Izhaja vsak dan ljutraj razven v ponedeljkih in dnevih po praa* nikih. — Posamezna Številka Din 1'—, na 16 straneh Din 2’—a mesečna naročnina Din 20 —. za tujino Din 30'—. Uredništvo v Ljubljani, Gregorčičeva ulica 23. Telefon uredništva 30-70, 30-69 in 30-71
Jugoslovan
Kokopisov ne vračamo. — Oglasi po tarifi in dogovoru.
Uprava
v Ljubljani, Gradišče 4. tel. 30-68. Podružnira v Mariboru. Alrksun. drova resta št. 24, telefon 2‘1-CO, V Celju: Slomškov trg 4. Pošt ček. rač.: Ljubljana 15.621.
St. 140
Mublfana, sreda, dne 12. novembra 1930
Leto L
Vedno živo francosko-iugoslovansko bratstvo
V prisotnosti !j- Vel. kralja, zastopnika francoske vlade in ogromne množice naroda je bil včeraj v Beogradu odkrit spomenik hvaležnosti Franciji - »Hip naiplemenite^šega naroda« - »Vojaki z Marne in Verduna pozdravljajo bojevnike z Vardarja in Bitolja« - Imamo dovoSj moči in potrpljenja za utrditev miru
Beograd, 11. novembra. AA. Danes ob 11. dopoldne je bil v navzočnosti Nj. Vel. kralja, kraljevske vlade, članov diplomatskega zbora, vse francoske delegacije .n velike množice prebivalstva odkrit spomenik hvaležnosti Franciji na Kalemegdanu.
Kot prvi je govoril predsednik za postavitev spomenika prof. M i j a n ič, ki je po pozdravu Nj. Vel. kralja, francoske delegacije in vlade predal spomenik občini v na-daljno čuvanje. Nato je v imenu občine pre-stolniškega mesta Beograda g. Milan Nešič v kratkem govoru obljubil, da se bo mesto vestno brigalo za la spomenik. Za g. Neši-čem je izrazil francoski delegat C h a m p e-tierde R i b e s globoko hvaležnost Francije za to manifestacijo. Za njim je imel dr. Kosta Kumanudi, minister brez listnice, najprej v francoščini, nato pa v našem jeziku govor o pomenu današnjega dne in o pomenu Meštrovičevega spomenika. Gosp. minister je tako-le izvajal:
Govor ministra Komanudifa
Vaše Veličanstvo, gospod predsednik in gospodje ministri I
Jugoslovanska kraljevska vlada mi je naložila, da se pred vami zahvalim za vsa dejanja plemenite Francije vam, ki ste ljubeznivo prišli, da prisostvujete odkritju spomenika hvaležnosti Franciji. To dolžnost izražanja hvaležnosti vsega naroda opravim z velikim ponosom in ganjenostjo. Ta kip najplemenitejšega naroda jo izzval v nas vse pretekle bolečine in vse mučeni-štvo, ki sta ga skupno pretrpela oba naroda. Ta trdi granit in večni bron naj pokažeta, da smo skupaj prelivali kri za pravico in da smo na ta način posvetili svoje bratstvo. Potem, ko smo triumfirali in dosegli mir, pa moramo delati v tem bratstvu v korist vsega človeštva za mir. Danes ta veličastni kip izraža hvaležnost, ki na veke veže naš narod z vašim; in on ima močnejši pomen, ker se navdušenosti pridružuje tudi razum, ki upošteva stvarnost, da ostanemo zvesti čuvarji tega, kar smo za tako drago ceno dobili in kar je bilo s tolikimi žrtvami odkupljeno.
Minister Kumanudi je nato citiral stihe francoskega pesnika Viktorja Hugoja in nadaljeval v našem jeziku:
Vaše Veličanstvo! Gospod predsednik, gospodje ministri, gospoda!
Ta spomenik velikega narodnega genija se je mogel postaviti samo z inicijativo študentov, ki so se izobraževali v tej dragi nam deželi. In ko slavimo njegovo odkritje, se moramo spomniti, da je delo teh študentov nastalo ob udeležbi in podpori vsega našega naroda, zastopnikov inteligence, kakor tudi ljudi praktičnega dela. To delo je vseobče narodno delo, ki je napolnilo srca s starimi spomini, s katerimi so obeležene čvrste njihove vezi. ki nerazru' jivo sjajajo francoski narod t jugoslovanskim. Spomenik se imenuje spomenik hvaležnosti, toda iz njega se vidi še mnogo več, zakaj razen hvaležnosti 9mo dobili tudi plemenite pobude. In vendar so tudi opravičene hvaležnosti kratkotrajne, čeprav je največja in najiskrenejša hvaležnost tedaj, če se to čustvo ne ojači do najvišje stopnje v najjačjem momentu. Drugače ni hvaležnosti brez nevarnosti. To z/!asti velja za razmerje med narodi, kjer je interes njihov najvišji zakon. Toda hvaležnost, o kateri ti/ govorimo, je drugega izvora in pomena. Ta hvaležnost ni rezultat praktičnega izkustva in tudi ni prišla po uradnih zvezah niti ne r|a^ podlagi kake diplomacije. Še več, hvaležnost do Francije bi ostala tudi tedaj, kadar bi prišlo do raznih nesporazumov.
Tu ne gre za hvaležnost države kot abstraktne celote niti ne narod kot slepe mase. To naše čustvo je nekaj drugega in je edino te vrste v svetovni zgodovini. To je čustvo, ki je s svojim plamenom osvojilo vsa naša srca. Začetek mu je čisto duhovnega značaja. Izvor mu je v razpoloženju duhovnih dogodkov polne topline.
Tako so bile te duhovne stvari ojačane pod vplivom kulture francoskega naroda. V
nežne duše mladine našega naroda je že od vsega početka Francija sadila svoje bilke. Tako je to čustvo rastlo v nas, dokler ni prišlo na dan s polnimi občutki v dnevih naše nesreče, ob izgubi domovine, ko srno se znašli v skupni borbi. Tedaj je toplota francoskega srca dala nam vsem svojo hišo, odprla je bolnice za mlade in stare, za ponižane in zapuščene, ki so iskali ohrabritve in podpore. Takih stvari nikoli ne pozabljal oni, ki so jih preživeli, temveč jih ču-
vajo kot amulet. To je izvor hvaležnosti napram Franciji in zato je ta hvaležnost čista iii globoka, zato ta spomenik stoji tukaj tako osvetljen v krogu luči, da se njegov sijaj ne more gledati. V tem čustvu je želja vsrh nas, da priznamo z vsem srcem pred celim svetom, da ljubimo in spoštujemo bratski narod in bratsko zemljo Francije in hočemo, da to ostane v sreči in nesreči in da vedno plamti v nas hvaležnost do Francije.
Govor francoskega ministra Champetier de Btih-a
Beograd, 11. novembra. Minister za pen-zije francoske republike Champetier de Hibe s je imel ob priliki spomenika hvaležnosti Franciji sledeči govor:
Vaše Veličanstvo! 6. marca 1871 je knez Peter Karadjordjevič, bivši gojenec St. Cir-ske vojne akademije in bivši častnik generalnega štaba francoske vojske, ranjen v službi domov ine in odlikovan z redom Legije časti, dal svojo ostavko. V tej ostavki je napisal: Smatral bom za enega najdragocenejših spominov svoje karijere čas, ki sem ga imel čast prebiti pod to zastavo. Ce ne bi imel drugih spominov, že čin, ki mi je bil dan, in spomin nanj bi hranil v najsvetejšem našega doma, ki že dolgo čuti zvesto vdanost napram Franciji, ki je Srbiji 50 let utrjevala samoupravo in neodvisnost.
Kakor si je Vaš veliki oče štel v čast, da je stavil svoj meč v službo Francije, tako zna Francija 60 let po porazu in 12 let po zmagi na dan 11. novembra kot spomin na 11. november 1918, ki je napravi'1 konec morij in ki pomeni zarjo novega miru, hraniti ta spomin. Vojaki z Marne in Verduna prihajajo, da pozdravijo bojevnike z Vardarja in Bitolja. Francija ve, kaj je zvestoba. Francoska vlada je izvolila odrediti, da njen minister za penzije, vaš vojni drug, vam izrazi to zvestobo. Ona ni mogla bolj počastiti vašega naroda. Prisotnost Vašega Veličanstva in kr. vlade pri posvetitvi spomenika Franciji in množice ljudstva dokazujejo, kako gledate to hvaležnost. Mi prosimo, da sprejmete našo hvaležnost in div-ljenje Francije. Francija se z divljenjecn spominja Princa Regenta, zmagovitega voditelja vojske in borca za ni ir, ki ga je iz-vojeval dostojanstveno v polnem bratstvu med Francijo in Jugoslavijo. Vem tufli to, s kolikim navdušenjem so se vsa tri plemena vaše kraljevine, ki jih enako ljubim, odzvala vabilu prof. Mijaniča. Včeraj sem imel srečo, da njemu in beograjski občini
prinesem jasen dokaz hvaležnosti svoje vlade, ki je veren tolmač občutkov celega naroda. Mi smo vam hvaležni za to, ker ste izbrali tako mesto, da slavite Francijo ne daleč od spomenika sdnov-junakov vašega naroda. Tako zopet simbolizirate neraz-dvojljivost dveh bratskih narodov. En edini umetnik je oba spomenika ustvaril, spomenika nemih besedi. Njegov genij se je hranil z gledanjem velikih del starega velca ter se je naučil obeležja vseh kiparjev. Njegova globoka ljubezen do vaše zgodovine in neodvisnost umetniškega značaja so napravili iz Ivana Meštroviča ne samo najslavnejšega genija-kiparja, temveč eno od dominantnih osebnosti zgodovine umetnosti. Francija je ponosna, da je predstavljena v liku, ustvarjenem od umetnika tako odlične nacije, ki hoče služiti izključno pravici in svobodi. Mi vemo, da vi ljubite Francijo vedno in enako. Francija pa vas ljubi v miru enako kot vas je ljubi a v vojni. Skupno smo preživeli zadnje spomine boli in slave. Isto-toiliko so nas boleli neuspehi umi!:a in trpljenje okupacije. Preživeli smo navdušeni polet ofenzive, osvobojenja in zmage. Skupno trpljenje in skupne inuke pa združujejo še bolj kot zmage duše narodov in poedincev. Še močnejše kot lepi spomini in uspehi naših dveh narodov so skupne žrtve, skupne boli in skupno trpljenje.' Morali srno se boriti ramo ob rami in prestati največje težkoče. Ostali smo zvesti zastavam domovine. Pakt eclinstva, ki smo ga skleni i na bojnem polju, mora po naši in vaši /olji služiti ideji miru, da se po strahotah in trpljenju vojne umiri svet. Nesreče in gospodarske težave so prišle kot posledica dolgih vojn. Evropa ni mogla takoj priti v ravnotežje. Kar pa pomeni kri za vojno, to pomeni delo za mir, delo, za kalero je potre’ no mnogo volje in mnogo potrpljenja. Nača naroda sta mnogo pretrpela v vojnah, toda kot je bil do zdaj čas vojn, tako naj
bo od zdaj čas miru. Mi imamo potrebno moč in potrebno potrpljenje, ki ju bomo uporabili za utrditev miru.
:
m§ 'ij
H
Francoski poslanik Dard
Brzojavka predsednika Doumer-guea Nj. Vel. kralju
Beograd, 11. nov. AA. Nj. Vel. kralj je sprejel od predsednika francoske republike Gastona Douniorguea to le brzojavko:
Nj. Vel. kralju Jugoslavije Aleksandru I., Beograd. - Globoko ganjen od priznanja, ki se danes izkazuje Franciji, hitim, da Vašemu Veličanstvu in vsemu jugoslovanskemu narodu, tako tesno združenemu v čustvih s francoskim, pošljem svoje pozdrave.
—	Vdani Gaston Doumergue.
Beogra, 11. novembra. AA. Šefu Centralnega Presbiroja Milanu Marjanoviču je poslal direktor pariške »Information« A. M ousset to-le brzojavko:
Iskreno se pridružujem manifestaciji, ki izraža vzajemno privrženost naših dveh držav. Direktor »Information« A. Mousset.
Odgovor Nj. Vel. kralja
Becgrau, il. novembra. AA. Na pozdrav predsednika francoske republike je Nj. Vol. kralj odgovoril s sledečim brzojavom: Zahvaljujoč se Vaši oksc. za prisrčne želja o priliki odkritja spomenika hvaležnosti r’0 Francije v Beogradu, mi je na tem, da V.-.m izrazim v imenu jugoslovanskega naroda svojo občutke.
V Avstriji se pripravila nova meščanska koa.icija
Pogajanja med krščanskimi s^cija«ci in dr. Sclioorom - Pričaku e se vsak bip demisija Vaugotnove y!«de - ICrščanski soci»aMci obrac^o ls!eimwebru hrbet
Dunaj, 11. novembra, d. V dunajskem parlamentu je že danes postalo zelo živahno. Nekateri klubi so imeli svoja posvetovanja. Pričeli so se živahni razgovori z dr. Schobrovo skupino. Dr. Schobrov blok je imel daljša posvetovanja o nadalj-ni taktiki v parlamentu. Prvotno so se razširile vesti, da je bil dr. Schobrov blok ustanovljen le ad hoc za volitve in da se bodo sedaj Velenemci odnosno Landbund razdružili. Res je, da si je vsaka skupina pridržala svojo strankarsko samostojnost, toda v parlamentu bodo tvorili skupen klub, kateremu bo načeloval bivši kance-lar dj. Schobor. Začeli so se že razgovori med dr. Schobrovim blokom in krščanskimi socijalci.
Pričakovati je, da pride do nove vladne koalicije med meščanskimi strankami proti Bocijalnim demokratom. Razširjajo se že govorice, da bo v najkrajšem času otvorjena kriza vlade Vaugoina.
Dunaj. 11. novembra, d. Volilno borbeno razpoloženie posameznih strank je pojenjalo in meščanske stranke so začele sedaj trezno premišljevati o nastali politični situaciji. V tisku in v političnih krogih
živahno razpravljajo o posledicah 9. novembra. Krščansko-socijalna »Reichspost«, ki je prvi dan po volitvah napovedovala poostritev položaja in nadaljnji obstoj sedanje vlade, je danes v svojem uvodniku konstatirala, da bodo tvorili pravo desnico v dunajskem parlamentu člani dr. Sclro-brovega bloka, ki se ne bo mogel iznebiti svoje odgovornosti za nadaljnji politični razvoj. Krščanski socijalci so se začeli odmikati radikalni politiki IIeimwehra. Pro-vincijalni listi zelo pesimistično presojajo položaj in očitajo radikalnim heimwehrov-cem, da so ravno oni zakrivili, poraz meščanskih strank, odnosno da so ravno oni največ pripomogli do znrige sonnlnini demokratom. Listi praviio, da so heim-wehrovci prav slabi politični strategi.
Tnomost, 11. novembra, d. Na današnii seji deželnof^a zbora za Tirolsko so sori'n'ni demokratie interpf>lira’i d-rŽp'porra glavarja o zadnjih hišnih prei?vavah in konfiskaciji orožja ter ga pozvali, da s pravnega stališča pojasni vprašaje ali še obstoja na Tirolskem prostost nošen;a oro"ia.
Inomost, 11. novembra, d. Iz Avstrije izgnani major Pabst bo pri prestopu Rren-
nerja pri avstrijski meji najsvečaneje sprejet od tirolskih heimwehrovcev. Sprejemu bodo prisostvovali dr. Steidle, razni voditelji in prijatelji Heimwehra.
Izid volitev na Bolgarskem
Solija, 11. novembra. A A. Bolgarska agencija poroča: Končni rezultati volitev v okrožne skupščine so dali vladi 242.000, opoziciji pa
367.000	glasov. To pomeni, da je vlada dobila 40/O vseh glasov.
Sofija, 11. novembra. A A. »Demokratičeski zgovor« ugotavlja, da mora vtada biti s 40% glasovi pri volitvah v okrožne skupščine zelo zadovoljna, ker so bile te volitve popolnoma svobodne. Vendar pn so te volitve resen opo min, da je v vladinih strankah potrebna večja disciplina. »Slovo« naglaša zmago Smilovistov in napredovanje komunističnih glasov.
VREMENSKA NAPOVED
Dunaj, 11 novembra d. Večerna vremenska napoved meteorološkega zavoda za jutri: Severne Alpe: Viharno mrzlo vreme. V višinali sneg. Južne Alpe. Poslabšanje vremena. Padce temperature. V splošnem ie pričakovati v dveh ali treh dneh nastop mraza.
2*© ■pvcd.sedlni-’ fecveeji obisku.
Pairiotična beseda Celja in Maribora
Navdušen sprejem ministrov na Štajerskem - Pomembni govori ministrov
Popolen, a tudi zanosen je bil uspeh pota predsednika vlade generala živkoviča v Slovenijo. Treba samo pogledati fotografije
o	predsednikovem sprejemu, kako vse te dokumentarično dokazujejo, da zlepa že ni videla Ljubljana zbrane tako ogromne množice ljudstva. Nepregledne vrste so pozdravljale predsednika vlade in že zlepa ni bilo v Ljubljani niti primeroma tako velike manifestacije. Kakor v Ljubljani, tako pa je bila tudi na deželi. Povsodi velikanske množice ljudstva, povsodi iskrene manifestacije predsedniku vlade in jugo-slovenski misli, povsod se je udeleževalo teh manifestacij, vse prebivalstvo brez izjeme in brez ozira na bivše strankarske boje. 2e sama ta velikanska udeležba ljudi govori dovolj jasno, da je bil predsednikov obisk popolen uspeh.
Ta uspeh je tem večji, ker ni bil samo zunanji, temveč tudi notranji. Niso pozdravljali predsednika vlade samo tisoči in tisoči, temveč vse te tisoče je vezala tudi ena in ista misel — vedno zmagovita jugoslovanska misel. Ne množica, ki jo žene na ulico le prazna radovednost, temveč množica, ki ve kaj hoče, ki jo druži velika misel, je pozdravljala predsednika vlade. In to dejstvo je treba še zlasti podčrtati, ker s tem je šele pravilno povedan uspeh obiska.
Jasno pa je vsa ta nepregledna množica povedala še eno, da je namreč absolutno politiko 6. januarja. Strankarskih ozirov imajo ljubdje zadosti, ker so predrag luksuz, zlasti v sedanji težki gospodarski krizi. Ljudje hočejo imeti delo, hočejo, da se posveča prva skrb konstruktivnemu delu, ne pa strankarskim prepirom in ker to nalogo vlada vrši, zato so tudi s posebno iskrenostjo pozdravljali predsednika vlade. Vse te velike manifestacije so bile prepričujoča deklaracija ljudstva za program in delo delo vlade.
To je jasno pokazalo v govorih zastopnikov ljudstva pri sprejemih, na sejah občinskih zastopov in na banketih. Govori vseh govornikov brez izjeme so z vsem povdar-kom naglašali, da so vsi Slovenci za Jugoslavijo, kralja in 6. januar. V teh vprašanjih sploh ni nobene diskusije, kakor ni nobenega razpravljanja o popolni veljavnosti jugoslovanske misli. V teh uvodnih vprašanjih je ves narod samo enega mnenja in tu ni nobenih nesoglasij. To osnovno izpoved pa so nekateri govorniki izpovedali naj svoj način, ker pač jugoslovanska misel ne ubija individualnosti, temveč jih bogati. Ali tudi te varijacije so bile samo manifestacije naše popolne enotnosti.
Še drug uspeh je dosegel predsednikov obisk Slovenije. Kontakt med narodom in kr. vlado je bil popolen in ljudje so spoznali program vladnega dela, ministri pa potrebe ljudstva.
Naravnost in brez ovinkov so povedali ljudje, kaj najbolj potrebujejo, a pri tem so uvaževali tudi to, kar je mogoče takoj storiti in kaj je treba vsaj za kratek čas odložiti. Celoten gospodarski program banovine je bil podan na teh sestankih predsednika vlade in ministrov z narodom in to program, ki je aktuelen in tudi izvedljiv.
Pristaši vseh bivših strank so se zbrali ob predsednikovem obisku in dostikrat so si sedeli nasproti nekdanji najbolj zagri-ženi strankarski nasprotniki. Čeprav so si morda leta dolgo ljuto med seboj napadali, so morda šele sedaj ob predsednikovem obisku spoznali, da nasprotnik vendar ni bil tako črn, kakor si misliti. To nad vse dragoceno spoznanje je najboljša agitacija za 6. januar in za složno delo. In vsled tega je tudi predsednikov obisk še posebnega pomena.
Na vse zadnje pa je treba omeniti še idejno pridobitev, ki je bila dosežena s predsednikovim obiskom v Ljubljani. Govor predsednika vlade na banketu je bil političen dogodek, ki je že na banketu samem pokazal svoj učinek, ki pa bo imel tudi trajen pomen. Zopet enkrat je predsednik vlade jedrnato in jasno podal program in vsebino jugoslovanske misli in pravca, v katerem se vrši in še mora vršiti vse naše javno življenje. Jugoslovanski duh je ona sila, ki dviga ves narod in mu daje smer ter polet, slovenstvo, hrvatstvo in srbstvo pa dajejo temu enotnemu duhu silo za polet. Sinteza je rešitev Jugosla vi]e.
Na zunaj in na znotraj je bil predsednikov obisk popolen uspeh in zato tudi pod-net za novo delo, za novo ustvarjanje.
V Colju
Gospodje ministri dr. Švrljuga, dr. Srskič in Švegel so prispeli v Celje že sinoči, medtem ko se je minister inž. Sernec pripeljal v spremstvu šefa kabineta g. Suše davi z avtomobilom. Jutro je bilo dokaj megleno, ob 10. pa se e na mali razjasnilo in nastal je izredno lep jesenski dan.
