627 Izvirni znanstveni članek (1.01) Bogoslovni vestnik 75 (2015) 4,627—648 UDK: 378.6:27-789.5"17" Besedilo prejeto: 03/2015; sprejeto: 12/2015 Stanislav Južnič Učitelji teologije med ljubljanskimi jezuiti 18. stoletja: ob 310-letnici ustanovitve katedre za kanonsko pravo Povzetek: Opisujemo zadnjih sedem desetletij jezuitskih teoloških študijev v Ljubljani, od ustanovitve filozofskih študijev in katedre za kanonsko pravo (1704/1705) do prepovedi jezuitskega reda (1773). Povzemamo razvoj ljubljanskih stolic za kazuistiko in za kanonsko pravo. Obenem obravnavamo kratkotrajnejša predavanja o Svetem pismu in o dogmatični teologiji. Razvoj teološke fakultete primerjamo s sočasnim razvojem fakultete za filozofijo in z delovanjem jezuitskih nižjih študijev v Ljubljani. Strokovno usposobljenost ljubljanskih jezuitskih predavateljev na fakulteti za teologijo ocenjujemo na podlagi njihovega študija filozofije in teologije v povezavi z njihovimi službami pred prihodom v Ljubljano. Predvsem se osredotočamo na njihova ohranjena dela. Izkaže se, da so zvečine študirali v Gradcu in na Dunaju, nekaj je bilo trnavskih študentov; nihče od prihodnjih profesorjev na ljubljanski fakulteti za teologijo se svoje vede ni naučil na ljubljanskem ali katerem drugem od manjših učilišč v avstrijski jezuitski provinci. To dejstvo potrjuje domnevo, da ljubljanska jezuitska teološka fakulteta ni veljala za popolno in ni podeljevala ustreznih doktorskih nazivov. Ljubljanska jezuitska filozofska fakulteta pa se je do neke mere enakovredno kosala z drugimi v provinci, saj so njeni absolventi vsaj v nekaterih obdobjih poučevali kot magistri, podobno kakor absolventi drugih filozofskih fakultet, denimo graške ali dunajske. Čeprav je končana ljubljanska teološka fakulteta lahko zadostovala za (lokalno) pastoralno delo, je bil za pridobitev profesure in doktorata očitno potreben še študij na enem od treh glavnih univerzitetnih središč avstrijske province v Trnavi, v Gradcu ali na Dunaju, v dveh ljubljanskih primerih tudi v Milanu in v Munchnu. Po drugi strani pa je v Ljubljani delalo vsaj pet jezuitskih patrov, ki so teološke študije končali v Ljubljani, med njimi Joseph Grattiwol, Jožef Lovrenc Pogačnik (Pogatschnig), Ka-mničan Andreas Mally ali umirajoči Braslovčan Bartolome Hamerschegg (Hamer-šek). Vendar so v Ljubljani predvsem pridigali, spovedovali in svetovali, nihče med njimi pa ni predaval na ljubljanskih višjih študijih. Ključne besede: jezuitsko šolstvo, zgodovina ljubljanskih teoloških študijev v 18. stoletju, kanonsko pravo, kazuistika, zgodovina tehniško-matematičnih ved v 18. stoletju 628 Bogoslovni vestnik 75 (2015) • 4 Abstract Jesuit Professors of Theology in Ljubljana of 18th Century: The 310th anniversary of the establishment of the Department of Canon Law in Ljubljana The last seven decades of Jesuit theological studies in Ljubljana since the foundation of philosophical studies and the establishment of Department of Canon Law (1704/05) to the prohibition of the Jesuit Order (1773) is described. The development of chairs for casuistry, canon law, and also the short time lectures on the Bible and dogmatic theology are summarized. The development of the Ljubljana Faculty of Theology is compared with the development of the Ljubljana Faculty of Philosophy and with the Jesuit lower courses in Ljubljana. The professional qualification of Jesuit teachers of Ljubljana Faculty of Theology on the basis of their studies of philosophy and theology, and their jobs prior to their teachings in Ljubljana is estimated. Most important are their preserved works. It turns out that most of them studied in Graz and Vienna with rare Trnava students included. None of future professors of Ljubljana Faculty of Theology studied theology in Ljubljana, or in any other of the smaller centers of learning in the Austrian Jesuit Province. This fact confirms that the Ljubljana Jesuit theological faculty did endorse the full status of University and did not give adequate doctoral titles. The Ljubljana Jesuit faculty of arts was to some extent comparable to others similar faculties in the province and its graduate students at least during certain periods taught as masters in lower studies, similarly as the graduates of other philosophical faculties including Graz or Vienna. The completed Ljubljana Faculty of Theology was eventually sufficient only for the (local) pastoral work. To obtain a professorship and Ph.D. in theology obviously required further studies in one of the three main centers of the Austrian province in Trnava, Graz, or Vienna. Two professors of Ljubljana Theological Faculty studied theology in Milan and Munich. On the other hand, in Ljubljana at least five Jesuit fathers worked after they completed their theological studies in Ljubljana. Among them were Joseph Grattiwol, Joseph Laurentius Pogatschnig, Andreas Mally from Kamnik, and the dying Bartolome Hamerschegg (Hamersek) from Braslovce. In Ljubljana they preached, heard confessions, and counseled, but none of them taught at the Ljubljana higher studies. Key words: Ljubljana, jesuits' pedagogy, history of Ljubljana theological studies in 18th century, canon law, casuistry, history of technical-mathematical sciences in 18th century 1. Uvod Jezuiti so v prvem stoletju svojega delovanja v Ljubljani predavali kazuistiko, ki je od tridentinskega koncila do polovice 20. stoletja obsegala večino moralne teologije. Občasno so vzdrževali celo po dva predavatelja, enega za polemično teologijo in enega za dialektiko. Dne 29. 2. 