i«. 53. ' ' ' "■■■L Leto H« PoStnina pavSallrana. V LJubljani, dne 30. decembra 1920. Glasilo »Samostojne W kmetijske stranke za Slovenijo". Izhaja vsak četrtek. H 1 NaroCnlna: poluletno $ 13*— Kmet, powrsraJ *»i sam, in rvoj« stalne * državi uravnavaj ml nam! Inserati: 1 mm ioseratnega stolpiča stane za: I male oglase ....•••.«<«... reklame . ........ ..«.•••• K 1--„ 1-50 Uredništvo In upravnlStvo lista je v Ljubljani na Kongresnem trpu St. 9 (nasproti dvorca). Ob novem leto. Ob zaključku leta se oziramo nazaj qa dosežene uspehe in na prestane neuspehe. Na podstavi teh delamo proračune za bodočnost in uravnavamo svoje delo za prihodnost. Dočim vedo vsi stanovi, kaj jim Sribližno prinese novo leto, je kmet isto v negotovem. Pač so mu znani izdatki, čisto na nejasnem pa je glede dohodkov, ki so odvisni popolnoma od dobre ali slabe letine. iTo je težko razmerje v primeri z drugimi stanovi, ki so gotovi svojega plačila, tudi če ne rodi njih delo pravega uspeha. Razliko, ki nsstaia, ker proizvodi dela ne krijejo izdatkov, trpi kmet in odtod visoki davki, odtod prepoved izvoza kmetskih pridelkov, da bi mogli proizvajalci, tudi kadar premalo proizvajajo, živeti ceneje. To razmerje je slabo in kvarno za državo, ki je poljedelska. Ob novem letu, ko sestavljamo proračun, uvide-vamo to še prav posebno in spoznavamo, da je treba to odpraviti. Edino z močno organizacijo je to dosegljivo, edino tedaj, kadar ima kmet tudi tisto veljavo v deželi, ki mu gre. Zato ne delamo kot kmetje ob za-fonu leta samo računa svojega lastnega dela, temveč tudi bilanco svojega političnega uspeha. Vendar enkrat je pogled nazaj razveseljiv tudi za nas kmete. Nasa samostojna kmetijska organizacija je dosegla svoj prvi veliki uspeh. Uveljavila je svoje geslo, po vsej državi prebila prvo trdo fronto in sedaj gre Z vihrajočimi zastavami naprej k zmagi. Mogoč je bil ta uspeh, ker je misel SKS. tako zdrava in tako pravična, da njenega odpora ne vzdrži noben nasprotnik. Dosežen pa je bil uspeh, ker so misel sprožili in zanjo ttelali idealni, res navdušeni borci za kmetske pravice, ki se niso strašili ne dela, ne žrtev in ki so poznali samo skupne interese, ne pa lastne dobičkarije kot prejšnji «osrečevalci» kmeta. Ko pa se s ponosom oziramo na poseženi uspeh, pa se ne smemo uda-ti brezbrižnosti, temveč gledati moramo, da postane uspeh zmaga. Od 420 poslancev imamo šele 39 poslancev, in če prištejemo Radičevce, nas je še vedno le 88, t. j. niti četrtina, čeprav je ogromna večina pre-bivaflstva kmetskega stanu. To moramo popraviti v toliko, da nas bo prihodnjič vsaj polovica. ' Zato na delo, stran z oddihom m proč s kujanjem! Nove volitve bodo morebiti že črez leto in mi moramo biti do tedaj pripravljeni. Zato snujte krajevne odbore, pridobivajte (stranki nove člane, prispevajte za naš tiskovni sklad, nabirajte naročnike Za ^Kmetijski list*, snujte ženske in mladinske organizacije, prirejajte shode in zborovanja, delajte od zore do mraka! Stara pravda mora zmagati, ki če vi le hočete, bo tudi zmagala. V tem »duhu vam želimo srečo v novem letu, v tem duhu Bog z vami ib sreča junaška! Za ljudski blagor. Dočim se klerikalci, na čelu jim 8r. Korošec, love zaradi črk v po- slovniku, so naši poslanci delavni in so dosegli, da si je usvojil zemljo-radnički klub vse zahteve našega ljudstva. Ker je danes ze^ljoradnički klub za vladno večino odločujoč, ji jasno, da je v stanu vse te zahteve tudi izvesti. Evo delovni program kluba: 1.) Pokrajinska samouprava. 2.) Svoboden izvoz živine. 3.) Odprava carine in prost izvoz vina, sadja, hmelja, krompirja in deželnih pridelkov. 4.) Prepoved uvoza sadja, vina, cvetlic, zelenjave in južnega sadja. 