Pred poslopjem mestne hranilnice celjske so se ob 9.30 začeli zbirati zastopniki oblastev, društev in šol. Oblasti so zastopali srezki načelnik dr. Hubad, komandant vojnega okrožja polkovnik Buril, predstojnik mestne policije Geržinič, komandant 39. pešpolka Kostič, nad-svetnik Šubic, načelnik okoliške občine Mihelčič, predsednik okrožnega sodišča dr. Vidovič, predsednik upravnega sodišča dr. Vrtačnik, upravni celjske pošte Boc, mestni opat Jurak, pravoslavni prota čudič, gimnazija, obe meščanski šoli in vse štiri narodne šole, deputa-cije SKJ s starosto župe br. Smertnikom, oddelek mestnih in okoliških gasilcev z zastavo ter mnogo drugih zastopnikov uradov, oblastev in društev.
Ob 10. so prilili gospodje ministri Sornec, Srskič, Švrljuga in Švegclj v spremstvu mestnega načelnika dr. Goričana. Železničarska godba je ob prihodu ministrov intonirala državno himno, mestni načelnik pa je nagovoril gospode ministre tako-le:
Nagovor župana (lr. Goričana.
»Gospodje ministri I Prav izredna čast mi je, da vas kot načelnik zgodovinskega mesta Celja ob vašem prihodu prav iskreno pozdravim. Ko smo slišali, da potujete gospodje ministri po raznih krajih naše države, da na licu mesta ugotovite razpoloženje naroda, da neposredno od naroda slišite njegove težnje, njegove križe in težave, smo mi, Celjani, z velikim zanimanjem spremljali te vaše obiske z iskreno željo, da posetite, gospodje ministri, tudi naše Celje in da čujete tudi naše želje in želje prebivalstva iz Savinjske doline. Naša želja se je uresničila. Na nekdaj vročih tleh, kjer so bili poprej hudi nacijonalni boji, kjer Slovenec ni imel besede, se nam danes nudi prilika, pozdraviti člane visoke kraljevske vlade naše ljubljene Jugoslavije. Gospodje ministri, v imenu mesta Celja, kakor tudi drugih srezov, katerih zastopniki se bodo danes zbrali na konferenci z vami, želim da bi bilo vaše bivanje pri nas prijetno, da bi odnesli od tod najlepše spomine, da bi se uverili, da živi tu pri nas narod, skromen, marljiv in udan kralju in državi. V teni imenu vam, gospodje ministri, kličem iskreno dobrodošlico.«
Med navdušenim vzklikanjem množice so se nato podali ministri z zastopniki srezov in uradov v slavnostno okrašeno sejno dvorano mestne hranilnice. Tam je ob 10.30 mestni načelnik otvoril konferenco in še enkrat pozdravil ministre ter vzkliknil Nj.'Vel. kralju in predsedniku vlade generalu Zivkoviču. Nato je pozval zastopnike srezov in korporacij, naj gospodom ministrom obrazlože svoje želje.
Predsednik okrožnega sodišča dr. Vidakovič je prosil, naj vlada nekaj ukrene glede vprašanja o gradnji poslopja okrožnega sodišča v Celju, ki je vitalnega pomena i za Celje i za njegovo okolico, kajti okrožno sodišče se razteza na 12 srezov in srezkih sodišč.
Mestni načelnik dr. Goričan je potem prosil, naj vlada kaj ukrene za regulacijo Savinje. To vprašanje postaja od leta do leta bolj pereče. Ravno tako se je načelnik zavzel za gradnjo poslopja okrožnega sodišča. Nadalje je izvajal, da bi bilo nujno potrebno, da se v Celju zopet vzpostavi carinarnica, ki so jo leta 1927 ukinili.
Nato se je oglasil k besedi načelnik mesta Laško, banovinski svetnik dr. Roš, ki se je predvsem dotaknil krize v premogovni industriji. Zaradi bede rudarjev so prišli trgovci po vsem laškem srezu v veliko stisko in bilo bi nujno potrebno, da se v novi zakon uvede določba, da so plače rudarjev rubljive, da bi 8 tem narasel kredit rudarjev. Nadalje naj se prepove industrijskim podjetjem voditi konsum-ne trgovine, v katerih morajo rudarji po sili kupovati. Regulacijo Savinje je treba izvesti od Zidanega mosta navzgor. Nujno potrebna je ureditev banovinske ceste prvega reda Zidani most — Laško — Celje. Kmetijstvo čuti izgubo okrajnih zastopstev in bila bi nujna potreba, da se dado srezkim kmetijskim oddelkom sredstva, ki so jih imeli poprej.
Načelnik okoliške občine Mihelčič je govoril
o	veliki krizi ▼ hmeljarstvu in prosil, naj vlada zniža železniške tarife za izvoz hmelja. Prav tako naj z zakonom spremeni okrajne ceste I. in II. reda v banovinske ceste I. oziroma II. reda. Nadalje se naj sestane banovinski svet in sestavi banovinski proračun.
Direktor zdravilišča v Rogaški Slatini dr. Šter, ki je zastopal tudi srez šmarski ter občino Rogaško Slatino, je prosil za brezobrestno posojilo, ki je nujno potrebno za zdravilišče in občino Rogaško Slatino. To brezobrestno posojilo bi se bogato obrestovalo po pojačanem dotoku tujcev.
Zastopnik sreza Konjice Bruderman je omenil krizo lesne trgovine in predlagal, naj vlada izpremeni progo Poljčane—Konjice iz ozkotirne v normalno.
Zastopnik sreza Šmarje Turk je govoril predvsem v imenu revnih občin in prosil, naj mero-
dajni činitelji za te občine ukinejo doklade za učiteljstvo, t. j. za stanarino in kurjavo. Plačevanje davkov naj se spet uredi po 4 obrokih na leto. Znižati bi bilo treba davek na vino za domačo uporabo.
Načelnik mesta Slovenjgradec dr. Bratkovič ,e predlagal regulacijo reke Mislinje.
Zastopnik sreza gornjegrajskega Vogrinec je prosil, naj vlada poskrbi za pospravljanje hudournikov, ki vsako leto povzročajo gornjegrajskim krajem veliko škodo. Prosil je tudi za železniško zvezo Gornjega grada s Celjem.
Nato je med splošnim odobravanjem spregovoril g. Drofenik iz Sv. Jurija ob južni železnici. Izvajal je, da so bila naša mala mesta in naši trgi vedno trdnjave nacijonalne zavesti in ; ugoslovanstvu. Gospode ministre je prosil, naj se čini bolj ozirajo na potrebe teh trgov, naj predvsem skrbijo, da se po teh trgih ustanovijo kmetijske nadaljevalne šole.
Gospod Kukovee je poudarjal potrebe obrtnih zadrug in prosil, naj bi se vlada pri oddaji del ozirala na domače obrtnike in da bi za obrtnike zopet uvedla eksistenčni minimum pri plačevanju davkov, naj izpopolni obrtne nadaljevalne šole, naj v Celju ustanovi srednjo tehnično šolo za elektrotehnike.
Zastopnik Delavske zbornice Svetek je v svojem govoru izvajal, da izvira brezposelnost v Celju in okolici iz hmeljarske, vinarske in gradbene krize, in naj vlada odpravi krizo v teh panogah ter tako tudi olajša brezposelnost in njene posledice. Prosil je, naj merodajne oblasti podprejo gradnjo stanovanjskih hiš v Celju, regulacijo Savinje, gradnjo palače OUZD.
S	tem bi se v veliki meri zmanjšala brezposel-
nost in mnogi brezposelni bi dobili delo. Zahvalil se je vladi, ki podpira težnje strokovnih organizacij delavstva, ki je lahko konstruktiven, pa tud: destruktiven element. Če ima možnosti, da olajša njegov življenski položaj, potem postane delavec posebno pri nas odličen konstruktiven element.
Načelnik II. Tfudarske skupine v Trbovljah Štruc je prosil vlado, naj izboljša položaj rudarjev. Predlagal je sanacijo bratovske skladnice.
Načelnik trga Konjice dr. Jereb je izvajal: Narod popolnoma zaupa vladi, da bo krizo, ki pri nas zdaleka ni tako velika kakor v drugih državah, v kratkem odpravila, trdnost naše države pa je treba povečati s pojačanim sokolskim delom.
Za njim je govoril predsednik Gremija trgovcev v Celju Stermeck}', ki je predlagal, naj vlada spet vzpostavi carinarnico, naj ustanovi filijalo Narodne banke, naj zgradi novo poslopje za Trgovsko šolo in naj odpravi krošnjar-stvo.
Za njim je govoril načelnik občine Loka pri Zidanem mostu g. Kovač. Predlagal je, da se zbere fond za pomoč pri kmetijskih nezgodah po toči, poplavah, živalskih kužnih boleznih itd.
Župan pri Sv. Petru pod Svetimi gorami Zo-renčič je predlagal regulacijo Sotle in uvedbo plačevanja doklad v 12 mesečnih obrokih.
Kanonik Žagar iz Nove Cerkve je predlagal zavarovanje kmetov za slučaj onemoglosti in starosti, na ta način bi se preprečilo priseljevanje kmetov v mesta. Predlagal je, da se najde način izobrazbe kmetskega delavstva in uvedejo gospodinjski tečaji.
Vsem je odgovarjal minister inž. Serncc.
glovop minislva Sevneca
Minister za gozde in rudnike inž. Dušan Sernec je rekel v svojem govoru med drugim:
Prišli smo sem po nalogu N j. Vel. kralja, da slišimo vaše želje in potrebe. Opisali ste največji del takih želja, ki spadajo v področje banovine. Večina teh želja se mora uresničiti v Ljubljani. Na prvo mesto spada vprašanje regulacije. Culo se je prav mnogo zahtev, toda za to je treba mnogo sredstev. V državnem gospodarstvu mora biti skladnost * med državnimi dohodki in državnimi izdatki. Bodite prepričani, da se kraljevska vlada trudi tudi v tej smeri, da najde sredstva. Ne pozabite pa, da se mora kraljevska vlada brigati za vso državo. Ce upoštevate vso državo, potem šele lahko ocenite, kaj je najtežje.
V	to kategorijo spadajo zahteve po železnicah. Če pogledate vso državo, boste videli, da je Slovenija v tem oziru na najboljšem in se ne da primerjati z drugimi kraji. Ne pozabite, da smo sinovi ene, skupne domovine. Nekateri so zahtevali zaščitne carine, drugi pa so bili proti takim carinam, a država mora voditi državno politiko carin. A ta politika ne more in ne sme podrejati interesov posameznih krajev interesom drugih krajev.
Vsem je znano, da vlada po vsem svetu kriza. Ta kriza bo trajala dalje časa. Po mojem mnenju je prišlo do tega zato, ker je svetovna produkcija izgubila ravnovesje. Toda mi bomo to krizo lažje prebrodili kakor naši sosedje, ker smo pretežno agrarna država. Vi čitate časnike in vidite, da so v drugih državah milijoni brezposelnih. Tudi pri nas imamo brezposelne in temu je treba odpomoči. Bodite prepričani, da se kraljevska vlada za to briga. Konference, ki so se vršile glede tega, so bile prirejene baš zato, da se olajša svetovna kriza tudi pri nas. Danes se kriza v trboveljskem revirju najbolj občuti. Ta kriza se mora olajšati s povečanjem izvoza premoga na sever in na jug.
Kar se tiče elektrifikacije, bo prihodnji teden podpisana pogodba za nov agregat od 5,000.000 konjskih sil za rudnik Velenje. Verujte v našo dobro voljo. Pomagati hočemo povsod. Slišali smo vaše težave in karkoli se bo dalo napraviti, bomo napravili.
Sedaj pa še malo o tem-le: Da postavimo vse na pravo mesto, je treba pogledati malo nazaj. Ne pozabite, da smo se trgali v političnih borbah, ki so bile vprav v tem kraju posebno hude. Tako je šlo deset let. Na žalost se nikjer in nikoli ni pri tem naglašalo, kaj bi nas moralo ujedi-njati, temveč samo tisto, kar nas je raz-jedinjalo. Ta boj je prispel do vrhunca in tako stanje se ni moglo dalje držati. Ne rečem, da je bilo vse, kar se je napravilo, slabo. Upoštevati ne smemo samo Dravske banovine, temveč vso državo, ker so bili strankarji razbrzdani do skrajnih mej. Tudi jaz sam sem bil strankar, kakor tudi moji tovariši. Strankarstvo v vsej državi je prišlo do točke, preko katere ni moglo dalje. Sovražniki naše države so že delali račune in se pripravljali, da bi mogli deliti plen. Toda božja previdnost je postavila na čelo naše države odličnega moža (burno odobravanje in vzklikanje: Živel kralj!), ki je prevzel nase od-
govornost in rekel: »Tako ne smo daljo iti!« (vnovič burna vzklikanja kralju). To nam je prineslo 6. januar ali kakor pravite vi: Novi režim. Ta režim je moral najprvo gledati na to, da se ublaže strankarske strasti. Ni tu diktature. Začelo se je konstruktivno delo. Priznati morate, da je novi režiin imel toliko poleta zlasti v zakonodajstvu, kakor ga ni bilo vseh preteklih 10 let. Zato je prišlo tudi do 3. oktobra. Borbe strank v prejšnjih letih za ureditev naše države so bile s 3. oktobrom presekane, ker smo takrat dobili važno novo ureditev države. Tedaj so se končali vsi spori o federaciji in o konfederaciji, kakor se je to že zvalo. To vprašanje je enkrat za vselej spravljeno z dnevnega reda.
Po 3. oktobru se je začelo novo konstruktivno delo. Administracija se je v najvišji meri prenesla na banovine. Kar še ni končano, se bo končalo z evolucijo. Administrativna preureditev je težka, to vemo dobro. Posebno vem to jaz kot bivši ban. Zakonodajstvo še ni končano, ker je treba novo zakonodajstvo še udomačiti in uvesti v življenje. Vse to pa ne gre tako naglo. Za vse to je treba časa in malo potrpljenja.
Sedaj pa še nekaj o slovenstvu in o jugoslovanstvu. Mnogo se o tem povsod govori. Tudi prej so bile pri nas stranke, ki so imele v svojem programu jugoslovanstvo. Danes je konec strankarskega jugoslovanstva. Danes imamo jugoslovanstvo napisano na zastavi, ki jo nosi Nj. Vel. kralj. (Burno odobravanje.) Kakor raste drevo iz malega v veliko, tako tudi ideja rase iz male v veliko. Ali je pri nas takoj obstojalo slovenstvo? Ni! Poglejte samo malo nazaj. Bili smo Korošci, Štajerci, Kranjci in Primorci. Vsi smo se po tem ostro razlikovali, vsak so je držal svojega. Isto jo bilo tudi po drugih krajih. Najprej so bili Šumadinci, šele potem so postali Srbi. Jugoslovanstvo ni diktatura, ni plod diktature, temveč jugoslovanstvo je nekaj kar obstoji, je konstatacija tistega, kar je tu. A vse drugo so bile samo veje in mladike drevesa. ,Vrh vsega tega pa je jugoslovanstvo. Danes to drevo vedno bolj raste in deblo tega drevesa je jugoslovanstvo. Zato je nerazumljivo, če še danes o tem debatiramo, kam naj se opredelimo. Jugoslovanska misel je: eno državljanstvo, ena dolžnost, ena pravičnost, eno nacijo-nalno čustvovanje, ena domovina in ena Jugoslavija, močna in krepka ter strah in trepet naših sovražnikov, a ponos naših prijateljev in zaveznikov.
Za njim je govoril minister Švrljuga in končno je mestni načelnik predlagal pozdravni brzojavki za Nj. Vel. kralja in ministrskega predsednika Živkoviča.
Slavnostno kosilo.
Gospodje ministri so potem odšli g povabljenci v hotel Evropa, kjer jih je čakalo slavnostno kosilo. Prvi je na tem kosilu nazdravil kralju načelnik dr. Goričan, vladi pa občinski odbornik dr. Vrečko. Kot tretji je govoril minister Srskič, nato pa vladni svetnik Lilek, ki je pozdravil ministra Srskiča kot svojega bivšega učenca na gimnaziji v Novem Sadu. Minister Srskič se je iskreno zahvalil svojemu bivšemu profesorju. Nato je govoril minister Švegclj. Dr. Hrašovec se je spomnil velikih na-
cijonalnih bojev v Celju. Končno je govoril starosta celjske sokolske župe ravnatelj Smertnik, ki je izvajal, da se bo Sokolstvo vedno in povsod zavedalo velikih nalog, ki jih je postavil
Nj. Vel. kralj, da bo delalo v dobrobit in napredek države in njenega edinstva.
Nato so se ministri tik pred 4. uro z avtomobili odpeljali proti Mariboru.
Qovcv ministra Svrljugo
»Potujoč po širni naša domovini smo moji tovariši in jaz napravili nekatere konstatacije, ki so skupne za vse kraje. Sestoje v tem, da vlada povsod zadovoljstvo zaradi manifesta od 6. januarja. Povsod smo videli iskreno, odkrito in javno zadovoljstvo naroda, ker je prišlo do vlade kraljeve volje, enakosti in pravičnosti za vsakogar. Delo na tem ni lahek posel.
Najbrže je resor, ki ga imam jaz v rokah, najtežji. V naši državi imamo 6 davčnih za-konodajstev in 6 različnih občinskih uprav. Imamo dosti težav z vprašanjem finančnega sistema. Kar se tiče državnih financ, mislim, da so se že pokazali uspehi, da se že vidijo plodovi. Nimamo več nepravičnih davkov. Intencija vlade je, da so po vsej državi za vsakega posameznika finančna bremena ustrezna njegovi moči in njegovim tmovinskim prilikam. Če bi bili zadnjega pol leta zašli v sedanjo težko krizo, mislim, da se nikjer ne bi slišalo pritožbe zaradi hudih davkov. Toda gospodarske razmere in gospodarski ustroj vsega sveta se je silno spremenil v razmeroma kratkem času. Gospoda, če primerjamo rezultate naše zunanje trgovine in našega izvoza z rezultati v inozemstvu, moramo biti srečni in zadovoljni, da smo v Jugoslaviji. Ne smete misliti, da kraljevska vlada ne vidi težav in da jih ne pozna. Bodite prepričani, da se resno trudimo, da pomagamo, ker brez zadovoljnih posameznikov tudi ni države. Najvišji naš princip je, da so vsi zadovoljni.
Banovine že danes kažejo dobre rezultate in velika večina vaših potreb spada v banovine, zato prosim navzoče banske svetnike, da ;vse potrebe svojih krajev
predlože na banskih svetih in da jih tam najresneje ocenijo.
Neki govornik je rekel, da ima Slovenija poseben tip malih občin. Povprečno število prebivalcev posamezne občine v Sloveniji ne znaša niti 1000 duš, medtem ko je povprečno število v državi blizu 5COO duš.«
Gospod minister se je potem še bavil z željami posameznih krajev, izraženimi na današnji konferenci in dejal:
Želje naroda se urejujejo
»Pregledal bom statistiko, ki se nanaša na Celje, pa bom videl, ali je mogoče otvo-riti v Celju carinarnico.«
Dalje je minister dejal, da ne bo imel nič proti temu, če se plačujejo davki v štirih enakih obrokih na leto, ker bo na ta način finančno ministrstvo prej prišlo do denarja. Minister govori dalje o vprašanju vina in o vinski krizi ter konstatira splošno evropski pojav, ki ga povzroča nadproizvodnja. Z našim lastnim konzumom ne moremo popraviti cen vinu, temveč se more to storiti samo z izvozom. Zato se že leto dni plačuje izvozna premija, ki je danes v nekaterih krajih dosegla že cene vina. Večjih žrtev, kakor jih sedaj družba trpi samo zaradi enega stanu, se ne more zahtevati. Porabila so se tudi palijativna sredstva in vojska dobiva vino samo zato, da se razbremeni to tržišče. V tem pogledu se bo tudi v naprej storilo vse, da se kriza prebrodi.
Svoj govor je minister končal z nado, da bo ,kadar drugič poseti Slovenijo, našel te kraje mnogo srečnejše in zadočoljnejše.
Govor ministra dr. Švrljuge je bil burno pozdravljen.
V Mariboru
Ob 15-45 so gg. ministri Sernec, Srškič, Šver-Ijuga in Svegelj zapustili Celje in krenili z avtomobili v Maribor. Večina hiš ob cesti je bilo okrašenih z zastavami. Ljudstvo je ministre povsod navdušeno pozdravljajo. V Vojniku so 66 ministri peljali skozi špalir šolske dece z učiteljstvom ob viharnem navdušenju mase.
V Konjicah.
Prvi sprejem je bil v Konjicah. Gg. ministre je pozdravil srezki načelnik dr. Davorin Trstenjak, za njim konjiški župan dr.ltado Jereb, obdan od občinskih odbornikov. Nato jih je povabil na sresko poglavarstvo, kjer jih je s primernim nagovorom slovesno pozdravil. GG. ministri so se z vsemi prisotnimi pozdravili in prijazno razgovarjali. Navzoči so bili: za Okrajno hiranilaioo dr. Rudolf, za cerkveno oblast arhiidi-jakon Tovornik, za okrajni cestni odbor župnik Pr. Hohnjec iz Cadrama, ki je prišel gg. ministrom nasproti do Celja in jih nato spremljal do Maribora v Avtomobilu g. ministra Semeca. Za davčno upravo upravitelj Šuc, za sodišče starešina Mihelič, šolski upravitelj Šel in starešina tamošnjega Sokola Prerazil. Ko so ministri odhajali, jih je ljudstvo pred srezkim poglavarstvom burno pozdravljalo in šolski otroci so izročili ministru Sernecu lep šopek nageljnov.
