60i00?00 cisreonJO knjižica PRIL.okSKI dnevnik Poštnina plačana v gotovini ^ nAA „ Abb. postale i gruppo Cena 200 lir Leto XXXIV. Št. 138 (10.050) TRST, torek, 13. junija 1978 .rsrg sffsaregsag različni izid ljudskih glasovanj predstavlja zanimiv prerez miselnosti italijanske družbe Na referendumih potrjena zakon Reale> (77%) in zakon o javnem finansiranju strank (56%) Nezaupanje do strank prihaja do izraza predvsem v nekaterih večjih mestih, Ha otokih in v južni Italiji - Prve ocene ministrskega predsednika Andreottija Ob izidu referendumov Nedeljsko in včerajšnje ljudsko vasovanje (referendum) o zakonu 0 državnem finansiranju strank in * zakonu o javnem redu, imenovanem «zakon Reale», na katerem ?° WK državljani pozvani, da se pečejo za ohranitev ali odpravo vpeh zakonov, dopušča po prak-»enj dokončnih rezultatih vsaj tri °s>irjne ugotovitve: 1- G'lasov al je razmeroma visok °dst->lt/c volivcev, okrog 82 odst., (ePrav nižji kot za referendum o razporoki, kar je ob dokaj medli rzdvolilni kampanji vendarle do-5®* dokaj visoke1 družbeno - poli-kns razgibanosti v italijanskem tovriem mnenju. 2. Proti pričakovanju velik od-“otefc volivcev v državi (nad 43 °dst.) se je izrekel za odpravo *Qkona o državnem finansiranju Mitičnih strank. Tako visok od- 1 0tek odraža visoko mero neza-“Panja državljanov v upravljanje : državnim denarjem, za kar je J?dvomno dovolj dokazov v mno-j™1 škandalih, v katerih ozadju je Prav nepošteno ravnanje z dežjem davkoplačevalcev, pa tudi nesmotrni gospodarski politiki, Jošti na Jugu, saj se razkorak v azvitosti med Severom in Jugom >,e-a, namesto da bi se manjšal. ,’sok odstotek glasov proti pod- strankam iz državnih pro-.a<-'unov lahko imamo zato kot prodni glas davkoplačevalcev. Kljub nedvomno resnim nomislekom j* nesporno tudi nekaj drugega: 'kirnreč to, da je v teh 43 odst. "Otestnifi glasov množično pri-,ofci( umetno udarjeni kvalun-v državi, ki ga sistema-'Fn° podpihuje v prvi vrsti des-K od zmerne do skrajne, in z tudi skrajna levica. Oboji i-j aio namreč očiten interes ustvarila nezaupanja formalno v po-j^čne stranke, dejansko pa v se-jWo parlamentarno in vladno ve-?.n°. torej v destabilizacijo seda-Je demokratične ustavne držav- * Ureditve. Visok odstotek glasov (77 od jj.0l za ohranitev zakona Reale, Vsebuje norme o javnem redu, 1? nedvoumen odraz hude zaslcrb-j*nosti državljanov za javni red J? že več let trajajočih napadih fttremnega levega in desnega te-. na državne institucije in j Micine politične predstavnike. 0-^toriio na nekatere njegove čle-ki niso v skladu z demokra-fniin pojmovanjem javnega re-se delno odraža v 23 odst. na-Kotnih glasov v katerih pa so lj?* glasovi tistih, ki težijo k pro-jrpniokratični avtoritarnosti. Toda ji '10 je prevladala zavest, da , .treba zakon v sedanjem polo-Jtn v državi ohraniti in popra-i1* v členih, ki ne ustrezajo. Za-isfca praznina bi namreč bila ti, voda. na mlin po eni strani ^fašističnemu, po drugi pa bri- Jističnemu terorizmu. pJ primeru obeh referendumov, ji čeprav v različnem razmerju $*ov, je torej prevladal glas za t r^nitev obeh zakonov, obenem l,Zgovornim glasom, da potre-iJeta oba zakona nadaljnjih ko-LjUr< kar je za zakon Reale j* že v postopku v parlamentu. tj. fugačni pa so lahko pokaza-rjl rezultatov obeh referendu-(l® v naši deželi s posebnim jarkom na tržaški pokrajini. tujino, da je Trst kot občina La tistimi italijanskimi mesti, v je odstotek za odpravo za-tn; finansiranju strank eden in celo večinskih (56 od K in da je tudi odstotek za od-|(J?,o zakona Reale višji, kot je bonsko povprečje, skriva v se-l^varno tendenco ne toliko raz-hlene9a kvalunkvizma kot predli**1 osredotočanja glasov okrog ijj1'1 reakcionarnih sil od neofa-do radikalcev in sorodnih j£*,t reakcionarnih sil od neofa-»jJ°V do radikalcev in sorodnih t^-fnic, ki so v volilni kampanji Kr svoi skupni protivladni in ^'osimski imenovalec v meščanih fisij, kot nosilcu izolacije Tr-pln pokrajine. 6^ 0 drugi strani pa lah C‘jstvom ugotavljamo, lahko z zada so tinski volivci, kot dokazujejo inskih občinah na Tržaškem ati o slovenskih ali pretežno ojj Goriškem, še enkrat, kot že L referendumu o razporoki, do-* visoko politično zrelost. Slo-ttjjjki človek je še 'enkrat razu-tfd zo kaj v bistvu pri nas gre: tj gre toliko za sama refe-fieff,l7na' k°t predvsem in pouda-tiQV*o očitno za strnjevanje tistih fjddnjaških sil na katerem koli ‘Do ’ ^ nasprotujejo osimskemu Razumu, to je miru in sodelo-na naši meji. gospodarske-pr 'n drugačnemu odpiranju Trsta izhodu in v zadnji konsek-t"®i proti sožitju pri nas in pro- ti našim narodnim pravicam. Čez štirinajst dni bomo spet klicani na volišča za deželne, občinske in rajonske volitve. Slovenski volivci so dokazali, da vedo kako ravnati. Demokratične politične sile v de- RIM — Ob zaključku redakcije še nismo prejeli dokončnih rezultatov o referendumih v zvezi z zakonom o javnem finansiranju strank in vzakonom Reale, za zaščito javnega reda, čeprav ni nobenega dvoma o tem, da sta bila oba zakona potrjena, četudi z različnima odstotkoma. Dokončni izid ljudskega glasova- nja o «zakoou Reale« je sledeč: za odpravo zakona («DA») 7 milijonov 323.395 23, odst. za potrditev zakona uNE«) 24 milijonov 119.756 76,7 odst. Glasovanja se je udeležilo 81,4 odstotka volilnih upravičencev, kar je želi, zlasti na Tržaškem, pa bo- j nekaj odstotkov manj v primerjavi z udeležbo na referendumu o razporoki maja 1974, ko je glasovalo skoraj 88 odst. volilnih upravičencev. Glede zakona o javnem finansiranju strank pa moramo zapisati, da so ga voiivci potrdili, čeprav v tem primeru večina ni bila tako krep- do vplivale na volivce, da se bo uveljavila smer demokratičnega družbenega, političnega in gospodarskega napredka. Te volitve bodo morale »ato utrditi sodelovanje med demokratičnimi silami v teh naporih. PRVE REAKCIJE VODITELJEV STRANK Zaskrbljenost ob nevarnosti nezaupanja in kvalunkvizma Izid referenduma zaenkrat ne bo vplival na sedanja politična ravnovesja RIM — Na referendumu so italijanski volivci potrdili veljavnost obeh zakonov (o javnem finansiranju strank in za zaščito javnega reda), čeprav so prav tako jasno dali razumeti, da si pričakujejo izboljšanje teh zakonov, torej, njihovo spremembo. Glede «zakona Reale« tega problema sploh ni, saj je parlament začel revizijo tega zakona, ki je .bil.v senatu že .odpravljen, medtem ko podatek glasovanja proti finansiranju strank (kakor skala težkih 44 odstotkov, ki pa so v večini v velikih italijanskih mestih) vsiljujejo prepričanje, da si Italijani želijo naglejšo mo-ralizacijo in v tem okviru tudi u-strezho spremembo sicer potrjenega zakona. Glede političnih posledic referendumov so si stranke zaenkrat e-notne. Signorile (PSI) je mnenja, da izidi ne bodo destabilizirali politike narodne enotnosti, komunisti poudarjajo, da nima smisla razbijati sedanjo vladno večino in to potrjuje tudi demokristjan Galloni. Slednji poudarja tudi, da so glede finansiranja strank Italijani izrazili svoje mnenje povsem svobodno, medtem ko so glede (zakona Reale« želeli potrditi politiko odločnosti in strogosti v boju s terorizmom in nasiljem. Skratka, politični značaj pripisuje Galloni predvsem glasovanju o «zakonu Reale« tudi zato, ker je bil sporen. Tajnik KPI Berlinguer je dejal, da je NE kljub vsemu zmagal. Kar pa zadeva visok odstotek DA za odpravo zakona o finansiranju strank, gre to pripisati navalu kvalunkvizma, nasprotovanja strankam, predvsem zmernega meščanstva na Jugu, kjer so «nekatere stranke« slabo upravljale javni denar in javne koristi sploh z metodami, proti katerim se komunisti še vedno odločno borijo. Ne gre pa pozabiti, da je med odstotki tistih, ki so glasovali «proti strankam« velik delež odrinjenih, družbeno nezavarovanih, skratka tistih, ki jih je prizadela gospodarska in družbena kriza, ki pa so prešli (po mnenju komunističnega poslanca Liber-tinija) pod «kvalunkvistični vpliv«. Čc demokratične stranke ne bodo znale odgovoriti na postavljena vprašanja lahko ta težnja postane zelo nevarna. Med komentarje o izidu referendumov je komunist Luca Pavolini vključil tudi polemično noto, ko je v sozvočju z republikanskim tajnikom Biasinijem obtožil druge politične sile, da se sploh niso angažirale V volilni kampanji ze referendume ali celo zavzele dvoumna stališča. Biasini pri tem izrecno kritizira socialiste. Obema odgovarja socialistični podtajnik Signorile, ki poudarja predvsem, da je ločevanje med NE in DA potekalo znotraj volilne baze vsake izmed demokratičnih strank in da je prav zato stališče PSI, ki ni pripisala negativnih teženj oporečnikom, omogočilo tako demokratične izide in potrdilo veljavnost temeljnega načela strpnosti. V svoji izjavi pa tajnik KPI Berlinguer zanika to in poudarja, da so komunistični volivci glasovali strnjeno. Pri tem si lahko pomaga z dejstvom, da zakon o finansiranju strank ni propadel prav zaradi trdnega izida v «rdečih deželah«, kjer ljudstvo z zaupanjem gleda v stranke, ki so na oblasti Poglejmo še, kako so sprejeli i-zid referenduma na drugi fronti, se pravi med pobudniki referendumov. Čeprav bosta oba zakona obveljala in je to večina Italijanov potrdila, se pobudniki referendumov veselijo in govorijo o (zmagi«, pri čemer očitno mislijo na politične posledice glasovanja, ne pa na usodo zakonov kot takih. Radikalci so še posebno zadovoljni, saj izid referenduma potrjuje njihovo linijo vztrajnega in doslednega bojkota dejavnosti vladne JN&ng pstalih demokratičnih strank. Posebno so zadovoljni misovci. Njihov tajnik Almirante upa, da bo večina «DA», oddanih proti zakonu o finansiranju strank v južni I-taliji obnovila nekdaj cvetočo volilno bazo MSI, ki si je pred leti prav tam opomogla po uporu v Reggiu Calabrii. Almirante pri tem poudarja, da gre med te glasove brez dvoma pripisati dober delež tudi njegovim pristašem. MINO FUCCILLO ka, kot v prvem primeru, kar nekje dokazuje, da so Italijani bili v teh mesecih občutljivi bolj za vprašanja zaščite javnega reda pred napadom teroristov, obenem pa se pojavlja kritični odnos do strank in njihovega zadržanja. Dokončni rezultati o javnem finansiranju strank so sledeči: za odpravo zakona («DA») 13 milijonov 736.577 43,7 odst. za potrditev zakona («NE») 17 milijonov 663.301 56,3 odst. Pri tem je zanimiva analiza o tem, kako so glasovali volivci v severni; srednji, južni in otočni I-taliji. Takoj je opaziti, da velja za «zakon Reale« večja homogenost glasov, čeprav so tudi pri teh podatkih določene razlike, medtem ko so razlike riajvečje, ko je šlo za zakon o javnem finansiranju strank. Za potrditev czakona Reale«, o-ziroina za politiko odločnosti v zaščiti javnega reda, ki pa naj ne gre preko ustavnih okvirov, kot so poudarjale demokratične stranke, se je v severni Italiji izreklo 79,8 odst., v srednji Italiji 79,2 odst., v južni Italiji 70,3 odst., na otokih pa 67,7 pdst. Tudi v tem primeru torej velja, da se je ogromna večina volivcev sicer opredelila za <:NE», vendar se je za odpravo tega zakona izreklo več volivcev na Jugu in otokih. Glede zakona o finansiranju strank pa je značilno spet. da so se volivci opredelili v večini proti finansiranju in torej v določeni meri tudi proti strankam kot takim tam, kjer so družbeni odnosi bolj zrahljani in kjer je nezaupanje v politično dialektiko večje: se pravi na Jugu, na otokih in v velikih mestih, kot so Neapelj, Palermo, Rim, Turin, Milan, Trst, ne na v mestih, kier so odnosi med strankami in državljani ustaljeni in pozitivni, kot so Bologna, Firence. Modena, Reggio Emilia itd. Za odpravo zakona o javnem finansiranju strank se je namreč na otokih izreklo kar 54,8 odst., v juž ni Italiji pa 51,6 odst. Pač pa so volivci v severni in srednji Italiji zakon potrdili, saj so se zanj izrekli v večini, za odpravo pa se je izreklo 39,9 odst. na severu in 40,8 v srednji Italiji. Kar zadeva glasovanje v deželi Furlaniji - Julijski krajini so podatki v zvezi z (zakonom Reale« bili. sledeči: za odpravo zakona ((DA») 197.977 24 odst. za potrditev zakona ((NE») 626.828 76 odst. Za zakon o javnem finansiranju strank pa so se v naši deželi o-predelil takole: za odpravo zakona («DA») 380.764 46,2 odst. (Nadaljevanje na zadnji strani) BENETKE — Prve preiskave o zločinskem atentatu v Petovljah so bile grobo izkrivljene. To je sklep, do katerega je prišel beneški preiskovalni spdnik, ki je zato uradno potrdil zahteve javnega tožilca in sprožil kazenski postopek nrotj gori-škemu državnemu pravdniku Brunu Pascoliju, karabinjerskemu generalu Dinu Mingarelliju, karabinjerskemu polkovniku Domenicu Farru, karabinjerskemu majorju Antoninu Chiricu ter «superpriči« Walterju di Biaggiu. Obtožil jih je namreč, da so prikrivali, uničili in izkrivljali resnične podatke prvotne preiskave, da so si prilaščali funkcije, da so sodelovali pri oblikovanju lažnih obtožb, da so lažno zapisovali