rvn»iiiiitu piccano ▼ ^uiuvnu. Leto XXI., št. TJ Ljubljana, četrtek 4« aprila 1940 Cena t Din UpravniStvo: Ljubljana, Knafljeva 5 — Telefon štev. 3122, 3123, 3124, 3125, 3126. InseratnJ oddeiek: Ljubljana, Selen-burgova uL — Tel. 3492 in 3392 Podružnica Maribor: Grajski trg št. Z. — Telefon 2455. Podružnica Celje: Kocenova ulica 2. Telefon št. 190. Računi pri pošt. ček. zavodih: Ljubljana št. 17.749. Izhaja vsak dan razen ponedeljka. Naročnina znaša mesečno 25 din. Za inozemstvo 40 din. Uredništvo: Ljubljana, Knafljeva ulica 5, telefon 3122, 3123, 3124, 3125, 3126; Maribor, Grajski trg štev. 7, telefon št. 2455; Celje, Strossmayerjeva ulica štev. 1, telefon štev. 65. Rokopisi se ne vračajo. Japonski poskus z novo kitajsko vlado V soboto je bila formalno osnovana nova »osrednja kitajska vlada« v Nankingu pod predsedstvom Vangčingveja. Priprave za njeno sestavo in uvedbo so se vlekle že mesce in mesce, pri čemer se je že tedne poprej napovedovalo. da je Vangčingvej določil za svoj uradni nastop dan 30. marca. Gre tedaj za podčrtano akcijo, ki naj bi imela osnoven pomen za bodočo uredbo Kitajske in za njene odnošaje z inozemstvom, podobno kot začetek nove firme z novim knjigovodstvom. Vsekakor ie Vangčingvejev nastop eden najbolj važnih dogodkov na Kitajskem, kar se jih je dogodilo v teku zadnjih treh let. Toda važnost dogodka ni v učinkovitosti, temveč v dale-kosežnosti poskusa ter pričakovanj, ki se naslanjajo nanj. Zakaj, kako bo Vangčingveju poskus uspel, je silno kočljivo vprašanje in je povezano tudi s celotnim svetovnim političnim položajem Nič ni pretirano reči, da posega pomen Vangčingvejevega nastopa tudi v mednarodne politične odnošaje in da je končno v posredni zvezi tudi z evropsko vojno. Vangčingvej je bil dolgo eden najod-Iičnejših članov vodilne kitajske stranke kuomintang, saj je nekaj časa bil celo njen predsednik in eden najodiič-nejših članov vlade maršala čangkaj-ška. Ko pa se je ta vlada preselila v Čungking, sedanjo svojo prestolnico, se je Vangčingvej nenadoma prevrgel. Zapustil je na tihem Čungking in se podal na ozemlje, ki so ga bili ta čas zasedli Japonci. Pričel je pogajanja z Japonci V njegovem nastopu te dobe je še marsikaj nepojasnjenega. Verjetno je. da je začel razgovore z japonskimi emisarji že poprej. Lotil se je poskusa, priti v nekak kompromis z japonskimi stremljenji in izgladiti nasprotja med kitajskim in japonskim stališčem. Še danes pa ni pojasnjeno, kaki motivi so ga vodili pri njegovi akciji. On sam navaja seveda na idealne nagibe, češ da more sodelovanje z Japonci prinesti Kitajski velike koristi in da se more Kina le na ta način izmotati iz težavnega sedanjega položaja, pa da je zato najbolj smiselno nekoliko popustiti, si s tem pridobiti naklonjenost odločujočih japonskih krogov ter rešiti bistvene dele kitajske samostojnosti in možnost gospodarske obnove. Čangkajšek in njegova vlada pa nista pokazala v času že več ko enega leta, odkar sodeluje Vangčingvej z Japonci, nikakega razumevanja za njegovo taktiko in za njegove razloge. Označujeta ga za navadnega izdajalca, ki se je bodisi iz defetizma in malodušja ali iz drugih še bolj osebnih razlogov udinjal Japoncem. Nacionalno kitajsko javno mnenje prav tako nima nikakega priznanja za Vangčingveja in njegovo podjetje, o čemer najzgovorneje priča dejstvo, kako zelo se mora Japoncem prijazni politik s tujo zaščito zavarovati pred atentati neizprosnih kitajskih nasprotnikov. Vangčingvejev in japonski načrt je obstojal v tem. da kaže osnovati novo kitajsko vlado ter ji podrediti ozemlje dosedanjih pokrajinskih vlad v Nankingu in v Pekingu, ki se razpustita. Vangčingvejeva vlada naj dobi značaj prave kitajske narodne vlade, legalne zastopnice kitajske države na znotraj in zunaj. Seveda je jasno, da bo nova vlada v Nankingu zavisna od japonskih okupacijskih oblasti. V koliki meri in na kake načine, to se zaenkrat še ne vidi točno, toda o bistvenih potezah tega razmerja pač ne more biti dvoma. Zelo je pri tem značilno, da so se odločujoči japonski vojaški krogi dolgo upirali načrtu z Vangčingvejem in da so poveljniki japonskih vojsk na Kitajskem nasprotovali še do nedavne dobe Imeli so pomisleke, da jim bo Vangčingvej v napotje pa da ne bodo mogli do kraja izvesti svojih imperialističnih načrtov, ko bo vendarle treba vsaj do neke mere upoštevati interese Kitajske in želje Vang-čingvejeve vlade. Toda odkar so v Tokiu na krmilu nekoliko zmernejši faktorji in se je svetovna situacija spremenila, so tudi japonski generali začeli odnehavati Tako je nastal končno vendarle poskus z novo osrednjo vlado v Nankingu. Še mnogo bolj kočljiva je pozicija nove vlade napram inozemstvu. Odločilne važnosti je bodoče razmerje do prave nezavisne kitajske vlade, ki jo predstavlja Čangkajšek. V tem pogledu se ni še prav nič spremenilo in nacionalna vlada je prav te dni znova razglasila, da je Vangčingvejeva vlada samo lutka v japonskih rokah. S tem je že izrečeno, da bo oblast Nankinga tudi v bodoče segala le do tam, do koder bodo prodrle z orožjem japonske vojske. S tem je na nedvomen način deklarirano, da se nanaša Vangčingvejev režim le na ono ozemlje, ki ga imajo zasedenega Japonci, pa da je dejansko samo lutka v japonskih rokah. Prehod v drugo fazo vojne Po mneniu poučenih krogov ie gospodarska vo ina zaveznikov neposredno naperjena proti Nemciii. posredno pa pomeni pritisk na Itaiiio in Rusijo, da se iasneie opredelita napram sedanii vo ini v Evropi Pariz, 3. aprila, j. (RSV). Po poročilih, ki so prispela semkaj iz merodajnih krogov, je napovedana poostrena zavezniška blokada Nemčije vzbudila v Ital ji izredno močno reakcijo. Italija je že 1. marca izgubila vse svoje privilegije, ki so ji bili odobreni za uvoz nemškega premoga. Danes je položaj tak, da zaradi svojega izredno ugodnega zemljepisnega položaja ter odnošajev, ki jih vzdržuje z raznimi balkanskimi državami, Italija v veliki meri prispeva za oskrbovanje Nemčije z najpotrebnejšimi dobrinami. V prvi vrsti Italija oddaia Nemčiji del svojega petroleja, ki ga nakupuje v Rumuni j i. Zavezn;ški državi imata to v vidiku in bi od Chamber-laina včeraj napovedana poostrena blokada mogla tudi Italijo zadeti na dva načina: 1. s še ostrejšo kontrolo v^ega nvoza, ki prihaja v Italijo po morju; 2. z intervencijo zavezniških držav v trgovinskem sistemu balkanskih držav. Očitno je. da zasleduje Anglija s temi ukrepi nn le zožitev blokade proti Nemčiji, temveč sili tudi Italijo k odločitvi. V tej zvezi je treba pripomniti, da so vojne iadje Velike Britanije verjetno že v jadranskih vodah. V poučenih pariških krogih sodijo, da je ustanovitev pomorske milice, ki jo je včeraj sklenil v Rimu italijanski ministrski svet, v neposredni zvezi s povečano aktivnostjo vojne mornarice zavezniških držav. Kar se tiče francosko-angleške intervencije v trgovini balkanskih držav, je že našla svoj prvi odraz v razgovorih, ki jih trenotno vodi v Londonu viceguverner iu-goslovenske Narodne banke dr. Belin z angleškim trgovinskim ministrom sirom Fredericom Leithom Rossom. Na drugi strani je v tej zvezi pomembno dejstvo, da je bil včeraj sprejet v Parizu pri ministrskem predsedniku Reynaudu francoski poslanik v Rimu Francois Poncet, dočim v Londonu prav tako pričakujejo sira Per-cyja Lorrainea, angleškega poslan ka v Rimu. Oba diplomatska zastopnika Francije in Anglije, ki sta bila poklicana od svojih vlad na poročanje, bosta izrazila svoje mnenje piede široko zasnovane gospodarske akcije zavezniških držav v Jugovzhodni Evropi, katere namen je ustaviti tamkaj nadaljnje nemško gospodarsko prodiranje. V istih francoskih krogih so mnenja, da l>o v načrtih te akcije v jugovzhodni Evropi, ki se trenotno izdelujejo, upoštevan seveda tudi italijanski činitelj. ki se včasi občuti kot protiutež tamkajšnjemu nemškemu vplivu, toda. ki še večkrat Nemčiji olajšuje njene akcije. Velik vtis sklepov italijanske vlade Rim, 3. aprila, j. (Havas). Današnji italijanski tisk se obširno bavi s sinočnjimi sklepi italijanskega ministrskega sveta ter zlasti podčrtava projekt zakona, ki se tiče mobilizacije civilne uprave za časa vojne, kakor tudi mobilizacije vseh tistih državljanov, ki neposredno niso zavezani vojaški službi ter žena in otrok. Listi nagla-šajo, da moderna vojna pač zahteva, da v njej sodeluje celokupni narod. Fašistični listi mnogo komentirajo tudi odločitev ministrskega sveta o organizaciji mornar ške milice, ki ji bo poverjena obramba italijanskih obal. List »Giornale d'Italia« izjavlja, da Italijani popolnoma razumejo dalekosežnost teh ukrepov, ker se zavedajo izredne razsežnosti obal italijanske države. Rimski glasovi o položaju Rim, 3. aprila, j. (Havas). V rimskih političnih krogih polagajo posebno važnost na tisti del včerajšnjega Chamberlainove-ga govora, kjer je angleški premier nagla-šal voljo zapadnih zavezniških držav, da bosta v bodoče še tesneje sklenili obroč blokade okrog Nemčije, ter njuno odločitev, da uporabita vsa sredstva, ki so na gospodarskem terenu vobče mogoča za akcijo proti Nemčiji. V merodajnih rimskih krogih sodijo. da pomeni včerajšnja Chamberlainova izjava prehod v novo, morda odločilno etapo v razvoju mednarodnega položaja. V italijanskih političnih krogih so mnenja, da utegne še strožja uporaba takih sredstev, ki bi utegnila še bolj omejiti trgovino nevtralnih držav, ustvariti zelo delikaten položaj. Še prav posebno v italijanskih političnih krosih kritizirajo načrt zapadnih zavezniških držav, ki določa strogo kontingentiranie trgovine tistih držav, ki so z Nemčijo v soseščini, zlasti kontingentiranje njih uvoza na podlagi njihovih normalnih potreb, ki naj bi se izračunale po statističnih podatkih iz poslednjih let. švedska se bo branila če bo napadena Stockholm, 3. aprila. AA. (Reuter) Švedski vojni minister je imel včeraj v Upsali govor, v katerem je dejal, da bo Švedska mobilizira, a vse svoje sile. ki so ji na razpolago, če bi bila napadena. Ce bi kdo osporaval Švedski samostojnost, bodo Švedi prijeli za orožje in jo branili. Naša usoda v sedanjem spopadu, ko so se velesile spoprijele na borbo za življenje in smrt, je negotova. Vsak trenutek nam lahko zapreti resna nevarnost, tako da moramo biti vedno pripravljeni. Švedska je sicer mala država, toda njena moč zadostuje da se upre, da lai bila zapletena v spopad Ce bi se vse severne države združile v skupno obrambno zvezo, bi bil položaj severnih držav zavarovan. Mi moramo vsakakor ohraniti neodvisnost in nevtralno politiko, ki mora sloneti na spoštovanju švedskih legalnih pravic. Z vojskujočimi se strankami mora Švedska postopati nepristransko. Nemčija, Rusija In Zedinjene države Nemški listi napovedujejo važne izpremembe v odnošajih med zavezniki in Sovjetsko Rusijo Berlin, 3. aprila, r. Po izjavah merodajnih činiteljev in iz komentarjev nemškega tiska se vidi, da je v najkrajšem času pričakovati odločen preokret v mednarodnih dogodkih. Dvema državama, namreč Zedi-njenim državam in Sovjetski Rusiji posveča Nemčija baš zaradi tega svojo posebno pozornost. Napram Zedinjenim državam je obstojalo že prej precejšnje nerazpolože-nje, ki prihaja sedaj do izraza v odkritih napadih na najodgovornejše predstavnike ameriške zunanje politike. Nemčiji je dobro znano, da so bili vodilni krogi v Ameriki vedno angleško usmerjeni in da si tudi sedaj prizadevajo, da na vse načine pod-pro zaveznike. Objavo poljskih dokumentov tolmačijo v Berlinu kot dokaz, da so predstavniki ameriške politike aktivno sodelovali pri pripravah zapadnih velesil za morebitni spopad s hitlerjevsko Nemčijo. »Berliner Börsen Zeitung« smatra, da so zavezniki v to svrho nujno potrebovali tudi Sovjetsko Rusijo, toda Stalin je pravočasno spoznal, da bi naj bila Sovjetska Unija le orodje v borbi proti Nemčiji. Med tem pa je Molotov odkrito izjavil, da hoče Povsem v skladu s tem dejanskim stanjem je pojmovanje v mednarodnih krogih. Amerika je po svojih uradnih organih že podala izjavo, ki se povsem določno obrača zoper aspiracije Vangčingveja, da bi ga inozemstvo priznalo za legalno kitajsko vlado. V povsem podobnem smislu se je deklarirala Velika Britanija. Interesantno bo, kako se bodo zadržale ostale velike sile. Očitno pa je že sedaj, da more nova nankinška vlada računati z inozemsko podporo samo od onih držav, ki bodo hotele s tem storiti posebno uslugo Japonski. V poštev prihaja pri tem še razmer^ je do sodobnega evropskega konflikta. Sovjetska Rusija voditi svojo nevtralno politiko in da noče biti tuja igračka. Pozornost zbuja v nemški javnosti ugotovitev nemških listov, da sta Anglija in Francija v zadnjem času docela ustavili napade na Sovjetsko Rusijo. Iz tega zaključujejo, da se tudi v tem pogledu pripravljajo važne spremembe. Prav tako domnevajo v Berlinu, da se kažejo gotovi znaki tudi v pogledu preorientacije Turčije napram Sovjetski Rusiji. Nemci pa še vedno upajo, da bo ostala Turčija nevtralna in da se ne bo dala zavesti v vojno. Za velikopotezno diplomatsko aktivnost zapadnih velesil je po mnenju berlinskih krogov dokaz tudi dejstvo, da so bili pozvani v Pariz in London francoski in angleški diplomatski zastopniki v državah južno-vzhodne Evrope, prav posebno pa dejstvo, da se mudi v Parizu tudi general Weygand, vrhovni poveljnik zavezniške ekspedicijske armade na Bližnjem vzhodu. Amsterdam, 3. aprila, j. (Havas) Kakor se doznava iz diplomatskih krogov, bo takoj po končanem zasedanju vrhovnega sveta Sovjetov odpotoval nemški velepo- V sedanjem stanju je Japonska vezana s kitajsko vojno, da se ne more vmešavati v evropske zadeve in ne more izkoristiti prilike, da bi se oja-čila na račun tretjega. Vse one sile, ki imajo interes na tem, da ostane Japonska še nadalje vezana na Daljnem vzhodu, bodo skušale podaljšati sedanje stanje. Tudi s tega vidika ni verjetno, da bi se učinkovito podprl Vangčingvej od inozemske strani, posebno ne od onih. ki razpolagajo z dejanskimi sredstvi. V tem pogledu bo zelo zanimivo stališče posameznih sil in brez dvoma bo že bližnja bodočnost prinesla prav važna razčiščenja. slanik v Moskvi v. Schulenburg v Berlin I na poročanje. Pričakujejo, da bo imel v. ' Schulenburg s Hitlerjem in Ribbentropom v glavnem razgovore o stališču Sovjetske unije do zadnjih sklepov, ki sta jih sprejela Hitler in Mussolini na Brennerju. Verjetno se bo obravnaval tudi zadnji govor sovjetskega zunanjega ministra Molotova, v katerem so bili naznačeni nekateri novi momenti bodoče politike Sovjetske unije, ki so za Nemčijo izredno važni. Slednjič se bodo tikali razgovori tudi možnosti obiska Molotova v Berlinu. Za varnost sovjetske plovbe na Daljnem vzhodu Moskva, 3. aprila, br. (Tass.) Vrhovni poveljnik sovjetskih vojnih sil na Daljnem vzhodu je izjavil, da so bili že izdani ukre- pi za varnost sovjetske trgovinske plovbe na Daljnem vzhodu. V bodoče bodo spremljale sovjetske trgovinske parnike na njihovi poti iz raznih tujih luk v Vladivostok sovjetske vojne ladje. Ti ukrepi so bili izdani zaradi dveh sovjetskih parnikov, ki so ju letos na Daljnem vzhodu ustavile angleške vojne ladje in ju odvedle v Hongkong. Angleški poslanik pri prezidentu Ineniju Ankara, 3. aprila, j. (Havas) Predsednik turške republike Ismet Ineni je včeraj popoldne sprejel v avdienci angleškega poslanika pri turški vladi. Razgovorom, ki so trajali poldrugo uro, je prisostvoval tudi turški zunanji minister Saradzoglu. Anglija prepušča odločitev Moskvi V Londonu ne izključujejo niti sodelovanja niti vojne z Rusijo, izbira pa naj Moskva London, 3. aprila b. V tukajšnjih političnih in diplomatskih krogih so glavni predmet razgovorov nove zavezniške napovedi o odločnejši vojni akciji ter nekatere zadevne pobude Anglije in Francije. 