1704 se je nabralo dovolj denarja iz prispevkov kranjskih deželnih stanov in pomembnih domorodcev, da so študij razširili in dodali profesorja filozofije, Furlana Petra Buzzija, in profesorja kanonskega prava, Dunajčana Gabrijela Frolicha. Buzzi je filozofskega trojčka z logiko, fiziko in metafi- Stanislav Južnič - Učitelji teologije med ljubljanskimi jezuiti 18. stoletja 629 ziko predaval v Gorici in v Celovcu med letoma 1700 in 1702, nato pa je pred prihodom v Ljubljano še dve leti predaval matematiko v Celovcu. V Ljubljani je znova odpredaval celotni filozofski triletni kurz, začel pa je z logiko, ki ji je sledil pouk fizike in nato metafizike. Prihodnji ljubljanski dekan profesorjev kazuistike, profesor kanonskega prava in rektor Buzzi, je ob tem zapisal svoja goriška in ljubljanska fizikalna predavanja, povzeta po Aristotelu, ki pa niso nikoli šla skozi tiskarske preše. 2. Kje so študirali ljubljanski profesorji teologije? V Ljubljani je od akademskega leta 1704/1705 do akademskega leta 1772/1773 službovalo 660 jezuitov, med njimi 497 patrov in magistrov. Med njimi znamo 478 jezuitom določiti kraje študija teologije. Štirinajst jih je izstopilo iz reda ali umrlo, preden so začeli študirati teologijo, Bavarec Philipp Hassfurter (Haasfarter) je študiral zunaj avstrijske province, devet pa jih je vstopilo k jezuitom po doktoratu iz teologije in zato jezuitski popisi ne navajajo njihovega kraja študija. Med njimi so bili Melchior Omersa, Ernestus Engl, Caspar Igl, Bartholomeaus Bassar, Jakob Ter-pin, Sylvester Kerniz (Kherniz), Matthias Paradisciz (Paradižič), Joannes Baptista Praescheren (Prešeren) in ljubljanski profesor kazuistike, prefekt šole in spovednik od leta 1728/1729 do leta 1729/1730, Tirolec Joseph Tallman. Kraja teološkega študija prvih štirih (še) ne poznamo (Kovačič 2013; Andritsch 1988, 57; 84; 109, 136; 195; 271; Mairold 2002, 18; 19; 57; 84; 109; Muhlberger 2011). Ljubljanski jezuiti so bili v 18. stoletju navezani predvsem na študij teologije v Gradcu, kjer so usposobili veliko večino ljubljanskega kadra. Pol manj jih je študiralo teologijo na Dunaju (31 %), le 5 % v Trnavi in komaj nekaj več od odstotka v Ljubljani; vsi trnavski in ljubljanski študentje so študij končali v 18. stoletju. Prihodnji profesorji ljubljanske teološke fakultete niso študirali bogoslovja na ljubljanskem ali katerem drugem od manjših kolegijev avstrijske jezuitske province. Ljubljanska jezuitska teološka fakulteta namreč ni bila popolna in ni podeljevala doktorskih nazivov. Ljubljanska jezuitska filozofska fakulteta se je vsaj do neke mere enakovredno kosala z drugimi filozofskimi šolami v provinci, saj so njeni študentje občasno poučevali kot magistri, podobno kakor študentje drugih filozofskih fakultet, denimo graške ali dunajske. Čeprav je končana ljubljanska teološka fakulteta zadostovala za pastoralno delo na Kranjskem, je bil za pridobitev profesure in doktorata nujen še študij na enem od treh glavnih univerzitetnih središč avstrijske province: v Trnavi, v Gradcu ali na Dunaju. Dva ljubljanska profesorja sta teologijo študirala tudi v Milanu in v Munchnu. To sta bila ljubljanski profesor kanonskega prava (1710-1711), Andrej Franzell, in ljubljanski profesor kazuistike (1692, 1696-1699) in minister (1710), Ljubljančan Karel Haas; oba sta zunaj avstrijske province začete študije končala na teološki fakulteti v Gradcu. Haas je resda v Ljubljani predaval kazuistiko pred obdobjem, ki ga zajema ta razprava (1692 in 1696-1699), leta 1710 pa je postal minister ljubljanskega kolegija. Njegov starejši sodelavec, mehiški misijonar Marko Kappus iz Kamne Gorice, je prehodil nasprotno študijsko pot in je v Gradcu začete teološke študije končal v Milanu. 630 Bogoslovni vestnik 75 (2015) • 4 Začetek študija teologije v Gradcu ljubljanskih jezuitov, rojenih sredi intervala na vodoravni osi Začetek študija teologije na Dunaju Začetek študija teologije v Trnavi — — — Vseh 1704/1705-1772/1773 120 - Graf 1: Ljubljanski jezuiti, razporejeni glede na to, katera univerza je bila njihova alma mater. Dva ljubljanska jezuita sta študij teologije, začet v Gradcu oziroma na Dunaju, končala na Collegio Romano, ki je bil slej ko prej najbolj ugledna jezuitska šola. To sta bila ljubljanski profesor kazuistike med letoma 1725 in 1726, Dunajčan Fran-ciscus Ruck (Ruckh), in Vajkard baron Hallerstein, mlajši brat slovitega kitajskega misijonarja Avguština. Vajkard je bil jezuitski novic na Dunaju oziroma v Ljubljani kot ljubljanski absolvent filozofije (Lukács 1987, 501; Catalogus 1724, 32; Catalo-gus 1725, 32). Rim so seveda obiskovali tudi drugi, ljubljanski profesor filozofije (1737-1739), Franc Saleški Domazetic iz Senja, pa je v Rimu celo dočakal svoje poslednje dni. Italija je privlačila še druge ljubljanske jezuite. Ljubljanski spiritual (1709) Henrik Scholdau is severozahodne okolice Dunaja je v Gradcu začeti in končani teološki študij vmes obiskoval v Parmi, kjer je desetletje pozneje Ljubljančan Vajkard baron Lewenberg opravil noviciat, da je lahko v Ljubljani predaval kazui-stiko leta 1712/1713 in leta 1713/1714. Zunaj glavnih univerz avstrijske jezuitske province v Trnavi, v Gradcu in na Dunaju sta študirala teologijo še ljubljanski profesor gramatike (1743/1735), Korošec Matija Schwendtner, ki je v Trnavi začeti študij teologije končal v sosednjih Košicah, in vodja ljubljanskega semenišča (1715), Kamničan Majetich, ki je graški študij teologije končal v Linzu. V Ljubljani je delovalo vsaj pet jezuitskih patrov, ki so teološke študije končali v Ljubljani, med njimi Gradčan Joseph Grattiwol, in to po začetnem