V Slovenski Bistrici.
Ko se je mračilo, so dospeli avtomobili z visokimi gosti v Slovensko Bistrico, ki je bila vsa v zastavah in lučeh. Nasproti sta jim prišla iz Maribora župan mariborske občine dr. Juvan in srezki načelnik dr. Hacin. Ministre je pozdravili slovenjebistriški župan dr. Boštjan Schau-baeh. Navdušeno pa so manifestirati za državo, kralja in vlado otroci, Sokoli in gasilci. Po kratkem sprejemu in pozdravih bo se ministri odpeljali proti Mariboru in dospeli v mesto okrog 17-15, kjer so jih na zelo svečan način sprejeli.
Veličasten sprejem v Mariboru.
V	Mariboru se je medtem zbrala na Glavnem trgu ogromna množica občinstva, dalje šolska mladina, Sokoli, gasilci, društva in korporacije. Ko so se kmalu po 17. url na glavnem mostu Pojavili prvi avtomobili je zasviraila železničarska godba. Ljudstvo pa je visoke goste sprejelo z gromkimi živijo-klici. Avtomobili gg. ministrov so se ustavili pred Mestnim magistratom, kjer so jih sprejeli župan dr. Juvan, ki se je tik pred ministri vrnil v mesto, podžupan dr. Lipold, šef policije Kcrševan in drugi dostojanstveniki, katere so odvedli najprej v županovo dPfejemn-ico kjer so jih predstavili gg. ministrom. Nato pa je sledila v mestni posvetovalnici, kjer so se polnoštevilno zbrali občinski svetniki, konferenca. Tu je g. mestni načelnik otvoril sejo in pozdravil gg. ministre s tem-le govorom:
Govor župana Jr. A_ Juvana
»Gospodje ministri! Dragi nam gostje! Mno-gospoštovana gospoda! Mesto Maribor je doletela danes izredna čast in velika sreča, ko more v tej zgodovinski dvorani, T kateri Be je odločala dolga stoletja usoda obmejnih Slovencev, pozdraviti štiri ministre kraljeve vlade. V imenu mesta Maribor vas, gospodje ministri, prisrčno pozdravljam in vam kličem: Dobrodošli! Naša radost je tem večja, ker prihajate k nam kot zaupnki in odlični ministri našega viteškega
kralja, kateremu je ves Maribor od srca vdan, in kot intimni sodelavci prvega zaupnika Nj. Vel. kralja g. predsednika vlade Petra Zivko-viča, ki z veliko državniško modrostjo vodi našo državo in jo bo privedel do končne konsolidacije. Naš program je iskren in prisrčen in prosim, da najde enak odmev tudi pri vas, gg. ministri.
Mesto Maribor s svojo okolico leži na najbolj severne točke naše lepe Jugoslavije, toda v naci-jotnalno ogroženem ozemlju. Zato strankarski boji pri nas niso bili tako ostri kaikor drugod v državi. Nacijonalna nevarnost je blažila strankarske strasti in nestrpljivost. Mi vemo in vedno smo vedeli, kaj je za nas narodna svoboda.
V	teh krajih smo preživeli težke čase. V tej dvorani se dolgo ni smela spregovoriti slovenska beseda, na svoji zemlji, posvečeni s svojo krvjo in trudom, smo bili tujci in državljani druge vrste. Nismo imeli narodnih šol naš jezik so zaničevali, od javnih služb so nas odbijali, zatirali so nas in celo zapirali narodno zavedne ljudi!
Ko je trlo trpljenje najbujše, nam ju prinesla snbka vojska zanjo svobode. Po stoletnem robat v u »mo dočakali narodno Osvobojen je in združitev z brata Hrvati in Srbi v svojo mogočno Jugoslavijo pod žezlom dinastije Karadjordjevi-čev. Gospodje ministri, samo oni, ki je živel v roibstvu, more pravilno ceniti svobodo. Gledati smo moirali, kako so se nesposobne narodni voditelji zapleli v strankarske boje, ki so ogna-žali napredek in celo obstoj države. Zato smo obmejni Slovani brez razlike strank s hvaležnostjo pozdravili veliki dogodek z dne 6. januarja 1929, ko je viteški in modri kralj napravil konec laži-parlamcntarizmu in prevzel vodstvo države v svoje roke in pozval v vlado izkušene in z globoko ljubeznijo navdahnjene javne delavce, katerih čctvorico imam čast pozdraviti v naši sredini.
Gospodje ministri! Prišli ste kot odposlanci vladarja in predsednika vlade k nam, da 6e pri zastopnikih naroda informirate o potrebah in razpoloženju ljudstva. Prišli boste v stik z vsemi bivšimi strankarji in zastopniki vseh slojev našega naroda in našega obmejnega prebivalstva. Povedali vam bodo naše težnje in potrebe in prosili vas bodo, da jim greste na roko, imeli pa boste tudi priliko, da spoznate njih pravo razpoloženje. Slovenski del našega naroda je brezmejno vdan in globoko hvaležen svojemu viteškemu kralju in vzvišenemu kraljevskemu domu. V ogromni večini odobrava smernice kraljevega manifesta od 6. januarja, odobrava in s hvaležnostjo zasleduje veliko delo našo kraljevske vlade pod vodstvom predsednika g. Petra Živkoviča.
Vsak razsoden in objektiven državljan mora in more videti, kako velikansko delo se je izvršilo v tem kratkem času. Vsi državljani imamo enake zakone pravice in dolžnosti. Velik napredek se je dosegel v gospodarstvu in uspeh tega smotrenega dela se bo tem bolj opazfl med narodom, čim dalje bo trajala ta vlada. Videli boste, da je naš narod pripravljen žrtvovati vse svoje moči za čim hitrejši uspeh kralj. vlade.
Mi vsi, ki smo poklicani na vodilna mesta, po svojih močeh posvečamo vse sile brez ozira na bivše stranke, da to vlado podpremo, da delamo po njenih intemcijah, da skupno dosežemo oni veliki cilj, ki ga je postavil prvi sin našega
naroda, Nj. Vel. kralj: Ustvariti in zgraditi trdne temelje za močno, bogato in srečno Jugoslavijo, močno in spoštovano na zunaj, v kateri bodo vsi trije bratje, Srb, Hrvat in Slovenec živeli v bratski slogi in ljubezni, enakopravni
pred zakonom, ene misli in ene krvi. V ten-smislu vas, gospodje ministri pozdravljam ii kličem: Naj živi Nj. Vel. kralj, živela Jugosle vija, dobrodošli gospodje ministri!« (Silno odo bravanje).
Srshičev govcv
G. županu je na njegov pozdrav odgovoril v imenu vseh navzočo ih ministrov pravosodni minister dr.Srškič Milan, ki je v svojem govoru posebno naglašal:
Čast nam je m srečni smo, da moremo prisostvovati seji vašega občinskega sveta, da se moremo zahvaliti vam in meščanstvu za sprejem. Ta iskreni m prisrčni sprejem, s katerim je počastil ves slovenski del našega naroda brez razlike nas odposlance Nj. Vel. kralja, nam je priča, kako ste Slovenci pravilno razumeli novi duh in nove potrebe. Ta sprejem dokazuje, da se naš najsevernejši in najzapadnejši del naroda v polni meri zaveda položaja, nastalega po zgodovinskem 6. januarju.
Vi, ki ste se tu stoletja borili za svojo naei-jonalno eksistenco da ohranite svoje jugoslovansko čustvovanje, ste tudi v skupni jugoslovanski državi čutili, da po vseb svojih močeh pomagate s svojo kulturo in sposobnostjo sebi in skupnosti do napredka.
Mi prihajamo k vam kot odposlanci Nj. Vel. kralja, da kaikor je on to hotel, brez posrednikov sami in naravnost govorim z vami. Nj. Vel. kralj je prav to tudi hotel, kajti mogel bi vladati tudi brez naroda, a to bi bilo proti njegovim intencijam, kajti pot do uspeha in do vse moči leži v prvi vrsti le v medsebojnem zaupanju in sodelovanju. Zato je kontakt kraljevske vlade z narodom potreben. Da vzpostavimo ta kontakt, zato emo prišli k vam.
Mi vemo, da so vaše potrebe velike, a vemo tudi, da se dajo izpolniti le takrat, če so na raz-
polago tudi potrebna sredstva. Mi bomo skušah storiti vse in bodite trdno prepričani, da moreb pri tem računati v polni meri z našim razume vanjem, naklonjenostjo in najboljšo voljo. iSpo ročilj bomo Nj. Vel. kralju o vašem veliken. patrijotizmu in o velikem razumevanju novega stanja in dela za skupne uspehe, ki smo ga na šli pri vas.
Naša velika želja je, da odstranimo vse gre he, napake in ovire prošlostl tn da z našin velikim viteškim vladarjem do kraja izvedem* program, ki so ga začrtale deklaraoije kraljev ske vlade za sijaj, veličino in srečno bodočnos naše velike kraljevine Jugoslavije. (Viharni odobravanje).
Na ta izvajanja g. pravosodnega ministra se ji zahvalil župan dr. Juvan ter nato zaključil sve čarno sejo.
GG. ministri so ee nato v spremstvu okrož nega inšpektorja dr. Schaubacha, mestnega žu pana dr. Juvana in drugih dostojanstvenikov ol viharnem pozdravljanju večtisočglave množice ki je še vedno bila zbrana na Glavnem trgi pred magistratom, odpeljali v hotel »Orel«, kje je bila nato intimna večerja.
Jutri dopoldne ob 9. uri dalje bodo gg. mi nlstiri v kazinskem poslopju sprejemali za stop nikr> oblasti, korporacij itd. A,ko bo čas dopu '	1 so bodo ministri dopoldne odpeljali na iz
lete v okolico. Ob 12 30. ur bo pri »Orlu« slav n »sten banke* Po banketu pa se bodo minisitr odpeljali dalje proti Ptuju din Varaždinu.
Okrožnica v. d. bana Dravske banovine ob obletnici
Povodom prve obletnice banske uprave izraža dr. Pirkmajer banovinskemu uradništvu priznanje in zahvalo za izvršeno delo
Ljubljana, 11. novembra. A A. Vršilec dolžnosti bana Dravske banovine g. dr. Pirkmajer je pozval načelnike oddelkov, naj danes ob 12. uri skličejo sestanek vseh nameščencev oddelkov ter jim prečitajo to okrožnico:
Danes, ko je minulo leto dni, odkar je započelo delovanje kraljevske uprave Dravske banovine, zrem nazaj na to dobo in vidim, da so bili v tem času vsi naši uradniki ter sploh vsi naši nameščenci na svojem mestu pri izvrševanju dolžnosti za uresničenje velikih ciljev, postavljenih z zakonom o nazivu in razdelitvi države na banovine in z zakonom o banski upravi.
Če se je bilo v začetku treba še le privaditi na skupno delovanje državnih in banovinskih nameščencev, ter so se morale prebresti razumljive težkoče, ker je bilo treba pretrgati s preteklostjo ter postaviti upravni aparat na solidno podlago enako-
sti pri izvrševanju dolžnosti in deležnost pravic, lahko danes z zadovoljstvom kon statiram, da sta dobra volja na eni stran in uvidevnost na drugi strani rodila povo ljen rezultat, ki omogoča mirno in smotre no delo v našem obsežnem področju.
Porabljam to priliko, da izrazim svoj* priznanje in vso zahvalo vsem in vsako inur naših nameščencev, ker se popolno ma zavedam, da gredo uspehi našega del: v največji meri na račun marljivosti, vest nosti in požrtvovalnosti osebja. Obenen naprošam, da vztraja vsak tudi v bodoči v požrtvovalnem delu, imajoč pred očm svetel vzgled in visoko zamisel Njegoveg: Veličanstva kralja ter prizadevanja kra Ijevske vlade pod predsedstvom g. genera la Petra Živkoviča, ki se vzgledno trudi, d: nam ustvari urejeno in mogočno domovini ter pravo srečo naroda.
»Heimwehr bo sledil vzoru italijanskega fašizma
«
Izjava majorja Pabsta novinarjem
Avstrijo
Trst, 11. novembra, n. Bivši vodja avstrijskega Heimwehra major Waldemar Babst, ki prebiva v Benetkah, je dal italijanskim novinarjem tri izjave. V prvi je govoril o vzrokih svojega izgona in naglašal, da se bo brigal, da zbere vse obtožbe, ki so jih nakopičili proti njemu, kot da bi on ogrožal varnost avstrijske republike. V drugi izjavi je obrazložil program in cilje Heimvvehra. Opozoril je, da jo parlamentarizem nemogoč in da ho Heiinwchr sledil vzoru italijanskega fašizma in Avstrijo preuredil na fašistovski način. Posebno je pozdravil Mussolinija, ki se mu je posrečilo doseči sodelovanje med Avstrijo in Italijo. Avstrijski notranji min. Starhemberg je odredbo o izgonu Pabsta uničil, njega samega rešil vseh obtožb in obljubil, da bo poskrbel, da mu vlada prizna avstrijsko državljanstvo, ker je zaenkrat še vedno nemški državljan. Za njegov povratek v Avstrijo je bilo te dni že vse pripravljeno, vendar pa major Pabst, kot pravi >Popolo di Trieste«, ni smatral za potrebno, da se povrne v Avstrijo, dokler se ne pokažejo definitivni rezultati volitev. Pabst je danes popoldne odpotoval iz Benetk v Bočen, kamor prispe nocoj in kjer bo prenočil. Jutri odpotuje preko Brennerja v Innsbruck, kjer mu pripravljajo svečan sprejem. Ta bo demonstrativnega značaja, ker bodo baš jutri praznovali 12-letnico avstrijske republike. Major Pabst bo po napovedih tržaškega lista v Innsbrucku sijajno sprejet. Priredili mu bodo tudi bakljado.
V Innsbrucku ostane dva dni, nato bo pa nadaljeval svojo pot na Dunaj, kamor prispe 15. ali 16. t. m. Pred odhodom iz Benetk je Pabst dal novinarjem tretjo izjavo in je o rezultatih volitev dejal, da so bili povoljni za njegovo stranko, ker bo odslej 8 zastopnikov Heimvvehra v parlamentu vršilo kontrolno vlogo. Pabst je dejal, da je to izhodna točka, prva etapa velikega pokreta, ki je na pohodu. On bo odločno še nadalje ostal pri svojem stališču, da parlamentarizem nikoli ne bo mogel izlečiti rane in odpraviti zlo, na katerem trpi sedanja država. V ostalem ni niti on niti njegovi prijatelji polagal večje važnnatj na volitve. Volitve
Major se te dni vrne v
ne morejo ničesar spremeniti. Izrazil je zaupa nje v Starbemberga in Huberja, ki bosta znali: za vsako ceno vzpostaviti red in obnovili blago stanje v Avstriji. Končno je opozoril, da je treba čakati najmanj še dva dni, da se situaci ja po volitvah razčisti.
Fašistovski listi na podlagi teh izjav skle pajo, da bosta Ileimvvehr in desno krilo krščan skih socijalcev brez ozira na rezultate volitev s še večjimi silami zaokrenila politično situa cajo v Avstriji na desno.
Iskren sprejem francoske delegacije na Rakeku
Rakek, 10. novembra.
V	nedeljo so v naglici okrasili kolodvor, v kratkem času je bil ves v vencih in zastavah — francoskih in jugoslovanskih, zastave so izobesi le tudi vse druge hiše na kolodvoru. Vse to m čast francoski delegaciji, ki je potovala v Beo grad, da prisostvuje slovesnemu odkritju spo menika hvaležnosti, ki ga je postavila Jugosla vija Franciji.
Vest, da pridejo Francozi z brzovlakom ol
6.	zvečer, se je razširila po Rakeku med ljud komaj ob pol 5. Odrasli in mladina so pohitel na kolodvor. Peron na postaji je bil kmalu poli občinstva, ki je viharno pozdravljalo došle go ste — uradno delegacijo vojakov s solunski fronte. Tudi Francozi so živahno odzdravljali ir klicali »Vive la Yougoslavie«. Vodja delegacije se je prisrčno zahvalil manifestantom za nepri čakovane in navdušene ovacije. Govoril je v srbo-hrvatskem jeziku.
Druga delegacija je prišla nekaj po 10. zve čer. Kljub pozni uri je prišlo občinstvo na kolo dvor v še večiem številu, še celo iz Cerknice se jih je pripeljalo en avtobus. Gostje so bili ši bolj burno pozdravljeni. V splošnem navduše nju je začel nekdo peti »Lepa naša domovina« naenkrat je vse pelo za njim. Navdušenim ma nifestantom se je zahvaljeval v francoskem je ziku minister Champentier de Ribes, stopil je tudi iz vagona in podajal roko okoli stoječim Navdušenje je prikipelo do vrhunca, ki se je poleglo šele ko je vlak s francosko delegacijo izginil na ovinku postaje proti Logatcu.
9nevne vesii
— Novi vojaški atašeji pri naših poslaništvih.
Za vojaškega atašeja pri poslaništvu na Dunaju je bil imenovan artilerijski polkovnik Dra-gutin J. Pavlovič, doslej načelnik štaba kraljeve 0arde, za vojaškega atašeja pri poslaništvu v Madridu pa konjeniški polkovnik Dimitrije T. Predič.
— Uradne uro pri carinarnicah in centralnih carinskih blagajnah so počenši z 11. novembrom 1930. vsak dan dopoldne od 8. do 12. ure ter popoldne od 14. do 17. ure ter ob sobotah od 8. do 14. ure.
— Imenovanja v vojaški službi. Za vršilca dolžnosti načelnika štaba komande kraljeve garde je imenovan generalštabni polkovnik Dra-goljub Mihailovič, za pomočnika stalne vojne bolnice IV. armijske oblasti je imenovan konjeniški podpolkovnik Oton Klobučar, za komandanta 125. vazduhoplovne skupine 6. vazduho-plovnega polka major Oskar E. Umek, za vršilca dolžnosti komandanta 1. vazduhoplovne skupine 1. vazd. polka kapetan II. klase Adalbert Rogelj, za vršilca dolžnosti komandanta 8. vazd. skupine 4. vazd. polka kapetan I. klase Ferdo F. Gradišnik, doslej komandant 281. eskadrile
0. vazd. polka, za vršilca dolžnosti komandanta 201. vazd. skupine 7. vazd. polka kapetan I. ki. Jerolim A. Novak, za vršilca dolžnosti komandanta aerodroma 6. vazduhopl. polka kapetan
1. ki. Fran F. Rus, za vršilca dolžnosti komandanta aerodroma 7. vazd. polka Joža S. Zupančič. Za artilerijskega referenta pri komandi v Boki Kotorski je imenovan podpolkovnik Valentin B. Čop. Razrešen je od dosedanje dolžnosti vazd. major Vladislav Sondermajer.
— Poziv prijateljem francoskega jezika in kulture v radovljiškem okraju. V radovljiškem okraju, ki je središče tujskega prometa v Jugoslaviji, še ni društva, ki bi sistematično gojilo popularno znanje franc, jezika in prijateljske stike s plemenitim prijateljem našega naroda,
■	Francijo. Na pobudo francoskega instituta in g. konzula Neuville-ja sem prevzel nalogo, da izvedem pripravljalna dela za ustanovitev takega društva. Brez prejudica za drugačni sklep bodočnosti zamišljam Jesenice kot sedež tega društva z ozirom na odlične prometne zveze z Radovljico, Bledom in Kranjsko goro. Vsakogar, zlasti pa prosvetno - kulturna društva v okraju prosim, da mi sporočijo po dopisnici najkasneje do vštetega 16. t. m., ali bi bili pripravljeni udeležiti se pripravljalnega sestanka, ki naj bi se vršil v soboto, dne 22. t. m. na Jesenicah, popoldne nekako ob 17. uri, skupno s predavanjem g. Veya, lektorja za franc, jezik na ljubljanski univerzi. Predavanje se bo vršilo, ako prejmem zadostno število prijav, da se bo dalo presojati, s kolikšnim uspehom utegne društvo delovati. Obstoječa prosvetno-kulturna društva opozarjam, da se bo našla oblika, ki bo preprečila, da bi ustanovitev zamišljenega društva pomenjala oslabitev obstoječih. Dr. Štempihar, Jesenice.
Cglejie si
bogato zalogo kuhinjske posode aluminijaste ter emajlirane v raznih kvalitetah in barvah pri tvrdki z železnino	103
STANKO FLORJANČIČ Ljubljana	Sv.	Petra	cesta	35.
— JAD. »Triglav«. Dne 30. oktobra 1930. se je vršil 22. redni občni zbor JAD. »Triglava« v Ljubljani, na katerem je bil izvoljen sledeči odbor: Predsednik, Klinc Erik, stud med.; podpredsednik, Piškur Lojze, cand. iur.; tajnik
I., Zajšek Mate, stud. iur.; tajnik II., Zinauer Milan, cand. iur.; blagajnik, Frlan Marko, stud. iur.; arhivar, Korošec Pavel, stud. teh.; knjižničar, Jalchet Adolf, stud. phil. gospodar, Sotlar Bojan, stud. iur.; odbornika: Raič Dušan stud. teh. in Ilc Jože, cand. iur.; revizorja: Lah Jože, cand. ing. in Košar Josip, cand. phil.