2e Churchillove izjave oo radiu so smatrali Ui v poučenih krogih za znak. da se je začela te dni druga faza sedanje vojne. Churchill je govoril o »pojačenju borbe« Nekateri so si to tolmačili kot napoved vojaških operacij, toda v ospredju zavezniških prizadevanj ie predvsem odločnost, da se že sama blokada spremeni v učinkovitejše sredstvo proti Nemčiji. Ker se je pojavil upravičen sum. da nekateri nevtralci kupujejo sedaj več blaga kakor v nevtralnih časih samo zato. da ga nato izvažajo v Nemčijo, hočejo sedaj za-vecniki vse nevtralne države nekako »racionalizirati« v pogledu njihovih zunanj h nakupov. Dovoljeno jim bo nvažati preko morja samo toliko, kolikor potrebujejo zase po povprečnem računu zadnjih mesecev pred izbruhom vojne. Drugi ukrep zaveznikov pa se bo nanašal na izboljšanje neposredne morske zapore, zlasti v Severnem morju. Verjetno je. da bodo ti ukrepi razširjeni tudi na Tiho morje in če bo potrebno, tudi na Črno morje. Odvisno bo to od nadaljnjega razvoja zavezniških odnošajev z Rusijo. Ako bodo Rusi zalagali Nemčijo s petrolejem, morajo reSno računati na zavezniški odpor. Neposredna posledica te poostrene blo-kadne politike bi seveda utegnila biti sprememba nemške vojne politike. Varnost mnogih nevtralcev je bila namreč doklej zagotovljena predvsem zaradi nemškega interesa, da trguje ž njimi. Ako bi nevtralci sedaj opustili zalaganje Nemčije, bi se Nemčija utegnila izreči za druge metode. Poostrena blokada lahko torej pomeni tudi razširjenje sedanje vojne, dasi to ne predstavlja neposrednjega cilja zaveznikov. Toda Cherchillova izjava o vlogi časa v sedanji vojni je bila zelo značilna. C.as je sicer zaveznik toda muhast zaveznik. Zbiranje zavezniških sil je v glavnem dokončano in sedaj si že lahko dovole njih celokupno angažiranje. O zavezniških, zlasti pa angleških odnošajih z Rusijo je vedno več jasnosti, zlasti po govoru Molotova in obisku sovjetskega veleposlanika Majskega pri lordu Halifaxu. Celo konservativni »Observer« pravi, da so bili očitki Molotova zaveznikom samo prikrivanje resničnega strahu pred Nemčijo. Ako se bo Rusom posrečilo, prepričati Angleže, da »ne mislijo več mazati nemškega stroja s svojim oljem«, ne bi moglo nič ovirati vzpostavitve tesnih trgovinskih odnošajev med obema državama. Churchill je dal razumeti, da je Anglija za oboje na razpolago: ali za sodelovanje z Rusijo, ali pa tudi za vojno ž njo, ako bi Rusija to sama hotela. Na njej je. da izbira, pravijo v londonskih političnih krogih. Vprašanja In odgovori v angleški zbornici Nekaj značilnih izjav o angleški zunanji politiki do nekaterih evropskih držav London, 3. aprila j. (Reuter). V današnji zunanjepolitični debati v angleškem parlamentu je dal Butler na interpelacije nekaterih poslancev nekaj zelo značilnih izjav glede angleške zunanje politike do nekaterih držav. Konservativni poslanec Cary je vprašal ministrskega predsednika, ali lahko da kako izjavo glede vojaških razgovorov, ki so v teku med vladama Velike Britanije in Francije ter turške republike. Butler je odgovoril: »Razgovori so se nedavno vršili med angleškimi, francoskimi in turškimi vojaškimi zastopniki in sicer je šlo za vojaško aplikacijo naše svoječasne pogodbe o medsebojni pomoči.« Poslanec Robert Gibson (laburist), je vprašal, ali hoče ministrski predsednik dati kake izjave glede političnega položaja v Rumuniji v zvezi s splošnim poflitičnim položajem na Balkanu ter posebej še v Veliki Britaniji. Butler je odgovoril: »Zunanji minister lord Halifax smatra, da kake po- drobnosti o tem v pričujočem trenutku ne bi bile umestne.« Na vprašanje nekega drugega poslanca glede obveznosti Velike Britanije napram Finski, je Butler odgovoril, da vlada Velike Britanije napram Finski ni sprejela nobenih drugih obveznosti, kakor tistih, ki ji je bila pač dolžna kot članica Društva narodov. Na vprašanje delavskega poslanca Ellisa Smitha glede poljske Bele knjige je Butler odgovoril, da je poljska vlada že ukrenila vse potrebno, da bo poljska Bela knjiga, ki obravnava odnošaje med Nemčijo in Poljsko pred izbruhom vojne, prevedena v angleščino ter da bo nekaj izvodov dano na razpolago tudi angleškim knjižnicam. Na vprašanje poslanca Manderja, zakaj ne bi po vzorcu Poljske Velika Britanija objavila tudi Bele knjige o nemško-angle-ških odnošajih pred vojno, je Butler odgovoril, da je angleška vlada že objavila svojo Modro knjigo, ki jc dovolj precizna in prepričevalna. Položaj Reynaudove vlade Pariz, 3. aprila. AA. (Reuter) Na včerajšnjem sestanku poslancev radikalne stranke sta bivša ministra Guy La Chambre in Bonnet ostro kritizirala sedanjo vlado ter zahtevala informacij, kaj je predsednik francoske vlade podpisal v Londonu. Določena je bila delegacija na čelu z bivšim ministrom Bonnetom, da bo obvestila Da-ladiera o stališču radikalno socialistične stranke. Današnji socialistični >Populaire« pravi, da bo delegacija zahtevala od Da-ladiera, da skliče izvršni odbor stranke, da bi ta podvrgel ostri kritiki delovanje Reynaudove vlade. Podobno se je zgodilo tudi pred nekaj leti, ko je na strankinem kongresu v Angersu padel Poincaré. Paris, 3. aprila, s. (Reuter) Na podlagi , debate na sestanku poslancev radikalno- j socialne stranke izgleda, da politični polo- . žaj v Franciji Se vedno ni jasen. | Nocojšnji »Temps poziva k slogi, da se vsi napori osredotočijo za vodstvo vojne. Prevladuje vtisk, da se bo položaj obrnil dokončno v prid ministrskega predsednika Reynauda še pred tajno sejo senata prihodnji torek, če Reynaudovi nasprotniki ne nastopijo hitro s svojo akcijo. Nocoj je imel francoski vojni kabinet zopet sejo. Predsedoval je ministrski predsednik Reynaud. Konferenca belgijskih poslanikov v Bruslju Bruselj, 3. aprila, j. (Havas). Belgijski zunanji minister Spaak je sklical za jutri diplomatsko konferenco belgijskih poslanikov iz raznih evropskih držav, ki se trenotno mude v Belgiji. Na konferenci se bo obravnaval mednarodni politični položaj. Navzoči bodo v prvi vrsti belgijski poslaniki v Londonu. Parizu, Rimu, Vatikana GOERING NEMŠKI MLADINI „V veliki odločilni borbi s sovražnikom na zapadu, ki jo bo Nemčija zaključila z naglim udarcem, mora tudi nemška mladina izvršiti svojo dolžnost" Berlin, 3. aprila, o. Letalski minister maršal Göring je imel davi v veliki dvorani nove palače nemškega zunanjega ministrstva govor, ki je bil v prvi vrsti posvečen nemški mladini. Vse nemške radijske postaje so ga prenašale v šole in po drugih javnih lokalih, tako da ga je poslušala ne le šolska, temveč tudi vsa ostala nemška mladina. Od vsega početka je maršal apeliral na mladino v šolah, delavnicah, po domovih in na polju, naj izpolnjuje svoje dolžnosti v vsakem položaju in na vsakem mestu, kamor je postavljena. Le z izpolnjevanjem dolžnosti se lahko nadeja nemške zmage v sedanji vojni, ki so jo nemški sovražniki pripravliali že toliko let. Opozoril je nemško mladino na Hitlerjeve besede, da se mora sedanja vojna končati z ena najslavnejših zmag v nemški zeodovini. Le tako bo Nemčija dovršila tudi drueo fazo svojega nainoveišeea razvoja, v kateri mora zmagati enako, kakor je v prvi. ko je bila borba naperjena proti sovražniku v domači hiši. Z borbo v prvi fazi se je ustvaril duh novega nemškega patriotizma. Sedaj je borba naperjena proti zunanjim sovražnikom. Prav zdaj, je Göring poudaril, smo na vrhuncu te borbe. Prepričani bodite, da bo Nemčija zmagala tudi v drugi fazi, v borbi proti zunanjim sovražnikom, kakor je zmagala v prvem razdobju v borbi proti notranjim nasprotnikom. Maršal Göring je nato našteval prve nemške uspehe v borbi proti zunanjim sovražnikom. Opozoril je na priključitev Ostmarke (Avstrije), sudetskih pokrajin. Klaipede. na ustanovitev protektorata nad Češko in Moravsko ter nazadnje dejal, da so se tako končno izpolnile tisočletne sanje vseh Nemcev o Veliki Nemčiii. Za tem ie Göring opozoril na vojne cilje zaDadnih zaveznikov. Opetovano so že skušali razdeiati in razkosati Nemč'io. oslabiti jo in io onesposobiti za samostojno življenje. KierkoH so mogli, so ji postavili na pot ovire, da se gospodarsko in narodno- ni mogla obnoviti. Ko so izčrpali vsa sred- stva za svojo podtalno borbo in ko se niso spomnili nobene nove mahinacije več, so se odločili, da Nemčijo napadejo z voja-. škimi silami, toda ta vojna bo ostala za vse čase njihov greh. Kakor smo prizadejali smrtni udarec našim sovražnikom na vzhodu, tako ga bomo tudi onim na zapadu. O tem sem prepri-- čan. Treba je le. da napoči čas, ko se bo Nemčija odločila z naglim udarcem zaključiti tudi to borbo. Nam sedaj ne preti nobena nevarnost ne z bokov ne za hrbtom. Nemške oborožene sile stoje sedaj nasproti Franciji in Angliji. Prav v neposredni borbi z zedinjenimi silami zapadnih zaveznikov mora pasti odločitev. Vodja je pozval vse oborožene sile. da so pripravljene na to veliko odločilno borbo in je že razdelil prav vsakomur v Nemčiji naloge, ki jih mora izpolniti. Zato mora v tej veliki borbi tudi nemška mladina častno izvršiti svojo dolžnost, pa naj bo postavljena na kakršenkoli položaj in na kakršnokoli mesto. »«III Foloia' Članek predsednika francoske vlade Pania Reynauda v londonskem dnevniku „News Chranicle" I/>ndon, 3. aprila. AA. (Havas). Jutranji »News Chronicle« objavlja članek predsednika francoske vlade Paula Reynauda, v katerem primerja Reynaud sedanji položaj zaveznikov z njihovim položajem v januarja 1915. ter pravi: V januarju 1915 kakor tudi 1. 1940 je Nemčija zabeležila uspehe na vzhodu. Nemške čete so zavzele tričetrt Poljske. Turčija in Bolgarija sta se takrat postavili na stran Nemčije, medtem ko je Rumunija zavzela naklonjeno stališče do zaveznikov. Na zapadu so imeli zavezniki velike težave. 11 francoskih okrožij, kjer je bila večina francoske metalurgijske in tekstilne industrije. 80°/0 premoga in vse francosko rudno bogastvo so zasedli Nemci. Do tistega časa je padlo že 460.000 Francozov, dočim je bil britanski ekspe-dicijski zbor večinoma uničen. Na morju premoč Velike Britanije nad Nemčijo ni bila velika, blokada pa je bila še daleč od tega, da bi se izvajala tako metodično in tako natančno kakor danes. Proti trdnemu bloku Nemčije, Avstrije in Turčije, ki ga je Nemčija odločno vodila, so mogli zavezniki postaviti edino slabo povezano skupnost brez enotnosti vojnega poveljstva in brez sodelovanja na gospodarskem in finančnem polju. Danes je položaj popolnoma drugačen. Točno je, da je imela Nemčija v septembru uspehe na vzhodu, ker Francija še ni mogla dokončati svoje mobilizacije pred porazom polzske vojske. Toda medtem brani Maginotova črta na zapadu nedotakljivost francoskega ozemlja in meja. Na morju je britanska mornarica s pomočjo francoske mornarice organizirala ostro blokado. Zavezniki uvajajo popolno sodelovanje na vseh poljih. V vojno sta stopili Velika Britanija in Francija bolj trdno povezani kakor 1. 1914. Na koncu pravi Paul Reynaud, da bo treba po vqjni Evropo gospoda: « Planinka« ki nai prevzame svetle nacionalno plan nske tradicije prejšnje Planinke. bo sodobno in udobno urejena Dolga bo 14 80 m. široka 9. SO m Bo enonadstropna in bo imeia tudi mansardne pritikline V novi pohorski postojanki bo 22 sob. v katerih bo na razpolago topla in mrzla voda. Posteli bo 40 Tako bo lepo izpolniena vrzel, ki ie nastala v našem obmejnem planinstvu in v sklopu naših obmejnih nacicnaln h nlanin-skih postojank s požarom prejšnje »Planinke«. Z zidavo nove pohorske postojanke pri Ruški koči bodo predvidoma takoi pričeli Optimisti računajo s tem. da bo v teku poletja, najkasneje do jeseni, že pod streho. Zanimivo ie nadalje, da bodo pri Gla-žuti uredili tudi elektrarno, ki bo oskrbovala novo »Planinko« in tudi Ruško kočo z električno energijo za razsvetljavo in druge gospodarske potrebe. Ta elektrarna bo poleg one pri Pohorskem domu, Senjor-jevem domu pri Počitniškem domu kraljice Marije pri Šmartnem na Pohorju, pri Sokolski planinski koči in pri Lobnici naša šesta elektrarna vrh našega Pohorja. Ce računamo še z napovedano Hutterievo elektrarno in z novo elektrarno, ki jo bodo uredili prihodnje leto pri okrevališču stavbne zadruge uslužbencev nabavljalnih zadrug, se bo naše zeleno Pohorje lahko ponašalo z osmimi elektrarnami. Cb gradnji nove Planinke je podravska podružnica SPD v Rušah znova izpričala tisto živahno pobudnost in voljo do požrtvovalnega dela, po kateri je zaslovela že od vsega početka in ki jo odlikuje tudi v današnjih, za večje pobude zelo neugodnih časih. Nafel je morilce in jiiti ukradel plen še nekaj podrobnosti o umoru Antona Hribernika Ljubi jana, 3. aprila. Včeraj smo poročali, da je policija v prav kratkem času izsledila n razkrinkate. morilce bivšega ključavničarja Antona Hribernika iz Horjula, ki so ga pred 14 dnevi našli mrtvega v pesnici na Kregar-jevi njivi pri Klečali. Navedli smo, da imajo zločin na vesti trije tihotapski pajdaši pokojnega Hribernika. ki se je nekaj kit sam bavii s prekupčevanjem tihotapljenega blaga, predvsem saharina, čeprav sam ni hodil čez mejo, je imel dobre zveze s tihotapci in je bil v stalnem stiku z brezposelnim delavcem, ki je igral vlogo posredovalca med tihotapci in preprodajalci. Tihotapci in ljudje podobne vrste Cve-tice« sta ljubko zapeli gospodični Pepca Mihelj in Rezi Sraj. Mladinski zber je zopet nastopil s spremljev anjem klavirja z »Da mi biti je drevo«. Tamo daleko« in »Odklepa zima«. Moški zbor je zapel tri narodne. Tenorist g. Fran Stare je zapel Vodopivčev samospev »Za ost«, a b rito-nist g. Albin Kočar Parmovega »Starčka* ter Vilharjev »Kam?