pričevanja. IlliiiillMimiitiiiitiiHiiHiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiintiitiiuiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitniiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiinnniMiiiiiiiiiiiiiiHiiiimiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiimi Napad na izraelski kibuc i K Včeraj je komandos štirih palestinskih gverilcev napadel neko naselje v Cisjordaniji. Pri napadu je eden od gverilcev izgubil življenje. O tem poročamo podrobneje na zadnji strani. (Telefoto ANSA-UPI) Med glasovanjem v enem izmed 75.544 volišč, ki so jih namestili v vsej državi. Gornjo sliko je naš foto- graf posnel v Dolini pri Trstu Zunanji ministri EGS o odnosih z novimi članicami KOPENHAGEN — Včeraj je bilo zadnje zasedanje zunanjih ministrov držav Evropske gospodarske skupnosti pred iztekom mandatne dobe sedanjemu (danskemu) predsedniku. Pozornost je veljala pomembnejšim mednarodnim problemom, katere bo treba globlje načeti na prihodnjih sestankih. Govor .je bil o krizi na afriški celini, o odnosih med EGS in deželami, ki bi rade postale njene članice pa še o vsklajanju zunanje politike deveterice v sklopu OZN. Glede afriškega vprašanja je razprava tekla seveda prvenstveno qkoli zairskega dogajanja, sicer tudi v luči današnjega bruseljskega sestanka med predstavniki držav, katerim dolguje nekdanji belgijski Kongo velike vsote denarja (Italiji, denimo, okrog 200 milijonov ameriških dolarjev). Na tem sestanku bodo razpravljali o novi gospodarski podpori Mobutujevi vladavini. Navzoči bodo tudi zastopniki mednarodnega denarnega sklada, svetovne banke in izvršne komisije EGS. BENEŠKI PREISKOVALNI SODNIK OBJAVIL SVOJE ZAKLJUČKE Hude obtožbe zaradi izkrivljene preiskave o pokolu v Petovljah Glavni obtoženci so gen. Mingarelli, goriški državni pravdnik dr. Pascoli in drugi karabinjerski častniki • Zaradi njihove «režije» je po petih letih še nerazčiščeno ozadje atentata ki je terjal življenje treh karabinjerjev Skratka, preiskava, ki je privedla pred porotno sodišče skupino gori-ških obtožencev je bila iz trte zvita, ker so jo s svojim izkrivljanjem in lažmj ustvarili preiskovalci sami in s pomočjo jetnika Di Biaggia. Kot je v svojih zahtevah poudaril beneški' jšvni tožilec se preiskovalci (državni pravdnik v Gorici in karabinjerji) sploh niso ozrli na izjave enega izmed glavnih obtožencev za milanski pokol, Giovannija Venture, ki je kmalu po petoveljskem atentatu poudaril, da gre za zločin fašistične narave. Prav tako se niso ozirali na podatke, ki so dokazovali, da obstaja neka tesna povezava med odkritjem eksploziva v Nabrežini in petoveljskim atentatom. Da bi to sled zbrisali so si dejansko izmislili zgodbo o tem, kako na.j bi skupina goriških malopridnežev skovala zaroto proti karabinjerjem in šla v Švico po eksploziv T4. Ta se je pa nahajal v Nabrežini in torej v rokah neke fašistične organizacije. Beneški preiskovalni sodnik je v svoji razsodbi sprejel tudi zahtevo javnega tožilca dr. Ennia Fortune, naj se ponovno odpre preiskava o resničnih krivcih za petoveljski a-tentat, ki je terjal življenja treh karabinjerjev. Čez dober teden dni, 22. junija, bo zadevo obravnavalo kasacijsko sodišče. Branilci (goriške skupine« obtožencev so namreč že sedaj zahtevali, naj se kasacijsko sodišče izreče tudi na podlagi razsodbe beneškega preiskovalnega sodnika, ki v-povsem drugačn; luči osvetljuje zapleteno in mračno ozadje preiskave in kazenskega postopka. Posebno je to zahtevo poudaril goriški odvetnik Livio Bemot, ki je skupaj z enim izmed obtožencev, Romanom Resenom, prijavil beneškim sodnikom nepravilnosti prve preiskave. Proti Bemotu, Resenu in jetniškemu pazniku Paduli pa je beneški preiskovalni sodnik sprožil kazenski postopek zaradi obrekovanja, vendar gre za manjše nepravilnosti, ki v bistvu ne spreminjajo dejstva, da pada na goriškega državnega pravdnika in karabinjerske visoke častnike v naši deželi huda senca suma, da so skušalj (iz političnih nagibov?) preusmeriti preiskavo na stranpota in tako preprečili, da bi morilci petoveljskih karabinjerjev bili predani roki pravice. Nobenega dvoma ni namreč da pa da na generala Mingarelli ja, goriškega državnega pravdnika Pascoli-ja in njihove sodelavce izredno težka odgovornost (če bodo obtožbe potrjene po kazenskem procesu), aa so po petih letih petoveljski morilci še Via svobodi in je sedaj zelo težko, da bi jih izsledili. Sam javni tožilec dr. Fortuna priznava, da bo sedaj, po petih letih, iz,redno težlio začeti preiskavo na novo. Spomin je medtem marsikomu zbledel, marsikatera sled je bila medtem zabrisana, morilci petoveljskih karabinjerjev pa so si lahko ustvarili trdne (alibije« in jih (Nadaljevanje na zadnji strani) llllllniluim«iiiniiiiniimiinilnmmnin.miimmnn.tiiiinniinininiii„i„i,„„m„„ii„iiuii.ii«tl.n1|iiii( NA SREČANJU GORENJSKIH AKTIVISTOV V KRANJU Predsednik slovenske vlade o vlogi nacionalnih manjšin Dr. Anton Vratuša posredno polemiziral z avstrijskimi oblastmi Danes nadaljevanje procesa zaradi afere Lockheed V ospredju zavrnitev člana sodnega zbora Giacchija zaradi njegovih odnosov z bratoma lefebvrc RIM — Po desetdnevni prekinitvi se bo danes nadaljeval pred razširjenim ustavnim sodiščem proces zaradi afere Lockheed, šlo bo za 23. zasedanje sodnega zbora, ki bo moralo zaslišati prvih petnajst prič. Toda najvažnejše vprašanje, o katerem bodo morali danes razpravljati, je vprašanje napovedane zavrnitve enega od članov sodnega zbora s strani komisarja obtožbe DalTOra. Kot je znano, gre za O-ria Giacchija. ki je bil po pisanju tednika (L’Espresso» član upravnega sveta družbe Cosindit, v katerem sta sedela tudi brata Antonio in Ovidio Lefebvre, ki sta sedaj na zatožni klopi. Zavrnitev enega od sodnikov od- pira nekatera delikatna pravna vprašanja: zakon na primer predvideva, da je zavrnitev možna samo pred začetkom formalne razprave. O zahtevi po zavrnitvi mora odločati sodni zbor, ki se sestane v posvetovalnici brez sodnika, ki je bil zavrnjen. Po mnenju nekaterih pravnikov bi bilo mogoče črko zakona tolmačiti na elastičen način, tako da bi bila zavrnitev možna tudi sedaj, potem ko je sodni , zbor zasedal že 22 krat, še posebno, ker So vzroki, ki so privedli do zahteve po zavrnitvi, postali znani šele sedaj, potem ko je o tem pisal «L'Espresso». še najboljša rešitev pa bi bila, ko bi sam sodnik Giacchi odstopil. Sinoči so napovedali, da se bo Giac- chi danes zjutraj na lastno zahtevo sestal s predsednikom sodnega zbora Paolom Rossijem, da bi razjasnila vprašanje zavrnitve. Ni izključeno, da bo Giacchi ob tej priložnosti odstopil iz sodnega zbora. Tajnik parlamentarne skupine PSI sen. Signori je v tej zvezi dal izjavo, v kateri obžaluje početje tistih, ki so Giacchija predlagali za člana sodnega zbora, k0 pa je bilo vsem znano — kot pravi Signori — da jo bil mož dokaj kompromitiran v poslovnih krogih, ne glede na njegove odnose z bratoma Lefebvre. Povsem nerazumljivo pa je. Po mnenju socialističnega senatorja, da ni sam Giacchi sprevidel, da ne bi smel sprejeti funkcije sodnika glede na njegove odnose z dvema od obtožencev. Vprašanje zavrnitve sodnika Giacchija bi utegnilo zakasniti začetek zasliševanja prič, ki se bo vsekakor nadaljevalo tudi v prihodnjih dneh, ko se bodo morale javiti pred sodniki tudi nekatere znane osebnosti. Tako bi morali jutri zaslišati Franca Piga, danes predsednika ICIPU, za časa afere Lockheed pa šefa kabineta predsednika vlade Rumor-ja. V četrtek bi moral priti na vrsto minister Bisaglia, v petek pa veleposlanik Messeri, bivši demokr-ščanski senator, ki je družbi Lockheed (svetoval«, naj se za sklepanje koristnih kupčij v Italiji poslu-žijo (posredovanja« bratov Lefebvre. LJUBLJANA — V nedeljo je bilo v Kranju 10. tradicionalno srečanje gorenjskih aktivistov, na katerem je spregovoril predsednik slovenskega izvršnega sveta dr. Anton Vratuša. Med številnimi vprašanji, ki jih je obravnaval v zvezi z razvojem družbenega sistema v Sloveniji in Jugoslaviji, je še posebej govoril o jugoslovanski zunanji politiki. Pri tem je dejal, da na takih principih temeljijo tudi odnosi s sosednjimi državami, v katerih imajo posebno vlogo tudi slovenske manjšine izven meja republike in druge v Sloveniji. Manjšine pomenijo most in izredno pomemben dejavnik v pospeševanju vsestranskega sodelovanja in v poglabljanju medsebojnega zaupanja in kulturne menjave. Ob tem pa je dr. Vratuša ugotovil, da pa so tudi sosedi (razumljivo je pri tem mislil na Avstrijo), ki kar naprej rušijo te mostove z nasilno asimilacijo manjšin ter z dragimi ukrepi diskriminacije in pritiska. Zagotovil je, da bosta Jugoslavija in Slovenija tudi v tem pogledu nadaljevali svojo politiko dobrega sosedstva v duhu listin Združenih narodov, Helsinkov in mednarodnih sporazumov. (Ne bomo se utrudili, da tudi v prihodnje storimo vse, da bo tudi drugi strani postalo jasno, da bi bila zagotovitev vseh pogojev za svoboden razvoj narodnostnih manjšin na njihovih ozemljih tudi v interesu njihovega lastnega demokratičnega razvoja.« je dejal dr. Anton Vratuša. j. p. Tito sprejel predsednika gospodarske zbornice SFRJ BEOGRAD — Predsednik Tito je včeraj na Brionih sprejel predsednika jugoslovanske gospodarske zbornice Ilijo Vakica, ki ga je seznanil z delegatskimi spremembami v tem najširšem gospodarskem združenju v Jugoslaviji. Vakič je Titu izročil listino, ki mu jo je ob 30-letnici svojega obstoja dodelila gospodarska zbornica za velik prispevek k njenemu razvoju to napredku njenega delovanja. Predsednik Tito se je v daljšam pogovora z Vakičem, kot poroča Tanjug, zanimal za jugoslovansko blagovno menjavo s tujino to pri tem poudaril, da je treba povečati prizadevanja za večji izvoz ta obenem za večjo uporabo domačih surovih in izdelkov, kjerkoli je to mogoče. Po Titovih besedah je nujno tudi skupi no nastopanje jugoslovanskih gospodarskih organizacij ,na svetovnem tržišču. (Naše možnosti za razvijanje gospodarskega sodelovanja s tujin0 so' velike in perspektive zelo ugodne. Odpirajo se nam tudi nova pomembna tržišča. Toda napraviti moramo' vse. kar je potrebno, da bomo te možnosti in perspektive uresničili,« je med dragim naglasil Tito in pri' tem postavil v ospredje razvoj vsestranskega gospodarskega ‘sodelovanja z deželami v razvoju, (vb) RIM — Na povabilo kanclerja Schmidta bo predsednik vlade Andreotti 17. t.m. opravil delovni obisk v Zvezni republiki Nemčiji. V ZAPORU V BRASILII Nacist Wagner poskusil samomor BRASILIA — Nacistični zločinec Gustav Franz VVagner je v celici zapora v Brasilii poskusil napraviti samomor. Kot je včeraj sporočil glasnik brazilske zvezne policije, j« bivši podpoveljnik uničevalnega taborišča v Pobiboru razbil leče lastnih naočnikov in nato pojedel drobce stekla. Neki paznik pa je pravočasno posege! in odpeljal vVognerja v ambulanto zapora. Mož je sedaj izven nevarnosti. PRIMORSKI DNEVNIK 2 TRŽAŠKI DNEVNIK 13. junija 1978 NA REFERENDUMIH O ZAKONU REALE IN ZAKONU O FINANSIRANJU STRANK Slovenski volivci so se v nedeljo včeraj množično izrekli za «NE» in Splošen izid na Tržaškem nepričakovan: nad 56 odstotkov volivcev glasovalo za odpravo zakona o finansiranju strank Na Tržaškem včeraj stopilo na je v nedeljo in volišča nad 200 tisoč volivcev, da bi se izreklo o zakonu Reale ter zakonu o finansiranju strank. Kot po vsej državi, tako je tudi pri nas izid glasovanja pokazal, da ljudje različno o-cenjujejo oba zakona in da so bolj kritični do zakona o finansiranju strank, kar je izpričalo sorazmerno visoko število glasov tistih volivcev, ki so se mimo navodil demokratičnih strank izrekli za odpravo tega zakona. Ravno na Tržaškem je prišla ta razlika še bolj do izraza, saj je za odpravo zakona glasovalo več volivcev kot pa za njegovo ohranitev. Takšen izid si je malokdo pričakoval, čeprav ni bilo na predvečer glasovanja nobenega dvoma o tem, da so se ravno v našem mestu z nastajanjem izolacionističnih reakcionarnih strank ter z razširjanjem nezaupanja v tradicionalne demokratične stranke okrepile tiste težnje, ki rade nasedajo nevarnim protiljud-skim in protidemokratičnim izbiram. Kar 116.027 volivcev je v tržaški pokrajini glasovalo «DA», kar pomeni. da se je izreklo za odpravo zakona o finansiranju strank. To v odstotkih pomeni 56,65. Proti odpravi zakona je glasovalo 88.772 volivcev, kar pomeni 43,35%. Kar 3.089 jih je oddalo bele glasovnice. Znatno drugačna je bila usmeritev volivcev kar zadeva zakon Reale. Kar 146.049 ali 71,40 odst. volivcev se je izreklo proti odpravi zakona o javnem redu, medtem ko je «DA» glasovalo 58.512 ljudi, kar pomeni 28,60 odst. Bele glasovnice je oddalo 3.284 volivcev. Kako pa so se na nedeljskih in včerajšnjih volitvah o referendumih izrekli slovenski volivci na Tržaškem? Na podlagi volilnih izidov v okoliških občinah ter v nekaterih slovenskih vaseh tržaške občine, lahko rečemo, da je odstotek tistih, ki so glasovali «NE» tako za zakon Reale kot za zakon o finansiranju strank znatno višji od splošnega odstotka. Med slovenskimi volivci je skratka prevladal «NE». Naj navedemo le nekaj primerov. V dolinski občini je proti odpravi zakona