PRIMORSKI DNEVNIK PoStrnna plačana v gotovini o ia i. Abb. postale I gruppo “ ViCIlfl 4U llT Leto XXIL St. 164 (6451) TRST, torek, 19. julija 1966 VČERAJ SEDEM UR RAZGOVOROV MED KOSIGINOM IN WILSONOM Ni upanja za rešitev vietnamske krize ker Wilson še vedno podpira tezo ZDA Govorili so tudi o evropski varnosti - Obe strani sta v glavnem ponovili vsaka svoje stališče - Množično zborovanje v Kremlju iz solidarnosti z Vietnamom MOSKVA, 18. — Davi so se začeli v Kremlju angleško-so-vjetskii razgovori med Wilsonom in Kosiginom. Jutranji pogo. vor je trajal približno trd ure. Navzoči so bili tudi britanski poslanik v Moskvi Harrison, prvi tajnik trgovske sekcije britanskega poslaništva, sovjetski zunanji minister Gromiko, prvi podpredsednik vlade Kuznjecov in minister za trgovino Pato-ličev. Pogovor se je nadaljeval na ko- •Hu v britanskem poslaništvu. Popoldne pa je bil nov dveurni uraden pogovor. Nato so se razgovori nadaljevali na večerji v Kremlju. Zatrjuje se, da je do sedaj edini znan izid razgovorov spora-zum, da bo Kosigin jeseni uradno obiskal London. Do sedaj sta se Wilson in Kosigin sama pogovarjala sedem ur. Devetdeset odstotkov pogovorov je bilo posvečenih Vietnamu. V britanskih krogih trdijo, da doslej niso nikoli tako Podrobno obravnavali tega vprašanja med državniki vzhoda in zahoda. V britanskih diplomatskih krogih pravijo, da je Wilson zadovoljen, ker sedaj v vseh podrobnostih pozna sovjetsko stališče s tem v zvezi. Zatrjuje se, da je Kosigin ponovil \Vilsonu, kar je bil že izjavil predsednici indijske vlade Indiri Gandi, to je da ni pooblaščen pogajati se v imenu Hanoja. V britanskih krogih so sporočili, da je Wilson sprožil tudi vprašanje ameriških ujetnikov v Seyer-nem Vietnamu ter vprašanje o-krepitve mednarodne nadzorstvene komisije. Wilson je načel tudi druga vprašanja, in sicer odnose med vzhodom in zahodom na splošno, vpra-sanje Nemčije in evropske varnosti. Kakor poročajo agencije, ne bodo verjetno objavili Zaključnega poročila o Wilsonovem obisku v Moskvi. Kvečjemu bodo objavili ločeni izjavi ali skupno izjavo, v kateri bosta obe strani obrazložili svoje stališče. Wilson je že pred odhodom v Moskvo sporočil v spodnji zbornici, da se bo v Moskvi pogovarjal o Vietnamu tudi o predlogu Indi-re Gandi za ponovno sklicanje ženevske konference. Kosigin pa je v soboto na tiskovni . konferenci poudaril, da je edina mogoča rešitev za Vietnam konec ameriškega napada in umik vseh tujih čet. Indira Gandi pa je izjavila, da je najboljši način za rešitev spora Ovajanje določb ženevske konference. Dodala pa je: »Menimo pa, da je konec bombardiranja Severnega Vietnama prvi pogoj za vsak razgovor.« Tudi uradno sporočilo razgovorih pravi, da je rešitev vietnamskega vprašanja mogoča samo v okviru ženevskih sporazu-■nov iz leta 1954. Obe strani poudarjata nujnost takojšnjega prenehanja bombardiranja Severnega Vietnama ter izražata zaskrbljenost zaradi noslabšanja mednarodnega položaja,1 kar je posledica zaostrovanja vojne v Vietnamu. Načelnik tiskovnega urada sovjetskega zunanjega ministrstva Leonid Zamjatin je prebral nocoj iziavo, ki pravi med drugim: 'Znano vam je, da so bili danes razgovori med predsednikom Ko-siginom in ministrskim predsedni. kom Wilsonom. Državnika sta govorila predvsem o Vietnamu. Iz razgovorov izhaja, da imata dve vladi o tej zadevi povsem nasprot. no stališče. Tudi če se je hotel Wilson ločiti od nedavnega ameri-škeea bombardiranja predmestij Hanoja in Hajfonga, je v bistvu vedno podoiral in še vedno podpira ameriški napad v Vietnamu. Sovjetska vlada pa podpira pravično borbo vietnamskega ljudstva, obsoja zločine ZDA v Vietnamu, poudarja, da ,ie rešitev kri-ze mogoča samo na podlagi dobro znanih štirih točk iz Hanoja in netih točk iuinovietnamske osvobodilne fronte. Wilson je govoril tudi o vprašanju ameriških letalcev, ki so jih sestrelili nad Vietnamom in jih ujeli. Izrekel je mnenje, da bi morebitni proces proti tem pilotom mogel dati pretvezo Washingtonu, da napravi nov korak v stopnjevanju vojne. Predsednik Kosigin je odgovoril, da spada vprašanje ujetih pilotov v popolno pristojnost hanojske vlade, ki bo o tem odločala po svoji uvidevnosti. Ce bi Velika Britanija res hotela pravično rešitev vietnamskega vprašanja, bi se zavzemala za spoštovanje ženevskih sporazumov iz leta 1954. Z drugimi besedami, bi zahtevala od Washingtona konec bom- meljito, kakor zatrjujejo v britanskih krogih. Pripomnil je, da je pri današnjih razgovorih šlo mnogo bolj za ponovitev obojih stališč kakor pa za dvogovor. Na vprašanje nekega ameriškega časnikarja ali ne bi morebiten proces proti ujetim pilotom v Hanoju pomenil kršitev ženevskih sporazumov o vojnih ujetnikih, je Zamjatin odgovoril z «ne». Na vprašanje, ali je upanje na rešitev vietnamske krize po današnjem razgovoru, Zamjatin odgovoril: «Ne, ker Wilson še vedno v celoti podpira ameriško tezo.» Medtem ko sta Wilson in Kosigin nadaljevala popoldne razgovore o Vietnamu, je bilo v kongresni palači v Kremlju množično zborovanje, ki se ga je udeležilo šest tisoč oseb. Navzoči so bili tudi nekateri člani političnega urada CK KP. Glavni govorniki so bili severnoviet-namski poslanik Ngujem Van Kinh ter predstavnik južnovletnamske narodnoosvobodilne fronte v Moskvi Dang Kuang Mlnh. Zborovanje je bilo v okviru «dneva solidarnosti z Vietnamom)). Podobna zborovanja so bila tudi v drugih sovjetskih mestih. bardiranja, umik ameriških in satelitskih čet, opustitev politike vmešavanja v notranje zadeve Vietnama, odpravo vojaških oporišč. Samo na teh načelih se lahko reši vietnamska kriza« Zatem je Zamjatin odgovarjal na vprašanja časnikarjev. Izjavil je, da so danes govorili tudi o sovjetsko-britanskih odnosih in o evropski varnosti. Ni pa hotel povedati, ali je Wilson sporočil kak konkreten predlog glede evropske varnosti. Kosigin pa je obrazložil Wilsonu izjavo o Evropi, ki so jo nedavno odobrile v Bukarešti države članice varšavskega pakta. Zamjatin ni hotel reči, ali «so bili razgovori koristni«. Izjavil je, da niso govorili o okrepitvi mednarodne nadzorstvene komisije za premirje v Indokini. Zanikal je, da sta Wilson in Kosigin obravnavala danes vietnamsko vprašanje tako te- • lllllllllllllllllllllllll I Uit lllllll MIMI III Ml IIIIIMIIIIIM ■■< MU lil I MII III UM ■■■ 111111M Milil III Itm MI IIIIIIIIIIMIIIIIII1III1 MII MM I ■■■lil I IM lili llltlll MIHI 1111111M1111MI Govornika sta govorila o ameriški, barbarski vojni ter obtožila Veliko Britanijo, da podpira ameriški napad. Omenila sta «lažne besede Wil-sona, ki ga je javno mnenje prisi lilo, da obsodi bombardiranje Hanoja in Hajfonga, toda dejansko podpira ZDA.» Ob zaključku zborovanja so odobrili resolucijo, ki zahteva takojšnji konec ameriškega napada in poudarja, da je Sovjetska zveza pripravljena poslati prostovoljce v Vietnam, če bo hanojska vlada to zahtevala. številni sovjetski umetniki in kulturniki so objavili poziv kulturnikom in umetnikom v ZDA. «Kako more humanistični umetnik sprejeti barbarska dejanja ameriške vlade, ki tepta osnovne pravice vietnamskega ljudstva? Ni moč označevati se za umetnika in brezbrižno gledati bombardiranje, ki pobiva nedolžne otroke ter požiga vasi in mesta prezirajoč mednarodno pravo in najosnovnejše človečanske norme. Američani morajo zapustiti Vietnam. To Je edini način, da se reši ugled ameriškega ljudstva in da se konča ta nečloveška vojna,« poudarja poziv. ZADNJI TEDEN PRED POČITNICAMI PARLAMENTA NOV AMERIŠKI POSKUS ZA ZDRUŽITEV V VESOLJU Gemini 10 in Agena krožita okoli Zemlje Jutri vesoljski sprehod astronavta Collinsa To pot se je zaščitni ovoj redno ločil od Agene in upajo, da bo združitev mogoča Senat razpravlja o financiranju šolstva zbornica pa o socialnih prispevkih Poročilo FINSIDER o italijanski jeklarski industriji v preteklem letu Prva nafta iz tunizijskih vrelcev ENI - Vladna kriza v San Marinu RIM, 18. — Poslanska zbornica je danes popoldne ob 17. uri pričela delo, M bo trajalo samo še ta teden, nakar bo zbornica pričela poletne počitnice, ki bodo trajale do prvih dni septembra. Poslanska zbornica je razpravljala o zakonskem predlogu, ki ga je že odobril senat in ki se nanaša na podaljšanje znižanja socialnih prispevkov v letošnjem letu. Zavarovalne ustanove prejmejo na o-snovi tega zakona 330 milijard lir manj, kar je prevzela na svoje breme država. To znižanje je bilo utemeljeno s splošnim gospodarskim položajem v zvezi s poslabšanjem konjunkture; na tak način so tudi podprli napore za večjo konkurenčno sposobnost podjetij. V senatu pa se je nadaljevala razprava o financiranju petletnega načrta za šolstvo, za kar predvideva zakonski predlog 1276 milijard lir. V razpravo je poseglo več poslancev. Predvsem poslanci opozicije so ugotovili, da se o tem zakonskem predlogu razpravlja še pred razpravo in odobritvijo zakona o petletnem gospodarskem načrtu, katerega sestavni del je tudi ta finančni zaikon o šoli, ter da se na tak način ne razpravlja o bistvenih vprašanjih, istočasno pa se že nekako odloča o načelih šolskega sistema. Pod predsedstvom prof. Manuel-lije je bila skupščina delničarjev FINSIDER, ki je odobrila poročilo in obračun o poslovni dobi, ki se je zaključila 30. aprila. Poročilo pravi, da je.bila lani italijanska že. lezarska industrija še vedno v težavah, zlasti zaradi krize gradbene industrije in splošne krize investicij. Zato je celotna italijanska potrošnja jekla dosegla 11,5 milijona ton in je bila torej enaka kot v letu 1964, ko je bila za dva milijona ton nižja kot leta 1963. Proizvodnja pa se je znatno okre. pila in je dosegla 12,7 milijona ton, medtem ko je dosegla 1964. leta 9,8 milijona ton. Predvsem se je občutno povečala proizvodnja podjetij FINSIDER, ki so proizvedla 5,2 milijona ton surovega železa (63 odst. več kot 1964. leta), 7,5 milijona ton jekla (48 odstotkov več) in 5,9 milijona ton valjanih izdelkov (49 odstotkov več). Vsa podjetja so vnovčila 612,1 milijarde lir In 18,2 odstotka več kot leta 1964. Lani so skoro dokončali graditev predvidenih podjetij in predvsem novi jeklarski kompleks v Taraintu, ki je že v prvem letu obratovanja dosegel predvideno pro. izvodnjo. Pri proizvodnji in zlasti pri prodaji izdelkov je imel odlo- Kosigin (levo) in VVilson čilno vlogp izvoz, saj so prodali v tujino jekla In izdelkov za 130,6 milijarde lir In 4J..3 odstotka več kot leta 1964. Obračun izkazuje dohodek v višini 16 milijard lir, tako da bodo izplačali delnice v višini 8 odstotkov na vloženi kapital. V Genovo je petrolejska ladja «Agip - Ancona« pripeljala prvih štirideset tisoč ton surovega mineral, nega olja, ki so ga načrpali na naftnem polju v Tunisu. Gre za polje El Borma, ki ga je odkrila in ki ga izkorišča družba ENI. Ob tej priložnosti je bila na krovu petrolejske ladje svečanost, katere so se med drugimi udeležili tuniški minister za javna dela in promet Ahmed Nuredin, minister za državna podjetja Bo, minister za trgovinsko mornarico Natali, predsednik ENI Boldrini ter druge osebnosti, V San Marinu je nastala vladna kriza, ker se je razbilo sodelovanje med demokristjani in socialdemokrati, ki je trajalo devet let, ko so skupno vladali v tej majhni republiki. Sodelovanje med KD in PSDIS (kot so kratice uradne lokalne socialdemokratske stranke) se je razbilo zaradi zahteve, naj se spremeni zakon o volitvah in naj preneha način glasovanja po pošti, ki je veljalo predvsem za državljane, ki prebivajo v ZDA, in pri čemer bi bili seveda oškodovani demokristjani. Iz izjav predstavnikov vseh strank pa izhaja, da je spor globlji in zato tudi ostrejši ter da ni možnosti, da bi ga «ugladili», istočasno pa ni drugačne možnosti večine, zaradi česar predvidevajo nove volitve. Po sestanku na ministrstvu za delo glede spora o delovni pogodbi kovinarjev je ministrstvo izdalo uradno poročilo, v katerem pravi, da so sindikalne organizacije sprejele posredovanje ministrstva glede podjetij z državno udeležbo in da so zato glede teh podjetij privolile v prekinitev že napovedanih stavk. Glede pogajanj s Confindu-strio pa so sindikalne organizacije prosile ministra, naj nadaljuje stike, da se ugotovi, če je mogoče pričeti pogajanja. Izvršni odbor FIO-CGIL je v tej zvezi objavil daljše sporočilo, v katerem ugotavljajo, da med pogajanji niso ugotovili stvarnih osnov za pričetek pogajanj. Vendar pa so mnenja, da so nekatere možnosti zlasti v zvezi z izjavami predstavnikov državnih podjetij. V sedanjih pogojih pa ni enake možnosti tudi glede pogajanj s predstavniki zasebnih podjetij, zaradi česar so sindikalne organizacije sprejele tudi tako različno stališče in se bodo v zasebnih kovinarskih podjetjih stavke nadaljevale. dišča, ki šteje 14 članov, razdeljeno točno na polovico. • Etiopija in Liberija, ki sta tudi pripadali bivšemu Društvu narodov, sta obtožili Južno Afriko v imenu vseh afriških držav, da je kršila poverjeni ji mandat v zvezi s tem ozemljem, ker je uvedla na tem ozemlju «apartheid» in ne skrbi za koristi prebivalstva. Jugozahodna Afrika meri 848.000 kvadratnih kilometrov in ima komaj 564.000 prebivalcev, od katerih je 73.000 belcev. Po prvi svetovni vojni je ozemlje upravljala Velika Britanija kot mandat Društva narodov, pozneje pa je upravo prevzela Južna Afrika. Leta 1949 je Južna Afrika uvedla zakon, s katerim je vnesla važne spremembe v statut tega ozemlja. Zaradi tega je julija 1950 mednarodno razsodišče v Haagu na zahtevo OZN razsodilo, da mora Južna Afrika upoštevati svoje obveznosti kot mandatarka, kljub temu, da je Društvo 'narodov prenehalo obstajati. Etiopija in Liberija sta obtožili Južno Afriko, da si je dejansko priključila to ozemlje ter da je na razne načine prekršila svoje obveznosti. Južna Afrika pa trdi, da so njene obveznosti prenehale s koncem Društva narodov. Mednarodno razsodišče je sestavljeno iz štirinajstih sodnikov, ki jih skupno določita varnostni svet in glavna skupščina OZN. CAPE KENNEDV, 18. — Danes ob 15.39 po krajevnem času (ob 22.39 po italijanskem času) so izstrelili raketo Agena, ki je začela redno krožiti okoli Zemlje. Njen tir je skoraj okrogel. Perigej znaša 294 km, apogej pa 305 km. Ageno so izstrelili z nosilno raketo Atlas. Dvajset minut čez polnoči po i-talijanskem času pa so izstrelili kabino Gemini 10, v kateri sta kozmonavta Young in Collins. Devet minut pozneje je NASA javila, da je kabina Gemini io začela krožiti okoli Zemlje. Sporočili so tudi, da se je zaščitni ovoj ločil od rakete Agena, zaradi česar ne bo nobene ovire za združitev z Gemini 10. Ta bo še danes ponoči poizkusila prve manevre za približanje Ageni in za združitev z njo. Kakor je znano, ni bilo to mogoče pri prejšnjem poizkusu, ker se ni popolnoma ločil zaščitni ovo-j od Agene. Nasa je pozneje javila naslednje podatke o kabini Gemini 10: perigej 160 kilometrov, apogej 270 kilometrov. Načrt poleta določa, da se ob 4.38 po italijanskem času začne zasledovanje rakete Agena. Prvi sestanek v vesolju med Gemini in Ageno je predviden ob 5.08. Sledili bodo manevri za združitev. V sredo bo Collins napravil sprehod po vesolju, ki bo trajal 55 minut Povratek kabine Ge. mini 10 na Zemljo je predviden za četrtek ob 22.48 po italijanskem času na zahodnem Atlantskem oceanu. Pozneje so javili, da je Gemini 10 oddaljena 1.367 kilometrov od Agene 10 in je 804 kilometre pred Ageno 8. Ta satelit leti v višini 395 kilometrov, Agena 10 v višini 206 kilometrov, Gemini 10 pa v višini od 160 do 269 kilometrov. Gemini 10 se bo skušala sestati tudi z Ageno 8, ki leti že nad štiri mesece v