študiju v Gradcu, Kranjčan Jožef Lovrenc Pogačnik (Pogatschnig), Kamničan Andreas Mally in bolni Braslovčan, Bartolome Hamerschegg (Hameršek). Vendar so v Ljubljani predvsem pridigali, spovedovali in svetovali; nihče med njimi ni predaval na ljubljanskih višjih študijih. Stanislav Južnič - Učitelji teologije med ljubljanskimi jezuiti 18. stoletja 631 : Ljubljanski profesorji teoloških predmetov, ki so teologijo študirali na Dunaju Ljubljanski profesorji teoloških predmetov, ki so teologijo študirali v Gradcu 20 18 16 14 12 10 8 6 4 2 0 '■^'■■i<-i<-i<-i<-i<-i<-i<-i<-i<-i<-f<-f<»f<»f<-f<»i Graf 2: Ljubljanski jezuitski profesorji kazuistike in kanonskega prava, razporejeni glede na rojstno leto in glede na kraj začetega študija teologije. Med letoma 1704/1705 in 1772/1773 je na ljubljanski teološki fakulteti predavalo devetinosemdeset profesorjev. Med njimi jih je štiriinsedemdeset poučevalo kazuistiko ali pa so bili dekani profesorjev kazuistike. Petindvajset patrov je poučevalo kanonsko pravo, eden Sveto pismo, trije pa (dogmatično) teologijo. Med njimi sta dva prej predavala kazuistiko. Dvanajst profesorjev kanonskega prava je prej ali sočasno predavalo kazuistiko ali pa so bili dekani profesorjev kazuistike v Ljubljani. V Ljubljani je službovalo šest dekanov profesorjev kazuistike: Buzzi (1717 in 1723), Ljubljančan Filip Hoffstetter (1718-1720), Gabrijel Wimerl (1734-1735), Karel To-sch (1737), Karl Dillherr (1754-1759) in Anton Werntl (1760). Funkcija je bila očitno v veljavi zgolj v treh večletnih obdobjih. Buzzi in Wimerl sta prej predavala fiziko v Ljubljani, Buzzi in Dillherr pa sta pozneje postala ljubljanska rektorja. Katedra kanonskega prava je bila najuglednejša med ljubljanskimi predavateljskimi položaji, tako da so se na njej zvrstili pripadniki najpomembnejših družin, med njimi kranjski baroni Erbergi, pl. Kappusi in Jožef iz štajerske veje plemenitih Lambergov. Med tu raziskane profesorje ljubljanske teološke fakultete nismo šteli Vipavca Simona Kar-chnerja in Haasa, ki sta kazuistiko predavala v Ljubljani konec 17. stoletja, v tu obravnavanem obdobju pa je bil prvi ljubljanski rektor, drugi pa minister. Domala polovica ljubljanskih profesorjev kazuistike iz obdobja 1704/17051772/1773 je začela študirati teologijo na Dunaju, eden manj v Gradcu, le trije pa v Trnavi. Med vsemi profesorji ljubljanske teološke fakultete iz obdobja 1704/17051772/1773 je le Dunajčan Andrej Osminka ves teološki študij opravil v Trnavi; Franc Ksaver Obermayr in Franc Ksaver Schickmayr sta začete graške študije končala v Trnavi, Janez Krstnik Cortivo je trnavski študij končal v Gradcu, Frančišek Hofer pa na Dunaju. 632 Bogoslovni vestnik 75 (2015) • 4 20 18 16 14 12 10 8 6 4 2 0 Profesorji kazuistike Profesorji kanonskega prava opo r\ oo O) «o «o -< £ to g o o £ •j* O K O «-f A? p to »1 ¡3 to »1 S? to «■i «■i «■i "I to k Profesorji na jezuitski filozofski fakulteti. £ 0 Lamberg je po uvodnem predavanju kazuistike leta 1733/1734 obdržal katedro za kanonsko pravo od leta 1739/1740 do leta 1746/1747. Mlajši brat graškega matematika Josepha Maistra (*6. 11. 1714, Gradec; SJ 1729, Gradec; t 1777) Anton Maister je v Ljubljani predaval kazuistiko od leta 1748/1749 do leta 1761/1762, Dunajčan Franc Ksaver Schickmayr od leta 1750/1751 do leta 1759/1760, Inocenc baron Taufferer pa od leta 1758/1760 do leta 1766/1767. Nekateri so se na ljubljansko katedro za kazuistiko vrnili, potem ko so si predavateljskih izkušenj pridobili na drugih fakultetah, med njimi Buzzi, Janez (Andrej) pl. Kappus, Gradčan Jožef Warnhaus in Janez Nepomuk Untersinger iz Velesovega. Prav vsi ljubljanski profesorji kanonskega prava so imeli predavateljske izkušnje na katedrah za filozofijo. Tako je Adam Fenzl, ljubljanski profesor kazuistike leta 1737, predaval fiziko študentom drugega letnika filozofije v Budi leta 1734/1735. Med ljubljanskimi profesorji kazuistike poprej profesure iz filozofije niso imeli le Ljubljančan Filip Hoffstetter, avstrijski provincial Paul Zetlacher (Zeitlacher), Joseph baron Hainzman, Ignac Kern in Dunajčan Janez Hiedl. Hoffsteter je resda v Celovcu leta 1700/1701 predaval etiko pred prihodom v Ljubljano, filozofije pa ni poučeval. Številni profesorji z ljubljanske teološke fakultete so prej v Ljubljani in drugje predavali matematiko, med njimi profesorji kazuistike Janez Andrej pl. Kappus (1711-1731) v Zagrebu (1704-1706), Janez Thullner na Dunaju, Novomeščan Karel Tosch v Gradcu, v Celovcu in v Trnavi, Albert Socher in Buzzi v Celovcu, Anton Meak (Meack, 1743) in Ignac pl. Rosenberger (Rosenbergen, 1767) ter profesor kanonskega prava Franzell. Meak je v Celovcu objavil knjižico o sv. Janezu Nepo-muku, nato pa je prav tam predaval fiziko (1732/1733) in matematiko (1734/1735- 634 Bogoslovni vestnik 75 (2015) • 4 1736/1737). Rosenberger je predaval matematiko v Ljubljani (1762-1763) in v Celovcu (1764); po Schottlovi smrti je nadaljeval njegova predavanja iz fizike v Ljubljani od začetka novembra 1777 do konca februarja 1778. Nekdanja pomožna predavatelja (repetitorja) matematike na Dunaju leta 1706 oziroma 1722-1723, Jurij Egerer in Albert Socher, sta med profesorji na ljubljanski jezuitski teološki fakulteti matematiko predavala najdlje. Ljubljanski profesor kazuistike (1744) Jurij Egerer je med letoma 1713 in 1723 poučeval v Celovcu, Ljubljani, Gradcu in v Lin-zu, Socher pa v Linzu od leta 1732 do leta 1743, s presledkom, med katerim je predaval fiziko in filozofijo v Ljubljani. Zanimivo je, da prav profesorja matematike in fizike z najdaljšim stažem med profesorji na ljubljanski