PRIMORSKI DNEVNIK je začel izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 26. novembra 1943 v vasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 se je tiskal v tiskarni »Doberdob« v Govcu pri Gorenji Trebuši, od 18. septembra 1944 do 1. maja 1945 v tiskarni »Slovenija« pod Vojskim pri Idriji, do 8. maja 1945 pa v osvobojenem Trstu, kjer je izšla zadnja številka. Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi. RST 1. Montecchi 6 - PP 559 040) 7796-600 50894 PD I MO/772418 so jih v preteklih letih ubili, ko so poskušale zbežati na Zahod. Zid je padel 9. novembra 1989, od leta 1961 do takrat pa naj bi pod njim - uradnih podatkov ni -obležalo približno 100 žrtev (Telefoto AP) Afganistansko glavno mesto zopet v plamenih Tudi včeraj mnogo žrtev KABUL — Prestolnica Afganistana je bila včeraj ponovno tarča napadov integralističnih upornikov. Največ škode je bilo v četrti, kjer se nahaja največja tržnica v mestu; zaradi eksplozij raket je tu umrlo več desetin ljudi, mogoče celo sto. Nemirno je bilo tudi v vzhodnem in južnem predmestju, kjer so se spopadle sile, ki so zveste sedanji vladi, in pristaši islamskega fundamentalističnega voditelja Hekmat-jarja. Kot poročajo uradni viri, naj bi slednji tudi uporabili raketno orožje. Afganistansko obrambno ministrstvo je kljub zaostritvi stanja odbilo predlog o premirju; prekinitev ognja so — po podatkih ministrstva — predlagali integralistični voditelji. Vlada se je očitno odločila za nepopustljivost, saj trdi, da je predlog dospel prepozno. Tega mnenja pa ni Varnostni svet OZN, ki je ponovno pozval k premirju; eden prvih ciljev OZN je evakuacija tujih državljanov iz Kabula. Bill Clinton ima prednost pred Bushem NEVV YORK — Demokratski predsedniški kandidat Bill Clinton bi po najnovejših raziskavah javnega mnenja, ki sta jih objavila ameriška televizijska mreža ABC in čaospis VVashington Post, trenutno dobil 60 odstotkov glasov, republikanski kandidat George Bush pa le 34 odstotkov. Bush je od prejšnje raziskave javnega mnenja (10. julija) napredoval za 5 odstotkov. Dodatne glasove je verjetno dobil od privržencev teksaškega milijonarja Rossa Pero-ta,ki se je predsedniški kandidaturi odpovedal. (STA) je Hude poplave v Pakistanu Močno monsunsko deževje je v zadnjih dveh dneh v južnem Pakistanu zahtevalo najmanj petdeset življenj, od tega vsaj trideset v Karačiju. Zaradi dežja je prišlo tudi do prekinitev dobave električne energije, pretrgane pa so tudi številne cestne zveze (Telefoto AP) • Varnostni svet OZN prižgal zeleno luč NADALJEVANJE S 1. STRANI OZN le prvi korak k mednarodnemu vojaškemu posredovanju v Bosni in Hercegovini. Varnostni svet je včeraj sprejel tudi resolucijo, ki zahteva, da je treba Rdečemu križu takoj omogočiti nemoten dostop v koncentracijska taborišča v nekdanji Jugoslaviji, ki so jih ustanovili bosanski Srbi. Morebitno vojaško posredovanje v BiH pa izredno skrbi generalnega tajnika OZN Galija. Ta je zato VS poslal pismo, v katerem je članice opozoril na vse nevarnosti, ki bi jih ta spopad po njegovem mnenju lahko povzročil. Opozoril je tudi na možnost, da umakne enote OZN iz BiH, če bi se napadi nanje nadaljevali. Kaj to opozorilo pomeni, ni treba dosti premišljati, kot najbrž ne bodo niti Srbi pri nadaljevanju napadov tudi na modre čelade. Skoraj sočasno s sprejemanjem obeh resolucij je francoski predsednik Mitterrand v nekem intervjuju izključil možnost vojaškega posredovanja kot načina za ustavitev spopadov v nekdanji Jugoslaviji. »Varnostni svet Združenih narodov ne preučuje možnosti vojaškega posredovanja za ustavitev spo- padov, pa tudi nobena država tega ni predlagala,« je dejal Mitterrand ter opozoril, da bi bil pravi vojaški pohod krvavi poskus. Mitterrand je tudi izrazil dvom o uspešnosti bombardiranja srbskih položajev v Bosni in Hercegovini. Navzlic takšnim stališčem se je včeraj v Pragi začelo dvodnevno zasedanje odbora visokih funkcionarjev Konference o varnosti in sodelovanju, na katerem obravnavajo možnosti za nadaljnje pošiljanje človekoljubne pomoči Bosni in Hercegovini, vključno z možnostjo uporabe sile. Ta organizacija bi morala imeti vlogo koordinatorja pri nadzoru nad težkim orožjem. KVSE naj bi tudi dala mandat Natu in Zahodnoevropski uniji za organizacijo vojaškega spremstva konvojev s človekoljubno pomočjo. Predstavniki tako imenovane Zvezne republike Jugoslavije na tej konferenci niso prisotni, saj je njihova navzočnost suspendirana do srede oktobra. Tudi v Ženevi se je včeraj začelo dvodnevno izredno zasedanje komisije OZN za človekove pravice. Na njem preučujejo kršitve človekovih pravic na ozemlju razpadle Jugoslavije. To je prvič po leti) 1946, ko so komisijo ustanovili, da se je le-ta sešla na izrednem zase' danju, kar kaže na izredno drama-tičnost in kritičnost sedanjih dp-godkov v Bosni in Hercegovini' Danes zvečer ob koncu zasedanj3 naj bi, kot se pričakuje, komisij3 obsodila obstoj koncentracijski)1 taborišč v Bosni in Hercegovini $ kršitev človekovih pravic ter za' htevala tildi mednarodno preiska' vo o teh taboriščih. Sicer pa sta sbrski predsednP Slobodan Miloševič in črnogorsk predsednik Momir Bulatovič spe zavrnila sodelovanje na konferenc o nekdanji Jugoslaviji. Plenarnc zasedanje bo danes, označujejo W pa kot pripravo na razširjeno med narodno konferenco o Jugoslaviji ki bo konec avgusta v Londonu- v Brusej bo odpotovala tudi sloveij ska delegacija, pod vodstvom pre , sednika Kučana. Miloševič in Bul3 tovič želita očitno izsiliti, da bi JL konferenci sodeloval premier Z k Milan Panič, čeprav ga na kom ^ renco o Jugoslaviji lord Carringt' ni povabil. Sodelovanje Paniča konferenci bi namreč pomen tudi tiho priznanje tretje Jugosl vije. m ie tr, Pi d< vi ni v* Us Us hc Pc »v Pa N, Pi, ku Pi, Po Pi, Pi Pr, »n Pa sle 2. 3 Q V 2 < < pr pr Za razvoj tržaških in goriških podjetij Dežela bo pričela izvajati »Renaval« TRST — Deželna direkcija za komunitarne zadeve in stike s tujino je sporočila, da pripravlja deželna vlada Furlanije-Julijske krajine zakonski osnutek o izvajanju programa Evropske skupnosti »Renaval«. Ta program zadeva, kakor je znano, posebne ukrepe v korist ladjedelništva v tržaški in goriški pokrajini, a pri finansiranju le-teh bo sodelovala tudi država, kakor je to izrecno odredil z ustreznim sklepom iz dne 12. junija letos medministrski odbor za gospodarsko načrtovanje (CIPE). Omenjeni program Evropske skupnosti predvideva poleg drugih pobud podeljevanje prispevkov goriškim in tržaškim podjetjem za izpeljavo konzulenčnih služb s ciljem izboljšati podjetniško organizacijo, proizvodne procese in kakovost proizvodov ter uvajati nove tehnološke postopke in razširiti tržno raziskovanje. Vsak takšen prispevek bo kril 55 odstotkov potrebnih stroškov. Prispevke Evropske skupnosti bodo lahko izkoriščala v obeh pokrajinah proizvajalna podjetja in podjetja, ki nudijo proizvajalcem raznovrstne servise, vendar pod pogojem, da njihov letni promet ne dosega 38 milijonov ekujev (okoli 58,9 milijarde lir) in da je največ ena tretjina njihovega kapitala pod nadzorstvom podjetij, katerih letni promet presega gori navedeno stopnjo. Pač pa teh prispevkov ne morejo biti deležna podjetja, ki delujejo na področju ladijskih gradenj. Čeprav deželni zakonski osnutek o izvajanju programa Evropske skupnosti še ni nared, pa lahko zainteresirana podjetja že začnejo pošiljati prošnje za prispevke in sicer deželni direkciji za industrijo; pri tem naj uporabijo faksimile, ki ga lahko dvignejo pri omenjeni direkciji v Trstu, Ul. Trento št. 2, tel. 040-3772456. Direkcija jim bo na razpolago od torka, 18. avgusta. Durmvalder o odnosih med Italijo in Avstrijo BOČEN Pogodba o prijateljstvu, ki jo snujeta Avstrija in Italija po likvidaciji »paketa«, naj bi vsebovala tudi poglavje o izbrisu kazni za južnotirolske teroriste, ki so uprizarjali atentate v šestdesetih letih. To je povedal včeraj novinarjem predsednik bocenske pokrajinske vlade in obenem podpredsednik Južnotirolske ljudske stranke (SVP) Luis Durnwalder s pripombo, da se je glede tega obvezal že prejšnji predsednik republike Francesco Cossiga. Pogodba o prijateljstvu bo zadevala tako meddržavne odnose kakor odnose med obmejnimi območji sposednih držav. Predvidela pa naj bi tudi - kakor je pojasnil Durnwalder - ustanovitev univerze v bocenski pokrajini, poleg tega pa še okrepitev tako imenovanega »sporazumčka o privilegiranem gospodarskem sodelovanju« med Južno Tirolsko na eni in Tirolsko ter Vorarlbergom na drugi strani. Izvršni odbor ZZB opozarja na nezastaranje vojnih zločinov Ogorčenje zaradi prihoda nekdanjega domobranca Vinka Levstika v Slovenijo LJUBLJANA — Izvršni odbor Zveze združenj borcev in udeležencev narodnoosvobodilnega boja prejema te dni številne proteste svojih članov in občanov v zvezi z najavljenim prihodom v Slovenijo bivšega domobranskega podčastnika Vinka Levstika, osumljenega za vojne zločine. Posamezniki, ki se obračajo na to borčevsko organizacijo, izražajo svoje ogorčenje zaradi enostranske publicitete, ki jo slovenski mediji dajejo izjavam takšne dvomljive osebnosti. Hkrati pa opozarjajo - kakor piše v tiskovnem sporočilu izvršnega odbora Zveze združenj borcev - da se tako poskuša prejudicirati morebitni sodni postopek. Številne sorodnike žrtev še ne raziskanih pobojev domobranske »črne roke« v okolici Velikih Lašč, Ribnice in v Dob- repoljski dolini je še posebno prizadelo, da sta slovensko pravosodje in tožilstvo, kot vse kaže, že vnaprej dopustila možnost, da se osumljenec za te izredno težke vojne zločine lahko svobodno sprehaja po Sloveniji. S tem v zvezi poudarjajo, da je osumljencu, ki se je desetletja izmikal pravici, na ta način omogočeno vplivanje na sodni postopek in morebitno zastraševanje ali celo podkupovanje prič. S tem v zvezi želi izvršni odbor Zveze združenj borcev opozoriti na mednarodno obveznost o nezastaranju vojnih hudodelstev. Ta so še posebej pereča v času, ko se domače in svetovno javno mnenje ter ustanove OZN in KVSE zavzemajo za kaznovanje zločinov proti človeštvu ob vojnih strahotah na območju bivše Jugoslavije. Iz njenih izjav za Radio Vatikan Barbina: Kulture miru vse premalo TRST — V političnih krogih Furlanije-Julijske krajine je še vse premalo kulture miru. To je naglasila podpredsednica deželne skupščine Augus-ta De Piero Barbina v intervjuju za Radio Vatikan in kot dokaz navedla okoliščino, da so vsi dosedanji ukrepi v korist beguncev in siceršnjih žrtev vojne na območju bivše Jugoslavije sad samostojnih pobud manjših združenj, ki so le redko kdaj naletele na odziv javnih uprav. Podpredsednica Barbinova je v intervjuju govorila izključno o pro-\ blemu begunskih otrok z vojnih prizorišč. Sama je neposredno sodelovala pri organizaciji poletnega šotorjenja v Reziji, ki ga je pripravilo deželno združenje ARC1 Ragazzi ob koordinatorskem delu njegove predsednice Tiziane Roncarati; v tem središču se je zbralo vsega skupaj 90 otrok v treh izmenah po 30, od tega jih je bila polovica beguncev in polovica njih italijanskih vrstnikov. Sodelovanje Barbinove je zadevalo predvsem zdravstveno plat oskrbe v Italijo pribeglih otrok. De Piero Barbina je v intervjuju za Radio Vatikan izrekla željo, da bi nedavni popravki k besedilu zakona o civilni zaščiti, ki omogoča posege na tujem v humanitarne namene, prispevali k vzpostavitvi tvornih odnosov med narodi tudi na institucionalni ravni. Škof Bellomi bo maševal v Strunjanu PIRAN — V noči med 14. in 15. avgustom 1512 se je prikazala čuvajema vinogradov okoli strunjanske cerkvice sv. Marija. Dogodek bodo zdaj (ob 480-letnici) proslavili z drevišnjim koncertom za orgle in zbor ter s procesijo ter z jutrišnjimi slovesnimi mašami; prvo, ob 8.30, bo daroval v italijanščini tržaški škof Lorenzo Bellomi, spremljal pa jo bo pevski zbor italijanske skupnosti iz Pirana, drugo, ob 10. uri, bo daroval v slovenščini koprski škof Janez Jenko, ob 12. uri pa bo sledila še ena maša v italijanščini. Marijin prikaz je upodobil z oljnato tehniko na lesu slikar Francesco Valerio, slika pa je na oltarju strunjanske cerkvice, v kateri so tudi platna Pirančana Tommasa Gregolina. Ob kulturno-zabavnih prireditvah in kulinaričnih poslasticah Modne revije priznanih butikov od Postojne in vse tja do Opatije POSTOJNA — Podjetje M1X, ki se ukvarja s posredovanjem, trgovino, turizmom in gostinstvom, je v restavraciji Paradiso v Postojni organiziralo ekskluzivno modno revijo poročnih oblek; udeležili so se je zlasti mladi pari, ki bodo kmalu stopili na skupno življenjsko pot. Tako se je v Sloveniji prvič predstavil boutique Saša z Reke, ki se ponaša z unikatnimi izdelki prekrasnih poročnih oblek in kostimov, ki parirajo visoki italijanski modi. Njegova lastnica Milka Momčilovič z Reke, ki vodi boutique že 14 let, nam je dejala, da poleg poročnih oblek izdelujejo tudi svečana oblačila za druge priložnosti ter obleke po meri. Sodelovali bodo tudi na veliki modni reviji v Opatiji ob izbiri miss Hrvaške, na kateri pričakujejo približno 3.000 obiskovalcev. Pretežno so njihovi kupci iz Istre, počasi pa si utirajo pot tudi na slovensko tržišče, saj so njihovi izdelki zaradi menjave bolj cenovno dostopni slovenskemu potrošniku. Poleg oblek so predstavili tudi obutev in vse ostale modne dodatke za mlade neveste (torbice, rokavice, rute, itd.). Z oblačili za priče in svate pa sta se predstavila tudi boutique RR z Reke in Orly shop iz Postojne. Za plesni del je poskrbel duo Jet set, ki igra tudi na porokah. Na modni reviji je bilo mogoče kupiti oblačila in druge modne dodatke z 10-odstotnim popustom, sicer pa bodo organizatorji vsak konec tedna in to vse do konca septembra prirejali kulturna dogajanja v restavraciji Paradiso, ki poleg tradicionalne kuhinje nudi tudi ribjo kulinariko. Modne revije priznanih butikov z Reke in sosednje Italije bodo danes, 22. in 29. avgusta, na katerih bo mogoče kupovati z ugodnimi popusti, poskrbeli pa bodo tudi za lepe nagrade in seveda nagradne igre. Priredili pa bodo tudi večere domače motivne glasbe. Predstavili bodo unikatne izdelke lastne kreacije in vse, kar sodi zraven, nam je dejal Teodor Kocman, predstavnik podjetja MIX, ki je obenem tudi vodil program modne revije. Restavracija Paradiso, v kateri so uredili tudi letni vrt, je odprta vsak dan, razen ob ponedeljkih, od 12. do 24. ure. OLGA KNEZ STOJKOVIČ Vodilno osebje Unije Italijanov se ubada ta čas z vprašanji, ki zadevajo volitve, gospodarske projekte in zaščitni zakon Delovno poletje v italijanski manjšini na Slovenskem in Hrvaškem . KOPER — Kljub počitniškemu času v italijanski skupnosti vztrajajo pri delu. Pred krat-Nin so izvolili svojega predstavnika v hrvaš-em parlamentu, trudijo se uresničiti načrto-ane gospodarske projekte, za jesen pa napo-edujejo nadaljevanje priprav za sprejem Manjšinskega zaščitnega zakona. O tem sva se Ogovarjala z Robertom Battellijem, poslan-j®.®1 italijanske narodnosti v slovenski skup-^'ni le nekaj dni po smrti prof. Antonia Bor-JOJa, predsednika osrednje manjšinske orga-l2acije, Unije Italijanov. : Bormejeva smrt pušča globoko praznino n zlasti vam mlajšim nalaga velike obveze! tr uTo ie tc>čno! Ostaja veliko dela, ki ga je eba opraviti čim hitreje, kajti čas ne dela v d 1(1 manjšini, kot je naša. Mislim najprej na Vl°9°vor med Slovenijo in Hrvaško o ohranit-Hj Oovitosti italijanske manjšine in na zaščit-Ve zakon, ki naj bi ga, vsaj v prvi fazi, v sionskem parlamentu sprejeli do konca letoš-tjoe9a leta oziroma do volitev, če te sploh Ust' Čakajo nas dalje spremembe hrvaškega Ma v^ne9a zakona, ki bi omogočile Italijanom j1q Hrvaškem pogled naprej, perspektivo nji-p0j 9a razvoja. Ob normativni ureditvi pa je av/6*3110 ustvariti tudi gospodarske temelje in pa nn°mijo manjšinskih ustanov. Brez tega bi ]\j , reč tudi norme ne imele pravega učinka. tpe. Irko lažje bi nam bilo, če bi še imeli Borit^9: človeka z zagotovo najbogatejšimi iz-tt, njami v italijanski skupnosti. Borme je po-p0t 1 tudi neko zagotovilo, da se zavest o tpa enovitosti manjšine utrdi tudi znotraj Tišine same.« Hi volitvah v začetku meseca ste Italija-pre. sosednji državi prvič dobili svojega 0lllo stavnika v hrvaškem parlamentu, kar je Ha 9očila nova volilna zakonodaja. Kako sl0v° gledate vi, že delegat narodnosti v Venski skupščini? »To je za manjšino pomembna pridobitev. Volilna pravica pa je bila le polovična, saj je zakon našim ljudem onemogočil izbiro tudi kandidatov na t.i. lokalnih listah. Odvzet jim je bil del civilnih pravic, zaradi česar so ugovarjali pred ustavnim sodiščem. Po drugi strani pa izid volitev kaže, da so vse etnične manjšine v državi, razen srbske, kar je bilo v danih razmerah tudi pričakovati, izvolile samo neodvisne predstavnike. Nihče od manjšinskih kandidatov na strankarskih listah ni bil izvoljem, kar kaže na to, da je v manjšinah dobro prisotna zavest o tem, kaj zanje pomeni poseben sedež. V parlament tako pride neposredni interes in glas manjšine in ne politične stranke. To mesto je za nas neke vrste varnostni ventil!« Izvoljeni kandidat, sociolog Furio Radin iž Pulja, je povzel programsko usmeritev Unije Italijanov. Kakšno delo ga, po vašem, čaka v hrvaškem Saboru in njegovih delovnih telesih? »Mislim, da ga čaka ogromno dela, tudi glede na izid volitev na Hrvaškem, kjer zaradi objektivnih razlogov sicer, ampak vendar, prevladuje nacionalni moment, če ne celo nacionalističen. Mislim, da bo treba najprej zagotoviti jasno opredelitev vloge posameznih sedežev v parlamentu in pravilno razlago volilnega zakona v tej zvezi; kot sem že dejal, bo treba doseči spremembe ustavnega zakona, zlasti pa zajamčiti ustrezno mesto, vlogo in položaj manjšine v lokalni samoupravi. To čaka obe državi, torej tudi mene oz. delegata, ki mi bo po volitvah sledil, saj se življenje in interesi manjšin realizirajo predvsem v prostoru, kjer manjšine živijo,« Kako ocenjujete volilno zmago v Istri stranke DDI - Istrskega demokratskega zbora, ki se zavzema za Istro regijo po vzoru zahodnoevropskih in za poseben statut? »Program DDI je na nek način povzet po programski usmeritvi italijanske skupnosti in v tem smislu je za nas tudi dobro, da se je uveljavila ta" politična sila v Istri, kjer živimo. Seveda pa bo stranka DDI šele odslej dalje lahko dejansko pokazala, kako bo delala. Na prejšnjih volitvah namreč ni nastopila, zato bomo še videli razvoj stvari. Dejstvo pa je, da izhaja iz tako velike volilne zmage tudi velika odgovornost in sam upam, da bo sodelovanje stranke in naše skupnosti plodno in zgledno. Manjšina brez Istre, istrstva ne more obstajati! Lahko pa se zgodi celo obratno!