Naročnina za avstro-ogrske kraje
za celo leto 10 40 K, za pol leta 5-20 K, za četrt leta 2-60 K, mesečno 90 vin.; za Nemčijo za celo leto 12 K, za pol leta 6 K, za četrt leta 3 K; za Ameriko za celo leto 14 K, za pol leta 7 K.
Posamezna fttevllka 10 *,
Reklamacije «o poštnine proste. Kefrankirana pisma se ne spre jeaaajo. Rokopisi se ne vračajo, Inserati. Enostopna petit-rrstiea
(širina 83 mm) za enkrat 80 vin., večkrat po dogovoru.
Leto XI.
Volilci kmetskih občin kranjskih za deželni zbori
Dne 21. t. m. bodete poklicani, da volite poslance za deželni zbor. Volitve se vrše po dosedanjem zastarelem volilnem redu, ki so ga že vse stranke in vlada izpoznale krivičnim. A prihodnji deželni zbor ima nalogo, izdelati in uveljaviti nov volilni red, od katerega bo za dolgo dobo odvisno vse javno delovanje v deželi.
Volilna reforma ]e vprašanje vseh vprašanj za novi deželni zbor, kajti kakršen bo volilni red, tako bodo sestavljeni bodoči deželni zbori. Neplodno je sedaj, govoriti o posameznih nalogah deželnega parlamenta, o gospodarstvu in kulturnem delu, dokler ni položena podlaga novim deželnim zastopstvom.
Vlada je v zadnji dobi pokazala voljo, pospeševati volilno reformo, toda njeni pogoji so taki, da nikakor ne odgovarjajo potrebam prebivalstva in nalogam časa. Če hoče deželni zbor povečati svojo neodvisnost od vlade in si zagotoviti odločilno veljavo, se mora postaviti na najširšo podlago, katero mu jamči edino splošna in enaka volilna pravica. V reformnem načrtu, ki ga je vlada predložila zadnjemu deželnemu zboru, pa ni bilo govora o enakosti volilne pravice, še manj pa o varstvu manjšin. Kurije, pluraliteto, ohranitev kričečega privilegija maloštevilnih veleposestnikov je priporočala vlada onemu deželnemu zboru, čegar večina je že sama zahtevala splošno in enako volilno pravico in priporočala proporcionalni zistem za varstvo manjšin!
Vse kaže, da bo vlada tudi v novem deželnem zboru ugovarjala splošni in enaki volilni pravici in da bodo močne skupine pripravljene, glasovati za tako reformo, kakršno bo vlada predlagala.
Nujno je torej potrebno, da pride v deželni zbor čim več poslancev, ki se bodo odločno bojevali za splošno in enako volilno pravico, to se pravi za tak volilni red, ki omogoči, da bo v deželnem zboru resnična slika dežele, da se bo deželni zbor lahko naslanjal na vse prebivalstvo, da bo zastopal vse interese in da bo v taki sestavi našel moč za odločno nastopanje, če bo treba tudi proti namenom vlade.
Splošna in enaka volilna pravica je edina, ki uresniči socialno in narodno pravičnost v deželi. Splošna in enaka volilna pravica je prvi pogoj, da bo deželni zbor zmožen dela. Splošna in enaka volilna pravica je vir, iz katerega pride razumno in plodo-nosno deželno gospodarstvo, demokratiziranje deželnih uredeb in povzdiga kulture. Splošna in enaka volilna pravica poveča čut odgovornosti poslancev. Samo na tej podlagi bo mogoče, da Kranjska dohiti dežele, za katerimi je, žal, gospodarsko in kulturno zaostala.
Voliloi!
Jugoslovanska socialno-demokratična stranka Vas vabi, da glasujete za njene kandidate in s tem utrdite SVOjO demokratično zahtevo. Socialna demokracija stoji odločno na stališču splošne in enake volilne pravice in priznava pravičnost proporcionalnega zistema.
Vsak glas, ki ga oddaste za socialno-demokratične kandidate, je glasna
demonstracija za splošno in enako volilno pravico, demonstracija za demokratizacijo, demonstracija za enakopravnost vseh državljanov, demonstracija za močan parlamentarizem,
demonstracija za neoviran gospodarski in kulturni napredek ljudstva.
Volilci!
Glasujte dne 21. svečana za sledeče kandidate:
V	kmetskih občinah LJubljana-Vrhnika:
Josip Petric
strojevodja c. kr. državne železnice v LJubljani;
Miha Čobal
vodja konzumnega društva v Zagorju ob Savi.
V	kmetskih občinah Vipava-Idrija:
Ivan Mlinar
zasebni uradnik v Ljubljani.
v kmetskih občinah Radovljica-Kranjska gora:
Dr. Anton Dermota
odvetniški kandidat v Ljubljani.
V	kmetskih občinah Trebnje-Zatičina-Žužomperk-Mokronog-Litija-Radočo:
Miha Čobal
vodja konzumnega društva v Zagorju ob Savi.
Ivan Mlinar
zasebni uradnik v Ljubljani.
Voliloi!
Ne dajte se premotiti! Pridite vsi na volišče, glasujte složno. Naj se ne izgubi ne en glas!
Izvrševalni odbor
Jugoslovanske socialno-demokratične stranke.
- Glasilo jugoslovanske socialne*demokracije.
13. štev.	V Ljubljani, v soboto, dne 15. februarja 1908
Katoliški duhovnik o katoliški cerkvi.
Po nalogu rimske kurije je profesor dogma-tične zgodovine na monakovskem vseučilišču, dr. Schnitzer, suspendiran a divinis, t. j. prepovedano mu je izvrševati duhovskih opravkov, teološkim dijakom je pa prepovedano, zahajati na njegova predavanja. Vrhutega se trudi cerkev, da bi prisilila bavarsko vlado, naj vzame drju. Schni-tzerju profesorsko službo na vseučilišču.
Da so v Vatikanu tako hudi na drja. Schnit-zerja, ni nič čudno. Saj jim je povedal zelo grenke v članku, s katerim je kritiziral zadnjo papeževo encikliko «Pascendi». Ves članek je z ozirom na to, da ga je spisal katoliški duhovnik, zelo zanimiv. Žal, da se moramo omejiti le na neka tera mesta.
