33Druæboslovne razprave, XVIII (2002), 41: 33-51 Kuhar Metka UDK 316.64 StaliπËa skozi razliËne paradigmatske optike socialne psihologije POVZETEK: Avtorica zavzema kritiËno dræo do kognitivnih in vedenjskih socialno- psiholoπkih teorij staliπË, katere pojmujejo staliπËa kot notranje dispozicije v glavah ljudi. Pokaæe, da temeljijo konceptualizacije staliπË kot mentalnih stanj oz. izoliranih ocen objektov na nekaterih problematiËnih predpostavkah. StaliπËa so namreË del vsakdanjega æivljenja in se oblikujejo in preoblikujejo v vsakodnevnih konverzacijah. Pri tem se opira na diskurzivni in retoriËni psiholoπki pristop, ki ne gledata na staliπËa kot na notranja stanja, temveË jih analizirata kot izraæanje mnenj v okviru diskurzivnih dejanj. Ker pa se ne da zanikati uporabnosti predstave o staliπËih kot notranjih predispozicijah, ki usmerjajo interpretacije in vedenje v doloËenih interakcijah, zagovarja uporabnost konstrukta staliπË kot meritvene tehnike. Zavzema se za multimetodoloπki pristop k merjenju staliπË, ki upoπteva njihovo veËplastnost. KLJU»NE BESEDE: staliπËe, socialna psihologija, diskurzivna psihologija, retoriËna psihologija, merjenje 1. Uvod ProuËevanje staliπË je ena najpomembnejπih tem v socialni psihologiji (Billig, 1991), zgodnji teoretiki (npr. Thomas & Znaniecki, 1918; Watson, 1925) so celo dobesedno definirali podroËje socialne psihologije kot znanstveno prouËevanje staliπË (v Fishbein, 1997). Pojem staliπË je najverjetneje najpogosteje uporabljan pojem v socialni psihologiji, le malo je teorij, v katerih ni eksplicitno ali implicitno uporabljen, malo je raziskav in eksperimentov, v katerih staliπËa niso med odvisnimi spremenljivkami, Ëeprav veËina raziskovalcev sploh ne opredeli pojma staliπËa, temveË izhaja iz zdravorazumskih konstrukcij. Kot konstrukt so staliπËa zanimiva tudi za obËo psihologijo, za podroËje komunikacijskih πtudij, za sociologijo, marketing in politiËne vede. Adam (1982) govori o parazitiranju celotnega druæboslovja na merjenju flstaliπË«, kar poimenuje flimperia- lizem metode«. »eprav lahko danes govorimo o obilju definicij, teorij in modelov staliπË, vendarle ni enotne teorije staliπË. Obstaja pa teænja k vedno bolj sploπnim, sofisticiranim in bolj uporabnim teorijam, pri Ëemer se staliπËe veËinoma ne obravnava kot resniËen, obstojeË fenomen, temveË predvsem kot prikladen pripomoËek za razmiπljanje. NekognitivistiËni socialnopsiholoπki pristopi (npr. diskurzivni) izraæajo dvom v teoretiËno specifiËnost in uporabnost tega popularnega pojma. Pojem staliπË kot mentalne entitete se zdi 34 Druæboslovne razprave, XVIII (2002), 41: 33-51 Kuhar Metka nekaterim diskurzivnim psihologom (npr. Potter in Wetherell, 1987: 46) teoretiËno redundanten. ©tevilne raziskave v druæboslovju, npr. javnomnenjska glasovanja, in konvencionalne socialnopsiholoπke paradigme v veliki meri temeljijo na individualiziranem in mehanicistiËnem pojmovanju staliπË, kar je skladno z moËno individualizirano ideoloπko tradicijo zahodnih druæb, po kateri je posameznik srediπËe kognicij, delovanj in procesov; zato je v ospredju teoretiËnega razvoja in empiriËnih raziskav individualni kognitivni sistem, izvzet iz socialnega konteksta. Raziskovalci se najpogosteje osredotoËajo na znaËilnosti posameznika in njegovih individualnih staliπË, pri Ëemer so zapostavljeni retoriËni in historiËni vidiki staliπË. (Socialno)kognitivna in behavioristiËna socialna psihologija pojmujeta staliπËa kot temeljne kognitivne strukture oz. procese, kot neke skrite esence. Izbira med danimi opcijami v anketnem vpraπalniku naj bi odsevala kognitivno vsebino v glavah posameznikov. Nevarnost pri merjenju staliπË tiËi v operacionalizmu, kjer je pojem definiran s svojo metodologijo in prevzame odloËujoËo vlogo v teoretiziranju; poslediËno se iz teoretiËnega horizonta odmikajo druæbeni in ideoloπki dejavniki. Vendar pa sodobniki, zlasti iz evropske tradicije nekognitivne socialne psihologije (npr. Moscovici, Tajfel, Harre, Billig itd.) poudarjajo druæbeno naravo staliπË kot flskupnih« ali kot fldialoπkih«. Pri bihevorialno-kognitivistiËnem pojmovanju staliπË je poudarek na idiosinkratiËnih individualnih reprezentacijah, vendar pa vplivajo na staliπËa socialni, ekonomski in politiËni faktorji, ki zarisujejo druæbeno in osebno realnost. Pojem staliπË v ortodoksni socialni psihologiji tako ne zaobjame makrosocialnih fenomenov v njihovi historiËni totaliteti in dinamiki, temveË omogoËa raziskovalcem zgolj, da se osredotoËajo na relativno stabilne znaËilnosti posameznikov. Ljudje pa ne æivijo izolirani niti od naravnih sil niti od socialnih skupin. Nenehno prihaja do sprememb v naravnem in socialnem okolju, te spremembe so lahko poËasne ali pa so nenadne in razdiralne. Epidemija BSE je prav gotovo spremenila flstaliπËa« veliko ljudi o uæivanju govejega mesa. Ozonska luknja, ki ima za posledico veËje UV æarËenje, vpliva na primer na flstaliπËa« do sonËenja. V socialni psihologiji se predvsem v zadnjih dveh desetletjih poleg behavioristiËnih in (socialno)kognitivistiËnih pojmovanj staliπË1 vse bolj uveljavljajo socialno- konstrukcionistiËni pristopi, npr. diskurzivna analiza (Potter in Wetherell, 1987) in retoriËni pristop (Billig, 1991). Ti pristopi opozarjajo na zgodovinsko in kulturno specifiËno ter individualistiËno naravo behavioristiËno-kognitivistiËnih pojmovanj, in sicer v skladu z Gergenovim pozivom (1973), naj postane socialna psihologija historiËna disciplina. V primeru staliπË so po eni strani flpredmeti« staliπË (in poslediËno staliπËa) umeπËeni znotraj doloËenega zgodovinskega konteksta, po drugi strani pa ima zgodovino tudi flstaliπËe« vsakega posameznika. StaliπËa posameznikov niso fiksna, temveË se razvijajo skladno z razvijanjem nekega zgodovinskega konteksta. flPosamezniki niso niti suænji svojih staliπË niti gospodarji lastne usode« (Billig, 1991: 142). Namen priËujoËega Ëlanka je predstaviti pojem staliπË in merjenje staliπË skozi omenjene socialnopsiholoπke optike, ki jih bomo med seboj sooËili. Zagovarjamo multimetodoloπki pristop k merjenju, pri Ëemer izpostavljamo pogosto prezrto, ampak inherentno druæbeno in dialoπko, retoriËno naravo staliπË. Dotaknili se bomo tudi odnosa 35Druæboslovne razprave, XVIII (2002), 41: 33-51 StaliπËa skozi razliËne paradigmatske optike socialne psihologije med staliπËi in vedenji oz. delovanji2 . Vodilo naπega problematiziranja staliπË je misel, da je treba izkoristiti nove moænosti empiriËne analize flmisleËe druæbe«, ne pa se osredotoËati samo na flmisleËega posameznika«3 . 2. Spor med paradigmami Pojmovanje staliπË se je v prejπnjem stoletju izrazito spreminjalo. Sociolog W. I. Thomas je bil prvi znanstvenik, ki je uvedel pojem flstaliπËe« v socialno psihologijo, in sicer v delu Poljski kmet v Ameriki (Thomas in Znaniecki, 1918 ‡ 1920 v Ule, 1996). StaliπËe je postalo pojasnjevalni pojem v druæbenih vedah. Thomas je staliπËa je razumel kot individualne dvojnike socialnih vrednot; torej kot individualne internalizacije vrednot kot neËesa, kar je druæbeno zaæeleno. StaliπËe je razlagal kot vez, ki povezuje posameznike s socialno skupino, jim daje druæbeni poloæaj in jim omogoËa, da æivijo druæbeno. Neka skupina naj bi delila veliko staliπË. V Poljskem kmetu govori, da so staliπËa (in tudi vrednote) razloËevala razliËne skupine ljudi ‡ npr. staliπËa ameriπkih imigrantov so se bistveno razlikovala tako od staliπË tradicionalnih, ruralnih Poljakov, kakor tudi od staliπË modernih, urbanih AmeriËanov. Thomas je bil skupaj z Meadom in Juddom predstavnik Ëikaπke πole4 , ki je dobivala teoretsko inspiracijo iz Wundtove psihologije ljudstev in njegovih objektov prouËevanja: jezika, religije, navad, mitov, magije ‡ fenomenov, katere je Durkheim prouËeval pod imenom kolektivne reprezentacije. flSocialna dimenzija« je v socialni psihologiji zopet odkrita v petdesetih, ko je Asch (1952) govoril o staliπËih kot o flsocialnem miπljenju in Ëustvovanju«, Lewin (1952) pa je staliπËa postavil v socialni kontekst in spremembo staliπË povezal z normami skupine. VeËji del prejπnjega stoletja, vsaj do sredine osemdesetih let, se je dvojni fokus na posameznem in druæbenem izgubil v prid skorajda ekskluzivne koncentracije na individualne kognitivne procese. Od tridesetih naprej na staliπËa niso gledali kot na poglede na svet, ki se razlikujejo med socialnimi skupinami, temveË so jih razumeli kot poglede, ki loËijo posameznike znotraj neke skupine. StaliπËe je postalo merilo medosebnih razlik, kar je razvidno tudi iz konstrukcije elaboriranih lestvic staliπË. G. Allport je leta 1935 zapisal: flpojem staliπË je verjetno eden najbolj znaËilnih in nepogreπljivih pojmov v sodobni ameriπki socialni psihologiji in je temeljni kamen ameriπke socialne psihologije.