričo takšnega položaja bodo te organizacije predstavljale osnovne družbeno-eko-nomske celice podjetja, v katerih bodo proizvodni delavci skupaj z delavci — inženirji, tehniki, delovodji in drugimi strokovnimi delavci skrbeli za organizirano proizvodnjo, za zmanjševanje stroškov in povečanje dohodka v svojih delavskih svetih ter drugih organih pa sprejemali takšne upravljavske odločitve, ki bodo za njih pomenile krepitev samoupravne poslovnosti in učinkovitosti.
Konkretizacij a ustavnih dopolnil
Takšen razvoj samoupravnega gospodarjenja in samoupravne odgovornosti delavcev v našem podjetju bi bila konkretna realizacija določil ustavnih dopolnil, ki so bili sprejeti predvsem kot imperativ hitrejšega gospodarskega napredka v posameznih podjetjih in v družbi kot celoti. Neposredni vpliv proizvodnih in strokovnih delavcev v posameznih enotah podjetja na ukrepe v zvezi z delom in odločitve v zvezi z ugotavljanjem in delitvijo dohodka bo nedvoumno povečeval njihov ekonomski interes v zvezi s tehnološko in delovno disciplino, produktivnostjo lastnega in skupnega dela ter gospodarjenja s sredstvi reprodukcije.
Le skupno in enotno
Razumljivo je, da v tako razvitih organizacijskih, ekonomskih in samoupravnih odnosih znotraj podjetja ostaja podjetje primarna integracija vseh organizacij združenega dela, ki s skupnimi organi upravljanja zagotavlja njegov skladen razvoj in uspešno izpolnjevanje skupnih gospodarskih načrtov. To bi dosegli oziroma zagotovili z ustreznim samoupravnim aktom (sporazumom) o ustanovitvi organizacij združenega dela, v katerem bi poleg drugega uredili in določili:
—	enotno oblikovanje prodajnih cen in pogojev ter skupno nastopanje na trgu;
—	enotno oblikovanje internih prodajnih cen s stopnjo pokritja, ki je določena z gospodarskim načrtom;
—	financiranje stroškov skupnih služb v odvisnosti od poslovnega uspeha organizacij združenega dela;
—	stopnje amortizacije osnovnih sredstev;
—	višino in način priznavanja osebnih izdatkov v breme poslovnih stroškov;
—	skupno sprejemanje pogodbenih obveznosti;
—	enotno politiko delitve osebnih dohodkov (kalkulativnih);
—	enotno politiko delitve čistega dohodka na osebne dohodke in sklade v odvisnosti od poslovnega uspeha;
—	enotno politiko in način financiranja skupne porabe (stanovanjska izgradnja, letovanje, izobraževanje, dotacije, socialne pomoči in drugo);
—	enotno oblikovanje rezervnega sklada ter namen uporabe teh sredstev;
—	enotni sistem oblikovanja primopredajnih cen med delovnimi enotami t. j. po skupnih variabilnih stroških;
—	enotni sistem planiranja in obračun poslovnega uspeha organizacij združenega dela;
—	uvedba ločenega knjigovodstva ter sestavljanja periodičnih obračunov in zaključnih računov za posamezne organizacije;
—	zbir obračunov oziroma računov predstavlja obračun oziroma račun podjetja.
VI.
Projekti in predpisi, strokovno politični aktiv
Postavitev produktnega koncepta organizacije podjetja in ustrezne organizacije samoupravljanja bo terjalo daljše skrbno prouče-
vanje možnih rešitev in oblikovanje prvih osnutkov organizacijskih projektov in samoupravnih predpisov. Zato je potrebno takoj zadolžiti določeno število delavcev, ki bodo pri tem morali sodelovati. Delavski svet je sprejel predloge, ki jih je obravnaval in priporočil politični aktiv podjetja na svoji seji dne 11. februarja:
1.	Informacija o uresničevanju ustavnih dopolnil in pogodbe Sava — Semperit predstavlja zadostno podlago za pripravljanje osnutkov organizacijskih projektov in samoupravnih predpisov za prehod na novo organizacijo dela in samoupravljanja v podjetju.
Vloga in odgovornost skupnih strokovnih služb pa bo še posebej morala biti usmerjena v analize in predloge glede nadaljnjega izobraževanja gospodarskega položaja podjetja in uspešnega poslovnega sodelovanja in vključevanja v tržne pogoje poslovanja.
2.	Imenuje se politično-strokovni aktiv, ki bo dolžan spremljati nastajanje osnutkov, jih obravnavati in odločati o njihovi javni razpravi oziroma predložiti delavskemu svetu podjetja, v sestavi:
a)	predstavniki OO ZK: Slobodan Dinič, Mirko Klemenc, Žumer Franc,
b)	predstavniki OO sindikata: Štefan Marcijan, Tone Bajuk, Franc Sire,
c)	predstavniki OO ZM: Štefan Zrinski, Ernest Mikoletič, Zvone Gantar,
d)	predstavniki aktiva ZB: Vinko Kepic, Jože šurc,
e)	strokovni delavci podjetja: Janez Beravs, Lev Premru, Viljem žener, Filip Majcen, Slavko Mihelič, Rudi Babnik, Slavko šolar, Anton Božič, Bruno Skumavc.
3.	Skupna tovarna pnevmatike Sava — Semperit bo morala začeti poslovati že v letošnji pomladi, zato se zaradi pravočasnih priprav imenuje za v. d. direktorja pnevmatike tov. Viljem žener, dipl. ing.
4.	Istočasno bo potrebno zagotoviti tudi novo organizacijo poslovanja drugega dela proizvodnje, t. j. vsega tehničnega blaga in začeti s pripravami, zato se za v. d. direktorja tehničnega blaga imenuje tov. dr. Premru Leva.
5.	V poslovni odbor pnevmati-karne se imenuje 3 člane:
— Helmut Turzanski, dipl. ing.
— Filip Majcen, dipl. ing.
— Slavko Mihelič, dipl. oec.
6.	Politično-strokovni aktiv je dolžan izdelati program dela in napraviti osebne zadolžitve za člane aktiva in druge delavce podjetja; za določitev mikro organizacije dela in postavitev sistemizacije delovnih mest v vseh treh organizacijah velja rok 1. oktober 1972.
7.	Politično-strokovni aktiv se ustanovi tudi v obeh proizvodnih organizacijah iz predstavnikov družbeno-političnih organizacij, predsednikov svetov delovnih enot in določenega števila strokovnih delavcev; predlog o sestavi izdelajo družbeno politične organizacije in v. d. direktorja obeh organizacij.
a) člani politično strokovnega aktiva tovarne avtopnevmatike:
Organizacija:	Ime in priimek:
SO
ZK
ZM
ZB
Ljubo Kosmač Isak Sujkovič Slobodan Dinič Edo Bertoncelj Peter Bogataj Borut Kavčič Josip Vilič Niko Plesec
predsednik SDE Franc Sire vodja DE	Janez Perčič
Viljem Žener, Silvo Grozel, Alojz štefanec, Tomaž Iglič, Anton Ku-šter, Alojz Grčar
b) člani politično strokovnega aktiva tovarne tehničnega blaga:
PROIZVODNJA POLIZDELKOV
SO	Stane Rotar
ZK	Jurij Borič
ZM	Danijel Mileč
ZB	Srečko Kopušar
predsednik SDE Jakob Ajdovec vodja DE	Aleksander Gajger
VELOPNEVMATIKARNA
SO
ZK
ZM
ZB
predsednik SDE vodja DE
Rezka Kastigai Aleš Draksler Brane Belcijan Peter Verbič Ludvik Sušlec Franc Sušnik
PREŠANI IZDELKI II SO	Alojz Kokalj
ZK	Stane Valentar
ZM	Iztok Fon
ZB	Erna Mladenovič
predsednik SDE Franc Čimžar vodja DE	Ivo Gerzinič
CEVI
Organizacija:	Ime in priimek:
SO
ZK
ZM
ZB
predsednik SDE vodja DE
Alojz Jeras Rudi Lopatič Rajko Pervanja Franc Belehar Franc Dolhar Franc Flander
SO	Jože Klemenčič
ZK	Jože Kopač
ZB	Tone Javornik
predsednik SDE Miha Klavžar vodja DE	Marija Gogala
ZM	Ernest Mikoletič
PREVLEKE
SO
ZK
ZM
ZB
predsednik SDE vodja DE
Ludvik Jaklin Marija Šmid Damjan Štirn Marija Šmid Jože Benedičič Egidij Rode
UMETNO USNJE
SO	Peter Praprotnik
ZK	Alojz Komovc
ZM	Marija Melink
ZB	Stane Cej
predsednik SDE Janez Komovc vodja DE	Franc Turgele
ROČNA KONFEKCIJA III SO	Franc Moškon
ZM	Albina Miklošič
ZB	Alojz Mrak
predsednik SDE Pavla Rančov za vodjo DE	Mimi Troha
ROČNA KONFEKCIJA IV SO	Alojz Likozar
ZM	Draga	Gajser
ZB	Angela Pajk
vodja DE	Franc Sonc
Politično strokovni aktiv podjetja je imenoval delovno skupino petih članov, ki je dolžna postaviti celoten program dela in začeti izdelovati prve osnutke projektov in aktov.