5.) Prost izvoz brez carine za sadje in zelenjavo. 6.) Za izvoz lesa se odpravi naredba glede tuje valute 7.) Pri izvozu se plačuje v domači valuti. 8.) Prosta žganjekuha iz sadja, tropin in drož. 9.) Zavarovanje kmetijskih pridelkov poroti toči in drugim nezgodam. 10.) Starostno in nezgodno zavarovanje kmetskih delavcev, najemnikov, hlapcev, dekel in tudi malih posestnikov. 11.) Izplačilo 20odstotnega odvzetega denarja pri menjavi in izplačilo lOOOkronskih slabo žigosanih bankovcev. 12.) Nujna izvedba agrarne reforme. 13.) Nujna preskrba invalidov, vdov in sirot, in sicer v soglasju njih zmožnosti p6tem podelitve raznih koncesij ali pa podelitve zemljišč ali denarnih podpor. 14.) Ustanovitev kmetijskih šol na za to primernih graščinah. 15.) Zmanjšanje vojske in skrajšanje vojaške dolžnosti. Polagoma naj se izvrši prehod v milico. 16.) Temeljita revizija verižniških uradov. 17.) Takojšnje nadaljevanje osuševanja ljubljanskega barja. Radidevci v našem klnbn. Kakor smo že poročali, je prišlo pet Radičevih odposlancev v Beograd, da se pouče o položaju. Obiskali so vse stranke. Dne 18. t. m.pa so imeli z našimi poslanci skupno sejp. Vodil jih je strankin podpredsednik Predavac, ki se je opravičil, da niso prišli najprej v naš klub kot v svoj bratski klub. Namen njihovega potovanja je le informativnega značaja, da vidijo, če mislijo druge stranke toliko popustiti glede poslovnika, da bo Radičevcem mogoče priti v konstituanto, Z zemljo-radničkim klubom pa se hočejo, če le mogoče, pogovoriti za skupno delo. Splošno odobravanje je sledilo tem besedam. O. Predavac je nato izjavil, da nima sicer nobenih pooblastil za obvezne sklepe, vendar upa in ima vtisk, da bo spoiaziun mogoč. Za Predavcem so (govorili naši tovariši, ki so poudarjali, da imajo vsi enake stanovske interese. Končno pa se ie oglasil k besedi tovariš Popovic, orjaški kmet iz Šumadije, in nagovoril še bolj orjaškega kmeta Kovačeviča, od Radičeve stranke. Dejal je: «Reci, brat, svojim dru-gom v Hrvatski, da ljubi šumadijski kmet hrvatskega kmeta in da želi, da K hrvatski kmet enako ljubil šu-madijskega. Naši interesi so skupni*. Kovačevič se je zahvalil za pozdrav in izjavil, da hrvatski kmet enako ljubi srbskega. V znak te medsebojne ljubezni sta se oba poljubila, kar je izzvalo hrupno odobravanje. Predavac se je nato zahvalil za prijazen sprejem in izrekel nado, da se skoraj zopet snidejo na skupno delo. To poročilo naj služi tudi v dokaz, kako nesramno lažejo klerikalci, kier pravijo, da smo v zvezi z demokrati in da smo za centralizem, vsled česar da nas Radičevci niso hoteli niti obiskati. Klerikalci, samo tako naprej, st boste vsaj z lastnim orožjem uničili, ko bo ljudstvo spoznalo resnico in vas zavrglo. Občni zbor »Kmetijske družbe" odgoden. Na dan 29. decembra 1920. uradno sklicani občni zbor < Kmetijske družbe* so klerikalci odložili na nedoločen čas in to s praznim vzrokom, da ni dobiti stanovanj za delegate in pa zato, ker je baje SKS. pri podružničnih občnih zborih nasilno postopala. Pravi vzrok pa je ta, ker klerikalci dobro vedo, da bi na omenjenem občnem zboru doživeli poraz, kajti zmaga SKS. je gotova. Klerikalci so zahtevali kompromis, po katerem bi dobila SKS. od 20 samo šest odbornikov. Največ pa jim je ležeče na tem, da bi bil klerikalec predsednik «Kmetijske družbe*, in sicer «ker je doslej bila klerikalna stranka najmočnejša*. So seveda zelo otročji! O nasiljih pa naj klerikalci nikar ne govore, kajti nasilja so delali sami. V Šmarieti so bili štirikrat izvoljeni naši delegati in štirikrat je družba razveljavila volitve. Takih slučajev je vse polno. Pri drugih podružnicah so bili izvoljeni