vesolju. Zaključen obisk Fanfanija v Turčiji ANKARA, 18. — Zunanji minister Fanfani je danes zaključil uraden del obiska Turčije in se bo jutri sestal še s člani italijanske skupnosti, ki prebivajo v Turčiji. Po razgovorih ie bilo izdano uradno poročilo, ki govori predvsem o evropski varnosti, vsebuje pa tudi zanimiv odstavek, v katerem ugotavljajo, da se odnosi z vzhodnimi državami zadovoljivo razvijajo in da je treba nadaljevati po tej poti s ciljem, da se dejansko zagotovi trajni mir. Govorili so tudi o Cipru in o Grčiji, pri čemer pa je uradno poročilo zelo oprezno, kar Je tudi razumljivo, saj ima Italija dobre odnose tudi z Grki. Wilson pripravlja nove ukrepe za rešitev krize LONDON, 18. — Ministri In funkcionarji raznih gospodarskih sektorjev so delali vse te dni, da pripravijo ukrepe, ki jih bo predsednik vlade Wilson napovedal v sredo. Prvotno so predvidevali, da bodo priprave trajale deset dni, toda mednarodni pritisk na šterling je pripravil vlado do tega, da je sklenila pripraviti vse do jutri, ko se bo sestala vlada ob Wilsonovem povratku iz Moskve. Voditelji Trade Unionov so za- htevali danes nujen razgovor s finančnim ministrom, da bi razprav-ijlai o gospodarskem položaju. Sindikati se bojijo, da bodo vladni u-krepi znatno povečali brezposelnost. Ni znano, kakšne ukrepe pripravlja vlada. Verjetno bo znatno omejila prodaje na obroke, prav tako bo omejila vladne izdatke in tudi vojaške izdatke. Kar se tiče vojaških Izdatkov, je vlada v nerodnem položaju. Laburisti bi jih hoteli drastično zmanjšati, toda to se zdi neizvedljivo. Vlada bi namreč hotela zmanjšati število svojih vojakov v Zahodni Nemčiji, toda boji se, da bi zahodnoevropske države reagirale ter ovirale britanski vstop v skupno tržišče. Zmanjšanje stroškov za britansko vojaško navzočnost vzhodno od Sueza, pa bi raz dražilo Američane, ki so sedaj najvažnejši podporniki šterlinga. Predvideva se zmanjšanje izdatkov za mornarico in letalstvo. Vsekakor se pričakuje, da bodo vladni ukrepi močno bremenili povprečnega potrošnika, ki mnogo kupuje na obroke. Ne davčni Angleška banka je danes nepo- i Erhard in Pompidou. Ob 11.45 se sredno intervenirala, da je ohranila nespremenjeno kvotiranje šterlinga. Na borzi vrednostnih papirjev se Je zjutraj opazil padec vrednosti, popoldne pa se je stanje nekoliko izboljšalo. Voditelj opozicije Heath je Izjavil, da ima Velika Britanija opravka z najhujšo gospodarsko krizo po letu 1951. Trdil je, da je za to odgovor na laburistična vlada in da je «Wil-son zgubil sleherno nadzorstvo«. Predlagal je načrt, ki med drugim določa opustitev namere o nacionalizaciji jeklarske industrije. Program d« Gaullovega obiska v Bonnu BONN, 18. — Podtajnik za informacije von Hase je sporočil program de Gaullovega obiska v Bonnu. De Gaulle bo prišel na obisk 21. t.m. v spremstvu predsednika vlade Pompidoua ter zunanjega ministra de Murvilla In ministra za obrambo Messmerja. Ob 10.45 bo de Gaulle obiskal izključujejo se tudi novi i predsednika republike Luebkeja. Ob ukrepi. | isti uri se bosta sestala kancler bo de Gaulle sestal z Erhardom, Pompidou pa se bo pogovarjal z ministrom Westrickom, ki je dodeljen kanclerjevi pisarni. Po kosilu, ki ga bo priredil Erhard, bo de Gaulle obiskal bivšega kanclerja Adenauerja. Politični razgovori se bodo nadaljevali popoldne in se bodo končali zvečer, nakar bo francoska delegacija odpotovala v Pariz. Burgiba v Bonnu BONN, 18. — Tunizijski predsednik Burgiba je prišel danes v Bonn na štiridnevni uraden obisk. Kakor je znano, ni Tunizija, enako kakor Maroko in Libija, prekinila diplomatskih odnosov z Zahodno Nemčijo, ko je ta navezala diplomatske odnose z Izraelom. DŽAKARTA, 18. — Agencija An-tara javlja, da pripravljata bivša indonezijska poslanika na Kitajskem in v Severnem Vietnamu, ki so Ju razrešili, sestavo indonezijske vlade v izgnanstvu. Agencija dodaja, da živita oba v Pekingu ter da vodita propagandno kampanjo proti Indonezijski vladi. DVANAJSTA OBLETNICA ŽENEVSKIH SPORAZUMOV Hošiminh odredil delno mobilizacijo Ameriško posredovanje zaradi pilotov V Pekingu napovedujejo možnost neposredne kitajske akcije v podporo Vietnamu HANOJ, 18. — Severnovietnamski predsednik Hošiminh je včeraj razglasil po radiu delno mobilizacijo. Izjavil je, da mir za sedaj ne pride v poštev. V armado so poklicali večje število rezervnih oficirjev in podoficirjev in vojaških obveznikov, ki niso še služili vojske. Ta ukrep je hanojska vlada obrazložila s tem, da mora oborožene sile spraviti na raven, ki je potrebna za obrambo dežele in normalen razvoj gospodarstva. Hošiminh je govoril ob 12. obletnici ženevskih sporazumov. Obsodil je ameriški napad v Južnem Vietnamu in dodal, da več ko tristo tisoč ameriških vojakov v Južnem Vietnamu najemniško služi politiki pokola in popolnega uničenja. Izrazil je upanje, da bo juž-novietnamsko ljudstvo vzdržalo do končne zmage, ter je označil o-svoboditev Južnega Vietnama ter obrambo Severnega Vietnama kot narodno nalogo vseh Vietnamcev. Hošiminh je izrazil prepričanje, da niti povečanje števila ameriških vojakov v Južnem Vietnamu ne bo zlomilo jeklene volje borcev za svobodo na jugu dežele. Obsodil je ZDA zaradi kršitev osnovnih načel sporazuma o Indokini, ki je bil podpisan pred dvanajstimi leti v Ženevi. Ponovil jg zahtevo, naj ZDA umaknejo svoje vojake iz Vietnama, in je znova opozoril na znane točko hanojske vlade in narodnoosvobodilne fronte. Agencija «Nova Kitajska« javlja, da je včeraj šlo po ulicah sevemo-vietnamske prestolnice na desettiso-če oboroženih miličnikov, ki so se odzvali pozivu na delno mobilizacijo. Zatem so se udeležili mno- Mdnarodno razsodišče o Jugozahodni Afriki HAAG, 18. — Mednarodno razsodišče v Haagu je odbilo (z odločilnim glasom predsednika, Avstralca Spenderja) pritožbo Etiopije in Li. berije proti Južni Afriki, ki sta jo obtožili, da si je protizakonito prilastila ozemlje Jugozahodne Afrike, ki je bila nemška kolonija in zatem pod mandatom Društva narodov. Predsednik razsodišča je po pre-čitanju razsodbe izjavil, da Etiopija in Liberija nista mogla dokazati pravne utemeljenosti svoje pritožbe. Kakor rečeno, pa je bil prav predsednikov glas odločilen, ker je bilo mnenje članov razso- .................................................■iiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiii.im.iihiihimii IZVAJANJE SKLEPOV BRIONSKE SEJE CK ZKJ Popravljanje krivic v ZKJ Nov zakon o varnostni službi Obsežna borba med naprednimi in konservativnimi silami, med samoupravljanjem in birokratizmom (Od našega dopisnika) BEOGRAD, 18. — V zvezi s sklepom IV. plenuma CK ZKJ na Brio-nih, da se z vodilnih položajev notranje uprave in službe državne varnosti odstranijo zastopniki konservativne politike, sta bila danes razrešena dolžnosti pomočnika zveznega tajnika za notranje zadeve Dragoljub Vasovič in Selim Nu-mič. Ni bilo objavljeno, kdo je bil imenovan za njuna naslednika. Nocoj sta bila v Beogradu razrešena dolžnosti poleg Zivotija Saviča, taj. nika za notranje zadeve Srbije in njegovega pomočnika Dragoljuba Novakoviča, še načelnik varnostne službe Beograda Slavko Glumač in njegov pomočnik Slobodan Jovovič. V duhu politike, ki je bila sprejeta na brionskem sestanku CK ZKJ je nadzorna komisija Zveze komunistov sklenila opozoriti občinske, okrajne in republiške kulturne komisije in preko njih osnovne organizacije zveze na določene pojave nespoštovanja določil statuta, posebno pri izrekanju partijskih kazni in na pojave zanemarjanja pravil notranjih partijskih in človeških odnosov do ljudi. Komisija je na svoji seji preteklo soboto proučila nekatere najbolj značilne pritožbe izključenih članov Zveze in ugotovila, da so bile v nekaterih primerih nepravilnosti, ki so vredne obsodbe in sklenila, da se nepravilno kaznovani člani Zveze rehabilitirajo ter da se osebe, ki so pripomogle, da se izrečejo nepravilne kazni, pokličejo na odgovornost. Na sestanku je bilo med drugim sklenjeno, da se razveljavi odlok o izključitvi iz Zveze Djordje-viča, bivšega ravnatelja trgovinskega podjetja «Jugotrgo» v Beogradu, ki je bil leta 1961 pod izmišljeno obdolžitvijo zlorabe položaja v o- 1 sebno korist 8 mesecev v preisko-' valnem zaporu, zatem pa obsojen na 2 leti in pol zapora. Obsodba je kasneje, leta 1964, okrožno sodišče razveljavilo. Komisija je ugotovila, da je bil Djordjevič žrtev zlonamernih in izmišljenih obtožb in neposrednega vmešavanja z zunaj v posle delovne organizacije. Ugotovila je nadalje, da je osnovna organizacija sprejela sklep o izključitvi pod vplivom izmišjenih obtožb in da so bili nekateri člani zveze, ki so obtožbam nasprotovali, drastično kaznovani. Komisija je priporočila pristojnim organom, da se primer Djordjeviča ponovno preveri in da se pokličejo na odgovornost vsi, ki so na kakršen koli način podpirali obtožbo nedolžnega člana. Komisija je preverila tudi nekatere druge pritožbe In sprejela ustrezne sklepe in poročila. Delovni ljudje Jugoslavije so doumeli, da so sklepi brionske seje CK ZKJ pričetek borbe na široki fronti med naprednimi in konservativnimi silami, med samoupravljanjem in birokratizmom. Od tod iz raznih krajev Jugoslavije na sestankih Socialistične zveze, sindikatov, mladine in drugih organizacij enoglasna podpora sklepom brionskega sestanka CK ZKJ. Delovni ljudje Jugoslavije s svojo soglEisno podporo stališč, sprejetih na brionskem sestanku, dokazujejo visoko politično zavest in že v začetku onemogočujejo vse poskuse napačnega tolmačenja sprejetih sklepov Komisija za reorganizacijo službe državne varnosti je na prvi seji pod predsedstvom Petra Stamboliča proučila In sprejela osnutek tez o reorganizaciji varnostne služ-be kot osnovo za nadaljnjo razpravo, ki naj da odgovor na določena konkretna vprašanja nadaljnje gradnje sodobne in učinkovite organizacije varnostne službe, ki bi ustrezala jugoslovanski družbeni strukturi, razvoju socialistične demokracije in samoupravnemu sistemu. Končno besedilo tez bo gotovo septembra. Potem se bodo pod-vzeli določeni ukrepi, da se delo varnostne službe spravi v pravi okvir, da se usmeri v borbo proti sovražniku, kot je bilo to poudarjeno na IV. plenumu CK ZKJ. Pripravlja se osnutek zakona in drugih predpisov, ki bodo uredili bodoče metode dela varnostne službe. V dosedanji razpravi je prevladalo mišljenje, da se število članov varnostne službe zmanjša in da se funkcionarji na vodilnih položajih pogosto menjajo in da se na vodilne položaje postavljajo družbeno politični delavci. V zveznem tajništvu za notranje zadeve intenzivno delajo komisije, ki določajo dejstva in osebno odgovornost za zlorabo članov varnostne službe. O rezultatih preiskave obveščajo javno tožilstvo. Večina osebja v zveznem tainištvu in ostalih organih je sprejela politične sklepe IV. plenuma. Dosedanje razprave in razgovori so pokazali, da je zelo majhno število ljudi varnostne službe vmešanih v razne zlorabe. To je izjavil nocoj zvezni tajnik za notranje zadeve in član komisije za reorganizacijo varnostne službe Milan Miškovič v odgovoru na zadevna vprašanja urednikov «Borbe» in Radiotelevizije. V 20-članskl komisiji za reorganizacijo varnostne službe so člani zveznega izvršnega sveta, zvezni poslanci, zastopniki republik, javnega tožilstva in sodstva ter zvezni tajnik za notranje zadeve. B. B. žičnega zborovanja, na katerem so se obvezali, da se bodo borili do končne zmage. Pekinški radio je sporočil, da je Cuenlaj ponovil obveznost Kitajske, da bo še dalje podpirala Severni Vietnam. Cuenlaj je sprejel sever-novletnamskega poslanika, ki mu je izročil poslanico Hošiminha, ki vsebuje tudi njegov ukaz o delni mobilizaciji. Cuenlaj je izjavil, da «naj ameriški imperialisti storijo kar koli, je Kitajska vedno pripravljena, kadar bo vietnamsko ljudstvo to hotelo, začeti vse potrebne akcije, da podpre veliko borbo vietnamskega ljudstva«. Današnji »Ljudski dnevnik« piše v svojem uvodniku, da je ((kitajska vlada že slovesno izjavila, da bo v skladu z interesi in zahtevami vietnamskega ljudstva stopila v akcijo v trenutku, ki se ji bo zdel potreben«. Kakor vsakikrat, izkorišča Ust priložnost za nove obtožbe proti Sovjetski zvezi, češ da postaja Moskva središče vvashingtonskih spletk. Pri tem dodaja, da obisk Indire Gandi in zatem predsednika britanske vlade Wilsona v Moskvi nista golo naključje, temveč da skušata doseči sodelovanje Sovjetske zveze, da bi pomagali ZDA, 'da se z bombardiranjem vsiUjo mirovni pogovori o Vietnamu. ska vlada sporočila, da so zanjo tl piloti navadni zločinci. Goldberg Je časnikarjem Izjavil, da je funkcionarjem Rdečega križa, s katerimi je govoril, poudaril da bi morebitni sodni postopek proti ame. riškim letalcem imel »katastrofalne posledice«. Iz Kaira poročajo, da Je sevemo-vietnamsko poslaništvo odklonilo sprejem ameriške uradne note, ki jo je hotelo izročiti zunanje ministrstvo ZAR v zvezi z morebitnim sodnim postopkom proti ameriškim letalcem. Dvajset minut po polnoči so izstrelili v ZDA kabino Gemini 10 z dvema kozmonavtoma. Eno uro in 40 minut prej pa so izstrelili raketo Agena, kateri se bo kabina Gemini 10 približala. V načrtu je tudi vesoljski sprehod enega obeh kozmonavtov. Predsednik britanske vlade Wll-son se Je včeraj skoraj ves dan pogovarjal s Kosiginom predvsem o Vietnamu. Državnika sta ugotovila povsem nasprotna stališča: Wilson podpira ameriško politiko, čeprav se ne strinja z bombardiranjem Hanoja in Hajfonga, Kozi-gin pa podpira pravično borbo . ra --------- ------- vietnamskega ljudstva in poudarja, „ , da je rešitev mogoča samo na pod- Hudi monsusnki nalivi^ so v zad- lagi znanih štirih točk severnoviet- i nams|{e vjatie jn secjmih točk na- njih 24 urah onemogočili ameriškemu letalstvu bombardiranje področij blizu Hanoja in Hajfonga. Zato so ameriška letala bombardirala ceste In razna skladišča v južnem delu države. V Južnem Vietnamu pa so ameriška letala Izvršila 108 napadov na področja, ki so pod nadzorstvom osvobodilne vojske. V ameriških vojaških krogih so šele sedaj sporočiU, da so sajgonske sile pred dvema tednoma utrpele zelo vehke izgube med spopadom z osvobodilno vojsko v mestecu Ca Mau. Danes se je v ameriškem senatu začela razprava o pomoči tujini. Predsednik komisije za pomoč tujini senator Fulbright je to pot prvikrat razdelil na dva ločena načrta zakona program za pomoč In sicer 917 milijonov dolarjev za vojaško pomoč ln 2.352 milijonov za tehnično In gospodarsko pomoč. Poleg tega ni hotela komisija dati pooblastila predsedniku Johnsonu za pet let ter je sklenila, da bo vsako leto posebej proučila programe o pomoči tujini. Senator Fulbright je Izjavil, da ta sklep nasprotuje tradicionalni politiki te komisije. Poudaril pa je, da se je to zgodilo zaradi zaskrbljenosti, ki Jo povzroča težnja vlade, da uporablja vedno večji del pomoči v vojaške namene. Ameriški stalni predstavnik v OZN Arthur Goldberg je v Ženevi izročil mednarodnemu odboru Rdečega križa pismo, v katerem je rečeno, da veljajo ženevski dogovori iz leta 1849 o zaščiti vojnih ujetnikov tudi za ameriške letalce, ki so jih ujeli v Severnem Vietnamu. Goldberg je Izvršilnemu ravnatelju omenjenega odbora Galonlnu sporočil veliko zaskrbljenost s tem v zvezi In Je dejal, da hanojska vlada krši mednarodne določbe, ker noče sporočiti Imen ujetnikov ln ker so morali nekateri piloti korakati med množico po hanojsklh ulicah. Goldberg se bo vrnil v sredo na sedež Rdečega križa na pogovor s predsednikom Gonardom, ki Je bil danes odsoten. V krogih mednarodnega Rdečega