« Sicer pa je vtis, da v narodnostnih vrstah nimate počitnic. V središču pozornosti je BIC, gospodarska naložba, ki na Obali nikakor ni mogla zaživeti. Zdaj se seli na hrvaška tla?! »Jasno je, da se manjšina ne bo odpovedala temu projektu in tudi ne vsem drugim možnostim za izgradnjo lastne gospodarske osnove. V Sloveniji ni bilo politične volje za uresničitev projekta BIC, zato smo ga, nekoliko modificiranega, preselili. To je na nek način izguba, saj bi imel v prvotni obliki večje učinke na celotno regijsko gospodarstvo.« Kako je s projekti iz italijanskega zakona o obmejnih območjih, krajše Zakona 19/91, ki že letos italijanski skupnosti pri nas namenja 2 milijardi lir prav za te gospodarske potrebe? »Res je, to je zakon, ki letos in v prihodnjih dveh letih namenja po 4 milijarde lir (2 milijardi za gospodarske aktivnosti, po 1 pa za že dogovorjene in nove potrebe obnove stavb manjšine!), medtem ko za slovensko manjšino v Italiji po 8 mijard lir. Prvi del je že razdeljen in je pri Slovencih čez mejo že v uporabi, pri nas pa to še ni zaživelo, kar je na nek način simptomatično. Kot sem že povedal, bomo sredstva poskušali uporabiti za odpiranje delovnih mest v italijanskem jeziku, kar pa ne pomeni, da bi zaposlovali le manjšince! Rad bi še dodal svoje osebno mnenje o nesmotrnosti vlaganja tega denarja v popravilo stavb. To so bolj obveznosti države, v kateri živimo, ne pa da gredo za to sredstva pomoči manjšini iz Italije.« Na jesen vas čakajo novi pogovori in priprave zaščitnega zakona za obe avtohtoni narodni skupnosti v Sloveniji - Madžare v Pomurju in Italijane na Obali. Koliko je bilo glede tega opravljenega doslej? »To je preprosto zakon, ki ga predvideva 64. člen ustave. Odločili smo se, da bomo pripravili osnovni zakon, ki bo, ker izhaja iz ustave, obvezujoč tudi za področno zakonodajo. Doslej smo imeli nekaj delovnih pogovorov, sam pa sem sestavil teze za zakon o uresničevanju položaja in pravic narodnih skupnosti znotraj lokalne samouprave oz. na teritoriju, kjer živita. Vse gradivo s tezami bodo pregledali v ministrstvu za zakonodajo, v parlament pa naj bi prišlo, tako upam, do konca mandata. To je zelo važen zakon! Moje videnje, vključeno v tezah, sloni na preprosti formuli preselitve pravic, ki jih ima poslanec v parlamentu, na neko skupinico občinskih svetovalcev, ki so izvoljeni na administrativnih volitvah, z integracijo vsebine nekdanjega 251. člena slovenske ustave. Ta je opredeljeval vlogo in pristojnosti samoupravnih narodnih skupnosti. Tako bi ohranili kontinuiteto z že pridobljenimi pravicami narodne skupnosti in nikakor ne bi prehitevali postavitev lokalne samouprave in njenih pristojnosti. Tako bi obe narodni skupnosti, brez prevelike kadrovske in organizacijske obremenitve, dejansko in tvorno delovali z javnimi zadevami v prostoru, kjer njuni pripadniki živijo. To pa je temelj manjšinske zaščite v Evropi in svetu, do tega so pripeljale vse izkušnje v manjšinski problematiki vsaj od 2. svetovne vojne do danes! MIRJAM MUŽENIČ Dolgotrajna suša bo povzročila zvišanje cen kmetijskih pridelkov Kmetje nestrpno pričakujejo dež ki bi osvežil polja in vinograde Poleg Tabora 92 na Opčinah še vrsta drugih praznikov v dneh okrog velikega šmarna Sončno in suho vreme je v tem velikošmarnskem obdobju dobrodošlo za številne turiste, ki se podajajo v različne počitniške kraje na dolgo pričakovani oddih. Dolgotrajno sušno obdobje pa nikakor ne zadovoljuje tistih, ki črpajo glavni vir svojih dohodkov iz kmetijskih dejavnosti. Suša neizprosno pesti njihovo delo, posledice pa bodo kaj kmalu občutili tudi ostali, saj ni težko predvideti, da se bodo cene zelenjavnih pridelkov v tržnicah kaj kmalu znatno povišale. Tako stanje beležijo tudi v drugih krajih naše dežele, kjer občasne plohe niso ublažile velike suše. Pozanimali smo se, kako je v naši pokrajini in podatki, ki so nam jih posredovali kmetje, niso razveseljivi. Ivan Antonič iz Cerovelj pravi, da je grozdja v njegovih vinogradih sicer veliko in tudi zdravo je (goji trte refoška, sauvignona in šardoneja); stanje torej vsaj za zdaj zaskrbljujoče, kar pa ga za-skrblja je pomanjkanje krme za živinorejo; zato nestrpno pričakuje dež. Da se kmetijski sektor nahaja v hudih težavah, se strinja tudi Alojz Debeliš, ki ima svojo kmetijo nad Ul. Ventura. Že sedaj opaža, da se za vrtnarje (ki potrebujejo veliko vode, pa čeprav ima sam tudi vodnjak) stroški močno dvigujejo, saj poraba vode strmo ras-te.Se večji problemi pa se bodo pojavili, pravi, če bo grozdje začelo "trpeti". Prepričan je, da bodo cene po 15. avgustu poskočile; na trgu seveda ne bo primanjkovalo ničesar, videti pa bo treba, ali bo kakovost ponujenih pridelkov zadovoljiva. Velikih sprememb v primerjavi z lansko sezono pa ne opaža Alfonz Guštin s Cola. Stanje doslej še ni zaskrbljujoče, če pa bo vročina še "pritisnila", ne bo prav lahko. Sam se bavi z živinorejo, ima pa tudi trte, kar mu vse skupaj, kot sicer ostalim kmetovalcem, jemlje precej časa in dela. Zoran Parovel iz Mačkolj se pridružuje ostalim in poudarja, da je suša zelo huda. Neposredno je sicer ne občuti v veliki meri, ker ima v vinogradih napeljavo za namakanje. Verjame pa vremenskim napovedim, ki napovedujejo, da bo že danes deževalo. Sicer pa napoveduje dobro letino, ki bo po njegovem tudi zelo zgodna. Goji trte malvazije, pinota, tokaja, sauvignona, refoška in merlota. Romano Kobec z Ul. Scarlic-chio je sicer na zdravljenju, žena Miranda Mislej pa ni najbolj vesela z letošnjo letino. Družina obdeluje nekaj trt in sadnih dreves. Skratka: letošnja letina bo negativna, čeprav je na začetku spomladi kazalo vse drugače. Danilo Lupine iz Praprota se še ne more izreči, ker je po njegovem v sedanjih pogojih težko oceniti letošnjo letino. V njegovih vinogradih (prideluje vitovsko malvazijo in teran) je še kar dobro: grozdje je lepo, vinogradi pa potrebujejo -kot sicer poudarjajo vsi ostali- nekaj "dobrega" dežja. Tudi Andrej Milič iz Zagradca goji trte (refošk, vitovsko malvazijo in Sardone). Stalno se obrača proti nebu v pričakovanju na temne oblake, ki bi lahko v veliki meri osvežili zemljo. S povrtnino pa nima problemov, ker jo lahko zaliva. Cvetličar Srečko Orel iz Devin-ščine ima ves svoj "zaklad" shranjen v toplih gredah. Nima zato večjih problemov, čeprav potrebuje večjo količino vode za gojenje cvetlic. Močno sušo na svoji kmetiji občuti Jože Radetič iz Medje vasi. Goji trte (beli pinot in refošk), zelenjavo (ki jo mora zalivati) in krompir. Na trtah opaža, da listi že rumenijo, kar pa ni prav nič vzpodbudno. Suša močno pesti tudi kmetijo Josipa Sancina iz Doline. V njegovih vinogradih malvazije, refoška in tokaja listi že rumenijo in odpadajo. Sušo pa trpijo tudi oljke. Nad takim sušnim obdobjem se pritožuje -Robi Smotlak iz Mačkolj. Poleg trt prideluje tudi mlečno koruzo, ki pa sedaj še ni za prodajo, ker je že dozorela. Skratka: kmetovalci se sedaj pritožujejo, prav kmalu pa se bodo začeli pritoževati tudi odjemalci na tržnicah, ker bodo cene zelenjave in sadja zanesljivo močno narasle, (as) Na sliki (foto Magajna) vinograd med Križem in Nabrežino. Z otvoritvijo razstave "Ustvarjalne roke" se je v torek začel v Prosvetnem domu na Opčinah letošnji že tradicionalni Tabor 92, ki se j bo, ob spremljavi številnih kulturnih prireditev, zaključil v nedeljo pozno zvečer. Te dni imajo obiskovalci priložnost, da si ogledajo izredno lepo in zanimivo razstavo naših umetnikov in obrtnikov, ki je doživela že ob otvoritvi velik uspeh in bo na ogled še do nedelje. Na njej razstavljajo j štiri naše delavnice: Ars cretaria, Lesnina Bor, Pavel Hrovatin in Ročno tkanje. Vsi umetniki-obrtniki delujejo v svojem ambientu - Gabrijela Ozbič se je preselila v Boršt in ima tu svojo delavnico in seveda razstavlja na Opčinah svoje predmete iz keramike; Lesnina Bor predstavlja podjetje, v katerem so s svojim delom zastopani skoraj vsi člani Doljakove družine: mama Bogomila, oče Albert in sinova Peter in Pavel. Na ogled so še predmeti Pavla Hrovatina, ki je odprl svojo delavnico in razstavni prostor v Briščikih in je s svojimi predmeti iz kraške- '■ ga kamna zbudil veliko pozornost. Nekaj posebnega prestavljajo tapiserije in številni ročno tkani predmeti, ki jih izdelujeta umetnici za ročno izdelavo tkanin Magda Starec-Tavčar in Dinora Coslovich v njuni delavnici za ročno tkanje. Potem so na razstavi še usnjeni predmeti 1 (v glavnem deli oblačil) ki sta jih z velikim smislom za kreacijo ustvarili Lidija in Nataša Milič; dodane pa so še zelo lepe, ročno barvane \ rute Nevie Vitez. Praznik na Opčinah se seveda nadaljuje, in sicer danes z odprtjem kioskov in s plesnim vložkom ansambla Venera. Jutri bo glavni del praznovanja in sicer najprej z odprtjem kioskov, nato z nastopom godbe na pihala PD Lijak, zvečer pa še s plesom, ob zvokih ansambla Taims. Tabor 92 se bo zaključil v nedeljo. Začel se bo z otroškim ex tempore, ki bo ob 10. dopoldne. Od 15. ure dalje bodo na dvorišču Prosvetnega doma Tabor odprti kioski z raznimi dobrotami. V tem času bodo na dvorišču doma nastopile tudi mažoretke, kar je zelo privlačna točka za vse poletne prireditve. Od 20. ure dalje bo udeležence zabaval j ansambel "Kraški kvintet", medtem, ko bodo imeli vsi možnost, da si | ogledajo še prodajo in razstavo novih rabljenih knjig. Če je Tabor 92 že tradicionalno naša glavna prireditev ob velikem šmarnu, pa moramo vsaj bežno omeniti tudi vrsto drugih praznikov, ki bodo v dneh okrog velikega šmarna v Trstu in okolici z namenom, da bi nudili številnim Tržačanom, ki v tem obdobju niso na počitnicah, primerno razvedrilo in seveda prijetno osvežitev. Tako se bo od danes do nedelje na vrtu Gospodarske zadruge v Bazovici nadaljeval športni praznik ŠD Zarja, na katerem bo vsak večer nastopil priljubljeni ansambel Happy days. Od danes do ponedeljka pa bo na igrišču Sokola v Nabrežini Praznik tiska DSL, ki obsega tudi kulturni program z nastopom nabre-žinske godbe na pihala in s koncertom glasbenih skupin Estensione Est in Sioux Age. Vsak večer bo na sporedu ples z ansambloma Lojze Furlan in Slem Band. Velikošmarenski praznik prireja tudi Združenje za zaščito cerebro-patikov in umsko handikapiranih »Nives Sancin«, in sicer od danes do ponedeljka v Ljudskem domu v Naselju sv. Sergija, Ul. dei Peco 7. Igrala bosta ansambla Triestinissima in Duo Melodi. Poletni praznik pa bo od danes do ponedeljka pri športnem centru Ervatti pri Briščkih, prireja pa ga združenje La marmotta. In končno velja še zabeležiti pobudo z naslovom »Glasba na tramvaju«, ki ga prireja ACT ob oblet- \ niči openskega tramvaja. Koncert klasične, dunajske in folklorne glas- : be bo na openskem tramvaju jutri, koncerte pa bodo ponevili vsako i soboto do 9. septembra. Kako si naravovarstveniki zamišljajo Kraški park Odbor za Kraški park, ki ga sestavljajo izvedenci in naravovarstveniki glavnih sektorialnih organizacij, je na svoji zadnji seji sestavil sklepni dokument, ki določa glavne značilnosti kraškega zaščitenega območja v tržaški in goriški pokrajini in ki okvirno odgovarja teritorialnim predvidevanjem deželnega urbanističnega načrta. Odbor, kateremu predseduje Fabio Perco, je razpravljal tudi o glavnih nujnih problemih, ki zadevajo kraški teritorij, predvsem (in ne samo) na italijanskem ozemlju. Dokument v strnjeni obliki predvideva, da se nujno ohranijo tradicije avtohtonega kraškega prebivalstva in da se z zakonom ustanovi posebno telo za upravljanje parka. Odbor je namreč mnenja, da je treba na vseh ravneh vložiti vse napore, da bi se na tak način izognili, da bi se naravno okolje, kraški pojavi in kulturno okolje v vse večji meri spremenili v nekakšno predmestje. Odbor za Kraški park nadalje sporoča, da so bili že vzpostavljeni stiki za priznanje Kraškega parka v mednarodnem kontekstu. Glavni rekviziti za ustanovitev Kraškega parka bi morali biti po mnenju Odbora za kraški park naslednji: -ohranjevanje, izboljšanje in obnavljanje vseh kraških pojavov; -okrepitev vseh naravnih in kulturih elementov (tudi zgodovinskih in arheoloških), da bi na tak način valorizirali kraške značilnosti in da bi se ne v kraško okolje "vsilile" kakršnekoli spre- membe, ki bi ga tudi nehote spremenile v mestno okolico; -promocija znanstvenega raziskovanja, ki naj bi stremelo po upravljanju naravnih dobrin in spremljanju vseh vzgojnih procesov; le-ti naj bi privedli do oblikovanja zavesti za zaščito okolja; -utrjevanje kulture in tradicij avtohtonega prebivalstva; -valoriziranje in ponovna oživitev vseh tradicionalnih proizvodnih dejavnosti; -valoriziranje, urejevanje in racionalizacija (vključno z morebitno organizacijo) vseh neproizvodnih, rekreativnih, športnih in turističnih dejavnosti; -vključitev Kraškega parka v mednarodni kontekst, da bi se na tak način spoštovalo tudi njegovo naravno integriteto; -razdelitev teritorija, ki ga je treba zaščititi, na več med seboj povezanih okolišev, ki pa bi imeli različne cilje ter instrumente, sredstva in finansiranja za upravljanje; -ustanovitev Kraškega parka z zakonom, ki naj tudi predvideva organizem za njegovo upravljanje in ki naj razpolaga s sredstvi in s primernimi čuvaji (s konzulenco odbora posestnikov); poleg tega naj se ustanovi odbor zainteresiranih uporabnikov, ki naj združuje vse ustanove, ki na katerikoli način delujejo v okviru parka ter ustanovitev uglednega znanstvenega odbora. Do tu tiskovno sporočilo Odbora za Kraški park. Glede zadnje točke dodajamo, kot smo že večkrat poudarili, da je najprimernejša ustanova za upravljanje Kraškega parka prav že obstoječa Kraška gorska skupnost, ki odgovarja vsem pogojem, da bi lahko uspešno izpolnjevala to nalogo. Več kot sto turističnih plovil in križarka Andrea Doria Živ-žav v Tržaškem zalivu V Tržaškem zalivu je bilo včeraj živahno, kot že dolgo ne. V zgodnjih popoldanskih urah je namreč priplulo približno 110 jadrnic in motornih čolnov vseh velikosti (na sliki zgoraj), ki so že 26. julija odpluli iz Gallipolija v okviru pobude "Snidenje na Jadranu 1992". Namen pobude, za uspeh katere nosi zaslugo tržaška Asso-nautica, ki deluje v sklopu Tržaške trgovinske zbornice, je predvsem spoznavanje lepot jadranske obale s strani čim širše publike oz-ljubiteljev morja iz vse Italije. Udeleženci "Snidenja na Jadranu" se bodo v našem mestu zadržali tri dni, v tem času pa se bodo srečali s krajevnimi oblastmi, si ogledali turistične zanimivosti Trsta in okolice, pa tudi nekatere muzeje, poslušali pa bodo tudi predavanje prof. Giuliana Orla 5 Tržaške univerze o programih združenja Mare vivo za leto 1992; Za veliki šmaren zvečer pa si bodo ogledali predstavo »Vie d) mare e d'01tremare« na trgu pr* rasem mostu, o kateri obširneje pišemo na 6. strani. Udeleženci regate pa niso bil1 edini gostje našega zaliva. V jut' ranjih urah je namreč priplul® tudi raketna križarka Andrea D°' ria (na spodnji sliki - obe fot° Križmančič), ki se bo ustavila Prl nas do 17. avgusta. Ladja, ki irua na krovu 33 častnikov in 410 čla' nov posadke, je dolga kakih metrov in široka 17 ter je opreih' ljena za boj proti podmornicah1' na krovu pa ima tudi tri izvidih5' ke helikopterje. Ladjo si bodo ra' dovedneži lahko ogledali dane od 15. do 19. ure, jutri od 10. do !■"' ter od 15. do 19., v nedeljo pa 0 15. do 19. ure. Na čelo pokrajinskega odbora in sveta je bil v sredo izvoljen z odločilnimi glasovi MSI Predsednik Crozzoli napovedal odstop Žalostna črna sreda Kje je naš Piave? Sreda, 12. avgusta bo nedvomno ostala zapisana z mastnimi črnimi črkami v analih tržaške povojne zgodovine, ki je že doživela marsikateri pretres in potres. To mesto je sicer že na junijskih upravnih volitvah -z uspehom MSI in LpT- doživelo močan preobrat na desno, malokdo pa je pričakoval, da bosta novi upravi na Občini in na Pokrajini ta zasuk tako močno potrdili. Na čelo mestne vlade se je vrnil melonarski župan Giulio Staffieri, od katerega Slovenci sedaj lahko samo pričakujemo novo okrožnico, ki bo prepovedovala občinskim uslužbencem sprejemanje dopisov in prošenj v slovenščini. Na Pokrajini pa je bil socialistični predsednik Dario Crozzoli izvoljen z odločilnimi glasovi neofašistov, ki jih uradno ni zahteval, a tudi ne odklonil in ne zavrnil, čeprav ga njegova stranka sedaj javno poziva k odstopu. Precej volilcev je 7. in 8. junija res zakoličilo smerokaz na desno, po nedavni »črni sredi« pa lahko govorimo že o popolni kapitulaciji zdrave pameti pred zatohlostjo in jasnimi samomorilskimi težnjami mesta, ki se z lastnimi rokami pogreza v živi pesek. Samo tako si namreč lahko razlagamo, da sta KD in PSI pri vseh teh pogajanjih na koncu sprejeli vse pogoje, izsiljevanja, pritiske in zahteve LpT, ki je torej z MSI edini resnični zmagovalec te poletne afere. Samo Pahor in Anamarija Kalc sta spregovorila nekaj besed v slovenščini, tvegala fizični napad svetovalcev MSI in si v zameno dobila opomin predsedujočega Rinaldija, ki je zaradi par besed »v tujem jeziku« celo nekajkrat prekinil sejo. Svetovalci MSI pa so lahko ves čas nemoteno govorili, da je treba zapreti meje s Slovenijo, da je treba prekiniti vse odnose z nekdanjo Jugoslavijo in da so mnogi nesrečni begunci, ki obupano trkajo na vrata Italije, pravzaprav le sinovi in hčerke tistih, ki so odgovorni za fojbe. Dan po junijskih volitvah so nekateri pravilno ugotavljali, da je demokratični in napredni Trst klavrno doživel svoj Kobarid, kjer so nemške in avstro-ogrske armade razbile italijansko obrambno fronto in v nekaj dneh preplavile furlansko nižino. Italijani so jih kasneje, z velikimi žrtvami, Ustavili na reki Piave in tam začeli uspešno protiofenzivo, ki se je končala z znano zmago v Vitto-riu Venetu. Mi take reke -če seveda sploh obstaja-pa žal v tem trenutku še ne vidimo na obzorju. S. T. Predsednik pokrajinske uprave Dario Crozzoli (PSI), ki je bil v sredo izvoljen z odločilnimi glasovi MSI, bo odstopil. To se bo zgodilo po uradni prisegi na Prefekturi, do katere bo prišlo sredi prihodnjega tedna (verjetno 20.avgusta), ko bo stopil v veljavo sklep o izvolitvi predsednika in odbornikov. Crozzoli bo odstopil na pritisk svoje stranke in Krščanske demokracije, ki je včeraj s pokrajinskem tajnikom Ser-giom Tripanijem zagrozila, da bo v nasprotnem primeru pozvala odbornike KD, da na lastno pest zapustijo odbor. Po formalnem odstopu predsednika bo stekel dvomesečni rok za izvolitev nove uprave. Crozzoli se je -kot smo izvedeli- s precejšnjo težavo podredil predsinočnjemu sklepu paritetične komisije (Seghene, Perelli, Carbone, De Goia), ki trenutno vodi tržaško PSI. Seghene in Perelli sta med razpravo v občinskem svetu napovedala njegov odstop, češ da so za stranko glasovi neofašistov nesprejemljivi. Perelli je to ponovil tudi v dopoldanskem pogovoru z novinarji, v katerem je priznal, »da je predsednik pokrajine še neodločen, kaj naj pravzaprav naredi«. Govori se, da se je za Crozzolijev odstop zavzelo tudi vsedržavno vodstvo Craxijeve stranke, osebna odločitev interesenta pa je padla šele včeraj pozno popoldne. V PSI vsekakor nekateri že napovedujejo, da si bodo po predsednikovem odstopu prizadevali za koalicijo s PRI in PLI in verjetno tudi z zelenimi in z Demokratično zvezo. Sodeč po tem, kar se je zgodilo v sredo v skupščini, pa bodo pogajanja -če bo seveda do njih prišlo- v vsakem primeru zelo težka. Marsikdo se ob vsej tej aferi tudi sprašuje, zakaj ni Crozzoli takoj po udejanjenju črne podpore MSI javno najavil odstopa, kot je npr. od njega še pred izvolitvijo zahteval somišljenik na Pokrajini in devinsko-nabre-žinski župan Rino Caldi. Glavni akter odločilne podpore MSI pri izvolitvi pokrajinskega odbora je bila Lista za Trst in posebno njen politični tajnik posl. Giulio Camber. Pri potezi neofašistov, ki so včeraj izdali zmagoslavno izjavo, ni šlo za nenadno odločitev, dejanje skrajne desnice je naprotno sad zakulisnih pogajanj, pri katerih je sodeloval tudi predsednik melonarskega gibanja Gian-franco Gambassini. On in Camber sta socialistom in demokristjanom postavila veto za vsakršno sodelovanje Zelene liste in Demokratične zveze pri vodenju tržaških uprav in zagrozila, da bi v tem primeru prišlo do občinskih in pokrajinskih volitev. LpT si je predhodno zagotovila glasove MSI tudi na Občini, zato misovci sedaj upravičeno razglašajo, da se skoraj popolnoma prepoznavajo v dokumentu občinske koalicije KD-LpT-PSI. So pa nekoliko jezni, češ da so jim listarji zagotovili, da Crozzoli ne bo odstopil. Novoizvoljeni občinski odbor se je medtem včeraj zjutraj neformalno sestal in se sporazumel o nekaterih prioritetnih nalogah uprave. Zupan Staffieri je pred tem prisegel na Prefekturi in je torej sedaj tudi uradno na čelu mestne uprave. »Kje so časi Hreščaka in župana Spaccinija?