Okvirni program je že postavljen in obsega več skupin nalog:
I.	Organizacijsko-kadrovske naloge zaradi uvedbe produktne organizacije podjetja kot podlage za opredelitev temeljnih organizacij združenega dela;
II.	Gospodarsko-obračunske naloge zaradi opredelitve statusa temeljnih organizacij združenega dela v oblikovanju, ugotavljanju in delitvi ustvarjenega dohodka ter načina urejanja medsebojnih druž-beno-gospodarskih odnosov;
III.	Organizacijsko-samoupravne naloge zaradi postavitve ustreznih samoupravnih organov za podjetje kot celoto in za posamezne TOZD ter odločitve njihovega sestava in pristojnosti;
IV.	Samoupravne - zakonodajne
naloge zaradi izdelave osnutkov splošnih aktov:	samoupravnega
sporazuma o ustanovitvi TOZD, o usmerjanju delitve dohodka in OD v posameznih TOZD in drugih aktov (statut, pravilniki).
Podroben program nalog z odgovornimi nosilci in roki pa je izdelan za 1. skupino, za 2. pa se pripravlja.
Štefan Marcijan
SAVA, glasilo delovne skupnosti industrije gumijevih, usnjeih in kemičnih izdelkov, izdaja uredniški odbor. Glasilo izhaja štirinajstdnevno, glavni in odgovorni urednik Jože štular. Naslov uredništva: Kranj, škofjeloška 6, tel. 22-521, interno 282. Tisk in klišeji CP Gorenjski tisk Kranj
Poslovni uspeh razmeroma dober
NAŠE POSLOVANJE
V LETU 1971
Na svoji deseti redni seji je delavski svet podjetja dne 28. 2. 1972 obravnaval in potrdil zaključni račun in poslovno poročilo za leto 1971. V strnjeni obliki posredujemo osnovne značilnosti poslovanja podjetja.
Na poslovanje podjetja so vplivali številni zunanji in notranji dejavniki. Od zunanjih dejavnikov, na katere podjetje v največji meri ne more vplivati, je v prvi vrsti treba omeniti devalvacijo v januarju in decembru. Pri tem so se sicer povišale cene našim izdelkom, in sicer v januarju za 4,5 °/o, v aprilu za 5,5 °/o in decembra za 10,7 °/o. Vendar so te podražitve le delno ublažile posledice devalvacije, ki se predvsem odražajo v po-
dražitvah osnovnih surovin in materiala.
Samoupravni organi in družbenopolitične organizacije so sistematično skozi vse leto spremljale izpolnjevanje gospodarskega načrta ter preko teamov in strokovnih služb pravočasno odklanjale večje odmike na posameznih področjih. Podjetje je med letom sprejelo stabilizacijski program, s katerim so bile začrtane kratkoročne in dolgoročne naloge, in ukrepe za odpravljanje nelikvidnosti.
PROIZVODNJA
Proizvodnja, planirana za leto 1971, je bila dosežena z indeksom 101,0 in je v primerjavi z letom 1970 večja za 7,2 °/o. Količinski obseg proizvodnje v primerjavi z letom 1970 kaže naslednja dinamika:
	Proizvodnja 1971	Indeks 71/70	Poprečno na dan	Indeks 71/70
— guma in gum. tehn. izdelki v tonah	22.242,4	110,5	84,7	106,8
— umetno usnje v 000 m2	2.642,7	127,5	9,7	127,6
— kemični izdelki	251,7	91,5	1,0	90,9
Indeks izpolnjevanja proizvodnega plana po posameznih delovnih enotah je različen in je prikazan z naslednjim grafikonom:
(grafični prikaz izpo/n/evanfa. proizvod n/a. po I>C:
Indek
30'
80
to
10 -
o.
»a ti <1- ts «. <9 « <9 to «,
L e.cj<znda :
tl - avbpna vmq H ko. 13- vahpnavmaiiko k-praš. izd I IS-preš. izd- S l(>-hhn. izd.
R- cevi
M-klitiosH jermeni
19-prevleka
■to- ročna kon/ckcijq
H-pfas-hčne masa IS-Umino usnja IS-kemični izdelki
PRODAJA
Eden od ključnih faktorjev, ki je vplival na doseženi finančni rezultat podjetja, je prodaja. Plan prodaje je bil izpolnjen z indeksom 100,9, vendar moramo poudariti, da so na realizacijo plana v precejšnji meri vplivale višje prodajne cene.
Prodaja se je med letom odvijala po ekonomsko najučinkovitejših prodajnih poteh. Zlasti ugotavljamo za to obdobje vse bolj intenzivnejše usmerjanje prodaje preko lastne trgovske mreže. Po posameznih prodajnih poteh je bila dosežena naslednja dinamika:
	Indeks na plan	Struktura real. 1971
— domača prodaja	98,8	75,77
— trgovska mreža	118,6	14,53
— lastna poraba	144,3	0,89
— izvoz	90,0	8,81
Skupaj	100,6	100,00
Dinamika izvoza je bila izpolnjena z 90 °/b, in sicer predvsem zaradi spremenjenih prodajnih pogojev pri plasmanu pnevmatike na za-padnoevropskem trgu, katerim se podjetje v celoti ni moglo prilagoditi.
Iz analize zalog ugotavljamo, da le-te niso problematične v celoti, vendar so odstopanja pri posameznih grupah izdelkov. Obseg zalog gotovih izdelkov je enak eno in polmesečni proizvodnji.
Kakšne so zaloge po grupah izdelkov, nam kažejo naslednji po-
ZALOGE	datki:	
	Indeks zalog na začetno stanje	Indeks končnih zalog na popr. mes. proizvodnjo
— pnevmatika	87,7	69,7
— gum tehn. blago	144,2	288,4
— umetno usnje	90,5	264,9
— kemični izdelki	83,0	164,3
Skupaj	107,5	150,2
OBRATNA SREDSTVA
V prikazanem obdobju je imelo podjetje visoko angažirana obratna sredstva. Na tako stanje je vplivala predvsem splošna nelikvidnost, ki povzroča visoke terjatve do kupcev. Le-te v strukturi obratnih sredstev predstavljajo ob koncu leta 48,4 °-n. Podjetje je med letom v okviru stabilizacijskega programa začelo usmerjati prodajo plačilno sposobnim kupcem ter se močneje angažiralo pri izterjavi zapadlih plačil.
NABAVA
Pogoji nabave, tako osnovnega kot pomožnega materiala, in tudi osnovnih sredstev so bili zaradi navedenih zunanjih faktorjev oteženi. To je razumljivo zlasti glede na dvakratno devalvacijo. Za gumarsko panogo je namreč poleg tekstilne značilno, da je vedno najbolj prizadeta v primeru sprememb oziroma poslabšanja uvoznih pogojev.
Poleg devalvacije pa je potrebno omeniti še velike podražitve domačih surovin, predvsem tekstila, kar prav tako zelo negativno vpliva na poslovne rezultate podjetja.