Dr. Schnitzer pravi:
«Prokletstvo modernizma je moglo samo tam presenetiti, ker se ni poznalo, kjer se ni hotelo poznati kurialnega Rima. Ne samo optimistično razpoloženi katoličani Schellove vrste, ampak tudi mnogi protestanti si radi slikajo idealen Rim, ki ga z navdušenimi besedami slave kot nositelja visokega kulturnega poslanstva, kot nepremagljiv branik pristno krščanske religioznosti in ljubezni do bližnjega. Potem pa naenkrat zadenejo ob R i m e n c i k 1 i k e in so globoko nesrečni, ker je ta Rim vse drugačen, kakor Rim njih sanj in učenjaške izbe. In vendar je Rim enciklike pravi Rim...»
* Vseučilišče — pravi Schnitzer — hoče raz-iskavati in učiti raziskavanj e; cerkev
hoče samo prepajati, ponavljati.....
Ker je Tomaž itak že vse bolje povedal, zato ni v novih knjigah, kar je dobrega, novo, kar je novega, pa ni dobro.»
O nasprotju Rima zoper vseučilišča in fakultete pravi:
«Znano je, da skolastika ne ljubi zgodovine. Skolasticizem je pozitivizem. On izhaja od sigurnosti in nedotakljivosti svojih stališč, ki se mu zdi sama po sebi umevna in groza se mu zdi, če vidi, da se jih vedno na novo preiskuje in se o njih diskutira.... čim bolj se na vseučiliščih neguje zgodovinsko raziskavanje, tem bolj so Rimu sumljiva . . . Odtod veselje nad propadanjem teoloških fakultet, ki se jih sme z najslabšimi učnimi močmi desetletja kompromitirati na vnebovpijoč način, ne da bi cerkvene oblasti ganile prst; one oblasti, ki so takoj na plani, če gre za to, da se novo misel ubije z gorjačo...
.. . Pridobivanje profesorskega materiala za izobrazbo v semeniščih ne dela cerkvi skrbi, za predavanje je dober vsak župnik in najmlajši kaplan; končno se ga lahko, da se varuje ugled, v Rimu ozaljša z neizogibnim akademičnim okraskom (rimski doktorat «svetega pisma»).
Dr. Schnitzer priznava, da si je cerkev v pre-tečenih časih pridobila zaslug za znanost. Toda — pravi —
«ljubezen Rima za znamenitost in vseučilišča ni bila povsem nesebična in platonska. Mogočno je pospeševal znanosti in visoke šole, dokler so mu služile in mu nosile vi ečk o kot vdane dekle. Takoj je pa izpremenil stališče, ko so se hotele rešiti njegovega varuštva in stati na lastnih nogah. Še danes je Rim napram posameznim strokam povsem ravnodušen in le tedaj so mu všeč, če služijo njegovim namenom in interesom. Učenjaki, ki «za šolsko porabo» pišejo v višjo čast kurije, se lahko zanašajo na najkrepkejšo hvaležnost svete stolice. Može, ki so tako neprevidni, da prihajajo do neljubih zaključkov, pričakuje vsa jeza Rima. Vajen vladati, misli Rim, da lahko izsili tudi rezultate znanstvenega raziskovanja in pričakuje od učenjakov, da iznajdejo in izreko le, kar je njemu ljubo, dobro in prijetno. Rim misli, da lahko komandira znanost kakor nosilce ka-dilnikov. Za znanstveno zvestobo prepričanja sploh nima zmisla.
S svojega stališča rimska cerkev sploh ne more imeti notranjega razmerja do znanosti. Po svojem nauku od svetega duha vodena in razsvetljena poseduje itak že vso božjo resnico. 2e vnaprej ve vse bolje, vzvišena je nad vsako zmoto in tako je neodvisna od človeške znanosti in učenosti, da ima le ona sama vsako izkušnjo in merilo o resničnosti vsega, ne le teološkega, ampak celo posvetnega znanstvenega raziskavanja. Učenjak naj aeiskuje de s0tletja» Rimski monsinjor
odloča, čeprav nič ne razume o stvari. In po pravici. Kajti učenjak hoče samo dognati, kaj je resnica; monsinjor pa določi, kaj je cerkveno. Učenjaki, kakor sploh duhovniki in verniki so in ostanejo, če so še tako stari, priproste ovčice, ki ne morejo biti brez duševnega pastirja, nedorasli otroci, ki ne morejo izhajati brez rimske uzde. Vsi skupaj so ecclesia discens (cerkev, ki se uči), ter imajo le poslušati in slušati. Sveti duh je monopol prelatov. Zlasti neduhovniki — enciklika povdarja to ostro — se ne smejo predrz-niti, da bi govorili v cerkvenih rečeh» ...
Hud poper! Ni čudo, da so ga v Rimu oču-tiii v nosovih . . .
Portarturski proces.
General Rilskij, zastopnik javne obtožbe v procesu zoper generale S tes 1 j a, Foka inReisa, zahteva za vse tri smrtno obsodbo.
Sodišče pač še ni izreklo sodbe; toda naj že sodi tako ali tako, vsekakor se je s tem procesom definitivno razblinila lepa legenda o obrambi Port-Arturja. Dolgotrajne so bile razprave pred vojnim sodiščem, a njih rezultat je ta, da stoji Steselj pred vsem svetom v pozi izdajalca in strahopet-neža. Najvažnejše priče so izpovedale, da položaj Port-Arturja ni silil na kapitulacijo, da je bila obramba še mogoča, da je bilo še dovolj orožja in streliva, da je imela trdnjava še dovolj živeža. Večina prič je očitala Steslju, da je kapituliral proti volji vojnega sveta, proti zahtevam svojih častniških tovarišev, zlasti onih od mornarice in da je ravnal tako zahrbtno, da je kapitulacija enostavno presenetila častnike.
V svojem obtoževalnem govoru je dejal general Rilskij :
«Ves ruski narod je obračal svoje oči na Port-Artur. Ob času obleganja trdnjave je bil ves narod ponosen na hrabro posadko in na njenega voditelja Steslja. Še po padcu trdnjave se je smatralo generala Steslja in njegove pomagače za junake, dokler ni polagoma prišla resnica na dan in tedaj je namesto slave portarturskih poveljnikov ostala sama sramota. Obramba Port-Arturja ostane pač vedno slavna, toda samo njena prva perioda; druga pa je bila sramotna . . .»
Rilskij je vzdržal vse točke obtožbe; nekatere je celo poostril. Z najostrejšimi besedami je obsojal Slesljeva poročila carju in jih je imenoval goljufij o.