o finansiranju strank glasovalo 64,6 odstotka volivcev, proti odpravi zakona Reale pa kar 79,6 odst. V repen tabrski občini se je proti odpravi zakona o finansiranju strank izreklo 63,67 odst. volivcev, proti odpravi zakona Reale pa kar 82,71 odst. V zgoniški občini se je za «NE> izreklo 55,70 odst. volivcev pri glasovanju o zakonu o finansiranju strank in 75,98 odst. za «NE» pri glasova- nju o zakonu Reale. Omeniti moramo pri tem, da je v slovenskih občinah volilo tudi veliko vojakov, o-rožnikov in finančnih stražinkov. Razlika med tržaško občino in o-koliškimi občinami, to je med mestom in podeželjem, se kaže tudi pri sami udeležbi na nedeljskih volitvah. Skupno je v tržaški pokrajini na 239.111 volilnih upravičencev glasovalo 211.065 ljudi, kar znaša 88,27 odst. Samo v tržaški občini je glasovalo 188.752 ljudi (volilnih upravičencev je bilo 215.122), to je 87,73 odst. V okoliških občinah pa je bila udeležba, kot rečeno, znatno višja. V devinsko - nabrežinski občini je glasovalo 94,19 odst. volilnih u-pravičencev, v repentabrski občini 92,20 odst., v miljski občini 91,92 odst., v dolinski občini 93,30 odst. in v zgoniški občini 92,13 odst. volilnih upravičencev. IZJAVE VODSTEV STRANK 0 IZIDU REFERENDUMOV Prebivalstvu povrniti zaupanje z motno enotno politično pobudo Zaskrbljenost nad znamenji nerazpoloženosti v družbenem tkivu našega mesta spričo dosedanjega načina vodenja ustanov O volilnih izidih so sinoči, ko so bili znani dokončni podatki, izrazila prve ocene, mnenja in stališča politična vodstva krajevnih strank. Pokrajinski tajnik avtonomne federacije KPI Giorgio Rossetti je izjavil, da izraža tržaški rezultat pri glasovanju o referendumu za javno finansiranje strank usmeritev v drugih velikih italijanskih mestih, kjer so prevladali glasovi za ukinitev zakona. Ta podatek priča o nerazpoloženosti tržaškega družbenega tkiva v odnosu do ustanov, kot posledica šibkosti dosedanjega političnega vodstva mesta in dežele, ki ni bilo sposobno reševati dolgoletnih odprtih vprašanj in zato se ni moglo uspešno upirati obrekovalnim napadom proti demokratičnemu u-stroju, ki so jih v zadnjih dveh letih vodili nekateri krogi in časopisi. Treba je torej povrniti Trstu zaupanje v demokracijo, je zatrdil •••iiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiiiiiiitiiiiiKiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiMiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiimiiniiiiiiiiitiiiiniiiiiniiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiitniiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimuiiiiiiiliniiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiii V VOLILNIH OKOLIŠIH TRŽAŠKE OBČINE KRATICE: F: zakon o finansiranju strank; R: zakon Reale. L OKOLIŠ - ZAHODNI KRAS Vol. 70 (Osnovna šola Križ) F: DA 92 NE 196 R: DA 45 NE 243 Vol. 286 (Osnovna šola Prosek) F: DA 195 NE 382 R: DA 126 NE 454 Vol. 287 (Osnovna šola Prosek) F: DA 200 NE 354 R: DA 120 NE 426 Vol. 288 (Osnovna šola Križ) F: DA 214 NE 343 R: DA 113 NE 445 Vol. 289 (Osnovna šola Križ) F: DA 257 NE 317 R: DA 164 NE 417 Vol. 320 (Otroški vrtec Prosek) F: DA 146 NE 262 R: DA 73 NE 336 Vol. 324 (Otroški zavod Silvestri) F: DA 311 NE 226 R: DA 187 NE 349 Vol. 372 (Otroški zavod Silvestri) F: DA 151 NE 150 R: DA 107 NE 199 2. OKOLIŠ - VZHODNI KRAS Vol. 36 (Otroški vrt. Trg M.te Re) F: DA 221 NE 227 R: DA 112 NE 335 Vol. 94 (Osnovna šola pri Banih) F: DA 125 NE 120 R: DA 95 NE 181 Vol. 283 (Nižja šola Tommasini) F: DA 309 NE 309_ R: DA 154 NE 457 Vol. 284 (Osnovna š. Trg M.te Re) F: DA 262 NE 235 R: DA 111 NE 382 Vol. 285 (Osnovna š. V.lla Carsia) F: DA 371 NE 312 R: DA 170 NE 511 Vol. 291 (Osn. š. Tomažič Trebče) F: DA 121 NE 305 R: DA 80 NE 347 Vol. 292 (Osn. š. Kajuh Gropada) F: DA 215 NE 338 R: DA 123 NE 430 Vol. 293 (Osnovna šola v Bazovici) F: DA 166 NE 106 R: DA 71 NE 499 Vol. 298 (Srednja šola Tommasini Opčine) F: DA 293 NE 349 R: DA 191 NE 452 Vol. 318 (Osnovna š. Trg M.te Re) F: DA 272 NE 237 R: DA 127 NE 382 Vol. 319 (Osnovna š. Trg M.te Re) F: DA 162 NE 112 R: DA 83 NE 191 Vol. 342 (Otr. v. Trg S. Tommaso) F: DA 247 NE 283 R: DA 160 NE 367 Vol. 344 (Osn. šola Villa Carsia) F: DA 379 NE 188 R: DA 178 NE 387 Vol. 365 (Bolnišnica Santorio) F: DA 54 NE 98 R: DA 48 NE 104 3. OKOLIŠ ROJAN - GRETA - BARKOVUE Vol. 11 (Srednja šola Brunner) F: DA 301 NE 158 R: DA 154 NE 307 Vol. 24 (Osnovna š. Tarabocchla) F: DA 345 NE 210 R: DA 171 NE 385 Vol. 29 (Otr. v. Ul. S. Fortunato) F: DA 295 NE 158 R: DA 144 NE 308 Vol. 30 (Srednja šola Brunner) F: DA 201 NE 146 R: DA 104 NE 244 Vol. 31 (Srednja šola Brunner) F: DA 325 NE 254 R: DA 153 NE 423 Vol. 32 (Srednja šola Brunner) F: DA 249 NE 130 R: DA 137 NE 239 Vol. 33 (Srednja šola Brunner) F: DA 387 NE 183 R: DA 165 NE 404 Vol. 34 (Osnovna šola R. Manna) F: DA 289 NE 172 R: DA 151 NE 314 Vol. 38 (Osnovna šola R. Manna) F: DA 335 NE 170 R: DA 164 NE 337 Vol. 136 (Srednja šola Addobbati) F: DA 236 NE 133 R: DA 115 NE 253 Vol. 143 (Srednja šola Addobbati) F: DA 268 NE 203 R: DA 121 NE 348 Vol. 264 Osn. š. UL Commerclale) F: DA 400 NE 225 R: DA 167 NE 160 Vol. 265 (Osnovna šola R. Manna) F: DA 303 NE 233 R: DA 138 NE 400 Vol. 266 (Obč. rekreatnrij Brunner) F: DA 371 NE 214 R- DA 174 NE 410 Vol. 267 (Obč. rekreatnrij Brunner) F: DA 307 NE 235 R: DA 160 NE 378 Vol. 268 (Otr. v. Ul. Delle Rose) Vol. 290 (Os. š. p. Giovanni XXIII) F: DA 252 NE 123 R: DA 95 NE 280 Vol. 299 (Osnovna šola Saba) F: DA 229 NE 151 R: DA 113 NE 265 Vol. 304 (Osnovna šola Saba) F: DA 252 NE 203 R: DA 124 NE 329 Vol. 337 (Osnovna šola Saba) F: DA 248 NE 169 R: DA 117 NE 299 Vol. 343 (Otr. vrtec Ul. Vallicula) F: DA 372 NE 181 R: DA 143 NE 410 Vol. 360 (Osn. šola Tarabocchia) F: DA 309 NE 255 F: DA 439 NE 210 R: DA 179 NE 384 R: DA 200 NE 452 Vol. 269 (Otr. v. Ul. Delle Rose) Vol. 373 (Osn. š. Ul. Commerclale) F: DA 220 NE 144 F: DA 271 NE 132 R: DA 120 NE 242 R: DA 127 NE 278 Vol. 270 (Osn. šola Tarabocchia) F: DA 327 NE ?33 4. OKOLIŠ - KOLONJA ŠKORKLJA R: DA 163 NE 397 Vol. 49 (Tehnični Vol. 271 (Osn. š. Ul. Commerclale) zavod Volta) F: DA 155 NE 119 F: DA 392 NE 198 R: DA 76 NE 190 R: DA 186 NE 406 Vol. 272 (Osn. šola Tarabocchia) Vol. 53 (Tehnični zavod Volta) F: DA 328 NE 225 F: DA 314 NE 177 R: DA 158 NE 392 R: DA 135 NE 356 Vol. 273 (Osn. šola Tarabocchia) Vol. 59 (Paviljon A RAC) F: DA 359 NE 185 F: DA 186 NE 141 R: DA 174 NE 373 R: DA 101 NE 223 Vol 274 (Osn. šola Tarabocchia) Vol. 60 (Srednja šola Rismondo) F: DA 298 NE 182 F: DA 377 NE 155 R: DA 134 NE 347 R: DA 167 NE 364 Vol. 275 (Srednja šola Addobbati) Vol. 61 (Srednja šola Rismondo) F: DA 344 NE 234 F: DA 265 NE 167 R: DA 153 NE 421 R: DA 130 NE 303 Vol. 276 (Osnovna šola Saba) Vol. 62 (Osnovna šola Suvich) F: DA 308 NE 241 F: DA 276' NE 186 R: DA 152 NE 397 R: DA 127 NE 340 Vol. 277 (Osnovna šola Saba) Vol. 63 (Osnovna šola Suvich) F: DA 309 NE 252 F: DA 323 NE 216 R: DA 128 NE 431 R: DA 159 NE 379 Vol. 278 (Otr. vrtec Ul. Vallicula) Vol. 64 (Osnovna šola Suvich) F: DA 220 NE 148 F: DA 255 NE 134 R: DA 118 NE 250 R: DA 115 NE 273 Vol. 279 (Osnovna šola Battistig) Vol. 65 (Osnovna šola Suvich) F: DA 346 NE 300 F: DA 251 NE 134 R: DA 164 NE 482 Rr DA 115' NE 272 Vol. 280 (Osnovna šola Battistig) Vol. 66 (Osnovna šola Suvich) F: DA 333 NE 191 F: DA 382 NE 222 R: DA 150 NE 374 R: DA 197 . . NE 409 Vol. 281 (Osnovna šola Battistig) Vol. 67 (Osnovna šola Suvich) F: DA 295 NE 279 F: DA 403 NE 2i7 R: DA 161 NE 407 R: DA 169 NE 455 Vol. 282 (Obč. rekr. Stuparich) Vol. 69 (Osnovna šola Suvich) F: DA 327 NE 284 F: DA 279 NE 173 R: DA 150 NE 462 R: DA 131 NE 319 Vol. 71 (Sred. šola Div. Julia) F: DA 284 NE 158 R: DA 120 NE 321 Vol. 86 (Obč. rekreatorij Nordio) F: DA 336 NE 214 R: DA 161 NE 390 Vol. 250 (Srednja šola Codcrmatz) F: DA 329 NE 301 R: DA 165 NE 473 Vol. 251 (Srednja šola Codcrmatz) F: DA 362 NE 228 R: DA 178 NE 410 Vol. 252 (Obč. rekreatorij Nordio) F: DA 175 NE 217 R: DA 95 NE 302 Vol. 253 (Obč. rekreatorij Nordio) F: DA 361 NE 218 R': DA 176 NE 403 Vol. 254 (Otr. v. Ul. DellEdera) F: DA 282 NE 205 R: DA 135 NE 351 Vol. 255 (Otr. v. Ul. DelLEdera) F: DA 223 NE 113 R: DA 95 NE 240 Vol. 256 (Tehnični zavod Volta) F: DA 423 NE 186 R: DA 206 NE 403 Vol. 257 (Tehnični zavod Volta) F: DA 188 NE 205 R: DA 92 NE 300 Vol. 258 (Osn. š. Ul. Commerclale) F: DA 326 NE 256 R: DA 163 NE 419 Vol. 259 (Tehnični zavod Volta) F: DA 276 NE 152 R: DA 125 NE 304 Vol. 260 (Srednja šola Rismondo) F: DA 322 NE 152 R: DA 136 NE 340 Vol. 263 (Srednja šola Corsi) F: DA 361 NE 184 R: DA 156 NE 389 Vol. 340 (Srednja šola Rismondo) F: DA 308 NE 160 R: DA 122 NE 351 Vol. 345 (Osnovna šola Suvich) F: DA 261 NE 139 R: DA 110 NE 292 V6l. 363 (Tehnični zavod Volta) DA 243 NE 154 DA 98 NE 299 Vol. 366 (Vojaška bolnišnica) F: "DA 94 NE 3? R: DA 73 NE 58 Vol. 377 (Otr. v. Ul. DelLEdera) F: DA 252 NE 131 R: DA 102 NE 282 5. OKOLIŠ NOVO MESTO - NOVA MITNICA Vol. 14 (Srednja šola Benco) F: DA 255 NE 153 R: DA ’44 NE 263 Vol. 15 (Srednja šola Benco) F: DA 218 NE 152 R: DA 102 NE 264 Vol. 18 (Srednja šola Benco) F: DA 252 NE 206 R: DA 123 NE 330 Vol. 20 (Licej Alighicri) F: DA 255 NE 186 R: DA 132 NE 310 S; IZIDI V OKOLIŠKIH OBČINAH Občina Repentabor Volivcev 629, volilo 580 ali 92,20 odst. ZAKON O FINANSIRANJU STRANK DA — 202 (36,33 odst.) NE — 354 (63,67 odst.) 17 belih in 7 neveljavnih glasovnic ZAKON .REALE. DA — 96 (17,29 odst.) NE — 459 (82,71 odst.) 17 belih in 8 neveljavnih glasovnic' Občina Zgonik Volivcev 1418, volilo 1356 ali 92,13 odst. ZAKON O FINANSIRANJU STRANK Sedež št. 1 (osn. šola Zgonik) DA — 198 NE — 300 Sedež št. 2 (osn. šola Salež) DA — 163 NE — 253 Sedež št. 3 (proseška postaja) DA - 214 NE - 170 45 belih in 13 neveljavnih glasovnic ZAKON .REALE, Sedež št. 1 DA - 103 NE - 394 Sedež št. 2 DA - £3 NE-323 Sedež št. 3 DA - 116 NE - 270 -44 belih in 13 neveljavnih glasovnic Občina Dolina Volivcev 4.746, volilo 4.428 ali 93,30 odst. ZAKON O FINANSIRANJU STRANK Sedež št. 1 (Dolina) DA - 106 NE - 197 Sedež št. 2 (Dolina) DA - 158 NE - 364 Sedež št. 3 (Boljunec) DA - 80 NE - 184 Sedež št. 4 (Boršt) DA - 117 NE - 293 ^ Sedež št. 5 (Ricmanje) DA - 132 NE - 323 Sedež št. 6 (Domjo) DA - 206 NE - 246 Sedež št. 7 (Pesek) DA - 52 NE - 97 Sedež št. 8 (Mačkolje) DA - 119 NE - 296 Sedež št. 9 (Domjo) DA - 267 NE - 207 Sedež št. 10 (Boljunec) DA - 108 NE - 311 Sedež št. 11 (Domjo) DA - 146 NE - 210 115 belih in 94 neveljavnih glasovnic. ZAKON .REALE, 121 belih in 95 neveljavnih glasovnic Občina Devin-Nabrežina Volivcev 6249, volilo 5886 ali 94,19 odst. ZAKON O FINANSIRANJU STRANK Sedež št. 1 (Nabrežina - kamnolom) DA - 106 NE - 195 Sedež št. 2 (Nabrežina - kamnolom) DA - 184 NE - 205 Sedež št. 3. (Nabrežina - kamnolom) DA - 139 NE - 143 Sedež št. 4 (Sesijan) DA — 303 NE - 221 Sedež št. 5 (Devin) DA - 259 NE — 157 Sedež št. 6 (Mavhin.je) DA - 79 NE - 189 Sedež št. 7 (Šempolaj) DA - 116 NE - 241 Sedež št. 8 (Nabrežina - kamnolom) DA - 167 NE - 226 Sedež št. 9 (Ribiško naselje) DA — 207 Sedež št. 10 DA - 255 Sedež št. 11 DA - 236 Sedež št. 12 DA - 270 NE - 386 (Sesijan) NE — 224 (Sesijan) NE - 200 (Sesijan) NE - 203 DA - 69 Sedež št. 9 DA — 91 Sedež št. 10 DA - 128 Sedež št. U DA - 139 Sedež št. 12 DA — 168 Sedež št. 13 DA— 78 Sedež št. 14 DA - 108 NE - 324 NE _ 501 NE - 353 NE — 288 NE - 309 NE - 290 NE — 283 123 belih, 95 neveljavnih glasovnic in 8 neveljavnih glasov Občina Milje Volivcev 10.947, volilo 10.063 ali 91,92 odst. ZAKON O FINANSIRANJU STRANK DA - 3978 NE - 5744 ZAKON .REALE, DA - 1979 NE - 7726 Sedež št. 1 Sedež št. 13 (Nabrežina) DA — 55 NE — 245 DA - 178 NE — 189 Sedež št. 2 Sedež št. 14 (Devin) DA — 84 NE - 440 DA - 231 NE - 161 Sedež št. 3 117 belih In 95 neveljavnih glasovnic DA - 37 NE - 226 in 4 neveljavni glasovi Sedež št. 4 ZAKON .REALE. DA- 55 NE-353 Sedež št. 1 Sedež št. 5 DA - 45 NE-254 DA — 77 NE — 376 Sedež št. 2 Sedež št. 6 DA - 69 NE - 290 DA - 135 NE - 315 Sedež št. 3 Sedež št. 7 DA - 79 NE - 203 DA - 34 NE - 117 Sedež št. 4 Sedež št. 8 DA - 135 NE - 388 DA - 81 NE - 334 Sedež št. 5 Sedež št. 9 DA - 104 NE - 310 DA - 158 NE - 316 Sedež št. 6 Sedež št. 10 DA - 51 NE - 214 DA - 46 NE - 373 Sedež št. 7 Sedež št. 11 DA - 66 NE - 296 DA - 94 NE - 260 Sedež št. 8 Vol. 21 (Učiteljišče Duca d’Aosta) F: DA 222 NE 156 R: DA 106 NE 274 Vol. 22 (Učiteljišče Duca d’Aosta) F: DA 262 NE 162 R: DA 137 NE 293 Vol. 23 (Učiteljišče Duca d’Aosta) F: DA 271 NE 178 R: DA 136 NE 315 Vol. 25 (Licej Alighieri) F: DA 197 NE 141 R: DA 101 NE 239 Vol. 37 (Osnovna šola R. Manna) F: DA 296 NE 191 R: DA 153 NE 336 Vol. 39 (Osnovna šola R. Manna) F: DA 123 NE 133 R: DA 85 NE 169 Vol. 40 (Srednja šola Corsi) F: DA 277 NE 154 R: DA 147 NE 285 Vol. 41 (Srednja šola Corsi) F: DA 248 NE 155 R: DA 108 NE 295 Vol. 42 (Osnovna šola R. Manna) F: DA 221 NE 178 R: DA 93 NE 306 Vol. 43 (Osnovna šola R. Manna) F: DA 256 NE 169 R: DA 108 NE 311 Vol. 44 (Licej Alighieri) F: DA 271 NE 153 R: DA 104 NE 320 Vol. 46 (Tehnični zavod Volta) F: DA 349 NE 208 R: DA 167 NE 392 Vol. 47 (Osnovna šola Dardi) F: DA 264 NE 185 R: DA 126 . NE 325 Vol. 48 (Tehnični zavod Volta) F: DA 196 NE 158 R: DA 116 NE 237 Vol. 50 (Osnovna šola Dardi) F: DA 285 NE 188 R: DA 160 NE 313 Vol. 51 (Srednja šola Div. Julia) F: DA 358 NE 173 R: DA 164 NE 366 Vol. 54 (Tehnični zavod Volta) F: DA 317 NE 181 R: DA 141 NE 355 Vol. 55 (Licej Alighieri) F: DA 328 NE 168 R: DA 125 NE 372 Vol. 56 (Srednja šola Rismondo) F: DA 333 NE 182 R: DA i59 NE 357 Vol. 57 (Srednja šola Rismondo) F: DA '243 NE 133 R: DA 101 NE 274 Vol. 58 (Srednja šola Rismondo) F: DA 266 NE 177 R: DA 127 NE 320 Vol. 72 (Srednja šola Div. Julia) F: DA 335 NE 136 R: DA 154 NE 315 Vol. 74 (Srednja šola Div. Julia) F: DA 286 NE 172 R: DA 154 NE 304 Vol. 80 (Osnovna šola Dardi) F: DA 290 NE 174 R: DA 157 NE 311 Vol. 82 (Osnovna šola Dardi) F: DA 260 NE 140 R: DA 131 NE 269 Vol. 261 (Srednja šola Corsi) F: DA 342 NE 19? R: DA 142 NE 391 Vol. 262 (Srednja šola Corsi) F: DA 348 NE 170 R: DA 168 NE 350 Vol. 294 (Osnovna šola R. Manna) F: DA 334 NE 164 R: DA 145 NE 348 Ostale izide bomo objavili jutri. KD bo danes predložila program za skorajšnje volitve Vodstvo krščanskodemokratske stranke bo danes ob 11. uri na sedežu v palači Diana predložilo program stranke za skorajšnje deželne, občinske in rajonske volitve. Program bo orisal deželni tajnik Coloni. Z današnjim dnein pa bo KD začela serijo volilnih shodov: 0b 19. uri bodo v Boljuncu govorili Coloni, Pangher in Slama, ob isti uri bosta nastopila v Ribiškem naselju pri. Devinu Rinaldi in Vigini in pri begunskem naselju na Proseku Del-conte in Sauli; ob 19.30 bo shod pred bazenom Bianchi v Trstu (Passa-gnoli). V četrtek ob 19. uri bo v Miljah govoril član osrednjega vodstva stranke Bodrato, ki bo pozneje — ob 20.15 — nastopil tudi na Goldonijevem trgu v Trstu. V ponedeljek pa bo v našem mestu spregovoril minister Tina Anselmi. Rossetti, z močno enotno politično pobudo vseh ustavnih sil, ki naj doseže konkretne rezultate n« področju gospodarstva in življenjskih pogojev ljudskih množic. Ne gre pa pozabiti, pri ocenjevanju rezultata, na oportunistično pasivnost raznih strank, ki so se bile sicer uradno obvezale podpirati nasprotovanje u-kinitvi zakona, medtem ko je značilno dejstvo, da je v okoliških občinah, kjer je KPI močnejša, odločno prevladal «NE». Glede zakona o javnem redu priča odločno nasprotovanje tržaškega prebivalstva njegovi ukinitvi, da je razumelo nevarnost zakonodajne praznine, ki bi koristila le fašistom in teroristom, medtem ko je senat že odobril novi boljši zakon, ki spoštuje ustavo, in ga bo v kratkem odobrila tudi poslanska zbornica. Poslanec Antonino Cuffaro je v izjavi, ki jo je podal za deželni od bor KPI, poudaril, da je tudi v deželi kot povsod v državi močno prevladal «NE» ukinitvi zakona Reale, ki ga je treba zdaj hitro izboljšati z amandmaji, ki jih je že sprejel senat. V zvezi z izidom referendu ma o javnem finansiranju strank ne gre pozabiti, da so v velikih mestih volivci izrazili predvsem nezaupanje do delovanja nekaterih strank, ki so tudi po prejemu javnih prispevkov vmešane v škandale, kot se je v naši deželi izkazalo tudi po po tresu. V Trstu je pa na izid vplivalo razočaranje nad vodenjem javnih uprav po KD, kar jih je ločilo od prebivalstva. Zato je treba nadaljevati odločno akcijo za o-zdravljenje in prečiščenje javnih u-stanov, k čemur morejo prispevati volivci 25. junija. Po mnenju pokrajinskega tajnika PRI Suklana je «južnjaško» poprečje tržaških glasov glede javnega finansiranja strank izraz nevarne tendence pojmovali Trst kot «otok», čemur se je treba upreti. Izidi o zakonu Reale pa kažejo, da je vprašanje javnega reda za ljudi prvenstvene važnosti. Pokrajinski tajnik PLI Varini pa je izrazil zadovoljstvo nad volilnim izidom, češ da je velik del prebivalstva potrdil usmeritev liberalcev glede ukinitve javnega finansiranja strank in proti ukinitvi zakona Reale, kar odpira PIJ širše politične perspektive. Pokrajinsko vodstvo PDUP zatrjuje, da izid re-refendumov pomeni obsodbo imobi-lizma in odločanja z vrha (pri čemer se obregne ob mešano prosto industrijsko cono) strank, ki se zavzemajo za široke sporazume, kar naj bo opomin zlasti za zgodovinsko levico. Pokrajinski tajnik PSDI Berce nam je dal izjavo, v kateri izraža zadovoljstvo, da sta bila oba referenduma zavrnjena, pri čemer je dejal, da je referendum orožje, ki ga je treba uporabljati razsodno, ker «depolitizira» glas in lahko postane priložnost za kvalunkvistične polemike. «Lotta continua. zatrjuje, da volilni izidi potrjujejo, da mnogi volivci niso upoštevali navodil vladnih strank. Za ukinitev zakonov so glasovali zlasti levičarji, kar dokazuje, po mnenju LC, stremljenje k preobrazbi in usmeritev precejšnjega dela prebivalstva k levi opoziciji. Pokrajinski tajnik PSI Carbone poudarja v svoji izjavi, da njegova stranka ni nikoli smatrala glasovanja o referendumih za pokazatelja opredelitve med različnima frontama. Zaradi tega je svojim članom in volivcem pustila prosto izbiro in se ni angažirala kot ob referendumu za razporoko. Izid v Trstu je zato zaskrbljujoč, če ga tolmačimo kot odklon od navodil strank, je pa lahko spodbuden, če upoštevamo potrebo, da se okrepijo vezi med strankami in volivci, toda brez neomejenih pooblastil. Carbone poudarja, da zasleduje PSI pot prenovitve in obžaluje. da so volivci demantirali, vsaj kar zadeva referendum o javnem finansiranju strank, tako KD kot KPI, ki sta o tem vodili zavzeto volilno kampanjo. IHtlJCb VKSTI IN A ZAUINJI STKANI Poziv miljskim in tržaškim kmetom Do 24. t. m. vzorce za 7. pokrajinsko razstavo domačih vin Tržaška pokrajinska uprava prireja letos, v sodelovanju z dolinsko občino, 7, pokrajinsko razstavo domačih vin. Prireditev, ki bo vsebovala tudi bogat kulturni in strokovni spored, bo kot smo že poročali, v dneh 28., 29. in 30. julija na trgu v Boljuncu. Razstavljena bodo v glavnem vina, ki so bila že nagrajena na občinskih vinskih razstavah, Družini Ondine in Diega Fichjacha se je pridružila mala MAJA Iskreno jim čestitamo TFS «Stu ledi» Svojemu dolgoletnemu tovarišu, bivšemu županu, doslednemu antifašistu in borcu za pravičnejšo družbo ALOJZU PIRCU iz Saleža čestita ob 70. rojstnem dnevu sekcija KPI - Just Pegan iz zgoniške občine ki jih bodo prevzeli v imenu pokrajinske uprave občinski prireditelji. •Ker pa v Trstu in Miljah občinske vinske razstave ni, morajo vinogradniki, ki se želijo udeležiti pokrajinske razstave, oddati vzorce vina na občini v Miljah ali na sedežu tržaške pokrajine do 24. t.m„ da jih bo pregledala strokovna komisija. V SOBOTO V KRIŽU Tradicionalna otroška baletna akademija Kriško športno društvo Mladina bo v soboto priredilo v domačem Ljudskem domu že tradicionalno otroško baletno akademijo, ki bo tako zaključila uspešno in plodno sezono delovanja. Mladih gojenk baletnega tečaja, ki ga vodi požrtvo valna Anica Kocijančičeva, je bilo letos kar 36, kar dokazuje, da je zanimanje za to panogo v vasi res veliko. Sobotna prireditev, ki bo obsegala več narodnih ni umetniških plesov bo kot so nam zagotovili prireditelji res pravo presenečenje, tako za vaščane in uredvsem za starše, ki so med letom vestno sledili svojim otrokom, uspeli prireditve bo gotovo tudi lepa nagrada za mlade kriške športne delavce, ki pridno delujejo tudi na tem področ ju kulturnega življenja, (st) Šolske vesti Šola Glasbene matice vljudno vabi na nastop gojencev oddelka za solo petje, ki bo v sredo, 14. junija, ob 18. uri v Gallusovi dvorani, Ul. R. Manna 29. Osnovna šola .Fran Milčinski« na Katinari vabi jutri, 14. junija, ob 20.30 na Župančičevo proslavo. Po kulturnem programu ter nastopu harmonikarskega ansambla bo Mira Sardoče, va razdelila bralno in Župančičevo značko. jaHgksk. Šola Glasbene IFlillllfil matice - Trst in SPD Tabor V četrtek. 15. junija, ob 20.30 v Prosvetnem domu na Opčinah NASTOP GOJENCEV GLASBENE ŠOLE z Opčin in iz okolice Vljudno vabljeni! Mali oglasi ZAVAROVALNA AGENCIJA išče mla. do uradniško delovno moč. Dobri pogoji in možnost poklicne uveljavitve. Pismene ponudbe na Oglasni oddelek PD pod šifro Zavarovalnica. Informacije na tel. 61789. CARLI VIRGILIO sporoča vsem prijateljem in znancem, da je odprl novo prodajalno vseh vrst starih in novih avtomobilov. Na zalogi 500 68 72. 850 68, A ll2 72, NSU 1200 72, mercedes 200 D 70, 124 coupe 1600 74, AR 1300 75, 1500 C 66 tau-nus 1300 73, 128 71, 124 68 in še druge na izbiro. Obiščite nov salon v Ulici Brigata Casale št. 7, tel. 826084. MLADA slovenska družina išče stanovanje v okolici Trsta za obdobje 2—3 let. Ponudbe na oglasni oddelek Primorskega dnevnika. PRILETNI odvetnik sprejme v službo spremljevalko/ca, asistentko/ta za potovanja, delo, v Italiji in tujini. Zahteva se vozniško dovoljenje, sred. nja izobrazba, prijetna zunanjost. Podroben opis poslati na: cassetta 40 F-SPI 10100 TORINO. || Koordinacijski odbor 11® prosvetnih društev v občini Dolir.a šola Glasbene matice v Trstu V petek, 16. junija, ob 20.30 v gledališču F. Prešeren v Boljuncu ZBOROVSKI VEČER Nastopajo: — otroški pevski zbor Glasbene matice, — mladinski pevski zbor Glasbene matice, — komorni zbor Glasbene matice ob spremljavi šolskega komornega orkestra. Dirigenta: STOJAN KURET JANKO BAN Vljudno vabljeni! Kino Ariston 17.00—22.00 «Standard». Režti* S. Petruzzellis. Marino Mase. Pri povedan mladini pod 14. let01*' Barvni film. Mignon 16.00 «La sparatoria». J8t* Nicholson. Barvni film. Nazionale Poletna zapora. Grattacielo 17.00 «Le colline hanno 3,“ occhi». Prepovedan mladini pod R letom. Evcelsior 17.00 «Mash». Prepoved311 mladini pod 14. letom. Barvni fU1* Fenice 17.00 «La stangata*. Robed Redford. Barvni film. Eden 16.30 «Questo pazzo, pa?-®1 pazzo mondo». Režija StanM' Kramer. Barvni film. Ritz 17,00 «Tenente Colombo riscatR per un uomo morto». Peter Falk Lee Grant. Barvni film. Cristallo 17.00 «Betsy». Laurence ® vier, Robert Duvall, Katerine R°sS' Prepovedan mladini pod 14. let01*' Filodraminatlco 16.00 «Un caldo c°r Po di femminas. Prepovedan dini pod 18. letom. Aurora 16.30—22.00 «Marlowe kidal8’' Robert Mitchum. Barvni film. Capitol 17.00—22.00 «Follie di notte*' Prepovedan mladini pod 18. leto1*' Moderno 16.30 «Anno zero. guerra ne* lo spazios. Fantastični film. Ideale 16.30 «Catastrofe». Robert F0 gan. Barvni film. Vittorio Veneto 16.30 «Poliziotto P11 vato, un mestiere difficile*. Ban'81 film. Astra 16.30—21.30 «New York, Ne* York». Liza Minnelli, R. De Nif°' Včeraj-danes ob Danes, TOREK, 13. junija ANTON PAD. Sonce vzide ob 5.15 in zatone 20.55 — Dolžina dneva 15.40 — L°*? vzide ob 12.30 in zatone ob L®' Jutri, SREDA, 14. junija METOD Vreme včeraj: Najvišja temperaturi 21,9 stopinje, najnižja temperaturi 18,7, ob 13. uri 19,1 stopinje, zrač*J tlak 1011,9 mb nestanovitno pada,- v1?’ ga 76-odstotna, nebo oblačno, padlo 2,4 mm dežja, veter vzhodnik 16 k1* na uro, morje malo razgibano. teinP6-ratura morja 19,2 stopinje. ROJSTVA IN SMRTI Dne 12. junija 1978 se je v Tri*11 rodilo 9 otrok, umrlo pa je 7 ose*' RODILI SO SE: Giuliana Dečane'’3' Dean Sancin, Elena Perchini, Fran**’ sea Spessot, Andrea Bonifacio, vanni Allotta, Alessandro Carrieb' Sergio Vever, Stefano Favretto. UMRLI SO: 56-letni Erriesto Vise* tin, 80-letna Maria Zacchigna vd. Gr8*' si, 90-letna Giovanna Paliaga vd. nachin, 69-letni Antonio Garbari, letna Nina Belleli vd. Palombo. 2 stara Georgia elemente, 66-letni ^ berto Biagi. DNEVNA SLUŽBA LEKARN (od 8.30 do 20.30) Korzo Italia 14, Ul. Giulia 14. S. Anna 10. Lonjerska cesta 172, (od 8.30 do 13. in od 16. d0 20.3*» Largo Sonnino 4, Trg Liberta 6. NOČNA SLUŽBA LEKARN (od 20.30 dalje) Largo Sonnino 4, Trg Liberta 6. BANCA Dl CREDITO Dl TRIESTE TRŽAŠKA KREDITNA BANKA S. P. A. trs r - ulica f. ciuzno,- 2? ei-4-ae TEČAJI VALUT V MILANU Ameriški dolar 860,— Funt šterling 1587.— švicarski frank 448.— Francoski frank 187.— Belgijski frank 26,- Nemška marka 407,— Avstrijski šiling 57,— Kanadski dolar 740.— Holandski florint 380.— Danska krona 149.— Švedska krona 180.— Norveška krona 153.— Drahma 21,75 Mali dinar 42,- Veliki dinar 43,- MENJALNICA vseh tujih valut ZDRAVSTVENA DI ZURNA SLU*^ Nočna služba za zavarovance iNŠ in ENPAS od 22. do 7. ure: tel81' št. 732-627. LEKARNE V OKOLICI . Boljunec: tel. 228-124; Bazovica: te, 226-165: Opčine: tel. 211-001; Prosek' tel. 225141; Božje polje Zgonik: *f' 225-596; Nabrežina: tel. 200-121: b sl jan: tek 209-197; žavlje: tel. 213-'3'' Milje: tel. 271-124. MII II11«^ V spomin na pok. Lojzko Peric “! ruje družina Doljak 10.000 lir za beno društvo iz Nabrežine. Za poimenovanje osnovne šole iz N* brežine daruje družina Milan P eri8* čič 10.000 lir. , Namesto cvetja na grob dragi A** Vodopivec, darujejo Marcela, Veri’ Savi in Ana 10.000 lir za TPK Sire** in 10.000 lir za cerkveni pevski zb® iz Barkovelj. V počastitev spomina pok. Ani ' dopivec darujejo: Roža Kobal, D8”* Krošelj, Olga Pangerc, Vida Per*?, Mito Pertot in Majda Gerdol 12.000 1 za TPK Sirena. , V spomin na Ani Vodopivec jeta Petra in Marko Lah 5.000 U1 ** Dijaško matico. Za vedno nas je zapustila naša draga mama in nona KARLA LOVRENČIČ Pogreb pokojnice bo danes, 13. t. m., ob 18.30 iz hiše žalosti na pokopališče v Ricmanjih. Žalujoči: mož Ernest, hčerki Elda in Adrijana z možema Alfredom in Rajmondom, vnuki Roberto, Andrej In Štefan ter drugo sorodstvo Ricmanje, 13. junija 1978 nedeljo je bilo na Tržaškem, v jlredbi Slovenskega planinskega j?