« »Sneli so si krinko! Italijanstvo Trsta je rešeno!« Samo tako lahko SSk ocenjuje neverjeten, a pričakovan razplet včerajšnjega glasovanja za novi tržaški upravi. KD in PSI sta se po mnenju SSk odrekli svojim idealom »krščanstva in naprednosti« ter se popolnoma podredili volji in interesom LpT, ker pa to še ni bilo dovolj, sta blagohotno sprejeli še podporo -na Pokrajini odločujočo - neofašistov. Demokratični Trst je torej doživel enega najhujših porazov in kolo zgodovine se je zasukalo nazaj za več desetletij. »Vse se je zgodilo zaradi tako imenovane opravljivosti in da se preprečijo ponovne volitve in s tem še hujši poraz tradicionalnih vsedržavnih strank, ki so privedle Trst v to brezizhodno krizo. SSk ugotavlja, da razpoložljivost Demokratične zveze, da podpre možne ustavne rešitve krize in sama napoved, da se strinja z "zamrznitvijo" slovenskega problema (kar je bila zahteva LpT), ni bila dovolj za utišanje apetitov listarjev. Na Pokrajini so se razgovori med sedmimi strankami v začetku razvijali v pravem in prijateljskem vzdušju, saj med njimi ni bilo predstavnikov SSk, kateri je bila od vsega začetka dodeljena vloga opozicije, niti predstavnikov SKP. Vse pa se je zapletlo, ko je pisana druščina (KD, PSI, LpT, PRI, PLI, DZ in Zeleni) začela razpravo o porazdelitvi odborniš-tev. Takrat se je široka koalicija razbila in ostali so le KD, PSI in LpT, ki na Občini razpolagajo s sicer pičlo večino, na Pokrajini pa imajo le 10 od 24 glasov«. To novo zavezo -beremo še v tiskovni noti SSk- je povezovala najo-dločnejša volja do zaščite italijanske večine pred nevarnostjo slovenske manjšine, kar je brez Marino Pečenik se ne strinja s političnim zadržanjem PSI Dolinski župan Marino Pečenik nam je v zvezi s potekom sredinih razburljivih dogajanj v tržaškem občinskem in predvsem v pokrajinskem svetu sinoči posredoval izjavo, v kateri podčrtuje, da se ne strinja in da popolnoma odklanja politično zadržanje svoje stranke v obeh izvoljenih telesih. Zaradi tega bo zahteval nujno sklicanje slovenske komisije PSI, da oceni novonastalo politično situacijo, in bo kot župan in kot slovenski socialist tudi pisal protestno pismo strankinemu vsedržavnemu vodstvu. Pečenik odločno odklanja tudi glasove MSI, ki so privedli do izvolitve predsednika Crozzolija ter novega pokrajinskega odbora in je mnenja, da bi bilo treba posebno na Pokrajini, ki, poleg tržaške, zaobjema tudi okoliške občinske uprave, stremeti po sodelovanju vseh demokratičnih sil in ne iskati glasov skrajne nacionalistične desnice. V svoji izjavi dolinski župan tudi izpostavlja »podrejeno vlogo tržaških vodilnih socialistov do Liste za Trst, ki je zelo škodljiva za samo stranko in seveda za splošne interese Trsta, ki mora stremeti k odprtosti in k sodelovanju s sosednjo stvarnostjo, medtem ko se sedaj nevarno zapira vase in spet straši s slovensko oziroma slovansko nevarnostjo.« Obtožba se nanaša na vdor v univerzitetne laboratorije Zaenkrat osumljene 3 osebe . . Povzročitev škode in tatvina v obremenilnih okoliščinah: pred tak-hinia obtožbama se bodo morale zagovarjati tri osebe, katerih istovet-, °st pa preiskovalci niso izdali. Obtožnica se nanaša na dogodke, do aterih je prišlo v noči med 18.in 19. aprilom letos, ko je skupina ljudi drla v prostore na tržaški univerzi, v katerih so bile laboratorijske b/ali. Odgovornost za dejanje si je prevzela tako imenovana Skupina osvoboditev zatiranih, po mnenju karabinjerski agenti, ki so zadeva ^skovali, pa so v dogodke vpletene tri osebe, in sicer 26-letna in 'letna ženska, prva s stalnim bivališčem v Milanu, druga pa v Porde-iš°nu, in 34-letni Videmčan, ki ga preiskovalci že poznajo. Preiskovalci ».CeJ° še štiri osebe, ki so po njihovem mnenju prav tako sodelovale v k ®hionstrativni akciji« na tržaški univerzi, med katero je skupina osvojila večje število laboratorijskih živali in uničila precej opreme. Tržaška pomorska policija včeraj spet prestregla številčno skupino Albancev tržaška pomorska policija je včeraj prestregla precej številčno skupino Beaancev' ki se je v naše mesto pripeljala s ciprskim trajektom »Horn Vseh Albancev je bilo okrog 60, med temi je bilo tudi 11 Albancev s °va, njihovi potni listi pa so bili ponarejeni ali pa niso bili opremljeni s Utora • m vizumom- Zaradi tega po mnenju tržaške policije se skupina ni Alb 19 'z^rcatl niti v Kopru, kot tudi jih niso spustili na tržaška tla. Vseh 60 orir,a?cev se Je na krovu istega trajekta pod budnim nadzorom policije dPeljalo proti. Draču. Svetovalec Samo Pahor dopolnjuje in pojasnjuje Prejeli smo s prošnjo za objavo. Poročilo o zadnji seji tržaškega občinskega sveta omogoča, zaradi nujno skrčene oblike, napačno razumevanje mojega posega. Izbral sem namreč pot ironije, ker je programski dokument koalicije DC-LpT-PSI težko obravnavati resno. Zato sem dejal, da me je bistvo dokumenta očaralo (mi ha affascinato), kot bistvo pa sem navedel štiri stavke, ki napovedujejo korenite spremembe v odnosu na star način obravnavanja vprašanj. Dejansko pa je v programu skoraj vse v popolnem nasprotju z navedenimi štirimi stavki. Potem sem dejal, da se mi zdi skoraj nekaj čarobnega (guasi un incanto) prvi od prednostnih ciljev, ki sem ga pa preimenoval. Medtem ko ima v dokumentu upravne večine naslov Narodna istovetnost Trsta (Identita nazionale di Trieste), sem sam poimenoval to točko programa Evropska miselna odprtost (apertura mentale europea) in ji napisal novo besedilo, ki je v popolnem nasprotstvu z besedilom koalicije. V nadaljevanju sem ironično spraševal, če predlagano besedilo mogoče ne predvideva etnični proporc pri splavih ali prepoved priseljevanja iz ostale države. Z enako ironijo sem predlagal pri točki o osimski pogodbi, naj naravnost povedo, da želijo mejo iz leta 1924, kjer je govora o tem, da bi upravo nekaterih muzejev zaupali patriotskim in bojevniškim organizacijam, pa prepustitev uprave Rižane organizaciji Associazione Nazionale Miliza?, ki združuje pripadnike Mussolinijeve strankarske vojske. Na začetku posega sem izrekel v slovenščini štiri besede: Gospod predsednik, spoštovani kolegi! Svoj čas je namreč starejši odbornik dejal, da lahko v slovenščini samo pozdravim. In to sem v bistvu storil, potem ko sem mu prejšnji dan dostavil pismo z zahtevo, da mi omogoči, da nemoteno izrečem nagovor v slovenskem jeziku. Ob koncu prvega posega sem najavil še en poseg, toda starejši odbornik me ni uvrstil med priglašene za poseg. Tako bi moral biti moj drugi poseg glasovalna izjava, ki mora po 41. členu pravilnika dobesedno v zapisnik, če to želi svetovalec, ki jo izreče. V drugem posegu pa je bilo kot citat vključeno besedilo prijave Giulia Staffieri-ja republiškemu pravdniku pri sodišču v Trstu, ker je na seji občinskega sveta 20.7.1992 z zahtevo, da se štirih slovenskih besed ne da na zapisnik, spodbujal k diskriminaciji na osnovi same pripadnosti etnični skupini, za kar predvideva zakon št. 654 z dne 13.10.1975 do štirih let zapora. Da bi bilo vsem jasno, da gre za citat, za katerega je sam starejši svetovalec Dario Rinaldi na prejšnji seji občinskega sveta izrecno in uradno izjavil, da je dopusten v kateremkoli jeziku, sem pred začetkom slovenskega besedila rekel: »virgolette« (navednice). Toda tudi to ni pomagalo in potem ko sem tretjič začel brati slovensko besedilo, mi je predsednik odvzel besedo. Ko sem protestiral, da gre vendar za citat, za katerega je sam izjavil, da je dopuščen, sem prejel odgovor, da je mislil na citat iz dela kakega pesnika! Trst, 13. avgusta 1992. „ _ _ 3 Samo Pahor dvoma temeljna točka programa in to je bilo dovolj, da so svetovalci MSI s privoljenjem samega vsedržavnega tajnika Pinija podprli obe upravi. Trst ima torej široko večino, ki bo s pilotom Staffierijem uspešno vodila Občino, misovci pa si bodo prizadevali, da pride do revizije osimskih sporazumov in do ponovne pridobitve izgubljenih teritorijev od Ilirske Bistrice preko Istre do Dalmacije. »Na pokrajini pa bo socialist Crozzoli, predsednik pokrajinskega protifašističnega odbora, razmišljal o odločilni podpori neofašistov in se bo moral odločiti ali naj ostane, ali naj se umakne (seveda po zaprisegi) tako da s tem omogoči strankam nadaljnjih 60 dni za nova pogajanja in popolno upravno mrtvilo. Nacionalistične sile so po mnenju SSk slavile veliko zmago in demokratičen Trst je poražen. »Položaj naše manjšine se z dneva v dan slabša. SSk poziva vse Slovence in demokrate na splošno, da se ob teh odločitvah zamislijo, še posebej pa je potrebno poudariti odgovornost za nastali položaj obeh vsedržavnih vladnih strank KD in PSI, ki v svojih programih govorita o medsebojnem spoštovanju in miroljubnem sožitju ter sta se še na zadnjih volitvah potegovali za slovenske glasove. Kje so časi socialistov Pertinija in Hreščaka ter levega centra demokristjana Spaccinija?« Pokrajinska svetovalca Demokratične zveze Košutova in Vallon ocenjujeta kot politično zelo hud dogodek dejstvo, da predsednik Crozzoli, ki je bil izvoljen z odločilnim glasom MSI, ni takoj najavil odstopa, čeprav je to kasneje naredil njegov strankarski somišljenik na Občini Seghene. To bi bilo nujno potrebno, saj ne smemo pozabiti, da je predsednik Pokrajine na osnovi statuta tega izvoljenega telesa avtomatično tudi predsednik Odbora za zaščito vrednot antifašizma in odporniškega gibanja. Pokrajinsko tajništvo DSL ugotavlja, da so obstajali pogoji za izvolitev demokratičnih uprav, PSI in KD pa sta raje ubrali pot starih logik ter sprejeli glasove skrajne desnice. Occhettova stranka vabi vse demokratične, napredne in antifašistične sile, da glasno potrdijo vrednote miroljubnega sožitja, ki edine lahko privedejo Trst iz sedanje osamitve, iz položaja, ki močno prejudicira tudi gospodarski in družbeni razvoj mesta. Pokrajinski predsednik DSL To-nel pa napoveduje ostro opozici-joe svoje stranke, ki se bo s tega položaja odkrito borila za realne potrebe in zahteve ljudi. Načelnik DZ v občinskem svetu Treu pa je po sredinih dogajanjih v tržaških upravah izjavil, da mora parlament čimprej odobriti zakon o neposredni izvolitvi župana. Odločilni glas MSI na Pokrajini predstavlja po mnenju SKP pravo sramoto za celotno mesto. Po volilnem potresu 7. in 8. junija se je krajevni vodilni razred lahko ohranil na oblasti le ob podpori fašistov. »Laične stranke so bile popolnoma izrinjene, za neplodna in neuresničljiva pa so se izkazala prizadevanja zelenih in Demokratične zveze za vstop v novo koalicijo. Na koncu je le LpT potrdila svojo vodilno vlogo«, je mnenja SKP, ki je močno kritična tudi do programa nove koalicije. V tem dokumentu je govor o zaščiti italijanstva Trsta, ki ga nihče ne ogroža, ni pa resnih obvez za premostitev hude gospodarske krize. SKP poziva vse levičarske komponente, naj združijo moči v odločno opozicijsko silo proti odboroma na Občini in na Pokrajini. Slikovita dvojamborna jadrnica od včeraj »privezana« v kanalu pri Rusem mostu Slikovita jadrnica, na las podobna lesenim dvo-jambornikom iz 18. stoletja, je od včeraj zjutraj »privezana« v kanalu pri Rusem mostu (na sliki - loto Križmančič), kjer že vzbuja radovednost mimoidočih, ki se seveda sprašujejo ne toliko, kaj tam počenja starodavna ladja, ampak predvsem, kako je mogla zapluti v kanal mimo nizkih mostov, ki drugače preprečujejo prehod večjim čolnom. Naj torej povemo, da jadrnica ni zapliula v kanal, pač pa so jo tja prinesli z velikim premičnim žerjavom v nočnih urah. Poleg tega je dvojambornik veliko »mlajši«, kot bi dal misliti njegov videz, saj je bil zgrajen leta 1955 v Chioggi blizu Benetk. Vsekakor meri 17 metrov v dolžino in je širok 3,7 metra, težak pa okrog 20 ton. Kaj pa tam počenja? Postavili so ga kot nekakšen slikovit oder za poletno prireditev, ki bo jutri zvečer v okviru predstav z naslovom »Vie di mare e d'01-tremare«, ki jih prireja združenje Danubio. To bo multimedialna predstava ob zvokih Mozartovega »Bega iz serafa«, Rossinijevega »Seviljskega brivca« in Donizettijevega »Ljubezenskega napoja«. Predsednica združenja Danubio Fabiana Roma-nutti predstavlja pobudo kot poskus vrnitve v 18. stoletje, stoletje optimizma in odprtih poti, stoletje, ko so se pred Trstom odpirala nova obzorja, stoletje, ko so v isti ulici, brez medsebojnih sporov, lahko bivali Turek, Italijan, Nemec, Grk in še kdo. Stoletje, ko se je prav v Trstu kalila nova figura, ki bo določala naslednja stoletja, figura malomeščana. Ta kulturna ponudba, ki sta si jo zamislila Elena Vitas in Walter Fontanot, si zastavlja nalogo, da bi oživila mestne ulice in prinesla nekaj svežine v zatohlost velikega šmarna. Obenem naj bi šlo za povratek v čase, ko mesto še ni bilo obremenjeno s sovraštvi, zato bodo na prireditvi sodelovali slovenski dramski igralci, avstrijski ženski orkester in drugi umetniki. Lepa razstava Zore Škerk - Koren v središčni kavarni Stella polare Naša priznana umetnica Zora Koren - Skerk razstavlja že nekaj časa svoje umetnine v kavarni Stella polare na Trgu Sv. Antona (torej v središču mesta). Devet je teh umetnin - dve sta v sitotisku in torej povsem novi, ostale so v globokem tisku, ki pa jih je umetnica že prikazala na drugih razstavah. Ker ni bilo nikakršne uradne otvoritve razstave - do te je prišlo na veliko željo umetnika prof. Si-vinija - ni bilo v časopisnih recenzij, niti drugih ocen te mini-razstave, ki pa je, kljub temu, doživela lep uspeh. Razstava, ki bo odprta še do konca meseca, je res vredna ogleda. Umetnica se je odzvala vabilu le z nekaterimi svojimi stvaritvami, med katerimi so njen že tradicionalni motiv ure, pa fosili, sedaj pa še jabolko in hruška in čudot-vorna roža. Dobili sva se z umetnico v samem baru, pa se nisva pogovarjali toliko o razstavljenih delih, kot o njenih načrtih in o vsem tem, kar izpolnjuje njene dneve, o željah, ki bi jih hotela ustvariti, naslikati, da le ne bi bilo težav z zdravjem. V njenem spremstvu smo si slike ogledali in bili navdušeni na primer pred sliko o čudotvorni roži, ob prekrasni sliki, delani na sitotisku v nežno plavi barvi. »Ko človek gleda sliko, ne ve, koliko dela je v njej zajetega. Sitotisk je namreč zelo komplicirana zadeva in zahteva, da je treba tiskati vsako barvo posebej. Efekt je potem lep - toda koliko dela in potrpljenja skriva vsaka takšna slika«. To razstavo je Zora Korenova pripravila bolj na prošnjo prof. Si-vinija in drugih, ki se na umetnost v našem mestu spoznajo. Pred časom je imela zelo uspelo razstavo v Vidmu, še pred to pa je svoja dela razstavljala v Salzburgu. »Saj veš, da ne bom mirovala. Imam nič koliko načrtov in vse bi želela čim prej napraviti. Toda tu so tudi počitnice, tu sva z možem, ki tudi potrebujeva malo počitka in tu je tudi počitniško obdobje v samem mestu. Ko bo nastopila jesen, bo vse drugače - vsaj tako upam in želim, čeprav me veseli tudi uspeh te moje mini razstave v eni od znanih tržaških kavarn, v Stella polare.« NEVA LUKEŠ koncerti * V Gledališče Verdi Simfonična sezona '92 Do 4. septembra se nadaljujejo vpisovanja za abonmaje (red A) pri blagajni gledališča na trgu Unita. Blagajna bo zaprta do 1. septembra 1992. Grad sv. Justa Straordinario estivo V nedeljo, 30. avgusta, ob 21.30 celovečerni koncert skupine PITTURA FRESKA. Predprodaja vstopnic pri osrednji blagajni UT AT v Pasaži Protti. Večer prazničnega dne - La sera del di difesta V nedeljo, 16. t. m., ob 21. uri bo v Ul. della Cattedrale, nastopila glasbena skupina ENSEMBLE PRO ANIMA z rusko nabožno glasbo ter gledališka skupina iz Rima I LUOGHI DELUARTE. V primeru slabega vremena bo predstava v dvorani "Don Sturzo" v Ul. Don L. Sturzo 4 (Trg Rosmini). razna obvestila Kmečka zveza sporoča, da bosta podružnici v Nabrežini in na Opčinah v mesecu avgustu zaprti. KD Kraški dom prireja poletni center za otroke od 3. do 10. leta starosti. Center bo v Koči pod Rupo od 17. 8. do 29. 8. (vključno obe soboti). Urnik od 9. do 13. ure. Vpisovanje na mestu samem. Dodatne informacije dobite na tel. št. 327124. Foto skupina in druge organizacije prirejajo 1. fotografski ex tempore Idrija 92, ki bo 29. in 30. avgusta v Idriji ob čipkarskem prazniku. Pravilniki so na razpolago v Tržaški knjigarni. razstave V Bazoviškem domu je, ob priliki športnega praznika Zarje, do 16. t. m. odprta razstava oljnatih slik Bazovice in okolice LUCIANA PLEHANA. Razstava je na ogled od 18. do 21. ure. SKD Tabor - V okviru Tabora 92 je v prosvetnem domu na Opčinah na ogled razstava USTVARJALNE ROKE. Razstavljajo "Lesnina Bor", Pavel Hrovatin, Lidija in Nataša Milič, Gabrijela Ozbič, Magda Tavčar in Nevija Vitez. Razstava bo odprta do 16. t. m. Pri Briščikih 9/A je odprta umetnostna galerija in razstava umetnostne obrti v kraškem marmorju PAVLA HROVATINA. V kmečki hiši v Devinu je do 20. avgusta na ogled razstava "Od Rilkeja do Joyceja" - tržaška leta Jamesa Joyca. Razstava je odprta vsak dan od 17. do 21. ure. menjalnica 13. 