teološki fakulteti, Egerer in Rosenberger, nista zapustila danes ohranjenih del. Socher je pisal o svetnikih Kozmu in Damjanu, ne pa o matematičnih vedah. Podobno nima literarne zapuščine nekdanji Socherjev sošolec dunajski repetitor matematike (1723), Anton Kappler, ki je predaval matematiko v Gradcu v letih 1733 in 1734, fiziko pa v Linzu leta 1736. Kappus je poučeval matematiko v Zagrebu leta 1706, v Ljubljani pa je zapisal eno redkih ohranjenih predavanj kazuistike leta 1745. Ljubljanski profesor kazuistike (1719 in 1720), Ignac Dinzl pl. Angerburg, je bil profesor matematike v Gradcu (1711); svoja goriška predavanja iz filozofije je kronal z objavo izpitnih tez. Kappusovih in Dinzlovih objav Stoeger in Sommervogel ne navajata (Kappus, 1710; Dinzl 1713; Pascoletti 1992, 107; 109). Dinzl je bil bratranec Antona Erberga, Anton pa ga je nasledil kot ljubljanski rektor. Posebno znameniti so bili nekdanji profesorji in repetitorji matematike, saj jih je kar štirinajst predavalo na ljubljanski teološki fakulteti, med njimi trije (nekdanji) ljubljanski profesorji matematike, Thullner, Georg Egerer in Ignac Rosenberger. Štiriinosemdeset nekdanjih profesorjev fizike je predavalo na ljubljanski teološki fakulteti, to je bilo 94 % vseh ljubljanskih profesorjev teološke fakultete. Med njimi je bilo devetnajst nekdanjih ljubljanskih profesorjev fizike. To so bili ljubljanski profesorji kazuistike, Sigmund pl. Jenčič, Anton Jankovič, Janez Barbolan, Gabriel Wimerl (Wimmerl), Janez Krstnik Mayr (*1686), Anton Stancker, ljubljanski rektor Peter Buzzi, provincial Paul Zetlacher, ljubljanski rektor Ernest baron Apfaltrer, Albert Socher, Janez Nepomuk Bottoni, Anton Maister, Ignac grof Rasp in Ignac baron Taufferer, ljubljanska profesorja kazuistike in kanonskega prava, Ferdinand pl. Rain in rektor Jožef de Giorgio, ljubljanska profesorja kanonskega prava, ki nista prej predavala kazuistike, Sigismundus Prembsl in Jožef Thaiss (Thais, Theiss, Te-iss), in ljubljanski profesor dogmatične teologije Pogrietschnig. Ljubljanski profesor Svetega pisma, Andrej Magerl, in vsi ljubljanski profesorji (dogmatične) teologije, Pogrietschnig, Wanggo in Rosenberger, so prej predavali filozofijo. Wanggo in Rosenberger sta najprej v Ljubljani predavala kazuistiko (1766/1767), nato pa dogmatično teologijo do leta 1773. Po smrti Jurija Haidta je njegovo celovško matematično katedro leta 1699 prevzel njegov koroški rojak Andrej Franzell (* 1658 Beljak; SJ 1673 Celovec; t 1712 Ljubljana), poznejši ljubljanski profesor kanonskega prava. Franzell na drugih kolegijih ni poučeval matematike, a je skupaj sedem let predaval filozofijo s fiziko v Linzu, v Gradcu in v Celovcu. V devetdesetih letih 17. stoletja je objavil matematično delo s i» I § I p 3 o. m 5.1- ■o Q 3 ■s. 3' Q' 3 O 3 C/i iT «a Q t3 Q P 00 m Georg Sigismundus Jakob Urient 1589 Litomysl na Češkem 15.5.1633 1586 Pischkowitz v poljski Šleziji severno od Wroclawa blizu češke meje 14.6.1642 I Johannes Schwanari 11.4.1599 Dunaj 29.9.1658 Claudius (Voraius) Voiagius 26.4.1626 Venzone 30km severno od Vidma 1653 Gradec 30.6.1664 Sigismundus Mogilnicki 1608 Mogielnica na Poljskem Jakob Honoratus Durandus 7.8.1598 Bruselj 28.8.1644 Bernardus Geyer 23.8.1607 Stockerau v Avstriji 1.9.1676 Johannes Leonardus Bachin 6.11.1602 Bruselj 12.4.1665 Jacob Honoratus Durandus 7.8.1598 Bruselj 28.8.1644 Joannes Bertholdus 15.7.1606 Trento 24.3.1673 Philippus (Miller) Müller 27.4.1613 Gradec 7.4.1676 Otto Schimonsky 12.1614 Twardogöra, Šalezlja Poljska, 50km severovzhodno od Wroclawa 1638 Gradec 26.8.1665 Michael (Kodella) Codella 8.9.1611 Gradec Med 1637-1638 Gradec 26.8.1665 Jonas Joannes Wärg 15.6.1619 Lorch v Avstriji 2.9.1692 Martin Zeller Andrej (Čeferin) Zefferin 24.7.1634 Solkan 22.10.1668 Christoph (Lux, Lutz) Luz 29.3.1642 Linz 8.1643 Hrvaška 27.10.1678 Andrej Franzeil 24.4.1658 Beijak 23.11.1712 Joseph Scalettari 21.1.1658 Gorica 24.9.1712 t/1 r-t- Ol D ist' £D < C N< 3 n< fD fD o_ O IQ "75' 3 fD Q. c' "öj' l/i 3 "75' N c 00 Q 3 Q 3 t Q o_ fD 00 l/l 636 Bogoslovni vestnik 75 (2015) • 4 Slika 2: Akademski predniki in potomci ljubljanskega profesorja kazuistike Egererja, med njimi Cerkničan Kobav, Radgončan Vols in Pogrietschnig iz koroških Radiš. Stanislav Južnič - Učitelji teologije med ljubljanskimi jezuiti 18. stoletja 637 Andrej Kobav 7.11.1591 ali 11.1593 Cerknica 10.1623 Gradec 12.2.1654 Philippus (Miller) MUller 27.4.1613 Gradec 1639 Gradec 7.4.1676 Otto Schimonsky 12.1614 Twardogora, Šlezija Poljska 50km severovzhodno od Wroclawa 1638 Gradec 26.8.1665 Michael (Haintz, Heinz) Heintz 11.1.1625 Gradec 12.3.1684 Paulus Hansiz 1645 Dunaj 1667 Gradec 8.1.1721 Martin Zeller 14.4.1629 Culj Johannes Schwanari 11.4.1599 Dunaj 29.9.1658 Claudius (Voraius) Voragius 26.4.1626 Venzone 30km severno od Vidma 1653 Gradec 30.6.1664 Christoph (Lux, Lutz) Luz 29.3.1642 Linz 1715 1650 Radgona 1720 Jakob Urient 2.2.1679 Eisenstadt (Kismarton) na Gradiščanskem 1703 Gradec 28.4.1746 Ludvik (Mietinger) Muetinger 25.8.1662 Lauraecensis v Avstriji 1684 Gradec 12.3.1702 Joseph Carina 16.10.1712 Bakar 1791 Anton Kappler 1699 Dunaj 1723 Dunaj Johan Joris 1714 Nonsberg, Anan pri Trentu na Tirolskem Karl Dillher 2.11.1710 Dunaj Med 1737-1741 Dunaj 2.12.1778 13.3.1663 Ernest Vols 1757 1768 Slika 3: Akademski predniki in potomci ljubljanskega profesorja kazuistike Kapplerja. Med potomci sta bila Jožef Carina iz Bakra in ljubljanski rektor, fizik Karl Dillherr. 