Gloriola slave je potemnela. Udarec te sodne obravnave pa ne zadene samo Steslja in njegova dva sopoveljnika. Kakor mrzel curek poliva tisoč in tisoč glav, ki so verjele v nadčloveško junaštvo porarturskega komandanta, tisoč in tisoč src, ki so sočustvovala ž njim in s posadko, ko je izročila orožje «Zapuškom». Najhujši udarec prizadene morda cesarju Viljemu, ki je tudi takrat mislil, da se ne sme nič na svetu zgoditi brez njega in je takoj po kapitulaciji podal «pour le mérite» zmagovalcu N o g i j u in — premaganemu S t e s 1 j u.
Sedaj se seveda vidi, da ni zaslužil tega odlikovanja ne eden, ne drugi. Steselj je bil premagan, ker se je sam, brez potrebe, vdal; Nogi je zmagal, ker je njegov nasprotnik kakor strahopetec odložil orožje.
«Junak» Steselj 1 Ko so ruski vojaki v prvih pozicijah, ki so morali biti noč in dan na nogah in v boju, trpeli žejo in lakoto, je tekel v Stes-ljevem, pred bombami varnem domu dan na dan šampanjec in vse razkošje mu je moralo biti na razpolago. A ko je vojni svet dne 29. decembra 1904 sklenil energično nadaljevanje boja, je poslal Steselj na lastno pest parlamentarja k Japoncem !
Legenda o slavi portarturske obrambe je uničena. Še človekoljubja se ne more imenovati za olajšanje Stesljevega izdajstva. Da je bilo s kapitulacijo rešeno življenje večjega ali manjšega števila vojakov, bi razbremenjevalo, portarturskega poveljnika, če bi bila vsa rusko-japonska vojna samo obleganje Port-Arturja. A Steselj ni mogel vedeti, če ne povzroči s svojo kapitulacijo še več ruske smrti. Nogijevi zbori so povečali severno japonsko armado; dokler ni bila vojna sploh končana, je mogla Stesljeva kapitulacija samo škodovati ruski vojski. Tudi najbolj slovansko čuvstvo ne izpremeni več te grenke resnice.
Politični odsevi.
Finančni minister Korytowski se je odločno izjavil zoper znižanje cene za sol. K o r y t o w s k i sploh ne more slišati ničesar o znižanju indirekt-nih davkov.
V	proračunskem odseku državnega zbora je poslanec dr. Adler zahteval, da se v trgovinskem ministrstvu ustanovi poseben delavski urad. Če tudi še ni včasno, da bi se ta urad ločilo od trgovinskega ministrstva, je vendar treba, da se združi vse sorodne zavede pod enim vodstvom, zlasti vse zadeve, ki se tičejo delavskega ugovora in delavskih razmer. Doslej je prometni svet edini zbor, v katerem so delodajalci in delavci enako zastopani, tako da se kažejo načrti, ki izidejo iz njega, že kakor dogovor izmed obeh; v industrijskem svetu pa imajo samo delodajalci zastopstvo. — Trgovinski minister dr. Fiedler je priznal, da je bila napaka, da so bile socialno-politične zadeve razdeljene v dva odseka. Storil je že korake, da se izpolni želja drja. A d 1 e r j a in da se združi vse socialno-politične zadeve. — Dr. Adler je na-glasil, da je to le začetek; a odseku za delavska vprašanja se bo moralo pridružiti tudi delavsko zavarovanje in končno bo moral ta urad postati popolnoma samostalen.
Od poljedelskega ministrstva se bo ruda r-s t v o ločilo in pridružilo novemu ministrstvu za javna dela. Ta odsek obsega državne premogokope, rudnike bakra, srebrokop v Pfibramu, rudnike v Rablju in Klaušenu, rudnik za živo srebro v Idriji in rudnike v Joah;mdolu, kjer se koplje uran in radiove soli, ter nekatere tovarne. Saline izostanejo. Rudarjem, ki pridejo pod Gefimannovo «socialno politiko», se ne more nič bolj toplo svetovati, kakor da naj čimbolj spopolnijo svojo organizacijo.
0 zunanji politiki Avstrije je v delegaciji obširno govoril poslanec sodrug Pittoni. Omenil je, da se je politiko dolgo smatralo za zadevo privilegiranih slojev in oseb. Zlasti za zunanjo politiko se je mislilo, da je to stvar vladarjev in diplomatov. Socialni demokratje se pa čutijo poklicane, nadzorovati to politiko s stališča delavnega ljudstva. V tem jih vodijo sledeča načela: Ohranitev miru kot življenski pogoj proletariata; znižanje vojaških bremen potom pametne zunanje politike; pospeševanje takih razmer napram zunanjim državam, da se povzdigne industrija in trgovina. V naraščajočem uplivu proletariata nahaja mir najboljšo oporo. To pokazuje Francija, kjer so demokratje in socialni demokratje pod modrim vodstvom Jaur^sovim več storili za mir, kakor vsi obiski vladarjev in državnikov. Glede trozveze ne gredo socialni demokratje tako daleč, kakor je šel ministrski predsednik, ki je dejal, da je tro-zveza pravi blagoslov za avstrijske narode. Nekaj časa je veljala trozveza pri demokratih celo za neko zvezo zoper napredek. Vendar se lahko prizna, da je trozveza doprinašala za ohranitev miru. Ne more se pa tajiti, da je upliv Avstrije sploh in tudi v trozvezi padel. Da se to popravi, je treba pospeševati demokracijo in vpeljati narodno avtonomijo. Avstrija je na vseh straneh obdana od bratskih narodov, zato je za njo bolj kakor za druge države potrebna politika miru. Vodstvo trozveze si je prilastila Nemčija, bolje rečeno, nemški cesar. Glede politike napram Italiji je govornik opozarjal, da ne more biti dobra, dokler katoliški shodi zahtevajo obnovitev cerkvene države; nikakor ni umestno, da se takih demonstracij udeležujejo ministri in člani cesarske hiše. Proti Italiji ščuje najbolj časopisje vladne klerikalne stranke, časopisje Pi-jeve družbe. Kar se tiče Rusije, je treba razlikovati med carizmom in med ruskimi narodi, katerim izrekamo najgloblje simpatije.
Ogrska delegacija je bila zelo huda na ministra za zunanje zadeve A e h r e n t h a 1 a, ker je govoril o «enotni državi», kar so smatrali Madjari za napad na njih «samostalno» državo. Sekcijski načelnik Eszterhazy je potem dejal, da se minister ni hotel mešati v notranje ogrske zadeve in sedaj so Madjari zopet dobri prijatelji ministra in ga hvalijo do komolca. Nevihta torej ni povzročila hujše nesreče.
