■jJ^L^ ri I nrmii m .m	- - ■ ■
rofmmo MfutliRU ▼ yofvfill«
Leto XXI., št. 103
LJubljana, nedelja S« maja 1940
Cena 2 Din
Upravništvo: Ljubljana, Knafljeva 5 — Telefon Štev. 3122, 3123, 3124, 8125, 3126.
Inaeratnl oddelek: LJubljana, šelen-Ourgova uL — TeL 3492 ln 3392
Podružnica Maribor: Grajski trg ftt. 7. — Telefon 2455.
Podružnica Celje: Kocenova ulica 2. Telefon št. 190.
Računi pri pošt. ček. zavodih: Ljubljana 8t. 17.749.
0 koncentraciji
V zadnjih tednih se je pozornost ju-goslovenske javnosti skoraj popolnoma obrnila na mednarodne dogodke in na vprašanja, ki so v zvezi z materialno ir duhovno obrambo naše domovine. Kljub temu razprave o notranjih političnih problemih niso zastale. One zavzemajo v političnih krogih in v časopisju še vedno toliko prostora, da je ugleden nemški list pred nekaj dnevi izrazil svoje začudenje, da ima Jugoslavija še vedno toliko časa za notranje zadeve, dočim se svet okoli nje vdaja glavni in edini brigi ojačenja narodne solidarnosti in spopolnitve narodne obrambe.
Instinkt širokih mas se je pri nas tudi tokrat izkazal. Iznad političnih prepirov in notranjih sporov manifestira ves narod svojo odločno voljo za obrambo domovine in izkazuje svoji oboroženi sili neomejeno zaupanje. Ta narod pa občuti tudi potrebo, da se vse pozitivne sile povežejo k skupnemu naporu za oču-vanje življenjskih interesov države, za učvrstitev zaupanja v vodstvo same države, ki je glavni pogoj, da odločnost, samozavest in vera v bodočnost ne popustijo, temveč v trajnem stopnjevanju zagotovijo uspeh.
To prepričanje širokih narodnih krogov je postavilo na dnevni red vprašanje narodne koncentracije, združitev vseh pozitivnih političnih sil pri vodstvu državne politike in skupno odgovornost vseh pomembnejših političnih faktorjev za ukrepe, ki jih je dolžna Jugoslavija podvzemati, da srečno pride iz današnjega evropskega viharja. Taka koncentracija bi brezdvomno dala Jugoslaviji še večji ugled in predvsem pokazala svetu, da noben notranji problem države in naroda ne more razbiti ali zrahljati naše edinosti in naše sloge napram vsem zunanjim opasnostim.
Tudi važni notranjepolitični razlogi govorijo za koncentracijo. Vprašanje preureditve države je postavljeno na dnevni red v času, ko je treba največje pažnje, da razlike v mišljenju ne povzročijo novih težkih nasprotstev. Izgraditev banovine Hrvatske pušča odprtih mnogo važnih vprašanj in politična dinamika le prepogosto ustvarja iz malenkosti težke konflikte in povzroča ozračje nezaupanja v dobi, ko je medsebojno zaupanje eden glavnih pogojev notranjega duhovnega ravnotežja. Koncentracija bi bila torej tudi iz čisto notranjepolitičnih vidikov državna potreba, saj se problemi, kako in kdaj se naj lotimo nadaljnje preureditve države, kdaj se naj razpišejo volitve, v katerem obsegu se naj vrnejo vsaj osnovne državljanske svoboščine, dajo reševati le s skupno odgovornostjo vseh. ako nočemo, da se v teh kritičnih časih zanaša v narod novo vznemirjenje.
Ni čuda. da se zahteva po koncentraciji javlja v vseh delih države in da prihaja do izraza tudi v ogromni večini jugoslovenskega časopisja. Te dni pa smo culi iz nekega tujega radia, da je smatrati to idejo za pokopano, ker današnja vlada misli, da bi njen program v koncentraciji ne bil izvedljiv, v osta- I lem pa, da je njena avtoriteta dovolj jaka za vodstvo države tudi v teh tež- j kih prilikah. Mi vemo. da je izvršni odbor JRZ nedavno zavzel napram koncentraciji odklonilno stališče. Predsednik vlade g. Cvetkovič je pred par dnevi v Zagrebu poudaril, da se čuti sedanja vlada dovolj močno, čeravno ne odklanja sodelovanja z nikomer, ki iskreno sprejema politiko sporazuma. G. predsednik vlade gleda torej na ves problem s stališča morebitnega razširjenja današnje vladne kombinacije, dočim koncentracija pomenja povsem novo sestavo vlade.
Na strani Kmetsko-demokratske koalicije so mišljenja deljena. Samostojna demokratska stranka ze izjavlja za koncentracijo, Hrvatska seljačka stranka pa bi pristala na njo samo pod gotovimi pogoji. Ona gleda do sedaj na to vprašanje zgolj z notranje političnega stališča in je nedavno v svojem glasilu izjavila, da je koncentracija mogoča le, ako tudi opozicijske stranke pristanejo na program državne preureditve, kakor ga postavljajo Hrvati, pogoj. ki ga niti današnja vladna kombinacija ne izpolnjuje. Z ene in druge strani se navajajo še razni drugi razlogi proti uvedbi režima narodne sloge. Med njimi je tudi ta, da bi to vzbudilo v zunanjem svetu preveč pozornosti in dopuščalo netočne in neugodne komentarje glede bodoče politike Jugoslavije.
Vsekakor je smatrati, da stranke, ki so danes na vladi, odklanjajo idejo koncentracije.
Mi odkrito priznavamo, da smo od početka pristaši koncentracijske ideje in to iz razlogov notranje in zunanje politike. Pri tem svojem mišljenju vztrajamo, akoravno se zavedamo, da morda ne odgovarja popolnoma strankarskim interesom. Opozicija se danes nima razloga potegovati za to, da bi prevzela odgovornost za stvari, ki so zelo težke, in za ukrepe, ki strankam
Izhaja vsak dan razen ponedeljka. Naročnina znaša mesečno 25 din. Za inozemstvo 40 din.
Uredništvo: Ljubljana, Knafljeva ulica 5, telefon 3122, 3123, 3124, 3125, 3126; Maribor, Grajski trg štev. 7, telefon št. 2455; Celje, Strossmayerjeva ulica štev. 1, telefon štev. 65.
Rokopisi se ne vračajo.
Težišče operacii pri Narviku
Po poročilih iz Londona zavezniki po umiku svolh žet iz iužne in srednie Norveške nikakor ne misijo pustiti Norvežanov na cedJuf temveč bodo
prenesli bojišče na sever
Pariz, 4. maja j. (Havas). Havasov dopisnik podaja naslednjo sliko o trenotnem položaju na Norveškem:
Vkrcavanje zavezniških čet v Andalsne-su in Namsosu spada v okvir zelo obsežne vojaške operacije, po kateri bodo zavezniške čete ponovno zbrane v severni Norveški. V zavezniških vojaških krogih so morali zaradi tega do dokončanja teh operacij čuvati strogo tajnost in so se šele sedaj zvedele nekatere podrobnosti. Vkrcanje zavezniških čet je bilo izvedeno v pičlih treh dneh in to navzlic neprestanemu napadanju nemških letal. Zavezniške izgube pri vkrcevalnem manevru so bile skoraj enake ničli. Vkrcavanje pri Namsosu je bilo končano v petek zjutraj, pričelo pa se je v sredo na večer. Nemška letala so luko Namsos popolnoma razdejala že minulo soboto. Dve angleški vojni ladji, ki bi morali sprejeti zavezniške čete na krov, sta morali zaradi neprestanih napadov nemških letal ostati daleč pred luko v fjordu. Francoske čete, ki so operirale v okrožju Namsosa, zlasti vzdolž ceste od Gronga do Snase, so se prepeljale v luko s pomočjo kamionov in norveških zasebnih avtomobilov. V luki so čete po majhnih skupinah vkrcali na norveške ribiške čolne in barke. S temi barčicami so se prevažale francoske čete v četrtek in petek ves dan iz luke na vojne ladje, zasidrane v fjordu. Med vkrcavanjem nemška letala niso več bombardirala zavezniških transportov. Vkrcavanja so se izvrševala pod vodstvom šefa britanskih čet generala Cartona de Wiarta ter pod vodstvom poveljnika francoskih oddelkov. Hkrati z vojaštvom je bilo v Namsosu vkrcanih tudi večje število tujih novinarjev, ki se niso mogli umakniti na švedsko zaradi močne odjuge, ki je napravila pota čez mejo neprehodna. Norveške čete so do zadnjega trenotka krile vkrcavanje ter so zlasti v odseku pri Steinkjerju ves ta čas uspešno odbijale nemške navale.
Težišče vojnih operacij bo v bodoče vsekakor pri Narviku. Operacijo na tem odseku se razvijajo sedaj ugodno za zaveznike. Nemški oddelki, katerih število cenijo na največ 4000 mož, so navezani izključno le na oskrbo, ki jo dobivajo po zraku, tako da bodo v kratkem likvidirani. čiščenje narviškega okrožja pa napreduje zelo počasi zaradi izredno slabega vremena. Snežni viharji, hud mraz in pa debel sneg, ki doseza mestoma višino 3 m, silno ovirajo zavezniške operacije. Vse je odvisno samo od akcije smučarskih čet in je zato razumljivo, zakaj zavezniki ne morejo hitreje likvidirati nemške okupacijske posadke pri Narviku. Na nekaterih točkah so se nemške čete sicer že umaknile, drugod pa s protinapadi poskušajo olajšati svoj težavni položaj.
Poročila iz južne Norveške so preveč skopa in deloma tudi protislovna, da bi si bilo mogoče ustvariti povsem točno sliko o položaju. Dejstvo je, da se norveške čete
na več mestih v osamljenih skupinah branijo pred navali sovražnika, ki si prizadeva razširiti svoje okupacijsko področje vse bolj proti severu.
V zraku je še zmerom zelo aktivno angleško letalstvo, ki z neprestanim silovitim bombardiranjem prizadeva Nemcem hude izgube. Nemška letalska oporišča tako na Norveškam, kakor tudi na Danskem ter v severni Nemčiji predstavljajo cilje, ki jih angleška letala dan na dan obsipajo z rušilnimi in zažigalnimi bombami. Ta akcija angleškega letalstva zelo zmanjšuje ne samo moč nemškega letalstva in posega neposredno v vojne operacije na Norveškem, temveč tudi ovira izvrševanje nalog nemških transportnih letal, od katerih so marsikje popolnoma odvisne nemške okupacijske čete na Norveškem.
Zakaj intervencija zaveznikov nI uspela
London, 4. maja. j. (Reuter). Z dobro poučene strani takole pojasnjujejo, zakaj zavezniške čete. ki so bile izkrcane na srednjem Norveškem, niso mogle v polni meri izpolniti svoje naloge:
V	glavnem so bile za akcijo na Norveškem določene čete, ki so bile prvotno pripravljene, da pojdejo na pomoč Finski Bilo je to približno 100.000 mož. med mirni tudi bataljon smučarjev. Te čete kasneje niso bile razpuščene, vendar pa del njih ni mogel biti pravočasno poklican iz Francije, kjer je bila ta armada nastanjena. Ko je bil del angleških čet že izkrcan v Namsosu. jc eksplodiral del njihove niumcije ter jc Dilo uničeno tudi mnogo hrane in vojnega materiala. Ker so zaveznike prehitele nem škc čete, ki prvotno niso naletele na skoraj nikakršen odpor, sc zavezniške operacije niso mogle izvrševati po določenem načrtu. Zavezniške čete niso bile pripravljene na kombinirane opcracijc, kjer se je bilo treba hkrati izkrca'- t- in se že birriti z nasprotnikom. Zavezniška čete so sicer nemudoma storile vse. da bi podprle norveške čete, toda silno jih je oviralo dejstvo, da niso imele učinkovitega protiletalskega orožja, kar je vsa njihova prizadevanja silno etežkočevalo.
V	istih poučenih krogih ponovno nagla-šajo, da so sc morale zavezriške čete s podporo zavezniškega mornariškega letalstva izkrcati v kar najtežjih okoliščinah. Francoske in angleške čete so storile, kar so le megle, da bi se polastile Trondhjema. toda končno jim jc postalo lasno da operacija cbkroženja sovražnika, ki jc b'!a v načrtu, ne bo uspela, in sicer v prv: vrsti zaradi velikih razdalj, k- bi jih bilo potreba premagati, ter zaradi močnega sovražnikovega pritiska z južne stran1. Znrad; tega so zavezniške čete smatra e K. t pametnejše, ako sc umaknejo.
Nemško vojno poročilo ugotavlja, da na src«?nr^ Norveškem Ki veš zavezniških čet
Beilin, 4. maja. br. Vrhovno noveljstvo nemške voiske ie objavilo davi naslednje vojno poročilo:
Severno od Narvika so nemške prednje straže odbile več sovražnih napadov. V Narviku se položaj ni spremenil
Nemškim četam, ki prodira.:o od Trondhjema proti severu, so se včeraj upirale le še norveške čete. ker so zavezniške vojne sile v vsej naglici zapustile področje okrog Namsosa. Poveljnik norveških čet na področju okrog Trondhiema ie izdal dnevno povelje, v katerem trpko ugotavlja. da sta zapadni velesili umaknili svoje čete iz Namsosa. ne da bi ga o tem obvestili. Ker so norveške čete spričo postopanja angleškega vrhovnega poveljnika sedaj ogrožene z boka in od zadai. je norveški poveljnik ponudil premirje.
Po vsei Norveški se polagoma obnavlia mir. Danes dopoldne so nemške čete brez boja zavzele Riuhan. Na področju okrog Andalsnesa so se vdali en general. 127 oficirjev in 2.500 vojakov. Vojnih potrebščin. ki so ob tej priliki prešle v nemške roke. še ni mogoče pregledati.
Letalske vojne sile so bile znova na iz-vidniških poietih nad Norveško in nad vsem Severnim morjem Bomba sredn*ega kalibra Je zadela neko sovražno tovorno
ladjo v Sc!bergfjcrdu. severno oJ Narvika. Ladja je bila močno poškodovana.
Kakc-r :e bi!o objavljeno že v posebnem poročilu, so včeraj popoldne nemška boinu letala napadla na morju, zapadno od Namsosa. neko britansko oklcpnico. kj je prihajala v smeri od kapada. Lad.io je zadela fcrmba težkega kalibra. Njeni ekspl z'ji .ic takoj sledila druga še silnejša eksplozija in se je oklopnica potopila.
Pet angleških letal ie v pretekli nrči napadlo neko nemško stražna ladjo na Severnem morju, a brez u peha. Pri tem sta bili dve sovražni letali sestreljeni.
Norvežani se Eimikajo proti šveilski meji
čenih borbah med norveškimi četami pri Nyberg=undu so debile rorveške čet? povelje. nai se umaknejo oroii švedski meji. Dane^ so nemške četa že zassdle Nvberg-sund. prvo vasico na norveškem ozemlju v neposredni bližini norveško-švedske meje. Cesta, k: vodi preko meje pri Gu fos-su. je bila danes neprehodna Po zatrjevanju nevtralnih vojaških opazovalcev je sedai med Norveško in Švedsko v tem okrožju presta le cesta, ki vodi čez mejo
ne obetajo nobenih lavorik na polju običajne popularnosti. Danes je najlažje in najbolj komodno stati ob strani in biti kritik
opoziciji prav za prav ne bi bilo treba, gledano s čisto strankarskega stališča, imeti druge taktike kakor čakati na razvoj dogodkov. Toda časi so preresni, da bi se smeli postavljati v ospredje strankarski računi. Zato menimo, da bi se opozicija napram pozivu k udeležbi na koncentraciji navzlic vsem sebičnim pomislekom ne smela niti trenutek obotavljati. Ona ne sme na sebe prevzeti odgovor nosti, da je iz sebičnih računov otežko-čila ali preprečila režim narodne sloge, ki ga ves narod instinktivno zahteva in v katerem vidj najboljšo garancijo dobrega in zanesljivega vodstva države v
sedanjem kritičnem času. Narod baš v teh dneh povsod manifestira zavest svoje lastne odgovornosti in brez razlike političnega mišljenja osredotočuje svoje sile na en edini cilj.
DOBRA KUPČIJA
»JUTROVI« MALI OGLASI !
DANES
pri Floetninjenu. Veliko število norveških vojakov, ki so se tam. kakor tudi pri Ny-bergsundu umaknili na Švedsko, ie bilo razoroženih. Norveško vojaštvo, ki je prekoračilo mejo brez orožja, je ostalo svobodno.
London. 4 maja. j. (Reuter). Po zadniih vesteh predirajo nemške čete po cesti od Steinkjera v smeri prc-ti Grongu. Na tej cesti je prišlo v bližini Snase ponovno do večjih spopadov med nemškimi izvidniški-mi četami in odstopaiočimi norveškimi oddelki. Ko pa ie poveljstvo tam operirajo-čih nemških čet zvedelo, da ie novelinik norveških čet v trondhiemskem sektorju, polkovnik Getz. predlagal premirie na tem sektorju, so Nemci prodiranje ustavili. Do večjih spopadov med nemškimi in norveškimi četami je prišlo tudi v okolici Roe-rosa. Nemci so imeli tam znatno večje izgube. kakor Norvežani. Na tem frontnem
odseku ie po mnenju vojaških opazovalcev položaj za oba labora izredno kočljiv, kajti tako norveške, kakor tudi nemške čet« nimajo prave oskrbe, ter jim zlasti primanjkuje živeža.
Nemški plen v Namsosu
Berlin, 4. maja. br. DNB poroča, da so se angleške čete s tako naglico umaknile iz Namsosa, da niti niso utegnile izprazniti skladišč. Tako so nemške čete zasegle velike zaloge orožja, municije in zlasti polna skladišča raznih živil. Tudi neki angleški novinar je bil ujet, ker je zamudil odhod angleških čet. Na angleške vojne ladje so vkrcali tudi manjše oddelke norveških čet, češ da jih bodo prepeljali v Narvik, v resnici pa so jih prepeljali v Anglijo in jih bodo sedaj poslali na kako drugo bojišče.
Norveška vojska
bo nadaljevala borbo
Norveško vrhovno poveljstvo ne misli skleniti premirja z Nemčijo — Kralj Haakon še vedno na Norveškem
London, 4. maja. j. (Havas). Angleški tadio objavlja:
Glede na vest da je neki norveški častnik izrazil nemškim oblastem pripravljenost, da se prične pogajati za sklenitev lokalnega premirja na Norveškem, pripominja norveško vojno ministrstvo, da sta se vrhovni poveljnik norveške vojs«e ter njegov generalni štab vkrcala na .teko angleško ladjo, ki je odplula v neznano smer. Prav tako izjavlja vojno ministrstvo, da je nerveški kralj Haakon še vedno na Norveškem. Pogajanja za lokalno premirje torej nikakor niso mogla biti predlagana sporazumno z norveškim vrhovnim vojnim poveljstvom.
London, 4. maja. j. (Havas). Angleški radio objavlja: Včeraj zvečer je bil Narvik bombardiran s kopnega in z morja. Zavezniške čete so nadaljevale svoje akcije za obkolitev nasprotnika. V dobro informiranih krogih naglašajo, da so dobile norveške čete ukaz. da se ne smejo ravnati po nobenem povelju, za katerega se niso prepričale, da izvira od vrhovnega vojnega poveljstva.
V Oesterdalu so se spopadi med nem-
škimi in norveškimi četami nadaljevali v obliki gverilske vojne severno in južno cd Rorosa. Norvežani so napadli neko nemško pomožno letalsko opoiišče ter jim je uspelo poškodovati proge za pristajanje. 60 km južno od Rorosa so Norvežani zajeli večji nemški odred ter pobili kak'h 100 nemških vojakov. V poučenih krogih naglašajo, da se morajo na tem frontnem odseku norveške čete postepoma umikati pred številčno močnejšim sovražnikom.
V minuli noči so angleška letala že v tretje zapovrstjo bombardirala Stavanger in Fornebu. V Fornebu so angleške bombe na več mestih zanetile požar.
Oslo. 4. maja s (Ass Prtss) Vsi tukajšnji listi, ki pa stoje pod nemško kontrolo, izražajo danes mnenje, da mora po umiku zavezniške vojske iz Srednje Norveške stopiti kralj Haakon v pogajanja z nemško vlado glede premirja Listi pravijo, da je za Norveško nadaljevanje vojne nesmisel. »Tidens Tcgn« pravi da nadaljnja borba ne bi šla več za ohramtev nevtralnosti Norveške, temveč bi pomenila udeležbo Norveške v splešn: vojni.
Boji na morju
Nemško vrhovno poveljstvo poroča o novih velikih uspehih nemškega letalstva v borbi proti angleškim
vojnim ladjam
ponudb in povpraševanj!
Nemška mcp. 4. maja. j. (Havas). Nemška poročevalska agencija DNB poroča, da so 3. t. m. nemška letala napadla neki angleški dreadnought, ki je plul od Namsosa v zapadni smeri. Letalska bomba težkega kalibra je zadela angleško bojno ladjo sredi med sprednjima topovskima oklopnima stolpoma. Silen plamen je izbruhnil na tem mestu in sledila je silovita eksplozija, ki je za trenetek popolnoma zaknla angleško bojno ladjo. Ko se je razkadil dim, o bojni ladji ni bilo več ni-kakega sledu, izvzemši nekaterih razbitin, ki so plavale na morski gladini.
Berlin, 4. maja. br. (DNB). Nemško vrhovno poveljstvo je objavilo zvečer naslednje posebno poročilo o uspehih nemškega letalstva v borbi proti zavezniškemu vojnemu brodovju:
Pcleg že javljene potopitve angleške bojne ladje je rngleška vojna mornarica, ki je včeraj sprejela na krov angleške čete umikajoče se izpred Namsosa, pretrpela zaradi neprestanih napadov nemških vojnih letal nadaljnje hude izgube. Neka križarka tipa »Yoikv: je bila zadeta od dveh bomb najtežjega kalibra ter je bila takoj nato v plamenih. Po številnih eksplozijah se je potopila v 30 minutah. Druga angleška križarka je bila zadeta od težke bombe ter so deli ladje zleteli v zrak. En rušilec je bil zadet od bombe srednjega kalibra. Na rušilcu je nastal ogenj ter se je verjetno potopil. Drugi rušilec je bil močno poškodovan. Velika 12.000 tenska transportna ladja, polna vojaštva, je bila zadeta v sredini krova ter se je takoj potopila. Eno tovorno ladjo so nemška letala prisilila, da je odplula v trond<hjemsko luko, kjer so jo zaplenili s tovoiom vi ed.
Tudi pred Narvikom so nemška letala hudo bombardirala angleško brodovje. Ena križarka je bila zadeta cd dveh bomb ter onesposobljena za nadaljnjo borbo. Na drugi križarki je po zadetku bombe nastal ogenj. Ena transportna ladja je bila zadeta od lažje bombe.
Ta velik u?peh nemškega letalstva po mnenju nemškega vrhovnega poveljstva dokazuje, da jc tudi tako nalmočno vojno brodovje megoče uničiti, ako v sedanji dobi zračne vojne bliskovito izvrši udar močno zračno brodovje.
Berlin, 4. maja. br. (DNB). Na Severnem morju je neko izvidniško letalo opazilo neko sovražno podmornico. Letalo jo je tak >j napadlo z bomoami. Nato so jo
zasledovale še lažje nemške vojne ladje, ki se jim je pc_rečilo podmornico uničiti.
London, 4. maja. s. (Reuter). Kapitan ameriškega parnika :Flyingfish , ki se je nahajal 10. aprila v bergenski luki, pripoveduje, kako je neko angleško letalo tega dne zjutraj potopilo nemško križarko
Koln«. Z ameriške ladje so videli ob 7.30 zjutraj napad angleških letal. Ena izmed bomb je zadela križarko v si edino, nakar je ta pričela takoj gor?ti in se je pozneje potopila.
★
Klici po odstopa
Chamberlaina
London. 4. maja. s. (Ass. Press). Na nekem zborovanju delavske stranke v Sout-hamptonu je zahteval danes znani delavski poslanec Herbert Morrison, da zaradi zavezniškega neuspeha v južni Norveški odstopijo ministrski predsednik Chamberlain, finančni minister Simcn in letalski minister Hoare. Po mnenju Morrisona so oni glavni krivci za slabe uspehe Anglije v vojni.
London, 4. maja. z. V tukajšnjih diplomatskih krogih sodijo, da se bo prihodnje dni v londonskih političnih krogih z vso resnostjo razpravljalo o tem, kako bi se prisililo Chamberlaina. da bi podal ostavko svoje vlade. Tudi današnji londonski listi o tem že docela odkrito razpravljajo, pri čemer opozarjajo na to, da je zavladalo ne samo v opozicijskih, marveč tudi v vladnih krogih veliko nezadovoljstvo s politiko in taktiko Chamberlaina, ki se po mnenju teh krogov vse preveč posvetuje in premalo energično nastopa. Vsekakor smatrajo za gotovo, da bodo v tem primeru vstopili v vlado tudi zastopniki opozicije, ki pa brezpogojno zahtevajo, da pride na čelo vlade mlajši energičnejši politik.
Ugotovitve Moskve
Moskva, 4. maja. s. (Reuter) V obliki de-mantija inozemskih časopisnih poročil, češ da je sovjetska vlada poslala nemški vladi noto, v kateri je zahtevala spoštovanje švedske nevtralnosti, objavlja sovjetska uradna agencija Tas komunike, v katerem pravi, da sta nemška in sovjetska vlada pred 14 dnevi izmenjali informacije glede švedske nevtralnosti ter sta pri tem obe ugotovili, da želita švedsko nevtralnost spoštovati.
VRVENJE V SREDOZEMSKI KOTLINI
Položaj v Sredozemlju in na Balkanu je trenutno se vedno v ospredju diplomatske aktivnosti in zanimanja evropske javnosti
Berlin, 4. maja. z. Vse dogodke na severu so v zadniih 24 urah zasenčili do-gcdki na Sredozemskem moriu. ki iim pripisujejo v berlinskih političnih krogih in v nemškem tisku zelo resen Domen. Nemški listi v tei zvezi beležijo vse do svetovnem tisku razširjene vesti o ukrepih za-\eznikov in o stališči: Italije. Pač na enako kakor v Rimu. tudi v Berlinu molče o razgovorih, ki jih ie imel ameriški poslanik v Rimu in italijanski poslanik v Wa-shingtonu
V merodajnih berlinskih krogih pripisujejo tem razgovorom velik pomen in -o pr, pritani. da hoče jo zavezniki na ta način de kraja razčistiti cdnnšaje z Italijo. Nem-f ki listi po^dariajo. da hoče Anglija in Frane'.)a po neuspehu na Norveškem sed ij razširiti vojno ra južnovzhodno področje Evrcpe trr potegniti v vojni vrtinec predvsem I alkanske države. V Berlinu Pa so več ali manj Drepričani, da se jim to ne ko posrečilo, ker so balkanske država od-Icčcne cčuvati svoja nevtralnost pr čemer igr^ veliko vlago tudi Italija, ki se prav tek- odločno up:ra vsakemu posku u, da bi se vojna razširila na jugovzhod.
mirovna akcija?
VVashington. 4 maja. d. Živahna diplomatska akcija zaradi najnovejših dogodkov na Sredozemskem morju še zmerom ni ponehala. Včeraj dopoldne so bili pri državnem podtajniku zunanjega ministrstva Sun;ner.iu VVellesu diplomatski za-stepniki skoraj vseh držav v območju Sredozemskega morja. Sumner VVelles .je sprejel tudi .iugoslovensliega poslanica Konstantina Fotiea. kateremu je izjavil, da je vlada Zedinienih držav debil i zagotovila . da Italija sedaj ne namerava spremenili svojega stališča do sosednjih držav.
Poročevalec lista »Daily News« je dobil informacije, da io Kcoscvclt v zvezi z na:-novejšo napelo^tji na Sredozemsk m merili sprožil novo mirovno akcija, k; ne bi imela le namena, da se voina lokalizira, nego da se sploh zaključi. Rosevelt namerava pridobiti svojo akcijo Italijo, Vatikan in vse eviopske države, ki so še nevtralne.
VVashington, 4. maja s. (Ass. Press.) Predsednik Rocsevelt ie dorpel za kone: tedna v svoie poletno bivališča Hvdepark. ie na stalno v telefonski zvezi z vlado v \Vashingtonu zaradi položaja v Evropi.
Mii^s^Iinijeva
ps§lanka Rotrseveltu
VVashington, 4. maja. s. (Havas). Kakor javljajo, je izročil italijanski veleposlanik princ Colonna ob priliki svoje avdi-ence predsedniku Rooseveltu predvčerajšnjem posebno poslanico ministrskega predsednika Miissolinija, ki je vsebovala dodatek k izjavam, ki jili je dal Mussolini ameriškemu veleposlaniku Phillipsu v Rimu.
Na včerajšnji konferenci tiska je vprašal neki novinar predsednika Roosevelta. ali je res italijanski zunanji minister grof Ciano rekel predvčerajšnjim ameriškemu veleposlaniku Phillipsu. da Italija vsaj še 6 dni ne bo šla v vojno. Roosevelt je odgovoril. da poročilo ameriškega veleposlanika ničesar ne javlja v tem smislu.
Rim, 4. maja. z. United Pres poroča, da je poslanik Zedinjenih držav v Rimu Phillips poslal washingtonskemu zunanjemu ministrstvu 10.000 besed obsegajoče kablogramsko poročilo o svojih razgovorih z Mussolini jem in grofom Cianom. Verjetno je. da bo na podlagi njegovega poročila izdan v VVashingtonu uradni komunike o namenu in pomenu teh razgovorov.
Mesto Aleksandrija pol no vojnih ladij
Aleksandrija, 4. maja. br. (Štefani). V Aleksandirijo sta včeraj pripluli dve eska-dri francoskih vojnih ladij. V obeh eska-drah so tri velike oklopnice. Nadaljnje eskadre vojnih ladij plovejo po Sredozemskem morju proti Aleksandriji. Eni izmed teh eskader pripada tudi francoska oklop-nica »Dunkerque«. Eskadre francoske in angleške vojne mornarice spremlja tudi določeno število podmornic. Na Sredozemskem morju se je koncentrirala tudi večina francoskih lažjih vojnih ladij.
V Turčiji in Egiptu je izzval prihod zavezniškega brodovja veliko zadovoljstvo.
Položaj na Malti
M^lta, 4. maja. s. (Ass. Press). Pred guvemersko palačo je danes defiliral oddelek malteškega vojaštva, ki odhaja na službo v tujino. Množice so angleške vojake navdušeno pozdravljale.
Sinoči je bilo opaženo, da so krožila nad Malto mnoga angleška lovska letala.
Crški poslanik
pri Sumner Wellesu
VVashington, 4. maja. AA. (Havas) Grški poslanik v Washingtonu je obiskal Sumnerja \Vellesa, s katerim se je razgo-varjal o splošnem položaju na Sredozemskem morju, posebno pa o zbiranju italijanskih pomorskih sil v vodah Dodeka-neza.
Angleške vojne ladje ob grški obali
Solun, 4. maja. s. (Ass. Press). Ob vzhodni grški obali je bilo opaženih več angleških vojnih ladij.
Grški rezervisti, ki so bili te dni poklicani za mesec dni na orožne vaje, so bili vsi poslani na albansko mejo.
Atene. 4. maja. br. (DNB) V zadnjem času so opažali, da tujci na debelo kupujejo grške zemljevide. Policija je slučajno odkrila, kam so bili zemljevidi namenjeni. Pri neki avtomobilski nesreči se je ponesrečil neki Anglež, pri katerem so našli nič manj kakor 300 zemljevidov Grčije in 50 zemljevidov solunske pokrajine. Pri nekem profesorju v Solunu pa je policija našla tajno radijsko oddajno postajo, po ka-
teri je pošiljal angleškim vojnim ladjam na Sredozemskem morju vremenska poročila.
Poslanik Papen o d godil potovanje v Berlin
Ankara. 4. maja. s. (Ass Press.) Nemški poslanik Papen. ki bi bil moral snoči odpotovati v Berlin in ie imel v to svrho že najeto posebno letalo, ie v zadnjem trenutku za nedoločen čas odložil svoi odhod Poslanik je prejel očitno nove instrukcije cd svoie vlade.
Esser zapustil Beograd
Beograd. 4 maia. j. (Havas). Sef nemške
turistične propagande Esser. ki se ie minula dva dneva pogajal z merodainimi iu-gcslovenskim: oblastmi o prihodu večjega števila nemške mladine na Jadran, ie zbolel ter se vrnil v Berlin.
Turško-rumunski
p?:veti
Carigrad, 4. maja j. (Havas) Turška trgovinska delegacija, ki bi bila mora'a danes odpotovati v Rumunijo. ie odložila svoj odhod. Ta ukreo ie v zvezi s prihodom turškega poslanika v Bukarešti Sub-sija. ki je bil od svoje vlf.de poklican v
Ankaro. Subsi se bo v kratkem ponovno vrnil v Bukarešto in sicer v spremstvu turške trgovinske delegacije, ki ji je bil imenovan za vodjo. V turških in rumun-skih političnih krogih pripisujejo Subsi-jevemu potovanju v Ankaro zelo velik dd-men ter sodijo, da je njegov obisk v An-( kari namenjen podrobni proučitvi poli-| tičnih problemov Balkana v okviru trenot-< nega splošnega političnega položa a v Evropi.
Incident v Bolgariji
Sofija, 4. maja. p. V vasi Malomiru pri Jambolu sc jc pred dnevi pripetil manjši incident. Dva tuica sta onečastila neki bojevniški spomenik. Rila sta takoj izgnana iz države in kaznovan ic bil tudi njihov bolgarski spremljevalce Vprašanje o tem incidentu jc bilo načeto včeraj tudi v sobranju. Notranji minister Gabrovski je pri tej priliki izjavil, da so pretirane govorice, da bi bili tujci Bolgarijo naravnost preplavili. Lani ob tem času jc bilo v Bolgariji 15.000 tujih državljanov, sedaj jih jc Ic šc 10.200. Bolgarske oblasti nc dovoljujejo nobenemu tujcu, da sc nastani kjerkoli v državi, če nima rednega zaslužka in stalnega poklica. Tudi onim tujccm, ki so sc naselili v Bolgariji, je bilo svobodno gibanje omejeno in si morajo za potovanje po deželi poskrbeti posebna dovoljenja.
Odločnost Italije
Ves italijanski tisk naglaša, da se Italija ne bo vdala
nobenemu pritisku
Rim, 4. maja. br. (DNB). V »Regime Fascista« odgovarja Farinacci na francoske ponudbe Italiji in piše, da Italija sedal ni pripravljena za pogajanja. Francija in tudi Angliqa bi se bili lahko pogajali z Italijo v letih 1933 do 1935. ko je Mussolini predlagal sklenitev pakta štirih velesil. Takrat Pariz in London o tem nista hotela ničesar slišati, danes pa se Italija ne more več pogajati, kajti dala je besedo Nemčiji in ne misli na to. da bi jo prelomila. Obe zapadni velesili sta hoteli vojno. Sedaj jo imata!
Rim, 4. maja. AA. (Štefani). »Giornale d'Italia« se bavi z zbiranjem angleško-francoskih pomorskih sil na Sredozemskem morju in piše med drugim:
Italijanski narod še ne razume točno, kakšen poseben namen je povzročil skupen sklep Anglije in Francije, da ojačita svojo vojno mornarico v Sredozemlju. Toda v vsakem primeru ostane italijanski narod popolnoma miren. Ni to prvikrat, da Italija vidi, kako se francoska in britanska mornarica zbirata v Sredozemskem morju z jasnimi protiitalijanskimi navodili, ter operirata po skupnem političnem načrtu. Toda to ni nikdar naredilo vtisa na Italijo, ki še naprej vodi svojo politiko in ščiti narodne koristi. Izredni tajin-stveni razvoj francosko-britanskih pomorskih sil v Sredozemskem morju pomeni tudi neke vrste ofenzivni korak z namenom. da bi se rehabilitiral angleški vojaški in politični ugled. Toda ta poskus se bo zlomil ob hitri in močni reakciji Italije. Italija je pripravljena odgovoriti in odbiti vsako grožnjo s katerekoli strani.
List »Tevere« postavlja vprašanje, ali je mogoče na Italijo izvesti napad v primeru vojne ter dokazuje, da je to nemogoče iz naslednjih razlogov:
1.	Jadransko morje je zaprto morje, ker ima Italija v oblasti obe obali Otrantske-ga preliva in gospodari v tem prehodu.
2.	Začenši od ligurske obale pa do Otrantskega preliva predstavlja 121 podmornic nepremostljivo verigo.
3.	Tirensko morje je pod nadzorstvom močnega italijanskega letalstva.
4.	Sijajna mornarica 6 oklopnic, 33 kri-žark, 118 kontratorpedovk in 70 torpedovk operira v Mesinski ožini.
5.	Sovražne sile so razdeljene na dva dela zaradi otoka Pantelerije.
6.	Zelo močna obramba ščiti italijansko obalo.
7.	Osem milijonov bajonetov je v Italiji pripravljenih za vse.
V Rimu mirno
razpoloženje
Rim. 4. maja. p. V Rimu vlada danes mirna atmosfera kljub vsem vestem o koncentracijah vojnih sil na Sredozemskem morju. Tudi italijanska vojna mornarica, tako zatrjujejo v tukajšnjih političnih krogih, je povsem pripravljena. Za letalstvo so bili izdani posebni ukrep:. Vsi oficirji in vojaki so bili vpoklicani z dopustov. Med Londonom in Rimom v ostalem trenutno ni nikake posebne napetosti.
Nemški očitki Angliji
da hoče vojno razširiti na nova področja
Berlin, 4. maja. AA. (DNB). Nemška d plomatsko-politična korespondenca objavlja članek, v katerem govori o splošnem položaju in pravi:
Poraz, ki ga je Anglija pretrpela na Norveškem, je ne more odvrniti od na-dalnjih poskusov, da bi v tujih državah iskala nova operacijska oporišča proti Nemčiji. To Je razumljivo, ker predstavlja težnja za čim hitrejšim razširjeva-njem vojne bistveno in temeljno obeležje celega britanskega vojskovanja. V to smer delajo Britanci prav tako trdovratno in sistematično, kakor so do vojne delali za obkrožitev Nemčije. Chamberlain istočasno in tako rekoč v eni sapi govori po eni strani o hrabrosti in vztrajnosti, ki so jo britanske čete pokazale pri umiku iz Andalsnesa, ko so pustile Norvežane njihovi usodi, po drugi strani pa govori o uporabi s tem umikom »razbremenjenih« britanskih sil v drugih delih Evrope. Pri tem britanski ministrski predsednik hoče vsiliti predpostavko, da je jugovzhodna Evropa baje ogrožena od Nemčije. Kings-ley Wood je dopolnil to Chamoerlainovo izjavo, rekoč, da so britanske sile zbrane v vzhodnem delu Sredozemskega morja in da s tem nobene države ne ogražajo. Ta izjava zares ne more biti tolažba za zainteresirane države, če se upoštevajo stalne britanske izjave, da smatrajo v Londonu vstop nevtralnih držav na strani zapadnih sil v vojno kot nekaj samo po sebi razumljivega. Nato pravi članek, da je oči-vidno, da hočeta zapadni sili pridobiti na vsak način nove zavetnike, ki bi na njihov račun trpeli.
»Deutsche Allgemeine Zeitung« pravi, da pripravlja Anglija sedaj, ko je bila premagana na Norveškem, nov podvig. Zaradi tega je nastalo vznemirjenje v mnogih državah. List ugotavlja, da je Anglija izvršila vrsto ukrepov proti Italiji. Ni še jasno v kakšni smeri se gibajo angleške grožnje in katera je ona nevtralna država, ki jo bodo te grožnje zadele. Ker smer Anglije ni jasna, je razumljivo, da so vznemirjene vse nevtralne države. Anglija dela v trenutkih nevarnosti vedno tako, da žene druge države namesto sebe v nevarnost.
»Berliner Borsen Zeitung« pravi, da se Anglija vedno izogiba neposredne borbe s svojim nasprotnikom. Vprašanje nevtralnosti ali boljše rečeno kršitve nevtralnosti posameznih držav ne igra pri angleškem sistemu delovanja nobene vloge. Anglija je vedno rada delala poizkuse s posameznimi večjimi in manjšimi narodi, ki morajo po mnenju Angležev služiti samo Angliji. Ker je podvig na Norveškem propadel. pripravlja sedaj Velika Britanija nov vihar.
Amsterdam, 4. maja. j. (Havas) Dopisniki holandskih listov v Berlinu naglaša-jo, da vlada v merodajnih nemških krogih veliko zanimanje, kaj bo storila Anglija zdaj, ko je Norveška postala takorekoč nemška posest. Nemčija se tudi sedaj ne bo pustila iznenaditi, kakor se ni pustila iznenaditi na Norveškem in bo tudi drugod prehitela svoje nasprotnike. Holand-ski dopisniki izražajo bojazen zaradi takih nemških izjav ter pripominjajo, da je sicer zaenkrat možno razširjenje vojne prvenstveno na jugovzhodu Evrope, vendar pa tudi Holandska in Belgija nista izven nevarnosti.
Obisk princa Umberta v Vatikanu
Vatikan, 4. maja. AA. (Štefani) Po svečanem obisku, ki sta ga decembra naredila pri papežu italijanska suverena, bosta v ponedeljek obiskala sv. očeta prestolonaslednik in njegova soproga. Ta dogodek, ki nima značaja enostavnega protokolarnega obiska, pričakujejo z največjim zanimanjem. »Osservatore Romano« prinaša poročilo o bližniem obisku ne vidnem mestu in naslavlja na princa in princeso izraze spoštovanja.
Mir na zapadu
Pariz, 4. maja. AA. (Havas). Jutranje sporočilo francoskega vrhovnega poveljstva pravi: Delovanje topništva vzhodno od Mozele pri Bliesu in v Vogezih.
Berlin, 4. maja. br. O položaju na zapadni fronti pravi vrhovno poveljstvo nemške vojske v svojem današnjem vojnem poročilu:
Na zapadu ni bilo nikakih posebnih dogodkov.
Pariz. 4. maja. br. (Havas). Večerno volno poročilo se glasi:
Na odseku Mozele in Bliesa ie bilo obojestransko živahno topniško obstreljevanje. Snoči so poskusili Nemci napasti na dolgi fronti v Posaarju. vendar oa se ie njihov poskus zlomil v topniškem in strojniškem ognju naših čet. ki so pognale sovražnika v beg.
Dva letnika v Franciji demobilizirana
Pariz, 4. maja. j. (Havas). Francoska vlada se je odločila, da bo demobilizirala letnika 1912 in 1913. Vojaki teh dveh letnikov bodo 11. t. m. poslani na svoje domove.
Ali so pljučne bolezni ozdravljive?
To nad V6e važno vprašanje zanima očitno vse, ki trpe na astmi, katarju pljučnih vrhov, zastarelem Italijo, zasluzenosti, dolgotrajni hripavosti Io hrtpi, a doslej fte niso naill zdravila. Vsi taki bolniki dobe pri nas
POPOLNOMA BREZPLAČNO KNJIGO S SLIKAMI izpod peresa gosp. d rja. med. Gutmanna. — Treba je pisati samo karto (frankirano z 2 din) s točnim naslovom na: PUHLMANN £ Co., Berlin 614, Mtiggelstrasse Nr. 25-25». Odobreno od min. soc. pol. sanitetsko oddeljeoje S. br. 2416 od 12. XII. 19)6
Vodje nacistične stranke na Holandskem aretirani
Predsednik nizozemske vlade o rovarjenju nacistov Med aretirane! je tudi poslanec Rost
Amsterdam, 4. maja. j. (Havas). Predsednik holandske vlade de Gcer jc imel danes opoldne po radiu govor, v katerem je dal nekatera pojasnila o izrednih ukrepih, ki jih jc morala izdati holandska vlada zaradi ojačenega delovanja nekaterih ekstre-mističnih političnih elementov na Holandskem. V svojem govoru jc med drugim na-glasil, da je danes v nevtralnih državah mnogo državljanov, ki očitno izražajo svoje simpatije za eno ali drugo izmed vojskujočih sc držav, dasi seveda ni mogoče dvomiti v njihov patriotizem. So pa na drugi strani na delu tudi elementi, ki so vse prej kot pa Holandci in katerh delovanje je take narave, da bi lahko v inozemstvu vzbudilo dvome, ali ie Holandska res odločena voditi strogo ncvtralnostno politiko ali ne. To so elementi, ki bi radi podmi-nirali našo trdno odločnost, da sc energično upremo slehernemu nasilstvu, ki bi grozilo naši teritorialni neodvisnosti od kate-
rekoli si bodi strani. Lekcija, ki nam jo je prav pred kratkim dala zgodovina, nam brani, da bi jim smeli pri tem njihovem početju pustiti prosto voljo.
De Geer je nato omenil, da je bilo v minuli noči v Haagu aretiranih 21 oseb. katerih delovanje je smatrala oblast po veljavnem obsednem stanju za nevarno narodni varnosti in miru v državi. Aretirane pa niso bile zaradi političnega prepričanja, marveč zgolj zaradi osebnega ponašanja, ki ni bilo v skladu z državnimi interesi. Med are-tiranci je tudi več vodilnih osebnosti holandske nacistične stranke, v prvi vrsti poslanec Rost van Tonningen.
Svoj govor je zaključil de Geer z izrazom prepričanja, da bo večina holandskega naroda nedvomno odobravala te izredne vladne ukrepe, ki so bili storjeni edinole v bitnem interesu Holandske in holandskega naroda.
> glasilo o zunanji gospodarski politiki naše države
Vatikanski organ »Osservatore Romano« je v zadniih dneh napisal dva zunanjepolitična komentarja, v katerih se dotika tudi naše gospodarske politike. V prvem govoru o jugoslovensko-ruskih gospodarskih razgovorih v Moskvi ter v ilustracijo pomena teh razgovorov navaja značilna izvajanja beograjskega lista »L'Echo de Bel-grade«. ki pripisuje gospodarskim razgovorom tudi izredno velik političen pomen. K temu vprašanju se vatikanski organ vrača tudi v svojem drugem komentarju, namenjenem političnim in gospodarskim vprašanjem Podunavja Najprej navaja zagrebško Cvetkovičevo izjavo o možnosti obnove diplomatskih odnošajev med Jugoslavijo in sovjetsko Rusijo, nato na razlaga. da so trgovinska pogajanja nsše vlads trenutno vsmerjena v štiri smeri: 1 z Rusijo. 2. z Nemčijo. 3. z Italijo in 4. z Madžarsko.
Jueoslovensko-rusko zbližan ie ie no mnenju vatikanskega organa odrejeno deloma iz splošnih razlogov (spremembe v evropskih ravnotežjih, prijateljstvo med SSSR in Nemčijo itd.), deloma oa ie posebnih razlogov, kakor na primer iz potrebe, da se preko Črnega morja in po rečni poti dobi to. česar naša država zaradi blokadnih ukrepov ne bi mog'a več v zadostni meri dobiti od drugod. Vatikansko glasilo opozarja dalje, da ie tudi zunanii minister dr. Cincar-Markovič v svoji izjavi v velikonočni »Politiki« poudaril, da je do pogajanj med Jugoslavijo in Rusijo prišlo v zvezi s splošnim mednarodnim položajem. Nasprotje jugcslovenske notranje politike proti komunizmu pa ostane tudi v bodoče nespremenjeno. List končno domneva. da utegnejo tudi naši gospodarski razgovori z Nemčijo. Italijo in Madžarsko roditi dobre rezultate.
Rotarski kongres v Zagrebu
Zagreb, 4. maja. o. V Zagrebu se je začela danes osma državna konferenca zveze rotarskih klubov v Jugoslaviji. Zborovanje je bilo v okusno okrašeni veliki dvorani Delavske zbornice. Konferenca je imela še svoj poseben pomen spričo prisotnosti gostov iz več tujih držav. Rotar-sko centralo zastopa bivši švicarski guverner dr. Evgen Nienhaus. Poleg njega so prišli na konferenco še knez Basarab Brancoveanu, guverner iz Bukarešte, inž. Ljuben Boškov iz Sofije, dr. Bela von Entz, dr. Andreas von Nendvits, inž. Ni-kolas Feher in drugi iz Budimpešte.
Konferenco je otvoril letošnji guverner (predsednik državne rotarske zveze) inž. Alaupovič. ki je prisotne prisrčno pozdravil in na katerega predlog sta bili odposlani udanostni brzojavki Nj. Vel. kralju Petru ter Nj. Vis. knezu namestniku Pavlu, ki je častni rotarski guverner. Pozdravna brzojavka je bila odposlana tudi banu dr. Šubašiču. Predsednik zagrebškega kluba Josip Horvat je imel nato kratek pozdrav-
ni govor. Se na dopoldanskem zasedanju je inž. Alaupovič izčrpno poročal o uspešnem delovanju distrikta v poslednji poslovni dobi. V svojem govoru se je spomnil tudi umrlih članov. G. Josip Ljubic predsednik ljubljanskega kluba je nato predaval o nalogah rotarstva v javnem življenju in o dobrih delih za človeško zajednico, bivši predsednik kluba v Zagrebu dr. Jožo Poduje pa je predaval o pomenu tigovinske mornarice. Za novega guvernerja distrikta je bil izvoljen bivši guverner in bivši zagrebški ban dr. Viktor Ružič. S poročilom tajnika Krešimira Broveta je bila dopoldanska seja zaključena.
V Esplanadu je bilo nato skupno kosilo. Popoldne se je konferenca nadaljevala v odsekih. Na dnevnem redu je bilo več referatov. Med drugim je dr. Viljem Krejči iz Ljubljane govoril o individualni vzgoji zaostale dece. Zvečer so imeli rotarci svečan banket v Esplanadu. Jutri bo konferenca zaključena.
Francosko-nizozemska trgovinska pogajanja
Amsterdam. 4. maja. br. Zadnje dni so se v Parizu vršila v pospešenem tempu pogajanja med Francijo in Nizozemsko za novo ureditev trgovinskega prometa med obema državama v času vojne in ureditev vprašanj, ki se nanašajo na postopanje z vojnim tihotapskim blagom. Danes je bil o tem v tukajšnjem trgovinskem ministrstvu podpisan dosežen sporazum. Glede nekaterih vprašanj, ki se tičejo finančne plati novega sporazuma, se pogajanja nadaljujejo. Sporazum je povsem enak novi trgovinski pogodbi, ki ie bila pred kratkim sklenjena med Nizozemsko in Veliko Britanijo.
55 žrtev železniške
nesreče v Franciji
Pariz, 4. maja. j. Ministrstvo za javna dela objavlja vest, da se je minulo noč zgodila huda železniška nesreča v bližini Bour-gesa. med mestecema Vallon in Urcav, ki je terjala 21 smrtnih žrtev, 25 potnikov je bilo hudo, 10 pa lažje ranjenih Ranjenci so bili prepeljani v pariške bolnišnice. Nesreča se je zgodila zaradi tega, ker je voda izpodkopala želcznišk; most.
Campbell pri Reynaudu
Pariz. 4. maja. s. (Reuter). Ministrski predsednik Reynaud je sprejel danes dopoldne angleškega veleposlanika Campbel-la.
Nemška letala nad jugovzhodno Anglijo
London, 4. maja. j. (Reuter). V minuli noči so prvikrat ob 3.. nato pa v zgodnjih jutranjih urah poizkušala nemška letala doseči jugovzhodno angleško obalo. Angleške protiletalske baterije so ©tvorile na sovražnika silen topovski ogenj. Proti tujim letalom so se dvignila tudi angleška lovska letala, ki se jim je posrečilo sovražnika zavrniti. Po prvem izjalovljenem napadu so ae nemška letala ponovno vrnila, toda angleška protiletalska obramba jih je zopet pregnala.
Nastop novega bolgarskega poslanika
Beograd. 4. maja. AA. Danes ob 12. je Nj. Vis. knez namestnik Pavle sprejel v svečano avdijenco novega bolgarskega poslanika na našem dvoru dr. Stoji 1 a Stoji-lova. ki je izročil svoie poverilnice. Nekaj pred 12. je prispel pred bolgarsko poslaništvo svetnik zunanjega ministrstva m vršilec dolžnosti šefa protokola dr. Ivan Frangeš z dvorskim avtomobilom. Dr. Prangeš je šel v palačo poslaništva, kjer se je zadržal 10 minut, nato pa. je odšel skupaj s poslanikom dr. Stojilovim v avtomobil. V drugem avtomobilu so bili svetnik bolgarskega poslaništva dr. Stra-tijev ter vojaški ataše pri bolgarskem poslaništvu. Ob prihodu v Beli dvor je godba zaigrala jugoslovansko in bolgarsko himno, nato pa je poslanik dr. Stojilov obšel častno četo kr. garde. Pri izročitvi poverilnic, ki je potekla po običajnem ce-remcinielu, so bili prisotni tudi zunanji minister Cincar Markovič ter predstavniki civilne in vojaške pisarne Nj. Vel. kralja.
Oton Habsburški se je vrnil iz Amerike
Pariz, 4. maja. s. (Ass. Press). Oton Habsburški je danes po šesttedenskem bivanju v Ameriki dospel v Pariz in nadaljeval pot v Belgijo.
Hudi nalivi v Španiji
Madrid, 4. maja. br. Zaradi hudih nalivov so nastale v Španiji velike povodnji. Posebno hudo je prizadeta Astunja. kjer so cele pokrajine pod vodo. Baskiška železniška proga jc na več krajih poplavljena in tako izpodkopana d? so morali ustaviti ves promet. Mnogo živine je poginilo.
Vremenska napoved
Zemunska: Ohladilo se bo. Prevladovalo bo mirno vreme v vsej kraljevini, le tu pa tam bo dež. Pričakovati je treba razve-dritev v severozapadnih krajih. Veter bo imel spremenljivo smer.
PUCH
MOTORJI - KOLESA-IGN.VOK
LJ U BLJANA TAVČARJEVA 7
Napomenlfive fša Hudčeva knfiga je osvetlila pozni večer njegovega življenja: je to prevod petih Vojnovičevih dramat-skih pesnitev o materah. Prevod je izšel v skupni knjigi pri »Družstveni prace« s pre-vajalčevim uvodom. Te knjige bi bila najbolj vesela dva človeka: Vojnovič in Jan Hudec; doživel pa jo je samo ostareli Hudec. Prinesla je v neveselo češko stvarnost l. 1938 heroični dih Matere Jugovicev in Lazarovega vstajenja. Pravijo, da se je citate! jem zelo priljubila. Ta zajetna knjiga je že sama zadosten povod, da se spominjamo tega prikupnega starca, ki je po dolgem delovnem življenju odšel v kraljestvo miru.	— o.
Ob otvoritvi povečanega Šlajmerjevega sanatorija:
Danes vsi na Grad k j ur je vanju!
Velika zdravstvena pridobitev Ljubljane
Spominjam se obiska na Hudčevem praškem stanovanju. Bival je nekje na Vino-hradih. 2e tedaj je bil bolan in se je težko gibal celo po stanovanju. Zato je bilo treba počakati, da je prišel s podporo svoj-je strežnice v sprejemno sobo. preprosto, a okusno kakor vse, kar je bilo na njem in okrog njega. Ko se je bil pojavil v sobi, je bilo najprej očitno nasprotje med njegovim za osemdesetletnika svežim in zdravim obrazom in paraliziranimi nogami, ki niso več mogle nositi teže života. V razgovoru se je takoj spominjal Jugoslavije in Slovencev. Jel je pripovedovati, kakšna tolažba mu je v teh nadložnih letih in v njegovi bolezni literarno delo z jugosl. avtorji. Prav tedaj ie prevajal Vojnovičeve drame, delo, ki ga je začel že pred vojno z »Dubrovačko trilogijo«. Pokojni Vojnovič, ki je poznal češki jezik, je bil s Hudčevim prevodom »Smrti majke Jugoviča« tako zadovoljen, Ca mu je napravil laskav poklon: njegov prevod je boljši od izvirnika! V razgovo-tu se je utrujenost menja\'ala s svežim zanimanjem za vse, kar se je tikalo naše literature. Kjegov okrogli, rožnati obraz z belimi brki je kazal, da je vzlic bolezni spodnjih udov življenjska kal še močna. S ponosom je opozarjal na slike svojega sina, ki so krasile sobo.
Jan Hudec je bil tako star, da je še očetu slovenskega naroda« Janezu Bleiweisu spisal nekrolog (»Osveta«, 1882). Je to eden njegovih najstarejših spisov. L. 1901 je objavil v »Slovanskem pfehledu« študijo o Prešernu. Še kot visokošolec je pisal o Stanku Vrazu, pozneje pa je zlasti v uvodih k svojim prevodom zaokroževal literarne profile vseh svojih »auteurs preferes<r. Posebno obsežen in temeljit je njegov uvod k prevodu l 'oj novice ve »Dubrovačke trilogije«. Tudi Cankarjevo »Pohujšanje v dolini šentflorjanski«, ki je izšlo l. 1926 (drugi češki prevod je napravil Rajmund Ha-bfina) ima Hudčevo uvodno študijo o Cankarju.
Hudec je prvotno prevajal iz poljščine, pozneje se je pa popolnoma posvečal južno-slovanskim slovstvom. Srbski in hrvatski
— Pri ljudeh, ki jih pogosto nadleguje zapeka, vsled česar imajo vrenje v želodcu in črevih. pospešuje se temeljito čiščenje celokupnih prebavil s čašo naravne »Franz-Josefove« grenke vode, zaužite zjutraj na tešče. Z uporabo »Franz-Josefove« grenke vode se naglo odstra-nja belina z jezika, ki se nakopiči vsled zapeke, obenem se pa doseza tudi boljši tek.
Osi res S. bt 50474-32.
Prenovljeni in povečani sanatorij je med najmodernejšimi zdravilišči v Jugoslaviji
Svečana otvoritev bo danes dopoldne
ški, porocniški ter otorinolaringološki pa vodijo zdravniki-specialisti dr. Fink o-v a, dr. M e r č u n in dr. š v a j g e r. Upraviteljske posle, dolžnosti in skrbi, katerih ni malo pri tako velikem obratu pa opravlja g. Jože M a r č a n. Ljubljana je na sanatorij »šlajmerjev dom«, na to novo socialno ustanovo, ki si je v tem kratkem času pridobila sloves celo preko slovenskih krajev, lahko še prav ponosna, obenem pa mora biti hvaležna upravi TBPD s predsednikom Erletom Gombačem na čelu. da je s tem kolikor toliko omilila dosedanje neznosne razmere na polju zdravstvenih ustanov naše ožje domovine.
Vrste ličnih zibelk čakajo prvih maBh ljudi, ki jih bodo poživili s kričanjpm, najzna-
čUaej&o mami estaeyo njihovega obstoja
Zadnja pot gospe Angelce Majaronove
Borovnica, 4. maja Naša vas še ni doživela tako pretresljivega pogreba. Od blizu in daleč so prihiteli ljudje, da izkažejo zadnjo čast priljubljeni pokpjnici. Dobrota, ki jo je vse življenje izkazovala, se je izrazila v nena-
vadno veliki množici pogrebeev. častni četi Sokola in gasilske župe, podmladka Jadranske straže in Rdečega križa, članstvo ostalih društev so sestavljali tihi, spoštovanje izražajoči špalir sprevoda. Za sorodstvom so se zvrstili vaščani in nepregledna množica pogrebnih spremljevalcev iz Ljubljane. Sledili so zastopniki vojaške komande za utrjevalna dela, tobačne tvor-nice, trgovske akademije in raznih dobrodelnih in prosvetnih ustanov. Cerkvene obrede je opravil demači župnik, ki sta mu asistirala še logaški župnik in pater z Rakovnika. Orgle so žalostno pele Gallusov presunljivi koral »Glej, kako umira pravični«.
Sredi gostega in dolgega špalirja vencev in šopkov se je sprevod približal grobu. Ko so padle na' krsto prve grude zemlje, ni nobeno oko bilo brez solz. S tihim ihte-njem se je množica poslavljala od svoje dobrotnice. Ob petju žalostinke je legla vsem na dušo težka žalest. Naše pokopališče je sprejelo v svoj mir in počitek srce, vedno veselo, dobro in blago. Počivaj v miru. gospa Angelca, ki si dotrpela. Mi vsi te bodo ohranili v spominu takšno, kakršna si vedno bila: živahno in dobro.
Zlata poroka
zglednega para
Sv. Marjeta ob Pesnici, 30. aprila.
V »Jutru« ste priobčevali zanimive življenjepise naših slovenskih mamic, ki so dale življenje lepemu številu otrok. Priob-
čujete pa tudi često srečne zakonce, ki do-žive zlato poroko. Ker imamo pri nas primer, ki vsebuje kar oboje teh izrednih prilik ter gre za dva ob severni meji iz revnih delavskih slojev izhajajoča, toda splošno spoštovana, z delom žuljavih rok do lastnega doma došla roditelja, ne smemo prezreti takih slavljencev.
To sta Ivan Koletnik in žena Jožefa, posestnika na Pernici št. 36 pri Sv. Marjeti ob Pesnici. Mož šteje 73. žena pa 70 let. Oba sta iz viničarske družine ter sta se seznanila kot delavca pri pokojnem posestniku Reizmanu v Vosku. Nato sta bila pri raznih posestnikih viničarja, a ko sta dobila več naraščaja, sta postala majerja; povsod sta bila lepo število let, saj sta zbog marljivosti in poštenosti bila povsod priljubljena. Njun zakon je bil blagoslovljen s 16 otroki, od katerih še živi 7 sinov in 3 hčere. Od mnogih krutih življenjskih udarccv je družino, predvsem blago mater, zadela zlasti svetovna vojna, v katero je rnoral odriniti oče in 4 sinovi. Nepozabljiv ostane vsem starejši sin Anton, ki je v času trdega služenja vsakdanjega kruha za tako številno družinico nadomestoval doma svoje starše, zaposlene izven doma v težkem delu ter pestoval svoje manjše bratce
in sestrice, a je za posledicami vojne umrl decembra 1914 v Bartu na Madžarskem. Vsi otroci imajo danes dostojno življenjsko oskrbo, Adolf in Ivan sta v državni službi, pri starših je ostal le sin Josip, ki z ženko otroško vdano pazi na svoje starše.
Oba zlatopoiočenca sta naravnost mladostno sveže ohranjena, opravljata še vsa kmetska dela, na katera jih sosedi prav radi najemajo. Otroci, ki so sledili leto za letom in najbolje poznali življenje svojih roditeljev, trde isto kar Koletnikovi sosedi: v tej rodbini ni bilo nikoli kreganja, nikoli prepirov! In res je ta družina glede svetega družinskega miru znana daleč na okoli. Je pa tudi vseskozi narodno zavedna ter je med drugim vsa družina, ki je pevsko nadarjena, ob tej proslavi svečano zapela slovansko himno »Hej Slovani«, da je odmevalo daleč tja preko marjeških hribčkov in dolin. Vso zlatoporočno proslavo je organiziral sin slavljencev Adolf, narednik-vodnik pri vojni nruziki v Mariboru, pro-slavne besede na domu pa je spregovoril učitelj g. Mirko Vauda.
Svojo deco sta zlatoporočenca vzgajala v narodnem in krščanskem duhu. Lepo je bilo slišati o priliki zlate poroke glas nju-nik otrok, ki so izjavili: V svetovni vojni nas je moralo pet v vojno, danes nas je za kralja in domovino boriti se pripravljenih sedem. A tudi za temi raste čvrst Ko-letnikov naraščaj, ki po obeh slavljencih šteje že zdaj 35 vnukov in 2 pravnuka, a tudi to število se bo še podvojilo in potro-jilo! Tako je Koletnikova družina nekaka staroslovanska zadruga, ne le po številu, ampak tudi po sorodniških vrlinah.
V sedanjih hudih dneh. ko sta zlatoporo-čencema pristopila kot zakonski priči njuna najboljša soseda gg. Franc Mulec in Jakob Senekovič. oba tukajšnja ugledna posestnika, se vsi bližnji in daljni znanci pridružujemo srčnim željam dece obeh zlatoporočencev ter jima kličemo: Ohrani Vaju Bog še mnoga, mnoga leta, do železne poroke!
Spominu Jana Hudca
Kakor smo že zabeležili, je 27. aprila v Pragi umrl češki prevajalec iz južnoslovan-skih slovstev Jan Hudec. Prizadevnega prijatelja našega jezika in naših knjig se utegnejo spomniti nekdanji slušatelji filozofske fakultete na Karlovi univerzi, ki so prihajali z njim v stike, ko je dolga leta s prirojeno mu vestnostjo izvrševal službo fakultetnega tajnika L. 1856 v Molenburgu na Moravskem rojeni Jan Hudec je živel dovolj dolgo, da je mogel v štiriinosemde-setih letih svoje zemeljske poti preživeti eno najvažnejših razdobij zgodovine svojega naroda, ki je dosegla višinski uspeh in nagli strmi padec na dno. Za življenja je bil deležen raznih časti, poleg treh jugo-slov. odlikovanj se je ponašal s častnim članstvom Jugoslov.—češkoslov. lige v Ljub Ijani in drugod. Ob njegovi osemdesetletnici so mu odkrili spominsko ploščo na rojstni hiši. J. K. Strakaty je sestavil njegovo bibliografijo (Praga 1932),
ta 1928, nakar si je Izbral naše starodavno mestece Višnjo goro za svoj odpočitek. Lepo si je uredil svoj stan s skrbno negovanim vrtičem pred njim; posvečal odlične zmožnosti učiteljskemu poklicu, bil pa je tudi požrtvovalen delavec izven šole za gospodafski napredek prebivalstva, koderkoli je služboval. Z zgledom na šolskem vrtu je spodbujal druge. Ker je služboval v vinorodnih krajih, se je posvetil s posebnim veseljem tudi vinogradništvu. Povsod je sodeloval pri naprednih kulturnih in gospodarskih društvih in ustanovah. Zato je pa užival v vseh krajih zaupanje in spoštovanje. Kot odločen nacionalist in naprednjak je zgodaj pristopil k Sokolu ter mu posvetil vso pažnjo in sposobnost. In odločen Sokol je še danes. Odveč je poudarjati, da je zvest stanovski tovariš in član učiteljskih ustanov. V družbi je vesel družabnik, pa dober in odkrit prijatelj, poln humorja, ki ga ni zapustil niti v svetovni vojni, ko je nosil vojaško suknjo. Ob lepem jubileju mu izrekamo prisrčne čestitke z viočo željo, da bi dočakal še dokaj let telesno in duševno čvrst in zdrav kakor doslej.
Pogled na del novozgrajenega sanatorija od vzhodne strani. Zadaj je videti še stari
del zdravilišča
avtorji so mu bili najbližji; slovenski man j, bolgarski najmanj. Od Slovencev je prevel poleg že omenjenega Cankarja Jurčičevega »Doktorja Zobra« (že l. 1883 v »Ruchu«), dalje Golije\~o »Princesko in pastirčka««, zvezek narodnih pripovedk in še nekatere manjše reči. Izmed Hrvatov je prevajal Gjalskega, Brlič — Mažuranovičevo. Kumi-čiča, Leskovarja, Boža Lovriča, Branka Ma-šiča, M. Ogrizoviča. Pecijo Petroviča, Še-noa, J. E. Tomiča in Vojno\-iča, izmed Srbov Lazo Lazareviča. Pajo Markoviča Adamova, Matavulja, Njegoša (»Gorski vije-nac«), Veselinoviča, Zmaja i. dr. Imena kažejo, da mu je bila najbližja romantično-realistična proza. Češki kritiki so poudarjali pri njegovih prevodih velike jezikovne in stilistične kvalitete.
70 let Ivana Benedičiča
Danes si bo v Višnji gori naložil sedmi križ upokojeni nadučitelj g. Ivan Bene-dičič. Doma je v Železnikih Če tudi je služboval vso dobo na Dolenjskem in svoj pokoj preživlja v Višnji gori, je vendar ohranil vso gorenjsko naturo in odločnost.
Prvi njegov učitelj je bil njegov soro-jak Devičnik iz znane stare rodbine Levič-nikov v Železnikih. Po nižjih razredih srednje šole v Ljubljani je dovršil učiteljišče 1892. Tu mu je bil tovariš br. Gangl. Kolikor toliko se je gotovo na.vzel že takrat od tovariša Gangla naprednih idej, katerim ostane zvest vse življenje in za katere zna tudi nastopati vsakomur odločno nasproti. Njegovo prvo učiteljsko mesto je bilo v Cerkljah pri Krškem, potem je služboval krajšo dobo še v Dobovcu in Veliki Dolini, nakar se je vrnil kot nadučitelj v Cerklje. Iz krškega okraja se je preselil v Orehovec v novomeškem okraju, od koder je prišel zopet v krški okraj v ško-cijan, in je tu ostal daljšo dobo do leta 1920, ko mu je bilo podeljeno upravitelj-sko mesto na Mirni. Tu je bil upokojen le-
Ljubljana, 4. maja Širokogrudn^ zamisel Trgovskega, bolniškega podpornega društva v Ljubljani, da
si je kupilo vilo pokojnega dr. šlajmerja z velikim vrtnim kompleksom na Zaloški cesti in iz nje preuredilo sanatorij, je bila kaj posrečena, in če sodimo po naglem razvoju te zdravstvene ustanove, tudi nujno potrebna. Po preureditvi samega doma, ki je od leta do leta postajal kot sanatorij premajhen in pretesen, se je upravni odbor že leta 1936 resno odločil, da dogradi velik objekt in ž njim bo pridobil šlaj-merjevemu domu prostora za 90 do 100
Šef sanatorija prlmarij dr. Lojze Kramarič, predsednik TBPD Erle Gombač in arhitekt Domicijan Serajnik pred vhodom v novo zgradbo sanatorija
bolnikov. S tem je vsaj deloma odpomo-
gel nujnim prošnjam svojih članov in obenem tudi vse naše javnosti, ki jim pri dosedanjem skoraj stalnem pomanjkanju bolniških postelj ni mogel ustreči. Stavbni podjetnik E. Tomažič je z inž. arh. Seraj-nikom pospešil veliko gradnjo tako, da je bil novi del stavbe pod streho že v začetku lanskega leta. Mednarodni dogodki pa so delo precej ovirali. Raznovrstna zidarska in druga obrtniška dela so se nadaljevala v nekoliko zmanjšanem tempu vse lansko poletje in jesen do letošnje pomladi.
Spričo pregledno sestavljenih stavbnih načrtov, ki jih je napravil projektant inž. Serajnik, je to poslopje najidealnejša zdravstvena ustanova v Sloveniji in dela posebno čast zasebni iniciativi, obenem pa že vzpodbujajoč vzgled odgovornim činite-Ijem, ki bi morali skrbeti za narodno zdravje. Le naštejmo nekaj značilnih podrobnosti! Že sam vhod nudi prisrčen pogled na sanatorij. Portal krasi velik simboličen relief, ki ga je izvršil akad, kipar
Kopalne kadi, pripravljene za prvo kopel novorojenca
Gorše. V prvotnem šlajmerjevem domu je povsem preurejeno prejšnje nesmotrno izrabljeno pritličje. Na ta način je bil pridobljen lep prostor za čakalnico pacientov h kirurgu, k rentgenu, za rentgensko sobo s temnico ter zdravniško sobo in sobo za šef-zdravnika. Ob prejšnji aseptični operacijski dvorani je še druga aseptična operacijska soba s potrebnimi sprednjimi prostori za narkozo in za sterilizacijo. V vsem pritličju nove stavbe je poleg tega še 11 bolniških sob z 22 posteljami za interni oddelek, dalje čakalnica in ordina-cijske sobe za internista, ginekologa in otorinolaringologa. Moderno so urejeni prostori za laboratorij z različnimi naj-
modernejšimi aparati za klinične preiskave, prav tako soba za elektrokardiograf, zraven pa so še čajna kuhinja, kopalnica in prhe, dnevni prostori in druge priti-kline.
V	prvem nadstropju je nameščen kirur-gični oddelek z otorinolaringologijo in ginekologijo s 24 sobami in 46 posteljami, posebno kopalnico, lastno čajno kuhinjo, dnevnimi in vsemi drugimi potrebnimi pomožnimi prostori. V starem delu poslopja je nameščena lekarna, v gradnji pa je kapelica z zakristijo in krstilnim kamnom. V drugem nadstropju je v novem delu stavbe nameščen porodniški oddelek z 12 sobami in 24 posteljami. Z jutrišnjim dnem bo pričel ta oddelek sprejemati porodnice. Poleg porodniške sobe, ki je zvezana z operacijsko sobo in sobo za sterilizacijo, je urejena tudi posebna soba za novorojenčke, priključena pa ji je tudi kopalnica za otroke. Babici je odmerjena posebna soba s pritiklinami. Stari šlajmerjev dom je nadzidan v drugo nadstropje in je tamkaj prostora za 24 bolniških sester, ki imajo svoje sobe.
V	novo zgrajenem delu sanatorija, ki je precej dolg in dvonadstropen, sta dve stopnišči, zraven pa veliko dvigalo, namenjeno za prevoz bolnikov, ki ne morejo hoditi. Dobra stran tega dvigala je, da je z dvorišča dostopno po posebnem pokritem vho-
P&SbOf*'!
Darmol, sredstvo za odvajanje se često potvarja. Radi tega
Eazite pri nakupu, da nosi vsa-a tableta besedo Darmol in zarezo v obliki črkeT.Zahte-vajte samo originalni Darmol.
tfrm.i.lr.tOHIM
du da težji bolniki, ki prihajajo z vozom, niso moteni po obiskovalcih in prebivalcih hiše. Sredi stavbe je urejeno drugo dvigalo. ki sega do kleti in s katerim se prevažajo jedila za bolnike. Drugo, manjše, pa služi za prevažanje svežega perila v vse predele novega poslopja. Za umazano perilo je napravljen okrogel jašek, ki se v vsakem nadstropju zapira z vratei.
Nadvse skrbno so opremljene bolniške sobe, ki so poslikane z mirnimi, za vsako oko prijetno učinkujočimi barvami. Sobe so svetle in imajo dvokrilna vrata, v vsaki pa se nahaja velika trodelna vzidana omara Po tleh je položen parket, opremljene so s centralno kurjavo in v vsaki je umivalnik s stalno toplo in mrzlo vodo. Razen tega ima vsaka soba električne kontakte za telefon, radio, industrijski tok, ki je potreben za fizikalno terapijo, signalno napravo ter nočno svetilko, ki je pritrjena na obglavnem delu vsake postelje. Vse te naprave že funkcionirajo razen radia, ki bo montiran te dni. Posebnost bo vsekakor, da bodo bolniki lahko mirno poslušali ra-dioprenose po zvočniku v blazini pod zglavjem in bodo lahko sami uravnavali gumb, da bo zvočnik pel glasno ali tiho, ne da bi motil soseda v isti sobi. V vsaki sobi je prostora za dva (2. razred) ali za enega bolnika (1. razred), le dve sobi na septičnem oddelku imata po 4 postelje. Posebna pozornost je bila posvečena problemu zvočne in toplotne izolacije, ki je prav srečno izvedena. Na vseh hodnikih so položeni linoleji, prav tako v čakalnicah, ambulančnih prostorih in v sobah celega 2. nadstropja. Nekaj posebnega je tako zvani apartma, namenjen denarnim pacientom, ki se tudi v času zdravljenja ne morejo odtrgati od svojega posla in žele imeti svojega tajnika s seboj.
Vse gospodarske naprave zavoda so nameščene v poclpritlični kleti. Tu je tudi oddelek za fizikalno zdravljenje s sobami za obsevanje, električno ogrevanje in različne kopeli. Vzoren primer nudi kuhinja z dvema velikima štedilnikoma in dvema kotloma na paro za kuhanje juhe ali mleka. Zraven so praktična umivalnica in shrambe z veliko hladilno napravo. Prostorna pralnica je opremljena z najmodernejšimi stroji in avtomatsko sušilnico, ne manjka pa, razume se, tudi neizogibnega kotla za razkuževanje perila ter shramb za perilo in likalnice. Odlično je urejena tudi centrala kurilnih naprav.
Sanatoriju stoji na čelu šef-zdravnik d r. Alojz Kramarič, ki je obenem vodja kirurgičnega oddelka, njemu pa so dodeljeni trije hišni zdravniki, dr. L u j o č e-bohin, dr. Zdenko Mrmolja in dr. Miran Mal. Interni oddelek, ginekolo-