naši ljudje za delegate, a ker je načelništvo klerikalno, noče poslati družbi uradnega poročila o izvolitvi in s tem onemogoča našim delegatom udeležbo na glavnem občnem zboru. Takih primerov je nebroj. Silno veliko je slučajev, ko klerikalni načelniki niso hoteli razglasiti izida volitev podružničnih občnih zborov, ako so bili naši izvoljeni za delegate. Pred razglasitvijo izida volitev so samolast-no občni zbor zaključili in pobegnili in s tem izvolitev onemogočili. Koliko je slučajev, ko klerikalci niso pustili zborovati v od kmetov sezida-nih domovih in so se občni zbori morali vršiti v dežju in mrazu — na cesti! Koliko je slučajev, ko so se pri glavni družbi v Ljubljani izgubila poročila o izvolitvi naših pristašev za delegate! Na poznejše pritožbe se družba ni ozirala in pravilno izvoljenih in družbi prijavljenih delegatov ni potrdila. Nebroj pa je še drugih nasilstev in goljufij, ki jih tri nočemo omenjati. Pa si klerikalci upajo govoriti o nasilstvih naših ljudi! Ako je spričo klerikalnega nasilja kak naš pristaš komu kako gorko povedal, naj se klerikalci ne čudijo! Mi se samo čudimo potrpežljivosti naših ljudi, kajti mirnejše se niso mogli zadržati kot so še. Ako so na kakem občnem zboru naši zagrrli krik, tedaj so bili vselej vsled klerikalnega nasilja v to izzvani. Naj pogledajo klerikalci, kaj so počenjali oni na občnih zborih in kaka nasilja so vršili na tihem in nevidno. Govoriti bi mogli marsikaj tudi o nekih čudnih aktih... Zahtevamo, da se Čim preje skliče občni zbor! V to smo podvzeli že vse potrebne korake. Resnica ne laže! Naj se izkaže! Šolstvo in izobrazba v Jugoslaviji. '(Piše prof.J.Turit.] UL Resolucija o izobraževalnih tečajih. »Seljački savez" zahteva, da se začne izvrševati takoj točka njegovega programa o izobraževalnih tečajih za kmetovalce, in sicer tako-le: 1.") Jugoslavija in njem ureditev. Današnje prosvetno stanje kot zapreka za dosego ciljev in napredka, kar bi moral doseči posameznik in narod v pravi in pametno urejeni državi. 2.) Narod v 'Jugoslaviji po jeziku in veri. Današn je prosvetno stanje kot zapreka pri sodelovanju in ureditvi države, isto kot vzrok, da je država slabo urejena. Možnost ne-posrednjega in hitrega državljanskega izobraževanja kot predpogoj vsakega napredka, posebno pa za samostojno in svobodno gibanje kmetskega naroda pri izdelavi zakonov, pri ao-odlooevanju državne oblasti in državne moči. 3.) Pomen svobode in državne moči za posameznika. Viri in sredstva državne moči, ki brani svobodo in gospodarsko samostojnost posameznika in naroda. Pomen državnega reda, varno&ti in mira za delo in samostojnost posameznika. Moč države, da vzdrži mir in red, a ne moti svobode in ne krsi pravic državljanom. 4.) 'Državna ureditev, ki jo ujedi-nja delo, premoženje in moč državljanov, kar vse skupaj tvori moč države na korist posameznika, rodbine in naroda. 5.) Državna ureditev, ki z močjo in skupno voljo vseh državljanov varuje samostojnost države in naroda, kakor tudi svobodo in varnost posameznikov in države. 6.) Državna ureditev, ki jamči posamezniku soodločevanje pri sklepanju postav, pri izvrševanju državne oblasti in pri razpolaganju z državno močjo. 