638 Bogoslovni vestnik 75 (2015) • 4 Slika 4: Akademski predniki ljubljanskega profesorja kazuistike in dogmatične teologije Rosenbergerja. Stanislav Južnič - Učitelji teologije med ljubljanskimi jezuiti 18. stoletja 639 ob številnih teoloških spisih. Dve leti pred smrtjo je bil profesor kanonskega prava in knjižničar kolegija v Ljubljani, vendar za zdaj ni znana nobena knjiga z njegovim lastniškim vpisom. Po Franzellovem odhodu za profesorja bogoslovja in knjižničarja v Passau kar celo leto niso mogli najti novega celovškega profesorja matematike (Lukacs 1987, 364; Franzell 169?). 4. Objavljena dela ljubljanskih profesorjev teologije Med ljubljanskimi jezuitskimi patri in magistri iz obdobja od leta 1704/1705 do leta 177217/73 jih je tretjina (170) svoja dela zapisala v danes znanih knjigah, čeprav so nekatere med njimi ostale v rokopisih. Največ so pisali ljubljanski jezuiti, ki so v red vstopili na prelomu iz 17. v 18. stoletje. Med devetinosemdesetimi profesorji teološke fakultete v obdobju od leta 1704/1705 do leta 1772/1773 jih je kar enainpet-deset spisalo danes ohranjene knjige (57 %); popis danes znanih Sommervoglovih in Stoegerjevih tiskanih ali rokopisnih del je dopolnjen z ljubljanskimi viri. Med petindvajsetimi ljubljanskimi profesorji kanonske prava jih je šestnajst zapustilo pisana dela (64 %), to je bilo domala dvakrat več od povprečja pri ljubljanskih jezuitih. Med pisci je bil edini ljubljanski profesor Svetega pisma, prav tako pa dva od treh profesorjev teologije; morebitna dela dolgoletnega profesorja Rosenberga namreč niso v evidenci. Številni profesorji ljubljanske teološke fakultete so objavljali matematična dela, med njimi Avstrijca Frölich in Thullner, Korošec Franzell, Dolenjca Taufferer in Tosch. Nedvomno so bili profesorji ljubljanske teološke fakultete najbolj izobraženi med ljubljanskimi jezuiti; zato so seveda tudi največ pisali. Štirinajst od vseh ljubljanskih jezuitskih dvainštiridesetih piscev o teologiji je predavalo na teološki fakulteti od leta 1704/1705 do leta 1772/1773, prav tako pa štirinajst od vseh osem-intridesetih piscev o fiziki in pet od dvajsetih piscev o matematiki. Prvi ljubljanski profesor kanonskega prava Gabrijel Frölich (* 1657 Dunaj; SJ 1673; t 1725) je bil starejši sorodnik Erasmusa Frölicha (Fröhloch, * 1700 Gradec; SJ; t 1758), enega najznamenitejših profesorjev matematike v avstrijski jezuitski provinci. Tudi Gabrijel Frölich seveda ni bil od muh, saj je predaval triletno filozofijo s fiziko v Gradcu (1686-1689) in na Dunaju (1690-1693), tik pred prihodom v Ljubljano pa je bil med letoma 1698 in 1704 dekan dunajske filozofske fakultete. Čeprav je bil ljubljanski profesor kanonskega prava, prefekt dijakov (šole) in spovednik zgolj dve leti, je bil njegov ugled tolikšen, da je bila prihodnost katedre zagotovljena tudi njegovim manj znamenitim naslednikom. Objavil je tri knjige, med njimi morda najbolj odmevno vojaško arhitekturo na temeljih uporabne matematike; v njej je povzel svoja dunajska predavanja fizike iz leta 1690/1691. Ilustrirano izdajo na enaindevetdesetih straneh so omogočili bogati študentje, med njimi trije grofje in dva barona. Frölich je svoja izvajanja utemeljil na delih glavnega antwerpenskega jezuitskega matematika, Adreasa Tacqueta (* 1612; SJ 1629; t 1660), in na vojaški arhitekturi marsejskega raziskovalca gibanja voda v rekah in kanalih, Clauda Frangoisa Milleta Dechalesa (* 1621 Chambery, 100 km vzhodno od Lyona; SJ 1636; t 1678 Torino). Ljubljanski jezuiti so Dechalesovo delo resda 640 Bogoslovni vestnik 75 (2015) • 4 že poznali, saj so si ga štiri leta po natisu priskrbeli goriški jezuiti in ga nato podarili Ljubljančanom. Knjigo danes hrani NUK kot najstarejše matematično delo z datiranim lastniškim vpisom v ohranjenem delu nekdanje jezuitske knjižnice. Frölichova izjemna učenost je v Ljubljani utrla pot briljantnemu Gruberjevemu raziskovanju voda, ki je strlo marsikateri oreh na Kranjskem šest desetletij po Fröli-chovem odhodu. Seveda pa se prvi ljubljanski profesor kanonskega prava G. Frölich ni držal zgolj jezuitskih piscev, temveč je upošteval tudi načrtovanja gradov vojaškega inženirja in maršala v armadi Ludvika XIV., Sebastiena le Prestra de Va-ubana (* 1633; t 1707). Frölich je svojim predavanjem dodal še logaritemske tabele (Frölich 1691, 30; 79; Dechales 1674; Sommervogel 3: 1027-1028; Stoeger 1855, 92), ki jih je bržkone med prvimi predstavil ljubljanskim kolegom. Najpomembnejša pisca matematičnih del med profesorji ljubljanske teološke fakultete sta bila provincial Thullner in Novomeščan Tosch. Aleš Žiga Dolničar (* 1685; t 1708) je leta 1703 in 16. 3. 1704 v Gorici zapisal fizikalna predavanja svojega profesorja Thullnerja. Po odhodu iz Gorice je Thullner še tri leta poučeval filozofijo in matematiko v Linzu. Ob poučevanju matematike na Dunaju med letoma 1708 in 1713 je vmes leta 1709 predaval matematiko in kazuistiko na ljubljanskem kolegiju. Med njegovimi ljubljanskimi študenti matematike in fizike so bili starejši brat ljubljanskega rektorja Antona, ljubljanski kanonik Janez Ernest Erberg, Lovrenc Daniel pl. Wolbiz (Wolwitz (Wollwiz)-Wallersbach, t 5. 6. 1746 Cerklje na Gorenjskem) in Ivan Dizma Florjančič. Ob svojem končnem izpitu pri Thullnerju sta prva dva izdala matematične vaje o katoptriki in o vzrokih za odboj žarkov od gladkih zrcal, ki so najstarejše ohranjene (fizikalno-matematične) izpitne teze z ljubljanskega kolegija. Po poučevanju v Ljubljani se je Thullner vrnil na Dunaj in tam leta 1711 objavil Poskuse v geometriji. Med opisom triangulacije in geodetskih meritev se je skliceval tudi na kitajsko tradicijo po poročilih jezuitskega misijonarja Johanna Schrecka Terrentiusa, poslanih Keplerju. Dne 18. 