8. 1992 TUJE VALUTE FIXING BANKOVCI MILAN TRST TUJE VALUTE FIXING BANKOVCI MILAN TRST Nemška marka . Holandski florint ... Grška drahma . Japonski jen 1111,35 1080.— Švicarski frank 840,45 830.— 759,20 745.— Avstrijski šiling 107,897 106.— 223,93 220,— Norveška krona 192,58 189.— 673,39 660,— Švedska krona, ...... 208,62 205.— 36,846 35,50 Portugalski eskudo . 8,865 8,40 2140,25 2120,— Španska peseta 11,852 11,25 2014,30 1990.— Avstralski dolar 797,60 750.— 196,92 194 — HUF — 10.— 6,138 6.— ECU 1544,70 — 932,15 880,— Slovenski tolar ' 13,50 8,721 8,55 Hrvaški dinar — 4,— n^li/n' BANCA Dl CREDITO Dl TRIESTE dCIKd TRŽAŠKA KREDITNA BANKA Telet.: Sedež 040/67001 Agencija Domjo 831-131 Agencija Rojan 411-611 Filiala Čedad 0432/730-314 ŠD ZARJA ŠPORTNI PRAZNIK na vrtu Gospodarske zadruge v Bazovici 14., 15. in 16. avgusta VSAK VEČER ŽABA V A Z ANSAMBLOM HAPPY DA Y PRAZNIK TISKA DSL v NABREŽINI od danes, 14. do ponedeljka, 17. avgusta — nastop nabrežinske godbe na pihala — koncerta glasbenih skupin »Estensione Est« in »Siux Age«. Na sporedu sta dve politični manifestaciji: razprava o problemih devinsko—nabrežinske občine in zaključni politični govor bo v nedeljo 16. t.m. Vsak večer gastronomske specialitete in od 21. ure dalje ples z ansambloma L. Furlan in Slem Band. V Slivnem praznuje danes 50. rojstni dan naša preljubljena BOŽENA. Še enkrat toliko let ji iz srca želijo mož Iztok, sin Elvis z ženo Barbaro, hči Jasna z Mitjo. Poseben poljubček ji pošilja mala Raja. čestitke V Zaloščah hišica stoji, v njej hčerka EDA slavi, vse najboljše ji mama Vida želi, poljubi jo srčno; pozdravi še Alešu in Deanu naj gredo. Danes" praznuje 50. rojstni dan BOŽENA PERIC. Vse najboljše, posebno pa zdravja in kar si sama najbolj želi ji iz srca voščijo Aldo.Vida in Tomaž včeraj - danes Danes, PETEK, 14. avgusta 1992 MAKS Sonce vzide ob 6.04 in zatone ob 20.15 - Dolžina dneva 14.11 - Luna vzide ob 20.17 in zatone ob 7.05. Jutri, SOBOTA, 15. avgusta 1992 VELIKI ŠMAREN PLIMOVANJE DANES: ob 4.42 najnižja -56 cm, ob 11.13 najvišja 45 cm, ob 17.04 najnižja -27 cm, ob 22.44 najvišja 38 cm. VREME VČERAJ: temperatura zraka 30 stopinj, zračni tlak 1015,2 mb rahlo pada,veter 8 km na uro jug, vlaga 41-odstotna, nebo jasno, morje rahlo razgibano, temperatura morja 27 stopinj. ROJSTVA, SMRTI IN OKLICI RODILI SO SE: Eleonora Calciha, Ni-col Di Bella, Giorgio Gardel, Giulia Simeoni, Valentina Mozzo, Elisa Turturiel-lo, Costanza Pacher. UMRLI SO: 64-letna Tamara Prech, 85-letna Antonia Del Masso, 41-letni Alberto Tiozzo, 84-letni Giovanni Burni, 83-letna Iolanda Salvaro, 84-letna Maria Manzin, 93-letni Giovanni Coretti, 67-letna Amalia Gregori, 61-letni Pasguale Longo. OKLICI: zdravnik Aldo Somma in uradnica Marina Linardon, uradnik Ro-sario Varsaica in uradnica Patrizia de Vi-giliis, trgovski agent Antonio Maiello in učiteljica Anna Drioli, skladiščnik Ales-sandro Zetto in uradnica Barbara Segato, delavec Claudio Licata in uradnica Maria Luisa Marzulli, delavec Guerrino Di-otallevi in baristka Deborah Bullo, uradnik Alessandro Bukavec in študentka Roberta Pian, finančni stražnik Antonio Cucci in univerzitetna študentka Maria Buccarello, zdravnik Bruno Forti in zdravnica Amalia Manzan, delavec Giuseppe Puleo in gospodinja Anina Di Modica, upokojenec Andrea Blasigh in strežnica Josefa Caballero, delavec Do-nato Romano in poklicna bolničarka Rossana Capecchi, arhitekt Ferruccio Lange in gospodinja Rosanna Palombit, finančni uslužbenec Alessandro Michelli in prodajalka Roberta Bellini, trgovec Roberto Štor in prodajalka Valnea Rabiš, kovinar Claudio Grdina in pismonoša Alessandra Serban, tehnik Paolo Ponzoni in uradnica Donatella Cisilin, uradnik Adriano Gombač in uradnica Maria Gregori, živinozdravnik Paolo Lanzi in živinozdravnica Cecilia Luciani, uradnik Giuseppe Dimaggio in doktor prava Maria Crocifissa Žito, uradnik Fabio Zarli otroška negovalka Luisa Bulzis, delavec Walter Arboritanza in gospodinja Donata Bellini. SLUŽBA LEKARN Od ponedeljka, 10., do nedelje, 16. avgusta 1992 Normalen urnik lekarn: od 8.30 do 13.00 in od 16.00 do 19.30 Lekarne odprte od 13.00 do 16.00 Istrska ul. 18 (tel. 726265), Ul. Soncini 179 (Skedenj) (tel. 816296). BAZOVICA (tel. 226210) - samo po telefonu za nujne primere. Lekarne odprte od 19.30 do 20.30 Istrska ulica 18, Ul. Soncini 179 (Skedenj), Trg Liberta 6. BAZOVICA (tel. 226210) - samo po telefonu za nujne primere. NOČNA SLUŽBA Lekarna odprta od 20.30 do 8.30. Trg Liberta 6 (tel. 421125). ZA DOSTAVLJANJE ZDRAVIL NA DOM TEL. 350505 - TELEVITA URAD ZA INFORMACIJE KZE Urad za informacije KZE deluje od ponedeljka do petka od 8. do 13. ure - tel. 573012. ZDRAVSTVENA DEŽURNA SLUŽBA Nočna služba od 20. do 8. ure tel. 7761, predpraznična od 14. do 20. ure in praznična od 8. do 20. ure. _________gledališča__________________ Miramarski park Do vključno 15. septembra se bodo vr- i stile predstave LUČI IN ZVOKI. Nocoj (14. t. m.) bosta na sporedu izredni predstavi LUČI in ZVOKOV v ita- I lijanščini in sicer prva predstava ob 21. | uri in druga ob 22.30. Jutri ob 21.00 in 22.15 predstavi v italijanščini. Ponovitev predstave v torek ob 21. uri v angleščini in ob 22.15 v italijanščini; v ‘četrtek ob 21. uri predstava v nemščini in ob 22.15 v italijanščini. Rusi most Jutri, 15. t. m., bo na Rusem mostu Multimedialna prireditev v organizaciji kulturnega združenja Danubio. Na sporedu bodo Donizettijeve, Mozartove in Rossinijeve skladbe. Nastopili pa bodo tudi slovenski dramski igralci, dunajski ; ženski orkester in drugi umetniki. kino ARISTON - 21.30 Hot Shots. EKCELSIOR - Zaprto zaradi počitnic. EKCELSIOR AZZURRA - Zaprto zaradi počitnic. GRAD SV. JUSTA - 21.30 Hook - Capi-tan Uncino, i. R. VVilliams, D. Hoffmanu. NAZIONALE I - 16.30, 18.15, 20.15, 22.15 Senza esclusione di colpi 2. NAZIONALE II - 16.45, 22.15 Profondo anal, pom., □ □ NAZIONALE III - 16.30, 18.15, 20.15, 22.15 Misteria. NAZIONALE IV - 16.30, 18.15, 20.15, 22.15 Passlonl vlolente, i. Barbara Su-kowa.. GRATTACIELO - Zaprto zaradi počitnic. MIGNON - Zaprto zaradi počitnic. LJUDSKI VRT - 21.00 Point Break, i. P. Swayze. EDEN - 15.30, 21.30 Eccitazioni oscene, pom., □□ CAPITOL - 17.00, 18.40, 20.20, 22.10 La časa nera, □ LUMIERE - Zaprto zaradi počitnic. ALCIONE - Zaprto zaradi počitnic. RADIO - 15.30, 21.30 Scandalose perver-sioni sessuali, □ □ razne prireditve SKD Tabor Opčine - Tabor 92. Nocoj,ob 17. uri odprtje kioskov, ob 20. ples z ansamblom Venera; jutri, 15. t.m., ob 15. uri odprtje kioskov, nastop godbe na pihala PD Lijak, sledi ples z ansamblom Taims; v nedeljo, 16. t.m., ob 10. otroški eks tempore, od 15. ure dalje odprtje kioskov, nastop mažoretk, in ob 20. ples z ansamblom Kraški kvintet. Vsak dan prodaja in razstava novih in rabljenih knjig. __________mali oglasi______________ RIBOGOJNICA Glinščica iz Boljunca obvešča cenjene odjemalce, da se prodaja rib zaključi danes do 12.30. PRODAM dva nemška ptičarja (bracco tedesco) stara 3 mesece ter podarim psičko staro 1 leto iste pasme, tel. 228212. KUPIM knjige za 1. in 2. razred srednje šole. Tel. na št. 228766. KUPIM suha drva za kurjavo. Tel. na št. 228766. UGODNO prodam počitniško oziroma stanovanjsko hišo, 70 kvm bivalnega prosora, pri Šentviški gori na Tolminskem. Telefon 0038/66/75468. DAJEM v najem v Trstu dobro upeljano slaščičarno in prodajalno kruha. Za inormacije tel. 414673 od 9. do 13. ure razen sobote in nedelje. PRODAM hrastov plavnik 15 hektolitrov. Tel. 0481—21517. GOSTILNA Guštin iz Zgonika obvešča cenjene goste, da bo zaprta zaradi počitnic do 26. avgusta. PRODAM superavtomatski pletilni stroj Defendi Brother, model KM—2000, z listami, malo rabljen za 700.000 lir 5 dogovorom za ceno. Telefon 228903 (telef. tajnic.) SAMOSTOJNA ženska srednjih let, bi rada spoznala prijaznega, ljubeznivega, simpatičnega in poštenega moškega iz naših krajev z veseljem do plesa, izletov v gore. Pisati na Publiest " pd— Ul. dei Montecchi 6 Trst pod šifro »ne bodi sam«. V SEŽANI prodam vseljivo dvostanovanjsko hišo z vrtom. Informacije na telefon 0038— 65—57280. MEDICINSKA sestra išče delo v Trstu kot varuška otrok, pomoč in nega ostarelih ali za hišno pomočnico. Telefob 0038—66—52008. PO UGODNI CENI oddam apartmane v Portorožu, 300 m od morja. Telefob 0038—66—75286. Ob igralnici na Lidu v prihodnjih dneh veliko kakovostne glasbe Pat Methenev obišče Benetke Rekord M. Jacksona BENETKE - Beneški Casind je letos poskrbel za niz zanimivih glasbenih prireditev, ki se skozi ves avgust vrstijo v posebej pripravljenih prostorih zraven poletnega sedeža igralnice na Lidu. Mesto v Laguni je letos zagotovilo zares razgibano in privabljajoče ter umetniško kakovostno glasbeno poletje. Letošnji program posega predvsem v zanimivo etnično glasbeno zakladnico raznih narodov z vseh celin. S precejšnjim uspehom so že nastopile brazilske skupine sambe in bossa nove in na vrsti so bili seveda razni italijanski glasbeniki, v četrtek, 20. in petek, 21. avgusta bo španska skupina Aguardiente predstavila tlamen-co, 26. in 27. avgusta bodo na vrsti arabsko—andaluzijski ritmi skupine Ziryab, 28. in 29. avgusta pa irski folk v izvedbi skupine Whisky Trail. Najbolj pričakovan večer pa bo na vrsti v sredo, 19. avgusta, ko bomo lahko prisostvovali nastopoma ameriškega kitarista Pat Methenyja in italijanskega kantavtorja Ivana Fossatija. Kot prvi bo že ob 20.15 stopil na oder dvorane Palagalileo Pat Metheny. Ameriški kitarist v zadnjih letih svoje bogate kariere ponuja zanimivo mešanico jazza in latinsko ameriških ritmov, čudnih akustičnih in elektronskih zvokov. Rezultat vsega tega je melodična in romantična glasba, zelo blizu čistim in pomirjajočim ritmom new—age glasbe, s katero je Metheny dosegel priznanje kritikov in navdušenje publike. Metheny išče v svojih glasbenih delih neko sozvočje predvsem kitare in klaviatur, ki se v albumih First Circle, Stili Talking in Letter from Home približujejo fusion glasbi. Ker je jazzovski glasbenik, se Metheny rad podaja v improvizacije, ki niso vezane na eno samo glasbeno shemo, kar bi ga utesnjevalo in dolgočasilo. V živo je nastopal z mnogimi velikimi glasbeniki in tudi to sodelovanje je pustilo marsikatero sled v njegovem glasbenem razvoju. Prav pred kratkim je izšla njegova zadnja plošča Secret Story, ki jo bo morda predstavil na sredinem večeru v Benetkah. Ta plošča je sad kar petletnega dela, vsebuje kar precej zanimivih skladb, velikih in pričakovanih novosti pa v glavnem ni. Metheny je nameraval po dolgoletnem igranju s skupino P MG ponuditi publiki nekaj novega in svežega, zvoki albuma Secret Story pa nas preveč spominjajo na sicer odlično glasbo prejšnjih del. Edina prava novost je začetna skladba Above The Treetops, za podlago katere je ameriški kitarist izbral in priredil himno Kampučije Buong Suong in na kateri sodelujeta Pinpet Orches-tra kraljevega baleta in zbor kraljeve palače iz Kampučije. Glasbeno povezanost s preteklostjo potrjuje tudi prisotnost članov skupine PMG (Paul Wertico, Ste-ve Rodby in Lyle Mays), Arman-da Marcala, Nane Vasaconcelosa in Charlieja Hadena. Na vseh skladbah sodeluje tudi London Orchestra pod vodstvom Jeremy-ja Lubbocka. ‘ Methenyja bosta tokrat spremljala jazzmana Dave Holland in Roy Haynes, tako da bo beneški koncert predvsem nadvse užiten prikaz jazzovskih vrlin tako sestavljenega tria. Sredin večer se bo ob 23.15 nadaljeval z nastopom italijanskega kantavtorja Ivana Fossa-tija. Genovski kantavtor deluje na italijanski glasbeni sceni že več kot dvajset let. Na začetku predvsem kot avtor čudovitih tekstov, s katerimi so številni drugi izvajalci dosegali velike uspehe, sredi osemdesetih let pa je dosegel tudi zasluženo pevsko slavo predvsem z albumoma La mia banda suona il rock in Panama. Lani je v naši deželi predstavil album Discanto, čudovito glasbeno potovanje skozi glasbo in tradicijo sredozemskih narodov. Njegovo popotovanje se nadaljuje tudi v zadnjem, letošnjem albumu Lindbergh. Tudi skladbe te plošče so čiste in obenem čustveno zelo globoke, glasbena spremljava je rafinirana, izvajanje izvsrtno. Najbolj znana pesem s te plošče je gotovo La canzone popolare, s katero Fos-sati ponuja določeno angažiranost, ki se lahko izraža tudi z glasbo in s katero zavrača sedanji politični žargon, ki uporablja težke in nerazumljive besede, medtem ko je ljudska tradicija zgrajena predvsem na preprostosti in neposrednosti, dve vrlini, ki jih po Fossatijevem mnenju moramo ponovno ovrednotiti. Vse te so obetajoče predpostavke za izredno zanimiv glasbeni večer, ki bo v najbolj očarljivem mestu na svetu trajal pozno v noč. AWS NEW YORK - Najbolje plačani pevec pop glasbe na svetu Michael Jackson je bil do včeraj verjetno nekoliko nevoščljiv svoji prav tako slavni in mastno plačani kolegici Madonni, ki je za televizijski prenos enega samega koncerta prejela bajno vsoto dveh milijonov dolarjev in postavila s tem svojevrsten rekord. Sedaj bo najbrž obratno. Zavidanja vreden bo Michael Jackson, ki je za kar tisoč odsto presegel Madonnin rekord. Od ameriške zasebne televizijske mreže HBO bo namreč prejel za predvajanje koncerta, ki bo v Bukarešti 29. septembra v okviru njegove vzhodnoevropske turneje »Dangerous tour«, okroglih 20 milijonov dolarjev. Takšen honorar za dve uri predstave res ni slab. Sicer pa je Jackson dobrega srca in bo znaten del tega astronomskega honorarja namenil romunskim sirotam, kot zatrjujejo dobro obveščeni viri. mm ■1 iliiiiiiiiii lil || - in radijski sporedi ■ : ' : III mr [~~j| RAI 1_________________ 6.50 Aktualno: Unomattina, vmes (7.00, 8.00, 9.00, 10.00) dnevnik 1 9.05 Nad.: Chateauvallon 10.05 Variete: Macario, storia di un comico 11.30 Nan.: E' proibito ballare 12.00 Variete: Unofortuna 12.25 Vreme in dnevnik 1 12.35 Nanizanka: La signora in giallo (i. A. Lansbury) 13.30 Dnevnik in Tri minute 14.00 Film: Bagdad (pust., ZDA 1949, i. Maureen O Hara, Paul Christian) 15.25 Mladinski variete: Big! 17.10 Nan.: II cane di papa 18.00 Dnevnik 1 18.10 Nan.: Blue jeans 18.40 Dok.: Atlante DOC 19.40 II našo di Cleopatra 19.50 Vreme in dnevnik 20.40 Film: Due tipi incorreg-gibili (kom., ZDA 1986, r. J. Kanew, i. B. Lancas-ter, Kirk Douglas) 22.25 Dnevnik 22.35 Film: Crimine disorga-nizzato (kom., ZDA 1989, r. Jim Kouf, i. Hoyt Axton) 0.15 Dnevnik in vreme 0.40 Rubrika opolnoči 1.30 Konjske dirke C CAHALE 5 6.30 Aktualno: Na prvi strani 8.30 Nanizanke: Arnold, 9.00 Tutti al college, 9.30 Love Boat, 10.30 La fa-miglia Bradford - Tentar non nuoce, 11.301 Robinson (i. Bill Cosby) 12.00 Kviz: II pranzo e servito (vodi Claudio Lippi) 13-00 Dnevnik TG 5 13.20 Variete: Non e la RAI 14.00 Aktualno: Forum (vodi Rita Dalla Chiesa) 15.00 Nanizanka: New York New York - II ritorno del padre 16.00 Otroški variete: aktualnosti in risanke 18.00 Kviza: OK il prezzo e giusto , 19.00 La ruota della fortuna 20.00 Dnevnik TG 5 40-25 Variete: Il TG delle va-canze - Predstavitev 20.30 Fi(m: Di che segno sei? (kom., It. 1975, r. Sergio Corbucci, i. Paolo Villag- „ gio, Renato Pozzetto) 22.30 TG delle vacanze 3.00 Variete: Maurizio Co-stanzo Show, vmes (24.00) Dnevnik TG 5 2-00 Spored non stop X RAI 2 6.50 Aktualno: Galatheus 7.00 Otroški variete 9.35 Aktualno: Verdissimo 9.55 Film: Caffe viennese (kom., Nem. 1940) 11.30 Kratke vesti 11.35 Nan.: Lassie, 12.05 L'ar-ca del dottor Bayer 13.00 Dnevnik - ob trinajstih 13.25 Rubrika o medicini in vremenska napoved 13.45 Nad.: La clinica della Foresta Nera, 14.35 Santa Barbara 15.20 Film: Io non protesto, io amo (kom., It. 1967) 17.10 Aktualno: Ristorante Italia (vodi A. Clerici) 17.25 Kratke vesti 17.30 Nanizanka: Faber l in-vestigatore 18.20 Športne vesti 18.35 Naniranka: Il commissa-rio Kress, nato vreme 19.45 Dnevnik in šport 20.30 Variete: Stasera mi but-to. E tre! (vodita Toto Cotugno, G. Faletti) 23.15 Vesti in vreme 22.35 Dok.: Colombo e Vera della scoperta 0.30 Dok. DSE: D. Losurdo 0.35 Dok.: Čara Italia 1.20 Nočni spored RETE 4_________________ 8.30 TG 4 vesti 9.30 Nan.: Strega per amore, 9.30 La Tata e il professo-re - Tata e le elezioni 10.00 Nad.: General Hospital, 10.30 Marcellina 11.00 Nan.: Balliamo con Licia 11.25 Otroški variete Ciao ciao in risanke 13.00 Nadaljevanka: Sentieri 13.30 TG 4 vesti 13.45 Variete: Buon pomerig-gio (vodi P. Rossetti) 13.55 Nadaljevanke: Sentieri, 14.30 Maria (i. J. Marti-nez), 15.15 Io non čredo agli uomini, 15.55 Manu-ela, 17.00 Ines, una segre-taria da amare 17.30 TG 4 vesti 17.45 Aktualno: Lui lei 1'altro 18.20 Kviz: Gioco delle coppie 19.00 TG 4 večerne vesti 19.25 Rubrika o lepoti 19.30 Nad.: Gloria, 20.30 Cris-tal, 21.30 La donna del mistero 2 (i. J. Martinez) 22.35 Film: Il lilo del rasoio (dram., ZDA 1946, r. E. Goulding, i. Tyrone Po-wer, Anne Baxter), vmes (23.30) TG 4 0.50 Nanizanka: Lou Grant | ^ RAI 3 | 7.00 Sat News, pregled tiska, Televideo 10.35 Film: Vivere (dram., Jap. 1952, r. Akira Kuro-sawa, i. T. Shimura) 12.55 Avtomobilizem F1 14.00 Deželne vesti 14.10 Popoldanski dnevnik 14.25 Glasba: Orchestra! 14.55 Koncert za Evropo 15.30 Film: Singapore - Intrigo internazionale (krim., ZDA 1954, r. R. Aldrich) 16.55 Film: Sistemo 1'America e torno (kom., It. 1974, r. Nanni Loy) 18.45 Derby in vreme 19.00 Dnevnik 19.30 Deželne vesti 19.45 Drobci 20.05 Variete: Non e mai troppo tardi 20.30 Film: Un detective... particolare (krim., ZDA 1989, r. Pat 0'Connor, i. Kevin Kline) 22.10 drobci 22.30 Dnevnik ob 22.30 22.45 Nan. Perry Mason: Uno scultore affascinante 23.40 Variete: Stasera, che sera! 0.35 Dnevnik in vreme 1.00 Nočni spored ITALIA 1________________ 6.30 Pregled tiska 6.40 Otroška oddaja 9.05 Nanizanke: Il mio amico Ricky, 9.45 La časa nella prateria - Arrivano le spose, 10.45 Hazzard - Il distillatore clandestino 12.00 Nogomet: Japonska-Ju-veritus (prijateljska) 14.00 Odprti studio 14.15 Film: I due para (kom., It. 1966, r. Lucio Fulci, i. Franchi-Ingrassia 16.00 Nanizanke: Adam 12 -Giocare col fuoco, 16.30 I giustizieri della citta -Tra le vacche grasse, 17.30 T.J. Hooker - Cac-Cia al poliziotto, 18.30 Riptide - Una stella in disgrazia 19.30 Odprti studio 19.45 Studio šport in vreme 20.00 Variete: Mai dire TV 20.30 Varieteja: Scherzi a par-te (vodita Gene Gnocchi, Teo Teocoli), 22.00 American G ladiators 23.15 Aktualno: Speciale Fe-stivalbar 0.15 Odprti studio, pregled tiska in Studio šport 0.50 Nočni spored T fr’ TV Slovenija 1 | 10.00 Spored za otroke: ris. serija Smrkci, 10.25 Zverinice iz Rezije 10.45 Dok.: Hollywood se jih spominja - A. Hepburn 11.30 Znanost: Sile v naravi 12.00 Poročila 12.05 TV dnevnik BIH (pon.) 12.55 Video strani 15.05 Napovednik 15.10 Umetniški večer 16.05 Film: Kaj? (It.