7.) Državno in narodno delovanje ki morata biti prosta državne oblasti in nositeljev te oblasti (n. pr. sodišča, šole, izobrazba, cerkev in vera). Avtonomni posli večjih in manjših skupin in krajev v državi (občinski, pokrajinski). Skupni državni poslf, ki morajo biti združeni, da morejo delovati. S.) Načrt agitadije: koristne, ki omogoča pravo presojanje, in škodljive, ki zapeljuje narod. Izvrševanje volitev, ki zagotavljajo svobodo, in takih, M zapeljujejo, jfastrašijo in slepijo pojcdinca v njegovo ter v škodo vsah kmetovalcev; in vse države. Stara lnmparija se nadaljuje. Klerikalci lažejo nemoteno dalje in »Slovenski gospodar" se drzne celo s hinavskim zdihovanjem pisati, kako da smo zvezani z demokrati. Mi smo v svojem listu že opetova-no odločno in jasno označili vsako govorico, da smo zvezani z demokrati, kot grdo laž in če klerikalci vkljub temu še dalje pišejo o zvezi, tedaj njihovega početja pač ne moremo ; označiti drugače, kakor z lumparijo. Kdor le količkaj pozna delo v naši stranki, ta ve, da se vsak korak, vse delo stranke in vsak njen sklep stori na seji načelništva, kjer so sami kmetje in niti en demokrat. Kdo«! ima količkaj soli v glavi, vendar nei more misliti, da bi bili kmetje takoj neumni, da bi se organizirali samo zaradi tega, da bi pomagali demokratom na noge. Volilni boj je veljal naše voditelje težke tisočake in uspeh je bil dosežen, ker so delali naši navdušeni kmetje noč in dan za stranko, zanemarjali svoja posestva, žrtvovali čas in denar in vse to seveda iz same ljubezni do demokratov^ Pojte se solit! Ne žalite našega kmeta, da bi bil tako neumen! Demo« krati imajo tri poslance, mi trikrat toliko in zato smo po »Gospodar-jevih" nazorih mi krilo demokratske stranke. Neumnost, ki se da kar prijeti! Nimamo prostora v listu, da bi na široko zavračali vse laži »Slovenskega gospodarja". Zato naj za danes te vrstice zadostujejo. Opozarjamo pri tej priliki na članek „Za ljudski blagor" v današnjem listu, ki najjasneje dokazuje, da delajo naš poslanci najbolj antidemokratsko, a zato čisto kmetsko politiko. Kdor ni slep, za tega je klerikalna laž očitna, i i f Pokrajinska vesti. (Občni zbor »Kmetijske družbe za Slovenijo") je preložen. Ta sklep klerikalne večine glavnega odbora je nezaslišana provokacija kmetov, ki že še dobi svoj zaslužen odgovor. (Naša deputacija pri predsedniku deželne vlade.) Vsled sklepa klerikal-ne večine glavnega odbora »Kmetijske družbe", da se preloži njen občni zbor, je odšla doputacija SKS. pod vodstvom načelnika SKS. tovariša Pipana ter tovariša drja. Kavčiča k predsedniku vlade drju. Pitamicu irf mu podala svoj protest. Deputacija je zahtevala najodločnejše, da vlada ščiti zakon in da ne pripusti kršitve pravil »Kmetijske družbe", kar klerikalci delajo, če ne pripuste volitve novega odbora. Deputacija je natančno pojasnila stališče SKS. in zavrnila neresnično trditev, kot da bi pristaši SKS. hoteli preprečiti občni zbor. (Občni zbor okrajnega odbora SKS. za ljutomerski okraj) je bil dne 10. decembra 1920. in se ne vrši dne 10. januarja 1921., kakor je bilo v 51. številki našega Usta pomotoma' objavljeno. (Razkol v klerikalni stranki) lepo napreduje. Proti poštenim in odločnim besedam drja. Kovačiča je nastopil ljubljanski »Večerni list" z vso Somišljeniki, ne pozabite na naš tiskovni skladi' r Delujte kolikor le mogoče sa razširjenje „Rrfteti]š?tega lista11! mi ostrostjo. »Slovenec'/ je skušal posredovati, pa se mu je ponesrečilo. Nam ie seveda vseeno, ali se klerikalci lasajo med seboj ali se grlijo. Zdi se nam le, da nekateri že čutijo, da se ladja pogreza, ter da je tako nastal razkol. (Stavka premogarjev) traja dalje. iDočim so se delavci v Velenju sporazumeli z vlado, dosegli takoj leppo-fvišek plače in tudi zboljšanje prehrane, ne da bi pri tem trpelo gospodarstvo, hočejo trboveljski komunisti iz gospodarskega vprašanja na vsak način narediti politično vprašanje in iS pomočjo stradajočih rudarjev skovati sebi politični kapital. Nelepo početje, ki silno škoduje delavcem (Posledice premogarskega štrajka) fee že čutijo. Železniška uprava je odpovedala celo vrsto vlakov, da pri-stedi na ta način premog; laradi