« (v Eagly and Chaiken, 1993: 1). Ali je njegova trditev πe danes veljavna, tudi na tej strani Atlantika? Ali je sploh (bila kdaj) veljavna? Avtorici obseæne knjige The Psychology of Attitudes (1993) Eaglyjeva in Chaikenova, ki staliπËa obravnavata z izrazito kognitivistiËne perspektive, pravita, da je trditev dandanes πe veljavna: flPojem staliπË se πe danes πiroko uporablja in je od dvajsetih let prejπnjega stoletja srediπËe obseænega teoretiËnega in empiriËnega razvoja.« Allport je v svojem PriroËniku socialne psihologije (1935 v Eagly in Chaiken, 1993: 1) podal eno izmed najbolj znanih zgodnjih definicij5 staliπË: flStaliπËe je mentalno in nevralno stanje pripravljenosti, organizira se z izkuπnjami, ima pa usmerjevalen ali dinamiËen vpliv na odzive posameznika na vse objekte in situacije, s katerimi je ta povezan«. Ta zgodnji teoretik psihologije osebnosti je torej oznaËil staliπËe kot dispo- 36 Druæboslovne razprave, XVIII (2002), 41: 33-51 Kuhar Metka zicijo, ki vpliva na vedenje. Za nevralno osnovo staliπË je imel manj dokazov, kakor jih imamo danes.6 Vztrajal je na tem, kar je bil dolgo Ëasa po njem prevladujoË pogled v socialni psihologiji, in sicer, da je staliπËe neka realna, osnovna dispozicija oz. nek latentni proces. To je bilo v nasprotju z njegovimi sodobniki, pripadniki behaviorizma, za katere je bilo postuliranje nevidnih procesov in stanj neznanstveno in zato nesprejemljivo. Za behavioriste (npr. Watson) je pojem staliπË, Ëe so ga sluËajno uporabili, pomenil samo prikladno bliænjico za opisovanje verjetnosti, da se bo posameznik obnaπal na doloËen naËin oz. da bo dajal konstistentne odgovore (Campbell, 1963 v Eagly in Chaiken, 1993). Behaviorizem si je pri svojem gledanju na posameznika kot na flopazovalca« ali flpredelovalca informacij« iz socialnega konteksta slednjega predstavljal zgolj kot konfiguracijo draæljajev, ki jih je potrebno oceniti, interpretirati in si jih zapomniti. Allportu lahko oËitamo, da je individualiziral konstrukt staliπËa, saj je nanj gledal kot na vmesno dispozicijo med draæljajem in odgovorom z namenom pojasniti razlike v vedenju v primeru objektivno podobnih situacij. S takim pogledom je v bistvu tudi on povzel behavioristiËni tok svojega Ëasa. V 20. in 30. letih je gledanje na staliπËa kot na primarno individualne procese vzpodbudil tudi razvoj merjenja staliπË s pomoËjo lestvic. Thurstonov Ëlanek z naslovom flStaliπËa je mogoËe meriti« (1928) predstavlja skupaj s teoretskimi definicijami staliπË zaËetek pozitivistiËne pozicije, za katero je znaËilna fetiπistiËna æelja po merjenju staliπË posameznikov o vsaki moæni temi in po iskanju individualnih razlik v staliπËih, ki bi lahko pojasnile razlike v vedenju. StaliπËe je postalo objektificirana, reificirana kognitivna entiteta z lastnim æivljenjem znotraj Ëloveπkih glav. Kot individualna kognitivna, emotivna oz. vedenjska predispozicija je konstrukt staliπË privzel metodoloπki individualizem, ki je oblikoval kasnejπo naravo teorij staliπË v socialni psihologiji, ki so se veËinoma gibale v smeri individualizacije tega fenomena in kvantifikacije v raziskavah. Tudi kasneje pogosto naletimo na predpostavko, da je anketiranec izoliran in od konteksta odtrgan individuum, ki po neki imanentni logiki v sebi producira mnenja in staliπËa ter da so njegova staliπËa privatna stvar (po Adam, 1982). Mnogo sodobnih teoretikov staliπË (npr. Petty in Cacioppo, 1996; Eagly in Chaiken, 1993; Ajzen, 2001) trdi, da je staliπËe relativno stabilen, psiholoπko realen latenten proces, vendar pa Allportovi definiciji ponavadi dodajajo pojem vrednotenja oz. evalvacije. Trdimo lahko, da je danes vsaj v (socialno)kognitivistiËni socialni psihologiji, a tudi v drugih druæbenih znanostih, πe vedno πiroko razπirjena definicija staliπËa kot sumarnega psiholoπkega vrednotenja nekega objekta ali kot staliπËe definirata Eaglyjeva and Chaikenova (1993: 1): flStaliπËe je psiholoπka tendenca, ki se izraæa z vrednotenjem doloËene entitete z neko stopnjo naklonjenosti ali nenaklonjenosti«. Psiholoπka tendenca se nanaπa na notranje stanje; vrednotenje pa na kakrπno koli vrednostno odzivanje, najsibo oËitno ali prikrito. Odzivi, ki izraæajo vrednotenje in ki naj bi razkrivali staliπËa ljudi, se najpogosteje delijo v tri skupine7 : kognicija, afekt8 in vedenje. Tudi velik deleæ metodologije merjenja in raziskovanja staliπË predpostavlja, da posamezne postavke oz. vpraπanja izraæajo vrednotenja, ki segajo od pozitivnih do negativnih in da lahko staliπËe oznaËimo kot toËko na vrednostni dimenziji, ki se razteza od naklonjenega do nenaklonjenega staliπËa. 37Druæboslovne razprave, XVIII (2002), 41: 33-51 StaliπËa skozi razliËne paradigmatske optike socialne psihologije Toda Ëe bi staliπËa izraæala samo subjektivna vrednostna izkustva, potem naËeloma ni razloga, da bi trdili, da so staliπËa inherentno Ëloveπka. Vrednotenje lahko izraæamo tudi s kakπnim drugim ekspresivnim repertoarjem (npr. s smehljaji), ne samo z jezikom. Tako sklepanje nas pripelje do zakljuËka, da imajo lahko tudi æivali staliπËa in da jih lahko prav tako izraæajo. Spomnimo se npr. Pavlovih poskusov klasiËnega pogojevanja, pri katerih so vedenjski, kognitivni in afektivni odzivi izraziti tudi pri æivalih. Toda Ëloveπka bitja so sposobna simboliËne in lingvistiËne komunikacije. Kaj zmore jezik pri izraæanju staliπË, ne zmore pa lajeæ? Za izraæanje staliπË najbolj relevantne funkcije jezika so po Eiserju (1986: 80): moænost nanaπanja na abstrakcije in objekte, ki niso fiziËno prisotni; moænost negacije in s tem izraæanja nestrinjanja ter moænost argumentacije, ki omogoËa, da lahko naπe vrednotenje zagovarjamo in dojemamo, kakπne so njegove posledice za prepriËanja in vedenja. Vse tri funkcije pa so smiselne samo v socialnem kontekstu, ki predpostavlja moænost, da druga oseba interpretira ekspresivno vedenje. StaliπËa torej ne pomenijo samo afektivnih, kognitivnih in vedenjskih odzivov, temveË tudi obvladovanje komunikativne spretnosti za izraæanje subjektivnih izkustev. Da bi razumeli staliπËa, zatorej ni dovolj, da razumemo procese uËenja, temveË moramo razumeti tudi procese komuniciranja. Zaradi tega, ker Ëloveπka bitja komunicirajo, je to, kar je individualno, hkrati tudi socialno (Eiser, 1986: 83). ProuËevanje socialne komunikacije in interakcij bi moralo biti v temelju socialne kognicije (Augoustinos in Walker, 1996). Med staliπËi kot subjektivnim individualnim izkustvom in izraæanjem staliπË kot objektivno socialno aktivnostjo obstaja torej naËelna dialektiËna opozicija. Eiser (1986: 80) pravi, da praviËnost pri tej dialektiki ni mogoËa, ne da bi ignorirali eno ali drugo stran. Ljudje imajo po eni strani subjektivna izkustva, pa Ëe jih izraæajo ali ne. Trditve, ki jih ljudje izraæajo, pa imajo samosvoj pomen, Ëe v resnici sporoËajo subjektivno izkustvo ali pa ne. StaliπËa so eden izmed kodov za komuniciranje. Upoπtevati pa moramo, da imajo ljudje razliËne lingvistiËne repertoarje, kar pomeni, da v razliËnih kontekstih uporabljajo razliËne tipe gramatiËnih