Srežstva In naložbe Državne hipotekam® banke v posameznih pokrajinah
D: >avna hipotekama banka ie doslei v
svo-:h letnih ooročilih navajala ločeno no posameznih podružnicah le hranilne vloge na knjižice, med tem ko o ostalih t. jih sredstvih doslej n: dajala nobenih podrob-rc;-':h pojasnil, zlasti o vlogah do tekočih rači.nih. o vlogah pupilnega denaria in i adav. Ti podatki so se doslei smatrali kot taini.
K .'■: poročajo iz Beograda oa vsebuje
pr;
' r izdano poročilo za leto 1939 o tem
važ.-.t.-n vp: ašan.ju podrobnejše podatke in t'.''!. 5 ?:'!"d lojalnih sredstev in lokaln h rak zb po pokrajinah s posebnim czirom r-i b .novino Hrvatsko. S tem ie uprava Državne h:p:.-tekarne banke dala ni raz-1 iz nekaj zanimivih številk v zve i z c -k,--ko. k; se zadnja leta vodi v naši javnosti glede udeležbe posameznih pokrajin pri naložbah sredstev Državna hipote-rr.c b • n "ce odnosno v zvezi z zahtevo r.-> .-■-• »,c '-'va Državne hipotekane ban-1:- o. • - na;no razdelijo na pcsam:zn»
Po; 'lo navaja, da so znašala lastna in tuja sredstva Državne hirotc-kame ban'-e cb • ".nskega le*s 83.93 milijonov d;n i tem ko sj znašale celotne naložb? i. ■ ?-r ffr.fo<-:nskih sredstev) 7975 milijonov. Od ce>tn:h sredstev banke so nato odšt?ta t ••••.na c-ertralna gred'tva. ki s"> zbrana iz V33 države na osnovi specialnih zakonov in predoisov. sredstva iz inozemskih ;., ?v••■tva centralnih fondov, sred-contt ;'nih uta-nov (kakor bratovske s 1 -dnice. R-ie"i križ itd.) in sredstva po 4 kočih računih ministrstev in drugih drži vnih ustanov. Od cel k^pnih naložb na ?c r	centralne naložbe; to so prcd-
državi odnomo posameznim m. naložba v državne papirje
i- ??
jih
7 V P, Feo
r)r iS"
(bre;
a ko
itvs ■ f p
na v
i: m i grad
so izračunali, da znaša^ lokjha ''i! m;n5onov d!n. lokalne n^-
3 3131 m5'i;o~»ov din. St v l'-e ki
: n ! č"'o Državne hiootekame a	da mcaio biti med tako-
. ?r,'mi sredstvi cnfrole v x tudi mora taka sredstva, ki i/ celotnega padr. č'• a d žave. saj si n: mogoče rredstavliati. da bi a -ame beoffrajska centrale • l-.n sredstev ostalih podružnic v
Srbiji) znašala kar 60% vseh lokalnih sredstev Državne hipotekama banko. Je pa tudi težko razdeliti vlo^e pri central: na posamezne pokrajine. Ze med hranilnimi vlogami ie mnogo takih, ki ne izvirajo samo iz o-žjega področja Beograda. Zato cripade tudi okrog 65*^ vseh zasebnih h -a-niinih vlog na beograjsko centralo. Tudi med vlogami po tekočih računih mora biti mnogo takih vlog. ki ne izvirajo samo iz cž.jega področja Beograda. Na drugi strani pa se nam ne zdi pravilno, da se na primer naložbe posameznih bratovskih skladni c prištevajo med centralna sredstva, čeprav so bratovske blagajne samostojne v svojem poslovanju in ne gre za centralno ustanovo.
Navzlic temu. da so očitno še potrebne korekture objavljene razdelitve, ki lahko bistveno spremenijo celotno sliko, nam kaže statistika, objavljena v letnem poročilu da so v Slcveni.fi lokalna sredstva precej večja rez o ralo be. z drugimi besedami, da jp Slevenija drla ssmo v tem delu po-'Icvarji Državne hipotekarne ban!;e kj ga poročilo prišteva med lckalno prslova-n,"e, več ne s?« ie dobila. Lck?lng sredstva zbrala v Slcverij znašajo namreč pn tej statistiki 151 milijonov din. lokalne naložbe pa 111 milijonov din, tako da je nastala razlika 40 milijonov din v korist centrale.
Slika lokalnih sredstev in loku1 nih na'ožb je po podatkih v letnem poročilu Državne hipotekarne banke naslednja (v milijonih din):
lojalna lokalni sredstva plasmani razlika
Srbija Hrvatska Vojvodina Bosna Slovenija Črna gora
Iz gornjega pregleda je razvidno, da so lokalna sredstva večja od lokalnih plasma-nov v Srbiji (kar pa jc glede na prejšnja izvajanja bolj problematično) ter \ Vojvodini in Sloveniji, medtem kn navaja statistika. da so plasmani v Hrvatski, Bosni in Črni gori precej večji od lokaln.h sredstev.
287 o	2034	—841
433	383	+ 134)
Srem 317	189	—128
272	366	+ 94
151	111	— 40
63	148	+ 85
r» i A

ijarjev v zaleti
Žalec, dne 2 maja i i 2 rr.r ' jo bilo sklicano iz kdove kak-š " -. iam na zborovanje hmeljarjev pod ..• n. /.. cm hmeljarski tabor«. Po-r: .?.-:•'. kov članov Hmeljarska zadruge in dobrih sto interesentov u hmeljarskih trgovskih vrst so temu svojevrst-nemu zborovanju prisostvovali tudi sreski ■ •v..: 'i' dr. Zobec, senator g Mihelčič, ki ie . !i': -»tabor«, hmeljarski nadzornik r. ".-••;• in člana banskega sveta gg. Ku-der in Novak. Hmel.jaiji so so pri vhodu H'-bi: ko ro dvorano upravičeno čudili. '■ :r i tak "nt mu povsem gospodarskemu •■"':.p.j't r i dajejo ukrepi, ki so sicer v r.., oa j; i c- r i kakšnih političnih shodih.
C- is zborovanja, ki ga je izpolnilo i- čitanie že davno znane uredbe o hmelju, je vladalo rapeto ozračje v dvo-•.. S lir , tel ji so namreč tako organizirali »hmeljarski tabor«, da se ni mo^el neben interesent oglasiti, če ni hotel tve-
0	' m ; njegova prostodušnost nakoplje škodo, kadar bi v drugih stvareh imel " :;\>n z nokimi gospodi. Čemu je bilo
sklicati to zborovanje, se vprašujejo v r: izadeti Na že cb.jav'joni uredbi se r n:l :-ar več spremeniti. Čemu niro .1 tabora pred obiavo uredbe? Fri-ni so imeli mučen vtis. da so bi'i po-' - !•-• -o. da odobrijo brez njihovega . '".. -i/dano uredbo. Iz teh vzrokov .--. k.le zaman vse prošnje in pozivanja, r . s1 ;i vendar kdo k besedi, da bi moglo zborovanje sploh vršiti. Razen
1	•■• t -1 a hmel jskega okoliša po ured-b. '.r zadetih zastopnikov so ni nihče pri-
glasil k besedi, pač pa sta padla dva značilna medklica: »Kam pojde denar od obveznih hmeljarskih prispevkov?« in »Čemu .je razmerje med hmeljarji in trgovci postavljeno ravno na -3 . 1?«.
Poleg zatrjevanj g. hmeljarskega nadzornika. ki opravlja še nekaj ne samo častnih poslov, da bo denar v dobrih rekah in da bodo hmeljarji- lahko- vsako leto na občnem zboru novega združenja odobrili, da je vodstvo prav uporabilo njim odteg-njeni denar, so se glasila vsa pojasnila tako. da bo za vse prav poskrbljeno v pravilnikih. ki jih predvideva uredba o hmelju in ki bodo svoj čas že izdani Kakšni so ti pravilniki, ki urejajo ves ustroj prisilnega združenja hmeljarjev, obveznega znamkovanja in ureditve banovinskih hmeijskih komisij? O tem ni smatral nobeden navzočih predstavnikov, da so zbo-rcvalci vredni in potrebni, da se jim da že izdelane pravilnike v pretres in potrebno popravo. Se vedno se je namreč izkazalo. da ne more peščica ljudi, ki ni zrasla s potrebami naših hmeljarjev, nikoli dovolj poudariti in zastopati resničnih potreb našega hmeljarstva. Zato hmeljar i: i upravičeno terjajo, da se skliče, preden se izdajo novi pravilniki, resničen hmeljarski tabor, ki bo mogel v svobodni presoji, brez očitnih ali skrivnih groženj in ustrahovanj povedati svo:o besedo še o pravem času. da se prepreči vsaka birokratska komedija s hmeljarskimi interesi. Zato odklanjamo takšne hmeljarske tabore, kakor je bil današnji, ki so mu rekli hudomušni hmeljarji, da je bil le prežvekoval.ni.
Ni
sše klirinške terjatve
£r. Kaši klirinški doJgovi
Najnovejše poročilo Narodne banke o ; >a m klirinških računov z. inozemstvom zaznamuje ponovno zmanjšanje salja na-- . k a r:.:;..ih ter jatev v Nemčiji, in sicer od 7.11 na 5.71 milijona mark (v prejšnjem tednu se je saldo skrčil za 1.55 milijona rru.rki Seveda na je upoš'evati. da je v 1 n s k iu upoštevan samo redni klirinški ra ::.i. ni pa znano gibanje na komponza-c -kem kiiririškem računu. Saldo naših klirinških tepiatev v protektoratu Č ške in Moravske, ki se je v tretji četrtini apri-1 (očitno v zvezi z velikim plačilom naše cr ,U:ve za izvršene dobave) skrčil od 119 7 na 40 1 milijona Kč. se je v zadnji četrtini en bra nekoliko dvignil na 41.3 milijona Kč.
Saldo naših terjatev v kliringu s Francijo je v zadnji četrtini aprila nazadoval za 0.2 na 13.2 milijona frankov, saldo naših terjatev v kliringu s francoskimi kolonijami pa se ie dvignil za 2.0 na 4.2 milijona frankov.
Naše klirinške terjatve v Italiji, ki so v zadnjem času nrecei nazadovale, so se v posk-dnii četrtini aprila povečale za 3.1 na 34.8 milijona din. Naše terjatve v Tur-čiii' pa so nebistveno narasle na 9.3 milijona din.
Med pasivnimi kliringi zaznamuie klirinški račun z Madžarsko malenkostno zmanjšanje našega klirinškega dolga, za 0 2 na 26.3 miliiona din. Za malenkost se povečal naš klirinški dolg v Rumuniji na skoro 12 milijonov din. naš k'irinški dolg v Slova^kj Da je narasel za 0.29 na 3.41 milijona Ks.
Narodna banka ob koncu aprila
Najnovejši izkaz Narodne banke od 30. apriia zaznamuje zaradi ultima povečanje obtoka bankovcev za 235 milijonov na 10 milijard 764 milijonov din, (lani ob tem času je znašal obtok 7.423 milijonov din). To povečanje jc nastalo predvsem zaradi večjih dvigov žirovnih naložb, kajti obvez-nr>sti na pekaz so se istočasno zmanjšale za 294 na 1777 milijonov din 0568).
Zlata polaga se je v zadnji četrtini aprila povečala za nadaljnih 6 milijonov in
znaša sedaj 2068 milijonov stabilizacijskih din (Sani 1917) v stvarni vrednosti 3309 milijonov din. Devize izven podlage pa so se skrčile za 60 na 870 milijonov din (lani 485).
Menična in lomberdna posojila, ki so se prejšnji teden poveča'a za preko 24 milijonov, so v zadnji četrtini aprila nazadovala za 5 na 1802 milijona (lani 1976), liskont bonov za narodno obtambo pa jc v zadnjem tednu aprila narasel za 41 na 2261 milijonov din
Glede na stvarno vrednost zlate podlage zna^a kritje obtoka bankovcev in obveznosti na pokaz 26J8°/o (prejšnji teden 26.18",o).
Proračuni okrajnih
cestnih ofiberov
V »Službenem listu« dravske banovine od 4. maja je objavljen pravilnik o izvrševanju proračunov cestnih odborov v dravski banovini za leto 1940 41, ki ga je izdal ban dravske banovine. Pravilnik navaja. da znašajo vsi proračuni cestnih odborov v dravski banovini za tekoče proračunsko leto 35.3 milijona (lin, pri čemer so upoštevani redni ln izredni izdatki. Upoštevani pa so samo izdatki, ki jih vršijo cestni odbori na breme svojih proračunov. Ostale izdatke, k: obremenjujejo banovino, pa knjižijo cestni odbori v prehodnem prometu in ne obremenjujejo proračunov sreskih oelborov.
Iz proračuna dravske banovine za leto 1S40/41 je razvidno, da znašajo izdatki banovine za vzdrževanje banovinskih cest še skoro 31 milijonov din (brez izdatkov za posle, ki jih vrši skupno osebje tehnične oddelka). Vsi izdatki banovine in cestnih odborov za ceste znašajo torej 66.3 milijona din. V banovinskem proračunu so vneseni izdatki za tajniško osebje cestnih odborov, za tehnične vodje in prispevki za potne stroške cestnih odborov v višini 316.000 din. za pomoč pri odplačevanju dolgov cestnih odborov je v banovinskem proračunu 345.000 din, za prispevke k proračunom okrajnih cestnih odborov v preobremenjenih okrajih 250.000 din, medtem ko znaša prispevek banovine za vzdrževanje cest in mostov, ki so v oskrbi okrajnih cestnih odborov 15 milijonov din. Nadalje je v banovinskem proračunu predvideno za cestno vzdrževalno službo
714.000 din, za plače pokojnine in preskrb-
nine, doklade za obleko in ostale izdatke za cestarje 6,872.000 din, za cestno nadzorstvo in nagrade strojnikom 417.000 din, za izdatke pri vzdrževanju in rekon-stiukciji banovinskih cest in mostov in za ostalo službo za banovinske ceste 2,500.000 din, kot prispevek za gradnjo občinskih cest 100.000 din, medtem ko znašajo anuitete za cestna posojila 3.9i2.C00 din.
GcspoSarsfce vesti
= Načrt za povišanje železniške tarife.
Iz Beograda poročajo, da je že izdelan predlog za povečanje železniške blagovne tarife. Tarifni odbor se bo sestal še ta m sec, nakar bo predlog za povišanje tarifa definitivno redigiran. Verjc-t::o bo povišana tarifa stopila v veljavo že 1. jurkki. Poleg povišanja tarife za komadne pošiljka za 16,! o in linearnega povišanja pri vagon-skih poSiljkah za okrog 10" n je verjetno, da bodo posebej povišane tarife za večje število predmetov uo 40' '0.
= Sladkorne tvorni«' zahtevajo povišanje cene. Iz Beograda po:oč^,^o. da so tvor-
nice sladkorja sprožile r ko ccntr.a'.e za slacikor vprašanje po . .. a cen sia .k-r-a. Svojo zahtevo utemeljujejo s tem. da je bila ponovno zvi*ira odkupna cena za sla -korno peso in lo v celoti za 11 <kn pri metrskem stotu. Ministrstvo je ob priliki zadnjega pcvi£ar>;a cen sladkorni pesi že v načelu pristalo na povišanje prodajne cene sladkorja do raja: 69 p-r i kilogramu. kar pa je sb.ako:nim tvornicam premalo in zahtevajo pov r: nje cene za 1 din. Kakor zatrjujejo, odločilni činiteiji niso pripravljeni pristati r.a pov 53 n j • za 1 din in gre b»je le za malenkostno razliko v kalkulaciji, tako da ae o *obr lo povišanje za 65 par name.-to za 59. O ilo -.o pa je treba nastopiti proti vs .v nameri sladkornih tvornic, da V., sc- izvedlo kakršnokoli pOVtitenje cene. dokler prodajajo sladkorne tvornice sladkor, ki so ga lani izdelale, ka jti visoko ccr.o za peso ho io plačale šele letos v jeseni, med tem ko je sladkor v zalogah tvornic izdelan še iz sladkorne pese, ki so jo tvorr.ice kupile po nizki ceni.
= Vprašanje omejitve izv°za drv. Na
predlog deviznega odbora pri Narodni banki je bil nedavno izvoz drv za kurjavo stavljen po i kontrolo, od^"?no ao bila drva vnešena v seznam izvozi h predmetov, ki se amf:o izvažati le na podlagi izvoznega de»vo,;'oja. S ' ■ pa po čuje. da je na morodajnih njesuh sta- ' predlog, po katerem naj bi se iz v ki: še ostrejši ukrepi, to je. da se izvoz drv Je bolj omeji cctnosno začasno prepove, ker je v r.aši državi prišlo z zaradi izvoza do pomanjkanja drv, zlasti, pa ker jo cer.a 'anes skoro za okrog 100* n višja rego je bila lani, kar hudo obremenj a je "" a> "ike, med katerimi so tudi naj3iroma*nej3i.
= Končni prevzem imovine Srbskega brodarskega društva od strani države. V
prometnem ministrstvu pripravljajo uredbo o prevzemu imovine a vseh obveznosti Srbskega brodarskega dri ,;tva od strani države odnosno Državne rečne plovbe. Delnice srbskega brodarskega društva so v višini .95''; v rokah države, tako da se bo s predvideno ur a" i sankcioniralo že obstoječe stanje. ?.e lo*a 1933. je bil z državno rečno plovbo"' f kleni en dogovor o združitvi plovnega parka. Srh ko brodarsko društvo ima 20 milijonov din delniške glavnice, ki ie bila 1. 1G36. zadnjikrat povišana za 5 milijonov.
= Ugodnejše stanje o/.5nin:h posevkov.
Po najnovejših informacijah iz strokovnih krogov presojajo v Ear.atu stanje ozimnih posevkov mnogo ugodneje, kakor p ■ 1 tetini. Zlasti pšenica je dobro prezimila. Čeprav je rastlina še majhna je ven lar zdrava. Zima na posevkih ni povzročila nobene škode. Poplave so uničile le majhen del posevkov pšenice, ker se na poplavljenih zemlj^čih seje predvsem koruza Zato so izgledi za letočrjo letino bel j optimistični.
= Pradka Legiobaidn je sprCm*nfla im".
Banka češkoslovaških legij v Pragi je po sklepu upravnega odbora spremenila svoje dasedanje ime v češko-moravska banka.
—	Na zadnji seji uprave Narodne banke zi češko in Moravsko je guverner dr. I ad -slav Dvorak sporočil, da sta dosedanja člana bančnega sveta br.: on dr. Ringhofer. generalni direktor tvornic Pkn">ofar. in bivš-i minister dr. Vlastimir Sadek, generalni tajnik zvezo češko-moravske in iu-strije imenovana za viceguvernera.
—	V" trgovinski regi.itt r sta se vpisali nastopni tvrdki: Piiirovc in drug, trgovina z mešanim blagom, Celje (družbenika Rudolf Plbrovc. trgovec, in Karel Sen ker, zasebnik, oba v Celju : Travna Gora, družba z o. z. Ravni dol, občina Sodražica (obratovanje gorskega !■ tovišča Travna gora: osnovna glavnica 20.000 din: poslovodja dr. Ivan Lovrenčič, oav. na Vrhniki).
—	V zadružni rorri«tor se je vpisala Kreditna zadruga mestnih uslužbencev v Ljubljani z. z o. j. (unravni odbor: Jože Lan-gus. preds. inž. Slavko Zajec, podprods. Janko Milost. Alojzij Vrhovcc, Alojzij Kiun in Erna Podbregar.)
—	Dobave. Direkcija držav<h rudnika v Kaknju sprejema do 6. maja ponudbe za dobavo bencina, do 13. maja za dobavo asinhi on.-kega motorja, stroja za brušenje obročev za lokomotive, do 20 maja za dobavo asinhronskega motoi ja in do 27. maja za dobavo trofaznih asinhronskih motorjev.
—	štab mornarice kralj. Jugoslavije v Ze-munu sprejema do 10. maja ponudbe za dobavo gumijastih cevi. do 14. maja za dobavo volnenih tkanin in kocev ter do 10. maja za dobavo. 20 ODO kg fižola. — Centralna direkcija" državnih rudarskih podjetij v Sarajevu sprejema do 14. maja ponudbe za dobavo merilne vrvce za potrebe državnih rudnikov.
Borze
Na ljubljanski borzi je znašal pretekli teden devizni promet 8.24 milijona din nasproti 8.37. 11.72, 8.74 in 20.63 milijona din v prejšnjih štirih te nih.
Devize
Curih. Beograd 10. Pariz 7.7950. London 15.52. New York 416. Bruselj 75.95, Milan 22.50, Madrid 45. Amsterdam 236.7750, Berlin 178.75. Stcckholm 106.
Blagov^^i tržišča
«to
+ Chica^o, 4. maja. Začetni tečaji: pšenica: za maj 106.875, za julii 106.125; koruza: za maj 65.25, za julij 66.25.
ŽIVINA
tf" Na mariborski svinjftKl *<\jem dne 3.
maja so pripeljali okoliški km "t je 156 svinj. Prodan h 'je bilo 105. Cene so b.le
naslednje: 5 do 6 tednov stari prasci 130
do 155 din, 7 do 9 tednov stari 110 do 160 din, 3 do 4 mesce stan 240 do 285 din, 5 do 7 mescev stari 380 do 450 din, 3 do 10 mescev stari 4S5 do 600 din, 1 leto stari 830 do 900 din. Svinje so se prodajale kg žive teže po 8 do 10 din in po 12 Jo 15 ■ lin za kg mrtve teže.
— Živinski semcnj v Mariboru 30 aprila. OkcliŠK- kmetje so prignali 427 komatov, in sicer 7 konj. 7 b.kov. 70 volov. 317 krav in 26 telet. Prodanih je bilo 279 glav. Ceno so bile naslednje: debeli voli 7 do 8 din. pcldebeli 5.25 do 6.75. plemenski voli 5.25 do 7. biki za klanje 4.75 do 5.75. k avne krave (debele) 4.75 do 6. 50. plemenske krave 4.50 do 5 50. krave kloba arice 3 25 do 4.L5. krave molznice 4 50 do 6 25. breje krave 4.25 do 5.25. mlada živina 5.53 do 7.25. teleta 5.75 do 7 din za kg žive teže. T.^sne cene: volovsko mesi I. vrste 10 do 12 din. druze vrste 8 do 10 din. m~so bi-! kov. krav in tel-ic 8 din. telečie meso I. vrste 10 do 12 din. II. vrste 8 do 10 cin. svinjaka seveže meso 10 do 14 din.
Pred 300 leti
Ljubljanski trg
Vedno bolj sa tudi na trgu uveljavlja r"mkad in ken^o smo učakali poplavo
•"Trn- '"'C zc '~njave. V izobilju Je tilo mlade 1 ik ke. zdrave, sočne špinače, vabljive rd 1 • i • dkvice. zelenega radiča, peter'ilja. ; T.e i. t. d. Polagoma se domača zele-va pecenjuje. Nekatere prodajalke so u . i evne n merijo z velikimi merami. Na-i čil je čas. ko bo zelenjava cenejša v veselje in ut^ho vseh gorpedinj. čudimo ae. k a se uvožena sol2ta še vedno drži na visoki ceni 16 ci:n kg. Kmalu se bedo pojavile domače solatne glavice in takrat 1 o morale uvožene, hočeš, nočeš, odnehati. Uvožen grah je po 12 do 16 din karfijola po 10 din in se počasi prodaja.
Krcanr-ivia je po 2 din še vedno elovclj. Zadnje čase so prinesle kmetice zopet več fižoia na trg. še več kakor jeseni Prodajajo ga po 5 do 7 cl-n liter.
Ja.ica pa ee čiaže. Najlepša so že po 1 din komad.
Sezona limon in posebno pomaranč poloma. tudi jabolka so vedno dražja in že m*čno gnijejo.
Zaradi izvoza se vidi zelo malo perutnine. Kar je boljšega hitro pokupijo pre-kuo:' valci. Kor kupna moč naših gospo-- inj stalno pada. ni po perutnini dosti povpraševanja. Tudi mesarji tožijo, da prodajo mnogo manj mesa. kakor pred podražitvijo. In to v začetku mesca, kako ):o šole v drugi polovici?
Na Jadranu zaradi deževja še ni nastopila sezona skuš. Druga leta je bilo ob tem času že polovico sezone za nami. Sku-še ?o predajali po 24 din kg. Največ je 1 lo sardelic po 8 do 12 din. 3oliših morskih rib je vedno manj in so zelo drage.
Mašs gledališče
DRAM A
Nedelja. 5.: Danes bomo tiči. Izven. Gostovanje Zvonimirja Rogoza. Ponedeljek. 6.: Danes bomo tiči. Red sreda. Gostovanje Zvonimirja Rogoza. Torek. 7.: Danes bomo tiči. Red B. Gostovanje Zvonimirja Rogoza. Sreda. 8.: Kamlct. Red sreda. Gostovanje Zvonimirja Rogoza.
Drlo, ki je vzbudilo pri gledalcih nadvse živahen odmev m povzročilo veliko smeha in dobre volje je Nestroyeva burka s petjem: Danes bomo tiči«, v kateri gostuje Z v oni mir Rogozv vlogi Bobka. Poleg njega je najpopularnejša figura Melhijor Emila Kralja. Nocojšnja predstava je izven abonmaja.
Opozarjamo p. n. abonente reda sreda, da bodo imeli za svoj abonma v ponedeljek, t. j. jutri zvečer Nestroyevo burko Danes bomo tiči«, v kateri gostuje v vlogi Bobka Zvonimir Rogoz. član pra-škoea Narodnega divadla. Ker pa je Rogoz vezan na določen termin, do katerega se mora vrniti v Prago in ker je nje-rova bolezen nekoliko zavlekla predstave, bo o imeii abonenti reda sreda v tekočem tednu dve predstavi in sicer bo druga v src Jo: H a m 1 e t - z gostont Rogozom.
OPEK A Nedelja. 5.: Modra roža. Izven. Pone ieljek 6.: zaprlo. Torek, 7.: zaprto.
Sreda. 8.: Arlrana Lecouvreur. Red A.
Dušikova »>l«dra roža« je zelo simpatično operetno delo. polno humorja, intere-santnih zapletljajev in z veciro, lahko glasbo. Glavne nartije. kreirajo z velikim uspehom Ribčeva, Barbičeva. Poličeva, B. Sancin, M. Sancin. Zupan in Frelih, do-čim bo v vlogi inž. Lenoira pri nocojšnji predstavi prvič nastopil F. Lupša. Režija je Zupanova, glasbeno vodstvo pa ima R. Simoniti.
Konec tedna bo premiera cK. švarove ve-1'ke zgodovinske op«-re »Kleepatre«, ki bo razen tega kot demače delo nedvomno vzbu llo pri občinstvu zelo veliko pozornost. Cepiav je avtor komponiral glasbo v stilu modernističnih stremljenj, so posamezne gla-r.e partije zelo pevne in zategadelj tudi izredno hvaležne. Pod avtorjevo taktirko in v Debevčevi režiji bodo nastopili najboljši člani našega ansambla s Hcybalovo. Franclom, Jankom. Betettom, Banoveem. K^^e^evo Ribičevo in šnanovo
ŠENTJAKOBSKO GLEDALIŠKE Nedel-ia. 5. ob 15.15: Pekovska. Popoldanska predstava.
CELJSKO GLEDALIŠČE Nedelja. 5. ob 15.: Cigan baron, ob 20.: Vre 7.1 šalo. Gostovanje mariborskega gledališča.
MARIBORSKO GLEDALIŠČE Nedelja, 5.: zaprto. Gostovanje v Celju.
se je pripisovalo z Rogaško slatino dosežena zdravljenja neki tajinstveni sili.
Danes
je ta zdravilna moč znanstveno ugotovljena. Je to blagodar narave trpečemu človeštvu.
Pa tudi za zdrave
je Rogaška slatina neprecenljiva za ohranitev zdravja.
Tudi Vam bo Vaš organizem poplačal z večjo odpornostjo, če namesto druge, pijete Rogaško slatino
Iz ŠkoSfe Loke
šl— Sadjarji škofjeloškega ograja ztfvmvali. Škofjeloški okrai štoje 14 podružnic Sad arskesa in vrtnarskega društva. k; so zborovale na p:azn. . vnebo hoda v Skofj; Laki v prost rih deike šole Zbor je olvoril tajnik škofjeloške podružnice ravnatelj g. Sovre. in uo.zdravil zla a-delegata centrale g Skulia. Nato ie vo-dil zbor notar g. Sink. Številne praktič ae napotke za sadjarsko delo je podal g. Skulj. ki ;e Dredvsem naslasil potrebo smotrnega čiščenja sadovnjakov in skupnega nabavljanja sadjarskih potrebščin, kakor trdi važnost čim ekonomične j še poraba sad a. Sušilnice bodo imole velevažno •.. ,ao. kajti čedalje večje ie p vpraševanje do suhem sadju. Pa tudi s; dnim sokom in pek-mezu se odpira vse večja oerspektiva. V okraju ie organiziranih 4C6 sadiariev. P družnice delujejo oridno. kar so pokazala poročila posameznih delegatov. Pridno se uporabljajo škropiva, drevje se preceo'ka po sadnem izboru, prirejajo se predavanja in tečaji, grade se nove sušilnice. Prirejeni sadni seiem ie bil Do-kus. ki je Dokazal svoje dobre. Da tud' slabe stran- Škofia Loka si ie nabavila dragocen čist i In :k. ste-rilizatorie oa si boro nabavile podružnice-same. Sklenjena je bila likvidacija razstavnega odbora. Izredno dolga razorava se ie razvila okrog vnrašania. ali bi kazalo ustanoviti okrožni odbor sadjarjev, nekako predstavništvo sadiariev za ves okrai. Sklen: Sadjarji vseh p dru/ni se hod > sestajali k sestankom do potrebi, a najmanj dvakrat letno. Nekako do "redna vloga ie pri sojena podružnici v Škofii Loki. ki ima tudi svoj vrtnarski od"ek. Podružnice bada delale v sporazumu s sreskim kme iaki-n cdborom.
Iz Merske Ssbste
ms— Glasbeni koncert sokolskih nam ščainikov. Dne 1. t. m. zvečer so prirt-i < naraščajniki na;e<2a Sokola cracStr koncert pod vodstvom 2. Grma M kina Knn-ccrt jc vsestransko df bro uspci. saj je bil to eden najboljših koncertov kar se jih je do zdaj vršilo v M S boti Posebno so se odlikovali nekateri solisti: <j. Dorer Anton na čelu. 2- Kolaša J. na violini in gdč. Kovičeva Pavlica iz Ljubljane, ki nam je zapela štiri sk!adbe. Gledalci so vsem odobravali i glasnim ploskanjem, p •• a ki gdč. Kovičcvi. ki je morala zadnjo skladbo ponoviti. Sopranistki gdč. Ko\ ičevi s > podarili šopek nageijnov, g. dirigentu (iraiu pa lavorjev venec Upajmo, da bomo odslej večkrat prisostvovali takim prireditvam, ker se mlada gcneracija zanima za delo. ki ga je začela res z velikim veseljem. Njihovo navdušenje je še povečal krasen uspeh, ki so ga dosegli že s prvo prireditvijo.
.Vilo j
ms— Prireditev gluhonemih. Dvajsetkrat je doklej nastc>pilo Društvo gluhonemih iz Ljubljane v raznih krajih Slovenije. Ker so s svojo resno kulturno-propa-gandno prireditvijo povsod dokazali upravičenost borbe za enakopravnost v današnji človeški družbi, so bili povsod deležni toplega sprejema. Težavno si je predstavljati neslišečega človeka na odru z živim govorom, a vendar bo ta skupina predvajala igro z živim govorom. Naša dolžnost je. da s številnim obiskom svojevrstno zanimive predstave podpremo gluhoneme. Predstava bo v nedeljo 12. t. m. ob 20. v Sokolskem domu. Nabavite si vstopnice v naprej. Ne bo nikomur žal.
ms— Pred okrožnim sodiščem v Murski Soboti je bil obsojen Jožef Vavpotič na štiri mesce strogega zapora, ker ie v prerekanju z Aloizem Jelenom potegnil žepni nož in z njim zabodel svojesra nasprotnika večkrat v hrbet. Ker so bile vse poškodbe lažjega značaja, ie bil obsojen na milo kazen. — Janez Avguštin iz Veščice pri Murski Soboti si je napravil ponarejen ključ do sosedove kleti, kjer ga je mikala velika zaloga krom.niria in drugih živil. Ko je napolnil vročo, so ga domači zasačili in izročili orožnikom. Po skesanem priznanju je bil obsojen na tri mesce strogeea zapora pogojno za dobo treh let. — Jane^ Ploj od sv. Trojice je kradel po Slov. Corieah vse, kar mu ie orišlo v roke. Najrajši pa si je prisvajal tuia kolesa in obleke. Pred okrožnim sodiščem v Murski Soboti je bil obsojen na tri mesce in pol strogega zapora.
INSERiRAJTE V „Jin KU"!
			