— Dr. Černetov Poslovni koledar za 1. 1931. ob enem Poslovni Adresar Jugoslavije je izšel z izredno praktično vsebino. Potreben je vsaki pisarni in uradu. Stane Din 30—, s poštnino Din 33 50. Dobi se v vseh knjigarnah in pri izdajatelju: Dr. Ivan Černe-tu, Ljubljana, Ml klošičeva c. 6.	768
— Krzno se dobi najboljše in poceni pri tvrdki I. Knechtl, krznar, Ljubljana, Sv. Petra cesta štev. 4.	645
— Tovarna Jos. Reich sprejema mehko in Skrobljeno perilo v najlepšo izvršitev. 660
— Novi bankovci. Narodna banka je začela v svoji tiskarni na Topčideru tiskati nove bankovce jugoslovanske emisije. Tiskajo se sedaj bankovci po 10 in 100 Din. Oblika bankovcev ostane ista, samo izpremenjeno bo naslovno ime. Mesto ^Kraljevina Srbov, Hrvatov in Slovencev« se bo glasilo »Kraljevina Jugoslavija« Podpisana sta na bankovcih guverner Narodne banke Bajloni in član upravnega odbora An-drija Radovič.
— Pouk o cepljenju sadnega drevja priredi podružnica »Sadj. in vrt. društva« v Ljubljani v sredo, 12. t. m. ob 19.45 na univerzi, v dvorani mineraloškega instituta. Poučeval bo gosp. Josip Štrekelj. Ker bodo s poukom združene tudi praktične vaje v cepljenju, priporočamo udeležencem, naj po možnosti prineso s seboj ce-pilne nože. Namen tega predavanja je, usposobiti vse prijatelje narave v tem zanimivem opravilu. Saj je res, da nam je najljubše tisto drevje, ki ga sami cepimo. Vstopnine ne bo.
— Regulacija Save pri Kresnicah. Gradbeni odsek banske uprave v Ljubljani je izdelal podrobne načrte o regulaciji Save pri Kresnicah Regulirala se bo struga Save od Kresnic proti Verniku v daljavi kakih 3 km. Gradbeno mi-
nistrstvo je te dni že odobrilo detajlne načrte. Stroški regulacije so proračunani na 1,438.838’16 dinarjev.
F" Najmodernejše vzorce "•C
ZAVES IN PERILA
namiznih in kuhinskih garnitur veže naj-fineje in najceneje
Matek & Mikeš, Ljubljana
Dalmatinova ulica štev. 13	628
— Pletarski tečaj v Rakičani (Prekmurje). Ker so mnogi kmetovalci, ki so zaradi neprestanega deževja še močno zaposleni pri jesenskih poslih, izrazili željo, da se pletarski tečaj, ki ga je nameravala prirediti banov, kmetijska šola v Rakičanu že 10. t. m., prične malo pozneje, je uprava sklenila pričetek pletarskega tečaja odložiti za štirinajst dni. Brezplačni pletarski tečaj za kmetovalce pri banov, kmetijski šoli se torej prične nepreklicno v ponedeljek 24. novembra t. 1. Ker je na razpolago dovolj prostora, bo uprava lahko sprejela še precej tečajnikov. Pridni tečajniki bodo na koncu tečaja nagrajeni. Interesenti naj se čimprej javijo v pisarni banovin, kmetijske šole.
— Vreme. Že peti dan traja lepo vreme. Če e — pravijo — lepo na Martina, potem je mila zima. Po ravninah Dravske banovine je bila včeraj zjutraj gosta megla, po gorah izredno solnčno. Barometer je začel padati. V zadnjih
24	urah je padel približno za 3 do 5-5 mm. Ba-rometer9ko stanje v državi je variralo med 763 6 in7683. V Dravski banovini je bilo drugače naslednje stanje: Ljubljana barometer 767’2 (padec za 51), temperatura 1-9, relativna vlaga 96%, zmerno vetrovno ESE, močno megleno. Iz megle padlo zjutraj za 01 mm padavin, najvišja temperatura včeraj 7 C, najnižja 1'8 C. V Mariboru: barometer 765 (padec 42), temperatura 3, relativna vlaga 95%, sever, oblačnost 2, najnižja temperatura 3 C. Barometer je včeraj ob 7. kazal: Zagreb 7655, Beograd 765-2, Skoplje 768, Sarajevo 768 3, Mostar 764-8, Split 764-3, Rab 764-3 in Vis 763 6. Jutranja temperatura se je včeraj gibala od 0-1 C do 12 C. Včeraj je prvikrat živo srebro zdrknilo pod ničlo in to v Skoplju. Termometer je včeraj ob 7. beležil: Zagreb 6, Beograd 6, Skoplje 0-1, Sarajevo 1, Mostar 5, Split 11, Rab 12, Vis 10. Za danes v sredo napoveduje dunajska 'meteorološka postaja znaten padec temperature.
Hjubliema
■ Prisrčno slovo ministrskega predsednika
od Ljubljane. Že včeraj smo poročali, kako je bilo prisrčno slovo g. ministrskega predsednika generala Petra Živkoviča od Ljubljane. Ko je g. predsednik vlade v avtomobilu prispel pred glavni kolodvor, ga je pri vhodu postajnega poslopja pozdravil direktor ljubljanske železniške direkcije dr. Borko v spremstvu postajnega načelnika g. Ludviga. G. predsednik vlade se je nato prav prisrčno razgovarjal z mnogimi odličnimi osebami ter ponovnokrat dajal izraza svojemu zadovoljstvu nad lepim sprejemom z besedami:	»Najbolje	spomine
ohranim na Ljubljano in na te svetle dneve.« g. ministrskega predsednika je spremljal med vožnjo direktor dr. Borko do Zagreba.
■ Znanstvena predavanja. V sredo 12. t. m. ob 8. zvečer se bo vršilo v dvorani Delavske zbornice znanstveno predavanje. Predava dr. Škerlj o temi: »Važnost miljeja za prostitucijo«. Ta predavanja so važen pripomoček za vzgojo mladine. K temu predavanju imajo pristop samo ženske. Pobirajo se prostovoljni prispevki za luč in kurjavo. Udeležite se predavanja I
Modni atelje
Malii Ravnikar
GOSPOSKA ULICA št. 4, pritličje levo,
se priporoča cenjenim damam za okusno in solidno izdelavo plaščev, kostumov in oblek. Državni nameščenci na obroke.
CENE ZMERNE!	773
■ Koncert pevskega kvarteta Glasbene Matice ljubljanske, ki ga tvorijo gospodje Pelan, Završan ml., Završan st. in Skalar, bo v pone deljek 17. t. m. Znani in jako priljubljeni kvartet Matičnih pevcev bo nam zapel ta večer celo vrsto četverospevov iz naše literature od najstarejših pa do novejših del sedanje dobe. Na tančni spored priobčimo v teh dneh. Danes pa povemo, da je s tem koncertom združena tudi proslava 40-letnega pevskega udejstvovanja našega g. Janeza Završana, ki je eden najbolj znanih slovenskih pevcev, bil steber raznih slovenskih kvartetov, poleg tega pa tudi eden najodličnejših in najzvestejših Matičarjev. Predprodaja vstopnic bo od srede dalje v Matični knji garni.
■ Družabni večer Trgovskega društva »Merkur« v Ljubljani bo prihodnjo soboto 15. nov 1930 ob pol 9. uri zvečer v restavraciji »Zvezda«. Na vrsto pride predavanje o aktualnem vprašanju velike gospodarske važnosti: »O z:i-konski stabilizaciji dinarja«. Predavat pride iz Beograda g. dr. Milan Lilleg, urednik odlične revije »Narodno blagostanje« in publicist v Beogradu. G. dr. Milan Lilleg je na glasu dobrega in točnega poznavalca naših gospodarskih pro blemov. Gostje so dobrodošli. Vstop je brezpla čer-	769
I Pevsko društvo »Slavec« v Ljubljani priredi v soboto dne 15. novembra t. 1. ob 20. uri v »Ljudskem domu« Martinov večer s prav pestrim sporedom. (Godba, petje, ples, komični nastopi itd.). Točila se bo dobra domača kapljico in se postreglo z dobro jedačo. Prijatelji petja in vesele zabave iskreno vabljeni. 775 I Pevski zbor Glasbene Matice. Vaja mešanega zbora danes v sredo ob 20. uri. — Odbor.
I Bukova drva, trboveljski premog in koks pri tt. »Kurivo«, Dunajska 33, tel. 3434 (na Balkanu).	199
1 Pevski kvartet Glasbene Matice ljubljanske, ki ga tvorijo gg. Pelan Vladko, Završan Dušan, Završan Ivan in Skalar Josip koncertira v ponedeljek 17. t. m. v veliki kazinski dvorani. Izredno bogat in pester program naših najlepših po večini liričnih zborov. Kvartet ih je že neštetokrat pel po celi ožji domovini z najlepšim uspehom. Zato ima med našim občinstvom izredno mnogo prijateljev, ki bodo brez dvoma posetili njihov ponedeljkov koncert. Začetek ob 20. uri. Predprodaja vstopnic
v	Matični knjigarni.
I	Krovčeva nesreča. Pri tvrdki Teodor Korn e kot krovski pomočnik zaposlen 231etni Ludvik Pibrovec. Včeraj popoldne je popravljal streho hiše št .71 na Poljanski cesti. Nesreča e hotela, da je na strehi izgubil ravnovesje ter e padel 3 m globoko s strehe. Pri padou si je zlomil levo nogo in je dobil tudi notranje poškodbe. Prepeljan je bil z rešilnim avtom v avno bolnico.
Tanilnr Kiinn naznania. da Je preselil
1	vUilUI IV111 Iv svoj damski modni salon in prikrojevalno šolo na Sv. Petra cesti št. 4,
II.	nadstropje.	(774)
■ Drobiž policijske kronike. Policijski upravi e bila prijavljena tatvina obleke, 4 bojaželjni Bosanci zaradi hudega pretepa v neki predmestni gostilni, neki ponočnjak zaradi kaljenja nočnega miru in neki gostilničar zaradi prekoračenja cestno policijskega reda. Policijski upra-
vi	je bil naposled prijavljen prestopek obrtnega reda, prekršek naredbe o odpiranju in zapiranju trgovin, 1 prekršek avtopredpisov In 8 prekrški cestnopolicijskega reda.
■ Pozor pred nakupom kolesa. V soboto, 8. novembra t. 1. mi je bilo ukradeno iz veže V. mestne hiše za Bežigradom kolo znamke Torpedo št. 433.854, črno pleskano, skoraj novo, vredno Din 2200. Svarim pred nakupom. Kdor bi pa kaj izvedel o njem, ga prosim, da mi proti nagradi javi. — Slavko Puterle, V. mestna hiša za Bežigradom.
■ Aretacije. Od ponedeljka do včeraj opoldne je policija aretirala 8 delinkvente. Med drugimi je bil aretiran neki Ljubljančan zaradi drznega vloma, neki moški, ker je imel pri sebi več prstanov sumljivega izvora in naposled neki star berač Jaka.
■ Tatvina plašča. Približuje se zima, zato so tatvine sukenj in plaščev na dnevnem redu. V kavarni »Emona« je bil Stanku Štreklju ukraden z obešalnika 1000 Din vreden plašč, drap barve z usnjatimi rjavimi gumbi.
■ Tatvina obleke. V Hrastju pri Mostah stanujočemu krojaškemu pomočniku Francetu Na-krstu je neznan tat odnesel iz zaklenjene sobe razno obleko v vrednosti 400 Din. Tat je odprl s silo pritlično okno ter se nato splazil v sobo, kjer je pograbil vse, kar mu je v naglici prišlo pod roke. Tat jo je potem popihal prav tako skozi okno.
IMcLvibciP
m Admiral Koch v Mariboru. Danes 12. t. m. s praškim brzovlakom ob 13-59. urj prispe v Maribor g. admiral M. Koch, ki se vrača s svoje turneje ipo Češkoslovaški, kjer je z glavnim tajnikom »Jadranske Straže« iu znanim književnikom g. Nikom Bartuilovičem priredil več predavanj o našem Jadranu iu ustanavljaj podružnice »Jadranske Straže«.
m Občni zbori. V petek 14. t. m. ob 20. uri ima pravoslavna cerkvena občina v Slovenski ulici 28 svoj letošnji proračunski občni zbor. Dne 16. t. m. dopoldne ob 9. uri bo v občinskih prostorih v Rušah ustanovni občni zbor krajevne protituberkulozne lige, 18. t. m. ob 17. uri pa bo v gimnazijski posvetovalnici občni zbor podpornega društva za revne učence državne realne gimnazije v Mariboru.
m Šahovski odsek diij. društva »Napredek« javlja, da je društvena soba zopet urejena in bodo sestanki zopet redno vsak ponedeljek in četrtek od 17.—19. ure.
m Seja župnega načelstva mariborske Sokol ske župe bo danes v sredo 12. t. m. ob 20. uri v Narodnem domu. Vse člane načelstva pozivam, da se seje udeleže. Načelnik.
m Prošnja protituberkuloške lige. Tukajšnja proti tube rkuloška liga je pričela te dni s pobiranjem članarine za letošnje leto in prosi vse svoje člane, da bi ji še nadalje ostali zvesti. Oni, ki so članarino za letos že prej poravnali, naj jo pa vplačajo za prihodnje leto.
m Poroke. Pretekli teden so se v Mariboru poročili: Herbert Grossmann, slaščičar ln gdč. H#lena Vrhnjakova, šivilja; Franc Caf, železničar in gdč. Marija Fabičeva, gospodinja; Josip Lušanc, nožar in gdč. Štefka šauperlova delavka; Franc Gulmacher, tvornišM delavec in gdč. Marija Megliičeva, delavka; Ivan Dovnik šofer in gdč. Ivanka Postružnikova, delavka Blaž Gracoij, železničar in gdč. Ivanka Lozeje va, maserka; Rudolf Štampar, vratar in gdč, Marija Majer jeva, gospodinja; Mihael Golavšek, posestnik in Ivanka Ušenova, posestnikova hči;
Franjo Šafarič, železničar in gdč. Manica Divjakova, delavka; Josip Žveglič, zasebnik in gdč. Anica Majcenova, šivilja; Alojzij Menhard, posestnikov sin in gdč. Ivanka Potrčeva, zasebnica; Friderik Kocbek, klepar in gdč. Roza Kre-snikova, kuharica; Firanc Hiittler, tvorniški delavec In gdč. Marija Puhičeva; Viktor Podlesnik, krojač in gdč. Jožica Wochlova, uradnica ter Jakob Rokavec, sodar in gdč. Antonija Šo-bova, tvorniška delavka.
m Z delovnega trga. Od 2. do 8. t. m. je iskalo v Mariboru dela 114 moških in 73 žensk, skupaj 187 oseb. Prostih mest je bilo 127, dela e pa dobilo 79 moških in 55 žensk, skupaj 134 oseb. V istem času sta za delom odpotovali 2 osebi. V evidenci je koncem tedna ostalo še 549 brezposelnih.
m Borza dela. Brezposelnost je v Mariboru v vseh strokah zelo velika, ponudb za delo je pa malo. Pri borzi išče sedaj dela: 18 ekonomov, 20 viničarjev, 10 hlapcev, 4 rudarji, 2 kamnoseka, 29 stavbenih in strojnih ključavničarjev, 15 kovačev, 6 železostrugarjev, 3 kleparji, 9 kolarjev, 2 sodarja, 3 mizarji, 5 tkalcev, 3 tape-tarji, 14 krojačev,’ 5 čevljarjev, 2 knjigoveza, 6 mlinarjev, 11 pekov, 2 slaščičarja, 7 mesarjev,
6 inštalaterjev, 10 točilcev in kletarjev, 2 hotelski slugi, 12 zidarjev, 14 tesarjev, 4 slikarji in pleskarji, 2 fotografa, 14 strojnikov in kurjačev, 29 slug in vratarjev, 2 trgovska pomočnika, 52 pomožnih delavcev, 9 kočijažev in šoferjev, 12 pisarniških moči, 4 vajenci ter več šivilj, po-strežnic, tovarniških delavk sobaric in služkinj. Delo dobi: 19 viničarjev, 7 hlapcev, 1 brusač, 1 mizar, 1 sodar, 1 mlinar, 8 čevljarjev, 1 krojač,
7 pomožnih delavcev, več vajencev kovaške, mizarske, pekovske in natakarske obrti, kakor tudi 20 služkinj, 8 kuharic, 4 sobarice, 1 varuška in 1 šivilja za obleko.
m Družabni večer Glasbene Matice bo v soboto v Narodnem domu. Posebnost večera bo prvi nastop domačega jazz-banda.
m Ljudska univerza v Studencih. Jutri v četrtek 13. t. m. bo g. dr. Jehart imel predavanje o »Palestini« s skioptičnimi slikami. Začetek ob 19. Vstop prost.
m Avtomobilska nezgoda. Na Aleksandrovi cesti je včeraj zjutraj stal posestnik Cartl iz Lormanja pred Kličkovo gostilno blizu železniškega prehoda. Na enovprežnem vozu so bila tri teleta. Na vozu je bila posestnica Julijana Plojeva iz Oseka pri Sv. Trojici. Iznenada se je kmečki voz od zadaj zaletel v neki osebni avtomobil in prevrnil vozilo. Takoj pozvani mestni fizik je ponesrečeni Julijani Plojevi, ki je dobila več ran, nudil prvo pomoč.
m Racija. Tukajšnja policija je v pondeljek izvršila racijo po mestu za sumljivimi ženskami in je iztaknila tri že davno znane ptičke, ki se kljub nevarnosti, kaznim in izgonom vedno znova vračajo na prepovedana pota. Zenske bodo prejele sasluženo kazen.
Celje
* Pobiranje takse za skladatelje. Gostje celjskih kavarn so bili v nedeljo zvečer nemalo začudeni, ko so jim plačilni natakarji pri poravnavi računa prezentirali zelene listke, za katere se plača 50 par. Sprva so vsi gostje mislili, da se je zopet uvedla malo priljubljena taksa na nočni obisk kavarn; natakarji pa so jim razložili, da gre za takso, iz katere se po avtorskem zakonu plača tantijema skladateljem, katerih komadi se igrajo pri večernih koncertih.
* Koncert »Svobode«, ki se je vršil v nedeljo popoldan v Narodnem domu, je bil izredno dobro obiskan in je zelo lepo uspel. Zlasti sta ugajala mešani zbor iz Maribora ter celjski moški zbor, ki ga dirigira g. C. Pregelj.
* Celjsko pevsko društvo ima ta teden pevski vaji danes in v petek, obakrat za mešani zbor.
* Zatekel pes. H gospej Gradišer na Mariborski cesti 3 se je zatekel volčjak z znamko >18 Delnice«. Lastnik ga dobi tam.
* Delovni trg. V času od 2. do 8. novembra je pri celjski Borzi dela iskalo zaposlitve 513 oseb, dela je bilo za 33, dobila je delo 16, brisanih je bil iz evidence 15, koncem tedna pa je ostalo 482 oseb.
Napredovanja v sodno-* pisarniški službi
Ker so izpolnili pogoje za napredovanje v državni službi, je pravosodni minister odredil, da napredujejo iz 3. skupine v 2. skupino III. kategorije naslednji sodnopisarniški uradniki:
a) sodui kanclisti: Erschen Pavla, deželno sodišče Ljubljana, Andres Kristina, okrožno sodišče Novo mesto, Skrem Josip, okrajno sodišče Žužemberk, Kresnik Anton, okrožno sodišče Celje, Rajšp Zorana, okrajno sodišče Kozje, Križnik Anton, okrajno sodišče Vrhnika, Fras Ludovik, okrožno sodišče Celje, Polanc Fran, okrajno sodišče Črnomelj, Žebr6 Andrej, okrajno sodišče Litija, Lebič Miloš, okrajno sodišče Brežice, Pohar Erna, deželno sodišče Ljubljana, Čmer Anton, okrožno sodišče Celje, Rigler Fran, okrajno sodišče Ribnica, Grabnar Drago, deželno sodišče Ljubljana, Hiinigmann Josip, okrajno sodišče Kranj, Miklič Josip, višje dež. sodišče Ljubljana, Kronabethv.ogel Stanko, okr. sodišče Radovljica, Fister Antonija, okrajno sodišče Radovljica, Kandrič Jakob, okrajno sodišče Marenberg, Svhweiger Franjo, okrajno sodišče Ribnica in Majcen Matija, okrajno sodišče Mokronog.
b) izvršilna uradnika: Smerdelj Jakob, okrož. sodišče Novo mesto in Merc Anton, okrožno sodišče Maribor.
c) strojnik Kržišnik Valentin, okrožno sodišče Novo mesto.
bevski praznili v Tvhovljah
35 let že Trboveljski »Zvon« zvoni v svojem rudniškem revirju, 35 let dviga srca in blaži duše Trboveljčanov; v minolih Sasih je dvigal prapor narodne zavesti, že lepo vrsto let pa služi umetnosti na koncertnem odru in spada danes med naša najzavednejša, najmarljivejša in najbolj ambicijozna pevska društva izven Ljubljane. Leto za letom prireja redno pevske konoerte doma, izvaja najnovejše zborovske skladbe, dostikrat s spremljevanjam orkestra,
(ki marsikatero delo prijetno poživi), nastopa pa tudd povsod drugod, kamor ga kliče pevska dolžnost. »Zvon« štejemo med pevska društva, ki so se vselej odzvala klicu naše vrhovne pevske organizacije, prej Zveze slov. pevskih zborov, sedaj Hubadove župe JPS.
Zasluga je vse to pač dobrih vodstev, predvsem pevovodje Oskarju Molla, ki že dolgo dobo z neverjetno vnemo, požrtvovalnostjo in nesebičnostjo stoji pred pultom trboveljskega zbora, še vedno mlad in agilen. Pod pultom pa v čudovito lepi slogi vztraja njegov zbor, ki je že neštetokrat dokazal uspehe svojega navdušenja za pevsko umetnost.