križa ne dajejo nobenih pojasnil glede poskusov, da bi stopili v stik z ameriškimi letalci, ki so ujeti v Hanoju. Kakor je znano, je hanoj- rodnoosvobodilne fronte. Poleg te-ga je W’ilson izjavil, da bi proces proti ujetim ameriškim pilotom v Hanoju mogel dati pretvezo Wa-shingtonu, da napravi nov korak v stopnjevanju vojne. Predstavnik vlade SZ je novinarjem izjavil, da če bi Anglija res hotela pravično rešitev vietnamskega vprašanja, bi sc zavzemala za ženevske sporazume, zahtevala bi konec bombardiranja, umik ameriških in satelitskih čet, odpravo vojaških oporišč itd. Med popoldanskimi razgovori pa je bilo v Kremlju zborovanje, na katerem je poleg severnovjet-namskega poslanika govoril tudi zastopnik južnovietnamske osvobodilne fronte. V Severnem Vietnamu je Hošiminh predvčerajšnjim razglasil delno mobilizacijo. Ponovil je zahtevo, naj ZDA umaknejo svoje voja-ke, in je znova opozoril na znane štiri točke hanojske vlade, čuen-laj je vnovič izjavil, da bo kitajska podpirala Severni Vietnam in da je vedno pripravljena, kadar bo to vietnamsko ljudstvo hotelo, začeti vse potrebne akcije za podporo vietnamskemu ljudstvu. Kitajski tisk pa je ponovno obtožil SZ, češ da postaja Moskva »središče vvashingtonskih spletk*. Ameriški delegat pri OZN Goldberg je izročil mednarodnemu odboru Rdečega križa pismo, v katerem je rečeno, da veljajo ženevski dogovori iz leta 1949 o zaščiti vojnih ujetnikov tudi za ameriške letalce, ki so jih ujeli v Severnem Vietnamu in ki jih nameravajo postaviti pred sodišče. V Moskvi so številni sovjetski umetniki in kulturniki objavili poziv svojim kolegom v ZDA, v ka. terem je rečeno, da ni moč brezbrižno gledati bombardiranja, ki pobija nedolžne otroke ter požiga vasi in mesta ter tako krši mednarodno pravo in najosnovnejše človečanske norme. Indira Gandi pa je po prihodu iz Moskve izjavila, da je izvajanje določb ženevske konference iz leta 1954 najbolj, ša rešitev. Mednarodno razsodišče v Haagu je zavrnilo pritožbo Etiopije in Liberije proti Jušni Afriki, ki sta jo obtožili, da si je proti-zakonito prilastila ozemlje Jugozahodne Afrike, ki je bila nemška kolonija in nato pod mandatom nekdanjega Društva narodov. Danes je Kitajska sposobna dohiteti mnoge druge države Kako so prišli Kitajci do svoje atomske bombe? Kaj se dogaja v znanstvenem svetu sedemstomill-jonske države? Kakšne so kitajske možnosti na tem področju za prihodnja obdobja? To so vprašanja, ki si jih ne zastavljajo samo poklicni planerji politične strategije na Vzhodu ln Zahodu, marveč tudi velik del svetovne javnosti, ki se zanima za razvoj v tem *eiu sveta. Marc Gllbert Je v Nou-#el Observateurju skušal odgovoriti na ta vprašanja. .Novembra 1957 Je švedski kralj IBročil Nobelovo nagrado za flziko dvema ameriškima znanstvenikoma. S tem Je dal priznanje delu, ki sta ga oba znanstvenika uspešno končala na znanstvenem inšti tutu v Prlncetonu, Meki amerl ških znanstvenikov, kjer Je zad nja leta življenja prebil tudi Al bert Einstein. Takoj po svečano •tl sta se oba znanstvenika še en krat zahvalila gostitelju ln se po siovila. Napotila sta se na letališče, kjer Ju Je že čakalo letalo, ln izg nila. Nekaj ur kasneje Je takratni direktor znanstvenega inštituta v Prlncetonu Robert Oppenheimer prejel pismo iz Stockholma. Podpisala sta ga dr. Li in njegov prijatelj dr. Jang. Ameriška Nobelova nagrajenca, ki sta bila, kot se v dl po imenin, kitajskega rodu, sta poslala Oppenheimerju zagotovila o prijateljskih čustvih in hvaležni vdanosti, hkrati pa sta mu sporočila, da potrebuje njuna domovina znanstvenike tn da sl spričo tega štejeta v dolžnost, da se vrneta domov. Tja nista nikoli prispela, kajti njuna pot se je končala v Hongkongu. Ljudje iz CIA so Ju diskretno počakali na letališču ln Ju prav tako diskretno «pospremiii» v ZDA Oba sta Se vedno v Ameriki. Drugi pa so imeli srečnejšo roko. Od 25 vodilnih fizikov na pele, niki akademiji znanosti jih je prišlo 13 lz Združenih držav, 7 iz Britanije, 3 lz Franclje ln 1 tz Nemčije. Direktor za kitajski atomski program profesor Člen San-ciang ima številne prijatelje v Parizu; tja Je prišel leta 1934. V francoski prestolnici se je seznanil s svojo sedanjo ženo, profesorico fizike Ho Za-veih, ki je bila ena od bližnjih sodelavk Frčdčrica Joliot-Curiea, ustanovitelja komisariata za atomsko energijo; predavala Je na Sorčani. na Kitajsko pa se Je vrnila leSa 1949. «Oče» kitajske atomske bombe profesor Člen San-ciang ima dva neposredna pomočnika. Prof. Ca Cung-jao je dolgo delal v ZDA; predaval je na znamenitem kalifornijskem tehnološkem inštitutu (CALTECH) Drugi, profesor Vang Kan-čang pa izhaja lz laboratorijev Lise Meltner v Berlinu L sa Msitner Je pobegnila Iz nacist,č-ne Nemčije In prinesla v London takrat najnovejša odkritja Otta Hahna o cepitvi atoma Vang Kan-čang je dolgo predaval na ((nuklearni« univerzi v Berkeleyu, na K tajsko pa se Je vrnil 1. 1955. To seveda ni Slo brez epizod, podobnih tistim lz Jamesa Bonda, epizod, v keterlh so se srečavali odposlanci lz Kitaiske in ljudje iz CIA Peking je doživel v teh srečanjih nekaj neuspehov, toda računajo, da se Je kljub temu v obdobju med 1955 in 1960, to Je v obdobju najbolj intenzivnega «novačenja», vrnilo na Kitajsko kakih 2000 znanstvenikov kitajskega rodu. Med njimi je bilo 200 ta kih, ki bi Jim — izraženo v Jezi ku športnikov — lahko dali med narodno značko priznanih znan •tvanikov. Eden od najbolj znamenitih med nj:ml, dr Cten Hsueh-čang je hkrati eden izmed odgovornih voditeljev «vrhunske industrije«. U-kvarja se predvsem z vesoljskimi prololtmi in naloženo mu je, da oskrbi Kitajsko z raketami. (Prevladuje mnenje, da je domet sedanjih kitajskih raket 800 do 1200 krni Cien Hsueh-čanga imajo za genija. Ko je ieta 1955 zapuščal kalifornijski inštitut, so Američani storili vse, da bi ga obdržali. Predaval Je o reaktivnem pogonu ln je delal skupaj z Wernerjem von Braunom pri načrtovanju raket. Ko je odhajal, je von Braun dejal: «To bo moj najhuJSi nasprotnik«. Vračanje kitajskih znanstvenikov v domovino pa samo po sebi še ne more v celoti pojasniti ((velikega skoka« v kitajski znanosti, čeravno Je izredno pomembno. Nekaj briljantnih možgan Se ni dovolj, da bi uresničili obširen znanstveni program. Za proizvodnjo atomskih bomb ali za izstreljevanje umetnih satelitov sta potrebni razvita industrija in vrhunska tehnologija. Razen tega je potrebno usposobiti na tisoče »pomožnih« tehnikov. Kako si je Kitajska, ki je začela iz nič, mogla ustvariti tak aparat? Zahvaljujoč se sovjetski pomoči in prav posebni revoluciji, ki jo je izvedla. Nekaj številk nam da približno predstavo o kitajski revoluciji. Oh koncu državljanske vojne leta 1949 je bilo na kitajskih univerzah malo več kot 150.000 študentov. Leta 1955 jih Je bilo 600.000. Danes jih je več kot milijon in pol. Leta 1949 je imela Kitajska 25 tisoč inženirjev. Pet let pozneje jih je imela še enkrat toliko. Leta 1963 se je njihovo število povzpelo na 370.000, pri tem pa ni vštetih 70.000 prirodoslovnih znanstvenikv, 100.000 agronomov ln 125.000 študentov, ki so diplomirali iz socialnih ved Ob koncu državljanske vojne je bilo več kot 90 odst. prebivalcev nepismenih. Danes obiskuje šole teč kot 100 milijonov otrok, 15 milijonov mladih ljudi pa obiskuje razne tečaje po univerzah. V deželi deluje kakih dvajset univerz, pod okriljem akademije znanosti pa deluje 848 znanstvenih inštitutov. Po ameriških računih bo imela Kitajska drugo leto milijon ln pol kvalificiranih specialistov. V vojaški Industriji dela danes več kot 150.000 inženirjev in tehnikov, razen tega pa so znanstveniki, ki so prišli bodi z Zahoda, bodi iz Sovjetske zveze, usposobili 15.000 fizikov. Kitajski matematiki so odlični. Kitajci so postavili na noge tudi elektronsko industrijo, bodi z vzhodno, bodi z zahodno pomočjo. Ta industrija je danes v polnem razmahu ln na Japonskem ter v Zvezni republiki že prodajajo elektronske molekule. Blesteče uspehe so dosegli tudi v prirodoslovnih vedah, v geologiji in v vremenoslovju. Sovjetska zveza je veliko prispevala k razvoju kitajske prosvete, znanosti in Industrije. Najprej s tem da je usposobila znanstvenike. Takoj po končani državljanski vojni so začeli kitajski znanstveniki odhajati v Sovjetsko zvezo, kjer so se izpopolnjevali. V obdobju od 1951 do 1962 se je na sovjetskih univerzah in inštitutih usposobilo 10.000 inženiriev in tehnikov, 11.000 kvalificiranih delavcev In 1000 znanstvenikov, med njimi kakih 300 vrhunskih. Med temi jo profesor Van Kan-čang, nekdanji pomočnik direktorja sovjetskega inštituta v Dubnem. Ta Je dolgo aktivno sodeloval s sovjetskimi kolegi pri raziskovalnem delu, V istem obdobju je več kot 10 tisoč sovjetskih strokovnjakov delajo na Kitajskem; 700 sovjetskih profesorjev je poučevalo na visokih šolah. Več ruskih znanstvenikov je delovalo na kitajski akademiji znanosti, ki je bila organizirana po sovjetskem vzorcu. In končno, Sovjeti so dobavili Kitajcem prve nuklearne reaktorje, po-speševalnike delcev in prve elektronske računalnike; prav tako so montirali znamenito separacijo izotopov, iz katere pridobivajo danes uran-235 za kitajske atomske bombe. Znanstveniki na vsem svetu so bili hudo presenečeni, ko so ob eksploziji prve kitajske atomske bombe iz analize ((odpadkov« ugotovili, da gre za bombo iz oplemenitena urana; konstrukcija take bombe je veliko bolj zapletena kot konstrukcija plutonijeve ,J?orpbe. Ob prvem poizkusu so izvedli Kitajci mojstrsko potezo. Kako jim je to uspelo? O tem se še danes samo ugiba. Z gotovostjo se lahko trdi samo to, da je bila separacija, ki so jo zgradili Sovjeti v Lančovu ob bregu Rumene reke v jugozahodnem delu Kitajske, predvidena samo za pridobivanje «mi-roljubnega«, neznatno oplemenitenega urana, ki naj bi zboljšal delovanje atomskih reaktorjev, Prvo ameriško uranovo bombo so leta 1945 Izdelali z rahlo oplemenitenim uranom, ki so ga ((hranili« s postopkom ((elektromagnet-site« separacije. Ta postopek Je bil drag in so ga pozneje opustili. Nekaj let pozneje ga je «ponovno odkril« francoski fizik Rene Bernas, ga izpopolnil in dal v javnost, jrneir.o torej domnevati, da so zgradili Kitajci novo separacijo, v kateri pridobivajo 90-oclstotno oplemeniten uran. Ta uspeh vzbuja toliko večje presenečenje, ker je znano, da odnosi med kitajsko vlado in znanstveniki niso bili nikoli idilično prisrčni. Težko je bilo namreč združiti v moralno celovitost «zahodne», ((sovjetske« in « k 1 ta j sko-ki ta j ske « znanstvenike. Atomski program Je dobil prioriteto pred vsemi drugimi, maršala Cen Ji in Nieh Jung-čen pa sta dobila polna pooblastila. Toda prava atomska indu- strija se opira na vrsto drugih industrijskih panog, ki morajo biti med seboj organsko povezane. Maršal Cen Ji je leta 1950 pozval znanstvenike in tehnike, naj dajo svoje sposobnosti «na razpolago narodu«. Voditelji so se bali, da bo vznikla kasta «mandarinov znanosti«, kar bi povzročilo partiji močan glavobol. Kljub temu pa so imeli znanstveniki v prvih letih po revoluciji polno svobodo delovanja. Vodstvo se je zadovoljilo s tem, da jih je vključilo v akademijo znanosti, ki je bila organizirana po sovjetskem vzorcu. Na čelo te institucije so postavili priletnega filozofa in pesnika Kuo Mo-džoja, ki je bil poslušen partijski instrument v boju proti individualizmu znanstvenih kadrov. (Kot je znano je Kuo Mo-džo maja letos ob znani pekinški aferi zrecitiral samokritiko in se odrekel vsem delom, ki jih je bil napisal). Leta 1955 je VIII. kongres KP Kitajske sklenil, da bo vzel stvari »trdno v svoje roke. Bolj odločno kot kdajkoli prej je podčrtal, «da se morajo znanstvene raziskave podrediti potrebam države«. Posledica tega je bila, da so dali prednost atomski industriji, vesoljskim raziskavam in vsem panogam, od katerih sta ti dve odvisni. Ustanovili so »odbor za znanstveno načrtovanje«; za predsednika tega odbora Je bil imenovan maršal Cen Ji, podpredsednik vlade in član politbiroja. Leta 1957 so pristojnosti tega odbora razširili. Ni postal neodvisen samo, kar zadeva načrtovanje in organizacijo; neodvisno je odločal tudi o razdeljevanju sredstev in o delovnih normah. Razen tega je dobil pooblastilo, da novači znanstvenike, ki so še vedno v tujini. Znanstveniki niso posebno navdušeno sprejeli te podrejenosti. Leta 1957, to je v obdobju «stotih cvetov«, so še javno izražali nezadovoljstvo. Toda kmalu je sledila brutalna uradna reakcija, ki je zadušila vso kritiko. Kuo Mo-džo je takrat Izjavil nezadovoljnim znanstvenikom v odboru za znanstveno načrtovanje, «da s svojim negodovanjem oponašajo vodilno vlogo partije«. Ta »protldesničarska« kampanja je divjala ves čas «velikega skoka naprej«. Cen Ji-Jev odbor za znanstveno načrtovanje si je prilastil še zadnje pristojnosti, ki jih je imela akademija znanosti; v ((znanstveni in tehnološki komisiji«, ki" 'j8 '"JB vodil maral Nieh Jung-čen, kmalu ni bilo nobenega znanstvenika več. Septembra 1958 Je maršal izjavil: »Ce bomo dopustili, da bo šla znanost po poti, ki jo oznanjajo buržoazni znanstveniki, znanstveno delo ne bo več opravilo političnega poslanstva pri graditvi socializma. Popolna oblast partije nad znanostjo je torej temeljno jamstvo za superiornost socializma in za pospešeni razvoj naše tehnične znanosti«. ((Buržoazne« znanstvenike ln tehnike so torej disciplinirali in jih uvrstili v »četo«. To, za znanstvenike težavno obdobje se je končalo hitro potem, ko je bilo konec sodelovanja s Sovje* -'-o zvezo Politika ((velikega skoka naprej« Je dezorganl-zirala veliko podjetij In raziskovalnih skupin Treba je bilo spraviti situacijo v red. Leta 1962 je »Rdeča zastava« objavila članek, v katerem je bilo rečeno, da so znanstveniki nujno potrebni pri graditvi socializma. «Pred vsako težavno odločitvijo je treba upoštevati njihovo mnenje, treba je omogočiti, da pridejo v razpravi do Izraza različna tehnična mnenja. Tudi ni treba dušiti razprav z administrativnimi ukrepi, kajti temeljna znanost in tehnologija nista razrednega značaja.