V	ogrski delegaciji, odnosno v delegacijski komisiji za zunanje zadeve, je pretečenega tedna minister Aehrenthal razvijal svoj ekspoze! — Dejal je, da v času od zadnjega delegacijskega za» sedanja ni bilo dogodkov, ki bi neugodno vplivali na stališče naše države za zunaj. Položaj je ostal skoraj popolnoma enak. Med vsemi državami se kaže želja po zbližanju in utrditvi medsebojnih prijateljskih odnošajev. Tako se je zgodilo tudi med Nemčijo in Anglijo, med katerimi so bile razmere nekoliko napete. Z Italijo je Avstrija v prijateljski zvezi in ministru se je posrečilo to vez šo bolj utrditi in jo storiti še prisrčnejšo. Sicer tudi tu še niso izginila nasprotstva, ki jih goji Avstriji sovražna stranka, ali vendar so stopila nekoliko v ozadje. Italijanska vlada podpira z vsemi svojimi močmi delovanje Avstrije na zagotovitev čim najbolj prijateljskih odnošajev med obema državama.
Glede Balkana obsoja minister turško nedc lavnost, da je ona kriva, da razmere niso take, kakor jih žele velevlasti. Sicer pa niti Turki, niti drugi balkanski narodi niso umeli reformne akcije, kajti Turki mislijo, da je boljie, ako se pokoljejo
drugi narodi med seboj, ker se s tem vzdržuje turško gospostvo, a krščanski narodi so mislili, da ima reformska akcija namen uničiti turško gospostvo in so si hoteli razdeliti turško posest. Ve-levlasti pa želijo Balkanu edino le mirni in času primerni razvoj.
Velevlasti delujejo vse v smislu mirovne politike. Avstrija je poleg zveze z Nemčijo in Italijo v prijateljskih odnošajih z Rusijo in ravno tako tudi z Angleško in Francosko. Tudi sedanji spori v Maroku niso izpremenili teh odnošajev, in Avstrija se noče nikakor vmešavati v notranje zadeve te države. Prijateljske vezi so tudi med Avstrijo in ameriškimi Združenimi državami, kar je o^irom na izseljevanje velike važnosti.
Na haaški mirovni konferenci se razoroževanje sicer ni moglo dognati, ali vendar se je marsikaj doseglo v ureditvi mednarodnega prava.
Na Balkanu zasleduje Avstrija svojo gospodarsko politiko, katero namerava pospeševati s pomnožitvijo prometnih zvez, posebno pa z gradbo železnic do srbske in turške meje. Deluje se na to, da tudi Srbija in Turčija storita v tem oziru svoje, in tako bo imela Avstrija direktno zvezo z grškimi lukami in Vzhodom. Potrebna je tudi železniška zveza s Črno goro.
Minister je zaključil z trdilom, da gre vsa avstrijska zunanja politika za tem, da se vzdrže prijateljske razmere, da se varujejo naše koristi in da se ohrani mir. Avstrija, ki leži v sredi Evrope, na pragu Vzhoda, zavzema vsled tega zelo važno stališče med drugimi državami in zato je treba, da s krepko roko vodi svojo politiko. Minister zato prosi, da bi delegacija odobrila proračun vnanjega ministrstva, kakor tudi pobrebščine vojnega ministrstva in mornarice.
Hrvatski ban baron Raach kaže «železno roko». Da bi ustrašil uradnike, jih je začel prestavljati na vse strani. Socialisti naletavajo v volilni agitaciji, zlasti v Sremu, na največje težave od strani oblasti, ki za socialne demokrate sploh ne priznavajo zakona. Nekatere Rauchove praktike so povsem take, kakor da bi bil še Khuen na Hrvatskem. Neka naredba žuga, da pošlje vlada vojake v kraje, kjer bi se pokazali volilni nemiri; napraviti take nemire vladi na ljubo seveda ni težko. Tudi kri je že tekla. V Liki so postavili srbski «radikalci», ki letajo za Rauchom, nekaj kandidatov proti opoziciji. S temi so toliko časa provocirali ljudstvo, da je bila priložnost, poklicati žandarmerijo, ki je streljala, ter je enega človeka ubila, pet pa ranila.
Za zagrebškega župana je bil vnovič izvoljen dr. Milan Amruš, ki je ob imenovanju barona Raucha za bana demisioniral, da se mu ni bilo treba udeležiti njegovega sprejema. Sedaj, ko je zopet izvoljen, je bilo njegovo prvo delo, da — se je šel poklonit Raucliu, pri katerem je ostal celo uro. «Narodne Novine» že ironično pišejo, da se je menda prepričal, da je ban boljši, kakor ga dela opozicija.
Zaradi razmer v Maroku je francoska vlada naročila, naj se pripravi mobilizacijo kolonialnega vojnega zbora, ki je pod komando generala Ar-chinarda in sastoji iz treh divizij; ena je v Parizu, druga v Toulonu, tretja pa v Brestu.
DomaČe stvari.
Deželnozborska volitev v Ljubljani se bo po
nalogu deželne vlade vršila v štirih oddelkih, in sicer volijo:
1.	volilci za začetno črko A—H v veliki dvorani «Mestnega Doma» z dohodom iz Streliških ulic;
2.	volilci z začetno črko I—L v veliki dvorani «Mestnega Doma» z dohodom od strani o b mestni ledenici;
3.	volilci z začetno črko M—R v veliki dvo-rani hotela «Union» (dohod iz Frančiškan-s k i h ulic);
4.	volici z začetno črko S—Z v veliki dvorani hotela «Union» z dohodom iz Frančiškanskih ulic).
Posamezna volišča, kakor tudi začetek in konec volitev bode poleg tega natančno označen na volilnih izkaznicah, ki se jih volilcem pravočasno dostavi.