3. 1728 je provincial Thullner skupaj s pomočnikom Frančiškom Molindesom iz Mainza obiskal ljubljanski kolegij (Thullner 1703; Thullner 1709; Thullner 1711, 6; Diarium 1296r). Nečak Janeza Ernesta Erberga, Avguštin Hallerstein, je tisti čas, leta 1727/1728, predaval retoriko v Ljubljani, pozneje pa je iz Portugalske in iz Kitajske večkrat pošiljal Thullner-ju okrasne risbe in mu poročal kot avstrijskemu provincialu. Thullnerjevo delo v geometriji je nadaljeval Novomeščan Karel Tosch, ljubljanski profesor začetnih razredov (1710-1712), ki je na ljubljanskem kolegiju umrl kot dekan profesorjev kazuistike. Tosch je uporabljal Kopernikove prijeme pri pojasnjevanju Evklidovih in Arhimedovih idej četrt stoletja, preden je bilo to formalno dovoljeno. Geometrijo in algebro je predstavil v dialogu med Luciliusom in Mariusom ob štiriinšestdesetih ilustracija, objavljal pa je tudi dela o geometriji in o kronologiji (Tosch 1730, 1; Tosch 1725; Lukacs 1988 3: 1723; Sommervogel, 8: 158; Stoeger 1855, 1167-1168). Karl Enders je svoja fizikalna predavanja zapisal ob koncu svojega poučevanja v Trnavi, Buzzi v Celovcu, Anton Stancker v Ljubljani, Dinzl in Sarmeda v Gorici, Ignac Jagerhueber (Jägerhueber) pa v Gradcu. Stanislav Južnič - Učitelji teologije med ljubljanskimi jezuiti 18. stoletja 641 Preglednica 1: * V krepkem tisku profesorji ljubljanske teološke fakultete, podčrtani tisti, ki so predavali le kanonsko pravo, ležeče pisani ljubljanski profesorji fiziki, profesorji matematike z velikimi črkami. Ime* Prevladujoča tema pisanja (fizika, matematika, teologija) Gabriel Frölich M: arhitektura Franc Breckerfeld M: sončne ure Andrej Franzell M: astronomija THULLNER M: geometrija Janez Dizma Florjančič de Grienfeld M: astronomija FRANZ SCHMELZER M: učbenik matematika-sončne ure Frančišek Dolfin M: matematika, fizika Janez Mayr (* 1693) M: kronologija Avguštin Hallerstein M: astronomija, statistika kitajskega prebivalstva Janez Krstnik Praescheren M: astrologija rektor Frančišek Staindl M: kronologija KarelTosch M: geografija kronologija Primož Laurenziz M: kronologija Jernej Muligh M: učbenik računstva JANEZ SCHÖTTL M: astronomija Karel Taupe M: izpitne teze Leopold Apfaltrer M: meroslovje, agronomija Jožef Lussner M: učbenik aritmetike Inocenc Taufferer M: učbenik računanja MIHAEL SCHMIDT M: izpitne teze Skupaj pisci o matematiki med ljubljanskimi jezuiti od leta 1703/1704 do leta 1772/1773: 20 5 ljubljanskih profesorjev na teološki fakulteti, od njih dva, ki sta predavala le kanonsko pravo. Trije profesorji fizike, med njimi eden profesor kazuistike. Štirje profesorji matematike, med njimi eden profesor kazuistike. Gerardus Hilleprandl (Hilleprandt) F: Gerardus Hilleprandl (Hilleprandt) proti Descartesu Gabriel Kereskenyi F: Aristotelova fizika FRANC KSAVER BENICZKI (BENISSKI, BENITSSKI) F: izpitne teze, Franc Ksaver Beniczki (Benisski, Benitsski) SEBASTIAN STAINER F: astronomija, sončne ure Karl Enders F: filozofska fizika Anton Erberg F: učbenik Janez Erberg F: njegov študentski sklepni izpit iz optike Dinzl F: izpitne teze Janez Kaugg F: rokopis predavanj Janez Barbolan F: promocija Fabrijevega dela Janez Mayr (*1686), služboval v Ljubljani v letih 1721-1723, 1730 F: Aristotelova fizika Anton Stancker (*1682), služboval v Ljubljani v letih 1722-1725, 1728 F: rokopisi predavanj Frančišek Pasperg, služboval v Ljubljani v letih 1723-1725 F: rokopisi predavanj Peter Buzzi F: rokopisi predavanj Jurij Schniderschiz F: izpitne teze Jožef Reichenau F: atmosfera 642 Bogoslovni vestnik 75 (2015) • 4 Ime* Prevladujoča tema pisanja (fizika, matematika, teologija) Jožef Thais F predavanja Leopold Prandtner F filozofija znanosti Jakob Vogl F izpitne teze o geologiji in o kozmologiji Jožef Ravina F izpitne teze Franc Ksaver Socher F urednik zbirke pisem jezuitskih misijonarjev Daniel Sarmeda F izpitne teze Frančišek Ginthör F promotor natisov Boškovičevih del BERNARDIN ERBERG F magneti Janez Gallyuff (Galjuf) F izpitne teze Ignac Jagerhueber F promotor ponatisa Casatijeve knjige o ognju Anton Purgstall F elektrika Franc Tricarico F promotor izdaje Regnaultove fizike Leopold Biwald F učbeniki Matija Rieberer F izpitne teze Jožef Engstler F filozofija znanja Pogrietschnig F izpitne teze Karl Dillherr F promotor barometra Gabrijel Gruber F magneti Gregor Schöttl F izpitne teze, urednikovanje Ignac Rasp F izpitne teze Maksimilijan Moravčer F predavanja v rokopisu Rektor Kristjan Rieger F elektrika, arhitektura, astronomija Skupaj pisci o fiziki med ljubljanskimi jezuiti od leta 1703/1704 do leta 1772/1773: 38 14 ljubljanskih profesorjev teološke fakultete, od katerih so so štirje predavali samo kanonsko pravo. 20 profesorjev fizike ali in mehanike, med njimi osem profesorjev kazuistike in fizike, trije profesorji matematike, med njimi eden profesor fizike. Simon Karchne T: juridična, moralna Rektor Maksimilijan Galler T: polemika Mihael Hoffmann T: Seneka, kristjan Karel Pfeiffersberg T: svetniki, puščavniki kot srebri Cerkve Karel Haas T: koroški duhovniki Janez Andrej Kappus T: kazuistika Filip Hoffstetter T: zakrament poroke Wolfgang Valvasor T: mentor doktorata v Trnavi Bernard Khabes T: evharistija proti Turkom Sebastijan Kayser T: sv. Marija (študentske teze) Leopold Fischer T: svetniki, hvalnice cesarjem in nadškofom (25 knjig) Leopold pl. Herberstein T: slavnostni govor o srcu Jezusovem Anton pl. Hallerstein T: sv. Katarina Wolfgang Mordax T: prevod Alvarezove etike Anton Maurisperg (Mavrišič) T: Marija, sv. Stanislav Kostka Sigismund Liechtenberg T: elegija Mariji Anton Werntl T: spor zahod : vzhod Joannes Baptist Vintler T: sveto leto Jožef Lamberg T: devica Marija Matija Schwendtner T: transilvanski vodilni duhovniki (študentske teze) Stanislav Južnič - Učitelji teologije med ljubljanskimi jezuiti 18. stoletja 643 Ime* Prevladujoča tema pisanja (fizika, matematika, teologija) Jurij Roman T: pravo, zakramenti Anton Schinerer T: žalostna Mati Ignatius Ferner T: govori Adam Fenzl T: kanonske teze Albert Socher T: sv. Kozma in Damjan Anton Meak (Meack) T: sv. Janez Nepomuk Frančišek Szdellar T: filozofija, Japonska in Kitajska Anton Maister T: proslave Hieronim Rechpach T: urednik knjige o reformaciji Caietanus Rechbach (Rechenpach, Rechpch) T: statistika piscev dunajske univerze, govor ob vstopu plemki-nje v samostan Andreas Heckl T: večne resnice Georg Döller T: sv. Janez Nepomuk Franc Ksaver Schickmayr T: Marija Franciscus Parxl (Präxl) T: sv. Frančišek Ksaverij Ignatius Redlhamer (Redelhamer, Redlhammer) T: Biblija Ignatius (Georgius) Traunpauer T: Biblija dunajski nadškof Sigismundus (Anton) Hochenwart (Hohenwart) T: pastirska pisma Ferdinand Fillnbaum (Fillenbaum) T: ljubezen sveta in profana Johan Batist Obermayr T: dunajske izpitne teze Joseph Prechler T: strpnost in poklicanost svetnikov Andrej Osminka T: govori Josef Häsl T: Josef Hasl, slovenska Michael Werdnig (Werdnigg, Brdnik) T: polemika proti Eybelsu ljubljanski škof Anton Kautschitsch (Kavčič) T: sv. Ciril in Metod, Frančišek Ksaverij Skupaj pisci o teologiji med ljubljanskimi jezuiti od leta 1703/1704 do leta 1772/1773: 44 15 ljubljanskih profesorjev na teološki fakulteti, od katerih sta dva predavala samo kanonsko pravo, pet profesorjev fizike, med njimi eden profesor kazuistike in fizike Tabela 4: Ohranjena dela ljubljanskih jezuitskih profesorjev, ki so predavali med letoma 1704/1705 in 1772/1773. 644 Bogoslovni vestnik 75 (2015) • 4 Vseh ohranjenih spisov ljubljanskih jezuitov, zaposlenih po ustanovitvi visokošolskih študijev Vseh ohranjenih spisov profesorjev kazuistike ------Vseh ohranjenih spisov profesorjev teološke fakultete 35 Graf 5: Ohranjena dela profesorjev ljubljanske teološke fakultete. ^- Vsa ohranjena dela ljubljanskih jezuitov o fiziki — — — — Vsa ohranjena dela ljubljanskih jezuitov o astronomiji Vsa ohranjena dela ljubljanskih jezuitov o biologiji Vsa ohranjena dela ljubljanskih jezuitov o matematiki ........... Vsa ohranjena dela ljubljanskih jezuitov o geografiji Graf 6: Naravoslovna področja pisanja ljubljanskih jezuitov. Stanislav Južnič - Učitelji teologije med ljubljanskimi jezuiti 18. stoletja 645 Vsa ohranjena dela ljubljanskih jezuitov s področja teologije Vsa ohranjena dela ljubljanskih jezuitov o filozofiji 12 10 8 6 P P <0 N «O tO I I ,*o to /s 00 cd o ni totototototototototototototoN/Sis/Sis Graf 8: Ohranjena dela ljubljanskih profesorjev, razporejena po desetletjih, v katerih so bili pisci rojeni. 646 Bogoslovni vestnik 75 (2015) • 4 5. Modra kri profesorjev ljubljanske teološke fakultete Uradni jezuitski popisi niso navajali plemiških nazivov članov reda. Zato je morebitno »modro kri« posamezni jezuitov včasih težko določiti, še posebno za jezuite zunaj Kranjske. Seveda pa jezuitski dnevniki in letopisi redno navajajo plemiške nazive »zunanjih« obiskovalcev, saj so se jezuiti nedvomno dobro zavedali prestižnosti plemiških naslovov v tedanji Evropi. Med 660 ljubljanskimi jezuiti iz obdobja od leta 1703/1704 do leta 1772/1773 jih je bilo vsaj triindevetdeset plemiškega rodu, med njimi dobri dve tretjini (64) Kranjcev; enainštirideset jih je bilo Ljubljančanov. Knezi v glavnem niso vstopali med jezuite. Grofov je bilo le osem, med njimi Ljubljančan Rasp, trije Hohenwar-ti s Kolovca, Sigismund Liechtenberg z Ortneka, Lamberg, Heribert Auersperg s Šrajbarskega Turna in Videmčan Sarmeda. Baronov je bilo trikrat več kakor grofov, še poltrikrat toliko pa je bilo ljubljanskih jezuitov iz nižjega plemstva. Sedem baronov je bilo Erbergov, ob njih pa še štirje sinovi baronic Erbergovih: pl. Dinzl, bratranec ljubljanskega rektorja Adama Erberga, Sigmund pl. Jenčič, in dva barona Hallersteina. Ljubljanski jezuit je bil tudi njun mrzli bratranec, Anton Hallerstein iz celovške veje. Trije matematično dobro podkovani jezuiti so bili baroni Apfal-trerji z Grmač v Zavrstniku. Dunajčan de Rosenberger (Rosenbergen) je v domačem mestu študiral sintakso (30. 11. 1735) kot navaden plemič, čeprav mu je Schiviz pripisal naslov »Ignac grof Rosenberg« ob smrti v Ljubljani, ki jo je datiral deset dni prezgodaj, dne 10. 2. 1801; pokojniku je prisodil le 62 let in ga s tem pomladil za poldrugo desetletje (Mühlberger 2011, 173, 428; Schiviz 1905, 228). Mešanje priimkov Rosenberg in Rosenberger je bilo značilno tudi za dunajske krstne zapise onih dni. Rosenber-gerjev krstni zapis ni razviden v prvih dvajsetih dunajskih okrajih; za tedanje plemstvo krsti v zasebnih cerkvicah niso bili nič nenavadnega, kakor je nedavno pojasnil dr. Boris Golec ob raziskavah krstov otrok Janeza Vajkarda Valvasorja. Rosenber-gerjeve službe po prepovedi jezuitov niso ciljale tako visoko kakor zaposlitve njegovih donedavnih jezuitskih sobratov, grofa Heriberta Auersperga in barona Ignaca Tauffererja; to pa prav tako potrjuje, da ni sodil k najvišjemu plemstvu. Devetintrideset ljubljanskih jezuitov modre krvi je svoja dela zapisalo, to pa ni veliko pogosteje od njihovih sodelavcev meščansko-kmečkega rodu. Kljub izredno dobri izobrazbi visoki plemiči niso radi tiskali svojih del; raje so imeli neposredne komunikacije s sebi enakimi velikaši, saj je bil njihov svet vrednot povsem neprimerljiv z vodilom sodobnih znanstvenikov »Publish or perish«. Tako so, denimo, najpomembnejši kranjski plemiči Auerspergi objavili le malo tiskanih knjig; morebitna dela njihovega edinega jezuita grofa Heriberta danes niso v evidenci. Po prepovedi jezuitov je Heribert postal ljubljanski kanonik in mestni župnik. Devetindvajset plemičev je predavalo na ljubljanski teološki fakulteti; med njimi jih je devetnajst v Ljubljani predavalo fiziko, le štirje pa matematiko. Matema-tično-tehnične vede tedanjih dni so bile očitno bolj pisane na kožo napredujočemu meščanstvu in kvečjemu morda še novemu plemstvu. Stanislav Južnič - Učitelji teologije med ljubljanskimi jezuiti 18. stoletja 647 18 Graf 9: Plemiči med ljubljanskimi profesorji. 