« KO SQ CA ŽE PREJ IDENTIFICIRALI V Chicagu so našli in aretirali morilca osmih mladih bolničark Hotel je napraviti samomor in si je v nekem hotelu prerezal žile zapestja - V bolnišnici ga je spoznal zdravnik knjige ^ gierinUShe CHICAGO, 18 — Ze v so-boto so vsi listi v Chicagu objavili sliko Richarda Benjamina Speeka, starega 25 let, osumljenega pokola osmih bolničark. Edina bolničarka, ki se je rešila s tem, da se je skrila pod posteljo, je dala precej točne podatke o morilcu. Opazila pa je tudi, da je imel na roki neki tetoviran napis. Policija je že takoj sumila Speeka, dobrega znanca zaporov. Sum so po. trjevali tudi prstni odtisi, ki jih je bilo precej in so bili dokaj raz. ločni. Vendar je S pečk padel v roke policije dokaj slučajno. Čeprav so bili po vseh ZDA na preži, da bi morilca ujeli, so vendar bili več ali manj prepričani, da je še v Chicagu. Tudi bolnišnica, kjer so delale umorjene bolničarke, je razpisala nagrado 10 tisoč dolarjev (čez šest milijonov lir) za tistega, ki bi ga ujel. S-peek je odšel iz hotela, kjer je prebival v času zločina, in se iiiutiiiiiiiiiimiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiin, hiiiiiiiii im mi,milil,MimiiMiiMiHumuiiMimiiiMiMi Jugoslovanski film «Trije» prvi v Karlovih Varih KARLOVY VARY, 18. — Velike nagrade XV. mednarodnega filmskega festivala v Karlovih Varih niso podelili. Razsodišče pa je podelilo tri nagrade filmom v tem redu: jugoslovanskemu filmu «Trije» Aleksandra Petroviča, madžarskemu filmu Mrzli dnevid Andresa Kovacsa ter češkemu filmu «Kočija za Dunaj» Karla Kachgne. Posebno nagrado sta prejela ex aequo kubanski film «Smrt birokrata» Tomasa Gutier-rezza in francoski film «Življenje v gradu» Jeana Paula Rap-peneauja. Tudi nagrada za najboljšo žensko vlogo ni bila podeljena. medtem ko je nagrado za najboljšega igralca prejel Bolgar Naum Šopov. Tudi Zigaina nagrajen VILLA S. GIOVANN1 (R. Ca-labria), IS. —■ Tu so podelili nagrade «Villa S. Giovanni» 1966 za slikarstvo in književnost Za slikarstvo sta prejela nagrado milijon lir ex aequo slikarja A-ligi Sassu in Giuseppe Zigaina. Manjše nagrade je prejelo še o-sem umetnikov. Za književnost je nagrado milijon lir prejel sicilijanski pisatelj Gaetano Gongi za delo «Ritratto di Casale», drugo nagrado 500.000 lir je dobil Giuseppe Palasso za razpravo «Gospodarstvo m družba v Calabriji v 16. stoletju». Nagrada 11)1 RIM, IS. — Komedija «Come si rapma una banca*, ki jo, napisal Samy Fayad, je prejela nagrado 2 milijona na V. državnem natečaju Italijanskega drani^ skega inštituta. Razsodiščna komisi ja je dodelila tudi posebno nagrado predsedstva IDI komediji • Olimpia o del mestiere* Roberta Pailaricinija. Tognazzi režiser in protagonist TURIN, IS. - Pričeli so snemati film «11 fisghio al našo» po noveli Dina BuzZatija «11 setti-mo piano*. Film režira Ugo To-gnazzi, ki igra obenem glavno vlogo v filmu. — V okolici'Matere pa so začeli snemati nekatere prizore filma «Cera una volta*, ki ga režira Francesco Rosi, producent pa je Carlo Pon-ti. Sophia Loren nastopa kot kmetica, Omar Sharij pa kot neki princ. Pet bratov za dve vlogi BEOGRAD, 18 — Pet bratov so izbrali za vlogi dveh otrok sinov Anthonpja Qumna in Vir ne Lisi v filmu «25. ura*, ki ga sedaj vrtijo v Jugoslaviji Bratje, ki so iz Beograda, se imenujejo Zoran, Goran, Tomislav, Bo-rislav in Caslav. Stan so od 6 do 12 let ter igrajo v vlogah menjenih dveh sinov starosti • * * VlAREGtJIU, IS. — Na sam večer slovesne podelitve nagrad • Viareggio* se je pojavila neka ženska, ki trdi, da je Bevilacgua o- v različni Zlati asteroid za češki film Za svoje delo *Quesla specie da-more* uporabil njeno delo «11 richiamo*. To delo je ona deponirala pri SIAE v Rimu. En iz-vod pa je izročila kritiku nekega rimskega dnevnika, pa ga še ni dobila nazaj. Prav po tem rokopisu naj bi bil Bevtlacgua napisal svoje delo RIM, IS. — Italijanska televizija pripravlja ciklus osmih filmov, v katerih nastopa kot glavni igralec Gary Cooper. Ti filmi bodo prišli na vrsto v prvih dneh avgusta na nacionalnem prog-a-mu. 15. avgusta pa bodo začeli na drugem programu oddajati ciklus filmov z Ginom Cervijem preselil v neki drug hotel na neki ulici, kamor ne zahajajo normalno pošteni ljudje. Tu je dal zlagane osebne podatke. Ponoči Pa si je — mogoče v strahu in prepričanju, da ne bo mogel zbežati — prerezal žile v zapestju. Zjutraj ga je neka sobarica našla v krvi im je takoj obvestila lastnika hotela, ta pa policijo. Policijski agent ga je spravil v bol-nišnioo, ne da bi vedel, koga ima v rokah. Ko pa je zdravnik opazil na njegovi roki tetoviran napis, ga je vprašal, če ni morda Richard Speck. Klient je potrdil. Takoj je bila obveščena policija, ki je poskrbela, da se stvar ne bi prehitro razvedela. Speeka so pre. peljali v policijsko ambulanto. Njegovo stanje je dokaj hudo, ven dar ni v smrtni nevarnosti. Da se ne bi mogli branilci pozneje sklicevati na kako nepravilnost v postopku, še nihč« ni stavil Speeku niti najmanjšega vprašanja. Prvo formalno zaslišanje bo opravil okrožni sodnik ali njegov namestnik. Takšni so novi predpisi, ki jih je izdalo vrhovno sodišče. Speck je na posteljo privezan in v njegovi sobi sta stalno dva agenta. Vse je poskrbljeno tudi za primer, ko bo moral pred sodi-šče, da se mu ne bi nepoklicani približali. »Nočemo, je dejal neki policijski inšpektor, da bi se ponovilo, kar se je zgodilo morilcu predsednika Kennedyja. Leeju Oswaldu.» tjlnhbu ^ bliliri'tbtt*n Letos samo v Kopru folklorni festival Poleg amaterskih ansamblov bodo tudi letos nastopili «Kolo», «Lado» in «Tanec» pa tudi »«z:.vi PONUDBA OBČINSTVU ZA 50 MILIJARD UR v OBVEZNICAH po 6% 1966-1986 II. izdaja E N E L EN TE NAZIONALE PER L' ENERGIA ELETTRICA ZAJAMČENIH PO DKŽAVI NOMINALNA VREDNOST EMISIJSKA CENA POVPREČNI EFEKTIVNI DOHODEK 1000 lir 977,50 ur 6,50$ Napis in zastave (na sliki), ki so opozarjale na festival znanstveno fantastičnega filma v Trstu, so opravile svojo vlogo. Festival je končan in znano je tudi, kdo je na festivalu dosegel uspeli. Med krat-kometražnimi filmi je prejel zlati pečat tržaškega mesta sovjetski film »Luna« režiserja Petra Klu-žanceva. Srebrni pečat je prejel francoski film »Les escargots« (Polži) Reneja Lalouxa. Referendum med novinarji, prisotnimi na festivalu, pa je odločil, da dobi zlati asteroid češki film «Kdo koče ubiti Jessie?« (upoštevajoč povprečno trajanje vrednostnih pupirjev ter denarnih premij) I/Emtc INnzionale per UEnergia Elcttrira (ENEL), javno pravna ustanova s sedežem v Rimu, v i-kludu s sklepi, ki j ih je spiejei upravni svet na zasedanju 17. maja 1966, izpolnjujoč čl. 5 Dekreta predsednika repu!Tke od 15, decembra 1962 št. 1670 razpisuje posojilo imenovano «ENEL 6% 1966-1986 II. emis ii ne« za 100 milijard lir, sestoječili iz 100 milijonov obveznic po nominalni vrednosti 1000 lii vsaka, razdeljenih na 100 serij po milijon obveznic vsaka. Od teh obveznic je 50 serij za 50 milijard lir že bilo oddanih raznim ustanovam, medlem ko sl avl ja ostaiih 50 serij za 50 milijard lir občinstvu na razpolago Konzorcij, ki ga vodi Mediobunea. z užitkom 1. julija 1966 po zgoraj navedeni ceni in s poravnavo obresti- Te obveznice so: zajamčene j>o državi za plačilo kapitala ter plačilo obresti; proste vseh taks, davkov in dajatev, sedanjih 'n prihodnjih v korist države tci krajevnih ustanov vključno dohodninski davek Kat. A na obresti ter davek na obveznice po čl 86 in 156 Enotnega besedila zakonov o neposrednih davkih, odobrenega z Dekretom predsednika republike 29. januarja 1958 št. 645; izenačene z občini ki mi in pokrajinskimi kreditnimi listinami Blagajne vlog in posojil in so zato: vključene med vrednostne pupuje, na katere je inštitut za emisijo pooblaščen dajati predujme; dovoljene kol jamstveni pologi pri javnih upravah; vključene med vrednostne papirje, v katerih »o kredilne. zavarovalne in podporne ter moralne ustanove pooblaščene, tudi ob raz cljav Ijenju zakonskih predpisov, pravilnikov in statutov, investiiu-ti svoja razpoložljiva sredstva; zakonito kvotirane na vseh italijanskih borzah. PREMIJE V GOTOVINI Za vsako od serij 1 000.000 obveznic bodo izžrebane sledeče premije; 10. aprila 1967 I premija za 5 000.000 lir 8 aprila 1968 2 premiji p0 2.000.000 lir 14- aprila 1969 3 premije po 1.000.000 lir Skupno bo za 50 premij po 5.000.000 lir 100 premij po 2-000.000 lir 150 premij po 1.000.000 litin torej skupno 600.000.000 lir- 50 serij obveznic, ki se stavijo na razpolago občinstvu, izžrebanih: 250.000. 000 v 1967 200.000. 000 v 1968 150.000. 000 v 1969 Prošnje za prednaročila se sprejemajo pri spodaj navedenih denarnih inštitutih v času od 18. do 29 julija 1966 razen v primeru predčasnega zaključka in s pridržkom razdelitve: BANCA COMMERCIALE ITALIANA - CREDITO ITALIANO BANCO Dl ROMA BANCA NA/in NALE DEL LAVORO - BANCO Dl NAPOLI BANCO Dl SICIL1A MONTE DEI PASCHI D« S^ENA ISTITUTO BANCARIO SAN PAOLO Dl TORINO BANCO Dl SARDEGNA CAHSA Dl RJSPARMJO DBLLE PROVINCIE LOMBARDE CASSA Dl R1SPARMIO Dl TORINO CASSA Dl RIKPARM O Dl FIRENZE CASSA CENTRALE Dl RISPARMIO V. E. Pm LE PROVINCIE STCJLJANE rAS SA Dl RISPARMIO Dl ROMA - CASSA Dl RISPARMIO Dl GENOVACASSA Dl RISPARMIO m VERCELLI - ISTITUTO Dl CREDITO DELLE CASSE Dl RISPARMIO fTALTANF BANCA POPO LARE Dl NOVARA - BANCA POPOLARE Dl MILANO BANCA POPOLARE Dl BERGAMO TSTI TUTO CENTRALE DELLE BANCHE POPOLARI ITALIANE BANCA NAZTONAt F DFI r •AORICOI TURA BANCO Dl SANTO SPIRITO - BANCA D’AMERICA E D’IT Al JA BANCO AMBnosUNO BANCA PROVINCTALE LOMBARDA - CREDITO COMMERCIALE BANCA TOSOANA BANCA Df LEGNANO • ISTITUTO CENTRALE Dl BANCHE E BANCHIERI XXjLXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXX^XXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXX::XXXXXXXX5čMXKM««MVV>;: OB STOPNJEVANJU AMERIŠKE VOJNE V VIETNAMU Japonska na razpotju: ali še dalje z ZDA ali umik Prihodnji meseci bodo odločilni - Desnica sili dalje in spodbuja militarizem, levica in demokratične sile pa zahtevajo ločitev od ZDA in nevtralno politiko TOKIO, julija. — Neprestano stopnjevanje vojne v Vietnamu in s tem neprestano slabšanje razmer v Aziji postavlja Japonsko pred izbiro: ali se povsem povezati z ZDA ali pa se ločiti od njihove napadalnosti. V skrajni liniji se vprašanje skrči na to, ali naj Japonska še naprej vidi v LB Kitajski svojega sovražnika ali pa le veliko sosedo, v kateri je. treba iskati zaveznika za urejanje razmer v Afriki in posredno na svetu. Zaradi tega bo nekaj prihodnjih mesecev odločilnih za smer, po kateri bo krenila Japonska. Na prvi pogled ni nič izrazitega, kar bi kazalo, da je Japonska prišla do odločilne točke v svoji povojni zgodovini. Toda pod navideznim mirom se krije dramatična dilema: ali bo Japonska krenila P° poti nevtralizma, torej neodvisne morda celo neuvrščene politike, ali pa bo ponovno postala torišče prebujenega militarizma, katerega posledice se v tem trenutku ne morejo v celoti niti zamisliti. Po drugi svetovni vojni je Wa-shington Japonsko spremenil v svoje največje in najmočnejše vojaško oporišče na Pacifiku. Za «protiuslugo» pa je bila Tokiu po-nudena zaščita pod ameriškim '»atomskim dežnikom«. S tem je Prišlo na stotine milijonov dolarjev iz ZDA v japonsko gospodarstvo. Namen je bil očiten: ustvariti močno Japonsko, seveda ve-zapo z mirovno pogodbo in še posebej s sporazumom o vojaški zvezi z ZDA, seveda usmerjeno Proti LR Kitajski, v skrajni liniji tudi proti Sovjetski zvezi. Vse do tedaj, ko ni bilo neposredne nevarnosti spopada med ^ashingtonom in Pekingom, je vlo-Ra, ki je bila Tokiu dodeljena v °kviru ameriške globalne strate-RiJe, Japonski v glavnem ustrezala, laponska je namreč brez večjih izdatkov za oboroževanje in ob obilni finančni pomoči iz Washing-tona naglo ustvarila svoj sedanji •bočni gospodarski potencial. To-da z nastopom spora med ZDA in , Kitajsko, torej med dvema ve-'ikirna pretendentoma na prvenstvo na Daljnem vzhodu in Tihem ocea-nu> se Je položaj Tokia bistveno •Premenil. Okinava, ta del Japonskega na-oionalnega ozemlja, ki je bil spremenjen v velikansko ameriško trd-nJavo na Tihem oceanu, je nenadoma postal morebitna odskočna deska za ameriške vojne operacije he le v Vietnamu, pač pa tudi v morebitnem spopadu v Laosu, Kambodži in tudi — na Kitajskem. T° je že dolgo burilo japonsko Javno mnenje. Po najnovejših bombnih napadih na Hanoj in Kajfong pa se je pretežna večina Japoncev začela spraševati, in to v upravičenem strahu, ali ne gre 'Vashington predaleč in ali ni to že izzivanje LB Kitajske? Ce je temu tako, pomeni, da je možna ameriško-ki tajska vojna, v katero bi Japonska kljub svojemu nasprotovanju »zlezla« zaradi Okinave in zaradi drugih 175 vojaških oporišč, ^ so si jih ZDA postavile na nje-nem ozemlju. Nenadoma je Japoncem postalo jasno, da je cena, ki jo Tokio plačuje za. ameriški «atomski dežnik«, previsoka. Tudi v primeru, če bi Japonska po kakem naključju ostala izven ameriško-kitajske vojne, kot piše sedaj večina japonskih časopisov, bi oborožena konfrontacija Pekinga in Washingtona privedla do državljanske vojne na Japonskem. Že sedaj je namreč jasno, da bi se Japonska v tem primeru razcepila na dva tabora. Pri tem je treba upoštevati dejstvo, da opredelitev dela Japoncev za Peking ne smemo dojemati kot njihovo optiranje za kitajsko politično ideologijo, pač pa predvsem kot odpor pripadnikov malone iste rase proti drugi rasi, ki doslej ni pokazala niti najmanjše volje, da bi dojela miselnost Azije in njeno problematiko. ZDA še danes zavzemajo na Japonskem stališče okupacijske sile, podobno kot v Vietnamu ali pa v Tajlandiji. Manjšina, ki je iz političnih, še bolj pa iz ekonomskih razlogov tesno povezana z Washingtonom (pod njeno kontrolo pa Je tudi vojska), bi storila vse, da do proti-ameriške akcije na pride. Iz tega bi, po oceni najboljših poznavalcev japonskih notranjih razmer, nujno privedlo do državljanske vojne. Ker se zavedajo nevarnosti, ki grcri deželi, v kolikor se ne sprejmejo koreniti ukrepi zaradi določitve zunanje politike, se člani vladajoče liberalno - demokratske stranke, posebno mlajši, trudijo, f' ’ 1 ! našli pravočasno ločitev od ZDA, kot tudi pravo mesto Japonske v Aziji. Hkrati vključujejo v ta program tudi oceno kitajske politike in oceno nevarnosti, ki naj bi Japonski grozila zaradi ekspan-zivnosti Pekinga. Opozicijska socialistična stranka pa prav tako zahteva .od vlade, da se odpove brezkompromisnemu opiranju na «atomski dežnik« Wa-shingtona. Hkrati pa se poteguje za nevtralno politiko Japonske. V takšnem političnem ozračju se začenjata vedno bolj jasno kazati dve težnji: Ena se usmerja na desno in v to se prišteva tudi nekaj mini-sfr - sedanje vlade. Konservativna stranka in desno krilo sociali-stičn stranke vztrajata na tem, da naj se prouči člen 9 mirovne pogodbe, ki prepoveduje ponovno oborožitev Japonske. Poleg tsga isti krogi zahtevajo pristanek Wa-shingtona, da se japonska vojska opremi tudi z jedrskim orožjem. Razen tega se predvideva tudi gradnja vojne ladje — nosilke raket, nadalje gradnja jedrskega pod-morniškega brodovja in ustanovitev treh bataljonov, ki bodo o-pr—'jeni z izstrelki «Mike», To povsem jasno govori o prebujenih militarističnih težnjah desnice. Največji zagovornik in pobudnik te smeri je general Tojo. V nasprotju s temi težnjami so težnje večine socialistične stranke, nadalje težnje centra in levice 11-beralno-demokratske stranke ter pretežna večina japonskega javnega mnenja. Ta del zahteva odpoved japonsko-ameriškega sporazuma o vojaški zvezi, odstranitev ameriških vojaških oporišč iz Japonske in nevtralizacijo Japonske. Kot alternativa temu predlogu — če bi bila enostranska odpoved sporazuma nemogoča — se zahteva, da naj vlada leta 1970, ko sporazumu poteče rok, podaljšanje sporazuma ne sprejme. V nekaj prihodnjih mesecih bo japonski parlament moral sklepati o tem, ali naj popusti pritisku tistih, ki zahtevajo obnovitev japonske vojske in možnost morebitnih vojnih avantur, ali pa tistih, ki zahtevajo postopno vendar pa odločno oddaljevanje Tokia od VVashingtona. . _ li. IJ. DR. FRAN VATOVEC V nedeljo, 17. t.m., je minilo 30 let, ko je v Španiji izbruhnila državljanska vojna. V obrambo republike so prijeli za orožje tudi španski delavci, ki so jim prihiteli na pomoč prostovoljci z vsega sveta. Toda po 2 letih in 9 mesecih borbe je zmagal Francov falangizem, ki sta mu fašizem in nacizem vsestransko pomagala, medtem ko so določene demokratične sile v svetu do dogajanja v Španiji ostale brezbrižne — — ustnic urezonzne .........................iiiiiiiHiiiiiiiimiiiiiiiimiiiiiii, n, ,mlMn iiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiim iiiiiiinin iiiiiiiin ... NEKAJ NASVETOV ZA ZDRAVE IN BOLNE V POLETNIH DNEH Kako bomo podprli svoj organizem v borbi z vročino Beljakovinska hrana naj bo letni dobi primerna - Manj tolšč in manj škroba Veliko zelenjave in sadja IZ UMETNOSTNIH GALERIJ Piero Lustig v Občinski V Občinski galeriji je razstavil redek gost: Piero Lustig, Tržačan iz do vojne zelo znane trgovske družine, ki pa že mnogo let živi v kraju Stra ter je član pa-dovskega združenja likovnikov. O njegovem slikarstvu so pisali Številni strokovnjaki. To priča, da je Lustig v pristojnih krogih cenjen umetnik, ne glede na to, da ga naše širše občinstvo bolj malo pozna. Verjetno se tega zaveda tudi Lustig sam in nam zato poleg najnovejših del tu prikazuje še kratek pregled preko 40 let svojega dela. Zanimivo je ugotavljati, kako je Lustig v letih ’30-'38, torej v dobi mednarodnega prodora nadrealizma v obarvanih risbah do neke mere predvideval razvoj slikarstva preteklih let. To zlasti v rešetkastem razdeljevanju slike v več sličic povezanih med seboj po njih osnovni obliki, ki postaja znak nečesa, simbol. Zato njegov sedanji način slikanja ideogramov lahko smatramo kot nadaljevanje prezgodaj spočete likovne posebnosti s to razliko, da v novih delih prevladuje strogi red v izdelavi in zapovrst-nosti nizanja. Tajinstvenost teh čudnih znakov stopnjuje še njihovo posebno skrbno uokvirjanje, ki vzbuja muzejski videz ploščic kaldejsko-babilonskih keramik. Ta dojem se nam še močneje vsiljuj; pri pogledu na stojalo s petimi policami zelo enostavno struženih predmetov iz lesa in pa slika v zgrafitnem načinu prijetne barvne obledelosti zidov. S čisto slikarskim izbruhom pa sta ustvarjeni osrednji veliki podobi z v ogromnost povečanima ideogramoma. Menimo pa, da kljub vsej tej spretnosti sodobne obdelave, večina obiskovalcev bo Radio Trst A 7.15, 8.15, 13.15, 14.15, 20.15, 23.15 ~~ POROČILA; 7.30 Jutranja glasba; H.30 šopek slovenskih; 11.45 Popevke treh rodov; 12.00 Iz slovenske folklore; 12.30 Za vsakogar nekaj; 13.30 Glasba po željah; 17.00 Ansambel «The Jets«; 17.20 Glasba za transistor; 18.15 Umetnost in prireditve; 18.30 J. Gotovac: Simfonično kolo; 19.05 Kitarist Manuel Diaz Cano; 19.15 Spoznavajmo naravo; 19.30 Slovenski zbori; 20.00 Šport; 20.35 Lahka glasba; 21.00 Janez Gregorin: ((Gore v snegu, mrazu in soncu...