-Fr.-Nem. 1972, r. Roman Polanski) 17.55 Poslovne informacije 18.00 Dnevnik 18.10 Spored za otroke: nadaljevanka Skrivnostni otok (4. del, pon.) 19.10 Risanka in Napovednik 19.30 Dnevnik, vreme, šport 20.00 Forum 20.30 Nad.: Poročen moški (VB, i. Anthony Hopkins, Ciaran Madden) 21.40 Sova, vmes nanizanka 22.05 Dnevnik, vreme, šport 22.30 Napovednik 22.35 Sova, vmes nadaljevanka Krvne pravice in film Poslednji objem (dram., ZDA 1979, r.Jo-nathan Demme, i. Roy Scheider 1.10 Video strani ODEON_________________ 13.00 Risanke 14.00 Nan.: Heidi, Galactica, 15.30 College, Henry & Kip, Ouattro donne in carriera 16.30 Nanizanka: Masguerade 17.15 Nadaljevanka: Viviana (i. Lucia Mendez), 18.00 Veronica 19.30 Risanke: Albertone 20.00 Nan.: Laverne & Shirley 20.30 Film: La Venere di Che-ronea (pust., It. 1957, r. Giorgio Rivalta, i. Belin-da Lee, Massimo Girotti) 22.00 Magazine: Telefacts 22.30 Film: I diavoli 2 - Aris-tocrazia immorale (dram., 1973, r. Andrew Sinclair, i. Oliver Reed) 24.00 Film: Augustine TMC 8.30 Nanizanka: Batman 9.00 Risanke: Snack 9.30 Variete: Ottovolante 10.30 Nan.: Truck Driver, Doris Day Show, 12.001 mis-teri di Nancy Drew 13.00 Dnevnik TMC News 13.40 Dok.: Prijateljska narava 14.15 Variete: Arniči mostri 15.15 Nanizanka: Autostop per il cielo |~pP) TV Koper 16.00 Film: Zeleni pašniki Wayominga (vestern, ZDA 1948, r. Louis King) 17.30 Nanizanka: Na kalifornijskih cestah 18.30 Primorski forum 19.00 Vsedanes - TV dnevnik 19.30 Nadaljevanka: Ryan 19.55 Nan.: Joe Forrester 20.40 Glasbeni utrinek 21.00 Piranski glasbeni večeri: Črt Šiškovič (violina), Igor Lazsko (klavir), vmes dnevnik 22.45 Aktualno: Globus 23.45 Na kalifornijskih cestah Pfc* TV Slovenija 2 17.40 Sova, vmes nan. Dragi John in nadaljevanka Krvne pravice 19.00 Nad.: Modro poletje 19.30 TV dnevnik BIH 20.00 Dok.: Skozi zgodovino na Triglav 20.35 Tomo Česen predstavlja: priprava plezalne smeri 20.45 Slovenski magazin 21.15 Zemljepisne posebnosti: Zaklad 22.10 Koncert simfonikov RTV Slovenija 16.15 Film: Fumo nel vento (pust., ZDA 1971, r. Joseph Kane, i. J. Ashley) 18.00 Film: Il mostro di Hen-derson (dram., ZDA 1980, r. Warris Hussein) 20.00 TMC News 20.35 Nanizanka: Matlock 21.35 TV film: L'ultima fron-tiera (1. Linda Evans) 23.20 TMC News 23.40 Aktualno: Intervju 0.25 Film: Il signor Max (kom., It. 1937) 2.10 Aktualno: CNN News TELEFRIULI____________ 14.30 Film: L importanza di chiamarsi Ernesto 16.00 Kratke vesti 16.05 Ena rastlina na dan 18.00 Kratke vesti 18.05 Nan.: Adderly 19.00 Večerne vesti 19.30 Nan.: Luomo che parla ai cavalli (i. E. Cerusico) 20.00 Dok.: Zgodovina ZDA 20.30 Nan.: Diamanti 21.30 Rubrika: Diagnosi 22.00 Rubrika o motorjih 22.45 Nočne vesti 23.15 Rubrika: Ena rastlina TELE 4_______________ (Se povezuje s sporedi Italia 1) Lastne oddaje: 19.30 Dogodki in odmevi RADIO TRST A 7.00, 13.00, 19.00 Dnevnik; 8.00, 10.00, 14.00, 17.00 Poročila; 7.20 Dobro jutro po naše, vmes Koledar; 8.00 Deželna kronika; 8.10 Četrtkova srečanja z Jankom Ježem; 9.00 Pesmi New Age; 10.00 Pregled tiska; 10.10 Koncert; 11.30 Odprta knjiga; 11.35 Kantavtorji; 12.00 Počitniška iskanja; 12.10 Glasba; 12.40 Oktet Jelovica; 12.50 Orkestri; 13.20 Folk glasba; 13.40 Drugam drugače; 13.45 Country glasba; 14.00 Deželna kronika; 14.10 S festivalov; 14.30 Prvine Sredozemlja pri pesnikih in pisateljih; 15.00 Nad.: Tajno društvo PGC; 15.25 Revival; 16.00 Glasovi iz Sibirije; 16.20 Potpuri; 17.00 Kulturna kronika; 17.10 Klasični album; 18.00 Kulturni dogodki; 18.30 Orkestri; 19.20 Zaključek. RADIO SLOVENIJA 5.00, 6.00, 6.30, 7.30, 8.00, 9.00, 10.00, 11.00, 12.00, 13.00, 14.00, 18.00, 19.00, 21.00, 23.00 Poročila; 6.50 Dobro jutro, otroci; 7.00 Kronika; 8.05 Radio Ga-Ga; 9.35 Turistični napotki; 10.30 Pregled tiska; 11.05 Petkovo srečanje; 12.05 Na današnji dan; 12.30 Kmetijski nasveti; 13.20 Obvestila; 13.45 Iz tujega tiska; 14.05 Poslovne informacije; 15.00 Radio danes; 15.30 Dogodki in odmevi; 16.15 Radijska tribuna; 17.05 Studio ob 17.; 18.30 Ekološki kotiček; 19.45 Lahko noč, otroci; 20.00 Oddaja za pomorščake; 20.30 Slovencem po svetu; 22.00 Zrcalo dneva; 23.05 Literarni nokturno; 23.15 Nočni program. RADIO KOPER (slovenski program) 8.30, 9.30, 10.30, 13.30, 14.30 Poročila; 12.30 Dnevnik; 6.00 Glasba, koledar; 6.30 Jutranjik; 7.00 Jutranja kronika; 7.30 Pregled tiska; 7.45 Evergren; 8.00 Modri val; 8.45 Informacije; 9.00 Souvenir d'Italy; 10.30 Primorski val; 11.00 Hladno-Toplo-Vroče; 12.00 Tropicana; 12.30 Opoldnev-nik; 13.00 Jagode in podoknice; 15.00 Dance mušic; 15.15 Hit dneva; 15.30 Dogodki in odmevi - prenos RS; 16.00 Glasbeni desert; 16.40 Pesem tedna; 17.00 Glasba po željah; 17.30 Primorski dnevnik; 18.00 Tartini, glasbeni večeri; 18.30 Pudding time; 19.00 Dnevnik - RS. RADIO KOPER (italijanski program) 6.15, 8.30, 9.30, 10.30, 13.30, 14.30, 16.30, 17.30, 18.30 Poročila; 7.15, 12.30, 15.30, 19.30 Dnevnik; 6.07 Almanah; 6.30 Zgodovinski utrinki; 7.45 Jutranjik; 7.50 Astrološki kotiček; 8.10 Morfej; 8.20 Block notes; 8.25 Pesem tedna; 8.45 Hiti; 9.00 Poletne turneje; 9.20 Glasbene želje; 9.45 Edig Galletti; 10.00 Pregled tiska; 10.40 Svet družine; 11.00 Aktualnosti; 12.00 Glasba po željah; 13.35 Pesem tedna; 14.00 Želja po glasbi; 14.33 Alphabet Street; 16.00 Ob štirih; 16.05 Promocija plošče; 16.20 Koledarček; 16.50 Rock-slovar; 17.20 Beatlesi; 17.32 Tropicana; 18.00 Pod senčnikom; 18.30 Ista plaža...; 19.00 Souvenir d'Italy; 20.00 Nočni program. RADIO OPČINE 7.30, 13.30, 17.30 Poročila; 10.00 Matineja z obvestili; 19.00 V svetu fantazije; 20.00 Mix time; 21.00 Nočni val. Vroče poletje za politike in upravitelje na Goriškem V Krmilili najbliže predčasnim volitvam Škriplje še tudi v drugih ustanovah Po nekajmesečnem premoru spet družabnost »Vodni Pajk’s show« v Foljanu 27. avgusta Vroče poletje preživljajo tudi predstavniki političnih strank na Goriškem. Že nekaj mesecev se bolj ali manj prizadevno trudijo preseči krizo, ki onemogoča delovanje pokrajinske uprave, v Krmi-nu pa je bilo od spomladi kar nekaj poskusov, da bi zagotovili novo in dovolj trdno večino na občini, a so, kot se zdi, tik pred komisarsko upravo in razpisom novih volitev. Škriplje tudi v nekaterih drugih večjih in manjših občinah: v Ronkah izražajo nezadovoljstvo nad sedanjo večino v vrstah socialistične stranke, razprtije v večinski SDL že dalj časa onemogočajo redno delovanje na občini v Zagraju. Seznam s tem pa prav gotovo ni izčrpan. Dodati je treba občino Gorico. Težko bi trdili, da so se odnosi med predstavniki posameznih strank zgladili in zavezništvo utrdilo, čeprav je odbor uspel zaobiti nekatere od nevarnih čeri. Sinoči je bilo, po nekajtedenskem premoru — morda tudi zato ker si bodo upravitelji in politiki do konca meseca privoščili nekaj oddiha - sklicano srečanje med predstavniki KD, DSL, PSI, SSk, PRI in PSDI in kjer naj bi skušali Vest, da bo Vinko Levstik v nedeljo, 23. t.m. šel preko meje, objavili smo je tudi v Primorskem dnevniku 6. t.m., je naletela na različne odmeve. Najbolj ogorčeni so bivši partizanski borci, ki od ministrstva za notranje zadeve želijo vedeti, od kdaj in zakaj V.L. ni več na spisku iskanih oseb. Primorskemu dnevniku so novogoriški borci poslali naslednje pismo. "Primorske novice so dne 7. 8. 1992 objavile kratko vest, da bodo slovenske oblasti dovolile bivšemu domobrancu Vinku Levstiku priti v Slovenijo. Vest je vzbudila na Goriškem in sploh na Primorskem precej ugibanj, pri borcih pa veliko ogorčenje, saj mu doslej zaradi suma medvojnih hudodelstev ni bilo dovoljeno obiskati domovine. Na podlagi izjave Boga Trudna iz policijskega ministrstva, objavljene v Slovenskih novicah dne 6. 8. 1992, Levstik ni v evidenci iskanih oseb, zato policija proti njemu ne bo ukrepala. V tem listu je namreč bila objavljena vest, da bo poiskati za vse sprejemljivo rešitev o novi večini, ki bi vodila Pokrajino do konca mandata. Pred tedni so se pogajanja prekinila, na pobudo KD, po izjavah pokrajinskega tajnika DSL Salomonija, o vlogi in pogojih vstopa njegove stranke v večino. Posredovanja v teh dneh so privedla do novega sestanka, na katerem naj bi razrešili najbolj kočljivo vprašanje, to je sestavo odbora. Tu se omenjajo različne možnosti, vendar pa bo najbrž prav iztekajoči se mandat odločujoč pogoj za vstop oziroma razširitev večine tudi na DSL. Od začetka pogovorov so minili že skoraj trije meseci, vedno bliže pa je rok zapadlosti mandata, saj ostaja na razpolago samo še nekaj mesecev. V tako kratkem času pa je razrešitev ključnih vprašanj, zaradi katerih naj bi se oblikovala nova, trdnejša koalicija, nemogoča. Upoštevati pa velja tudi notranje težave v DSL. V Krminu se je ta stranka javno izrekla za komisarsko upravo in razpis predčasnih volitev, medtem ko predstavniki drugih strank, Levstik v nedeljo, 23.8.1992 ob 6. uri zjutraj na Goriškem prestopil italijansko—slovensko mejo. V istem listu preberete tudi, kaj je Vinko Levstik med vojno kot domobranec počel. Tudi revija Mladina z dne 4. 8. 1992 piše o hudodelstvih, ki jih sam priznava. V reviji Borec št. lil—TV 1990 na strani 488 — pa zapisnik, v katerem zaslišanec med drugim navaja, kako se je Levstik hvalil o pobojih 65 partizanov. Novogoriški borci zahtevamo od omenjenega ministrstva odgovor na naslednji dve vprašanji: 1. Od kdaj in zakaj Vinko Levstik ni več v evidenci iskanih oseb? 2. Ali tudi v primeru, če bi mu borci na kulturen in dostojen način preprečili vstop v Slovenijo, policija ne bi ukrepala? Občinski odbor ZZB NOV Nova Gorica Za komisijo za informiranje: »Jože Pahor« predvsem KD, še niso zavrgli možnosti tudi drugačne sestave odbora, oziroma večine, čeprav bi to pomenilo le nadaljevanje sedanjega stanja. Zadnje dni se omenja možnost sestave koalicije med KD, neodvisnimi in PRI. Taka koalicija bi razpolagala z enajstimi od dvajsetih glasov. Ni veliko, vendar menijo nekateri, bi bila taka rešitev zmeraj boljša od komisarske uprave in predčasnih volitev. Za rešitev sedanjega mandata se zavzema tudi edini republikanski predstavnik Biagi, ki je bil svoj čas pripravljen vstopiti v načrtovano koalicijo levičarsko koalicijo. Smatra da so dogovori med PSI in DSL dokončno propadli in je torej PRI prost, da se zavzema za drugačne rešitve. Eno je gotovo: upravna kriza v Krminski občini traja predolgo in je tako stanje nevzdržno. Ob različnih poskusih rešitve krize je prišlo tudi do razbitja enotne opozicijske liste Uniti per Cormons. Bo veliki šmaren prinesel tako ali drugačno rešitev, ali pa se bo razprava prenesla za kakšen teden, tja do začetka septembra, ko se bo pričela vroča jesen? Neznanci, ki so v sredo ponoči vlomili v skladišče Cash in Carry v Tržiču, v ulici Schiavetti 8, so odpeljali petdeset pršutov , trideset koles parmezana in nekaj zabojev šampanjca v skupni vrednosti okrog petdeset milijonov lir. O nočnem, oziroma jutranjem obisku so se v podjetju prepričali včeraj dopoldne. Tatovi so za seboj pustili dovolj vidnih znakov svojega početja. Med drugim tudi veliko luknjo skozi katero so se spravili v notranjost skladišča. V podjetju so podobno tatvino zabeležili pred skoraj šestimi leti. Tudi takrat so tatovi odpeljali precejšnjo količino živil in dragocenih pijač. V teku je preiskava. Menda je skupaj z blagom izginilo tudi dostavno vozilo. V Rimu je umrl grof Caccia Dominioni V vojaški bolnišnici Celio v Rimu je, v starosti 96 let, umrl grof Paolo Caccia Dominioni. Bil je vsekakor Pajk’s show, ki se je tik pred volitvami poskusil tudi z mednarodno avanturo v sosednji Novi Gorici in kot prvi že tudi napovedal uspeh senatorja Darka Bratine, bo v prihodnjih tednih spet poskrbel za prijetno presenečenje. Po prvem "mednarodnem Pajk's sho-wu" se kajpak v tej poletni pripeki spodobi "prvi vodni Pajk's show". Datum in kraj prireditve sta znana, dogajanje nekoliko manj. Družabnost, ki jo pripravljajo Kulturni dom, Zveza slovenskih kulturnih društev in Zveza slovenskih športnioh društev v Italiji, bo v četrtek, 27. avgusta ob 20.45 v Foljanu, v znanem gostinskem in rekreacijskem centru 'Ai Cac-ciatori", ob glavni cesti Tržič -Gradišče. Dogajanje se bo odvijalo okrog bazena, zato tudi ime "vodni", zato tudi priporočilo naj udeleženci prinesejo s sabo tudi kopalke, ker bo ob koncu prireditve mogoče tudi zaplavati. Namigujejo sicer, da bi kdo od udeležencem utegnil skočiti, ali pasti v bazen, že pred tem. Tako kakor je veljalo za vse dosedanje izvedbe Pajk's shovva, bo tudi tokrat vstop samo z vabili, ki so na razpolago v pisarni Kulturnega doma (ul. Brass, 20 - tel. zanimiva osebnost, ki je svoje sposobnosti dokazoval na različnih področjih ustvarjanja. Bil je inženir, arhitekt, pisatelj, ukvarjal pa se je tudi s slikanjem, oziroma risanjem. Izhajal je iz stare plemiške rodbine v Piemontu. V prvi svetovni vojni se je udeležil bojev na Krasu, v drugi pa je sodeloval, kot rezervni oficir, v bitki pri Al Alameinu, zatem pa v vrstah odporniškega gibanja. Padel je v nemško ujetništvo in prestal hudo mučenje, ki pa mu je pustilo trajne posledice. Bil je odlikovan z bronasto kolajno za zasluge v odporništvu. Kot pisatelj je doživel največje priznanje z delom "Al Alamein", za katerega je prejel nagrado Banca-rella. Napisal pa je še nekaj drugih knjig. Načrtoval je številne spomeniške objekte in zgradbe v raznih krajih, tudi na Goriškem. Nekaj časa je živel tudi v Gabr-jah, v Pavletičev! hiši, kjer si je v podstrešnih prostorih uredil stanovanje. Prav ko je bival v Gabrjah je pripravil načrt za novo osnovno šolo v Sovodnjah in ga poklonil občini. 33288), ob delavnikih med 10. in 12. uro. V prihodnjem tednu, od 17. do 22. 8. bodo sprejemali telefonske rezervacije tudi v uradu ZSKD v Gorici (tel. 531495). Pravočasna rezervacija je nujna, ker je število mest omejeno. Po načelu, kdor prej pride, prej melje, velja vsekakor pohiteti. V tekmovalnem delu nocoj na gradu film »Riff-raff« Pregled Amidei na gradu bo nocoj ponudil možnost ogleda dveh filmov. V tekmovalni selekciji bodo ob 20.45 pod šotorom na grajskem dvorišču vrteli film »Riff-raff« Kena Loacha, ki je na lanskem festivalu v Cannesu prejel nagrado mednarodne kritike. Gre za grenko in groteskno komedijo o življenjskih in delovnih pogojih v Londonu za časa »železne dame« Thatcherjeve. Dogaja se med gradbenimi delavci, kjer se sindikalni boji prepletajo z nemogočimi ljubezenskimi zgodbami in sanjami o begu v daljne kraje. Danes ob 18. uri se v grofovi dvorani na gradu s predvajanjem filma »Toto e Carolina«, rež. Mario Monicelli, začne tudi retrospektivni pregled filmov dvojice scenaristov Age-Scarpelli. V naslednjih dneh bodo predstavili še osem njunih filmov, ki so zaznamovali pomembne etape v zgodovini italijanskega filma. Razstava podobic jutri na Barbani Svet slovenskih organizacij obvešča, da bodo jutri, 15. avgusta na otoku Barbana odprli razstavo podobic, ki je bila na ogled v Gorici za časa papeževega obiska. Razstavo z naslovom "Immagini dei santuari lungo il confine italo — sloveno - Božjepotna svetišča vzdolž italijansko slovenske meje" bodo odprli ob 12. uri na veliki šmaren po svečani maši, ki jo bo daroval goriški nadškof Antonio Vitale Bommarco ob 11. uri. Mašo bo prenašala Eurovizija. Razstava podobic, ki jo je pripravil Goriški muzej in ki vključuje tudi nekatere zasebne zbirke, bo odprta na Barbani do 15. septembra. Pokroviteljstvo nad prireditvijo je prevzela Občina Gradež. razna obvestila Kajak in kanu društvo Šileč iz Gorice bo priredilo v soboto, 22. t.m., tekmovanje (slalom in spust) po Vipavi, 7. Soška regata od Solkana do Podgore pa bo v nedeljo, 13. septembra. __________prispevki_____________ V počastitev spomina Oskarja Vižintina darujejo svojci 50 tisoč lir za Kulturno društvo Sovodnje. Ob obletnici smrti očetov Darkota in Jožeta_ darujeta Bogdan in Irma 100 tisoč lir za ŠZ Dom. kino Gorica GRAD (Teatro Tenda) 11. pregled Amidei: 20.45 »Riff-raff«. Režija Ken Loach. Pregled Age-Scarpelli v viteški dvorani na gradu: 18.00 »Toto e Carolina«. Rež. M. Monicelli. DEŽURNA LEKARNA V GORICI Marzini, Korzo Italia 89 - tel. 531443. DEŽURNA LEKARNA V TRŽIČU Centrale, Trg Republike 26 - tel. 410341. DEŽURNA LEKARNA V DOBERDOBU Lekarna pri jezeru — Vrtna ulica (via Giardino, 2) - tel. 78300. __________pogrebi_____________ Danes v Gorici, ob 8. uri Maria Zitter iz splošne bolnišnice v cerkev Srca Jezusovega in na glavno pokopališče, ob 10.10 Silvano Giacomelli iz bolnišnice Janeza od Boga v Poljan in ob 11.10 Ro-dolfo Iellini iz bolnišnice sv. Justa v Tržič. Pogovor z Anko Černič, pobudnico in sodelavko humanitarnega združenja »Telefonotre« se s težavo a vztrajno uveljavlja V Gorici deluje, od oktobra lani, tako imenovani Telefonotre, ki je za sedaj samo združenje prostovoljcev, ki skušajo pomagati, preko telefona, vsem, ki- so v Gorici in bližnji okolici mesta potrebni pomoči. Septebra meseca lani, se je zbrala skupina idealistov, z namenom, da ustanovijo združenje prostovoljcev s specifičnimi nalogami: po telefonu pomagati vsem, ki prosijo za nasvet, za tako ali drugačno pomoč, ali ki so zadovoljni že s tem, da nekdo prisluhne njihovi izpovedi. Dobili so številko telefona, ki je 535252 in prostore v stavbi Zelenega križa. Za pogovor smo zaprosili Anko Černič, učiteljico iz Gorice, ki že od samega začetka sodeluje pri pobudi »Telefonotre« in je pred kratkim tudi opravila intenzivni tečaj prve pomoči v okviru organizacije Zelenega križa. Anka nam je prijazno povedala, da je pri združenju Telefonotre okrog deset oseb, različnih poklicev, katerim pa je skupno to, da imajo radi predvsem starejše ljudi in so jih pripravljeni poslušati. Vsak dan, ne glede na praznike in na letne čase, lahko namreč osamljene ali pomoči potrebni osebe pokličejo na številko 535252 od 18. do 20. ure in oglasil se jim bo prijazen glas dežurnega anonimnega sodelavca. Med sodelavci združenja »Telefonotre« je zdravnik, psiholog, medicinec, uradnica, uradnik, drugi poklici, večina jih je mladih, ker se starejši težje odločijo za prostovoljno delo, pa čeprav bi se lahko, posebno tisti, ki so upoko- jeni in vedno tarnajo, da ne vejo, kaj bi s prostim časom. Anka Černič je potožila, da imajo na žalost premalo sodelavcev in prav v teh dneh skušajo opozoriti nase z razdeljevanjem reklamnih letakov, ki na kratko opišejo delo združenja »Telefonotre« in tudi z raznimi tiskovnimi sporočili. Javnost njihovo delo namreč še vedno premalo pozna. V Gorici je po Ankinem mnenju med ljud-mimočno prisotna velika zaprtost in nezaupljivost. Nihče noče pokazati drugemu, da ima težave, zato se zelo težko odločajo za klic na pomoč, še pravočasno, ko je ali bi bilo mogoče najti ustrezno rešitev. Še veliko težje pa je pridobiti