in stilistiËnih konstrukcij. Druæbena pogojenost staliπË je pri kognitivistiËno-behavioristiËnih pristopih impli- citna in potisnjena v ozadje; konvencionalna pojmovanja obravnavajo staliπËe kot individualen, vase zaprt, samostojen pogled na nek fragment realnosti. Toda vse veË socialno-kognitivnih avtorjev (npr. Augoustinous in Walker, 1996) poudarja, da je izvor staliπË po naravi socialen oz. da so staliπËa pridobljena z izkuπnjami, pri Ëemer izhajajo iz vsakodnevnih interakcij in komunikacij ljudi z drugimi, kar je poudarjal æe simboliËni interakcionizem. StaliπËa o nekaterih zadevah so πiroko razπirjena oz. deljena; nekatera staliπËa pa so idiosinkratiËna ali omejena. Lahko bi govorili tudi o socialnih vs. individualnih staliπËih. StaliπËa si lahko predstavljamo ne samo kot nek flmiπmaπ« ali konglomerat razliËnih staliπË v glavah loËenih posameznikov, temveË flËez glave« doloËene skupine ljudi. Takemu pojmovanju staliπË je blizu sicer pogosto kritizirana (glej npr. »ernigoj, 2000) Moscovicijeva teorija socialnih reprezentacij (glej npr. Moscovici, 1984), za katero lahko reËemo, da predstavlja povratek v Ëas, ko je bila socialna psihologija bolj eksplicitno socialna. Pojem socialna reprezentacija se na prvi pogled zdi koristna 38 Druæboslovne razprave, XVIII (2002), 41: 33-51 Kuhar Metka zamenjava relativno statiËnih, opisnih in individualistiËnih pojmov. Moscovici je skuπal s svojo teorijo ponovno izpostaviti kolektivno in socialno naravo kognitivnih konstruktov, kot so staliπËa, prepriËanja, vrednote. Socialne reprezentacije so strukturirani sklopi staliπË, ki so druæbeno razπirjena in deljena. Moscovici opozarja, da ne gre zgolj za flstaliπËa« do druæbenih objektov. Pojem socialnih reprezentacij ima drugaËen epistemoloπki status kot tradicionalni konstrukt staliπË, in sicer status, ki zaobsega socialni, kulturni in kolektivni poudarek. StaliπËa so torej hkrati del individualnega kognitivnega æivljenja in socialnega diskurza. Verbalno izraæanje staliπË je pogosto edino, ki priËa o zasebnih izkustvih drugih ljudi; tako izraæena staliπËa pa so odvisna od skupnega sistema reprezentacij, od skupnih predpostavk in od skupnega referenËnega okvirja, ki omogoËa interpretacije. Kognitivni redukcionizem presegajo tudi socialno-konstrukcionistiËni diskurzivni in retoriËni pristopi, ki skuπajo deindividualizirati konstrukt staliπË in poudariti njegov kolektivni znaËaj. Ni dovolj, da razumemo staliπËa znotraj glav(e), potrebno je razumeti, kako se pomeni ustvarjajo in kako se o njih pogaja znotraj neke skupnosti, kajti staliπËa niso pomembna samo (neodvisno) sama zase, temveË predvsem v odnosu do drugih (v Augoustinos in Walker, 1996). Socialni konstrukcionizem ne vidi v tem, kar ljudje govorijo, manifestacij nekih notranjih, pomembnih stanj, npr. staliπË (ali osebnosti); temveË manifestacije diskurzov. Njihov izvor ni v zasebni izkuπnji posameznikov, temveË v diskurzivni kulturi, v kateri so ti ljudje umeπËeni (Gergen, 1997). Diskurzivna psihologija opozarja, da se ne bi smeli osredotoËiti samo na prouËevanje notranjih mentalnih procesov, temveË bi morali raziskovati vsakdanji diskurz, ki je neposredno dostopen in ki ne zahteva predpostavk o ozadnih kognitivnih entitetah in procesih (Potter in Wetherell, 1987). Preden se podrobneje posvetimo diskurzivnim in tudi retoriËnim pojmovanjem staliπË, bomo natanËneje pogledali (socialno)kognitivistiËno- behavioristiËna pojmovanja. 3. (Socialno)kognitivistiËno pojmovanje staliπË Ali staliπËe obstaja kot mentalna struktura ali pa je staliπËe zgolj konstrukt? »e privzamemo slednji pogled, ali gre sploh za smiseln konstrukt? Augoustinos in Walker (1996: 13) trdita, da je staliπËe zgolj povzetek, opis, hipotetiËni konstrukt, ki nam pomaga razumeti svet okrog nas. Pravita, da gre pri staliπËih za pregleden opis prikritih vedenj, o katerih sklepamo iz bolj oËitnih vedenj. »e se izrazimo v jeziku metodologov: staliπËe je latentna spremenljivka, ki se je ne da neposredno opazovati, lahko pa o njem sklepamo iz opazovanih reakcij. Po tej razlagi gre pri pojmu staliπËe samo za pojmovno prikladnost, za konstrukt, ki so si ga izmislili druæboslovci zato, ker je priroËno orodje za opisovanje doloËenega tipa korelacije med draæljaji in odzivi. Dejansko pa odzivanje ljudi nikoli ne bo povsem transparentno razkrilo njihove flpsiholoπke notranjosti« - torej njihovih subjektivnih svetov ali mentalnih procesov. Po kognitivistiËnih in behavioristiËnih teorijah so staliπËa kognitivne vsebine ali psihiËne strukture v glavah posameznikov (neke kolektivitete), pri Ëemer se ne spraπujejo, ali te kognitivne vsebine odsevajo kolektivno znanje in zavest druæbenih skupin, katerim 39Druæboslovne razprave, XVIII (2002), 41: 33-51 StaliπËa skozi razliËne paradigmatske optike socialne psihologije ljudje pripadajo. »eprav ljudje konstruirajo svojo socialno realnost v socialnih interakcijah in komuniciranju, gleda konvencionalna socialna psihologija na staliπËa kot na fiksno dana. KognitivistiËno pojmovanje staliπË predpostavlja tri tipe odzivov oz. tri komponente staliπË: kognitivne, afektivne in vedenjske. Kognitivna komponenta vsebuje misli in ideje, ki jih imajo ljudje o objektu staliπË; afektivna obsega obËutja, Ëustva, razpoloæenja v zvezi s tem objektom, vedenjska9 pa oËitno delovanje ljudi z ozirom na objekt ali namere za delovanje, ki niso nujno izraæene v oËitnem vedenju (Eagly in Chaiken, 1993: 10). To pojmovanje odpira veË vpraπanj in premislekov, relevantnih za pojem in merjenje staliπË, katerim se bomo podrobneje posvetili: • so ti trije termini samo prikladne oznake za tri razrede vrednostnih odzivov, ki jih na empiriËni osnovi ne bi bilo nujno razdeliti v tri komponente? • so staliπËa notranje konsistentne strukture ali pa so konglomerati medsebojno razliËnih komponent? • kakπen je odnos med staliπËi in vedenji? Pri delitvi staliπË na posamezne komponente gre vsekakor za hevristiËno priroËen jezik za razpravljanje o razliËnih vpraπanjih, pomembnih za pojem staliπË. Delitev na tri komponente10 je pojmovno in raziskovalno uporabna, ker imajo te kategorije intuitiven pomen, Ëeprav v praksi taka delitev ni nujno koristna, izvedljiva ali smiselna. Po mnenju Eaglyjeve in Chaikenove (1993: 666) je delitev na tri komponente povzroËila med socialnimi psihologi veliko zmede in brezplodne debate, Ëeprav je po njunem prepriËanju vrednostni pomen teh treh razredov odzivov relevanten za pojem staliπË. Avtorici zagovarjata sinergetski vidik, po katerem so razliËni razredi vrednostnih odzivov v interaktivnih in kooperativnih medsebojnih odnosih. Ponavadi so vse tri vrste odzivov vrednostno konsistentne. »eprav naj bi veËina staliπË temeljila na medsebojno odvisnih in povezanih kognitivnih, afektivnih in vedenjskih odzivih, se nekatera staliπËa lahko zelo nagibajo samo k enemu ali k dvema razredoma odgovorov. Ljudje naj se na sploπno ne bi odzivali na objekte staliπË s kognitivnimi, afektivnimi in πe z vedenjskimi reakcijami. »eprav imajo morda prepriËanja o neki zadevi, nikoli ne zaidejo v doloËeno vedenje v zvezi z njo oz. ne reagirajo nanjo emocionalno. StatistiËni testi opozarjajo, da so kljub pozitivni korelaciji med kognicijo, afektom in vedenjem, ki sledi iz dejstva, da temeljijo vsi trije tipi odgovorov na vrednostni dimenziji, odgovori znotraj posamezne kategorije medsebojno tesneje povezani kot odgovori med posameznimi kategorijami. Pogosto teh odgovorov sploh ni moæno empiriËno loËiti v tri razrede, saj so vse tri vrste odgovorov v bistvu manifestacija poloæaja na skupnem vrednostnem kontinuumu, ki je njihova osnova. Tudi raziskave torej kaæejo, da gre le za pomembno pojmovno ogrodje, ki daje psihologom oz. raziskovalcem moænost, da izrazijo dejstvo, da se lahko vrednotenje manifestira skozi odgovore vseh treh tipov. Augoustinos in Walker (1996: 15-16) opozarjata, da je diskrepanca med empiriËni meritvami