«; 21.20 Pianist Claudio Gherbitz; 21.55 Paberki iz diskoteke; 22.35 Poje Edith Piaf; 22.45 Cmi cvet, jazzovska revija. 12.05 Plošče; 12.25 Tretja stran; 1315 »Supermarket«; 14.05 Prvo dejanje opere «Carmen». Koper „6.30, 12.30, 14.30, 15.30 in 20.30 POROČILA; 7.15 Glasba za dobro Jutro; 8.00 Prenos RL; 8.15 Jutranja glasba; 9.00 Popevke; 9.30 Pod senčnikom; 10.15 Pesnik J. Kašte-lan; 10.30 Celentanov klan; 10.45 Nove plošče; 11.15 Lahka glasba; 11.30 Današnji pevci; 12.00 in 13.00 Glasba po željah; 13.50 Jug. narodni plesi; 14.15 Jugoslavija v svetu; 14.40 Ženski kvartet; 15.00 Za mlade poslušalce; 15.15 Poje Tereza Kesovija; 16.00 Za oddih ‘n razvedrilo; 16.45 Domači ansambli; 17.15 Izbrani motivi; 17.30 Preberimo skupaj; 17.45 Mali umotvori; 18.00 Pevci; 18 .5 Ansambel TOREK, 19. JULIJA 1966 M. Sepeta; 19.00 Prenos RL; 20.00 Šport; 20.30 Prenos RL; 23.15 Kitare; 23.35 Glasba za lahko noč. Nacionalni program 7.00, 8.00, 13.00, 15.00, 20.00 — POROČILA; 8.30 Zabavna glasba; 8.45 Neapeljske pesmi; 9.00 Operetni program; 9.30 Mozartovi me-nueti; 10.05 Popevke; 10.30 Skladatelj Nino Rota; 11.15 Ljudski plesi; 11.30 Jazz; 15.15 Gospodarska rubrika; 15.45 Operna antologija; 16.30 Spored za na j mlaj še; 17.25 Simf. koncert; 18.45 Orkester Ballotta; 19.05 Znanost ir. tehnika; 20.25 Nogometno prvenstvo: Italija-Severna Koreja //. program 7.30, 8.30, 13.30, 14.30, 16.30, 19.30 — POROČILA; 8.30 Mah koncert”, 9.00 Poje E. Vianello; 9.40 Nove pesmi; 10.00 Operne uverture; 10.35 Pisan spored; 11.35 Vesela glasba; 12.00 Danes v glasbi; 14.00 Pevci; 14.45 Glasbeni koktail; 15.15 Vrtiljak pesmi; 15.35 Spored z onstran Atlantika; 16.35 in 17.35 Glasbeni spored za mladino; 18.15 Poljudna enciklopedija; 18.50 Vaši izbranci; 20.00 Mogol; 21.00 Nove l*fs angleške glasba. plošče; 21.40 Plesna III. program 18.30 Debussy; 19.15 Koncert; 20.30 Revija revij; 21.20 Bachove kantate; 22.10 Zadeva brezboštva v sodobnem svetu Slovenija 7.05, 8.00, 13.00, 14.00, 16.00, 20.30 — POROČILA; 9.05 Glasbena ma- tineja; 10.00 Počitniško popotovanje — E. Queen: Milo in beli slon; 10.15 Zabavni orkestri; 11.15 Iz Dvofakove «Rusalke»; 12.00 Turistični napotki; 12.15 Nimaš prednosti!; 13.05 Instrumentalne skladbe; 13.30 Kmetijski nasveti; 13.40 Ansambel V. Petriča in B. Franka; 14.30 Priporočajo vam...; 15.05 Uverture in scherzi; 16.20 Zabavni intermezzo; 16.40 V torek na svidenje; 17.00 Vsak dan za vas; 18.05 Iz klavirske klasike; 19.00 Aktualnosti; 19.15 Zabavni zvoki; 19.50 Na mednarodnih križ-potjih; 20.05 Glasbene razglednice; 21.00 Zbora iz Galižane In Rovinja; 21.20 Radijska igra — R. Pio quin: Odšel brez naslova; 22.23 Pesem godal; 22.35 Iz fonoteke radia Koper; 23.15 Jug. glasbena tribuna; 24.05 Po svetu jazza. Ital. televizija 18.00 Spored za najmlajše; 19.45 Ital. kronike in parlamentarni dnevnik; 20.10 Dnevnik; 20.30 Svetovno prvenstvo v nogometu: Italija - Severna Koreja; 22.15 TV zgodba; 23.00 Dnevnik. II. kanal 21.00 Dnevnik; 21.15 Glasbeni spored; 22.15 športni tednik. Jug. televizija 19.35 Obzornik; 19.45 Mednarodni plesni turnir; 20.20 Svetovno nogometno prvenstvo: Portugal-ska-Brazilija; 21.30 II. polčas Por-tugalska-Brazilija; 22.15 Umreti v Madridu — francoski film; 23.30 Poročila. pristneje uživala Lustigovo umetnost v podobah, naslikanih med '48. in '60. letom. Le-te prekipevajo v barvah, prepolne očarljivosti bujne domišljije, ki se zdaj pravljično, zdaj malce hudomušno izživljajo nad svojim okoljem, ki vrtinči drobne ljudi kot jesensko listje v pestrobarvnem ka-leidoskopu. Tu pridejo do veljave vse slikarske oblike Lustiga, ki v pokrajini iz vojne dobe zna seči tudi daleč nazaj med stare mojstre. To je vsekakor domiseln slikar. Giovanni Talleri v Gradežu Ko je Talleri prvič razstavil svoje razlivajoče se tuširanke, je bilo očitno, da stopa na domače slikarsko torišče močna a tenkočutno dojemajoča umetniška oseb-nos' Drzne so bile poteze in vsebina tistih listov, način izdelave pa posebno izviren. Zaradi tega Talleri ni miroval, dokler ni vse odlike njih grafičnih dosežkov uspel prenesti tudi v olia na prihodnjih razstavah. To mu je res tud' uspelo, a njegov zelo močan barvni čut je pričenjal omenjene vrline risbe zasenčevatl z jarkost-jo živahnih barv. Skozi živopisno opojnost njih koprene opazovale; ni mogel večkrat, in to zlasti v pokrajinah, pravilno oceniti moč risalnih zasnov, ker se je zadovoljeval s prijetnim učinkom barv. To se je sicer manj dogajalo v velikih oljih ljudi s socialno vsebino, ker se je risba pač že sama od sebe uveljavljala zaradi v njih ponazorenih oseb močne eks-presionističnosti. Vendar pa je dober izvedenec le občutil omenjeno razliko ravnotežja med barvo in risbo To razliko je sedaj Talleri odlično uravnovesil na razstavi, ki jo prireja v galeriji hotela «Alla Spiaggiaii v Gradežu. Je to gotovo ena njegovih najboljših razstav, kjer vise le pokrajine, morja in štiri zelo velike slike ladjedelnic Sv. Marka, v katerih se čuti mogočni utrip in jek dela. Tu so spet sicer jadrnice, a jadrajo v svežem vetru hladnega morja. Krepko podani razgledi po Gradežu, z luko in slikovitimi kanali, so skladno e-notni v risbi in mehurčasto razlivajočimi se barvami, ki ustvarjajo videz površinske dodelonasti slik starih impresionistov, so pa nasprotno nanesene v akvarelno-tankih plasteh neštetih plemenito hladnih odtenkih barv. In prav v tem, menimo, je Talleri dosegel skladnost teh olj s prvotnimi, zanj tako značilnimi tuširanimi listi, ki zrcalijo bistvenost njegovega značaja dalmatinskega porekla. Da pa je grafika še vedno njegova močna plat, dokazuje tu Talleri z lesorezi. So to prvi njegovi primeri, a vendar že take popolnosti, ki priča, da so že dolgo pred tem notranje dozorevali. Tematika ladjedelnic, torej sodobnost, se preko svetopisemske vsebine nekaterih, preko pomora nedolžnih otročičev povezuje v zaključeno skupino, ki se končuje s sestradanimi deportiranci pred bodečo žico nemških koncentracijskih taborišč. MILKO BAMBIČ V zadnjih dneh se Je ozračje sicer nekoliko ohladilo, ker pa smo šele sredi poletja, je pred nanu še glavna vroča doba in zato ne bo odveč, če se nekoliko pomenimo o dokaj aktualnem problemu: o prehrani v poletni vročini. Višja temperatura in zmanjšano fizično delo zahtevata, da se tudi popolnoma zdrave osebe sedaj drugače hranijo kot v hladnejših dneh spomladi in jeseni, da ne govorimo o zimi. Prebavni organi v vročih mesecih izločajo manjše količine sokov. Poleg tega ti sokovi vsebujejo znatno manjše količine raznih glivic ali kot jim pravimo fermentov, ki so nujno potrebni za prebavo. Iz tega nujno sledi, da ostaja hrana bolj dolgo v želodcu in v tankem črevesu in se potemtakem počasneje presnavlja kot v hladnejših letnih časih. To še posebej velja za tolšče. Organizem v vročih poletnih mesecih vzdržuje normalno telesno temperaturo okoli 37 stopinje Celzija s tem, da oddaja odvečno toploto v glavnem z znojenjem. Da bi pa reguliranje telesne toplote v poletnih mesecih organizmu sami pomagali, moramo uživati lažjo hrano, posebno čim manj tolšč in močnatih jedi. Obilno znojenje v veliki vročini pa ne povzroča le večje izločanje vode iz organizma, pač pa tudi večje izločanje raznih soli. Končno, morajo zdrave osebe v poletnih mesecih ((oskrbovati« organizem z večjimi količinami vitaminov (posebno vitamina C) in večjimi količinami mineralnih soli. To so v glavneb splošna pravila za zdrave ljudi. Kako bi to bilo praktično? Hrana mora vsebovati predvsem manj kalorij kot jih je vsebovala zimska ali zgodnje spomladanska hrana. Poleg tega mora biti poletna hrana mnogo lažje prebavljiva. BeljaKovme so ena izmed temeljev prehrane. Zato moramo tudi v poletnih mesecih uživati beljakovinasto prehrano, toda vr sta in način priprave beljakovi nastega dela prehrane mora biti v vročem poletju drugačna. Me so moramo prvenstveno kuhat in paziti moramo, da ne bo pre več žilavo. Zaradi zmanjšanja ko ličine želodčne kisline in fermen tov, ki pomagajo pri presnav ljanju beljakovin, ki jih dobiva mo od mesa, se je treba v po letnih mesecih izogibati cvrte mu mesu, medtem ko Je meso, ki smo ga spekli na vroči plošči, če je dovolj pečeno, lahko prebavljivo Vsekakor se moramo čimbolj izogibati svinjskemu mesu. Koristno je vsakemu mesu dodati nekoliko popra, ki v zmerni količini pospešuje izločanje želodčnih sokov. Pri tem bomo dodali, da je v poletnih mesecih priporočljivo uživanje belega mesa, med katerimi je tudi perutnina. Laže prebavljiva so tudi kuhana jajca in masten sir. Skrobnatih jedi moramo v poletni vročini uživati manj, ker to vpliva na povečanje mastnega tkiva. To pa vendar ne velja za krompir. Sladkor je priporočljiv, vendar pa le do neke meje in bolje je uživati ga v obliki sadja in najrazličnejše zelenjave kot so na primer bučice, špinača, stročji fižol, solata itd. Te prehranjevalne snovi, ki vsebujejo veliko vode, vendar pa tudi mnogo vitaminov in mineralnih snovi, osvežujejo organizem in ustvarjajo potrebno zalogo določenih prehranjevalnih sestavin, ki jih v zimski prehrani primanjkuje. Tolšče, posebno živalskega izvora, ki se dolgo zadržijo v prebavnih organih, bomo uživali le v zelo omejenih količinah. Najbolje je še vedno oljčno ali semensko olje, medtem ko sta maslo in smetana dovoljena v bolj omejeni količini. Rekli smo že, da organizem z znojenjem izgublja v poletnih mesecih veliko raznih soli, tudi običajne kuhinjske soli. Iz tega logično izhaja, da je treba te soli s hrano nadomestiti. To bomo storili tako, da bomo hrano nekoliko močneje solili. Toda bolj soljena hrana in znojenje zaradi vročine povzročata žejo. Samo ob sebi se razume, da bomo poleti pili več tekočine kot pozimi. V kolikor Je le možno, si bomo pri tem pomagali s sadnimi sokovi, ki opravljajo v tem primeru dvojno vlogo: več tekočine in nekoliko hranljivih snovi. Toda sokove in tekočine na sploh moramo uživati po obedu, po večerji, nikoli prej ali med obedom. Tekočina nam namreč razredči želodčno kislino, ki je je še tako premalo. V veliki vročini se bomo tudi izogibali alkoholnim pijačam. Tudi pivo in druge pijače povzročajo močnejše znojenje in s tem še pospešujemo izločanje nujno potrebnih soli. Ce bi hoteli vse te nasvete prenesti v prakso, bi jedilni list človeka, ki ne dala napornega dela, v vročih dneh bil takšen: Zjutraj: kozarec sadnega soka ali skodelico čaja odnosno mleka; nadalje 100 gramov nemast- (Nadaljevanje na 6. strani) HOROSKOP OVEN (od 21.3. do 20.4.) Nove finančne možnosti. Prijetno razpoloženje v novi družbi. BIK (od 21.4. do 20.5.) Danes ste na vrsti vi: gotova uveljavitev. Tudi kar zadeva čustvene probleme so vam vrata odprta. DVOJČKA (od 21.5. do 21.6.) Na delovnem odnosno poslovnem področju se stvari boljšajo. Kar pa zadeva ljubezen, ste na slabi poti. RAK (od 22.6. do 22.7.) Ne izgubljajta se v podrobnostih, ko vas čakajo večji načrti. Tudi v ljubezni kaka nevšečna motnja. LEV (od 23.7. do 22.8.) Dan bo vsekakor pozitiven, vendar ne boste povsem zadovoljni Z ljubljeno osebo boste delali načrte za počitnice. DEVICA (od 23.8. do 22.9.) Ne računajte z naglimi uspehi in velikimi dobički. Srečanje s starim, dobrim prijateljem. TEHTNICA (od 23.9. do 23.10.) Na videz bo šlo marsikaj šepavo, v resnici pa bo kar dobro. Preveč poudarjate svoj jaz. ŠKORPIJON (od 24.10. do 22.11.) Precej ste nervozni in to moti tudi druge pri delu. V čustvenih zadevah boste kar zadovoljni. STRELEC (od 23.11. do 20.12.) Ne odločajte v naglici, da vas kje ne spodnesejo. Trenutna odpoved bo privedla do končne zmage. KOZOROG (od 21.12. do 20.1.) Izkažite se, da ste pri delu doma. Neki prijatelj vam bo razkril prijetno novico. VODNAR (od 21.1. do 19.2.) Precejšnje spremembe, v glavnem v dobrem smislu. Ne nasedajte tujim govoricam. RIBI (od 20.2. do 20.3.) Začnite z delom le tedaj, če ste se nan pripravili. Osvojili boste osebo, vam je pri srcu. Cankarjeva publicistika ----------------- in Trst Si 4. Cankarjevo predavanje je doseglo svoj čustveni vrhunec, ko se je govornik izjavil za jugoslovansko republiko. Takratni deželni predsednik baron Schwarz piha in sika od jeze. «Vzajemno«t» razpusti, v katere okviru je potekalo predavanje. V razpustitvenem odloku navaja, da je bila siplošna delavska zveza »Vzajemnost« dopuščena kot nepolitično društvo. Kot tako je naznanilo policijskemu ravnateljstvu v Ljubljani, da namerava prirediti 12. aprila 1913 ob osmih zvečer v veliki dvorani Mestnega doma javno in splošno pristopno predavanje, na katerem bo govoril pisatelj Ivan Cankar o predmetu »Slovenci in Jugoslovani«. Iz razpustitve-nega odloka povzemamo nadalje, da je moralo »deželno predsedstvo iz poročila navzočnega zastopnika c. kr. policijskega ravnateljstva (Gojfala) spoznati, da je bilo predavanje čisto ter izključno političnega značaja in da se je govornik pisatelj Cankar v svoji strasti tako daleč spozabil vzklikniti: »Mi, kar nas je, mi vsi smo te misli, da je naš edini cilj, da dosežemo jugoslovansko republiko. S tem se je pregrešil zoper kazensko pravo,« Ostrina odloka se zapiči nato v osebo društvenega predsednika »Vzajemnosti« Ivana Kocmurja, češ da niso niti on kot društveni predsed-sednik niti ostali navzoči društveniki temu ugovarjali, temveč so Cankarjevim besedam celo »z aplavzom priredili.# Prav smešno zveni nadaljnje besedilo odloka. Na Kocmurja leti oblastveni očitek, češ da se je ob opominu, ki ga je navzočni vladni komisar Gogala izrekel Cankarju zaradi njegove «spozabe», zadovoljil «le z mahanjem proti govorniku«, namesto da bi «govornika takoj prekinil m mu vzel besedo.