Etika in nacionalna ekonomija. O tem predmetu je v soboto po iniciativi «Akademije» predaval profesor Bazala z zagrebškega vseučilišča v ljubljanskem «Mestnem Domu». Predavatelj je na kratko naglasil naloge obeh ved, etiKe in nacionalne ekonomije in je potem razmotrival razmerje med obeh v dobi stare grške filozofije, potem v prvi krščanski dobi, v času merkantilizma; prešel je potem na zistem Adama Smitha in nadalje na marksizem. V markantnih potezah je narisal nasprotje med stališčem etike in narodnega gospodarstva, prvotno prevladovanje etike, ki pa vendar ni moglo popolnoma zatajiti pomena gospodarskih faktorjev in je izvajal, kako se je pozneje nacionalna ekonomija oddaljila od etike. Končno pa sta si, po predavateljevin navodih, obe vedi morali napraviti vzajemne koncesije. Etika ne more več tajiti važnosti blagostanja posameznika in celote za kulturne, torej tudi za etične cilje; a tudi nacionalna ekonomija mora vpoštevati etične faktorje kot tvoritelje razmer. Z besedami: «Po boljših ljudeh pridemo do boljših razmer», je simpatični predavatelj zaključil, — Z njegovimi inte-
resantnimi izvajanji se pa pač ne moremo strinjati v vseh točkah. Razumemo, da v kratkem času ni mogel vsakemu posameznemu zistemu posvetiti mnogo pozornosti; da je o marksizmu malo povedal, zmanjšuje vrednost predavanja. Drugo je pa, da je presodil socializem, odnosno historični materializem preveč enostransko površno. V Mark-sovem zistemu samem tiči že dober del etike seveda nove etike, katero je n. pr. profesor Menger v svoji «Neue Siltenlehre» zlil v jasno obliko. Treba je več dogmatizma. nego se ga očita socialistom, da se izvede iz Marksa in Engelsa popolno zanimanje idejnega vpliva. Ce je n. pr. Marks, kar je predavatelj sam naglašal, pripisal proletariatu toliko moči, da izpremeni gospodarski red, je s tem že dokumentiran vpliv, ki ga je tudi Marks pripisal človeku. Sliši se torej bolj kakor cenen vtip, če se spravlja agitacijo socialistov v nasprotje z njih teorijami. S tem, da socialno vprašanje ni samo vprašanje želodca, povsem soglašamo ; a v prvi vrsti j e materialno, odnosno ekonomično vprašanje, kajti novo gospodarstvo ustvari podlago novemu življenju in tudi novi etiki. Boljši ljudje in boljše razmere stoje gotovo v intimnem odnošaju, toda tako: Po boljših razmerah pridemo do boljših ljudi.
Akademija. V nedeljo, 16. t. m., ob 8. uri zvečer je v «Mestnem domu» tretje vseučiliščno predavanje v tem tečaju. Predava profesor na zagrebškem vseučilišču g. dr. G j ur o Surmin o predmetu «Slovenci i Hrvati v prvoj polovici XIX. vijeka». Vstopnina 20 vin. za osebo, dijaki in delavci prosti.
Značilno. Gotovo nam nihče ne more očitati, da po nepotrebnem vlačimo delodajalce po predalih svojega časopisja. Toda početje nekaterih podjetnikov, posebno v mizarski stroki je tako zlobno, njih želja po maščevanju prehaja tako v otročarijo, da se jih moramo polotiti in gospodje mojstri, kakor tudi posamezni poslovodje te stroke naj se pripravijo, da jim bodemo odslej posvečali nekoliko več pozornosti. Za danes omenimo gospoda Petrina, ki ima svojo delavnico v Hrenovih ulicah. Po svoji aroganci napram delavcem in učencem je med mizarji že dovolj znan. Kar se tiče vajencev, se mizarjem naravnost čudno zdi, da so že starši, ki zaupajo temu gospodu svojega otroka, kajti gospod Petrin bi bil po svoji naravi sicer prav izvrsten krotitelj divih živali, nikakor pa ni vstvarjen za vzgajanje njemu zaupanih ubogih fantov, ker mora vsak tak deček postati od samega pretepanja bebast, ne pa se izučiti za spretnega mizarja. Mož menda misli, ker ima nekaj premoženja, so mu ga drugi nakopičili, da je vsemogočen in bi se najraje lotil tudi delavcev, ako ne bi bil prepričan, da bi dobil vse nazaj z obrestmi. V zadnjem času je postal ta gospod zopet zvesti učenec «direktorja» Camela Pam-merja od stavbinske družbe; ta gaje naučil, kako se mora ravnati z delavci, posebno s takimi, ki imajo v sebi nekaj samostojnosti. Pri Petrinu namreč ne tečejo vedno stroji in v dnevih, ko stroji stoje, tudi ni slišati parne piščalke; ure pa v delavnici ni. V takih slučajih je Petrin najbrže tega mnenja, da naj bi se delavci ravnali po uri, ki je na stolpu cerkve sv. Jakoba, o kateri je znano, da sapa poljubno poganja njene kazalce naprej ah nazaj. Petrin bi najbrže rad videl, da bi se njegovi delavci ravnali po tej uri le tedaj, kadar porine veter njena kazala nazaj. Ker je pa dolžnost delavcev, da dodržujejo natančno delavni čas, je prevzel eden izmed njih nalogo, da je ob danem času naznanil drugim začetek ali konec dela. To pa g. Petrinu ni bilo všeč in prisegel je v svoji duši dotičnemu delavcu maščevanje. Pa kako naj to napravi, menda sam ni vedel, zato se je narodnjak Petrin zatekel po svet k nemškemu naci-jonalcu Pammerju, torej k oni družbi, ki je svoj čas priporočala, da naj se piše odprte dopisnice ter ga nazivlje šuftom. Konec Petrinovega šolanja pri Pammerju je bil ta, da je Petrin dne l.t. m., poklical opoldan nekaj delavcev v svojo pisarno ter je od njih zahteval, naj se s svojimi podpisi zavežejo, da ne reflektirejo na noben odpovedni rok, kar so delavci tudi storili. Ko je imel zahtevane podpise, je dosegla njegova «modrost» vrhunec; še tega dne zvečer je namreč onega delavca, ki je imel nesrečo, da je bil v posesti dobro idoče ure, na vrat na nos odpustil. To je bil torej Petrinov «vitežki» čin, posnet po vzgledu nemškutarskega Pammerja. Za danes povemo g. Petrinu le še toliko, da naj si nikar ne domišljuje, da bo on nas mizarje ugnal v kozji rog, kajti priti zna trenotek, da bodemo poplačali take izbruhe onemogle jezice z veljavno valuto. Za ta čas naš poklon, g. Petrin 1 Na svidenje ]	Rectus.
Ponesrečen železničar. V soboto večer ob »/¿7 je na postaji Zidani most ponesrečil lampist sodrug Fran Obržan. Imel je opraviti na tiru, pa je prišel s peto med zaključni tir, ko se je od južne strani pripeljal tovorni vlak štev. 922. Obržan se ni mogel dosti naglo umakniti, stroj ga je pograbil in vrgel ob tla. Kolesa so mu odtrgala levo roko ob komolcu, razven tega je bil močno poškodovan na glavi. Prepeljali so ga v celjsko bolnišnico, kjer je o polnoči umrl. Pokojnik je zapustil udovo in štiri nepreskrbljene otroke.