mmmm:-:			
f
V globoki žalosti javljam, da ml je umrla po srečni zakonski zvezi, tik pred zlato poroko moja blaga soproga
MINKA UNC£ roj. DEBELAK
danes dopoldne, spravljena z Bogom.
Pogreb blagopokojne bo v nedeljo ob 17. izpred hiše žalosti, Vodmatska ulica 4, k Sv. Križu.
Ljubljana, Verviers (Belgija), 4. maja 1940.
JOSEPH LEVCfi, bivši tekstilni direktor, soprog in ostalo sorodstvo.
S=i
ti M
Slovenski novinarji na obisku v Prekmurju
Krasno uspeli dvodnevni izlet zastopnikov našega tiska v skrajne severne mejne predele
Sto rok Je segalo po naših knjižnih darovih. Čeprav smo prinesli s seboj velike zaboje leposlovnih knjig, še zdaleč nismo mogli utešiti hrepenenje po lepi slovenski pisani besedi. Za vselej si velja zapomntti: kadarkoli in kdorkoli bo potoval po Prekmurju, naj ne pozabi vzeti s seboj čim več slovenskih knjig, teh najbolj zaželenih darov
prekmurske mladine
Ljubljanska sekcija Jugoslovenskega novinarskega udruženja je letošnji ugodni koledarski slučaj, ko je tiskarskemu in novinarskemu prazniku sledil še praznik Vnebohoda, porabila za tovariški izlet svojih članov na skrajni sever naše banovine. Poleg te koledarske ugodnosti je bilo odločilno tudi prijazno povabilo iz Murske Sobote, v nemali meri pa je naše novinarje vzpodbudila na daljši izlet tudi zavest, da je treba ravno v današnjih dnevih ljudstvu naše obmejne pokrajine dokazati, kako vsi kraji čutijo ozko medsebojno povezanost
Močna četa novinarjev je krenila iz Ljubljane zjutraj 1. maja ter je iz Maribora, pomnožena s tamošnjimi tovariši, krenila na pohod v pose te dragim bratom
Industrije* gosp. Benko, vedno nasmejan dobrovoljen gospodarstvenik Slovenske krajine, ki nam je bil oba dneva zvest spremljevalec, gostitelj hi tolmač življenja in nehanja prekmurske dežele in njenih ljudi
v Prekmurje. 2e v Mariboru sta izletnikom prinesla prve pozdrave iz Murske krajine gg. prof. Zika in učitelj Milan Ferjan, ki sta bila izletnikom poslej ves čas ljuba spremljevalca, prijetna družabnika ter neumorna razkazovalca znamenitosti. zanimivosti in posebnosti, ki smo jih srečavali na vsakem koraku. Mariborska občina je za vožnjo dala enega izmed svojih velikih avtobusov, ki ga je ves čas z izredno veščino vodil g. Zižmond, ne samo odličen šofer, marveč tudi odličen tenorist, dasi na žalost ni imel prilike, da se izkaže tudi v tem svojstvu.
Vreme ni bilo baš ugodno, vendar to ni kazilo prijetnega razpoloženja in ni moglo uničiti prelepe slike Slovenskih goric. Št. Peter, Gorca, Sv. Lenart, Sv. Trojica, Kapela — so švignili mimo, kajti muditi se nismo smeli nikjer, vedoč, da nas pri novem petanjskem mostu preko Mure že čakajo ljubeznivi gostitelji, ki so nam izdelali podroben popotni program. Pri omenjenem novem mostu, ki je mojstrovina moderne tehnike, smo prešli kalno in deročo Muro z lesenim brodom ter stopili na tla predmurske deželice. Obkrožili so nas zastopniki gostiteljev: soboški župan g. Ferdo Hartner in g. Ivan Nemec, odvetniški pripravnik in novinar, sta nam izrekla prisrčni dobrodošlici, naš predsednik g. Stanko Viranit se jima ie zahvalil, nakar so nekoliko otrple goste pokrepčali z pravo domačo žganjico in okusnim belim kolačem, pravo prekmursko speciali-teto. Po ogledu mostu, ki bo kmalu gotov in predan prometu ter bo krepko spojil oba bregova v nerazrušliivo celoto, smo posedli v vozove ter odbrzeli proti Murski Soboti. Polagoma je pokrajina prešla v obširno brezbrežno ravnino, dokaj neobičajen pogled za prebivalca drugih slo-
venskih pokrajin. Vendar pa pokrajina ne dela vtisa enoličnosti, saj je posejana s čistimi vasmi, polja pa so obdelana z vzgledno skrbjo in pridnostjo.
Po prihodu smo se pod vodstvom ljubeznivih domačinov razkropili v manjših skupinah po mestu, da si ogledamo njega zanimivosti. Povsod se vidita napredek in razmah, tako da skoraj ni več mogoče spoznati Sobote, kakršna je prišla k nam pred 20 leti. Zlasti mnogo je storil^ občina pod vodstvom svojega sedanjega župana Hartner j a. Sobota preživlja svoje pionirske dneve in oni javni delavci, ki delajo za napredek in povzdigo kraja, morajo biti prav vsestranski. Dve panogi sta, v katerih Prekmurec ni potreboval pionirske pomoči z one strani Mure: književnost in gospodarstvo. Takoj po osvobojenju, ki je sprostilo njegove sile, je zavzel brez oklevanja svoje pozicije. Imena Prekmur-ceif imajo v naši književnosti dober sloves in so znana, takisto pa so se posamezniki že krepko lotili dela na gospodarskem napredku Slovenske krajine.
Ogledali smo si nekaj zasebnih domačih podjetij, ki pričajo o sposobnosti in iniciativnosti Prekmurca. Veliko športno hotenje kaže športni stadion z igrišči za tenis, lahko atletiko in nogomet ter velikim, modernim kopališčem. Nekaj dečkov je baš vneto treniralo, za glasbo pa jim je skrbelo prelestno petje slavcev, ki ga v Ljubljani nikoli ne slišimo. V sodišču, bivšem gradu enega izmed madžarskih grofov, so nam pokazali razpravno dvoranico, poslikano na presno in tako prijazno, da so obsodbe v nji menda samo na pol bridke, dobljene pravde pa gotovo dvojno prijetne. Nato smo posetili hra-move treh veroizpovedi: katoliške, evangeličanske in židovske, pa še to in ono, za kar se je pač kdo posebej zanimal.
Zvečer nam je tujsko-prometno društvo priredilo skupno večerjo v hotelu Slonu, kjer nam je ljubeznivi g. župan in predsednik imenovanega društva še enkrat nazdravil in izrekel prisrčno dobrodošlico. Odgovorila sta mu predsednik g. Virant in dr. Kuhar, nakar se je slavnost razvila v prijeten družabni večer, na katerem je bilo izrečenih še več zdravic. Med drugim smo čuli govor v nepokvarjenem prekmurskem jeziku, ki ga je imel g. Bajec ter žel zanj in za svojo dovtip-nost vseobče priznanje! Lepe domoljubne besede smo čuli tudi od rabina dr. Rotha, ki je tolmačil veselje židovske manjšine nad posetom slovenskih novinarjev. Med novinarie so rri^li ta večer v-; predstavniki soboških uradov, ustanov in društev, tako da je bila omogočena živahna in koristna izmenjava misli in informacij.
Drugi dan smo se začasno poslovili od prestolnice Prekmurja. da si ogledamo prekmursko deželico in nje dobro ljudstvo. Pri tej vožnji se je v nolni meri potrdila beseda domačih predstavnikov, ki smo jo čuli ob sprejemu ob prvem našem koraku preko Mure. da ie namreč Slovanska krajina biser dravske banovine. Nekaj svojstveno lepega, toplo nrivlačnesa in simpatičnega imajo na ?ebi k^ii ir> liudje, ki so bili vsi praznični, saj je bil dan Vnebohoda. Vso dolgo pot so nas spremljali sreski načelnik dr Fr Brati-na, ki nam je dajal prezanimiva pojasnila o razmerah v teh obmejnih predelih, naša vodnika gg. Ferjan in Zika. upravnik pošte g. Vutkovič in edini prekmurski ti-skarnar g. Izidor Hahn. ki sa ie do svoii obrti čutil zvezanega z nami in nam ie bi! v vsakem pogledu na prijazno uslugo.
Vožnja je šla preko starih panonsko-slovanskih vasi, ki večinoma kažejo že z imenom svoje poreklo kot družinska zadruga naših prednikov: Kupšinci, Gede-rovci. Cankova. Rogaševci Grad kakor pravijo domačini Gornji Lendavi, in Ma-čkovci. Tu nas je čakalo prijetno prese-
{ nečenje. Industrijec g. Benko nam ie priredil pravo pirovanje pod nazivom skromna zakuska. Ogledali smo si tudi njegovo vzorno kmetijsko gospodarstvo: govedo zastavne montafonske pasme ter krulečo živad, ki prihaja na mizo v vabljivi obliki klobas, krač, gnjati itd. Zamakali smo z Benkovim rdečim vinom, o kate.-em je šla splošna sodba: »Ostanimo pri tem.« Gostoljubje g. Benka in niegovega simpatičnega g. sina je bilo tako prisrčno in domače, da se je bilo težko odtrgati.
Dalje je šlo preko Martjancev in Prošenj akovcev v Bogojino. Za prekmursko deco smo vozili s seboj nekoliko zavojev mladinskih kniig in piškotov, ki smo iih dopoldne, ko je vsa mladež bila v cerkvi, izročili večinoma učiteljem v razdelitev. V Bogojini, kjer je bilo ta dan proščenje, pa smo prišli v neposredne stike z mladino, ki je bila silno vesela naših skromnih darov, knjig še bolj ko slaščic. Ko bi ljudje vedeli, kakšno veselje je za te bistre in znanja željne glavice vsaka drobna knjižica, bi vedno na novo pregledovali svoje omare in odrinili vse. česar sami ne rabijo več. Seveda smo si ogledali tudi Plečnikovo mojstrovino, bogojinsko cerkev in se pomešali v proščenskem vrvenju med ljudsko množico, nato pa po kratki prijazni pogostitvi v župnišču odbrzeli dalje preko Dobrovnika v Turnišče. Tu je najstarejša cerkev Prekmurja. če ne ena najstarejših v Sloveniji sploh. Razkazal nam jo je dekan g. Jerič. Cas je pritiskal in hiteli smo dalje. Vrstili so se Renkovci. Beltinci. Rakičan — tu je najmodernejša banovinska kmetijska šola. kakršne drugod v Sloveniji menda res ni. Držana je v prekrasnem redu in nje rav-nateli inž. Mikuš ie z vso rrav:cj Donosen na svoj zavod, ki je velikega pomena za razvoj kmetijskega gospodarstva v Prekmurju.
Marsikomu izmed izletnikov je bila ta
^ prazniška vožnja po Prekmurju pravo razodetje. Saj ga je presenetil nepokvarjeni slovenski značaj deželice, ki ga ni mogla zabrisali tisočletna politična podrejenost, niti ni moglo zatreti slovenske zavednosti sistematično tuje zatiranje. Ta zemlja je tako naša in očituje tako naroden prvotni značaj, kakor malokateri del našega ozemlja. Videli smo nje napredek v dveh desetletjih svobode in ugotovili, da ta krepki rod vstaja ter se bori junaško z raznimi problemi, ki jih prinašajo čas in prilike. V tem opisu naše poti se ne moremo baviti s perečimi vprašanji Prekmurja, ki so obširni, globoki in nujni, ne bomo pa opustili nobene prilike, da se ne bi resno r.avzeli za njihovo rešitev.
Po povratku v Mursko Soboto smo si ogledali še Benkovo tovarno za mesne proizvode. ki dokazuje izredno sposobnost lastnika, njegov smisel za moderni napredek ter velikopotezno podjetnost. V letih svobode se je g. Benko. sin Prekmurja, zgradil eno najuglednejših podjetij te vr-•'-te. Z? ^i-vr, srn-, bili zcp^i go tie gg Ben-kov, očeta in sina, in poslovilna mala ju-zina se je sama ob sebi razvila v prisrčno manifestacijo naše narodne in državne misli. Spregovorili so poleg g. Benka kot domačina v imenu novinarjev gg. Krem-Borko. in.Rak.čevič. ki so v kratk:h besedah orisali zgoščene vtise te nepozabne poti ter se v imenu vseh udeležencev izleta toplo zahvalili gostoljubnim Sobo-canom in vsem Prekmurcem.
Po prisrčnem slovesu smo se kmalu po 6. zvečer z veliko brzino odpeliali proti Mariboru, da dosežemo še zadnii vlak proti Ljubljani. Spotoma smo se par minut ustavili v Slatini Radebcih. žal. da je c*s tako Pičlo odmerjen, da smo si le v največji naglici mogli ogledati nove in moderne konališk^ naprave
Izlet je bil prekrasen in je doprinesel obilno k medsebojnemu spoznavanju Pri-
Spoznali boste: slona — po debeli koži,
a bonbon 505 po črti in okusu.
bonbon
s črto Proizvodi UNION, Zagreb.
reditelji v Murski Soboti so lahko prepričani. da to spoznavanje ne bo ostalo brez ugodnih posledic pri javnem obravnavanju prekmurskih problemov. Pri današnjem obrisu smo se morali omejiti le na zunanji obris svojega dvodnevnega bivanja tam preko Mure. Izpod peresa posameznih udeležencev pa bomo še naknadno prinesli nekaj zanimivih opažanj in podrobnih zabeležk. —nik.
Naša lepa in napredna vas
Radomlje - »gorenjski kavelj«
Nova šola, nov gasilski dom, nov Sokolski dom in staroznano gostišče
Radomlje, v maju
Kakor škrjanček, skrit med valujočim žitnim klasjem na rodovitnem polju pod Kamniškimi planinami, leži mični kraj Radomlje. Posebno živahnost dajejo vasi številni hitri potočki in posebej šc neumorno deroča Kamniška Bistrica, ki v poletni vročini hladi znojna čela pridnih kmetičev. Bližnji smrekovi in borovi gozdovi jamčijo za res čist zrak, ki pa poživljajo še dehteči, skrbno negovani vrtovi, skoro na sleherni hiši pa vise ponosni gorenjski nageljni in rožmarin. Ob nedeljah buči iz marsikatere izbe vesela harmonika, ki privabi tujca, da pozorno posluša že skoraj pozabljene stare gorenjske pesmi, številni furmani vozijo skozi vas na škripajočih vozovih debele hlode m prešerno pokajo z biči. Ko sc zgubc v dalji, ostane za njimi le šc sled težkih koles. Na vse zgodaj in ped večer pa drve skozi vas cclc jate kolesarjev. Veseli hite na delo, utrujeni k počitku. Skoraj ni hiše, kjer ne bi imeli koles. Po belih ravnih ccstah jc izredno živahen promet, pa trdi ljudje ted so živahni in radi veseli, dojemljivi za pristno, čeprav včasih robato šalo.
Popotnik, stopi k staremu očancu, ki ti bo z viržinko v ustih povedal o originalnem ustnem izročilu o rokovn jačih, ki so kra!jeva!i v okolici, pa tudi v vasi sami so imeli zaveznike in si v skritih kleteh razdeljevali bogati p!e-n. Večkrat jc seveda pri tem zapel tudi jekleni petelin. .lurčič jc v »Ki k' vnjačih« omenil čevljarja Bojca, pristnega Rad mljana. $tcvi'ni okoliški gradovi pa so živa priča nekdanjih hudih tlačanskih dni, iz katerih sc jc dvignil kmet ,-f»! 5«
Vse večje kmetije 90 opremljene tudi z vsemi poglavitnimi gospodarskimi stroji. Kljub temu ne manjka dela pridnim rokam in vsak dobi zaslužek, če le delati hoče. Tudi v higienskem pogledu naša vas pred-njači. ker so vse hiše zidane, prav tako gospodarska poslopja z betoniranimi gnojišči. Vobče se na vsakem koraku vidi red in snaga. V zvezi z visoko in smotrno živinorejo je mlekarstvo, ki je važen vir dohodkov, posebno malega kmeta. Pred leti je bila ustanovljena Mlekarska zadruga, ki si je postavila lasten dom, vzorno urejen in opremljen z vsemi potrebnimi stroji. Poleg tega jc še ena zasebna mlekarna, obe pa sta znani predvsem po okusnem sirovem maslu, ki se prodaja tudi v Ljubljani.
Xa visoki stopnji je obrtništvo, ki je nemalo pripomoglo k izrednemu gospodarskemu dvigu vasi in ki po solidnem delu
slovi daleč okrog. Marsikdo se bo začudil, ko bo zvedet, da je v naši vasi 26 obrtnikov. Imenitni so predvsem mizarji, ki izdelujejo tudi najmodernejše pohištvo.
Vzporedno z gospodarskim dvigom se je povzdignila tudi prosveta in izredno razpredeno društveno življenje Lepa je nova šola, ki se je razvila iz enorazrednice lani že v 4-razredno. Ljudje radi čitajo in v vas prihaja na stotine časopisov, da lahko za-doste živi potrebi po spremljanju in zasledovanju svetovnih političnih, gospodarskih in kulturnih dogodkov v duhovno razgibanem svetu. Lastna električna centrala omogoča vaščanom lagodnejše življenje in ni je skoraj hiše, kamor ne bi bili speljani dve žici. Prijetno preseneti tujca, ko sliši iz še tako preproste nizke hišice radijske zvoke. Za gospodarski in kulturni napredek se Radomljam ne strašijo nobenih žrtev.
Po zvesto opravljenem delu si poiščejo Radomljani zabavo in uteho v številnih društvih, vseh je osem Prednjači Sokol-sko društvo, ki si je postavilo 1934 leta lastni dom, ki je eden največjih in najlepših v Sloveniji, ponos naprednih in nacionalno zavednih vaščanov Lansko leto so ob 201etnici razvili krasen prapor, od lesa pa do žebljev in svilenih nitk pristno domače delo.
Poleg sokolskega stojita v vasi še lansko leto dograjeni prosvetni m starejši gasilski dom. Gasilsko društvo poseduje moderno motorno brizgalno. Poleg tega deluje še sadjarsko, pevsko in čebelarsko društvo ter šahovski klub, edini v vsem okraju. Kmetijska podružnica ima vse potrebno gospodarsko orodje in precej kmetijskih strojev.
V kraju so vzrasli in delovali mnogi javni delavci. Znan je pisatelj Koder, dalje Belec Franc, pisec socialnih in političnih člankov, in Leveč, odvetnik in pravni pisatelj, pa še vrsta drugih, ki zavzemajo danes odlične položaje. V marsikaterem pogledu naša vas prednjači, gotovo pa ji v gospodarskem m kulturnem napredku vasi v zadnjih letih ne najdemo zlepa primere.
X L. M
Žirovnica pod Stolom se postavlja
do današnje veljave.
Skozi vas teče pot 'ček Mlin"čica, ki poganja številna mlinska k.; csa Zc itne Radomlje pove, da tu radi mol jejo in včasih, tako pravi ustno izročilo ie r- potalo v vasi 10 mlinov In Radomljani po vsej pravici lahko rečejo, da »kruh pri nas nikdar ni suh«. Iz bližnjih in daljnjih krajev prinašajo v mehovih pšenična pa tudi koruzna zrna v radomeljske m!ine u. p.šten mlinar jih bo znal vedno zadoo;!i:ti Seveda živi še staro, tako rekoč iz ro la v rod podedovano nezaupanje do nr narm. češ c'a da vedno premalo moke D br-: hišni m^narji jih znajo potolažiti, sicer pa brez godrnjanja skoraj iti nc more.
Poleg mlinarstva jc cvetelo včasih posebno šc opekarstvo Pravijo, da jc bilo v prejšnjih časih okoli 15 aii 'c vcc opekarn seveda ročnih. Kilor si jc hotel postaviti skromen domek, jc sam nnprej sežgal potrebno opeko, saj Icscik koče nih,'c ni maral in šc danes ni v vasi ivfi cnc lesene hiše. Malo jc krajev, ki bi :.e mogli s tem ponašati. Mnogi so šc pa tem. ko so imeli že sezidano hišo, naprej žgali opeko, nekaj iz veselja, nekaj pa iz podjetnosti, dokler jih seveda ni užugal stroj, Kra) vasi stoji danes le šc ena sama. pa velika. mc-.lcrno opremljena opekarna z v;- k • kapaciteto, in zaposluje veliko de'avco domač n >\. Številne okoliške tov?Mit dajeio vasi v zadnjem ča*u pr®rh:*r> ""Vek.
\ločno je razvito kmetijrtvo. Obširna ravna polja pr.hran "... . j številne družine, u&raet je tu trden in lipa smisel za napredek.
Sokolski dom v Žirovnici je eden najlepših ▼ Sloveniji
Žirovnica — četudi je skromna hi majhna. lepa in napredna, je vendarle. O tem pričajo že njeni veliki sadovnjaki, njene bele hišice in krasna okolica. Sokolski dom pa ji daje kar posebno odliko. In okolica! šima zelena polja, sijajni razgled z Lipja, hiiba nad vasjo, na strme vrhove Julijskih Alp z očakom Triglavom v sredi ter na širno gorenjsko ravan tja do šmarne gore in še čez. mogočni Stol, skrvnestna, temna Ajdna, modra, sanja-vo žirovniško jezero v idilični dolinici za Lipjem, slovita jama »Gczdašnica«, v kateri so se nekdaj skrivali prebivalci pred Turki — vse to privablja vsako leto k nam trume izletnikov in letoviščarjev.
Žirovnica je zapisana v zgodovino, saj se je v njej na rodil naš veliki jezikoslovec Matija čop. Prešernov prijatelj in vodnik. Pa ne samo lepa, tudi napredna, pa še kako napredna jc naša vas! V zadnjih letih se je njen razvoj krepko razmahnil. Nedaleč od jezera, prav pod vznožjem Stola imamo tudi kopališče, ker je vola v jezeru premrzla. Zgradil ga je podjetni g. Možek Ker pa je kopališče pre-nirjhno in tudi pieveč oddaljeno od vaSi s~me. s? sk'cnili žirovčani. da zgrade novo. mnogo vef-je kopališče nad vasjo, v zavetju na prisojnem pobočju Lipja. Tako ga bo solnee ves dan grelo. Pred ne-kaj leti v ž rovnici še nismo imeli vodovoda, kar tak) &ko nerodno, sa^ jfc jojr.
k> tretoa hoditi po vodo na korito sredi vasi, Danes pa se Žirovnica postavi z vodovodom, ki so ga pridni žirovnLčani gradili na lastne stroške.
Krona vsega napredka v Žirovnici pa je prekrasni Sokolski dom, kakršnih je malo v naši lepi domovini. Postavili ao ga zavedni žirovčani sami. Le poglejte na sliki to mogočno, ponosno zgradbo! Pred domom, ki leži na zelo lepem prostoru, pa se razprostira veliko telovadišče, kjer de-ca lahko pridno krepi svoje moči. Seveda je bila sokolska misel v Žirovnici tudi že pred ustanovitvijo doma 1. 1939 močno razvita — malokje tako. če pomislimo, da ima Žirovnica komaj 400 prebivalcev. V Žirovnici je družabno življenje zelo živahno, za to skrbi Sokol, ki ima sedaj celo lastno godbo, poleg njega pa tudi pevsko in tamburaško društvo »Stol«. Ko bodo zgradili v Žirovnici še novo železniško postajališče, ko bo tlakovana tudi bela državna cesta, ki se vije skozi njo. tedaj bo Žirovnica res krasna moderna vas.
Planinski dmn na Plešiven
(Uršiji gori) bo odprt in redno oskrbovan od 11. maja t. 1. dalje. Planinci, posečajte ga! — SPD Slovenj Gradec.
GRADO (Trieste)
OTOK ZLATEGA PESKA
IDEALNA OBALA ZA RODBINE IN OTBOKE!
Pojasnila: ENIT, Beograd, Terazije 16 & Azienda Autonoma di Soggiorno, Grado (Italija).
GRADO (Gradež) * PENSION LITTORIA
Gosposka hiša z vsem komfoitom. Izvrstna kuhinja. Zmerne cene. A. Del Piccolo
Domače vesti
*	Nj. Vel. kraljica Marija botruje deveti hčerki vojvodinskega kmeta. V Novem Slankamnu v Vojvodini so imeli te dni veliko svečanost. Kmetovalcu Henriku Beclju se ie nedavno rodila deveta hčerkica in srečni oče se ie obrnil na dvor. da bi blagovolila kraljica prevzeti botrstvo. Kraljica ie dolcčila za svojega zastonnika polkovnika Josipa Hudino. Dekletce ie bilo krščeno na ime Marije in kraljičin zastopnik ie izročil staršem zlato verižico, zlatnik in 2000 din. Svečanemu krstu ie prisostvovalo mnogo kmetov in so prisrčno pozdravljali kraliieinesa odposlanca.
*	Službeni list dravske banovine prinaša v št. 36 od 4. maja: uredbo o hmelju, uredbo o spremembah in dopolnitvah uredbe o kupnem davku na poslovni promet z vsemi njenimi poznejšimi izpremembami in dopolnitvami, dalje najnižje odkupne cene oljnatega semena in žetve 1940. dopolnitev proizvodnje in predaje civilnih mask »Ne-ix>jša NM 1«, novi plačilni način z Grčijo, dopolnitev odločbe o ureditvi epidemijske doklade zdravnikom, popravek v spremembah in dopolnitvah taksnega in pri-stojbinskega pravilnika, pravilnik o izvrševanju proračunov cestnih odborov v območju dravske banovine za leto 1940-41 in popravek v naredbi o prijavljanju konj.
^n~GfolioiEe in spomenike
"J" kamnoseška stavbna dela }:] i k U5 izvršuje po nizkih cenah
j kamnoseško kiparsko podjetje
FROJO KUDOVAR
pokopališče Sv. Križ — Ljubljana — Tel. 49-09.
*	Naši ljudje, ki imajo sorodnike in svojce v Ameriki, se vselej zanimajo za oipotovunja italijanskih prekomomikov, ki pievažajo tudi pešto. Kakor smo beležili, je brzoparnik Rex v redu odplul iz Genove dne 30. aprila. Nadalje odpotujejo - Conte di Savoia « 15. maja iz Genove,
Augustus 27. maja iz Trsta v New York. • Jne 21. maja pa odpluje Conte Grande« v Južno Ameriko.
* Smrt uglednega gospodarja. V Prihov-
ski Dobravi pri Konjicah je umrl v 79. letu starosti posestnik g. Anton Pučnik. Pokojnik je bil eden izmed najuglednejših mož svojega kraja. Polnih 30 let ie župa-noval rodni občini in si je pridobil mnogo zaslug, za katere ie pred leti upravičeno prejel odlikovanje v obliki reda sv. Save. Z zvesto družico go. Terezijo ie uredil vzorno kmečko domačijo, na kateri sta vzgojila 11 otrok, in sicer 6 sinov in 5 hčerk. Pred leti sta v krogu otrok in tesnejšega sorodstva slavila zlato poroko in ob tej priliki se ie pokazalo, koliko spoštovanja in ugleda uživata v širokih vrstah ondotnega prebivalstva. Pred tremi 'eti je bila ga. Terezija umrla, nato pa je tudi gospodar začel hirati in ga ie zdaj smrt rešila trpljenja. Izmed sinov in hčera. katerim sta blaga reditelja ugladi'a najlepšo pot v življenje, ie dr. Jože Pučnik. ugleden odvetnik v Slovenski Bistrici, inž. Lojze pa ie šef velike importne tvrdke
Obiščite letos Italiio
Ir.ilij.i poseduje številna termalna zdravilišča, ki prinašajo po zdravilnem učinku svojih vrelcev tisočem trpečih olajšanje in ozdravljenje.
MONTECATINI
Vnetje želodca — vnetje jeter in otrde-lost — zamaščenost. SALSO.MAGGIORE Ženske bolezni — revmatične bolezni — kronične bolezni dihalnih organov. CHIANCIANO
Bolezni jeter in žolča.
SAN PELLEGRJNO
Artritis — irizemija — bolezni organov za
presnavljanje.
FIUGGI
Bolezni ledvičnih ka-menov — protin in ;klepni revmatizem.
LEVICO
Kožne bolezni in malokrvnost.
ABANO
Močovirne kopeli — krpnična in kazeča artritis.
ACQUI
Močvirne kopeli —
Nudijo vsem zdravljenja potrebnim ves moderen komfort in vso specialno zdravniško pomoč.
Vsak četrtek prenašajo naslednje italijanske radio-posta^e :
Rim TI	od 18.45 do 19.00 ure
*> ro 9
2 RO ,5	od 21.00 do 21.15 ure
sluhoigre v slovenskem jeziku o lepotah Italije kot turistične dežele.
TURIN 11. maja — 9. junija. Predvajanje modelov velike mode. Razstava avtarktičnega sistema oblačenja. Narodni kongres mode.
POPUST NA ŽELEZNICAH 50 — 70%
Brezplačna pojasnila in turistične brošure: E. N. I. T. DELEGACIJA, BEOGRAD, TERAZIJE 16 IN VSI POTNIŠKI BIROJI
j z deželnimi pridelki v Pragi. Blagega pokojnika bodo v ponedeljek položili k večnemu počitku. Nai mu bo ohranjen časten spomin, žalujočim družinam pa izrekamo odkritosrčno sožalje!
*	Rezervnim oficirjem, ki še niso prejeli kovčega, sporočamo, da ga bodo vsi v najkrajšem času prejeli. Kdor bi ga nujno potreboval, naj sporoči. To obvestilo velja le za one tovariše, ki so kovčeg že plačali. Nepreklicno do 8. maja sprejemamo še nova naročila, cena kovčega 25 din višja. Ti kovčegi bodo gotovi do 30. maja t. 1. Upoštevala se bodo le v naprej plačana naročila. Torbe so naročnikom na razpolago v društveni sobi med uradnimi urami vsak ponedeljek, sredo in petek razen praznikov. Tudi ta naročila se po 8. maju ne bodo več sprejemala. Uprava pododbora rez. oficirjev v Ljubljani.
Pri zaprtju in motnjah v prebavi vzemite zjutraj na prazen želodec kozarec navadne Franc Jožefove grenčice.
*	Letošnji protituberKulozni teden bo od 19. do 25. maja pod geslom »Noben jetič-nik brez bolniške postelje«.
*	V spomin Milanu Mencingerju je posla! pokojnikov prijatelj naslednje spominske vrstice: Rojen si bil v prijazni domačiji pri Becu na Bohinjski Bistrici. Mladost Ti jc tekla ob šumeči Bistrici, kjer smo se otroci mnogokrat podili po bližnji Teleč-nici in v Danici ob bregu Save. Najčcščc pa smo se skrivali v obširnem skednju tvoje domačije. Ko je bilo otroških iger dovolj, pa nas je Tvoja mati vedno gostoljubno pogostila Z osmimi leti si izgubil mater in to jc bila v Tvojem življenju nenadomestljiva izguba. Pozneje si dovršil v Ljubljani štiri razrede realke. Že tedaj si pokazal veliko zanimanje za tehniko, zlasti za kemijo, hotel si postati inženjer. Očetu pa si bil potreben donia na posestvu in v gostilni, zato sc pač ni mogla izpolniti Tvoja vroča želja. Toda ljubezni do tehnike si ostal vedno zvest in tragična razdvojenost v Tvojem življenju je deloma izvirala iz tega. Po značaju si bil dober in odkrit idealist, sovraži) si zahrbtnost. Mnogokrat sem na potu v gore šel mimo Tvojega doma. Pa si me ustavil, spregovorila sva o tem in onem, povpraševal si me, kod in kam — potem pa si se zazrl v zasnežene grebene in izrazil željo, da bi še" z menoj, kadar bi utegnil. V nedeljo, ko sem Te posetil, si bil že težko bolan, pa sam nisi v to verjel. Zaupal si sam vase in misflil, da kmalu ozdraviš. Podala sva si roke na skorajšnje svidenje. Pa je prišle drugače. Tri dni nato, 1. maja v začetku mesca pomladi, v 33. letu starr=ti si nenadno izdihnil, pobrala Te je zavratna pljučnica. Veliko število pogrebcev je pričalo o Tvoji priljubljenosti. Počivaj v miru! Prijatelj.
O PREHRANI
Interesanten je pojav pri dojenčkih in malih otrokih, da radi jedo samo hrano, ki jim ne bo škodila. Otrok ne uživa rad hrane, ki je premrzla ali prevroča. Ne je rad hrane, ki je presladka ali preslana, začinjena ali premastna. Okus torej varuje otroka neprimerne hrane. Ker otroci in dojenčki posebno radi imajo »BRACO« mlečno otroško moko, je torej očividno, da je to idealno prehrambeno sredstvo dečje prehrane.
* Zadružno mesnico so ustanovili uradniki v Križevcih na Hrvatskem. Sklenili so, da zaprosijo mesarskega pomočnika, ki bo nakupoval živino in sekal meso. Za-drugarii vplačajo delež 100 din v desetih mesečnih obrokih, in vpisnino po 5 din. S tem deležem jamči vsak zadrugar za vsoto 1000 din. Mesnico bodo čimprej uredili, za začetni kapital pa so naprosili od Zveze nabavljalnih zadrug 30.000 din posojila, ki bo v nekaj dnevih izplačano.
MARIJA KIKI JUVANCIČ
vnukinja
Alojzija Kunca trgovca v Ljubljani in
DORDE P. KNEŽEVIC
šef eksekutivnega oddelka pokojninskega zavoda v Beogradu
sta se danes poročila v Ljubljani
v pravoslavni cerkvi ob 11 Vi.
+ Koransko progo grad>jo. Pred dvema letoma so se pričela dela na progi Karlo-vac—Bihač, ki jo kratko imenujejo koransko progo. Proračunska vsota znaša okrog 235 milijonov dinarjev. Proga bo tekla po dolini reke Korane vzporedno z banovin-sko cesto, večinoma po bregovitih krajih, zato bo imela celo vrsto nasipov, predorov, viaduktov in mostov. Zaposlenih je nekaj nad 300 delavcev. Pravkar je v delu odsek v dolžini 9 km od Krnjaka do Ve-ljuna. Samo na tem kratkem odseku bo
28 zidanih in betonskih objektov in bo samo ta odsek zahteval 22 milijonov dinarjev stroškov. Nova proga bo zvezana z ono. ki jo zidajo od Bihača proti Splitu, nakar bo pot od Karlovca do Splita skrajšana za cele tri ure. Sedanja splitska proga bo potem močno razbremenjena. Nova proga bo v celoti gotova do leta 1942.
+ Orožnik je napisal knjigo o zločinu. Iz Sremske Mitrovice poročajo: Gotovo je temu in onemu še v spominu na roparski umor, ki sta ga v vasi Brežiku-Lamincih izvrfiia zločinca Gjorgje Sovilj in Mihajlo Tomič. Pobila sta šest članov družine kmeta Mihajla Lukiča. Preiskava je bila poverjena orožniškemu naredniku vodniku Milanu Goronji, ki je svojo nalogo uspešno dovršil. Nabralo se mu je toliko gradiva, da je sklenil popisati ta grozoviti zlo"in v posebni knjigi, katero je zdaj dovršil. Knjiga je ilustrirana in navedbe so docela stvarne. Naslov knjige je »Krvava sekira«, ker sta oba morilca pobila družino s sekirama. Narednik-vodnik Goronja službuje zdaj v Rumi.
•	Sejem v občini Sodražici, ki bi se imel
vršiti v četrtek pred Janezom Nepomukom dne 9. maja, je preložen na 13. maja. torej teden dni kasneje, ker bo 9. maja sejem v sosednji občini Velikih Laščah. (—)
♦	Društvo Slovencev v Zagrebu »Narodni dom« vabi članstvo in prijatelje društva na članski sestanek, ki bo 6. t. m. ob 20. v društvenih prostorih, Berislavičeva ulica 11. Dnevni red: Dogovor glede občnega zbora, ki bo 8. t. m. ob 20. v društvenih prostorih.
*	Koncert mladinskih pevskih zborov v Slovenskih Konjicah. Poročajo nam: Na praznik Vnebohoda je tudi letos bil v Konjicah mladinski pevski koncert. Nasto-
I pila sta samostojno zbora iz Loč (55 pev-| cev) pod vodstvom skladateljice ge. Bre-j de Šček-Orlove in zbor iz Vitanja (35 pevcev) pod vodstvom gdč. županove. Težavno je reči, kateri zbor je boljši. Vsi so se potrudili, da nam pokažejo, koliko so napredovali od lanskega leta. Svojo nalogo so častno izvršili in polna dvorana ni štedila s priznanjem. Omeniti je. da so tokrat prevladovale skladbe naše priznane skladateljice g. Brede ščekove. Prvič smo tudi slišali mladinski kvartet iz Loč. ki je zapel tri Bredine pesmi. Kvartet sestavljajo štirje bratje in sestre družine Fevžarjeve iz Loč. Mala sopranistka Mara je najbolj ugajala in je lahko ponosna na svoj srebrni glasek. Skladbe Brede ščekove ne utrujajo poslušalca, tako pestre in melo-diozne so, da bi jih kar naprej poslušal. Tudi obe Pirnikovi (Jutmica in Večerni-ca) sta bili odlično naštudirani. Kot nov skladatelj se je tokrat predstavil javnosti Silvo Orel z ljubko pesmico »Mati ziblje«. Vsega je bilo podanih 19 skladb in občinstvo je znalo ceniti trud, ki so ga pevci in obe dirigentki vložili v svoje domoljubno umetniško delo. Z veselim srcem smo se poslovili od naših mladih pevcev izpod Pohorja in zelene Konjiške gore.
GUVERNER KINO MATICA, tel. 21-24	po gledališkem komadu »ZASTAVA«, v režiji slavnega TURŽANSKEGA. WILLY BIRGEL, BRIGITTE HOBNIY Ob 10.30, 15., 17., 19. in 21. ari.
	
KINO UNION — tel. 22-21. poslovita odrska in filmska Cf II umetnica v prekrasnem in pretresljivem filmu materinske ljubezni. — FIlm. ki bo vsem gledalcem ostal nepozaben! Ob 10.30 dop. ter ob 15., 17., 19. in 21.	na Gramatica Jeanne Dore
» Družba sv. Cirila in Metoda v Ljubljani je prejela mesca aprila 1940: I. Podružnice: Kamnik ž. 100 din; Maribor ž. 2.000 din; Vitanje 128.75 din; Litija 200 din; Radeče pri Zidanem mostu 125 din; Celje 975 din; Celje ž 75 din; Brežice 35 din; Tržič 65 din; Slovenj Gradec m. 455 din; Murska Sobota 1.400 din; Sp. Sv. Kungota 1.000 din; Sodražica 228 din; Medvode 1.000 din; Vransko 330 din; Novo mesto ž. 220 din; Beograd 431 din; Ljubljana, mestna ž. 8.282.75; Ljubljana-Bežigrad 3.852.75 din; Ljubljana, šentja-kobsko-trnovska m. 330.75 din; Ljubljana, šentjakobsko—trnovska ž. 679 din; Ljubljana. šentpetrska ž. 64 din. II. Razni prispevki: Silva Gaj, Beograd, 150 din; meščanska šola v Ribnici 101.25 din; Posojilnica Maribor 1.000 din; občina Radato-
viči 30 din; uprava »Jutra« 50 din; Janko .........................._.............
Ješe, Ljubljana. 300 din; dr. Jože Juhart ] bratom Stoianom domov in sta bila na in dr. Ivan Belle. Celje skupaj 100 din. j lepem napadena. Mirko ie dobil po glavi
*	Trije bratje utonili. Iz Kotora poročajo, da so v Skadarskem jezeru utonili trije bratje Lekiči. Hoteli so se prepeljati s čolnom čez jezero. Ko so odrinili od brega. je bilo jezero mirno. Nenadno pa je nastopilo neurje in se je čoln prevrnil.
*	Ljubosumje ie huda »rfena zadeva, ki
v pomladnem času prav tako mori svoie žrtve kakor nesrečna liubezen. Iz Slavonske Požege poročaio o naslednjem dogodku: V petek zjutraj se ie odpeljala v Zagreb na zdravljenje čevliarjeva žena Der-manova. Na kolodvor io je spremljal njen mož. Ko oa je hotela skočiti v vagon, ji je stopila nasproti njena znanka Ivka Petrovičeva in ji ie hotela vreči solne kisline v obraz. Napadena pa se je naglo obrnila in je kislina oškropila njeno obleko. Po nesreči pa so bili poškodovani štirje Pože-žani in sicer ie enega ožaala kislina po obrazu, drugi pa utegne osleoeti. Napadal-ka Petrovičeva ie tudi potegnila nož in ie Dermanovo trikrat zabodla. Ko so io aretirali in zaslišal: ie rekla, da ie pač ljubosumna ker ve. da bo Dermanova obiskala njenega moža. ki ie nameščen v Zagrebu kot izdelovalec bonbonov, med tem ko se mora ona sama v Požegi ubiiati s tremi otroki.
*	Smrtna nesreča na projrt. V Somboru je delavec Svetan Mastič zmetaval gramoz s tovornega vagona. Ko pa so lokomotivo priipregli k tovornemu vlaku, ie bil sunek tako močan, da je nesrečni Mastič padel z vagona naravnost pod kolesa, ki so ga razpolovila. Glava ie bila popolnoma odrezana od trupla
*	Truplo utopljenca iščejo. Poročali smo o nesreči, ki se ie zgodila na Dravi pri vasi Lovrečenu v varaždinskem okraiu. S čolnom se ie ponesrečilo pet kmetov in so bili trije rešeni v posledniem trenutku. Utonila pa sta Anton Ivančie in Jerko Ze-bec. Ivančičevo truplo so kmalu pobegnili iz vode. Zebca pa ie odnesla Drava in ga kmetje že teden dni zaman iščeio. Pravijo, da ie imel strašno smrt. Kliub temu. da ie napel zadnie sile. da bi se otel iz valov, vendar ie kmalu podlegel in izginil.
*	Svoji k svojim ie najboljše pravilo, ki si ga nai po pameti prisvojijo tudi zakonski možje. Žalosten dogodek, ki se je primeril v vasi Novoselcih pri Bosanski Dubici. kričeče govori za to. 35-letni kmet Mirko Culič. oče dveh otrok, ie rad pogledal čez zakonske oinice. Zadnji čas ie dvoril nekj lepotici, v katero je bil zaljubljen fant Milan Bošnjak. Milan ie brž nagovoril nekega svojega tovariša, da pričakata Mirka Culiča v zasedi in ga pre-tepeta za pouk. da bi se v bodoče ogibal deklet. Mirko Culič ie šel ponoči s svojim
Skupaj 23.708.25 din. (—)
tako hud udarec s kolom, da mu ie počila
FILMI * PLOŠČE
J O Š K
Preselili smo se
iz Šelenburgove ulice štev. 6
V SLAVIJO
T Y R Š t VA CESTA ŠTEV. 5 # APARATI # P ARFUMERIJ A
0 š M U C
* »Maske« Juša Kozaka so brez dvoma lobanja, hude rane oa ie dobil tudi Sto-ena izmed najlepših, novejših slovenskih j jan. Mirko je kmalu izdihnil. Stoian pa
se še bori s smrtjo. Oba mlada napadalca
knjig. Čudovito spreminjajoča se, nežna, krepka, fantastična realna vsebina v prelepem domačem klenem jeziku prevzame in gane vsakega čitatelja. Kupite to klasično knjigo in sc prepričajte! Izdala Tiskovna zadruga v Ljubljani. Cena vez. 90 din, za naročnike Ljubljanskega zvona 80 din. (—)
Crikvenlca HOTEL ESPLANADE
Krasen položaj tik ob morju in kopališču — Lepe sobe s tekočo vodo in velikimi balkoni. — Prvovrstna kuhinja — Cene zelo umerjene — Zahtevajte ponudbe — llprava.
* Tudi v staro ti .je človek la'ik- juna':.
Iz Bosa-ske Dubice n rcčaio: Na b ec i mečno narasli reke Une se ie igrala 3 letna hčerkica Galiba Bejtoviča. siromašnega delavca ki se ie bil nedavno codal do svetu i-kat za.-lužka Nenadno sj ie dekletce pri igranju zakotaliio po breg t in padlo v hladn > in deročo reko Otroci, ki so se z njo israli so začeli jokati in vpiti Ko se je dekletce spet noiavilo na vodi. se ni nihča drugi upal skočiti v vodo kakor 65-letni Hasib Mujičič, uprk pol uslužbenec. Z vsem naporom s? ie boril z valovi in privlekel na breg poimrtvci ctroka Z naglimi ukrepi so obudili d?k;etce k zavesti in i3 zd^i spet zdravo. Požrtvovalno junaštvo 65-letnega Hasiba Muj:čiča j 2 vzbudilo dale; naokrog pozornost in priznanje.
=» Fogreša «e na orežne vaje poklicani obveznik, že nekaj tednov pred ve'iko nočjo }n bil poklicen na orežne vaje na Su-šak posestnik Janez PavSič iz Lakmca pri Mokrcncgu. Odkar je o."šcl na orožne vaje, se še ni javil. Sumi se, da je med žrtvami železniške r.csrcče pri Ozlju. Imenovani bi se mora! nekako ob istem času vrniti od orcžni'i vaj. žono s številno družino nepreskrbljenih otrok upravičeno zelo sk-bi, ali njen mož morda ni med žrtvami železniške nesreče. Dolžnost žs-lezniške uprave bi b<la, da bi dognala Število žrtev in njih identitete. T'orua bi znal kdo izmed rešenih p:r/e5cti, krj je z Janezom Pavšičem.
so prijeli orožniki.
* Iz ljubosumnosti je umoril premožnega posestnika. Na cesti med Deiivo in Vasinim Hanom v Bosni so našli premožnega posestnika in ekonoma Mustafo 2u-petliaka mrtvega. Sodna komisija ie ugotovila. da ga ie nekdo usmrtil z dvema zamahoma z nožem in da sta bila oba udarca smrtonosna. Prvi vbod ie šel v gla-j vo. drugi naravnost v srce. Izpočetka so j mislili, da gre za roparski umor. toda ko so t pri pokojniku našli 6000 din gotovine, se i je preiskava takoi obrnila v drugo smer. , Orožniki so zaslišali pokojnikovega soseda. ki je dal zanimive oedatke. nakar so orožniki prijeli nekega Ramzijo Mostiča in njegovo bivšo ženo Almaso. Ramziia Mo-stič je bil zaradi Almase ljubosumen na Zupetljaka in je že priznal zlečin. Ko so ga prijeli, ie ves drhtel in ni bilo težko spoznati, da ima slabo vest.
ZUNDAPP o.zuzEK
KVALITFTNI	LJUBLJANA
MOTOCIKLI TAVČARJEVA 11 VSAK MODEL DOBITE TAKOJ
*	Za strahovito požrešno zverino se je
izkazal Pes kmeta Arčeza v va6i Podcr-kavlju pri Slavonskem Brodu. Nedavno noč ie podivial in se priklatil v ovčio stajo kmeta Ivana Beniča. Podavil ie 24 ovc. še 20 pa iih je nagrizel. Tako S3 je nalokal ovčje krvi. da se ni mogel premakniti z mesta. Zjutrai ga ie gospodar Benič našel popolnoma napihnjenega in ga ie takoi ubil. Zaradi izgubljenih 44 ovc je Benič vložil tožbo proti lastniku podivjanega psa.
*	Nafte čitatelje opozarjamo, na današnji oglas tovarne čevljev »Pekoč.
KINO SLOGA, tel. 27-30
SINA SEM DOBIL
Predstave danes ob 10.30 (matineja) ter ob 15., 17., 19. in 21. uri.
ZVOČNI KINO SOKOLSKI DOM _V SISKI, telefon 41-79_
Največji aviatični film. kateri na realistični način prikazuje vratolomne življenjske opasnosti pilotov
Vragi neba
V glavnih vlogah: M.vrna Lov, Clark Gable, Spencer Tra^.v
Predstave: danes ob 3.. 5., 7. in 9. ter jutri ob pol 9. uri
Prihodnji spored za binkošti:
Grofica Walewska
Danes ob pol 3, pol 6. in pol 9. šlager film španske glasbe, plesa in nadvse zabavne vsebine
C A R I O C A
Dolores del Rio, Fred Astair, Ginger Rogers
POD ŽARKIM SONCEM
Herojske avanture kralja kowboyev Buck Jonesa.	KINO MOSTE
*	Zaradi dveh dinarjev je Svoji mladi ženi odsekal nos. Kmet Ivan Nemec iz vasi Mikov ca v križevskem srezu na Hrvatskem ie dobrodušen in na videz boiazliiv človek, v resnici pa je nagle jeze. Je strasten kadilec in mora vsak dan pokaditi najmanj za 5 din cigaret. Ima lepo mlado ženo Jano. ki je skrbna gospodinja in je zlasti po podraženiu tobaka dan za dnem prigovarjala Ivanu, nai nikar ne kadi. Ker ie ni ubogal, je začela skrivati denar. Na praznik Vnebohoda pa ie Ivan našel dva dinarja skrita v njeni postelji in jih ie hotel vzeti, da si pojde kupat cigarete. Jana oa se je uiprla. Pričel se je prepir. v katerem je nagli Ivan pograbil sekiro in je svoii mladi in lepi ženi odsekal nos. Orožnikom je priznal, da mu ie žal tega greha, toda tako energičnemu možu. kakršen je Ivan. je dosti lažje odbiti lastni lepi ženi nos. kakor se odvaditi ouha-nja smi-dljivih cigaret
*	Na svoj način .ie popravljal onrle. ši-benska policija je v popravljalcu orgel Mi-lenku Faloviču iz Splita razkrinkala nenavadnega prevejanca. ki je po severni Dalmaciii zamenjava! kosi trene piščaii cerkvenih orgel s pločevinastimi. V severni Dalmaciji je bil na delu preteklo jesen, nato je odpotoval v Južno Dalmacijo, kjer je popravljal orgle v Hercegnovem in Grugi. Piščaii ie raztopil in je kositer prodal v Sibeniku za 15.000 din. med tem ko so pločevinaste piščaii vredne kakih 70 din. Falovičeve grehe šele po malem odkrivajo. Star ie 30 let. v mladosti ie bil boksač. zadnja leta pa se ie izkaza-l kot izvrsten strokovnjak pri popravljanju instrumentov in ie njegovega talenta škoda, da ga ie zlorabil za goljufije.
*	Glavni dobitek na k»teri#! Igralci mrzlično pričakujejo zadnji dan žrebanja. Po žrebanju je mnogo razočaranih! Razočaranja pa ni pri negi kože s kremo Bar hymira. ker (je Babymira-creme odlično in preizkušeno sredstvo proti opeklinam, priščem. ranam, razpokani koži itd.
*	Lastni interes v&akega bolnika, ki m želi rešiti naduhe, pljučnih bolezni m podobnega, mu nalaga, da se okoristi s ponudbo tvrdke Puhlmann & Co. Berlin 614, Miiggelstrasse 2525a. ki obstoji že mnogo let in brezplačno razpošilja poučno brošuro s slikami. Pazite na ogla« na 7. strani. (—)
*	Neugodne vremenske spremembe Škodujejo zdravju. Naglo ohlajenje zraka in stalno deževno vreme slabita organizem in ga napravliata dostopnega raznim boleznim. Telesna odpornost se najboli poveča, ako vzamemo za za jtrk in malo južino dve do tri žličice ovomaltioa z mlekom. Z rednim uživanjem ovomaltina se krepi odpornost organizma proti bolezni. (—)
P ostani In ostani člavt Vodnikove družbet
Otvoritev ToplUke gootilno v šmarješki* TopUoah
Sporočava topliškim gostom, izletnikom in letoviičarjem, da sva prevzela znano topll-ško gostilno v fimarjeikih Toplicah. Otvorila jo bova na Blnkofitno nedeljo 12. t. m. Zagotavljava gostom kopalilča, izletnikom in letoviičarjem, da bodo z oskrbo in postrežbo nad vse zadovoljni, ker bova posvečala vso skrb izvrstni kuhinji, izbornemu vinu, v seziji pa penziji. — Priporočava se za obilen oblak
Franci in Vida KarlovMc
Iz Llubliane
u— Ustanovitev podružnice Družbe sv. Cirila in Metoda na Viču. Pripravljalni odbor za ustanovitev podružnice CMD na Viču obvešča vse viške narodnjake in na-rodnjakinje, da bo ustanovni občni zbor viške podružnice jutri v ponedeljek ob 20. v dvorani sokolskega doma na Viču. Vabimo vse, ki jim je narodnoobrambno delo pri srcu, naj se ustanovnega občnega zbora udeležijo v polnem številu. Naj bo viška, podružnica CMD nova trdnjava, kjer bomo vsi složno delovali za procvit in prospeh naše narodne obrambe. Na ustanovni občni zbor iskreno vabimo tudi vse bratske ljubljanske podružnice CMD. Pripravljalni odbor.
Fotografije, povečave
itd. v kvalitetni izdelavi v edini specijalni fototrgovini
Razpošiljamo tudi po pošti.
JANKO POGAČNIK
LJUBLJANA, Tyrševa c. 20.
u— Zadnji dan razstave akad. slikarja F. Godca. Danes zaključi akad. slikar France Godec razstavo svojih del v galeriji Obersnel. Razveseljivo je dejstvo, da je razstavo doslej obiskalo nad 6000 ljudi. Godec razstavlja 86 olj in tempera. Vstop v razstavne prostore je brezplačen.
u— Krajevna protituberkulozna li«a v Ljubljani bo imela svoj redni letni občni zbor dne 6. maja t. 1. ob 18. uri v mestni posvetovalnici. Vabljeni so vsi člani in občinstvo, ki se zanima za protituberkuloz-ni pokret.
..........................................................................imiiiHitr.......iftiimiiimmHtinimimmmi
Za birmo
nudi veliko izbiro vsakovrstnih švicarskih ur in zlatnine
ALOJZ FUCHS,
LJUBLJANA, Židovska ulica 3
CR!nimiimtiniili"""utiii!tmiHHniii
iiKiiiMii..' luninim"'
u— Na koncertu Lovše-Dugan v petek 10. maja se bomo spomnili TOletnice domačega skladatelja Josipa Pavčiča. Ta mladeniško vedri priznani klavirski pedagog je zložil tudi mnogo lepih, melodioznih solospevov. Najbolj posrečene njegove pesmi pa so brez dvoma na Župančičevo besedilo iz otroške zbirke :: Ciciban«. Pavla Lovšetova je žela z njimi največje uspehe ne samo po jugoslovenskih odrih, temveč tudi med ameriško slovensko in mednarodno publiko. T^ekaj teh ljubko šega-vih biserov nam bo zapela na petkovem koncertu in sicer v prvotni obliki, kakor ;ih je prav zanjo napisal in deloma njej posvetil skladatelj. Koncert bo v Frančiškanski dvorani: vstopnice v trafiki Sever. šelenburgova ulica.
„Po toči zvoniti je prepozno
—	ravnotako se po nakupu
kesati!
KOLESA prvovrstna kupite še po nizkih
—	nepovišanih cenah v trgovini: Podobnik Franc, Rudnik 123, Ljubljana (poleg gasilskega doma).
Odprto ob nedeljah in praznikih od 7.-2. popoldne.
u— O akademskem slikarju Maksimu
Gaspariju, ki je pri železniški nesreči na Zidanem mostu, o kateri poročamo na drugem mestu, odnesel lažje poškodbe, so se v Ljubljani razširile govorice, ki so zbudile zaskrbljenost pri številnih njegovih prijateljih in spoštovalcih njegove umetnosti. Ugotavljamo, da je g. Gaspari dobil le poškodbe na desnem očesu.
Lepo darilo za birmanca ali pridnega dijaka je:
Balda fotoaparat vel. 6X9 z optiko 1:6.3 2 filmom in lepo torbico
za din 350.—
Sveži filmi pa še vedno po stari ceni pri
F o to Touristu, Lojze Šmucu
LJUBLJANA — ALEKSANDROVA C. 8.
u— Odločen odpor proti podražitvi dalmatinskega vina. Kakor znano, je potrošnja dalmatinskega vina v Ljubljani od leta do leta večja in naraslo je tudi število dalmatinskih krčem in vinotočev. Kakovost njihovega vina je prav različna, o tem smo šele nedavno razpravljali tudi v »Jutru«. Ugotovili smo, da so si zlasti v središču mesta pridobile nekatere dalmatinske gostilne neoporečen sloves. Prav tako je znano dejstvo, da so najboljši obiskovalci dalmatinskih točilnic ljudje, ki so pri skromnih dohodkih (brez vsake stanovske razlike) potrebni in željni dalmatinske pijače. S 1. majem pa se je vino v nekaterih najbolje obiskanih dalmatinskih gostilnah podražilo. Kolikšno nevoljo je podraženje zbudilo med stalnimi gosti, pričajo nekateri dopisi, ki smo jih prejeli in jih v celoti ne moremo objaviti, ki pa v glavnem poudarjajo naslednje: čim so številni Dal-matinci — seveda so med njimi tudi častne izjeme — dvignili ceno vinu kar za 2 dinarja, se je pojavil splošen protest proti nedopustnemu povišku. Povišanje ni opravičljivo. ker zaloga vina ni zrasla čez noč v vinskih kleteh po Ljubljani. Saj metode po zgledu Kane Galileje niso dopustne. Ljubljanski pivci seveda nismo tako bedasti, da bi kar molče prenesli tak udarec in se pustili odirati. Zato takoj po prvem maju lahko opazite praznoto po gostilnah s povišanimi cenami. Čujejo se odločni ugovori bivših gostov ki hočejo s trdno voljo dokazati, da povišanje cen nikakor ni bilo potrebno. Cela stalna omizja so začela stavkati in so odločena vzdržati, dokler ne bodo cene dalmatinskemu vinu pravično urejene.
ADVOKAT
DUŠAN SMODEJ
JE OTVORIL
odvetniško pisarno v Ljubljani, v Pražakovi ul. št. 15-1. (vogal Miklošičeve c. in Pražakove ul.)
u— Karadjordje je poleg dveh del, izi-šlih v tisku, osmo delo Ivana Mraka, s katerim je dosedaj stopil pred našo javnost. Biografsko tragedijo »Kleist» je recitiral Milan Skrbinšek, »Lincolna« je v avtorjevi režiji igralo šentjakobsko gledališče, avtor sam pa je s svojo igralsko skupino vsako leto naštudiral po eno delo. tako »Cajkovskega«, »Groharja« in »Starega Rimljana«. V teh treh delih je nastopal tudi kot nosilec naslovnih vlog. Ker mu je kritika tako v Ljubljani, kot Mariboru in Celju priznala velik igralski talent, bo ta prvi recitacijski večer dramatika-igralca nadvse zanimiv tudi s tega vidika. Ker so Mrakove predstave deležne že stalnega kadra občinstva, opozarjamo, da bo recitacija tragedije »Karadjordje« enkratna in to v torek 7. t. m. ob 20. Prodaja vstopnic se prične že v ponedeljek pri blagajni Del. zbornice od 10. do 13. in od 15. do 17.
u— Poroka. V soboto, 27. aprila, sta se poročila v cerkvi Marijinega Oznanjenja gospod Anton Miklič, tajnik ZOD za dravsko banovino in odgovorni urednik Obrtnega Vestnika, poznan kot odličen sodelavec mlajše napredne organizacije, in gdč. Justina Kozikarjeva, hčerka posestnika iz Starega trga pri Slovenjem Gradcu. Mlademu zakonskemu paru najiskreneje čestitamo! (—)
SODNI TOLMAČ
za angleški, francoski, italijanski, latinski in nemški jezik
odv. pripravnik g. O d o n sorli posluje na Miklošičevi c. 16/11 desno (modni salon g. Seljakove) od 10.—12. in od 15.—19. ure. Telefon 25-18.
u— Kolo ž<?n zadrugark opozarja svoje članice na predavanje, ki bo v sredo dne 8. t. m. ob 20. v dvorani glasbenega društva »Sloge«, Pražakova ulica 19. Zadružna misel v sestavu človeške družbe. Predaval bo prof. dr. Franc Veber. Za članice obvezno. Vabljeni tudi zadrugarji.
u— Nov grob. V Ljubljani je preminila ga. Minka Lince, rojena Debelakova, soproga bivšega tekstilnega direktorja. Pogreb pokojnice bo danes ob 17. iz hiše žalosti, Voclmatska ulica 4. Rajnki blag spomin, žalujočim naše sožalje!
opOLPAN^
\aumjenw ui ko\ riuuiio vabe {Htm če ji/i ^ tekem nedelje oddate u avtmdtudhi^nijc
EMOMA 1V.KANC
LJUBLJANA-NEBOTIČNIK
u— »S Poti po Norveškem« je naslov predavanju, ki ga priredi Prirodcslovno društvo v torek, 7. maja, v predavalnici mineraloškega instituta na univerzi ob 18.15. Predaval bo gospod akad. slikar Božidar Jakac. Predavanje bodo pojasnjevale skioptične slike.
u— Materinska proslava Sokola na Viču. Letošnji materinski praznik bo sokol-ska mladina svečano proslavila drevi ob 18. z akademijo, ki bo obsegala 18 izbranih točk. Uvodoma bo spregovoril o pomenu materinskega čine podstarosta br. Rudi Marinčič, potem pa bo mladina nastopila s telovadnimi, pevskimi in godbenimi točkami in deklamacijami. Ljubek bo nastop dece v igrici »Milček išče mamico«, ki jo je spisala mlada in nadarjena Vida Pezdirjeva. Bogat in pester program proslave naj privabi drevi v sokolski dom starše in prijatelje naše mladine, ki bo imela s tem najlepše zadoščenje in veselje. Ker bo začetek točno ob 18., prosimo p. n. posetnike. naj si vstopnice nabavijo že dopoldne v pisarni sokolskega doma.
ZOBOZDRAVNIK
dr. J O S. TAVČAR
od 12. do 19. maja NE ORDINIRA
Nebotičnik
Tel. 33-5)3
u— JNAK »Edinstvo«. Danes v nedeljo izlet, zbirališče ob 3/4 na 13. v iokalu. Izlet bo ob vsakem vremenu. V ponedeljek ob 20. uri bo sestanek debatnega odseka. V četrtek bo predaval g. kapetan v p. Ture šturm o temi: s-Zac-krožene gospodarske enote«. Izleta se udeležite v čim večjem številu!
Za
Triurni cevei
Miklošičeva cesta 12
nasproti Uniona.
u— II. državna realna gimnazija na
Poljanah v Ljubljani priredi jutri, v ponedeljek 6. maja, _ob 20. uri v.gimnazijski telovadnici glasbeno akademijo, namenjeno predvsem staršem in sorodnikom gojenk. Vstopnine ne bo.
Več stoletij že zdravi ROGAŠKA SLATINA s čudodelno močjo svojih zdravilnih vrelcev razne bolezni: želodca, črev, jeter, zlatenico, žolčnih kamnov, presnove, zamaščenosti, ledvic, mehurja, sladkorne bolezni itd.
Znana strogo dijeteticna kuhinja — Krasno kopališče — Idealno okrevališče — v pred- in posezoni znatni popusti.
ZDRAVLJENJE POZIMI IN POLETI.
INFORMACIJE DAJE RAVNATELJSTVO ZDRAVILIŠČA
ROGAŠKA SLATINA
bližnji železniški postaji, ki jih vodi v svoji evidenci zaradi legitimacij itd, kjer dobe plačilne knjižice. V Ljubljani bo izdajala knjižice le računska pisarna na postaji, v Mariboru pa glavni kolodvor. Svojo istovetnost mora vsak dokazati s kuponom čekovne položnice zadnjega izplačila za maj 1940, oziroma z legitimacijo, če je kdo zadržan, da ne more sam dvigniti knjižice, naj da pooblaščencu nekolkovano pooblastilo in kupon zadnjega izplačila.
PRISTNA LJUTOMERSKA VINA
kupite le pri
VINARSKI ZADRUGI V LJUTOMERU
u— Tone Bucik, Tyrševa 8. trgovina s sadjem, naznanja, da ima odslej telefonsko številko 4149 ter se obenem priporoča za cenjena naročila. Danes nove češnje. (—)
u— III. majski večer mladinskega odseka strelske družine v Ljubljani bo letos 18. maja v Kazini. Pokroviteljstvo sta blagovolila sprejeti poveljnik dravske diviz. oblasti g. gen. Stefanovič in častni damski komite. 2e seda i opozarjamo na to zadnjo letošnjo plesno prireditev, na kateri bo igral priznani plesni orkester Broadway. Vabila bodo razposlana prihodnje dni. Reklamacije se sprejemajo v društvenem lokalu. Masarykova 14.
u— Ljubi maj, zlati maj, bo še danes veselo donelo s šentjakobskega odra pri »Pekovski«, v pozdrav pomladi in mladosti. Ko gledate in poslušate to ljubeznivo stvarco, vas prevzame vedra pokojnost sta rih časov, dobrodušen humor in mladostna razigranost vam prinašata par uric veselja in samopozabe. Saj si danes vsi to še celo želijo in znajo to ceniti. Zato je šentjakobsko gledališče, ki nudi s svojimi predstavami res potrebno in prijetno razvedrilo. tako priljubljeno in močno obiskovano, da so vstopnijc za vsako predstavo po navadi že vnaprej razprodane. Torej si morate tudi za današnjo popoldansko predstavo »Pekovske« ob 15.15, ki je ena zadnjih, priskrbeti vstopnice pravočasno. Dobite jih ves dan v društveni prostorih v Mestnem domu.
Tudi dobri vojak ŠVEJK je uporabljal pri vojakih vseh 12 komadov prepotrebnih
predmetov
Foto tourlsta Lojzeta Smuča
in sicer:
1.	zložljiv brivski aparat v etuiju,
2.	čopič za britje,
3.	brivsko milo,
4.	10 komadov britvic,
5.	stekl. kolonske vode,
6.	kos toaletnega mila:
7.	zobna ščetka;
8.	zobna pasta,
9.	ogledalce,
10.	glavnik,
11.	šivalni pribor,
12.	strelska zabavna igra,
katere dobite za din 34.—, po pošti din 39.
Vpošljite na naš ček. račun št. 13.285 din 39.— nakar Vam takoj odpošljemo navedeno kot paket. Vrednost predmetov kupljenih posamezno je dvojna. Prepričajte se osebno v trgovini, kjer Vam brezobvezno pokažemo kolekcijo.
Priporoča se
Foto Tourist — Lojze šmuc
LJUBLJANA - ALEKSANDROVA C. 8 in PREŠERNOVA 9.
u— Kvartopirsko omizje v Ljubljani je
darovalo Družbi sv. Cirila in Metoda 100 din. Iskrena hvala!
u— V tečaj za izdelovanje kožnih rokavic se sprejema vsak dan od 10. do 12. in od 15. do 17. v hotelu Metropolu. (—)
♦ Nudiva v veliki iz-« bjrj in po starih cenah najfinejše orig. švic. ure. Na zalogi vsak čas: »Glashiitte«, »Schaffhausen«, »Ornega«, »Do\a«. »Eh-ction« itd. Velika izbira zlatih verižic, obeskov, zapestnic, uhanov m dragih kamnov. — Zlato, srebro in drage kamne kupujeva po najvišjih cenah.
1P ATA LOGAS, Lfeifrlfana
1'RED ŠKOFIJO 15 — Telefon 44-32
Smučarji, turisti in športniki!
Uporabljajte dr. KMETOVO MAZILO IN OLJE ZA SONČENJE. — Dobi se povsod. Zaloga: Lekarna dr. St. Kmet, Ljubljana, Tyrševa cesta.
u— Izplačevanje pokojninskih prejemkov v mobilnem in vojnem stanju. Vsem osebnim in rodbinskim upokojencem in upokojenkam, rentnikom, civilnim rentni-kom in miloščinarjem, ki prejemajo svoje prejemke od direkcije državne železnice v Ljubljani, je treba vedeti tole: Glede na uredbo in pravilnik iz leta 1939. o izplačevanju pokojnin itd. za časa mobilizacije in vojne se sporoča vsem prizadetim, da se glasijo v	dneh na svoji paj-

u— Predavanje s filmi in diapozitivi.
Tujskop.cmetna zveza v Ljubljani priredi v siedo 8. t. m. ob 20. v frančiškanski dvorani p.edavanj? odličnega fotografa g. Cveta šviglja pod naslovom: -Pesem slovenskih p!an:n«. G.„ švigelj bo p:edvajal nekaj črrobelih in barvnih filmov s planinskega in kajakaškega življenja, potem pa 100 diapozitivov v naravnih barvah iz Julijskih A In. ( —)
u— Cb?ni zbor »Dobroto«, ob^mrtnega podporrega društva poštnih uslužbencev v Ljubljani bo 18 t. m. v beli dverani hotela Uniona v Ljubljani. Začetek ob pol 20. ( —)
u— Operna pevka ga. Pavla Lovšetova, ga. Majda Lovše-Duganova in prof. <"e-domil Dugan prirede 10. t. m. ob 20. koncert v Franč škanski dvorani, na katerega občinstvo že danes opozarjamo. P odaja vstopnic v naprej v Severjevi trafiki v še-lenburgovi ulici. (—)
D