KADROVSKA POLITIKA Dinamika zaposlovanja se je gibala odvisno od potreb, plan kadrov je bil dosežen z 51 %. V lanskem letu se je v podjetju zaposlilo 459 delavcev in v istem obdobju zapustilo podjetje 363 delavcev. Odstotek fluktuacije se je povečal proti letu 1970 za 1,73. Na dan 31. 12. 1971 je bilo stanje zaposlenih naslednje:
— v tovarni	2.704
— v delavski restavraciji	32
— v trgovski mreži	78
Skupaj	2.814
Naslednja slika kaže strukturo po izobrazbi na novo zaposlenih delavcev in tistih, ki so odšli:
	Na novo zaposleni	Odšli
— osnovna šola		
$ nedokončana	41,7	49,1
Q zaključena	21,8	17,9
— poklicna šola		
gl neustrezna	5,8	7,9
$ ustrezna	18,8	11,3
— srednja šola	5,9	8,3
— višja šola	1,9	2,2
— visoka šola	4,1	3,3
Skupaj	100,0	100,0
OSEBNI DOHODKI
Osebni dohodki so se gibali v letu 1971 skladno z doseženo proizvodnjo in prodajo. Poprečni izplačani osebni dohodki so bili višji od planiranih za 5 °/o, in sicer zaradi manj zaposlenih, kot je bilo predvideno. Gibanje osebnih dohodkov v preteklem obdobju je bilo pogojeno z naslednjimi vsebinskimi spremembami pri nagrajevanju:
— sprememba pravilnika, ki zajema:
0 prehod na neposreden obračun po cenah dela na normiranih delovnih mestih,
9 spremembo osnove za oblikovanje vrednosti točke in s tem osebni dohodki delavcev v strokovnih službah,
0 novo obliko dodatnega osebnega dohodka za napredovanje tistih delavcev, ki najbolj kvalitetno opravljajo svoje naloge,
—	sprejem samoupravnega sporazuma o delitvi doliodka in osebnih dohodkov v gumarski industriji Slovenije,
—	uskladitev nekaterih določil pravilnika o delitvi osebnih dohodkov s samoupravnim sporazumom.
Kako so se gibali v letu 1971 poprečni osebni dohodki v podjetju, ponazarja naslednja tabela:
	Poprečni OD I—VI	Poprečni OD I—XII	Indeks
— proizvodne DE	1.394	1.548	111
— vzdrževalne DE	1.592	2.122	109
— storitvene DE	1.200	1.330	111
— strokovne službe	1.870	2.020	108
SKUPAJ PODJETJE	1.584	1.742	110
SREDSTVA ZA DRUŽBENI STANDARD
Sredstva sklada skupne porabe so bila planirana v višini 7,381.000 din in tudi skoraj v celoti izkoriščena — 98,5 °/o. Kljub težki finančni situaciji v preteklem obdobju so bila skladu zagotovljena potrebna finančna sredstva. Namenska poraba sredstev sklada skupne porabe je razvidna Iz naslednje strukture:
—	stanovanjska dejavnost	53,9
—	socialna in počit, dejavnost 28,6
—	zdravstveno varstvo	2,1
—	dotacije in družbenopolit.
organizacije	2,5
—	izobraževalna dejavnost	8,4
—	drugo	4,5
Po doseženih rezultatih v analiziranem obdobju lahko zaključimo, da je poslovni uspeh podjetja razmeroma ugoden.
Na seminarju občinske konference ZK Kranj so razpravljali o odpravljanju socialnih razlik v naši družbi. Seminar je bil na Jezerskem
Marjan Čeferin je ponovno izvoljen za predsednika gasilskega društva Sava.
Gasilci
V soboto, 26. februarja 1972, so imeli naši gasilci redni letni občni zbor, ki so se ga udeležili skoraj vsi. Prisotnih je bilo tudi več gostov, ki so počastili zborovanje, da je bilo še bolj slovesno. Pogrešali pa so — razen nekaj izjem — vodje delovnih enot. Po pozdravnih besedah je predsednik društva prebral poročilo o opravljenem delu. V uvodu je opisal pomen gasilske organizacije v miru in vojni ter poudaril kako si večina izmed nas želi mir in v miru ustvarjati lepše, boljše življenje. V poročilu je bilo med drugimi podatki povedano, da je v lanskem letu v Savi zagorelo kar 35-krat. Skoraj v vsakem od teh požarov pa je bila nevarnost, da bi se razširil in povzročil veliko materialno škodo ali zahteval celo življenja delavcev. Ta podatek opozarja, da morajo biti gasilci in vsi ostali člani kolektiva še bolj poučeni o preprečevanju požarov. Da ni bilo večje gospodarske škode, gre zahvala delu gasilskega društva, poklicnemu gasilcu, tehnični varnosti podjetja ter tudi posameznim delavcem. Lahko bi bilo tudi drugače in o tem nam povedo primeri o požarih, uničenih tovarnah in podjetjih širom Jugoslavije v preteklem letu. Skoda prehaja v stomilijonske in milijardne vrednosti, veliko je bilo tudi takih požarov, ki se ne dajo opisati s številkami. Zato lahko ponovno povemo, da so dobili gasilci Save posebno pohvalo in zahvalo za trud, ki so ga vložili pri gašenju požara v tovarni Tekstil-indus, obrat II. Zahvalo jih je podelila uprava omenjene tovarne.
Iz obširnega poročila in njihovih zapisnikov je skoraj nemogoče pobrati samo površne številke, kajti njihova delavnost in pripravljenost sta nas marsikdaj rešila iz zagate. To so bile čisto negasilske akcije. Na primer tedaj, ko se je pokvarilo črpališče za vodo, pa so s svojimi »motorkami« priskočili na pomoč.
Ali pa podatek, da so lani naredili 2005 prostovoljnih ur, bodisi da so bili dežurni gasilci v tovarni v prostih sobotah, nedeljah, praznikih. Da so bili kar 103 ure v pripravnem stanju (nevarnost požarov ali naravnih nesreč).
Še in še bi lahko našteval. Pa ne bom, kajti zgledalo bi neskromno. Prepričan sem, da jim prav vsi priznamo veliko delavnost in tudi učinkovitost. Besede zahvale pa so zato premilo.
Ko sva se s tov. Čeferinom, ki je bil ponovno izvoljen za predsednika gasilskega društva Sava, pogovarjala o tejle informaciji, mi je dejal: »Za našo delavnost in učinkovitost pa se moramo poleg članom organizacije — gasilcem, zahvaliti tudi glavnemu direktorju podjetja in organom upravljanja za podporo in veliko pomoč. S pravilnim odnosom in polnim razumevanja nam je uspelo, da smo zelo dobro opremljeni in usposobljeni, kar nam priznajo tudi strokovnjaki gasilstva izven podjetja.«
Kako bomo morali delati in koliko bomo zaslužili v letu 1972
Informacijo z enakim naslovom smo objavili že v posebni številki biltena, vsebovala pa je zgoščen pregled gospodarskega položaja v Savi ter napoved, kaj moramo narediti, da bo naš dohodek boljši.
Skupina strokovnih delavcev, ki je zadolžena za izvedbo gospodarskega načrta, dela neutrudno. Kakor predloge za spremembo gospodarskega načrta je tudi za sedanjo, zadnjo sejo delavskega sveta podjetja pripravila obširno
izvodnjo določene skupine na drugi strani, brez bistvenega povečanja investicij. To pomeni, da so skupine zadolžene zlasti:
—	izbrati najugodnejši prodajni in proizvodni asortiman,
—■ uvesti proizvodnjo novih izdelkov ali povečati količino že obstoječih, če je njihova stopnja in masa pokritja ugodna,
—	izdelati program proizvodnje, s katerim bomo optimalno izkoriščali proizvodne kapacitete,
Več reklame za prevleke
gradivo — predloge za normalizacijo gospodarskega položaja podjetja.
Ker je informacija o teh ukrepih preobširna, objavljamo le splošni del, vsi v enotah pa boste z ukrepi seznanjeni (vsaj moralo bi biti tako!) na delovnih sestankih.
Pa še opozorilo — čeprav že tolikokrat izrečeno in zapisano —• prizadevanja za resno, redno in kvalitetno delo vodijo k edinemu cilju: k boljšim poslovnim rezultatom z večjim dohodkom.