*“Va iz Trsta, sedmo, že tradi-,i?slno srečanje zamejskih planin-društev z obmejnimi plani n-društvi iz Slovenije, ki je, J^> kislemu vremenu prav dobro saj se ga je udeležilo okoli planincev s tostran in onstran JJ?. dobrodošli pa so tudi bili i^dstavniki planinskega društva s >Ske. ^ ‘aninci so se zbrali v jutranjih L®*1 pred Kulturnim domom v Bo kjer ,je poleg predsednika a jV inž. Pina Rudeža spregovo-jj ‘Udi dolinski župan Edvin 'Švab. primorski dnevnik V NEDELJO V PRIREDBI SPOT GORIŠKI DNEVNIK NA GORIŠKEM SO VOLIVCI GLASOVALI NE 13. junija 1978 V Bazovici uspelo srečanje vseh slovenskih planincev Planinci so v dopoldanskih urah prehodili pot iz Boljjunca preko Glinščice v Bazovico, kjer je bil popoldne kulturni spored z govori ter nastoipi pevskih zborov in glasbenih skupin - Prihodnje srečanje bo na Koroškem Večja podpora zakonu «Reale» kot zakonu o finansiranju strank Politične opazovalce je presenetil visok odstotek (53 odstotkov) v občini Gorica za odpravo javnega linansiranja strank j* poudaril važnost takih sre ?r omenil, da so jih v do občini pač vajeni, saj so n. c' .Pobrateni z občino Kočevje in da so jih občini pač vajeni, saj so n. w,c' [j,'l° z njo redne stike. Po govo-k se je večina planincev podala (( Pot preko Glinščice, ki je bila za to priložnost posebej mar-Vjj.^oa. Planinci so se naiorej ustali' V Glinščici pri spominskem o-hčfiu trem padlim planincem med kP' kjer je o liku teh junakov jj^Sovoril Lojze Hrovatin, ki jih tl|di osebno poznal. Kolona pia-ffev. ki je bila sestavljena pred-iz Jeseničanov, se je nato po->h?a na ^Cippo Comici*, kjer so Jflfiogi prvič ogledali dolino Glin-k6. ki je pravi biser tržaškega D^a. Preko Botača so se nato Ljteli proti Jezeru ter po kratki JJ Po bazoviški gmajni dosegli tJPenjk štirim bazoviškim juna-l^’ ki so leta 1930 padli kot prve K? fašističnega terorja pri nas. tjspomenikom je o teh junakih (Jtrio spregovoril prof. Samo Paki’, Planinci pa so na spomenik s®li venec. j Oga skupina planincev, ki ni L Peš, si je ogledala Rižarno, LJ .ie na kratko orisal zgodovino Uničevalnega taborišča Edvin i/E ter še Miramarski grad. Vsi nato zbrali v Bazovici, kjer v popoldanskih urah pričel srr>i spored. Prisotne je k odru !L v°jo glasbo privabil t.amburaški t1, osnovne šole «dr. Janez Men-iz Bohinjske Bistrice, ki ga iJtdii Egon Mihelič. Kulturni spo-SftJe uradno odprl predsednik O**' inž. Rudež, ki je v svojem med drugim povabil vse pri-te na 8. srečanje, ki bo prihod-' it*0 na Koroškem. Za njim je C*nu Planinske zveze Slovenije CSov°ril predsednik izvršnega dr. Marjan Oblak, ki je med |Jdm omenil, da je PZS vedno H a,rala taka srečanja ter pouda-Č Posebno tista, ki se jih udele-njj® zamejci iz Italije in Avstrije. !WerUl meddruštvenega odbora piskih planinskih društev ter L Jesenice je spregovoril Janez Omeniti moramo, da je i|J PD z Jesenic pobudnik takih )ivan.i ter je celo organiziralo (L; ki je bilo leta 1972. Za med-HjLtveni odbor primorskih planin-W društev je srečanje pozdravil % bivši dolgoletni predsednik it*0 Pili, za PD Postojna pa je ^1 pozdrav dr. Franc Habe. Za S PD iz Gorice je spregovoril predsednik Vlado Klemšc, ki je med drugim izjavil, da ni naključno, da je to slavje v Bazovici, saj nas ta vas s svojimi mučeniki živo spominja na preteklost, na katero nikakor ne smemo pozabiti. Predsednik Jožko Kukovac je pozdravil v imenu BPD iz Čedada, torej v imenu društva, ki je priredilo tako srečanje lanskega leta na Matajurju. Zelo občuteno je nato spregovoril predstavnik planinskega društva iz Koroške Miklavčič, ki je med drugim predlagal, da bi vsi zamejski Slovenci trasirali neko «vsezamej-sko» planinsko pot, ki bi vodila s Koroškega v Slovenijo ter se naposled zaključila pri nas. Darila so prinesli Jeseničani (sliko) ter beneški Slovenci in Korošci. Na slavju so bili nato še prisotni predstavniki PD iz Sežane, PD iz Bohinjske Bistrice, PD iz Nove Gorice, PD Ljubljana - matica, obalne- ga PD iz Kopra, PD Tomos Koper, PD iz Tolmina, SK Devina ter še predstavniki SKGZ. Po govorih je sledil glasbeni spored, katerega je napovedovala Alenka Kravos Rudež in je obsegal nastope pevskih zborov ter glasbenih skupin. Najprej je nastopil mladinski pevski zbor Glasbene matice pod vodstvom Stojana Kureta, nato pa pevski zbor «Marij Kogoj* od Sv. Ivana, katerega je vodila Nada Žerjal - Zaghet. Nastopili so nato mladi cicibani-planinci vzgojnega izobraževalnega centra «S. Kosovel* - Sežana, otroškega vrtca iz Divače ter nazadnje še godba na pihala železarjev z Jesenic, ki so nato improvizirali pohod skozj vas do avtobusov. V večernih urah je zaigral narodno - zabavni ansambel «Kras*, stalno pa so delovali kioski, dobro zdloženi z jedačo in pijačo. Skratka, prisrčno in zelo do bro uspelo planinsko slavje, (dj) iiitiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiitiMiiiiiiiitimiiiiiiiiiiniiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiniiii KLJUB MUHASTEMU VREMENU Mladina od Domja in s Krmenke uspešno izpeljala vaško šagro Pester kulturni spored z nastopom pevskih zborov Tri dni je trajala šagra na Kr-menki in kot je že skoraj tradicija, jo je spremljalo precej muhasto vreme. Mladina od Domja in s Kr menke je kljub temu dobro izpeljala prireditev, obiskovalci so se dobro počutili, saj so bile na razpolago razne specialitete na žaru, fižol, zelje, krompir in pa domače vino. V nedeljo popoldne je bil kulturni spored z nastopom pevskih zborov in godbe na pihala. Po pozdravnih besedah domačinke Dorjane Kofol je otroški zbor Slovenski šopek iz Mačkolj pod vodstvom Ljube Smot-lak zapel Gobčevo Pesem mladine, Pregljevo Polževa snubitev, Hare-jevo Daj zmaj, Boštjančičevo Ježek ima polje, Gobčevo Lepo je v naši domovini in Venturinijevo Slovenska zemlja. Po koračnici v izvedbi godbe na pihala iz Ricmanj se je predstavil pevski zbor Jadran iz Milj, ki je pod vodstvom Cveta Marca zapel Prelčevo Pozdrav, A-damičevo Nocoj se mi je sanjalo, Kernjakovo Rož Podjuna žila in Boštjančičevo Prišel ljubi je pod okno. Godba na pihala iz Ricmanj je izvedla svoj koncert, ki je obsegal razne koračnice, narodne in simfonične skladbe; dirigiral je E-nij Krizanovvski. Pevci zbora F. Prešeren iz Boljunca so se predstavili z Venturinijevo Pohojena travca in Pesem bratstva, Liparje-vo Sinoči me dekle je vprašalo, tržaško narodno La bionding se ri-tira in bolgarsko Pole široko; vodil je Drago Žerjal. Zaključil je pevski zbor Fran Venturini pod vod DOBRA KAPLJICA SE SAMA HVALI Uspešno zaključena razstava lonjerskih vinogradnikov l°dnevno vaško slavje s kulturnim programom in plesom Vz aJ se je v Lonjerju zaključila it l. Pokušnja domačih vin, ki sta Sn Prvrič priredili domače pro-L° društvo Lonjer Katinara ter ‘ hln.9 društvo Adria. Razstava vin kmetovalce • je v celoti u-, w saj se je kljub poznemu ča-^ št Val° vabilu na sodelovanje le-M s,tevil0 lonjerskih kmetovalcev, it L.^Pier je treba omeniti, da jih %f0l!a na prvi pokušnji odsotna tretjina, saj je zamisel o i Prišla prepozno in so svoje • prodali v osmicah. Razstav-bilo tako osemnajst vzor-'tjs,vi|1, med katerimi je bilo tri-f'pUh ter pet črnih. Poleg te-je bila na visoki ravni tudi ®t K^ta vin, kar dokazuje, da bi ji j b^o lonjerska vina kosala tu-W urugjtnj v naši pokrajini. Po W Pa je tako v Lonjerju kot na ^ari imela pozitiven odmev, saj so prisotni kmetovalci že zagotovili, da bodo za razstavo, ki bo prihodnje leto, prihranili vino. Edina obžalovanja vredna stvar pa je bila, da se ni razstave organiziralo že mnogo prej, saj je bil odmev, kljub omejeni propagandi, velik in vse tri dni se je na prireditvenem prostoru gnetlo obiskovalcev, ki so presegli vsa pričakovanja. V nedeljo sta organizatorja pokušnje vin nagradila letošnja zmagovalca razstave s spominskima plaketama. Nagrado za belo vino je prejel Fabio Pečar, za črno pa An ton Kjuder. Po sobotnem nastopu «pleh muzike* iz Boljunca, je v ne deljo nastopil otroški pevski zbor PD Lonjer Katinara, ki se je pred stavil z osmimi pesmimi, pod vod stvom Magde Nadlišek in ob sprem ljavi na harmoniko Mirana Peče-nika. (rp) stvom Iva Tavčarja z Bučarjevo Tam kjer pisana so polja, Rijavčevo Ob kolpi, makedonsko narodno Kako što je taja čaša, furlansko Ciampanis de sabi de sere in Adamičevo Lucipeter ban. Vse tri večere je za ples in dobro razpoloženje poskrbel ansambel Pomlad. (vi) Prisrčen kulturni dogodek v Repnu V nedeljo, 11. t.m., popoldne so imeli gojenci odseka za glasbeno vzgojo prosvetnega društva Kraški dom z Repentabra svoj zaključni nastop v dvorani občinske kopalnice v Repnu. Zapeli in zaigrali so na razna glasbila, kot na primer xilofon, tolkala, flavte, harmonij in melodike. Naj omenimo, da je gojencev triindvajset, izključno osnovnošolskih otrok. Prireditev je privabila starše ter druge občane in goste. Mladi izvajalci so imeli zaključni nastop enoletnega delovanja odseka in so se kar dobro izkazali, za kar so bili deležni prisrčnih a-plavzov. Zapeli in zaigrali so kar dvanajst slovenskih pesmi. Ob tej priliki smo vprašali Vesno Guštin -Vremec, ki vzgaja najmlajše, kakšen program ima za prihodnost. Ker na Repentabru ni bilo glasbene ali pevske tradicije, se sedaj skuša nadoknaditi s tem, da se nagaja otroke na spoznavanje osnovnih pojmov glasbe in glasbil. Samo petje otroka res naveliča, je pojasnila \fesna zato je prav, da se ga pritegne razen s petjem tudi z glasbili, tako da spozna razne štrumente. Seveda cilj vsega trupla pa je ustanovitev pevskega zbora, ki naj bi ga ojačila tudi srednješolska mladina. Zato ob tej priliki društvo vabi srednješolce, kj jih petje zanima, ter njihove starše, da o stvari razmislijo in se na jesen javijo odseku za glasbeno vzgojo. (km) 16., 17. in 18. junija razstava vin v Nabrežini Konec tedna, v petek, soboto in nedeljo, bo na glavnem nabrežin-skem trgu tradicionalna razstava vin. Kot to predvideva program prireditve, bo v petek ob 18. uri otvoritev razstave, nato pa koncert na-brežinske godbe. V soboto bo ob 20.30 dalje ples. V nedeljo ob 10 uri bo v dvorani Igo Gruden debata na temo «Valorizacija in poimenovanje proizvodnje vin v tržaški pokrajini*. Ob 11. urj se bo sestala komisija, ki bo razstavljena vina ocenjevala, zvečer od 19.30 dalje pa bodo na vrsti koncert, godbe, tombola in ples. Posebej bi opozoril na okroglo mizo, kjer bo govor o zaščiti in poime novanju krajevnih vin. kar bo na Šim vinogradnikom nedvomno v ve liko korist, (ip) Že prvi podatki o udeležbi na ljudskem glasovanju, objavljeni v nedeljo zvečer, so potrdili ugibanja mnogih [»liričnih opazovalcev, da udeležba na letošnjem referendumu ne bo tako visoka kot je bila udeležba na referendumu za razporoko leta 1974. Po prvem dnevu je volilna udeležba dosegla na Goriškem komaj 72,71 odstotka volilnih upravičencev, medtem ko je po prvem dnevu leta 1974, ko je bila na rešetu razveza zakona, glasovalo 79,65 odstotkov upravičencev. Čemu je pripisati manjše zanimanje volivcev za letošnje ljudsko glasovanje? Slabemu gospodarskemu stanju in povečanju skrbi za vsakodnevno preživljanje, terorizmu, včasih nejasnim stališčem strank, utrujenosti volilnega zbora? Medtem ko so v nedeljo dopoldne glasovali predvsem starejši občani, so mlajši opravili svojo dolžnost opoldne in v popoldanskih urah. Zjutraj mlajši in športno navdahnjeni državljani niso , šli na volitve, ker so bili zaspani zaradi prečute noči in so spanje povlekli do poznih dojx>ldanskih ur. Ponoči so namreč oddajali nogometno tekmo Argenti-na-Italija, ki je navijače priklenila k televizorju. Tudi slabo vreme je imelo svojo vlogo. Za mnoge družine je bil odhod na volišče priložnost, da so šle iz hiše. Izmed 25 občin v goriškii pokrajini je Gorica po prvem dnevu zabeležila najnižjo udeležbo (63.64 odstotkov), najvišjo pa Fara (82,45 odstotkov); Števerjan 74,13, Sovod-nje 78,99, Doberdob 76,85 odst. Na voliščih ni bilo nikoli drena ter so si na nekaterih voliščih skru-tinatorji krajšali čas z gledanjem televizijski prenosov nogometnih tekem na svetovnem prvenstvu v Argentini. Volilni postopek se ie odvijal brez posebnih dogodivščin. Edino, kar velja omeniti, je zadrega, ki se je pojavila pri velikem številu volivcev, ko so prekrižali znak in zložili glasovnico. Ko so glasovnico prepognili, so iskali leoilni trak, da bi jo še zalepili. Nekater so vprašali predsednika volišča, če je dovolj, da glasovnico samo prepognejo. Volitve so se nadaljevale tudi v ponedeljek do 14. ure. V ponedeljek je bila udeležba zelo nizka, kar pomeni, da je večina volilnih upravičencev opravila svojo dolžnost že v nedeljo. V treh slovenskih občinah na Goriškem so, kot običajno, zabeležili zelo velik odstotek volivcev. Naši ljudje se zavedajo svoje državljanske dolžnosti in gredo vedno na volišča v velikem številu. To smo zabeležili tudi na volitvah šolskih svetov lansko jesen, ko so se slovenski starši tistih volitev udeležili v večjem številu kot starši otrok, ki obiskujejo italijanske šole. V doberdobski občini .je bila volilna udeležba 95,1 odst., v sovodenjski 93 odst,, v števerjanski pa 90 odst. V Doberdobski občini je namreč od 1.011 volilnih upravičencev šlo na volišče 960, v sovodenjski od 1.404 volilnih upravičencev 1.212, v števerjanski pa od 607 vpisanih volivcev jih je šlo na volišče 546. Podrobnejši podatki nam kažejo, da je na prvem volišču v Doberdobu (Doberdob, Poljane) od 648 vpisanih volilo 617 ljudi, na drugem volišču (Jamlje, Dol) pa od 361 vpisanih 343 ljudi. Na prvem volišču v sovodenjski občine (Sovodnje) je od 702 vpisanih volilo 693 ljudi, na drugem volišču (Gabrje) pa je od 602 vpisanih šlo na volišče 559 ljudi. Najprej so štetje glasov zaključili na edinem volišču v Števerjanu. Na referendumu za odpravo zakona o finansiranju strank je za odpravo tega zakona (DA) volilo 183 volivcev, proti odpravi zakona (NE) pa 340 volivcev. 