velika psvsilesijj
Novo me^to. 4 maja.
Zaradi neprestanega deževja, ki traja po vsem Dolenjskem že 10 dni, so vode v Krki in njenih pritokih visoko rn-asle in se začele razlivati čoz bregove. Krka je že 1.70 m nad noimalo in je po vsej novomeški ckolici začela z?livati travnike in polja. Ker vremenske prerokbe ne obetajo izboljšanja, grozi nova nevarno^ ge£lave ,,
Naš rojak starešina gasilske zajednice vrbaske banovine
Banjaiuka, 4. maja Nedavno je bil v Banjaluki letni zbor gasilske zajednice za vrbasko banovino. Za starešino zajednice je bil ponovno izvoljen naš ožji rojak g. France Kobal, šef Icnjigovodstva pri Okrožnem uradu za zavarovanje delavcev v Banjaluki. France
Kobal se je rodil leta 1898 v Tolminu. Srednjo šolo je obiskoval v Kranju, kjer je leta 1918. matirriral. Po osvobojenju stalno živi v Banjaluki. že takoj 1. 1922 je pristopil h gasilcem in se začel uveljavljati kot eden izmed najmarljivejših članov in kot predsednik gasilske čete. France Kobal je tudi član uprave gasilske zveze v Beogradu ter ima več državnih in gasilskih odlikovanj.
Inž. arh. Bojan Stupica in Savka Sever-jeva, odlična slovenska gledališka umetnika, kista se za^ji čas z uspehom udejstvo-vala na oNarodnega gledališča v Beogradu. str' nedavno, kakor nam poročajo,
podpisala angažman z upravo Narodnega gledališča v Ljubljani, tako da ju bomo že na začetku prihodnje sezone lahko pozdravili na deskah domačega odra. Stupica in Severjeva sta v kratkem času svojega delovanja v prestolnici tudi pred beograjskim občinstvom v polni meri uveljavila svoj
umetniški sloves — neki odličen poznavalec našega gledališkega življenja je inž. arh. Stupico nedavno ocenil kot enega najpomembnejših režiserja^ na slovanskem jugu. Prepričani smo, da bosta umetnika prinesla naši Taliji nove poživitve in razmaha. in jima želimo tudi v Ljubljani najlepšega uspeha.
Halo, halo!
Ne pozabimo, da se bo tudi dan.^s popoldne vrtilo kolo sreče. Na Kongresnem trgu priredijo naši poštarji ze«!o bogato tombolo. Ob treh popoldne vsi na Kongresni trg! Za bore 5 din se iahk0 popeljete do-mOv 2, avtom ali Kak»ni kolesom. Ne zamudite prilike, d»nes je še čas!
i n e m a t o g r a S i
Ribnica. Sokolski zvočni kino bo predvajal danes popoldne in zvečer ob običajnih urah velik špionažni film ?Gibral-tar«. Za dodatek Foxov zvočni tednik.
Kranj. Kino Narodni dom bo predvaja! danes II del kriminalnega filma »Tajni agent — X 9« (Lažni baron).
Jesenice. Zvočni kino Radio bo predvajal danes ob 15. in pol 21. uri filmsko opereto »Medeni mesec« s Frančiško Gaalovo v glavni vlogi. Med dodatki risalna šala in zvočni tednik. Sledi »župnikova skrivnost«.
Iz Kranja
r— Sokolski sestanek bo za vse članstvo jutri v ponedeljek ob 20. v posvetovalnici. Sestanek bo velike važnosti in je za vse
č-Unalvp
Iz Ptuja
j— Gledališki nastop gluhonemih. Opozarjamo Ptujčane na zanimivo prireditev gluhonemih, ki bo 11. t. m. ob 20. v gledališču. člani Društva gluhonemih iz Ljubljane žele s svojim kulturno-propagandnim nastopom javnosti pokazati rezultate vzgoje gluhonemih in svoje sposobnosti za delo. Priliko bomo imeli slišati gluhoneme na odru z živim govorom. Ker zaslužil njih delovanje vsestransko podporo, pozivamo Ptujčane, da posetijo ta večer v čim večjem številu.
ROYAL KINO, PTUJ, — Visoka peserrT posvečena vzvišeni materinski ljubezni, ki se bori za srečo svojih otrok do zadnjega utripa, je lepo prikazana v današnjem filmu MATERINA LJUBEZEN. (Kathe Dorsch. Paul Horbiger). — Pride: TRIJE VOJNI TOVARIŠI.
Iz Gornje Radgone
gr— Poziv Sokolom. V nedeljo 5. t. m. popoldne bo zbor murskosokolskega okrožja, obvezen za vse sokolske pripadnike. Za Gornjo Radgono je določeno zborno mesto v Križevcih pri Ljutomeru po prihodu vlaka ob 13.30. Tam se pridružita društvi iz Veržeja in Križevcev. Za kolesarje bo odhod ob 12.30 izpred Hiblerjeve gostilne pod vodstvom br. Antona Frasa. Ostali z vlakom ob 12.55. Vrnitev z večernim vlakom. Članstvo v civilu, po možnosti v športnih oblekah z znaki. S seboj je vzeti tudi prehrano za popoldne. Obmejni Sokoli, pokažite svojo disciplino.
PFA
ŠIVALNI STROJI
" *. ' -»„ • J
IGN.VOK TAVČAR J E VA X
gr— Ustanovitev Vinarske zadruge v Gornji Radgoni. Dne 1. t. m. dopoldne je bil v posojilnični dvorani v Gornji Radgoni ustanovni občni zbor Vinarske zadruge za vse občine sodnega okraja Gornje Radgone, kateremu sta bili priključeni še občini Sv. Ana in Sv. Anton v Slovenskih goricah. Odbor sestavljajo: predsednik Franc Snoj, tajnik posojilnice v Gornji Radgoni; podpredsednik Jurša Alojzij, gostilničar in vinogradnik v Gornji Radgoni; Nedok Jakob posestnik v Hercegovščaku; Ajlec Jakob, kovač in vinogradnik v Gornji Radgoni; Vreča Ivan, posestnik in vinogradnik na Ptujski cesti; Gajzler Peter, posestnik pri Sv. Ani v Slov. goricah; Novak Franc, upravnik banovinske trsnice in drevesnice pri Kapeli; Horvat Franc, posestnik v Sovjaku; Gramfola Ivan. župnik v Negovi. Kletni prostori bodo najeti v poslopju posojilnice takoj po poteku zdajšne najemne pogodbe s tvrdko Clotar Bouvier, to je 1. julija. V teku letošnjega poletja bo banovina nastavila zadružnega kletarja. Novoustanovljeni zadrugi je odobrena podpora 200.000 din za nabavo potrebne posode. Enak znesek dobi zadruga za jesensko trgatev zaradi nakupa vina.
Iz Ljutomera
lj— Zanimiva prireditev gluhonemih.
Skupina članov Društva neslišečih iz Ljubljane priredi v nedeljo 12. t. m. ob pol 11. dopoldne v Sokolskem domu svoj kulturno-propagandni nastop. Na odru bomo imeli priliko videti svojstveno predstavo. Povsod, kjer so doslej nastopili, so bili deležni splošnega zanimanja. Ti bivši gojenci ljubljanske gluhonemnice se s svojim delom bore za enakopraven položaj v današnjem svetu, ker imajo mnogi ljudje pogrešne pojme o gluhonemih. Ljutomer-čani, pridite v čim večjem številu in jim dajte izpodbudo za nadaljno borbo k dosegi najosnovnejših človeških pravic, to je temeljne izobrazbe vsakega gluhonemega človeka.
Iz Trbovelj
t— Z doma je ušel mladi Jože Gruškov-njak. sin Franja Gruškovnjaka. čevliar-skega mojstra v Trbovljah. Fant ie star šele 10 let. vendar je že opetovano zapustil starše ter po več tednov pohajkoval v tujini. Domači so ga tokrat videli poslednji-krat 18. t. m., potem ca je brez sledu izginil. V soboto 20. t. m. so sa videli baie še pri trboveljskem mostu čez Savo in v nedeljo pri elektrarni TPD. Fant je drobne postave, črnolas. nosi kratke, zelene hlače, siv črtast suknjič in močne okovane čevlje. Zaskrbljeni starši prosijo vsakogar, ki bi fanta videl, da jim nemudoma sporoči. Na prednje se opozarjajo tudi orožniške postaje zlasti v Prekmurju. kjer je fant svoj čas pohajkoval že več tednov. Vse informacije naj se pošljejo očetu Gruškovnjaku Fra-nju. Trbovlje 2.
Iz Krškega
kr— Gostovanje Sokola iz Radomelj. V
sredo zvečer smo imeli v gosteh sokolsko dramsko družino iz Radomelj z Wilhardo-vo igro »Bele vrtnice«. Režiser br. Gostič je dal igri živo obeležje in igralci in igralke so bili vsi na svojih mestih, tako da smo bili z igro zelo zadovoljni. Vsem sodelujočim iskreno čestitamo k uspehu in si želimo., da bi se kmalu spet pojavili na naših deskah.
kr— Stavbno gibanje. Inž. Gregorčič iz Sevnice gradi novo vilo na Vidmu nasproti škrbčeve trgovine, šef katastrske uprave v Krškem g. Bajt si zida vilo v Stari vasi pri Vidmu poleg železniške proge. Tvrdka Engelsberger v Krškem bo postavila novo poslopje za pisarne in ostale trgovinske lokale med svojo papirnico in skladiščem na 1 vrtu. ki je bil doslej last Cregr.iCcve Leo-
' itfkto ^
Iz €@Ija
e— Društvo hišnih posestnikov za Celje in celjski okraj je imelo v torek zvečer ob/jni zbor v hotelu »Evropi«. Zbora se jc udeiežflo samo 27 članov izmed 307 Predsedniško poročilo je podal g. Anton Fazarinc, tajntško g. Jakob Blažon, blagajniško pa g. Ivo Gams. Na predlog revizorja g. Antona Grajžlja je prejel odbor razrešnico, blagajnik pa pohvalo. Za dobo dveh let so brli izvoljeni v odbor gg.: j-redsednik Anton Fazarinc, odborniki Franc Dobovičnik, Ivo Gams, Konrad Go-logranc, Branko Kosmač, ravnatelj Drago Ki. 7 Vinko Prelog, Branko Zemljič in Fri.nc žohar, .namestniki Cvahte, Prelog, ie in Zupančič, pregledovalca računov A; • ,>n L. •.'•nik in Anton Grajželj. Proračun 7.. novo poslovno leto določa 7100 din dohodkov in prav toliko izdatkov. Pri slu-(••• ".nostlh je stavil g. Ivan Skale pismen pi odlog glede izvisevanja dimnikarskih opravil. Ta predlog je bil priključen pred-1, -u . ve. da se na pristojnih mestih
s; : omemba v izvrševanju dimni-• n, ta način, da sc zdajšno re-;..aL neumestno iri za hišne lastni-... n.-. opusti in se tudi v dimni-.o; •. U uvede prosta konkurenca, ka-• o ; ri vseh drugih obi tih. Na pred-- k .:a člana so tudi razpravljali o ..i' imovini, ki je znašala na dan . a. a obora S750 din.
.i.-,; društvo Celje matica bo ...:, .'•• p:Hiki pokiajinskega zleta v i ; izgtgtvo v Narodnem domu. V petrih . • i.i se j;' nabrala kopica zanimive k. i »o na razstavi prikazala vse .;.:,:» • = . 1 ;*. k. .'a je opra.il v tem iaz-u celj; ki Sokol, M.nogo slik. fotografij oaobnih predniatov, ki jih društvo ni-: i -. st.-irejš<» dobe. bo pri posamez-K; i i jih lah k . pogrešili, na razstavi i < , : i- ■!:,;.:': svojemu namenu. Da ; : . ; t .ve popoln, prosimo brate tre k; so cokdiaj delovali v celjskem f. . :.. .:.:: j,., upr.iabne razstavne predrt ! ;	••• aj.o ali prepustijo Sokol-skemu društvu G.efju matici, ki »iu hodo s tem sr .>iili lepo uslugo.
e— Prijava po-Vvkov. Osrednja komisija 7	n o jst vr> i.o tudi letos priznavala
č. os- •;..• rži pšenice. ječmena in ovsa te» nasade Krompirja (.oneidoy.ee, kresnik, r ... p zni ioiir.ik, jubel, Bohrnov rani in a kersegeni. Napredni kmetovalci iz c ■ ol . lice n.:j "pošljejo ponudbe do 20. t. m. mestnemu poglavarstvu .v Gelju, ]■■, '••!>.• tudi potiebna pojasnila.
z
k.u j'' n
ko
k.u
1' S clru C i;'J
r '
C L-i
des Sii o. og: o d . ! in p ma. nikir bi p bi bi in sc
OTJ
»'0-!'i< rlii. kolo ali šjvahii *troj
na '.j-.- m najhitreje prodate, kupite ali
z ..nenjate v trgovini J: > r- X ti s 51 — Celje — Narodni dom-
i— ;• .škim borcem I Krajevna orga-
nizacija Legije koroških borcev y (Celju poziva članstvo, da nemudno dvigne prijavne rine za spominskp kolajno pri svpjih 3 . ... ;'! ki so jim bile tiskovine vrnjen« z.;: ud* izpopolnitve. Vsa navodili ::■> pri p o ".a i jenikih, člani iz P.elja pa jih dobijo v društveni pisariti v gostil-; . nr.eltu v Gosposki ulici dnevno od IT do 19.
. — ' : t.riit;' Legiji' koroških borcev, kra-i •',. i n ".ii:in v Celju, priredi loterijo, 1.	v -sh dobiček ic namenjen zidavi do-
mu koroških bojcev žrebanje bo 21, juii-• v (\ iu Glavni dobitek je lep moderen avto. Javnost sc naproša, da srečke pridno kupuje ter tako podpre organizacijo y ii jc-. nih smotrih.	(—)
i - t v Celj'' se vedno izplača. Cenjeno '.->• tv:i in tujce vljudno vabimo, <:.«. i. jo gostilno »Angel«, Celje, Pre-ii; i.. Tam dobite iz h orna ljutomerska ; > a., in se: tirana \ina. Priznano dobra i a..a ja. pozerna postrežba. Avtomatski biljard.
S pup.a.-of-a Al. SE1FK1ED, gostilničarka.
r— S. stava gospodarskega načrta za
i »tne ...ztiove. Mestna občina celjska je i..... isaia n-.pravo gospodaiskega načrta za a gozdove na Pečovniku, nad mestnim parkom, v Vitanju in drugod. Geodetove meritve gozdov izvrši mestna občina. K.-. • a ; je bi izvišila mestna občina ali pa r • :.aa:i;k kar je treba v ponudbi navesti.
..a .ne informacije se dobe v sobi 47. na i . M.imi poglavarstvu ob sredah in sobo Lan ob uradnih urah. Za ogled gozdov bo aa lazpolago spremljevalec. Ponudbe ie •..., • a vložili Co i. junija y sobi 9. na mest a eni poglavarstvu.
i/, celjske statistike. V mescu aprilu - • laskalo Celje 1059 tujcev (935 Jugo-i-. .'enov in 12-1 inozemcev) nasproti 862 v	;.-m marcu in 1088 v lanskem apri-
la. V preteklem mescu je umrlo v Celju 4,"- c - -i;, in sicer 9 v mestu in 36 v javni i a a i. Pri celjski borzi dela je bilo 1.
. v '-vuienci 726 brezposelnih (596 mo-ši ah iu ir.0 žensk) nasproti 787 (659) moškim :n 123 ženskam) 20. aprila.
MOŠKO PERIT O FO MERI — izdeluje ccneno in hiti o
IVAN BABIČ, Maribor, Gosposka ul. 24
e— Danes dve opereti v celjskem gledališču. Mariborsko gledališče ponovi danes c.b 15. v celjskem gledališču Straussovo cnc-i-i-to »Cigan baion«, ob 20. pa uprizori uCink vato opereto Vse za šalo«, ki jo je spisal Celian Danilo Goiinšek in uglasbil kap. n:k Josip Jiranck. Obe predstavi izve;-. abonmaja. Vstopnice se bodo prodajale r ineš od 10. do 12. pri blagajni v gledališču.
c— Akademija podmladka Jadranske
straže na celjski gimnaziji bo v sredo 8. t m. ob 20. v gledališču. Udeležite se aka-ciemije v čim večjem številu in izkažite priznan je nacionalnemu udejstvovanju di-
jaštva.
c— SI ava pravoslavne cerkv*c, Pravo-
slavna cerkev sv. Save v Celju bo slavila v oetffk 10. t m. svojo hramovsko slavo v spomin na dan sežiganja relikvij svojega prvega pat:ona, prvega srbskega arhiepi-skopa in prosvetitelja sv. Save na Vrača-ru 1. 1594 V četrtek 9. t. m. zvečer bo ob
IS 30 v cerkvi bdenj je, v petek 10. t. m., ra dan slave, pa bo ob 10. saborna litur-giia. Po liturgiji bo procesija, nato pa rezanje slavskega kolača.
e— Na jutrišnji Djuriljevdan bo ob 9. li-turgija v pravoslavni cerkvi sv. Save v Celju.
e_ Uradni dan Zbornice za TQI za Ce-
1 ie in okolico bo v torek 7. t. m. od 8. do 12 d-noldr.e v posvetovalnici Združenja trgovcev za mesto Celje v Razlagovi ulici.
e_ Zdravniško dežurno službo za člane
O CZ D bo imel danes zdravnik dr. Franc Premšak na Cankarjevi cesti.
Umrla je v mestnem zavetišču v
Medlogu Vzletna zasebnica Rozalija Rataj-čeva.
e— Dr. Ivič Stjepan, zdravnik, do nadaljnjega ne ordinira. (—)
e— Sanio še jutri do 18. je čas, da obnovite srečke državne razredne loterije v podi užnici »Jutra« v Celju.
Iz Maribora
a— Tuiskoprometni tečaj v Slatini Radencih. V nedeljo 5. maia bo v Slatin: Radencih enodnevni tečaj za pospeševanje turizma in gostinstva. Tečai eriredi ban-ska uprava v sodelovanju s Tuiskopromet-no zvezo »Putrnkom« v Mariboru, krajevna priprave za tečai pa je prevzelo ravnateljstvo zdravilišča skupna z o činskim režijskim odborom v Siat. Radencih Program tečaja, ki ie za udeležence brezplačen, bo obsegal predavanja o turizmu in gostinstvu. o lepšanju zurtJinjesa lica gostišč, bivališč in turističnih krajev, o delu in pomenu turističnih onsanizacii in potniških pisarn, o gostinskem, kletars.vu kaka tudi praktični in teoretični nauk o serviranju. Med predavanji ss bodo predvajali tudi kulturni filmi. Predavanja bodo dopoldn,-cd 8. do 12. in popoldne cd 13.30 dj 17.30. tako da bo omogočena udeležba interesentom iz bližnje in daljne okoiice. Namen tečaja je. da se najširši sloji prebivalstva seznanijo s pomenom in potrebami našega tujskega prometa, ki is prinesel že velike gospodarske koristi. 2eleti bi bilo. da ss tujskoprometnega tečai a v S atini R .dedcih iz bližnje in daime okolice udeležijo vsi. ki so v kakršnemkoli oziru v zvezi s tujskim prometom in ki imajo od njega gospodarske koristi. Za udeležbo na tuisko-premetnem tečaju v Slatini Radencih dais interesentom vsa podrobnejša pojasnila Tujskoorometna zveza »Putnik« v Mariboru. Trg svobode — gi'ad. telefon 21-22.
VEI.IKA EFEKTNA LOTERIJA mariborskih poštarjev se preloži na 9. junija 1940 in to radi drugih društev, katera hodo v mesecu maju prirejala svoje tombole. Odbor.
a— Oblastni odbor jadranske straže v
Mariboru je vezposlal na naše narodne šole. ocnosno podmladke JS v območni prejšnje mariborske oblasti 10.000 slik kralja Petra II. kot najvišjega zaščitnika JS. Slika je liano izdelana na fin?m papirju in je določena minimalna cena 2 din za kes. Razprodaja slike je r.a še vezana na žrebanje dobitkov, ki bo dne 1. junija. Dob'tki bodo večje število 14dnevnih brezplačnih letovanj na morju. V primeru dobre razprodaje slike se bo število dobitkov še povišalo. Vsi poverjeniki podmladkov pa žal ne razumejo te pravilne akcije, ker bi sicer zavojev slik ne vračali z epazko »Se ne sprejme!« Iz najsiromaš-nejših krajev prihajajo ponovna naročila, iz bližnjih krajev pa slike vračajo. Za zgled naj služi dopis, ki ga je oblastni odbor prejel iz Petišovcev. V dopisu pravi poverjcnica, da je poslane ji slike že razprodala in prosi za nadaljnih 50 slik, ki jih bo prodala, ker je to velikega pomena za obmejni kraj. Tako delo zavedne učiteljice na naši meji naj bo vsem za zgled. Vrnjene slike gredo seveda takoj spet v promet, ker jih druge šole pridno prodajajo. Piosimo poverjenike, da pospešijo razprodajo slik. a neprodane takoj vrnejo, da se prodajo drugod.
a— Tuji državljani, bivajoči na področju predstojništva mestne policije v Mariboru, ki so v pcee-sii zaposlitvenega dovoljenja z veljavnostjo za »nedoločen čas«, se v smislu razglasa policije pozivajo, da predložijo dovoljenje v svrho potrditve in evidence v teku maja na policijskem pred-stejništvu soba 2. dnevno v času od 10. do 12. Kdor se ne odzove, tega izkarnica izgubi v smislu zadevne Uredbe veljavnost.	*
a— počastitev ZrinjsKega in Fran Kopana. Te dni je bila v prostorih : Napredka« prisrčna komemoracija v počastitev spomina narodnih junakov Petra Zrinjskega in Krsta Frana Frankopana. V torek je bila v stolnici maša zadušnica, ki so ji prisostvovali poleg mariborskih odličnikov polncšievilno člani »Napredka« s predsednikom g. P a 1 j a g o na čelu.
DAMSKA, MOŠKA MODA
HEDŽET, MARIBOR
a— Akademija Ruskih izvidniKov. Na
pravoslavni velikonočni ponedeljek so Ruski izvidniki priredili v dvorani dekliškega internata »Vesna« svojo drugo akademijo. Po pozdravnem govoru načelnika Alega Minajeva so se vrstile posamezne točke, ki so vse prav lepo uspele. Omenimo naj zlasti čudovito lepo živo sliko »Cvetje« in pa »Demjanovo juho«, obilo priznanja pa je žel tudi balet »Snežinke«. Višek je dosegla dvodejanka »Carjevič-žaba«. Mnogoštevilno občinstvo, med katerim je bilo opaziti mnogo odličnikov. ni štedilo s priznanjem in tako so morali mladi igralci večkrat ponavljati. Tretji del sporeda so tvorile baletne točke, ki jih je z okusom pripravila ga. Faningerjeva, režija pa je bila ge. Minajeve. Na vsak način na lahko poudarimo, da je bila to najlepša ruska mladinska prireditev v Mariboru za vseh dvajset let ruskega življenja in udejstvovanja med nami. Organizatorjem najlepša hvala! Ruskim izvidnikom želimo obilo uspeha na njihovem trnjevem potu.	—
a_ zdravniško dežurno službo za nujno pomoč članom OUZD in njihovim svojcem bo imel danes v neodložljivih primerih in v odsotnosti pristojnega rejonske-ga zdravnika dr Hugo Velker, Koroška cesta 10. telefon 25-75.
a— Tragična usoda bogatina, ki je prišel na beraško palico. V nekem hlevu na Aleksandrovi cesti so našli onemoglega in bolnega starčka. Reševalci so ga prepevali v bolnišnico, kjer so ugotovili, da je starčkovo zdravstveno stanje zelo resno. Dognali so, da gre za 681etnega Simona Praha, ki je bil svoječasno bogat in ugleden posestnik, življenjska tragika pa ga je pahnila v bedo. Nazadnje je moral beračiti, dokler ni onemogel.
a— Sodni odmevi nečedne zadeve. V neki tukajšnji tekstilni tvornici je neki mojster žalil narodni čut štirih delavk. Potem jih je še spravil ob kruh. V zvezi s tem so vse štiri delavke vložile tožbo pri tukajšnjem sodišču proti omenjenemu mojstru. Za sodno razpravo, ki bo v kratkem, je v vrstah naših domačih tekstilnih uslužbencev živahno zanimanje.
Prisebnost in pogum obvladata vsako nevarnost
BELEŽKE
^Razveseljiv pslav"
»Trgovinski glasnik« objavlja uvodnik »Vesel pojav« in v njem z največjim zadovoljstvom ugotavlja, da sc jo p:> vesteh iz vse države naš narod polivatcvilno odzval vsem pozivom države. L^t nato nadaljuje:
»V teh težkih časih smo zopet enkrat pokazali vsemu svetu da so še živi v nas vrelci hrabrosti in rvd^ijubja, pripravljenega na vse žrtve.	i> /;c &'• se odzvali klicu domovine in odšli na sv. ja mesta, kakor odhajajo sleherni d.- n i»i> svoje enev-nc posle. Nikjer sc ni <1 -a i l niti cn ai-cidcnt. Nikjer ni bilo gti:>.uo ir prepoznih odzivov. To so dejstva, ki so globoko razveselila vse, ki ljubijo to državo in naš narod. Prav tako pa .«•<> pr. netila vse tiste, ki nc žc!c dobro naši državi Za pravilu oceno discipliniran-*ti in po/rtvova.no?ti naših ljudi moramo upa tev.-t '. d.' se h;!: vpoklicani v času, ko ima k it v t nuj več dela.
S tem jc na.š narod zapet enkrat dokazal, da ima več zdrav o.'-a instinkta in državljanske zavednosti, kak: r s<" y- UPSh mnogi njegovi samozvani »voditeij>«. Občutil jc instinktivno, da je same m č na Jugoslavija, sloneča na voiji svojiii smrv. braniti jo za vsako ceno in	vsakomur, naj-sigurnei:a obramba njegove ncodv.-.nosti in svobode. Cesar ne mor< ja razumeti nekateri na vrhu. to jc razume na; a d, ki vc, da jc država nad vse Na> narod si nc želi ničesar bolj kakor miru. Imel pa ga bo samo takrat, čc bodo vede;: vs- tisti, ki nam nc žele nvru, da smo priprav Ijem braniti se z zobmi in pestmi.
Danes lahko rečemo vsemu svetu da bodo branili svojo Jugoslavijo vs' Hrvati, vsi Srbi in vsi Slovenci, kdar jc iaeun.il na naše spore in razdvojenost, ta sc jc grdo pre-
svoje račune temeljito
varil in bo moral revidirati.«
O čsSžnostih cT.r2avlpT?s
General Todor Miličevič jt napisal v no-vosadskem »Danu« intere anten članek o propagandi kot posebno važnem orožju druge svetovne vojne Svoj članek zaključuje general Miličevič z besedami:
»V našem splošnem interesu je da jc v teh usodnih časih vsak jugoslovenski državljan čim bolj discipliniran in zbran, ker samo tako bomo mogli oiiraniti svoje nevtralno stališče v sedanjem evropskem konfliktu. Poleg tega mora vsak zaveden Ju-gosioven kritično premotriti vsako vest. ki je bila poslana med narod po ustnih novi-nah. letakih, raznih biltenih in posebej še po tujih radijskih postajah. Vsak Jugoslo-\en pa jc tudi dolžan pri vsaki pr liki čuvati ugled naše vojne sile.' Str- go sc mora vzdrževati vsake kritike na naslov naše vojske. Ako jc opazil po svojem prepričanju kake nedostatke. potem naj jih osebno ali pismeno sporoči prvi b'bžp;: vojaški oblasti. Zlonamerne kritike na~c ob rožene sile prijavljajte brez pnzanašanja oblastem.«
,5Prve nalsge naših čm"
»Delavska pravica«, glasilo krščanskih socialistov, priobčuje daljšo izjavo svojega uredništva o »prvih nalogah naših dni«. Med to prve naloge spada p:> mnenju uredništva potreba odstranit; vse vire in vzroke naše otopelosti in tujega duha. List pravi:
»Voditelji naroda naj nehajo z demagogijo ter naj narodu odločno in iasno pokažejo pravo pot. Izžsaii moramo iz našega naroda vse izdajalske klice. Mislimo tu predvsem na one naše ljudi, k: so ore-žeti s tujimi, naši svobodi in neodvisnosti nevarnimi idejami. V naprej moramo preprečiti vsako možnost, da bi zavoljo teh ljudi kdaj padel naš nared v nesrečo. Dvigniti moramo narodno moralo in samozavest. Ce bo kdai nastopil trenutek, ko se bo moralo ljudstvo boriti, potem mora vedeti, zakaj se bori. Zavedati se mora pomena svobode, upravljanja z lastno usodo in odgovornosti, ki io nosi kot celota in vsak posameznik med nam' pred zgodovino in bodočimi pokolenii. Življenje sa
Obvestila za vojaške obveznike v Ljublfani
Redni naber za mesto Ljubljano bo od
15. do 21. maia v dvorani Mestnega doma na Krekovem trgu. K naboru moraio priti vsi mladeniči, ki so rojeni l^ta 1920. in vs: oni rojstnih letnikov 1913. do 1919.. ki doslej sploh še niso bili pri haboru ali pa so bili oglašeni za začasno nesposobne. Pregledani bodo tudi vsi začasno nesposobni obvezniki rojstnega letnika 1909 in vsi sposobni obvezniki (dosluženi vojaki), ki so postali nesposobni za nadalino vojaško službo. Kdor izmed prizadetih ne b: dobil poziva za nabor, naj se zglasi v mestnem vojaškem uradu na Ambroževem trgu št. 7.
Naknadna zaprisega vojaških obveznikov bo v petek 24. maja. točno ob 11. uri v dvorani Mestnega doma. Kdor i-rned v Ljubljani bivajočih obveznikov doslei še ni prisegel Nj. Vel. kralju Petru II.. naj se najkasneje do 15. maja t. 1. zglasi v mestnem voiaškem uradu na Ambroževem trgu št. 7. soba 2. *
Pregled uniforme in vojne opreme rezervnih oficirjev bo dne 16.. 17.. 18.. 20.. 21. in 24. maja. vsakokrat ob 16. v dvorani Mestnega doma — Krekov trg. Vsi v Ljubljani bivajoči rezervni oficirji in vojaški uradniki se moraio udeležiti pregleda bodisi v civilni ali vojaški cbieki ter se moraio osebno javiti predsedniku naborne komisije. Pregledana bo uniforma, ki so io dobili rez. oficirji od države, in pa vojna oprema, ki si jo morajo nabaviti sami po spisku, ki so ga prejeli. Rez. pešadij^ki oficirji, ki imajo državno uniformo, pridejo k pregledu dne 16. maia t. 1.. oficirji drugih strok, ki imajo državno uniformo, pa dne 17. maja t. 1. Poleg uniforme morajo prinesti k pregledu tudi vojno opremo. ki so si jo nabavili na svoje stroške. Rez. oficirji in vojaški uradniki, ki nimajo državne uniforme, moraio prinesti k nre- . gledu le vojno opremo, ki so si io do'žni nabaviti sami. Zanje bo pregled v naslednjem abecednem redu (po začetnici rodbinskega imena): A—H dne 18. maja. J— M dne 20. maja. N—R dne 21. maja. S—2 dne 24. maja. Vsak rez. oficir naj pri pregledu odda na csminki pole napiria napisano svoje ime, voj. čin in stanovanje ter izjavo, ali ima predpisano vojna opremo ali ne in zak^j ne.
žrtvuje samo za svobodo, za t»lno narodno življenje ter za blasinio vsega nareda in dišave. ZaLo moramo ta :oi odstraniti iz naše srede vse. kar ljudstvu in morda ce.:rr. stanovom greni življenje k;.r mu jemlje svab do. Naš narod moramo preže: : z neomajno vero v zrnago p.aviee .n svobede.«
črnogorski klic
ps Uonseatraciji
Tednik »S!obodni misao*. ki izhsaa v Niktiču v Črni gori, objavlja uvodnik o
P< ;rebi notranjega pomirjen ja v naši dr-' ž .vi. Pisec uvodnika, dr. skeiovič, misli, da se s sporazumom cd 26. avgusta lanskega leta ni posrečilo v ccloti rešiti vpra-s .rja naše notianje preureditve in z njo i: i n.alizirati naše politično življenje. Preko tega >.oe more molče noben odgovoren pHiak in pravi rodoljub. Vodeče politične "C- i morajo razumeti zahtevo dana-.	časa po koncentraciji vseh pozitiv-
r n narcarcih sil. ki bodo potem legitimi-i;"<? i.v-fliti v celoti normalizacijo našega političnega življenja.«
Czztabeli naših radikalov
Delo;, glasilo ministra pravde dr. Mar-koviča, beleži, da je bil 26. aprila v Ljubljani vsestanok delegatov Narodne radikalne sti. nkt iz vse Slovenije. Na sestanka je bilo bojda natančno 122 delegatov. Sn ,jota jn bila resolucija, v kateri radikal-ski delegati iz Slovenije pozdravljajo svojega sivolasega šefa g. Aco Stanojeviča tn izražajo svojo radost, da je okreval. Izražajo mu sveje zaupanje ter ga pozivajo naj nadaljuje svoje delo za združitev vseh radikalov, ki ga priznavajo za svojega šefa. Brez močne in konsolidirane NRS ni mogoča normalizacija in demokratizacija našega javnega življenja. Brez nje pa tuoi ni mogoča izvršitev pričetega sporazuma med Srbi, Hrvati in Slovenci.«
Končno, so radikalski prvaki Slovenije še naslovili apel na vlado, kakor tudi na vse javne in gospodarske faktorje, »naj odstranijo vzroke dnevno naraščajoče draginje ter gosj>odarske težave, ki so nastale zaradi sedanje vojne«. Izrekli so se tudi za povišanje plač.
Slovenski radikali, ki so se nedavno odločili za zvestobo ladikalskemu glavnemu odboru, so očividno zopet zašli v dvome. Priobčujejo svojo resolucijo v »Delu«, o katerega šefa je glavni odbor proglasil, da ne pripada več NRS, in pozivajo g. Stanojeviča naj nadaljuje svoje delo za zbiranje vseh radikalov, akoravno jim, mora biti znano, da je ta akcija že likvidirana.
O svobodnih volitvah na Hrvatskem
V sredo je bila v Zagrebu seja glavnega odbora Samostojne demokratske stranke. Na seii so razpravljali 0 pripravah za občinske volitve na Hrvatskem. Pri tem je glavni tajnik stranke g. Kosanovič podal silno temno sliko sedanjega stanja v podeželskih občinah banovine. Dejal je, da so se skoro v vseh občinah, kjerkoli je ban-ska oblast izvršila pregled in postavila začasne uprave, ugotovile največje zlorabe in poneverbe. Kakor je znano, pa so bile vse občinske unrave na Hrvatskem v rokah pristašev HSS in JRZ. deloma tudi SDS. G. Kosanovič misli, da je žalostno stanje v občinah bposledica volitev pod diktaturami, vko se je moral narod boriti za svoje pravice.« Sedaj pa. ko bo »ljudstvu prepuščeno, da se svobodno opredelu-je in voli svoje predstavnike, bo gotovo izvolilo r"obre.«
Odkod je vzel g. Kosanovič svoj optimi-
zem, ko je vendar na Hrvatskem ostalo
javno glasovanje in je danes pritisk na volilce od zgoraj in od spodaj še bolj mogoč nego poprej, nam ni povsem jasno. Tudi ne vemo, koliko bo v prilog svobodnemu glasovanju dejstvo, da se že danes pri razdelitvi koruze strogo pazi kdo dobi cenejšo hrano, številne pritožbe iz poeoinih ere-zov vedo povedati, da nihče, ki ni vpisan v Gospoda! sko skgo ali v Seljačko kolone more biti deležen hrane, nabavljene po nižjih cenah in pripeljane z brezplačnimi vozovnicami. Članstvo v Gospodarski slogi je vezano s članstvom v HSS, Seljačko kolo pa je organizacija SDS.

Slovenci za razdelitev
Suz3?ia
u
Pod tem naslovom objavlja
dnevnik« sledečo prcdpoldne jc poseti! delavski odsek soci alnc a^aitike banske ob.asti dr. Alcjz Rant, tajnik vrhovnega sodišča v Ljub jani. Izjavil jc. da so vsi Slovenci za razdelitev Suzorja tako, kakor to Hrvati zahtevajo in postavljajo.«
Gospod dr. Alojz Rant ima s Suzorjem opraviti toliko, kolikor tajnik Suzorja z vrhovnim sodiščem v Ljub -.ni. Z isto pravico, kakor o razdelitvi Suzorja in / isto avtoriteto se je mr-gei g. dr. Rant v Zagrebu izjaviti v imenu Slovencev tudi za razdelitev republike Liberije. Ne razumemo uglednega hrvatskega lista da privatna mišljenja popoln?ma nepooblaščenih ijudi ser-vira svoji javnosti kot nekake manifestacije narodne volje.
Zagreb ln Cs>k dobita f?ova msstssa sveta
V	petek dopoldne je bila v kabinetu hrvatskega bana v Zagrebu k nlerenca. katere so sc udeicž li ban dr išaba- e. p dpred-sednik vlade dr. Maček, podpredsednik !iSS inž. košutie. glasni tajnik HSS dr. Krnjevie in komisar zagrebške občine dr. Starčevič. Na konferenci so razpravljali o sestavi liste za novi zagrebški mestni *vct. Lista bo objavljena prhodnje dni skupaj z novim mestnim svetom za Osiiek. Iz vrst vodstva HSS zatrjujejo <ia v nova mestna sveta v Zagrebu r O&jel.u nc b- i r slani po!it'ki. temveč prven« rv v no s->?•.-a r-stveniki ter zastopnik; raznih stanovala.h in socialnih organizacij.
Hipnotiziranje min
V	teh težkih in resnih časih se aog^jajo tudi prijetne zgodbice. Eilo je pred par mesci, ko so bili angleški in francoski admirali hudo zaskrbljeni zaradi vse bolj n. -raščajočih izgub po eksplozijah mčgnr-t-skih min. Takrat so bili na poslu največji angleški in francoski fiziki, da o : aje o tajnost tega novega nemškega orožja. V francoskem ministrstvu za vojno r-c »:.>'•• -co pa se je prijavil turi neki prof esc• i hipnotiziranje ter se ponudil, da bo s svojo hipnozo razmagneti? magnet,«]:? m;ne. Njegova por.udba je vzbudila nemalo streha in zabave med francoskimi m mornariškimi oficirji.
»Hrvatski notico. »Danes v petek
Cbenl zbor s?es*:e za Maribor &&3ni breg
Iz banovinskega tajništva JNS sporočajo: Danes se bo vršil v Iločah pri Mariboru v gostilni Pristanik pri kolodvoru ob 14. sreski občni zbor omladine JNS za srez Maribor desni breg. Na občnem zboru bosta poročala člana banovlnskega odbora gg. inž. Eoris Sancin in Andrej Vršič. Vse omladinee in tudi starei.še somišljenike stranke vab:mo. da se občnega zbora polnoštevilno udeležijo.
Kar smo rekli, drli
Pod naslovom »Slovenija se budi« prina-■a zagreb-ka Vilderjeva »Nova riječ« poročilo o sestanku akcijskega odbora SDS, ki je bil 25. aprila v Ljubljani. Iz poročila samega ni razvidno, zakaj je »Nova riječ« izbrala ta čudni naslov. Morda zato. ker so se zbudili aranžerji sestanka, ki so 11. de-ccmbra po večini prespali?
Zanimivo je. da podčrtava »Nova riječ« očitek g. Vildcrja. da so Slovenci vodili »politiko dveh garnitur, ki sta se izmenjavali na oblasti « V istem listu in tudi drugod smo baš sistem dveh političnih strank tolikokrat slišali hvaliti kot idealen. V ostalem je tudi v Sloveniji bilo raznih »garnitur« na pretek, res pa ie. da obstojata pri nas od nekdaj dve glavni resni politični skupini, napredna in slovenčevska.
Velik del svojega poročila posveča »Nova riječ« popravljanju naših ugotovitev k izvajanjem g. Vildcrja na tem sestanku. Mi smo glede stališča pokojnega dr. Žerjava trdili, da je bil za sodelovanje takratne SDS s šestojanuarskim režimom in da so torej njegovi prijatelji po njegovi smrti nadaljevali politiko v njegovem duhu. »Nova riječ« sedaj izjavlja, aa g. Vilder sploh ni govoril o Žerjavovcm stališču napram diktaturi. S tem pač le potrjuje naše ugotovitve. Tudi ni točno, provi »Nova rtječ«, da je g. Vilder govoril o svoji internaciji, temveč so to omenjali drugi. Beležimo lojalno, toda s tem prav nič ni demantirana naša zavrnitev trditve, da je g. Vilder moral v internacijo, ko so njegovi bivši tovariši iz stranke postajali ministri. Tudi ni ovržena
na:a ugotovitev, kako je bilo z osvoboditvijo g. Vildcrja iz internacije
Našo konstatacijo, da sta pokojna Radič in Pribičevič oficiclno predlagala g. Živ-koviča za predsednika vlade, v kateri bi sodelovala Kmetsko demokratska koalicija, proglasa »Nova riječ« za »taktično pogre-ško« in pravi, da »su Radič i Pribičevič primili tek jednu sugestiju odozgo.« Nam />ri naši ugotovitvi ni šlo za taktiko, temveč za resnico. Kar sc pa tiče sugestije »odozgo«, moramo že reči, da je za tedanjo dobo demokracije in za oba voditelja KDK Radiča in Pribičeviča tudi zelo neprimerno nekaj takega trditi »Nova riječ« ne sme pozabiti, da so v »Jutrovem« uredništvu zelo intimno informirani o tedanjih časih in dogodkih in da mislijo prav resno, če trdijo, da jc dotični predlog bil iniciativen in celo samo nadaljevanje sugestije, ki jo je pokojni Radič že nekaj tednov prej Lznesel.
»Nova riječ« končno tudi objavlja, da je g. Vilder obžaloval, da niso prisotni na sestanku tudi predstavniki drugih strank in da se ni odkrito obravnavala bilanca 20-letnega dela. G. Vilder očividno ni vedel, da je bila med petdcsetorico navzočih večina pripadnikov drugih strank, od katerih so se neki. želeč diskusijo, tudi takoj od početka javili za besedo. Žal je niso dobili. Iz spoštovanja napram obema uglednima gostoma g. Vilderju in g. Kosanoviču pa nihče ni hotel dati izraza svojemu negodovanju.
oipelipv
m oglas v
»JUTEU«
ZAHVALA
Vsem, ki so sočustvovali z nami in spremili na poslednji poti našega predragega strica in kuma, gospoda
JAKOBA AVŠIČA
PODBAVNATELJA BANKE SLA VIJE V POK.
najlepša hvala. Posebno se zahvaljujemo častitim sestram usmiljenkam' iz Zavetišča sv. Jožefa, zlasti č. sestri Egini, za ljubeznivo in skrbno postrežbo ter gosp. generalnemu ravnatelju dr. Boletu in p. n. urad-ništvu banke Slavije za krasno cvetje in številno spremstvo.
V LJUBLJANI, dne 4. maja 1940.
ANA TOMŠIČ roj. ŠIŠKA In ostalo sorodstvo.

—— Ti ~


n Ji' »




•Vosa ZensG* stran
MALENKOSTNE SKRBI --
VELIKI PROBLEMI
Komaj Se zmaguje pot naša soseda. Večkrat jo gledam, ko se vrača s trga in prenaša košaro dan za dnem. Te dni sem jo ustavila: »Dobro jutro, gospa, kaj pa tako počasi? Ali ste kaj bolni?« — »Prav pravite: počasi. Ali ni čudno: dokler sem prenašala to košaro polno, sem vsak dan kar tekla domov; sedaj pa, ko jo moram nositi napol prazno, pa tako občutim težo. Najtežja se mi zdi takrat, ko šele grem proti trgu. Kaj bi človek ne bil truden od samega preračunavanja! Možu so res malo povišali na uro, a kaj, ko je na trgu vsak dan dražje. Le poglejte: za tole košaro sem pred pol leta dajala 15 do 20 dinarjev,danes, ko je za polovico lažja, skoraj še enkrat toliko. Kar računajte: 2 kg krompirja 2 din, sedaj 1 kg dva in pol. ko ga bom olupila, ga bo komaj polovico zdravega. Kako naj nasitim toliko želodcev s tem-le ohrovtom — same vehe ,pa sem dala 5 din. V juho že davno ne devam več zelenjave, ena sama puhla glavica zelene pa 2 din! Pa kaj vam bom razkladala, saj sami vidite. Seveda vi nimate take družine!«
»Res je, manj nas je. So pa vsi tako šibki. Ivan je slaboten. Sadje, zelenjavo, mlečne jedi — vitamine! Koliko pa to stane? Sedaj bomo vsaj berivko lahko kupovali. Limone se dražijo, na pomaranče sploh nikoli misliti nismo mogli, jabolka samo ogledujem. Komaj čakam redkvico.
nosti in bede in ne more odpirati otroku bodrih pogledov v življenje. Samopožrtvo-valnost je že itak prvmska lastnost matere, v stiski se bo za otroke odrekla celo
zadnji kapljici kave. Ali more tako oslabela mati še roditi zdrave otroke? In kakšna usoda jih čaka, če jim bo umrla!
Vitamini! Večina naših otrr :-t ima kvalitativno in kvantitativno nezadostno hrano. Pomislimo, da je to v dobi, ko se otroški organizem razvija in si gradi fizično in moralno podlago za vse življenje. Kakšna bo zunanja in duhovna podoba naroda, čigar člani bodo vse življenje nosili na sebi pečat pomanjkanja v mladosti. Kdor ima opravka z mladino, ve, da otrok ni stroj, ki bi jedel, kadar in kolikor mu predpišeš. Trenutno telesno in duševno razpoloženje je njegov glavni regulator pri jedi. Če mu ne moreš dati, kadar in kolikor bi sam rad, bo njegov organizem propadel. Kako naj danes zadostno hranimo otroke, če so plače nespremenjene, cene pa gredo še vedno navzgor.
Služkinje, poatreinice — pereče posel-
sko vprašanje, združeno s socialno nezavednostjo naših gospodinj! V kakšni luči se kaže gospodinja, ki lahko računa s stalnim dohodkom, pa odpusti brez pomisleka služkinjo, kako bo odslej živelo dekle brez službe ali pa postrežnica, ki pomaga vzdrževati družino!
V gledališče ne hodimo več. Knjig ne
kupujemo več, revije odpovedujemo, privatne učitelje odstavliamo — kaj bo z našim osebnim in celokupnim narodnim napredkom in z ljudmi, katerih eksistenca je odvisna od obstoja in razvoja kulture?
Da bi le Se hujšega ne bilo! Vsak rodoljub in politik je lahko vesel, da naše gospodinje tako stoično prenašajo tegobe časa. Toda če pogledamo malo globlje, se moramo zgroziti: morda se bodo posledice te ravnodušnosti in potrpežljivosti pozneje bridko odražale z lic sedanjega narodnega podmladka — morda ne bodo dosti milejše, kakor tam, kjer je vojna. Ce je naraščanje cen neizogibno, se morajo najti sredstva za povišanje plač — za prehrano naše mladine!
Vse to so zadeve, ki se kažejo kot malenkostne skrbi male gospodinje, a kličejo k nujnemu reševanju velikih, včasih prav usodnih problemov.
BABYMIRA krema
SE CJSPESNO UPORABLJA ZOPER SPUŠCAJE, BANE, PRASKE, OPEKLINE, HRASTE, LISAJE IN VSE NEČISTOSTI KOŽE PRI OTROCIH IN ODRASLIH. NAGLO SUSI OD ZNOJA ALI MOKRENJA OPALJENO IN ODRGNJENO K020. DOBIVA SE V VSEH LEKARNAH IN DROGERUAH PO CENI DIN 10.— ZA ŠKATLICO.
Slovenska kri v nordijski rasi
Lanske počitnice je zatrobil pod oknom tuj avtomobil. Trije neznani obrazi so me prijazno pozdravljali. Kam naj jih posta-
J&lka ine Stanko bosta imela iz- i vim? Kje naj iščem po svojem spominu?
pit — vsa zelena sta že. Surovo maslo, zrezki, to bi jima še dišalo in tudi okrepilo bi jih. Kje naj pa denar vzamem! Osminka masla 5 din, zmazek mesa 2 din! Plača pa vedno enaka. Mož, pravi, mora imeti za kavarno, cigaretam se ne more odreči — pa se je tudi to podražilo. Jaz sama sploh ne pridem v poštev. Saj nimam nobene zahteve več, samo čevlje si še dajem popravljati...«
Komaj sem se poslovila, že me ustavi prejšnja postrežnica: »Gospa, če že niste dobili druge, bi jaz spet rada hodila. Zdaj sem že ozdravela za silo. Tako nam manjka tisti zaslužek. Saj si lahko mislite: mož prinese na teden 120 din, trije otroci, stanovanje, vse kupuj' Otroci so se že tako naveličali prežgrn ce. mleko moram imeti za kosilo, kar šganee krham ali polento. zvečer pa kaT n. Kdo pa bo kupoval krompir, riž, jaj a, meso, na tako draginjo. Če bi jaz zop-i zaslužila, bi si že kaj priboljšali, vsaj zabelo bi kupila. Prejšnje čase sem dobival s od doma: fižola. krompirja mi ni bilo treba kupovati. Zdaj pa sami nimajo, in tudi giedati morajo, da spravijo kaj v denar, saj gre tudi njim trda, vse se draži, kar morajo kupovati ... R® je hudoa. Pa vendar pravim: vse bomo prenesli, da bi le še hujšega ne bilo . . .
Preden sem prišla do doma, me je srečala še druga znanka: »O, Iva, tebe pa že dolgo nisem videla!*
»Jaz tudi ne tebe, kako pa kaj živiš?«
»Kakor drugi hočejo, saj veš. Stiskati moram, pa garati kakor živina. Plače vedno enake, draginja raste. Možu poviške samo obetajo. Hčerka je šele sedaj dobila mesto, sin ima tudi komaj zase. Sreča, da še jaz kaj zaslužim z urami. Treba se je pač omejiti. Veri sem prav včeraj rekla, da se ne bo več učila klavirja. Kdo pa bo zdaj plačeval tak luksuz! Služkinji sem tudi že odpovedala. Saj si še gledališča ne morem več privoščiti.«
Se bi mi bila rada popisovala svoje skrbi ta žena, ki sama zasluži, mož je visok uradnik in dva otroka sta preskrbljena ...
Tako prenašajo naše gospodinje in matere življenjske težave, ki jim po domače i pravimo drobne vsakdanje skrbi, učeno j pa socialna, gospodarska, kulturna, poli- j tičn?. vprašanja. Gospodinje — meščanske. I delavske in kmečke — rešujemo te težave kot nujne zadeve dneva, rešujemo jih neposredno, vsako zase, brez pogleda v pre- ; teklost in bodočnost. Me nimamo časa, ne sposobnosti, pa do neke mere tudi ne dolžnosti, da bi gledale ta vprašanja v j njih celotni povezanosti in usodnih posle- i dieah. To je naloga strokovnjakov, oblasti, j ustanov. Na teh mestih bi se morali zave- j dati. da se danes za vsako tako, na videz i malenkostno dnevno skrbjo odpira globok • problem, ki je lahko usodno povezan z razvojem naroda in države. Postavimo pod učeni mikroskop samo nekatere zadeve, ki so se jih danes bežno dotaknile naše go- j spodinje na trgu.	!
Košara je vedno dražja, delavske me- : zde samo enkrat povišane! Mati, ki troši vse sile za zmagovanje dnevnih stroškov,
Sami so mi morali pomagati:
Pred tridesetimi leti sva se zadnjič videli in razšli. Po čudnem naključju se je seznanila s švedskim industrijcem, se poročila in odpotovala na možev dom v Stockholm.
Dorico, sirotlco iz Bele Krajine, ki se je ob ljubezni in skrbi sorodnikov izučila v gospodinjstvu in šivanju ter si s tem znanjem v večjem domačem mestu služila kruh, je usoda čez noč postavila k lastnemu toplemu ognjišču tja na drugi konec naše poloble. Nič posebnega ni prinesla slovenska nevesta svojemu tujemu možu, ne visoke izobrazbe, ne dote, ne izredne lepote. »Zvesto srce m delavna ročica« sta bili njena edina popotnica v novo življenje.
Kakšna ie njena družina? Mož, trije otroci — vsi Švedi, saj drugače ni moglo biti. žena je kmalu opustila pomožno nemščino in se naučila švedskega jezika, vživela se v nove razmere ter vzgajala otroke v duhu in jeziku svoje nove domovine. Mož pa je imel globok pogled v njeno notranjost ter je razumel, da je ženina duša kljub vsem nujnim spremembam ostala vendarle prvotna, slovenska, čutil, je da se bosta tem bolj zbližala in da bodo otroci tem bolj last obeh, čim bolj bosta spoštovala In cenila to, kar je v nujnih dušah zapisano z najmočnejšo potezo — zavest lastnega pokolenja. In tam v daljni švedski deželi, v popolnoma tujem okolju, sta dala prvemu, težko pričakovanemn otroku eksotično ime: Milenka ...
Nič drugega ni mogla mlada mati iz svoje duše preliti v otroka. Nežna slovenska uspavanka, ki jo je pela ob posteljici, je zamirala že z otrokovim snom. Tudi prvega smehljaja ni mogla izvabiti detetu s svojo rodno besedo, kaj šele, da bi mu v teh glasovih dajala prve napotke v življenje. Samo: Milenka! Samo v tem imenu, ki ji je bilo nekdaj v detinskih letih najlepše, je srečna žena podzavestno uživala neko posebno sladkost materinstva in podoživljala prvinsko povezanost s krvjo in dušo svojega daljnega rodu. Tudi mož je razumel, da bo hčerki sami, pa bratom in sestram in še njihovim potomcem to sladko eksotično ime neminljiv simbol krvne skupnosti s pokolenjem matere, ki so jo nedoumljiva pota usode pripeljala izpod žarkega jugoslovanskega sonca v beli severni sijaj.
Po tridesetih letih toplega družinskega življenja je mož še razumel tajno željo ženina duše in vzbujal v otrocih zavest krvne in duhovne povezanosti z materinim pokolenjem. Poslal je ženo in dva otroka na obisk v daljno Slovenijo. Sin, mlad poslovni človek, je sam vozil avto iz Stock-holma do nas. In kako je pred odhodom mož naročal ženi, kaj mora razkazati otrokoma, ne samo svetovno znane lepote domovine, tudi stezice v svojem rodnem kraju naj jima pokaže, da bosta vedela, kje je mati preživela prva leta svoje mladosti in kje so pokopani njeni roditelji... Prav tako prisrčno je mislil tudi na ženine svojce, družina je morala vzeti s seboj pozdrav njegove domovine: ljtibke /ezenine v nordijskem narodnem slogu, pesmi nesmrtnih skandinavskih skladateljev, pa značilne švedske jedi v konzervirani obli-se ne utegne in ne more posvečati vzgoji i ki... Naša Dorica, zajetna štockholmska otrok. Njena beseda izvira iz zaskrbi je- ' gospa, ki kuha svoji švedski družini veči-
noma po »kranjsko«, je v Ljubljani povabila na prijetno švedsko zakusko vse svoje bližnje In daljne sorodnike. Ob prekrasnih skandinavskih pesmih, ki jih je pela Milenka, ob opisovanju severnega življenja, ob občudovanju naših lepot, pa ob zbujanju mladostnih spominov sta se z ginljivo prisrčnostjo spajala dva oddaljena svetova, ki ju je zbližala živa in pravilno pojmovana narodna zavest slovenske žene ln švedskega moža.
Trideset let nI slišala ta žena slovenske besede, le brala jo Je včasih v pismih. Pa vendar je živela v njenih spominih, v njenih mislih tako močno, da ji je že po nekaj urah bivanja med svojci tekla skoraj tako gladko kakor nekdaj ...
Ko sem po odhodu poslala za njo mal spominček, volneni belokrajnski parček kot okrasek za avtomobil, se mi je ganljivo zahvalila In me prosila, naj ji pošljem še dva, da bodo vsi trije otroci imeli te lepi spominek na domovino svoje mame ...
Ali pomeni izselitev te vrle žene narodno izgubo? Nikakor ne. Saj je tudi v tujini ostala zvesta svojemu rodu in mu pridobila mnogo naklonjenih src.
Na to ženo in na tega moža in njegov narod sem se spomnila, ko sem nekje brala o čisto drugačnem pojmovanju s slovansko krvjo mešanih narodov, o njih škodljivem vplivu na nordijsko raso in o usodnih posledicah za obstoj slovanstva. Gornja resnična slika sama dovolj jasno priča o nasprotnem.
P. H.
Knjige so priiatelj le tistemu, ki jih ljubi.
če hočeš nekaj premagati, premagaj naj-prvo samega sebe.
Od »voljnega« do »prostovoljnega« je dolga pot.
Naočniki zavisti pomanjšujejo, zatem-njujejo in pačijo.
šča, lepša in bolj praktična pa bo seveda če jo izdelamo iz kakšnega nepremočljive-ga blaga.
Na prvem mestu naše skice je videti obleko z okroglo Izrezanim životom. Za takšne obleke priporoča letos moda drobno fcrižasto blago, ki je živahno in praktične obenem. Bluzo, ki jo nosimo v izrez, si zamišljamo iz belega pralnega tvoriva ali pa iz lahkega jerseya v osnovni barvi obleke.
Redna siotica
Na izletu
V mislih imamo kratek izlet v okolico mesta, dobro uro hoda po sveže ozelenelih travnikih, počitek na soncu pred prijazno vaško gostilno, ko lahko urejujemo šopek, ki smo ga natrgaJe med potjo. Torej skratka: nedeljski sprehod, ki si ga že zavoljo svojega zdravja vsaka izmed nas rada privošči, četudi sicer ne goji turiatike. Seveda naša navadna, tesna mestna obleka ne odgovarja želji po sproščenosti, ki nas ob taki priliki neodoljivo obide. Da se v naravi resnično dobro počutimo, moramo pustiti naše mestne skrbi v mestu ln prav tako našo vsakdanjo obleko.
Najbolje bo našemu namenu odgovarjala tako udobna kakor preprosta zveza širokega, lahkotnega krila ln sveže pralne bluze. Takšno oblačilo nas ne ovira, je preprosto in praktično. Toda moda bi ne bila moda, če bi si za vsako priliko venomer ne izmišljala še nekaj novega. Nekaj novega je torej obleka za izlete, ki je prav za prav le krilo z izrezanim životom, ka-
O BELI KUGI
Helenin zak-n bi luli :•• «»*5i meri sieč-ne, čeprav l*5 v sitnal.i r-. jinovanja sreče nanj zahtevnih žensk. Prebivala je v stanovanju z eno samo sobico skupaj z možem ir, petletnim Borisom. Helena bi imela rada še punčko, mož pa ji je dokazoval, da to ni mogoče. Ko jI Je prinesel prvega domov plačo, ki je bila najbolj otipljiv protidokaz za njeno nerealnost — kakor je njeno željo po otroku imenoval mož — se je žalostna udala v usodo in je nekaj časa molčala. Toda njen močno razvit materinski čut je prevpil razumske argumente in zopet je začela sanjati o svoji punčki, ki čaka, da jo pokličejo v življenje. Materin najboljši zaveznik je bil mali Boris, ki si je tudi prisrčno želel sestrico.
Kljub moževim pomislekom se je Heleni naposled vendarle izpolnila njena želja: pričakovala je drugega otroka. Ko je prišel nien čas, je porodila zdravo deklico. Ker "je bil otrok zdrav, je pridno ve-kal podnevi, večkrat pa tudi ponoči. Pri tem se je zbudil tudi Boris in ker se mu je sestrica zasmilila, se je drl z njo vred.
Dosti manj miru, pa mnogo več opravka Je bilo pri hiši, toda mlada mati je bila vseeno srečna in vsi trije so gledali svojega novega člana kot mal čudežek. Helena je zopet preživljala tiste dni, o katerih je vedno trdila, da so najlepši v življenja maieree (ho Je malo nebogljenče
zgolj in čisto njeno. Moža je sicer otrokovo kričanje prikrajšalo za marsikatero uro spanja, ker je pa videl, kako zadovoljna je žena, si je dopovedoval, da je tudi njemu prav tako.
Tako je vladalo pri hiši splošno zadovoljstvo, kalil ga je le še večji primanjkljaj konec mesca — dokler ni Helene nekega dne ustavila gospodinja na stopnicah:
»Torej pri vas imate zopet majhnega? Zelo se vam čudim ... V današnjih časih! Pa pri takih dohodkih! To je strašno!«
Ko je Helena ugovarjala, kaj naj bi bi-
lo na tem tako strašnega, je gospodinja odgovorila bolj določno:
»Saj veste, da meji na vaše stanovanje soba moje hčerke. Ubogo dekle bo zgubilo živce, ko mora ves dan poslušati kričanje in vekanje. To jo zelo moti tudi pri igranju klavirja. Kako naj se sirota pripravi za prihodnjo produkcijo! Pa ko bi jokalo samo podnevi, bi še šlo! Toda ponoči! Ne, tega moje ubogo dete ne bo moelo dalje prenašati! Sploh pa: ko sem vas vzela v stanovanje, ste imeli samo enega otroka. Pogodili sva se prav za prav samo za tri osebe... Kdo mi daje jamstvo, da se vam prihodnje leto ne zgodi zopet kaj takega ...«
Helena se je osupla in potrta poslovila. In ko je prišla prvega aprila plačat najemnino, JI Je gospodinja odpovedala, češ da želi v stanovanje manjšo in mlrnftjSo tlrttfi^
Tako se je začel Helenin križev pot. Vsak dan, ko je šla s trga, se je ustavljala ob deskah s časopisi ter je pregledovala stanovanjske oglase. Nobene prilike ni zamudila, samo da bi našla kaj primernega. Toda stanovanja z dvema sobama, ki bi njena družina po božjih in človeških postavah morala imeti pravico nanje, so bila predraga. Tako je pač morala Helena iskati svoji družlnici skromnejše bivališče.
Ko je po neki objavi sodeč upala, da je končno našla svojim razmeram ustrezen krov, se je podala h gospodinji, ki je oddajala stanovanje, že sta se sporazumeli za ceno, ko se je gospodinja spomnila še nečesa:
»A, še to sem pozabila: koMko pa so stari vaši otroci?«
Helena je povedala.
»Potem pa ne bo niC! Otroškega kričanja moj mož ne more prenašati!«
Helena je sicer osupla, toda v svoji dobrodušnosti si misli: »t*bogi ljudje, gotovo niso imeli nikoli otrok. Sicer bi žena gotovo ne govorila takole. Saj nI mogoče, da bi pozabila, kako ljubko Je takole majhno bitje.« Ko se Je v mislih ustavljala pri raznih družinah, ki žive v blaginji ln Imajo vseh dobrot na pretek, je morala podvomiti: Da bi se branili otrok vsi ti?! Nemogoče! Saj aa gospo Mežnaričevo ve, kako globoko verna je, pa ima samo dva otroka, kljub temu da Je adrava in lspa in mot tudi. Gospa Soč-nikova, ki Ima vedno polna usta moralnih
pridig in ostro besedo za vsakogar, Ima pa celo samo enega!
Toda Helena je bila vedra žena ln ne da bi se tega sama zavedala, je bila njena nepremagljiva vedrost najboljša dota, ki jo je prinesla v skupno življenje. Vesela je bila, da ne spada med tiste, ki so udarjene z nerodovltnostjo in je pogumno iskala dalje.
Ko je poskusila svojo srečo v drugi hiši, je takoj zvedela za pogoje, pod katerimi bi mogla dobiti stanovanje: v družini smejo biti največ tri odrasle osebe, od katerih ne sme nobena imeti kolesa ali smuči. Prav tako sta izključena tudi radio in gramofon, pa tudi mačke in psa ne sme imeti, kdor hoče stanovati v tej hiši.
Helena Je mrzlo gospo, Id jI je vse to avtomatično naštevala, gledala s odprtimi ustL
»Kaj pa kanarčka, ali bi smela Imeti v kuhinji?« je vprašala boječe.
»Kaj, kanarčka hočete naseliti v kuhinji moje hiše?! Poznam to ptičjo zalego, ki tako kriči, da ml utegne živce razde j at1. Pa tudi Ves zid posvlnja. Ne, nikakor! Brez kanarčka, ali pa nič!«
Helena se je spomnila na svojo dru-žlnico, pa se je poslovila v spoznanju, da njen krik odleže najmanj aa pet kanarčkov.
Končno as JI Je posrečilo dobiti stanovanja na periferiji mesta v večji stanovanjski hiši, kjer so jo sprejeli kljub vsem napakam, čeprav stanovana ni bilo
Oc'as re«. S Br. St410 <?bc 2«. XTT. ?<?'5
Kajpada je za izlete še vedno v modi hlačno krilo, ki nam pride prav tudi pri kolesarjenju. To krik) pa je tako izrazito športno, da ga ne moremo nositi v mestu ln si ga zato lahko omislijo samo tiste, ki razpolagajo z večjo garderobo. Enostavna, toda okusna bluza na naši skici ima dolge rokave in prešite stranske dele (2. skica).
Pri modernih športnih plaščih igra hrbtni del največjo vlogo. Tu vstavimo gube ali zvončaste partije, ki plašč primerno razširijo in mu dajo značilno, nekoliko vstran štrlečo cbliko. široko karirasto blago učinkuje športno in veselo (3. skica).
CS^EI
tfJplSIII
kk S ' ■■ f
teiiHfin-^
Udobno progasto krilo združimo s temnejšo jopico, ki ji firednje širok pas daje dokaj športnega poudarka. Jopica ima na vsaki strani po dve gubi in nizke, široke reverje (4. skica).
Letos so moderni veliki žepi, ki jih kakor nekakšne torbe pritrdimo na pasu Originalno in nenavadno učinkujejo takšni žepi na preprostem športnem krilu. Kajpada jih s pasom vred lahko snamemo — potem je krilo gladko, brez vsakega okraska. Jako okusna in mladostna je lahka bluza s svojevrstno izrezanim opleč-nikom ln drobno pentljo pod vratnim izrezom (zadnja skica).
kar smo ga včasih nosile pri kmečkih oblekah. Ta život potem izpolnimo z lahko bluzo ali s toplo bluzo, kakršno je pač vreme. .Kadarkoli pa bi se rade še bolj odkrile solnčnim žarkom, lahko bluzo sploh slečemo: obleka z izrezanim životom je potem nekakšna obleka za sončenje, ki jo že poznamo s poletne kopališčne mode. Naravno je, da moramo misliti tudi na ogrinjalo — pa če je vreme še tako lepo. Udoben, širok plašč nam pride prav za krajše izlete, za vožnjo z avtomobilom ali z vlakom. Pri daljši hoji pa bi nas s svojo težo le oviral, tu je vsekako bolj na mestu kratka jopica, Id jo pri hoji vržemo preko roke, zvečer ali pri počitku pa ogrnemo. Seveda bi lahko uporabile jopico našega mestnega kostuma — toda prav za prav jo je škoda. Jopica za izlete mora biti tolikanj odporna, da lahko sedemo nanjo pri počitku in da se nam ne krči srce. če jo zmoči nenadna ploha. Lahko si jo ukrojimo iz starega, že zavrženega pteu-
Ena torbica
- tri
Tu Je moda izumila nekaj izrazito praktičnega: preprosto, gladko torbico, ki ji lahko same napravimo različne preseke v barvah naših pomladnih in poletnih oblek. Oanovua oblika torbice je iz črnega moi-rčja ali kakšne druge gladke svile in nima ročajev, temveč je opremljena samo s patentno zadrgo. Takšno torbico lahko vložimo v skrbno izdelano prevleko iz blaga, platna ali klobučevine. Tu počiva potem kakor pismo v pisemskem ovoju, oglasi!
tako, kot si ga je Helena želela in je bila tudi cena previsoka za malenkostne udobnosti, ki so bile pri hiši, se je zopet naselila zadovoljnost v malo družinicc. Mlada mati Je bila posebno zadovoljna, ker je bilo pri hiši dvorišče, kjer je lahko skakal tudi njen živahni deček.
Bila je nedelja dopoldne. Helena je imela opravka v kuhinji, kjer je poleg štedilnika v košari spala njena deklica. Dečka je poslala na dvorišče, da ne bi delal nemira ob speči sestrici. Da bi ostal dalj časa zunaj, mu je dala s seboj lepo veliko žogo, njegovo najljubSo igračo.
Ni minilo pol ure, ko je prijokal Boris nazaj v kuhinjo. Helena je zaprepaščena zvedela za vzrok dečkovega obupnega kričanja: dečki so se igrali z žogo, ki je padla v odprto hišnikovo stanovanje. Hišnik .je bil priden ln pobožen mož. Toda otroci so mu šli vedno na živce, žogo, ki mu je priletela v stanovanje, je razrezal ter vrgel nazaj na dvorišče s pripombo, da se na dvorišče ne sme nositi nobenih igrač, najmanj pa žoge, s katerimi se poškodujejo rastline ob plotu.
Helena Je onemela. Da bi potolažila dečka, Je odprla radio: godba bo dobro vplivala nanj in nanjo. Mala se je medtem prebudila-
Postani in ostani član Vodnikove družbe!
Pozitivni naboji in negativna zemlja — Jonizacija zraka — v planinah in na ravnini — Užigajoča in mrzla strela
Nevihte imenujemo celokupnost pojavov, ki vodijo do nastajanja bliskov. Dokaz za električni značaj bliskov je podal že Benjamin Franklin 1. 1750., vendar pa se znanost z nevihtami podrobneje bavi šele kakšnih dvajset do trideset let.
V mirnem vremenu je mogoče povsod v troposferi, to je spodnji ozračni plasti, ugotoviti
razlike v električni nanetosti,
ki nastanejo po prostih nabojih ob vodnih kapljah ter molekulih kisika in dušika. To so pozitivni naboji, ki padajo v lepem vremenu stalno proti negativno nabiti zemlji. Če se zemlja na ta način ne da nabiti pozitivno, je vzrok v sprožitvah, ki se dogajajo z bliski. Statistika kaže, da se sproži na zemljo vsako sekundo
povprečno sto bliskov,
in to skozi vse leto.
Ko se dvigajo segreti zračni toki v višino, nastajajo na mestih temperaturnih obratov hor:conta'ne oblačne tvorbe. Ko se je zgostilo dovolj vodne pare, pričnejo
kaplje padati iz oblakov, a zračni toki, ki se od zemlje venomer dvigajo v višino, jih razprše. S tem se ločujejo tudi električni naboji in v oblakih samih pride do močnih,
ločenih pozitivnih in negativnih polj.
Vsak zračni prašek predstavlja električni upor, če se pa jonizira, se ta jonizacija širi v nekakšnem ozkem, majhnem jarku na obe strani, pri čemer se električni naboj na početnem mestu gotovo takoj sprosti, napetosti ob konceh jarka pa naraščajo. S tem je dan povod za sprožitev, blisk rase na obe strani in pri tem lahko
doseže tudi zemljo.
Naše znanje" o nevihtnih pojavih se je razširilo pred vsem po zaslugi električnih central, ki je bilo v njihovo korist, da bi zvedele kaj podrobnejšega o vplivih bliskov na vode visokih napetosti m o okvarah, ki jih bliski tu lahko povzroče. Za merjenje bliskovne sile so bile izdelane razne metode. P; < tobičajnejš' postavljajo
na mnoga mesta električnega voda majhne jeklene žice. če jih zadene blisk, se te
žice m a g n e t i z i r a j o remanentni magnetizem v žicah potem izmerijo in po njem sklepajo na silo toka, ki je šel skoznje. Zelo zanimivi so bili poskusi na Empire State Buildingu v New Yocrku, ki so pokazali, da se bliski z visokih stavb in gorskih vrhov gibljejo
od zemlje proti oblaka. V ravninah se bliski premikajo spet od oblaka proti zemlji, čisto po naključju, in sicer po zaslugi fotografije, so ugotovili, da bliska ne predstavlja posamezen žarek, temveč cela vrsta sprožitev. Prvemu, zelo hitremu žarku sledi mnogo drugih bliskov različne sile. Ljudska govorica o
nžigajočih in mrzlih bliskih tedaj ni brez podlage. Nasprotno pa še ni nobenega dokaza za domnevo, da bi bila nekatera drevesa bolj varna pred strelo nego druga. Kolikor je mogla znanost ugotoviti do danes, ti ni pod nobenim drevesom zajamčeno, da se ti ob nevihti kaj ne zgodi.
Nov daljfnomer
Izum berlinskega raziskovalca
Berlinski raziskovalec dr. Ernst Lau je izumil nov daljinomer, ki zbuja veliko pozornost. V sedanji izvedbi priprava sicer ne pride na trg, vendar pa je računati s tem, da bodo nje svojevrstni optični efekt prej ali slej praktično izkoristili.
Priprava sestoji iz obroča in progaste steklene plošče. Ce se oko oddaljuje ali bliža, postaja število teh prog manjše ali večje in na lestvici, Id je pritrjena na obroč, je mogoče oddaljenost razbrati, ne da bi se
bilo treba priprave sploh dotakniti. Razen tega more več oseb v raznih razdaljah prečita ti oddaljenost.
Pripravo je primerjati z zrcalom, v katero gleda isto tako lahko več oseb hkratu. Instrument izkorišča znani pojav, po katerem nastajajo pri opazovanju ograj, ki so druga za drugo, čudne proge. Uporabiti ga bo mogoče n. pr. v fotografski praksi, a tudi za vse druge primere, kjer so dalji-nomeri sploh potrebni.
Staroveška stropa
Moderno orožje ima svojega predhodnika v napravi
pred zooo leti
pozabljivosti
Stvari; ki jih pomnimo in stvari) ki jih pozabimo
Modema psihologija se je lotila z energijo ugank spomina in vzrokov za pozabljivost. Kako pogestorna slišimo ljudi, ki jadikujejo, da imajo slab spomin. Kako radi pozabijo kakšen naslov," kakšno ime ali kakšen dogovorjeni sestanek! Toda spomin teh pozabljivcev je lahko navzlic temu izvrsten. Mož. ki pozabi oddati pismo, ki mu ga je dala žena, v poštni nabiralnik, ima lahko izvrsten spomin za igralce in uspehe vseh nogometnih klubov. A dama, ki pozablja na dogovorjene sestanke, se lahko spominja do podrobnosti kakšne hišne oprave, ki jo je nekoč občudovala. našteje ti najtežavnejša sorodstvena razmerja ter pozna natančno cene vseh toaletnih potrebščin.
Kako je mogoče, da nekaj obdržimo v spominu, drugo nam pa uide? V našem
podzavestju se nič ne izgubi. Tu je velika i »shramba« vseh vtisov, ki smo jih nekoč j sprejeli vase. Naša zavest odlaga v to ropotarnico vse, česar si noče obdržati ali česar se ni z vajo naučil obdržati. Dejstva, ki so tako stlačena v podzavestje, izginjajo, tako da ne veš odgovora o njih, če te kdo vpraša. Lahko rečemo, da je to za človeka prava dobrota. Pomislimo samo, kako dobro je, da izginejo na ta način iz spomina vsi žalostni in bolestni doživljaji, ki bi nas vsakokrat na novo pretresli, če bi se mogli nanje spomniti. Po drugi strani pa je spomin seveda eden najvažnejših činiteljev človekovega razvoja. Vse izkušnje rodov so položene v spomin. Zlasti nevarnosti, ki jih je kdaj doživljal pri' mitivni človek, so se ohranile v spominu, tako da se jih je mogel pozneje sam ali pa njegovi potomci izogibati.
Pozno kesanje
štirje neznani razbojniki — v resnici eden sam
V	ženski kaznilnici v Benetkah imajo starejšo Sicilijanko, Id so jo r-bsodili s hčerko in nekim moškim pred osmimi leti zavoljo umora. Hčer so pred nedavnim odvedli v neko južnoitalijansko kaznilnico. Obe ženski sta stalno zatrjevali svojo nedolžnost, toda oblasti jima niso verjele. Sedaj se je zgodil preobrat.
V	marcu 1931. je 181etna Maria Alaimo iz Porta Empedocla pri Agrigentu odpotovala s svojo materjo v Palermo. Tam se je seznanila s 231etaim Giuseppom Cor-rentijem, sinom nekega profesorja matematike. Mladi mož se je zaljubil vanjo do ušes in jo je pregovoril, da bd z njim zbežala. V avgustu istega leta sta se poročila.
V	decembru se je Correnti v bližini Re-almomteja v mraku zgrudil pod streli iz samokresa, med tem ko je bila njegova žena z njim. Kot morilca so prijeli nekega kmeta Carmela Mussa. Ta je mlado ženo takoj po umoru z grožnjami prisilil izjav-
ljati, da so zločin izvršili štirje neznani razbojniki. Resnica pa je vendarle prišla na dan. Mussa so prijeli kot morilca In izjavil je, da so ga mlada žena, v katero se je bil zaljubil, njena mati in nje sedemnajstletni brac Carlo Alaimo pripravili do umora.
Zaman so vsi trije, ki jih je bil talko obtožil, zatrjevali, da so nedolžni. Porota v Agrigentu jim ni verjeda in jih je obsodila z Mussom vred na dosmrtno ječo, le Carla Alaima so zavoljo mladosti obsodili na štirinajst let. Prizivno sodišče je sodbo potrdilo.
Sedaj po osmih letih pa sta kes ln vest omehčala morilca, da je napisal svojim sorodnikom pismo, v katerem priznava, da je umor sam izvršil, da so vsi ostaJi nedolžni in da se hoče tudi sam pokoriti za svoj greh. Pismo so predali možu in očetu Alaimovih, ki je poveril znanega odvetnika v Rimu, da uvede postopek za obnovitev razprave.
Živali se same zdravijo
čudovit instinkt četveronožcev in ptic
V nekem ameriškem živalskem vrtu so napravili zanimiv poskus. Bolno žival so pustili samo v kletki, toda v njenem dosegu so položili vse hranilne rastline, ki jih je najti v naravni okolici, v kateri ta žival drugače živi Nato so opazovali, ka-
Pomladne sapice že pihljajo
zatorej po novo obleko ali plašč k znani domači tvrdki
LJUBLJANA, ALEKSANDROVA 7.
Elegantni kroji — solidna izdelava strokovna postrežba — zmerne cene.
»Jaz sem namreč prišel s te strani, kjer je pot nekoliko varnejša...«
(»Humorist«)
ko se je bolna žival zdravila z zelmi, ki si jih je izbirala iz kupa.
Bržkone bi sploh ne bila obolela, če bi imela že prej na razpolago takšne zeli, kajti živali se za svojo potrebo dobro razumejo na naravna lečila. Tako si iščejo črni ameriški medvedi nekih odivajajočih jagod, da se po zimskem času popolnoma ozdravijo. Mladi purani jemljejo grenke liste kot dražilo, ki jih krepča. Kadar dobivajo damjaki nove rogove, iščejo apnene vode. Apno potrebujejo za svoja jajca tudi gorske ptice, zato iščejo krajev, kjer dobe lahko školjke.
Za smeh In kratek čas
Neki bančni direktor je zašel nekoč do naključju v gostilno precej dvomljive vrednosti in je tam kot natakarja odkril nekega bivšega sošolca.
»Kaj pa delaš tu?« je vzkliknil. »Ali ti gre res tako slabo?«
»Ni tako hudo,« je odvrnil mož. »Tukaj sicer strežem, jesti mi pa tukaj ni treba.«
»Toda Milka«, je vprašala prijateljica, »ali nisi izgubila prisebnosti, ko te je tako nenadno objel in poljubil?«
»Da, za trenutek. Skoraj bi ga bila od-pahnila.«
»Obtoženec, imenovali ste tožitelja vola, osla in idiota. Zakaj ste ga vrhu tega še oklofutali?«
»Zato, ker je naglušen, gospod sodnik.«
Glavni urednik je poslal mladega poročevalca, da bi intervjuval boksaskega moi-stra. ki nikoli ni sprejemal časnikarjev. Ze opoldne se je poročevalec vrnil k šefu.
»Nu, ali ste prinesli poročilo?« ga ie vprašal glavni urednik.
»Ah,« je dejal mladi mož in pokazal na svoje modro oko. »oglejte si ga malo tu!«
»Tega ne moremo tiskati,« je dejal glavni urednik srdito. »Kaj vam je rekel?«
»Tega tudi x» moreta t&esatftc Je bal odgovor.
Zanimivosti
V	tropskih krajih imajo vrsto mravelj. 3ri se njena podzemeljska bivališča širijo pogostama do 10 m globoko in obsegajo več nego 100 štiri jaških metrov. Ta bivališča sestoje iz zapletenega sistema hodnikov in dvoran. V teh dvoranah gojijo mravlje gobe, ki so njih edina hrana.
Neka Južnoafriška sinica si gradi gnezdo z vrati, ki jih za seboj lahko zapre. Gnezdo ima poleg tega še odprt vhod, ki se pa končuje v zagato. Kače, ki jedo jajca, in ptice ki so najhujše sovražnice te siaiice, skušajo potem nepravem vhodu zaman vdreti v gnezdo.
Kameleon premika lahko vsako izmed obeh očes samostojno. Med tem ko sledi eno oko gibom pleča, opazuje drugo lahko okolico.
V	Mehiki, kjer prodajajo cestni prodajalci na vozeh z osli žganje in liker, zahtevajo oblasti 6 fotografij osla. preden doibi mož dovoljenje za izvrševanje svoje obrti Zakaj zahtevajo oihlasti fotografije živaH, je popolnoma neuanljivo.
Eno najveličastnejših svetišč je ogromna kuthodavvska pagoda pri Mandalayu v Birmi Ta velikanska svetiščna naprava obsega več nego 25 štiri jaških kilometrov in jo obdaja 729 manjših pagod. Vsaka teh manjših pagod je postavljena na velik kamen, v katerega so vklesali po eno poglavje iz Budhovih naukov.
Eskimi imajo posebno tehniko za lov na veiike, tolste galebe, ki jih radi jedo. Za ta lov ne potrebujejo ne puške ne puščice, a tudi ne mečejo na ptico karane ali kose ledu, ker bi to ne imelo nobenega uspeha. Eskim zračilno luknjo v strehi svoje ledne koče enostavno malo poveča ter položi nekoliko kosov slanine ali nekoliko rib na rob te luknje. Potem čaka. čim planejo na pogumnejše med pticami na to vabo, Eskim bliskovito zagrabi in le redkokdaj se mu primeri, da ne bi po- j tegnil galeba skozi luknjo v kočo.
Strojnica, eno najučinkovitejših modernih orožij, ima predhodnico, ki je starejša za 2000 let. Italijanski arheolog prof. Ba-stioli poroča, da je vozil Julij Cezar na svojih pohodih stroj s seboj, ki je v minuti lahko izstrelil 120 puščic. Šlo je za velik lok, ki ga 'e bilo mogoče napeti izredno hitro s pomočjo vitla, puščice pa so se s spretno napravo medtem same polagale na tetivo. Ta staroveška »strojnica« je imela na sovražnika močan učinek, manj sicer zaradi zadetkov, kolikor zavoljo tega, ker si ni mogel razlagati nenadne toče strelic, pred katero je bilo treba pač vzeti podplate pod pazduho.
Stari pa niso poznali samo strojnice, temveč tudi — taksi. Gnal ga sicer ni motor na bencin, temveč štirinogati motor na oves. Toda voznik je na koncu vožnje lahko natančno ugotovili dolžino te vožnje. Ki je po njej računal voznino. Na enem kolesu veza je bilo namreč majhno zobato kolo, ki je pr: vsakem obratu velikega kolesa pomakirlo za en zobec naprej, a Jco se je samo enkrat obrnilo v celoti, je sprožilo majhno kovinsko kroglo, da je padla
v pripravljeno skledo. Ob koncu vožnje je voznik odpri to skledo in prešteli krogle, po njihovem številu je izračunal pot. ' Prof. Bast ol je odkril staroegiptske spise z opisi prptav, ki so jih uporabljali duhovni za svoje ceremonije. Neki papirus razlaga n. pr. na zelo naraven način »čudež«, da so se vrata velikega svetišča v Tebah odprla, čim so duhovni pred njimi zažgali sveti ogenj. Ob vratih jt bila vzmet ki je bila z lončeno palico zvezana s kladivom. To kladivo, ki je bilo »plombirano« s srebrno žico, se je sprožalo v trenutku, ko se je žica v ognju raztopila, udari-: lo je na lončeno palico, jo razbilo in — | vzmet je potem avtomatično pritisnila vrata navzven. Podobno je bilo z znamenitim malikom v tebanskem svetišču, ki je govo*-ril vernikom in jim prerokoval bodočnost. V njem je bili prvi zvočnik na svetu. Besede, ki jih je dozdevno malik govoril, je govoril v resnici duhovnik v notranjosti kipa proti gosti žični mreži Od te mreže so zvočni valovi udarjali na opne. ki ie usmer jalo potem ojačene stavke \ malikova usta. Ti stari egiptski duhovni so bili tiči!
Rastlina, ki daje
v temi
Indjanci varijo iz jageja omamno pijače
Neki raziskovalec, ki je potoval skozi malo znane pragozdne >n stepne predele Kolumbije, poroča, da si Indijanci na ozemlju Caqueti iz neke rastline, ki jo imenujejo »jage«, varijo nenavadno pijačo. Človek, ki jo pije, dobi skrivnostne sposobnosti. V omami jageja jim je mogoče videti baje celo v temi, opazijo razločno pred mete, ki so normalnemu človeškemu očesu v nedcetatni svetlobi nevidni.
To poročilo potrjuje izkušnje, ki so si jih nabrali drugi znanstveniki v severni Braziliji, Venezueli m Kolumbiji sami. Prof. Viktor Reko z mehiške akademije znanosti je pred nedavnim » tem poročal. Po njegovih izvajanjih uporabljajo kolumbijski domačini rastlino jage, ki jo pozna jo tudi pod imenom ajahuaska, že davno kot mamilo. Iz nje si varijo z določenimi nočnimi ceremonijami pijačo nenavadnih učinkov, Dr. Zerda Bayon iz Bogote pravi, da se v stanju, ki ga povzroča ajahuaska in ki ga spremljajo grozotne sanje, prav pogostoma pojavljajo prividi o dogodkih, ki se vršijo istočasno kje daleč ali ki se bodo izvršili v bodočnosti. Pivci ajahuaske
Postani in ostani član Vodnikove družbe!
Kako so umirali faraoni
Sedemletni ritem v vladanju egiptskih suverenov
že dolgo tega so postali egiptologi pozorni na svojevrstno okoliščino: faraoni najstarejših časov so umirali, kakor je vse kazalo, vsi v mladih letih. Lahko bi si mislili, da je bilo to posledica dejstva, da so ti vladarji sklepali zakone vedno s svojimi sestrami, vendar je bilo čudno, da so umirali v zelo mnogih primerih po sedemletnem vladanju. To so malo podrobneje raziskovali in ugotovili so, da so bili v teh primerih faraoni pač prisiljeni, da se preselijo na drugi svet. V sedmih letih svojega vladanja so bili deležni vsega, česar si je moglo poželeti njih srce, potem je pa sledil konec.
Našli so namreč nekoliko žalostink mladih in uspešnih faraonov, ki so se grenko pritoževali nad nehvaJežnostjo sveta in tarnali, da morajo v cvetu svoje mladosti odpotovati na drugi svet. Tam naj bi bili zagovorniki in zaščitniki Egipta ter njegovega blagostanja.
Faraoni, ki so tako žalovali, pa seveda niso bili posebno premeteni, kajti bili so
drugi, ki so postopali drugače. Napravili so, da se je zgodil »čudež«. Kakšno božanstvo jim je enostavno sporočilo da predstavljajo pač Izjemo in da lahko vladajo dalje. Bili so pa res le izjema, kajti duhovniški ceh je bil vsakega faraona po sedmih letih očitno popolnoma naveličan.
V mlajši egiptski zgodovini tega, faraonom tako usodnega običaja, niso več gojili. L. 712. pred našim štetjem so sežgali zadnjega faraona in sicer zavoljo tega, ker je imela Libija tedaj velik vpliv na Egipt in so v njej sežiganje smatrali pač za najte-meljitejšo obliko smrti.
Z rontgensko preiskavo mumij so dognali seveda tudi dolgo vrsto drugih smrtnih vzrokov v Egiptu in ti se skladajo kar dobro v današnjimi vzroki smrti. V glavnem so umirali ljudje za jetiko, pljučnico in drugimi takšnimi boleznimi, Id povzročajo tudi dandanes največ smrti. Med boleznimi starih Egipčanov je omeniti n. pr. tudi paradentozo, kostno gnilobo ln sklepni revmatizem.
Shawova ljubezen
Iz življenja velikega zasmehljivca v $6. letu njegove
dobe
Ko se je ga. Cornwallis-West pred nekaj časa vrnila iz Hollywooda v svojo angleško domovino, je bilo nekaj težav. Nje psiček »Peke« bi bil moral ostati v karanteni. »Ne,« je dejala ženska, »ne ločim se od svojega ljubčka.« In obrnila je Angleški hrbet ter se preselila v Francijo, kjer je umrla sedaj v starosti 75 let. Bila je to nekoč slavna igralka, za katero sta pisala uloge Barrie in Shaw.
V tistem času, v času svojega sijaja, se je imenovala drugače. George Cornvvallis-West, bivši mož lady Randolph Churchil-love, matere Winstona Churchilla, je bil nje drugi mož. Nje prvi mož pa se je imenoval Patrick Campbell ln kot ga. Stella Campbellova je dobila svojo prvo večjo ulogo v neki Pinerovi igri- Potem je postala prva Eliza Doolittle v Shawovem »Pilgmalionu« ln čez noč velika igralka. Kot prva se je drznila prižgati na odru cigareto, kar je bilo za tedanje čase nekaj
stavljajoča nov ženski tip na Angleškem, je celo staremu ciniku Shawu zmedla glavo. Vrsta sedaj objavljenih ljubezenskih pisem to dokazuje, čeprav Shaw tudi v teh pismih ni mogel zatajiti zasmehljivca.
»Stella, Stella,« je pisal 1.1912.. ko mu je bilo že 56 let, »ne mašite ušes pred oboževanji irskega lažnivca, ki pomaka svoje polnilno pero v Vašo srčno kri in spreminja Vaša posvečena čustva na odru v denar!« Potem drugo pisemce: Stella, gotovo ste boted, kajti drugače U bila, vilinska ženska. Vaša dolžnost, da {rt mi pisali Ali pa Vas jed, da Vas sme vsak norec oboževati? Da, priznavam, da utegne norčeva ljubezen Ooveks dražiti jetra!«
Celo z verzi se Je potonil
Ijlvec, kakor je nekoč sam prtznaL Toda to mu ni Ho. Na »Stello« n. pr. ni našel boljše rime
spoznavajo in ugotavljajo tudi rude in podzemeljske vrelce.
V Nemčiji so v ostalem že delali poskuse z alkaloidom, ki so ga pridobili iz ajahuaske. Psi so kazali v njegovi omami veliko razburjenje in videti je bilo, da imajo privide. Z besnim lajanjem so skakali proti steni in se vzpenjali, kakor da hočejo nevidnega sovražnika ugrizniti v grlo. Na evropskega človeka pa jage ne učinkuje tako kakor na Indijance. Po količini, ki povzroča pri Indijancih že telepatsko stanje, so kazale poskusne osebe v Nemčiji samo hudo slabost. Mogoče je tedaj, da učinkuje strup na ljudi različnega plemena razilično — mogoče je pa tudi, da se ga je treba šele privaditi, kakor na druge omamne strupe.
A N E K D 0 T E
Ameriški kralj jekla Carnegie je bil mojster po načinu, kako je znal od človeka doseči to, kar je od njega hotel. Nekoč mu je svakinja potožila, da ne more obeh svojih sinov, ki študirata na vseučilišču Val en, pripraviti na noben način do tega, da bi ji odgovarjala na pisma. Naj je poslala še toliko pisem, odgovorov ni bilo in jeza nad tem jo je delala bolno Carnegie ie stavni 100 dolarjev, da mu bosta oba mlada gospoda odgovorila z obratno pošto, ne da bi ju za to prosil. Res je napisal svojima nečakoma prijazno pismo, v katerem je jima pripovedoval o vseh mogočih stvareh, v pripisu pa je nekako mimogrede omenjal, da jima prilaga 5-dolarski bankovec. Priložili pa ni ničesar. Oba nečaka sta z obratno pošto res odgovorila, tako »mimogrede« pa sta strica opozarjaja na »pomoto«, ki jo je
napravil s tem, da ni priložil denarja — *
Švicarski pesnik Gottfried Keller je sedel s prijateljem, komponistom Wiihelmom Baumgartnerjem v točilnici v Curihu. Bližal se je švicarski narodni pevski praznik. Keller ju so bili pred dnevi naroČili, naj bi za to priložnost napisal pozdrav v pesniški obliki, Baumgartner pa naj bi ga skom-poniral
Ko sta sedela nekaj časa tiho, je menil Baumgartner: »Ali boš s svojo preteto pesmijo že kmalu gotov? Rad bi se že spravil na skladanje.«
»Pa napiši najprvo ti svoj šund. potem bom že svoje verze podložil«, je odgovoril Keller pokojno.
VSAK DAN ENA
%
»Fant.*:., j,-bom vstati!«
malo bliže, pomagala ti
F*