Pomanjkanje premoga. Dunajski občinski svet bo prosil državni zbor, naj sklene glede premoga postavo, ki bo imela sledeča določila: 1. Se ne daje več privatnim osebam dovoljenja iskati rud'
nikov. 2. Se zasebne rudnike počasi podržavi. 3. Prepove se veliko trgovino s premogom.
Ljubljanski škof Jeglič je izdal zopet okrožnico duhovščini. Te politične konceptne vaje gospoda Bonaventure pozna že vsakdo. Ce ne bi bile zelotične, bi bile na smrt dolgočasne. Jeziti se nad temi srednjeveškimi pisarijami pa res ni vredno.
Deželnozborskih volilcev v Ljubljani je po
volilnem imeniku nekaj nad 3000.
«Ena noč v dolini šentflorjanski» bo naslov letišnji veliki mednarodni maskaradi, ki jo priredi «Strokovna Zveza» tobačnih delavk in delavcev v Ljubljani pustno soboto, dne 29. februarja 1908 ob 8. uri zvečer v koncertni dvorani «Glasbene Matice» in vseh stranskih prostorih prvega nadstropja «Narodnega Doma», na katero priredbo se sodruge opozarja. Vstopnine v predprodaji po 80 vin., pri blagajni 1 K. Dobiti jih je v tabakar-nah državnega kolodvora v Spodnji Šiški ter južnega kolodvora v Ljubljani ter v gostilni sodr. Petriča na Radeckega cesti št. 21. Več povedo lepaki in mala vabila.
Nesreča na železnici. Večerni brzovlak, ki vozi iz Trsta proti Ljubljani, je v nedeljo zadel blizu Divače ob voz, na katerem je peljal nekdo preko tira moko. Voz je razbit, moka raztresena. Eden od vpreženih volov je nekoliko ranjen kakor tudi voznik.
Goriški agrarci so se sporazumeli z liberalno stranko. Kaj obsega ta sporazum, še ni znano v javnosti. Pa menda tudi ni zelo važno. Le značilno je za zmedena pota nesocialističnih strank na Slovenskem. Še ni prav štirinajst dni, ko je «Slov. Narod» bruhal ogenj in žveplo nad goriške agrarce, češ, da so s plapolajočimi zastavami odkorakali v klerikalni tabor. Bilo je res tako videti, kakor bi se bili povsem vjeli v klerikalne mreže. In to se je zgodilo prav kratek čas po objavi agrarnega programa, ki je dal «Novi Dobi» povod, konstatirati, da se «Gospodarska stranka» popolnoma vjema z agrarno. In danes se objemajo z liberalci. Saj je prav tako. Ampak kje ostanejo v tej politiki načela, je pač drugo vprašanje.
Puljske občinske volitve so končno rešene in sicer tako, da je namestništvo potrdilo volitve drugega in tretjega razreda, razveljavilo pa one prvega razreda. Ker nimamo na razpolago enakega materiala, kakor namestništvo, ne moremo soditi. Rešitev je morda pravična, morda pa ne. Ampak po pomislekom se človek nikakor ne more izogniti. Tri četrt leta je preteklo po volitvah, ki so razburile Pulj do skrajnosti. Ugovori so ležali pri vladi, a rešitve ni bilo. Naenkrat so na Dunaju konference zaradi istrskih razmer; še ne ve, kaj so se pravzaprav zmenili na teh konferencah, a v rešitvi vzklicev zoper volitve vidimo praktičen rezultat. Nehote pride človeku na misel, da so dunajske konference vplivale na to rešitev. In zato bi bilo dobro vedeti. Ali je v Avstriji pravilno, da nadomestijo strankarske pogodbe zakon?
Delavnica državne železnice se vendar zgradi v Ljubljani. Kakor znano, je bila ta delavnica že davno Ljubljani na pol obljubljena, a v Avstriji je že tako, da imajo take potrebe dolgo pot. Z ustanovitvijo delavnice se število delavcev v Ljubljani zelo pomnoži. Na to opozarjamo že sedaj. Od tega delavstva bo imela občina vsekakor dobiček. A doslej se je Ljubljana kaj malo brigala za delavce. To pričajo zlasti razmere delavskih stanovanj. Znano je, da goni ljubljanska stanovalna politika delavce izven periferije. V mestu je delavcu skoraj nemogoče stanovati, razven če najde kake luknje v kleteh ali v kakšnih podrtijah. Zato stanuje ogromna množina v Ljubljani vposlenih delavcev v okolici, deloma čez uro daleč. Občinski očetje se zelo motijo, če mislijo, da je taka politika modra. Povsod drugod bi občina gledala, da pritegne ljudi, ki imajo z mestom toliko stikov, trajno v svoj pomerij. Ali v sedanjih razmerah je delavstvo prisiljeno, bežati iz mesta. Ali se bo osobje železniške delavnice tudi pognalo v Dravlje, v Št. Vid, na Posavje? Na magistratu so baje že dolgo študirali vprašanje delavskih stanovanj. Sedaj bi bil čas, da bi že doštudirali in začeli s praktičnim delom.
Statistika ljudskega in meščanskega šolstva. 31. decembra 1906 je bilo na Kranjskem: 2 meščanski šoli (nemška v Krškem, slovenska v Postojni) in 389 javnih ljudskih šol, med njimi 186 eno-, 103 dvo-, 40 tro-, 38 četvero-, 16 pet- in 2 šestrazrednici, nadalje 1 sedem- in 3 osemraz-rednice. Vseh razredov je bilo 893. 349 šol je bilo slov., 30 nemških in 10 dvojezičnih.
»tajerski deželni zbor bo sredi meseca junija sklican na zadnje zasedanje, ki utegne trajati kakih šest tednov.
sfg JMi Prapor" 1
Shodi.
V Žireh bo 16. t. m. dopoldne ob Vi 12. uri velik shod volilcev v gostilni pri Katri. Govorila bodeta sodr. Etbin Kristan iz Ljubljane in Anton Kristan iz Idrije.
7 Spodnji Idriji bo 16. t. m. popoldne volilni shod pri Šlefetu.
V Idriji bo 15. t. m. shod v pivarni pri «Cmem orlu». Na shodu se bo predstavil kandidat za mesto Idrijo, sodrug Etbin Kristan iz Ljubljane.