17 glasovnic je bilo belih, 6 pa neveljavnih. Drugačen pa je bil rezultat v števerjanski občini na referendumu za odpravo zakona Reale. Za odpravo zakona (DA) je glasovalo B6 ljudi, proti odpravi zakona (NE) pa 432 ljudi, 22 glasovnic je bilo belih, 6 pa neveljavnih. V občini Doberdob so na prvem volišču (Doberdob, Poljane) naštali na referendumih za odpravo zakona za finansiranje strank 145 glasov z oznako DA in 451 glasov z oznako NE; 9 glasovnic je bilo belih, 12 pa neveljavnih. Na isti sekciji se je za odpravo zakona Reale (DA) izjavilo 74 volivcev, oroti odpravi zakona (NE) pa 524 volivcev, 8 volilnic .je bilo belih, 6 po neveljavnih. Na drugem volišču v doberdobski občini (Jamlje, Dol) je bilo za odpravo zakona o finansiranju strank 89 volivcev, proti odpravi zakona pa 240. 8 glasovnic je bilo belih, 6 pa neveljavnih. Na referendumu za odpravo zakona Reale je bilo na tem volišču 61 ljudi za odpravo zakona, 269 pa za ohranitev tega zakona. 7 glasovnic je bilo belih. 6 pa neveljavnih. Se posamična volišča v sovodenjski občini. Na prvem volišču je bilo 211 ljudi za odpravo zakona o finansiranju strank. 389 ljudi pa za njegovo ohranitev. 38 belih glasovnic in 15 neveljavnih. Na istem volišču .je 116 ljudi glasovalo za odpravo zakona Reale, 485 je bilo za njegovo ohranitev, 38 je bilo belih glasovnic, 14 pa neveljavnih. Na drugem volišču v sovodenj ski občini pa je bilo proti javnem finansiranju strank 190 ljudi. 331 za to finansiranje, 23 je bilo belih glasovnic, 15 pa neveljavnih. Isto-tam se je za odpravo zakona Reale izjavilo 99 ljudi, 424 je bilo za ta zakon, 22 glasovnic .je bilo belih, 14 pa neveljavnih. V političnih krogih je precejšnje začudenje povzročil visok odstotek volivcev v občini Gorica za odpravo zakona o javnem finansiranju strank. Za odpravo tega zakona je namreč glasovalo 53 odst. občanov, ki sp., šli na glasovanje. Sicer pa je volilni zbor goriške pokrajine v obeli primerih glasoval NE, z; nekoliko manjšim prepričanjem zk ohranitev zakona o javnem finansiranju ter s plebiscitarnim NE v zvezi z zakonom o javnem redu. Za celotno pokrajino so rezultati naslednji: finansiranje strank NE 58.920 glasov (58.2 odstotka), DA 42.223 glasov (41.7 odstotka). Zakon o javnem redu (zakon Reale): NE 79.980 glasov (79.03 odstotka), DA 21.226 glasov (20.97 odstotka). žili 435.314 prehodov s potnimi listi. Tudi v tej kategoriji prevladujejo italijanski državljani, ki jih je bilo 232.106. Številke torej ponovno potrjujejo, da je živahnejši promet, ki so ga zabeleži h aprila meseca le posledica večjega dotoka jugoslovanskih in slovenskih turistov v naše kraje, ob priliki prvomajskih in drugih praznikov. Na splošno pa velja, da osebna promet na meji na Goriškem precej stagnira ali celo rahlo upada. Drevi odprtje razstave slik obiskovalcev otroških vrtcev Drevi ob 18. uri bodo v razstavni dvorani Avditorija v Ul. Roma odprli razstavo slik otrok, ki obiskujejo občinske otroške vrtce v občini Gorica. Razstavljena bodo tudi dela otrok, ki obiskujejo slovenske otroške vrtce. VELIK USPEH POHODA «VRŽ0T 78» V ŠTANDREŽU DEŽURNA LEKARNA V TRŽIČU Danes ves dan in ponoči je v Tržiču dežurna lekarna Centrale, Trg republike, tel. 72341. Razstave NOVO SPOMINSKO OBELEŽJE V NOVI GORICI LOJZE BRATUŽ - SIMBOL TRPLJENJA SLOVENCEV Doprsni kip postavili na pobudo Kluba starih goriških študentov . Slavnostni govornik je bil dr. Joža Vilfan Spet padce števila prehodov ecz mejo na Goriškem Po rahlem porastu osebnega premeta na mejnih prehodih na Goriškem aprila meseca letos, so v maju spet zabeležili precejšen padec. Mejo v obeh smereh je prekoračilo 1.146.098 oseb, aprila pa 1.268.179. Skoraj tri četrtine prehodov odpade na tako imenovani mali obmejni promet. S prepustnico je namreč prestopilo mejo 710 tisoč 784 oseb, od tega je bilo italijanskih državljanov 429.916. Na mednarodnem prehodu v Rožni dolini so v preteklem mesecu zabele- ..........min,...............n.. im. Izidi v goriških občinah Nad 300 ljudi se je v soboto popoldne udeležilo prvega pohoda po štan-dreških vrtovih in poljih «VRŽOT 78». ki so ga pripravili člani domačega prosvetnega društva «0. Župančič«. (O tem sicer podrobneje poročamo na športni strani). Na prireditvenem prostoru pa so organizatorji pripravili tudi okrepčilo za udeležence in radovedneže. Na voljo jim je bila domača kapljica in veliko pečeno tele, ki ga vidimo na sliki. Naj ob koncu povemo še, da so prireditelji obdarili Romana Pe-tejana s hladilno torbo za njegovo prizadevnost in točnost pri fotografiranju vsakega trenutka sobotne manifestacije aiiimivmvmfmiitiiiiMiiiiiiiiimi nun m iiiiHiiiimiiitfiiaiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiuiiiiiiHMiiiiiiiiiiiiitiititMI Preiskava razblinila namigovanja na račun mlade učiteljice Pokrajinsko vodstvo sindikalne zveze CGIL - CISL - UIL in šolskih sindikatov je te dni, v posebnem tiskovnem poročilu, izrazilo zadovoljstvo, ker je bila že v preiskovalnem postopku oproščena Anto-nella Pacor, mlada suplentka na tržiški srednji šoli «Giacich». Na podlagi anonimne ovadbe češ da je dijake navajala k uživanju mamil, je sodna oblast sprožila proti njej preiskavo, ki pa se je končala, kakor smo že gori zapisali, s popolno oprostitvijo. Sindikati opozarjajo, da bi bilo mogoče celotno zadevo rešiti tudi drugače, ob sodelovanju in znotraj organov, ki delujejo na šoli. V goriski umetnostni galeriji «La Bottega* razstavlja zbirko akvarelov priznani slovenski tržaški slikar dr. Robert Hlavaty. Nova Gorica je od nedelje bogatejša. Na Erjavčevi cesti, kjer že stojijo doprsni kipi Frana Erjavca, Simona Gregorčiča, Karla Lavriča, Andreja Gabrščka, Henrika Tume in Antona Gregorčiča, so v nedeljo dopoldne odkrili tudi doprsni kip teno podala Kosovelovo Balado. Za njo je zapel še Sovodenjski nonet, član SSG iz Trsta, Stane Raztresen, pa je recitiral odlomek iz pridige kaplana Martina Čedermaca. Kulturni spored je sklenil mešani pevski zbor novogoriške gimnazije, ki goriškega glasbenika in mučenika ga vodi Mitja Žnidaršič. Zapel’ je Sedaj pa poglejmo, kako so na referendumu glasovali po posameznih občinah. Podatki se najprej nanašajo na javno finansiranje strank v drugem delu pa na zakon Reale. Na koncu je število volilnih upravičencev. GORICA: javno finansiranje NE 13.904 (46.8 odstotka), DA 15.783 (53 odstotkov), zakon Reale NE 21.954 (74.2), DA 7.611 (25.7 odstotka), volilnih upravičencev 33.588. TRŽIČ: NE 11.900 (56.1), DA 9.305 (43.9), Reale NE 16.576 (78.3), DA 4587 (21.6), volilnih upravičencev 23.892. GRADEŽ: NE 3.642 (54.3), DA 3,069 (45.7), zakon Reale NE 5.233 (77.8) , DA 1.486 (22.1), volilnih u-pravičencev 7.657. RONKE: NE 4.809 (67.2). DA 2.350 (32.8), zakon Reale NE 1.219 (17.5) , DA 5.943 (82.5), volilnih u-pravičpncev 7.903. KRMIN: NE 3.699 (65.3), DA 1.959 (34.6), zakon Reale NE 4.629 (81.8) , DA 1.027 (18.1) - 6.007. GRADIŠČE: NE 2.607 (58.6), DA 1.836 (41.3), zakon Reale NE 3.497 (78.7), DA 984 (21.3) - 4.818. ŠKOCJAN: NE 2.801 (72 4). DA 816 (22.5) - NE 3 184 (88) DA 437 (12) - 3.987 ŠTARANCAN: NE 2.203 (65.6) DA 1.153 (34.3) - NE 2.915 ( 84 8) DA 522 (15.2) - 3.754 ROMANS: NE 1.676 (72) DA 610 (27.9) - NE 1.856 (85) DA ’i24 (14.8) 2.439 FOLJAN: NE 447 (61.4) DA 281 (38.6) - NE 1.757 (83) DA 459 (17) - 2.130 ZAGRAJ: NE 1.135 (75.5) DA 474 (29.5) - NE 1.373 (85.3) DA 233 (14.5) TURJAK: NE 1.278 (79.5) DA 328 (20.4) - NE 1.417 (88.6) DA 102 (11.4) - 1.736 SOVODNJE: NE 720 (64.2) DA 401 (35.7) - NE 909 (80.9) DA 215 (19) - 1.304 PIERŠ: NE 928 (78.4) DA 255 (21.5) - NE 1.043 (88.2) DA 139 (11.7) - 1.323 MARJAN: Ne 799 (68.8) DA 362 (31.1) - NE 951 (81) DA 211 (18) -1.305 FARA: NE 869 (63.1) DA 406 (31.8) - NE 1.082 (84.9) DA 192 (15) -1.389 VILEŠ: NE 748 (71.3) DA 299 (28.6) - NE 869 (83.5) DA 171 (16.4) - 1.161 KOPRIVNO: NE 608 (60) DA 401 (39.7) - NE 771 (76.3) DA 239 (23.6) - 1.113 MUS: NE 611 (59) DA 423 (40.9) - NE 819 (79.3) DA 214 (20.7) — 1.151 DOBERDOB: NE 691 (717) DA 234 (25.3) - NE 798 (85.5) DA 135 (14.4). - 1.011 ŠLOVRENC: NE 539 (50.1) DA 537 (49.9) - NE 775 (72) DA 300 (28) - 1.055 MEDEA: NE 441 (73.3) DA 160 (26.6) - NE 510 (85) DA 90 (15) -679 ŠTEVERJAN - NE 340 '65) DA 103 (34.9) - NE 432 (83.4) DA 86 (16.6) 607 DOLENJE: NE 210 (55) DA 171 (44.8) _ NE 298 (63.7) DA 37 (36.3) - 493 MORARO: NO. 344 (76.3) DA 107 (23.7) - NE 397 (88) DA 54 (11.9) - 513 Lojzeta Bratuža. Pobuda je prišla iz vrst Kluba starih goriških študentov lani, ko je poteklo štirideset let od Bratuževe mučeniške smrti, uresničena pa je bila s prispevkom novogoriške kulturne skup nosti. Slovesnosti ob odkritju do prsnega kipa, delo novogoriškega umetnika Negovana Nemca, se je poleg Bratuževe družine in ožjih sorodnikov, udeležila množica prebivalcev iz Gorice in Nove Gorice ter okoliških krajev. Veliko je bilo starejših ljudi, takih, ki so Lojzeta tudi osebno poznali in cenili. Uradni govornik na slovesnosti je bil dr. Joža Vilfan, ki je poudaril, kako odkritje spomenika Lojzetu Bratužu budi spomin na dobo fašistične okupacije, ki je toliko gorja prizadela primorskim in goriškim Slovencem. Orisal je nato Bratu-ževo življenjsko pot, ki se je za čela 1902 v Gorici, v družini kmeta -delavca, nadaljevala pa, s kratkimi presledki, prav tu, v mestu in okolici, do prezgodnje nasilne smrti 16. februarja 1937. Joža Vilfan je izrekel priznanje Bratuževemu umetniškemu ustvarjanju, saj bi bilo njegovo mesto, če ne bi vmes posegla nasilna smrt, poleg znanih goriških ljudskih skladateljev Vodopivca, Laharnarja in drugih. Poudaril je tudi vlogo cerkvenih zborov v letih najhujšega fašističnega terorja, saj je bila prav cerkev edino zavetišče, kjer je bila še dovoljena, čeprav ne brez omejitev, raba materinega jezika. V cerkvenih pevskih zborih so se zbirali vsi, ki jim je bila pri srcu usoda Jovenske besede, usoda Slovencev v okupirani Primorski. Prav zato so se kasneje, v letih narodnoosvobodilne vojne tudi polnoštevilno vključili v partizansko gibanje. Po odkritju kipa, ki sloni na dveh kamnitih podstavkih, z napisom na čelni strani «Lojze Bratuž — glasbenik 1902 1937 — simbol trp- ljenja goriških Slovencev*, je sledil kulturni spored. Mešani pevski zbor »Lojze Bratuž* iz Gorice, ki ga vodi Stanko Jericijo, je ubrano odpel trj pesmi, med temi tudi pri ljubljeno «Kraguljčki» v Bratuže vi priredbi. Maturantka novogirške gimnazije Maja Paulinova je obču- pesmi Domovina je vse, Pesem in Zdravico. Slovesnost, ki jo je ves čas motil gost dež, se je zaključila s polaganjem preprostega trnovega venca s trakom s slovenskimi barvami.1 «V imenu vseh primorskih Slovencev* je dejal dr. Sardoč. Druge besede bi bile odveč. Popravek V članku o reakcijah na odločitev goriške pokrajinske delavske zbornice o izključitvi treh sindikalnih aktivistov, se je pri zapisovanju telefonskega pogovora vrinila napa-ka- Prišlo je do zamenjave med socialisti in komunisti. Pravilno se članek glasi: Mladi socialisti grajajo stališče CGIL. Spet nesreča z električnim tokom Spet nesreča z električnim tokom. Včeraj zjutraj se je v transformatorski postaji ENEL v Šempetru ob Soči huje poškodoval 47-letni delavec Erminio Bragagnolo. Električni tok ga je ožgal po zgornjem delu telesa in po nogah. Prepeljali so ga v tržaškq bolnišnico, kjer bo po mnenju zdravnikov o-kreval v štiridesetih dneh. Kako se je nesreča zgodila, zaenkrat še ni povsem jasno. Izleti Slovensko planinsko društvo sporoča udeležencem družinskega izleta, da bo odhod avtobusa v nedeljo, 18. junija, s Travnika v Gorici ob 5.30, iz Pev-me (pred spomenikom) ob 5.35, iz štandreža ob 5.40 in iz Sovodenj ob 5.45, Prosimo točnost! Kino Gorica VERDI 17.00—22.00 <11 gufo e la gat-tina*. G. Segal, B. Streisand. COR.No 18.00—22.00 c gov nastop, ker se bo že */,)St tega tedna trenutno najboljši / ‘ na svetu preselil v Anglijo, k.P ^ začel z intenzivnimi pripravami turnir v Wimbledomu. iiiiiiihi minuti i mi n m umnimi iiiiniiu B LIGA Brescia - Bari Cagliari - Ternana Catanzaro - Como cjeji^ - Palermo remonese - Varese Lecce - Pistoiese Modena Ascoli Monza - Taranto Sambencdettese - Rimini Sampdoria - Avellino LESTVICA . n; Ascoli 61; Catanzaro, A velim0 #:» M-:« l:» 2:1’ 3:1' (D 4:« 1:1 0:1 Ternana in Monza 42; Palerm0 Lecce 39: Sampdoria, Cesena. benedettese, Taranto 38: Varese 3®’ Bari 37; Brescia, stoiese, Rimini 34; Cremonese Como 31; Modena 20. 