Razumljivo je zato, da javnost — zibali pa naši pevski k regi niso mogli Zvonove 351etnioe prezreti. V nedeljo se je zbralo v Trbovljah izredno lepo število zborov, njihovih zastopstev in prijateljev lepe pesmi, z namenom, da dragemu pobrailiinu jubilantu izneso svoje čestitke in simpatije. Dopoldne je »Zvon« na kolodvoru korporativno pričakaj g. ministrskega predsednika generala P. Zivkoviča in mu zapel v pozdrav F. S. Vilharjevo, Slovenec, Srb, Hrvat. G. predsednik vlade je bil vidno vzradoščen, informiral se je o delu društva in vprašal, koliko časa obstoja. Ko mu je društveni predsednik pojasnii, da praznuje baš ta dam 351etmioo svojega obstoja, je g. general Živkovič velikodušno Zvonu poklonil dar 5000 Din. Ta lepa gesta g. ministrskega predsednika je med članstvom in občinstvom v Trbovljah izzvala velikansko navdušenje, ki se je pokazalo tudi na slavnostnem koncertu popoldne Ob štirih v dvorani sokolskega doma.
Razprodana dvoraua je bila pač dokaz, kako priljubljen je »Zvon« Trboveljčanom in s kako pozornostjo zasledujejo njegovo pevsko udejstvovanje slovenski pevski krogi. Od vseh strani so prihiteli zastopniki pevskih društev, Hubadovo župo JPS sta zastopala podpredsednik Rado Šturm in pevovodja Zorko Prelovec, pevski zbor Glasbene Matice Grčar, Cerar, Peruzzi in ena članica ženskega zbora, »Lj. Zvon« podpredsednik D. Matul in tajnik I. Ošaben. »Slavca« predsednik Hladnik ter več odbornikov in odbornic, »Krakovo-Trnovo« predsednik Lokar z večjo deputacijo, »Lipo« v Litiji skladatelj Peter Jereb, »Pevski zbor učiteljstva UJU« predsednik D. Zupančič, glasbeno društvo Ljubljana predsednik Rado Sturm. Korporativno so se slavnosti udeležili: moški zbor »Zvona« iz Šmartna, mešani zbor iz Hrastnika, mladinski zbor iz Zagorja, »Cankar« iz Ljubljane, ki so na koncertu tudi nastopili. Po deputacijii so bili zastopani tudii »Grafika« iz Ljubljane in pevsko društvo »Hum« iz Laškega.
Slavnostni koncert je otvoril moški zbor trboveljskega Zvona in prav posrečeno zapel J. Rav-nikovo »Kam sd šla mladost ti moja«, nato pa E. Adamičevo »Scherzando« s spremijevanjem orkestra. Intonačno sta obe skladbi dokaj težki in zato je razveseljivo, da jih je zbor hvalevredno odpel. Po drugi točki je predsednik Zvona Pleskovič podal kratko zgodovino društva z zahvalo vsem zanj zaslužnim možem, nakar so zastopniki društev izrekli jubilantu svoje iskrene čestitke. Prejel je obilo vencev, cvetličnih darov, spominskih slik itd. Vse govore je ob' činstvo živahno aklamiralo in prirejalo delegatom, društvenim funkcijonanjem, najstarejšim članom, zlasti pa g. pevovodji Mollu dolgotrajne, navdušene ovacije.
Po kratkem odmoru je nastopil mladinski zbor Glasbenega društva iz Zagorja in je ljubko, ganljivo zapel Koroško narodno, »Čej so tiste stazice«, in E. Adamičevi »Tam gori za našo vasjo« ter »Po vodi plava«. Gosp. učitelj Kopriva je v teh mladih srcih zasejal ljubezen do petja. Zbor se je prav pogumno odrezal in bi' deležen gorkega priznanja.
Moški zbor šmartinskega »Zvona« je pod vod stvom g. M. Kovačiča ubrano prednašal V. Vodopivčevo »Ob večerni uri«, strumno pa A. Hajdrihovo »Slava Slovencem«, dasi zadnjo ne dosti intonačno čisto. Istega društva mešani zbor zaradi prehJajenja sopranistinj ni nastopil.
Posebno viden napredek se od nastopa do nastopa kaže pri zboru Glasbenega društva v Hrastniku, ki ga odlično vodi D. Čander. Mešani zbor je z vervo zapel dr. A. Sclnvabovo »Še ena«, ženski E. Adamičev kanon »Solnje sije, zeleni livada«, mešani pa D. Jenkov zbor »Tanana« iz spevoigre »Vračara ili baba Hrka«, ob" s spremijevanjem orkestra. Zadnjo posebno
7.	zanosom, ostro, v živahnem, plesnem ritmu, da so jo na ogromen aplavz morali ponoviti.
Simpatičen vtis je v vseh navzočih ostavil nastop pevskega društva »Cankar« iz Ljubljane. Zbor je v rokah pevovodje Krista Perka, šteje le 16 pevcev, poje ubrano, skrbno pazi na dinamiko in prav lepo prednaša. Pel je St. Binič-kega »Jesen stiže«, J. Gotovca »Pod jorgova-nom« in I. M uh vi če v »Mir«. Baritonistom bi bilo priporočati, da se v p mailo moderirajo.
Koncert je aaključil nastop jubilanta, ki je izvajal J. Prohazkovo »Ljubezen«, dokaj težko in v meškem zboru kočljivo skladbo starejšega 'i-
tuma, rokopisno E. Adamičev »Jutranjo«, prijetno priproeto, polifono pretkano skladbo in Pre-mrlovo »Našo pesem« s spremijevanjem orkestra. Omenimo naj še, da so vsi zbori peli brez not, na pamet, kar dovolj znači, da društva napredujejo. Škoda, da mi bilo mogoče na tem koncertu nastopiti kateremu drugih ljubljanskih društev. Pa žal ni bilo niti polovične vožnje, za številnejše zbore je pa tak poset združen s prevelikimi stroški, za katere ni nikjer kritja.
Po koncertu so udeleženci in gostje v bratski družbi pri čaši vina in počastitvi boginje Terp-sihore ob zvokih pridnega trboveljskega orkestra ostali do odhoda vlakov. Trboveljski Zvon s ponosom lahko gleda na 35 let svojega za prospeh naše pevske umetnosti plodnega dela, k jubileju mu še enkrat iskreno čestitamo z žjljio, da bo, ko stopa v prihognje petletje, njegovo delo ovenčano z novimi uspehi 1 Z. P.
Pred ustanovitvijo Sokola v Poljčanah
Poljčane, 11. novembra.
S ponosom ugotavljamo, da je končno tudi pri nas prodrla sokolska ideja, s ponosom, ker smo borbo, ki so jo mnogi prednamci že zapo-čeli, končno izvojevali. Zmaga je naša...
V	soboto 8. t. m. se je vršila zadnja seja pripravljalnega sokolskega odbora. Predsednik, gospod šolski upravitelj Alojzij Kranjc, je ob navzočnosti župnega tajnika obrazložil dosedanje delovanje pripravljalnega odbora, ki je pripravilo vse tako daleč, da se društvo lahko ustanovi.
Župni zastopnik je z zadovoljstvom sprejel poročila nabiralcev članov, ki so v celoti nabrali okrog 80 članov, od katerih je nad ena četrtina telovadcev. Ker so bili tudi vsi ostali pogoji za ustanovitev dani, zato se je že določil tudi dan za ustanovni občni zbor, na katerega vabimo kajpak predvsem vsa sosednja bratska društva. Bo to v nedeljo 23. novembra ob pol 17. uri v šoli v Peklu.
Da je naša akcija tako naglo napredovala, gre predvsem hvala tukajšnjemu društvu »Čitalnica«, ki je k temu koraku mnogo doprinesla. Sklenila je namreč na svojem zadnjem sestanku, da likvidira v prid ustanavljajočega se Sokola s celim premoženjem. S tem sklepom so pristopili tudi vsi čitalničarji k Sokolu. Mnogi izmed njih so že davno nosili v svojih srcih misel soklosko in če je danes končno vzklila v cvet plodonosno, je to povečini tudi čitalniška — to je njenih članov zasluga. — Zdravo 1
Smrtna nesreča pri delu
Ključavničar Mirko Bohm padel v 7—8 m globok rov ter obležal skoro mrtev na tleh
Jesenice, 10. novembra.
V	soboto 8. t. m. sta dobila ključavničarja Mirko Bohm in Pavel Štravs, ki sta zaposlena pri KID na Jesenicah, naročilo, da popravita žico pri dvigalu, s katerim odvažajo pepel iz peči.
Mladeniča sta položila črez rov tri deske, a ena je bila precej šibka. Iz nepojasnjenega vzroka je stopil Bohm na to desko, hoteč opravljati svoje delo. Deska se je zlomila, siromak je padel na tla ter obležal v mlaki krvi. Dobil je smrtne poškodbe. Delavci so hitro priskočili na pomoč, toda ko so uvideli, da leži popolnoma v agoniji, so ga nemudoma odpravili v bližnjo bolnico bratovske skladnice, kjer se vsestranskemu prizadevanju tamošnjega zdravnika dr. Schvvaba žalibog ni posrečilo, da bi ga ohranil pri življenju. Ne da bi se zavedel, je podlegel ponesrečenec tekom dveh ur težkim notranjim poškodbam.
Pokojnik je bil dober godbenik, ki se je udejstvoval v raznih društvih. S prihranki je podpiral svojo ubogo mater, ki ji je pred leti umrl mož. Slična usoda je doletela Mirkovega brata Hinkota, ki ga je ubil električen tok v Laškem.
uničil požar v pičli uri hilev in skedenj, kjer je imel gospodar približno za 6000 Din mrve ter polno drv. Požrtvovalnemu trudu gasilcev se je zahvaliti, da požar ni uničil tudi vse hiše, ki je bila mestoma že vsa v plamenih.
O	blejskih požigih in zagone'nem požigalcu, je »Jugoslovan* poročal obširno. Značilno je za zločinca, da požiga vedno v nočeh od sobote na nedeljo ali ponedeljek.
Kdo je skrivnosten požigale«?
To vprašanje se vsiljuje vsakomur. Požigi se vrste že nekaj let; zločinec nemotoma opravlja svoje delo ter upropašča imetje Rlejčanov. Zdaj se loti stare bajte, potem hleva in skednja, gospodarskega poslopja, ki ga uniči s pridelki in »troji vred. Po vsem je soditi, da požiga ista zločinska roka kar v serijah. Ker požiga tudi najmodernejša in največja gospodarska poslopja in ker se ne ve, iz kakšnih razlogov opravlja brezvestno delo, se zdi še najverjetnejše, da je požigalec ekscentričen patološki tip, bi požiga iz ijaslade.
Blejsko pismo
Bled, 10. novembra. Lepo solnčno vreme, ki je nastopilo po dolgotrajnem deževju, je nam kaj dobrodošlo. Gradbena živahnost po vojnih letih in sploh kar Bled obstoja stoji letos na vrhuncu. Tam, kjer stoji danes impozantna stavba Parkhotela in kjer sta prišla na dan dva studenca, je stal pred sto leti Volbenkov mlin. Nad današnjim hotelom je bil bajer, v katerem se je zbirala voda, ki je zadostovala za par ur mletja na dan. No, pa saj je bil takrat še Bled le malokomu znan. Kak gost briksenskih škofov ali trgovec na poti k železnim fužinam v Bohinj je kvečjemu zašel v ta rajski kotiček naše domovine. Od Volbenkovih dedičev je potem kupil mlin rajnki Malner in sezidal na tem prostoru kmalu daleč zasloveli hotel istega imena. To so bili prvi začetki tujskega prometa.na Bledu. Kakor se je svojčas pričel od tu naprej Bled razvijati — tako tudi danes kaže, da bo center tujskega prometa zopet okoli današnjega Parkhotela (poprej Malner) in hotela Toplic. Seveda ta center Bleda že danes kaže bolj velemestno sliko — a vseeno ima Bled posebno na Mlinem in v kolodvorskem delu Bleda ohranjenih mnogo naravnih krasot. Letoviščar, ki bo prišel na Bled in si želel velemestne zabave, se bo seveda nastanil v centru, a tudi miru željni bo prišel lahko na svoj račun, bodisi v delu Bleda na Mlinem ali Rečici.
Stavbena dela pri bazaltiranju kolodvorske ceste tako napredujejo, da bo, ako vremenske prilike pripuste, gotova v 10 dneh. Pa tudi delajo noč in dan tako, da bo letos gotov del do vile Krkoč. Cesta je iz bazalta in je široka 5-50 metrov. Tudi v kolodvorskem delu je živahna gradbena podjetnost. Stanovanjsko hišo si je zgradil preddelavec jeseniške tovarne g. Novak. Na hribčku Križanke s krasnim razgledom na jezero, Triglav in Karavanke si je zgradil g. Florjančič lepo vilo, katero misli uporabiti za penzijon.
Vilo Jan, ki jo je kupil svojčas Okrožni urad, a ministrstvo za socijalno politiko ni odobrilo nakupa — je kupil sedaj gospod Kenda, ker misli zgraditi na tem prostoru modern športni hotel.
Skrivnostni hlejski požigalec zopet na deSu
Požar, ki ga je zanetil bržčas abnormalen človek, ki požiga iz naslade, je uničil posestniku Francu Rogaču v Zagoricah hišo in gospodarsko poslopje
Bled, 10 novembra.
Ni se še poleglo veliko razburjenje blejskih prebivalcev, ko je v nedeljo zjutraj 5. oktobra pobesneli element požara uničil posestniku in gostilničarju g. Z drncu v Gradu gospodarsko poslopje s hlevom in skednjem vred.
Sinoči okrog 11. ure je bilo v tukajšnji farni cerkvi plat zvona. Ljudje so prestrašeni zapuščali domove ter tekli proti razžarjenim Zago-rioaim in Zelečam, ki so oddaljene le par stre-ljnjev od pošte in hotela »Lovca« na Ljubljanski cesti. Gasilci, ki so imeli baš ta čas veselico pri Schlosarju, so na znamenje hipoma zapustili gostilno ter tekli v Blejski dom po gasilne priprave, s katerimi so takoj stopili v akcijo. Tudi nočna partija delavcev gradbene tvrdke Slavec, ki je zaposlena pri gradbi Kazine, je bila pod vodstvom svojega polirja Koširja takoj na licu požara, in je z gasilci in domačini jela reševati živino, hišno opravo in drugo.
Gorelo je pri »Mandeljcu«, posestniku Francu Rogaču v Za goricah št. 32. Požar mu je uničil deloma hišo in ves hlev s skednjem. Izjavil je, da i z ženo komaj dobro legla v vrhnjem delu hiše ko ga je žena nenadoma zbudila rekoč: »Jezus Marija, hiša gori!« Napol oblečen je stekel po stopnjicah navzdol, kjer je bila streha že vsa v plamenih. V veliki nevarnosti je tekel revež ves zmeden sem in tja ter reševal, kar se je dalo rešiti.
Gasilci so najprej lokalizirali požar ter brizgali vodo na bližnja poslopja. Med tem je pa
Ljubljančanom. Bil je že večkrat zaradi tatvine kaznovan. Presedel je že 2 leti v mariborski kaznilnici.
V	njegovih žepih so našli mnogo dobrin in sladkarij. Nabasal si je salame, sira, mesa in drugih jedil. Kakor so pozneje ugotovili, je H. zelo oprezno postopal. Povsod si je privoščil le malenkost. Spil je tudi mnogo likerjev in se tako silno najedel, da mu je pozneje na stražnici postalo slabo. Vso vsebino je vrgel na tla...
Na policiji je sveto zatrjeval: »Nič ne vem, ali sem vlomil ali ne. Bil sem popolnoma pijan in me je najbrže tam okrog luna nosila.«
»Kako je to, da ste znali tako urno bežati. Če bi bil popolnoma pijan, ne bi vas mogle noge nositi«, so mu na policiji ugovarjali.
»To je pa druga stvar, gospodje stražniki I« Danes so ga izročili sodišču, ker ni hotel na policiji nič povedati, kako je vlomil. Trgovka Marija Antičevič trpi okoli 200 Din škode.
fHtaj
Iz kriminalnega predala
Ljubljana, 11. novembra.
Na dan sv. Martina kronika ne beleži kakih hudih in pretresujočih in krvavih senzacij. Lepo vreme je dal sv. Martin in zato so kolesarski tatovi zadnji čas postali zelo predrzni.
Kolesarski tatovi na delu
Od sobote do danes so kolesarski tatovi ukradli kar 4, skoro še nova kolesa najboljših tvrdk. Z dvorišča trgovine E. Jeločnik v Rožni dolini je neznan tat odpeljal Ed. Mesesnelu 1500 Din vredno kolo znamke »Aiglon«. Kolo je bilo svet-lozeleno pleskano in s prostim tekom. — Poštni služitelj Janez Glinšek, stanujoč Pod Rožnikom, je pustil pred neko gostilno na Krakovskem nasipu svoje kolo, vredno 1800 Din. V gostilni se [e zakasnil le nekaj minut. Ko je prišel ven, je žal presenečen ugotovil, da mu je neznan »kole-sarovič« odpeljal kolo. Kolo je bilo črnopleska-no z napisom trgovine »Vok«. — Izpred gostilne Grčar na Gasilski cesti v Spodnji šiški je neznan tat ukradel Francetu Gregoriču iz Nad-gorice pri Črnučah 800 Din vredno in črno-pleskano kolo. Te tatvine je osumljen neki do «0 let star moški, ki se je dalj časa potikal okoli gostilne. Iz veže stanovanja Slavka Puter-la na Suvoborski cesti št. 35 je bilo ukradeno 2000 Din vredno, črnopleskano in novo kolo znamke »Torpedo« s tov. štev. 433854. Krmilo je bilo vpognjeno navzgor.
Smola nočnega vlomilca
Mlada stražnika Albin Gerkman in Ivan Brež-nik sta snoči okoli 23. patruljirala po Dunajski cesti. Prišla sta do hiše št. 37, kjer ima v pritličju svojo prodajalno trgovka Marija Antičevič. Stražnika sta opazila, da gori v prodajalni luč. Postalo je njima to zelo sumljivo. Postavila sta se zato na prežo. Stražnik Gerkman je kmalu zapazil, kako je na dvorišču nosila temna moška postava lestvo ter jo priložila na 2 m visoko ograjo. Neznanec se je nato pognal čez ograjo. Stražnik je pohitel za njim in ga tudi kmalu za hišami dohitel. Vprašal ga je: »Kaj ste delali na dvorišču?«
Ni bilo nobenega odgovora. Pač pa ga je predrzni neznanec močno sunil s figo v brado, rekoč: »To-lel« In se je nato spustil v divji beg. Stražnika sta tekla za njim. Stražnik Gerkman je tudi oddal strel v zrak, da bi tako opozoril civiliste na bežečega lopova. Delavcu Vilku Dragarju, ki se je nasproti pripeljal s kolesom, se je zdel bežeči človek sumljiv ter ga je prijel in držal toliko časa, da sta prišla stražnika. Toda aretacija je bila zelo težavna. Neznanec se je na vse kriplje branil ter oba stražnika obrcal. Naposled sta ga s pomočjo delavca Dragarja vendarle spravila na policijo.
Na policiji vprašan, kaj je delal na dvorišču, ni hotel dati nobenega pravega odgovora. Naposled so ugotovili, da je neznanec identičen z znanim tatom in vlomilcem Vinkom H., rodom
Svečan sprejem gg. ministrov. Kraljevi odposlanci g. minister financ dr. Švrljuga, minister pravde dr. Srskič, minister za šume in rude inženir Sernec ter minister dr. Švegelj prispejo iz Maribora v Ptuj med 15. in 16. uro v sredo dne 12. t. m. . Pred mestnim načelstvom na Florjanskem trgu bo svečan sprejem, katerega se bodo udeležila razen uradov in šol vsa tuk. društva in korporacije. Na to se bo vršila kratka, svečana seja mestnega sveta, katere se bodo udeležili tudi gg. ministri.
Krošnjarstvo je postalo v našem srezu prava nadlega in nadloga. Ne samo upravičeni in potrebni krošnjarji preplavljajo naš okraj, nego še bolj neupravičeni mladi ljudje iz sosedne banovine, ki prevažajo svoj »posel« kar z avtomobili.
Slovenska Bistrica
God sv. Martina bo praznovala tukajšnja CMD 15. t. m. pri teti Krulčevki.
Tombola gasilnega društva je bila v nedeljo popoldne v popolnoma nabiti dvorani okrajne hranilnice.
Novo mesto
Obrtna Sola. Na tukajšnji obrtni Soli je z včerajšnjim dnein pričel pouk nemščine. Naš obrtni naraščaj danes ne obvlada nobenega tujega jezika, radi česar je ta pojav najtopljeje pozdraviti. Banska uprava je pouk dovolila, mestna občina pa bo šolo podprla z brezplačno razsvetljavo in kurjavo učnih sob. Pouk se bo vršil v dveh oddelkih, vsak torek in vsak petek od osmih do pol desetih zvečer.
Jagode zore po trškogorskih vinogradih in rožice cveto, od drevja pa odpada listje. Novomeški trgovec g. Josip Turk je prošlo nedeljo nabral pod svojo lično zidanico cel šopek poletnega cvetja, med katero so se pomešali tudi veliki cvetoči rdeči jagodnjaki.