« Mladinski tercet (altistka — harmonika in kitara) je sumo-zavestno podal tudi tri narodne, in sicer: Moj očka ima konjča dva Kaj nam pa morejo in Cukovo ženitev. Za zaključek je orkester zaigral Parmo-vo »Zvezda Primorja«. venček »Bela Ljubljana« in Lubasovo koračnico >Slovo«. Vso klavirsko spremljavo je dovršeno s napolnila domača učiteljica gospodična Cenči-čeva. Precejšnja hiba tega koncerta je bil preobsežen spored. Pri poroči jivejši bi bil krajši in bolj izpiljen in uglajen v interpretaciji. Duša glasbenega življenja v Radomljah je g. Božič, ki je moral zastaviti nadčloveške sile. da je lahko postavil na oder program, kakršnega zmore le redko društvo. Nabito polna dvorana hvaležnega občinstva ni štedila pri vsaki točki z odobravanjem in priznanjem. Med programom se je oglasil k besedi tudi g. Venturini, ki je prinesel pozdrave Hubadove župe. Ca-stital je društvu — ne mogoče kot najboljšemu — pač pa kot enemu najmarljivej-ših. vztrajnih in ambicioznih članov Hubadove župe Bodril je pevke in pevce k nadaljnjemu uspešnemu delu. a na občinstvo je apeliral, da društvo ori trudapol-nem delu vedno podpre Radomlje naj bi bile marsikateremu večjemu kraiu za zgled! —ini. S kruhom in soljo Celje, 3. aprila Celic bo doživelo v soboto 6. aprila prvo prireditev tc vrste, ki bo po daljšem premoru dala celjski javnosti ponovno priliko. da pokaže svojo veselo celjsko naravo. .Lanska splošna jesenska napetost jc onemogočila, da bi že takrat priredili Slovanski večer, kakor smo prvotno mislili. Celje, njega bližnja m daljna okolica, sc pripravljata na večer, ki bo kot prva letošnja sokolska prireditev v Celju otvoril slavnostno razpoloženje ki nam ga prinaša jubilcino leto 1440 Narodne noše slovanskih narodov, ki jih bo po zanimanju sedeč rekordno število, naredni plesi z danes tako zaželeno CešW:> be«edo. slovanska pesem in slovansko okolje — vse to bo dalo prireditvi poseben pečat. Spored bo izvajal odfhčn Slovenski vokalni kvintet ki je « svojim' uspelimi na stopi naš' javnost že dobro znan. Godbo za narodne in moderne plese bo i/vaial Swing Rhvthin orkester čigar kakovost je iznad vsakega dvoma Gotovo ie vsem znano da živi med slovanskimi narod, še prastar a prisrčen običaj pogost'tve s kruhom in sol (o Gostitelj na Slovanskem večeru bo obnovil ta običa) Cen iene goste ki bodr posetili na so prireditev, prosimo da » svojo prisotnostjo poudarijo dostojno*-' ;n sijaj ve čera Posebnih vabil ne bomc razpošiljali Zdravo in na svidenie! Socialni odsek Sokolske župe Celje Pred štiridesetimi leti Umetnostna razstava, ki jo Društvo slo venskih likoinih umetnikov prireja v pro štorih Jakopičevega pavil/ona. ie v zname n]u 40 letnega lubileie. odkai so naši likov nr umetniki v Liublfani nrvič skupno manifestativi) razstavijah Govorniki so oh otvoritvi poudarjali med drugim, da ie ta krat prispet v Liubljano poseben vlak tržaških Slovencev, ki so s svojo prisotnostjo še povečali kulturno in nacionaino pomeni br-ost prireditve .Va poročilo ki smo ga objavili v ponedeliski izdaji lista, nam piše udeleženka takratnega izleta iz Trsta: Zdaj. ko se obnavljajo spomini na do godke pred 40 leti, tudi meni /asno stopa pred oči oni dan. ki sem ga tako lepo preživela Kako predrzna, neizvedljiva se nam je od kraia zdela misel da bi mogli tržaški Slovenci s posebnim vlakom v Ljubi ia no! Mnogo \e bilo pisan/a v »Edinosti«. mnotlo agitacue. a tudi mnogo plašnega ugibanja, kako bo A vse se ie nazadnje srečno izteklo in tržaški Slovenci smo se veselo razpoloženi ? lastnin, vlakom pripel tali v Ljubljano Menda ie bil to prvi posebni vlak ki je pn nas nase ljudi pripel ial iz enega v dtug kra/ In veste, kdo je bil. ki ie vse to aranžiral, napravil vse potrebne poti. preskrbeI dovoljenja od oblasti m uredil sto drugih malenkosti, ki jih ne man tka pr< takšnih rečeh? To je bila ženska, polna energije, pokojna gospa TUDI LE TOS V ITALIJO V Italiji naletite ne samo na neprimerljive lepote panoram in na po vsem svetu znamenite zaklade umetnosti, ki nudijo duhu velik užitek temveč, zahvaljujoč svojim termalnim vrelcem, ki že tisočletja prinašajo trpečim ozdravljenje, tudi Vi tu zopet lahko zadobite svoje zdravje. Montecatini, Salsomaggiore, Abano, Acqui, Agnano: termalne kure vsake vrste pod vodstvom zdravnikov specialistov v najmoderneie opremljenih zdravi-__liščnih zavodih. Vsak četrtek prenašajo sledeče italijanske radiooddajne postaje Rim II (Krp 1222) od 18.45 do 19.00 ure 2 RO 9 (Kr/p 9670) 2 RO 15 (Kr p 11760) od 21.00 do 21.15 ure slušne igre v srbohrvaščini o lepota hltalijekot turistične dežele. Brezplačna pojasnila in turistične brošure E.N.I.T.. Beograd — Tera-zije 16 — in vsi potniški uradi. Karla Ponikvarjeva. ki je izvedla to s\ojo zamisel v resnico. Posebno v tistih časih to nikakor ni bilo enostavno, saj ljudje takrat niso bih vajeni potovanja kakor dandanes. ko so \'laki pogosto natrpani. Takrat je bilo življenje cenejše zato pa je bilo tudi denarja mani Pokojna gospa Poni kvarjeva je vso odgovornost in vse delo prevzela na svoje rame. Prireditveni odbor prve slovenske umetnostne razstave pa ji je v zahvalo in spomin daroval krasen album s slikami razstave in s podpisi odbora Ko smo se pripeljali na ljubljanski kolo-d\ or. nas je presenetil prisrčni sprejem, s katerim nas je pozdravila naša metropola. Od navdušenja smo se objemali, da ni bi lo ne konca ne kraja. Zbrali smo se r sprevod in odvedli so nas menda v Xarodni dom. kjer je bila pripravljena zakuska. Potem smo si ogledali razstavo. A morali smo pošteno hiteti, da smo v enem dnevu vse videli, kar smo imeli v programu. Dan je vse prehitro minil, r Trst smo se vrnili z lepimi spomini, ki jih zdaj po 40 letih z veseljem obnavljamo. — Vsi. ki mnogo jedo in stalno sed,. in trpe zaradi tega prav pogosto na trdi stolici. nai pijejo vsak d^n čašo naravne Franz-Josefove« grenke vode, ki se mora noprej segreti. Davno preizkušena in priznana »Franz-Josefova« voda se odlikuie no svojem sigurnem učinku in prijetni porabi. Ogl. reg i. br. 50474-32. Večer nase stare dramat že proslava, stopetdesetletnice slovenskega gledališča je trud, ki so ga imeli režiser dr. B. Kreft in igralci z vprizori-tvijo prvotnega teksta Linhartove »županove Micke«, poplačala z uspehom. To kratko dvodejanko, ki je uvedla slovensko besedo na meščanski oder v onem istem letu, ko so pariški revolucionarji razrušili Bastillo in začeli boj za demokratizacijo družbe in kulture, nam danes približuje prav njena starinska patina, čutimo jo v jeziku, v frazeologiji. v vsem tistem družabnem ozračju, ki se nam zdi v stari govorici mnogo pristnejše. kakor bi lahko bilo v sodobni obdelavi. Temu, v vsej svoji naivnosti toplemu in presrčnemu dokumentu slovenskega rokokoja je sedaj ljubljanska gledališka uprava pridružila Garrick-Smo-letovo igro »Varh«, ki je izšla 1. 1840. Tako je dobila dve igri, da je z njimi izpolnila večer, ves posvečen slovenski gledališki tradiciji. O »Shupanovi Mizki« je že bila beseda, ko so jo vprizorili za proslavo stopetdesetletnice. Ko jo človek gleda ponovno, mora priznati, da je v nji zares še dokaj teatrske krvi Njen arhaični jezik, oživljen z dialektično pobarvano govorico, že sam zadošča da slediš igri z resničnim zadovoljstvom. V življenju malega naroda, ki se je moral trdo boriti za svoj obstoj, je teh stopetdeset let mnogo in tak dokument našega prebujenja in razvoja v novo življenje nam je tem dražji dandanes, ko se mali narodi z elementarno silo okle- pajo svojih tal in svoje tradicije kot dokaza, da so bili, eia so in da hočejo biti. Vešče zrežirana in najboljše zasedena »Shupanova Mizka« je bila tudi na prvi reprizi sprejeta s priznanjem in spoštovanjem, ki gre tej častitljivi in še vedno ljubki igri. Davida Garrika »The Guardian« v prevodu Prešernovega prijatelja »bratca Andreja« je doživel točno po sto letih svojo ljubljansko premiero. L. 1840 pri Blazni-ku v Ljubljani izišli prevod z naslovom »V a r h« je bil v zmedah in diru časa pozabljen; do 1. 1848 ni bilo zanj igralcev, v čitalniški dobi pa se je zdel že zastarel -in nezanimiv. Tako se je zgod lo, da so ga odkrili in »na oder postavili« šele po sto letih kot kos naše bidermaierske kulture, kot patinirano dramatsko starino, ki je vredna pozornosti prav kot starina, ne pa zaradi svojih dramatskih kvalitet. Režijo te igre je prevzel prof. O. šest. Tudi v tem primeru je bil trud poplačan. Zgodba o varuhu, ki se v svojih starejših letih zaljubi v varovanko in težko verjame, da se je tudi varovanka, mlado, lepo dekle, zaljubila vanj in da resno od-kl nja mnogo mlajšega snubca — ta zgodba niti ni brez vsake dramatske vrednosti in odrskega učinka. Nasprotno, pozabljena in zapostavljena igra je v naši dobri zasedbi kar lepo zaživela. Mnogo je pripomogel tudi jezik. Od 1. 1789 do 1. 1840 se pravi, od Linharta do Andreja. Smoleta iz Prešernovega kroga, ae je naš jezik že dokaj razvil in se je lahko uveljavil v dialogu izrazito meščanske igre. Nekatcc njegove si ke in prilike učinkujejo dsn^s. ko je slovenščina dognana do tolike gibčnosti n v take izraževalne odtenke. prav zaiali svoje p;votne neotesanosti. V zgodovini našega novejšega književnega jezika je beseda Prešernovega kroga že na očitni stopnji kristalizacije v enoten knMževni jezik in rež;ser je prav storil, ko ie da! izgovorjavi nekako meščansko poli tu i o. V »Varhu« se fe uveljavil zlasti D r e-novec ko* g. Sei če Lipah je bil izho-ren stric Ropotec. Sever pa njegov strič-nik. Dal je prepričljivo podobo malce bla-zirane°a gospoda iz bidermajarske »jcunes-se doree«. razvajenca, ki meni. da mu moia vsako dekle pasti v naročie: če bi bil v maski ma'.ce mlajli. bi bil kontrast s premišljenim in vzdržnim štirid?setletni-kom Serčetoni mičnciši in srrrsel dramat-skega konfl'kta bi prišel še boli do izraza. V vlogi naivne M?l ke Soklič« Pred konjušneo 4 svoj redni občni zbor. Poleg običajnega dnevnega reda bodo podana tudi poročila po delegatih sreske in banovinske organizacije JNS. članstvo naj se občnega zbora v čim večjem številu udeleži. u— Proslava »Dneva pomladka Rdečega križa« bo letos v Ljubljani v nedeljo, 14. aprila 1940. Vršila se bo v frančiškanski dvorani v času od pol 11. do 12. dopoldne. Jako zanimivi spored akademije bodo izvajali podmladkarji srednjih, meščanskih in ljudsk;b šol. čisti dobiček prireditve je namenjen letošnji počitniški koloniji siromašnih ljubljanskih učencev. u— Gol a rje vi »Dve nevesti« na sokolskem odru na Viču. Sokolski gledališki od~r bo uprizoril v nedeljo, dne 7. t. m. ob 20. izvrstno Golarjevo veseloigro v treh dejan,jih »Dve nevesti«, ki sta doživeli na več odrih velik uspeh. Pri igri. ki jo bo režral br. Vinko Valič, bodo nastopile same mlade moči, ki poleg telovadbe žrtvujejo svoj prosti čas tudi gledališki umetnosti. Igra je prav dobro pripravljena in smo prepričani, da bodo vsi posetniki odšli od srca nasmejati naj poseti v nedeljo ve-od srta nasmejati, naj poseti v nedeljo veseloigro in bo s tem izkazal tudi priznanje našim marljivim igralka n in igralcem. Vstopnice dobite že v nedeljo dopoldne v pisarni Sokolskega doma. u— Skladatelj škerianc je izredno plo-dovit. kar dokazujejo naši veliki koncertni sporedi. Zopet je napisal novo delo za godalni orkester in sicer suito v Vni. stavkih. Pobudo za to delo mu je dala 20-letnica Orkestralnega društva Glasbene Matice, katerega dirigent je škerjanc in kateremu je to delo tudi posvetil. Posamezni stavki v tej suiti med seboj so v prijetnih kontrastih, eden liričnega, drugi živahnejšega značaja, ta se nagiba k plesnemu ritmu, naslednji zopet prinaša elegično razpoloženje. Proti koncu srečamo žalobno koračnico. na zadnje pa živahen zaključek z solo violino. Suita je bila komp mirana minulega novembra in sp bo na tem koncertu prvič javno izvajala pod osebnim vodstvom skladatelja škerjanca. Jubilejni koncert bo v ponedeliek 8 t. m. ob 20. uri v veliki unionski dvorani. Vstopnice v knjigarni Glasbene Matice. (—) trarrli turisti •p m smrtniki! » Uporabljajte dr. KMETOVO MAZILO IN OLJE ZA SONČENJE. — Dobi se povsod Zaloga: Lekarna dr. St. Kmet, Ljubljana, Tyrševa cesta. u— Dentistična zbornica obvešča svoje člane, da je umrl kolega Peter Herman. Pogreb bo danes ob 14.30 izpred mrliške veže Zavetišča sv. Jožefa, Vidovdanska cesta. u— Obiščite šentjakobčane, ki bodo ponovili v soboto 6. L m. že dvaindvajsetič duhovito Nušičevo veseloigro »Ujež«. v nedeljo 7. t. m. a devetič zabavno veseloigro s petjem in godbo »Pekovska«. Igri sta skrbno pripravljeni in nudita gledalcem v teh težkih časih dve uri smeha in zabave. Kei so bile vse dosedanje predstave popolnoma razprodane in je vselej odšlo mnogo ljudi brez vstopnic, si jih pravočasno preskrbite. Vstopnice dobite od danes dalje v društvenih prostorih v Mestnem domu. Začetek obakrat ob 20.15. že na željo številnih stalnih obiskovalcev, ki še niso imeli prilike ogledati si to igro. se je uprava odra odločila še za eno predstavo »Uježa«. u— Angleško društvo v Ljubljani sporoča sem interesentom, da je otvorilo tečaj za komercialno angleščino. Za ta tečaj je potrebno prilično znanje angleškega jezika. Sestanek interesentov za določitev učnih ur bo v društvenih lokalih v Tavčarjevi ulici 12 v petek 5. t. m. ob 18.45 (3/47 zvečer). u— Gledališče mladih je že s svojo prvo predstavo Biichnerjevega »Vojčka« vzbudilo pozornost zaradi smeri, ki jo zastopa. 