treh predpostavljenih komponent istega staliπËa pri eni osebi ponavadi tako velika, da je bil trikomponentni model æe dolgo opuπËen. Da gre po vsej verjetnosti za razliËne komponente, priËa tudi pogost razkorak med 40 Druæboslovne razprave, XVIII (2002), 41: 33-51 Kuhar Metka verbalno izraæenim staliπËem in vidnim vedenjem. »e æelimo popolnoma opisati staliπËe, je treba izmeriti vse tri razrede odzivov, ne pa sklepati o staliπËu samo iz afektivne ali kognitivne komponente (Ajzen, 2001). ©tevilne debate potekajo tudi okrog vpraπanja, ali so staliπËa oblikovana s kognitivnimi, afektivnimi ali vedenjskimi procesi oz. kako ti procesi oblikujejo staliπËa11 . Po Eaglyjevi in Chaikenovi (1993: 16) so staliπËa lahko oblikovana primarno ali celo ekskluzivno na osnovi samo enega od omenjenih treh vrst procesov. RazliËni procesi pri oblikovanju staliπË se pojavijo predvsem takrat, ko imajo ljudje neposreden stik z objekti staliπË. Najpogosteje se navaja, da pridobimo staliπËa s kognitivnim uËenjem, torej z informacijami o objektu staliπËa, z neposredno ali posredno izkuπnjo oz. na podlagi prepriËanj, ki so pridobljena posredno ali neposredno; pa tudi iz afektivnih oz. emocionalnih izkuπenj (npr. teoriji klasiËnega in operantnega pogojevanja) in na podlagi vedenjskih odzivov (Bemova teorija samo-percepcije, 1972). StaliπËe lahko torej moËneje temelji na kognitivni ali afektivni komponenti. Ajzen (2001) navaja ugotovitev, da se posamezniki razlikujejo po tendenci, da osnujejo svoje staliπËe na kogniciji ali na afektu; poleg tega naj bi imeli ti dve komponenti razliËne stopnje pomembnosti za razliËne objekte staliπË. 4. Vpliv staliπË na vedenje Definicija Eaglyjeve in Chaikenove (1993) je ena izmed πtevilnih definicij, ki so vedenje eksplicitno vgradile v svoje pojmovanje staliπË. »e je vedenje definirano kot komponenta staliπËa, je problem domnevnega odnosa med staliπËem in vedenjem enostavno odpravljen. S tem pa se oddaljimo od enega najbolj pereËih problemov socialne psihologije ‡ ali staliπËa napovedujejo vedenje? Kako (Ëe sploh) staliπËa vplivajo na vedenje12 ? Allport je æe leta 1935 dejal, da imajo staliπËa usmerjevalen in dinamiËen vpliv na vedenje ‡ kako lahko potemtakem vedenje definiramo kot del staliπËa? »etudi staliπËa nimajo usmerjevalnega vpliva na vedenje, pa so verjetno vsaj predikativna in potencialno uËinkovito, Ëeprav nepopolno napovedujejo vedenje. Tradicionalne empiriËne metode imajo vsekakor potencial npr. za napovedovanje volilnih rezultatov, πtevila avtomobilskih nesreË... Sploπne vzorce vedenja, ki se ponavlja, se da napovedati (Gergen, 1997). Toda, ali staliπËa neposredno vplivajo na to, da oseba deluje na doloËen naËin? Kaj pride prej: staliπËe ali vedenje13 ? Ali Ëe vzamemo analogijo z avtom: ali je staliπËe kot gorivo in volan ali je kot kompas in brzinomer? Velikost korelacij med staliπËi in vedenji je polemiËna zadeva, o kateri se veliko razpravlja. Allportovi tezi o vplivu staliπË na vedenje πtevilni avtorji na podlagi empiriËnih raziskav, pa tudi logiËnega sklepanja ne morejo docela pritrditi. McGuire (1976 v Eagly in Chaiken, 1993: 688) je na primer dejal, da je nizka korelacija med staliπËi in delovanji eden izmed mnogih πkandalov socialne psihologije. Adam (1982: 140) je razkorak med verbalno izraæenim staliπËem in dejanskim obnaπanjem poimenoval flfatalna pomajkljivost« merjenja staliπË. AnomaliËna odkritja razliËnih raziskav od 30-ih let naprej govorijo o πibkih povezavah med staliπËi in vedenji. 41Druæboslovne razprave, XVIII (2002), 41: 33-51 StaliπËa skozi razliËne paradigmatske optike socialne psihologije LaPiere (1934 v Eiser, 1986) je bil eden prvih, ki je sicer z nesofisticirano, a zanimivo raziskavo dokazal, da izraæena staliπËa ljudi o neki zadevi ne ustrezajo nujno vedenju do nje. Ta ameriπki sociolog je tri leta potoval s kitajskim parom vzdolæ zahodne ameriπke obale v obdobju moËnih protikitajskih obËutij v ZDA in obiskal 250 hotelov in restavracij, v katerih je samo eden lastnik zavrnil postreæbo kitajskemu paru. ©est mesecev kasneje je tem lastnikom poslal vpraπalnik in kar 92% tistih, ki so vrnili vpraπalnik, je odgovorilo, da ne bi bili pripravljeni sprejeti pripadnikov kitajske rase kot gostov, vsi ostali pa, da niso gotovi, da je to odvisno od okoliπËin. Njegovo odkritje je desetletja belilo glavo socialnim psihologom, toda postavlja se vpraπanje, kaj je LaPiere s pisnimi odgovori sploh meril. Kar je LaPiere meril kot flstaliπËe«, je namreË vsebovalo pripravljenost streËi Ëlanom kitajske rase v nedoloËenem πtevilu, v nedoloËenem Ëasu in obdobju, ne glede na njihovo druæbeno prilagojenost. Dobro obleËen, uglajen, srednjerazredni kitajski par v druæbi nekitajskega AmeriËana nedvomno ni ustrezal stereotipu fltipiËnega« Kitajca. Lahko reËemo, da gre za eno izmed πtevilnih πtudij, ki je uporabila relativno specifiËne indice obnaπanja in relativno sploπne indice staliπË. SluËajno izbranih specifiËnih vedenj ne smemo povezovati s sploπnimi verbalnimi meritvami staliπË (Eiser, 1986). Raziskovalce je leta 1969 izzval πe Wicker (v Eagly and Chaiken, 1993) s svojim Ëlankom, v katerem je na podlagi pregleda 42 (veËinoma laboratorijskih) πtudij o povezavi med staliπËi in vedenjem trdil, da je le malo dokazov, da imajo ljudje stabilna staliπËa, ki vplivajo na vedenje oz. da staliπËa niso moËno povezana z vedenjem. Korelacije med staliπËi in vedenjem v teh πtudijah so le redko presegle +0.3, v povpreËju so bile +0.15, pogosto blizu niË ali celo negativne. Zdi se, da staliπËa niti ne napovedujejo, kaj πele povzroËajo vedenje. V statistiËnem smislu pojasnijo staliπËa namreË le do deset odstotkov variance v vedenju. Kakπno uporabno vrednost ima potemtakem ta konstrukt, Ëe ne pomaga pojasniti vedenja? Eaglyjeva in Chaikenova (1993: 156) menita, da je trditev, da staliπËa ne napovedujejo vedenja, netoËen povzetek obstojeËih dokazov. Pravita, da obstajajo pogoji, pod katerimi se lahko doseæe relativno dobre napovedi, poleg tega pa je potrebno dobro razumevanje psiholoπkih procesov, ki posredujejo med staliπËi in vedenjem. Fishbein in Ajzen (1975 v Eagly in Chaiken, 1993) trdita, da pride do (visoke) korelacije med staliπËi in vedenji, ko so staliπËa in vedenja kompatibilna oz. korespondenËna. Pogoj za to je, da so definirana na ekvivalentni ravni specifiËnosti glede πtirih elementov: akcija, tarËa oz. cilj, na katerega je usmerjeno vedenje, kontekst, Ëas. Ajzen (1988) ponuja veË razlag, zakaj lahko priËakujemo konsistentnost med staliπËi in vedenji, med katerimi velja izpostaviti dve, in sicer: 1) konstistentnost14 naj bi opisovala lastnost naËina delovanja Ëloveπkega uma in 2) zviπuje naπo uËinkovitost v svetu. Odnos med staliπËi in vedenji pa je po njegovem vse prej kot enostaven. Odnos med staliπËi in vedenji so skuπali pojasniti πtevilni modeli, med njimi tudi Fishbeinov in Ajzenov model utemeljenega delovanja (The Theory of Reasoned Action, 1975) in Ajzenov model naËrtovanega vedenja (The Theory of Planned Behaviour, 1988). Oba modela sicer presegata tradicionalno kognitivistiËno pojmovanje staliπËa, ker upoπtevata npr. normativni15 in socialni kontekst, toda norme in vrednote druæbe 42 Druæboslovne razprave, XVIII (2002), 41: 33-51 Kuhar Metka ter kako bo delovanje videti za druge itd. upoπtevata zgolj kot spremenljivke, ki so posamezniku zunanje in ki modificirajo njegova osnovna staliπËa. OsredotoËanje na premoπËanje prepada med staliπËi in vedenji pa lahko prikrije razloge za sam prepad, kot je komentiral Billig (1987 v Samspon, 1991: 181). Obstajajo namreË kulture, npr. Japonska, v katerih konsistentnost med staliπËi in vedenji ni znak integritete kot v veËini zahodnih kultur, temveË znak nezrelosti in nepremiπljenosti. Ljudi se spodbuja, naj se ne obnaπajo v skladu s svojimi staliπËi, da se izognejo dajanju vtisa neolikanosti in brezËutnosti (Slugoski in Ginsberg, 1989 v Sampson, 1991). Sampson (1991: 181-2) razlaga, da ima kulturno pogojena konsistentnost med staliπËi in vedenji prej opraviti z druæbenim nadzorom kot pa z osebno integriteto. V zahodni kulturi, kjer se porabi ogromno denarja za vplivanje na potroπniπke navade ter na odloËitve in vedenje dræavljanov, je znatna skladnost staliπË in vedenj vitalnega pomena. 