Učno gradivo, priprave in poskusi pri obravnavi beril iz prirodoslovja. 103. Kuhinjska sol. [Otroci naštejejo imena navadnih jedil.] Ni jed, a vender rabimo in vživamo neko stvar skorej pri vsaki jedi. (Uganka.) — Sol je ljudem za hrano neobhodno potrebna, da-si ne služi kakor jed, nego jo imamo le kot začimbo pri jedilih. Tudi živina dobiva sol, ki jo pije v vodi razstopljeno, jo liže ali pa vživa osoljeno krmo. Jako mnogo k u hinjske soli se na zemlji porabi in prav hvaležni moramo biti, da jo je modri stvarnik veliko množino v zemljo in morje položil. Pri nas prodajajo sol največ v kockastih zrnih, katera je bolj po ceni, ko sol v celih kosih. [V posodi imej pripravljeno morsko sol in l kos (*/a Jcg velja 8—10 kr.) kamene soli.] Ta sol v kosu se imenuje kamena sol, ker se koplje v zemlji, kakor ruda v podobi trdega kamena. v Cista kamena sol je bela iz vecjih ali manjših zrn sestavljena skala. Dobiva se je najvec v Galiciji (Bohniji in Vilički), na Solnograškem (Hallein), Gorenje Avstrijskem (oberosterreichisches Salzkammergut: Gmunden, Ebensee, Ischl, Hallstadt), na Štajerskem (steierisches Salzkammergut: Aussee), Tirolskem (Hall) in Ogrskem. Posebno veliki skladovi čiste soli so v Cardoni na Spanskem, kjer se dviga solna pečina blizo 160 m visoko ter ima na okoli dobre 3 ure hoda. A take čiste soli se nahaja le malo na zemlji, po najvec je zmešana z drugimi tvarinami, zlasti z glinasto sadro ali gipsom, apnom, peščencem in slano glino ter je vsled raznih primesi runiene, rujave, rudeče, redko vijolčaste in zelene barve. V Vilički kopljejo tako sol v znamenitem solnokopu, ki ima pod zemljo 3 nadstropja, mnogo shramb, konjske hleve in še celo 2 kapeli, vse izklesano v solnem skladu. Ta sklad je 800 km dolg, 160 Jcm širok in 300 m debel. V teh rudnikih izkopljejo velike jame, puste razkopano tvarino v jami ter napeljejo v njo od višje strani sladko vodo, katera raztaplja sol, a druge neraztopne tvarine se pa na dnu sesedajo. Tako slano vodo (solnico) vzdignejo se sesalkami kvišku in napeljejo v visokem odru postavljeno luknjičasto korito, pod katerem so stene iz butar ernega trnja namašene. V teh visokih, pokritih in vetru izpostavljenih odrih (Gradierwerk) se po trnji voda razdeli, pri tem naglo izpuhti in kaplja v drugo blizo tal ležeče korito. [Podoba take naprave se vidi v kaki mineralogični knjigi.] Ko se slanica še na druge take odre napelje, ostane naposled v koritu se soljo prav zelo navzeta slanica, tako da se iz nje na dnu korita še nekaj soli izločuje. Pravimo, da je solnica nasicena. Trnje se sčasoma prevleče se slanim apnom in gipsom. Teh tvarin je namreč v slanici tudi nekaj raztopljenih, a ker so težko raztopne, se še poprej odločijo. Zdaj je treba vodo od soli ločiti in suho trdno sol dobiti. V ta namen napeljejo nasičeno slanico po lesenih ceveh v velike plitve ponve, ki drže po več sto hl. Pod temi ponvami kurijo tako dolgo, da se naredi na vrhu solna koža; to prederejo in izvlečejo s krevljami solne kose na rob ponve, denejo z lopatami v primerne košare, katere obesijo v leseno podstrešje nad ponvami, da se odkapljajo. Konečno jih postavijo v vroče sobe, kjer zgine poslednja vlaga iz soli. — V ponvih ostala slanica (ostalina, Mutterlauge) ima še nekaj ložje raztopljivih soli v sebi, n. pr. Glauberjeve, grenke in druge soli, ki se tudi pridobijo. [Napravi nasičen raztop kuhinjske soli in tacega od sladkorja.] Pridenem še nekaj soli ali sladkorja, se ne bota vec raztopila. Segrejem pa tekočini, zapazim, da se kuhinjske soli sicer ne bo več raztopilo, pac pa sladkorja. Topilna moč se povišuje skoraj vsem topilom se segrevanjem. — Izkušnja nas uči, da se topi sladkor v vroči kavi hitreje, nego v mrzlih in hitreje v drobnih, nego v debelih kosih. Kameno sol nastrgamo za rabo od celega kosa. — Sol se v juhi hitreje raztopi ako m ešam o juho z žlico. Rastop se tedaj pospešuje z zdr obljenj em, mešanjem in segrevanjem. 3. Opazujemo posamezne zrne soli, vidili bomo male kocke vec ali manj odbite ali skupaj se držeče. Te kocke imenujemo kristale. Tudi druge vrste soli imajo kristale, a vsaka vrsta v svoji posebni obliki. [Prav velike kristale napraviš, ako deneš v nasičeno raztopnino majhen kristal in postaviš na miren kraj z jednakomerno toploto. V presledku več dneh se kristali na drugo stran obrnejo, da rastejo povsod jednako. Vsled izhlapevanja se usedejo še drugi mali kristali, ker bi ti motili kristalizacijo velicega; zato se mora veliki kristal v drugo plitvo posodo z jednako tekočino postaviti. Cez nekaj tednov dobiš precej velik kristal.] Ako vržem v ogenj ali segrejem v mali sklenici nekoliko soli, bo razpokala, zato ker se vsled toplote tako imenovana kristalna voda raztegne in kristale razžene. Po daljšem segrevanji razpade sol v beli prah. — [Da spoznajo učenci tudi druge soli, daj v lončeno igračo po jeden košček kamene soli, solitarja, grenke soli, Glauberjeve soli, salmijaka in kake druge neškodljive soli. Vsaka sol naj kroži pri učencih v klopeh, da spoznajo, položivši na jezik razne okuse posameznih vrst soli. Mično je videti tudi raznobarvene raztopnine soli. Tako n. pr. prozorno kuhinjske soli), zeleno (železne) in modro (bakrene galice), karmino-rudeče (manganovega prekislega kalija), pomerančno-rumeno (dvojno kromokislega kalija) i. dr.] (Dalje prih.) Fr. Trošt — Vodice.