« Odlok izraža zgražanje barona Schwar» za, ker je Cankar svoj govor nadaljeval ter celo še izustil besede: « Avstrija je eksponent nemškega imperializma, ne pa država » bpet je vladni komisar Gogala opomnil Cankarja, ki pa se je očitno požvižgal na zopetno posvarilo. Razpustitve,nj odlok navaja, da je Cankar kljubovalno »pristavil nedostojno in nepatriotično postavko: Pustimo Avstrijo v njenem lastnem dreku. Bodimo ka-kokr Mazzini v Italiji!« Ob sklepu ugotavlja na odloku podpisani deželni predsednik Schwarz, da niso niti Kocmur niti ostali navzo* C1 društveniki ugovarjali. Zato se mora sklepati, da s0 s Cankarjevimi upornimi besedami soglašali. S tem pa je ((Vzajemnost« prekoračila svoj delokrog. Podala se je na politično področje. Za-radi tega je »sokriva državi sovražnega ter nepatriotičnega vedenja lin govorjenja pisatelja Cankarja.« Nasledek? Cankarja »o 12 septembra 1913 odpeljali za teden dni v zapor. Teden pozneje pa je socialistična »Zarja« hudomušno po-ročala: »Sodrug Ivan Can-i-aiui^e <~anes zjutraij prestal svojo sedemdnevno kazen v zaporu p ob o 1 jšauftl )* deielneRa Et>d'šča. Poznati mu ni, če se je kaj Cankarjeva govorna publicistika je dozorela v svoji miselni ter izpovedni kvaliteti do vrhunskega predavanja, ki ga je imel sredi grozot proti koncu prve svetovne vojne ter v zarji bližajo- hnrfe»SV'°Veiga ***, t J' U iuniJa J91® v okvira ljubljanske »Svo-.u t' ,7° lei zadnJe predavanje je posvetil vprašanju «Sloveu-ske kulture vojne in delavstva». V uvodnem delu izraža Cankar priznanje slovenskemu casništvu iin časopisju. Iz njega zajemajo C^noi,i^n0IZII^eh 1]udstva sv°l? kulturno in politično naobrazbo Časopisje je dobro merilo za duševno in miselno višino, na katero visoko°vaPe 1- Cankar ugotavlja: «če je časopisje umstveno L (o ’zf.ooV5 ° ,dost?l;n°- 1? ta dokaz, da j« narod, iz katerega iu?ji časopisje vzraslo m kateremu je namenjeno, umstveno in vi no*"0 niš6 'onX h- Za,dinjih. nekaJ letih (med prvo svetovno V?3”? . pis- op-} s« je slovensko časopisje tako sijajno povzdignilo, da se bre? strahu meri s časopisjem starih kulturnih narodov ter da je pošten in vreden zaupnik svojega naroda Ena sama žalostna izjema je, o tej pa rajši molčim.« 9) m.nLdr?mat'f”iiVrh' rase Cankarjeva uporna misel. Krik plameneče, jasnovidske izpovedi objema slovenski svet- rila meni na mojih plečih na plečih delavca — proletarca, sloni bodočnost slovenskega naroda naroda proletarca'.» Visoko je vzletelo revi? lucionarno geslo s Cankarjevega sklepnega predavanja in pripra-lenja.^O)02166 slovenskega delovnega ljudstva za veliki danP vsta- Podoba Cankarja predavatelja Kakšna je podoba Ivana Cankarja predavatelja. Kje ie težišče 6'”“" T,oi”‘ »»ara %% zanimivih podatkov v zvez: s Cankarjevimi predavanji v Trstu Opisal je svoje prvo srečanje s Cankarjem. Bilo je 24. aprila 1907 iio je Cankar prvič nastopil pred tržaškimi delavci ter izobra-zenci v okviru. Ljudskega odra. Regent in predsednik Ljudskega ški D^air ted1!, Čakala Ca"karia na tržaški' železo" tem PfiSlij, b PIlh°du Popoldanskega vlaka. Cankar je že pred tem sporočil v Trst, po cem ga bodo spoznali. Ta stvar Da te po v st. m izgubita svoj smisel. Regent in Jernejčič .sta Cankara sokU (Jan k a rl u P do e !ahl'i f?mr®k:arjevi karikaturi. Prijateljski stiki Mn.V,! - »J Poglabljali njegovo navezanost na Trst. Res e \ z .Ubit tržaško slovensko delavstvo. Spoštoval je njegova priza- »■"“s,"jBasrSinSsrteiS s *Rent Sodi' da, j.e kilo politično najaktualnejše predavani« o gSSTM. POmlaJenJU”' naj‘epSe pa o «Antonu ^Aškercu* in Je imelCaCmkir predavate'ju Pa mi Je povedal Ivan Regent, da le tud/ Cankar svoje predavanje v celoti napisano. Primerilo fe sedeldNatadnn 1 L l a do^oncno izdelal- Med predavanjem 'e seuti. iNdvadno ie /.e pred predavanjem povedal kako misel nrnstn Nekaj besed tudi po koncu izvajanj. Od časa do časa Te je £rimT Vve\?iU/renU-tkUdUtrnilS. kaka misel’ Povedal 7o je r»nV Ju , ' Regent se se danes ž-.vo spominja, kako lepo ie m1iož?ctC rnslil■* P‘mer SYT prvo Predavanje. Kakor da bi goToril nožu a poslušalcev je bila zelp navdušena Udeležencev ie m‘a zmer°m nad 4(X), v takratnih razmerah je pomen,^ to v Trslu presenetljivo lepo udeležbo. Se več. Delavci lT n ihov* ženV ! nrni>red odll?do™ od doma preoblekli. Na predavanje so pri tli spoltovanle 6Tb?*’tiJi * \ S° ,Že'eli lzraziti CankarJu svole Mho spoštovanje lu tiči drobec skrivnosti, zakai ie Cankar Trst im njegovo delavstvo tako zeio vzljubil. Ne n^zidnje wvedl ‘tudi loviti* tale83' ker.mjJ r,ist\ »osli tedaj na Slovenskem nikjer’ žago-lovit1 tako uspešnih predavanj kakor v Trstu Tudi mi it- nrirL vedoval tov. Regent kako so tržašk, delavci Po nekem pTeda-' vanju pripravili Cankarju zakusko. O tem pa Cankar ni bil nlv vešcen. Zato so bili prav žalostni, ko ga ,e neka druibl k tuTu ni bila poučena o nameravani zakuski, odpeljala drugam. Vsekakoi klavci H?'* ta d0g0dek- kak0 vdam so bili Cankarju tržaški teS.H P'-se J. Regent v reviji «Socialistična miseh, kako je Canlrar ttzaskim delavcem na predavanjih in tudi nn Dred-iv-i den,nkV61k;at ■ °b voli nem uspeh? metalno ?9(" t iTsTi83 ,S'banja ^venskih ter italijanskih delavcev leta *rstu’ Sd\ 80 izvoli^ v dunajski parlament štiri socialno ?rT*kru‘1<:ne POsiance. Tedaj so se nu Dmu„u šalili da je Trst "de?‘ b-ser v avstrijski krom.« Vsekakor so tržaški delavci Je ob teh čestitkah razbrali, da je Cankar socialist V V ,„„*1 pripoveduje Regent, kako so Cankarji po vmkem preclavaTiu Uzvzemšj prvo) spremljali v gostilno na večerjo nato na v ko. varno. Pristavlja: «S Cankarjem nas je šlo v gostilno in v kavarn. Canka r J«f afdn° št?vilo->! °b takih priložnostih so se razvile med Hi.«,, ( • mmter •’JeS°vimi spremljevalci zelo aktualne m živahne diskusije To je Cankarju očitno zelo ugajalo Prav na teh večerih 'med CaTkTri diskUsijeb se j* "aK‘° razinjal proces zbltževan ll pnjdatlilTva 1!!!a1 r d 1 lk n 11' Tak<> Je pot diskusije pospešila vezi Reaeni ed Cankarjem ter Regentom in njegovimi sodelavci. nlJaP1 n.?vaja v tej zvezi, kak0 se je Cankar ob diskusijah o socialLrna*k razvnemal, in navduševal pri pogovorih o vprašajvih socializma. Zanimiva je informacija, da se le Cankar nnv^m s. sodiskutanti glede vprašanja, da se utegnejo slovenct ln *udl dru#°d dokopati do svojih pravic ter enakoorav-* P2 P°-i demokracije. Sledi spoznanje: za razvoj in napre-d mo&T6 Pa ‘M" 'rebs bojevati' Najučinkoviteje? lo? za socTaUzem ‘ *a r1ILlca’' Cankarja da bi se z njim pogovoril. Našel fa J® v hotelu »Balkan« pri četrtinki vina. Tik pred določenim 1?dnRh Sh J? Cankar pripravljal za predavanje tisti večer. V zadnjih hipih je se dodajal misli, ki je želel o njih govoriti V tl1 «DVr1Z* ,navaja ?^rec- ,da j.e 'mel tedaj tržaški (^Ljudski oder«. ?atelPI V 'epa mili31"0. demokratska naprava«, same dobre preda-V -?d n3‘miTsta hila posebno »značilna in priljubljena Etbin Kristan ter Ivan Cankar«. Kristan je svoje predavani? zmerom prosto govoril. Brez listkov v roki.J»Njegov sVg je bU vaVnRhn mhTeSa ’ vžlgajoč in *veneč». Ob Cankarjevih preda-PankLii® blla dvorana .zmerom nabito polna. Ugotavlja: «Vsako Cankarjevo predavanje je bilo za nas pravi praznik.« Cankar pa je bral svoje predavanje brez pretirane vneme, toda lepo, brez elkovanja in podobnega spakovanja. Med branjem si je nernirn? segal v lase in se presedal na stolu. Njegova predavanja so bila po slogu ter besednih oblikah vselej nekaj sijajnega- J slišal86!^- Tn kar po*'rab- V dvorani je bila tišina, da bi . lišal če bi bila iglica padla na tla. Snov njegovih predavanj Jf .S?18 .zm*«>m silno duhovita m vselej« strogo kulturne smeri. Srdito je šibal «nepristno rcdoljubarstvo, polizano frakarstvo in kulturno zaspanost, v kateri je tičalo po njegovem mneniu ubogo slovensko ljudstvo. Vselej je postavil stvar tako da smo videli tudi dosti svetlobe, kjer so se sicer vlekle dalje sence. q, ^Cankarjev zbornik. Str. 149. - Zgodovinski arhiv KPJ V »tr. Ž57-63. — Ivan Cankar: Izbrana dela. Str. 391-402 in 582-74. »Resni dU Cankar na dr. Šušteršičev proti deklaracijski tednik 10) Zgodovinski arhiv KPJ, 1. c. Str. 346-9. — Ivan Cankar l.c. Str. 453-9 in 587-8. janičar, U) Ob pogovoru s tov. Regentom v juniju 1965. 195312StevVa3n V TrStU' Socialistiž™ misal (Nadaljevanje sledi) Vreme včeraj: najvišja temperatura 24.8, najnižja 19.5, ob 19. uri 24.8; zračni tlak •07.9 raste, veter severozahodnik 4 km na uro, nebo 5 desetin pooblačeno, 2,2 mm dežja, morje mirno, temperatura morja 24 stopinj. Tržaški dnevnik Danes, TOREK, 19. julija Vincenc Sonce vzide ob 5.34 In zatone ob 20.48. Dolžina dneva 15.14. Luna vzide ob 6,35 in zatone ob 22.16 Jutri, SREDA, 29. julija Marjeta UMRL JE NAŠ MAKS Neverjetno, kako je težko napisati to, kar človek, občuti, ko nenadoma, nepričakovano izgubi tovariša, s katerim je leta in leta preživel na delu pri istem pod■ jetju, pri isti ustanovi, s katerim je prebil toliko lepih in tudi manj lepih trenutkov, s katerim je ob vsakodnevnem neposrednem stiku izmenjaval besede in misli, službene in zasebne, kakor je pač naneslo. Izgubili smo našega delovnega tovariša Maksa Pečarja; in ko re. čemo delovnega tovariša, ne mislimo samo na delovni odnos, ki nas je družil, temveč na tovariša v tistem pomenu besede, ki ji ga dajemo, kadar hočemo z njo povedati, da gre za človeka, ki je v odnosu do sočloveka združeval v sebi najlepše vrline človeškega značaja, posebne odlike, ki delajo človeka simpatičnega, priljubljenega, dobrega. In tovariš Maks je bil tak fant. V dolgih letih, ko smo se poznali in do kraja spoznali, smo se nanj navadili kot na nekaj povsem nepogrešljivega za naš kolektiv. Njegova vestnost, njegova prizadevnost, njegova požrtvovalnost, njegova splošna razgledanost so nam nič kolikokrat bili za vzgled in kolikokrat se nam je v zadnjih tednih, ko je bil odsoten zaradi bolezni, iskreno m glasno iztrgala misel: "Oh, ko bi bil tukaj Maks.... In takrat smo še upali in verjeli... Danes pa, ko vemo, da ga nikoli več ne bo med nas v naše sobe, med naše mize, pisalne stroje in teleprinterje, ko ga ne bomo več srečavali na ulicah, kako s torbo, polno pošte hiti, da ja ne bi zamudil točno odmerjenega časa, danes in za vnaprej si bomo morali še in še in kdo ve kolikokrat brez vsakega upanja na njegov povratek ponavljati: "Kako škoda, da nimamo več našega Maksa...* Res, kako škoda, da ga nimamo več, da nimamo več moža, (fi je svoja leta tako neverjetno varno skrival za svojim mladostnim značajem, za vedrino in prožnost, jo svojega duha, kot da ne bi tudi njemu tekla trda leta mladosti, mladeništva in že' zrele dobe, v katerih, je koval in tesal svoj značaj. V rodnem Lonjerju si je pridobil prvo šolsko znanje in se izučil za tesarja. Zelja po znanju in spoznavanju ga je že v mladih letih vlekla h knjigam in iz njih je črpal hrano za bogatitev svojega duha. Vojna leta so ga kot italijanskega vojaka privedla v Afriko in po porazu italijanske vojske v zavezniško ujetništvo. Tam se je skupno z drugimi primorskimi fanti ogrel za narodnoosvobodilno idejo, katero je gojil v svojem srcu že doma ob svetlih zgledih bazoviških in drugih junakov, ter se prijavil v nastajajoče partizanske enote. Prav takrat se je v ujetništvu ustanavljal tudi pevski zbor primorskih fantov in Maks se mu je kot odličen tenorist seveda takoj pridružil. Kasneje se je zbor iz A-frike preselil v Gravino v južni Italiji kjer ga je prevzel znani pevovodja in skladatelj Rado Simoniti in kjer je dobil ime ♦Srečko Kosovel». S tem slovitim primorskim partizanskim pevskim zborom je Maks prepotoval še v medvojnih letih skoraj vso takrat že osvobojeno Jugoslavijo in dobršen del Evrope. Nastopil je na prvem celovečernem koncertu v Bariju med zavezniško vojaško misijo, obiskal domala vsa taborišča partizanskih enot, odšel nato na otok Vis, v Šibenik, Split in od tam v Črno goro, v Makedonijo in v Beograd in povsod je s svojim tenorjem (mnogo je nastopal v zboru tudi kot solist) s partizansko pesmijo navduševal poslušalce. Z zborom je bil v gosteh tudi pri maršalu Titu. Nato je odpotoval na veličastno turnejo v Bolgarijo, kjer je pel v Sofiji na I vseslovanskem kongresu, v Romunijo in na Madžarsko, preko katere je dospel v takrat že osvobojeni Maribor, v Ljubljano in končno v domači osvobojeni Trst, kjer je nastopil na nepozabnem koncertu zbora "Srečko Kosovel. v gledališču Verdi. Iz Trsta se je nato, vedno Z zborom, podal preko češkoslovaških mest Prage, Brna, Bratislave in Pardubic ponovno v Ljubljano, od koder se je po demobilizaciji lahko dokončno vrnil med svoje drage v rodni Lonjer. Tu se je še ves v mladostnem zanosu nove svobode vključil v domače prosvetno življenje: bil je med ustanovitelji in najbolj zvest član domačega društva *Lo-njer-Katinara», v katerem se je udejstvoval kot pevec, režiser in odrski igralec, vrsto let je bil tudi član pevskega zbora p.d. *I-van Cankar. pri Sv. Jakobu, kot tenorist-solist je nastopal na raznih prireditvah po tržaškem ozemlju in kadar ga je zagrabila žilica, je pisal svoje vojne spomine in črtice. In ko je bil l. 1B46 zbor "Srečko Kosovel* priložnostno obnovljen, je z njim odšel na turnejo v Pariz in druga francoska mesta, pa še v Švico, da bi tam med mirovno konferenco s partizansko pesmijo primorskih Slovencev seznanjal svet s smotri osvobodilnega boja našega ljudstva. Pesem in delo sta bili najbolj intimnj izpovedi Maksove ljubez- ni do življenja. Pesem v zborih in v veseli družbi, delo v službi in doma. Kot je vestno in z darom prirodne inteligence izpolnjeval svoje službene dolžnosti, tako se je v okviru svoje družine s polno ljubeznijo posvetil obdelovanju svojega malega vinograda, oskrbovanju svojega doma, ki si ga je prav v Zadnjem času, preden ga je napadla zahrbtna bolezen, vsega preuredil, da bi pod starost v njem s svojo ženo, hčerko in sinom, pa nevesto in komaj rojenim vnukom, užival zasluženi pokoj. Pa mu je neizprosna smrt vse to prekrižala v letih, ko je človek še vse prej kot star, v letih, ko je pri zdravju bil še ves poln načrtov. Dragi naš Maks, neizrečno težko nam bo današnje slovo od tebe in najlaže bomo prenašali tvoj odhod v nepovrat, ko te bomo i-meli. stalno pred očmi takega, kakršnega smo te imeli vsa ta dolga leta: marljivega, prijaznega, uslužnega, poštenega, dobrega in tako vsega iz polnega srca za n°M° Pra,,tčno slovensko stvar. iVaj ti bo miren počitek v zemljici na katinarskem pokopališču! Tvoji delovni tovariši SKUPNO SPOROČILO TAJNIŠTEV TRŽAŠKIH SINDIKATOV Pred novo splošno protestno stavko v obrambo ladjedelnice Sv. Marka! Datum in podrobnosti nove enotne akcije bodo sindikalne organizacije določile na sestanku v četrtek, 21. t. m. Sindikalne organizacije so nam poslale sledeče sporočilo: Tajništva treh tržaških sindikalnih organizacij so se sestala in proučila sklepe poročila, ki ga je senator Caron, predsednik podkomisije medministrske komisije za gospodarski načrt (CIPE) v zvezi s preureditvijo italijanskega ladjedelstva, ter v zvezi z vprašanji, ki zadevajo tržaški gospodarski položaj (CRDA, S. Marko, Tovarna strojev Sv. Andreja itd.). Tri tajništva so izrazila svoje negativno mnenje in so zato potrdila, sklicujoč se na skupno sporočilo od 30. junija, da proglasijo še eno splošno protestno stavko, za katero bodo podrobnosti sporočile po novem sestanku, ki ga bodo imele v četrtek 21. julija, I potem ko se bodo sestali izvršni organi treh sindikalnih organizacij.