5. Diskurzivni in retoriËni pristopi k staliπËem ©ele socialno-konstrukcionistiËni pogledi presekajo s tradicionalnim loËevanjem med realnostjo oz. okoljem draæljajev in kognicijo znotraj posameznikov. Primarni poudarek je na delovanju ljudi in πele sekundarno se prouËuje verzije realnosti in kognicije, ki jih ljudje z delovanjem proizvajajo. Pred pojavom diskurzivne socialne psihologije, ki se zaËne uveljavljati v osemdesetih, je bila πiroko sprejeta predpostavka, da so flzunanji odgovori« ljudi znaki notranjih procesov in stanj (Harre, 1997: 141). Diskurzivni pristop pa se je odpovedal kognitivistiËni predpostavki, da odseva diskurz ljudi ozadna staliπËa ali dispozicije, zato ni veË nujno priËakovati ali celo zahtevati, da je diskurz vedno konsistenten in koherenten. Diskurzivni socialni psihologi (npr. Potter, Wetherell, 1987) prouËujejo socialne interakcije, πe posebej pa jezik udeleæencev te interakcije. Na ta naËin neposredno opazujejo, kar je veljalo za skrito in skrivnostno. Diskurzivni pristop Potterja in Wetherellove (1987) izziva epistemoloπki status pojma staliπËa16 . Avtorja sta staliπËa temeljito obdelala iz socialno-konstrukcionistiËne perspektive in postavila pod vpraπaj tradicionalni pojem staliπË. Imeti staliπËe po njunem pomeni zavzeti neko pozicijo v konverzaciji; vrednotenja ljudi so odvisna od specifiËnega konteksta. Teza, da se pomen oblikuje v konverzaciji, je skladna s t.i. tretjo revolucijo v psihologiji, tj. s preobratom od prouËevanja notranjih mentalnih reprezentacij do dialoπkih socialnih praks. Lahko reËemo, da so kognicije medosebne, ne pa intrapersonalne. Dva ali veË subjektov je v interakciji, v kateri se pogajajo o pomenih v svetu, v katerem æivijo; pomene ohranjajo in spreminjajo ter v vsakodnevnih razpravah in delovanjih hkrati oblikujejo, ohranjajo in spreminjajo sebe. Diskurzivni pristop analizira staliπËa v okviru diskurzivnega delovanja. Gre za posebno obliko diskurza ‡ za retoriËni diskurz.17 Retorika se nanaπa na diskurz, ki je argumentativen in ki skuπa prepriËati; osrednji aktivnosti v njem sta kritiziranje in zagovarjanje (Billig, 1997). StaliπËa po Billigu (1997) πe zdaleË niso skrivnostni notranji dogodki, temveË se konstituirajo z zagovarjanjem in kritiziranjem. Izraæanje staliπËa oz. mnenja je le redko samo spontano poroËanje o notranjem stanju, zato se diskurzivni in retoriËni psihologi ukvarjajo tudi z okoliπËinami konverzacije. Ker poudarjajo 43Druæboslovne razprave, XVIII (2002), 41: 33-51 StaliπËa skozi razliËne paradigmatske optike socialne psihologije argumentativne vidike staliπË, ne gledajo nanje veË kot na individualne vrednostne odzive na nek objekt. Namesto tega so staliπËa pozicije oz. dræe do vpraπanj javne polemike. Ponavadi reËemo, da imajo ljudje staliπËa o spornih zadevah. Izjave o staliπËih imajo torej retoriËni pomen: ko ljudje izraæajo svoja staliπËa oz. mnenja v dialogu, ponavadi navajajo argumente, zagovarjajo lastne poglede in kritizirajo nasprotne (Billig, 1997). Avtor poudarja tudi, da je v ozadju zagovarjanja neke pozicije pogosto psiholoπka ali ideoloπka racionalizacija. Tradicionalna socialna psihologija predpostavlja, da so flstaliπËa« sistematizirane sheme odgovorov. Iz tega sledi, da se bo posameznik z moËnejπim staliπËem odzival na napovedljiv naËin, ker ima bolj elaborirano shemo. Vendar pa Billig (1991) poudarja, da je izraæanje pogledov v konverzaciji kompleksno. Ljudje se namreË nikoli povsem ne ponavljajo, temveË oblikujejo izraze, ki so vsaj v neki podrobnosti novi. Ljudje, ki imajo moËnejπe staliπËe, bodo celo verjetneje pogosteje izraæali to staliπËe, kot tisti s πibkejπim staliπËem, in bodo pogosteje v situaciji, ki bo od njih terjala nove dialoπke odgovore. V debati se ljudje namreË nenehno prilagajajo trenutnim retoriËnim zahtevam (Potter in Wetherell, 1987). Billig (1991) razloËuje med implicitnimi in eksplicitnimi dimenzijami staliπË. Eksplicitni argumenti so producirani v teku polemik; implicitne dimenzije, ki so tudi del retoriËne strukture staliπË, pa bodo morda v igri v polemikah v prihodnosti. Trenutno se πe ne uporabljajo kot eksplicitni argumenti za zagovarjanje lastne pozicije in kritiziranje nasprotnih, predstavljajo pa potencial za bodoËe argumente. Billig (1997: 148) uporabi Baconovo metaforo: implicitni vidiki so semena, ne cvetovi argumentov. Med implicitnimi in eksplicitnimi vidiki pa vseeno ne moremo definirati meje absolutno in rigidno. Po retoriËni perspektivi se torej flstaliπËne strukture« ne morejo nikoli docela razviti, kajti Ëeprav so razvite v danih argumentativnih kontekstih, obstajajo konteksti, v katerih πe niso realizirane. Le majhen del potencialnosti staliπË se lahko historiËno realizira; Billig (1997: 148) imenuje implicitne vidike nestrukturiran del staliπËne strukture. RetoriËna perspektiva podobno kot diskurzivna analiza (Potter in Wetherell, 1987) in teorija socialnih reprezentacij (Moscovici, 1984) ne obravnava staliπË niti kot statiËnih niti kot kot fiksnih vzorcev odzivanja znotraj posameznika. Vsem trem pristopom je skupna tudi kritiËnost do predpostavke, da je za sisteme staliπË znaËilna neka notranja dinamika h konsistentnosti. Izpostaviti velja, da vse tri perspektive zagovarjajo razumevanje staliπË v πirπem druæbenem kontekstu, kar je skladno s prepriËanjem nekaterih teoretikov, da bi socialna psihologija morala biti historiËna znanost. Gergen (1973) je npr. trdil, da bi socialni psihologi morali obravnavati svoje (sodobne) podatke, kot da so zgodovinski. Tudi po Moscoviciju (1984) bi socialna psihologija morala postati flantropoloπka in historiËna znanost«. 6. Merjenje staliπË Konstrukt staliπË je bil znotraj kognitivne socialne psihologije individualiziran; po skrajni empiricistiËni poziciji je staliπËe to, kar merijo lestvice staliπË. flKonvencionalne tehnike merjenja staliπË so tako uËinkovite, da merijo kar koli in hkrati niËesar« (Roiser, 44 Druæboslovne razprave, XVIII (2002), 41: 33-51 Kuhar Metka 1996). Trdimo lahko, da izhajajo konvencionalne raziskave staliπË iz poenostavljenega pojma staliπËa. Kljub konceptualnim in statistiËnim nesporazumom je pri merjenju najpogosteje privzeta definicija staliπËa kot subjektivne vrednostne reakcije. Z namenom, da bi zanesljivo, veljavno18 in praktiËno izmerili staliπËa, so bile razvite πtevilne tehnike oz. metode. Merjenje staliπË se je najprej zaËelo v okviru javnomnenjskih in trænih raziskav, pri katerih gre ponavadi za merjenje povrπinskih pogledov oz. odgovorov, ki jih ljudje skonstruirajo v trenutku odgovarjanja (glej npr. Zaller, 1992; Sudman, Bradburn in Schwarz, 1996). Nemalokrat so raziskovalci javnega mnenja izmerili celo flstaliπËa« do neobstojeËih zadev. flRaziskovalci javnega mnenja imajo razumljivo najveË teæav z merjenjem staliπË« priznava Uhan (1994: 494 ‡ 495), flËeprav so staliπËa oz. merjenje staliπË osrednji pojem mnenjskih19 anket«. StaliπË se ne da neposredno opazovati; o njihovem obstoju le sklepamo, in sicer iz vidnih odgovorov, odzivov oz. indikatorjev. Thurstone (v Fishbein, 1997) je leta 1928 v Ëlanku z naslovom flStaliπËa je mogoËe meriti« trdil, da je staliπËe kompleksna zadeva, ki je ne moremo povsem opisati z nekim edinstvenim numeriËnim indeksom; vendar pa pravi, da je enako legitimno reËi, da merimo staliπËa, kot da merimo mizo ali Ëloveka. Povsem nasprotno pa Adam (1982: 151) meritvam staliπË oËita, da je flmoænost hitre operacionalizacije in fleksaktnega« merjenja mnoge druæboslovce napeljala v analogijo staliπËa s pojmi iz klasiËne mehanike, kot so flsila«, flhitrost« ipd.