Bolj kot kdajkoli bomo letos odvisni sami od sebe.
Zdaj pa k ukrepom:
Ugotovljeno je, da je na nivoju podjetja že narejeno, kar je potrebno za izboljšanje gospodarskega položaja podjetja, da pa je potrebno hitro storiti isto na nivoju delovnih enot. Zato je glavni direktor na predlog skupine 17. januarja 1972 imenoval po vseh delovnih enotah skupine za analizo vrednosti, katerih naloga je zagotoviti dobro gospodarjenje posamezne delovne enote. Te skupine vodijo vodje delovnih enot, v njih pa so še odgovorni delavci prodaj -
—■ kolikor je mogoče racionalizirati tehnološki postopek,
—	proučiti možnost zamenjave dražjih surovin s cenejšimi, ne da bi se kvaliteta bistveno poslabšala,
—■ zamenjati uvožene surovine z domačimi,
—- standardizirati določene postopke oziroma polizdelke,
—	proučiti vzrok odstopanj med predpisano tehnologijo in dejanskim stanjem, še posebej., če so razlike občutne,
—■ doseči dobi j še izkoriščanje delovnega časa delavcev,
—■ s pomočjo kontrolnih predpisov in kontrole povečati procent kvalitete ter zmanjšati iztis in odpadek,
—■ predlagati manjša investicijska vlaganja, ki bi bistveno povečala rentabilnost posamezne skupine izdelkov,
—• povečati prilagodljivost proizvodnje tržnim potrebam s tem, da se bistveno skrajšajo časi uvajanja novih izdelkov oziroma tehnoloških sprememb,
—	predlagati ustrezne kadrovske spremembe oziroma dodatno usposabljanje na delovnem mestu (teor., prak.),
Izbrati najbolj ugoden proizvodni program
ne službe, razvojnotehnološke službe, službe za organizacijo proizvodnje, službe kontrole kakovosti, finančno-računovodske službe in službe vzdrževanja in investicijske izgradnje.
Naloga teh skupin je doseči čim večjo rentabilnost posameznih skupin izdelkov. To bi dosegli tako, da bi vplivali na vse elemente, ki povečujejo razliko med dohodki na eni strani ter stroški za pro-
— zasledovati splošne stroške in skrbeti za racionalno trošenje.
Člani skupin iz strokovnih služb so dolžni svojim predstojnikom redno poročati o sklepih skupine, za katere so zadolženi oni osebno oziroma njihova služba. Vodje služb so dolžni povedati svojim predstavnikom v skupinah stališča in napotke za konkretne akcije pri proizvodnji posamezne skupine izdelkov.
Vodje skupin so dolžni najmanj enkrat mesečno izdelati problemsko poročilo o delu skupine, ki ga predlože skupini za realizacijo gospodarskega načrta. Pomoč in podatke, ki so skupini potrebni za normalno delo, zahtevajo od direktorjev ustreznih strokovnih služb.
Skupine so do konca januarja pripravile delovne načrte in predloženi akcijski programi so rezultat njihovega dela.
Kaj bodo naredili v posameznih
delovnih enotah?
— Delovna enota polizdelki: Skupno s službo vzdrževanja bodo organizirali boljše oziroma hitrejše popravilo strojev, sprostili bodo nekatere stroje oziroma povečali kapaciteto s spremembo delovnega postopka ter poostrili kontrolo pri gumiranju korda.
— Delovna enota umetno usnje: S pomočjo manjših investicij bodo odpravili ozka grla, namesto uvoženih surovin bodo uvedli nekaj domačih. S prodajno službo so se tudi dogovorili, naj le ta naredi vse, da bi kapacitete v delovni enoti čimbolj izkoriščali.
— Delovna enota velopnevmati-ka: Z izboljšanjem organizacije dela in s povečano produktivnostjo bodo za več kot 10 % povečali proizvodnjo, poleg tega pa bodo s cenejšimi zmesmi pridobili 12 °/o več dohodka.
— Delovna enota prešani izdelki: Kar za 10 % bodo bolje izkoriščali strojne kapacitete — z boljšo disciplino. Tudi v tej enoti bodo zamenjali nekatere surovine s cenejšimi, ne da bi bila kvaliteta slabša. Precej bodo pridobili tudi z manjšimi spremembami in dopolnitvami nekaterih strojev.
— Delovna enota cevarna: Kakor smo v zadnji številki pisali, imajo največ težav v cevarni s planiranjem in (delno) z zastarelimi stroji. Zato ni čudno, da se zavzemajo najprej za boljše planiranje z določitvijo normativov časa (SOP, PS). Uvedli bodo tudi
drugačno proizvodnjo nekaterih cevi, kar bi jih pocenilo, ter zamenjali drage surovine s cenejšimi. Pomoč potrebujejo predvsem pri zmanjšanju mesečnega asortimana izdelkov, ker je ravno na tem področju najtežje prebiti dolgoletno miselnost, da moramo ob vsakem času delati vse, čeprav vemo, da nam to v znatni meri podraži izdelke.
—• Delovna enota prevleke: Sklenili so, da bodo znižali stroške materiala, izdelavnega osebnega dohodka, da bodo poostrili nadzor nad porabo materiala. Z uvedbo kontrole bodo izboljšali kvaliteto. Sodijo, da so bili doslej izdelki prevlek premalo reklamirani in da potrošniki premalo vedo o teh izdelkih. Skupaj s prodajno službo in razvojnotehnološkim inštitutom bodo to popravili, dodatno pa bodo z razvojno-tehnološko službo iskali možnosti izdelovanja novih izdelkov.
— Delovna enota tehnišni izdelki: K tehničnim izdelkom sodijo plastične mase, lepila in gumiran tekstil. Če bodo imeli dovolj naročil, predvsem za serijsko proiz-
vodnjo, bodo precej prihranili pa tudi nekatere sedanje cene niso ustrezne. Skupno z razvoj no-tehnološkim inštitutom bodo uvajali nove vrste lepil ter nadomestili —• pri gumiranem tekstilu — dražje surovine s cenejšimi.
— Delovna enota ročna konfekcija: Prvotno predviden asortiman blazin bodo spremenili. Nadomestili bodo sedanjo vrsto tekstila z drugo, izdelovali pa bodo novo zračno tlačilko, ki je na trgu iskana.
Kot na začetku povedano, so to konkretne akcije v proizvodnih delovnih enotah. Strokovne službe, ki bodo pri tem sodelovale, so povsod imenovane, prav tako roki, do kdaj mora biti naloga opravljena. To je nedvomno veliko, odgovorno in obsežno delo. V večini delovnih enot so se ga že lotili, marsikje še ne. Mislim, da ni odveč še tole: uresničevanje vseh ukrepov, ki so bili (ali pa še bodo) sprejeti, je naloga nas vseh. Ne samo skupin, ne samo strokovnih delavcev, vodij.
Vseh!
Jože Štular
Bolj kot kdajkoli smo odvisni samo od sebe!
Seminar za sekretarje oddelkov Zveze komunistov na Jezerskem
Občinska konferenca ZK Kranj je 18. in 19. februarja 1972 organizirala seminar za sekretarje tovarniških osnovnih organizacij in oddelkov ZK v delovnih organizacijah Kranja. Seminar je vodil sekretar občinske konference ZK Franček Rogelj. Na seminarju so bili tudi sekretarji oddelkov ZK iz Save. Program seminarja je bil namenjen vlogi ZK v delovnih organizacijah, kjer je treba vložiti veliko naporov za stabilizacijo in ureditev stanja v našem gospodarstvu. Za razliko od dosedanjih podobnih seminarjev, ko smo sklepali in pripravljali dokumente resolucij, je bil to pot pripravljen program dela ZK in akcijski program socialne politike v občini Kranj. Ta akcijski program vključuje tudi prizadevanja ZK za odpravljanje razlik, o katerih je bilo veliko rečenega v zadnjem času. O teh nalogah bodo oddelki ZK Save razpravljali in po razpravi pripravili tudi svoj akcijski program dela. Sestanki se bodo pričeli že v prihodnjih dneh.
Ljudje, ne tako!