Svojevrstna stava. V soboto popoldne je stavil čevljarski pomočnik Ivan Terzič a svojimi tovariši, da tudi v tem mrzlem in pustem času preplava široko Krko. Stava ni bila visoka, znašala je le 50 Din. Pa se je zanjo Tržič slekel in v kopalni obleki skočil z mostu v Krko ter jo prav urno tudi preplaval. Nato se je spet oblekel in sedel na čevljarski stolec.
Nogometna tekma med novomeškim »Elanom« in kočevskim Sokolom je bila prošlo nedeljo prav zanimiva. Prisotne je bilo mnogo publike. Vnetim igralcem je zelo nagajal moker teren, kjer jim je močno drselo. Kočevski klub je še mlad, pokazal pa je mnogo volje, stremljenja in tudi vaje. Tekma je izpadla v korist Elana z rezultatom 7:0.
Krško
Statistika o posetu tujcev izkazuje v preteklem mesecu 10% porast od meseca septembra.
Odprodaja agrarne zemlje na velepos. dr. Attemsa v Brežicah. Ponovno opozarjamo, da uprava veleposestva ne prodaja agrar. zemlijšč, pač pa se vrše sauno poizkusna pogajanja med zakupniki te zemlje.
Srečke Jugoslovanske Straže se dobe v trgovini Jos. Stairc na mostu. Jadran. Straža je naročila moderno šolsko ladjo za vzgojo mladih mornarjev in je v korist te priredila srečka n je. Žrebanje se vrši 12. marca prih. leta, vrednost dobitkov je okrog pol milijona dinarjev.
Dražba obč. lovišč se je izvršila 4. t. m. Vsi lovi v srezu so bili izdraženi za nepričakovano nizke najemnine. Krško lovišče od sedanje najemnine Din 2500 letno je bilo izdraženo za samo 500 Din, iti to za dobo 5 let. Lovci pravijo, da je še drugih stroškov z lovom, občina pa bo zopet prikrajšana — kot marsikje — na dohodkih.
Jesenice
»Jugoslovana«, ki stane ob delavnikih samo
1	Din, dobite na Jesenicah v postajni trafiki g. Nikolavčiča.
Smrtna nesreča v tovarni. V soboto opoldne se je zgodila v tukajšnji tovarni KID zopet smrtna nesreča, katere žrtev je postal tovarniški delavec 30-letni Mirko Bahun. On in še neki delavec sta hotela izmenjati neke vrvi. Stala sta v višini več metrov na deski, ki pa se je med tem prelomila. Eden se je pravočasno ujel in s tem ušel smrti, dočim je Bahun padel tako nesrečno, da je kljub zdravniški pomoči podlegel v tovarniški bolnici notranjim poškodbam. Bil je splošno priljubljen in dober glasbenik. Naj v miru počiva! Težko prizadetim naše iskreno sožalje!
Nedeljski šport. V nedeljo dopoldne je bila igrana nogometna tekma med tukajšnjima športnima kluboma »Borec« in »Bratstvo«. Rezultat je bil 13 :3 za Borca. — Popoldne pa so igrali nogometno tekmo »Borec« in »Svoboda«; rezultat je 1:1.
Deseti brat. Sokolski oder vprizori v soboto zvečer in v nedeljo popoldne znano igro »Deseti brat«. Prijatelji lepe igre iskreno vabljeni.
Ustanovitev sokolskega pevskega zbora. Minuli teden se je vršil v sokolskem domu sestanek pevcev. Priglasilo je svoj pristop že veliko število Jeseničanov in najbližjih okoličanov. Organiziral se je mešani pevski^ zbor. Ob ponedeljkih ima vajo moški zbor, ženski ob torkih, ob četrtkih pa je skupna vaja. Petje vodi gospod Sredenšek.
JUGOSLOVAN
*	    n
Gospodarske vesti I Borzna poročila
X Proračun centralnega tajništva Delavskih zbornic. Objavljen je proračun centralnega tajništva Delavskih zbornic aa leto 1929-30. Redni in isredni dohodki so znašali 593.500 Din. Od tega odpade na ljubljansko zbornico 175.560 Din. Izdatki so znašali tudi 593.500 Din. Med redne izdatke spada plača tajnika dr. Živka Topaloviča v znesku. 120.000 Din, njegovega namestnika Bogdana Krekiča v znesku 72.000 Din, referenta statistike tudi 72.000 Din, prvega referenta 48.000 Din, drugega referenta 36 tisoč dinarjev. Dobro so plačuni ti centralni delavski zastopniki, kar je res je res. In pomembno je to tudi.
X Mednarodna reparacijsku banka. Upravni svet BIZ (mednarodne reparacijske bnake) se je na svoji mesečni seji bavil z odobritvijo kratkoročnih in srednjeročnih kreditov Češkoslovaški, Romuniji in Poljski, ki bi se porabili za pov* zdigo poljedelstva. Po predložitvi začasnega načrta o tem, v kakšnem obsegu naj bi BIZ sodelovala pri stabilizaciji španske pesete, bo upravni svet principijelno sklepal o končnove-Ijavnem sistemu sodelovanja.
X Zloraba geografskih nazivov izvora za vinogradniške proizvode. Po zakonu o konvenciji o trgovini in plovidbi med kraljevino Jugoslavijo in Francijo, sklenjeno dne 30. januarja 1929 v Parizu (Uradni list št. 249 iz leta 1929), je v čl. 15. vsaka zloraba geografskih nazivov izvora za vinogradske proizvode, n. pr. šampanjec, konjak itd. (naštete v Uradnem listu št. 242 iz leta 1930), če niso res originalni. Omenjeni zakon je stopil v veljavo 15. maja 1929 in se je naša vlada obvezala, da bo v osemnajstih mesecih od dne, ko stopi zakon v veljavo, po zakonu postopala. Ta rok poteče s 15. novembrom t. 1. Na to se opozarjajo producenti in prodajalci vinogradniških proizvodov, da se izognejo zakonskim posledicam, ki so predvidene za slučaj zlorabe. Originalne nazive smejo terej uporabljati le za originalne francoske vinogradske proizvode, ki pa morajo imeti listino o izvoru. Take listine morajo po carinskih predpisih spremljati vsa vina, ki se uvažajo iz Francije.
X Konference izvoznih institucij v Beogradu. 10. t. m. je bila otvorjena konferenca izvoznih institucij držav Jugoslavije, Romunije, Bolgarije, Poljske in Madjarske. Našo državo zastopajo na konferenci gg. dr. Tomičid, ravnatelj našega zavoda za pospeševanje zunanje trgovine, dr. Stojkovič, Pilja, Gottlieb in Djordjevič.
X Anketa o kritični situaciji lesne trgovine.
Z ozirom na to, da je radi splošne gospodarske depresije in velike konkurence inozemskega lesa zašla naša lesna trgovina v nadvse kritičen položaj in se dejansko nahaja pred katastrofo, je Zveza trgovskih gremijev za Slovenijo v Ljubljani sklicala anketo lesnih trgovcev dravske banovine, ki se bo vršila v četrtek, 13. t. m .ob 2. uri popoldne v mali dvorani Celjskega doma v Celju. Ker se bo na anketi razpravljalo o korakih, ki se bodo podvzeli za omiljenje te težke situacije, se vabijo vsi lesni trgovci dravske banovine, da se je udeleže,.
X Stalno napredovanje poštne hranilnice. Poštna hranilnica je dobila tekom meseca oktobra 4852 novih vlagateljev, katerih skupno število znaša sedaj 118.435. Vloge so se dvignile na 8 in pol milijona Din tekom oktobra, skupno pa znašajo 101,680.353 Din. Tekom oktobra je bilo otvorjenih 123 novih čekovnih računov. Skupno število čekovnih računov pri Poštni hranilnici v Beogradu in filijalah v Zagrebu, Ljubljani, Sarajevu, in Skoplju znaša 18.977. Promet tekom oktobra je znašal 6.210 milijonov Din.
X Avstrija bo odpovedala trgovinske pogodbe. »Morgenblatt« poroča iz Dunaja, da tamkajšnji gospodarski krogi prav resno proučujejo vprašanja trgovinskih pogodb ter izjavljajo, da so vse trgovinske pogodbe tako z Nemčijo, Madjarsko, Jugoslavijo, Poljsko, Itulijo, Francijo in Švico za varstvo avstrijskih gospodarskih interesov nezadostne. Pri tem se ne misli zgolj na odpoved vseh teh pogodb, pač pa se hoče z uvedbo novih visokih carin povzročiti presijo na one države, ki ne kažejo pripravljenosti po novih trgovinskih pogodbah.
X Madjarsko investicijsko posojilo. Madjarski listi poročajo, da bo še v teku tega tedna definitivno zaključeno madjarsko investicijsko posojilo v višini 3 milijonov pf. šterlingov.
Dobave
Direkcija državnega rudnika Zenica sprejema do 20. novembra t. 1. ponudbe glede dobave gumijevih obročev za tovorni avtomobil ter glede dobave Jakonet-traku.
Direkcija državnega rudnika Kreka sprejema do 20. novembra t. 1. ponudbe glede dobave 900 kg zakovic, 1000 kg dynamo-olja, električnega instalacijskega materijala in 2000 kg žebljev; do 21. novembra t. 1. pa glede dobave strokovnih knjig in vijakov z maticami.
(Predmetni oglasi z natančnejšimi podatki so v pisarni Zbornice za TOI v Ljubljani interesentom na vpogled).
Dne 21. novembra t. 1. se bo vršila pri Direkciji državnih železnic v Sarajevu ofertalna licitacija glede dobave krovne lepenke, asfalta in katrana; dne 20. novembra t. 1. pa pri Primorski Direkciji pošte in telegrafa v Splitu glede dobave 500 parov čevljev. (Oglasa sta na vpogled v pisarni Zbornice za TOI v Ljubljani, pogoji pa pri omenjenih direkcijah).
Dne 18. in 15. novembra t. 1. ter dne 11. In 13. decembra t. 1. se bodo vršile pri Glavnem sanitetnem skladišču v Zemunu ofertalne licitacije glede dobave raznega lekarnarskega materijala. (Oglas je na vpogled v pisarni Zbornice za TOI v Ljubljani, pogoji pa pri istem skladišču).
Direkcija državnega rudnika Zabukovca pri Celju sprejema do 15. novembra t. 1. ponudbe glede dobave razne železnine, litih koles, Btrešne lepenke.
Direkcija državnega rudnika Kakanj sprejema do 19. novembra t. 1. ponudbe glede dobave raznega orodja; do 20. novembra t. 1. glede dobave 3 in pol vagona moke.
Direkcija državnih železnic v Subotici sprejema do 17. novembra t. 1. ponudbe glede dobave 1500 kg denaturiranega špirita in 500 kg surove karholne kisline ter glede dobave zobatih koles.
Direkcija državnega rudnika Breza sprejema do 20. novembra t. 1. ponudbe glede dobave 1000 m
dne 11. novembra 1930.
Devizna tržišča.
Ljubljana, 11. novembra. Amsterdam 22’735, Berlin 13 445—13‘475, Bruselj 7’8774, Budimpešta 9'885, Curih 1095'90, Dunaj 7'938S—7*9685, London 273 95—274 75, Newyork 5638, Pariz 220 92 -222 92, Praga 167 06—167 86, Trst 294*50-296*_50. Zagreb, 11. novembra. Amsterdam 22 705— 22 765, Dunaj 793 35—79685, Berlin 13*445— 13 475, Bruselj 787 74 bi., Budimpešta 9885 bi., London 273*95—274'75, Milan 294*60—296'60, New-york ček 56*28—56*48, Pariz 220*92—222*92, Praga 167*06—167*86, Curih 1094*40—1097*40.
Dunaj, 11. novembra, d. Amsterdam 285 81, Beograd 12*5737, Berlin 196*20, Bruselj 99*02, Budimpešta 124*22, Bukarešta 4*2137, Kopcnltagen 189*95, London 34*4837, Madrid 82*10, Milan 37*165, Newyork 71*0, Pariz 27*90, Praga 21 0575, Sofija 5*1455, Stockholm 190*30, Varšava 78 56, Ziirich 137*77.
Curih, 11. novembra. Beograd 9*1280, Pariz 20*2525, London 25*0336, Newyork 515*45, Bruselj 71*88, Milan 26*975, Madrid 59*30, Amsterdam 207*45, Berlin 122*79, Dunaj 72*59, Sofija 3]73, Praga 15*285, Varšava 57*75, Budimpešta 90 20, Atene 6*675, Carigrad 2*44, Bukarešta 3*06, Hel-singfors 12*975.
Vrednostni papirji.
Na ljubljanskem tržišču ni sprememb.
Zagreb, 11. novembra. Državni papirji: 7% inv. pos. 87*50—87*75 (87*50, 88), vojna škoda ar. 431 —432, (431), vojna škoda kasa 430—432, vojna škoda november 432 bi., vojna škoda december 431—431*50, vojna škoda februar 420—424, 4% agr. obv. 51—54, 7% Bler. pos. 81 75—82 (82 75), 8% Bler. pos. 91—92*25, 7X pos hipot. 80*75— 81*50. — Hrvatska 50 d., Praštcdiona 927—930, Udružena 191—193, Ljubljanska kreditna 122 d., Medjunarodna 67 d., Narodna banka 8050—8100. Industrija: šečerana Osijek 298—300, Trboveljska 375*50—376*50, Slavonija 200 d. Vevče 124 d.
Dunaj, 11. novembra, d. Bankverein 17, Kreditni zavod 46*70, Dunav-Sava-Adria 11*20, Prioritete 87*25, Trbovlje 46*60.
Notacija naših državnih papirjev v inozemstvu. London, 11. novembra. 7% Blaire 80 50—82. Newyork, 11. novembra. 8% Blaire 91—92, 7% Blaire 80*50—82, 7% pos. drž. Hip. banke 79*75 do 80*50.
Žitna tržišča.
Tendenca neizpremenjena, brez prometa.
Novi Sad, 11. novembra. Pšenica: 79/80 kg, baška in južnobanatska 130—132X, baška lisa šlep 140—142‘/z, gornjebaška 137%—140, banatska Tisa šlep 140—145, banatska Bega šlep 137%— 142Vz, gornjebanatska 135—137%, sremska 78 kg 130—132, slavonska 77/78 kg 125—127%. — Koruza: baška, sremska stara 90—95, baška, sremska januar 65—67Va. baška, sremska nova, marec, april maj 80—82%, sremska nova, posušena, ladja 75—80. Vse ostalo neizpremenjeno.
Promet: pšenica 34 vagonov, oves 1 vagon, moka 1 vagon, koruza 17 vagonov, otrobi 1 vagon. Tendenca mlačna.
Oves: baški 135—140. Vse ostalo neizpremenjeno. Tendenca: neizpremenjena. Promet: 412 vagonov.
Budimpešta, 11. novembra. Tendenca mlačna. Promet:	miren.	Pšenica:	marec	15	06—15 07,
(15'06—15*07), maj 15*16—15*19 (15*16—1517). — Rž: marec 8*65—8*80 (8*78—8*80). — Koruza: maj 11*47—11*55 (11*52—11*54), transit maj 9 32 —9*40.
Ljubljansko lesno tržišče.
Tendenca neizpremenjena promet 1 vagon jelovih desk, 2 vagona bukovih drv.
SVETOVNI MOJSTRI TABLE-TENISA V LJUBLJANI.
V soboto in nedeljo je gostovala v Zagrebu ekipa budimpeštanskega MTK, svetovnega prvaka v table-tenisu. Poleg raznih ekshibicijskih iger so nastopili kot reprezentanca Madjarske proti Jugoslaviji. Budimpeštanci so odločili vse igre v svojo korist in so s svojim znanjem zadivili.
Ljubljanski klub je porabil priliko in je povabil dva igralca MTK v Ljubljano. Povabilu sta se odzvala svetovni prvak Szabados in Ka-bosz. Nastopila sta v ponedeljek zvečer v Unionu proti igralcem Ilirije in LSK. Oba gosta sta se pokazala kot prava mojstra. Proti Ka-boszu je nastopil Kresnik (LSK) in se je prav dobro držal. Zgubil je z 21:11 in 21:13. Prav zanimiva je bila igra Dečmanova (Ilirija) : Kingova (LSK). Mala Dečmanova si je na mah pridobila simpatije gledalcev. Njena nasprotnica ni mogla odbijati silovitih bomb. Rezultat 21:9 in 21:13. Sledil je par Szabados : De-nes. Slednji je eden izmed najboljših igralcev v Ljubljani, bil je pa napram izredni igri svetovnega prvaka brez moči. Izredno rezane žoge, katerim sledi takoj nato grozovita bomba, so zadivile vse navzoče. Szabados je zmagal z 21:6 in 21:12.
Sledila je igra mešanih parov Dečmanova-Denes (Ilirija) : Hingova - Kersnik (LSK). Zrna' gala sta sigurno Ilirijana s 21:15 in 21:13. Na^ to se je vršila glavna točka večera: oba Mad-jara sta si stala nasproti v ekshibicijski igri. Szabados je pokazal vse svoje znanje in je zmagal v prvein setu z 21:12.
Vršil se je nato mešani double Tratnikova-Kabosz : Hingova-Szabados. Prvi par je zmagal sigurno.
Igra Grtlnfeld (I.) : Bleiweis Miron (LSK) ni bila zanimiva, manjkalo je bomb. Griinfeld
je zmagal v dveh setih. Sledila je ponovna igra Szabados : Kabosz, ki je bila še lepša od prve. V zadnji igri je nastopil prvak Ilirije Griin-feld proti Kaboszu. Igral je preveč nervozno in je šele v drugem setu nudil ostrejši odpor.
Gosta sta se po končani prireditvi jako laskavo izrazila o ljubljanskih igralcih, katerim manjka predvsem rutina in mirnost.
Mnenje odličnega dunajskega športnega novinarja o tekmi Coucordia : BSK. Državno prvenstvo je vzbudilo tudi v inozemstvu izredno zanimanje. Dunajski »Sporttagblatt« je poslal k odločilni tekmi Concordia : BSK svo-ega posebnega poročevalca v osebi glavnega urednika g. Ervina Mullerja. Po tekmi se je ako laskavo izrazil o igri in je zatrjeval, da že več let ni imel prilike, videti tako zanimive igre.
Najboljši strelec prvenstva. Kot najboljša strelca v državnem prvenstvu sta se kvalificirala B. Marjanovič (BSK) in Ivica Pavelič (Concordia), ki sta zabila vsak po 10 golov. Oba igralca prejmeta po en pokal »Jutarnjega lista« v Zagrebu.
Ljubljana, sreda, 12. novembra: 12.15 Plošče (orkestralna in ruska glasba). 12.45 Dnevne vesti. 13.00 Čas, plošče, borza. 17.30 Radio orkester. 18.30 O Karlu Mayu (sestavil dr. A. Jehart) bere Silv. Škerl. 19.00 Dr. Nikola Pre-obražensky: Ruščina. 19.30 Prof. Silvo Kranjec: Socialno gospodarska zgodovina človeštva. 20.00 Prenos iz Zagreba: I. večer historijske glasbe. (Komorna glasba baroka v Nemčiji). 22.00 Časovna napoved in poročila, napoved programa za naslednji dan.
Ljubljana, četrtek, 13. novembra: 12.15 Plošče (slovenska in plesna glasba). 12.45 Dnevne vesti. 13.00 Čas, plošče, borza. 17.30 Otroška ura — radio tetka. 18.00 Otroška glasba: I. Vojka Prelovčeva igra na klavir; II. Tinčka Slapar bo zapela par pesmic. 19.00 Dr. Miirko Rupel: Srbohrvaščina. 19.00 Dr. Valter Bohinec: Geologija naše zemlje. (Nekaj o meteoritih, zlasti o sibirskem meteoru iz 1. 1908). 20.00 Prenos ljubljanske opere. 22.30 Časovna napoved in poročila, plošče. 23.00 Napoved programa za naslednji dan.
Zagreb, sreda, 12. novembra: 12.20 Nasveti za kuhinjo. 13.30 Vreme in novice. 17.00 Otroška ura. 18.30 Novice. 19.55 Vreme, sneg. 20.10 Baročna komor, glasba v Nemčici (I. večer histor. glasba). 22.00 Vreme in novice. 22.10 Zvočni filmi.
Zagreb, četrtek, 13. novembra: 12.20 Nasveti za kuhinjo. 13.30 Novice. 17.00 Koncert balalajk. IS.?"- Novice. 19.10 Kulturne in društvene vesti 19.20 Uvod k prenosu. 19.20 Prenos iz Ljubljane: opera.
Beograd, sreda, 12. novembra: 12.45 Radio orkester. 13.30 Novice. 16.00 Plošče. 17.05 Otroška ura. 17.30 Radio orkester. 19.30 Prenos iz dunajske opere (Dor Rosenkavalier, R.
Strauss).
Beograd, četrtek, 13. novembra: 12.45 Narodne pesmi s kitaro. 13.30 Novice. 16.30 Radiio orkester. 19.30 Francoščina. 20.00 Zdravstveno predavanje. 20.30 Radio orkester. 21.30 Narodni due‘* (pojeta gdč. M. Bošnjakovič in g. B. Nikolič, člana beograjske opere). 22.00 Novice. 22.20 Koncert balalajk.
4
%
Mali	o
Oglasi socijulne in posredovalne vsebine: besesla 50 par. Najmanj Din 5'—. Oglasi reklamnega in trgovskega značaja: najmanj Din 10'— (do 5 besed). Vsaka nadaljna beseda 50 par.
Za pismene odgovore priložite znamko.