«. Vendar pa je staliπËe za Thurstona (1931 v Fishbein, 1997: 78) pomenilo relativno preprost konstrukt, ki se je nanaπal na flkoliËino afekta za ali proti objektu«, kasneje pa postalo kompleksen, veËdimenzionalni konstrukt. Thurstone je sam poudaril, da indeksa posameznikove naklonjenosti ali nenaklonjenosti do nekega objekta ne smemo povezovati s kakrπnim koli vedenjem do tega objekta. Zanimivo je, da so se socialni psihologi dolgo Ëasa ukvarjali zgolj z vpraπanjem definicije staliπË, namesto da bi prevpraπevali povezavo med staliπËi in vedenji (Fishbein, 1997). In kako vse se merijo staliπËa? Najpogosteje se merijo z eksplicitnimi ali implicitnimi vrednostnimi odgovori oz. odzivi ‡ predvsem s kognitivnimi in afektivnimi, redkeje z vedenjskimi. Tudi vedenjske staliπËne lestvice bi morali po mnenju nekaterih avtorjev (npr. Eiser, 1986; Gergen in Gergen, 1986) konstruirati tako natanËno, kakor se konstruira lestvice pri verbalnem izraæanju staliπË. Eksplicitni odzivi so pod zavestnim nadzorom respondenta, implicitnih pa se ne da enostavno nadzorovati. VeËina eksplicitnih meritev staliπË temelji na neposrednem spraπevanju ali pa se o staliπËih respondentov sklepa iz izraæenih prepriËanj o objektu staliπË (Ajzen, 2001). Lahko gre za neposredno vrednotenje ali pa za posredno. Med neposredne naËine merjenja priπteva Ajzen (2001) merjenje s pomoËjo enojnih vpraπanj (angl. items), veËih vpraπanj in semantiËne diferenciale; med posredne pa Thurstonove ocenjevalne tehnike (1927) in Likertove lestvice (1932). Z uporabo lestvic se doseæe veËja veljavnost, kajti vsaj delno se upoπteva veËdimenzionalnost objektov staliπË, Ëeprav ne smemo pozabiti, da predpostavljajo lestvice obstoj notranjih, relativno trajnih kognitivnih entitet. V vzorec se ponavadi zaobjame πirok spekter odzivov oz. odgovorov, relevantnih za objekt staliπË, nato se pa sklepa na flozadno« vrednotenje. Ponavadi gre za relativno majhne sklope vpraπanj oz. postavk, ki so notranje konsistentni in heterogeni. 45Druæboslovne razprave, XVIII (2002), 41: 33-51 StaliπËa skozi razliËne paradigmatske optike socialne psihologije V laboratorijskih eksperimentih in v anketah se pogosto uporablja vpraπanja, ki dajo neposredne ocene objekta staliπË. Ta naËin ugotavljanja staliπË ima πtevilne pomanjkljivosti: je nizko zanesljiv, pogosto gre tudi za omejeno veljavnost takega konstrukta20 . Standardizirane in statistiËne merske metode ne upoπtevajo fluidnosti, spremenljivosti, kompleksnosti, nekonsistentnosti, protislovnosti21 staliπË in odvisnosti staliπË od konteksta. VeËina metod obravnava staliπËa kot statiËna, stabilna, koherentna, zaradi Ëesar dajejo tovrstne metode preveË poenostavljeno sliko staliπË. StaliπËa so druæbena po izvoru, funkcijah in posledicah. Izvirajo iz druæbenega æivljenja, sporoËajo pomen, so skupna in imajo druæbene posledice, zato je treba pri prouËevanju staliπË upoπtevati tudi druæbeni kontekst, vlogo druæbenih pravil, komunikacij in kulture (Augoustinos in Walker, 1996: 29). Avtorja pozivata, naj bi se raziskovanje staliπË preseglo prouËevanje neodvisnega posameznika, Ëigar kognitivni sistem deluje v druæbenem vakuumu, in naj bi se posvetilo tudi druæbenim dimenzijam staliπË, kar se tiËe izvorov, strukture, stabilnosti, funkcij. Alternativni pristop k prouËevanju (flmerjenju«) staliπË ponuja diskurzivna analiza Potterja in Wetherellove (1987). Avtorja na podlagi lastnih πtudij intervjujev zanikata obstoj flstaliπË« kot koherentnih in relativno dolgotrajnih orientacij do neke zadeve ali objekta, ki naj bi povzroËali visoko stopnjo koherentnosti in stabilnosti v odgovorih ljudi. Namesto merjenja notranjega kognitivnega sveta predlagata analiziranje diskurzov ljudi, pri Ëemer pa se diskurza ne sme uporabljati kot poti do entitet ali fenomenov, ki naj bi se flskrivali« za tekstom. Poudarek je na samem diskurzu: kako je ta organiziran in kakπnemu namenu sluæi. Variabilnost znotraj enega intervjuja lahko enostavno pojasnimo, Ëe upoπtevamo npr., da skuπa posameznik v razliËnih toËkah intervjuja doseËi razliËne uËinke. Namesto pojma staliπË predlagata pojem interpretativnih repertoarjev, ki jih definirata kot nize metafor, argumentov in terminov, ki jih ljudje nenehno uporabljajo za opisovanje dogodkov in akcij. Kritiki konvencionalnih metod merjenja staliπË (npr. Eiser, 1986; Potter in Wetherell, 1987, Billig, 1991) poudarjajo ravno to njihovo pomajkljivost, da se le redko prouËuje naËine, na katere ljudje izraæajo staliπËa v obiËajnih konverzacijah. V skladu s predpostavko o obstoju staliπË se za merjenje staliπË najpogosteje uporabljajo formalni vpraπalniki. Kvantitativne metode izropajo podatke interpretacij in pomenov respondentov: v podatke se vsili pomene in interpretacije raziskovalcev ali flljudi od zunaj«. Z draæljaji v eksperimentih in s fiksnimi vpraπanji v vpraπalnikih se vnaprej definira odgovore ‡ ni nobenih metodoloπkih πpranj, skozi katere bi lahko pricurljale na dan konstrukcije in orientacije udeleæencev raziskave. Shi-xu (2000) trdi npr. za javnomnenjska glasovanja, da so ta v prvi vrsti znanost postavljanja besed v usta dræavljanov. Pri empiriËnem raziskovanju se torej pogosto zanemarja, da se staliπËa in mnenja strukturirajo, razvijajo in reflektirajo πele v toku intervjuja (v Adam, 1982: 174). Vnaprej dane postavke v anketah merijo fldepozitarno zavest« (Adam, 1982: 164), ki je institucijsko (pred)organizirana s posredovanjem mnoæiËnih medijev in primarne socializacije. Vsakdanja zavest ni zmoæna samorefleksije ‡ do te pridemo πele s spodbujanjem in motiviranjem respondentov (Adam, 1982). Zaller (1992) podobno trdi, da so staliπËa ljudi neoblikovana in protislovna, dokler ne pride do diskusije in poslediËno do refleksije; s 46 Druæboslovne razprave, XVIII (2002), 41: 33-51 Kuhar Metka Ëimer avtor kritiËno pretrese Conversovo tezo (1964) o flnestaliπËih«22 . Socialni psihologi bi morali po Billigu (1991) raziskovati eksplicitno izraæena staliπËa tudi z namenom, da najdejo njihove implicitne vidike, ki so morda potencialno pomembni v prihodnjih debatah. Billig predlaga v skladu z diskurzivnim pristopom Potterja in Wetherellove (1987) metodoloπki premik od vpraπalnikov k neposredni analizi diskurza. Diskurzivne πtudije so namreË pokazale, da izraæajo ljudje svoje poglede na veliko kompleksnejπi naËin, kakor predpostavljajo tradicionalne teorije staliπË. Diskurzivni teoretiki so pokazali, da izraæajo ljudje v svojih diskurzih kompleksno meπanico pozicij. Ljudje ne izraæajo razliËnih staliπË le ob razliËnih priloænostih, temveË npr. celo v teku enega intervjuja (Potter in Wetherell, 1987). Avtorja pravita, da predstavlja variabilnost najbolj bistveno groænjo predpostavkam teorij staliπË, predvsem predpostavki o stabilni orientaciji do flobjekta staliπË«. Po njunem prepriËanju je variabilnost popolnoma napovedljiva, Ëe gledamo na govor kot na obliko delovanja: ljudje v razliËnih diskurzivnih kontekstih poËnejo razliËne stvari s svojim govorom. Pri tem je potrebno izpostaviti, da gre pri izraæanju staliπË za intersubjektivnost, torej se je treba osredotoËiti na argumentativne, ne samo na vrednostne vidike staliπË. Potter in Wetherellova (1987) opozarjata na πe eno pomembno pomajkljivost tradicionalnega merjenja staliπË, in sicer na razlikovanje med flobjektom misli« in pozicijo na fldimenziji ocene«. Zdi se, da je to loËevanje artifakt, kajti ni nujno, da vsi udeleæenci raziskave razumejo besede oz. formulirajo objekt misli na identiËen naËin. StaliπËa torej ponavadi prouËujemo samo z izpraπevanjem posameznikov in iskanjem flkonsenza« brez razprave, zelo redko posegamo po mnoæiËnih medijih, knjigah, fotografijah, πe redkeje pogledamo v institucionalizirane socialne, legalne, religozne prakse in kodifikacije. Iz predpostavke teorije socialnih reprezentacij, da πiroko razπirjena prepriËanja ‡ in s tem veliko staliπË ‡ postanejo eksternalizirana in institucionalizirana in ne obstajajo samo v glavah posameznikov, lahko izpeljemo nove ideje tudi za raziskovanje staliπË23 . Zato predlagamo πirπi niz metod za prouËevanje staliπË, kajti prevelik poudarek na kvantifikaciji je problematiËen. Te metode obsegajo kvalitativne raziskave, npr. besedne asociacije, skupinske razgovore, prouËevanje tekstov iz razliËnih virov; prouËevanje naravnih, ne samo ad hoc skupin, saj veËina komuniciranja in spreminjanja staliπË poteka med ljudmi, ki so v medsebojnih interakcijah in odnosih. Skratka, Ëe na staliπËa ne gledamo le kot na individualne dispozicije za odgovore ‡ ne glede na to, da priznavamo, da temeljijo na kolektivnih reprezentacijah ‡ temveË jih obravnavamo kot ekspresivna dejanja, potem je potrebna uporaba kvalitativnih in naturalistiËnih metodologij, s katerimi lahko prouËujemo: 1) kako se ta ekspresivna dejanja izvajajo in 2) druæbene kontekste, v katerih se to dogaja. 