331 C LIGA b1 v\ 1:0 1:2 4'1 b 0:° 42, gi«1 Biellese - Audace Juniorcasale - Piacenza Lecco - Bolzano Novara - Seregno Padova - S. Angelo Lod. Pergocrema - Omegna Pro Patria - Pro Verče Hi Trento - Triestina Treviso - Mantova Udinese - Alessandria LESTVICA Udinese 58; Jniorcasale cenza, Mantova 46; Novara viso 41; Triestina 40; Trento, %■ lese, Lecco 39; Alessandria. b^lli va .37; Pergocrema, Pro ^er ju 36; S. Angelo Lori. 33; Bolza^e Omegna 32; Pro Patria 29; 27; Seregno 21. SLOVENSKA LlG* 2:1 Gorenjska - Vozila q:0 Ilirija (Lj) - Šmartno Železničar - Celje Unior - Drava Slovan - Mercator Mura - Zasavje Obala prosta. LESTVICA Mercator 41; Mura 34; 28; Obala. Slovan 26; Ilirija (Lj), Železničar 21: l-l 2:2 2:2 .. < Vo^*vje 20; Drava, Celje 18; Unior l3’ renjska 11. PRIHODNJE KOLO [e2,ii-Zasavje - Unior, Drava - z ipd' čar, Celje - Ilirija (Lj), o<‘ Slovan. Vozila - Obala. Gorenjska (že odigrano! 2. ZVEZNA LIG* Famos Crvenka o;(l Maribor - Varteks Jedinstvo (Br) - Kikinda p O Rudar (L) - Rudar (V) yl Radnik - BSK jH Jedinstvo (BiH) - Novi Sad j.(i Prolcter Dinamo 21* Leotar - Zeljezničar j;0 Vrbas • Iskra LESTVICA P Željezničar 42; Prolcter j ii> kinda 39: Maribor 37; Rudar Lj, Leotar 35; Radnik, Famos * p-Dinamo 34; Jedinstvo (BiH) jb dar (V), Novi Sad 32; Crvcm1 je Vrbas 30: BSK 24; Vaneks ^ dinstvo (Br) 21. PRIHODNJE KOLO )3r, Crvenka - Vrbas, Iskra - fe' Željezničar - Proleter Dmarn dinstvo (Bi). Novi Saci - JT. J«' BSK - Rudar (L), Rudar (U* dinstvo (Br). Kikinda Vrbas r Famos. PRIMORSKI DNEVNIK 5 ŠPORT ŠPORT ŠPORT 13. {unija 1978 11. SVETOVNO NOGOMETNO PRVENSTVO V ARGENTINI: 7. DAN ODSLEJ PA BREZ TAKTIZIRANJA V polfinale so se v glavnem uvrstili vsi favoriti - Na splošno s prikazano igro ne moremo biti zadovoljni - V prvih 3 tekmah so presenetile reprezentance Italije, Avstrije in Peruja w Argentina78 HrVl lofnininitn 11 Prvi krog letošnjega 11. svetovja noSometnega prvenstva je kon-S*1' Po štiriindvajsetih odigranih ®wiah se je morala polovica za-2®Pstva argentinskega «mundiala» posloviti. V prvi skupini je ta ne-jležna čast doletela Francijo in Ijdžarsko, v drugi Tunizijo in Me-v tretji Španijo in Švedsko ter | četrti Iran in škotsko. ^Ostala polovica reprezentanc pa jutri pričela s polfinalnimi sre-'Jhji v dveh naslednjih skupinah: vam jih posredujemo v okviru) Po končanih kvalifikacijskih tek-so bila mnenja glede prikazane S® dokaj deljena. Nekateri celo “'oijo, da pomeni letošnje svetovno J^enstvo korak naprej v organiza-ijj same nogometne igre. Drugi pa jK da pomeni prikazan nogomet ’ dosedanjih 24 tekmah korak na-Morda kaj takega ne bo držalo, Jer so nekatere boljše reprezentan-J? dokaj taktizirale, ker so jim sku-to tudi dopuščale. Vse drugače bo v nadaljevanju «mundiala», /J kaj takega ne bo mogoče več. vsem tem pa lahko še dodamo, da je prišlo v svetovnem nogometu do velikega izenačenja, ker na svetovno sceno prihajajo nove izbrane vrste, ki do bližnje preteklosti niso veliko veljale na svetovni nogometni borzi. Letošnje prvenstvo pa poteka ob dejstvu, da nekatere reprezentance igrajo brez velikih zvezdnikov, ki so bili pravi pojem te izredno privlačne in še toliko bolj popularne igre. Ni potrebno posebej poudarjati, kaj je pomenil za trikratne svetovne prvake Brazilce Pele in poleg njega še nekatere dru ge zvezde nogometnih igrišč. Svetovni prvaki iz leta 1974 zahodni Nemci igrajo v Argentini brez Beckenbauerja, ki je bil glavni organizator igre tako v napadu kot tudi v obrambi. Pozabiti ne smemo niti na Nizozemca Cruyffa, ki je pet let poskušal srečo v Barceloni in se je prav letaš poslovil od nogometne žoge. Kljub temu da je Italija v prvih treh srečanjih pripravila veliko presenečenje, tokrat igra brez odličnega vezista Rivere, ki je bil v preteklosti tudi odličen kreator igre italijanske reprezentance. Z i- A SKUPINA ITALIJA ZRN AVSTRIJA NIZOZEMSKA SPORED Sreda, 14. junija ZRN — ITALIJA (21.45 v Buenos Airesu) # * # Avstrija - nizozemska (21.45 v Cordobi) Nedelja, 18. junija ITALIJA - AVSTRIJA (21.45 v Buenos Airesu) « * « Nizozemska - zrn (21.45 v Cordobi) Sreda, 21. junija Nizozemska - italija (18.45 v Buenos Airesu) « * « AVSTRIJA — ZRN (18.45 v Cordobi) B SKUPINA ARGENTINA POUSKA BRAZILIJA PERU SPORED Sreda, 14. junija POUSKA - ARGENTINA (18.45 v Rosariu) * * * BRAZILIJA - PERU (18.45 v Mendozi) Nedelja, 18. junija ARGENTINA - BRAZILIJA (18.45 v Rosariu) * * * PERU - POUSKA (18.45 v Mendozi) Sreda, 21. junija PERU - ARGENTINA (21.45 v Rosariu) • « » BRAZILIJA - POUSKA (21.45 v Mendozi) meni bi lahko še nadaljevali, toda omejili smo se samo na nekatera najbolj slavna in znana. Ne pretiravamo, če rečemo, da je bila prav Italija, ki je v Argentini pokazala največ. Morda je slaba igra v srečanju z Jugoslavijo marsikoga zavedla. Po tem, ne preveč spodbudnem nastopu v Rimu so kot običajno sledile številne kritike in obtožbe. Tehnično vodstvo pa je vztrajalo pri svojem programu in danes lahko Bearzotu in ostalim lahko samo čestitamo. Italijani so kot edini končali prvi del prvenstva neporaženi. Prav gotovo je ta razplet presegel vse, tudi najbolj optimistične napovedi. Od Argentine je bilo pričakovati nekoliko več, glede na to, da igra pred domačimi gledalci. Predhodno se je morala posloviti Francija, ki, po našem mnenju, si tega res ni zaslužila. Tekma med njimi in Argentino je bila ena najlepših, če že ne najlepša dosedanjega prvenstva. Tako svetovni prvaki, zastopniki ZRN, kot tudi Poljaki, ki so bili pred štirimi leti tretji, niso uresničili, pričakovanj. Njihova igra ni bila tako prodorna kot v preteklosti in s tem niti privlačna. Odkritje prvenstva pa je nedvomno Tunizija, ki je napravila izreden kakovostni skok. Kljub temu da si je Brazilija zagotovila mesto med osmimi najboljšimi ni uresničila pričakovanj. Tudi zmagoviti nastop s presenetljivo Avstrijo je to samo potrdil. Varovanci Senekowitscha pa so pripravili najbolj prijetno presenečenje. Že pred zadnjim nastopom so imeli za- tlllllllimilllMlMIIItlllllllllllllllMiIlliliiiiimiiMtllNI JUTRI 18.40 ITALIJA - ZRN RAM - LJ - KP 00.10 (četrtek) ARGENTINA - POLJSKA RAM 21.40 BRAZILIJA - PERU RAI-2 21.40 AVSTRIJA - NIZOZEMSKA LJ (posnetek) gotovljeno mesto v polfinalu. Po 20 letih čakanja je avstrijski nogomet spet v svetovni areni v najlepši luči. Pred odhodom v Argentino prav nihče ni dajal večjih možnosti neznanemu Peruju. Toda Peruanci so prva tri kola končali neporaženi in izbojevali pet točk, to je eno manj kot Italija in enako kot Poljska. Napredovala je tudi Nizozemska, toda ne brez težav. V poslednjem srečanju je Škotska premagala Nizozemce in s tem najbolje dokazala, da zna igrati, če se njeni igralci vsaj nekoliko brzdajo in imajo nekoliko boljši športni režim življenja. Ta zmaga je bila za Škote dokaj slaba tolažba, saj so se tudi oni poslovili skupaj z Iranom, ki res ni imel mesta na »mundialu* v Argentini. ZRN za remi Mnenje številnih trenerjev, ki so si ogledali tekmo med ZRN in Tunizijo, je to, da so zahodni Nemci očitno igrali za remi, da bi se tako izognili težji polfinalni sku- pini. Schon pa še vedno trdi, da to ni res. Kdor je gledal omenjeno tekmo, mu prav gotovo ne bo verjel. • « • Radodarni Mehikanci Tudi Mehikanci so uspeli pritegniti navijače na svojo stran, čeprav z ukano. Na zadnji tekmi s Poljsko so pred začetkom igre poslali nekaj nogometnih žog med gledalce, da bi s tem propagirali neko znamko 3 *jeansov*. 24.000-gla va množica, je tako skozi vso tek-no bodrila nepričakovane darovalce, vendar tudi tokrat zaman. Coutinho Brazilski trener Countinho je, po slabi igri svojih varovancev čedalje bolj tarča vseh brazilskih navijačev, ki iščajo v njem glavnega krivca. Neki *karioka* je izjavil, da je zelo čudno, 'da se med 100 milijonov brazilskih trenerjev izbralo moža, ki trener pravzaprav ni. llll■lllllllll■l■l1lllllllllllllllllMMllllllll■llllllllll|||||l|Ulllllnlll«llll|•l||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||| V TRETJI KVALIFIKACIJSKI SKUPINI v Žreba le ni bilo... Kljub enakemu številu točk in enaki razliki v golih je Avstrija prva, Brazilija pa druga • Brazilci bodo torej v lažji skupini "l,1iiiiiiiiiiiiimiiuiiiiiHmHiiiiiiiiaiiiHiiiiiiiMniHiimiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiHmiiiHiiimiiiMiiiiuii,„„„i„ii„l„,tH,t„illilliiilpIUil|ll{niiiill|lllii,l|ll.m,m, V ZADNJIH KVALIFIKACIJSKIH SREČANJIH «AZZURRI» SE TRETJIČ USPEŠNI Premagali so Argentino z minimalno razliko - Škotska reprezentanca končno pokazala (a prepozno) svojo vrednost - Peruanci zopet uspešni Kvalifikacijski del svetovnega pr-, [)st-va je za nami. V soboto in Ko Ni potrebno posebej poudarjati, da je bilo v taboru Brazilije po končani tekmi z Avstrijo nepopisno veselje. Po hudih polemikah in obtožbah ter vse več kot spodbudni igri si je tako tudi reprezentanca trikratnih svetovnih prvakov zagotovila mesto med osmimi najboljšimi repre- je bilo zadnje kolo v kvali-K*cijskih skupinah. BETTEGA ODLOČIL Italija Argentina 1 0 mVij rj'1 «azzurrom», da so z enim od Vjtjk,h protinapadov dosegli zmago- JTALIJA: Zoff, Gentile, Cabrini, h^tti, Bellugi (Cuccureddu), Sci-i A Causio, Tardelli, Rossi, Anto-?j(i (Zaccarelli), Bettega. vJRGENTINA: Fillol, Olgjin, Ta-Ots' Galvan, Passarella, Gallego, Ijj1'2 (Hauseman), Ardilles, Kem-Valencia, Bertoni. GRELEC: v 67. min. Bettega. ^>DNIK: Klein (Izrael). jLRDALCEV: 75.000. j^AR del PLATA - Habjanom t,,tl|dj tokrat uspelo zmagati in so J0 edina ekipa, ki je na tem pr-Pstvu zabeležila tri zmage. l^Prav so Menottijevi varovanci j j skozi vso tekmo pobudo v svo-'i r°kah, so le s težavo zaključeva-r^loštevilne priložnosti in tako domkih' gol. Jjentinci se bodo morali tako Melitj v Rosano, kjer pa bodo or-vPbatorji imeli precejšnje težave, (sJ tamkajšnji stadion premore le 'Ml gledalcev. Tudi brez zvezdnikov Brazilija 1 Avstrija 0 lo j*AZIUJA: Leao, Tommbo, Ne-0j| scar, Amaral, Cereso (Chicao), Cm' Batista, Roberto. Mendoca (Zi-»JP Dirceu. CSTRIJA: Koncilia, Sara Hi-k, !sl>erger (Weber), Breittenber-' Pezzey, Obermayer, Kreuz, (Klaska, Krankl, Jara, Krieger Stefch). SADNIK: Wurtz (Francija). RRLEC: Roberto v 39. min. &U Zadnjem kvalifikacijskem nasto-4vJe. Braziliji le uspelo premagati iWrij° in sj tako zagotoviti mesto to osmimi najboljšimi reprezen-Lpjbi svetovnega prvenstva. Tri-Wtn' svetovni prvaki so igrali brez ^ . 7-vezdnikov — Rivelina. Reinal-Wn ^ica. Ves prvi polčas je bila. Ii5* ^akovredna. Brazilci so igrali NTI Uredništvo, uprava, oglasni oddelek, TRST, Ul. Montecch! 6, PP 559 — Tel. 79 38 08 79 46 38 79 58 23 7614 70 Podružnica Gorica, Ul. 24 Maggio 1 — Tel. 83 3 82 57 23 Naročnina Mesečno 2.900 lir — vnapre| plačana celotna 29.000 lir. Letna naročnina za inozemstvo 44.000 lir, za naročnike brezplačno revija »DAN*. V SFRJ številka 3,00 din. ob nedeljah 3,50 din. za zasebnike mesečno 40,00, letno 400.00 din, za organizacije in podjetja mesečno 55.00, letno 550,00 din PRIMORSKI DNEVNIK Za SFRJ DZS Oglasi 400 lir za Žiro račun 50101-603-45361 «ADIT» Gradišče 10/11. nad., telefon 22207 Ob delavnikih: trgovski 1 modul (šlr. 1 st., vlš 43 18.800 lir. Finančni 700, legalni 600, osmrtnice 300, sozalia mm višine v širini 1 stolpca. Mali oglasi 150 lir beseda. 