Pred seboj imam zapisnik 15. seje odbora za oceno kršitev delovne dolžnosti. Kar ne morem verjeti očem: tri liste dolg zapisnik v pretežni meri obravnava pijance. Pijančevanje ni samo naš, Savski problem, ampak se vse pogosteje srečujejo z njim tudi v drugih kolektivih. Kaj storiti?
Vsekakor bo potrebno, da stvari končno pridemo do dna, kot bi se temu reklo. Ni potrebno še posebej poudarjati, da s pijančevanjem rušimo ustaljen delovni red, da je mnogokje od tega odvisna storilnost. Človek, nagnjen k alkoholu, ne naredi kar bi moral, pozabiti pa ne smemo tudi, da na sodelavce vpliva vse prej kot dobro. Pijancev v večji meri ne ba-
tno mogli spremeniti, kar so pokazali tudi že nekateri naši poskusi. Poslužiti se bo treba drugih, bolj učinkovitih ukrepov. Zapisnik? Od osmih obravnavanih primerov pijančevanja je odbor za kršitev delovnih dolžnosti de lavskemu svetu podjetja predlagal tri delavce za izključitev iz delovne organizacije. Za nepoboljšljive ni druge možnosti. Pri nas je še nekaj ljudi, ki ne morejo brez alkohola. Bo tudi njihova pot vodila iz kolektiva?
To nerazveseljivo opozorilo smo zapisali njim v opomin.
Janez Jereb
Glede na težo storjenega obtoženi že kaznovan za minom, je odbor sicienil,
prekrška in upoštevajoč, da je bil-enake prekrške z zadnjim javnim opoda mu izreče
Obtoženi ie v „
Odbor j g no a a
"	^ n"? bTC^e- p	^ ^
- -	...	-K-Lenii, da mu i2re
ob 9.15 uri tako vinjen no. ti svoje delovno mesto. |o,8 %o alkohola,*)
Glede na težo storjenih prekrškov in glede na to, da je bil obtoženi za enake prekrške že večkrat kaznovan ter z ozirom na naravo njegovega dela, je odbor sklenil, da mu izreče
PREDLOG ZA IZKLJUČITEV IZ DELOVNE SKUPNOSTI PODJETJA.
Takšen je izsek zapisnika odbora za kršitev delovne dolžnosti
Naš obraz v izložbenem oknu
Strokovnjaki za prodajo pravijo, da ni dovolj samo narediti dober, kvaliteten in estetsko zanimiv izdelek. Treba ga je znati tudi prodati, kupca opozoriti nanj in mu ga nevsiljivo ponuditi. Za to je mnogo načinov, poti, ki se jih poslužujemo v Savi. Reklama v radijskih in TV obvestilih, v časopisih in revijah je gotovo »najširši« posredni stik s kupci. Trgovine oziroma izložbena okna trgovin pa kupce, sicer res ožji krog, zelo neposredno privabijo in opozorijo kaj lahko kupijo pri nas in po kakšni ceni.
Sava ima v Jugoslaviji dvanajst prodajaln in njihove izožbe urejajo prodajalci sami. Prav gotovo imajo osnovno znanje o aranžiranju, vendar pa je za razstavo naših izdelkov potrebno precej več domiselnosti, kot za izdelke široke potrošnje. To je vodilo vodstvo prodajne službe — trgovske mreže, da so v odlični organizaciji izobraževalnega centra pripravili enotedenski tečaj aranžerstva. Udeležilo sega je 11 prodajalcev iz naših trgovin.
Ker smo menili, da lahko zvemo marsikaj zanimivega, smo nekatere izmed njih prosili za kratek razgovor. Zahvaljujemo se tov. Emi Žagar, ki nam je pri tem pomagala.
Karlo Berti, Osijek
Prosim, predstavite se našim bratcem?
»Kaj naj vam povem? Prihajam iz tipičnega slavonskega mesta, ki je obkroženo s samimi ravninami. Ime mi je Karlo Derd in sem zaposlen v prodajalni v Osijeku kot namestnik poslovodje od 1. 9. 1964. Začel sem kot vajenec in postopoma napredoval. V tem okolju sem se dobro znašel in sem nadvse zadovoljen. V trgovini nas je 7 in se med seboj zelo dobro razumemo.«
Lahko kaj več poveste o vtisih, ki ste si jih nabrali v tem tednu?
»V Kranju sem prvič in moram priznati, da sem zelo zadovoljen, da so izbrali ravno mene. Z velikim zadovoljstvom sem si ogledal tovarno in sam potek proizvodnje. Sedaj imam povsem drugačen vtis o tovarni, kot sem ga imel do 'sedaj. Najbolj me je zanimal potek proizvodnje avtomobilskih plaščev, saj mi bo to gotovo zelo veliko koristilo pri delu s kupci. Kvaliteta savskih izdelkov je za nas prodajalce velikega pomena, saj je kvaliteta izdelka dovolj veliko jamstvo za dobro kupčijo.«
Zakaj so prav vas izbrali za ta tečaj?
»Za kandidata za aranžerski tečaj so me v prodajalni izbrali zato, ker sem do sedaj vedno sam aranžiral Izložbe. Mi nismo nikoli plačevali aranžerskega dela zunanjim sodelavcem. Na tem tečaju sem si pridobil veliko več znanja o aranžiranju, kot sem ga imel doslej. Mislim pa, da to še vedno ni dovolj, saj se človek uči vse dotlej, dokler živi. S pridobljenim znanjem bom sedaj »osvežil« naše izložbe ki bodo zagotovo boljše.«
Imate kakšno željo ali pripombo?
»Kaj posebnega nimam, želel bi le to, da bi se dobava blaga izboljšala, in sicer, da bi dobili tisto blago, ki ga v resnici naročimo. Zgodi se, da stranka sprašuje po izdelku, ki ga trenutno nimamo v prodajalni, se pa v tovarni izdeluje, zato stranki rečemo, naj se oglasi čez nekaj dni, da smo blago naročili. Ko pa dobimo kamion z robo, ugotovimo, da smo dobili
povsem drugo blago, kakor smo ga naročili, in tako izgubljamo na ugledu. V takem primeru kupec misli, da smo neresni in da nam je vseeno, če ne prodamo.«
Vera Partlič, Maribor
Naša poklicna radovednost — kaj menite o informiranju v kolektivu, ki mu pripadate?
»Informiranje? O dogodkih nas obvešča v glavnem poslovodja, ki je član centralnega delavskega sveta in je tako večkrat v Kranju. Ostalo pa izvem iz časopisa. Zanj mislim da je mnogo preskromen in da se vse preveč piše o sestankih, premalo pa o raznih novih izdelkih ali o novostih v proizvodnji. Pogrešam tudi satirične sestavke, ki so nekaj časa že izhajali.«
Kako ocenjujete organizacijo tega tečaja in koliko vam bo koristil?
»Sama organizacija tečaja? Zdi se mi, da je bila dobra. Pripombo bi imela le na to, da je bil program prenatrpan. Delali smo dopoldan in popoldan, da človek ni mogel niti o snovi dovolj razmisliti. Lahko bi nam dali kak dan prosto, da bi si malo ogledali okolico Kranja. Ne smete pozabiti tega, da so nekateri tu prvič. Izlož-
be urejam, odkar sem zaposlena v trgovini in tudi drugi mi pomagajo. Poklicni aranžerji so dragi, zato aranžiramo sami, čeprav se nam to pri plači nič ne pozna. Na tečaju sem se naučila dosti novih stvari, ki jih bom uporabila pri nadaljnjem aranžiranju. Nisem pričakovala, da bomo v tako kratkem času izvedeli toliko novega.«
Lahko poveste še kaj za naše glasilo?
»Predvsem mislim, da smo prodajalci premalo povezani med seboj. Sedaj smo se nekateri že malo spoznali. Zdi se mi, da bi bilo dobro, da bi se večkrat sestali in si zaupali želje, težave in probleme. Vidim, da v športu sodeluje-jejo oziroma zastopajo Savo samo Kranjčani, drugi pa smo zapostavljeni, čeprav vse prodajalne spadajo pod Savo.«
Zoran Randelovič, Niš
Nam lahko zaupate, kako ste zadovoljni z delom prodajalca v naši trgovini?