12. aprila bo Gledališče mladih uprizorilo Cankarjevo igro »Lepa Vida«, ki bo prav gotovo povod različnim debatam in polemikam. Delo režira Zvonimir Sintič, istočasno pa se bodo ljubljanski javnosti prvič predstavili mladi igralski talenti. Predstava bo v frančiškanski dvorani. u— Jutri, v petek zvečer bo v veliki Filharmonični dvorani koncert društva Kra-kovo—Trnovo. V Trnovem je pesem doma. Doma so tam tudi izvrstni in vztrajni pevci, kar bodo jutri zvečer resnično dokazali, ko bodo odpeli precej obsežen in raznolik koncertni spored. Da imajo najrajši lepe melodije in harmonije, kdo bi jim to zameril, in zato so si izbrali predvsem Adamiča in Prelovca. Kot solista bosta sodelovala Romam in Ante Petrovčič, spremljal pa ju bode na klavirju Drago SimonitL Na koncert vabimo, vse prijatelje lepega petja, prav posebno še Trnovčane in Krakovča-ne. Vstopnice v Matični knjigarni. (—) u— »Tovarištvo«, podporno društvo finančnih uslužbencev v Ljubljani bo imelo svoj 10. redni občni zbor v nedeljo, dne 21. aprila, ob 9. uri v beli dvorani hotela »Union« v Ljubljani. Dnevni red: 1) konstituiranje občnega zbora, 2) poročilo odbora o društvenem delovanju in poročilo o letnem računskem zaključku, 3) poročilo pregledovalcev računov, 4) dopolnilne volitve, 5) predlogi odbora: a) da ostane višina pristopnine, letne članarine in rednega mesečnega prispevka za posmrtni sklad, kakor tudi višina dajatev društva v letu 1940 ista kot v minulem letu, b) da se mesečni prispevek za bolniški sklad zviša od 1. maja 1940 dalje in sicer za redne člane od 15 na 20 din. za izredne (otroci) pa od 5 na 10 din, 6) morebitne pritožbe ter predlogi članstva, ki se morajo odboru pismeno sporočiti vsaj 8 dni pred občnim zborom, 7) slučajnosti. V primeru nesklepčnosti bo pol ure pozneje na istem kraju in z istim dnevnim redom drug občni zbor, ki bo sklepal veljavno ob vsakem številu prisotnih članov. (—) Kupujte srečke državne razr. loterije v glavni kolekturi ,Vrelec sreče' ALOJZIJ PLANINŠEK, Ljubljana, Beethovnova ul. 14 — telefon 35-10. u— Sadjarsko in vrtnarsko društvo v Mostah priredi danes ob 20. v ljudski šoli v Mostah skioptično predavanje o zdravilnih zeliščih. Predaval bo g. Mihelčič. Odbor prosi članstvo in prijatelje, da se predavanju polnoštevilno udeležč. u— Morebitne reklamacije vabil za čajanko Akademske Jadranske straže, ki bo dne 6. t. m. ob 20. v Trgovskem domu. se sprejemajo dne 5. t. m. od 11. do 12. ure ure v društvenem lokalu, Wolfova 10/H., dvorišče levo! u— Na občnem zboru moške in ženske šentjakobska trnovske podružnice Družbe sv. Cirila m Metoda v Ljubljani se je nabralo za Družbo 205.25 ain. Iskrena hvala! u— Društvo za otroško varstvo in mladinsko skrb v sodnem okraju Ljueljana bo imelo svoj občni zbor v ponedeljek une 29. aprila ob 18. uri v razprami dvorani, soba št. 28. u— JNAK Edinstvo. Drevi ob 20. bo v našem prenovljenem lokalu redni članski sestanek. Na sporedu je zelo zanimivo predavanje tovariša iz Beograda. Udeležite se v čim večjem številu! u— Razburljiva prometna nesreča. Včeraj opoldne se je na Gosposvetski cesti pripetila prometna nesreča, ki je vzbudila mnogo razburjenja in bo najbrže tudi oblastem še dajala opravka. Na doslej še ne pojasnen način je pod tramvajski voz zašla 341etna žena mizarskega pomočnika Francka Malnarjeva z Resljeve ceste. Tramvaj j° je odbil, da je dobila velike rane na glavi, a ko so jo reševalci pripeljali na kirmški oddelek, so ugotovili, da na srečo nima prebite lobanje. Preiskava bo dognala, kdo je nezgodo zakrivil. — Prav tako so morali na kirurškem oddelku iskati pomoči 381etni premogar Jože Dular iz Laškega, ki je padel in dobil notranje poškodbe, 491etna Marija Mavsar-jeva z Brda pri Ljubljani, ki je v Jakšeto- vi tovarni v šiški padla z odra, upokojeni železniški kretnik Anton šušteršič, ki se je doma usekal v roko, in 241etni delavec Ivan Prelesnik z Male Slivnice pri Velikih Laščah, ki je v Sodražici padel z električnega droga in se precej poškodoval. u— V tečaj za izdelovanje rokavic se sprejema vsak dan od 10. do 12. in od 15. do 17. v hotelu Metropol. (—) Iz Maribora a— Iz vrst akademsko izobraženih žen. Vsak prvi četrtek v mescu ima zveza akademsko izobraženih žen, podsekcija Maribor, svoj redni sestanek v Aljaževi sobi pri Orlu ob 20. uri. Vabljene vse akademičar-ke, članice in nečlanice! a— Srebrno poroko obhajata ugledni mariborski restavrater g. Alojzij Majcen in njegova ljubezniva gospa Amalija. Vzorna zakonca sta si s sposobnostjo in marljivostjo ustvarila prijetno domače ognjišče, s svojo iniciativnostjo pa se je izkazal slavljenec pravega mojstra v svoji stroki. Bil je šest let na Bledu, osem let na Pragerskem in pred 6 leti je prevzel kolodvorsko restavracijo v Mariboru, ki jo vodi s preizkušeno spretnostjo. Obenem slavi g. Al. Majcen 20 letnico samostojnega uspešnega delovanja v svoji strokL Uglednima slavljencema prisrčno čestitamo! a— Drevi premiera. »Trideset sekund ljubeznic v J. Kovičevi režiji. V. Skrbinšek pripravlja znamenito dramo »Ana Christie«. a— Ker se ni pojavil noben nov primer slinavke in parkljevke v mestu Mariboru, se z današnjim dnem ukinejo odredbe razglasa z dne 27. febr. t. L izvzemši točko, da se morajo živali v mestni klavnici takoj in sproti poklati. a— Nezazidane parcele v mestnem središču se krčijo. Poleg nove trinadstropne hiše PZ v Krekovi ulici zidajo sedaj tri-nadstropno hišo mženjerjeve soproge Natalije Malegove. Tako je spet občutno skrčen obseg nezazidanih parcel v tem mestnem delu. evanski večer 6. a pri I-Ce E Je a— S 50.000 mladimi smrekami bodo po-gozdrli dokaj izsekani kompleks v Fraj-bajmu pri Ruški koči, ki ga je kupila lani stavbna zadruga uslužbencev nabavljalnih zadrug za gradnjo lepega okrevališča. S pogozdovanjem bodo takoj pričeli, okrevališče pa bodo pričeli zidati prihodnje leto in se računajo stavbni stroški na 600.000 dinarjev. a— 247 Nemcev tujcev je bilo v preteklem mescu v Mariboru. Vseh tujcev je bilo 1231 z 2598 nočninami. Klobuki, perilo ugodno pri »LAMA«, MARIBOR a — »Borza« s krstami, nagrobniki in nagrobnimi ograjami. Sedaj, ko se je pričelo na starem mestnem pokopališču spet izkopavanje trupel, ki jih prepeljejo na druga pokopališča, je znova zelo poživlje-na pristna »pokopališka borza«. Vsak dan je na starem mestnem pokopališču polno ljudi, ki povprašujejo, barantajo, odvažajo in prodajajo. Železne ograje gredo po 1 din za kg, dragocene krste po 1.50 do 2.50 za kg. Na malokaterem grobu so še ostali železni deli, niti železni obroči na kamenitih in cementnih grobnicah. Seveda se za nekatere sumljivce, ki se pojavljajo vsak dan na pokopališču, zanima tudi policija, ker se je izkazalo, da niso bili upravnem odvažati ter prodajati železja in drugih nagrobnih predmetov. Iz Celja e— Predavanje o pasivni obrambi na Dobrni. V nedeljo 7. t. m. ob 7.45 zjutraj bo predaval kapetan g. Franjo Toš iz Celja v narodni šoli na Dobrni o organizaciji pasivne obrambe pred sovražnimi napadi iz zraka. Poleg gasilcev je vabljeno tudi ostalo občinstvo. e— Upokojeno učiteljstvo iz Celja in okolice se bo sestalo danes ob 14. v posebni sobi nabavljalne zadruge v Celju. e— Neznosne radijske motnje. Iz vrst številnih lastnikov radijskih aparatov v Celju in okolici prihajajo neprestano pritožbe. da razni električni stroji in aparati ter telefon in električni zvonci že v taki meri motijo radijski sprejem, da je poslušanje često sploh nemogoče. Neštete pritožbe radijskih naročnikov so bile doslej bob-cb steno. Radijski naročniki morajo točno plačevati radijske pristojbine, za vse drugo pa se nihče ne zmeni, čeprav določa § 213 k. z. kazni za tiste, ki nalašč ali iz nemarnosti povzročajo motnje in jih nočejo odstraniti. Zato ponovno pozivamo poštno upravo, da izvrši svojo zakonito dolžnost in takoj poskrbi, da bodo radijske motnje odpravljene. Upamo, da bo ta apel slednjič vendarle zalegel. a— Prijava psov. Do 30. t. m. je treba prijaviti pri mestni finančni upravi vsakega nad 3 mesce starega psa in sicer na tiskovini, ki se dobi pri mestni fin. upravi proti odškodnini 25 para. e— Poskus vloma v župno cerkev v Voj-nikn. V noči od sobote na nedeljo so neznanci poskusili vlomiti v župno cerkev v Vojniku pri Celju Sneli so zunanja zakri-stijska vrata s tečajev in se nato lotili notranjih vrat, ki jih pa niso mogli odpreti. Nekaj dni prej je nekdo vlomil v nabiralnik v cerkvi in ukradel iz njega večjo vsoto. Iz življenja na deželi VERŽEJ. Sokolski diletanti iz Male Nedelje bodo gostovali v nedeljo, 7. aprila točno ob pol 16. uri na. Sokolskem odru v Hedžetovi dvorani s spevoigro »Svojeglav-ček«. Vabljeni vsi k obilni udeležbi! (—) POLJE. Gledališke predstave na našem sokolskem odru. vse res dobro pripravljene in naštudirane. se razveseljivo vrste clruga za drugo. Po tako uspelem »Desetem bratu« in zabavni s O jej štorklja,« nam bodo v nedeljo 7. t. m., z začetkom ob pol 20. uri, igrali Finžgarjevega »Divjega lovca « v režiji br. Ivana Hribarja, česar se že vsi veselimo Glavna skušnja je pokazala, da so se vsi igralci važnejših vlog na moč poglobili v svoje vloge in jih res doživljali, kar uipravičuje naše nade, da bomo spet gledali predstavo, približano do skrajnih mej resničnosti. Vstopnice so že v prodaji pri hišniku Sokolskega doma. Kdor le more naj si jih preskrbi že zdaj, da se prepreči naval na večerno blagajno in omogoči začetek ob napovedani uri. (—) Iz Guštanja g— Higienska razstava, ki jo prireja po dravograjskem srezu Higienski zavod v Ljubljani s pomočjo Društva prijateljev Slovenskih goric, je bila v Guštanju v ljudski šoli na veliki teden. Zaradi neprimernega časa pred prazniki obisk ni bil zadovoljiv. Zaščitna sestra in voditeljica tečaja gdč. Lada Rajšpova je imela s sodelovanjem domačega zdravnika več predavanj, po večerih pa so bili predvajani štirje poučni filmi o higieni. Podnevi je zaščitna sestra obiskovala kmetske in delavske matere po trgu samem ln po okoliških vaseh Kotljah, Tolstem vrhu, šelenbergu in Preškern vrhu. Dajala je praktične nasvete o negi dojenčkov in bolnikov. Na koncu razstave so bile revne matere obilno obdarovane z novimi potrebščinami za nego otročičkov. Z obleko in perilom je bila obdarovana tudi revna šolska mladina. Prireditelji zaslužijo res vso pohvalo. g— Pevsko in godbeno društvo v Guštanju stopa v 20. leto plodnega delovanja. V tej dobi je priredilo s svojim moškim in mešanim zborom in z lastnim orkestrom že lepo število koncertov in spevoiger. Za 201etnico je uprizorilo 16. marca in ponovilo 31. marca, obakrat pred polno dvorano Sokolskega doma. lepo češko opereto Edvarda Ingriša »Tam na gorah«. Zanimivo je odkritje te učinkovite operete: ob nepozabnem vsesokolskem zletu v Pragi je b:'l med drugimi gost ČOS tudi naraščaj-nik-učiteljiščnik iz Maribora, sin dolgoletnega dirigenta Povskega in godbenega društva, šolskega nadzornika Močnika. Narašča,jnik se je seznanil tudi s skladateljem Ingrišem in je prinesel s seboj opereto, katero je nato večkrat z uspehom uprizarjalo Sokolsko društvo v Studencih pri Mariboru, katerega član br. Grgič je besedilo prevedel. Opereta »Tam na gorah« nas vsebinsko spominja narodnostnih boiev v obmeinih čeških gorah, je polna lenih zamislekov in zanimivih razpletov. Glasba je udarnega značaja in ne stavlja pevcem pretežkih zahtev. Tako bo opereta morda še mno°im našfm društvom dobrodošla Z?sedba ln Izvedba nosa^ezn'h vloe je bila dobra, pomanjkliivosti so se izboljšale pri reprlzi in se je navdušenje občinstva stopnjevalo od dejanja <5o dejanja. Gospodarstvo Sprememba ključa za razdelitev banovinskega fonda prometnega davka Štiri leta se v slovenski javnosti ponavlja zahteva po pravičnejši razdelitvi skupnih fondov za financiranaje banovin. Po dosedanjih ključih je dobivala dravska banovina le 2.9% dohodkov banovinskega fonda prometnega davka in le 8.2% dohodkov od skupnih banovinskih trošarin, tako da je v celoti sprejemala iz tega vira le 12 in pol milijona din, čeprav znaša prispevek dravske banovine v skupne banovinske fonde najmanj trikrat toliko. Posledica te neenake razdelitve je bila, da je dravska banovina iz sredstev skupnih banovinskih fondov krila le okrog 7% svojih proračunskih izdatkov, medtem ko so nekatere druge banovine, kakor vardar-ska. moravska, drinska, primorska, zetska in vrbaska krile 32 do 61% svojih izdatkov samo iz teh sredstev. Krivična razdelitev pa ni imela za posledico le izpadek na dohodkih. Dravska banovina je morala v zadnjih letih pobirati visoke banovinske doklade, medtem ko so druge banovine z visokimi dotacijami izhajale z mnogo manjšimi dokladami in davščinami, kar je mnogo pripomoglo do tega, da se je pričelo gibanje za preseljevanje industrijskih podjetij v Beograd in ostale banovine, kjer so samoupravne davščine nižje. Z novim finančnim zakonom je v zvezi z ureditvijo finančnega vprašanja banovine Hrvatske nastala neizogibna potreba spremembe razdelilnega ključa. Zato vsebuje finančni zakon za leto 1940/1941 v tem pogledu nove določbe, toda le za razdelitev sredstev banovinskega fonda prometnega davka. S to reformo pa se položaj dravske banovine ni bistveno spremenil. Razdelitev dohodkov skupnih banovinskih trošarin po številu prebivalcev posameznih banovin je ostala nespremenjena. Sredstva iz skupnega banovinskega fonda prometnega davka (100 milijonov din), ki so se doslej razdelila tako. da je odpadlo 80% na vrbasko. primorsko, drinsko, zetsko in moravsko banovino, in le preostalih 20% po številu prebivalcev na