Pulj. V nedeljo, 16. t. m. ob V2 dopoldne je velik ljudski shod v gledališču Cisculti, ki ga sklicujeta oba politična odbora socialno-de-mokratične stranko v Pulju. Na dnevnem redu je pogovor o rezultatih istrskih konferenc, ki so se vršile pretečenega meseca na Dunaju. Delavci! Pridite mnogoštevilno na ta shod, da izveste, kako se je tam izdajalo vaše najvažnejše interese!
Celje. V nedeljo, 2. t. m. je priredila soci-alno-demokratična stranka tukaj shod, katerega se je udeležilo okrog 400 ljudi. Poročal je državni in deželni poslanec sodrug Resel o volilni reformi za štajerski deželni zbor. Ostro je obsojal taktiko nemških nacionalcev, ki zahtevajo, da naj ostane sedanja volilna pravica neizpremenjena. Nezmisel je, če se trdi, da delavstvo ne plačuje davkov. Hišni davek plačujejo najemniki. Dežela ima dober del svojih dohodkov iz doklade na pivo in žganje; sploh nosi največ doklad masa ljudstva. V kompe-tenco deželnega zbora sodijo ceste, lokalne železnice, regulacija rek in hodournikov, bolnišnice, hiralnice, ubožništvo. Nihče ne more trditi, da ta vprašanja ne interesirajo ljudstva. Prisilnim delavnicam je treba posvetiti več pozornosti, kakor doslej. Deželni zbor ima vpliv na šolstvo in učitelj-stvo; delavcem je pa mnogo ležeče na dobrih šolah in na dobrih učiteljih, saj ne morejo dati svojim otrokom nič druzega, kakor nekoliko izobrazbe. Krivičnost sedanjega volilnega reda kažejo statistični podatki. Na Štajerskem je 300.000 nad
24	let starih mož, ki bi morali imeti volilno pravico. Po sedaj veljavnem volilnem redu odpade na tri kurije: (veleposestnike, mestne in kmečke vo-lilce) 100.000 volilcev, na splošno volilno kurijo torej 200.000. Po sedanjem volilnem redu sede v deželnem zboru 3 možje, katerih n i k d o ne voli (dva škofa in rektor vseučilišča), nadalje 12 poslancev veleposestva, katere voli 200 veleposestnikov, ki so vknjiženi v deželne deske, 8 poslancev iz splošne kurije, katere voli 200.000 volilcev. Pri zadnjih državnozborskih volitvah (po splošni volilni pravici) je bilo oddanih 38 tisoč nemškonaci-jonalnih glasov, ti imajo v sedanjem dež. zboru
25	poslancev, 80 tisoč klerikalnih glasov, ki imaju v dež. zboru 15 poslancev, 55 tisoč slovenskih glasov, ki imajo v dež. zboru 10 mandatov, 44 tisoč. soc.-dem. glasov, ki imajo v dež. zboru 2 mandata. Da se te razmere ne morejo in ne smejo vzdržati, je vsakemu jasno. Socialno-demokratsko delavstvo bo zastavilo vse svoje moči, da si izvo-juje vpliv na deželno zakonodajstvo in deželno upravo in ne bo mirovalo, dokler ne bo uvedena tudi za deželni zbor splošna in jednaka volilna pravica. Koncem predlaga resolucijo, v kateri se protestuje proti zahtevi nemških nacijonalcev, da naj ostane dosedanji volilni red nespremenjen v veljavi ter zahteva v interesu dobro razumljene narodne in kulturne politike uvedbo splošne, enake in tajne volilne pravice za deželni zbor.
Za posl. R e s 1 o m je dobil besedo urednik Spindler, ki je dejal, da pojde «Narodna stranka» kot demokratična stranka v boj za splošno, jed-nako in tajno volilno pravico, da bode z vsemi silami in sredstvi podpirala to gibanje med slovenskim ljudstvom in delala na to, da se temu gibanju pridružijo tudi druge slovenske stranke. Opomnil je, da so nemški «naprednjaki- nacijo-nalci» že sklenili pakt z nemškimi klerikalci, po katerem so si razdelili deželnozborske mandate tako, da bi klerikalci dobili vse nemške mandate v kmetskih občinah, «naprednjaki» pa v mestih in trgih. V tem smislu hočejo skovati volilni red in volilne okraje. Ta atentat na politične pravice prebivalstva pa treba z vsemi sredstvi preprečiti in v tem boju se mora zjediniti vse, kar je v resnici demokratičnega.
Na to je bila predlagana resolucija soglasno sprejeta.
Dopisi.
Polj. Meščanske stranke pokrivajo uspeh dunajskih konferenc o istrskih razmerah z gostim pajčolanom tajnosti. Takoj, ko so bile omenjene konference končane, se je oficielno nekaj razglaše-valo o rezultatih. «Rdeči Prapor» je o tem že Kritično poročal. Takrat sc je oglasil dr. Laginjas trditvijo, da se oficielna poročila ne vjemajo z resnico in je napovedal, da sam razloži, kaj in kako da je bilo. Toda preteklo je mesec dni in La ginja se ne oglaša. Od meščanskih strank, bodisi slovanskih ali italijanskih, ni mogoče izvedeti, kaj se je sklenilo; od slovanskih tudi ni moči izvedeti, ali soglašajo z onimi sklepi, ali ne. Zdi se nam, da imajo za svoj molk tehtne razloge. Iz najbolje poučenih virov smo dobili o rezultatih onih konferenc informacije, iz katerih je razvidno, da so bili interesi delavstva in interesi slovanskega prebivalstva Istre enostavno izdani, izdani na korist ces. kr. mornarice! — Pri omenjenih pogovorih je šlo za dvoje: Za deželno volilno reformo in za preosnovo občinskegavo-lilnega reda puljskega. Glede prve je res ostalo pri kompromisu, po katerem se odkaže Italijanom 25, Slovanom pa 19 mandatov, torej
manjšini za 6 mandatov več nego večini. Kurije naj ostanejo, a prikrpa naj se jim četrti volilni razred po znani metodi, da bodo vo-lilci prvih treh kurij še enkrat volili v četrti, da ne pridejo do veljave doslej brezpravni sloji. Torej volilna reforma: Socialno na škodo delavstvu, narodno na škodo Slovanom. Nekje so se narodnjaki tolažili, da bodo pri volitvah pridobili še kak okraj, ki ga vzamejo Italijanom. To je pesek, ki ga hočejo nasuti ljudstvu v oči. Kajti volilne okraje nameravajo tako razdeliti, da bo narodna borba pri volitvah sploh izključena. Italijanom se hoče zagotoviti 25 mandatov. — Ne vemo še, kakšne obveze so sprejeli Laginj a in njegova kompanija. Ali njih molk je nadvse sumljiv! Vse kaže, da so zaradi par mandatov podpisali pakt, resnice pa le zato ne povedo, ker jih je sram.