nove člane, ki bi na številki 535252 bili pripravljeni preživeti nekaj večerov na mesec in bi tako pomagali ljudem, ki so v najrazličnejših težavah. Največkrat pokličejo telefonsko številko prostovoljnega združenja »Telefonotre« osebe, ki jih naša družba ne potrebuje več, pa naj se še tako cinično to sliši. To so starejši ljudje, ki so običajno v pokoju in nimajo veliko sorodstva ter imajo veliko potreb za svoje skromno življenje, moči pa so jim že opešale. Tako se zgodi, da jih prosijo pomoči pri popravilu televizorja, ki jim je še edino okno v svet in prostovoljci združenja »Telefonotre« pomagajo. Skušajo vedno pomagati ljudem v stiski, veliko jih namreč kliče zaradi težav, tesnobe in velike depresije, osamljenosti, ki je velika bolezen naših mest in ostarelih ljudi, nekateri kličejo tudi za zdravniško pomoč, za informacije (kdaj so odprte lekarne, kje dela ta in ta doktor in podobno), velikokrat jih pokličejo osamljeni ljudje samo za klepet. Prav v teh primerih, poudarja naša sogovornica, je potrebno biti zelo potrpežljivi in tudi veliko strpnosti je potrebno imeti, ker so to običajno starejši ljudje. Na številko 535252 pa kličejo tudi zaradi družinskih težav. Odvetnik brezplačno pomaga z nasveti združenju »Telefonotre« in tako skušajo rešiti brezplačno tudi pravne probleme ljudi v stiski. In še in še bi lahko naštevali. Ne nazadnje tudi primer gospe, kateri sedaj skušajo pomagati tako, da bi kupili majhno dvigalo, ki bi ji omogočilo priti iz stolpnice, kjer stanuje. Z invalidskim vozičkom namreč ne more po stopnicah, mož, ki je tudi že v letih, pa tudi ne more pomagati. Tako je gospa že nekaj let popolnoma odrezana od sveta. In še in še bi lahko naštevali, a naj bo dovolj, saj tudi Anka Černič ni hotela preveč povedati, da ne bi izgledalo, da se hvalijo s svojimi dobrimi deli. Združenje prostovoljcev »Telefonotre« je organizacija, ki mimo vsakršne birokracije skuša pomagati človeku v stiski, po telefonu to stori na številko 535252, če pa vztrajnim prostovoljcem ne uspe vsega urediti po telefonu, skušajo pomagati na druge načine. Vsekakor ljudje, ki so vredni občudovanja in naše pomoči, saj , kot pravi Anka, vsaka roka in vsak človek prav pride. pismo uredništvu Borci zahtevajo pojasnilo, zakaj V. Levstik ni več iskana oseba Na delu tatovi sladokusci Iz skladišča Cash in Carry v Tržiču izginili pršuti in sir parmezan Ob zamisli skupnega in usklajenega razvoja sestrskih mest Nove Gorice in Gorice Številne kritike urbanistov glede načrtovanja Nove Gorice Prvotna zamisel dobra - rast mesta pa nekaj povsem drugega Projekt novogoriškega župana Sergija Pelhana o postopnem združevanju Nove Gorice in Gorice, na upravni ravni, v skupno mesto ob slovensko-italijanski meji, predvideva tudi sodelovanje urbanistov. Le-ti naj bi skupaj načrtovali in usmerjali prihodnji razvoj oziroma graditev Nove Gorice in Gorice, o čemer smo v Primorskern dnevniku sicer redno poročali. Toda pri tem v Novi Gorici čedalje bolj in glasneje opozarjajo na pomanjkljivosti, neskladja in vrzeli dosedanje urbanistične politike v tem obmejnem mestu. O skupnih zasnovah urbanizma oziroma sodelovanju pri reševanju sprotnih vprašanj urbanističnega napredka obeh sosednjih in prijateljskih mest, so trije arhitekti iz Gorice predstavili svoja mnenja in predloge tudi v okviru posebne evropske organizacije, tako imenovane Evropan. V zadnjem času je govora o tem, da bi omenjena organizacija imela svoj izvršilni organ v Novi Gorici. Arhitekti iz Gorice so Alfonso Angelillo, Antonio Angelillo in Chiara Menato. V dokumentu z naslovom "Predlog za usklajen urbanistični razvoj obmejnih območij" se zlasti zavzemajo za to, da bi sosednji mesti, to je Nova Gorica in Gorica, izkoristili svojo zemljepisno vlogo, predvsem kar zadeva mednarodni tranzit na področju cestnega in železniškega prometa. Pri tem trije arhitekti iz Gorice opozarjajo, da se je na območju ob državni meji, to je tam, kjer se mesti stikata, ohranil velik in strnjen nepozidan kompleks, ki ga je sedaj mogoče enotno ovrednotiti in projektno obdelati. Pri tem poudarjajo, da sta Nova Gorica in Gorica sicer navezali stike za uskladitev politike upravljanja prostora, vendar pa je v veljavnih načrtih obeh mest opazna neusklajenost pri urbanističnih odločitvah. Za primer so navedli, da Nova Gorica in Gorica načrtujeta gradnjo dveh med seboj ločenih obvoznih cest, čeprav bi ob potrebnem soglasju bila dovolj ena sama taka prometnica za obe mesti. V Novi Gorici o zagatah na področju urbanizma pogosto razpravljajo tudi na zasedanjih Občinske skupščine. Pri tem kritično opozar- jajo, da mesto še nima prave podobe, svojega centra in duše. V članku, ki ga je arhitekt Vinko Torkar objavil v zadnji številki revije Primorska srečanja, opozarja, da naj bi po prvotni zasnovi, ki so jo sprejeli in utemeljevali ob začetku gradnje leta 1947, Nova Gorica 'bila nekaj velikega, lepega in ponosnega, nekaj, kar naj bi sijalo preko meje, v Italijo". Toda v resnici se je ves čas dogajalo, da so urbanizem usmerjali posamezni urbanisti raznih strokovnih šol in sposobnosti, ki pa jih je pogojevala krajevna politika. Profesor Edvard Ravnikar, znan slovenski urbanist in arhitekt in avtor prvotne urbanistične zasnove Nove Gorice, je na primer javno opozoril, da je "zidanje Nove Gorice verjetno najbolj zgovoren primer usode urbanizma v Sloveniji po osvoboditvi, le da bi temu primeru še najlaže rekli tragedija". Omenjeni avtor članka v reviji Primorska srečanja, meni, "da je eno prvotna zasnova Nove Gorice, drugo pa tisto, kar je iz nje po 45 letih nastalo. Meni, da je dolga zgodba o tem, zakaj je iz nečesa "kar naj bi sijalo čez mejo", postala urbanistična tragedija. Vendar pa ta zgodba ni povezana z nekakšno komunistično zaroto, kot morda kdo zatrjuje, temveč je omenjena tragedija posledica ukrepov konkretnih lokalnih osebnosti, to je veljakov, iz politike in stroke, ki so krojile usodo Nove Gorice. Trditve in dokazovanja posameznikov o tem, da bi morali prenehati z poizkusi na področju urbanizma v Novi Gorici, so dokaj prepričljivi. Mesto namreč že vsaj 30 let grade brez potrjene urbanistične zasnove. Zadnji urbanistični načrt, ki je bil jasen vsakomur, je v letih 1958-59 izdelal arhitekt Viljem Strmecki. Posledice občutijo Novogoričani na raznih področjih. Mesto na primer nima urejene kanalizacije, nekatera stanovanja so grajena pod gladino prometnic (cest), veliko pa je tudi primerov tako imenovanih črnih gradenj. Kršilci bodo sicer morali poravnati svoje obveznosti za njihov nedovoljen poseg v prostor. Doslej je 41 prebivalcev Nove Gorice priznalo, da so svoje hiše ali druge objekte zgradili brez dovoljenja oziroma brez raznih soglasij. Kaže, da v Novi Gorici ni pripravljenosti za odločilno dejanje na področju urbanizma, to je za izdelavo in sprejem novega urbanističnega načrta mesta. Zdi se, da bodo raje dopolnjevali, izboljševali in preurejali tiste dele mesta, ki so že zgrajeni. Takšno usmeritev je pred dnevi, v nekem intervjuju, utemeljeval Jelko Valenčak, predstojnik občinske službe za varstvo okolja in urejanje prostora. MARJAN DROBEŽ Oktobra bo v Varšavi posvet o tujih vlaganjih Trgovinska zbornica si prizadeva za večjo prisotnost na Poljskem Goriška trgovinska zbornica namerava v prihodnjih mesecih znatno razširiti svojo prisotnost na Poljskem in s tem omogočiti gospodarskim operaterjem bodisi poživitev, kakor navezavo poslovnih stikov. V ta namen so na Zbornici že pripravili nekaj srečanj s proizvajalci in trgovci, ki že sodelujejo s partnerji na Poljskem ali ki se za to tržišče zanimajo. Zanimivo bo srečanje, ki bo od 26. do 28. oktobra v Varšavi. Na hjem bodo razpravljali o tujih vlaganjih na Poljskem. Srečanje pripravljajo ministrstva za zunanje Zadeve Poljske, za industrijo in Privatizacijo, ob podpori združenja UNIDO. Po oceni Trgovinske zbornice je Poljska zanimivo tržišče že sedaj, pozitiven razvoj pa je pričakovati v prihodnjih letih. Tako naj bi se blagovna menjava med Poljsko in zahodnimi državami letos povečala za kakih 13 odstotkov in dosegla vrednost okrog 14 milijard dolarjev. Pozitivne posledice na razvoj gospodarskega sodelovanja pa bo predvidoma imel status Poljske v okviru EGS. Od 1. marca letos je ta država, tako kakor Češkoslovaška in Madžarska, pridružena članica skupnosti. Goriška trgovinska zbornica vabi gospodarstvenike, da se omenjenega srečanja (Foruma) udeležijo. Podrobnejše informacije nudijo v uradih zbornice. Na skupnem praznovanju zbrani Števerjanci rojeni leta 1927 Števerjanci, rojeni leta 1927, so pred petimi leti dali besedo, da se sPet srečajo. Obljubo so izpolnili v začetku julija letos. Na grob umrlih zh *n**tOV *n Pre<* spomenik padlim so položili cvetje. Družba, ki se je brala pred petimi leti, je pogrešala tri člane, ki so žal medtem umrli, a razliko pa je iz daljne Avstralije, kjer živi že štiri desetletja, prišla bjakinja Sonja Ciglič Gabrovec. Jubilanti, ki so se odločili za skupno praznovanje, so se zbrali pri masi, zatem pa še na skupni večerji in družabnosti v domačem kraju. Na sliki: 65-letniki iz Števerjana pred spomenikom. Pred tridesetim leti je v našem mestu umrl arhitekt Maks Fabiani Gorici je dal sodobno urbanistično podobo Sestavljalcu rubrike "Na današnji dan" v ljubljanskem Dnevniku se pisec teh vrstic mora zahvaliti, ker se je le-ta v sredo 12. avgusta spomnil na 30. obletnico smrti znanega arhitekta Maksa Fabianija. Drugače bi ta obletnica šla neopazno mimo, saj se je niso spomnili drugi slovenski oziroma italijanski časopisi. In vendar je bil Maks Fabiani mož, ki je zapustil vidne sledove v vsej srednji Evropi, na Dunaju, v Ljubljani, v raznih krajih takratnega habsburškega cesarstva, ne nazadnje na svojem Krasu, v svoji Gorici, v Trstu, na Primorskem nasploh. V Gorici je Maks Fabiani umrl 12. avgusta 1962, v 97. letu starosti. Rodil se je namreč v Kobdilju pri Štanjelu leta 1865. Usoda ga je popeljala na Dunaj, kjer je uspešno diplomiral za arhitekta leta 1888. Srečo je imel, da je živel na Dunaju takrat, ko je tam bilo zbranih veliko arhitektov, ki so dali svoj pečat ne le Dunaju marveč vsemu cesarstvu in tudi širši Evropi. Fabiani je na Dunaju deloval skupno z Ottom Wagnerjem, Jožefom Plečnikom, Adolfom Loo-som, Janom Kotero, Josephom Urbanom in številnimi drugimi, ki so dajali ton ne le arhiteturnim in urbanističnim dosežkom marveč umetnosti nasploh. Dunaj je takrat v tem oziru bilo eno pomembnih evropskih središč in še dandanes kjerkoli prirejene razstave teh protagonistov pritegnejo veliko pozornost. Veliko je bilo v vseh jezikih napisanih knjig in katalogov o takratnih dunajskih dosežkih. Maks Fabiani je za nas tudi drugače zanimiv, ne le zaradi tega ker se je rodil, živel in umrl v naših krajih. Zanimiv je tudi in najbrž predvsem zaradi tega, ker je naredil načrte za Trgovski dom v Gorici in Narodni dom v Trstu, slovenska kulturna domova v katerih se je odvijalo kulturno, gospodarsko in družabno življenje goriških in tržaških Slovencev. Čeprav je bil Trgovski dom v Gorici zgrajen šele leta 1904, so goriški politični veljaki povabili Fabianija k sodelovanju že nekaj let prej, takrat ko so nameravali zgraditi Šolski dom v Križni ulici. Že takrat jim je Fabiani naredil okvirni načrt, da bi v enem samem poslopju združil prostore za šolo, banko, kulturna društva, da bi tam bila tudi dvorana za razne prireditve, da bi tam bila tudi telovadnica. Goriški veljaki so se takega načrta prestrašili, pravzaprav niti denarja niso imeli, da bi ga izpeljali, zaradi tega so načrt hitro opustili. Prišlo je že do političnih sporov med klerikalci in liberalci in tako je društvo Šolski dom, ki ga je vodil dr. Anton Gregorčič, izbralo drugega načrtovalca ter še pred iztekom stoletja dalo zgraditi šolsko stavbo v Križni ulici. Podjetnejši in kulturno ter umetniško bolj razgledani so bili liberalni prvaki, še zlasti dr. Henrik Tuma in Andrej Gabršček, in tako je Trgovsko - obrtna zadruga, banka goričkega liberalnega meščanstva, Fabianiju zaupala načrt za Trgovski dom. Ta je bil zgrajen v rekordnem času, manj kot poldrugem letu, prve stranke so se vanj vselile le nekaj dni pred koncem leta 1904. Trgovski dom je bil v ponos goriškim Slovencem, tudi zaradi tega ker je stal na glavni goriški ulici. V njem so bili gledališka dvorana in mala telovadnica, prostori za razna društva, odvetniške in druge pisarne, stanovanja, v pritličju trgovski lokali. Trgovski dom so nam vsi zavidali. Prav zaradi tega so nam ga nasilno odvzeli v fašističnih letih. Danes je ta stavba državna last, v njej so uradi državne finančne uprave. Več ali manj podobna je bila usoda Narodnega doma v Trstu, za katerega je prav tako naredil načrte Maks Fabiani. Maks Fabiani je tudi drugje v Gorici pustil svoje sledove. Njegova je pravzaprav cerkev Srca Jezusovega. Z njo se je ubadal v letih med dvema vojnama, ko je živel in v glavnem delal v Gorici. Cerkev je bila sicer zamišljena že pred prvo svetovno vojno. Morala bi biti še večja od takšne kakršna je dandanes, saj je bilo zamišljeno, da bo ta cerkev služili močni avstrijski garniziji. Fabiani je vodil obnovitveni urad v prvi svetovni vojni porušene Goriške. Izdelal je urbanistični načrt mesta Gorice, izdelal je načrte več deset malih občin. Naredil je urbanistični načrt za vso goriško deželo. Bil je to prvi tak načrt v Italiji nasploh, saj se s tako obsežnimi načrti v tej državi takrat niso ukvarjali. Odveč bi bilo naštevati vse Fabianijeve načrte na Dunaju, v Ljubljani, drugod v srednji Evropi. To ni namen današnjega pisanja, saj je bilo o tem večkrat veliko prikazanega in povedanega. Tako na razstavah v Gorici kot pred kratkim v Trstu, za kar se gre zahvaliti prof. Marku Pozzettu. Še en osebni spomin. Piscu teh vrstic, ki je Fabianija osebno poznal in ga cenil, se je zdelo nekaj čisto normalnega, da je konec sedemdesetih let, ko je bil član občinske toponomastične komisije, predlagal, da se Maksu Fabianiju posveti ena goriških ulic. Komisija je ta predlog osvojila, kot je istočasno osvojila tudi predloge, da se nekatere goriške ulice poimenujejo po Henriku Tumi, Andreju Gabrščku in Simonu Rutarju. Do "kratkega stika" je v komisiji prišlo le ko je en njen član predlagal, da bi se napisalo "Massimiliano" in ne "Max", kot se je Fabiani sam podpisoval, in da bi se pri Tumi napisalo "Enri-co" in ne "Henrik". Brez kakršnihkoli polemik sta v teh primerih ostali imeni "Max" in "Henrik" in predlagatelj potujčenih imen je mirno sprejel odločitev večine v komisiji, ki je potem obveljala tudi v občinskem svetu. Z drugačno ihto pa so se na "Maxa" Fabianija spravili kasneje večkrat spravili drugi, k sreči pa je take histerike resna goriška italijanska kritika takoj utišala. (mw) J XXXIII. A. z kmetov je stopil slok in siv mož in se vojaško upostavil pred grofom. Bil je v mladih letih med domačo vojsko černi-dov,!1) znal je stati in še nemško je umel. Po nemško se je predstavil. »Primož Podoreh, župan v Volčah.« »Kaj torej?« je vprašal grof. »Gospod grof,« je povedal Primož, »tisto, kar ste rekli o županih, ne gre. Dozdaj sva tukaj šele dva.« »Tako,« je zavpil tedaj grof, »nepokorni do zadnjega!« Srdito je osuknil konja in odhajal s spremljevalcema. »Zdaj bo zares,« je dejal Martin Munih, »možje, pripravimo se!« Ni minilo dolgo, ko je bilo čuti iz vasi konje in korakajoče vojake. Mušketerji z domačimi černidi so zavili izza hiš, za njimi je jahalo dvanajst dragoncev s kapitanskim poročnikom Arar-dijem na čelu. Zadaj so šli pod-glavar in njegovi spremljevalci, sodnik Brunetti, grof Coronini, Radetič in kancelist Morelli. »Stoj,« je velel razko Arardi. Vojaki mušketirji pa černidi so obstali. Lepo se je videlo, da černidi ne slede poveljem tako odločno kot vojaki. Dragonci so pridržali konje. Ob bok se jim je postavil Radetič. Tedaj so se vojaki razvrstili in dali podglavar-ju prostora, da je mogel prihajati bliže. Vrban Koščer, edinec sive matere s Čiginja, tisti, ki mu je bila naročila, naj ne pozabi pogledati v Kanalu na sliko svetega Krištofa, je stal na zidu ob grahov-skem Golji. Čudno ga je prevzela neka brezmejna žalost. Sam ni vedel, čemu se je zagledal bradatemu in tršatemu mušketirju v lice. Ni mogel pogledati vstran. Čudna nejevolja na tega neznanega mu človeka se ga je lotevala. Tedaj pa je podglavar Stras-soldo prihajal tik pred kmete. Radetič mu je jahal ob strani. Podglavar je nagovoril kmete. Radetič je prevet njegove besede, da ukazuje, naj se ljudje razidejo. »Ne!« je bilo čuti za odgovor. Zopet je tolmačil Radetič, da bo dal grof podglavar vojakom povelje, naj upornike razženo. »Naj poskusijo,« so šumeli uporni. »Čakajte,« je slišal Vrban Koščer Skoračnikarja ob sebi; tudi videl je, da je mož pokleknil za nizki zid, položil puško na zid in meril. Koščerjev Vrban se je tedaj domisli stare matere pa tega, da je pozabil ozreti se v Kanalu na sliko svetega Krštofa. Zdaj je iskal na prvi solkanski hiši pa ni našel ne slike ne tolažbe. Prečudna besnost ga je obšla. Kakor da ima tudi sam puško, je nameril svojo opaliko bradatemu mušketirju v obraz. Arardi je klical svojim vojakom: »Pripravite se!« Vrban je še videl, da se je poglavar umaknil zadaj za vojake. Radetič je stal s konjem ob mušketirjih in zaklical: »Kmetje, spametujte se!« Odgovoril mu je strel. Radetič je okrenil glavo v stran. Krogla mu je oprasnila pokrivalo. Udarila je v streho pod bregom. Jata vrabcev se je razletela z vrtov. Pok je odjeknil v bridko tišino. »Ogenj!« je poveljeval mirno Arardi. Muškete so prasnile. Zažvižgalo je v zraku in zasikalo kmetom nad glavami, da so se jim sklonili širokokrajni klobuki kakor od vetra zagnani. Iz stisnjene množice se je izvil nepozabno čuden glas, strašna užaljenost, temna grožnja, ki ni našla glasovno oblikovane besede. Kmetiška vojska se je kakor eno samo telo zazibalo pod pritiskom ene same misli. Vzbočila se je tesna gruča, zavalovala in šla proti vojakom. Tisti trenutek se je zdelo, da bodo vojaki zbežali. Razmaknili so se nemo v levo in desno. Skozi odprtino pa so silili jezdeci. Slovesno je odjeknil Ra-detičev glas: »Reiter, vorvvarts! Jezdeci, naprej!« Konjiki so potegnili sablje. Kmetom se je zableščalo pred očmi. Prvi so obstali in nekako omahnili v ljudi za seboj. »Udarite, kaj gledate!« je bilo čuti Martina Muniha, potem je prišlo do kratkega boja. Jezdeci so se pognali s konji v ljudi. Udarjali so s sabljami in vlekli konje na zadnje noge. Nastala je čudna gneča. Kriki so se bridko oglašali med posamezne strele, sablje so pljuskale, vmes je bilo čuti temne udarce s palicami. Mirno je vodil svoje Radetič: »Reiter, vorvvarts!