dravsko, savsko, dunavsko in vardarsko banovino ter Beograd, se po novem ključu delijo takole: Savska banovina dobi iz stomìHìonskeea fonda prometnesra davka po številu prebivalcev 29%, to je 29 milijonov. Od ostalih 71 milijonov pripadejo štiri petine vrbaski, drinski, zetski in moravski banovini, le ena petina, to .je 14.2 milijona din. pa se razdeli po številu prebivalcev (na podlagi zadnjega uradnega popisa) na dravsko, dunavsko in vardarsko banovino ter Beograd. Od teh 14.2 milijona din bo dobila dravska banovina po številu prebivalcev torej le 3.06 milijona din. medtem ko je doslej dobivala 2.9 milijona din. Dravska banovina bo torej prejemala iz fonda prometnega davka le za malenkost 160.000 din več nego doslej. To je torej rezultat štiriletnega prizadevanja slovenske javnosti za pravičneišo razdelitev sredstev iz skupnih banovinskih fondov. Če bi se dravski banovini kakor banovini Hrvatski določal delež vsaj po številu prebivalcev, bi prejemala na leto 8.2 milijona din (namesto 3 milijonov). Poudariti pa moramo .da tudi tak način razdelitve ne bi bil pravičen, če naj velja načelo. da mora vsaka banovina črpati dohodke za svoje samoupravne izdatke iz lastnega teritorija. Slovenija prispeva v obliki plačila prometnega davka v skupni banovinski fond prometnega davka najmanj še enkrat toliko, kolikor bi znašal delež po številu prebivalcev. Prav tako je konsum predmetov, za katere se plačujejo skupne banovinske trošarine, v Sloveniji mnogo večji nego v drugih banovinah. Pri količkaj pravični razdelitvi bi morala Slovenija dobiti iz banovinskega fonda prometnega davka vsaj 16 milijonov (namesto 3 milijonov) od dohodkov skupnih banovinskih trošarin pa vsaj 19 milijonov (namesto dejanskih 9.5 milijona). Glede na novi ključ za razdelitev dohodkov banovinskega fonda prometnega davka. ki ga navaja § 17 novesa finančnega zakona, nam ni prav razumüivo. da je v pravkar objavljenem proračunu dravske banovine vnešen kot dohodek iz banovinskega fonda prometnega davka namesto 3.06 milijona din mnogo večji znesek, namreč 5.58 milijona din. Očitno ob odobritvi banovinskega proračuna (14. marca) še ni bilo razčiščeno vprašanje novega razdelilnega ključa; verjetno je bilo takrat predvideno, da bo dravska banovina dobila vendar nekaj več. BABYMIRA krema SE USPEŠNO UPORABLJA ZOPER SPUŠCAJE, RANE, PRASKE, OPEKLINE, HRASTE, LIŠAJE IN VSE NEČISTOSTI KOŽE PRI OTROCIH IN ODRA SLIH. NAGLO SUŠI OD ZNOJA ALI MOKRENJA OPALJENO IN ODRGNJENO KOZO. DOBIVA SE V VSEH LEKARNAH IN DROGERUAH PO CENI DIN 10.- ZA ŠKATLICO. Dohodki banovine Hrvatske Kakor smo že poročali, je banovina Hrvatska dobila z uredbo o njenem financiranju vse državne neposredne davke (razen poslovnega davka in vojnice). nadalje administrativne in sodne takse, ki so v zvezi s posli iz banovinske pristojnosti, ter trošarine na alkoholne pijače Celotni donos teh davkov, ki jih je država prepustila banovini Hrvatski, se ceni na okrog 1 milijardo din. K temu pa je treba še prišteti samostojne davke in davščine prejšnje savöke in primorske banovine, ki se po novem proračunu enotno pob rajo Donos teh banovinskih davkov in davščin znaša okrog 260 milijonov din. Končno so v proračunu še dohodki banovinskih podjetij, in sicer podjetij prejšnje savske in primorske banovine in onih prej državnih podjetij, ki jih je prevzela banovina Hrvatska Celotni proračun znaša, kakor je znano 1451 milijonov dinarjev. Podrobnosti iz proračuna še niso znane, ker številčni del proračuna še ni objavljen. Iz uredbe o izvrševanju proračuna banovine Hrvatske in o banovinskih dohodkih, ki je bila objavljena v posebni prilogi zagrebških »Narodnih novin«. je razvidno. da bo od novega proračuna banovine Hrvatske porabila samo 9 dvanajstin, to je 1088.3 milijona din, ker določa čl. 3 te uredbe, da bo trajala v bodoče proračunska doba v banovini Hrvatski od 1. januarja do 31. decembra in velja sedanji proračun le za 9 mesecev do konca letoš- njega leta. Nadalje določa uredba, da mora biti v bodoče predlog proračuna sestavljen vsako leto do 20. oktobra. Proračun banovine Hrvatske ne obsega še vseh banovinskih fondov, ker še ni izšla uredba o razdelitvi državnih fondov in o prenosu ustrezajoče imovine teh fondov na banovino Hrvatsko. Uredba o izvršitvi proračuna pooblašča bana. da lahko sklene posojilo do 50 milijonov din ?a postavitev zgradb za posamezne oddelke banske oblasti, da izda uredbo o organizaciji javne zdravstvene službe, uredbo o racionalnem predpisovanju zdravil, uredbo o fondu za asanaci j o vasi in nekatere druge uredbe. Uredba o narodnem sanitetnem fondu se ne izvaja na področju banovine Hrvatske. 2e pobran: in dospeli, a nep a-čani dohodki po tej uredbi se stekajo v sanitetni fond pri Hranilnici banovine Hrvatske. V banovini Hrvatski se pob;rajo naslednji davki: 1. vsi neposredni davki, takse in trošarine, ki jih je država prepj tila banovini; 2. 65% banovinski davčni dodatek (doklada) k neposrednim davkom, in sicer 25% splošni dodatek, 10% zdravstvena. 20% šolska in 10% cestna doklada; 3 delež banovine iz fonda skupnega poslovnega davka; 4. banovinski dodatek k posameznim taksam; 5. samostojne banovinske takse; 6. rudarske pristojbine; 7. splošne banovinske trošarine. Delni zastoj v obratih kranjske tekstilne industrije Kranj, 3. aprila. Po Kranju je zadnje čase nastal poplah, ki so ga izzvale zaenkrat močno pretirane govorice, da grozi ustavitev vseh tekstilnih obratov. Te govorice zaenkrat niso resnične, brez vsake podlage pa vendarle niso. Tekstilna industrija je v težavnem položaju, ker so se dobave potrebnih surovin znatno skrčile. Zaradi tega so bila nekatera tekstilna podjetja prisiljena, da omeje obratovanje oziroma delovni čas. Tako je podjetje »Textilindus« v Stražišču, katerega lastnik je g. Heller, reduciralo delovni čas na polovico. S 1. aprilom je uvedeno 3 dnevno delo v tednu, namesto normalnega 6 dnevnega dela. Za odpadli delovni čas bo plačevalo podjetje delavstvu odškodnino v znesku 60 din na osebo. Tako bodo delavci prejemali po 20 dinarjev dnevne podpore v dnevih, ko ne bodo delali. Ker je redukcija zadela preko 300 delavcev, bo na ta način podjetje izdalo za svoje delavstvo mesečno 80.000 mesečne podpore. To je vsekakor lepa gesta omenjenega podjetja in je samo želeti, da bi se v podobnih primerih tudi ostala podjetja ravnala po njej. Kot vzrok redukcije navaja podjetje pomanjkanje preje, ker ni dobav iz inozemstva in so delno izostale tudi dobave iz domačih tvornic. V ostalih tekstilnih podjetjih delovni čas ni bil reduciran, pač pa je n. pr. v tkalnici •Jugočeške delno omejeno obratovanje Delavci. ki so doslej delali na 3 stroiih de-'ajo sedaj samo na dveh ali na enem. S tem pa se ie ppveda njihov akordni zaslužek znatno skrčil. Tovarna Jugobruna, ki ima lastno predilnico, dela zaenkrat še v nezmanjšanem obsegu, toda to bo samo tako dolgo, dokler bo trajala zaloga bombaža. Ko bo pa tega zmanjkalo, se mora ves obrat ustaviti. Sedaj ima tovarna v zalogi bombaža samo še za 5 tedensko obratovanje. Ako se v tem času položaj glede dobave ne bo izboljšal, bo delavstvo hudo prizadeto. Vodstvo tovarne si močno prizadeva, da bi dobilo pravočasno bombaž. Manjša tekstilna podjetja zaenkrat še neokrnjeno obratujejo, vendar je tudi pri teh podjetjih stiska za surovine. Prejo dobivajo ravno za sproti, iz dneva v dan. Želeti je samo, da bi se vprašanje dobav bombaža in preje čim hitreje uredilo in izboljšalo. niških zapisov za narodno obrambo ostala na nespremenjeni višini 839.4 milijona din. Glede na stvarno vrednost zlatega zaklada v višini 3273.8 milijona din znaša kritje obtoka bankovcev in obveznosti na pokaz 26.67% (prejšnji teden 26.61%). Težave mariborskih gostilničar] e v Maribor, 3. aprila V kazinski dvorani je bil včeraj redni občni zbor tukajšnjega združenja gostin-sk h podjetij. Otvoril in vodil ga je dolgoletni predsednk g. Aleksander Klešič. Potem, ko je imenoma pozdravil zborničnega zastopnika g. J. š e r e c a. mestnega obrtnega referenta dr. S e n k o v i č a, Putnikovega ravnatelja L o o s a in vodjo mestnega tur. urada L. Z o r z u t a, je v izčrpnih izvajanjih prikazal težavno stanje, v katerem se je znašlo mariborsko gostinstvo predvsem zaradi obupnega nazadovanja tujskega prometa, škoda je ogromna, in ni upati, da bi nadomestili to izgubo v celoti jugoslov. državljani in državljani nevtralnih držav. Združenje se je vztrn.ino borilo proti zviševanju avtorskih tanti,jem. Gostilničarska nadaljevalna šola se ie reorganizirala, tako da bo omogočila gojencem temelj'to strokovno izobrazbo. Glede na porast draginje za 20 do 30° o so lastniki gostinskih obratov v neprijetnem položaju, ker si doslej še niso upali zvišati cene hrani. Zaradi izredne podražitve mesa bodo gost:nska podjetja najbrže primorana zvišati cene. Akcija za sanacijo gostinskih podjetij žal ni imela nobenega uspeha. Sledili sta poročili marljivega tajnika Jenka in g. A. Majcna za nadzorni odbor. Združenje se je borilo tudi proti telefonski mizeriji, proti tihotapstvu z alkoholnimi pijačami, proti obupnemu cestnemu omrežju ob meji ter za postavitev relejne radijske oddajne postaje. Združenje šte,je 151 članov ki zaposlujejo 452 nameščencev. Med člani je pet lastnikov hotelov, ki imajo skupno na razpolago 154 sob z 214 posteljami, gostilne s prenočišči imajo 98 sob s 187 posteljami. Razen tega imamo v Mariboru še 15 restavracij, 2 gostišči. 75 gostiln. 2 ljudski kuhinji, 13 kavarn, 2 bara, 19 bufejev, 1 avtom, bife, 1 brezalkoholni bife in dve krčmi. Proračun združenja za 1940 izkazuje 118.200 din dohodkov in prav tolike izdatkov. Občni zbor so prisrčno pozdravili mestni obrtni referent dr. M. S e n k o v i č, Putni-kov ravnatelj L o o s, zbornični svetnik J. šerec in L. Zorzut za mestni turistični urad. Občni zbor je sklenil, da bodo mariborski gostilničarji ob priliki letošnjega Mariborskega tedna organizirali svojo razstavo. Potem, ko sta spregovorila še častni predsednik Gj. V a 1 j a k in mestni svetnik g. S e n i c a. je predsednik A. Klešič zaključil lepo obiskani zbor mariborskih gostinskih podjetnikov, ki so v svojih težn,jal složni in solidarni, saj preživljajo tudi oni danes težke čase preizkušnje in borbe za obstanek. Stanje Narodne banlce Zadnji izkaz Narodne banke od 31 marca zaznamuje zaradi večje pot ece ob koncu meseca povečanje obtcka bankovcev za 209.5 na 10.400.1 milijona din (lani je obtok bankovcev ob istem času znašal 6805.9 milj. d n). Obveznosti na pokaz so se istočasno zmanjšale za 211.4 na 1873.6 milijona din (lani 1808.4). Predvsem so se zmanjšali privatni žirovni računi, in sicer za 147.2 na 898.0 milijona din (931.4). Zlata podlaga je narasla za 4.1 na 2046.1 milijona stabilizacijskih din (lani 1915.6) v stvarni vrednosti 3273.8 milijona din. Devize, ki se ne vštejejo v podlago so se v zadnji četrtini marca skrčile za 93.5 na 873.0 milijona din (438 3). Skupna vsota posojil se ie nebistveno o^veča^a za 1.4 n^ 1743.3 milijona din (1675.6) Znova oa se je povečal eskomt bonov za rarodno obrambo, in sicer za 130 na 1916 milijonov, med tem ko je vsota eskontiranih blagaj- Gospodarske vesti = Industrija iz Slovenije v Beogradu. Nedavno smo na tem mestu v zvezi s tendenco preseljevanja industrije zaradi pretiranih samoupravnih davkov v Sloveniji ojDozorili, da je treba v tei zvezi tudi upoštevati. da se nova industrijska podjetja vedno bolj redko naseljujejo v naših krajih odnosno da se podjetniki izogib'iejo Slovenije ali pa da že obstoječa podjetja razširijo svoje poslovanje z ustanovitvijo novih obratov na jugovzhodu V tem pogledu sta značilna dva primera. Te dni je trgovinsko ministrstvo odobrilo ustanovitev delniške družbe »Roal«. bombažna industrija d. d. s sedežem v Beogradu (osnovna glavnica 5 milijonov din) Glavni delničar novega podjetja, ki se bo pečalo z izdelovanjem bombažne volnene preje ter tkanin je znani mariborski tekstilni industrijec Rosner. kot ustanovitelji pa so označeni D. Pavlovič. ravnatelj Francosko-srbske banke. A Volek ravnatelj podružnice Ljubljanske kreditne banke v Beogradu in drugi. Prav tako je bila nedavno v Beogradu ustanovljena delniška družba »Kuverta« d. d. z delniško glavnico 1 milijon din, medtem ko ie prenehala poslovati beograjska podružnica ljubljanske tvrdke »Kuverta« družbe z o. z. V upravnem odboru nove dein ške družbe »Kuverta« so Ivan Jelačin (preds.). dr. Ciril Pavlin. Egon Srebre, Anton Volek in Bogdan Lekič. = Tečaj klirinške marke ne bo povišan. Nedavno je neki domači gospodarski list sporočil, da bo povišan tečaj nemške marke v jugoslovensko-nemškem kliringu. Z uradnega mesta izjavljajo, da ta vest ni resnična. Istočasno z uradnega mesta sporočajo, da ima Narodna banka zadosti nemških mark za plačilo našega uvoza in da bo mogoče ustreči vsakemu povpraševanju nemških markah. = Maksimirana cena mo7ri galic'. Vprašanje cene modri galici je bilo v zadnjih mesecih predmet živahnih diskusij v kmetijskih zadrugah in kmetijskih zbornicah, zlasti glede na znano pogodbo med državo in tvornico »Zorko«. S tem vprašanjem se je v zadnjem času bavil tudi odbor ra kontrolo cen. trgovinski in socialni minis'er sta namreč izdala odločbo, da se modra galica vnese v seznam predmetov, za katere velja kontrola cen. Odbor za kontrolo cen je sedaj odločil, da se cena modri galici maksimira na 6.68 din za kg franko vagon v tvornici. Urad za kontrolo cen je ta predlog odobril. — Podaljšan rok za odpis davčnih zaostankov. Istočasno z decembrsko davčno novelo je izšla uredba o odpisu davčnih in taksnih zaostankov. Ta uredba pooblašča finančnega ministra, da sme na prošnjo zainteresiranih oseb odpisati zaostanke po stanju ob koncu leta 1937 na davkih, taksah in kaznih za davčne in taksne prestopke, če bi izterjava teh zaostankov pomenila gospodarsko uničenje dolžnika. Pri ugotovitvi davčnega zaostanka gredo vplačila, izvršena v letih 1938 in 1939 za zmanjšanje davčne obremenitve v teh letih in gre le presežek na račun dolga iz prejšnjih let. Le vplačila v 3% obveznicah za likvidacijo kmečkih dolgov se upoštevajo za odpis davčnega zaostanka po stanju ob koncu leta 1937. Končno določa uredba, da se ne izvrši odpis, če ugotovljeni zaostanek ni večji od enoletnega davčnega in taksnega predpisa za leto 1938, da se ne more izvršiti odpis zaostankov na poslovnem in luksuznem davku in da je treba prošnje nredložltl v treh mescih. Ta (tris je potekel 23. marca. Sedaj je Izšla nora uredba, s katero se gornji rok sa vlaganje prošenj za odpis podaljša do konca maja 1 L Omeniti je še, da so kmetovalci in mali obrtniki, ki Dobra prebava pol zdravja! Lahko, normalno izpraznjenje pri zapeki, leni-vosti črevesja vam omogočijo ARTIN dražeje dr. Wandera. 