7. ZakljuËne misli Kognitivni in vedenjski pristopi v socialni psihologiji so izhajali iz predpostavke, da lahko socialni psihologi odkrijejo naravnim zakonom podobne povezave med posameznikovimi psihiËnimi stanji in delovanji, socialno-konstrukcionistiËni diskurzivni in retoriËni pristopi pa so dualizem med staliπËi, prepriËanji, motivi, emocijami ipd. v 47Druæboslovne razprave, XVIII (2002), 41: 33-51 StaliπËa skozi razliËne paradigmatske optike socialne psihologije glavah ljudi in dejanskim vedenjem presegli s poudarjanjem, da ljudje po naravi delujejo v druæbenem kontekstu in v okviru odnosov. Razlike med socialnopsiholoπkimi pojmi se zrcalijo v konceptualiziranju in operacionalizaciji enega izmed zelo razπirjenih in tudi uporabnih pojmov socialne psihologije, tj. staliπË. Kognitivno-vedenjski pristopi predpostavljajo, da so staliπËa locirana v glavah posameznikov; teoretski opisi staliπË so operacionalni definirani v okviru empiriËnih meritev. »loveπka psiholoπka stanja pa imajo tako socialne, kakor tudi psiholoπke dimenzije, in zato imajo tudi socialne in hkrati psiholoπke razlage (Greenwood, 1991). Omejitev operacionalistiËnih definicij ter kvantitativnih in tudi veËih kvalitativnih metod merjenja staliπË je v tem, da ne pomagajo prouËevati interaktivnih in dinamiËnih vidikov staliπË ‡ kako staliπËa nastajajo v vsakodnevnih komunikacijah, kako se (pre)oblikujejo in spreminjajo v vsakdanjem diskurzu in v druæbeno-zgodovinskih okoliπËinah. Prednost multimetodoloπkega pristopa je upoπtevanje veËplastnosti konstrukta staliπË oz. kompleksnosti tega fenomena. Preseganje mainstreamovskega metodoloπkega fast-fooda nam omogoËa bolj reflektirane meritve. Pri tem se ni treba odpovedati pojmu staliπË, saj gre za uporaben tehnicistiËen konstrukt, ki pa funkcionira prej kot meritvena tehnika, kot pa dejstvo samo po sebi. DekonstrukcionistiËno dræo diskurzivnih in retoriËnih pristopov, ki zanikajo pojem staliπË, lahko razumemo v prvi vrsti kot drastiËno opozarjanje na manke kognitivistiËno- behavioralne paradigme. Vendar pa celo diskurzivni psihologi (Potter in Wetherell, 1987) sami pravijo, da se bo merjenje staliπË obdræalo, zato ker postaja bolj subtilno in bolj obËutljivo na razliËna Ëloveπka delovanja. Socialno-konstrukcionistiËni pristopi pa vendarle zanikajo pojem staliπËa kot trajnega, ozadnega stanja, ki se izraæa v govoru in delovanju. Po moje pri opredeljevanju in merjenju staliπË ne moremo povsem zanikati zasebne mentalne aktivnosti, Ëeprav je vpraπljiva predpostavka o flnotranjih« kognitivnih stanjih; vendar pa je potrebno poudarjati tudi pomen posameznikove umeπËenosti v diskurz/e. Kot je dejal Vygotsky (1962 v Harre, 1997), ni na podroËju zasebne kognicije niËesar, kar ni bilo najprej v sferi javne konverzacije. Opombe 1. S pojmom staliπË se je v slovenskem prostoru najveË ukvarjala dr. Mirjana Ule. Njeni poglavji o staliπËih v uËbeniku Temelji socialne psihologije (1997) ter v Psihologiji trænega komuniciranja (1996) nudita osnovni pregled in hkrati napeljujeta na nadaljnje razmiπljanje o tem socialnopsiholoπkem konstruktu. 2. V Ëlanku pogosteje uporabljamo besedo vedenje kakor besedo obnaπanje (angl. behaviour); gre pa za celoto dejanj, ki izraæajo, kaæejo razpoloæenje, odnos nekoga do ljudi, okolja. 3. Moscovici, 1984 4. Teoretska in empiriËna dognanja Ëikaπke πole so utemeljila kvalitativni pristop pri prouËevanju druæbenih pojavov in socialnih problemov (Adam, 1982: 167). 5. Darwin je pojmu staliπËa posvetil pozornost æe leta 1872. Definiral ga je kot motoriËni pojem oz. kot fiziËni izraz emocij. Za zgodnje psihologe je pomenilo staliπËe emocijo ali misel z motoriËno (vedenjsko) komponento (Eagly in Chaiken, 1993). 48 Druæboslovne razprave, XVIII (2002), 41: 33-51 Kuhar Metka 6. VeËina teoretikov je mnenja, da so staliπËa nauËena, toda McGuire (1985 v Eagly and Chaiken, 1993: 3) opozarja, da lahko staliπËa vsaj delno izvirajo iz genetskih virov oz. da imajo bioloπke osnovo, kar so potrdile tudi nekatere πtudije (npr. raziskave sociobiologov). Z genetskim vplivom na staliπËa se je precej ukvarjal Tesser (1993), ki ugotavlja relativno visoke koeficiente dednosti za nekatera staliπËa, Ëeprav opozarja, da je genetski vpliv ni neposreden, temveË da gre za kompleksne interakcije med bioloπkimi tendencami in druæbenokulturrnimi dejavniki. 7. Tripartitni hierarhiËni model staliπË, imenovan tudi flABC« model staliπË je originalno delo avtorjev Hovlanda in Rosenberga (1960 v Ajzen, 1988), po katerih so staliπËa predispozicije za odzivanje na nekatere razrede draæljajev, ki oznaËujejo nek objekt staliπË, z doloËenimi razredi odgovorov (afektivnimi, kognitivnimi in vedenjskimi ali konativnimi). 8. Pojem afekt se pogosto uporablja v enakem pomenu kot pojem vrednotenje, vendar pa je zaradi vedno veËjega πtevila raziskav na temo afekta in emocij pojem afekt ustrezneje pojmovno loËiti od pojma vrednotenje ter ga uporabljati v pomenu enega tipa odzivanja, s katerim ljudje izraæajo svoje vrednotenje. Afekt se nanaπa na obËutja in emocije, ki jih ljudje doæivljajo v zvezi z objekti staliπË, lahko je pozitiven ali negativen. Afekt je generiËen termin za πtevilne motivacijske in emocionalne konstrukte in mehanizme, ki jih ne moremo jasno umestiti znotraj podroËja kognicije. S tem pojmom oznaËujemo sploπna razpoloæenja (npr. sreËa, æalost) in specifiËne emocije (npr. jeza, strah), torej stanja, ki vsebujejo stopnje va- lence in tudi vznemirjenja. 9. Vedenjsko komponento je najbolj teæavno formulirati. ©e najbolje bi jo bilo morda poimenovati namenska oz. intencionalna komponenta. V preteklosti se je imenovala konativna komponenta, vendar je flkonativno« termin, ki se danes redko uporablja; nanaπa se pa na izvrπevanje volje oz. na prizadevanje po doseganju neËesa. 10. Tripartitni definiciji staliπË lahko najdemo vzporednico celo v eni izmed definicij socialnih reprezentacij ‡ konstrukta, ki skuπa upoπtevati specifiËne druæbene znaËilnosti objektov, ki konstituirajo lokalne svetove (Moscovici, 1974 v Gaskell, 2001): flsocialna reprezentacija je sistem vrednot, idej in ravnanj (angl. practices)«. 11. Pri pojasnjevanju, kateri psiholoπki mehanizmi so v flozadju« staliπË, se pogosto izhaja iz kognitivnih psiholoπkih modelov asociativnih omreæij, spominskih mehanizmov, shem, skript, kognitivnih struktur, mentalnih reprezentacij. O staliπËu se npr. govori kot o rezultatu procesov kategorizacije, pri katerih dobi entiteta doloËen vrednostni pomen (Eagly in Chaiken, 1993: 7). 12. Pri pojmovanju vedenja bomo zaradi redukcije kompleksnosti problematike zanemarili verbalno vedenje v smislu moËi besed oz. uporabe jezika. 13. Dokaz, da staliπËa vodijo k obnaπanju, je bil pogosto πibek; dokaz, da staliπËa sledijo obnaπanju, je precej moËnejπi (Augoustinos in Walker, 1996: 21). Predpostavka, da ljudje sklepajo o svojih staliπËih na podlagi svojega vedenja, je osnova Bemove teorije samopercepcije (1965). 