•	e-f««:©
— --t V"
•—--*	i K
ličnega
r: ^ s M 8 »s^jg.
Italijani c si o! o i In ravacffavflosli v Sredozemlju — itmfi	zafitere ta up ctesnclievanje — Priprave
z—	v: _ .:o v ssverttiii afriških pokrajinah
Eiai v začetku maia.
V:r.:"i	srao 33 s k	: ajše p	oli preko morja.
1 v >		—i n..	afriSfco (.zemlje.
T* " - ^ 13KO ff	110 se m c g!	i no po s	.v no s-zri'n ti
z mnog	mi k-:-...i'	aimi p.	bit mi, ki ima-
jo stcjc	PDsei.r; r.		3t tuii v seda-
njem. v;			
"vsa £	everna Ai: i.	. , , -	e.-ina borba člo-
veka z	najw?Sjy pc		•• , borba za • m-ni življenje.
F tov; i		; n 0 3	b?Jo-seieni ms-
			k: jim daje .".":: vodnjak; a je -;tepe, v ka-
te 1 :			ki Derberi, • : -.ve puščave.
pc imornic in z velikansko silo svojega >e-l 'stva. zla.-ti s pomočjo oporišč na Siciliji in Saidin ji. dočim bi seveda Otrantska ■vrata tokoj zaprli z minami.
V piometu skczi Sueški prekop je dosegla Italija po ustanovitvi imperija že d;Ugo mesto ter plača ogromne tar.fe za rrr.cz. Toda Sucz ne pomeni za Italijo samo nj?ne udeležbe v mednarodnem čfcu-štvu in znižanja ali popolne ukinitve tarif, marveč mnogo več. Italija hoče popolnoma svobcaen Egipt in demilitarizacijo Sueškega prekopa, ker bi samo v tem primeru ti a s.c;urna za svoje zveze z vzhrd-no Afriko; na to "Velika Britanija ne p i-staja. Eg.pt in Sudan sta stisnjena med

i /


Tale zemljevid je posnet po italijanskih listih in po-jasnjaje, zakaj se v Italiji označujejo za »ujetnika v
Sredozemskem morju« — Križem črtkano — temno ozemlje je itali-jansk o, na vpie 11 o črtkano pa francosko. Bele ploskve predstavljajo morja
v -
ITI
samo o brez-T ž.vije-
sernkaj .■ivalstva ''ne ko-Saleč od c . ju. na i. delajo ~ pa vr-?a kon-
■-> ~ g irin
-n opazki: J ke. Vsa ■ "o ta-
italijansko severno in vzhodno Afriko, ki obe razpolagata z močno vojsko, vsaj za kolonialne razmere. V primeru intervencije bi bila torej prva italijanska naloga prekinitev prometa v Sueškem prekopu. Gotovo bi se tam razvili izredno srditi boji-
V okviru teh spornih vprašanj ima še najmanjši pcmen luka Džibuti v francoski Somaliji. V strateškem pogledu so baje vojne luke v Eritreji zadostno zavaro-| v.ane, dočim se v gospodarskem pogledu Italija vedno bolj rešuje odvisnosti o i luke v Džibutiju. Tudi železnici iz Džibutija
v Adis-Abebo ne pripisujejo več nekdanje
važnosti, že lani so zgradili veliko avtomobilsko cesto iz Adis-Abebe v Asab ob
Rdečem morju ter vsmerili na njo skoro ves promet. Tako mislijo nekako > izstradat:« omenjeno francosko železnico, ki bi jim potem padla v roke kot zrelo jabolko.
Vizije slrilKc vojne
že ta fragmentarni pregioJ italijanskih zahtev, ki pa službeno niso še bile podrobno določene, dokazuje, da so vsa ta vprašanja mečno kom pile rana in skorej nerešljiva, ker se dotikajo položajev, ki so v zvezi z gospo.istvom v svetu. Največji italijanski prijatelj med Francozi, bivši predsednik vlade Lsval. je skušal svojčas s kompromisen-! rešiti vsa ta odprta vprašanja. toda s francoske strani n\ko'i ni prišle, do ratifikacije sporazuma, ki ga je Italija končno cipavediala in ponovno ^tvo-lila vsa ta verešanja. toda na veliko širši podlagi. Sedanja vojna je postavila na j dnevni red preureditev Evrope in novo j razdelitev kr?cnia«nih posestev, .'-^nto tudi | Italija ne bo rr-orrlp. ostati op robu Konflikta*. kakor j? izjavil rmdan minister Gramu. Kakor v Lib ji. tako zbira Italija tudi v Vzhodni Afriki veliko vojsko, ki bi bila v stanju, da se sama brani. Toda sploino je znane. da tudi zavezn ki zbirajo veliko vojsko v Tunisu. Alžiru, Egiptu Sudanu in Konici, torej okrog in okrog italijanskih kolenj'.
Glavno vlogo v teh pripravah pripisujejo v R:mu Weygandc\i vzhodni vojski. ki se sistema t"čno pripravlja za vojno v pu-š5avah Severne Afrike ter razpolaga z ogromnim številom oficirjev, ki bodo v primeru potrebe lahko sprejeli komando nad milijonsko vejsko domačinov. Vse to ©čividno dokazuje, da bi v primeru italijanske intervencije meglo priti tudi v Afriki do vojne v obsegu, kakršnega ta kontinent še ni doživel.
Dosti jih je v R mu. ki so prepričani, da je italijanska intervencija ob strani Nemčije samo vprašanje ugodnega časa. Kakor je za našo podnebje nerodna stvar vejna po zimi. tako je v Afriki skoraj nemogoča vojna poleti. Iz tega nekateri sklepajo, da Italija pred jesenjo ne bo stopila v vojno, seveda če se medtem nič posebnega ne zgodi kar bi sprožilo vihar poprej. Nekateri smatrajo italijanske kolonialne zahteve za tako daljnosežne, da se lahko trajno za Italijo in zadovoljivo rešijo samo v veliki vojni, po kateri bi prišlo do nove razdelitve bogastev afriške celine. So pa še vedno mnogi, ki so prepričani, da bi bil pri obojestranski dobri volji mogoč miren sporazum. Toda vsaj zaenkrat ni nobenih znakov, ki bi kazali na verjetnost kakih pogajanj in nad Sre-dczemljem. vise slej ko prej preteči temni oblaki.	Dr. Oton Ambrož
' - r. ^ v ;.. rz,-	• T " ~ • 1 Č • •. 1.1	voj-
	■ ■ ■	bo-
	, . : . -.'■.rr v i V	~ no
	• ' - p r» '	r kO-
		tež-
	. j. J T . " S t.	
	v - v	tei
v t en o	h c kremnih	
	'i i':v? -^rii	
	V:":* "eni	fc-
■7 pVo---(j	™ ^ ; 1 T"	jal.m
h -	• y f - -■ i j rj	top-
	, so raj	•psti
	rv2h, take	da
1 - v Te 4 Q	'" Vn i p	mo-
: i pofcret p;	• -j p -. r y~	. ne-
"e 1 "r"""' a	. Vse te	pri-
z možnimi	" ~ *" Mini	do-
': in ~ "vsti1	: - ki v	nai-
a tudi bali-:	ancki polo	tok.

iija m gradbeni
ram
Pretekli teden je bila objavljena nova uredba z zakonsko močjo, ki popravlja znano uredbo o gradnji novih železnic iz 1. 1936. Od uglednega železniškega strokovnjaka smo ob tej priliki prejeli naslednji članek:
slu svoje di-velikih pre-
;S1
o v
..,. 1
Po velikem uspehu fašistične politike v Abesiniji je izgledalo. ca je Italija za ne-kij časa v kclcn alnem pogledu saturira-na. tembolj, ker potrebuje najmanj desetletje za gospodarsko organizacijo svoje Vzhodne Afrike. Toda v r.amiene politike in zars okretev do katoiih je ircd. tem srednji Evropi, se tudi -fašistični režim ni mcgel v dc,-'~l 'iti z dcssžsnhni lavorika-mi, temveč je kmalu postavil nove zahteve v zvezi s svojim zaprtim položajem v Sredozemlju ter z življenjskimi potrebami novo ustanovljenega imperija. Tako je prišlo do definicije italijanskih zahtev napram Franciji in Veliki Britaniji z znano formulo: Tunis — Suez — Džibuti. Od te formulacije je preteklo več kakor leto dni. toda italijanske zahteve aiso postale bolj določene, niti se niso o njih vodila nikaka pogajanja. Ta formulacija pomeni p reč vsem. da c^sto:;- jo zelo tožke italijanske kolonialne zahteve napram zapad-r.-ma deirckrncijfr^a. Franciji. Ital ja se čv. dczemlju ter sr~ .t a rovano svojo zver: a ^ škim ozemliem Zr
v Sre-n •? *no zavaT . v7h^-'rto-afri--: . ' >v izrek. da je Sredozemsko morje za Italijo življenje, dcč!m j-? ostale velesile samo r; ometna rv T '	r"'" "--'je nad
britansko-francosko hegemonijo v tem morju- zaveznik! pa ji odgovarjajo, da pri znava io in sprejmejo samo ravnoprav-nest med tremi pomorskimi velesilami v t ra mo" ki. me-".cm ko c	itali-
janska hegemonijo: V italijanskem tisku lahko pr>gosto čitamo aluzije na oba •»Mju-ča m-: te1 ana». Gi! raltar in Suez. ki naj se vrneta svojim prvotnim pose-tmkom, ker b' se sa^ra v tem primeru Italija ču-tfla svobodno v tem morju. Toda s temi morskimi ključi stoji in rado vsa veličina britanskega Imperija O Malti kot strateškem oporišču ce veliko ne govori, ker je pr.mo PO km oddaljena cd Sicilije in jo Italijani ne smatrajo za posebno Oviro. Pač "pa omenjajo dostikrat preganjanje italijanskega življa na tem otoku.
Tunis a svojo ogromno vojno luko Bi-seito je za Italijo velikega strateškega in etn{čn"'?a • a. ker di:oktno r.graža r c;"i'e. K ker je 'rrT.o živi v Tunisu neka, i več ko sto tisoč Francozov in ravno toliko ali samo nekaj manj Italijanov. Italija bi hotela ohraniti to narodnostno stanje in zahteva zato takšen statut, ki bi onemogočil nadaljnjo naturalizacijo Itali-icnov, na to ra Frr"nc:ja ne pristaja. Manj verjetne se zčiio rešitve, ki se sicer sl'ši-iri v Rimu. o kondominiju ali skupni ocla-;:ti v ; ''•'--"»t r	-'"r. pa ti:d; o
.- -r, - r . T"V:>u Z odgo-va -£i rs v., i " M" b le kcmpicnv-ne rrž tve. Anglf"ko-fvanccska voina rr.:: r. : ca v Sredozemlju je sicer r-)" tonaži mečneiša od italijanske, toda Italijani so prepričani, da bi obvladali -nasprotnike s svoj m rnečnejsim arodovjem
1 5
»Službene novine« so objavile dne 23. aprila nov popravek uredbe o trasiranju in gradnji novih železnic, ki je bila izdana leta 19.36 in ima zakonsko moč 2e prvotna uredba ni dovoljno upoštevala železniških potreb Slovenije, saj razen nad vse potrebne zveze Slovenije na morje z izgradnjo zvezne proge Črnomelj-Vrbovsko v dolžini 47.2 km ni bila vnesena v uredbo niti ena vseh ostalih, tudi potrebnih prog. V »Jutru« smo objavili že takrat nekaj člankov, s katerimi smo želeli opozoriti mero-najne činitelje, da pri vsekakor potrebni korekturi državnega železniškega gradbenega programa vplivajo na uvrstitev še sledečih novih tras v Sloveniji: Prager&ko-Brežice-Novo mesto (116.8 km), Maribor-Sv. Len.art-Ljutonicr, Straža Topliee-žužem-berk, Šmartno ob Paki-Nova Štifta (26 km) in dcgrniiUev drugega tira med Zagrebom in Zidanim mostom, ter Ljubljano in Jesenicami in končno za pametno rešitev ljubljanskega železniškega vozla. Toda niti prvi popravek uredbe, ki je bil izdan v začetku leta 1939, ni uvaževal teh nujnih problemov Slovenije, niti drugi popravek, izdan pred neka i dnevi. Tudi samoumevna zahteva po podaljšanju proge Grosuplje-kečevje do postaje Severin na novi progi Črnomelj-Vrbovsko ni upoštevana.
Pri takem stanju ne kaže drugega, kakor pričeti z vsem delom znova Nujno potrebno je, da se vsi slovenski činitelji, ki kakorkoli lahko neposredno ali posredno vplivajo na vsmerjenje državnega železniškega programa, sistematično in energično lotijo akcije, da se pravkar izdani popravek uredbe o gradn ji železnic dopolni še z najnujnejšimi progami v Sloveniji. V prvi vrsti so to:
a)	nove gradnje prog: zveza Brežic z Novim mestom in zveza Maribora preko Slovenskih goric z Ljutomerom in Murskim Središčem;
b)	pregradnje: 1. izgraditev drugega tira med Zagrebom in Zidanim mostom, 2. ureditev ljubljanskega železniškega vozlišča in 3. ureditev gorenjske proge do Jesenic za večjo prometno zmogljivost s položitvijo drugega tira.
Pc izvršitvi tega programa, kar bi se moglo /goditi v petih letih, pa bi morali slično kakor po ostalih predelih Jugoslavije tudi v dravski banovini pristopiti k reš'tvi ostalih železniških gradbenih vprašanj, ki smo jih gori našteli.
★
Naj s1 c d i našemu predloge še nekoliko potrebnih in stvarnih utemeljitev.
Kakor bi se sicer morali na prvem mestu zavzeti za podaljšek kočevske železni-cj cd Kočevja do Severina na Kolpi ob novi zvezni progi Črnomelj-Vrbovsko, smo vendar mišljenja, da je trenutno iz gospodarskih in tudi drugih interesov bolj važna izgradnja proge od Brežic do Novega mesta, odkoder bo vodila v teku dveh let vsaj ena železniška pot proti Sušaku, krajša od one preko Zagreba. Nikakor ne odrekamo kočevski progi njenega pomena, vendar ona ne bo mogla nikoli doseči važnosti, kakršno ima glavna dolenjska .proga med Ljubljano in Črnomljem oziroma Srbskimi .MPravicami in Karlovcem ter z važno zvezo od Sevnice do Trebnjega. Po tej žili bo šel glavni promet, po kočevski pa zaradi njenega težjega terenskega položaja le manjši del. Zveza Brežic z Novim me-
| stom pa predstavlja priključitev najbolj j plodnega ravninskega dela Slovenije na su-šafki želcziški sistem. Nad 60.0U0 prebivalcev broječ predel dravske banovine bo pridobil zvezo pri Brežicah do Zagreba, pri Novem mestu do Sušaka. Iz tega razloga gre železnici čez Krško polje prednost pred ostalimi. Toda ne samo to. Ta zveza predstavlja istočasno tudi južno tretjino druge zveze Maribora z jugom, saj je ona del proge Pragersko-Novo mesto, ki bi potekala v tako ugodnem ozemlju, da ne bi trajala vožnja iz Maribora v Ncvo mesto s potniškim vlakom več kakoT tri ure. Kako važna gospodarska žila bi bila ta proga! Ob njej bi bilo deležnih skoraj 250.000 prebivalcev dobrot železniškega prometa in znatni zemeljski zakladi v Posotlju in Krškem polju bi prišli v gospodarsko jačji tok kakor danes.
Zveza Maribora preko Slovenskih goric na Ljutomer in dalje do Murskega Središča je prav tako nujna zadeva tamkaj na severu, skoraj ob državni meji. Vezi, ki vežejo danes Maribor s Pomurjem in Prekmur-jem, vodijo po velikem ovinku preko Pra-i gerskega in Ormoža, dočim bi slovenjegori-ška proga predstavljala najkrajšo in najboljšo neposredno zvezo Maribora in za-padnega Podravja s Slovenskimi goricami in predeli vzhodno od njih.
Poleg navedenih novih železnic pa bi morala železniška uprava misliti na pregradnje obstoječih prog. Sicer ni mogoče uvrstiti teh prepotrebnih del v uredbo, ki govori o graditvi novih prog. toda zato nc moremo mimo dejstva, da niso predvidena niti v delovnem razporedu železniške generalne direkcije, niti v finančnem zakonu. Vsekakor je bila za eno leto zopet zamujena prilika, da bi se pričelo polaganje drugega tira med Zidanim mostom in Zagrebom. Isto je z deli za ureditev ljubljanskega prometnega vozlišča. In vendar gre zlasti pri prvem problemu za vprašanje žvljenjske važnosti nc samo Slovenije, temveč vse Jugoslavije in njenega gospodarstva, v kolikor teži proti zahodu. Po izjavah železniških prometnih strokovnjakov je vedno večja nevarnost, da se promet med Zagrebom in Zidanim mostom zaduši, kar bi imelo lahko nedogledne posledice za vse naše železnice.
*
Pravkar izdani drugi popravek uredbe o gradnji železnice vsebuje v glavnem določila, ki se nanašajo na gradr.jo tako imenovane »jadranske proge«, o kateri so strokovnjaki in nestrokovnjaki razpravljali skoraj dvajset let, ali naj vodi na Split ali na Kotor, tu ali tam mimo. Nikakor nočemo in ne smemo omalovaževati pomena te nad vse važne zveze Beograda s Kotorom. Toda na drugi strani jc nemogoče razumeti, da bi se zaradi te proge zanemarjala vsa ostala, tudi važna železniška vprašanja. Saj nam dokazuje popravljanje uredbe v zadnjih dveh ilctih, da jc obravnava železniških vprašanj močno enostranska. Lansko leto je bila uredba popravljena v glavnem glede pregraditve ozkotirnice Doboj-Sarajevo in Doboj-Tuzla v normalno glavno progo ter so bila vsa ostala večja vprašanja izpuščena, letos pa je pri drugi korekturi uredbe uvaževana samo nova jadranska proga in zopet izpuščeno vse ostalo.
INSERIRAJTE V „JvTRU"!
»Samo Jugoslavija ima čas za probleme
notranje politike«
Budimpeštanski poročevalec znanega nemškega dnevnika »Frankfurter Zeitung«
je poslal svojemu listu daljši dopis o notranjih razmerah v Jugoslaviji. Članek nosi raslov: »Samostojna banovina, Srbi in Hrvati, problem države«. Poročevalec najprej ugotavlja, da je za Jugoslavijo značilno prevladovanje notranjepolitičnih vprašanj, »medtem ko je v drugih državah vsa pozornost obrnjena samo na med-nrrodne dogodke«. Tako je v vseh jugovzhodnih državah imela evropska vojna za posledico »strnitev. centralizacijo in izločitev vseh strankarskih nasprotij«, e^ako na Madžarskem, kakor v Romuniji, Bolgariji in Grčiji, »samo v Jugoslaviji je notrania politika ostala živahna«. Vendar p? sodi porcčeva^c. da kaže postopanje proti dr. Stojadinoviču »voljo vlade, da pri vsej svobodi politične diskusije ostane gospodar položaja«. Poročevalec pripominja. da je interniranje dr. Stojadinoviča izkliučno notranjepolitičnega značaja. ■ Glede Srbov opozarja poročevalec na j razkosanost. srbskih strank, kar po njego-j -vem mnenju v hrvatskih oficinzmh kro<rh obžalujejo, »kajti razčiščenje številnih hr-
vatskih vprašanj, ki se postavljajo v zvezi z razvojem avtonomije banovine Hrvatske, se sedaj v bistvu vrši v pogajanjih med hrvatskimi in srbskimi člani vlade, bi pa bilo tem lažje, kolikor bolj strnjeno bi za odločujočimi možmi stalo javno mnenje v srbskem delu Jugoslavije«. Na drugi strani pa je demokratizacija političnega življenja v srbskem delu Jugoslavije posledica srbsko-hrvatskerza sporazuma. Za avtoritarno vodstvo države ni v sedanjih razmerah nobene možnosti. Pri Srbih je demokratizacija povezana s poživljenjem strankarsko-političnega življenja, kolikor ie to bilo mogoče opazovati zadnje mesce. Za Hrvate, ki si žele razpisa volitev v kratkem, pa predstavlja pojav močne stranke, ki naj bi bila reprezentativna za vse Hrvate, »važno posebnost«. Ob robu pa so tudi na Hrvatskem ekstremne sile, ki jim sporazum s Srbi ne gre dosti daleč, medtem ko dobiva v Srbiji nasprotje proti sporazumu strankarko-polit;čno obeležje. To nasprotje je bilo med drugim razlog tudi za ustanovitev Srbske radikalne stranke dr. Stojadinoviča.
Naša sodišča
Veliko delo slovenskih sodnikov po prevratu — Potreba vsestranske neodvisnosti — Neza&sstni priposncškl
»Justitia fundamentum regnorum« — pravica ie temeli držav!
Nešteto velikih zsradb širom sveta nosi ta pomembni napis. Od starih časov oa do danes so te besede v polni veljavi.
Kai čaka najmočnejšo državo, če v niei ni urejenega pravosodja? Kai pomenijo najpopolnejše državljanske pravice, če državljani nimajo sodišč, h katerim se lahko zatekajo reveži in boeati v trdnem zaupanju, da najdejo tu pravico? In kai končno nastane, če sodišča ne poslujejo v redu. če so dostopna strankaisko-političnim vplivom. če sodniki niso popolnoma neodvisni in če se v pravosodje vmešavajo politične stranke?
Sodišča so ustanove, neobhodno potrebne državi, da more živeti svoje urejeno življenje. Sodišča urejujejo in nadzoruie-io s svojim poslovanjem vse javno živlie-nje. skrbijo, da se spoštujejo zakoni in sodijo o sporih, ki se pojavljajo. Dober, neodvisen. emotno trden sodnijski stalen ie porok, da ie pravosodje v državi na višku.
Sodišča v Sloveniji so do prevratu pod vodstvom naših odličnih Dravnikov dosegla dober in zaslužen sloves v vsei Jugoslaviji. Slovenski sodniki :n sodni pripravniki. ki jih ie Avstrija tako kruto zapostavljala. so prinesli v našo mlado državo sijajne sposobnosti. V trdi šoli nemškega absolutizma so rastli do vseh vseučiliščih naši mladi pravniki, ki so s temeljitim znanjem ter znano marljivostjo in skromnostjo Drioravijali oot naši osvoboditvi. Med njimi je bilo mnoeo odličnih strokovnjakov. ki so skupno z našimi narodnimi odvetn ki in notarji bili trd in neizprosen boj za pravice slovenskega jezika pri sodiščih. Na Kranjskem in Primoiskem ie bilo do zaslugi naših Dravnikov uvedeno slovensko uradovanie sodišč. Na oodročju okrožnih sodišč v Celju m Mariboru je bila borba mnogo težia. kliub temu Da ie bilo tudi tu izvoievanih mnogo pomembnih uspehov Prava oastorka ie bil naš jezik na Dodročju deželnega sodišča v Celovcu; tam z eno edino izjemo ni bilo slovenskih sodnikov sta bila tu le dva slovenska odvetnika in tli bilo niti enega slovenskega notarja.
Po Drevratu so naši odlični oravniki hitro in usoešno uredili naše sodstvo. Na čelu višjega deželnega sodišča v Ljubljani, ki ie obsegalo vse ozemlje naše banovine so se vrstili kot oredsedniki možie z ble-stečimi meni: Kavčnik. dr. Babnik. dr. Ro-gina. Vrančič. Ti možje, ki niso bili samo znameniti oravniki in izvrstni sodniki, temveč tudi dobri organizatorji, so v kratkih letih vzgojili vzoren sodniški kader.
Za dobro pravosodje pa je bistven pogoj tudi gmotna neodvisnost sodnikov, zadostno število pisarniškega osebja, primerni uradni prostori in ustrezni stvarni Dri-oomočki za izvrševanje službe. Pogoj za nemoteno ooslovanje oa je seveda tudi zadostno število sodnikov.
O gmotnem ooložaju sodnikov ie težko Dišati. Plače, ki jih oreiemaio sodniki, ne ustrezajo njihovemu odgovornemu ooložaju. Druge oanoge uradništva imajo mnogokrat možnost, da si svoje gmotno stanje nekoliko izboljšajo z dohodki iz kemisij in drugih službenih funkcij. Pri sodnikih so komisije v zadnjih letih malone odoad-le. tako da na zadevne dohodke ni mogoče računati. Postranskih dohodkov ne smejo imeti, ker bi moglo to kvarno vplivati na njihovo neodvisnost. Zato ie neobhodno DOtrebno. da se sodnikom in državnim tožilcem Driznajo in izolačaja izdatne sodniške doklade. Ko bo naš sodniški stan gmotno zadostno podprt in gospodarsko Dooolnoma neodvisen, bo s do-dvoieno silo zastavil svoje soosobnosti. da se iz javne uorave izkorenini sleherna korupcija. ki bi se hotela razoasti.
Pomnožiti Da je treba tudi število sodnikov. Kaj vse so v zadniih letih naortili sodiščem! Volilne in invalidske zadeve same so oomnožile tekoče oosle s tisoči soisov. Novi zakoni in uredbe zahteva io stalen študij. Sodnik, ki je z delom oreob-ložen. ne more dela ooravljati usoešno. Strankam to ni v Drid in nevolini so tudi njihovi zastooniki. Tudi oisarniškega oseb-ia in stvarnih Drioomočkov orimanikuie. Kot orimer navajamo samo ogromni obseg Doslov. ki so v zvezi z uredbo o likvidaciji kmečkih dolgov. Te oosle. ki jih ooravlia Dri Privilegirani agrarni banki veliko število uradništva. mora odoravliati ooleg svojih itak že orevelikih dosIov osebje naših zemljeknjižnih uradov. V teh uradih je včasih tudi na sedežih okrožnih sodišč le do en uradnik, ki ie tako Dreobložen z delom, da ne more zmagovati dosIov. Tudi materialna oskrba sodišč je skrajno zaostala. Pisalni stroii. DaDir. kuverte itd.. vse je omejeno mnogo bolj kakor v ostalih državnih uradih. In uradni orostori?
Zadostuje DOgled v s tramovi oodDrte sobe okrožnega sodišča v Celju, kjer opravljajo sodniki in pisarniško osebje svojo naoorno službo s skoraj življenjsko nevarnostjo, ki so ii izpostavljene tudi številne stranke. Zadostuie tudi pogled v Drostore aoelacijskega in vrhovnega sodišča v Ljubljani, kjer reserenti sodniki nimajo
niti svojih sob. temveč sedijo do knjižnicah ali največkrat kar doma. kier rešujejo soise.
Naše pravosodie ima za seboi častno tradicijo. V dobah najliutejšh političnih borb so si naša sodišča znala očuvat: avtoriteto polne nepristranosti in za oa>-ie naroda, da poznajo le pravico in nič drugega. To je bila zasluca mož. ki so stali naši sodni upravi na čelu in sredi spomi-njaiočih se rež mov so sotrili vse. da zlasti v osebni Dolitiki zmaeuie načelo moralne in strokovne kvalif kaciie in oravične ocene. ki ne pozna drugih interesov, kakor interes sodstva in niesove avtoritete S id-stvo ne sme nikdar nostati žrtev dnevne in strankarske oolitike
Bolj kakor v katerikoli Danoei državne oblasti sta tako pri sodnikih in sodniiah povezani moralni in materialni or-blem. Čuvati neodv sn^st in avtoriteto sodišč in omogočiti sodnikom in s-dniiam nemoteno Doslovanje. ie uradna skrb. Dri kaieri ne bi smelo biti nobene razlike ne m°d ro-edinci. ne med strankami.	Pravnik
Strnjena Romunija
Pariški diplomatski tednik »La Tribune des Nations« objavlja v svoji zadnji številki članek »Rumunija strnjena okrog svojega kralja«. Članek razvija naslednje misli:
S pridružitvijo ustanovitelja rumunske kmetske stranke Mihalakcja k »fronti narodnega preporoda«, se ta sveta zveza lahko smatra za uresničeno, kajti zgled šefa bodo gotovo posnemali njegovi intimni sodelavci. Po imenovanju Mihalakeja za kraljevega svetovalca so sedaj v kronskem svetu drug poleg drugega Tatarescu. bivši šef liberalne stranke, ki velja za najhujšega nasprotnika ideologije rumunske kmetske stranke pa Mihalnkc, bivši šef te stranke, Couza, šef nacionalistična protižidovske stranke, ter Victor Jainundi. najbolj veren predstavnik liberalne levice Kdo bi si mogel predstavljati tako zvezo na primer pred tremi leti, ko so slepe politične strasti razkrajale edinost runiun-kcga naroda... Celo znana ekstremna organizacija »Železna garda« se je končno izireznila, ker so nevarnosti prevelike, da bi bile mogoče še naprej vztrajati na dosedanjem negativnem stališču. Izmed vodilnih oseb jc i.b strani samo Julius Maniu, prednik Mihalakeja v vodstvu kmetske stranke. Vendar tudi on ni imel načelno ničesar proti Mihalakejeve-mu koraku, prosil ga je le, naj tudi kot kraljev svetovalec zagovarja načela strankinega programa.
»Trije generali
in en civilist«
Pod tem naslovom objavlja moskovski poročevalec »Frankfurter Zeitung«, kakor pravi, prve podrobnosti o ruskem vrhovnem poveljstvu v sovjetsko-finski vojni. Na neki konferenci komunistične stranke v Leningraiu je admiral Tribuč, vrhovni poveljnik ruske vzhcdnomorske mornarice, označil za »dušo sovjetskega vojnega sveta« civilista, ždanova, predsednika stranke v Leningradu, ždanov se je baje sam mudil na finskem bojišču. Počaščen je bil z nazivom »Stalinov prijatelj«, kar se je doslej javno zgodilo samo v primeru Moloto-va.
Kdo je dejansko vodil operacije na Finskem, se da sklepati po odlikovanjih, ki so jih prejeli generali Kulik. TimoSenko in Mereckov. Vsi trije generali pripadajo osrednjemu odboru komunistične stranke. Kulik in Timošenko pa sta tudi člana vrhovnega vojnega sveta. General Kulik je strokovnjak za mehanizirano oborožitev. Ukrajinski general Timošenko je vrhovni poveljnik kijevskega vojaškega okrežja in je lansko jesen vodil sovjetske čete na Poljsko. Vloga generala Merecko-va. ki je manj znan od prvih dveh, pa je bila odrejena v finski vojni predvsem zaradi tega, ker je vihovni poveljnik leningrajskega vojaškega okrežja. »Tako so torej rdečo armado na Finskem vodili trije generali in en civilist«, zaključuje nemški poročevalec svoje moskovske informacije.
Nenavadni uči&ki mraza
Mestna uprava v Filadelfiii ie mora^ osnovati tri nova policijska sodišča, da bi pospešila obsodbo oseb. ki so jih prijemali policisti med zadnjo hudo zimo zavoljo pijanosti. Neki uradnik Dravi, da ie Dijančevanje razsajalo tedaj v naravnost epidemičnem obsegu in ooliciia ie sedai vesela, da ji ni treba vsak večer pr o3-Ijavati vozove s pijanci kar zaporedoma do revirjev. Ves njen dnevni red ie bil zavoljo tega v zmešnjavi, med tem ko so bili revirji prenaDolnjeni s Doiočimi. kričečimi ali spečmi ljudmi. Ti ljudje oa so pili samo zavoljo mraza, da se ogreje io.
jji&jassU'«-.' ' 1. •■ i -«» —»e.j*:-, jtf,

