ZA BOUŠO ORGANIZIRANOST IN DELOVANJE SINDIKATA Nov delovni polet Predsedstvo občlnskega sveta Zveze slndlka-tov LJubljana Center In komlte občinske kon-ference Zveze komunlstov LJublJana Center sta na skupnl seji obravnavala Izhodtšča za Izpopol-nltev organlzlranosti In delovanja slndikatov v občinl. Sekretar komiteja občinske konference ZKS Slavko Kor-bar je po pestri razpravi povzel naslednje ugotovitve: - delo sindikatov (in druž-benopolitičnih organizacij nasploh) mora pri nadaljnjem delu še bolj kotdoslej preveva-ti razredna vsebina, - v še večji meri se mora uveljaviti frontno delovanje sindikata kot tudi vseh drugih družbenopolitičnih organiza-cij, - praksa našega dela za-hteva temeljitejšo delitev dela med družbenopolitičnimi or-ganizacijami, - svete ZSS v krajevnih skupnostih bo treba v prihod-njem obdobju še bolj utrditi. Glede opozorila iz razprave, da moramo biti nadvse kritični do pojava čezmernega razširja-nja profesionalizacije funkcij, kar je v Ljubljani opaziti, so se prisotni strinjali, hkrati pa so menili, da ni zadržka glede ka-drovske okrepitve v ob-činskem svetu ZSS Ljubljana-Center. Sestava občlnskega sveta Uvodno besedo je na skupni seji podal predsednik ob-činskega sveta ZSS Miha Draksler, pri čemer je raz-členil organiziranost in vse-stransko delovanje sindikatov v Centru v minulem obdobju in poudaril, da bo v prihodnje treba zagotoviti večji vpliv de-lavcev na delo sindikata. Ob-činski sindikat pa bo uspešne-je obvladoval naloge, če bo imel več strokovnih delavcev. Zatem je Vladimir Tkalec razložil, da bo občinski svet poslej volila skupščina, ki bo stalen organ. Predsedstvo bo imelo sekretariat, ki bo se-stavljen iz profesionalnega predsednika (doslej je bil vo-lonter), podpredsednika (ki bo volonter), voljenega sekretarja občinskega sveta in petih ime-novanih sekretarjev v ob-činskem svetu. Naj nekoliko površno orišemo glavne nalo-ge slednjih. Posamezni sekre-tarji v občinskem svetu bodo skrbeli za: organiziranje in spremljanje dela glede druž-benih dogovorov in samo-upravnih sporazumov SIS družbenih in gospodarskih de-javnosti, uresničevanje samo-upravnih odnosov, vlogeinak-tivnosti sindikatov pri nadalj-njem razvoju samoupravljanja in uresničevanje zakona o združenem delu, skrb za druž-benoekonomske odnose, na-črtovanje in samoupravno sporazumevanje o dohodku, njegovi delitvi in gospodar-jenje v združenem delu, or-ganiziranje dela svetov za vprašanja življenjskih in de-lovnih pogojev delovnih ljudi, pripravljanje in organiziranje seminarjev za usposabljanje članov sindikata in sindikal-nih organizacij za uresničeva- nje nalog, organiziranje dela kluba samoupravljalcev in še za vrsto drugih pomembnih nalog. Še bliže delavcu V razpravi je predsednik ob-činske konference SZDL Voj-ko No vak poudaril, da bo treba sindikat še bolj približati de-lavcu, da bomo tako v Zvezi sindikatov kot v Socialistični zvezi delovnega ljudstva še bolj zagotovili razrednost naše družbe, kar je zlasti pomemb-no v izvojevanju bitke proti pojavom, ki niso zrasli iz zdra-vih korenin naše družbe. Po-globljeno bomo analizirali, kje so pomanjkljivosti našega de-lovanja. Frontno smo začeli v naši občini delovati tudi zno-traj združenega dela-rezultati so spodbudni in hkrati napoti-lo, da nadaljujemo po tej poti. Sindikat je in seveda še bolj bo motor družbenoekonomskih gibarvj v združenem delu. Zato mora biti organiziran tako, da v njegovem delovanju ne bo ni-hanj. Zategadelj bo treba na-meniti pozornost organizira-nosti sindikata na občinski ravni in tudi znotraj delovne organizacije. Prav tako bo mo-ral sindikat bolj polnokrvno zaživeti ne le v krajevni skup-ščini, ampak tudi v krajevni konferenci SZDL. Pozornost enotnostl sindikata Namestnik sekretarja komi-teja OK ZKS Zdene Mali je v nadaljevanju razprave opozo-ril, da sta organizacijski in vse-binski vidik izgradnje sindika-ta v občini sestavini istega vprašanja. Potrebno je po že zastavljeni poti odpreti vrata av-tentičnim delavskim intere- som in delovati frontno. Seveč pozornosti bo treba nameniti enotnemu sindikatxi, saj ato-miziranje slabi akcijo. Odpraviti vzporedno delovanje Namestnik sekretarja komi-teja OK ZKS Igor Makovecje poudaril, da bo treba čimprej in čimbolj odločno odpraviti vzporednost delovanja druž-benopolitičnih organizacij v občini. Vprašanje, ki je nadvse aktualno, je tudi uveljavljanje političnega dela v sindikatu. Doslej izrečene misli sta po-trdila tudi Silva Komar, ki je menila, da so bili komunisti v sindikatu že doslej zelo ak-tivni, čeprav so se nekateri med njimi premalo zavedali pomembnosti svoje vloge, in Vladimir Tkalec, ki je dodal, da bo res v ospredju enoten sindikat, ki pa ne bo zanemar-jal vprašanj in interesov osnovnih organizacij in dejav-nosti. Sindikatu novega zamaha Slavko Korbar je nato me-nil, da bodo morali komunisti dati nov zamah sindikatu, ne da bi se samozadovoljno slepili ob dosedanjih uspehih. Treba bo oceniti uresničevanje zako-na o združenem delu, spreje-manje samoupravnih aktov, nove odnose med tozdi in skupnimi službami, odnose med materialno proizvodnjo in družbenimi dejavnostmi... V ospredje morajo priti osnovne organizacije sindika-ta, še zlasti, ker se zaostrujejo odnosi v nekaterih organizaci-jah združenega dela - pri-sluhniti moramo ljudem, da bomo spreminjali odnose. Soočiti se bo treba z nekateri-mi člani sindikatov v državnih organih, ki kažejo miselnost mezdnih odnosov. V frontnem načinu dela bo treba izbojevati prvo bitko v Zvezi komuni-stov. Organizirati se bomo mo-rali tako, da bomo mogli uspešno obvladovatiogromno število osnovnih organizacij sindikatov, ki imajo svete do-bro zastavljene. To bo dalo ra-zredno vsebino in polet naže-mu delu. Razrednost pomeni boj za nov položaj delovnega človeka in občana.Vladimir Jerman rotoi Mlio Jmnrik,