2 kom din 1.50; 12 kom din 8.—; 60 kom din 27.—. Reg. S. br. 22115/33 plačajo pavšalno pridobnino ter davčni dolžniki, katerih davčni predpis v letu 1938 ni presegal 200 din, oproščeni plačila takse za prošnjo. Končrtb naj še omenimo, da se malim kmetovalcem, ki so po novih določbah oproščeni plačila zemljaiine, odpiše zaostanek za davek, takse ter davčne in taksne kazni do konca leta 1939 po uradni dolžnosti in v tem primeru ni treba vlagati prošnje. = Nove zbirke dodatkov k Suščevim knjigam »Davek na poslovni promet« in »Neposredni davki«. Odkar se je g. Štefan Sušeč, upok. banski finančni načelnik, posvetil izdajanju knjig iz davčne stroke, se je poznavanje vseh davčnih oblik in tudi njih razumevanje pri nas znatno poglobilo. Avtor se z vso vnemo trudi, da ohranja svojim priročnikom aktualno vrednost in praktično uporabnost. Tako je g. Sušeč svojo 1. 1935. izdano knjigo »Neposredni davki« dopolnil 1. 1938. s »I. zbirko dodatkov«, pravkar pa je izdal k omenjeni knjigi nadaljnjo (II.) zbirko dodatkov, ki obsega vse spremembe in dodatke zakona, pravilnika itd. do konca mesca marca t. 1. Ti dodatki, obsegajoči 100 listov, so (kakor pri I. zbirki) natisnjeni na eni strani vsakega lista, nad vsakim besedilom pa je navedena stran knjige »Neposredni davki«, tako da je mogoče novo besedilo izrezati in ga nalepiti tam, kamor spada. Razen te knjižice pa je izšla te dni tudi »1. zbirka dodatkov« k Suščevi leta 1937. izdani knjigi »Davek na poslovni promet«. Ob koncu minulega leta so bila namreč določila o poslovnem davku spremenjena tako v besedilu zakona, uredb in pravilnika, povsem predrugačene pa so bile postavke tarife o skupnem davku na poslovni promet kakor tudi seznam luksuznih predmetov. Nova tarifa in seznam obsegata kot poseben zvezek 104 strani četverke. V obliki vložka pa so dodane zvezku na 8 Ustih četverke še vse spremembe in dopolnitve v besedilu zakona, uredb in pravilnika. Tudi to besedilo je mogoče izrezati in nalepiti na ustreznem mestu knjige »Davek na poslovni promet«, da je knjiga na ta način zopet povsem zanesljivo uporabna. Važno je še na koncu knjižice dodano celotno besedilo predpisov o narodnoobrambnem skladu z navodili za njih izvrševanje. Cena zezku z vložkom je 36 din, s poštnino 2 din več. — Obe knjižici se naročata ali neposredno pri avtorju v Ljubljani, Beethovnova 15/HL, ali v vsaki večji knjigami. = Dobave. Direkcija drž. rudnika Vrd-nik sprejema do 9. aprila ponudbe za dobavo smrekovih desk. — Direkcija drž. rudnika v Kaknju sprejema do 15. aprila ponudbe za dobavo osovin, SM jekla in kabla. Borze 3. aprila Na jugoslovenskih borzah notirajo nemški klirinški čeki nespremenjeno 14.70 — 14.90. Grški boni so se v Zagrebu nudili po 31.75, v Beogradu pa je bil promet po 31.50. Bolgarski klirinški čeki so bih v Beogradu zaključeni po 98. Tečaji na svobodnem trgu se nadalje ravnajo po tečaju 55 din za dolar. Na zagrebškem efektnem tržišču je bilo po Vojni škodi pri stalni tendenci povpraševanje po 445 (v Beogradu je bil promet po 445). Tudi v ostalih državnih vrednotah ni bilo zaključkov, pač pa je bil zabeležen promet v delnicah Trboveljske po 235. Devize Ljubljana. Oficielni tečaji: London 157 — 160.20, Pariz 88.75 — 91.05. New York 4425 — 4485, Curih 995 — 1005. Amsterdam 2348.50 — 2386.50, Bruselj 756 — 768. Tečaji na svobodnem trgu: London 193.98 — 197.18, Pariz 109.71 — 112.01, New York 5480 — 5520, Curih 1228.18 — 1238.18, Amsterdam 2900.55 — 2938.55, Bruselj 933.68 — 945.68. CuHh. Beograd 10, Pariz 9.0250. London 15.93, New York 445.75, Bruselj 76.15, Milan 22.5250, Amsterdam 236.60, Berlin 178.60, Stockholm 106.1750, Oslo 101.2750, Köbenhavn 86.05, Sofi,ja 5.50, Budimpešta 79.50, Atene 3.20. Efekti Zagreb. Državne vrednote: Vojna škoda 445 den., 4°/0 agrarne 50 — 52, 4"/o severne agrarne 50 — 52, 6% begluške 77.50 — 78, 6o/o dalm. agrarne 70 den., 6«/0 šumske 70 den., 7% stabiliz. 95 den., 7»/« invest. 99 den., 7°/o Seligman 101 den., 7®/« Blair 93 den. 8% Blair 100 den.; delnice: Narodna banka 7750 den., PAB 192 den., Trboveljska 235 — 238 (235), Gutmann 50 — 60, šečerana Osi,jek 195 den. Beograd. Vojna škoda 443 — 445 (445), 4% agrarne 53 — 53.75, 4«/n severne agrarne 51 — 51.50, 6-& begluške 77.50 — 78 (77.75 — 78) 6% dalm. agrarne 71.50 — 72 (71.75), 6% šumske 71 — 72.25 (7250), 7®/o invest. 100.50 den. (101.50), 7% Seligman 102 den., 7«/. Blair 93.25 — 94.78. 8% Blair 101 — 101.75, Narodna banka 7840 den., PAB 194.50 — 196. Blagovna tržišča Sito + Chicago, 3. aprila. Začetni tečaji: pšenica: za maj 104.50, za julij 103.25. za sept. 103; koruza: za maj 56.75, za julij 57.875. + Winnipeg, 3. aprila. Začeftni tečaji: pšenica: za maj 88.75, za julij 89.75. za sept. 91.25. + Novofiadska blagovna borza (3. t. m.). Tendenca stalna. Pšenica: baška, okolica Novi Sad 214 — 216; sremska 213 — 215; slavonska 214 — 216; gornjebe-natska 214 — 216; gornjebaška 216 — 218; baška ladja Tisa 219 — 221. Ri: ba-5ka 177.50 — 180. Oves: sremski 172 — 174; slavonski 173 — 175. Ječmen: baški in sremski 64/65 kg 190 — 192.50. Koruza: baška in baška par. Indjija 167 — 169. Moka: baška in banatska »Og« in »Ogg« 325 — 335; »2« 305 — 315; »5« 285 — 295; »6« 265 — 275; >7« 235 — 245; >8c 165 — 175. Otrobi: baški in sremski 150 — 152.50; banatski 147.50 — 150. Fiž*>l: sremskl beli brez vreč 440 — 446. •JUTRO« WL TT. 6 c &*rta* f. mim »Hiirrfca ni** se porajajo Pogled v angleško tvornico lovskih letal tipa »Hurrican«, ki so zadnje dni aktivno posegli v zračne borbe Sončne pege s premerom loo.ooo km Povzročiteljica magnetskih viharjev se bo ponovno pojavila okoli 15* aprila Polarni sij in magnetske viharje, ki so jih opazovali v zadnjih dneh v Evropi in Ameriki, spravlja znanost v zvezo s pojavom novih sončnih peg. Tokrat so se prikazale na sončni obli precej severneje nego običajno, namreč kakšnih 40 stopinj od ravnika. Spoznati je bilo takoj veliko dvojno pego s premerom kakšnih 200.000 km. Po 27 dneh se bo ta pega v zvezi z vrtenjem sončne oble gotovo spet pojavila. To bo okrog 15. aprila. Zavoljo teh pojavov na soncu skoraj gotovo ne bo ostalo samo pri polarnih sijih in magnetskih viharjih, temveč je pričakovati še drugih motenj. Nekaj podobnega je bilo 1.1929., ko je bilo zelo mnogo sončnih peg od pomladi do poletja in potem še na koncu leta. Tedaj je bilo mnogo ognje-niških izbruhov in potresov v vseh glavnih potresnih ozemljih. Najtežji potres je bil tedaj sredi julija v Perziji in je zahteval 2500 žrtev. če še ne veš, zdaj izveš: da traja japonsko-kitajska vojna že nad tisoč dni; da se morajo židovski prebivalci v češko-moravskem protektoratu izseliti iz modernih stanovanj sredi mest ter se nastaniti na periferiji; da je Italija pozvala pod orožje deset letnikov mornariških rezervistov; da so Finci položili temeljni kamen za gradbo novega mesta Viipuri; da je v Nemčiji umrl eden najožjih so-trudnikov grofa Zeppelina. inženir Schitte; da so po njujorškem listu »Daily News« dokumenti, ki jih objavlja nemška Bela knjiga, potvorjeni. Redigirani so baje v primitivni poljščini ter mrgolijo neologiz-mov; da je položaj nemškega zunanjega ministra von Ribbentropa omajan, zaradi česar se širijo govorice, da bo odstopil ter da pride na njegovo mesto sin maršala Mackensena; da bodo vse kovinske grbe v Italiji zamenjali z grbi iz marmorja: da angleški listi ne izhajajo ob nedeljah: da iščejo Nemci v Bolgariji nadomestilo za železno rudo iz skandinavskih držav; da je bil krompir v minuli zimi poglavitna hrana nemškega prebivalstva; da letos ne bo običajnega teniškega turnirja v Wimbledonu; da je bil prošle dni otvorjen redni letalski promet med Ameriko in Evropo; da izdelujejo v Ameriki vodna letala, ki bodo navzlic 84 tonam teže brez vmesnega prestanka letela nepretrgano iz Kalifornije na Japonsko; da je na Danskem umrl zgodovinar Karel Laurin; da velja v Nemčiji od 1. aprila do 6. oktobra poletni čas: da ima abesinska prestolnica Adis Abeba 40.000 italijanskih prebivalcev. Največji silos Etna siplje pesek Izbruh, kakršnega ne pomnijo že 4® let Etna, najvišji evropski ognjenik, kaže že od lanskega poletja velik nemir. Sredi letošnjega marca je postregel ljudem pod seboj z izbruhom, kakršnega niso bili navajeni že 40 let. V vsem ozemlju okrog ognjenika, a tudi v Kataniji in Taormini so zaslišali grmeče tulenje, ki se je večkr at ponovilo in je trajalo vsako krat po deset minut. Istočasno se je vsul na vzhodno pobočje gore cel dež peska. Veter je nosil ta pesek do Taormine, Messine in Reggia. V Piedimontu je padlo tri do štiri kilograme peska na vsak kvadratni meter, v Taormini po en kilogram. Kamenje in žlindra sta pokrila sneg na vzhodnem pobočju. V bližini observatorija na ognjeniku so padali tudi tako veliki kamni, da je eden med njimi napravil 50 cm široko luknjo v kupolo, manjši kamni so preluknjali streho. Srnjak posluša radio Med letošnjim hudim mrazom je prišel na posestvo nekega župana pri Polni na Češkem enoleten srnjak, ki so ga nakrmili ln se je potem tako privadil ljudi in nove okolice, da je kar tam ostal. Postal je tako krotek, da je pogostoma prihajal v sobo, kjer je igral radio, in je prenose poslušal «eie ure s pravo zamaknjenostjo. Mesto iz cinka Bereira v portugalski Vzhodni Afriki je edino mesto iz cinka. Vsa stanovanja, trgovine, bolnišnica in cerkev, šole in vojašnica so iz te kovine. Cink je edini material. ki se je obnesel v izredno vlažnem in vročem bareirskem podnebju. Bareira šteje 2000 prebivalcev in so jo zgradili v šestih mescih. Nemške oblasti v zasedeni Poljski so dale pretiskati vse poštne vrednotnio«1 in v prvi vrsti znamke s kljukastim križem »Radio Babilon« Oddaje „British Broadcasting Corporation" Uradno se imenuje sicer British Broadcasting Corporation, toda glavno oddajno postajo britskega imperija bi lahko bolje imenovali »Radio Babilon«. Za razliko s svetopisemskim babilonskim stolpom, pa je jezikovna služba v angleški oddajni postaji dobro organizirana. Vsak dan oddajajo tukaj poročila in delajo propagandne govore v 18 jezikih, in sicer v srbohrvaščini, francoščini, turSčini, poljščini, italijanščini, španščini, portugalščini, arabščini, švedščini, rumunščini. madžarščini, češčini, nemščini, afrikanščini in še v kakšnem jeziku, da o angleščini niti ne govorimo. Za vsak jezik imajo ne samo posebnega tajnika in posebne napovedovalce, temveč pripravljajo vsa poročila tudi individualno. Edini Nemec v Parizu in edini Francoz v Berlinu Vkrcavanje na Cipru V Renensu, Švica, so zgradili največjo žitno shrambo v tej nevtralni deželi. V višino meri 46 m, dolg je 40, širok pa 18 m. V Parizu je neki Nemec, in sicer pravi Nemec, ne morda kakšen politični begunec, ki živi v nasprotnikovi deželi, ne da bi mu kdo nagajal. In prav tako živi v Berlinu Francoz z diplomatskim potnim li- Ladja s 5000 redkimi živalmi V Genovo je prispel parnik »Tergestea , ki je imel na krovu 5000 redkih živali iz Indije in Tibeta. Namenjene so italijanskim živalskim vrtovom in raznim znanstvenim zavodom, kakor poskusnim klinikam v Rimu in seroterapevtskem zavodu v Sieni. Posebna redkost je osem pand in velika zbirka fazanov. Omeniti je tudi 1000 morskih mačk, štiri tibetske medvede. 4 divje mačke iz Nepala. 4 aksiške jelene, 12 letečih psov. 200 divjih rac in 3000 ptic, 50 velikih kač in 10 velikih kuščaric. Liter bencina za 40 km vožnje Avto iz avr43nala, izum inženirja Cretija Italijan Marcello Creti je zgradil avtomobil, ki opravi z litrom bencina 40 km. Creti, ki šteje 18 let. si je izmislil, da bi svoje lahko vozilo opremil s pedali, kakor jih imajo kolesa, tako da bi mogel vozač motor na ravni cesti izključiti. To vozilo ni samo igrača. Dokaz za to je že dejstvo, da so ga za svetovno razstavo v Rimu naročili večje število. Izdelan je iz avionala, nove kovine, ki je trdna kakor jeklo in lahka kakor aluminij. V vozilo gresta dve osebi, največja brzina pa mu je 60 km. Izumitelj meni, da bi pri izdelavi v seriji poedino vozilo veljalo 3000 lir. Creti je navzlic svoji mladosti napravil že več izumov. Posebno ponosen je na svoj »konferenčni telefone, ki je podoben radijskemu aparatu. Vanj ne govoriš, temveč se z njim »razgovarjaš« in zabavaš, kakor da bi bil kakšna živa oseba. stom, ki ga nemške oblasti zavoljo njegovega uradnega značaja spoštujejo. Oba moža lahko živita v sovražnih prestolnicah po posredovanju švedskega poslaništva v Parizu, ki zastopa tam nemške koristi, in ameriškega veleposlaništva v Berlinu, ki zastopa francoske zadeve. Bivanje obeh mož v obeh pr estolnicah so legalizirali neposredno po izbruhu vojne. Kajti nekdo se je vendarle moral najti, ki se briga za obe veleposlaništvi, za nemško v Parizu in francosko v Berlinu. Ker gre razen za poslopja zlasti za arhive, je bilo treba postaviti tja arhivarja. Ostala bosta na svojem mestu za ves čas vojne. ANEKDOTA Jakob Grimm, znameniti nemški germanist. je nekoč sina znanega, bogatega moža. podučeval v zgodovini. Dečko je sila počasi napredoval, ker je imel neverjetno slaba spomin To je opazil celo njegov oče, ki ni bil posebno izobražen. Nekega dne je Grimmu to nevoljno priznal in dostavil: »Omeniti moram sicer, da sem bil, kar se tiče zgodovine, tudi jaz grešno neumen. Upam pa, da se boj moj sin sčasoma bolje učil.« Grimm se je nasmehnil in velel: »Ne verjamem, kajti to ste si iz zgodovinskih ur gotovo zapomnili, da se po stari izkušnji zgodovina ponavlja.