Podobno kupčijo so napravili za puljsko občino. Tukaj ima dobiti marina svojo lastno kurijo, vrhutega pa še v vsakem razredu viri lis te. Italijanski in slovenski narodnjaki torej odpirajo vrata na stežaj germanizaciji, a za ceno zahtevajo le to, da se delavstva ne pusti do njegovih pravic. Značilno je to za oboje nacionaliste. Toda delavci ne bodo gledali za pečjo, kako se jih hoče politično ukleniti. Gospodje sejejo veter, a želi bodo vihar. Nam je le prav, da pokazujejo ljudstvu, kako lažnjive so vse njih grmeče fraze o narodnosti, katero vtaknejo eni in drugi pred ponemčevalno mornarico v žep, če se jim le zagotovi nekoliko mandatov za voditelje. S tem le pomagajo, da bo ljudstvo tem prej izpregledalo in jih izpoznalo. Prvi odgovor dobe v nedeljo na shodu v gledališču. Za hrbtom delavstva ne bodo izvajali svojih izdajalskih načrtov, pa če imajo ludi vse Beckove blagoslove.
Aj, je bil ravnatelj včeraj v strahu!
Nova opera bi se imela peti, gledišče je bilo že zjutraj razprodano in opoldan kar nenadoma odpove junaški tenor! Hripav — nikaki>nega glatu v grlu. Gledališki zdravnik piše atest: osem dni počitka. Kuvnatelj zdirja v najbližjo dotično trgovino in kupi škatljico Fajevili pravili mineralnih pastil, hiti ž njimi k liriiinskemu in ga prosi in prosjači, dokler ne vzama na gorkem mleku nekaj pastil, neiaj pa jih še pojemlje v usta. No — in kako je zvečer pel? Imenitno! In to so napravile samo Fayeve prave Sodener! Kupujejo se po K i''25 škatljica po vseh lekarnah, drogerijah in trgovinah z mineralno vodo.
Glavno zastopstvo za Avstro-Ogrsko:
W. Th. Guntzert
Dunaj, IVA, Grosse Neugasse 27.
Panorama Kosmorama
v Ljubljani, Dvorski ,trg št. 3
^Tliunlliill - lifjr-1 nr —
(pod Narodno lc«Lvtiriio).j . d
Od 16. februarja do vštetega 22. februarja:
Trst, okolica in primorska kopališča.
Z/\i/stt/i( i«- y 'Lrru?rikx>
yíah'rí ia-ltjo tie.'öry, po oeni in i »v rtosl/iixypo(vvuh' na/ sv obrnejo
. ^Stmvn^c/tinetete*
v S/tió^fíi' JCbloóvarsks ulicv2&. IWfct* m/fui ^aiycjii7u'¿í.t átyoszlvrtpIaAhPí
i
38Ö3BÖ3BÖSK
S	KAVARNA
preje ,Tedesco< v Trsta
Sse priporoča cenjenim sodrugom najtop-leje. Na razpolago so vsi važni in slovenski , italijanski in nemški listi. Vse pijače poceni. Napitnina je izključena.
Novo!	Novo!
„Kdo uničuje proizvajanje v malem?"
Tako je naslov lepi brošuri, ki je pravkar izšla v založbi «Napreja!» v Idriji kol V. zvezek knjižnice „Napreja!".
„Kdo uničuje proizvajanje v malem?"
je napisal znani socialistični pisatelj K. Kautsky kot I. del Erfurtskega programa. — Kdor hoče temeljito poznati socialno demokracijo, mora brati Erfurtski program.
„Kdo uničuje proizvajanje v malem?"
stane 30 vinarjev. Naroča se pri upravi lista «Kdeči Prapor» in «Naprej!», kakor tudi v vseh knjigarnah.
Čitajte in širite sledeče knjige in brošure:
H.	Kirchsteiger:
„Pod spovednim pečatom".
I.	del velja 2 kroni 60 vinarjev. II. del velja 2 kroni. A. Kristan:
= „Socializem". ==
Cena 20 vinarjev.
A. Kristan:
„Socialna demokracija in kmetiško ljudstvo".
Cena 10 vinarjev. K. Marx in Friderik Engels:
„Komunistični manifest".
Cena 40 vinarjev.
Vse te knjige in brošure se dobe v upravi «Rdečega Pra-porja» v Ljubljani, «Napreja!» v Idriji in v vseh slovenskih knjigarnah v Ljubljani, Trstu, Gorici in Kranju.
Vsaka ponaredita in ponatis je kaznjivo,
Ilclltio pravi
7MerryeV balzam
le z zeleno znamko nuue. — 12 inalili ali ti dvojnih steklenic ali pa 1 velika specialna steklenica s patentnim zaklepom 5 K.	52—52
IbierryeVo ceutifolijiuo mazilo
proti vsem, še tako starim ranam, vnetjem, poškodbam i. t. d., 2 lončka k 3-60. Razpošilja se le proti povzetju ali za naprej poslani denar.
Ti dve domači zdravili sta povsod znani in še od nekdaj sloveči.
Allein echter Balsam
tu] der SDhi'tzin;cl-ipgUitkt des
ft.Thierry in Pregrada bei nohltsch-Swerbrunn.
Naročila se naj naslovljajo na:
Lekarnar &. Thierry v Pregradi pri Royaški Siatiai
Zaloga večinoma po lekarnah. Knjižice s tisoči zahvalnih pisem zastonj in frank o.
kakor tudi v«©
slavnostne predmete
dobavlja najceneje
WUNIBALD PLANN
Dunaj;, VI/2, Wallgasse 19 (poleg Raimundteather). h
vpisana zadruga z omejenim poroštvom. VABILO
na
redni občni zbor
kateri bode
2-2
vnedeljo, 23. svečana t.L
jprosloi g. I. Miillerji
ssc yQZago rj u.
Dnevni red;
1.	Citanje zapisnika zadnjega občnega zbora.
2.	Računsko poročilo.
3.	Poročilo nadzorništva.
4.	Sklepanje o čistem dobičku.
5.	Slučajnosti.
Vstop je dovoljen samo članom.
V ZAGORJU, 10. svečana 1908. Za nadsorništvo:
Jakob Strejner	Jakob Zajko
zapisnikar.	predsednik.
Izdajatelj in odgovorni urednik Fran Bar ti.
Tiska It. Pr. Lampret v Kranju.