tega zastaja blago in zastaja gospodarsko življenje. Komu v korist? Vsaj "delavec s tem enako trpi kot drugi. iNe z glavo skozi zid, kadar je sporazum mogoč! (V pojasnilo.) Vsem pristašem in vsem onim, ki se obračajo na nase 'poslance in na tajništvo SKS. za intervencije, bodi povedano enkrat za .vselej, da morejo tako stranka kakor ludi poslanci uvaževaii le tiste prošnje, ki so vložene preko naših krajevnih odborov in od teh na tajništvo. V prošnjah morajo biti navedeni vsi 'podatki, priložene vse priloge in krajevni odbori morajo resničnost podatkov potrditi. Ker se morejo pri Obilici poslov potegovati naši po&lan-,ci samo za res podpore potrebne ljudi, zato je treba, da krajevni odbori ,vrše kontrolo nad prošnjami. Vsaki jprošnji morajo biti priloženi vsi po-strebni kolki. V interesu prosilcev je, da izpolnjujejo vsi strogo tepredpise, ker drugače se po nepotrebnem zgubljata čas in denar. (Okrožni agrarni nrad v Maribora) je končno aktiviran in nastanjen v Mariboru, Koroška cesta 19. iVodstvo urada je prevzel inšpektor ijn okrožni agrarni poverjenik dr. Vilko Pfeifer. Uradni dnevi za stranke ke vrše vsako sredo in vsako soboto pd devetih do dvanajstih. Ob ostalih delavnikih se sicer enako sprejema istranke, vendar se jih opozarja, da bodo strokovni uradniki in vodja u-jrada, izvzemši omenjenih dveh uradnih dni, večinoma odsotni na uradnih jpotovanjih. Območje urada obseza področja okrajnih glavarstev Maribor, Ljutomer, Ptuj, Celje, Slovenj-gradec, Brežice in Konjice in političnih ekspozitur Mozirje in Ouštanj. Zadeve, tičoče se agrarne reforme v omenjenem okolišu, je odslej naslavljati le na okrožni agrarni urad, ki posluje v tem oziru kot I. stopnja. , (Z Iga.) Že v starih časih so bili Ižanci vedno med prvimi borci za jsvobodo in neodvisnost. Paska ulita tik Ižanskega gradu je živa pri-jča, kako so pred stoletji razbili Ižan-/ri turškega pašo. Leta 1848. so bili zopet Ižanci prvi, ki so zagrabili za gorjače in priborili ljudstvu njegove pravice. Zato ni čuda, da so bili jtudi to pot Ižanci oni vrli naši Ijud-ije, ki so najsilneje udarili nasprotnike in najsijajneje izvojevali zmago Stare pravde. Od 551 oddanih glasov je dobila naša samostojna 371 glasov. Klerikalci 50 napeli vse sile, agitirali noč in dan, izrabljali cerkev in božjo besedo — pa vse zaman, Ig je stal čvrsto in neomajno, kakor" že tolikokrat. Vse vasi. kakor ijomišelj, Iškavas, Iška Loka in Vrb-Ijene, so se držale enako dobro. Začetek je storjen in popolna zmaga pi več daleč. Zato na delo za zmago! (Iz Bohinja.) čudno se je ponašal »a občnem zboru podružnice »Kmetijske družbe" zloglasni nadučitelj Silvester. S pomočjo bivšega klerikalnega poverjenika Jana je namreč dosegel, da se je zadnji občni zbor bistriške podružnice vkljub vsem pravilnostim razveljavil. Takrat so dobili namreč kandidati SKS. po 78, kandidati klerikalcev pa samo po i! 4 do 15 glasov. Vsled nasilnega razveljavljenja bi se moral vršiti v nedeljo dne 12. decembra vnovič občni zbor bistriške podružnice. Poturi-ea Silvester je kot kolovodja bohinjske »Kmetske zveze" napel vse sile, da topot doseže zmago za potaplja-jočo se klerikalno barko. Udeležba «a občnem zboru je pokazala, da mora iti njegov zadnji up po vodi. fTo je tudi tik pred otvoritvijo občnega zbora mogel ugotoviti; zato se je pri zborovanju samem poslužil novega, nezaslišanega nasilstva. Zaradi lažjega umevanja nam je pripomniti, da je načelništvo bistriške podružnice še vedno v klerikalnih rokah, da jej načelu je nezmožni župan Arh, da pa pašuje v njej »tajnik" Silvester. Ker je ta vzor-nasilnež uvide!, da tudi to pot ne prodere s svojimi kan-didati-kimovci — namesto treh jih