« Vojaki so razpršili kmete in jih potisnili na pokopališče. Tedaj so udrli za njimi pešci. Šli so se na pesti. Martin Munih se je branil besno. »Živega me ne bodo,« je vpil. V naslednjem trenutku ga je udaril mušketir s kopitom, da je telebnil omočen dvema černido-ma v roke. Bil je zadnji, ki se je še branil in skoraj edini, ki je prišel vojakom v roke. Vsi drugi so bežali v breg, skakali čez zi- dove na solkanske vrte ali pa se skrili za skalami. Na pokopališkem zidu, tam kjer je stal in streljal grahovski Golja, pa je bil omahnil z gornjim telesom čez zid Vrban Koščer. Iz rane pod levim ušesom mu je lila kri in rdečila zid. Bradat mušketir je od spodaj gor strmel v mrtvo, mlado obličje. Bil je čudno žalosten. Ni se mogel otresti vtisa, da je že davno videl ta obraz. Morda ga je res. V sanjah prve mladosti, ko mu je že bilo namenjeno, da bo ubijal... * Nekako ob istem času, ko se je vračal podglavar Strassoldo s svojimi vojaki v Gorico in gnal trideset upornikov s seboj, večinoma samo tiste, ki jih je bil s seboj zvabil kromberški Pavšič, pa so prišli pijani grofu v roke, je stopalo do dvanajst sto in še več kmetov v močnih gručah od Ajbe proti Kanalu. Že od Avč doli in Ročinja jim je pela na pot plat zvona. V Kanalu je bilo vse tiho. Ljudem se ni mudilo. Bili so že trudni, bodisi da niso že nekaj noči spali, bodisi da so bili napravili od Podseli pot nazaj v Volče. Prva gruča, nekako petdeset ljudi, je stala že tik pred Kanalom. Očividno so bili tu ostali, da bi^ se posvetovali. Govoril jim je Štefan Maraž, ki si je dal opraviti zlasti z enim med ljudmi, z Blažem Dragarjem iz Doblarja, ki je bil po videzu neumen človek, a silen kakor svetopisenski Goljat. Zdajci so se ljudje zganili in skoraj v teku šli čez most pred Karnelovo mitnico. Zavora je ležala čez cesto, ob drogu je stal močni Karnelov hlapec. Maraž je zaklical: »Kamel, vstani in poberi mit-nino!« Mitnica je bila zaprta. Nihče ni odgovoril. Tedaj pa so videli nekateri, da je blisnilo v oknu Ilustriral Klavdij Palčič dvoje strupenih oči v nekakem spačenem in posinjelem licu. »Je doma, je,« je zaklical mesar Melinc iz Tolmina, tisti, ki je bil svoj čas prvi skusil, kako močan je Karnelov hlapec. Prav kakor da ga je ta zdaj prepoznal po glasu, se je živahno ustopil sredi ceste proti kmetom. Maraž je zaklical: »Lej, ga, Dragar! Tisti je, primi ga, primi, Blaž, in vrzi!« »Katerega?« je iskal glupo silni človek. »Gnile! Kakor otroka ga boš položil, Blaž,« je pokazal še določneje Maraž in priganjal. »Presneto poceni boš zaslužil polovnico vina.« »Bom,« se je zasmejal Dragar glupo in si vihal rokave. Kmetje so ga potisnili predse. Karnelov hlapec ni čakal, vrgel se je samcat na kmete, suval, in jih gnal kakor čredo nazaj po mostu. Tedaj se je obrnil Dragar nanj. Hlapec se je okrenil. Nekaj trenutkov sta se molče ogledovala. »Ali se bova, fantič?« je dejal smešno vljudno Dragar. Nasprotnik ni odgovoril, temveč se okretno vrgel na Blaža in ga v trenutku položil na tla, ko mu je izpodbil noge. »Blaž, sram te bodi,« je vpil Maraž. Dragar se je izvil nasprotniku in ga dvignil, kakorkoli se je hlapec obesil nanj z vsem svojim telesom. Bil je dokaj manj lenoben in vljuden. Moža sta se spoprijela zares in se merila. Dragar je bil očitno močnejši, a neroden. Podlegel je. Hlapec ga je bil potisnil do ograje čez most. Kmetje so zavpili. Zdelo se je nekaj trenutkov, da bo odletel Blaž v globočino. Toda hlapec ga ni bil gospodar. Dragar se je pognal z nasprotnikom zopet na sredo ceste in sunil nato nazaj v svoje ljudi. Že so med njimi stegovali roke in palice, da udarijo po hlapcu. Pa ni bilo treba. Dragar je moža zajel pas in strašno stisnil. Hlapec se je v bolečini potegnil in zasopel: »Ne ubijaj me!« »Nak, ubijal pa ne,« je dejal dobrodušno Dragar, »pit pa pojdem, užejal si me.« Dvajset rok je seglo po hlapcu, ki se ni več branil. Zvezali so ga z vrvico, s kakršno vežejo Tolminci seno v bremena. Zat-vora čez cesto se je vdala. Ljudje so obstopili mitnico. »Karnel, pridi ven,« so vpili, »galjot tatinski! Naše groše nazaj!« Tolkli so na zapahnjena vrata in na okno. Jeza je rasla v njih vse bolj. Nekdo je ščuval: »Posvečenega duhovna je ubil in oropal.« »Cerkev Matere Snežnice nad Avčami je okradel.« »Duše nima! Pasji je.« Vedno nove množice so vrele čez most. Tolmincem so se pridružili še domačini, Kanalci, ki so gledali sprva od daleč. Nekdo med njimi je potrkal mlademu uporniku na ramo in bodril: »Doma je, doma. Pa se je le skril.« Fant je prikimal. »Pa od kod vas je toliko?« je vprašal Kanalec. »Kaj deš,« se je zasmejal neki Mostar, »vas Kanalcev je deset za sold. Toliko kot nas vas pa le ni.« Šalil se je besedno, ker je bilo tedaj za en denar deset lokov-ških žebljev, ki so jim rekli ,ka-nalci'. »To se žene Maraž,« je rekel Kanalec, ki mu šala ni prijala. »Saj se lahko,« je potrdil oni drugi. »Seveda se,« je pritrdil Kanalec. »Pa tudi vi drugi ste lahko hudi, da vas je šel kar z vojsko rubit. Pa ste ga še pravi čas nagnali.« Kmet je dejal: »Smo ga, ko je hotel priti v drugo. Pri nas je že pograbil, kar je dobil.« »I, kako govoriš?« je ugival Kanalec in vprašal: »Ali ste od Kobarida?« »Vsi ne,» je priznal kmet, ki je bil z Vršnega. »Pa da vam je Karnel odgnal živino?« »Bo pošteno vrnil, potep.« »He,« je dejal Kanalec. »Saj sem sam videl, da je šel v soboto z biriči na Tolminsko. Pa so dejali, da je prišel le do Podseli. Kako vam je neki živino odgnal? Na Čedad?« Vrsnjan ni odgovoril, ni slišal. Ni vedel, da je bila prva rube-žen Bandelovo delo, ne pa Karnelovo. Glasno vpitje strašne mržnje je prekipelo v vrh. Izpod strehe je gledalo na kmete pri neki špranji dvoje stisnjenih oči in se kresalo v onemogli besnosti in blaznem strahu. Čepeč na vseh štirih je opazoval Karnel množico na trgu in hropel kakor stekel s peno na ustih. Z nohti je oral v jelovino pred seboj. »Tam je, pod streho tiči,« ga je našel Maraž. »Kje, kje?« so vpili ljudje. (se nadaljuje) (1) med domačo vojsko černidov: deželni vojščaki, nekakšni brambovci. Pogovor s prof. Sašo Mdchtigom - vodjo organizacije nedavnega 17. mednarodnega kongresa ICSID v Ljubljani Slovenija ima izredne potencialne možnosti na področju razvoja industrijskega oblikovanja ! 17- ! t at t h e KMtf) Maja letos je v Ljubljani potekal 17. mednarodni kongres industrijskega oblikovanja Worldesign ICSID (International Council of Societies of Industrial Design). Veliko je bilo povedanega v medijih za časa samega dogodka ali najmanjšega svetovnega kongresa, kot so ga nekateri poimenovali. Zdaj, ko so navdušenja, težave in problemi (vsaj organizacijski) mimo, je zanimivo potegniti iz dogajanja končne misli in zaključke o tem, kaj in kako je Slovenija ponudila in pridobila od svetovne elite dizajnerjev. Za misli, občutke in zaključke smo se zato obrnili na vodjo organizacije kongresa prof. Sašo Machtiga, dizajnerja in predavatelja na oddelku za oblikovanje Akademije za likovno Umetnost v Ljubljani. Saša J. Machtig, rojen 1941 v Ljubljani, je diplomiral na tamkajšnji Fakulteti za arhitekturo ter se kot redni profesor na Akademiji ukvarjal z industrijskim oblikovanjem; prejel je več nagrad za svoja dela na BIO - bienalih industrijskega oblikovanja. Njegov Kiosk K67 je MOMA - Muzej sodobne umetnosti v New Vorku - uvrstil v svojo stalno zbirko oblikovanja 20. stoletja. Član mednarodne delovne skupine in izvršnega odbora ICSID je od sredine osemdesetih let vodil organizacijo kongresa v Ljubljani. Kako gledate na odvijanje in organizacijo sedaj, ko so pač »po vojni vsi generali«? Kar smo napovedali in začrtali, se je uresničilo; šlo je za dobro zasnovan in izveden projekt, ki je bil voden v vsebinskem in tehničnem smislu z razmeroma dobro .ekipo, na eni strani domačo, na drugi strani pa smo imeli dobre partnerje v tujini, tako da smo nabrali izredno vsebino skozi vse štiri kongresne dni, ki jo ocenjujejo v tujini kot primer enega najbolj uspešnih, če ne že najuspešnejši svetovni kongres doslej. Kongresu pripisujejo vrsto inovacij, ena od najbolj opaženih je bila, da se je kongres en dan preselil v osem regionalnih centrov in da se je konferenca prelevila v osem paralelnih konferenc, ki so bolj detajlno obravnavale vprašanje integracije oblikovanja z gospodarstvom, predvsem na regionalnem terenu. Vsi, ki so se vračali iz teh osmih regionalnih centrov, so bili navdušeni in so govorili o svojem primeru kot o najboljšem. Na koncu se je izkazalo, da so bili vsi najboljši, kar je nenadoma dalo občutek, da je zadeva dejansko uspela z dobrim vodenjem in premišljeno vsebino. Slovenija se mora po našem mišljenju razvijati na širokem področju v družbo visokega Povprečja; slovenski kulturni in gospodarski Prostor imata namreč te potenciale, ki so med seboj razmeroma dobro izenačeni in ki jih na terenu lahko aktivirata; ta primer je to tudi dokazal z novimi impulzi za prihodnji razvoj. Bi nam lahko v skopih besedah nekoliko osvetlili današnji pojem industrijskega oblikovanja in kaj v svetu to pomeni ter kakšen je njegov vpliv na to, kar navaden človek vsak dan srečuje? Oblikovanje je elementarna človekova potreba in dejavnost, ki se takorekoč začenja s človekovim zavedanjem bivanja in potrebe po eksistiranju in ohranitvi. Človek zelo hitro producira orodja, začne urejati svoje okolje, oblikuje in proizvaja predmete in sisteme okolja. Kot dobro definicijo oblikovanja in industrijskega oblikovanja bi danes izbral Konfucijevo misel: »Oblika je bit in bit je oblika«. Ta misel v bistvu pove vse o predmetu; pove namreč, da ima predmet svojo formo, da se izraža s svojo obliko, ampak da je ta oblika pogojena z neko funkcijo, z neko notranjo vsebino in da je v bistvu to dejstvo tako med seboj prepleteno, da je velikokrat težko definirati, kje se pravzaprav vse začne: ali se začne pri funkciji ali pri obliki. Zelo težko je zajeti, kje se proces oblikovanja pravzaprav začne. Industrijsko oblikovanje pa je oblikovanje, kjer je osnova industrijska tehnologija, ki pa ni količinski temveč kakovostni pojem, to pomeni, da industrijsko oblikovanje ni zvezano s količino ampak s kakovostjo. Pravzaprav je definicij zelo veliko, odvisno iz kakšnega zornega kota gledamo, ali iz ekonomskega, marketinškega in estetskega. Tako oblikovalec kot naročnik in uporabnik pričakujejo novost, kar pomeni, da gre za kreativen proces, vsak novo oblikovan proizvod mora zato imeti določeno inovacijo. Ali je ta pojem, po epohalnih spremembah v svetovni areni, doživel kak premik ali spremembo? Doživlja spremembo predvsem pod vplivom ekonomske nuje, saj opozarjanje na kakovost in na . kulturo ni dovolj učinkovito, učinkovito postane takrat, kadar kvaliteten dosežek prinese profit oziroma eksistenco tistim, ki so v tem procesu sodelovali, to pa so lahko vodstvo podjetja in delavci. Ko so se pokazali učinki dobrega industrijskega oblikovanja, potem je ekonomija spoznala, da je potrebno oblikovanje izkoristiti za večji uspeh na tržišču in tako so se nenadoma odprle večje možnosti za oblikovalca, s tem pa tudi večje nevarnosti, kajti oblikovalec je nekje na sredi med ambicijami podjetnika in pričakovanji uporabnika. Oblikovalec postaja dejansko glasnik potreb uporabnika. Ali obstaja kakšna razlika v odnosu do industrijskega oblikovanja v slovenski industriji pred in po kongresu v Ljubljani? Mi te spremembe zaznavamo kot vsebinski dialog, večje potrebe in večjo angažiranost ter spoznanje, da je na temo industrijskega oblikovanja in njegove integracije v občinsko ter na drugi strani podjetniško razvojno politiko možno odpreti. Ta dialog smo tudi odprli z župani in generalnimi direktorji podjetij v vsakem posameznem regionalnem okolju in tako lahko rečemo, da so postali potencialni naročniki in potencialni sogovorniki v tem razvojnem procesu. Kakšen pa je bil odziv tujih udeležencev in predavateljev na stanje industrijskega oblikovanja v Sloveniji? Peter Lord je rekel: »Vi imate neko zelo pomembno prednost pred Anglijo, vi ste motivirani,« Johan Dirken je rekel: »Slovenija vre od načrtov.« Tako lahko rečemo, da so ti ljudje ugotovili izredne potenciale, kar jih je presenetilo. To nas prepričuje, da ti potenciali dejansko so in jih je potrebno izkoristiti, vendar sami od sebe se ne morejo aktivirati. Mi imamo substanco in na osnovi te substance je kongres sploh nastal. Ne moremo biti pa samo zaradi tega zadovoljni. Kajti v ekonomskem smislu Slovenija v svetu ne pomeni nič, ima tudi zelo veliko slabost, da je majhna substanca oziroma kritična masa in da mora zato dejansko razvijati elito, visoko povprečje in najti svoje niše v svetovni razporeditvi. Mislim, da ima Slovenija s svojim intelektualnim potencialom in geopolitično lego izredne možnosti, samo vpašanje je, v kaj se bodo v prihodnjih mesecih in letih naše energije usmerile. Kot se je v Ljubljani pred kongresom bolj malo vedelo o tem pomembnem dogodku, ali lahko danes trdimo, da je njegov odmev segel globoko v tujino ali pa, da je ostal manj opazen, ker je pač bil v majhni in komaj osamosvojeni državi? V domačem okolju je kongres dosegel maksimum s tem, da se je stroka uveljavila v širši javnosti in glede na odzive ljudi s področij, ki nimajo neposredne zveze in interesov z nami, lahko zatrdim, da je kongres res odjeknil. Če vzamemo čisto fizični podatek, da je televizija Prof. Saša J. Machtig Slovenije namenila dve uri in tričetrt programa v štirih dneh, seveda poleg zadnjega dne, pomeni, da je dejansko proniknila ideja te stroke in njenih možnosti v širok prostor; to je zelo pomembno, ker s tem ustvarjamo potencialnega in bodočega kupca in potencialnega klienta, naročnika in partnerja. Na oblikovalski strani je bila za vse udeležence to velika izkušnja. Kar pa se tiče tujine, je bil odziv nadpovprečno pozitiven - včasih smo mu v šali rekli, da je kičast, ker v bistvu ni bilo ene slabe misli ali pripombe, vse pohvale so bile v superlativih. Temu mora slediti naša informacijska dejavnost v odnosu do glavnih medijev v tujini; seveda to zahteva določen angažma in tudi finančna sredstva, žal pa imamo ta trenutek druge prioritete in se zato ne moremo tako intenzivno ukvarjati z distribucijo teh informacijskih materialov, če pa ne bomo tega pravočasno naredili, bomo pač zamudili glavni trenutek in bo potem težje. V naslednjem valu bi morali seveda začeti delati bodisi na gospodarskih razstavah, ki bi morale imeti vgrajeno oblikovalsko komponento in na publiciteti naših dosežkov, od dosežkov posameznih tovarn do dosežkov posameznih oblikovalcev, skupin in šole. Kakšni so vaši občutki po zaključku kongresa in zasedanja generalne skupščine ICSID? Še nikoli ni v medijih splošnega tipa, dnevnikih in tednikih bilo toliko govora o oblikovanju kot doslej: to je nedvomno kapital, ki se mora obrestovati, čeprav je po kongresu nastopil nekakšen vakuum, ki pač ni bil potreben, je pa logičen; od septembra naprej pa bi morali na novo aktivirati sceno in opremljati predvsem javno okolje z dogajanji in podatki, z bolj ali manj strokovnimi vprašanji v različnih profilih časopisov, od znanja za razvoj do kulture in gospodarstva in tako naprej. Mislim, da smo dosegli izreden premik, ne moremo pa govoriti, da je kongres oziroma kongresni projekt zaključen, saj bo zaključen šele prvega januarja 1993. Pred nami je cela vrsta nalog: moramo zaključiti finančno konstrukcijo, to je najbolj obremenjujoča preokupacija, moramo arhivirati in urediti vsa gradiva, ki jih je na tisoče listov popisanega papirja, od govorov, prispevkov do celotnega operativnega kompleksa, potrebno je napisati poročila in jih natisniti. V tem kontekstu se pripravlja kongresna monografska izdaja kot poseben projekt in sicer iz dveh namenov: da zabeležimo trenutek, ki smo ga ustvarili s kongresom in sicer stanje dizajna na svetu v letu '92. Po drugi strani pa ima taka monografija stranski učinek promocije dežele in njenih ljudi, ki so ta kongres organizirali in vodili. Na ta način je mogoče promovirati na zelo rafiniran in kultiviran način kvaliteto osmih omenjenih centrov, Ljubljane in Slovenije in kvaliteto ljudi. Ker taka knjiga doživi precejšnjo distribucijo, je seveda to pomembna promocijska vrednost, ki bi se je morali ljudje, ki se ukvarjajo s promocijo Slovenije, bolj zavedati, kot se je dejansko. Ne smemo si namreč dovoliti anonimnosti. SERGIJ CESAR Razne prireditve ob jubileju in izdaja Zbornika Šentviške planote Osemstoletnica Šentviške gore Utihnil neukrotljivi zvok avantgarde Johna Cagea Šentviška gora so središče zemljepisne enote Šentviška plano-(ali na kratko Planota), enega mmed najlepših predelov sloven-skega predalpskega sveta. Člo-y.ek je to območje že zgodaj naselil, zgodovinski viri pa tamkaj-Sr>je kraje prvič omenjajo leta 1192, pred osemsto leti. Tako se v dokumentu oglejskega patriarha (14.10.1192) omenjajo Ponikve na Podgora v Arezzu Od srede, 26. do nedelje, 30. avgusta bo v Arezzu tradicionalno, letos že 40. mednarodno tekmovanje pevskih zborov »Guido d'Arezzo«. Državnega tekmovanja se bo udeležilo 7 zborov iz petih dežel, mednarodnega tekmovanja pa kar 31 zborov, pretežno iz vzhodnih držav. Med zbori, ki se bodo udeležili državnega tekmovanja, je tudi mešani pevski zbor Podgora, ki ga vodi Mirko Spazzapan. lonoti, 24. novembra 1192 pa se v Ustini papeža Celestina III. °menjajo tri tare na Tolminskem, Poleg Volč in Bovca tudi Šentviško gora. Na osemstoletni jubilej So se posebej pripravljali v Bov-počastitev jubileja je karseda sl°vesna in je zrasla v politični in vfrski dogodek prve vrste. V sen-Cl bovških praznovanj pa so se na osemstoletni jubilej prve omembe kraja in fare pripravljali na Šentviški planoti. Bolj kot zunanjim prireditvam so na Planoti večjo pozornost namenili trajnejšim obeležjem, takim kot je na primer izdaja »Zbornika Šentviške planote« in priložnostna razstava »Po stopinjah preteklosti«. Oba ta jubilejna prispevka so predstavili na Šentviški gori v nedeljo, 9. avgusta, v popoldanskih urah. Nedeljski prireditvi naj bi sledila v nedeljo, 23. avgusta, osrednja proslava s slovesno mašo, ki jo bo vodil koprski škof msgr. Metod Pirih in nato s kulturno prireditvijo pred cerkvijo na Šentviški gori. »Zbornik Šentviške planote« je izdal šentviškogorski župnijski urad, uredil ga je tričlanski uredniški odbor, odgovorni urednik pa je domači župnik Jožef Jakopič. Zborniku je uvodno besedo napisala Karla Kofol, napovedala je, da zbornik ni enkratno dejanje in da izdajatelji mislijo na njegovo nadaljevanje. Cerkveno zgodovino Šentivške gore obravnavajo prispevki Jožefa Jakopiča in Rafka Klemenčiča. Arheološko podobo je na njemu lasten način in visoko strokovno obdelal Drago Svoljšak. O zgodovini pa pišejo B. Marušič na Planoti pred sto leti in Karla Kofol, članek slednje je namenjen zlasti kulturnoprosvetni dejavnosti. Nekaj objav