...-----



ŠPORT
Dogodki na zelenem polju
Spored današnjih prvenstvenih tekem pri SNZ
Današnja prvenstvena nedelja, ki bo v glavnem zaključna za prvi del tekmovanja za sezono 1939-40, bo prinesla še naslednja srečanja za točke:
I.	RAZRED:
V	LJUBLJANI: Svoboda—Disk ob 10.30 uri na igr. Ljubljane, Hermes— Jadran ob 10.30 in Reka—Bratstvo ob 16.30 na igr. Jadrana,
v KRANJU: Kranj—Mars ob 16. na igr. Kranja, v CELJU: Olimp—Celje ob 16. na igr. Olimpa in v MARIBORU: Železničar—ČSK ob 15.30 na igr. Železničarja.
II.	RAZRED:
V	LJUBLJANI: Slavija—Adrija ob 15. na igr. Jadrana. Grafika—Korotan ob 16.30 na igr. Korotana in Moste—Mladika ob 16.30 na igr. Mladike;
v CELJU: Laško—Borut ob 10.30 na igr. Celja. JUNIORJI IN TEKME NA DEŽELI:
V	LJUBLJANI: Svoboda—Jadran jun. ob 9.30 in Ljubljana—Slavija jun. ob
15. na igr. Ljubljane. Hermes—Moste jun. ob 9.30 na igr. Jadrana, v CELJU: Atletik—Jugoslavija jun. ob, 9. na igi. Atletika in v MARIBORU: Maribor—Železničar jun. ob 14.15 na igr. Železničarja ter v SLOVENJEM GRADCU: Mislinja—Slovan (ob 15J in v LITIJI: Litija—Svoboda (Zagorje) ob 16.
še nogcmef lit velika kolesarska dirl:a
Razen gornjih tekem, ki tvorijo prav za prav »oficiclni del sporeda na zelenem polju za današnjo nedeljo, pa bodo prijatelji nogometa imeli v Ljubljani še prav svojevrstno prireditev, in sicer
13 minut Ilgaike
med varaždinsko Slavijo i n Ljubljano
To bo nadaljevanje jeseni prekinjene tekme za točke med ooern a. moštvoma, ki se je, kakor znano, končala s 3:3 in je za Varaždince zelo velikega pomena. Utegnilo bi se namreč zgoditi, da bi baš teh 13 minut zadostovalo, da bi spravili Ljubljani še en gol v mrežo ter si tako priborili še eno točko, ki bi jih rešila predzadnjega mesta v tabeli in jim zasigurala še nadaljnji obstoj v hrvatsko-slovenski ligi. Za domače ta tekma ne more prinesti nobene spremembe, ker so s svojimi dozdaj priznanimi 8 točkami tako ali tako na zadnjem mestu, od jeseni dalje pa sploh ne bodo več sodelovali v konkurenci s Hrvati.
Po končanem preostanku ligaške tekme bosta obe moštvi odigrali še prijateljsko tekmo, tako da bodo gledalci lahko prišli popolnoma na svoj račun. V predtekmi bosta igrali dve mladinski enajstorici (Ljubljane in Slavije), ki sta omenjeni v gornjem pregledu.
Tekma obeli Iigaški*i enajstorio se bo začela ob 16., predtekma pa ob 15.
Tri tekme v eržavsii ligi
Izven domačih meja se bo jutri nadaljevalo finalno tekmovanje v državni ligi s tremi važnimi tekmami. Glavni dogodek . bo vsekakor v Zagrebu, kjer se bosta srečala Gradjanski in BSIi, kar pomeni, da bo ta tekma prav za prav reprezentančna med obema najjačjima kluboma HNS in SLS. Razen toga bosta v Beogradu za točke v državni ligi nastopili moštvi Jugoslavije in Slavije iz Sarajeva, v Splitu pa bo Hajduk sprejel v goste zagrebškega Haška. Prognoz ne bomo delali, posebno ne za zagrebško tekmo; glede izida osta-
lih dveh se mnenja precej ujemajo v tem, da bi utegnili po dve točki pripasti obema domačinoma, torej Jugoslaviji in Hajduku.
V	mednarodnem nogometu moramo v današnjem sporedu omeniti veliko meddržavno tekmo, ki bo danes v Milanu, in sicer med Nemčijo in Italijo. Nemci so se za to srečanje še posebno pripravili, ker bi hoteli za vsako ceno dobiti zadoščenje za poraz, ki so ga morali spraviti na lastnih tleh lansko jesen.
V	Beogradu bodo imeli danes zanimivo atletsko prireditev, in sicer revanžni dvoboj v cross-countr.vju med reprezentancama Sofije in Beograda. Ker so Beograjčani zmagali že prvič v Sofiji, računajo, da jim bo ta dvoboj še vse bolj uspel na domačem terenu.
Kolesarji, ki so svojo letošnjo sezono otvorili preteklo nedeljo v severni okolici Ljubljane, bodo šli danes že na daljšo pot, in sicer na zanimivo
dirko okrog šmarne gore
ki jo bo organiziral delavna kolesarska sekcija ŽSK Hermesa. Proga poteka iz Gornjih Gameljnov mimo šmartna, Skaruč-ne, Repenj, Vodic, Hraš. Smlednika, Vi-krč, Tacna in šmartna nazaj v Gornje Gameljne ter jo bo treba prevoziti dvakrat. Dolga je v celoti 46 km, dirkali pa bodo tako, da bodo imeli juniorji že od starta 3 minute naskoka pred prvorazrednimi, kar bo vsekakor močno poživilo konkurenco. Po prijavah sodeč bo udeležba zelo velika in. če bo količkaj ugodno vreme, bo ta kolesarska prireditev res razgibala vse gosto naseljene kraje daleč naokrog šmarne gore. V pavzah med odhodi in prihodi glavnih dirkalnih skupin bodo na krajši progi dirkali tudi turistični dirkači. torej vozači z navadnimi kolesi, tako da bo imela publika na startu in cilju ves čas dovolj dogodkov.
Razglasitev rezultatov in razdelitev nagrad, ki so jih mnogo nabrali agilni prireditelji pri raznih tvrdkah in drugih dobrotnikih, bo po končanih dirkah v Ma-gistrovi gostilni v Zgornjih Gameljnah.
Atletski dvoboj
V	dnevih 29. in 30. junija v Bologni?
Zagrebške »Novosti objavljajo, da je prejel izvršni odbor Atletskega saveza kraljevine Jugoslavije v Zagrebu od italijanske lahkoatletske federacije dokončni pristanek na meddržavni atletski dvoboj med Italijo in Jugoslavijo za dneva 29. in 30. junija. O tem dvoboju so bila pogajanja že dolgo v teku. vendar se niso mogli ze-diniti za termin niti za kraj tekmovanja. Italijani so sedaj slednjič določili za to prireditev stadion »Littoriale« v Bologni.
Domači atleti v omenjenih dnevih ne bodo mogli nastopiti kompletni, ker imajo takrat podoben dvoboj z Grki v Atenah. Spored za miting v Bologni je popolnoma olimpijski, razen maratona in teka z ovirami ter hoje. Na sporedu bodo discipline 100. 200. 400. 800. 1.500, 5.000 in 10.000 m, dalje štafeti 4X100 in 4X400 m, 110 in 400 m z zaprekami, potem krogla, disk. kopje in kladivo ter slednjič skoki v daljino, troskok in ob palici.
Za naše atlete, ki so za enkrat seveda brez vsakih pravih priprav za tako težko srečanje, bo to — če pojde vse po načrtih — že drugi mednarodni nastop, ker bodo do tedaj v prvih dnevih junija absolvirali že podobno preizkušnjo z drugo garnituro Madžarsko v Beogradu. Če pojde drugače kakor zdaj...
*
V	zvezi z vestmi, rin se načrti glede Izvedbe atletskega dvoboja z Italijo morda le bližajo uresničenju smo nedavno prejeli iz Bologne že drugo pismo enega izmed naših akademikov, ki študirajo tamkaj, v katerem prav tako potrjuje, da naša akademska mladina, ki poseča visoke šole v Italiji, z nestrpnim veseljem pričakuje obisk jugoslovenske atletske reprezentance. Tudi ta visokošolec, čigar naslov je prav tako na razpolago v našem uredništvu. obljublja pri tej priliki vso pomoč jugoslovenskim udeležencem, ki bi takrat prišli v Bologno. Upajmo, da se ti mladi prijatelji športa ne vose'Ho zaman in bodo res lahko za monterje ob tako pomembni športni prireditvi.
Iz predsedstva SNZ. Juniorski tekmi: Svoboda—-Jadran in Hermes—Moste ne bosta ob 9.. kakor je bilo pomotoma objavljeno v »Službenem vestniku«, temveč ob 9 30. Tajnik II.
SK Ljubljana. Danes v nedeljo igra liga moštvo v varaždinsko Slavijo. Juniorji igrajo kot precltekmo prvenstveno s Slavijo iz Ljubljane. Postave v omarici Šport -Kmet. Predtekma ob 15 uri, glavna pa ob 16 uri. Vsi točno in sigurno. Načelnik.
SK Slavija. Opremo za današnji prv. tekmi dvignite od 13.30 do 14. pri Gjura-Vsi juniorji II. in pa ostali od I. moštva točno {na Jadranu. Prosm>_ Denen, Steebina, Kveder, Košir, sigurno.
Boksarji nastopijo v Ljubljani
Novo ustanovljena boksarska sekcija
ŽSK Hermesa pripravlja prvi javni nastop
Po dolgem bo imela ljubljanska športna publika zopet priliko videti gardo najboljših jugoslovenskih boksarjev. Zadnja leta je bil ta šport v Ljubljani zelo zanemarjen. Malo se je treniralo in nič nastopalo. Sedaj pa je ŽSK Hermes prevzel nalogo, da bo poživil tudi to panogo športa in zbral v svoji novo ustanovljeni boks sekciji vse vidnejše ljubljanske boksarje, želel pa bi se ž njimi predstaviti tudi širši javnosti, in to z nastopom dne 18. maja t. 1. Nanj so bili vabljeni vsi klubi iz Slovenije in iz Zagreba, ki v tem športu prednjači, poleg njih pa bo nastopilo tudi nekaj novih nadarjenih boksarjev, ki so pokazali že toliko znanja, da jih bo sekcija brez strahu pokazala javnosti.
Vsega zanimanja vredna pa bo borba, v kateri bo nastopil državni reprezentant Baloh, ki smo ga pred leti videli kot začetnika, danes pa spada že v mednarodni razred.
Vsekakor bo to zanimiva prireditev, kakršne v Ljubljani že dolgo ni bilo.
Na binkoštni ponedeljek — v Rimske toplice!
Akcijski odbor za rešitev Aškerčeve domačije pripravlja za zaključek zbirke prisrčno slavje, na katero je vabljena vsa narodna javnost
Ljubljana. 4. maja Akcija za rešitev Aškerčeve domačije, za katero so dali pobudo požrtvovalni, marljivi šentpetrski Cirilmetodarii. je v vsej naši javnosti naletela na lep odmev. Vrsti kulturnih in nacionalnih organizacij, ki so z javnimi prireditvami v ta namen že prispevale svoi obolus. se ie pridružil tudi Šentjakobski gledališki oder. ki bo v sredo 8. t. m. ob 20. uprizoril priljubljeno Nušičevo komedijo »Ujež« v prid akcije. Ker naša bela Ljubljana kljub svoii dobrosrčnosti doslej še ni pokazala tolikšne darežljivosti. da bi jo mogli pri tem velikem socialnem Ln narodnoobrambnem delu vsemu naredu postaviti za vzgled, vabi akciski odbor občinstvo, na i v sr^do zvečer napolni dvorano Šentjakobskega gledališča in se na ta način oddolži sDominu velikega pesnika in borca. Preplačila se hvaležno sprejemajo. Vstopnice se dob? jutri, v nedeljo, v pisarni šentpet:ske CMD na Gradu, v ponedeljek in torek pri tvrd-ki Medič na Resljevi cesti, v sredo pp p i blagajni v Mestnem domu. — 2e zadnjič smo zapisali, da je zbiranje prispevkov zlasti v siromašnejših slojih naletelo na prav razveseljiv odziv. Danes lahko opozorimo na primer delavstva Hrovatinove tovarne v Mostah, ki je zbralo prav lep znesek. Takšnemu delavstvu spoštovanje in čast!
Ponovno sporočamo, da je za izlet v Rimske toplice, ki bo na binkoštni ponedeljek. železniška uprava dovolila polovično voznino. Ugodnost velja za odhod 12. in 13. maia. za povratek pa 13. in 14. maja. Vsakdo naj kupi na odhodni postaj; cel vozni listek do Rimskih toplic, zraven pa še obrazec št. 13. Vozovnica velja za nazaj, zato je izletniki v Rimsdh toplicah ne smejo oddati, temveč jo morajo dati žigosati pri akcijskem odboru. Ljubljančani se odpeljemo z vlakom ob 7.52. v Rimskih toplicah počakamo Mariborčane in ostale izletnike iz Štajerske, nato pa gremo skupno do Aškerčeve domačije v Velikem Sirju. Vsa nacionalna in napredna društva so vljudno vabljena na ta izlet, hkratu na jih prosimo, da javijo svoje zastopnike in približno število udeležencev akcijskemu odboru v Ljubljani VII.. Obir-ska 6. najkasneje do 11. t m. To je potrebno predvsem zato.^ da bo odber poskrbel za udobnejšo vožnjo. Prav tako prosimo cdbore in udeležence, da se pravočasno pvig.ase za kosilo, ki bo veljalo 14 din. Denar l?hko interesenti nakažejo akcijskemu odboru tudi no položnici štev. 11.921. katere priznanica bo veljala kot bon. Vsi rodoljubi so vabljeni, da na binkoštni ponedeljek pehite v rojstni kraj velikega pesnika in borca za svobodo našeja naroda.
K jubilejni proslavi Sokola v Zagorju
Proslava zlatega jubileja bo 16. junija 1940.
Avtobus Bled—Ljubljana je potreben
Mošnje, 4. maja Bliža se nova sezona in Gorenjci čedalje bolj občutimo pomanjkanje potrebnih prometnih zvez. Predvsem so prizadeti kraji, kjer je prejšna leta obratoval avtobus Bled—Ljubljana. Čudno se nam zdi zakaj Hojakovo podjetje še ni upostavilo redne zveze z Ljubljano, čeprav so ceste, kjer je ta avtobus v preteklem letu vzdrževal promet, na mnogih odsekih izboljšane. Marsikdo si bo mislil, da morda primanjkuje goriva, toda spričo zdajšne ureditve vprašanja goriva za prevozna sredstva menimo, da si ga to podjetje lahko preskrbi dovolj za vzdrževanje te res potrebne proge.
Sliši se tudi, da oblastva ne dovo'ijo Ho-jakovemu podjetju obratovanja, češ da je ta avtobusna proga nepotrebna, ker se prizadeti lahko poslužujejo železnice. Toda zakaj potem drugod, kjer so že'lsz«:.ce še bližje avtobusnim zvezam, avtobusi vendarle obratujejo? Na primer v Tržiču je železniško križišče in vendar je uvedena že nekaj let vsakdanja avtobusna zveza s Kranjem in Ljubljano.
Avtobusna proga Bled—Ljubljana je zelo potrebna, posebno še obrtnikom in trgovcem, ki so oddaljeni od železnice in ki imajo nujne vsakdanje trgovinske posfle. Upamo, da se bodo naše želje na odločujočih mestih upoštevale in da bomo spet dobili z Bledom in Ljubljano vsakdanjo avto-
Zagorje, 4. maja
Samo še dober mesec nas loči od jubilejnega dneva, ki ga hoče sokolsko društvo proslavljati o priliki 501etnice obstoia Sokola v Zagorju. Društvena uprava želi, da bi bila ta proslava res velika manifestacija, ki bi pokazala v vsej veličini in v naj-dostojnejši meri pomen našega zlatega jubileja. Zato opozarjamo že danes vse brate, sestre in prijatelje sokolstva. naj ne zamude te prilike in naj pobite 16. junija v naše črno Zagorje, ki bo dobilo ta dan čisto praznično lice. Zakaj ne glede na izredno visoko obletnico sckolovanja. s kakršno se more ponašati le malo katero sokolsko društvo, čutimo, da ie danes potrebno morda bolj kakor kdajkoli. da se zbiramo k narodnim in sokolskim manifestacijam.
Za nami je polstoletna doba napornega dela in nesebičnih žrtev, ki so jih naši bratje vzorniki polagali na žrtvenik naše lepe domovine in zlate svobode. Težki so bili tedaj dnevi za te brate. Zakaj biti Sokol, je pomenilo biti upornik in revolucionar. Toda čim težja je bila nad njimi pest tedanjih oblastnikov, tem više se ie dvigalo neuklonljivo čelo teh prvih pobor-nikov za Tyrševe ideje. In če velja to za katerikoli kraj. lahko trdimo, da velja to zlasti za naše Zagorje v polni meri. Danes, ko se teh bratov spominjamo, hočemo dati tudi mi polnega duška našim čustvom. Poudariti hočemo, da nas ne plašijo črni ob- | laki. ki se kopičijo po vsem obzorju naše : sončne Jugoslavije. Nasprotno — dvigaj mo , tudi mi smelo svoja čela! Pokažimo, da smo pripravljeni na vse. Pokažimo svojo '
železno voljo kljubovati vsemu, kar bi nas moglo ogražati od katerekjli strani. Zato proč z malodušjem. Praznik zagorskega Sokola nai bo praznik vsem onim. ki čutijo in mislijo z nami.
Uprava sokolskega društva v Zagorju ob Savi si je nadela kot svojo najvažnejšo nalogo, preskrbeti vsem bratom in sestram od blizu in daleč, ki bodo dne 16. junija naši gostje, da jim bo ta dan v resnici ostal v najlepšem spominu. Zato že zdaj skrbi zletni odbor z vso vnemo. Bratska društva bodo v kratkem prejela prijavne pole in prosimo, naj bi bile te prijavnice čim natančneje in zanesljiveje izpolnjene. S tem bo delo zletnega odbora, zlasti prehranjevalnega odseka, mnogo olajšano.
Z odlokom generalne direkcije državnih železnic v Beogradu GD br 21.003/40 od 28. III. 1940 je odobrena polovična vozni-na. ki velja od 13 do 16. junija zaključno za odhod in od 16. do 18. junija zaključno za povratek v vseh razredih osebnega in brzega vlaka. Istega dne se hočemo tudi pokloniti spominu našega prvega brata Sokola, blagopokojnega Viteškega kralja. Tega dne bo odkritje njegovega spomenika pred pročeljem prenovljenega sokolskega doma. Društvena uprava ie zaprosila na najvišjem mestu za pokroviteljstvo Ni. Vel. kralja Petra II S tem spomenikom s? hočejo Sokoli v Zagorju oddolžiti kralju, ki je položil svoje dragoceno življenje na oltar domovine. Hočemo na tudi s tem dejanjem dati čim polnejšeaa poudarka našemu jubilejnemu prazniku Zato bratje in sestre, pozivamo vas že danes. pr:dite dne 16. junija v Zagorje ob Savi. Zdravo!
Vesela predstava v ljubljanski drami
Rogozovo gostovanje v Nestroyevi veseloigri „Danes
fromo tiči"
V petek je potekla pred napolnjenim dramskim gledališčem premiera Nestro-yeve veseloigre »Danes bomo tiči«. Je to izrazito »smejalni komad«, igra, ki nima drugega namena, kakor da s svojimi komičnimi situacijami in z veselostjo svojih dramatskih oseb uspava za hip gledalčeve skrbi in prilijte njegovi razpoloženosti nekoliko iskrih kapljic radosti in smeha. Medtem ko so dajali v operi »Lumpacija Vagabunda«, je dramo za bližajoči se konec njene sezone »osrečil« drugi Nestroy. Pokazalo se bo, ali bo občinstvo res spremenilo ta Nestroyev komediografski bankovec v obilen blagajniški drobiž, kakor bržčas pričakujejo za gledališkimi kulisami.
»Moliere« bidermajerskega Dunaja je pisal svoje veseloigre v mnogo bolj idiličnih časih, kakor so današnji in čeprav mu ni moči odreči nekaterih kvalitet zlasti v ustvarjanju situacijske komike, je vendar njegovo delo z vsemi svojimi neverjetnimi naključji in dogodivščinami kaj nedolžen obliž na duševne rane današnjega človeka. Z melanholijo mislimo na čase, ko so mogla nastajati taka neskrbna in razigrana »dela in imeti obilo prav tako neskrbne in razigrane publike. Danes se nam zde podobna odloženim harlekinovim kostumom in tudi nad njimi bi lahko stari Cmok iz Kozakove »Gledališke gardobe« razmišljal o ničevnosti naših iluzij in še posebej o ni-čevnosti te zastarele, zgolj površinske komike.
Veseloigra »Danes bomo tiči«, ki smo jo dobili v režiji prof. O. šesta, je za današnje gledališče mikavna predvsem zaradi čisto igralskih možnosti, ki jih odpira najvažnejšim osebam. Te osebe so predvsem trgovec Plaveč (Lipah), trgovski pomočnik Bobek (Rogoz), trgovski vajenec Matiček (V. Juvanova) in hlapec Melhijor (Kralj). Dvojica Minka (A. Le-varjeva) in Mirko Drugovič (Drenovec), ki predstavlja konvencionalno ljubezensko zgodbo z neprostovoljnimi zapletljaji in skoraj že neizogibnim srečnim koncem, sicer mnogo agira, vendar nima tako izrazitih komedijskih likov kakor omejeni
protagonisti burkastega dogajanja. To velja tudi za množico ostalih sodelavcev, kakor so krojač (Skrbinšek), modistka Glo-bočnikova (M. Danilova), vdova Jelovško-va itd.
Vsi nositelji glavnih in v splošnem tudi postranskih vlog so se očitno vživeli v atmosfero nestroyevskega odrskega humorja in igrali s tisto lahkoto, ki je značilna za Nestroyeve osebe. Posebno velja to za Lipaha, Rogoza, V. Juvanovo in Kralja, katerih vsak je ustvaril interesantno odrsko figuro in prispeval obilen delež k razgibanemu poteku predstave. V ospredju pozornosti je bil seveda gost iz praškega Nar. divadla Z. Rogoz, ki je iz mračnega sveta Shakespearjevega »Hamleta« preskočil v bidermajersko komiko Nestroya in postavil nasproti tragičnemu danskemu kraljeviču močni kontrast veselega trgovskega pomočnika Bobka. Tu je bil igralsko najmočnejši v prizorih, ki so medsebojno kontrastirali zaradi nagle situacijske menjave in pokazali vso gibčnost njegove igre, ubrane na izgrajeni tip neskrb-nega veseljaka. Improvizacije in kupleti so sicer našle v delu občinstva hvaležen odmev, saj so za hip združile sceno in avditorij, vendar se zdi, da se ne prilegajo igralski naturi g. Rogoza.
Režijsko je bila predstava vešče zasnovana in izvedena v splošno zadovoljstvo. Zdelo se mi je, da prenos tega izrazito bidermajerskega dogajanja v ljubljansko okolje ne ustreza v toliki meri duhu dela, kakor na pr. v »Lumpaciju Vagabundu«. Preprosta inscenacija je dopuščala naglo izmenjavo slik, vendar naj bi se ne zgodilo, da ostane nad vrati Plavčevega salona napis tvrdke iz prejšnje slike. Med odmori je zabaval občinstvo orkester in tudi pripomogel k dobremu razpoloženju. Igralci so bili po vsakem dejanju ponovno klicani pred zastor in deležni obilnega aplavza, zlasti še gost Rogoz, ki je prejel tudi šopke. Potemtakem je Nestroyeva igra vsaj na zunaj uspela toliko, kolikor gledališke krvi ji je dala dobra zasedba.
letina se obeta Dolenjcem
Ozimina kaže prav dobro, a tudi sadje ne obeta prav
majhnega pridelka
Novo mesto, 4. maja Odkar se je ozračje ogrelo in je blagodejen dež namočil žejno zemljo, je rastlinstvo v bujni rasti. Ozimina obeta, če ne bo nesreče, obilno žetev. Delo na polju je v polnem teku in pridne kmetovalčeve roke polagajo v zemljo seme.
Ostra zima je zapustila precej zlih sledov. Sadno drevje niti od daleč ne obeta tako obilne lletine, kakor je bila preteklo leto. Črešnje so še precej cvetele. Tudi marelice, ki rasejo navadno v zavetju, obetajo detao dobsou Macigo slabše kažejo
breskve, ki so ponekod čisto pozeble. Češ-plje cveto bolj malo in redko. Cešpljevih dreves je mraz precej uničil. Hruške so v razcvetju in ne obetajo dobre letine. Jabolka, ki so pri nas najbolj cenjeno sadje, se prav tako ne ponašajo s tako obilnim cvetjem kakor v preteklem iletu. Pozne jablane sicer še ne cveto, a vidi se že na brstju, da ne bo obilo cvetja. Mnogo dreves pa sploh ne bo cvetelo. Morda je temu delno vzrok lanska obilna letina, a večji vzrok je pač ta, da naši sadjarji še vse premalo goo^o sadnemu
V tekočem letu se torej ne obeta prav dobra sadna letina, vendar, če ne bo nesreče, tudi prav slaba ne. Vsaj nekatere vrsti sadja bodo dobro obrodile.
Zemlja, ki je zaradi hude zime dobro premrznila, se prav lahko obdeluje. Mraz jc uničil mnogo plevela, česar je kmet vesel. ker mu bo s tem olajšano delo pri oko-pavanju.
Manj zadovoljni so naši čebelarji, ki so utrpeli pozimi izgubo mnogih čebelnih družin, ki so zavoljo mraza poginile. Ostale čebele zdaj ob lepem vremenu dobro izle-tujejo in nabirajo že sladko strd po cvetočem sadnem drevju in tudi po poljskih cveticah.
Železniška nesreča na Zidanem mostu
Zidani most. 4. maja
Na Zidanem mostu beležimo ta teden že drugo železniško nesrečo. Pretekli teden je iztiril nabiralni tovorni voz in padel po kamniti škarpi v globino 6 do 8 metrov, na cesto med Radečami in Zidanim mostom, kjer sta za las ušla smrti trgovec g. Anton Golobic z Njivic pri Radečah ter njegov sprcmljcvalec na motorju g. Trošt, uslužbenec pri tovarni »Peta« v Radečah.
Včeraj pa se jc zgodila na postaji druga železniška nesreča, ko jc zavozil tovorni vlak v osebnega in ga precej poškodoval pri zadnjih dveh vozeh. Nesreča se jc zgo-diia naslednje:
Ko je nekaj minut po 20 uri privozil osebni vlak iz Celja proti Ljubljani, je Jfa-kor običajno obstal na tretjem tiru nasproti postaje. Čez nekaj minut je prisopihal nad tisočtonski tranzitni petrolejski vlak iz Zagreba. Vlak je imel uvoziti na tovorni. tako imenovani hrvatski kolodvor. Pred uvozno kretnico jc bil ustavljen. Prometni pripravnik je šel odpravljat osebni vlak proti Ljubljani, medtem pa je prometni uradnik telefoniral kretniku, naj petrolejski vlak uvozi v postajo Ker pa osebni vlak šc ni bil gotov s prenosom prtljage, se ie zadržal še kako minuto v postaji. Stpoje-vodja tranzitnega vlaka ni imel zaradi pomanjkanja osebja patrolnega sprem! je\al-ca, sam pa jc bil na ovinku vožnje, do-čim je bil kurjač zaposlen pri ognju. Zato strojevodja ni mogel pravočasno ustavi-viti svojega težkega vlaka. Dasi je v poslednjem trenutku opazil pretečo nevarnost in jc z vso silo zavrl, ni mogel v do-voljni ifteri ublažiti trčenja.
Tako jc nastala nesreča, pri kateri sta bila zadnja dva voza precej poškodovana. V predzadnjem vozu je bilo nekaj potnikov, ki so dobili le manjše poškodbe po rokah, nogah a'- na giavi. največ pa so užili mnogo strahu N:i kra; nezgode je bil pozvan radeški banov in^ki zdravnik g. dr. Karel Matko. l^cr so bik poškodbe ranjencev lažjega značaja, i;h je ljubljanski vlak odpeljal do Trbovelj. Prišla je tudi železniška komisija ki jc ugotovila dejanski stan in preiskala vzroke nesreče Koga zadene krivda jc težko leči. En.j je gotovo, da jc promet na Zidanjm mostu proti Zagrebu ogromen Dnevno pasira p<> eni progi tod po 60 do 70 vlakov Vsi imajo, zlasti še tranzitni svoj točno odmerjeni čas. Če nastane nekaj minut zamude kakor je to primer osebnega vlaka, oi morala zaradi tega čakati dolga vrriga vlakov do Ljubljane in Zagreba Predvidevajoč to možno-st je službujoči prometnik rajši poklical tranzitni vlak, ker je računal že na odhod osebnega vlaka. Sodimo da železniških uslužbencev ne zadene nikaka krivda. Pač pa jc krivda v tem. da vlak ni imel zaradi pomanjkanja osebja potrebnega sprcin-Ijcvalca na lokomotivi. Jc pa"- skrajni čas, da dobi postaja Zidani most zadostno število uslužbencev.
Pomlad v Zasavfn
Ribja drst je končana — Ne trgajte dišečega volčina pod Sv. Goro
IJtiju, 4. maja
Deževje prvih majskih dni jc dvignilo reke Savo za meter nad normalo. Ozračje se je toliko ohladilo, da so ponekod začeli prvega maja spet kuriti po sobah. Dvignjena Sava jc pregnala z naših voda poduste, ki so se prišli k nam drstit. Ob nastopu pomladi imamo v naši dolini vedno zanimive prizore ribje drsti. Na samotnih krajih po skritih tolmunih se drste najprej sul-ci. Orjaški plavači so komaj vidno premikajo in zvedavi domačini sc naslajajo ob redki igri naših povodnih velikanov. Letos je bilo precej več sulccv kakor prejšnja leta. Dobe se dolgoprsteži. ki potegnejo kak komad dobre pečenke iz vode tudi tedaj, ko jc to prepovedano in vodnemu življenju škodljivo.
Opazovalci našega vodnega življenja pa so ugotovili, da jc letos precej manj poJu-sti. Še lani so zaveslah na sipine pod litijskim mostom številni vlaki rib, ki s-o se prišle k nam drstit iz spodnjih krajev. Priplavale so seveda tudi letos, a v mnogo manjšem številu. Kaj je vzrok upadka. ne vemo. Morda to, da jc bilo zadnje dni, ko se je začenjala drst. mnogo hladneje, kakor druga leta. Zaradi dvignjene vede tudi ni bilo pod mostom in v naši ekolici toliko plitvin, kakor si jih naši pomladanski izletniki v vodi žele. Pač pa je bilo precej repatih gostov v Reki, malem pritoku Save pod Litijo. Tam so prišli na svoj račun mnogi prijatelji ribje pečenke.
Prizori, ki smo jih opazovali pred dnevi, so zdaj ob dvigu Save končani. Posebno naslado pa imajo tačas obiskovalci Sv. Gore. Pobočja krasi zdaj redka cvetlica, dišeči volčin. Cvetlica je zaščitena, kar pa ne moti nekaterih prevnetih <duristov«, da bi je ne trgali in odnašali v prevelikih šopkih. Rastlina ima živordeč cvet in sila oster vonj. Svoje čase je je bilo na naših pobočjih mnogo več. kakor zdaj. Pa so prihajali od blizu in daleč ljudje, ki jim je kaj malo mar za naravne lepote. Dišeči volčin so ruvalli tudi s koreninam' in oplenili našo naravo. V zadnjem času skrbe oblastva, da zaščitijo redko cvetlico. Razglašena je prepoved trganja, česar pa mnogi neuki ljudje in nasilni izletniki ne vpoštevajo in si zaslužijo vso ostrino zakona.
nsfflirad
Ni države na svetu, ki bi bila popolnoma varna pred vojno nevarnostjo
„ JUTRO VA44 POSVETOVALNICA
Davčna
K. P. — M. — Na Vaše obširno pismo Vam sporočamo, da se more izvršiti odpis pridobnine zaradi prenehanja obrata samo tedaj, ako ste predložili davčni upravi prijavo o prenehanju obrata s prošnjo za odpis pridobnine. Pridobnini zavezano poslovanje pa je moralo prenehati popolnoma in trajno. Smatra se, da je obrat popolnoma prenehal, če objektivno ne obstoji več, ker se posli, ki spadajo v področje obrata ne opravljajo več in je tudi zaloga blaga že razprodana. Trajno preneha poslovanje samo tedaj, če se delo ne ustavi samo za nekaj časa in prehodno, temveč dokončno v tem smislu, da davčni zavezanec nima subjektivne namere, da bi obrat v dogled-nem času vnovič nadaljeval. Zato davčni zavezanec, ki v teku leta preneha poslovati in zahteva na podstavi svoje odjave obrata odpis pridobnine, nima pravice do takega odpisa, če prestanka obrata ni prijavil davčni upravi in pristojnemu občnemu upravnemu oblastvu — razen če se iz vseh okoliščin vidi, da davčni zavezanec nima namere nadaljevati delo in da je opustil odjavo obrata občnemu upravnemu oblastvu zaradi posebnega, opravičljivega razloga.
»Uslužbenski davek«. — Kje nabavite davčne znamke in kako jih radi plačila uslužhenskega davka uporabljate? — Davčne znamke se kupujejo pri davčnih upravah in pooblaščenih prodajalcih taksnih vrednotnic. Znamke se morajo ob vsakem izplačilu zaslužka v vidno označenem stolpcu knjižice za uslužbenski davek nalepiti in takoj uničiti z žigom ali s svojeročnim podpisom. Opozarjamo, da vodijo davčne uprave posebno kontrolo o delodajalcih, ki so dolžni pobirati davek v davčnih znamkah. Delodajalci so zavezani čuvati knjižico uslužbenskega davka in jo dati na vpogled kontrolnemu (finančnemu) organu. Do konca meseca februarja jo morajo vsako leto predložiti pristojni davčni upravi na pregled. Zoper delodajalce, ki knjižice ne izroče davčni upravi v pregled, odnosno ki ne lepijo davčnih znamk pravočasno in točno v knjižico, se postopa po odredbah davčno-kazenskih predpisov.
»Agentura«. — Na Vaše vprašanje Vam sporočamo, da je bila tar. post. 91. taks. tarife spremenjena z uredbo o spremembah in dopolnitvah zakona o taksah z dne 22. decembra 1939. Za pooblastitve o opravljanju agenturske obrti, ki jih izdajo upravna oblastva I. stopnje po zakonu o obrtih, se plača taksa v znesku 1000 din, prav toliko pa tudi za komisijske obrti.
A. P. — Lj. — Vaše mnenje je zmotno. Z uredbo o spremembah in dopolnitvah zak. o neposr. davkih z dne 22. XII. 1939 so bile davčne kazenske določbe spremenjene. Davčno kaznivo dejanje stori, kdor v zadevi lastnih davkov ali kot zastopnik ali pooblaščenec zoper navodila svojega po-oblastitelja v prijavah ali izjavah, odrejenih z zakonom o neposr. davkih, v odgovorih davčnim oblastvom. pri uporabi pravnih sredstev, pred davčnimi in rekla-macijskimi odbori in finančnimi sodišči ali vobče v vlogah, poslanih davčnim oblastvom, navede ali trdi kaj netočnega ali tisto, kar je dolžan prijaviti ali navesti, utaji, kolikor bi zaradi takega dejanja ali opustitve mogla nastati popolna ali delna prikrajšba davka, oziroma če bi se s tem dosegla popolna ali delna oprostitev ah odpis davka. Isto kaznivo dejanje stori, komur se po določbah zakona o neposr. davkih davek načeloma odmerja na podstavi podatkov njegovih poslovnih knjig, če v teh poslovnih knjigah, knjižnih prilogah ali v zaključnem računu kaj stori ali kaj opusti, kar bi utegnilo dovesti do popolne ali delne prikrajšbe davka. Kaznivo dejanje stori tudi. kdor z nasnovo, nasvetom, privolitvijo ali pomočjo, zlasti pri vedoma nepravilni voditvi poslovnih knjig, \'edoma zavede drugega, da stori katero Izmed pravkar navedenih kaznivih dejanj ali se drugače udeleži dejanja samega. Kdor stori kakšno kaznivo dejanje vedoma z namero, da bi prikrajšal davek, se poleg plačila rednega davka kaznuje s 3 do 6 krat tolikšno vsoto, za kolikršno je bila država izpostavljena oškodbi. če in kolikor bi se ta denarna kazen ne mogla od obsojenega izterjati, se spremeni v zaporno kazen tako, da se vsakih 50 din računa za en dan zapora; vendar pa ne sme zapor biti daljši od šestih mesecev. Odgovorili smo Vam dovolj obširno; če želite še kakšnih podatkov, se ponovno javite.
Pravna
A. G. učiteljica, Celje. — Komu od zakoncev hi pripadel v vzgojo otrok, ki bo Sele rojen v primeru ločitve zakona. —
Vsak otrok pripada v vzgojo materi, od katere ga pa more v svojo vzgojo zahtevati mož le tedaj potom sodišča, če bi mogel dokazati, da mati otroka slabo vzgaja. Ako se radi moževega pijanstva ne moreta sporazumno ločiti pri sreskem sodišču, v katerem sedaj bivata, morete tudi tožiti na ločitev iz moževe krivde pri pristojnem okrožnem sodišču, če boste dokazali, da je mož res pijanec, da neredno živi tako, da je v nevarnosti tudi del Vaše imovine, da grdo ravna z Vami in da Vas jako občutno in opetovano žali, boste mogli doseči ločitev zakona iz njegove izključne krivde in zahtevati tudi določitev preživnine. Ob ločitvi boste mogli vse stvari, ki ste jih prinesli v zakon kot svojo doto ali nakupili tekom vajinega skupnega življenja kot svojo skupno last obdržati, možu pa prepustiti, kar spada v njegovo last.
»Poroka Maribor«. Sporočite točen naslov.
L. Z. K. Službodajalcu ste podpisali listino, v kateri ste se odpovedali odškodnini za nadure in tudi plačilu za čas bolezni. Ali morete kljub temu zahtevati plačilo. — Po zakonu o zaščiti delavcev se sme v obrtnih in trgovskih obratih delati vobče po 10 ur, v industrijskih podjetjih pa po 8 ur. Službojemalec, ki opravlja delo preko teh ur v takem obratu ali podjetju, opravlja nadure. Za vsako naduro pa morajo lastniki podjetij plačevati po 50r/( poviška na navadno mezdo. Ako ste podpisali dotično izjavo pri vstopu v službo ali medtem, ko je službeno razmerje trajalo. Vam bo kljub temu sodišče priznalo odškodnino za opravljene nadure, če boste nadure pravilno dokazali. Vaša taka izjava se po zakonu smatra sploh za neveljavno in je niste obvezni držati. Ako ste pa dotično izjavo glede nadur in glede bolezenskega tedna podpisali šele nato, ko Vam je bila služba odpovedana in je de-
lavno razmerje že končalo, Lo presoditi Vašo izjavo — le iz vidika, če bi bila dana neprisiljeno, resno, določno in razumljivo —, po določilih Občega drž. ^ikonika. V primeru, da je bila Vaša i^j.iv ;i uma kot navedeno, ste se pravici <;akiev.:!.i nadure in bclczemki leden, \eljjviio odrekli.
II. S. Pobrcž. — cele po ee K-iili »;»s opominja eli ktrai na na stlačilo znesku '/.a dobavljeni tok, češ tla Vani radi /.mote i ni pravilno zaračunala. Ali alt- dolžni poravnati tak dol*. Ako niste zakrivili dotične zmote aii pa kake ii\ij:sče, bo podjetje upravičeno zahtevati plačilo za dobavljeni tok le za zadnja U lota, ker je \ tšji zahtevek zastaral, kar bi pa morali v primeru pravde izrecno ugovarjati. Ker Vam je dajalo podjetje tok v večji množini in ga zmotno zaračunavalo manj, kot ste ga porabili, sme zahtevati po zakonu za tako Vašo korist primerno plačilo, če bo točno število dobavljenih ur možno ugotoviti, boste morali plačati za te ure tok po ceni. ki je bila itak že določena.
I. Š. K. Za poljedelska tlela imate uslužbenca, ki ga plačujete po mesecih in mu dajete tudi hrano, ne pa stanovanja. Ali se more smatrati, da je sprejet v hišno skupnost in v slučaju bolezni zahtevati kako oskrbovalninsko dolžnost. — V zakonu ni točno določeno, kdaj se smatra, da je nekdo sprejet v hišno skupnost. Vsekakor pa mora uobivati dotičnik stanovanje in prehrano pri službodajalcu, to je v njegovih prostorih in iz njegove kuhinje, pa četudi ni pri isti nuzi, da ga je smatrati kot osebo, ki je sprejeta v hišno skupnost. Ker Vaš uslužbenec ni sprejet v Vašo hišno skupnost, ste mu dolžni dati plačilo v slučaju bolezni ali nezgode do enega tedna, če ni nalašč zakrivil bolezni ali pa z veliko malomarnostjo, če pa zoposlujete uslužbenca tudi drugod in ne pri poljskih delih, ste ga dolžni prijaviti OUZD. Ako si niste na jasnem, če pripada uslužbenec v obvezno zavarovanje, ste ga dolžni kljub temu prijaviti, nakar bo urad odločil po zakonu o zavarovanju delavcev.
Vratar I. K. Nadure in njih plačilo. — Prečitajte si odgovor zgoraj pod L. Z. K. če je za Vaše podjetje določen osemurni delavnik. Vam je. službodajalec dolžan plačati za vsako prekočasno uro po zakonu določeni povišek na navadno plačo. Povi-šek je dopustno pavšalirati, vendar je pa tak dogovor veljaven samo, če je službo-jemalcu zagotovljeno vsaj toliko prejemkov, kolikor bi jih mogel zahtevati, če jih je posamič obračunal na 50r'r povišek.
Pasja steklina B. K. V odsotnosti Vam je konjač odvzel in pobil zdravega psa. Ali sme prodajati kože takih psov. Pri pristojnem oblastvu. sreskem načelstvu. ugotovite najprej, v kakšnem obsegu je bil po tem oblastvu odrejen pasji kontumac. če je konjač na lastno pest prekoračil dotično odredbo. Vam bo odgovarjal za vso krivdo in s tem torej primerno za odškodnino za Vašega psa. Jasno je, da kož do-tičnih psov, ne da bi bile kakorkoli predelane, konjač ne sme prodajati in ga morete radi take kršitve njegove službene dolžnosti prijaviti pristojnemu načelstvu.
T. J. L. Kje je sodišče za delavsko zavarovanje. Ali se morete tudi pismeno pritožiti. — Sodišče delavskega zavarovanja je v Ljubljani, kamor morate Vašo pritožbo vložiti pismeno v dveh izvodih, ne da bi Vam bilo potrebno plačati kolek. Ker niste dosegli pravice do rente v zavarovanju radi onemoglosti, starosti in smrti, in dobivate pokojnino od Bratovske sklad-nice, morete kljub temu prositi pri Osrednjem uradu za zavarovanje delavcev v Zagrebu, da Vam nakaže podporo iz posebnega podpornega sklada, ki je ustanovljen pri tem uradu. Iz tega sklada pa dobivajo podporo le dotični onemogli bivši člani, ki so v skrajno velikih potrebah. Dvomimo, da bi mogla imeti Vaša pritožba proti odloku, ki ga imate v rokah, kak uspeh pri sedišču delavskega zavarovanja, če ste res skrajno potrebni izredne podpore, vložite prošnjo za podporo iz podpornega sklada.
Zdravniška
Spomin: To, kar vi opisujete, ni nikak bolezenski, temveč povsem normalen pojav mladih let. Zdravljenje ne prihaja v poštev. Možno pa je pojav deloma omejiti. Svetujem vam, da večerjate zgodaj in skromno. Pred počitkom si sfrotirajte celo telo z mrzlo frotirko. Odeja naj ne bo pretopla.
I. M. Beograd: Ako ne opažate na koži nobenih pojavov, ki bi govorili za ekcem je možno, da imate uši. Opazujte in poročajte ponovno!
60-letnik: Izgleda, da gre za vnetje za-glavnega živca, kar je morebiti posledica preboljene hripe. Zaenkrat poskusite s toplimi obkladki. Poleg tega vzemite 2— 3 aspirine na dan, obenem z malo sode bi-karbone. Ako ne bi bilo bolje, pojdite k zdravniku.
A. J. iz Lj.: Vi si predstavljate celo stvar malo preveč enostavno. To kar zahtevate vi, daleč presega okvir posvetovalnice. Omejiti se moram torej samo na nasvet. Dvomim, da bi šlo v vašem primeru za spolno bolezen. Verjetneje se mi zdi, da gre za prekomerno izločevanje raznih žlez, ali pa celo semena. Vse to seveda samo na podlagi domneve, da niste bili spolno bolni, česar pa nič ne omenjate. Ako vam to ne zadostuje, boste morali pač k specialistu za spolne bolezni.
P. M. K. S.: Osebe, ki so podvržene sončnim pegam, morajo storiti primerne korake. že sedaj spomladi. Po možnosti naj se sploh izognejo sončnim žarkom, če imajo pa tak poklic, da je to nemogoče, si morajo namazati obraz s posebnim mazilom, čigar recept dobite pri zdravniku.
Kras: Zobni kamen prav gotovo škoduje zobem. Kjer je že močno razvit, ga mora odstraniti zobozdravnik. Deloma ga je možno preprečiti, ako si dnevno čistite zobe, zlasti pa zvečer in zjutraj. Kakovost Rob je odvisna od raznih faktorjev, pri katerih igra prehrana, voda važno vlogo. Primitivni narodi imajo v splošnem boljše zobe, kot civilizirani.
K. S. K.: Ako gre faktično za nedosta-tek in ako ta ne obstoji samo v vaši ne-čimernosti, odnosno bolje povedano črno-glednosti, bi vam svetoval operacijo. Podrobneje se pomenite s kirurgom! V primeru, da operacijo odklanjate, pridejo vpoštev razne telesne vaje.
M. B. Laniše: Priporočam, da dnevno nainažete in terete lasišče z 2% salicil-alkoholom. Enkrat tedensko si umijte lase z zavrelico korenin koprive. Ako bi postali lasje presuhi, jih namažite z oljem.
A. L. Lesce: Večinoma je vzrok pleši pihljaj: Preberite si gornje navodilo! F. Trasiipuš: V vašem primeru gre za
pomanjkljiv razvoj jajčnikov in vsled tega tudi ostalega telesa. Najbolje bi bilo, da sc poi>\ etujetc še s kakim strokovnjakom za žfi.bke bolezni. V poštev priue zdravljenje « posebnimi injekcijami.
Kmetijska
Gnojilo za vrt
F. B. C.: Ker niste imeli hlevskega gnoja za. vrt, želite vedeti katero gnojilo bi st1 .či i uporabili za gnojenje zelenjadi.
Za gnojenje vrtnim rastlinam prihaja v poštev gnojnica, straniščnica in umetna gnojila. Katero gnojilo bomo uporabili, je odvisno od vrste kulture, ki ji hočemo po-gnojiti. Na pr. grahu in fižolu ni treba gnojiti s prej imenovanimi gnojili. Metul-čnice med katere spadata tudi grah in fižol si pridobijo same dušik iz zraka, zato jim potrosimo fosforja v obliki nitrofoskala II. Praprot
I. K. L. Kako bi zatrli praprot na par-eedi, ki ste jo pied dvema letoma pripravili za kulturne lastnine?
Zatiranje praproti je zelo težavno. Naj-! bolje bi storili, če bi pri pretvorbi parcelo i prerigolali in korenine praproti pobrali. Ker tega niete naparavili, boste zdaj zatrli praprot le s pogosto košnjo. Praprot pokosite, ali pa populite začetkom julija. Košnjo septembra meseca zopet ponovite. Prihodnje leto bo nadlega praproti manjša, v par letih pa bo popolnoma izginila.
Silos
R. R. M.: Glede vašega vprašanja o rastlinah za siliranje kakor tudi o silosnih jamah in njihovi gradnji Vam priporočamo, da si nabavite knjižico, ki jo je o tem vprašanju napisal inž. Sadar in ki nosi naslov: Kisanje krme in kmetski silos. Knjigo dobite za nizko ceno v Učiteljski knjigarni. V njej boste našli vse potrebno o rastlinah za kisanje in o gradnji jame. Svetujemo vam pa, da se o sami gradnji posvetujete s sreskim kmetijskim referentom.
Porjavel sadjevec I. M. G.: Kupili ste sod jabolčnika. Pri poskušnji je bila pijača lepe svetlorumene barve, sedaj so Vam pripeljali motnorjavo. Okus je enak kot piej. Vprašate, ali se jc jabolčnik pokvaril s spremembo barve in če se bo očistil? Sadjevec je porjavel čim je prišel v stik z zrakom, ko so Vam ga pretočili v nov sod. Verjetno, da je bilo sadje nagnito, ko ste ga prešali. Radi spremembe barve je sadjevec še vedno dober, če hočete, da se hitro očisti, uporabite že-latino. Sicer pa. če ga pretočite v dobro zažveplan sod, se bo polagoma tudi očistil.
S AH
26. maja se bo vršila v Zagrebu pod predsedstvom predsednika J. š. saveza. g. ministra n. r. St. Ciriča. važna skupna seja upravnega odbora J. š. saveza ter zastopnikov vseh drugih važnejših šahovskih organizacij v državi. Na seji bodo sprejeti dokončni sklepi glede reorganizacije J. š. saveza. tako da bo ta postal vrhovni forum razen za Slovensko šakovsko zvezo tudi za Hrvatski š. Savez in Srpski šahovski savez. ki bo še letos ustanovljen Med vsemi interesiranimi organizacijami v državi je glede nove ureditve že dosežen popolen sporazum, ki bo gotovo vsem v korist. Preteklo nedeljo sta se mudila v Ljubljani odbornika J. š. saveza gg. Mag-dič in Nedeljkovič ter sta informirala slovenske šahiste o načinu nove ureditve J. š. saveza.
V	medklubskih tekmah Slovenske šahovske zveze sta bila odiarana oba Drva semifinala. S. K. Vidmar (Maribor) in Celjski š. k. sta končala svoio orvo tekmo neodločeno 4:4 ter bo torej odločila današnja revanžna tekma. V ljubljanskem semi-finalu pa ie odločitev morda že padla. Ljubljanski š. k. I. ie zmagal v prvi tekmi nad Centralnim š. k. s 6V2:'/2 Ena partija je še prekinjena. Najbrže bo končala re-mis. tako da bo končni rezultat verjetno 7:1. Centralni š k. bo v revanžni tekmi komaj utegnil bistveno popraviti tako velik > razliko. — V poročilu o tekmah med 2e-lezničarskim š. k.-om in Močilnikom — Vrhnika sem zadnjič pomotoma javil, da je zmagal Železničar brez boja. V resnici sta bili obe tekmi v redu odigrani, in sicer 14. aprila na Vrhniki. 21. aprila pa v Ljubljani. V obeh ie zmagal Ze.e ničar. prvič s 6,/i:l,'j. drugič s 5 in pol : 1 in pol. — Rezultati tekem zlasfi onih, ki so bile odigrane izven Ljubljane, so bili le!r>; ponovno težko dosegljivi. Ponovno se i? ori-merilo. da jih ie z veliko zamudo prejel celn odbor Slovenske š. zveze.
V	naslednjem partija z ljub janskega semifinala.
ŠPANSKA OTVORITEV Beli: Šiška (Cšk) Cm': Sikošek (I š' )
1.	e2—e4	e7—eo
2.	Sil— f-3	Sb3—c6
3.	Lfl—b5	a7—36
4.	Lb5— al	S 8—f6
5.	0—0	Sl6:.4
Znena »odprta-«	varianta, ki j-> ime uje-
jj tudi Tarra.ih vj a.: Ei.vJ.»-j obrambo.
6 d2—d4	b7—bo
7.	La 1—b3	d7—d5
8.	c!4:e5	I ,<3 c 6
9.	c2—c3	Lf8—c5
Doslej ie šl vs^ strogo p p :poro"i'ih
tcc-ri e. Tu pj i; .bičaj -eie Le7 kri vcij i tudi kot bolje nego P-djetnejša cot:za v partiji.
10.	Sbl—d2	0—0
Po 11. Sc4: dc4:. 12 fgo Ddl: 13. Td:. Lb 3:. 14. ab3.\ Se",: b: imel č n: sedai vsaj enako poriši o (na pr 15. Td5. 5d3. 16. Se4:. Ta—d3! itd.
11.	Ddl—e2?
Teoriia priporoča tu 11. L< 2 Crn. mora potem pač menjati re d2. ker dopušča Lf5 možnost 12. Sb3 Lb6. 13. Pbd1 z o*itm prednostjo za belegn. Po potezi v partiji pa ima črni na razpola?? mnego bo jš. odgovor.
11.	—	Le6—f5!
12.	a2—a4
Drugega nadaljevanja skoro že ni več na razpolago. Ni možno niti 12. Lc2? Sc3:. 13. bc3:. Lc2:. niti 12. S?4:. de4:. 13. S?5 (ali 13. Sd2?. e3!. 14. fe3:. Ld3) Dd3! itd
12.	—	Ta8—b8
Gre gotovo tudi b5—b4.
13.	a4:b5	a6:b5
14.	e5—e6?!
V s vesta si slabe pozicije žrtvuie beli kmeta. Res ie žrtev za črnega dokaj nevarna in jo lahko ovrže samo z naipreciz-nejšo igro.
14.	—	Lf5:e6! Slabše ie fe«:. 15. Se4:. Le4:. 16. Sg5,
Lf5. 17. g4. Poteza v partij; vodi do zanimivega razpleta
15.	Sd?:e4	d5:e4
16.	Lb3:e6
Na vs^ nesrečj belega »visi« Lb3. pa mora zato najpreie vzeti na e6. Ce mesto tega 16. Sd2. potem seveda Dd3!
16.	—	e4:f3
17.	De2:f3	f7:e6
18.	Df3:c6	Lc5:f2+! Crn: ie torej koncem koncem le dobil
kmeta. Pri tem pa je še bolie razvit in ima izslede na napad. Partija ie torei zanj že dobljena ter zahteva samo še precizne tehnične izvedbe.
19.	Kgl—hI	Dd8—d6
20.	Dc6—e4	Tf8—f5 Grozi nič mani nego mat v treh potezah
z Dh2:+ ter nato Th5 -!
21.	De4—e2	Dd6—b6
22.	Lcl—d2	Tb8—f8
23.	h2—h3	h7—h6
24.	b2—b4	Tf8—f6
25.	De2—e4	Db6—d6
26.	Tfl—dl	Dd6—e5
27.	Tal— a8~	Kg8 f7 Črni igra nekoliko riskantno. vendar tudi to zadostuje za zmago.
28.	Del—c6 Grozil je seveda mat na e8
29.	Ta8—al Bolie najbrže le 29. De8~.
" 29. —
30.	Dc6—d7 Zopet grozi na fl mat.
31.	Tdl—gl
R
Kf7—g6
Lf2—g3 De5—e2
Tf5—h5!
Z neubranljivo grožnjo Th3:~!
32.	Dd7- e8-
33.	Tgl— fl
34.	Khl—gl beli se vda. Na 35. Khl:
Kgl. Dh2 mat.
Tf6—f7 Th5:h3 + ! Th3—hI +!
pride seveda Dh5~r, 36.
Vasja Pire.
Novi oreh!
Skrit pregovor
VSEBINA — KRAKOVO — KRAŠEVES _ POLENOVKA — ZANIMANJE — ČLOVEK — SARAJEVO — STENICA — KLANEC
Iz vsake besede vzemi dve zaporedni črki — iz zadnje tri — in sestavi iz njih pregovor.
Samotna osmica
_ o
.«••■•••••	.o«
Čeprav je od vsega računa ostala le ena osmica, je vendar mogoče ves račun obnoviti in sicer je mogoča le ena pravilna rešitev. Poiščite jo!
Domače živali
Janez Ocvirk ima razen dveh močnih pesti še dva tucata domačih živali. Več krav in nekaj kokoši. Njegov hlapec, ki je dober računar, trdi, da imajo vse te živali skupaj 120 nog. Poskusite ugotoviti, koliko je torej krav in koliko kokoši.
Rešitve je treba poslati do petka na uredništvo »Jutra«, oddelek za uganke. Med reševalce bo stric Matic razdelil zopet nekaj* lepih knjižnih nagrad.
Strti orehi
Skrit pregovor: Vedno zmaga nazadnje
pravica.
Dopolnilnica: Benjamin Ipavec. Premikalniea: Menina, Apatin. Vinica. Posetnica: Šolski nadzornik. Me d reševalce je stric aMtic razdelil šest knjižnih nagrad. Naslednji dobe po eno knjigo revije »Življenje in svet«.
Stanko Čretnik. Maribor. Meljska cesta 32. Ludvik Race. Kranj, Marija Rutar. Zatolmin 34 pri Tolminu, Rudolf Turšič, Lipik 41. Rudolf Cibej. Ljubljana. Masa-rvkova 5a in Helena Montel, Zagreb, Me-duličeva 21-IId.
Nedelja, 5. maja
Ljubljana 8: Jutrnji pozdrav. — 8.15: Vurliške orgle in havajske kitare (plošče). — 9: Napovedi, poročila. — 9.15: Prenos cerkvene glasbe. — 9.45: Verski govor (g. J. Jagodic). — 10: Radijski orkester. — 11.30: Pevski koncert g. Borisa Popova, pri klavirju prof. P. šivic, vmes plošče. — 12.30: Poročila, objave, napovedi. — 13.02: Duet harmonik gg. Jože Jurman in Ivo Podobnikar. — 14: Plošče.
—	16.30: Društveno predavanje. — 17: Kmet. ura: Mleko in mlečne pijače (inž. Eipič Jože). — 17.30: Citraški trio »Vesna«,. — 18.15: Prenos šmarnic. — 19: Napovedi, poročila. — 19.20: Nac. ura. — 19.40: Objave. — 20: Razigrani zvoki (plošče). — 20.30: Zborovsko petje. — 21.15: šramel kvartet »Murenček«. — 22: Napovedi. poročila. — 22.15: Radostni zvoki (radijski orkester).
Beograd 19.40: Plošče. — 20.20: Veliki orkester. — 22: Violinske skladbe. — 22.30: Plošče. — 22.50: Ples. — Zagreto 20: Prenos opere iz Nar. gled. — S°fija 18: Plesi. — 20.30: Bolgarska glasba. — 21: Operetna muzika. — 21.55: Plošče. — Praga 19.05: Glasbeni festival. — 21.15. Lahka glasba. — 22.20: Plošče. — Pariz 19.30: Operetni večer. — 22.15: Veseli na-pevi. — 22.45: Ples. — Rim 17.30: Koncert orkestra. — 20.40: Lahka godba. — 21.10: Pester glasbeni spored. — 23.15: Ples. — Berlin 19.30: Lahka godba. — 20.15: Le-harjev večer. — 22.45: Vesela muzika. — 24.10: Nočni koncert.
Ponedeljek, 6. maja
Ljubljana 7: Juti nji pozdrav, napovedi, poročila. — 7.15: Veseli zvoki (plošče). — 12: Koroške pesmice (plošče). — 12.30: Poročila, objave, napovedi. — 13.02: Radijski orkester. — 14: Poročila. — 18: Zdravstveno predavanje: Telesna in duševna od-čutljivost (dr. Božena Zajc-Lavričeva). — 18.12: Veseli utrinki (plošče). — 18.40: Srednjeveško lončarstvo v Sloveniji (dr. Rajko Ložar). — 19: Napovedi, poročila.
—	19.20: Nac. ura. — 19.40: Objave. — 19.45: Več manire — pa brez zamere (g. Fr. Govekar). — 20: Rezervirano za pr«> nos. — 22: Napovedi, poročila. — 22.13: Radijski orkester.
Beograd 19.40: Narodna glasba. — 20.40: Petje. — 22: Veliki orkester. — Zagreb 17.15: Vesela muzika. — 20: Rezervirano za prenos. — 22.20: Ples. — Sofija 19: Bolgarske pesmi. — 20: Simf. koncert. — 22: Lahka glasba. — Praga 19.50: Delni prenos Smetanove opere : Dalibor«. — 21.35: Plošče. — 22: češka glasba. — I»a-riz 20.45: Romance. — 21.45: Zabaven spored. — 22.45: Orkester. — Rim 17.15: Violinski koncert. — 20.30: Pester glasbeni spored. — 21: Zvočna igra. — 21.30: Lahka godba in ples. — Berlin 20.15: Operetni odlomki. — 21: Čajkovski: V. simfonija. — 22.30: Vesela muzika. — 24.10: Nočni koncert.
ZA SMEH IN KRATEK ČAS
»Nikoli bi ne verjela, da je v morju toliko vode!«
»Da. a to ni še nič, saj vidiš šele površino!«
♦
»Gospodična Minka. če bi vas sedai poljubil. ali bi poklicali mamo?«
.vZakaj pa mamo? Ali bi hoteli tudi to poljubiti?«
*
»Ah«, je dejal Pepe zasanjano, »če bi vedeli, kako ste lepi!«
»čudili se boste, jaz to vem«, je odgovorilo mlado dekle hudomušno.
»Torej pazite, sedai bomo spregali. : je dejal učitelj. -Živim, živiš. živi. živimo, živite. živijo. — Tako. sedaj mi ponovi, Pep-ček!«
»Vsi živijo!« je dejal Pepček.
>2e spet Det kozarvev piva. mož! Pomisli vendar na svojih šest otrok!«
»Imaš prav... Marička. še en kozarec!.; *
Mati: »In sploh to pol jubovanje! Vse mogoče stvari lahko dobimo od tega!«
Hči: »Da! Vera je dobila kožuhovinast plašč, Tatjana dva para rokavic in Olga
celo prstan s pravim kamnom!«
•
»Mamica, kupi mi novo lutko!«
»Zakaj neki? Stara je vendar še dobra!«
»A ti si lani tudi dobila novega otročka in jaz sem bila še dobra!
Križanka št. 15
Vodoravno: 1. prometno sredstvo; 7. udiranje; 15. glasbilo, tudi evropska valuta (3 skl. ed. >: 16. stopinja: 18. italijanski pozdrav (fonet.); 19. mesto na Finskem;
21.	kosanje; 23. zemlja; prst; 25. domača žival; 27. evropska valuta; 29. pramati; 32. jugoslovanska viteška organizacija; 34. me:; t o cb Tisi; 36. zemljiščna mera. 37. vrstica v pesmi; 39. jaz (lat.) 41. kraj pri Ljubljani; 43. pesnitev; 44. žensko ime; 17. oblika glag. dremati; 49. svečana pesnitev; 53. meško krstno ime; 55. doba, vek; 57. Prešernova členica; 58. ruska reka: 60. del leta; 62. voznikovo ustrahoval-no sredstvo; 64. zaslužno stanje; 65. evropska prestolica; 66. reka v Srbiji.
Navpično: 1. del sobe. pod; 2. vodna žival: 3. naplačilo (4 skl. ed.) 4. osebni zaimek: 5. pritezalni diog; 6. jokanje; 7. pre-tesnilo, tudi pes v srbohrv.; 8. okoli (okrajš.); 9. egipčansko božanstvo, tudi kemični znak za prvino; 10. moško ime; 11. reka na Koroškem; 12. prvi samoglasnik + oseb. zaimek; 13. medmet; 14. štev-nik: 17. del živalskega telesa; 20. obrtnik;
22.	priprava za ogrevanje; 24. žensko ime; 25. drža; 26. osebni zaimek; 27. bodrilni-
ca; 28. stoječa voda; 29. torej (tujka); 30. kakor 57 vodoravno; 31. žitarica; 32. svoje ročno (okrajš.); 33. del časa; 34. oblika glag. biti; 35. luknja, podzemski prostor, votlina; 36. očetje (okrajšava); 38. pesnitev; 40. osebni zaimek; 42. francoski člen; 45. nikalnica; 46. moško ime; 48. izraz pri kartah; 50. pritrdilnica; 51. morska rastlina; 52. je v električnih žicah; 54. dva; 56. hudi tek; 58. predlog; 59. medmet; 60. pritrdilnica; 61. nikalnica; 62. oblika glag. biti; 63. kaj (dialektično v hrvašč.).
Rešitev križanke št. 14
Vodoravno: 1. Dolina Meseca; 12. Ibar, 13. Kosovel (1. Stano; 2. Srečko); 14. nos; 16. osla; 17. ol: 18. jagned; 20. um; 21. rama; 22. oje; 23. Aruvimi; 26. leben; 27. Hasan aginica.
Navpično: 1. Dinorah; 2. oboi; 3. las; 4. ir (2. Yr = iridij); 5. ak; 6. Moon; 7. Essen; 8. Sold; 9. Eva; 10. Ce (— cer); 11. Alkimena; 15. kamin (2. kamin); 18. Java; 19. Gama (Wasloda —); 20. ujec; 21. Rus; 22. Obi; 24. Ra (2. — radij); 25. Ig; 26. en.
CENE MALIM OGLASOM
Po 50 par za besedo, Din 3.— davka za vsak oglas in enkratno pristojbino Din 3.— za Šifro ali dajanje naslovov plačajo oni, Id iščejo služb. Najmanjši znesek za enkratno objavo oglasa Din 12.—. Dopisi in ženitve se zaračunajo po Din 2.— za vsako besedo, Din 3.— davka za vsak oglas in enkratno pristojbino Din 5.— za šifro ali dajanje naslovov. Najmanjši znesek za enkratno objavo oglas« Din 20.—. Vsi ostali oglasi se zaračanajo po Din 1.— za besedo, Din 3.— davka za vsak oglas in enkratno pristojbino Din 5.- za šifro ali dajanje naslovov. Najmanjši z-nesek za enkratno objavo oglasa SJin 17.—.
Ponudbam na šifre a& prilagajte znamk: Oglasnega oddelka »Jutra« JJ^JJ X
odgovor, priložite
če zahtevate od
• v znamkah
Vse pristojbine za male oglase je plačati pri predaji naroSIa, oziroma jih je vposlati v pismu obenem z naročilom, ali pa po poštni položnici na čekovni račun, Ljubljana štev. 11.842, saoer se zaračuna k zgoraj navedenim pristojbinam še manipulacijska
pristojbina Din 5.—.
Vsa naročila In vprašanja, tičoča se maffli oglasov, je naslavljati na: Oglasni oddelek „Jutra", Ljubljana«
0X323332
Beseda 1 din, davek h din, za šifro ali daianie naslova J din. Najrnaniši znesek 17 din.
Ne pozabite
danes obiskati gostilno pri Panju Vegova ul. 10 v kateri boste postreže ni z izbornim dolenjskim cvičkom finim šta jerskim vinom vsak dan svežim pivom, žganjem likerjem itd. vedno in ob vsakem času razna topla in mrzla jedila, danes in vsak večer igra nje na klavir, petje biljard gostom na razpolago balinišče itd. zato pridite še danes in zahajajte vedno in ob vsaki priliki samo v Vegovo ul. k Panju. Se toplo priporočam in vas vljudno vabim — Tone Huč.	11964-13
Natakar jelonoša
mlajša moč, zdrav, de .uien m poslali uoui takoj sta no službo. Na-1 iov v vseh posi. Jutra 12335-1
Sodavičar
vojaščine prost, dobi takoi službo Paar, Jesenice..
12399-1
Naznanjam
da sem renoviral bufet (Zidanica), Tyrševa cesta 43. Točim pristna štajerska in dolenjska vina. razno žganje. Mrzla in gorka jedila na razpolago. Se priporočata Franci in Marica.
12061-18
Gostilna Martine
Zg. Šiška
Izbrana vina. dobra kuhinja Pečene piske in purani! Vsako nedeljo koncert!	12054-18
Gostilna Poljšak
vabi vsako nedelio in praznik, na veselo zabavo. Igra prvovrstna godba.
12203 18
Pri Putrirk
Danes zabava s p:esom. Vljudno vabljeni.
12333-!."
Inteligentno dekle
zmožno voditi samostojno gospodinjstvo ter vajeno kuhati spreimem takoi. — Zupančič, mizarstvo »Sava«, Predjamska 32.
12337-1 Natakarica
izvežbana, poštena. dobi takoj službo. Ponudbe na restavracijo šmarieške Toplice.	12310-1
Dva Žagarja
iščem za veneciianko. Ponudbe na : Franc Škrianc, Lahovče, pošta Komenda.
12304 1
Vsi k Lasanu
v Šiško na domačo zabavo I s plesom. Godba brez kri- i tike.. Poskrblieno za jedačo in pijačo.
12269-18
Beseda I din. davek * din. za šifro *!i daianif naslova 5 din Najm.injš- znesek 17 din
Lesni uradnik
mlaiši, agilen. dobi mesto pri zagrebški eskportni tvrd-ki za nakup mehkega lesa v Sloveniji. V poštev pridejo samo v omenjenem kraiu dobro uvedeni stro-kovniaki, seriozni. z dobrimi priporočili. Ponudbe na Propaganda d. d. Zagreb, pošt,, pret. 472 pod »4077«.	1S95-1
Mlajše rudarske
inženjerje
s prakso do 3 let. sprejme Trboveljska premogokopna družba v Ljubljani. Re-flektanti naj predložijo prošnjo s curriculum vitae in s prepisom diplome. ■
11893-1
Pražilca
Za iečmen iščem za takojšen nastop. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod šifro »Pražilec«.
11847-1
Strojni
ključavničarji
orodjarji, ključavničarji za stružnico, za reskalni stroi, J elektromonterji, mehaniki ! dobijo takoj zaposlitev v ! večjem industrijskem obratu. Le samostojne moči pridejo v poštev z daljšo prakso. V ponudbi je navesti dosedanje službe. Po- ; trebno prakso plačamo 10 dni primerno in povrnemo stroške železnice. Ponudbe nasloviti na ogl odd. Jutra pod »Ključavničar«.
11921-1
Dva mizarska
pomočnika
dobita stalno službo za boljše pohištvo. Naslov Kurnik. Jesenice.
12369 1
Služkinjo
ki se razume na gospodinjstvo. vrt. kuhinjo in nekoliko na trgovino iščem za takoj. Ponudbe na ogl. odde'ek Jutra pod »Samostojna služkinja .
12358-1
Fotoprodajalka
prvovrstna dobi tako do bro p ačano službo. Dro-gerija Kermes, Mikloši eva 30.
12311-1 Pošteno dekle
z dežele do 25 let se sprei-me takoj za pomoč gospo dim i za domača dela. k gostilniškemu in trgovskemu obratu. Ponudbe na oglasni odd. Jutra pod »Dobro pošteno dekle«.
12159-1 Prodajalka
ki je zmožna voditi trgovino z mešanim blagom, ali isto prevzame na svoj račun. se išče za predmestje Liubljane do 15. maja t. 1. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Predmestje«.
12160-1
Služkinja
pridna in poštena za vsa dela se išče. Černetova 28. Šiška.
12161-1
Železostrugarja
iščemo za takojšen nastop. Ponudbe na podružnico Jutra v Celju pod značko značko »Vestnoft«.
12380-1 Elektrotehnika
i mojstrskim izpitom ali lastno koncesijo sprejmem takoi v stalno službo. Ponudbe na podružnico Jutra v Celju pod značko »Stalna služba«.	12376-1
Frizerja
iščem, ki zna tudi dam-sko stroko ter sprejmem frizerko, ki zna tudi mo sko stroko ter pomočnika. ki je vešč samo moške stroke. Predpogoj dober delavec, vsa oskrba v hiši, plača dobra, služba stana A-lojzija Bratuša, vdova. Marenberg.	12389-1
Brezposelni kurjač
dobi začasno mesto pri večjem parnem kotlu. Ponudbe na podr. Jutra v Mariboru pod »Izprašan kurjač«.
12394-1
Služkinja
katera zna tudi nekoi-ko kuhati dobi službo. Nas. o v v vseh posl. Jutra.	12344-1
Dekle
za pomoč pri gospodinjstvu iščem. Pontidbe na ogl. odd. Jutra pod šifro »Pridna in delovna« 12343-1
Postrežnico
starejšo, vajeno otrok, sprejme Božič, Križev-niška 9.
12342-1
Vodovodni
instalater
zanesljiv proti dobri pla i dobi mesto. Gustav Puc. Ljtibljana
12288-1
Šofer,
vesten, posten, neozenjen, dober vozač, ki je pripravljen opravljati tudi druga hiša dela dobi službo. Po-nudbe na ogl. odd. Jutra pod šifro »Vesten šofer« s sliko in označbo prejšnjih služb.
12174-1
Brivskega
pomočnika
mladega, dobrega sprejme takoj Kos, Ježica.
12245-1
Šoferja
Šiviljo
pomočnico, katera sama kroji in 1 krojaškega pomočnika za vsa dela potrebujem takoj. Delo stalno, plača od komada. — Jože Rovšnik, krojač, Boljevac, Moravska banovina.
12395-1
Dekle
pridno in pošteno gre v pomoč gospodinji, v kuhinjo, kje na Gorenjskem. Budič Francka. Podkraj, Radeče pri Zidanem mostu.	12396-1
Kleparskega
pomočnika
sprejmem takoj. Grošelj & Jama, kleparstvo, Kranj, Primskovo, pri mostu.
12276-1
Plačilna natakarica
zmožna nemščine, želi službe samo v boljšem iokalu Stanka Pivec. Ko pališka 2, Laško.
12316-1
zanesljivega sprejmem k avtobusu. Naslov v vseh posloval. Jutra.
12241-1
Dva krojaška
pomočnika
za velike komade sprejme Oršič Franc, Komen skega ul. 36.
12282-1 Intelektualci!
Gospoda, sposobnega, za sestavljanje prvovrstnih reklamnih knjižnih oglasov, iščemo. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra.
12264-1
Uradnico
začetnico, ki odlično obvlada stroiepis in srbohrvaščino. iščemo za takoj. — Naslov v vseh poslovalnicah Jutra.
12263-1
Brivskega
pomočnika
dobrega delavca, sprejmem takoj. Ana Hauptman, Studenci pri Mariboru, Erjavčeva ulica 12.
12384-1
Krojaškega
pomočnika
in vajenca sprejme takoj — Pajk Alojzij, krojač, Celje, Sp. Hudinja 80.
12383-1
Plačilna natakarica
sta>-a 20 do 30 let, kavcije zmožna dobi takoj mesVi p> dobro ldočem podjetju. Ponudbe na podruž. Jutra v Mariboru pod »Trajna služba«.	12391-1
Mizarskega
pomočnika
dobro izvežbanega, sprejmem takoj za pohištvena dela. Drnovšek mizar. Za gorje.	12275-1
Kopališkega
mojstra
išče Uprava kopališča Ilirije v Ljubljani. Prednost imajo absolventi plavalnih reševalnih tečaiev in bivši mornarji. Ponudbe z navedbo usposobi i c-nosti na poštni predal 175.
11951-1
Mesarski pomočnik
sekač (pri čoku) in preka-ie\.ilec dobita takoi mesto. Ivan Javornik, mesar, — Ljubljana. DnmoDranska 7.
11789-1
Pekovskega
pomočnika
išče Ignac tiotar Vrlini ka.	11838-1
Petnajstletno
deklico
siroto zdravo močno ta koj sprejmem v kuhinjo Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Preskrbljena 11801-1
Služkinjo
za takoj staro 30 do 40 let pošteno, ki je sposobna kuhanja in vseh hišnih del sprejmem. — Poizve se v ogl. odd. Ju tra.	11924-1
Brivsko-frizerski
pomočnik(ca)
I. delavec popolnoma verziran v moški in ženski stroki dobi stalno mesto takoj najkasneje pa s 1. 6. 40. Dobra plača. Kreutz Rudolf frizer Sevnica ob Savi.
11912-1
Sobarica
srednji.	_ ^..anjem
nemškega jezika in šivanja dobi stalno mesto v hotelu na deželi. Ponudbe na ogl. odd. pod >/ Spretna-
11879-1
Čevljarskega
pomočnika
samostojnega, dobrega de avca za nova dela prejmem takoj. Sprejmem tudi usnjarskega vajenca. Szavezc Štefan, Slovenj Gradec
12034-1
Fabrika koža
Miškovič i Gratz,
Zaječar išče za takoj: 2 glaceštolera za usnje za rokavice, 1 dobrega curihterja za boks, 1 do brega falcerja in 1 delavca za apnenski od<ie-j iek. Ponudbe naj se po. I šljejo na gornji naslov.
12101-1
Gostilniško
kuharico
ali boljšo kuhinjsko dekle z dobrimi spričevali sprejmem. Ponudbe pod »Štajersko 88« na oglas, odd. Jutra.	12029-1
Šoferje
s prakso za tovorne av' njobile sprejme takoj F. Jereb, Maribor, Aleksandrova 6.	12000-1
Zobotenniškega
praktikanta
s predpisano šolsko izobrazbo, iščem za na deželo. — Naslov v vseh poslovalnicah Jutra.
11768-1
Za ljubljanski
velesejem
spomladanski, potrebujem gospodično ali gospo, katera bi prevzela prodajo broš, zapestnic in drugega modernega nakita. Potrebna kavcija 5.000 din. Ponudbe na ogl. odd. lutra pod šifro »5.000 din«.
11757-1
Graver-rezbar
za Beograd
ki je vešč v mešani stroki. se sprejme za samostojno delo in v stalno ■dužbo. Ponudbe z vzor cl in opisom svojega dela ter zahtevano pla-"O pošljite na »Sedmo silo, Beograd, pošt. predal 728.	11323-1
Brivskega
pomočnika
mlajšega, išče za takoj — Vrča Marko, brivec, Šoštanj - Družmirje.
11843-1
Krojaška pomočnika
za moško in damsko delo ter vajenca spreime — lelovšek. Gledališka 14.
11825-1
Uradnika
nerfektnega v knjigovodstvu sprejme takoj lesna industrija na deželi. Ponudbe z navedbo dosedamega službovanja in zahtevkov na ogl. odd. Jutra pod šifro •>Vsestransko verziran«.
11826-1
Kravarja
ali hlapca, ki razume pri živini konjih in po ljedelstvu sprejmem, ta koj. Oženjen mora zna ti žena molzti. Naslov v vseh posl. Jutra
11844-1
Naznanilo!
Slaščičarna Petriček
vljudno naznanja, da je
OTVORILA SVOJO PODRUŽNICO
na Tyr$evi cesti — poleg „Putnika"
in prosi cenjeno občinstvo za blagohotno naklonjenost.
Tapetniški
pomočnik
popolnoma samostojen in zanesljiv v vsakem pogledu se takoj sprejme za stalno. Ponudbe z navedbo starosti, dosedanjega službovanja ter :;ahte\ ki plače je poslati na podružnico Jutra v Mariboru pod »Prvovrstna moč«.	11996-1
Frizerko
samostojno dobro moč. veščo vseh del. sprejme takoj Alojzij Urh, frizr.r Ce je. Mariborska cesta št. 18.	12004-1
Krojaški pomočnik
dobi stalno delo. Modni salon Slap.ii Šmartinska 8, Ljubljana.
12181-1
Frizerka
samostoina, solidna moč, dobi takoj mesto. Prime laka, Dolenjska c. 20.
12204-1
Brivskega
pomočnika
in učenca samo za stalno službo sprejmem takoj. Plača dobra. Kra j Štefan. Tyrševa ces. 55. Ljubljana.
12133-1
Čevljarski pomoč.
se sprejme takoj. Plačam nad tarifo. Meše, Ljubljana VII, Medvedova ulica 19.
12091-1
Žagarja
sprejmem takoj. Tršan Alojz. Tacen, p št. Vid nad Ljubljano.
12107-1
Čevljarski
pomočnik
zmožen vsakega dela, mlajša moč, dobi takoj službo. Kodrič Maks, Jesenice, Obrtniška ulica.
12038-1
Slaščičarskega
pomočnika
in vajenca sprejmem takoj. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra.
12037-1
Krojaškega
pomočnika
ki je zmožen izdelovati boljše kose, sprejme Jordan Alojzij, sploš. modno krojaštvo v Dev. M. v Polju 146 pri Ljubljani.	12024-1
Samostojno šiviljo
dobro, iščem za prometen kraj na deželi. Stanovanje na rajzpolago. Ponudbe na oglas. odd. Jutra pod »Okolica Slovenj gradca«.
12031-1
Trgovskega
pomočnika
spretnega, resnega, zanesljivega in samostojnega sprejmem, starost 26 do 28 let, vstop 15. maja. Istotam se sprejme trgovski vajenec z dovršeno meščansko ali trgovsko šolo. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod ->Mešana trgovina«.
12041-1
Dva mizarska
pomočnika
dobro izurjena v pohištvu sprejme Alojzij Golob, strojno mizarstvo. Praprotno nad škofjo Loko.	12057-1
Kuharico
od 35 ao 40 let, dobro, perfektno, čisto, spre j. mem. Ponudbe na podružnico Jutra Ptuj pod »Dobra plača«.
12045-1
Vrtnarja
samskega, delovnega, poštenega, ki se razume na cvetice, sadno drevie in sočivje — iščem za graščino na Gorenjskem. Ponudbe na ogl. odd. Jutra s sljko in navedbo prejšnjih služb pod »Pošten vrtnar«.
12173-1
Mehanika
veščesa struženja in av-togenskega varjenja (nekoliko) sprejmem takoj. Obak, mehanik, Črnomelj.	12043-i
Strojnika
perfektnega. vrtilca (dre her) z večletno prakso na večjo žago sprejmemo. Prepisi spričeval naj se pošljejo na ogl. odd. Jutra pod »Dober strojnik.._12042-1
Natakarica
zanesljiva, poštena, mlajša. zmožna nemščine, se sprejme s 15. majem v stalno službo. Ponudbe s sliko na restavracijo Meic^feevvaj^i Savi
Natakarice
zmožne servirke se spre j mejo za binkoštne praznike v gostilni Klemene, Krekov trg.	12128-1
Dve delavki
mlajši, priročni, zaposlim Naslov v og . odd. Jutra.	12131-1
Hišnika
ki ima sposobnost in tudi dnevno neka, časa za gojitev vrta, najraje soliden, starejši zakonski par, sprejmemo. Zglasiti se je v vili: Lepi pot 6 med 18. in 20. uro.
12081 1 Blagajničarko
(sedečo), v mesariji in delikatesi, dobro izurjeno takoj sprejmem. — Predstavite se samo o-sebno. Naslov v vseh posloval. Jutra.
12180-1
Več čevljarskih
pomočnikov
sprejme takoj brez dopisov A. čemilec, čevljarstvo, Kranj.
12177-;
Trgovsko pomočnico
za trgovino z čevlji sprejmem z 1. juliiem. Predpogoj večletna praksa v tej stroki. — Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Prvovrstna meč«.
12087-1
Ključavničarja
veščega v avtogenskem varjenju in kovaških delih sprejmem. Ljubljana, Šiška, Sv. Jerneja 18.
12086-1
Šoferja
k tovornemu avtu, trezen, dober vozač, ki je vajen na plinski pogon tet sovozača sprejmem takoj. Pismene ponudbe na podružnico Jutra Celje pod »Lesna industrija«.
12007-1
Šoferja
za tovorni avto Diesel, treznega vsestransko zanesljivega, dobrega vozača sprejmem. Pismene ponudbe s prepisi spričeval na podružnico Jutra Celje pod »Lesna industrija«.
12008-1
Šofer
trezen, pošten, dobi takoj službo k tovornemu avtomobilu za razvažanje po Ljubljani. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra.
11989-1
Mesarskega
pomočnika
dobro verziranega, izpod 20 let starega sprejme takoj Leopold Rogelj, Unec pri Rakeku.
11956-1
Mehanika
za motorje in kolesa takoj sprejmem. Informacije daje Potočnik, Pod-milščakova 37, LJubljana.	12227-1
3.000 din in več
mesečnega zaslužka nudimo vam. ako prevzamete samostojno proizvodnjo ko'onske vode. Samoproizvodni rejoni. Resni interesenti, ki razpolagajo s kapitalom 700 din naj se obrnejo na Publicitas, a. d. v Beogradu, pošt. pr. 60, pod šifro »Kemotehnl-ka*.	12221-1
Slaščičarskega
pomočnika
dobro moč. sprejme takoj slaščičarna Tvrševa cesta 7.	11902-1
Sobarico
z večletnimi spričevali, veščo šivanja, iščem. — G;c£oic» Giegoičičeva 1
Beseda 50 par, davek 3 din. tei 3 din za šitro «li da|a nje naslova — Naimaniši znesek dni 1).
Frizerski pomočnik
dober delavec, išče službo za takoj. Po potrebi dela tudi moško stroko. Ponudbe na Josip Felk»r, liizer. Go-sposvetska c. 13, Ltubljana.
11970-2
Mizarji
Kdor ima v družini jetl-ko, naj javi svoj naslov na podružnico Jutra na Jesenicah pod »Pomoč«.
11984-2
Upokojenec
bančni uradnik sprejme vsakršno zaposlitev tudi sesiiski. Nastop mogoč takoj. Ponudbt na ogl. odd. Jutr? poti »Bančni uradr'k v p.«
11929 2
Natakarica
pridna in poštena že i službo v večjem kraju najraje na Gorenjskem Naslov v vseh posl. Ju tra.	11934-2
Natakarica
simpatična, poštena in spretna, kavcije zmožna loče r. .sto v Ljubij^ai ali okolici v solidni go stilni ali restavr. za 15. maj. Govori nemško in rbohrvaško. Naslov r vseh posl. Jutra.
11878-2 Gospodična
t znanjem vseh pisarni, "-kih del kartotečnega knjigovodstva s prakso želi mesta kjerkoli. Po .ludbe pod »Zanesljiva in točna« na ogl. odd. Jutra.	11869-2
Kot trg. pomočnica
iščem mesto v spec. trgovini s 15. majem ali 1. junijem. Naslov poslov. Jutra.	11866-2
1500 din
dobi tisti, ki mi preskr bi stalno službo. Ponudbe pod »Sluga ali kaj sllčnega« na ogl. odd. Jutra.	118392
Trgovski pomočnik
mešane stroke vojaščine prost, išče službe. Naslov: Pepi čop Sv. Jurij pod Kumom.
11918-2
Mlinar
samostojna moč. vešč de la v valjčnem in kmet-skem mlinu kakor tudi popravil, samski, želi pri merne zaposlitve.
12032-2
Šofer
mehanik z daljšo prakso želi premeniti službo. — Poizve se: Bat, garaža hotela Miklič.
12064-2
Perfektna kuharica
srednjih let, 45, Slovenka, išče službe, najrajši v hotelu, restavraciji ali penzionu. Naslov v vseh posloval. Jutra.
12068-2
Služkinja
stara 30 let, zmožna samostojnega gospodanj-stva, pridna in varčna, želi mesta. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Poštena služkinja«.
12022-2 Gospodična
s trgovskim tečajem in nekaj prakse v pisarni išče službe v pisarni, sla ščičarni, bifeju, vajena ekspres-aparata in blagajne. Ponudbe na cgl. odd. Jutra pod »Vaj.ma vseh del.	U020-2
Mesto sobarice
za privatno hišo ali k dvem osebam iščem. — Ponudbe na podružnico Jutra Maribor pod »Sobarica«.	11994-2
Šivilja
ki dobro izdeluje kostume, plašče, obleke ta perilo, se priporoča za na dom ali izven. Naslov v ogl. odd. Jutra.
12050-2
Kavarniška
kuharica
išče službe. Ponudbe pod »Grem kamor koli« na ogl. odd. Jutra.
11976-2
Gradbeni tehnik
z večletno prakso želi menjati službo. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Tehnike. 11943-2
Kontoristinja
s prakso išče zaposlitve. Gre tudi na poskušnjo. Ponudbe pod »Vestna in agilna« na ogl. odd. Jutra.	11949-2
201etno dekle
pošteno, želi premestitve službe v boljšo delika-teso, pekarno ali v boljši bufet. Ponudbe na odd. Jutra pod »Vestna 20«.	11988 2
Skladiščnik
b prakso in event. kav. cljo išče zaposlitve prt večjem podjetju. Ponudbe na podružnico Maribor pod »Kavcija 40 000« 11997-2
Knjigovodja -
bilancist
z dolgoletno prakso, verziran v vseh pisarniških poslih .dober organizator išče službo. Cenj. ponudbe na 1 odd« JjJ^l —1 X1X—
Upokojenec
ekonom, bivši graščinski I oskrbnik, želi čez poletje primerne zaposlitve na kakem velepceestvu kot pomoč pri gospodarstvu j proti primerni odškodni-j ni. Ponudbe prosi na po-' družnico Jutra v Celju ' ood »Ekonom«.
12003-2 _
Fotografi, pozor!
Rctušo sprejmem na dom. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Odlični retušer«.
12202-2
Izobražena
gospodična
iz boljše rodbine, išče službo kot vzgojiteljica k 1—3 otrokom, event. gre tudi kot pomoč v gospodinjstvu k starejši dami. gospodu ali vdovcu. Govori perfektno nemško, slovensko in hrvatsko. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra.
12195-2
Usmiljene ljudi
prosi gospodična nuine pomoči. Po 7 mescih, prebitih v bolnici, si išče zdaj zaposlitve kot vzgojiteljica, pa bi ji bili najprej naj-bol| potrebni kaki ostanki blaga, malo perila in čevlji št. 36-37. Če ji želi kdo pomagati, dobi njen na slov v ogl. odd. Jutra.
12194-2
Sluga
pisarniški, vešč vsakega dela, ima lastno kolo. išče službe za takoj. — Naslov v ogl. odd. Jutra.
12130-2
Šofer
in mehanik išcc službe, najrajši za potniški av tomobil Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Dober vozač«.	12154-2
18 letno dekle
išče službe kot varuhi nja otrok. Ima dobra priporočila. Ponudbe na oglasni odd. Jutra pod »Ljubiteljica otrok«.
12147-2
Postrežnica
pridna in poštena, išče zaposlitve za popoldan ali dopoldan. Naslov v Florijanski ulici 40. mlekarna.	12109-2
Marljivo dekle
z dežele išče mesta v hotelu ali pri boljši rodbini v Ljubljani ali Mariboru, da bi se učila kuhati, a ona bi zato opravljala vsa hišna in sobna dela brezplačno sama proti dajatvi navadne hrane in postelje. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod šifro »Pošteno in pridno dekle«.
12075-2
Absolventka drž.
trg. akademije
z znanjem — poleg drž. jezikov — nemščine, steno grafi je, strojepisja, zmožna tudi drugih pisarniških del, želi službe v kateremkoli kraju proti primerni plači. Cenj ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Sposobna 20«.
12097-2
Pletilji
ki zna tudi šivati in deloma krojiti pletenine, kdor preskrbi službo — dobi nagrado. Ponudbe na podruž. Jutra v Celju pod »Do pet sto«.
12073-2
Manufakturist
vojaščine prost, želi premeniti službo najraje v mestu. Cenj. ponudbe poslati na podružnico Jutra v Celju pod »Perfekten«.
12009-2
Mesto sobarice
za privatno hišo ali k dvem osebam iščem. Ponudbe na podružnico Jutra Maribor pod : »Sobarica«.
11994-2
Gospodična
s srednješolsko izobrazbo. išče službe v slaščičarni, pekarni ali mlekarni. Gre tudi iz mesta. Lahko da kavcijo do pet tisoč din. Ponudbe na oglasni odd. Jutra pod »Služba«.	11960-2
Gospodična
z maio maturo, enoletno pisarniško prakso, znanjem strojepisja, nemšči ne, želi namestitve v pisarni, slaščičarni, peka-riji ali pod. Gre tudi za blagajničarko aH vzgojiteljico k boljši družini. Ponudbe pod »Mlajša in vestna« na ogl. odd. Jutra.	11979-2
Dama
reprezentativna, perfektna v slovenščini in v nemščini, srbohrvaščini. stenografiji in strojepisju, želi primerne namestitve kot tajnica ali slično. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod šifro »Zanesljiva ln zaupna«.	12226-2
Upokojenec
Razmeroma mlad upokojenec finančne stroke, z znanjem nemškega, delno italijanskega jezika, sprejme službo portirja, skladiščnika, v pisarno, hišnega ali posestnega oskrbnika ln slično. Gre tudi na deželo. Zahtevki nizki. Po nudbe na ogl. odd. Jutra pod »Zanesljiv upokojenec.«
12233-2
Natakarica
z daljšimi spričevali išče službe v boljši gostilni. — Eventuelno sprejme mesto sobarice v boljšem hotelu. Cenj. ponudbe na podružnico Jutra v Mariboru pod
Gospodična
z znanjem francoščine, ši-vania. serviranja, pospravljanja, gre čez dan najraje v hotel. Ponudbe na ogl. odd Jutra pod »V Ljubljani«.
12137-2
Postrežnica
mlada, poštena, išče dela po možnosti za celi dan. Va-icna vseh hišnih del in ne-ka| kuhe. Nastop takoi. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra.
12139-2
Uradnica
deset -et v stalni službi hitra in dobra računa-rica želi premeniti službo. Ponudbe na oglas, odd. Jutra pod »Junij.: 12231-2
Natakarica
poštena, z večletnimi spričevali želi nameščenja v boliši gostilni. Ponudbe na podružnico Jutra Celie pod »Solidna«.
12375-2
Dekle
staro I* let, zdravo in pošteno, želi zaposlitve v mestu kot pomoč gospodinji, najraje v Ljubliani. — Ajtnik Pepca, Z.ibukovca 67 p. Griže pri Celiu.
12373-2
Službo želi
spremeniti
zanesljiva, spretna pisarniška uradnica. ki ima že precej prakse. Stara Je 21 let, je odlična stenografinja in ko-lespondentka Najraje sprejme službo pri več-■>m podjetiu Ponudbe blagovolite poslati na
odd. -Ji trp pod širin »Zanesljiva in vest-
Briv. pomočnik
in frizerka
iščeta službo v Mariboru ali v okolici. Naslov v vseh posloval. Jutra.
12386-2
Postrežnica
vajena samostojnega gospodinjstva in šivanja, išče službo za ves dan. ali samo za dopoldne ali popoldne. Naslov v vseh posloval. Jutra.
12290-2
Prodajalka
vsestranske zanesljiva, vešča samostojnega vodstva trgovine bi rada spremenila mesto s 1. junijem. Naslov v vseh posloval. Jutra.
10716-2
Iščem službo
kot začetnica natakarica ali sobarica. Pridna in poštena. 191etna. Naslov L. Cič, Guštanj.
12350-2
Plačilna natakarica
verzirana, trgovsko naobra-žena, mlada in prikupljiva išče službe v boljšem lokalu. Ceni. ponudbe na ogl. odd. Jutra pod značko »Verzirana«.
12348-2
Natakarica
išče mesto v dobri gostilni v Liubljani. Julka, Mestni trg 13 pri Gale.
12356-2
Samostojen monter
za vodovodno in plinsko instalacijo, star 36 let, išče stalne službe. Cenj. ponudbe na ogl. odd. Jutra v Mariboru pod »Samostojen«.
12388-2
Torbarski vajenec
se sprejme. Glinška ul. 15.
12112-44
Vajenca
iščemo za avtodelavnico. — Prednost ima, kateri se je že učil ključavničarstva ali mehanike. Ljubljana, Sv. Petra cesta 85.
12309-44
Frizersko vajenko
sprejme salon »Tončka« Medvedova 38, Ljubljana VII.	12401-44
Pouk
Beseda 1 din, davek 3 din, za šifro ali dajanje naslova 5 din. Najm.injš; znesek 17 din.
Srednješolcem
(srednješolkam) nudijo profesorji pomoč v posameznih predmetih. Uspeh siguren, honorar nizek. Priprava na nižji tečajni izpit. Zrinjskega cesta 7/11.
12188-4
Potniki
Potnike
speceriste za Ljubljano in okolico potrebujemo. Ponudbe pod -Dober za služek« na ogl. odd. Ju tra.	11875-5
Potnik
ki stalno obiskuje trgovce po vsej Sloveniji trgovce z mešanim blagom in železninarje, dobi nameščenje. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Gospodarsko orodje«
11810-5
Zastopnike
iščem za samoprodajo koristnih brezkonkurenč-nih predmetov avtomo-bilistom. biciklistom. Zaslužek 3 do 8 tisoč mesečno, strokovno znanje nepotrebno, za odgovor 4 din poslati na Automotor Split Kašte-lanski 19.	11923-5
Iščem zastopstvo
kolonija nega in špece rijskega blaga za Slovenijo. Ponudbe na oglas, odd. Jutra pod »Vesten in zanesljiv potnik«.
12023-5
3.000 din
ali več lahko zaslužijo mesečno zastopniki kemičnih šlager-proizvo-dov, potrebnih v vsaki hiši. Samoprodajni rejoni. Potreben kapital 400.—. Pišite pod cAn-tisepts na Publicitas. A. D., Beograd, poštni predal 60.
12220-5
Kuharica
srednjih let, išče službo v Ljubljani, pri boljši družini takoj ali 15. maja. Ivanka Novak pri ge. Kmetič. Tržna ulica, Ljubljana VII 12259-2
Vajenci (ke)
Trgov, vajenca
z meščansko šolo, zdravega iz poštene hiše sprejmem takoj. R. Vidmar, Sv. Križ pri Litiji.	11811-44
Učenca
sprejmemo v konfekcijsko trgovino. Vprašati v Tivar prodajalni Prešer nova 54.	11905-44
Mesarski vajenec
z letom in pol učne do be išče mesarskega moj stra v mestu ali na deželi v svrho izpopolnitve vajeniške dobe. — Kavcije zmožen. Naslov: Kramarič Jože, Dol. Pa-ka št. 2 pošta Črnomelj.
11821-44
Vajenca
za mehaniko rabim. Po nudbe na ogl. odd. Ju tra	11862-44
Trgovskega
vajenca
sprejmem takoj ali pozneje z vso oskrbo v hiši. Trgovina Ivan Rus, Bled.	12062-44
Trgovskega
vajenca
krepkega sprejmemo. — Ponudbe s sliko in spričevalom na oglas. odd. Jutra pod »Veselje do trgovine«.	12036-44
Vajenca
sprejmemo v večjo špecerijsko in delikatesno trgovino. Močan, resen in pošten fant naj se javi na ogl. odd. Jutra.	12318-44
Učenca za trgovino
z mešanim blagom sprejme
Ivan v Metliki.
Prodam
Beseda 1 din, davek 3 din, za šifro ali daianje naslova 5 din. Najrnaniši znesek 17 din.
Na »Akra« jermenu
r.abrusite z lahkoto tudi najbolj topo britev. Zahtevajte v trgovinah samo znamko Akra. — Prospekte pošilja brezplačno Stj. Schnur, Zagreb, Blažekova ul. 8
11906-6
Zapravljivček
prek. voz z diro in dvigalo za metrsko trugo ugodno proda gostilna, Vegova ul. štev. 10.	11963-6
Otroške vozičke
igrače in kolesa kupujte na vogalu Miklošičeve in Tavčarjeve pri tvrdki
ST. REBOLJ.
113-6
6.000 kom. stare
zidne opeke
prodam. Ogleda se Metelkova ul. 4, telefon 48-30.
12017-6
HALO! Za bir-
mance in botre
nudi primerno blago v veliki izbiri tvrdka Goričar, Sv. Petra cesta.
11206-6
Pozor - trgovci!
Priložnost se Vam nudi za nabavo novih kos vsake velikosti in type pri večjem odjemu po ceni din 10 do 20. Ogledaio se lahko pri znani tvrdki Gustinčič Justin, Maribor, Knez Kocljeva ul. 14 podružnica vogal Ptujske in Tržaške ceste.	11197-6
Plinski kuhalnik
ireio) s 3 goniči prodam OgTraa se Poljanska 15 VIII stopnišče rv-13.
11883-6
Hladilnik
(Eiskasten) ugodno naprodaj. Naslov v vseh po slov. Jutra. 11936-6
Otroški voziček
dobro ohranjen, moderen. globok prodam. — Istotam krojaška raz te gljlva miza. Poizve se: Jeršan, Bežigrad 14.
11861-6
Otroški voziček
globok, dobro ohranjen, se proda na Blelweisovi cesti 46/1, desno.
12104-6
Prodam
rab'jeno pisalno mizo. Poizve se pri hišniku na Jegllčevi cesti 10.
12099-6
Otroški voziček
športni, dobro ohranjen, prodam. Lavrlč, Levstikova ulica 25.
Akvarij
moderen, velike kletk« za male papige prodam, šturc, Tavčarjeva ulica št. 4/II.	12059-6
Otroški voziček
dobro ohranjen, športni naprodaj. — Vrtača, pri hišniku.	12030-6
Posteljo in mizo
prodam. Adanič, Jegllče-va cesta 10/m.
12055-6 Ugodna prilika
Prodam nov dlnamo. dvoje novih hrastovih vrat, več starih oken s šipami, školjko za vodo vod, razno mizarsko o-rodje. obračalni plug. — Ogleda se: F.orijanska ulica Ifl.	12151-6
Otroška postelja
psiha. miza. nočna omara. dve omari za obleko, stol. električen likalnik poceni prodam, skupaj ali posamezno. Kladezna ulica 5.	12164-6
Prodam
dve aloe in lepo palmo iPhc>nix) za okras sobe, balkonov ali vrtov. Naslov: Dalmatinova ulica 10 (na dvorišču Tiskovne zadruge.)
12115-6 Pisalna miza
s petimi predali je naprodaj. Pokopališka ulica 2'II, Moste.
12113-«
Prodam
par kompletnih, skoraj novih komatov in vinsko sesalko. — Pirnat, Tržaška cesta 105.
12127-8
Dalije
velikocvetne dobite na vrta učiteljske šole v Ljubljani. Resljeva cesta 10.
12110-6
Najlepše
otroške vozičke
ugodno kupite pri Banjai, Ljubljana, Miklošičeva 20. Velika izbira koles vseh vrst!	12215-6
Otroški voziček
globok, zelo dobro ohranjen, prodam, šišenska cesta 53-1., Zg. šiška.
12207-6
Mreže za postelje
dobite najceneje v Ko-menskega ul. 34.
12208-6
Koža belega
medveda
izredno velika in lepa sa ugod. proda. »Dorotheum«, Miklošičeva 12.
12069-6
Prodam
otroški voziček globok in stajco po zelo nizki ceni. Langusova ul. 5. levo priti.
12088-6
Prodam
krasen starinski srebrn pribor (kompleno). — Istotam prodam zlato moško uro. — Naslov v vseh poslovalai« cah Jutra.
12065-$
Cepljeno trsje
prvorazredno, dinar komad, divjake korenjake nudi — ŽIHER Franjo, Zamušaoi, Sv. Marjeta, Moškanjci, —• Zahtevajte seznam sort.
10730^
Kamin
krasen baročni antik, is ornega granita ln no» sesalnik za prah (Staub sauger) prodam. Novi trg 5-U, levo, od 9. do 2. ure.	12257-«
Otroški roziček
globok, še dobro oin»« njen proda Habjan. L&-vričeva 3.	12253-6
Oficirski dežni plašg
s pelerino, nov, prodani 20 odst. pod ceno. Flori janska 22-1.
T2347-6 Otroško posteljo
v prav dobrem 6tartf% kompletno prodam. FV>-rijanska 22-L
12246-6
Otroški voziček
dobro obranjeti, športa! model prodam. Ogletf: Mara, Marmontova 30.
12238-6
Otroški voziček
globok, moderen, dobas ohranjen, naprodaj Ko-mac, Gasilska e. 6.
12236-6
Železno blagajno
zanesljivo, dobro ohranjeno, prodam za 800 din. Ivan Mathian. LJubljana, Tyrševa 122.
12217-6
Starinske slike
dobrih mojstrov ugodno proda Ivan Mathian, Tj-rševa c. 12.
12216-6
Damske plašče
kostume, obleke, čevlje in nekaj pohištva prodam. Pred Skotijo 19. n. nadstr.	12315-6
Otroški voziček
globok, uJ, mprodai. — Mencingerjeva 57 (blizu kopališča Kolezije).
12265-6
Brivci!
Kompletno brivsko opremo, rabljeno, prodam za din 2.000. Lokal na razpolago. Rožič, Celovška, 79, Šiška.