»Ne vem, kje bi začel. Povem lahko samo to, da sem z delom in tudi s plačilom zadovoljen. V podjetju, iz katerega sem prišel v Savo, sem bil poslovodja in sem imel občutno manjšo plačo, kot jo imam tu kot prodajalec.«
Kakšno mnenje ste si ustvarili o podjetju potem, ko ste si ogledali tovarno?
»Kako naj rečem? Moj vtis? Bil sem presenečen, ko sem videl nove stroje in naprave. Posebno pa sem presenečen nad novim obratom avtopnevmatikarne. Nisem se pa razveselil, ko sem videl stari del avtopnevmatikarne (valjarno), kjer se delavci kopljejo v znoju in je ves proces več ali manj ročen. Vprašal sem nekega delavca, koliko zasluži. Rekel mi je, da 1500,00 din mesečno, kar pa se mi zdi za take pogoje dela premalo. Ogled tovarne kot celote mi bo v prodajalni veliko koristil, saj sem spoznal način proizvodnje. Predlagal bi, da vsem prodajalcem omogočite ogled tovarne, kar bi jim prav gotovo koristilo pri prodaji izdelkov.«
Slišali smo, da ste strasten voznik rallyja. Kaj lahko poveste o tem?
»Moj oče je bil šofer, avto pa smo imeli doma. Zato ni čudno, če sem že kot otrok brskal po njem. Tekmoval sem na prvenstvih doma in v tujini. Lansko leto sem prvič sedel za volan kot šofer reprezentance Niša na rally-ju po Bolgarije. Zasedel sem sedmo mesto. Ko sem drugič tekmoval na rallyju »Mir in prijateljstvo«, sem zasedel četrto mesto. S svojim avtomobilom sem prevozil skoraj vso Evropo. Ena od mnogih tur je bila od Istambula v Turčiji pa do Ostenda v Belgiji. Vse stroške krijem sam, čeprav mi druga podjetja ponujajo sredstva pod pogojem, da bi reklamiral njihove izdelke. Vendar sem raje ostal zvest kolektivu in vseskozi reklamiram naše izdelke. V marketingu so mi obljubili, da bom pri njih dobil reklamni material in kombinezon za sebe in sovoznika.«
Pa preidimo sedaj k aranier-stvu, zaradi katerega ste danes tukaj. Kaj lahko poveste o tem?
»Aranžiranje mi ni bilo nepoznano. Preden sem prišel v Savo, sem aranžiral izložbe v podjetju Šervo. Naša prodajalna nima poklicnega aranžerja, zato sami aranžiramo izložbe. Predstavniki Save so nas že večkrat pohvalili. Na tem tečaju sem si pridobi) precej novega znanja. Zdi se mi-da bi morali tak tečaj organizirati vsaj enkrat letno, ker se aranžiranje vedno spreminja. Z organizacijo tečaja sem zadovoljen.«
Bi za konec povedali še kaj za naše bralce?
»Ne vem, kaj naj rečem. Predvsem bi vse lepo pozdravil v imenu kolektiva prodajalne Niš in jim zaželel čimveč delovnih uspehov. Povedal bi rad tudi tole: aktivno igram nogomet in želim, da ob raznih športnih tekmovanjih, kot je npr. gumijada, ne bi
pozabili na nas, ki smo sicer daleč od podjetja, a smo prav tako njegovi člani.«
Adolf Klopčič, profesor
Za kratko izvaja smo zaprosili tudi tov. Adolfa Klopčiča, profesorja aranžerstva na šolskem centru za blagovni promet v Ljubljani — aranžerska šola. Kakšen je bil namen tečaja?
»Namen tečaja je bil, da bi se slušatelji naučili urejati in presoditi, kaj sodi v izložbo, da bi se seznanili z osnovnimi prodaj-
nimi in estetskimi oblikami izložbe in tudi s tehniko aranžiranja.«
Kako so slušatelji dojeli snov?
»Dojeli so jo zelo hitro, kar lahko vidite po izložbah v prodajalni Kranj. Vidi se, da delajo na tem in da znajo vrednotiti blago. Vendar pa je en teden premalo, da bi se lahko naučili vseh podrobnosti, ki jih zahteva aranžer-stvo.«
Ali je že kako drugo podjetje osvojilo tako obliko izobraževanja?
»še ne. Vi ste prvi. Mislim, da je to treba samo »pozdraviti«. Tako obliko izobraževanja bi lahko uvedla tudi druga podjetja v Jugoslaviji.«
Kaj bi vi, ki ste strokovnjak, na področju aranžerstva še pred-dlagali?
»Da bi se prodajalci še naprej izpopolnjevali, to pomeni, da bi tak tečaj večkrat organizirali. Cilj aranžiranja izložbe ni samo v tem, da je izložba lepa, ampak mora kupca pritegniti tako, da razstavljeno blago kupi.«
Za sklep
Kakšen naj bo zaključek? Vsekakor moramo dati vse priznanje pobudniku te zamisli tov. Bidovi-čevi iz trgovske mreže, saj je to edinstven primer, da podjetje izobražuje svoje prodajalce za aranžerska dela. S tem bo prihranjen prenekateri dinar, ki nam je v tem trenutku več kot potreben. Rezultati te zamisli pa bodo vodilo za nadaljnje delo na tem področju.
Janez Jereb
Gotovo ne veste:
—	da je v obratu III na Vrhniki zaposlenih 67 delavk in 14 delavcev, skupaj 81
—	da v zimskih mesecih popijemo Savčani 50001 radenske, 1800 1 jabolčnega soka in 15.600 steklenic oranžade vsak mesec
—	da porabimo mesečno 8050 kg kruha in 4600 žemelj
—	da se v delavski restavraciji dnevno hrani 2400 delavcev, od tega 1500 s toplimi obroki
—	da zavržemo ali razbijemo vsak mesec približno 1100 stekleničk oranžade (kar znese 777 din več stroškov v breme delavske restavracije in nas vseh) in 300 steklenic radenske (ter nadaljnjih 300 din)
—	da popijemo ali polijemo dnevno 900 litrov čaja
—	da bodo v delavski restavraciji (brez obrata IV) morali samo na račun podražitve olja odšteti neplaniranih 45.000 din v tem letu
—	da je iztržek bifejev 85.000 din mesečno
—	da delavska restavracija kot samostojna delovna enota plačuje vsak mesec cca 5500 din za energetiko (para, elektrika)
—	da je imela ambulanta prve pomoči v mesecu februarju 476 obiskov
—	da v sprejemno-odpremni pisarni vodstva podjetja dobijo in odpošljejo dnevno 400—500 pisem, od tega oddajo 200 priporočenih pisem za poslovne partnerje
—	da porabimo za poštnino vsak mesec 7000—8000 din
—	da smo maja 1969 kupili kopirni stroj in na njem doslej naredili 100.000 foto kopij
—	da je Slavka Beton v letu 1971 razmnožila 1,747.000 izvodov formularjev, zapisnikov, informatorjev in drugih aktov. Poudariti velja, da sta razmnoževalna stroja že toliko izrablejna, da v letošnjem letu še enkrat toliko ne bosta zmogla.
—	da je bilo v tovarni v prvih dveh mesecih oddanih 1335 teleprinterskih sporočil, prejetih pa 1347
—	da smo v februarju razstav Ijali na sejmu »koža i obuča« v Zagrebu (umetno usnje)
—	da bo informativni oddelek v kratkem napravil anketo, s katero želimo ugotoviti, kakšna je informativnost kolektiva, kaj manjka in česa je preveč
—	da so v izdelavi načrti za zgradbo računskega centra, ki bo stal med novo avtopnevmatikarno in bencinsko črpalko Petrol na Laborah
—	da se je tov. Marjanca Jerman iz ekonomsko organizacijske službe uvrstila na zimskih športnih igrah občinskega sindikalnega sveta Kranj v kategoriji žensk od 25. do 35. leta starosti na 10. mesto
—	da je tekmovalo na zimskih športnih igrah občinskega sindikalnega sveta Kranj v kategoriji moški od 25. do 35. let tudi nekaj Savčanov. Med 110 nastopajočimi so dosegli naslednja mesta: 4. mesto Janez Udir iz delovne enote vzdrževanja, 6. mesto Ivan Rupar iz mehanične delavnice, 11. Andrej Zupan iz ekonomsko organizacijske službe, 14. Drago Zajc iz prodajne službe, 21. Ferdo Meglič iz ekonomsko organizacijske službe, 42. Viktor šušterič iz delovne enote vzdrževanje in 53. Alojz Grm iz mehanične delavnice.