* Enotno stališče tržaških sindikalnih organizacij do teh važnih vprašanj za življenje in razvoj mestnega gospodarstva je jasno. Sindikalne organizacije v Trstu vodijo skupno borbo za ohranitev tržaške lad-jedelske industrije in ne bodo odstopile od svojega stališča, da je možno rešiti ladjedelnico Sv. Marka, ki pogaja mestno in deželno gospodarstvo. Sindikalne organizacije se obračajo tudi na vse druge gospodarske kategorije in menijo, da je njihova dolžnost, da se vključijo v bitko za obrambo ladjedelnice. Kot smo že svoj čas poročali, so bili predstavniki treh tržaških sindikalnih organizacij 6. t.m. na razgovoru s predstavnikom ustanove IRI Petrillijem, kateremu so obrazložili svoje stališče in zavrnili načrt IRI o zapori ladjedelnice Sv. Mar-*.............."................................................. DVODNEVNO ZASEDANJE KD 0 TEMI «TRST - DANES» Tudi za KD je bodočnost Trsta v njegovi pristaniški dejavnosti Do te zakasnele ugotovitve je v svojem poročilu prišel glavni poročevalec na zasedanju Ennio Antonini - Podtajnik Donat-Catin o možnostih za ohranitev Sv. Marka Zasedanje tržaške Krščanske demokracije pod geslom «Trst danes«, ki se je začelo v soboto popoldne na sedežu stranke, se je zaključilo v nedeljo dopoldne v Boljuncu ob prisotnosti podtajnika ministrstva k? J?^Vsvojememseegi?govorhaDred ^ TakoA na,to pa Antonlnl ugotavlja, vsem o vprašanju premedhlePlta: "J? *vil°?ap?slfn^ v industriji V tržaškem Industrijskem pod-1 pozabili še na drugo važno vpraša- pBčffransKrsat ^jssvstsrsssNs. ka. Predsednik IRI jim je jasno povedal, da so sestavili načrt, na osnovi katerega bo morala biti ladjedelnica Sv. Marka žrtvovana. 8. t.m. je tržaške sindikalne predstavnike sprejel podpredsednik vlade Nenni, ki jim je zagotovil, da bo stališče sindikalistov zagovarjal v vladi. Pred kratkim pa je medministrska podkomisija, ki ji predseduje senator Caron, v bistvu prišla do zaključkov, do katerih je že poprej prišla ustanova IRI, da bo treba v okviru preureditve italijanskih ladjedelnic zapreti ladjedelnico Sv. Marka. In prav stališče te podkomisije je prepričalo tržaške sindikalne organizacije, da je treba nujno zaostriti borbo za ladjedelnico Sv. Marka ter so zato najavile novo splošno stavko. čene, je do konca lanskega decembra delovalo 105 podjetij, ki so zaposlovale nad 6000 uslužbencev.« vprašanju preureditve italijanskega ladjedelstva in v tej zvezi o ladjedelnici Sv. Marka. Glede usode ladjedelnice Sv. Marka je bil ministrski podtajnik manj pesimist, kot so celo tržaški demokristjani. Poudaril je pozitivno dejstvo, da komisija, ki sestavlja vsedržavni gospodarski načrt stremi za tem, da bi določila letno zmogljivost Italijanskih ladjedelnic od 600.000 do 750.000 ton, namesto 450 tisoč ton zmogljivosti letno, kot je bilo prvotno zamišljeno. V tej zvezi je dejal predstavnik vlade, obstajajo možnosti, da se obdrži pri življenju eno splavišče ladjedelnice Sv. Marka, zraven katerega naj bi zgradili novo sodobno ladjedelsko delavnico. V vsakem primeru pa, je poudaril Donat-Cattin, je dolžnost industrije z državno udeležbo, da v krajih, kjer obstajajo državna podjetja, obdrži splošno raven zaposlenosti. V primeru, da bi bilo treba zmanjšati število zaposlenih v ladjedelski industriji, je treba na vsak način poskrbeti za druge industrijske dejavnosti, ki bodo zagotovile odgovarjajoče število delovnih mest. Med svojim bivanjem v Trstu si je ministrski podtajnik o-gledal železarno Italsider, ladjedelnico Sv. Marka in področje industrijskega pristanišča. Glavno poročilo na zasedanju je imel Ennio Antonini, v katerem je obdelal vprašanje razvoja tržaškega gospodarstva od leta 1954 do danes. Antonini je poudaril, da je treba postaviti letnico povratka Italije v Trst kot začetek obravnavanja tržaškega gospodarstva. Njegovo poročilo, ki gotovo izraža stališče tržaške KD do gospodarskih vprašanj Trsta, je zelo zanimivo zlasti zaradi osnovne ugotovitve: da je pristanišče in ne industrija osnova bodočega gospodarskega razvoja našega mesta. Do te ugotovitve, ki so jo doslej zlasti demokristjani odločno zavračali in so se prav obratno sklicevali na industrijo, kot edino perspektivo za razvoj tržaškega gospodarstva, je Antonini prišel po podrobni analizi politike italijanskega gospodarstva, ki se Je vključilo v Evropsko gospodarsko skupnost. S to vključitvijo, je poudaril Antonini, je Italija podrla gospodarske zapreke, ki so v preteklosti zavirale njen gospodarski razvoj. Nato pa se je bilo treba odločiti za novo notranjo gospodarsko politiko, ki naj reši glavna gospodarska in socialna neravnovesja, ki so se po 1. 1950 letu zaostrila. «če hočemo upoštevati Trst kot del, čeprav skromen, vsedržavnega gospodarstva, se moramo sami prepričati, da je udeležba Trsta v vsedržavnem gospodarstvu danes bolj potrebna kot včeraj... Sedaj je za Trst udeležba pri vsedržavnem gospodarskem razvoju in hkrati spoštovanje iz tega izhajajočih pogojev, ne samo primerna, ampak je že postala potrebna.« Udeležiti se tega razvoja, Je nadaljeval Antonini, pomeni danes, da se je treba tudi podrediti njegovim pogojem, ki niso več nedoločeni, ampak so precej jasno nakazani. Omenili smo gornje ugotovitve de-mokrlstjanskega gospodarskega strokovnjaka, da nam bodo Jasni zaključki, do katerih je prišel Antonini, ko se je neposredno spoprijel s tržaškimi gospodarskimi vprašanji. Potem ko je ugotovil, da se je v povojnih letih Izselilo iz našega mesta več kot 50.000 Tržačanov in da je bilo to število pokrito s priseljevanjem Istranov, ki ga je celo preseglo za 20.000 enot, se pravi, da je prišlo v Trst nad 70.000 Istrskih beguncev, je prešel na razvoj osebnih dohodkov v Trstu, ki so bili v zadnjih 12 letih vedno pod vsedržavnim povprečjem, Nato je poudaril, da sta po njegovem mnenju industrija in pristaniška dejavnost o-snovni proizvajalni področji. ((Industrija — je poudaril Antonini — se je že od prvih povojnih let pokazala kot priložnost, na katero se je treba nasloniti za gospodarski razvoj. Prepričani smo bili, da mora razvoj na tem gospodarskem področju kriti Izgubo teže pristaniške dejavnosti v pokrajinskem merilu. Rezultati politike industrl-jalizaclje so danes vidni in so gotovo .predstavljali uspeh Krščanske demokracije. staniških dejavnosti zahteva tudi razvoj dopolnilne ladjedelske industrije, kateri se je tržaška KD, vsaj tako sledi iz poročila Antoninija, dejansko odpovedala, čeprav je ministrski podtajnik Donat-Cattin prav na tem njihovem zasedanju omenil, da le obstaja kaka možnost za ohranitev ladjedelnice Sv. Marka. Nabrežinskl kamnarji še vedno stavkajo Stavka delavcev kamnarske stroke, ki sta jo napovedala pokrajinska sindikata kategorije CGIL in CISL, in ki traja že od 11. t.m., se nadaljuje z udeležbo nad 95 odstotkov delavcev. Včeraj dopoldne so šli delavci v povorki s protestnimi transparenti po Nabrežini. Sindikalna voditelja Degrassi (CISL) in Criscenti (CGIL) sta se ponovno sestala z nabrežinskim županom Legišo, ki je že v prejšnjih dneh posredoval za rešitev spora, vendar brez uspeha zaradi odklonilnega stališča industrijcev. » * * Danes se bo zaključila tridnevna stavka delavcev Italcementi, ki se je začela v nedeljo. Včeraj dopoldne ob 9.30 je bila na sedežu sindikata v Ul. Pondares skupščina stavkajočih. Piccolijeva zagotovila predstavnikom KD Na sestanku pokrajinskih voditeljev krščanske demokracije z vsedržavnim podtajnikom KD Piccoli-jem so tržaški demokristjani poudarili potrebo, da si mora vlada prevzeti konkretne obveznosti v zvezi s tržaškim gospodarstvom. Sestanek je bil včeraj popoldne na sedežu tržaške KD in so se ga udeležili člani izvršnega odbora, poslanca Belci in Bologna, župan dr. Franzil in predsednik trgovinske zbornice dr. Caidassi. Na sestanku so zelo obširno obdelali vprašanje glede prisotnosti industrijskih obratov IRI v deželi Furlaniji - Julijski krajini in v Trstu. Tržaška krščanska demokracija je poudarila stališče, da se je treba obvezati in zajamčiti mestnemu gospodarstvu in zaposlitvi vse to, kar daje danes ladjedelska industrija, s spoštovanjem stališča in ugleda, ki so si ga pridobili voditelji in delavci. Poslanec Piccoli je zagotovil, da bodo na tržaška vprašanja gledali v njihovem splošnem okviru in je izjavil, da bo osrednje vodstvo krščanske demokracije dalo pobudo za odločilna srečanja na visoki ravni z vodstvom IRI in vlado, da bodo lahko stališča tržaških demokratičnih sil našla zadovoljivo razumevanje. Izid mature na slov. učiteljišču Na slovenskem učiteljišču so se zaključili zrelostni izpiti v poletnem roku. Zrelostne izpite je polagalo skupno 24 dijakov (16 Tržačanov in 8 Goričanov); uspešno ie o,pravilo izpite 7 dijakov, popravne izpite ima 12 dijakov, odklonjenih pa je bilo 5 dijakov. Uspešno so opravili maturo na učiteljišču: Lucija Barei, Mara Bratož, Stanislava Sosič, Miranda Vodopivec, Ana Švab, Nevenka Bric in Zmagoslava Carrara. V prihodnjih dneh se bodo zrelostni izpiti zaključili tudi na trgovski akademiji in na klasičnem in znanstvenem liceiu, tako da bodo verjetno ob koncu tedna znani izidi. Šolske vesti Na Državnem znanstvenem liceju s slovenskim učnim Jezikom v Trstu, k' ima poleg razredov z znanstvenim učnim načrtom tudi popolne razrede s klasičnim učnim načrtom, je vpisovanje za šolsko leto 1966-1967 vsak dan od 10. do 12. ure v tajništvu zavoda, Strada di Guardiella št. 13-1 neprekinjeno do 25. septembra 1966, Navodila za vpisovanje so razvidna na oglasni deski v zavodu. Ravnateljstvo srednje šole pri Sv. Jakobu opozarja starše, da se morajo učenci, ki so dovršili V. razred osnovne šole vpisati v I. ražr. srednje šole do 25. julija. Vpisovanje v II. in III. razred se je tudi že začelo. Tajništvo je odprto v dopoldanskih urah. Vpisovanje v I. razred srednje šole na Proseku je do 25, julija vsak dan od 9. do 12. ure. Na srednji šoli v Dolini je vpisovanje v I. razred vsak dan od 9 do 13 ure do vključno 25. tm. Slovenska srednja šola pri Sv. Ivanu, Ul. Caravaggio 4, obvešča, da je vpisovanje v prvi razred vsak dan do 25. julija. Ravnateljstvo državne srednje šole v Trstu, Rojan, Ul. Montorsino 8 obvešča, da se vrši vpisovanje za I., II. in III. razred srednje šole vsak dan od 9. do 12. ure, do vključno 25. julija tl. Miramarski park Danes tedenski odmor. Jutri nadaljevanje sugestivnih predstav »Luči in zvoki«. Ob 21.30 v nemščini «Der Kaisertraum von Miramare« In ob 22.45 v italijanščini ((Massimiliano e Carlotta«. Izredne vožnje avtobusa «M» od barkovljanske postaje. Nazionale 16.00 Zaprto zaradi počitnic. Exceislor Zaprto zaradi počitnic. Fenlce 16.00 «Texas John 11 giustizie-re» Technicolor. Tom Tryon. Eden 16.00 «Agemte Z 55 missione di-sperata« J. Copp, S. Baker. Technicolor. Grattaclelo 16.00 «Operazione Goldman« Technicolor. Anthony Eisley, VVandšsa Leigh, Folco Lulli. Alabarda 16.30 «11 giorno piu lungo« Filodrammatico 16.30 «Mezzo dollaro d’argento». Aurora 17.00 «Le sabbie di Kalaha-ni» Prepovedano mladini pod 18. letom. Garibaldi Zaprto zaradi počitnic. Capitoi 16.30 «Una notte per morire« Technicolor. Stefania Povver. Prepovedano mladimi pod 18. letom. Impero 16.30 »Agente 007 missione Goldfinger«. Moderno Počitek. .Vittorio Veneto 17.00 ((Fantomas ml naccia il mondo« Jean Marais. Astra 17.00 Počitek. Ideale 16.30 21.45 «Addlo alle arrni« Technicolor. Rock Hudson, Jenifer Jones. Abbazia Počitek. LETNI KINO Satelllte 21 15 — blagajna ob 20.30 «Brevi amori a Palma di Majorca« Technicolor. Alberto Sordi, Dorian Gray, Gino Cervi. Paradlso 21.00 - Blagajna ob 20.31) «La rivolta del Sudan« Technicolor. Sylvia Sims, Anthony Quayle. OSMICA v Križu na Nabrežinskl cesti se PRI UŠAJU toči odlično belo in črno vino. POPRAVEK V članku o odkritju spomenika v Črnem kalu, ki je bil objavljen 16. tm. se Je vrinila neljuba pomota: množično zborovanje bo ob 9. url >n ne kot Je bilo objavljeno ob 19. url. Darovi in prispevki Obvestilo Študijske knjižnice Narodna in študijska knjižnica v Trstu bo kakor vsako leto zaprta za obiskovalce od 18. julija do 16. avgusta. Danes povorka žensk proti ukinitvi Sv. Marka Danes ob 9. uri se bo na Trgu. Garibaldi začela protestna povorka i žensk in otrok proti zapori ladjedelnice Sv. Marka. Povorka bo šla po ulicah mestnega središča in se bo nato vrnila na Trg Garibaldi. Protestno povorko prireja Zveza italijanskih žena (UDI). S Občina sporoča, da so na oglasni deski občine od 18. do vključno 23. t. m. izobešene prednostne lestvice kandidatov za suplentska mesta v občinskih vrtcih za šolsko leto 1966-67 Z OBJAVO ZAKONA V URADNEM LISTU V kratkem na razpolago denar iz posebnega sklada za Trst Gre za 16 milijard 180 milijonov lir za razne naložbe v poslovnih letih 1967-1971 Krščanska demokracija sporoča, da bo v kratkem na razpolago 16 milijard 180 milijonov lir iz posebnega sklada za Trst, ki jih bodo uporabili za razne naložbe na gospodarskih in socialnih področjih. To določa zakon, ki sta ga predložila tržaška poslanca Belci in Bologna in ki je bil objavljen v Uradnem listu, kar pomeni, da je zakon dokončno veljaven. Zakon določa, da bo lahko upravna komisija sklada za Trst razpolagala z eno tretjino od 48 milijard lir, ki so na razpolago skladu za poslovna leta od 1967 do 31. decembra 1971. Na ta način bodo lahko načrtno določili izdatke sklada za Trst za več let naprej, s čimer bodo razne naložbe v najkrajšem času uresničene. Komisija za javna dela poslanske zbornice pa je postavila na dnevni red zakonski osnutek poslancev Belcija in Bologne, ki vsebuje posebna pravila za izvrševanje javnih del v tržaškem pristanišču. Na o-snovi tega zakona, naj bi uporabili milijardo in pol lir za nove tehnične naprave, milijardo lir pa za gradbena dela. Denar za ta dela naj bi črpali iz vsedržavnega načrta za pristanišča, ki določa 75 milijard lir za razna dela in od katerih so dve milijardi 500.000 lir nakazali tržaškemu pristanišču. Razpis za prijave v Slovenski dijaški dom 1. Dijaki in dijakinje, ki namera, vajo vstopiti v šolskem letu 1966/67 v Slovenski dijaški dom v Trstu kot redni alj. zunanji gojenci morajo vložiti prošnjo za sprejem na posebnih tiskovinah, ki jih dobijo pri upravi Slovenskega dijaškega doma v Ulici Ginnastica št. 72 ali Čampo S. Luigi 11 (avtobus št. 25 in 26) ali pri predsednici Podpornega društva Dijaško Matica v Ul. Geppa 9/II (pri SPZ). 2. Prošnje za sprejem v dijaški dom se sprejemajo neprekinjeno do izpolnitve vseh razpoložljivih mest. 3. Dijaki, ki niso v gmotnem položaju, da bi plačevali celotno vzdr-ževalnino. naj vložijo pri Podpornem društvu «Dijaška Matica« posebno prošnjo. 4. Vsa ostala pojasnila in navodila prejmejo prosilci ,jri naslovili navedenih v točki štev. 1, ali po te- j lelonu 93-167 (uprava Dijaškega do-J ma) ali 31-119 (Podporno društvo «Dijaška Matica«). Uprava Slovenskega dijaškega doma ima v juliju uradne ure vsak delavnik od 9. do 13. ure. Iskrene čestitke prof. Alenki Salvi za uspešno dovršen doktorat iz naravoslovnih ved na tržaški univerzi. Dr. Salvi (Mirko Slavec), sinček Boris in družina Slavec iz Doline štev. 126 Mali oglasi v zadnjih desetih letih ni kaj povečalo. Z ustanovitvijo novih industrij pa se je pojavila kriza v tradicionalni tržaški industriji, ki jo je povzročil hiter tehnološki razvoj v zadnjih letih in ki je prizadel vse stare industrijske veje. Tam kjer ni bilo novih naložb, je nadaljeval Antonini, je kriza postala ((patološka«, tudi če je bilo vsled tega mogoče obdržati raven zaposlitve. «To je primer ladjedelnice Sv. Marka, kjer Fincantieri ni naložila niti pare prav v letih največjega razvoja ladjedelstva v svetu. Zato imamo danes podjetje, ki v razmerah, v katerih deluje nima nobene perspektive, da bi nastopilo na tržišču, ko bodo v kratkem podpore ladjedelski industriji znatno zmanjšane.