je iz taktičnih razlogov postavil kar šest — se je odločil, da z novim na-silsivom onemogoči volitve. Župana kot načelnika in predsednika zborovanja je krstkomalo odstavil, vzel sam vajeti svoje korete r roko in nikakor ni pripustil, da bi se glasovalo 0 cd hotelirja Afencingerja stavljenih predlogih, ki so bili v zmislu družbenih pravil in na podlagi zbo- 1 ovalnega zakona skozinskoz utemeljeni. Vkljub temu, da ja bil objavljen i ..Kmetovalcu" natančno dnevni red, vkljub temu, da se jc proti njegovemu postopanju najodločneje ugovarjalo, je njegova »vsegamogeč-nost" odredila takoj volitve brez vsake -jebf.te, računajoč gotovo s tem, da edin« fta ta način vjarne še kakšnega kaliua na svoje limanice in da tako vnovič potvori pravi izraz bohinjske ljudske volje. No, to po4 je tudi drugače potrpežljivim Bohinjcem začelo presedati to f A-jistvo. Nažlo ee je nekaj mož, ki so tega vzor-šolnika pograbili in vrgli skozi vrata, da teko omogočijo svobodno zborovanje. Toda v tera trenutku je priskočil Silve-strovim načrtom na pomoč drugače neodločni župan Arh, ki je hitro zaključil zborovanje in tako uctejstvil Silvestrovo nasilno taktiko. Značilno za to, v kakih rokah »e nahajajo vodstva »Kmetske zveze", je dejstvo, da ie hotelir Mencinger zalučal ob priliki tega zborovanja ponovno Silvestru v obraz, da ni samo nasilneJ, nego tudi denuncijant in da je Silvester na vse te, vsaj za vsakega na-obražehega človeka uničujoče očitke odgovoril, pozvan, naj toži, da tega ne bo storil. Seveda*ve, zakaj ne bo tožil. Triperesna deteljica dr. Bene-dek, dr. Pegan in župan Vehovec bi se potem izpremsnila hitro v štiri-pciesno. Za Bohinjce je bilo to zborovanje dovolj poučno; imeli a> več kot dovolj prilike opaziti, kakšne moralne propalice jim natvezajo klerikalci za voditelje, imeli so priliko videti, kako nasilni znajo biti ti ljudje takrat, kadar jim teče voda V grlo, imeli »o vendar enkrat priliko videti, kako v malem izgleda njih glavno geslo, ki je izraženo v besedah: Namen posvečuje sredstva. Zato se nadejamo, da bodo v kratkem vsi oni, ki niso udarjeni s kurjo slepoto, pokazali tej kmetski organizaciji, ki jo vodijo sami nekmetje, v kratkem hrbet, obenem pa tudi na pristojnih mestih najodločneje zahtevali, da se vzgoja njih otrok izroči drugemu, ne pa moralni propaiici Silve&trove-ga kalibra. (Se ena iz Bohinja.) Na obenem zboru je zmerjal dacar Malnič naše ljudi z barabami. Ko so naši zvedeli, da se nahaja Malnič v družbi Silvestra, župnika in kaplana pri Mav-riču, so odšli tja, da Malnič svoje nizkotne besede obžaluje. Predrzni klerikalni agitatorji pa so menda mislili, da je kmet še vedno tista ponižna para, ki mora spraviti vsako psovko. Krepka zaušnica je Mal-niča poučila, da je kmetske tlake konec. Za Malniča se je zavzel župnik, potegnil revolver, ga nastavil na kmete in dejal: «Drci Schritt vom Leib oder ich schiesse!» (Tri korake proč ali pa streljam!) Sedaj je bil ogenj v strehi. In trde gorenjske roke so segle po izzivačih in preteple vso družbo. Ni pomagal revolver, ljudska potrpežljivost je bila izčrpana do kcnca Rečemo samo, naj ne tirajo stvari do skrajnosti, ker ne vedo ee, kako je razpoloženje v narodu! (Škofijski ordinariat) pozivtjemo prav resno, da kaznuje Župnika, ki grozi svojim faranom z revolverjem. Nobene milosti ne moremo priznati in nobene popustljivosti! Mi hočemo, da sveti Kristusov nauk oznanjajo tudi pravi Kristusovi učenci. (Dacar Malnič) mora biti enako od oblastva kaznovan. Da b; nas, davkoplačevalce, pital kak Malnič s psovkami, tega ne trpimo. (Iz Motnika.) Kako so delali klerikalci, naj pokažeta tudi ta dva slučaja. Tukajšnja klerikalna šivilja je obljubila .našemu pristašu svilnato Radovljiški okrajni odbor SKS. priredi v nedeljo dne 2. januarja ob enajstih dopoldne v Radovljici (v dvorani g. Kunstlja) na katerem bo poročal narodni poslanec J. Kuš&r. Udeležite ee shoda polnoštevilno! srajco, če voli SLS. Pa se je pošteno urezala s svojo srajco. Neki kimo-vec je zahteval 100 kron, potem pa voli kogar ugodno. Klerikalci so se seveda t?koj lotili kupčije in czgli-hali» za en liter. Prekupčevalci duš! In vendar tudi ta sredstva niso pomagala! (Iz Gorenje vasi v Poljanski dolini.) Z izidom volitev, posebno v Poljanski dolini, smo lahko zadovoljni. Po politični osvoboditvi pa je potrebna tudi duševna preporo-ditev dežele, kar vrše najizdatnejše razna društva. Med take spada tudi čitalnica v Gorenji vasi, ki se lepo razvija. Manjka pa ji lastne strehe. Zato se je osnoval tu ^Pripravljalni odbor» za zgradbo doma v Gorenji vasi, kjer naj bi poleg čitalnice našla tudi druga društva svoje prostore. Omogočeno bi tako bilo uspešno duševno delo po deželi. Zato pozivi jemo vse, da podpro društvo s prispevki in da dejansko omogočijo uresničitev'lepe misli. Tudi za duševno naobrazbo je potrebna samopomoč. Čim več naročnikov bo ime! „Emetifski list", tem večfo nejše bo zastopal kmetske koristi. Zato mu pridobivajte nove naročnike! (Iz št. Petra pri Novem mestu.) Odgovor «Domoljubu» št. 45. Gospod župnik Vovko se hvali, kaj da je storil vse za kmeta. Vsa hvala ne pomaga, ker za časa šusteršičevega nasilstva so se zgodile reči, ki jih ljudstvo nikoli ne pozabi. Zato naj g. župnik raje molči s samohvalo in naj raje pove, kdo je ovadil Flo-rijančiča, kdo je denunciral mlinarja Zurata in kdo je «krščansko» škodoval dvema gostilničarjema. To naj najprej pove in potem sme pojasniti, zakaj je moral oditi neki brat iz Novega mesta. Potem bomo pa dalje govorili. (Iz šmihela pri Novem mestu.) Ko smo šli na dan sv. mučenika Štefana v cerkev, smo mislili, da nam bosta naša duhovna razlagala trpljenje tega sv. mučenika, osobito g. župnik, kojega patron je sv. Štefan. A hudo smo se varali. Prišla je komanda iz Ljubljane, da ni sedaj časa razlagati trpljenje sv. rnučenikov, temyeč da je treba agitirati za klerikalno časopisje, ki naj si ga sedaj ob novem letu vsak naroči. Z naše leče in z lec sosednih župnij, zlasti v Stopičah, je vršalo kot ob najhujši poletni nevihti proti »slabemu, brez-vea-skemu" časopisju. Brezverski in slabi so pa po njih mišljenju vsi listi, ki ne pišejo za klerikalno stranko, kajti kdor ne dela za to, da bi nas klerikalci še dalje bičali in izkoriščali, ta je —- brezverec. Posebno se v tem odlikuje naš mlečnozobi kaplan. Ta že kar nori in kliče na svojih agitacij skih potih že pse, naj se mu odkrivajo in ga pozdravljajo s »hvaljen Jezus". In tak človek se upa trditi, da dela za vero. On je sedaj »general" (pravzaprav generalček (ker ga je pod kučmo komaj videti) »orlic". Najbrže bi rad prevzel slavo žalostnemu »generalu tercijalk", ki jo je moral zaradi nečednih stvari odkuriti, da ga ni zagrabilo za stvar državno pravdništvo. No, pa mu nič ne pomaga, naši možje so trdni in poštenjaki, ki se od kakega fantiča ne puste begati. Ženske pa so kar trumoma povpraševale za »Domovino", kje se jo naroči ali kje se jo v mestu dobi, ker jo je kaplan tako hvalil. Doslej se je ta list pri nas le malo atal in ni prav, da dela zanj g. kaplan reklamo, namesto, da bi bolj priporočal »Kmetijski list". Bolje bi seveda bilo, da bi ta mož skrbel za to, za kar je postavljen in plačan. Tako je na din volitev v kan-dijako hranilnico, namesto da bi šel poučevat verouk v šolo na Ruperč-vrh, ves dan agitiral za klerikalne odbornike. Zaleglo ni seveda nič, ker vse