—	da sta se na zimskih športnih
igrah občinskega sindikalnega sveta Kranj v kategoriji žensk do 25 let naši predstavnici Valenčičeva in žagarjeva uvrstili na 5. oziroma 16. mesto. Tekmovalo je 19 tekmovalk.	Janez Jereb
@eee*ee<«e®@@ceeeee»eee<
Nadurno
delo
»Miha!«
»A?«
»Koliko si zaslužil?«
»Stoosemdeset.«
»Hudiča, malo, a?«
»Pa ti?«
»Stodevetdeset.«
»Malo, malo, a?«
Premor.
»Ti, nadure.«
»Kako?«
»Ja, nadure, a ne.«
»Ne zastopim.«
»Oh, daj no! Poglej tole morava popraviti. Potegniva malo, saj v takem vremenu v soboto dopoldne nimaš kaj početi.«
»Mhm.«
»štirikrat osem je dvaintrideset plus petdeset odstotkov je oseminštirideset jurjev. Si zato?«
»Mhm«.
Premor, oziroma nastopi nadurno delo.
Seveda je vsaka podobnost z nami zgolj slučajna.
Jože Štular
■■■■ ■■■■ ■ ■■■ ■■■■ ■■■■ ■ ■■■ ■ ■ ■ ■
■	■■a
::::
■■■■
■■■■
■■■■
■	■■■

■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■a
■■■■eaeaeeeeaeaaaeaaaeeeBaeaeeeeeaeeeaeeeeeeeeee
BaeBBBBBEBBP*"---	BBBBBBBB
BBBBBBBBP''	___ ____________ BBBBBBBB
BBBBBBB''	"Tg	~T	A	BBBBBBBB
BBBBBB'	■	M	®	BBBBBBBB
BBBBB	■	■	W	BBBBBBBB
a a a b '	         ■	    BS____bbbb_bbbb
BBBr Bar
sr
mladill! sebi
■BBBBBBBBBBBB "BBBBBBBBB '"BBBBBB ''BBBBB "BBBB "BBB 'BB1 ^BB BI
Prva seja mladinskih enot cevarna - prevleka
Prvega sestanka mladinskega aktiva se je udeležilo vzpodbudno število mladih. Na sestanku so bili: Brane Novak, Danica Antolin, Cveta Petrič, Stanka Leskovec, Jože Vrtačič, Ivan Bratina, Anton Litrop, Damjan Štirn in Rajko Pervanja. Tega sestanka so se udeležili tudi vodja delovne enote cevarna tov. Franc Flander, predsednik sveta delovne enote cevarna tov. Franc Dolhar in član predsedstva mladinske organizacije tov. Zvone Gantar. Sejo mladinskega aktiva je vodil predsednik Rajko Pervanja. Razpravljali pa so o planu dela mladinskega aktiva v delovni enoti, o predlogu mladincev za volitve v samoupravne organe in o planu delovne enote za leto 1972.
Tov. Rajko Pervanja je prisotne seznanil z zaključki seminarja, ki ga je imelo predsedstvo in vodstvo aktivov v Bohinju. Na tem seminarju so se menili o delu mladinskih aktivov po delovnih enotah. Domenili so se, da bodo vod-
stva aktivov pripravila konkreten plan za delo.
Predsednik mladinskega aktiva je prisotne seznanil o bližnjih volitvah v samoupravne organe in o kriterijih, ki jih mora izpolnjevati vsak kandidat. Za delavski svet podjetja so predlagali Antona Li-tropa in Danico Antolin. V svet delovne enote pa so bili predlagani: Cveta Petrič, Branko Novak, Silvo Jekovec, Ivana Lapajne, Uroš Ravnikar in Marjan Ahčin. Vsi predlagani kandidati so za svet delovne enote cevarna.
Plan za delovno enoto cevarna za leto 1972 je razložil vodja delovne enote tov. Flander. Poudaril je, da v tem letu nameravamo povečati proizvodnjo za 17 % s sedanjimi strojnimi kapacitetami in istim številom zaposlenih, to pa bomo dosegli samo z bolj serijskim delom določenih izdelkov, z ustreznimi dopolnitvami strojne opreme in večjo disciplino posameznika. Nadalje je omenil, da
imamo v enoti 12 % invalidov in okoli 10 % zdravstveno ogroženih delavcev, ki jih ne moremo zaposliti na bolj zahtevna delovna mesta. Asortiman izdelkov, ki je zelo pester, pa se iz meseca v mesec spreminja na enem ali drugem področju, zato je potrebno premeščati tiste delavce, ki so zdravstveno sposobni. Če pa z istim številom delavcev hočemo doseči plan, moramo tudi ta premeščanja razumeti.
Nazadnje so se pogovarjali o odnosih mladih do starejših delavcev, discipliniranosti mladih na delovnem mestu, o fluktuaciji, o izboljšavah deta j lev proizvodnega asortimana in delovnih mest. Sprejeli so tudi sklep, da bo ob sprejemu novih mladincev vodstvo aktiva imelo z vsakim mladincem kratek razgovor.
S tem je bila tudi zaključena prva seja mladinskega aktiva delovnih enot cevarna — prevleka valjev.
Andrej Valenčič
Mladinski seminar v Bohinju
Komisija za družbeno ekonomske odnose pri predsedstvu mladinske organizacije Sava, je 25. in 26. februarja organizirala seminar v mladinskem domu v Bohinju. Na seminar so bili poleg predsedstva, članov komisij, vodstev mladinskih aktivov v delovnih enotah in strokovnih službah vabljeni tudi nekateri vodilni delavci podjetja, predstavniki ostalih družbeno političnih organizacij in predsednik občinske konference ZMS, Zvone Filipovič.
Najbolj so nas zanimali odgovori na naslednja vprašanja:
—	kakšno naj bo delo mladinske organizacije v delovni organizaciji
—	kaj je produktni sistem in povezanost z ustavnimi dolopolnili
—	kakšen je aktualno politični gospodarski položaj v svetu in njihov vpliv na naše gospodarstvo
Največ zanimanja je bilo za pr-to temo, o kateri je govoril tov. Zlatko Pavšnik, sekretar republiške konference zveze mladine Slovenije. Poudaril je:
»Pri našem delu je pomembna naprednost mladih ljudi v podjetjih, šolah, ustanovah oziroma povsod tam, kjer delajo in živijo. Ne združujemo se in ne delamo samo zato, ker smo mladi, pač pa
nas silijo k združevanju družbeni pojavi. Najprej bi omenil psihološki faktor. Dognano je, da je mlad človek zelo kritičen do sebe in družbe in da ta kritika ni usmerjena samo na posamezen pojav, pač pa na cel kompleks pojavov, da ni obremenjen s preteklostjo, ki bi ga ovirala pri njegovem delu in da je optimist pri reševanju najrazličnejših vprašanj.
Družbeni faktor se kaže v tem, da smo zainteresirani za dolgoročno reševanje vprašanj, saj bomo mi tisti, ki bomo v tej sredini delali in živeli in nam ne more biti vseeno kako in za koliko časa se rešujejo problemi. Končno tudi zato, ker nas je kar 1/3 in nam ne more biti vseeno ali bomo sodelovali pri odločanju oziroma izpolnjevanju našega sistema.
Družbeni faktor in dejstvo, da se kot posamezniki ne moremo uspešno boriti proti negativnim pojavom, nam narekujeta, da se čim bolje organiziramo in združujemo, ter dajeta smisel našemu delovanju.