14. StaliπËa sama ter konsistentnost med staliπËi in vedenji prispevajo tudi k stabilnemu obËutku identitete in osebne koherentnosti (Manstead, 1997: 241-2). 15. Vpraπanje, katero izraæanje staliπË je zgolj normativno, katero pa flpristno«, je teæko za razreπiti. 16. Avtorja sta staliπËa poimenovala celo kot sploπni afunkcionalni dekontekstualni princip (Pot- ter in Wetherell, 1987: 54). 17. RetoriËni pristop k socialni psihologiji izpostavlja pomen argumentacije v druæbenem æivljenju in iπËe povezavo med razpravljanjem in razmiπljanjem (Billig, 1991). 18. Z zanesljivostjo in veljavnostjo merjenja kot razseænostma kvalitetnega merjenja se natanËneje ukvarjajo Ferligoj, Leskoπek in Kogovπek (1995: 8), ki pravijo, da gre za flosnovna pogoja, 49Druæboslovne razprave, XVIII (2002), 41: 33-51 StaliπËa skozi razliËne paradigmatske optike socialne psihologije ki naj zagotovita objektivnejπe raziskovanje (...) »e merska napak a ni sluËajna, imamo opravka s problemom veljavnosti. To pomeni, da na izmerjeno vrednost sistematiËno vplivajo tudi neke drug espremenljivke, na katere uporabljen postopek ni obËutljiv.« 19. Uhan (1994: 495) razume flmnenje« kot verbalni izraz staliπËa. 20. Potencialno problematiËno je tudi, da temelji veËina do sedaj omenjenih meritev staliπË na samoporoËanju o prepriËanjih, obËutjih in vedenjih, kjer se lahko ljudje izogibajo odgovarjanju na vpraπanja ali popaËijo svoje odgovore iz razliËnih razlogov, npr. da zaπËitijo svojo zasebnost, da se izognejo socialnemu neodobravanju ipd. Zaradi tega je ogroæena veljavnost rezultatov (Ajzen, 2001). Ena moænost izogibanja pristranskim odgovorom je prikrivanje namena raziskave (npr. z uporabo projektivnih tehnik), bolj uËinkovito pa je opazovanje vrednostnih odgovorov, nad katerimi imajo respondenti malo ali niË nadzora. Kot indikatorji vrednotenja lahko sluæijo fizioloπki in drugi telesni odzivi, npr. razdalja pri sedenju, kontakt z oËmi, telesna dræa, izrazi na obrazu (obrazni elektromiogram), galvanski koæni odziv, πirjenje ali krËenje zenice, zakasnitev pri odgovarjanju. Vse te tehnike pa kaæejo relativno nizko zanesljivost in vpraπljivo veljavnost (Ajzen, 2001). 21. »e nekdo pri enem vpraπanju obkroæi dve nasprotujoËi modaliteti, se tak odgovor samoumevno izloËi iz nadaljnje obdelave. 22. Converse (1963) je tezo o nestaliπËih postavil na podlagi zaporednih javnomnenjskih glasovanj oz. t. i. belo-Ërnega modela. Konsistentnost v odgovarjanju na logiËno oz. ideoloπko povezane trditve je oznaËil kot znak flpravih« mnenj. Nekonsistentnost v odgovorih pa je razloæil z flnestaliπËi« oz. psevdo-mnenji, ne pa npr. s protislovnimi elementi v mnenju posameznika. Po njegovih ugotovitvah kar 80% ljudi nima mnenja o pomembnih tekoËih vpraπanjih, kar je kritiËnega pomena za reprezentativni demokratiËni sistem. 23. Moscovici (1973 v Gaskell, 2001) zagovarja laisser-faire pristop k metodologiji socialnih reprezentacij: empiriËne metode naj segajo od eksperimentalnih in kvantitativnih do etnografskih. Literatura Adam, Frane (1982): Kvalitativna metodologija in akcijsko raziskovanje v sociologiji. »KZ, 53- 54, str. 132-245. Ajzen, Icek (1988): Attitudes, Personality, and Behavior. Buckingham: Open University Press. Ajzen, Icek (2001): Attitude Assessment (www.annualreports.com) Augoustinos, Martha; Walker, Iain (1996): Social Cognition. London: Sage Publications. Billig, Michael (1991): Ideology and Opinions. Studies in Rhetorical Psychology. London: Sage Publications. Billig, Michael (1997): Discursive, Rhetorical and Ideological Messages. V: McGarty, Craig in Haslam, Alexander (ur.) (1997): The Message of Social Psychology. Cambridge: Blackwell Publishers, str. 36-53. Converse, Philip E. (1970/1963): Attitudes and Non-attitudes: Continuation of a Dialogue. V: E. R.Tufte (ur.) The Quantitative Analysis of Social Problems. Reading, MA: Addison-Wesley, str. 168-189. »ernigoj, Matej (2000): Predstavitev in kritika teorije socialnih predstav. Psiholoπka obzorja, 9, 1, str. 23-38. Eagly, Alice H.; Chaiken, Shelly (1993): The Psychology of Attitudes. Forth Worth idr.: Harcourt Brace College Publishers. 50 Druæboslovne razprave, XVIII (2002), 41: 33-51 Kuhar Metka Eiser, Richard. J (1986): Social Psychology. Cambridge: University Press. Ferligoj, Anuπka; Leskoπek Karmen; Kogovπek Tina (1995): Zanesljivost in veljavnost merjenja. Ljubljana: FDV. Fishbein, Martin (1997): Predicting, Understanding and Changing Socially Relevant Behaviours: Lessons Learned. V: McGarty, Craig in Haslam, Alexander (ur.) (1997): The Message of Social Psychology. Cambridge: Blackwell Publishers, str. 77-91. Gaskell, George (2001): Attitudes, Social Representations and Beyond. V: Deaux, Kay; Philogene, Gina (2001) (ur.) Representations of the Social. Oxford: Blackwell Publishers. Gergen, Kenneth J. (1973): Social Psychology as History. Journal of Personality and Social Psychology, 26, str. 309-320. Gergen, Kenneth J. (1997): Social Psychology as Social Construction: The Emerging Vision. V: McGarty, Craig in Haslam, Alexander (ur.) (1997): The Message of Social Psychology. Cam- bridge: Blackwell Publishers, str. 113-128. Gergen, Kenneth J.; Gergen, Mary (1986): Social Psychology. New York: Springer Verlag. Greenwood, John D. (1991): Relation&Representations. An introduction to the philosopphy of social psychological science. London: Routledge. Harre, Rom (1997): Social Life as Rule-governed Patterns of Joint Action. V: McGarty, Craig in Haslam, Alexander (ur.) (1997): The Message of Social Psychology. Cambridge: Blackwell Publishers, str. 129-145. Manstead, Antony S. R. (1997): Situations, Belongingness, Attitudes, and Culture: Four Lessons Learned from Social Psychology. V: McGarty, Craig in Haslam, Alexander (ur.) (1997): The Message of Social Psychology. Cambridge: Blackwell Publishers, str. 238-251. Moscovici, Serge (1984): The Phenomenon of Social Representations. V: Farr, R. M.; Moscovici, S. (ur.) (1984): Social Representations. Cambridge Univ. Press, Cambridge. Petty, Richard E.; Cacioppo, John T. (1996, 1981): Attitudes and Persuasion. Oxford: Westview. Potter, Jonathan; Wetherell, Margaret: Discourse and Social Psychology: Beyond Attitudes and Behaviour. London: Sage Publications. Roiser, Martin (1996): Consensus, Attitudes and Guttman Scales. Papers on Social Representa- tions. Electronic Version, vol. 5, str. 11-67. Sampson, Edward E. (1991): Social worlds, personal lives: an introduction to social psychology. New York: Harcourt Brace Jovanovich. Shi-xu (2000): Opinion Discourse: Investigating the Paradoxical Nature of the Text and Talk of Opinions. Research on Language & Social Interaction, 33, 3, 263-291. Sudman, Seymour; Bradburn, Norman M.; Schwarz, Norbert (1996): Thinking about answers. The application of cognitive processes to survey methodology. San Francisco: Jossey-Bass Publishers. Uhan, Samo (1994): Respondenti in staliπËa. Teorija in praksa, 31, 5-6, str. 494 ‡ 503. Ule, Mirjana (1997): Temelji socialne psihologije. Ljubljana: Znanstveno in publicistiËno srediπËe. Ule, Mirjana; Kline Miro (1996): Psihologija trænega komuniciranja. Ljubljana: FDV. Wetherell, Margaret (1998): Positioning and interpretative repertoires: conversation analysis and post-structuralism in dialogue. Discourse & Society, 9, 3, str. 387-413. Zaller, John (1992): The nature and origin of mass opinion. New York: Cambridge University Press. 51Druæboslovne razprave, XVIII (2002), 41: 33-51 StaliπËa skozi razliËne paradigmatske optike socialne psihologije AvtoriËin naslov: Metka Kuhar, asist., Oddelek za sociologijo Fakulteta za druæbene vede Univerze v Ljubljani p.p. 2547, 1000 Ljubljana e-mail: metka.kuhar@uni-lj.si Rokopis prejet februarja 2002, revidirana verzija, dokonËno sprejeta za objavo, aprila 2002. Po mnenju uredniπva je Ëlanek uvrπËen v kategorijo: izvirni znanstveni Ëlanek (s kvalitativno argumentacijo).