55 PREMOG 5^
trboveljski, šlezijski, angleški in koks dobavlja na dom Dunajska 46 »ILIRIJA« d. z o. z. Miklošičeva 6 Telefon 28-20	Telefon 25-95
Notarskega
kandidata
začetnika sprejmem. Ponudbe naravnost: Štupica Fran, notar pri Sv. Lenartu v Slovenskih Goricah. 766
ffŠ
d#
ST-D EU
HUBHANA
M1MATIN0VA1J
Glej, glej, saj res!
V prvi strokovni delavnici se no popravljajo snežni čevlji samo v črni barvi, ampak tudi v rjavi. — Avgust Skof, Borštnikov trg. Letos znatno znižane cene
Budilke
(Weckerce)
Din 50.— z garancijo
IUN PAKIŽ
Ljubljana
— Prej Škofij o ^5 —
Dva lokala
skupno za kako on-grospodjetje, pletilnl-co železnino ali pa pos am e z n o za delikateso, mlekarno itd. takoj oddam. Ponudbe na ogl. oddelek „Jugo-slovana“ pod „Nizka najemnina.
Čevlji!
Znatao smo znižali cene
Oglejte in prepričajte set Damski čevlji od 100 Din naprej. Za vse čevlje jamčimo, ker so ročnega izdelka. — Čevlji za turiste in lovce iz najboljšega juhta. — Tisoče pohval so deležni »DOKO« čevlji.
»DoLo« Ivan Čarman
Prešernova ulica štev. 9.	528
RAZGLAS
Županstvo občine Bled razpisuje
oddajo naprave kanalizacije zdravilišča Bled.
Ponudbe je treba pod običajnimi pogoji v smislu razpisa vložiti pri županstvu občine Bled
do ponedeljka 17. novembra 1930. do 11. ure dopoldne.
Proračuni, splošni in posebni gradbeni pogoji z načrti so med uradnimi urami na vpogled v občinski pisarni na Bledu, kjer se dobe razpisni pripomočki proti plačilu nabavnih stroškov in sicer Din 100 za tiskovine in Din 250 za načrte.
županstvo občine Bled,
dne 10. novembra 1930.
(771)	Župan	Rus	1.	r.
Edini slovenski zavod brez tujega kapitala je
VZAJEMNA ZAVAROVALNICA
v Ljubljani, Miklošičeva 21, Masarykova 12,
Sprejema v zavarovanje:
1. Proti požaru: a) raznovrstne Izdelane Btavbe kakor tudi stavbe med časom gradbe; b) vse premično blago, mobilije, zvonove in enako ; c) poljske pridelke, žito In krmo. 2. Zvonove in stelo proti razpoki in prelomu.
3. Sprejema v življenskem oddelku zavarovanja na doživetje in Bmrt, otroške dote, dalje rentna in ljudska zavarovanja v vseh kombinacijah.
Zastopniki v vseh mestih in farah.
898
Opr. Hc. 1345/30.
Dražbeni oblic
Dne 15. novembra ob pol 11. uri se prodajo pri sodišču, soba št. 19, po javni dražbi sledeči predmeti: numizmatična zbirka, 2 zlata prstana, tabatiera in 1 srebrn klas iz zapuščine Strahla Karola.
Okrajno sodišče v Ljubljani, odd. V.
NAJNOVEJSA KOLESA ZA OTROKE!
tovarna pelikan
KOLESNI DELI — PNEUMATIKE — EN DETAJL LAKIRANJE — PONIKLA NJE EN GROS	Otroški	vozički
MARIJIN TRO ST. 8
TOVARNA Ljubljana VII.
SPREJEMA VSA POPRAVILA KOLES IN VOZIČKOV 1
I£uliwpa
Slovo gospe Balatkove
V	soboto se je poslovila od našega odra gospa Vera Balatkova, ki se je skozi leta z uspehom udejstvovala kot operetna igralka. Njen poslednji nastop je bil v »Grofu luksemburškem«. Šopki, venci in viharni plavži pri sobotni predstavi so dokaz, kako je bila sikro-nina in ljubezniva pevka pri publiki priljubljena. Odhaja za svojim soprogom v Brno in ji želimo, da bi se med brati Cehi počutila prav tako dobro ali še bolje kot pri nas in da bi se oba vrnila tupatani v Ljubljano vsaj kot gosta.
Slavko Osterc.
Audran: Maskote
(Opereta v treh dejanjih. Dirigiral Niko Štritof, režiral Bratko Kreft.)
V	nedeljo je bila v operi premiera Audrano-ve operete »Maskote«, ki je bila v režijskem pogledu za Ljubljano novost. Delo samo nima kdovekakih kvalitet in tudi ne pravega stopnjevanja do konca ter bi v šablonski režiji tisto gotovo propadlo. Zato je zasluga predvsem režiserja in dirigenta, ki sta delala res roko v roki, da je Maskota dosegla uspeh, moram reči, da senzacionalen uspeh. Maskota je srečo-nosua devojka, ki se pojavi zdaj tu, zdaj tam — kamor pride, je sreča in veselje, kjer je ni, je žalost in smola. Ce bi se poročila, bi izgubila svojo lastnost in zato skušajo vsi, ki so »v smoli«, preprečiti njeno (»roko. No, končno ugotovi komisija Društva narodov, da je ta lastnost pri njej dedna in — proti njeni možitvi ni več protestov — nasprotno: vsi žele, da bi rodila dvojčke, trojčke ... in to čimprej. Vsaka država si zaželi po eno »mlado Maskoto«.
Bratko Krett je izrežiral zadevo prav sodobno, v smislu režijskih stremljenj Tairova, Stanislavskega, Reinhardta, celo Piscatorja. Vse duhovito. Na oder ni postavil narave, ampak teater. Ze med overturo smo čutili, da se je v tem pogledu v Ljubljani nekaj zgodilo, in sicer nekaj novega in dobrega. Zlasti drugo dejanje je bilo polno pestrosti. Tako doslej še ni bila izrežirana nobena opereta, v tej smeri tudi nobena opera pri nas. Nekaj podobnega je dala zagrebška opera pred leti z vprizoritvijo Stravinskega bafleta »Petruške« in deloma "a-lakireve »Tamare«.
Dirigent Štritof je svojo vlogo prav zmiselno priredil režiji in je nekaj melodramov, ki bi motili, črtal ter pustil na njihovem mestu prozo. Orkester je bil eksaktno naštudiran in je Štritof na primernih mestih tempa sijajno po-gnal.
Glavne pevske vloge so nam podali ga Poliževa, gdč. Španova in g. Janko nadpovprečno, igralske kreacije Drenovca, Pečka, baletnih solistov (Chaplin, Pat in Patachon, akrobati) jn vsega ansambla so bile tudi nad pričakovanje dobre.
Viharji aplavzov so veljali zlasti režiserju Kreftu, s katerim je opera dobila veliko delavno moč. Maskota v tej izvedbi zasluži, da si ■jo ogleda ne le vsak ljubitelj operete, temveč vsak ljubitelj napredka.	Slavko Osterc.
Premiera Audranove »Lutke« v mariborskem gledališču
Audranova »Lutka« je tipična opereta iz tistih Marejših francoskih časov, ko je bilo življenje še vse drugačno kakor je dandanes, zato ima nekaj svojevrstnega čara in tihe mikavnosti, čeprav njena glasba ni prav izvirna. Tu pa tam zazvenijo jasno na uho melodije, ki sino jih nekoč in nekje drugje slišali. Pa nič ne de, tudi drugi so delali — in še delajo — tako ne samo Audran. Naša mariborska premiera je bila po insenaciji bolj fkromna. Skoraj bi rekli, da smo v tem oziru pri opereti precej daleč za dramo. Tildi sicer ni oprema bila povsod na tistem višku, ki bi tudi pri naših skromnih razmerah morda bil vendar mogoč. Režija g. Djuke Trbuhoviča se je sukala nekako v sredini ined stremljenji stare in nove operetne režije. Tako je tudi prav, ker nižje ne smemo, višje bi pa težko zmogli. Kljub temu bi bila nekatera pretiravanja Hilarija in preveč posvetnjaška persiflirana samostanskega življenja lahko izostala. Kolikokrat bo treba š eponoviti, da se da doseči efekt tudi v opereti z dostojnostjo, ki ne prekoči mej resnega odra?
Središče dogajanja sta v »Lutki« dve osebi, sa mostanski brat Lancelot, nečak barona Chante-rellea in Alezija hči Hilarija, tvorničarja lutk. Igrala in pela sta ju g. D juha Trbuhovič in gdč. Pavla Udovičeva. G. Trbuhovič je našel v Lance-
lotu zopet hvaležen lik, da je mogel pokazati vso svojo neposredno učinkovitost, ki je skrivnost njegove simpatične pojave in dobre igre, ki premaga in odtehta vse. Gdč. Udovičeva je združila s petjem Bmotreno in iskreno igro in dosegla lep uspeh, zato smo zares radovedni na prihodnjo Alezejo naše mlade subretke gdč. Elze Bar-bičeve.
Prav posrečeni so bili tokrat tudi postranski liki: predstojnik zavoda g. Pavla Koviča, ki je srečno premagoval pevske partije, baron Chante-relle g. Vladimirja Skrbinška; Loremois g. Danila Gorinška, ki kaže talent za komiko; dobro poin-tirana družabnica Gudulina g. Mileve Zukrajškove. karakterno pogodena gospa Hilarijeva ge. Stefe Dragutinovičeve, učenec Henrik ge. Danice Savi-nove in notar g. Frana Tovornika. Kakor vedno je g. Anton Harastovii tudi tokrat dobro pogodil lik tvorničarja Hilarija in mogli bi mu čestitati, ko ne bi bil zopet zašel tu in tam v neokusna pretiravanja. To je njegova večna napaka in bolezen, ki mu kvari razvoj in pot do višjih stremljenj. O tem in takem bo treba enkrat spregovoriti resno načelno besedo. Na isto stranpot je zašel tudi g. Tovornik kot brat Baltazar, čeprav vendarle manj. Ostali bratje Benoist g. Ivan Ča-mer, Bazilij g. Fran Kobilica in Aguelet g. Ivan Lobnik so rešili epizodne vloge po svojih močeh. Zbor in orkester sta bila ubrana. Dirigent g. Lojze Herzog je pokazal svojo staro marljivost in resno voljo, ki nikoli ne odpove. Zelo efekten je bil tudi plesni nastop gdč. Erne Kovačeve pred drugim dejanjem, kar je pokazal tudi aplavz.
Resno besedo pa moramo spregovoriti zaradi jezika v naši opereti, ki je vse prej kakor na višku. Da dela slovenščina Neslovencem težkoče, razumemo, a pri nas niti ni resne volje, da bi se te težkoče premagale, in — bolezen se širi tudi na šibkejše Slovence. Oder ni samo umetnost igre in petja, temveč tudi jezika. Zato apeliramo na upravo, da preskrbi naši opereti vsaj korektorja za slovensk jezik! Obisk premiere v nedeljo je bil dober; prvi protagonisti so prejeli mnogo cvetja in priznanja.	R.	R.
Dvoje mariborskih koncertov
Maribor je doživel te dni dvoje zanimivih vokalnih koncertov. V petek 7. t. m. zvečer je v Ljudski univerzi v kinu »Apolo« nastopil baritonist g. Mirko Pugelj z nizom francoskih pesmi, komponiranih v svojevrstnem, duševno globokem in bolj recitativnem kakor strogo glasbenem slogu. Pel je v francoščini, pred vsako točko je pa tolmačil s slovenskim prevodom pianist g. Lipovšek. Mladi pevec si je s svojim elegantnim diskretnim nastopom, simpatičnim baritonskim glasom, posebno pa z izredno popolno tehniko in pevsko kulturo že početka osvojil poslušalce, ki so ga ob koncu prisilili, da je dodal še arijo iz Charpentierijeve opere »Luiza«. V g. Puglju smo spoznali pevca velikega formata, ki ima posebno kot koncertni umetnik še veliko bodočnost, v pesmih pa se nam je odkrila francoska duša, globoka in simpatična. Z velikim razumevanjem je spremljal pevca na klavirju g. Lipovšek.
V soboto 8. t. m. je pa nastopil v veliki dvorani pivovarne Union moški pevski zbor tukajšnjega Glasbenega društva »Drava« pod taktirko pevovodje g. Horvata ob sodelovanju g. prof. Mirka na klavirju, sopranistke ge. škvarčeve in baritonista g. Faganellija. Koncert je pokazal izredno mnogo resne volje, ni pa povsem zadostil pričakovanju, kar gre pred vsem na račun po' manjkanja močnih pevcev, posebno prvih teno' ristov, ki jih moški zbor ne more zlahka p« grešati, poleg tega pa tudi razvrstitev pevcev in programa ni bila docela posrečena. Vendar pa moramo z veseljem ugotoviti, da pričenja »Drava« zelo resno stremeti po tem, da postane dobra pevska skupina. Napredek je bi povsod viden. 1 o so opazili tudi poslušalci, ki niso štedili s priznanjem in so se posebno ogreli pri Jerebovi »Pelin roži«, ki jo je zbor ponovil in pri Mirkovi »Slovenski zemljici«. To navdušenje je pa dobilo izraza tudi v vencu, ki ga je prejel pevovodja, in v šopkih cvetja, ki so bili podeljeni solistom in zboru.
G. Faganelli je pokazal, da je simpatičen lirski baritonist z ambicijo, sopranistka ga. škvarčeva pa je bil najmočnejša v občutju in lepem podajanju, čeprav tu in tam ni vselej točno zadela vokalizacije. Obsežni spored jo je vidoma utrujal, za' to naj bi ga v bodoče krajšala. Pred koncertom je društveni predsednik g. Mohorko podal kratek pregled historijata razvoja in dela »Drave«.
—o c—
REPERTOAR NARODNEGA GLEDALIŠČA V LJUBLJANI
DRAMA
Začetek ob 20. uri zvečer Sreda, 12. nov.: Kraljična Haris Red C.
Četrtek. 13. nov.: Gospa ministrica. Izven. Ljudska predstava pri znižanih cenah. Izven. Petek, 14. nov.: Ob 15. uri Razbojniki, ob pol 21. uri Gospa ministrica. Gostovanje v Kranju.
OPEUA
Začetek ob 20. uri zvečer Sreda, 12. nov.: Vesela vojna. Red B.
Četrtek, 13. nov.: Lohengrin. Red C.
Petek, 14. nov.: Zaprto.
V	sredo dne 12. t. m. se poje Joh. Straussa opereta »Vesela vojna«. Sodelujejo: ga Poli-čeva, ga Ribičeva, gg. Gostič, Peček, Povhe, Simončič, Frlan, Jelnikar, Sekula in drugi. Dirigent dr. Švara, režiser g. Povhe. Predstava se vrša za abonma reda B.
Mario Šimenc, najpopularnejši slovenski tenorist, nastopi v četrtek dne 13. t. ni. v naslovni partiji opere »Lohengriui v naši operi. V partiji, v kateri je imel v Zagrebu >n Beogradu ogromen uspeh, je tudi pri nas o priliki zadnjega gostovanja žel popolno, nedeljeno priznanje. Istočasno nastopi kot Kralj priljubljeni naš ožji rojak basist g. Križaj. Kot Elsa nastopi prvič na našem odru gna. Majdičeva.
Opozarjamo na to zanimivo predstavo. Vstop, nice je mogoče tudi rezervirati. Št. tel. 2231.
Ljubljanska drama vprizori danes v sredo dne 12. t. m. izvirno slovensko dramo Kraljična Haris. Ker bo to zadnja vprizoritev tega dela, še prav posebno opozarjamo vse one, ki se zanimajo za naše izvirno dramsko literaturo. Predstava se vrši za abonma reda C.
MARIBORSKO NARODNO GLEDALIŠČE
Sreda, 12. novembra: Zaprto.
Četrtek, 13. novembra: ob 20. uri »Lutka« ab. B. Petek, 14. novembra: Zapato.
Sobota, 15. novembra: ob 20. uri »Skrjančkov gaj«. Kuponi. Gostovanje gdč. Milke Miiohl.
Iz mariborskega gledališča. V četrtek, 13. t. m. se bo ponovila Audranova opereta »Lutka«, ki je pri svoji nedeljski premijeri publiko kar najbolj zatavala. Sodeluje kot gost g. Hairasto-vič, dirigira g. Heraog, režira g. Trbuhovič. — Pri ponovitvi Lebarjeve operete »Škrjančkov gaj« v soboto, 15. t. m. bo pela znana zagrebška subreta gdč. Milka Michlova partije Marice. Radi velikih simpatij, ki jih uživa omenjena pevka v Zagrebu, bo njeno gostovanje v Mariboru vsekakor zanimivo.
Nušičeva »Gospa ministrovka« na ptujskem odru. Prihodnje gostovanje mariborskega gledališča v Ptuju bo v ponedeljek, 17. t. m. ter se bo ob tej priliki viprizorila nova Nušičeva šalo-igra »Gospa ministrovka«, ki radi svoje nad vse vesele vsebine žanje uspehe pri publiki, ki so podobni »Svetku«. Ta veseloigra je razen v Beogradu, Zagrebu in Ljubljani tudi v Mariboru postaila pravi pravcati šiager ter se puMika vselej nasmeje do sodz. Naslovno vlogo bo kreirate g«. Dragutinovičeva, režira g. Kovač, sodeluje ves dramski ameambl.
Sokolstvo
Krasno uspela ustanovna skupšči na Sokola v Zg. šiški
Nad sto pripadnikov sokolske misli je napolnilo v nedeljo popoldne intimno dvorano Nar. prosvetnega društva Vodnik ter 8 svojo udeležbo dokazalo, da je bila ustanovitev Sokola potrebna.
Radi obiska g. predsednika vlade, ki so ga na glavni cesti pozdravili občinski odbor, gasilci, šol. mladina in br. načelnik Poharc za našega Sokola, za katerega se je g. predsednik vidno zanimal, se je pričetek nekoliko zakasnil
—	toda točno ob treh je predsednik pripravljalnega odbora, ko so uvodoma bratje pevci zapeli »Iz bTatskog zagrljaja«, otvoril skupščino ter pozdravil odlične zastopnike Sokolstva, starosto župe br. dr. Pipenbacherja, tajnika br. Flegarja, zastopnika Sokola Matice br. Milosta, starosto Sokola I. br. inž. Bevca Ladislava, podstarosto Sokola II. br. Milka Krapeža, starosto Sokola
III.	br. Dan. Sapljo. starosto Sokola IV. br. Ze bala, starosto Sokola Moste, ki je poslalo močno delegacijo, br. Pavčiča ter končno domačega žu-
pana in starosto sosednjega Sokola v Sp. Šiški br. Zakotnika. Br. predsednik je nato v kratkem jedrnatem govoru očrtal pomen dneva ter zaprosil br. župnega starosto, da prečita imena novoimenovanih odbornikov. Br. dr. Pipenba-cher je povzel besedo ter sporočil sklep župne uprave, ki je imenovala za starešino br. Cerva Leopolda, podstarešino br. Kocha, načelnika br. Poharca, načelnico s. Černe ter večino s strani članskega sestanka predlaganih bratov.
Navzoči so z aplavzom vzeli župno odločitev na znanje, nakar je br. Poharc s kratko zahvalo sodelavcem v pripravlj. odboru in apelom na novi odbor predal predsedstvo zbora in vodstvo društva v roke novega staroste br. Cerva, ki se je vidno ganjen zahvalil za izkazano mu zaupanje ter z navdušenim govorom pozval članstvo na resno, častno in uspešno delo. Njegove besede je nagradilo živahno odobravanje. Imenom župe je nato br. dr. Pipenbacher izrekel globoke idejne, bodrilne besede, nakar so pozdravili novega Sokola s kratkimi nagovori vsi uvodoma omenjeni zastopniki Sokolskih društev. Brat Cerv je po končanih pozdravih delegatov z vzklikom Nj. Vel. kralju, starešini Sokola kralj. Jugoslavije prestolonasledniku Petru in kraljevskemu domu zaključil krasno uspelo skupščino, pevci pa so zapeli državno himno!
Želimo le, da mladi Sokol napreduje in se razvija Sokolstvu v čast, domovini v ponos. Zdravo!
Vsesokolski zlet v Pragi 1. 1932.
Glavni okvir vsesokolskega zleta je že določen: 5. junija bo dan dece, 12. junija dan praških žup, 26. in 27. naraščajski dan. Slavnosti, ki bodo trajale ves mesec, bodo dosegle vrhunec'v glavnih zletnih dneh od 2. do 6. julija.
Zletišče bo zopet prirejeno na strahovski planoti. C.O.S. je že naprosila ministrstvo za zdravje in telesno vzgojo, da odstopi ta prostor. Rok natečaja za idejni projekt glede ureditve tega prostora, ki bo prirejen za namene telesne vzgoje, je potekel 30. septembra. Na telovadišču se bo pripravil prostor za 20.000 telovadcev pri prostih vajah, torej za šest tisoč več kakor na zadnjem zletu. Načelništvo C.O.S. je mnenja, da pri tem številu ne bo potrebna ureditev kakih mehaničnih sredstev za spremljajočo godbo, ampak da bo zadostovalo, ako se poveča število godcev in ako se zviša godbeni paviljon.
V	najkrajšem času se bodo v svrho propagande že razposlali v inozemstvo plakati v francoskem in angleškem jeziku. Osnutek za ta plakat je naredil br. Minarik. Na njemu se vidi velika reprodukcija fotografije prostih vaj na zadnjem zletu. Natečaj za glavni plakat bo razpisan v najbližji dobi, vendar se bo razposlal šele začetkom 1. 1932.
C.O.S. bo razpisala natečaj za »Tyršovo umetniško ceno«, ki se bo podelila V6ako tretje leto avtorju najboljšega dela slikarske, kiparske, grafične ali pa arhitektonkse umetnosti, ki ima zvezo s sokolsko mislijo. Prvič se bo podelila ta nagrada 17. septembra 1. 1932 ob priliki 100-letnice rojstva dr. Miroslava Tyrša.