« Zatertl Antonini ugotavlja, da so danes možnosti industrijskega razvoja Trsta omejene zaradi pomanjkanja prostora; da tehnološki razvoj in pomanjkanje prostora ne bosta dovoljevala večjega povečanja zaposlenih v tržaški industriji; da naj bi imele naložbe za okrepitev industrije z državno udeležbo negativne posledice glede zaposlitve, pozitivne pa v zvezi z dohodki. Potem ko Je analiziral dosedanjo krizo pristaniške dejavnosti in ugotovil, da so bili vzroki te krize pomanjkanje naložb za pristaniške infrastrukture (ceste, železnice, mehanizacija naprav itd.), ter da so bili vsi prispevki v glavnem pozabljeni za kritje primanjkljajev Javnih skladišč, je izjavil, da se je nedavno pojavila težnja po upoštevanju pristaniške vloge Trsta in da je danes za Trst pristaniško gospodarstvo prvotnega pomena. Končno je treba poudariti, je dejal Antonini, da bo s pristaniškim gospodarstvom lažje zahtevati za Trst uveljavitev pogojev rimskega sporazuma EGS. «Ta argument, ki ga danes ni mogoče podcenjevati, po mojem mnenju odločilno krepi stališče o prednosti pristaniškega razvoja pred industrijskim razvojem za tržaško gospodarstvo.« Za zaključek naj poudarimo, da so tržaški demokristjani, ki so v vseh povojnih letih zagovarjali stališče, da je edina perspektiva tržaškega gospodarstva v industrializaciji, sedaj ((ugotovili«, da je pristaniška dejavnost ((prvotnega pomena za tržaško gospodarstvo«. ((Odkrili« so, čeprav pozno, to kar so resni gospodarstveniki vedno trdili, saj je dejavnost v pristanišču vedno pogajala razvoj, zastoj ali propast tržaškega gospodarstva. Toda demokristjani na svojem zasedanju so •'"“■m...................MII............................................................................................................................. ROJSTVA, SMRTI IN POROKE V dneh 16„ 17. ta 18. julija 1966 se je v Trstu rodilo 22 obrok, umrlo pa je 27 oseb. UMRLI SO: 45-Ietni Odlilo Padova«, 72-letna Margherita Bredonzani vd. Beranii, 69-letai Guido De Santi, 60-letni Umberto Gattolin, 61-letna Umberta Reponl vd. Anglani, 77-let-ni Giusta Parenzan, 59-letni Dome-nico Barei. 72-letna Anita Tombazzi vd. Gregori, 74-letni Mario Boscaro, 75-letna Ermenegilda Utcmer vd. Lon-za, 81-letna Francesca Millotic vd. Gril, 80-1 etn a Rosa Tirel vd. Segalla, 59-letna Silvia Tomtaz por, Stecchi-na, 71-letnl Giovanni Zazinovic, 58 letna Luigia Mascarini por. Ceccoli-ni, 66-letna Maria Penco por. Pao-lucci, 68-letni Mario Ravalico, 76-letna Augusto G-rauner, 86-letna Te-resa Golob, 82-letni Rodolfo Del Mon-te, 62-letni Angelo Stefanutbi, 61-letni Giovanni Maiza, 56-letni Massimiliano Pečar, 83-letna Maria Riienzner vd. Conti, 72-letni Antonio Bovo, 80-letna Maddalena Giraldi vd. Verzier, 80-letna Irma Spiegel vd. Dolvvezel. OKLICI: Zastopnik Tulilo Betlich in frizerka Anastasia Morosini, trgovec Elvino Delise in gospodinja Anna Maria Mestroni, učitelj Livio Lou-zar in učiteljica Giuseppina Vocci, uradnik Luigi Ferrigno in Livla Ver del. industrijski izvedenec Giordano Furlani in računovodja Rosalla Zel-co, uradnik Gabriele Novell! In uradnica Eieonora Szecso, uradnik Ser-gio Belfiore in uradnica Gabriella Silvestri, natakar Giorgio Zoratto (n ISkalka Giuliana Beccari, pomorščak Ubaldo Deste in šivilja Laura An-dreuzzi, agronom Guido Mazzoll ta prevajalka Eliana Valento, učitelj Pa-squale Alessi in socialna asistentka Andrelna Kenich, pravnik Cesare Pel-legrini in gospodinja Grazia Giraldi, P. d. v Skednju organizira v nedeljo, 31. Julija tl. izlet v dolino Vrata pod Triglavom z ogledom Gozda Martuljka in s povratkom čez Vršič. Vpisovanje in pojasnila vsak dan od 20. do 22. ure na sedežu društva v Ul. Servola 124-1. Prosvetno društvo Prosek-Kontovel organizira v nedeljo, 24. julija u o-dnevni izlet v Trbovlje, Zagorje in Hrastnik. Vpisovanje na sedežu društva vsak večer. Slovenska kulturno-gospodarska zve za organizira 24. tm. enodnevni izlet v Zgornje Gorje pri Bledu, kjer letujejo tržaški otroci. Starši, ki želijo obiskati svoje otroke, naj se čimprej prijavijo v Ul. Geppa 9. Prosvetno društvo Andrej Cok priredi 31. tm. izlet v Škofjo Loko in na Jezersko. Izletniki si bodo v Škofji Loki ogledali škofjeloški muzej v tamošnjem gradu. Vpisovanje v pekarni Drašček. V počastitev spomina prijatelja pok. Željka Gržlniča daruje družina L. Polojaz 5000 lir za Dijaški dom in 5000 Ur za Slov. dobrodelno društvo. Ob prvi obletnici smrti naše nepozabne mame in none darujejo družine Konič 3000 lir za Dijaško Matico, V počastitev spomina pok. Dominika Bareja daruje Mara Bratož m družina 2000 lir za Športno združenje «Bor». V počastitev spomina pok, Maksa Pečarja daruje Anton Zadel 500 lir za Dijaško Matico. Ker so nosilci krste in cvetja pokojnega Rudija VViMvelma odklonili podarjeno vsoto, sta družini pokojnega in Stanke Hrovatin darovali namenjeno vsoto 20.000 lir za spomenik padlim borcem v NOB na Opčinah. Obenem se omenjeni družini posebej zahvaljujeta uslužbencem openskega tramvaja. Namesto cvetja na grob pok. Rudija VVilhelma daruje družina. Kariš-Ferluga 2000 Ur za spomenik padlim borcem NOB na Opčinah. V počastitev spomina pok. Rudija Wiilhelma darujeta Mara in Angela Broljkova 2000 Ur za športno združenje Bor. V počastitev spomina pok. Rudija WM-helma darujeta Ivana in Silvana Malalan 1000 ter družina Kapun z Opčin 1000 lir za Dijaško Matico. V počastitev spomina pok. Rudija Wilhel-ma in pok. Maksa Pečarja daruje Pe-pi Grzančič 5000 lir za spomenik padlim borcem NOB na Opčinah. V spomin prijatelja Željka Gržini-ča darujeta Pavla in Angel Kukanja 2500 lir za Dijaško Matico, 2500 lir za sklad Sergija Tončiča, 2500 lir za Glasbeno Matico in 2500 Ur za Športno združenje Bor. V spomin na pokojnega Dtnka Ba-reija daruje družina Pavletič 3000 lir za Športno združenje Bor. SOŽALJE Športno združenje Bor izreka iskreno sožalje igralkama Sonji in Lučki Barej ob smrti očeta. Dr. SONJA MASSERA bo odsotna od 24. julija do 21. avgusta tl. Bivši partizani in aktivisti NOB iz Lonjerja-Katinare izražajo svoje globoko sožalje družini Pečar ob smrti nepozabnega bivšega partiza. na Maksa Pečarja. Prosvetno društvo Lonjer-Katlna- ra izreka hudo prizadeti družini Pečar svoje iskreno sožalje ob ne-nadomestni izgubi svojega dolgoletnega člana in pevca Maksa. Prosvetno društvo Ivan Cankar izraža iskreno sožalje in sočustvovanje hudo prizadetim svojcem ob izgubi dragega Maksa, ki je bil dolgo let član pevskega zbora Ivan Cankar. Pevski zbor «.Iacobus Gallus« izreka svojemu članu Fabiu Pečarju iskreno sožalje ob smrti njegovega očeta. Avtonomna tržaška federacija KPI in uredništvo njenega glasila v slovenščini «Dela», izrekata svojcem svoje globoko sožalje ob smrti tovariša Maksa Pečarja. PARKET1STI, izdelava, popravila in strganje ter lakiranje podov — brezplačni proračun — Tvrdka Abatange-lo et Gaspari, Trst, tel. 90-497, ZAHVALA Vsem, ki so z nami sočustvovali ter nam bili ob strani med hudo boleznijo in prerano izgubo našega nepozabnega RUDIJA VVILHELMA se najtopleje zahvaljujemo. Posebno zahvalo izrekamo zdravnikom dr. Danevu, dr. Starcu, dr. prof. Klugmanu, dr. Hrovatinu, dr. Deklevi in bolniškim sestram. Zahvaljujemo se tudi deželnemu komiteju KPI, Tržaški federaciji KPI, sekcijam KPI z Opčin in iz me sta, ZKM, Partizanski zvezi ANPI, Zvezi bivših političnih pre ganjancev, Pokrajinski zvezi upokojencev, Zvezi vojnih invali dov, vsem darovalcem vencev in cvetja, tovarišem iz ladje delnice Sv. Marka, bivšim partizanom z Opčin, nameščen cem openskega tramvaja, godbi iz Trebč-Gropade, govornikoma in vsem, ki so v tako velikem številu spremili dragega pokojnika na njegovi zadnji poti. Žalujoči: žena Marija, sin Vladimir, sestra Ivanka in drugi sorodniki Opčine, 19. Julija 1966. Prispevajte za DIJAŠKO MATICO Včeraj-danes mesar Riocardo Grbac In gospodinja Livia Madabotti, uradnik Vittorio Randisi in uradnica Antonia Paslni, pismonoša Vito Manzin in gospodinja Lina Ruzai, delavec Aldo Car M in delavka Maria Gabriela Budin, natakar Pietro Saracini in likalka Maria Zimmermann, bolničar Gian-carlo VVidmar ta bolničarka Ottavia Olanich, inženir Doriano Speranza m uradnica Francesca Righini, elektrotehnik Luigi Grudina in gospodinja Marina Mereu, častnik Mario Biagi-nl in učiteljica Flavta Sumberaz, finančni stražnik Raffaele Russ in gospodinja Maria La Cerignola, sodni kanclist Alberto Duše in zobozdravnica Laura Ottochian, kapitan dolge plovbe Nerlo Žane in uradnica Paola Benvenuti, uradnik Lucio Cosmi-ni in uradnica Nedda PasquaMni, u-radrtik Alessandro Bressanl in uradnica Eieonora La Forgia, trgovec Antonio Pozzessere in lirična pevka Malvina Savio, pomorščak Claudio Bavčar in študentka Lucia Basiaco, obrtnik Edoardo Braz in trg, pomočnica Rosalba Vassallo, elektro-mehamik Giorgio Bassi in delavka Loretta Persel, trgovec Giannl Bor-ghetti in uradnica Orietta Pagliari, delavec Olivo Zugan in delavka No-vella Grison, uradnik Giorgio Fon-zari in uradnica Elisabetta Rlzzo, mehanik Giullano Bensi in frizerka GIgllola Manlago, častnik Alberto Sa-verlno In gospodinja Concetta Mof-fa, odontotehnik Silvio Millo in frizerka Delma Sik, cevar Bruno Caro-ne in lasuljarka Fiorella Amodeo, delavec Giovanni Ubaldlnl in barist- reo Veggian in uradnica Ursini Se rena. mesar Maurizio Sancin in trg. pomočnica Valnea Apollonio, delavec Stelio Ragaglia in uradnica Luisa ,, Redivo, telegrafist Vinlcio De Bor- Claudio Persogila m frizerka Lilia- | toli in trg. pomočnica Anna Maria na irampus, inštalater Gilberto Gras- Compara, častnik gasilcev Nevlo Lo- si in delavka Antonia Giamba, uradnik Germano Basiaco in uradnica Maria Prodan, trg. pomočnik Luciano Zampieri in frizerka Romilda Covšc-cl, tapetnlk Giovanni Cuglianich in šivilja Caterina K osmina, šofer Lucio Bunc in bolničarka Dolina Di Bene-detto, mestni stražnik Marcello Logar in trg. pomočnica Graziella Ba-bich, uradnik Bruno Lo Cicero in uradnica Ausonia Marchione, glasbenik Alessandro M on te d uro In gospodinja Iolanda Rossi, mehanik Claudio Pichleri in frizerka Vincen-za Frisarl, Industrijec Giorgio Radi-vo in uradnica Annamaria Coronica, uradnik Pietro Tommasi in uradnica Giuliana Giuricin, mehanik Marino Braini In delavka Anna D’A-rienzo, mehanik Giuseppe Cattaruzzi in otroška negovalka Edda Radin, uradnik Lucio Mollica in delavka Giuliana De Fitippo, uradnik Giorgio Novel in uradnica Nadja Moncheri, inštalater Attilio Maver In šivilja Graziella Carli, častnik finančne straže Plerino Lancellotti In knjigovodja Alessandra Fabl, aranžer Rodolfo Lucehetta in trg. pomočnica Roberta Lettner, uradnik Edoardo Rtgotti In trg. pomočnica Fulvia Cescuttl, mehanik Claudio Linussi in trg, pomočnica Marinella Toic, pleskar Fran-cesco Vidotto in študentka Marta Gregori, občinski nameščenec Mauro Lombardi in trg. pomočnica Maria Rosa Tomasi, ind izvedenec Giorgio Sorrentino in blagajničarka Marina Canova, trgovec Angelo Gianuzzi in ka Ernestina Plesnik, trg. pomočnik | gospodinja Lidia Ruzz er, šofer Ne- fano in knjigovodja Giordana Posega, občinski nameščenec Natale De-gasperi in gospodinja Letizia Nales-so, mehanik Bruno Calcich in frizerka Maria Pia Eriče, radlotehnik Cesare Capato ta uradnica Diodea Tacconl DNEVNA SLUŽBA LEKARN (od 13. do 16. ure) Dr. Gmeiner, Ul. Giulia 14; Pizzul-Cignola, Korzo Italia 14; Prendtai Ul. T. Vecellio 24: Serravallo, Trg Cavana 1. NOČNA SLUŽBA LEKARN (od 19.30 do 8.3») Crevato, Ul. Roma 15; INAM, Al Cammello, Viale XX Settembre 4; Alta Maddalena, Ul. dellTstria 43-dr. Codermatz, Ul. Tor s. Piero 2 LOTERIJA BARI 40 87 CAGLIARI 22 48 FIRENCE 46 15 GENOVA 8 90 MILAN 60 90 NEAPELJ 15 13 PALERMO 20 70 RIM 64 56 TURIN 42 20 BENETKE 88 I 41 15 50 85 74 88 2 27 74 10 37 76 6 90 22 74 39 46 27 24 ENALOTTO X1X1X112X21X Kvote: 12 točk 5.501.000 Ur, 11 točk 199.100 Ur, 10 točk 16. 100 Ur. Potrti naznanjamo žalostno vest, da nas je za vedno zapustil naš dragi mož, oče in stari oče MAKS PEČAŠ Pogreb nepozabnega pokojnika bo danes ob 16.15 iz glavne bolnišnice na katinarsko pokopališče. Žalujoči žena Pierina, sin Fabjo z ženo in sinčkom, hčerka Majda in drugi sorodniki Lonjer, 19. Julija 1966. Sporočamo žalostno vest, da nas je za vedno zapustil naš delovni tovariš MAKS PEČAR Danes ob 16.15 ga bomo spremiU k večnemu počitku iz glavne bolnišnice na katinarsko pokopališče. Ohranili ga bomo v trajnem spominu. Hudo prizadeti družini izrekamo naše globoko sožalje. Uprava in uredništvo Primorskega dnevnika ter Založništvo tržaškega tiska Trst, 19. julija 1966. MED NEDELJSKIM NEURJEM NAD ZALIVOM Strela udarila na morsko gladino in ubila komaj 14-letnega kopalca Kljub takojšnji pomoči dveh sokopalcev, ki ju je strela samo nekoliko omamila, za mladeniča ni bilo več nobene pomoči Nedeljsko neurje, ki je divjalo na našem področju, je zahtevalo svojo žrtev — komaj 14-letnega Daniela Carbonlja lz Borga S. Cri-stoforo 29. V nedeljo, okoli 14.30 se je Car-nooi z dvema prijateljema, 17-let-g“h. Pinom Vasconom in 17-letnim ■»erg.om Zulianom, napotil na na-nrežje nasproti njegove hiše. Na nabrežju so bili tudi drugi kopalci, toda ko je pričelo deževati, so se takoj zatekli na varno. Carboni ln Pnjatelja pa so raje ostali v vodi, Qa bi uživali krasen prizor nevihte. Toda, prav na morju, razgibanem vetra In dežja, se je bliskovito »godila grozna tragedija. Okoli 15. Natečaj za barvne posnetke Založništvo tržaškega tiska r~ ZTT — razpisuje natečaj za barvne fotografske posnetke — diapozitivi — s sledečo motiviko: panoramski posnetki vasi in naselij na Tržaškem in Goriškem, tipične stavbe in detajli, motivi iz življenja na podeželju, narodne noše, stari običaji Format od 24x36 mm naprej. Prva nagrada 15.000, druga 10.000, tretja 5.000 lir. ZTT bo nagrajene posnetke uporabilo za reprodukcijo v razglednicah, brošurah itd. ZTT si pridržuje pravico, da tudi druge posnetke uporabi za reprodukcijo proti primerni odškodnini. Posnetke, ovite v prozornem Papirju, je treba poslati v pismu, v katerem mora biti drugo zaprto pismo s šifro ali geslom, v njem pa naslov avtorja. Pisma je treba poslati na nasiov: Založništvo tržaškega tiska ZTT Ul. Montecchi 6 — irst. Rok natečaja zapade 30. oktobra 1966. Založništvo tržaškega tiska jt.e Je strela razsvetlila nebo in ^‘gnila v morje. Vascon je začutil f^Pdljaj na hrbtu, Zullahi pa je mel,občutek, kot da bi ga nekdo udaril s pestjo v želodec. .Komaj sta se opomogla od prese-vm i Ja' sta Pogledala okrog, da bi .. .a, kaj Je s Carbonilem. Toda , kaj je s Carbonijem. Toda ež«i la sta ga kako je negibno S trphiiVirtrrv rta rrtrtrclri crlaHInl jji,— 8 trebuhom na morski gladini. J,,™, ?ta priplavala k njemu in ga Povlekla na breg. Ker še nista ve-da je fant že mrtev, sta mu kosala nuditi prvo pomoč. Ustavila Dpi, neki avto, ki je ravno tedaj iihja mimo in prosila vozača naj kriv pelJe v ambulatorlj Rdečega *rjža v Milje. sn « 80 PrlsH do Rdečega križa, „.. Pmnesli nesrečnega Carbonlja v kL, dojatorij, medtem pa je dežurni mičar telefonsko poklical tržaški zdroln zahteval, naj pošljejo takoj l ravnika. V pričakovanju dr. Vuge, no rtiLni4ar tsvajal Carboniju umet-vu.?manje, zdravnik pa mu Je nato n rizgal injekcijo s kafro in kofei-niw' ,°da vsa prizadevanja zdrav-n *a, da bi spravil fanta k življe-ju, so bila zaman. Fant ni več °dprl oči. »-Jfmalu nato je prišel v ambula-