6. Sklep Na ljubljanski teološki fakulteti so predavali visoko kvalificirani strokovnjaki, čeprav sam študij ni bil namenjen podeljevanju doktorskih naslovov. Večina profesorjev ljubljanske teološke fakultete je prej predavala filozofske in matematične vede v Ljubljani in na številnih drugih fakultetah. Posebno znameniti so bili nekdanji profesorji in repetitorji matematike, saj jih je kar štirinajst predavalo na ljubljanski teološki fakulteti, med njimi trije nekdanji ljubljanski profesorji matematike. Šti-riinosemdeset nekdanjih profesorjev fizike je predavalo na ljubljanski teološki fakulteti, med njimi jih je devetnajst prej poučevalo fiziko v Ljubljani. Navezanost na tehniške vede bi bila danes nenavadna za profesorje teološke fakultete. Njega dni pa ni bilo tako, saj je v hierarhiji jezuitskih služb položaj profesorja fizike ali matematike na filozofski fakulteti kotiral niže od profesorjev teološke fakultete. Profesorji teološke fakultete so poučevali magistre s končano filozofsko fakulteto. Zato je bilo običajno, da je prihodnji profesor teološke fakultete prej predaval fiziko znotraj filozofije ali celo veliko bolj tehniško specializirano matematiko; mnogi so svoja predavateljska dognanja o fizikalno-matematičnih vedah tudi zapisali, najbolj obetavna dela pa natisnili. Današnje stroge delitve med matematično-naravoslovnimi in filozofsko-teološkimi strokami na višjih šolah stare Družbe Jezusove nedvomno še ni bilo. Tedanja vzgoja si je prizadevala za celovito osebnost, ki bi bila doma tako v tehniških kakor v humanističnih vedah. 648 Bogoslovni vestnik 75 (2015) • 4 Reference Rokopisni viri Kappus, Janez Andrej. 1710. De actibus humanis, conscientia, virtutibus theologicis et primis tribus praeceptis decalogi. Ljubljana, NUK, Ms 327. Diarium p. ministri. S. a. Arhiv Republike Slovenije - AS 1073, Zbirka rokopisov, I/38r (1. 1. 172231. 10. 1736). Thullner, Janez Krstnik SJ. 1704. Tractatus praele-minares ad horographiam ... Conscripta a Thalnitscher (Aleš Žiga Dolničar). Goritiae, Semeniška Knjižnica, rkp 74 in 75. Druge reference Andritsch, Johann, ur. 1988. Die Matrikeln der Universität Graz. Zv. 3, 1663-1710. Graz: Akademische Druck- und Verlagsanstalt. Franzell, Andrej SJ. 169?. Theoremata mathemati-ca ... [nedatirano, tiskano v Linzu ali v Gradcu]. ---. 1697. Ephemerides Sacrae seu Divi per annum coelites sacro epigrammate celebrati... Graecii: s. n. Dechales, Claude François Millet SJ. 1674. R. P. Claudii Francisci Milliet Dechales Camberiensis e Societate Jesu Cursus seu mundus mathema- ticus. Lugduni: Anissonios. Dinzl, Ignac SJ. 1713. Assertiones ex Universa Philosophia Quas sub Auspiciis Illustrissimus et Excellentissimi Domini Dni Leopoldi Adami S.R.I. Comitis a Strasoldo (*1670 Ljubljana; t 1733 Gorica) ... publice propugnandas suscepit in Caesareo Soc. lesu Lyceo Goritiae Eruditus Dominus Ignatius Beuziz (t 1757 Sveta gora) Italus Goritiensis. Gorizia: s. n. Frölich, Gabrijel SJ. 1691. Collectiones Mathemati-cae de Architectura militari... Viennae: Cosme-rovi. Kovačič, Lojze. 2013. Jezuiti in ljubljansko višje šolstvo 1597-1773. Ljubljana. Dokument v Wordu. Https://www.uni-lj.si/univerzitetni_ arhiv/arhivska_in_muzejska_dejavnost/izbra-na_bibliografija/ (pridobljeno 10. 1. 2015). Lukács, Ladislaus SJ, ur. 1987-1988. Catalogus generalis seu Nomenclátor biographicus perso-narum Provinciae Austriae Societatis Jesu (1555-1773). zv 3. Romae: Institutum histori-cum S. I. Mairold, Maria, ur. 2013. Promotionen an der Universität Graz: 1682-1773. Graz: Akademische Druck- und Verlagsanstalt. Mühlberger, Kurt, ur. 2011. Die Matrikel der Universität Wien: 7:1715/16-1745/46. Dunaj: Böhlau; München; Odenbourg. Pascoletti, Maddalena Malni. 1992. Ex universa philosophia: Stampe barocche con le Tesi del Gesuiti di Gorizia. Gorizia: Laguna. Societas Jesu. 1724; 1725. Catalogus Personarum & Officiorum Provinciae Austriae Societatis Jesu: Pro Anno... Dunaj: s. n. Sommervogel, Carlos SJ. 1890-1900. Bibliothèque de la Compagnie de Jésus. Zv. 1-9. Bruselj-Pa-riz: Province de Belgique. Stoeger, Joannes Nepomuk SJ, ur. 1855. Scripto-res Provinciae Austriacae Societatis Jesu ab ejus origine ad nostra usque tempora. 3. zv. Dunaj: Congregationis Mechitharisicae. Thullner, Janez Krstnik SJ. 1704. Memorabilia orbis et urbis Goritiensis... Labaci: Barbara Mayr. ---. 1709. Exercitium Mathematicum ... Labaci: Georg Mayr. ---. 1711. Geometria extemporanea. Viennae: And. Heyinger. Toš (Tosch), Karel SJ. 1725. Geographia nova veterum locorum regnorumque nominibus et historica synopsi aucta. Turnaviae: s. n. ---. 1730. Synopsis Euclidis applicati... Graecii: Widmanstadi. Privez: Rudimenta mathemati-ces ac geometriae ... ---. 1730. Calendarium in usum anni 1731, ad urbis Graecensis et Austriae inferioris meridianos aptatum. Graecii: s. n.