Načelništvo C.O.S. je imelo 1. in 2. t. m. sejo, na kateri je sprejelo proste vaje za moško deco in moški naraščaj. Za deco je bilo predloženo 12 kompozicij, za naraščaj 7. Ta dela je najprej proučil odbor za deco in za naraščaj ter je izločil vsa dela, ki niso odgovarjala. Ostalo je 5 kompozicij za deco in 3 za naraščaj. Avtorji teh del so nato pred na-čelništvom izvajali svoje vaje. Izbrane so bile za deco vaje br. J. T&borke iz Plzna, ki so navdušile komisijo. Kompozicija je dovršena, z fizijološkega stališča res vrhunška, prilega se otroški dobi, z umetniškega stališča krasna, lahko se zapomni in je ugodna za nastop v masi. Za naraščaj se je izbiralo izmed kompozicij bratov Mašeka iz Lipnika, Mazina iz Plzna in kompozicije, ki sta jo skupno sestavila brata Očenašek in Pergl. Prva dva sta učenca br. Očenaška, kar se je tudi poznalo na sestavi res odličnih vaj. Načelništvo se je odločilo za delo br. Očenaška in Pergla, ker je v njem več originalnosti. Novost teh vaj je tudi v tem, da se bo izvajala druga vaja brez orodja, prva in tretja pa s palicami.
Načelništvo bo imelo prihodnjo sejo 8. in 9. t. m., na kateri se bodo sprejele vaje za članstvo. Zbor župnih načelnikov bo imel sejo 23. t. m., na kateri se bodo pokazale sprejete vaje, nakar takoj izidejo v tisku in se bo pričelo z vadbo.
Conan Doyle:	30
zna osvela
(It angleščine prevedel t avtorjevim dovoljenjem Iv. Mulfiček.)
>Ne skrbi zame,« je rekel Hope s gibkim glasom. Celo ustnice so mu prebledele in zgrudil se je na skalo, ob kateri je slonel. »Poročila, praviš.«
»Včeraj se je poročila — zavoljo tega vidiš zastave tam na ustanovni hiši. Med mladim Drebberjem in mladim Stangersonom je bilo nekaj prerekanja glede lega, kdo naj jo dobi. Obadva sta bila v četi, ki jih je zasledovala, in Stangerson je ustrelil njenega očeta, kar mu je dajalo nekako večjo pravico. Ko pa so se v seji posvetovali o tem, se je pokazlo, da je bila Drebberjeva stranka močnejša in tako jo je prerok dodelil njemu. Nihče pa je ne bo imel dolgo, kajti včeraj sem videl smrt na njenem obrazu. Bolj je podobna duhu ko ženski. Odhajaš?«
»Da, odhajam,« je rekel Jefferson Hope, ki je vstal s svojega sedeža. Obraz mu je bil kakor izklesan iz mra-morja, tako strog in odločen je bil njegov izraz, oči pa so se mu zlonosno svetile.
»Kam pa si sedaj namenjen?«
»Nič za to,« je odgovoril; in vrgel je puško preko rame ter odšel po globeli proti osrčju gor in bivališču divjih zveri. Med vsemi temi ni bilo nobene tako silne, tako netarne kakor je bil 011.
Mormončevo prerokovanje se je le še prekmalu uresničilo. Ali je bila strašna smrt njenega očeta ali učinek zoprne možitve, h kateri so jo prisilili, — uboga Lucija ui več okrevala, marveč je nagloma hirala in tekom enega meseca umrla. Njen trapasti mož, ki jo je poročil največ zavoljo premoženja njenega očeta, ni kazal posebno velike žalosti spričo te izgube; pač pa so ostale njegove žene žalovale za njo in čule pri njej v noči pred pogrebom, kakor je pri Mormoncih navada. Sedele so ob prvem svitanju zore okoli njenega mrtvaškega odra; zdajci so se v njihovo neizrekljivo grozo in začudenje odprla vrata in v sobo je stopil divji, zagorel človek v razcapani obleki. Ne da bi jih pogledal ali nagovoril, je stopil naravnost k bledemu, molčečemu truplu, ki je nekdaj vsebovalo čisto dušo Lucije Ferrier-jeve. Sklonil se je k njej, spoštljivo pritisnil ustnice na mrzlo čelo in ji snel poročni prstan s prsta. »S tem ne sme biti pokopana,« je zavpil s silnim glasom; preden pa so mogle ženske priklicati ljudi, je planil iz sobe in izginil. Ves prizor je bil tako čuden in tako kratek, da bi se cel6 ženskam samim zdel neverjeten in bi iz-težka uverile druge ljudi o njem, da ne bi bil izgini) zlati obroček, ki je značil, da je umrla bila nevesta.
Več mesecev se je Jefferson Hope potikal po gorah, živel Čudno, divje življenje ter gojil v svojem Brcu silno poželenje po maščevanju. V mestu so pripovedovali pravljice o čudoviti postavi, ki so jo videli tavati po predmestjih in ki je strašila po samotnih gorskih glo belih. Nekoč je krogla prižvižgala skozi Stangersonovo
okno in se komaj čevelj daleč od njega zarila v steno. Ob drugi priliki, ko je Drebber stopal pod skalnato steno, je pridrvela proti njemu velika skala, pred katero se je rešil edino s tem, da se je urno vrgel na tla. Mlada dva Mormonca sta kmalu spoznal vzrok teh po-skušenih napadov na njuno življenje; zavoljo tega sta opetovano vodila pohode v gore v nadi, da bi ujela ali usmrtila svojega sovražnika; toda vedno in vselej brez uspeha. Po mraku se nista več upala od doma in sta zastražila svoje hiše. Cez nekaj časa pa sta opustil? te varnostne odredbe, kajti o njunem sovražniku že !.i časa ni bilo sluha, in začela sta upati, da je čas ohladil njegovo maščevalnost.
V tem pa sta se zelo motila. Hopejeva želja po maščevanju je postala še silnejša. Lovčev duh je bil žilav, neupogljiv in neodjenljiv, in misel na maščevanje ga je tako popolnoma prevzela, da v njem ni bilo prostora za kako drugo čuvstvo. Predvsem je začel ravnati praktično. Kmalu je prišel do spoznanja, da tudi njegova železna narava ne more dolgo prenašati neprestanih naporov. Trajno bivanje pod prostim nebom in pomanjkanje prave zdrave hrane mu je jemalo moči. Ako bi bil umrl v gorah kakor pes, kdo bi se potem maščeval? Bilo pa je popolnoma gotovo, da ga dojeti taka smrt, ako bi še nadalje živel tako življenje. Spoznal je, da bi bilo tako ravnanje edino sovražnikom v korist; zavoljo tega se je, dasi nerad, vrnil nazaj k rudnikom v Nevadi, da si popravi zdravje in pridobi dovolj denarja, kar vse bi mu olajšalo zasledovati svoj cilj.
Vojaštvo pomada po-plavljencem v Nemčiji
Vojaki nametavajo nasipe, da zajeze vodo, in se vozijo s čolni po ulicah mesta Frankfurt ob Odri, da prinašajo ljudem prvo pomoč.
Nadzornik jetnišnice: »No, ali nas hočete zopet obiskati?«
Zločinec: »Ali so morda prišla zame kakšna pisma?«
Izdaja tiskarna »Merkur«, Gregorčičeva ulica 23. Za tiskarno odgovarja Otmar MihAlek. — Urednik Jane* Debevec. — Za tn.*eratnJ del odgovarja Avgust Kuzman — Vsi » l.jubli»nt
Posledice tega izuma so še nedogledne. Ljudem, ki delajo v bližini te cevi, se dvigne telesna toplola na 38 stopinj. To se pravi, da je mogoče s to cevjo ustvarjati umetno vročino, kar bi pomenilo za zdravstvo velik napredek. Tudi kuhanje na »radio« s pomočjo te cevi je prav lahko. Ce vtakneš klobaso v stekleno cev in če to cev primerno zvežeš z oddajno in s sprejemno anteno, je klobasa v par minutah brezhibno kuhana, čeprav ni nikjer vidnega ognja ali kuriva. Tudi jabolka se dajo peči na ta način in jajca itd. Da se pa s pomočjo te cevi delati tudi sicer zelo redki »kroglasti blisk«.
Dobre in slabe sirani
železnice
Nedavno so na Angleškem slovesno praznovali itoletnico, odkar je stekla prva železnica. Pri tej priliki so angleški listi obširno poročali o vtisih, ki jih je novo prevozno sredstvo napravilo na tedanje ljudi. Kakšne skrbi so ljudi takrat morile, je razvidno iz navodil za železniško vožnjo, ki jih je izdal 1. 1838. neki Co-ghan. Ta svetuje:
»Izberi si svoj prostor vedno kolikor mogoče daleč proč od lokomotive. Ce pride namreč do eksplozije, boš le ob roko ali nogo, če sediš bolj zadaj, če pa sediš v bližini parnega kotla, te bo vsega razneslo in raztrgalo.
Ce dobiš primeren prostor bolj zadaj, se vse-di vedno s hrbtom proti lokomotivi. Ce tako sediš, ne boš tako zelo čutil prepiha kakor v nasprotnem položaju, in tudi prah in saje ti ne bodo letele v oči (takrat so imeli še odprte vagone).
Drugi ljudje pa so bili od lepote novega prometnega sredstva kar navdušeni. Tako piše 1. 1818. neki delavec:
»Znamenitosti, ki sem jih videl v Londonu in v drugih velikih msetih, se nikakor ne dajo primerjati s tem, kar sem videl v Liverpoolu. Tam sem videl parni stroj, ki je veličastno drdral, s sebaj pa je vlekel veliko število popotnikov brez prestanita skozi mesta in vasi. Kaj tako veličastnega in mogočnega še nikdar ni sem videl!«
Pisateljski honorarji nekdaj in sedaj
Veliki španski list »ABC« objavlja zanimiv članek o honorarjih, ki so jih prejemali pisatelji nekdaj in sedaj.
Iz starega veka porčajo, da je dobival pesnik Homer, kjerkoli je deklamiral svoje pesmi, popolno hrano in nekaj daril. Pesnik Sofoklej si je kot nagrado izgovoril pravico, da je smel javno nositi lovorjev venec. »Očetu zgodovine« Herodotu so dali Atenci 10 talentov, ko je bral odlomke svoje zgodovine na olimpijskih igrah (10 talentov je približno 9000 zlatih mark ali
120.000	dinarjev). Pesnik Herilos, ki je slavil zmago Grkov nad perzijskim kraljem Kserk-soin, je dobil za vsak verz svoje pesmi 1 cekin, pesniku Vergili ju pa je plačala Oktavi ja, mati mladega Marcela, ki ga je Vergilij slavil v neki pesmi, za vsak verz po 350 mark, a verzov je bilo 32.
Veliki francoski mislec Rousseau je dobil za svoje delo »Emil« 6000 frankov nagrade. Dobre nagrade pa dobivajo danes angleški pesniki in pripovedniki. Hall Caine n. pr. zasluži na leto po poldrug milijon mark, Bernhard Shaw pa po 350.000 mark.
Kokošji »4rus4«
Kaj je »trust«? Trust je udruženje raznih fabrik iste vrste v eno skupno organizacijo v svrho reguliranja oziroma diktiranja cen. V tak trust so se združili tudi kurjerejci v Ameriki.
V	Zedinjenih državah Severne Amerike so našteli pri zadnjem štetju nad 400 milijonov kokoši. Več tisoč valilnic lahko vali naenkrat do 200 miljonov kokoši in vrednost kokošje produkcije znaša nad 1 miljardo dolarjev na leto. Za kure so posebno pripravna peščena, a vedno zelena tla Kalifornije: okolica mesta Pe-talunna živi samo od reje kokoši na debelo. Mesto Petalunna zredi na leto do 30 miljonov komadov kokoši in razpošlje v svet do 250 miljonov jajc. Še predno se je polastilo Amerike navdušenje za avtomobile, so imeli tam pri vsaki hiši na deželi kurnik — danes pa so vse nekdanje kurnike prezidali v avto-garaže. Pri farmah, kjer še goje in rede kokoši, si vsak lahko naroči svojo tedensko potrebo: dva tucata jajc in ena kokoš — to je »standard«.
Ogromne valilnice, kjer se izvali vsake 3 tedne po 100.000 kokoši, so seveda čuda moderne tehnike. Tu gre vse avtomatično, toplota, zrak, obračanje jajc — vse avtomatično!
Tudi pitajo živali avtomatično: Pomočniki stoje pred strojem in na tisoče kokoši pride na vrsto. Kokoši prijemajo za noge, jim stegnejo vratove, odpro jim kljune in konec cevi od stroja jim vtaknejo v vrat. En pritisk na gumb in potrebna hrana zdrkne v kokošji želodec. 7-iri-np in osnnžene kokoši pa leže v dolgih
Edmuiid A. Gullion
Edmund A. Gullion, ki ga kaže naša slika, je učenec neke ameriške srednje šole in je dobil prvo nagrado v govorniškem tekmovanju, ki so ga priredili v Washingtonu za srednješolce.
Zakaj je toliko zakonov nesrečnih
Nekii nemški list pravd, da razni zakoni niso vedno nesrečni iz »globljih« vzrokov, ampak zaito, k&r žene ne znajo prav ravnati s svojimi možmi. Zato priporoča list zakonskim ženicam sledeči recept, da sii ohranijo svoje možičke srečne in vesele doma:
Prosi svojega moža (beseda »prosa* je podčrtana!) naj pride točno k obedu in k večerji; naj te nikdar ne zmerja pred posli in otroci; naj nikar ne razpolaga s tvojim časom po svoji volji;
naj nikar ne odpira tvojih pisem brez tvoje vednosti;
naj ti da vedno nekaj denarja za tvojo osebno potrebo in male izdatke; naj ti pove, kdaj ga ne bo domov; naj ti pove, če “bo dolgo izostal; naj ne pozabi na večmi ključ, da H p»nngj ne bo treba vstajati; naj pride tiho domov ponoči da te ne zb"dn' In če je žena m^ža že za vse to r-r sila, nai ga vpraša še po njegovih posebnih željah ..
Predor med d* v* i
državam«!
vrstah na dolgih deskah, glave jim vise navzdol, vsaka kokoš pa je obtežena s težko opeko, da dobi primerno obliko. Na stotine kokoši zlože potem v sode in hajdi na kolodvor. Uboga ameriška kokoš se je dalje izpremenila v kar navaden stroj za nesenje jajc. 350 jajc v 365 dneh je rekord, ki ga je dosegla neka kokoš v Kanadi. En sam mož zadostuje, da v svoji valilnici izvali naenkrat po 15.000 jajc. Koklja-nje je nepotrebno — kokoš vtaknejo v mrzlo vodo in jo zapro v temo, dokler ne neha kok-ljati.
Najbolj priljubljena vrsta kokoši v Ameriki so kokoši »Leghorn«, ki slove kot najboljše jajčarice.
Zakaj je št. 13 nesrečna številka
Številko 13 smatra silno dosti ljudi za »nesrečno« številko, tako da trinajstega v mesecu ne začno nobenega posla, ne potujejo, in tudi stanovati nočejo v hiši, ki ima št. 13. Mnogo velikih hotelov računa s to okolnostjo, tako da št. 13 na sobah raje izpuščajo ali pa jo označijo z »12 a«.
Odkod pa prihaja to praznoverje? To praznoverje je prastaro. Že pri narodih, ki so znali komaj za silo opazovati nebo in računati, se je pojavila potreba po neki časovni meri. Ta mera je bila mesec. 12 »mesečnih« mesecev (po 4 tedne) pa ni dovolj za solnčno leto in zato je kmalu moralo priti do tega, da je mesec maj padel v dobo, ki je bila vse prej kot lepa. Tudi mesec žetve se je včasih moral premakniti v dobo, ko je bilo žito še vse zeleno. Takrat so vrinili še 13. mesec, da so razliko med naravo in med štetjem popravili. Vsako tako vrivanje 13. meseca pa je vzbujalo med ljudmi nevoljo in tako je prišel 13. mesec in potem sama šte-vika 13 v sloves nesrečne številke.
Kako drage so ženske?
Nekii ameriški profesor, ki bržikone ni mogel več plačevati računov pni šiviljah in modist-kali za svojo ženo, je izračunal s težko muko, koliko velja v Ameriki moža njegova žena. Izračunali je, da porabi vsak Amerikonec povprečno po 70 odstotkov svojih dohodkov za svojo ženo im hčer, t. j. za obleke, za doto in spiloh za ves ženski luksuz. Ce pa vprašaš Amerikanko, kako je s to stvarjo, ti pove, da so tako »radodarni« mogoče drugii možje, njen pa ne!
Cena, ki jo plačuje svet za ženo, pa ni odvisna prav nič od njene lastnosti. Ravno nasprotno, kolikor manj dela ženska, toliko dražja je. Amerikamke, ki takoj po poroki odlože vsako delo med svoje »mladostne spomine«, spadajo brez dvoma med najboljše vplačane« ženske na svetu. Pri divjakih pa, kjer žene ne opravljajo le svojega dela, ampak navadno tudi vse moško delo, so žene čudovito poceni. In kolikor bolj morajo delati in kolikor težja dela moraijo opravljati, toliko mamj so spoštovane in toliko cenejše »o.
Zamorski Kafri plačajo za ženo 8 debelih lcrav. V Ugandi (tudi v Afriki) sii lahko za enega bika že izbereš ženo. Kurdi (v Aziji) pa ne dajo za žensko več kot za enega pitanega pra-soa. Res pa je, da so Kurdinje precej grde, kurdski prasoi pa so prav lepi in dobro rejeni. Na»niižjo ceno pa imajo ženske pni Talarjih, kajti ti plačajo za žensko komaj funt masla.
V	Bengaliji (Indija) plačujejo lepe in krepke ženske s kožami, slabotnejše ženske pa s steklenimi kroglicami. Eskimi pa, ki imajo navadno precej več otrok kakor je njim sam itn všeč, pa prodajajo svoje hčerke že za zavojček tobaka.
Pni nas pa je v tem oziru vse drugače. Pri nas moški ne plačujejo, da bi dobili ženo, ampak zahtevajo doto, t. j. žena mora kupiti moža. Ali pa rajše plačujejo (davek na samce), samo
H n	>/n*in mi f noHo
Med Detroitom (v Zedinjenih državah) in med Kanado so o tvorili 1. noven.ora predor, ki je prvi, ki veže dve državi. Pred r je veljal
25	milijonov dolarjev, delali pa so ga 7 mesecev. Denar so debili na obligacije in vsi so prepričani, da bodo kapitalist^ ki so d M de nar, delali prav dobre kupčije kljub nizke pristojbini za porabo predora. Na k^n i ■ i pr vdora pa je načelo na novo obivuluvati že 130 novih fabrik.
Humor
vzrocili a . tuuiuuibnu nesrečo V mestu Wargrave pri Londonu so praznovali nedavno neki svoj domači praznik. Tega dne prižigajo ljudje umetne ognje po cestah in spuščajo rakete itd. Neki dečko je pri tej priliki zagnal raketo na mimovozeči avtobus. Šofer, ki se je ustrašil eksplozije, je voz z vso silo zavrl, vsled česar se je pa voz prevrnil. Ena ženska s e je ubila, 7 potnikov pa je bilo težko ranjenih.
Apaški »častni dvoboj«
Znani pariški »apaši« — v Ljubljani pravimo takim ljudem barabini — imajo tudi svojo posebno »stanovsko čast«, ki jo branijo z orožjem. Ce se namreč gospodje barabini med seboj kaj skregajo ali sporečejo, potem pride med njimi do »častnega dvoboja«, ali kakor oni pravijo: oni rešujejo svoje spore med seboj »šk la loyale«. O takih dvobojih morajo strogo molčati i medseboj, še bolj pa proti policiji. Ce pri takih »častnih dvobojih« eden ali drugi mrtev obleži, se policiji skoro nikdar ne posreči prijeti morilca.
Te dni sta se sprla »boksar« Fredo in še neki drugi barabin. Fredo je bil zadet v trebuh in njegovi tovariši so smatrali rano za smrtno. Policija je za dvoboj sicer takoj zvedela, predno pa so prišli stražniki na lice mesta, so ranjenca že odpeljali z avtomobilom neznano kam Barabina je policija sicer prijela, toda on trdovratno molči in noče nič povedati, ker mora braniti svojo čast...
Čudežna cev
Cisto priprosta radio-cev za visoko napetost, ki meri v premeru okoli 15 cm, visoka pa je približno 60 cm, je okoli 50krat tako močna, kakor so navadne cevi za kratke valove. Take cevi delajo naravnost čudeže, kar so dokazali poskusi, ki so jih delali v laboratorijih velike ameriške tvrdke »Western-electric-company«. O teh poskusih poroča K. Fester v znameniti reviji »Die Umschau« sledeče: »Cev razžari navadno žarnico do polne svetlosti, ne da bi bila kje priključena na električni vod. Na tleh ležeča bakrena palica ostane sicer hladna, vendar pa se izpuste na roki mehurčki, če primeš za palico. Ljudje, ki se tej cevi preveč približajo, čutijo sprva prijetno toploto, kakor da so popili nekaj kozarcev močnega vina, potem pa čutijo bolečine v udih in v sklepih. Podgane, ki jih prineso v kletkah blizu cevi, poginejo. Dočim so dosegali velike učinke doslej samo z dolgimi valovi, je mogoče s o cevjo doseči en»Vo vei’i'° ’-a tudi s kratkimi \alovi.