« VSAK DAN ENA Ženske znajo čuvati skrivnosti Izkustva britanskega letalstva Angleške oblasti vkrcavajo na Cipru rekrute, da jih odpelje ladja v Egipt i Po nalogu načelnika britanskega letalstva je bilo te dni izmenjano vse osobje tkzv. tajnega oddelka, ki daje letalcem skrivna navodila, gesla, spoznavne znake itd. Premeščeni so bili iz tega oddelka vsi moški, na njih mesto pa so prišle ženske. Med letalci je ta ukrep vzbudil splošno začudenje in dopisnik »Daily Maila« je povprašal enega izmed višjih poveljnikov letalstva, kako utemeljuje poveljstvo ta na videz zelo čudni ukrep. Dobil je naslednji odgovor: »ženske so po svoji naravi zelo zaprte in iz njih se težje izvabi kaka skrivnost kakor iz moških. Res je, da so kle-petave, toda povedo zelo malo, dasi mnogo ! govore. Najbolj klepetave ženske, znajo : najbolj skriti svoje skrivnosti za potokom ' besed. Zaradi tega so na glasu, da nimajo nikakršne logike in da z njihovimi odgovori človek ne ve kaj početi. ženski lahko mirne duše zaupaš skrivnost: ponosna bo na to in je ne bo izdala za nobeno ceno. Govorila bo seveda vse mogoče, samo da bi ne izdala tajnosti. Nji je celo naravnost prijetno, ko vleče za nos človeka, ki bi rad izvedel od nje kaj važnega. Moški so v tem pogledu manj zanesljivi. Radi se pobahajo s svojo važnostjo in na temelju tega se da iz njih izvleči marsikaj.« V gledališču »Psst... psst... on spi!« (»Judge«) MICHEL ZfiVACO; 78 Don Juan KOMAM. »Sin,« je z mračno mehkobo rekel Turquand, »tudi jaz sem nekoč ljubil... tudi jaz sem bil ljubljen .. Imel sem ženo, grof, razumete? Ljubila sva drug drugega in bila drug drugemu vsa sreča, vse življenje. Tedaj je stopil med naju visok gospod, in zgradba te dvojne sreče se je zrušila v sramoto in smrt. Plemeniti gospod je blagovolil ponoči in s silo ugrabiti mojo ljubljeno, ljubečo ženo. Nesreč-nica se je ubila ...« Loraydan se je zganil. Turquand je nadaljeval: »Vse to se je zgodilo, ker moj dom ni bil zavarovan proti šrikalom in volkovom, ki se klatijo po svetu. . .« »In on? Kako je bilo z njim?« je vprašal Loraydan, globoko razburjen nad to nepričakovano izpovedjo. »Z njim? Z volkom, hočete reči? Ta je poginil!« je s čudnim nasmehom rekel Turquand. »Umrl je smrti, kakršno sem mu želel... in pripravil... Pustiva to. Toda previdnost, ki sem jo zanemaril, ko je bilo treba braniti ženo, mi je dobro došla, da rešim hčer. če bi se tudi te polakomil kak šakal... In zdaj, grof. ko vam zaupam, vam hočem pokazati. kaj sem ukrenil zoper šakale in volkove. Ali vas mika videti?« »Da!« je nekam srdito rekel Loraydan. »Pojdiva torej!« Loraydan je šel za zlatarjem, ki je krenil v pritličje in obstal pred vežnimi vrati. Okrog teh vrat se je vil po zidu okrasek iz počrnjene kovine. Turquand je pritisnil na eno izmed rož v tem okrasku, in tisti mah je Loraydan začul nekakšen vresk: iz reže, ki se je pokazala v steni, je neslišno pridrčala visoka, dva palca debela železna plošča ter zakrila vhod z nepredirno oviro. »Zdaj ne more nihče v hišo,« je dejal Turquand. Amauri je v znamenje občudovanja molče zmajal z glavo. »To je moje delo,« je z grozečo preprostostjo rekel Turquand. »Toda okna?« je dejal Loraydan. »Vsa okna v gornjem nadstropju so enako zavarovana. In če si ogledati pritlična okna, boste videli, da imajo rešetke, kakršnih ne najdete ne v Templu ne v Velikem Chateletu ne v stolpu ba-stilje Svetega Antona.« Loraydan se je ozrl na eno izmed oken, in res: nemogoče je bilo skozenj vdreti v hišo, razen s pomočjo podkopa ali metalnega stroja. Turquand je bil umetnik. Mogočno železje, ki je delalo iz njegove hiše trdnjavo, je nalikovalo dragoceni zlatarski mojstrovini. Vsa umetnost renesanse se je razkazovala v teh rešetkah in okovih. »Pojdiva dalje,« je rekel zlatar. Loraydan, čigar radovednost je vse bolj in bolj prehajala v občudovanje, je stopal za Beranžerki-nim očetom, ki se je vrnil na vrh in spustil grofa v ozek hodnik, tako tesen, da nista mogla dva vštric hoditi po njem. Na koncu hodnika so bila vrata. Preden sta prišla do teh vrat, je Turquand odrinil ploščo v stenskem opažu ter pokazal grofu vzidano omaro, v kateri je stalo druga poleg druge dvanajst težkih, skrbno negovanih arkebuz. »Nabite so,« je mirno rekel Turquand. »Kakor vidite, se razlikujejo od navadnih arkebuz po tem, da ima vsaka izmed njih namestu netila skledico za smodnik in kresilni kamen. Treba mi je samo sprožiti petelina: tale jekleni nos udari ob kremen, iskra šine, smodnik se užge in krogla zleti iz cevi. S pomočjo te napravice, ki sem jo sam izumil, lahko v nekaj minutah izstrelim vseh dvanajst arkebuz ...« Loraydan je bil vzel eno izmed pušk v roko in si jo strmé ogledal. »Ce bi pokazali to. kar imenujete napravico, kraljevim orožarjem,« je zamrmral, »bi vas z zlatom zasuli...« »Zlata imam sam dovolj!« je rekel Turquand. »Rajši ohranim svojo skrivnost zase... za nas! Ta vrata, gospod grof. vodijo v sobo moje hčerke ...« Loraydan je začutil, kako mu je jelo srce razbijati. »V sobo gospodične Beranžerke!« je rekel z glasom, zamolklim od razburjenja. Turquand je zaprl omaro z arkebuzami ter se obrnil k Amauriju. »Recimo, da bi kdo s silo vtrl hišna vrata ali eno izmed oken,« je dejal z glasom, čigar mirnost je zbujala v grofu nedoločno grozo, »in bi posekal na stopnicah mojih osem slug, ki so mi vdani z dušo in telesom ter mnogo bolje oboroženi od kraljevih Švicarjev ali konjenikov... skratka, da bi prišel na hodnik, kjer sva zdaj midva, in bi hotel iztegniti roko proti tem vratom... bi našel pred njimi mene!« Turquand je vzravnal svojo visoko postavo. Plamen mu je sršal iz oči, ko je nadaljeval: »Dobršen tucat bi jih postrelil z arkebuzami. Ko bi bile te prazne, bi mi ostalo bodalo. Šele ko bi bil jaz mrtev, bi lopov, kdor koli bi bil, grof, vojvoda, princ ali kralj, nazadnje lahko odprl ta vrata in stopil v Beranžerkino sobo. In tedaj...« Turquand je mahoma odprl vrata in rekel: »Vstopite, grof!...« Trenutek ali kaj se je Loraydan obotavljal. Čutil je, da bledi v obraz. Nato se je odkril, kakor se človek odkrije na pragu svetišča, in vstopil... Z naglim pogledom je obletel sobo in videl, da Beranžerke ni. Soba je bila razkošno preprosta: malo pohištva, toda sleherni kos mojstrovina. Stene so bile pokrite s svetlimi, nežnimi oboji, ki so predstavljali prizore iz vaškega življenja. Postelja je bila nevidna, zavešena s širokim, bogato nagubanim zasto-rom. Okusna, dragocena delovna mizica, molilnik, ki je bil pravo čudo rezbarske umetnosti, dve lepi omari, dva naslanjača — takšna je bila do malega vsa oprava te sobe meščanskega dekleta, ki bi bila zbudila nevoščljivost marsikatere vojvodinje. Samo v kotu je stal velika omara, podobna železnim blagajnam današnjih dni, ki se nekako ni ujemala z vsem krasnim, poetičnim okoljem. Nemški podatki o razmerah v zasedeni Poljski Področje generalnega guvernerja — 700.000 delavcev In delavk iz Poljske na nemških kmetijah Berlin, 26. marca Generalni guverner zasedene Poljske minister dr. Frank je z ozirom na vesti, ki so razširjene v inozemstvu o sedanjih razmerah na Poljskem, v neki nedavni svoji izjavi zagotovil, da se na področju, ki spada pod njegovo oblast, ne izvaja ni-kaka germanizacija. Rekel je, da je to področje sam Hitler določil za stalno bivališče poljskega naroda in da bi bilo zato ponemčevanje v nasprotju s Hitlerjevo voljo. Poljski zakoni so še nadalje v veljavi, v kolikor niso v nasprotju z nemškimi predpisi. V področje generalnega guvernerja spa-' da ozemlje, ki meri 110.000 kv. kilometrov in šteje okrog 14 milijonov prebivalcev. Veliko večino med njimi tvorijo Poljaki, dva milijona je Židov, približno milijon pa Nemcev in Ukrajincev. Generalni guverner je minister dr. Frank, njegov namestnik pa iz časa avstrijske priključitve znani minister dr. Seyss-Inquart. Ozemlje je razdeljeno na štiri okrožja: Varšava, Krakov, Radom in Lublin. Po nemških podatkih so ostali poljski uradniki na svojih mestih razen vrhovnih instanc, ki so prešle v nemške roke. Proti-židovski zakoni se na Poljskem ne izvajajo in Nemci tudi ne ovirajo porok med Židi in Poljaki, čeprav je taka poroka v Nemčiji neveljavna in kazniva. ★ Državni minister za delo Franz Seldte je objavil v listih članek o poljskih delavcih v nemškem kmetijstvu, članek opozarja, da so iz sedaj zasedenih poljskih pokrajin že dolga desetletja pred vojno leto za letom prihajali v Nemčijo na delo mnogi tisoči Poljakov in Poljakinj. Za lansko leto je bilo dogovorjeno s poljsko vlado, da bo prišlo v Nemčijo okrog 90.000 .sezonskih delavcev in delavk iz Poljske, vendar je poljska vlada potem prepovedala zaposlitev svojih državljanov v Nemčiji. Po končani neruško-poljski vojni pa se je takoj zopet začelo nabiranje poljskih delavcev za nemško kmetijstvo, ki je trpelo na še večjem pomanjkanju delovnih si: zaradi vpoklica moškega kmečkega prebivalstva v vojaško službo. Do srede decembra 1939 je bilo v nemškem kmetijstvu zaposlenih poleg vojnih ujetnikov že okrog 70.000 Poljakov in Poljakinj. Minister Seldte napoveduje, da se bo letos število kmetijskih delavcev iz Poljske še znatno pomnožilo. On računa, da bo prišlo od tam v Nemčijo okrog 700.000 delavcev in delavk, če pa bo potrebno, se lahko njihovo število zviša na en milijon. V januarju so bili po vseh poljskih občinah nalepljeni pozivi generalnega guvernerja, naj se moški in ženske prostovoljno javijo za kmetijsko delo v Nemčiji. Listi objavljajo preglede letošnjih prispevkov za zimsko pomoč, ki jo organizira znana hitlerjevska socialna organizacija NSV (National-socialistische Volkswohlfahrt). Po njihovih podatkih so letošnji prispevki presegli znesek pol milijarde mark, dočim so v prvi zimi narodno socialističnega režima 1. 1933—1934 znašali samo 184 milijonov mark, tako da so se v letošnji zimi potrojili. Po istih podatkih je organizacija NSV razdelila do konca januarja tudi v zasedeni Poljski 37 milijonov poreij v skupni vrednosti 30 milijonov mark. Po zasedbi Varšave so morale institucije NSV nekaj tednov skrbeti, za prehrano skoro vsega prebivalstva poljske prestolnice. Listi označujejo to akcijo za največjo množestveno prehrano vseh časov in navajajo, da je hilo vsak dan razdeljeno skoro pol milijona porcij, dokler ni začela zopet funkcionirati poprej običajna preskrba varšavskega živilskega trga. Pri akcijah NSV na Poljskem je zaposlenih okrog 12.000 ljudi. * Urednik »Völkischer Beobachterja« dr. Theodor Seibert objavlja ciklus člankov o nemškem vladanju na Poljskem. V zadnjem članku opisuje občevanje nemških okupacijskih oblasti s Poljaki in pravi, da sloni to občevanje na »kolektivni odgovornosti Poljakov in Židov.« Nemški organi nikdar ne razpravljajo s posameznimi Poljaki ali Židi, temveč vedno z njihovimi gospodarskimi, prosvetnimi in socialnimi organizacijami, ki so potem kolektivno odgovorne za izvrševanje sprejetih naročil ali dogovorov. Nato dr. Seibert nadaljuje: »žal so še vedno občutmi sledovi hujskanja nekdanjih poljskih mogočnežev. Povprečni Poljak sicer ni neumen, toda neverjetno domišljav, še danes je na tisoče izobraženih Poljakov v nemškem interesnem območju, ki so prepričani, da leži Berlin v razvalinah in da so zavzeli Angleži Hamburg in Gdansk, Francozi pa Frankfurt. Drugi, zopet pričakujejo, da se bo preko noči pojavil izza sovjetske meje pri Lublinu maršal Rydz Smygli z obnovljeno vojsko in nagnal preko noči Nemce iz dežele! Na poljskem ozemlju delujejo še vedno tajne centrale angleške tajne službe, ki zalagajo široke sloje naroda z najbolj nemogočimi vestmi, katerim pa Poljaki vse preradi verujejo. Zastonj so vsi še tako z dejstvi podprti nemški demantiji in argumenti. Poljaki veru,jejo ustni šepetajoči propagand', ki jo ni mogoče udušiti. Morda bo prišlo do iztreznjenja šele takrat, ko bosta zapadni velesili plačali s svojim porazom napad na Veliko Nemčijo.« BELEŽKE „Hrvatski dnevnik" o seji JRZ za dri tisk o banovino Konferenci JRZ za drinsko banovino, ki je bila pred par dnevi v Beogradu, posveča »Hrvatski dnevnik« svoj notranje politični uvodnik, v katerem objavlja izvlečke iz govorov, ki so jih imeli na seji predsednik" vlade Cvetkovič ter muslimanska prvaka dr. Šefkija Behmen in dr. Džafer Kulenovič. O govoru predsednika Cvetko-viča pravi glasilo dr. Mačka, da je položil težišče na sodelovanje Srbov in muslimanov v Bosni in Hercegovini, želeč, da bi iz tega sodelovanja prišla rešitev vsega problema. Na izvajanja dr. Behmena kritizira. da v njih ni niti omenjeno kako sodelovanje s Hrvati v Bosni, kakor da muslimanom tako sodelovanje sploh ne bi bilo potrebno. Ko je naposled citiral še glavne misli iz govora dr. Džaferja Kulenoviča, nadaljuje »Hrvatski dnevnik«: »Če se primerjajo ti trije govori, se vidijo v njih opazne razlike. Govor dr. Behmena kot predstavnika muslimanov se znatno razlikuje od govora dr. Kulenoviča, ki je tudi oficielni predstavnik muslimanov v vladi. Dvodnevno zasedanje banovinskega odbora JRZ za drinsko banovino ni prineslo rešitve o vprašanju Bosne in Hercegovine niti v okviru same JRZ. Prevladuje vtis, da je bila konferenca namenjena izključno le notranjemu pomirjenju v JRZ, da bi se na ta način omilila nasprotja glede bodoče državne ureditve in da se zmanjša avtonomistični pok rot med muslimani.