s-JUTRO« št. 103
17
Nedelja 5. V. 1940
Gg. stavbeniki In hišni posestniki!
II-;
v
m f
V



N
-j
*ttii mi 'Pur ii inm.ni. |i uri
Imperativna zahteva današnjega časa je: v vsako staro in novo stavbo — vloma in požara varno tajno zidno blagajno! Kdorkoli zida, ali adaptira svojo hišo, vilo ali lokal, je interesent za to blagajno, ki je radi svoje nevidljivosti izredno praktična! Mnogoštevilna naročila od gg. trgovcev, obrtnikov in privatnikov to dokazujejo! Prvovrstne reference na razpolago! Cene
zmerne, vsakomur dosegljive! Informacije, prospekte itd. — dobite pri glavnem zastopu:
„ J U G O K A S E"
LJUBLJANA — Gledališka ulica 12/IV.
Vrtne «to!e
bukove, zlož jive proda T:ibuč. Tržaška cesta - telefon 26-05.
12324 6
l
Okvirji
stari, za slike, ve-sja množina se prodajo na
dvorišču hc
»Sion«. 12285-C
Otroški voziček
=;lobok dobro ohranjen, z. modrocem, ugodno prcciam. Cankarjevo na Ijtežje 5-1.
12330-6
Damsko kolo
popolnoma novo zelo po reni prodam. Gcjznikar Kecika, VVolIova 12.
11805-11
Moško kolo
dlLIno ohranjeno, športno. lahko, zelo poceni naprodaj. Nailov: Grab-lovičeva ulica 30.
12156-11 Ugodno naprodaj
Motor I. W. N.
250 ccm 12 ks dva bata i' i?to nov model prodam P.nudbe na podr. Jutra Ptuj pod ,v600 km-
10897-10
Motorno kolo
350 ccm OHV malo rab Ijtno po zelo nizki ceni prodam. Naslov v po slov. Jutra. 11722-10
Lokomobil
Prodamo
postelj.:o, omaro in poste jo. Glavič. Ruska c. ' I ruga nova zgri iba. r. -rija.	1236S-6
r . ion kolos. Meh--nčna c Uvnica Sirk, Triiska 22.
12126-11
Klubsko earnituro
usmeno zelo dobro ohranjeno. damsko zapestno zlato uro -n moško kolo prod.i ABC. I 'ubljana, Medvede va S poleg kolodvor.! Š ška.
12302-6
Frigidaire hl-ndilnik
f rme Siemens 220 voltov poceni naprodaj. Kovač č. Vodovodna cesta 45 nasproti gostilne Dolenjka.
12308-6
m.-Wh in molkih cca 25 m2 in parni kote 35 m2 grelne površine v dobrem stanju kupimo takoj. Ponudbe z natančnim opisom mo či m proizvodnje pare na uro dostaviti na administracijo lista pod Lokomobila in parni kotel«.	12130-10
popolnoma novih za : raj v.-..:ko ceao na-prodal v Strojni delavnici. Sv. Petra ce^ta 85.
12286 11
Beseda 1 d-n. divek * din.
za š'lro	Ci.mie naslova
5 din. Naimamši znesek 17 din.
Otroški voziček
ibok. zelo dobro ohramen ceni prodam. — Grošelj :tka. Klane 76, K: in;.
12777-6
Staro železo!
Tdamo upor.-hne strojne e ležaie osi. lermenice razl-čno staro železo. — j
T .nudbe
J :ra v »Sc
'!alo rabljene
trgovske opreme
jedilnice, spalnice no-e perane spamice m r.zno dru'.»o pohištvo po zelo u?o-dni ceni naprodaj. Ogleda se pri tv Ivan Mathian Llub !;ana Tyrševa 12 dvorišče.	17-11 12
P« hištvo
Za stanovanja, trgovske T' ' -t m hotele dobite i 'treie v naivečji zalogi i :,:va Spalnice masivne, politirane m pleskane.
Benzin motor
ležeč. 10 ks., brezhiben, in Indian motor prodam Naslov v ogi. odd. Jutra.
12132-10
Štirisedežni
športni avte
dobro ohranjen, poceni naprodaj. Znamka »Moriš.. Tyroeva cečta 71.
12121-10
Avto Opel P 4
poceni prodam, vožen 2-1.020 km. Naslov v vseh posloval. Jutra.
12184-10
C !ii žc-iezo«
PO:
pod
12379-6
seda š;f ro d:n.
din. davek ah da >n £ Na ima niši 17 d:n.
Sp inice že oc din
Omare .....
Postelie ..... Kuhinjske oprave . Kuhiniske kredence . itroške postelje > črn vluik . . . Modroci .... N ve em.amo naročila medlo
^Vertheim blafiaino
s*aro, kupim za pisarno. J nudbe na ogi odd. Jutra f-J šifro »Vv ertheim«.
119-12-7
Oslarske vreče
200 komadov kupi Up va graščine Božtun* Eoštanj.	11913
Vodilo tli
tnbi;rao od 8 < k'ipim Turi^nik Slovenj Gradec.
r.o
120337
Brilianten nrst-n
do 1 karat velik.
Ponudbe na od. o< p -J »Briljant«.
kupim, d. Jutra
12199-7
260C 550 22C 9O0 525 320 10C 26G po
ženili načrtih Sprei ff - :ri° tudi v račun smrekov - bukov les. event ga tudi ku; .mo. S '■'■■poročamo ! »SAVA« mizarstvo Predir.mska 32, trgovina pohištva. Miklošičeva c. nasproti sodišča.
12338-12
P NV . »iTrtiB««!'« •
iunje
Radio
Kapsch 2 s 5 750 din. Apa-CiO dobro ohra-Ma lov: Sterle >v. vid 15, p. Be-:u Cerknici.
11917-9
DKW avto limuzino
.i oro ohranjeno, kupim. Naslov v ogl. odd. Jutra.
11981-10
Motor
DKW HP 98 ccm, model 1SL.9. vožeriih 4000 km, prodam. Prane O.ehtk. Ig 162.	11961-10
Motor Ardie
200 ccm popolnoma nov prodam izpod cene Po-izveste v gostilni Bavarski dvor, Tyrševa 31.
12224-10
Avtomobile
tovorne, od 1 do 6 ton, z Diesel in bencinskimi mo-toni in razne osebne avtomobile proda po ugodnih cenah KRUPP-zastopstvo: O. ŽUŽEK, Ljubljana, Tavčarjeva u. št. 11.
12171-10
Hranilne knjižice
vrednostne papirje
kupujemo
>talno in po najvišjih cenah in takojšnjemu plačilu
RUDOLF ZORE
Ljubljana, Gledališka ul I?
11797-16
Posojilo —
v gotovini
do 10.000 dugoročnom ctplatom dobiju odmah državni gradski namje stenici sa definitivom (oženjeni bez jamca) 1 penzicneri. Upute daje Adria Zagreb. Petrinj-ska 11 Priložiti marku.
11802-16
Peka iščem
kot kompanjona za postavitev pekarne. Ponud, be na og as. odd. Jutra pod »Dobro srce 16-.
12155-16
Trgovske lokale I
v centru Bleda ob jezeru in ' parku, oddam v najem. — Kolman, Bled.
11794-19
Lokal
primeren za delavnico ali skladišče na Cankar jevem nabrežju 25 oddam. Informacije od 11 do 14. I. nadstr.
11871-19
Lokal
s kuhinjo za trgovino ali obrt oddam na prometni cesti Ljubljane. Naslov v vseh posl Jutra.	11932-19
Modna trgovina
v centru Ljubljane naprodaj . Moderna za oga perila in usnjenih izdelkov. Naslov v ogl. odd. Jutra.	12060-19
Industrije,
trgovine, hotele
restavracije,- gostilne, tra fike. huffete, mlekarne, parfumerije. bonbonjere, žage, mline, opekarne, hiše, vile. posestva prodajamo in kupujemo uspešno in hitro. Poslovnica Pavlekovič, Zagreb, Ilica 144.
12026-19
Hišo
z gospodarskim poslopjem in srednje velikim posestvom ali brez njega na Dolenjskem, v občini Mirna peč, ugodno prodam. Tozadevna pojasnila v gostilni Huč, Ljubljana, Vegova 10.
11962-20
Priložnosten nakup
Srednji tovarniški objekt s stalno vodno silo 50 do 80 les Je zaradi opustitve obratovanja u-godno naprodaj. Primerno za vsako podjetje, ter je dovolj prostora za vsako povečanje. Leži ob glavni cesti ln železnici ponudbe na ogl odd. Jutra pod »Tovar r-a«.	6471-20
Prostor
primeren za skladišče ali slično, oddam. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra.
12198-19
V Laškem
tik toplic Je naprodaj stavbna parcela obsegajoča nad en Joh Od po staje 20 minut pa Je na
prodaj nova hišica • 3 johl zemlje. Informacl. Je p« Gerkman. Laško 10600-20
Vsled selitve
prodam hišo z 14.000 kv. m sveta. Poizvedbe na naslov: Sv:no 14. občina, Rifenberg pn Gorici.
117R8-2C
Din 15.000
posodim proti vknjižbi. Dopisi na ogl. odd. Jutra pod »Posojilo 15000« 12178-16
Hišo
petdružinsko, v centru industrijskega kraja prodam. — Idealna lega. Rentabilna naložitev denarja. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Čim-preje«.
12145-16
Kupim
hranilno kniižico Kmetske posoiilnice v Ljubljani do zneska din 500.000. Ponudbe na ogl. odd. Jutra z najnižjo ceno pod »Ponudite tudi manjše zneske«.
12140-16
Leica fotoaparat
be ie posl .iti . Jutra pod »T.cica«.
12006-7
kupim. Po
«<,1 r
Kupim drobilec ,
in parni kotel do 8 atm ; pritiska. Takojšnje po- j nudbe na occl. odd Jutra pod »Gotovina takoj	12334-7
Kupim
snovalni. škr nilni in navi-jalni stroj ter ozke in ši-r. ke statve . žakardom. — Ponudbe na o.el odd. Tutra pod šifro »Takoj 1—2s«.
12322-7
Pisarniško opremo
rrhljeno kup:m. \'islov v vseh poslovalnicah Jutra.
12305-7
Parni kotel
r-aniši. kurim. Ponudbe 2 n :-. edbo cene in velikosti na ogl. odd. Jutra pod šifro ».234«.	12273-7
Radio Siera
Scevni, super, ugodno niprodaj. Ponudbe pod 25C0 na ogl. odd. Jutra 12163-9
Radio aparat
•n..mke Korting prodam Naslov v vseh posl. Jutra.	12243-9
Radio 5 cevni
dober, znamke Radione, ler- in j i model, pocc-n
Tovorni avto
»Migirus-Diescl« dobro ohra
nun prodam. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra.
12148-10
Motor
Ziindapp, 500 ccm, prvovrstna mašina naprodaj. Rimska 4.
12232-10
Kupim motar
125 ccm dvotaktni, najraje DKW. Ponudbe na og'.. odd. Jutra pod šifro »Rabim samo motor«.	12281-10
Kupim takoj
; :otorie na plinski pogon z
le:. ,rj. m..,tel. poc<:w pro- drvmj al ina 0 lje po 6. 8_ , ■ v vseh pošlo- j 10 j, jn 15 KS ter isto va::ncah Jutra.	____I kompletne motorje za isto-
Če iščete
kupca za Vašo industrijo, trgovino, obrt ali udeležbo kapitala se
obrnite zaupno
na mojo oblastveno dovo Ijeno pisarno. Strogo solidno poslovanie Sijajni uspehi.
RUDOLF ZORE
Ljubljana. Gledališka ulica 12. Priložite znamke.
12297-16
Kompanjona
kompanjonko iščem za strojno podjetje s 50 tisoč din, fiksen zaslužek 5000 din mesečno. Ponudbe na ogl. oddel. Jutra pod »100 odst. sigurnost.«
12294-16
Modno trgovino
dobro vpeljano, na naj-prometnejši točki v Ljubljani takoj oddam samo proti gotovini Ponudbe pod >,Ca. 80.000 na ogl. odd. Jutra.	12143-19
Trgovski lokal
oddamo takoj v novi hiši. Fiignerieva ulica. Informacije Slograd, Vrtača 9.
11974-19
Lokal
primeren za mlekarno ali kaj sličnega se odda na Mirju. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra.
12083-19
Velika svetla
delavnica
pripravna za vsako obrt, skladišče itd. se ugodno od da. Vprašati pri Semko, Maribor, Aleksandrova 13.
11993-19
Dva lokala
za trgovino in vinotoč s skladiščem, kletjo v novi hiši v Zgornji Šiški poceni prodam, ev. tudi s stanovanjem. Naslov v vseh posloval. Jutra.
11582-19
Večje vinogradno
posestvo
kupim, vinograd, sadovnjak v Halozah ali Slovenskih goricah. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra.
11727-20
Kupim večjo p_rcelo
• oližim Liubljane. prednost centet. — Ponudbe na ogi. oda. Jutra poa šifro »Posredovalci izključeni«.
11723 20
Kupim posestvo
manjše v okolici Maribora. Grager Alojz, Ka-pla, pošta Brezno na Pohorju.
11698-20
Gozd
v izmeri 27 Johov naprodaj. Je dobro kulti-viran in lepo zaraščen. Leži v bližini železniške postaje Verd pri Vrhniki. Pojasnila daje Val. Kompare, Vrhnika.
11446-20
Kupim hiSo
v Ljubljani
novejio. komfortno za okoli 500.000 do 1.000 000 din. Ponudbe na podr. Jutrr v Mariboru pod t Hiša«.
12387 20
Proda se ▼
Novem mestu
11.000 kv. m arondiranega zemljišča. 15 minut od centra, 8 minut od kolodvora. Cena 10 din za kv. m. Ponu 'be na ogl. odd. Jutra pod »Kolodvor 253«.
MIL 20
Lepo posestvo
s hišo, gostilno in vsemi pritiklinami ter 8 oralov zemljišča z vinogradom pri železniški postan in državni cesti, naprodaj. Ponudbe na podružnico Jutra v Celju pod »Din 300.000«.
12371-20
9000 kv. m sveta
prodam. 54.000 din. 20 minut od centra Ljubljane v bližini Kolmanovega gradu. Pojasnila daje Klun Franc, Vodnikova c. 35.
12367-20
Prodam hišo
z gospodarskim poslopjem ter velikim dvoriščem. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Ljubljana VII.
12354-20
Prodam
večji kompleks zemliišča po zelo nizki ceni. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Severni del Ljubljane«.
12352-20
Stanovanjsko hišo
vrt 4R2 kv. m prodam v Spodnji Šiški za din 160.000 Prodam komfortno stanova, me v novi hiši za 80.000 din. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra.
12270-20
Hiša z vrtom 1 Visokopritlično hišo
m gostilno v hiši naprodaj	tristanovanjska z dvema so-
na prometnem kraju. Na-	bama, blizu St. Vida nad
slov v vseh poslovalnicah	Ljubljano, prodam. Infor-
Jutra. 11723-20	formacije v gostilni pri ——Slepem Janezu. Celovška.
Kupim vilo	85-°°° 12076.:0
dre do tristanovanjsko, s j
^riMfrt,un.°Vp":iUhn,.ii	Stanovanjsko hišo
v bližini centra. Posredo-	večjo v Ljubljani kupim. —
valci izkliučcni. Ponudbe	Ponudbe na ogl. odd. Jot-
na cgl. odd. Jutra pod	ta pod šifro »Gotovina 1«.
»Proti gotovini«.	12079-21 11845-20
Hišo z vrtom
in gostilno v hiši na pro metnem kraju prodam Naslov vseh posl. Ju tra.
Kupim hišo
v Žalcu v b ttanl kolodvora novejšo s sadnim in zelenjadnim vrtom, od 100 do 150.000 din. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Sončna lega 333«	11749-20
Trgovsko hišo
Enonadstropna hiša
v Novem mestu na naj-prometnejšem kraju, pri pravna za vsako obrt in trgovino se ugodno pro. 11725-30 da. Poizve se v pedruž.
Jutra v Novem mestu.
12211-20
Stavbna parcela
blizu mesta se proda. Izve se Jenkova 7. dvorišče.
12166-20
Enonadstropno hišo
novo, s parno pekarno
-	_ ._ prodam v Ljubljani. Pe
vrt. gospod are ko pos op £arna dobro vpeljana, je na najlepšem prosto Prevzame se lahko več
ru Mokronoga prodam. Naslov v vseh posl Ju tra.
hipoteke. Proda se zaradi cdpotovanja. Po-
Krasno parcelo
prodam na lepi razgledni točki ob gozdu. Na parceli ie tudi studenec v Tacnu pod Šmarno goro. Petač Franc, gostilna, Vižmarje.
12268-20
Pekarna
prodam zaradi bolezni v Zagrebu, z vsem in-ventarom in odjemalci. Pekarna ima dve lončeni peči, izde uje 450 kg kruha ln 400 peciva. Cena 25.000 din. Vprašajte Zagreb, Velika Trž niča pri Jelačičevem trgu, Boks 34a, dopoldne, Antov Jančiev, a i Mi-rarnarska 7, pekarna.
12234 19
12278-9
Besed - 1 din. davek 3 din, za šifro ali dajanje naslova 5 din. Najm.-.niši znestk 17 din.
Temno-mcilro
obleke
fino. z dolgimi h ačami, malo nošeno, za 9 do 13
let starega prodam za nizko ceno. Naslov v ogl. odd. Jutra. 12052 13
tne motorje za isto smerni in vrtilni tok od 1 do 5 KS po 220 do 440 voltov. Ponudbe na podružnico hitra v Celju pod j značko »Motorji«.
12377-10
Pozor!
P ede.amo tovorne in o-sebne avtomobile ter stabilne motorje na pogon z oljem. Strojna j cirUivnica Ljub jana, Sv. Petra cesta 85.
12293-10
Starejšo osebo
z nekaj gotovine sprej momo v dosmrtno oskrbo. Letoviško po planinski kraj. Ponudbe poslati na oodružrvc-" .Tutra v Ce!;u od »Do. snrtna oskrba'.
12005-14
Na domačo hrano
sprejrre-m več oseh. Naslov v vseh poslovalnicah Tutra.
12191-14
Birmansko obleko
a fr.nta prodam. Moho-rič. h .t-'l Balkan, Sv Petra cesta.	11953 13
Obleko za birmanca
prodam.
Razpotna 6.
12327-13
1% ovo
črno. počen slov v vseh Jutra.
obleko
■lam. Na-lovalnicah 12300-13
Prodam kostum
-i orai nov pn nizki ceni. Vprašati v Igriški 1 i Ha.
12347-13
• "iV £
•~jr, ■
Besed-. 1 din, davek 3 din, za š ro ali daianie naslova 5 d:n. \aj-naniši znesek 17 din.
Opel Super
črna timnzina, krasno ohranjena. pripravna za taksi, p.- ■ ■ n nr, ■■: ■ Adler za-■ - Kersnikova ulica 1 ,1 Slamičcm).
100000-10
Sr;chs motorje znamke P .sto n Torpedo
98 ;cm n.i modernejše tipe električno razsvetljavo, kur te n vceneiše pri rvrdki Ju m Gustinčič, Maribor. Kesrtia I i-r divek 3 din, 1 Kneza Koclia ul. 14 in v
1208 1-3
■^ jvmft -1W »1
za ' fre 1I1 <'•■>- e n -lov* 5 din. NajmamJi znesek 17 din.
Kolesa pj neverietno nizki ceni Izbira velika. Remec Dolenjska ces. 5. Ljubljana.	11455-11
p, 'ružnici vogal Tržaške in 11196-10
Škoda Kapid
malo rabljen, ugodno pro-
V.
valmcah Jutra.
v v vseh poslo-
11800-10
Opel Olvmpia
-fcoraj nova limuzina. 4 sedežna naprodaj za u-godno ceno. Garaža »Rs kortf«. Suhadolnik J.. T>rševa 35, tel. 47-37.
12292-10
Poltovorni
:n tovorni avto najboljša znamke za skoraj vsa ko ceno naprodaj. Strojna de'avnica Sv. Petra cesta 85.
1229510 DKW avto
'■'abriol"t. malo vožen tipa 1939 v brezhibnem -tanju prodam Vprašajte poštni preda 31 ali telefon 31-38. Ljubljana.
12283-10
Motorno kolo
znamke PSA ccm zadnji model na nožne prestave, zeio dobro ohramen ter v ipolnoma brezhibnem sta-n:u. poceni prodam Nislov v vseh poslovalnicah Tutra.
12279-10
Vloge
Kmctslce posojilnice ljubljanske večie zneske kupimo proti takojšnji gotovini. — RUDOLF ZORE, Ljubljana, Gledališka 12.
12298-16
Gospa
s stalnimi mesečnimi dohodki 2000 din in kapitalom išče družabnika za kakršnokoli podjetje. Možno skupno gospodinistvo ali žen'tev. Ponudbe na ogbsni odd. Jutra pod značko »Podjetnost«.
12346-16

Beseda 1 din, davek 3 din,
za šifro ali daianie naslova 5 din. Najmanjši znesek
Gostilno
v letoviščarskem kraju, s tuisk.mi sobami in posestvom za več glav živine oddam v naic-m Naslov s potrebnimi porUtKi na ogl. odd. Jutra pod šifro »Gostilna v letoviščar. kraiu«.
11920 17
Špecerijsko trgovino
dobro uvedeno in točil nico s trafiko m s stanovanjem v Banja Luk: ne daleč od strogega -entra damo v najem. Ponudbe na »Moj dom« oodjetje za kupoprodajo nepremirnin, Bania Luka.	12040-17
Garažo in klet
oddam na Novem trgu 5-11, levo, od 9 do 2 12250-17
Manjši lokal
v strogem centru takoj odstopim proti ma i odkupnini. Primeren za manjšo trgovino poljubne stroke. Poizvedbe v Kopitarjevi ulici 1, v mlekarni.
12213-19
Prostor
v velikosti 8x6 m. ali pa tudi manjši (ožji) suh in svetel, iščemo v me;tu Ljubljani ali v najbližji okclici proti majhni odškodnini za delj časa. Ponudbe na og. odd. Jutra pod šifro »Mirno delo-.
12248 IS
Dame!
Za pomlad in poletje ic naibolj praktična tr.nna ondulaciia, katero Vam okusno izdela salon »Fanči« Kongresni trg 3.
125-30
Lokal
primeren za zdravnika in slišno ugodno cddam Ponudbe na cgl. oddel. Jutra pod »Promet «
12250-19
Trgovina
7 ga anterijo in steklem ter knjigarna se proda v podeželskem mestu v Sloveniji. Lckal in skladišče v sredi mesta na razpolago Potreben kapital 50 "00 din Vpra-fajte ooštnl predal 31 a'i telefon 31-38 Ljub jana	122C4-19
Prodam lokal
s sadlem in zelenjavo. Florijanska 31.
12317-19
Trgoviro
z mešanim blagom, zelo d bro vpeljano z mesečmm prometom 35.000 rrodim v Ljubhani Ponudbe na ogl odd. Tutra pod šifro »Gotov uspeh«.
12321-19
Mlekarno
dobro, v mestu, ugodno prodam. Naslov v vseh poslovalnicah Jutia.
12303-19
Hiša
z velikim skladiščem ln delavnico in dvoriščem v sredini mesta na prodaj. Ponudbe na oglas, odd. Jutra pod »Posredovalec izključen 66-.
12341 20
Trgovska hiša
z vpeljano trgovino ob prometni cesti v industrijskem kraju napro daj. Ponudbe na podr. Jutra v Mariboru pod >Mariborska oko ica«.
12390-20
Jemčev vrt
nudi vrtnice:
visoke 20 din. nizke 6. plezalke 6, po ljante 6. ampelopsis večji 8 vrtne hortenzije 8. Cle-mntis 30. liguster 2 din in še mnogo drugih cvetličnih in zelenjadnih sadik razpošilja po želji vrtnarstvo Jemec, Maribor, Prešernova ul.
12393 20
Štiristanovanjsko
vilo
z velikim vrtom - prodam v Liubljani - Koseze. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod šifro p1887«.
12261-20
Stavbno parcelo
v izmeri 5000 kv. m pro dam v Vlžmarjlh. Na1-idealnejši prostor za let ne hišice, teren pripra ven za gradnjo zakloni Sča, krasni izprehodi v bližini Save. Pojasnila daje v Vižmarjlh 33.
11841-20
Hiša v Cirkvenici
s 744 čhv zemljišča 5 mi nut do parka in morja prikladno za malo gospodarstvo ali letovišče prodam za 90 tisoč din. Informacije Jugoslovenska matica Zagreb Varšavska 6. Og ed, informa cije Crikvenica. predmestje Matkoviči 10.
11773-20
Trgovska in
stan. hiša
v lepem in prometnem mestu na Štajerskem na prodaj ali sprejmem tihega družabnika. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Sigurna naložba kapitala« 11737-20
Hišo z gostilno
lepo zidano trafiko Inventar živinski hlev m 2 in pol orala sadonos-nika. njive in vrta prodam za 72.000 din. Marija Zagradi*nik Poljča ne Lušečka 7.
11930-20
11770-20 nudbe na og! oaa Ju_ tra pod »Nova hiša«.
12229 20
Hotel Evropa
na Bledu naprodaj po zelo nizki ceni. Kupnina plačljiva v več letih. Kredit zagotovljen za to potrebno le malo gotovine. Brez rizika. Naslov Pogačar Viktor — Bled.	11926-20
D. M. v Polju
Prodam dvo6t,anovan.1-«ko hišo pri kolodvoru 104. Informacije popoldne.	12183-20
Lepo posestvo
15 ha. v dobrem stanju, e zidanimi hišami in go sprdarskimi poslopji na obronku Slovenskih goric ob banovinski c< :-ti se proda. Do že ezniške pcetaje Moškanjci je 25 minut hoda. Na posestvu je več glav goveje živine ter ves potreben inventar. Poizve se pri dr. Vi=enjaku, odvetniku v Ptuju.
12039-20
Hiša
enonadstropna. z vrtom, zidanico in kaščo, dobro vpeljano trgovino, gostilno, ležeča v Gribljah na križišču cest Črnomelj—Karlovec ter Vinica—Metlika, je naprodaj zaradi smrti gospodarja in gcppodinie. Več pove oskrbnik Jože Zupanič. Krasinc. pošta Gradac v Beli Krajini.
12063-20
Tristanov. vilo
enonadstropno. ob Tyr-ševi cesti. Stožice 78, zaradi smrti prodam.
12096-20
Posestvo
stanovanjska hiša. gospodarsko poslopje, sa-^onosnik. 5 oralov zem lje na Spoi. Bregu pri Ptuju ugodno prodam. Ponudbe na podružnico Jutra Ptuj pod »95 000 .
12066-20
V Brežicah
pet stanovanjska donosna krasna ve ika vila z dvo riš^m, velikim vrtim, sadovnjakom, na glavnt cesti, nrod^nv Naslov v ogl. cdd. Jutra.
12035-20
Hišo
novo, enonadstropno. u-godno prodam v Št.Vidu nad Ljubljano z nekaj hipoteke. Naslov v ogl. odd. Jutra.
12046-20
Parcele
v Za ogu b izu postaje ugodno prodam. Zelo lepa lega. pripravno tudi za industrijo. Pojasnila daje Kobal, Zgor Kapelj št. 28.	12053-20
Novejšo hišo
6—Sstanovanjsko. v b'I-žini centra kupim. Ponudbe z navedbo cene pod >>Za gotovino, na ogi. odd. Jutra.
11969-20
Kupim posestvo
hišo ali vilo. eno-, dvo-ali tristanovanj. v Ljubljani ali okolici od 100 do 300 tisoi. s hipoteko lahko tudi več. Ponudbe z natančnim pocLsom po možnosti s sliko, je poslati na 031. odd. Jutra pod >300 tisoč«. Posredovalci izključili.
11978 20
Tristanovanjsko
hišo
skoraj novo, v Savinjski dolini prodam. Hiša je podkletena. ima vodovod e'ektriko in lep vrt. — Ponudbe na podružnico Jutra v Celju pod «,175 tisor«.	32002-20
Les za manišo hi^o
vrtno garnituro. 2 štedilnika otroško posteljco, žepnr> uro in bud lko ugodno prodam. Jurčkova pot 55.
12190-20
Dve parceli
naprodaj
cb novi šišenski cerkvi, takoj čez progo. Poiz e se: Podgora št 43. prei št. Vidom nad Ljubljano 12138-20
»REALITETA«
posredovalnica nepremičnin (za hiše, vile. parcele, posestva, gozdove itd.) je samo v Prešernovi ulici 54 T., nasproti glavne pošte
Telefon 44 20 Posluje hitro in so idno. Informacije in ogledi objektov z avtom brr7-plačno. Prepri aite se!
12152- 20
V Celju
naprodaj: tristanovanjska nova vila, parket, vodovod, sadovnjak, zeleniadni vrt, trgovska dvonadstropna hiša gosposko posestvo 70.000 kv. m z enonadstropno hišo. 10 minut od Ceha, kmečko oosestvo 50 oralov v bližini Celja ter več stanovaniskih hiš eno in dvost.inovaniskih Pojasnila dije — Lorbek. Celje, Ozka 5.
12374-20
Mala parcela
15 minut od mesta Celja naprodai. Pa'k I.iudmila, Sp. Hudinja II, C-lie.
12382-20
Nar»rodaj imam
h še v šiški. na Mirju. Be žgradu. Mostah in centru L'uhliane pa trgovske in st.inovan'ske. — Poiasnila Jančar. Sv. Petra C 27.
12353-20
Hišo
tarejšo ve^stanovanl^k-maHm gospodarskim po^Vplem. pripravnim 71 trarnžo. ob elavni ce ■^i v bli*lni LluVlane. rirodam z« ?30 000 Po-trphno ipo rci din dru-go pievzeuu h'^-t»v<>
■»Tpso^ni donos 1800 di*v
^lov v vseh po^l. J'i tra.	15291-20
premoženja
Poravnave, konkurzne zndeve odkup in lnkaso ■erjatev (tudi kmečkih) nabavo posojil in družbenikov dobičkanosno i varno naložitev kapitala. ureditev uprave ln knjigovodstva. bilance, kalkulacije, upravo nepremičnin. nadzorovanje soudeležb, sploh vse trgovsko obrtne zadeve zaupno poverite strokovni pisarni
Lojze Zaje Ljubljana. Gledališka ul 16-16
POZOR!
Imeite zdrave noge I Brez bolečin in brez krvavenja odstranim pokvaricne nohte in kuria očesa. Dolgoletna inozemska strokovna praksa. Konec bo Vašega trpljenja, samo v kopališče hotela Slon Vam ie treba priti k strokovnjaku Dekaniču.
10394-30
Iščem pravico
za sejmarstvo
vzeti v najem. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Šiška«.
12340-30
Modno trgovino
prodam radi bolezni za din 50.000, na zelo prometnem kraiu in vpeliano v Ljubljani. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra.	I 12193-19 1
Lokal v centru
iščem za takoj ali noznve. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod šifro »Paifumerij-'«.
12262 19
Beseda t din. davek 3 din.
za šifro ali d.i!an'C n1-'
5 din
Naimanši 17 din.
znesek
»Posest«
rea itetna pisarna Ljubljana Mik ošičeva
cesta 4'II •zdaia iastn elasilo »Pr, sest« ki izhaja vsakega 1 v mesecu
V njem ip na ponudbo veliko število hiš vil ter parcel v mestu in na deželi kmetsklh ln ve-leposestev s točnimi opisi in cenami
Kdor kupuje ali pro -laia n°r>rf>mičnlne naj list naroči na gornji naslov. Zadostuje dopisnica.	94-20
Posestva v Bo?ni
vodne sile in hiše nudi realitetna pisarna geometer Tripalo i drug, Bania Luka 11854-20
Proflainmo:
novo o ve<* t-g«->v 1-ka'ov m epi1! sti novanl t-r stavb, n^rcel
ve«. efen-n^i 2J, 1,*!000"0
"OVO wT,o. tr^ov. lokali. 7 koT!fort~'h stanovanj in 3 stavbne par "e e, rrn^er mesta za 1 -00 eo din. NOVO HTšO 5 lenih sti--ovanj. cb-p tule se po 6 01-it. Za 603.000 din. "■TT^O. pe«tanova.1nsko, solidno zidano v dobrem -taniu za 300.000 d<n VTT o. dv-stanovanjFko. -elo lepo ln so'Hno zidano za 30T.OTO din. -rr--r> f tTr^t^novftn <Kko 750 kv m vrt* pr'nr»v-no 7A ob-t. Za 200 000 "tt*-0. štiristaiovanjsko 700 kv m vrta za 160 »ion* di-ia^jev. -XJsl:'t5-T"VO. ob žel nro--i Ljub^ara — 7M- — tioct. 59 oralov, v do-br«-ri st^nlu. za 150.000 ^OSFITVO. 14 ora:ov. 14 km cd Ljubljane, za 80 000 din.
Vse informacije so za "-enjene kno-e popeno-ma breznla^ne.
-JE * T --r,T-TVT A T1TC H TJJiJ
FR. PP.TSTATTiC Gosp"-'-etoka 3-1. Tel. št. 23-81.
Novo hišo
4=tanovanjsko. na lepem nvstu za P3?.igradom. ->r~daiam. Ponudbe na og'. odd. Jutra pod šifro 650 000 brez no<=re-dovalca?.	12236-20
Stavbeno parcelo
P'odam. Ponudbe na ogl-odd. Jutra pod »Strogi center«.	12355-20