61000 Llubijona. mm) Poštni tekoči račun za Italijo Založništvo tržaškega tiska. Trst 11-5374 Stran 6 Ob praznikih: povišek 20% IVA 14% Oglasi Iz dežele Furlanije-Julijske krajine se naročajo pri oglasnem oddelku ali upravi. Iz vseh drugih deze v Italiji pri SPI. H 13, junija 1978 Odgovorni urednik Gorazd Vesel Izdajaj in tiskal zn I Trst Član italijanske zveze časopisnih založnikov FIEG PREDVČERAJŠNJIM PONOČI V CISJORDANIJI Štirje palestinski gverilci napadli izraelsko naselje Pri napadu je en Palestinec izgubil življenje * Danes bi se moral zaključiti izraelski umik iz južnega Libanona BEJRUT — Predvčerajšnjim o-krog polnoči so štirje palestinski gverilci napadli izraelski kibuc Me-hola v zasedeni Cisjordaniji. Kibuc leži približno trideset kilometrov južno od Tiberijskega jezera, blizu Jordana Pri napadu je bil en Palestinec ubit, ostali pa so se u-maknili. Gverilci naj bi prešli demarkacijsko črto ob Jordanu, ki je običajno bolj mirna in zato manj zastražena, vendar naj bi jih sami prebivalci odbili. Po napadu sta obiskala kibuc tudi izraelski obrambni minister Weizman in vrhovni poveljnik oboroženih sil Eytan. Zadnji napad v Cisjordaniji je bil avgusta lani, ko se je palestinski komandos spoprijel z izraelsko ob-hodnico, novembra lani pa so pet Palestincev aretirali, še predno je pnšlo do kakega spopada. O prihodnosti Cisjordanije in Gaze bi morali razpravljati na včerajšnji seji izraelske vlade. To vprašanje so sprožile ZDA, da bi spet spravile v tek mirovna po- gajanja z Egiptom. ZDA zahtevajo od Izraela pojasnila v zvezi s prihodnostjo Cisjordanije po izteku petih let, kolikor naj bi trajala u-p ravna avtonomija, in kakšno samostojnost odločanja bi imelo približno milijon dvesto tisoč Palestincev, ki tam živi. Vendar so včeraj razpravo o tem vprašanju spet odložili. Domnevajo pa, da izraelski odgovori ne bodo bistveno drugačni od predlogov, ki jih je predsednik vlade Begin vnesel v mirovni načrt, ki ga je decembra lani predstavil Egiptu. Ta načrt predvideva ukinitev vojaške uprave in podelitev določene avtonomije, vendar izključuje vsak umik vojaških enot in samoopredelitev na podlagi ljudskega glasovanja. Danes pa bi se moral zaključiti umik izraelskih vojaških sil iz južnega Libanona, ki so ga zasedli pred tremi meseci kot represalija na palestinski napad v Tel Avivu. Oblast nad zasedenim področjem bi morala preiti mirovnim silam OŽN< vendar Izrael prepušča kontrolo nekaterih območij, zlasti ob meji. vojaškim silam Saada Hada-da, pristaša krščanske desnice, s katerim so sodelovali pri napadih na Palestince. S tem si hočejo Izraelci zagotoviti kontrolo tudi po svojem umiku. Poveljnik mirovnih sil OZN general Erskine je ostro protestirali proti takemu početju, vendar se Izarelci izgovarjajo, da so med nanadom zasedli le področja. ki so bila v rokah Palestincev, ne pa tistih, kjer so bili kristjani, zate sedaj teh področij ne morejo prepustiti silam OZN. (db) Na referendumih (Nit i'eč perspektivna, L. Chiarato je nato kratko povzel program, ki ga namerava zagovarjati kot občinski svetovalec in ki ga lahko strnemo v naslednje tri točke: zagotoviti Trstu primerno mednarodno vlogo, ovrednotiti mala in srednja podjetja ter pravilno izvajati osimske sporazu-rie z Jugoslavijo. Na koncu je spregovoril predsednik združenja trgovcev Dei Rossi, Ki je dejal, da so se tudi trgovci odločili za prehod k aktivni politiki in prav tako kot obrtniki vključili nekaj imen v kandidatne liste za skorajšnje občinske volitve. Tudi letos kampanja za boj proti jetiki (Nadaljevanje sledi) MINO FUCCILLO Italijanska zveza proti jetiki pripravlja tudi letos, v sodelovanju s pokrajinskimi konzorciji za boj proti tej bolezni, vsedržavno antitu-berkulamo kampanjo. Kampanja bo razdaljena v dva deia: prvi bo namenjen šolam, drugi pa odraslemu prebivalstvu. Jetika danes ne predstavlja več tistega strašila, ki ga je nekdaj, vendar je v Italiji še vedno razširjena in zdravniki odkrivajo vsak dan nove primere. Pokrajinski konzorciji s pregledovanjem določenih plasti prebivalstva, predvsem šolskih otrok, odločilno prispevajo k odkrivanju potencialnih bolnikov,;, poleg i ' tega je treba računati na imuniteto. ki si jo človek pridobi v mladih letih z obveznim cepljenjem. Ven- dar, kakor rečeno, jetika še ni povsem odpravljena iz naših krajev; zaradi manjšega števila obolelih pa je začelo preoivalirtvo ponekod zanemarjati ta problem. Pokrajinski konzorciji za boj proti jetiki nudij0 prebivalstvu vse storitve v zvezi z rentgenskimi pregledi in drugimi preiskavami, zato pa potrebujejo določena finančna sredstva. Zaradi tega bodo tudi v okviru letošnje kampanje, ki bo že štirideseta po vrsti, dali v promet posebne znamke za zapiranje poštnih ovojnic. Značilne znamke z dvojnim rdečim križem na belem polju je mogoče nabaviti v uradih konzorcija v Trstu, Ul. Sansovino 3. V. nadstropje, konzorcij pa jih bo razposlal tudi javnim ustanovam in zasebnim podjetjem. Konzorcij pričakuje, da bodo Tržačani radi segali po teh znamkah in tako pripomogli k uspehu kampanje. • Drevi bo ob 19. liri v konferenčni dvorani mestnega prirodoslovnega muzeja. Ul. Cimician 2, filmski večer. Predvajali bodo dokumentarce o prazgodovinskem človeku s komentarjem dr. Franca Legnanija. Vstop prost. TRST A 7.00, 8.00, 9.00, 10.00, 11.30, 13.00, 14.00, 15.30, 17.00, 18.00 in 19.00 Poročila: 7.20 Dobro jutro po naše; 8.05 Prijateljsko; 9.05 Glasbena kronika; 9.30 Naši nepozabni znanci: 9.45 Ritmična glasba: 10.05 Koncert; 11.35 Plošča dneva; 12.00 Glasba po željah; 12.55 Dež.elna volilna tribuna; 13.15 Zborovska glasba; 13.35 Od melodije do melodije; 14.10 Roman v nadaljevanjih; 14.30 Filmski traki; 15.35 Top lestvica; 16.30 Otroški svet; 17.05 Koncert komornega orkestra; 17.35 Glasbena panorama; 18.05 Pravorečje; 18.20 Klasični album. KOPER 7.30, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 12.30, 13.30, 15.30, 16.30, 17.30, 19.30, 21.30 Poročila; 7.05. 8.00 Glasba za dobro jutro; 9.32 Emme-elle; 10.00 Z nami je...; 10.15 Orkester Baiardi; 10.40 Vana in prijateljice; 10.00 Kirn; 11.32 Poslušajmo...; 12.05-14.00 Glasba po željah; 13.10 Ital. zbori; 14.33 Poje Metka Močnik; 15.00 Mladi pred mikrofonom; 15.10 Mini juke-box; 15.32 Orkester Pinto Varez; 16.00 V svetu kulture in umetnosti; 16.05 Poje Dora Moroni; 16.45 Orkester Freddolini; 17.00 Poslušajmo...; 17.40 Glasbeni notes; 18.00 Ob petih popoldne; 18.30 Primorski dnevnik; 18.45 Zabavna glasba; 19.00 Glasba po željah; 19.35 Domači pevci; 21.00 Glasbena fantazija; 21.32 Rock party; 22.30 Komorna glasba. RADIO 1 7.00, 8.00, 10.00, 12.00, 14.00, 15.00, 17.00, 19.00, 21.00 Poročila; 6.00 Glasbeno prebujenje; 7.40 Šport; 8.50 Lahka glasba; 9.00, 10.35 Radio anch’io; 12.05, 13.30 Vi in jaz; 14.05 Glasbeno...; 14.30 Knjižna diskoteka; 15.05 Sidecar; 17.10 Prelom rimskega kraljestva; 17.45 Glasbeni program, 17.55 Par besed; 18.00 Love mušic; 18.35 Prosti program; 19.35 Glasbena avantgarda; 20.30 Priložnosti; 21.05 Jazz; 21.35 Glasba in noč; 22.00 Zvoki; 23.15 Lahko noč. RADIO 2 7.30, 8.30. 9.30, 10.00, 11.30, 12.30, 13.30, 15.30, 17.30. 18.30 in 22.30 Poročila 6.00 Oni drugi dan; 7.55 Šport; 8.45 Anteprima-disco; 9.32 Bratranec Basilio; 10.12 Sala F; 11.36 Vzgojna oddaja; 12.45 Ne. ni BBC!; 13.43 Vamos a golear!; 15.00 Tukaj radio 2; 17.55 Hot long Playnig; 18.55 Govorimo o jazzu; 20.00 Rigoletto; 22.45 Lahka glasba. SLOVENIJA 7.00. 7.30, 8.00, 9.00, 10.00, 11.00. 12.00, 13.00, 15.00, 16.00, 19.00, 20.00 Poročila; 7.20 Rekreacija; 7.50 Dobro jutro, otroci!; 8.30 Iz naših sporedov; 9.08 Glasbena matineja; 10.05 Radijska šola; 10.30 Iz glasbenih šol; 11.40 Turistični napotki; 12. (X) Promenadni koncert; 13.10 Danes smo izbrali; 13.30 Kmetijski nasveti; 13.40 Po domače; 14.20 Obvestila in zabavna glasba; 14.30 Priporočajo vam . . .; 15.05 V korak z mladimi; 16.30 Mozaik zvokov; 17.00 »Vrtiljak*; 18.05 Obiski naših solistov; 20.20 Obvestila in zabavna glasba; 20.35 Lahko noč, otroci!; 20.45 Minute z ansamblom Franc Puhar; 21.00 Slovenska zemlja v pesmi in besedi; 21.30 Radijska igra; 22.30 Zvočne kaskade; 23.20 Skupni program JRT, Jugoslovanska glasba; 00.05 Literarni nokturno; 00.15 Popevke se vrstijo; 1.05 Nočni program. ITALIJANSKA TV Prvi kanal 12.30 Argumenti 13.00 Dnevnik 1 - KRONIKE 13.25 Vremenska slika 13.30 DNEVNIK in Danes v parlamentu 17.45 Argumenti 18.15 «Adamo» in onesnaževanje s pralnimi praški - risanka 18.20 Salsomaggiore Terme: MLADO POLETJE glasbena oddaja 19.05 Odprti prostor 19.20 »Trije vnuki in majordorn* 19.45 Almanah, Vremenska slika 20.00 DNEVNIK 20.40 «Noi lazzaroni*, 2. nadalj. 21.40 ONE IN TE ŽENSKE gledališče na trgu Filmske premiere DNEVNIK, Danes v parla mentu in Vremenska slika Drugi kanal 12.30 Vidim, slišim, govorim 13.00 Dnevnik 2 - OB 13. URI 13.30 človeško telo 17.45 Otroštvo danes 18.15 Mladih trideset minut . 18.50 Iz parlamenta in Dnevnik * - ŠPORT 19.10 Dober večer s... FRANCOM FRANCHIJEM Risanka: «Tom in Jerry» Vremenska slika n 19.45 Dnevnik - ODPRTI STUDlu 20.40 DRAGI OČE (TV film): «Prekleti nesporazum* 21.05 V evroviziji; IGRE BREZ MEJA 1978 22.25 RING ’78 Dnevnik 2 - ZADNJE VESTI JUGOSLOVANSKA T V Ljubljana 14.30 Teniška tekmovanja za D°' msov pokal: JUGOSLAVIJA * ŠVEDSKA 18.30 POROČILA 18.35 Mozart v izvedbi IsaacO Sterna 19.10 Od šole do doma otroška oddaja 19.45 Na sedmi stezi 20.28 Odločilni zadetki 20.30 DNEVNIK 21.00 Uvod v oddajo Igre brs* meja 21.05 Rochefort: IGRE BREZ MEJA 22.30 DNEVNIK 22.45 Iz koncertnih dvoran F. Mendelssohn: Koncert violino in orkester Koper 20.30 ODPRTA MEJA 21.00 Otroški kotiček 21.15 Odprti prostor 21.30 DNEVNIK 21.45 Aktualna tema Jugoslovanski komunisti 21.15 ŠAH MAT (TV film); »Priča za obtožbo* 23.05 Gola resnica, turistični d0*1, 23.25 Narodna glasba: Srbija rZlatibor» Zagreb 19.00 POROČILA 19.05 Koledar 19.15 Pionirske TV novice 20.30 DNEVNIK 21.00 V središču 22.00 »Aiions, enfants*, film 23.40 DNEVNIK ŠVICA 20.05 Risanke 21.10 DNEVNIK 22.05 IGRE BREZ MEJA 23.25 DNEVNIK 23.45 Portreti tiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiliiilf im 11111111111111111 hm lllliiiiiiiiiiTiiiiiitii mu latniiiiiiiHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiil 11111111111111111111111111111 minil iiiiiii uti iiniiitiiMilMIt1^1 PREJŠNJO NOČ PRI SV. ANDREJU Silovit požar zajel skladišče in povzročil znatno gmotno škodo Gasilci so se s plameni borili polnih 12 ur • Kaže, da so neznanci požar zanetili namerno Prejšnjo noč ob 1.15 se je pri Sv. Andreju razplamtel močan požar, ki je povzročil veliko škode. Pred skladiščem na št. 10/C, ki je last 54-letnega Agostina Sorga iz JI. Vasari 54, so se namreč vneli leseni in plastični zaboji za shrambo sadja i-> zelenjave. Teh zabojev je bilo nekaj tisoč, tako da se je o-genj, ki ga je podžigal močan veter, kmalu tako razvnel, da je o-plazil tudi bližnje hiše in kmalu prodrl v notranjost skladišča. Tu sta ,e vnela tudi manjša tovornjaka vrste «cerbiatto» in «orSetto», ki sta bila naložena z zaboji. Škode je približno za 30 milijonov, lahko pa bi bile posledice še hujše, saj je v bližini tudi skladišče jeklenk. Na srečo so na kraj požara nemudoma prihiteli gasilci, ki so pod vodstvom poveljnika inž. Casablance po 12-urnem prizadevanju vendarle ukrotili plamene. Pri teh operacijah se je močno opekel po rokah 30-letni gasilec Lucio Budin, ki se bo moral zdraviti v bolnišnici 8 dni. Naj omenimo, da je isto skladišče gorelo tudi pred nekaj leti, nakar so ga popolnoma prenovili. Policija, ki je takoj prišla na kraj dogodka, je nemudoma uvedla preiskavo, kajti kaže, da požar ni bil naključen, ampak, da so ga namerno zarfetili neznanci. Ta sklep agentov potrjuje pričevanje nekaterih mladeničev, ki so bili v bližini in so baje slišali močne poke, nakar so zagledali plamene. Nekateri sosedi pa so povedali, da so slišali avto, ki se je po prvih plamenih z vso hitrostjo oddaljil s prizorišča požara. Vendar to še ni vse. Pred kakimi dvajsetimi dnevi je lastnik skladišča Agostino Sorgo dobil anonimni telefonski poziv, kjer ga je neznanec obvestil, da njegovo skladišče gori. Lastnik se je takoj podal v skladišče in ugotovil, da gre samo za neslano šalo. Po pričevanju uslužbencev Sorga pa je policija zvedela, da ne teče ravno dobra kri med Agostinom Sorgom in ne kim sorodnikom, ki ima tudi v bližini skladišče. Vsekakor je vsa zadeva še ovita v meglo, policija pa vodi preiskavo, da bi odkrila morebitne storilce In osvetlila ves dogodek. V GREGORČIČEVI DVORANI V petek predavanje o parapsihologiji V petek, 26. junija, ob 20. uri priredi Slovensko društvo naravoslovcev in tehnikov v Gregorčičevi dvorani v Ulici sv. Frančiška 20 predavanje o epistemoloških vprašanjih parapsihologije. Tema je vzbudila v zadnjih časih določeno zanimanje, potem ko je italijanska televizija posvetila temu vprašanju serijo oddaj. Nepojasnjeni pojavi, pa tudi dejavnost Ljudi- pojavi, pa ruui uejavnost • po- živijo od človeške lahkovernosti. dobivajo pomen v očeh mnogih ^ di, ki s tem nekako reagiraj? ^ razočaranje nad uradno znanostJ0,^ tehnologijo. To je le ena od m*n stacij iracionalizma, ki prihaj* ju dan kot posledica ekonomske krizp(. krize ideologij v zapadnem svetu. ,, rapsihologija si še ni pridobila n’re-med uradnimi znanostmi. Tema " davanja je. ali si ga je zaslužil*1 V petek seja deželnega sveta Včeraj so se v Trstu sest** ^ čelniki svetovalskih skupin \ j e želnem sveto.' Na seji, ki Jr^j, vodil predsednik skupščine P1.1 je so med drugim sklenili, naJ,^t svet sestane v petek, da Pr.njSr pripombe, ki jih je vlada P™' jp la k šestim deželnim zakonom^ jih vrnila v novo preučitev. ^- za zakone, ki zadevajo ustan® jj. nje družinskih posvetovalnic, P\u. -ijc ui usuijoivuj jjuaveiiuvaii ge za širjenje evropske mis?J spi' spremembe v vodenju uradnih skov kmetijskih podjetnikov, Voj-novitev deželne šole za uspos® ^ nje socialnih delavcev in del?'' gasilcev na potresnem območj?1 ^ ja se uvršča v redno delo d kupščine, saj ohrani svet vse ’ ( pristojnosti in naloge do ot volitev za njegovo obnova.