je tudi s področja etnografije in domoznanstva tako Inge Brezigarjeve o arhitekturni podobi Planote, Darje Kofol o demografskih in gospodarskih spremembah na Planoti v zadnjih sto letih ter Boruta Koloi-nija o razvoju sadjarstva. Karel Ozebek je pripravil zapis o nekaterih uglednih rojakih, Branko Kranjc, Marko Obrekar in Melita Črv pa so pisali o društvenem življenju po drugi svetovni vojni. Zbornik prinaša tudi literarne prispevke domačih ustvarjalcev, že umrlih Josipa Kobala, Jakoba Laharnarja in Marije Kenda ter Pev-le in Tončke Makuc in Franca Kranjca. Zbornik je prijetna publikacija, ki ji daje posebno vrednost dejstvo, da je predvsem sad dela krajevnih piscev in poznavalcev. Utrl je gaz bodočim raziskavam in prav je, da bi izdaja lahko nadaljevala s svojo koristno nalogo. Sopotnik zbornika je že omenjena razstava. Prikazuje nekaj izsekov iz preteklosti Planote, poudarja cerkveno zgodovino in arheološko podobo, prikazuje velili-ko narodopisnega gradiva, posega na zgodovino šolstva in kul-turnoprosvetnega delovanja. Pred leti je razstavo o Planoti pripravil Goriški muzej. Očitno pa je, da se razstavi dopolnjujeta. Čeravno so sedanjo razstavo pripravili domači ljubitelji, pa je vendar izdelana prav na poklicni ravni. b. m. Zaradi možganske kapi je včeraj umrl v New Vorku v starosti 79 let sloviti ameriški skladatelj John Cage. Glasbenika, ki je bil po rodu iz Los Angelesa, smatrajo za enega naj večjih predstavnikov ameriške glasbene avantgarde tega stoletja. Popolnoma je pretrgal z glasbeno tradicijo ter skušal uveljavljati nove poglede na glasbeno stvarnost. Po njegovem pojmovanju je vsak zvok, vsak šum ali ropot glasba in ima zato svoje notranje življenje, svojo energijo, ki je ne gre zaklepati v naprej določene strukture. Iz tega preprostega in dokaj svojevrstnega prepričanja se je pred dobrim pol stoletjem razvil v Los Angelesu eden majbolj drznih in neverjetnih glasbenih eksperimentov, ki je zrevolucioniral glasbene koncepte zahodne kulture. Leta 1938 je namreč ustanovil orkester najrazličnejših tolkal. V polni vojni vihri se je leta 1942 lotil elektronske uporabe zvokov, leta 1950 pa je razvil teorijo, da glasbe ni mogoče omejevati samo na zvoke, temveč je glasba lahko proizvod določenega dogajanja v določenem časovnem razdobju. V tem pogledu je nepozabna njegova skladba iz leta 1962 z naslovom »0’0«, v kateri glasbenik reže zelenjavo, postavlja zrezljane koščke v mešalnik in izpije sok. Cage je bil skozi vse življenje skrajno provokativna osebnost in ne le na glasbenem področju. Pos- večal se je tudi poeziji in esejistiki, hkrati pa je slovel kot izkušen mikolog. Njegovi učitelji so bili med drugimi Richard Buhkig, Adolf VVeiss, Henry Cowell in Arnold Shonberg, ki je bil prepričan, da Cage nima pravega občutka za harmonijo. Med njegovimi izumi velja omeniti takoimenovani »pripravljeni klavir« s papirnatimi, lesnimi, gumijastimi in kovinskimi vložki med strunami. Med prvimi se je lotil tudi elektronske glasbene predelave ter multime-dialnih koncertov. V petdesetih letih je na primer priredil srečanje med glasbeniki in elektronskimi inženirji ter sloviti happening »Muoyce«, ki se je navdihoval ob Joycejevem »Finnegans Wake«. Cagejeva radikalnost je dosledno zavračala tradicionalno ustaljeno vizijo glasbenega sveta. »Za-padna glasba se preveč ozira na emocije poslušalca, namesto, da bi se ozirala na emocije zvokov, ki so živi in samostojni in jih je treba pustiti, da gredo kamor jih je volja«, je trdil Cage, ki je bil tudi prepričan, da mora biti umetnost sredstvo za spreminjanje samega sebe in ne v funkciji lastne osebnosti. S Cagejem smo izgulili največjega glasbenega anarhista, človeka, ki je učil, da mora glasbo vsakdo doživljati na svoj način in ne tako, kot so ga naučili drugi. D. K. Naročnina: za Italijo mesečna 23.000 Lir - Letna naročnina za 1992 znaša 276.000 lir. Poštni tekoči račun Založništva tržaškega tiska, Trst 13512348; za Slovenijo: mesečna 450 SLT (dnevna 22 SLT). Letna prednaročnina 5.000 SLT za tiste, ki jo poravnajo do 29. 2. 1992. Žiro računa 50101 - 601 -85845, ADIT Sežana - Partizanska 75 a, telefon 067/73360; Fax 067/72441. Oglasi:1 trgovski modul (šir. 1 stolpec viš. 23 mm) 80.000 lir; finančni in legalni 120.000 lir; ob praznikih povišek 20%; mali oglasi 850 lir beseda; osmrtnice, zahvale in sožalja po formatu. Iva 19%. Naročila sprejemajo: iz dežele Furlanije-Julijske krajine agencija PUBLIEST Srl (vsak dan od 8.30 do 12.30), Trst, ul. Montecchi 6 - Tel. 7796-6T1 - Fax 768697; iz drugih dežel v Italiji podružnice SPI; iz Slovenije in Hrvaške STUDIO VISTA d.o.o., Ljubljana, tel.-fax 216155 vsak dan od 9. do 13. ure razen sobote. TRST - Ul. Montecchi 6 - PP 559 Tel. (040) 7796-600 - Tlx 460894 PD I Fax 040/772418 GORICA - Drevored 24 maggio 1 Tel. (0481) 533382 - 535723 - Fax 0481/532958 ČEDAD - Ul. Rlstori 28 Tel. (0432) 731190 - FAX 0432/730462 Odgovorni urednik Vojimir Tavčar Izdaja ZTT Tiska EDIGRAF član italijanske zveze časopisnih založnikov FIEG Nogometni turnir Ceravolo Inter klonil proti Ajaxu Medtem ko bodo pri Fenariju skrili 500. nastop Mansefl pred ciljem Na pobudo Odbojkarske zveze Hrvatske V Pulju Odbojkarska akademija N. Karpola C AT AN ŽARO — Z zmago v finalni tekmi proti Interju (6:2 po streljanju 11-metrovk, 2:2 po regularnem delu) je Ajax osvojil turnir Ceravolo. Prvi je povedel Inter z Battistini-jem (v 32'), izenačil je Groendijk v 52', zatem je Inter znova prišel v vodstvo po avtogolu Alflina (v 58'), zadnji zadetek pa je dal Blind v 69'. Za Inter sta bili pri streljanju 11-metrovk odločilni napaki Schillacija izidov včerajšnjih tekem: Sampdoria - Viareggio 6:1 (2:1); Fiorentina - America di Rio 7:1 (4:1); Brescia - Tunizija 1:2 (1:0), Ancona - Bari 2:0 (0:0); Reggiana -Mantova 1:0 (0:0); Catania - Udinese 2:1 (2:0). Maradona še čaka NEAPELJ — Pri Napoliju še vedno niso sporočili, če sprejemajo pogoje, ki jih je postavil Maradona za svoj povratek v Italijo. Medtem pa so se navijači razdelili v dva tabora. V enem so navdušeni nad možnostjo, da bi se argentinski as znova vrnil v Neapelj, v drugem pa taki možnosti odločno nasprotujejo. Pravijo namreč, da gre Maradona že proti zatonu in edino, kar ga zanima, je denar. Pri tem pa bi znal docela sprazniti društvene blagajne. Poleg 7 milijard, ki jih je že vnovčil, bi hotel še nadaljnjih deset samo za eno sezono, hotel bi igrati le tedaj, ko mu najbolj prija, zahteval je razne garancije: nad njegovo varnostjo bi morali bdeti noč in dan, zagotoviti bi mu morali potovanja v Buenos Aires vsakih 40 dni za razne preglede, preklicati bi morali vse ekonomske sankcije (okrog 300 tisoč dolarjev), ki so mu jih naložili pri Napoliju, itd. in De Agostinija. Nekaj ostalih Nigel Mansell BUDIMPEŠTA — Na nedeljski dirki formule ena na Madžarskem bodo pri Ferrariju proslavljali petstoti nastop na Velikih nagradah formule ena (so edini, ki so nastopali od vsega začetka svetovnega prvenstva, 13. maja 1950 v Silverstonu). Gre nedvomno za prestižen dosežek, a ostalo bo pri tem, saj drugih razlogov za veselje pri Ferrariju trenutno nimajo: že dve leti namreč niso dosegli ene same zmage (zadnjič je bil uspešen Prost leta 1990 v Španiji), a zadnji nastopi tudi za bližnjo bodočnost ne obetajo nič dobrega. Povsem drugače pa je v taboru Williamsa, kjer bi si Mansell z morebitno novo zmago predčasno zagotovil letošnji naslov. Tudi če mu to ne bo uspelo v nedeljo, pa bo imel na razpolago še pet dirk (VN Belgije, VN Italije, VN Portugalske, VN Japonske in VN Avstralije). Po matematičnih izračunih ga lahko ogrozita samo še Patrese in Schumacher, a prvi ima vezane roke, drugi pa bi uspel samo v primeru, da Mansell do konca sezone ne zbere več kot šest točk. Angleški pilot pa se verjetno ne zanaša več na matematiko: ko je to poskusil leta 1986, je prav na zadnji dirki v Adelaideju izgubil naslov, saj mu je počila guma, Prost pa je zmagal s samima dvema točkama prednosti. Mansell pa ne samo, da ne bo delal računov, že danes bo skušal osvojiti prvo startno mesto, saj je proga v Budimpešti dokaj neprimerna za prehitevanje (lani je Senna vozil od začetka do konca, a prav Mansell ga je zaman skušal prehiteti). Kaže tudi, da bodo piloti uporabljali navadni bencin, saj so pri FISA napovedali strožjo kontrolo. Nekateri pa pri tem opozarjajo, da sklep glede bencina ni bil sprejet soglasno in torej ni veljaven. Lendl izločil Pozzija MASON (Ohio) — V 2. kolu teniškega turnirja ATP v Masonu je Ivan Lendl, ki ima sedaj ameriško državljanstvo, s 6:3, 3:6, 6:1 izločil Italijana Gianluca Pozzija. Nekaj ostalih izidov: Courier (ZDA) - Schmidt (ZDA) 6:3, 6:2; Sampras (ZDA) - Montana (ZDA) 7:6, 3:6, 6:3; Chang (ZDA) -Stolle (Avstral) 6:4, 6:3. Sciandri še vodi COVENTRV (Anglija) — Tudi po 4. etapi kolesarske dirke po Angliji je Italijan Maximilian Sciandri ohranil vodstvo na skupni lestvici. Etapno zmago je včeraj osvojil Tieterjouk (SND), Sciandri je bil sedmi, njegova rojaka Baldato in Pastorelli pa sta zasedla 4. oz. 9. mesto. Na skupni lestvici ima Sciandri 11 sekund prednosti pred Nizozemcem Van Der Poelom. Sledijo: 3. Van Aert (Niz) po 14"; 4. Redant (Bel) 16"; 5. Museeuw (Bel) 18". Omenimo, da je pred startom 3. etape odstopil Američan Greg Lemond. Od 20. do 23. t.m. bo v Pulju zanimiv in vsem našim trenerjem še toliko bolj priporočljiv odbojkarski seminar, ki ga bo vodil priznani in svetovno uveljavljeni strokovnjak iz SND, Nikolaj Karpol. Dolgoletnega trenerja bivše ekipe Uroločke ter zadnji dve leti tudi Mladosti Monterja iz Zagreba ni potrebno posebej predstavljati, saj je v mednarodni odbojkarski areni zmagal prav vse, kar se je dalo, od evropskih in svetovnih prvenstev v mladinski in članski konkurenci do olimpijskih iger. Lansko leto v začetku maja pa je imel v Trstu seminar tudi za trenerja naše dežele. Organizator seminarja, Odbojkarska zveza Hrvatske, je izbrala zanimivo ime za to strokovno izpopolnjevanje, in sicer Odbojkarska akademija Karpola. Seminar naj bi v bodoče stalno potekal v Pulju, vendar v nekoliko bolj primernem času kot letos, ko so bile na vrsti olimpijske igre v Barceloni. Vsak dan bo po 6 ur praktičnih lekcij tehnike in metodike treniranja. Kot demonstratorke pa bodo mlade odbojkarice SND, ki bodo bivanje v tem istrskem letoviščarskem kraju izkoristile za priprave za letošnje evropsko mladinsko prvenstvo. Bržkone bo najbolj zanimivo slediti metodiki treniranja z mladimi odbojkaricami (glede tehnike se da veliko tega uporabljati tudi s fanti), saj je bil Karpol celo desetletje s svojimi selekcijami v svetovnem vrhu, njegov klub Uroločka iz Sver-dlovska pa enkratna kovačnica odličnih igralk, ki so ponesle ime tega mesta v severnem Uralu v širši svet. Poleg Karpola bosta pri praktičnem delu v telovanici pomagala še dva trenerja SND, tako da bo delo potekalo brez večjih zastojev. Ker bodo v Pulju istočasno tudi mlade hrvatske odbojkarice, bodo odigrali tudi nekaj prijateljskih srečanj, s čimer bo do izraza prišla zanimiva tema glede metodike pri organizaciji igre. same Seminar stane 480 DEM ali približno 360.000 lir. Vštetih je skupno 5 polnih penzionov, ker udeleženci akademije lahko pridejo že 19. t.m popoldan in odidejo 24. avgusta popoldan. Prebivali bodo v lepih hotelih na Punti Verudeli, organizator UNIŠ - Tours pa bo poskrbel za prevoz v telovadnico, simultano prevajanje, welcomen drink, diplomo, a všteta je tudi turistična taksa. Ker so ta čas hoteli v Pulju povsem zasedeni, je priporočljivo, da se naši trenerji pozanimajo glede namestitve pri omenjeni turistični agenciji (tel. 0038-52-42078), kotizacijo pa bo potrebno plačati ob prihodu. Naslov Odbojkarske zveze Hrvatske, kjer se je potrebno prijaviti, pa je naslednji: Trg Sportova 11, 41000 Zagreb, tel. 0038-41-339333, FAK: 0038-41-325864. (G. Furlanič) Obetaven start izolskega veslača IZOLA — Mladi slovenski veslač Erik Tul iz izolskega Argo Galeba je obetavno startal na mladinskem svetovnem prvenstvu v Montrealu. Tul, ki tekmuje v enojcu, je v svoji predtekmovalni skupini osvojil drugo mesto in se uvrstil v polfinale, kar je izjemen uspeh mladega Izola-na, ki ga je v predtekmovalni skupini premagal le predstavnik iz Nemčije. (Kreft) Bor, Breg, Primorje in Zrnja v sodelovanju z nogometno komisijo pri ZSŠDI Strokovnejši prijemi na mladinskem področju Iztekajoče se poletje je na športnem področju, ob svetovno pomembnem dogodku - olimpijskih igrah, prineslo kar nekaj novosti na mednarodni, državni in krajevni ravni. V tak okvir dogodkov prav gotovo sodi tudi pomemben premik, ki so ga uresničila nekatera slovenska nogometna društva, tista, ki se tradicionalno in dosledno ukvarjajo z mladinskim sektorjem in ki dosledno skrbijo za vzgojo in ravzoj lastnega naraščaja. Znano je, da se v zadnjih letih vsa naša športna društva, ki gojijo skupinske panoge, spopadajo z vrsto negativnih dejavnikov, ki pogojujejo uspešnost delovanja na mladinski ravni. Med tovrstne negativne činitelje sodi prav gotovo padec rojstev, ki je za našo skupnost še občutnejši, ob tem pa še vrsta funkcionalno-organizacijskih težav, ki povzročajo krnitev ali pa neoptimalno delovanje naših športnih klubov. Nogometni športni delavci se navedene problemtike resno lotevajo že nekaj let. Letos pa je prišlo do dejanskega premika v organizacijskem konceptu dela prav glede najmlajših tekmovalnih kategorij, ki morajo biti deležne posebne skrbi in pozornosti. Tako so Bor, Breg, Primorje in Zarja sestavili delovno skupino, ki je obdelala triletni skupni delov-no-organizacijski načrt za večjo strokovnost in ustreznejše delo na mladinskem področju. V program so vključene tri starostne tekmovalne skupine (cicibani, najmlajši, začetniki), od naslednjega leta dalje pa bo plan zajemal tudi naraščajnike. V sodelovanju z nogometno komisijo pri ZSŠDI so zamejski nogometni delavci zastavili smotrnejši koncept dejavnosti, izhajajoč iz treh temeljnih razlogov: osip igralcev, težave pri sestavi moštev, želja po kakovostnejšem delu. Ob koncu triletne poskusne dobe pa bo napočil čas za temeljitejše in strokovno preverjanje veljave in pravilnosti izbire. Vsak izmed navedenih klubov bo prevzel skrb za eno izmed omenjenih tekmovalnih skupin, samo Breg bo zaenkrat prispeval svoje igralce, ker ima na teh starostnih stopnjah premajhno številčno razpoložljivost posameznikov. Za cicibane (letnik 1983 in mlajši) bosta po eno skupino prevzela Bor in Primorje, za strokovno vodstvo pa bosta zadolžena Rajko Že-želj (Bor) in Franc Metljak (Primorje). Zarja bo prevzela organizacijsko skrb za dve ekipi začetnikov (let- nika 1981/82), ki bosta vadili pod vodstvom Vinka Hafnerja in Borisa Primosija. Primorje pa bo pod lastno okrilje prevzelo dve ekipi najmlajših (letnika 1979/80), ki ju bosta vodila Rajko Žeželj in Stefi Pertot. Kriterij razvrščanja igralcev v eno oz. drugo ekipo ne bo odrejala kakovostna raven posameznikov, ampak njihova starost, tako da bodo ekipe sestavljene po načelu homogenosti letnikov, nikakor pa ne po principu selekcioniranja kvalitetnejših na škodo nekoliko manj sposobnih posameznikov. Z naslendjim letom bo program zajemal tudi kategorijo naraščajnikov (to bodo letošnji »najmlajši«), ob koncu ciklusa pa se bo vsak igralec vrnil v svoje matično društvo. Pri tem velja še poudariti, da so se sodelujoča društva glede tega točno dogovorila in domenila na osnovi natančno opredeljenih geografskih področij, ki sodijo v delokrog tega ali onega društva. Tako ne bo nobenih dvomov o pripadnosti igralcev posameznemu klubu, istočasno pa bo to preprečilo morebitne spore in zdrahe med društvi, kar se je v preteklosti včasih dogajalo. Poudrili bi še, da vsi podpisniki računajo na aktivno sodelovanje staršev, ki so bili v vseh teh letih zelo pomemben dejavnik pri samem delovanju in njegovi uspešnosti in ki so s svojo prisotnostjo in požrtvovalnostjo v mnogočem prispevali k ustreznemu poteku procesa treniranja in k izvedbi tekmovalne dejavnosti. Naši nogometni delavci še naprej računajo na neprecenljivo pomoč in na razumevanje staršev, saj bodo nekateri izmed njih zaradi nastalih premikov morda nekoliko bolj izpostavljeni težavam praktičnega značaj (npr. oddaljenost igrišča od doma), toda glede na to, da bodo vse organizacijske težave v pristojnosti posameznih klubov in da je to edini način za izboljšanje kakovosti dela, bi v zvezi s tem ne smelo biti večjih težav. Vsaka združena ekipa bo imela vsaj enega spremljevalca iz vsakega matičnega društva in to bo oseba, na katero se bodo starši lahko obrnili v primeru katerekoli potrebe. Ob koncu naj še navedemo, da bodo začetniki začeli s pripravami na novo sezono 24. avgusta na bazoviškem igrišču, najmlajši pa se bodo zbrali že v ponedeljek, 17. t.m. ob 18. uri na Proseku. Cicibani bodo z delom začeli vzporedno z začetkom šolskega leta. (Cancia) »Snidenje v Jadranskem morju« V Trst prišlo kar sto plovil TRST — Nadaljuje se jadrlano-mo-toristična manifestacije »Snidenje v Jadranskem morju«: včeraj je namreč 100 plovil, ki prihajajo iz raznih krajev Italije, dopotovalo v Trst, kjer je zaključna etapa na italijanskih tleh. V Trstu se bo karavana ustavila tri dni, potem ko je obiskala 19 pristanišč v sedmih italijanskih deželah in preplula več kot 600 milj. Na morje se bodo spet podali v nedeljo, ko bodo krenili proti Umagu, Pulju in Krku. V prihodnosti nameravajo tudi v Albanijo. V Tolmeču brez nogometa VIDEM — Pri nogometnem združenju Tolmezzo niso pravočasno rešili društvene krize (ostali so brez vodstva), zato so se odločili, da ne bodo nastopili v nobenem nogometnem prvenstvu (imajo več kot 140 igralcev v deželnih in pokrajinskih ligah), a najboljše igralce bodo odstopili drugim društvom. Vse to bo gotovo imelo negativne posledice na športnem delovanju v vsej Karniji. obvestila NK BOR priredi od 24. do 29. avgusta nogometni kamp za letnike '82, '83, '84 in '85 na stadionu »1. maj«. Prijave najkasneje do 17. t.m. na tel. 578746 ali 226228 v večernih urah. KK BOR obvešča, da se bodo v ponedeljek, 17. t.m. na »1. maju« začeli košarkarski treningi po naslednjem sporedu: ob 18. uri za kadete (letnika 1975/76), ob 18.30 pa za mladince (letnika 1973/74). TPK SIRENA organizira tečaj surfa od 17. do 21. avgusta. Informacije in vpisovanje na sedežu društva, Miramarski drevored 32, tel. 422696. ZSŠDI obvešča, da bo urad v Trstu do 21. avgusta odprt od 8.30 do 13.00. NK PRIMORJE obvešča vse nogometaše, da se treningi pričnejo v ponedeljek, 17. t.m., ob 17. uri. Vabimo vse nogometaše (letniki 1981-1985), da se prijavijo na igrišču vsak dan. ŠK KRAS NAMIZNOTENIŠKI ODSEK obvešča, da se bodo v ponedeljek, 17-t.m., ob 18. uri pričeli treningi za vse igralce v telovadnici v Zgoniku.