Vsak član mladine ima pravico in dolžnost, da aktivno sodeluje pri uresničevanju programa. Mladinska organizacija ne nudi ničesar tistemu, ki ni pripravljen delati v njej in vedno ocenjuje samo
Aktiv mladih novinarjev
Na pobudo centra za obveščanje in propagando pri republiški konferenci ZMS in revije »M« (Mladina) je bil v ponedeljek 28. februarja 1972 ustanovni sestanek kluba mladih novinarjev v Kranju. Tako so se mladi v Kranju pridružili že do sedaj ustanovljenim klubom v Sloveniji. Namen tega je, da vse zainteresirane mlade ljudi organizira v klub in jih pouči o novinarskem delu, o pisanju reportaž, intervjujev in drugih člankov, istočasno pa bi zapolnili vrzel, ki je sedaj v novinarskem življenju. Čuti se namreč, da ni dovolj novic o življenju, delu, problemih in delovanju mladih.
Sestanka se je udeležil tudi vodja centra za obveščanje in propagando pri republiški konferenci ZMS tov. Dušan Gačnik, ki je na kratko z besedo pojasnil namen ustanovitve tega kluba in sistem tekmovanja za izkaznico revije »M«. Povedal je, da je v Sloveniji do sedaj ustanovljenih 14 klubov. Ko smo se menili o delu tega
kluba, je tov. Gačnik obljubil, da bodo o posameznih temah predavali priznani novinarji in uredniki naših časopisov.
V kranjski klub mladih novinarjev se je vključilo 62 mladink in mladincev, ki se bodo potegovali za pravo novinarsko izkaznico. Društvo novinarjev Slovenije namreč razpisuje tekmovanje mladih novinarjev za izkaznico »Novinar M«.
Ocenili bodo vse prispevke, ki bodo objavljeni v časopisih: Delo, Dnevnik, Glas, revija »M«. To pa zato, da bo imela žirija lažje delo.
Člani kluba novinarjev so tudi štirje člani našega kolektiva: Andrej Valenčič, Ernerst Mikoletič, Peter Bogataj in Ivanka Pezdirc (štipendistka). Vsi so člani komisije za informiranje pri mladinski organizaciji Sava.
Na sestanku so podelili novinarske izkaznice, ki jih je izdala zveza mladine Kranj in veljajo do 1. julija 1972, ko bo akcija zaključena in bodo najboljšim podelili
novinarske izkaznice »Novinar M«. Klub novinarjev bo imel sestanek vsak petek ob 18. uri v občinskih prostorih.	Andrej Valenčič
Na občnem zboru ZB so predlagali delavskemu svetu podjetja in družbeno političnim organizacijam v Savi, da tov. Tita proglase drugič za narodnega heroja
Letni zbor Zveze Borcev Sava
to, kakšne koristi bo imel od družbe, nikoli pa, koliko je on sam prispeval k njenemu razvoju. Po aktivnosti posameznika ocenjujemo njegov odnos do družbe in ne nazadnje tudi njegove vrednote. Član zveze mladine je vsak, ki ne samo sprejme načela, ampak jih tudi oblikuje in uresničuje.
Vrednote poslanstva naše organizacije so:
—	duhovno bogastvo človeka,
—	tovarištvo, plemenitost, ljubezen, poštenost itd.,
—	osvoboditev človekove ustvarjalnosti.
Zadnji dan seminarja smo udeleženci v štirih skupinah obravnavali posamezna področja delovanja mladinske organizacije. Ta področja so bila:
—	delo mladinskih aktivov v proizvodnih delovnih enotah,
—	samoupravljanje in volitve v samoupravne organe,
—	družbeni standard, šport, rekreacija in kulturna dejavnost in
—	izobraževanje.
Menim, da je seminar v Bohinju uspel. Marsikaj smo se pogovorili in to je bil odkrit pogovor mladih. Z novimi spoznanji bi praviloma moralo biti tudi delo nas vseh v mladinski organizaciji boljše, bolj učinkovito.	Peter Bogataj
Pretekli petek, 25. februarja 1972, so imeli člani zveze borcev Sava svoj redni letni zbor. Za razliko od občnih zborov preteklih let so letos ponovno potrdili odbor aktiva, ki bo v letu 1972 opravljal tekoče delo te družbenopolitične organizacije. Druga posebnost, ki je dala zboru precej drugačen pečat kot v preteklosti je v tem, da je poročilo predvsem poudarilo večjo delovno aktivnost članov zveze borcev. V poročilu je ugotovljeno, da je pri nas in po vsej naši domovini večina borcev odmaknjena od družbenopolitičnih dogajanj. To pa zato, ker je premalo borcev vključnih v odbore, svete delovnih enot in centralne organe delavskega upravljanja.
Tudi pri nas v Savi je bilo tako. V prvi polovici leta 1971 pa so se direktor podjetja in vodstva družbeno političnih organizacij dogovorili kako bi se člani zveze borcev aktivno vključili v samoupravno in družbeno politično delo v podjetju, od delovnih enot do centralnih organov. Na osnovi tega, so rekli na zboru, so v strokovno politično akcijske aktive vseh proizvodnih in drugih delovnih enotah imenovani tudi člani zveze borcev, ki naj z aktivnim delom prispevajo k pravočasni in uspešni rešitvi vseh vprašanj dela
in delovnih odnosov v Savi. če bi tako delali že v preteklosti, v lanskem letu ne bi prišlo do julijskih dogodkov.
V letu 1972 je odšlo v pokoj 12 članov zveze borcev. V podjetju je zaposlenih še nad 110 članov organizacije, ki je zrasla v narodnoosvobodilnem boju.
Zbor je pozdravil predsednik prosvetne zveze Koroške tovariš Hanzi VVeis, ki se je zahvalil za sodelovanje in razumevanje. Janez Beravs, glavni direktor podjetja, se je zahvalil za vzpodbudne besede tov. VVeisa in zagotovil tudi v prihodnje popolno podporo naprednim gibanjem na Koroškem.
Zbor borcev je sprejel sklepe o nalogah organizacije zveze borcev. Angažirati se morajo za uresničevanje vseh pomembnih nalog v letu 1972, posebej pa še za realizacijo programa razvoja podjetja. Opozorili so še, da je treba posvetiti vso pozornost zdravstveno ogroženim borcem. Med sklepi so predvideli tudi več oblik sodelovanja z borci Koroške.
Pripis uredništva:
Na predlog predsednika organizacije zveze borcev tov. Vinka Kepica je občni zbor sprejel sklep, naj delavski svet podjetja potrdi predlog o ponovnem imenovanju tov. Tita za narodnega heroja.
Vinko Kepic
Postanite član Avto -moto zveze Jugoslavije
Ste v preteklosti že kdaj razmišljali, da bi postali član AMZJ (avto-moto zveze Jugoslavije)? če še niste, preberite naslednjo informacijo in prepričani smo, da boste postali član te množične organizacije. AMZJ nudi svojim članom naslednje brezplačne storitve:
—	letni tehnični pregled vozila,
—	službo pomoč in informacije na poziv,
—	pregled in nastavitev žarometov,
—	pregled zavor,
—	pregled podvozja avtomobila,
Novoustanovljeni mladinski aktiv cevarna-prevleka valjev bo skušal v prihodnje s svojim delom pridobiti čimveč mladih iz omenjenih dveh enot za aktivno delo
—	službo pravne pomoči prek svojih pogodbenih odvetnikov in
—	pravno pomoč in zaščito v inozemstvu.
Vsak član dobi:
—	knjižico avto turing pomoč s kuponi za brezplačne storitve,
—	mesečno člansko glasilo Moto revija,
—	informativni priročnik Kompas AMSJ,
—	nalepnico za avtomobil in obesek za avtomobiske ključe.
Članom je na voljo:
—- kreditno pismo v vrednosti 8000 din za pomoč pri potovanju v Jugoslaviji,
—	kreditno pismo za plačilo storitev in pomoči v inozemstvu v vrednosti 500 švicarskih frankov s kuponi za vrnitev poškodovanega ali pokvarjenega vozila in potnikov v domovino,
—	mednarodna knjižica za taborjenje, ki daje pravico do posebnih ugodnosti v avtokampih v Jugoslaviji in v tujini.
Prepričan sem, da se boste sedaj, ko poznate te ugodnosti, laže odločili, da tudi vi postanete član AMZJ. V AMZJ se lahko vključite pri svojem področnem avto-moto
društvu.	T T ,
Janez Jereb
P -R E B E R I
TUDI TI !
. > •<-