Ali lahko
, da je dvakrat dve štiri
o
Senzacijonalno razkritje, ki je bilo izvrženo točno v napovedanem času, objava ki prihaja baš v pravem trenutku. »Svetujemo in priporočamo našim bralkam in bralcem, da si preberejo sledeči članek z največjo pozornostjo, tem bolj, ker je lahko njihova bodoča sreča od tega odvisna.«
Nič novega ni pod soncem, se j pravnega datuma zaupanje v sa glasi star pregovoi m to ie čista 1 mozavest; zlasti pr liudch. ki so
resnica. Zadnje pridobitve človeškega napredka predstavljajo po vsem tem le razumno uporabo načelnih zakonov in naravnih sil, ki deluieio od početka sveta m ki so tih znali učemak. znanstveno izkoriščati v dobrobit vsega človeštva: letalstvo, telegraf, telefon, brezžična oddajanje (radio) in gledanie na daltavo (televizija), ali niso vse te iznaidbe v bistvo le praktično izkoriščanje sil, ki «e nahaiaio v stvarstvu vsega početka. na pr. elektrika, odpornost zraka, valova nje?
Astrologija ie veda, stara tisoče in tisoče let, eksaktna znanost, ki jo ie študiralo le malo število pravih znanstvenikov in ki ie tem za krila dokaze o neizpodbitni in ob sežni moči ozvezdia na človeško usodo. Žal pa je tudi piečesto služila izkoriščanju ljudske lahkomiselnosti.
V našem primeru pa bi storili pametno, če nam nc bi preie zaupali. dokler bi ne dobili neome-icmh dokazov za naše trditve.
Pokažem vam točne izsledke strokovnjaka astrologa F. T. Karmaha. Napovedi, ki se na pr. nanašajo na osebe, roiene med 21. la-nuariem in 18. februarjem: kontrolirate lib lahko brez nadalinie ga. Presenetila vas bo nedvomno točnost >n resničnost teh navedb.
Astrološka razlaga lege sonca v času rojstva postavila ljudi, ki so v tem razdobju roieni, pod vpliv vodnaria (\X'assermann), ki tvori enaisto razmerje živalskega kroga (Tierkreis).
Fizične ali telesne značilnosti so tokrat sledeče, nekoliko podolgovat obraz, bledikasta polt. svetli plavi lasje, modre al: sivkaste oči.
Slika, ki je tu ohiavliena (gospodična N. N.). kaže tipičen primer osebe, ki ie rojen« v vodnarevem znamenju. Važno pa ie sledeče: svobodo!jubnost. zlasti v mišlieniu in 'zražamu. ie ena najznačilnejših duš:vmh lastnosti liudi, ki so roieni v tem znamenju.
Ti liudie so idealisti, dasi ni rečeno. da bi bili vsikdar ne prak-t čne narave: pač. pa zelo se nagibam k navadi, da si zidaio gradove v oblake. Često imajo opraviti z naivečiimi težavami in neslutem-mt ovirami, kadar zasledujejo svoje cilie in izpolniuieio svote naloge.
Ti liud c dokazujejo hvalevredno odpornost napram skušnjavi, da bi se uvcliavili brezobzirno na račun in škodo svoiih bližnjih. Kljub svoiim izrednim sposobnostim in ntnavadnim usidranim talentom pa B roienci vodnarjevega znamenja ni maio vs;kdar potrebnega zaupania v samega sehe Prav zato pa bi mnogo bolie uspeli če bi njihova usoda bila na kakršen koli način vezana na usodo liudi. ki imajo več smisla za tveganje in ki v danem slučaju tudi odločneje nastopajo.
Ti liudje so sicer ambiciozni in si mnogo prizadevalo, toda zaradi njihove boiazni in neodločnosti se vzdrluiejo slehernega riskiranega koraka in tako pieprečuieio, da bi se niihove ideie in načrti prenesli v resničnost: zaradi pretirane pre vidnosti ne najdejo prilike, da bi se pravočasno razvili.
Pomanikanje sigurnosti običajno ovira te liudi P" uresničevaniu njihovih želja ni deiani, za katera bi drugače pokazali naiboliše sposobnosti. Največje in najusodnejše važnosti je torej poznavanje časovnih dob, ki so primerne in ugodne nameravanim opravkom in ki so nakloniene izvrševanju določenih opravil. Horoskop razkriva taka
razdobia, ki kažejo najugodnejše šanse za uresničenje te ali druge namere. Res je torej, da vzbuja poznanje teh dob io določenega pri-'
rojeni v vodnarjevem znamenju, ie od takega zaupania ali nezaupanja odvisen uspeh odnosno neuspeh započetega dela.
Čeprav so redkokdaj pripravlieni pripoznati ali podellevati svoja pri-jateliska Čustva, so v tienutku. ko to store, najodločneiši prijatelji in vzorni tovariši. Smatrajo sleherno zaupanje za sveto in vzvišeno zadevo. Poudariti pa je treba, da so v nasprotnem slučaju nepopustljivi in da ne odpuščalo tako naglo, kakor bi morali po navadi.
Njihovo rojstno znamenie jih je obdarilo s sijajnim spominom in nenavadno sposobnostjo, pridobivati znanstva. a lih tudi obdržati. Često imaio presenetljivo moč in vplivajo na svoio okolico z ntnavadnim uspehom.
Ker ni dvoje življenj, ki bi si bili enaki, ie popolnoma razumljivo. da ni mogoče izreči napovedi, ne da bi bil vsak posamezen slučaj temeljito in z ozirom na svojo posebnost raziskan, in poštudiran. Splošno se opaža, da dosegaio osebe, ki so roiene c tej dobi, svoj življenjski cilj, kakršen koli bi bil, na način, ki jih same preseneča: tolikšna je razlika med njihovim
resničnim živltemem in med njihovimi željami in cilji. Vsai enkrat v življenju, čc ne večkrat zgreši zamogli dobiti kako nepričakovano 9 liudi od 10. priliko, v kateri bi dediščino ali dragocenost.
Vsako živlienie vsebuje črto naj večjega razmaha in napredka, poleg te pa črto najmaniše odpornosti in popuščanja. Pozneie teh podatkov, ki se tičejo življenia in ki jih odkriva astrološka veda s pomočjo horoskopa, mora biti največje koristi in najglobliega pomena. Življenjski uspehi vodnaricvih roiencev pa tudi teh pod drugimi znamenji roienih ljudi zavisijo v največji meri od možnosti, spoznati take okoliščine in pripomo čke, ki ustvarjajo in razvijajo nu-hovo srečo na črti najugodnejšega nakliučia.
V nobenem slučaju ne smete in ne morete prezreti ali omalova. ževati resničnosti navedenih dog. nanj.
Moramo pripomniti, da so bile dane gornje navedbe le na podlagi najširšega opazovanja, saj nam je bil znan le mesec rojstva opisanih oseb, ne pa tudi dan rojstva.
Zamislite si, kake nepredvidene posledice in olajšave, kake možnosti neslutene se vam šele odpiralo, če bi bili znanstveniku, kakršen je F. T. Karmah kot astrolog, na razpolago najtočnejši rojstni podatki. Njegova raziskovama bi vsebovala podatke in navodila za va. ie zdravje, za vaš splošni dobrobit, za vaio »rečo v zakonskem življenju, za pravilno izbiro časa pri vaiih poslih in važnejših opravilih, za pravočasno spoznanje nesreče, ki vas utegne doleteti, in končno _ . ra odstranitev vaših oajusodnejših . račun št. 17.455. — Cena knjigi življeniduh ovir. Upravičeno lahko 1	je 30 dinarjev.
pričakujete izpolnitev vaših tozadevnih pričakovanj in upov. ki jih stavliate v nezmotljivo metodo t'. T. Karmaha.
Kajti v našem primeru ne gre morda, za kako magijo ali čarovni-10, temveč za čisto astrološko vedo. Saj se F. T. Karmah odločno brani, da bi ga smatrali celo za kakega »jasnovidca« ali za »medija« na področiu sugestije in tele-patije, okultizma in spiritizma. ali da bi morda celo čudeže delal. Saj bi jih v takem slučaju delal v prvi vrsti za sebe.
Veliko in obsežno znanje, ki si ga je znal pridobiti v opazovap.iu zvezd, je vsem tistim, ki se obračajo na njega, najsigurnciša garancija za določitev pravilnega horoskopa. Nicgov horoskop upošteva dejanske in nevarl jive izsledke iz svetovnega planetarnega sistema in je v mnogočem docela različen napram doslej znanemu 111 običajno ujiorabl jenemu. Mislim, da vam ni treba tega še bolj poudarjati, če ponovno zatrjujemo — kliub govoricam — da nima F. T. Kar mah nobenega opravka z magijo ali podobnimi zadevami. Edinole v dani astrološki metodi leži uspeh vaše bodočnosti, Ie njene ugotovitve, ki se ozirajo na neizprosne zakone zvezd in njihovega toka vam morejo nuditi nasvete in navodila. le s pomočio znanja zvezdnih položajev in konstelacu lahko izračunamo dan. ki vam prinaša srečo, smehljaiočo se srečo v vsem izobiliu, — po tudi še to: obvarujemo vas zmot in pogrešk, ki bi jih nevede storili sredi naiboliše-ga začetka in ki se jih morate v interesu Vaše lastne varnosti izogibati in jih preprečiti. Glavno pa ie, da morate pravilno ravnati v smislu navodil in podatkov, ki jih postavlja vaš horoskop z vso natančnostjo in sigurne preciznostjo.
Kakršen koli naj bo mesec vašega rojstva, napišite na list papirja lastnoročno vaše ime z navedbo gospod, gospa ali gospodična, vaš priimek, točen naslov in natančen datum (leto, mesec in dan) vašega rojstva. Izven vsakega dvoma je, da pomeni horoskop za vas nov pričetek življenja. V najkrajšem času so lahko podatki v vaših rokah.
Zakaj pomišliate in oklevate, ?e vam je dana možnost, da se znebite vaših živlieniskih nadlog in da primete za srečo? Ne dopuščaite, da vam pobegne srečen dan ali trenutek, ki je morda že zelo blizu. Vaš horoskop pa lahko dobite po polnoma brezplačno, ako kupite senzacionalno kniigo »Naš život i okultne tajne« od F. T. Karmaha. Knjiga ie velike važnosti in ko risti za spoznavanje samega sebe in bližniih. Pri brezplačni analizi lahko stavite grafologu 3 od teh 10. navedenih vprašanj, katera vam razjasni:
1.	Vaš karakter, njegove kvalitete, njegove napake;
2.	Vaše izglede v ljubezni;
3.	Vaše izglede v kupčijah.
4.	Vaše izglede v podedovanju.
5.	Vašo živlicnjsko dolgost.
6.	Vaše prijatelje in protektorje.
7.	Vaše sovražnike, zahrbtnost, krivične obdolžitve itj^
8.	Potovanja, spremembe bivališča.
9.	Zadeve v rodbini.
10. Vse, kar želite vedeti o loterijskih zadevah.
Knngo »Naš život i okultne tajne« hhko naročite pri piscu. Njegov točen naslov je:
F. T. KARMAH
ŽALEC Denar pošljite v naprej na čekovni
Malo posestvo
knpLm. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Posestvo«.
12197-20
Trisob. stanovanje I Stanovanje
Hiša
enodružinska, nova, vi-sokopritlična, podklete-na, z davčno olajšavo, 10 minut od Kamnika se iz proste roke proda. — Zelo primerna za upokojenca ali letoviščarja. Naslov v ogl. odd. Jutra.
12157-20
Večje posestvo
na Dolenjskem, donosno prednost vinograd in gozd. kupim. Ponudbe s točnim opisom in navedbo cene naj se pošljejo na ogl. odd. Jutra pod »Dolenjsko .
12167-20
Na Dolenjskem
kupim novejšo hišo s posestvom ali pa vilo, primerno za letovanje večje družine. Natančne ponudbe s ceno naj se pošljejo na oglasni odd. Jutra pod »Dolenjsko«.
12168 20
Tristanovanjsko vilo
v bližini Stadiona prodam za 400.000 din. — Dravtka ulica 7.
12124 20
Hišo, vilo ali
*	parcelo
v okolici Sv. Jožela odn. v bližini me^ta kupim. Ponudbe na oglas. odd. Jutra pod šifro »Asta«.
12125-20
Stavbne parcele
naprodaj od 15 din za kv. m dalje Poizve se: Vižmarje 48, pod klancem.	11565 20
Trgovsko hišo
prodam zelo ugodno, gostilno in mesnico v Jase-novcu ob Savi, Slavonija. Hiša sc nahaja v ccntru mesta. Informacije daie: »Češki magazin«. trg., Miklošičeva 56 v Ljubljani in restavracija Badovinac, — Novska, Slavonija.
12192-20 Na Bledu
aH najbližji okolici kupim majhno vilo ali hišo z vrtom. Ponudbe z opisom in ceno na ogl. odd. Jutra pod »Bled. takoi plačano .	11975-20
Prodamo:
HIŠO s parno pekarno, lokalom, trosobnim stanovanjem. Cena 290 tisoč din. Hipoteka 90.000 VILO. novozidano. štiri-stanovanjsko. netto donos 30.000. Cena 550.000 Hipoteka.
HIŠO. novozidano. tristanovanjsko. lokal. Cena 420.000 din. VILO. tristanovanjsko. 903 kv. m vrta. Cena din 430.000. Hipoteka 300.000 HIŠO. 16stanovanjsko, nettodonos 85.000. Cena 1.365.000 din. PARCELO za trinadstr. hišo. 26 m fronte. Cena 300.000 din.
Brezplačne informacije daje reaitetna pisarna ADAMIČ. Ljubljana. — Gosposvetska 7, vis-a-vis »Slamiča.«
12214-20
Po ugodni ceni
prodam posestvo v okolici Novega mesta. Vse informacije dobite v podružnici Jutra v Novem mestu.
12210-20
V bližini
Šmarjeških toplic
prodam od 2 do 5000 kv. m zemljišča, event. tudi hišo s posestvom. Naslov v vseh posl. Jutra.
12212-20
Donosno hišo
sečstanovanjsko. najraje proti št. Vidu kupim Ponudbe na og'.. oddel. Jutra pod »Do 250.000 A«.	12252 20
Stanovanje
rffFTO!!®
Beseda 1 din, davek 3 din, za šifro ali daiame naslova 5 din. Najmaniši znesek 17 din.
oddam za takoj ali za junij. Stari trg 4.
12153-21
Dvosob. stanovanje
oddam za junij. Ogled od od 12. do 1. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra.
12196-21
Dvosob. stanovanje
v I. nadstr. oddam ta koj ali s 1. junijem. — Vprašati židovska steza 4-III.	11846-21
5 do 6 sob
moderno urejeno, v centru mesta, iščem proti dobre mu plačilu. V poštev pride tudi vila. Ponudbe na ogl odd. Jutra pod »Trajno«, 11786-21a
Enosob. stanovanje
lepo, v visokem pritličju z 1. junijem oddam mirni boljši stranki, Karlovška cesta 2.
12092-21
Dvosob. stanovanje
s pritiklinami oddam za junij za 470 din. Rožna do lina cesta 11/39.
12080-21
Dve trisob.
stanovanji
komfortom in vsemi pritiklinami ter eno enosob. oddam s 1. junijem v Šiški blizu remize. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra.
12078-21
Dvosob. stanovanje
za 1. juli na Mirju se odda. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra.
12082-21
Stanovanje
trisobno, s komfortom. ki ima krasno, sončno in mirno lego, oddam 1. avgusta v vili na Mirju. Ponudbe pod -.Odrasle sebe« na ogl. odd. Jutra.	11958 21
1. junija
oddam dvosobno stanovanje s kabinetom. — Rauter. Mormontova 41.
12225-21
Štirisobno
stanovanje
Z verando in pritiklinami v vili, Puharjeva 16, pritličje oddam 1. avgusta, event. tudi 1. junija.
11880-21 Stanovanje
iz 1 sobe, kuhinje, predsobe in pritiklin v centru oddam 1. junija. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra.
11950-21
Enosob. stanovanje
s predsobo, kopalnico In pritiklinami oddam s 1. Junijem. Ogledati od 10 do 15. ure Gerbičeva 19 11864-21
Komfortno 3—4 sobno stanovanje
oddam v vili Pod Rožni-kom. Garaža, vrt, tel., Večna pot 37.
12149-21
Vrtača
V Tobačni ulici 18 oddam za avgust trisobno stanovanje v I. nadstr. in dvosobno prizemno. kopalnica, plin. Ogled od 14. do 16. ure.
12067-21
Dvoje enosobnih
stanovanj
oddam, najemnina po 180 din. Jurčkova pot 55. Ob ižanski mitnici.
12189-21
Sončno stanovanje
dvosobno s pritiklinami s 1. junijem oddam. — Tramvaj, postaja: Slepi Janez, Zapuže 35.
12129-21
Trisob. stanovanje
s balkonom, vrt, blizu Tyr-ševe ceste oddam s 15. junijem. Cena din 650.— — Naslov v vseh poslovalnicah Jutra.
12111-21
Dvosob. stanovanje
kopalnica, kabinet, nora stavba odclam za junij. Naslov v vseh posl. Jutra.	12258-21
Komfortno
stanovanje
3-sobno v centrumu in 3 do 4sobno v centru Bežigrada oddam. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Zmerna cena«.
12249-21
Enosob. stanovanje
poceni oddam v Bizoviku pri Ljubljani. Naslov v vseh posl. Jutra.
12240-21
Dvosob. stanovanje
oddam v Stožicah 135.
12218-21
Stanovanje
2 sob, predsobe, kuhinje in pritiklin oddam s 1. junijem v šiški. Naslov v vseh posloval. Jutra.
12400-21
Enosob. stanovanje
lepo. sončno, oddam 2 osebama za 1. junij. Naslov v vseh posl. Jutra.
12345-21
Dvosob. stanovanj«
oddair. s 1. junijem z vsemi pritiklinami. Zadružna ulica 122. Kode-Ijevo.	12299-21
3-sobno stanovanje
s centralno kurjavo oddamo za avgust. Droge-rija Hermes, Miklošičeva c. 30.	12312-21
Trisobno stanovanje
s kopalnico oddam s 1. junijem, česen. Beograjska. poleg bežigrajske gimnazije.
12336-21
Sobo ali kuhinjo
oddam takoj. Streliška ul. 24. Poizve sc pri hišnici.
12320-21
Komfortno
stanovanje
dvosobno, s kabinetom od-Gaieva 2a poleg ban-Poizve se pri
dam ke Slavije. hišniku.
12307-21
2-sobno	stanovanje
oddam za 1. julij ali avgust Celovška 44. Več se poizve telefon 30 49.
12363-21
3-sobno	stanovanje
s kopalnico oddam za avgust. Celovška 44. II. nadstropje. — Več se poizve: telefon 30-49-
12362-21
Trisobno stanovanje
v vili oddam takoi ali za
I.	junij. Grablovičeva 8.
12280-21
Dvosob. stanovanje
komfortno, oddam. Gorjanc Herbersteinova ul. 27.
12274-21
Enosob. stanovanje
oddam 1. junija mirni stranki. Vprašati: Aljaževa
II,	Sp. Šiška.
12227-21
2-sobno stanovanje
solnčno. kabinet, plin. v lepi vili, prizemno oddam samo boljši stranki odraslih oseb. Cena 750 din. OgUd od 2.-5. ure. Ko-cenova 6.
11712-21
Stanovanja
Beseda 1 din. davek 3 din, za šifro ali daiame naslova 5 din. Najmanjši znesek 17 din.
Stanovanje
dvosobno oziroma ena soba in kabinet išče 3-članska družina za mesec junij. Ponudbe z navedbo cene na oglas, odd. Jutra pod »3. junij«.	12331-21a
Dvosob. stanovanje
s kopalnico za 1. avgust v centru mesta iščem. Ponudbe na oglas. odd. Jutra pod »800«.
12118/21a
Enosob. stanovanje
center išče boljša stran ka takoj ali pozneje.— Ponudbe na ogl odd. Jutra pod »Sončen kom fortc	11887-21a
Dvosob. stanovanje
s kabinetom iščem za julij ali avgust. Ponud be pod »Ravnatelj« na ogl. odd. Jutra.
11903-21a
Petsob. stanovanje
s pritiklinami v mestu išče stranka brez otrok Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Cista stran ka«	11877-21a
Stanovanje
4 do 5&obno s pritikli nami iščem. Ponudbe na oglasni odd. Jutra pod > Sončno 21«.
12100-21a
Dvosob. stanovanje
event. še kabinet, kopalnica, iščem. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Najrajši Bežigrad«.
12090-21a
Dvosob. stanovanje
a'i enosobno s kabinetom išče tričlanska družina za julij v okolišu šole v Spodnji šiški. Ponudbe prosi na naslov Ljubo Dermelj, učitelj v pok., Ljubljana VII, iibertova ulica 27.
11944-21a
Stanovanje
dvo- ali trosoi>no za takoj ali kasneje, v centra išče mirna, dobro p'a-čujoča stranka. Ponudbe pod »Brez otrok« na ogl. odd. Jutra. 11977-21a
Državni upokojenec
z ženo išče dvosobno, komfortno stanovanje v centru za avgust. Naslov v ogl. odd. Jutra.
12117-21a
Upokojenka
ama, išče za avgust 2-sobno stanovanje ali sobo s kabinetom s pritiklinami event. kopalnico in plinom. Ponudbe na oglasni odd. Jutra pod >>Točna plačnica«.
12162-21a
Enosob. stanovanje
suho, sončno v mestu ali nedaleč od tramvaj, posta-e išče mirna stranka (1 ose ba) za junij ali pozneie. Ponudbe z navedbo naime-nine na ogl. odd. Jutra pod »Točna plačnica M. K.
12116-21a
Enosob. stanovanje
v bližini centra išče gospod. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Strogo diskretno 376«.
12094-21a
Enosob. stanovanje
veliko, iščem kjerkoli za 1. junij. Ponudbe na ogl. od-dc-l. Jutra pod »Mirna 333« 12089-21a
Dvosob. stanovanje
s kabinetom in vsem komfortom ter kopalnico išče državni uradnik z odraslima otrokoma. Ponudbe na ogl. odd. pod »Reden plačnik«.
12018-21a
Dvosob. stanovanje
event. enosobno s kabinetom išče upokojenka za 1. junij. Ponudbe na ogl. oddel. Jutra z navedbo cene pod : »1—2 osebi«.
11987-21a
Dvo- ali trisob.
stanovanje
komfortno s 1. julijem v centru mesta išče državni uradnik. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Dva člana«.
11991-21a
Enosob. stanovanje
s kopalnico išče starejši gospod takoj ali pozneje. — Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Enosobno«.
12134-21a Dvoje stanovanj
po dve sobi. ev. dvosta-novanjsko hišo iščeta dve mali mirni družini odraslih oseb, event. tu di na periferiji. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Točnost«.
12254-21a
Kuhinjo in sobo
preprosto, za junij išče miren zakonski par brez otrok. Prosim ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Točen plačnik 140.«
12244-21a
Trisobno stanovanje
s pritiklinami, obenem pisarna, po možnosti s prostorom za skladišče, se Išče v Ljubljani za takoj ali pozneje. Ponudbe na podr. Jutra v Mariborv pod »Kolodvor sKi okraj.«
12392-21 a
2—3 sobno
stanovanje
za avgust blizu centra iščeta mati in hči. Točni plačnici. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod šifro »Mati in hči«.
123315-21 a
Enosob. stanovanje
s kopalnico išče dvočlanska družina za junij ali pozneje. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Dober plačnik«.
12329-21a
Zakonski par
brez otrok Išče sobo in kuhinjo z vsemi pritiklinami v sredini mesta. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Dobra stran ka«.	12325-21a
Enosob. stanovanje
z ali brez kabineta, sončno in aračno Iščem za junij. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Sigurna stranka S.««
12332-21*
I Stanovanje I Sostanovalca
' eno ali dvosobno iščeta no- ' sprejmem ▼ sobo $ poseb-
voporočenca za junij ali julij. Ponudbe na oglasni odd. Jutra pod »Solnčno lepo stanovanje«.
12267-21a
Sobo odda
Beseda 1 din, davek 3 din, za šifro ali dajanje naslova 5 din. Najmanjši znesek 17 din.
S po:
mm vhodom. Mleka: Krakovski nasip 10.
12103-23
karal.
Lepo solnčno sobo
novo opremljeno, s posebnim vhodom in souporabo kopalnice oddam eni ali. dvema osebama takoj. Roza Koman, Velika čolnarska štev. 7.	12014-23
Sostanovalca
prfcj.^c.u v sobo s pose bnim vhodom. Vidov-aanska 1 levo priti.
11295-23
Lepo sončno sobo
z vso oskrbo souporabo kopalnice oddam dvema starejšima esebama z junijem. Okno sobe na Aleksandrovo cesto. Na slov v vseh posl. Jutra 11935-23
Dve sobe
ena opremljena ena pra zna oddam boljšemu so.idnemu gospodu. — Krakovski nasip 14-1.
11894-23
Sostanovalko
sprejmem Trnovska ull ca 3.	18386-23
Opremljeno sobo
lepo. separirano oddam enemu ali dvema gospodoma na Miklošičevi cesti. Naslov v oglas. odd. Jutra.	12058-23
Sostanovalca
sprejmem v sobo s po-efcnim vhodom, Vidov-danska ces. 1, levo, pritličje.	11299-23
Opremljena soba
sončna, čista, parketira-na, elektrika, strogo se-pariran vhod. 10 minut od glavne pošte, se odda. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra.
12602-23
Opremljeno sobo
lepo, z elektriko oddam dvema gospodoma za 110 din mesečno za osebo. Zeljarska ul. 11/11. vrata 2, Trnovo.	12095-23
Prazno sobo
veliko, strogo separirano pripravno za pisarno, ev. tudi opremljeno, v centrumu mesta oddam. — Naslov v ogl. odd. Jutra.
12071-23
Sobo s štedilnikom
oddam eni ali dvema o-sebama. — Kern Lovro, Ljubljana VII, Samova ulica 4, Bežigrad.
12021-23
Mala sobica
novo opremljena, se odda boljši osebi. Poseben vhod, kopalnica. Naslov v ogl. odd. Jutra.
11945-23
Prazno sobo
lepo, solnčno, s posebnim hodom odda takoj J. Rus Kumelj, Novi trg l/I.
12185-23
Opremljeno sobo
lepo, solnčno, odda osamljena gospa. Zvezna ul. 23, Zelena jama.
12179-23
Lepo sobo
prazno, event. opremljeno, z zajtrkom in uporabo kopalnice, oddam 1. maja. — Čertietova ul. 30, visoko-pritličje.	11551-23
Dve prazni sobi
oddam takoj. Čopova 10. — Salon Avrelije.
12201-23
Opremljeno sobo
lepo opremljeno, z dvema posteljama, oddam. Slomškova 5, pritličje, levo.
12205-23
2 sobi opremljeni
ali prazni, lepi, sončni, z uporabo kopalnice oddam v vili Pod Rožnikom. Na željo garaža. — Večna pot 37.
12150-23
Elegantno opremlj.
sobo
z dvema posteljama, kopalnico, posebnim vhodom oddam boljšim o-sebam. Naslov v ogl. odd. Jutra.	12142-23
Prazno sobo
podpritliino. suho, z železno pečjo oddam takoj solidni osebi. Groharjeva ulica 7.	12122-23
Opremljeno sobo
->ddam gospodu. Hrade--kega cesta 5.
12108-23
Opremljeno sobo
z dvema poste jama od. da takoj A. Zigon, Pred-jamska ulica 23.
12106-23
Garsoniero
v palači Dunav oddam takoj v najem. Informacije pri upravitelju hiše istotam.
12182-23 Mesečno sobo
opremljeno, za dve o-sebi oddam takoj dvema solidnima gospodičnama. Res jeva 30-11.
12186-23
Šivilji
prvovrstni, samostojni oddam v centru sobo, event. dve pod izredno ugodnimi pogoji Vprašati Mestni trg 8-1.
12187-23
Opremljeno sobo
oddam eni ali dvema go-spodčinama aH zakonskemu paru. Sprejmem sostanovalko. Jemec, Poljanski nasip 10-n.
1223033
Opremljeno sobo
s strogo separiranim vhodom oddam eni ali dvem ose bam. Nebotičnik V. nadstr.
12098-2
Soba
lepa se odda pri Bežigrajski gimnaziji. Svetosavska 14.
12077-23
Opremljeno sobo
s kuhinjo takoj oddam v Bohoričevi ulici 14/1.
11955-23
Boljšega
sostanovalca
sprejmem k dijaku. Ev. vsa oskrba. Kopalnica. Strossmayerjeva 4-1., desno. Nasproti Poljanske gimnazije.
12222-23
Sobo
opremljeno, lepo, sončno s posebnim vhodom oddam takoj eni ali dvema oseba ma v Ljubljani 7. Podlim-barskega 36.
12175-23
Sobo s štedilnikom
takoj oddam. Naslov v vseh po6l. Jutra.
12219-23
Opremljeno sobo
prijazno, sončno oddam 15. majem. Dvoržakova 6. priti.
12093-23
Lepo prazno sobo
ali pa tudi opremljeno oddam takoj. Kocenova ul 12.
12136-23
Opremljeno sobo
v vili blizu Bleiweisove ceste odd»m boljšemu stalne mu gospodu. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra.
12135-23
Lepo sobo
s souporabo kopalnice takoj oddam. Naslov v vseh po slovalnicah Jutra.
12141-23 Dve sobi
v strogem centru mesta za pisarno ali obrtni lokal oddam. Informacije cvetličarna Bajec, Ljubljana, Selenburgova 6.
12255-23
Sobo
lepo opremljeno, s posebnim vhodom oddam. Istotam tudi prenočišče ves dan odsotni osebi. Naslov v vseh posl. Jutra.	12237-23
Gospodični
oddam lepo sobo, elektrika, parket. Karlovška c 20.	12313-23
Opremljeno sobo
s posebnim vhodom v centrumu oddam solidni gospodični ali gospodu. Naslov v vseh posloval. Jutra.
12289-23
Prazno sobo
z vhodom s stopnišča, oddam v Kolodvorski ulici 34-2.
12397-23
Lepo solnčno sobico
z vso oskrbo oddam 60-lidni osebi. Naslov v vseh posloval. Jutra.
12398-23
Opremljeno sobo
strogo se pari ran vhod, oddam. Razpotna 6.
12328-23
Samsko stanovanje
s kopalnico v sredini mesta oddam za 1. junij. Naslov v vseh posloval. Jutra.
12326-23
Opremljeno sobo
v centru, z dobro domačo hrano oddam eni ali dvema boljšima o-sebama. Rimska c. 18, I. nadstr., levo.
12287-23 Opremljeno sobo
event. z vso oskrbo oddam takoj v centru. Go sposvetska 12-11.
12286-23
Garsoniero
z vsem modernim komfortom oddam 1. Junija. Naslov v vseh po6l. Jutra.	12339-23
Opremljeno sobo
s posebnim vhodom v ccntru oddam eni ali dvema osebama. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra.
12323-23
Lepo solnčno sobo
; souporabo kopalnice in vso oskrbo oddam 2 gospodoma. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra.
12301-23
Lepo prazno sobo
s posebnim vhodom oddam. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra.
12266-23 2 pisarniški sobi
pritlično v sredini mesta — odda Mikuž, Kolodvorska 3 _12260-23
Sobe išče
Beseda 50 par, davek 3 din, ter 3 din za šifro ali dajanje naslova. — Najmanjši znesek dni IS.
Opremljeno sobo
iščem v centru mesta s kopalnico in zasebnim vhodom. Po možnosti otomana ali kauč. Za takoj. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Državni uradnik«.
11867-23a
Sobo
udobno opremljeno s ko polnico (garsoniero) išče samostojen gospod za takoj. Ponudbe na oglas, odd. Jutra pod »Pomlad« 12047-23a
Sobo
mimo in prazno z uporabo kopalnice iščem. — Ponudbe pod »Miren« na ogl. odd. Jutra.
Lepo sobo
Psa čuvaja
s klavirjem iščem za takoj.-starega 1 leto kupi Novak, * Ljubljana,
Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Veliko odsoten«. ^	12200-23a
Prazno sobo
sončno, strogo separira no, v centru išče stalen miren gospod. Ponudbe pod »Nemoten- na ogl. odd Jutra. 12123-23a
Mlad gospod
kot sostanovalec samo k do mačemu sinu išče za prvi junij. Stalen in točen plačnik. Ponudbe na ogl. odd. lutra pod »Sostanovalec«.
12144-23a
Prazno sobo
s posebnim vhodom išče gospodična, ne predaleč od centra. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Snažno«.
12365-23a
Glasbila
Beseda 1 din, davek 3 din, za šifro ali dajanje naslova 5 din. Najmanjši znesek 17 din.
Harmonika
trivrstna ze.o pači ni na jrodaj ali zamenjam za moško ali žensko kolo. tra.	11886-26
Pianino
prvovrsten skoraj nov angleški mehanizem na prodaj. Naslov v vseh posl. Jutra. 11762 26
Klavir
dobro ohranjen, kupim. Ponudbe na oglas. odd. Jutra pod »Klavir«.
11952-26
Pianino
skoraj nov. takoj prodam. Naslov v vseh posloval. Jutra.
12229 26
Klavirska
harmonika
Hohner. 80 basov, register, najnovejši model, popolnoma nova. banjo kitara ter moško kolo »Vi'anderer« ugodno naprodaj. Kaltneker Černetova 3ft'I.
12319-26
Beseda 1 din, davek 3 din, za šifro ali daianje naslova din. Najmanjši znesek 17 din.
Stružnico in
skobelni stroj
»Sheping«, dobro ohranjena, kupim. Ponudbe z opisom na ogl. odd. Jutra pod šifro »Sheping«.
11922-29
217.
Poštni predal
12172-27
Ilirske ovčarje
od ikovanih staršev pro dam. Siard Trnovski pri stan.	11868-27
Beseda 1 din, davek 3 din, za šifro ali daianje naslova 5 din. Najmaniši znesek 17 din.
OREHOVA JEDRCA IN MED
dobite najceneje v me-darni LJubljana. Židovska ul. 6.	10744-33
Beseda 1 din, davek 3 din, za šifro ali dajanie naslova 5 din. Najmanjši znesek 17 din.
Simpatična
gospodična
srednjih let, želi radi pomanjkanja znanja spoznati isto takega gospoda s stalno službo. Dopise na podružnico Jutra v Celju pod značko »Cvetoči maj«.
12381-24
Katera dama
do 35 let stara z nekaj gotovine, želi v pomoč posestva in bivati na Gorenjskem. Ponudbe s sliko, katero pošteno vrnem na ogl. odd. Jutra pod »Krasno«.
12349-24
Buc
dolgo ne bova skupaj. — Srečen sem radi pisma. Piši velikokrat. Ljubi Te Buc.
12351-24
Prostovoljna dražba
posestva v Trzinu tik bano-vinske ceste se vrši ob 14 uri popoldne v Trzinu h. štev. 61 dne 13. maia 1940. Posestvo sestoji iz hiše, gO' spodarskih poslopij, vrta, travnikov, njiv in gozdov, kar se proda skupno ali po posameznih parcelah. Natančnejše pogoje in pojas nila se dobe v trgovini J. Praprotnik, Domžale, Ljubljanska cesta št. 108.
10141-32
Javna dražba
najdenih predmetov bo bo dne 8.maja ob 9. uri na postaji Ljubljana.
12114-32
Javna prostovoljna
dražba
za prodajo 2000 kub m smrekovega in Jelovega lesa na panju, ki ga pro daja gospodarski odsek vasi Žirovnica - Moste na Gorenjskem v nedeljo dne 12. maja 1940. ob 3. popoldne v gostil, ni Cop v Žirovnici.
Les se bo sekal pri Za-breški in žirovniški pla nini pod Stolom. Inte resenti si les lahko ogledajo na licu mesta. Vsa pojasnila daje načelnik tega odseka Janez Zupan v Žirovnici 25.
12366-32
Za letovanje
ugodno oddam kompletno opremljeno vilo dveh sob na morju. Naslov v vseh posl. Jutra.
12223-38
Lokomobilo
cca 25 kv m in parni kotel 35 kv. m grelne površine, v dobrem stanju, kupimo takoj. Ponudbe z natančnim opisom mo či in proizvodnje pare na uro poslati na ogl. odd Jutra pod »številka 25150«.	1113029
Tkalske stroje
(Revolverstuhle) s šaft-stroji, po možnosti dva cilindra snovača (scher-mašina) v dobrem stanju kupimo. Ponudbe na M as ta, Rajhenburg.
12056-29
Pletilni stroj
št. 8—35, dobro ohranjen proda Hribar. Kodeljevo Malejeva ulica 22.
12046-29
Stroj
za žganje kave kupim. Ponudbe na podružnico Jutra Maribor pod »Večji stroj«.	11995-29
»Anker«
šivalni stroji, najnovejši modeli za šivilje, krojače in čevljarje, za ent. lanje in za robčke z 2 iglama, tudi rabljene od 300 din naprej, prodaja Triglav, Resljeva ces. 16.
12120-29
Po nizki ceni dobite
2 šivalna stroja z okrog-im čolničkom ln malo rabljen krojaški stroj.— Ivan Jax in sin, LJubljana, Tyrševa cesta 36.
12119-29
POZOR
šivalne stroje, kolesa, otroške vozičke in vsakovrstne drug® rabljene in nove predmete poceni kupite pri »Prometu«. nasproti Križanske cerkve.	12206-29
Stepalnik
< Schnceschlagmaschine) eno ali dvoroina. dobro ohranjena se kupi. Po nudbe na naslov: M. Ogrizek, Celovška 72.
12251-29
Šivalni stroj
pogrezljiv, popolnoma nov, prodam. Pred škofijo 19--II
12314-29
Šivalni stroj
okroglim čolničkom in pohištvo poceni prodam. — Kolodvorska 11/11, 2. stop-
nišče.
12357-29
WBIMM
Beseda 1 din, davek 3 din, za šifro ali daianie naslova din. Najmaniši znesek 17 din.
Pes Bernardinec
garantirano čiste pasme zdrav krasne oblike, dre slran, zanesljiv čuvaj, in pol leta star poce ni naprodaj. Pojasnila daje šolski upravitelj na Dobrni pri Celju.
11927-27
Čistokrven ovčjak
leti star, zelo lep ln dober čuvaj naprodaj pri KokalJ. tesarstvo — Bled.	11911-27
Papige
Specialna gojitev razno, barvnih papigic skobčevk prvovrstne kvalitete v zunanjem letališču. Na razpolago sposobni mladiči ga učenje in krote-nje. Zgor. šiška. Oblrska ulica 10, Ljubljana.
11340-27
Vsakovrstno zlato kupuje po najvišjih cenah CERNE - juvelir Ljubljana, Wrlfova ulica
Zlato moško uro
dvokrovno, novo prodam Slapničarjeva 10.
12169-35
Filatelija
Zbirko znamk
kupim. Ponudbe Je poslati na naslov Brodar Franc, Tržič.
12027-39
Informacije
Za 121etnega dijaka
ki je z vsem preskrbljen, iščem botra. Blagohotne ponudbe na podruž. Jutra Maribor pod: »Brez stro-Skov«.
11992-31
Dopisi
Vsaka beseda 2 din: davek 3 din. Za dajanie naslova 5 din. Najmanjši znesek 20 din.
Planinec
vesel in simpatičen, do bro situiran išče za 10 dnevno turo v Julijskih Alpah za julij simpatično in čvrsto planinko. kot spremljevalko. Podeželje pride v poštev. Diskrecija. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod šifro »Hribovec«
11907-24
Gospod
išče mlado in lepo damo za letovanje. Ponud be na ogl. odd. Jutra pod »Letovanje«
11908-24
»Kranj«
Pridem 11. Čakaj pred Evropo zanesljivo.
12028-24
Ločenec
želi poznanja s preprosto žensko. — Dopise na oglasni odd. Jutra pod , Skupnost
12105-24
Mlada gospa
ki pogreša v zakonu duševne harmonije, želi spoznati sebi enako ču-tečega prijatelja. Ponudbe pod »Tajnost« na ogl. odd. Jutra.
12049-24
Starejša dama
želi spoznati priletnega gospoda, ima dohodke. Ponudbe na oglasni odd. Jutra pod »Prost«.
12019-24
Dve simpatični
gospodični
želita poznanstva dveh boljših gospodov. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Nedeljski popoldnevi«.
12209-24
Vdova
srednjih let išče iskrenega prijatelja za skupne nedeljske Izlete. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Ločeni računi«.
11369-24
Vsaka beseda 2 din; davek 3 din. Za dajanie naslova 5 din. Najmanjši znesek 20 din.
Gospodična
starejša s premoženjem želi poročiti starejšega gospoda v državni službi ali upokojenca. Po nudbe na ogl odd. Ju tra pod »Dobra srce«.
11925-25
Gospodična
starejša z nekaj premoženja. vešča gospodinjstva išče znanja v svr-ho ženitve z gospodom značaj nim. četudi vdovcem. Naslov v vseh poslov. Jutra.
11882-25
42 letna
5 premoženjem solidna vzorna poroči značajne-ga in resnega gospoda uglednega položaja 55 let Ponudbe na ogl. oddelek Jutra s sliko pod »Zaželjen srečen dom«
11914-25
Ločenec
z mesarsko in gcetilni-čarsko obrtjo, 44 let star, s premoženjem 40 tisoč dinarjev, želi znanja z gostilničarko. po6estnico ali pod. v svrho ženitve ali skupnega gospodinjstva. Dopisi na podružnico Jutra v Mariboru pod »Novo življenje«.
12001-25
Otmeno, vestno in strogo diskretno
posredujemo ženitve in možitve boljših krogov. Prvo vrstne družinske zveze in odlična izbira vedno na razpolago. — Informativne prospekte razpošiljamo proti nakazilu 10 din v znamkah. »REZOR«, Zagreb, pošta 3.
12025-25
Katera gospodična
s potrebno izobrazbo za družabno življenje bi imela veselje do večjega trgovinskega in gospodarskega obrata v večjem mestu Slovenije. — Starost 26 do 30 let. Le resne, neanonimne in lastnoročno pisane ponudbe z navedbo rojstnih podatkov naj se pošljejo na ogl. odd. Jutra pod »Dobro srce«.
12158-25
Inženirja,
odvetniškega pripravnika ali boljšega uradnika, želi radi slabega poznanstva tem potom spoznati dobro situira-no gorenjsko dekle. Dopise na ogl. odd. Jutra pod šif. »Dobra partija«.
12074-25
Gospa
z juga, 2000 din mesečnih stalnih dohodkov išče iskrenega prijatelja do 50 let. Lahko skupno gospodinjstvo ali ženitev. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod šifro »Nesebična in zvesta«.
12359-25
Želim znanja,
v svrho ženitve z gospodično čedne zunanjosti v starosti do 30 let, ki bi imela veselje do trgovskega obrata v centru Slovenije. Dopise Ie s polnim naslovom in event. s sliko, je poslati na ogl. odd. Jutra pod šifro »Cvetoči maj«. Tajnost častna zadeva.
12170-25
Radi pomanjkanja znanja
iščem za svojega nečaka, ki bo dedič večjega trgovskega obrata, primerno naobraženo življenjsko družico staro do 30 let. Le resne in primerno aaobražene gospodične naj sc oglasijo s dopisi na ogl. odd. Jutra pod »Modra roža«.
12165-25
Poročim
gospodično z gotovino. Ponudbe na ogl. oddel. Jutra pod »Vdovec«.
12235-25
Obrtnik
mlad samostojen želi poročiti izobraženo gospodično staro do 25 let z nekaj gotovine. Ponudbe na ogl. oddel. Jutra pod »Lepa idealna bodočnost«.
12072-25
na
OTOMANE
po din 320.—
nudi
R. RADOVAN
tapetnik Mestni trg 13.
Ali res še nimate srečke drž. razredne loterije ?
Sporočite čimprej svoj cenj. naslov na navadni dopisnici hiši sreče — bančni poslovalnici
Bezj ak
Maribor
GOSPOSKA UL. 25
OKAMA MAZILO
Iz zdravilnih zelišč. — čudovit uspeh pri ranah, opeklinah, ožuljenjlh — volku — turih ln vnetjih itd. za nego dojenč kov pri kožnem vnetju, izpuščajih ln hrastah na temenu, za razpokane prsne bradavice. Dobi se v vseh lekarnah ln droge ri j ah.
Od V as * .
odvisno, da imata obleko vedno kot nove zato jo postite redno kemično čistiti aS barvati v tovarni
JOS. REZCH
Ljubijaaa
Poganski nasip 4-6 Pralnica — Seerkrtikalmca
Iz Hrastnika
h— Smrtna kosa. V nežni mladosti 13 let ie umrla učenka meščanske šole Sabina Centrihova. Vneto Sokoličico je spremljalo na zadnji poti mnogo sokolskih bratcev in sestric. Pogreba so se udeležili tudi učenci in učenke meščanske šole iz Trbovelj in lanske njene sošolke — učenke tukajšnjega VI. razreda v spremstvu učitelj-stva. Ob odprtem grobu sta se z lepimi besedami poslovila od pokojne dolski župnik in tovarišica Albina. Sveži grob so pokrili številni krasni venci. — Za kapjo je umrla na poti iz cerkve 761etna žena upokojenega rudarja Genovefa Tanškova. Ob veliki udeležbi pogrebcev so jo pokopali na praznik vnebohoda na Dolu, — Tragično preminulega rudarja Antona Lipovška in delavko Justino Gričarjevo so pokopali na pokopališču v Sevnici. — Naj v miru počivajo! Sorodnikom naše iskreno sožalje!
h— Glasbeno društvo je začelo spet redne pevske vaje. Novi pevci in pevke dobro dešli!
h— Prvi maj se je praznoval pri nas kakor običajno. Na prejšnji večer je delavska mladina izpuščala rakete v zrak. Vsa industrija je počivala. Trgovine so bile zaprte. Ker je bila ta dan za šolarje kri-ževa procesija, so bili tudi ti prosti pouka-
RUDARSKI INŽENJER
mlajša moč — po možnosti s prakso v rudnikih lignita DOBI NAMEŠČEN JE. V poštev pridejo samo resni reflektanti, ki ljubijo svoj poklic in najdejo v delu zadovoljstvo, ljudje inicijative in komercijalnega duha. — Mesto je velike bodočnosti za delovnega in sposobnega človeka. — Pismene ponudbe na »Publicitas« a. cL, Beograd, poštni pretinac 60, pod »Dobra sreča«.
i
Globoko užaloščen javljam, da je moja neizmerno ljubljena soproga, gospa
Marijana Tavzher
roj. JAMŠEK
dne 30. aprila t. L mirno v Gospodu zaspala.
Nepozabno pokojnico smo spremili v petek, dne 3. maja t L na Bledu k večnemu počitku.
BLED, 3. maja 1940.
Jean Tavzher, soprog
in žalujoči sorodniki
ZADRUŽNA GOSPODARSKA BANKA D. D. 11 LJUBLJANI
Podružnice: Beograd, Bled, Kranj, Maribor, Novi Sad, Split Vloge obrestuje po 4%, vezane na odpoved po 5%
Dovoljuje krafKoročne kredite u tekočem računu • Eskontira trgousfce menice DOUE ULOBE ZDRŠFnO Din 67.0C0.000-—
DELNIŠKA GLAVNICA DIN 30,000.000.— Vrši vse bančne posle najkulantneje
NAJLEPŠE ČTIVO
Ravljen: ZGODBE BREZ GROZE Klabund: PJOTR • RASPUTIN Ravljen: ČRNA VOJNA Thompson: SIVKO Majerjeva: RUDARSKA BALADA
Broširana knjiga stane 10.— din.
Vezana knjiga stane 15.— din.
ZALOŽBA »CESTA?
LJUBLJANA — KNAFLJEVA UL. 6
Vrtne
sončnike
izdeluje
počenši od Din 108
Bela Fettmann, ZAGREB,
Masarykova 9.
Tekstilni mojster
z večletno prakso in izkustvi, popolnoma vešč tudi predelave domače ovčje volne < sortiranja, pranja, karboniziranja, beljenja in barvanja), naš državljan, mlajši, dobi takoj stalno dobro službo v novourejeni tvornici. Ponudbe s kratkim opisom dosedanje zaposlitve in usposobljenosti naj pošljejo reflektanti najkasneje do 8. maja t.l. ogl. oddelku »Jutra« v Ljubljani pod šifro a-Tekstilni mojster«.	4443
Samo din 4.600
stane Sachsmotor znamke »Presto« ali »Torpedo« najmodernejše opremljen z električno razsvetljavo z uporabo l1/^ 1 na 100 km pri tvrdki Justin Gustinčič, Maribor, Kneza Koclja ulica 14 in podružnica vogal Ptujske in Tržaške ceste.
Vinarska in kletarska zadruga v Metliki
da v vednost vsem interesentom, da ima na zalogi bela in črna pristna metliška vina ter ga oddaja od 10 litrov
naprej. — Kupci se vabijo.
Zahvala«
KLIŠEJE
ENO VEČBARVNE
JUGOGRAflKA SVPET^A NAS1P23
Ekonomična vožnja na tehnično najbolj izpopolnjenih
DKW motociklih
MODEL 1940
nudi užitek vsakemu še tako razvajenemu vozaču.
Zahtevajte prospekte pri zastopstvu DKW- motocilili, Ljubljana, Miklošičeva 30.
Podpisani Podbregar Avgust, delavec v pletilnici v Polzeli v Savinjski dolini, se zahvaljujem tem potom zdravniku OUZD v Polzeli g. dr. Voušku Pavlu, ki mi je s skrbno nego in strokovnjaškim zdravljenjem ozdravil mojega sinčka, ko je zelo nevarno obolel za pljučnico. Ko je bilo stanje že brezupno, je g. Voušku uspelo, da je v kratkem času sinčka popolnoma ozdravil.
Z javno zahvalo za nujno pomoč priporočam vsem Gorenjesavinj-čanom. da se ob kočljivih in nevarnih boleznih obrnejo na gospoda dr. Pavla Vouška na Polzeli!
Polzela, dne 28. aprila 1940.
PODBREGAR AVGUST, delavec Polzela
PERJE
Kokošje, pnrje, gosje, račje, navadno, s strojem čiščeno in čohano.
Vzorci se pošiljajo brezplačno in franko.
Dobavlja se v vsaki množini
E. Vajda, čakovec
Telefon štev. 59, 60, S, i

MLAJŠE RUDARSKE INŽENJERJE
s prakso do 3 let, sprejme Trboveljska premogokopna družba v Ljubljani. Reflektanti naj predložijo prošnjo s curriculum vitae in s prepisom diplome.
Tekstilnega tehnika
(pomočnika obratovodje) iščemo za takoj. Pogoj : večletna praksa. Lastnoročno pisane ponudbe s sliko je poslati na: Hribernik & Comp.. tekstilna industrija d. z o. z., št. Vid n/ Ljubljano
GENE PERJA ZELO ZNIŽANE, ZAHTEVAJTE CENIT. IN VZORCE, KI JIH DOBITE BREZPLAČNO!
BLAGO ZA POHIŠTVO « ® v E R,
I..11 BI.J A \ A
vedno najnovejši vzorci v veliki izberi kupite pri MAKMis rRt
Bukove cepanice
sveže, polsuhe ali suhe, od 1 do 1.20 m dolge, ter
smrekov — jelov brusni les
kupimo vagonske ali večje partije. Plačilo v gotovini ob prevzemu blaga. — Cenjene ponudbe izvolite nasloviti na oglasni oddelek »Jutra« pod »Izvozni les«.
DRŽAVNA TOVARNA AVIONOV V KRALJEVU
sprejme nekoliko
srednjih strojnih tehnikov
prvenstveno s prakso v zrakoplovni industriji.
Javiti se je pismeno najdalj do 15. maja t. 1. osebnemu oddelku tovarne.
Pohištvo
Golmajer
si nabavite najceneje in garantirano
solidno izdelavo pri tvrdki strojno mizarstvo Ljubno — Gorenjsko. Oglejte si stalno zalogo!
RADI VELIKE IZBIRE NIZKE CENE!
NajnovejSi otroški in igračni vozički, dvokolesa, šivalni stroji, prevozni tricikli. pnevmatike. — Ceniki franko!
TRIBUNA F. B. L. Ljubljana, Karlovška 4
MARIBOR — ALEKSANDROVA C. ŠT. 26
ZAHVALA
Izrekamo tem potom najtoplejšo zahvalo vsem, ki so nam izkazali svoje sočutje ob bridki izgubi našega
MILANA MENCINGER
ki nam ga je smrt tako nepričakovano ugrabila v cvetu let. Posebno se zahvaljujemo prečastitima gg. župniku in kaplanu, g. dr. Vladimirju Wolfu za požrtvovalno zdravniško skrb, rodbini Budkovičevi za ljubeznivo pomoč, bohinjskim gasilcem za častno stražo in spremstvo, članstvu Sokola za častno spremstvo, pevcem bistriškega Prosvetnega društva za ganljivo petje, vsem darovalcem vencev in cvetja in vsem številnim, ki so blagega pokojnika spremili k večnemu počitku.
BOHINJSKA BISTRICA, dne 3. maja 1940.
Žalujoče rodbine MENCINGER, ERKER in dr. FERMEVC

VRATA ZA ZAKLONIŠČA
varna pred bombami — eksplozijo
in plini!
izdeluje po obstoječih predpisih naših oblasti, vpoštevajoe najnovejše izkušnje pridobljene na tem polju — domače podjetje!
Informacije, vpogled v načrte, dobite pri:
GLAVNEM ZASTOPU „ JfJGOKASE"
sper. tvornlce blagajn, oklopnih tresorjev in vrat za zaklonišča, varnih pred bombami (eksplozijo) in plini,
Ljubljana — Gledališka uL 12
Vas stane posamezna številka »Jutra«, če si list naročite. Vrhu tega pa imate kot naročnik pravico do »Jutrovega« nezgodnega zavarovanja, po katerem izplača Zedi-njena zavarovalnica v Ljubljani svojcem smrtno ponesrečenega naročnika
OBIŠČITE NASE PRIM0RJE
CRIKVENICA
VAŠE NAJBOLJ OBISKANO KOPALIŠČE IN LETOVIŠČE NA HRVATSKEM PRIMORJL
Izredno lepa plaža, zmerno primorsko podnebje, čist in svež zrak. Hoteli od prvorazrednih do najskromnejših. Zadostno število zasebnih sob. Zahtevajte prospekte od potniških uradov. — Vsa navodila in prospekte pošilja na zahtevo brezplačno:
Občinski turistični odbor CRIKVENICA (HRVATSKO PRIMORJE)
HOTEL THERAPIJA - HOTEL MIRAMARE
vodilna hotela v Primorju. Ista uprava Palače hotela v Zagrebu.
Prijetno boste bivali v prvovrstnem hotelu
DOM DR. SEIDLA
Zmerne cene! Zahtevajte prospekte!
RAZPIS
Pokojninski zavod za nameščence v Ljubljani razpisuje oddajo
pečarskih, tesarskih del in dobavo lesenih rolojev
za novogradnjo stanovanjskih hiš v Ljubljani, Nunska Muzejska ulica.
Razpisni pripomočki so na razpolago od 7. maja 1940. dalje pri uradu v Ljubljani, Gajeva 5/II., soba št. 221 za ceno Din 50.—.
Ponudbe je vložiti do dne 18. maja 1940.
Pokojninski zavod za nameščence v Ljubljani
ZAHVALA
Ob izgubi naše mame, stare mame, sestre, tete. svakinje in tašče, gospe
JOSIPINE ROVAN
roj. KRANC
se iskreno zahvaljujemo gg. zdravnikom »šlajmarjevega doma« ter če. sestram za ljubeznivo pozornost. Vsem prijateljem in znancem za njihovo častno spremstvo na njeni poslednji poti, kakor tudi vsem onim, ki so ji poklonili toliko lepega cvetja in nam izrazili sožalje. V LJUBLJANI, dne 5. maja 1940.
BERLOT ZORA, roj. ROVAN — hči,
ter družine: BERLOT, ROVAN, BISAIL in ČARGO
Zahvala
Vsem, ki ste od blizu in daleč prihiteli, da ste se poslovili od našega nepozabnega očeta in soproga
Franca Mohoriča
upravnika carinarnice na Jesenicah,
ter ga počastili s krasnim cvetjem se najprisrčneje zahvaljujemo. Ob tako naglem in bridkem udarcu smo našli uteho v vašem sočustvovanju.
JESENICE, dne 5. maja 1940.
Žalujoča MARIJA s hčerkicama
Družabnika-Sinansierja
iščem za vpeljano, rentabilno trgovino v Beogradu. Potreben kapital din 600.000 do 800.000; garancija zajamčena. Možno tudi osebno sodelovanje. — Interesenti naj se obrnejo na oglasni zavod »FAMA«, Beograd, poštni pretinac 493 pod »Kompanjon-finansijer«.
RAZGLAS O LICITACIJI
Občina Domžale razpisuje za prevzem in izvršitev
gradnje h stanovanjskih hiš delavske kolonije v Domžalah
javno pismeno ponudbeno licitacijo na dan 18. maja 1940. ob 10. uri dopoldne v občinski pisarni v Domžalah
Načrti in proračunski formularji so interesentom na razpolago v občinski pisarni v Domžalah in se dobijo proti plačilu nabavnih stroškov. V ponudbene formularje morajo ponudniki vstaviti svoje enotne cene, izračunati posamezne in končne vsote ter jih v zapečatenih kuvertah vročiti na dan licitacije najpozneje ob pol 10. uri pri predsedniku občine v Domžalah. Vsak ponudnik mora v svoji ponudbi izrecno izjaviti, da pristane na vse splošne in posebne pogoje ter položi pred licitacijo v občinski pisarni 10% kavcije. OBČINA DOMŽALE, DNE 1. MAJA 1940.
BIRMANSKA DARILA
ure, verižice, obeske itd«
dobite najceneje pri
ŽEJN RASTISLAV — ua-a?
Solidna	LJUBLJANA — MESTNI TRG 20.
postrežba!	preje Škopek.
Prilika je sedajf a nikdar
ker se razprodaja 6000 komadov novih kos raznih dolžin in tip in velika količina patent dvodelnih »Bi-šofovih« lestev po 50% nižji ceni od predlanske tovarniške cene. Prepričajte se s posetom tvrdke Justin Gustinčič, Maribor, Kneza Koclja lil. 14 in podružnica vogal Ptujske in Tržaške ceste.
^z-sliil na pljučih
Tisoči že ozdravljeni! — Zahtevajte takoj knjigo o moji novi umetnosti prehranjevanja,
ki je že marsikoga rešila. Ona more poleg vsakega načina življenja pomagati, da se bolezen hitro premaga. Nočno znojenje in kašelj prenehata, teža telesa se zviša ter po poapnenju , sčasoma bolezen preneha. Resni možje
zdravniške vede potrjujejo prednost te moje metode in jo radi priporočajo, čim prej začnete z mojim načinom prehranjevanja, tem bolje. Popolnoma zastonj in prosto poštnine
dobite mojo knjigo, iz katere boste črpali mnogo koristnega.
Pišite takoj!
Zadostuje tudi dopisnica na spodnji naslov: Zbiralnica za pošto:
Ernest Pasternack, Berlin S. O., Michaelkirchplatz 13. Abt. Z. 490.
MOŠKI!
Pri spolni ne.-posobnosti, pri spolni slabosti poskusite hormonske pilule »HORMO-SEKS« Dobivajo se v vseh lekarnah. 30 pilul 84 din, 100 pilul 217 din, 300 pilul 560 din. Zahtevajte same prave in originalne HORMO-SEKS nilule: Po pošti diskretno razpošilja
Lekarna Bahovec, Ljubljana.
Glavno skladišče: Farm. fcem. laboratorij »VIS-VISIT« Zagreb, Langov tre 3. Ogl. reg S. br. 5646-3f-
NAJPOPOLNEJŠE HARMONIKE SVETA
M h\VA
/generalno zastopstvo
SCHNEIDER
ZAGBEB. N1KOLIČEVAIO
ZAHTEVAJTE BRESPIACNI CENIK
iiiifiktiriil
ki je obenem dober IZLOŽBENI ARANŽER se SPREJME. Ponudbe na podružnico »Jutra« — Maribor, pod »Aranžer«.
ŠPORTNI JOPIČI POLETNE HLAČE, NEPREMOČL JI VI PLAŠČI, T R E N C H ZA DAME IN GOSPODE
VELIKA IZBIRA — NIZKE CENE
Magazzlni del Corso
TRIESTE, Corso Vitt. Em. III. No. 1 (Galleria Portici dei mercanti)
Dleseiove motorje »GuLDNER«
od 5. do 36. k. s. DOBAVLJAMO V DVEH DNEH
že 35 let je v prometu Popovičeva
IZOLACIJE
proti vlagi in toploti, ploščice za štedilnike in obloge, mavec, šamot in ves ostali
GRADBENI MATERIAL
dobite pri
»MATERIAL"
trgovina s stavbnim materijalom lastnik: MIRO VOVK,
Ljubljana — Tvrševa cesta 36-a telefon 27-16 — Brzojavi MATERIAL
POIZKUSITE!
Druge kreme ne boste hoteli več uporabljati. Zahtevajte brezplačen vzorec! Jugoflora a. d. Beograd, Cetinjska nI. 26 ■ MM
ZAHVALA
Za premnoge dokaze iskrenega sočutja in sožalja ob bridki izgubi naše nepozabne hčerke
Sabine Centrih
izrekamo našo najglobljo zahvalo. — Posebno se zahvaljujemo čč. duhovščini, Sokolskemu društvu, osnovni šoli, meščanki šoli v Trbovljah, tovari-šici Albini za krasen govor, darovalcem prekrasnih vencev in rož in vsem, ki so jo spremili na zadnji poti.
HRASTNIK, 29. IV. 1940.
Rodbina Centrih
ZAHVALA
Vsem. ki ste mi izkazali svoje sočutje in izrazili sožalje ob izgubi mojega nepozabnega, ljubljenega soproga, gospoda
Jožef-a Mastnak-a
LASTNIKA KAVARNE »CENTRAL«
se najiskreneje zahvaljujem. Tem potom se zahvaljujem tudi vsem tistim, ki so mi izrazili svoje sožalje pismeno, zlasti tudi onim prijateljem in znancem, ki so mojega nepozabnega soproga poznali iz Ljubljane. Posebno zahvalo izrekam »Združenju gostilničarjev« za cvetje in izraze sožalja ter vso velikodušno pomoč.
MARIBOR, dne 5. maja 1940.
GLOBOKO ŽALUJOČA SOPROGA
LEOPOLDINA MASTNAK
Zastopnik:
Giildner Motorenwerke
BEOGRAD — ZELENI VEN Telefon 30274
V vseh strokovnih tj^gaviaaE gospoda
INSERIRAJTE V »JUTRU«!
MICHEL ZfiVACO:
104
Don Juan
ivOMAN.
Klotar je prebledel in srce mu je obmrlo. Vzel je pismo, ki mu ga je ponujal prišlec, ter ga razgrnil. Za trenutek se mu je vse zableščalo ... Leo-norino pismo je obsegalo eno samo besedo ... in ta beseda je bila:
»Pridite...«
V naslednjem hipu pa je Klotarja po bliskovo izpreletel občutek, da te besede ni mogla napisati Leonora. Kakor da bi se mu hotelo srce raztrgati v prsih, je zamrmral:
»Prelepo bi bilo!«
Na svojem potovanju ob Leonorini strani je bil imel Ponthus dvakrat priložnost, videti dekličino j pisavo. Dobro mu je bila v spominu: velika, široka, nespretna, nekoliko šolska, z loki, ki so razločno kazali, kolikanj plemenita Španka prezira umetnost počrnjevanja papirja, hkratu pa pričali o njenem umetniškem čutu.
Beseda »Pridite« je bila začrtana z drobno, krepko, ravno in povsem izoblikovano pisavo.
»To ni njena roka,« si je dejal Klotar.
Nato je jel željno in radovedno ogledovati papir, k: ga je držal v roki.
In res je bilo pisanje do vznemirljivosti čudno.
Rekli smo, da je obsegalo samo eno besedo, to ie, eno samo besedo sporočila: Pridite...
Toda nad besedo, nekoliko zgoraj, je bilo napisano: Klotar de Ponthus.
Beseda Pridite je bila torej vsekako namenjena Klotar ju. O tem ni bilo moči dvomiti.
A to še ni nič. Tisto, kar je delalo papir tolikanj vznemirljiv, so bili začetki nečitljivih vrstic, s katerimi je bil list popisan še više, nad samim naslovom Tvorili so jih nastavki črk, okorna, skro-tovičena znamenja brez prave oblike in vidnega pomena, ki jih Klotar ni mogel razbrati.
Nazadnje je skomignil z rameni, kakor bi hotel reči: tega ne razumem!
Napeto je pogledal Bel-Argenta. Pogledal je sla, ki se mu je zdel nekam v zadregi.
»Odkod prihajate?« ga je vprašal. »Iz Arron-škega dvorca?«
»Da, gospod, in spotoma sem se oglasil pri ,Ve-deževalki',« je s čvrstim glasom odvrnil sel.
»Vi ste oskrbnik v dvorcu?«
»Tako mi je čast.«
»In pošilja vas vaša gospodarica? Ona vam je dala zame to sporočilo?«
»Ona sama, da, gospod Ponthuški.« je odgovoril sel, a to pot je bilo videti, da mu beseda ne gre rada z jezika.
Loraydanova mračna, ošabna postava je vstala Klotarju pred duhovnimi očmi.
Nekaj trenutkov je zamišljeno stal na mestu, nato pa naglo položil roko na ročnik svojega ra-pirja.
»Ponthusov meč,« je zamrmral, »bodi mi zvest... Velja,« je rekel na glas. »Povjete tistemu, kdor vas pošilja, da se takoj odzovem vabilu.«
Sel se je priklonil in odšel. Bel-Argent se je zganil, kakor da hoče planiti za njim. Klotar ga je z migom pridržal.
»Odhajam za ves dan,« je dejal. »Ti lahko greš, kamor te je volja.«
To so bile njegove vsakdanje besede. A Bel-Argent je tokrat vzkliknil:
»Kaj! Ne rečete mi, naj si vzamem krepko bodalo in grem z vami?«
»Prepovem ti, da bi hodil z menoj,« je hladno odvrnil Klotar.
Odšel je, ne meneč se za slugo, ki je zlo vol j no skomigal z rameni. Pol ure za njim je tudi bivši klatež zapustil hišo. Ta dan mu je bila namenjena pustolovščina, o kateri bomo še poročali. Za zdaj povemo, da se je Bel-Argent, ki mu je bil gospodar zabičil, naj ne hodi za njim, obrnil proti Seini, z namenom, da si privošči kar moči vesel in krat-kočasen dan.
n.
KDO JE KLICAL KLOTARJA PONTHUŠKEGA
Klotar se je brez obotavljanja napotil v Arronški dvorec. Prepričan je bil, da nima Leonora s sporočilom, ki ga je dobil, nobenega opravka. Kdo ga torej kliče?
»Loravdan,« si je odgovorajal, ko je naglo stopal svojo pot. »Najbrže mi je pripravil zasedo. Bodi kakor hoče: prej ali slej mora priti do smrtonosnega srečanja med menoj in tem človekom. Rajši danes kakor jutri. Da bi mi le stopil nasproti in bi ga mogel pozvati na odgovor za njegovo zavratnost! Da. A kaj, če podležem? Nu, rešen bom življenja, ki mi je brele, odkar... Oh, toda umreti, ne da bi jo še enkrat videl!...«
Zrak je bil rezek in poživljajoč. Pod sinjim nebom je Pariz kar drhtel od življenjske radosti. Ulica je pela in se smejala. Cestni prodajalci so zaganjali svoje krike, ljudje so oklikavali drug drugega, ženske so klepetale na hišnih pragovih množica v raznobarvnih oblekah se je prelivala kakor pisano valovje. Kdaj pa kdaj se je pokazala gosposka nosilnica, pred katero so dirjali tekači in vpili: »Prostor! Prostor!«; šolarji so se usipali iz vseučilišča, menihi prosjaki vojaki in čolnarji so polnili ulico svetega Dionizija s svojim nemirom.
Vse to veselo življenje se je odbijalo od Klotarja, ne da bi ga prevzelo. Korakal je v svetlem jutru, ne meneč se za nikogar, in mislil sam pri sebi:
»Ne da bi jo videl? A zakaj bi jo prav za prav moral videti? čemu? Mar se upam priznati namestniku de Ulloa, da ljubim njegovo hčer? ,Kdo pa ste?4 bi me vprašal. In res kaj pa sem? Nič. še ime, ki ga nosim, ni moje. Hči namestnika de Ulloa more biti namenjena samo kakemu mogočnemu gospodu, knezu ali vojvodi.«
Urejuje Davorui Ravljen. — Izdaja za konzorcij »Jutra« Stanko Viranu — Za Narodno tiskarno A, d. kot tiskarnarja Fran Jeran — Za inseratni dei je odgovoren Alojz Novak. — Vsi ▼ Ljubljani.
*