to, kar ta možiček prime, blagoslova, pač pa jih je pc^tejj iz-kupil od zavednih kmetskih mož, da se je jokal in da so sc mu hlačice trs (Sv. Jakob v Slov. goricah.) Ml nedeljo dne 19. t. m. smo spremili k zadnjemu počitku blago mater Mih rijo šrumpf. Pokojnica je dosegla visoko starost 84 let ter uživaja naj-večje spoštovanje. Prizadeti rodbini Meža naše sožalje. čast njenemu spominu! ' (Sv. Trojica v Slov. goricah.) Da se naše ljudstvo zaveda in da hoče samo odločevati o svoji usodi, so pokazale zadnje volitve. Vkljub silni agitaciji patra Alojzija ter njego* sle Prav je! Kar kdo išče, naj dobifivi* zaslepljencev smo dosegli kra- T Inf TtriA A • o A K« «• < Letošnja Izdaja stana i nadrobni prodaji 5 kron. Kmetovalci! »gS&jS6 kmetsko glasilo! Zahtevajte pratiko pri vseh trgovcih in kramarjih I Letošnja njena izdaja vsebuje obširen zgodovinski spis s podobami „Za staro pravdo", t katerem je opisana zgodovina kmetskega stanu od prihoda naših pradedov v sedanje dežele do podj&rmljenja po nemških graščakih, ki so se naselili za časa Habsburžanov, in od t« dobe dalje do današnjih dni, ko ima postati zemlja zopet last onega, ki Jo obdeluje, t. j. kmetova. W3lln na pogon za flrao krušno moka in zaroto, nov, iadlnamo-stroj se prodasta v trgovini z železnino A. Sušil i k v Ljubljani, Zaloška cesta št. 21. P(in{]A par lepih, težkih, pet let ITUU4 BO starih konj (noriške pa-sme). Cena po dogovora. — Kje? pove upravništvo «Kmetijskeiza lista». prestavlja in oskrbuje iz angleškega jezika in v njega edino podpisani zapriseženi sodni tolmač za angleščino. Ne hodite prej drugam,, ker mora vsaka taka listina biti samo po podpisanem prestavljena in potrjena, da je veljavna pri sodniji itd. S tem seobvarujete večjih stroškov in izgube časa I-srjan Mulačeli, fiSHelj angtoJeine In zapriseženi sodni totmaS za angleški jezik v Ljubljani, llraieckeja vss it. E4 (Štepanjska mitnica, koncem Poljanske ceste). jpTAMPinF ANT. ČERNtf^s' lm fr$m(o ■ Hff"* ® i rami, deske oglje, franko gorenjske postaje, za takojšnjo dobavo, se kupijo. Ponudbe na naslov Tja^osta? T Ljubljani, Dolenjska cesta št. 5. Spoštujmo vse stanove, a Iz vsega srca lju&imo svojega! Obrtniki, pristopajte k »Obrtni organ^actSji za Slovenijo", ker v združeni postanemo močni i 5rečno in ueselo nouo leto želi v/sem cenjenim odjemalcem turdka I. SANDRIN, trgouina z usnjem na flebelo LJubljana, mestni trg št. 6. ?©CCCCCCC©©©C©CCC©DC©©CC®®®®®CC® racr o $ 0 Srečno in veselo novo leto želita vsem svojim cenjenim odjemalcem ZALTA & ŽILIČ, trgovina z železnino, Ljubljana, Gosposvetska cesta št. (0. Srečno novo leto! Naznanjamo p. n. občinstvo, da se je sporazumno ■ tvornioami železne industrije v Jugoslaviji ustanovila »Centralna nakupovalnica starega železa, d. z o. z." s sedežem v Ljubljani, Gosposvetska cesta St. 1 (Fran Stupica). Družba kupuje staro železo vseh vrst ter plačuje najvišje cene. Opozarjamo p n. občinstvo, da od dne 1. novembra t. L kupujejo tvornice staro železo samo pdtem naše centrale. nase ceniraie. 11 • J. GOj?£C, Ljubljana, trgovina s kolesi, motorji in avtomobili. rečno in veselo novo leto želi vsem svojim delničarjem Ekonom, d. d.., Ljubljana, Sodna ulica št. 3. S Edina tovarniška zaloga šivalnih strojev | Gritzner želi vsem svojim odjemalcem s srečno in veselo novo leto. Josip Peteline, LJubljana, Sv. Petra nasip št. 7. Črno deteljo plačujemo po najvišji ceui. OJISl SEVER & KOMP., LJUBLJANA, Woliwa rilica št. 12. PR0D9 11 SIK H simendolske pasme, star 15 mesecev. Ivan Fezdlr na Brezovici 6t. 27 pri Ljubljani. hlode, feske, tr*r*9, drva h r,»'j(> Vt-puje trsMa F. Ikrliec v LJublj&nK Mlk'cši5eva resta šf. 8/1. (nasproti hotela