« Volitve v kmetijsko zbornico vrbaske banovine Zadnji dan marca so bile volitve v kmetijsko zbornico vrbaske banovine. Pc uradnih podatkih banske uprave je bilo izvoljenih 14 pristašev zemljoradniške stranke, 6 članov JRZ, 1 pristaš Bože Maksimoviča in 1 član SDS, HSS ni postavila lastnih kan-ditatur temveč je povsod podpirala kandidate zemljoradnikov. ravno tako tudi SDS v vseh srezih razen v treh, kjer je kandidirala sama. Važne spremembe pri beograjski policiji Kakor poroča »Politika, je izzvala v beograjski javnosti veliko presenečenje vest, da sta bila zamenjana šefa dveh najvažnejših oddelkov beograjske policije: šef splošne policije Bogdan Bankovič in šef kriminalne policije Rade Petrovič. Ta vest — pravi dalje »Politika« — je prišla docela nepričakovano, zlasti glede Petroviča, ki je bil dolga leta šef oddelka za kazensko policijo. Oba sta bila premeščena v nadzorni odsek uprave grada Beograda, njuna oddelka pa vodita začasno najstarejša uradnika. Srbski avtomobilski klub V nedeljo je bila v Beogradu ustanovna skupščina Srbskega avtomobilskega kluba, v katerega se je prelevila dosedanja beograjska sekcija Avtomobilskega kluba kraljevine Jugoslavije. Skupščino je vodil dosedanji sekcijski predsednik dr. Velizar Jankovič ki je ostal predsednik novega samostojnega kluba. V svojem govoru je poudarjal. da je bilo treba dosedanji skupni klub žrtvovati ureditvi naše države. Na odločno zahtevo Zagreba se imajo osno- vati trije samostojni klubi: srbski, hrvatski in slovenski. Med seboj bodo povezani zzvezo avtoklubov kraljevine Jugoslavije. Predsednik je pristavil: »Nas srbske avtomobiliste ta nova situacija ne bo zmedla, niti nas zadrža'a v našem razvoju. Prepričani smo, da bo Srbski avtomobilski klub. ki se danes obnav-ja pod streho svojega lastnega doma in pod srbsko trobojnico, tudi v novi situaciji našel pravo pot, ki bo vodila srbske avtomobiliste prvenstveno k srbskim nacionalnim ciljem.« Za balkansko solidarnost V svojem komentarju k ekspozeju Mo. lotova je sofijsko »Slovo« po analizi posameznih problemov, ki se postavljajo v zvezi z mednarodnim razvojem, prišlo do naslednjega zaključka : »Vse nevtralne države morajo delati za lokalizacijo svetovnega požara. Mi Bai-kanci smo dvajset let z velikim šumom poudarjali mocTo geslo: »Balkan balkanskim narodom!« čas je sedaj, da to geslo tudi uresničimo, ako hočemo pokazati, da nismo več otroci... « Hrvatski bilten za inozemstvo Banovina Hrvatska je z osamosvojitvijo dobila med drugim tud.i svoj lastni presbi-ro. Ta pr esbiro je začel sedaj izdajati za inozemstvo poseben bilten v italijanskem, nemškem in angleškem jeziku. Njegov namen je, da pravilno informira inozemstvo o hrvatskem narodnem življenju. Urejuje ga uradnik presbiroja Luka Fertilo. Vatikansko glasilo o Welleso vi misiji V svoji ponedeljski številki komentira vatikanski organ »Osservatore Romano* rezultate Wellesove misije in piše med drugim: »O rezultatih Wellesove misije, odnosno o njegovih vtisih se ni moglo nič izvedeti v javnosti. Rooseveltov odposlanec se je na ameriških tleh, kakor že med svojim evropskim potovanjem, strogo omejil samo na izjavo, da je dolžan poročati samo Rooseveltu. Roosevelt pa je dejal le, da ura miru še ni prišla. Listi in javno mnenje se morajo potemtakem zadovoljiti z ugibanji, v kolikor ni bilo radovednosti zadoščeno že z izpovedbami zainteresiranih krogov v Londonu in Parizu. Kar je bilo tam rečeno gospodu Wellesu, je bilo javno ponovljeno, kajti javnost je to že vedela in ni mogla pričakovati, da bi se drugače govorilo, bodisi glede vzrokov sedanje vojne, bodisi glede volje, da se vodi do kraja, bodisi končno glede miru. kakšen naj bo in kako naj se očuva. Kar se pa tiče Nemčije, se vse domneve naslanjajo na objavo nove nemške »Bele knjige«, ki je presenetila in razdražila Ameriko. Govori se, da Wellesovi razgovori v Berlinu niso do ve d li do zadovoljivega rezultata. Da ni bilo to v naprej predvideno, naj bi dokazoval med drugim ton nemškega časopisja med bivanjem gosta iz Amerike.« (Nemški listi so se tedaj zelo pohvalno izražali o Rooseveltu. Op. ur.) „Dve politiki Madžarske" K izjavam, ki jih je ob svojem povrat-ku v Budimpešto dal madžarski ministrski predsedn k grof Teleki je vladni - Pester Lloyd« objavil uvodni komentar, v katerem najprej opozarja na dve politiki Madžarske: trenutno in stalno, nato pa piše med drugim: »Aktualna mirovna politika Madžarske pomeni, da hoče svoje znane nacionalne cilje, če le mogoče, doseči na miren način, in je spričo tega kot članica evropske skupnosti pripravljena priznati soodvisnost evropskih in lastnih nac'omalnih in. teresov. Za trenutni mir smo zato, ker bi iz številnih različnih razlogov bilo škodljivo razširiti evropski konflikt. Nekega dne pa bo nastopil mir, ki bo napravil konec sedanjemu konfliktu. Z enako jasnostjo in poštenostjo, s katero se je grof Teleki izrekel za ohranitev trenutnega miru v interesu izolranja samomorilnega evioptkega konflikta, ie obenem izrazil svoje p:«pričanje, da. morajo vsi narodi, ki se zavedajo svoje odgovornosti, stremeti po dokončnem :n trajnem evropskem redu. ki naj bi omogočil trajni mir in mimo sožitje evropskih naiodov brez pridržkov.« Občni zbor O JNS v Gorjah pri Bledu V nedeljo popoldne je bil pri Mačku v Gorjah občni zbor tamkajšnje mladinske organizacije JNS. Obširna gostilniška soba je bila premajhna za številne pristaše stranke, ki so prišli na sestanek. Občni zbor je vodil agilni predsednik g. Miha Frčej iz Zasipa, ki je v svojem lepem uvodnem govoru izrekel prepričanje, da bodo naprednjaki vseh struj na Gorenjskem ostali v teh važnih časih enotni in trdni. Po odborniških poročilih so bile volitve, pri katerih je bil ponovno izvoljen, le nekoliko izpopolnjen dosedanji odbor s predsednikom Miho Frčejem na čelu. Temeljita poročila o mednarodnem in notranje političnem položaju sta imela predsednik in tajnik banovinskega odbora mladine JNS gg. inž. Jože Rus in Andrej Uršič. Njiju poročila so odobrili skupšči-narji s soglasnim pritrjevanjem. Po živahni debati je predsednik zaključil uspeli občni zbor s pozivom, da se naj Gorjani krepko oprimejo dela v korist stranke katere prizadevanja so posvečena i?:kliučno narodu in njegovi srečnejši bodočnosti. Beseda o železniški nesreči pri CMfu Od starega naročnika železničarja, ki pravi, da je vestno sledil poročilom ljubljanskih in zagrebških listov o katastrofi pri Ozlju, smo prejeli naslednji dopis: Dne 17. marca v prav v zgodnem jutru cvetne nedelje, točno ob 5. sc- jc komaj dober kilometer daleč od zgodovinskega ozaljskega gradu Zrinskih ponesrečil potniški vlak št. 9214, ki kot prvi odhaja vsak dan iz Karlovca proti Ljubljani Cvetna nedelja je bila in bilo je prekrasno vreme, zato je bil vlak razmeroma dobro zaseden. Usoda je hotela, da je bila vlaku tega dne izjemoma pripeta garnitura nekega izrednega transporta, ki je s svojo težo povzročila, da so bile pošledicc zavoza vlaka na skalovje tako katastrofalne. Usoden je bi! tudi slučaj, da je bilo pred odhodom vlaka iz Karlovca ugotovljeno, da v nekem pri-klopljenem vagonu primanjkuje plina za razsvetljavo. Treba je bilo torej plinski rezervoar napolniti. To delo je povzročilo, da se je vlak pri odhodu iz Karlovca zakasnil dobrih 20 minut. Ako bi bil vozil po voznem redu, bi še srečno prevozil usodno mesto v ozaljsko-zaluški soteski, saj je skalovje padlo na progo šele tik pred 5. uro. Čuvaj v postajici Zaluki, ki je le 650 m oddaljena od nesrečnega mesta je slišal skalovje pasti na progo in je skušal ustaviti potniški vlak, a oddaljenost je bila le prevelika in čas prekratek, dasi je tekel, kar mu je duša dala. Med tekom je zaslišal tresk in ropot, na to pa obupne klice ponesrečencev. Zdelo se mu je, da se podira svet. Vse se sedaj sprašuje kaj naj bi bilo vzrok tej veliki železniški nesreči in kdo je kriv. Priznati moram, da slovensko časopisje ni delalo v tem pogledu prenagljenih zaključkov. To je edino pravo in modro stall išče, ki je v interesu stvari same. ponesrečencev in železniške uprave. V nekem zagrebškem časopisu pa smo citali izjavo, ki je m mogoče odobravati. Storjena krivica se more le težko popraviti; na okle-vetanem skoraj vedno ostane madež. Ne gre, da se izkonstruira vzrok, odgovornost in krivda, preden je bil predmet preiskan do potankosti in dokler niso znam vsi momenti, ki so sodelovali pri težki nezgodi. Vsak pa naj si bo kdor hoče, najbolj pa osebe na odgovornih položajih, se mora zavedati. da je ustvarjati nerazpoloženje javnosti napram železniški upravi z nepremišljenimi izjavami, ki so podane v nepozna-nju zadeve, najblažje rečeno, nedopustno. Žalostno jc. da padajo povsem neopravičeno na račun slovenskih želez, očitki, ki jim ustvarjajo v postajah onkraj Kolpe zelo težek položaj Ozaljska nesreča je največja železniška nesreča, ki se je pripetila v naši ožji domovini po osvobojenju, dasi je ravno na železnicah v Sloveniji najgostejši promet. Nesreče orientekspresa pred nekaj leti v Rajhenburgu, potniškega vlaka pri Radovljici ter eksplozija pri brzovlaku med Brežicami in Vidmom se s to nezgodo ne morejo primerjati, kajti žrtve in škoda vseh treh nezgod skupaj nc dosezajo žrtev, ki je nastala pri czaljski nezgodi. Dejstvo, da večjih železniških nezgod Slovenija po prevratu ne beleži, je dalo povod, da se je naša javnost za sedanjo tako izredno zanimala in da se je o njej časopisje toliko razpisalo. Nekaterim ljudem onkraj Ko'pe pa je dala nesreča kar dobrodošel povod, da se razkoračijo in dokazujejo, da je nujno potrebno prevzeti bdokrajinsko progo v zagrebško upravo. »Kranjac nc valja, pa cerno mi gurati do Novog mesta«, je deviza teh ljudi. Pri tem je ozaljska nesreča posledica višje sile, — letošnje izredno hude zime Človeški um in njegov tehnični napredek ne bosta nikdar v celoti preprečila nesreč zaradi vremenskih neprilik. Ali pa ni letošnja zima vremenska katastrofa prve vrste? Zato pa ne obsojajmo naših železničarjev," ki so vršili tudi na tem delu proge v polni meri svojo dolžnost! Sovjeti se bodo spet umaknili na vlogo opazovalca ? V »Neue Zürcher Zeitung« je znani poznavalec sovjetske politike dr. Werner Jollos objavil v zvezi z govoricami o snovanju nove trozveze Rim-BerlLn-Moskva uvodnik »Moskva in osni velesili«. Po analizi vseh poslednjih vesti o tem izključuje možnost take trozveze, ne le zaradi nespremenjen ost i italijanske politike nar-sproti Moskvi, zlasti v ideološkem pogledu m z vidika varovanja italijanskih interesov, temveč tudi zaradi vedao večje previdnosti Moskve same. Pisec dopušča sicer možnost gospodarskega sporazuma med Moskvo in Rimom, toda -»preko gospodarskih dogovoren- bi v Moskvi vsekakor ne šli radi«, kajti »že sama nevarnost, da bi mogli prevozi premoga in petroleja iz črnega morja, čeprav je Italija še vedno samo nevojskujoča se država, zaplesti Rusijo v oborožen konflikt z zapadni ma velesilama, nalaga sovjetom primerno rezerviranost«. Politični stk)razumi Moške z Rimom :n Berlinom pa se zde piscu povsem nemogoči. Mnogi znaki govore namreč za to, da Se sovjeti hočejo izogniti neposredni udeležbi v sedanji vojni. Le v primeru, da bi bili prisiljeni sprejeti vojaško zvezo z Nemčijo proti zapadnima velesilama, bi italijansko prijateljstvo pridobilo za Rusijo pameti, zaradi katerega pa bi nxv rala Moskva, izpolniti rimske zahteve gte-de Balkana, kajti samo z italijansko pomočjo (naj bi ta nastopila prej ali kasneje) bi mogla Rusija tvegati pomorski obračun z zapadnima velesilama, v čmem morju«. Sovjeti se po mnenju pisca zavedajo, da se je kot po čudežu finska avantura vxr nje ugodno iztekla, da pa ne smejo več ponoviti podobnega dejanja v aaupanje na nemško zaščito kakor v finskem primeru in da morajo »kolikor mogoče hitro spet zavzeti staro stališče: vzdržati v sedanji evropski vojni samo v vlogi opaaorvalcev«. Ako se je torej Rusija trenutno odpovedala Besarabiji, je to storila predvsem z upoštevanjem pravkar navedenih racAo-gov, ne pa zaradi taktike sodelovanja z Nemčijo, ki bi jo utegnila zaplesti v vojno. iz katere ne bi bilo več umika. Naravno pa se piscu zdi, da bo Rusija nadaljevala .gospodarsko podpiranje Nemčije v skladu s svojimi možnostmi, že zato. da. malo škodi zapadmima velesilama, katerih zmage si prav tako ne želi kakor v srcu gotovo tudi nemške ne, toda napovedi o formalni priključitvi Rusije osnima velesilama odgovarjajo bolj željam kakor de- SPORT STTZ o delu in težavah Slovenska tableteniška zveza se pritožuje zaradi slabega gmotnega stanja in nekaterih klubov, ki jo še zmerom gledajo od strani in uganjajo neumestno opozicijo Slovenska table-teniška zveza nam je poslala v zvezi s stalnimi vestmi o njenem delu odnosno brezdelju naslednje pojasnilo: »STTZ je bila ustanovljena 3. XII. 1939, začela pa je poslovati po občnem zboru VTTS 14 dni pozneje. Zveza v tem kratkem času res ni pokazala širši javnosti nobenega dela, toliko več pa ga je imela pri polaganju temeljev za čim večji razmah te športne panoge na svojem teritoriju. Vsakdo ve, koliko dela in požrtvovalnosti je treba za ustanovitev in ureditev nove narodne športne organizacije, saj je treba vse začeti od začetka in brez vsake podpore. STTZ ni prejela skoraj nobene podpore, saj še klubi niso izpolnili obveznosti za tekoče leto. Zaradi ogromnih stroškov s prvimi notranjimi posli zveza dozdaj ni mogla poseči v delovanje posameznih klubov in igralcev, upa pa, da bo to lahko s podporo banovine lahko kmalu storila. Ugotoviti hoče, da baš klubi, ki si najbolj želijo videti STTZ na delu, pri njej najmanj ali pa sploh nič ne sodelujejo; saj so nekateri klubi zastopani v zvezi na prav važnih mestih, toda do danes še ni bilo nikogar na sejo. Z gledanjem od strani in neumestno opozicijo ti funkcionarji ne bodo koristili slovenskemu table-tenisu. Zveza si je nadela nalogo, da pritegne v svoj krog čim več novih klubov iz Slovenije. Do zdaj ji je uspelo pridobiti SK Muro in SK Bratstvo. Da se je zanimanje za table-tenis povečalo potrjujejo dvoboji med ljubljanskimi in izvenljubljanskimi klubi skoraj vsako nedeljo. Ko bo imela STTZ na razpolago potrebna denarna sredstva, bo tudi sama prirejala turnirje in razne propagandne prireditve. Zveza hoče z dobro voljo popraviti. kar je bilo do zdaj zamujenega tei ponovno dvigniti Slovence na prva mesta v tem športu, ki so jih že včasih imeli. Zato pričakuje od vseh odločujočih činiteljev in tudi aktivnih igralcev, da bo vsak po svojih močeh pripomogel k zopetnemu dvigu te lepe športne panoge v Sloveniji. Glede nedavnega tableteniškega turnirja, ki po časopisnih vesteh ni veljal kot turnir za oficielno prvenstvo Slovenije, ugotavlja STTZ, da je dosežene rezultate s tega prvenstva verificirala. Turnir sploh ni bil prepovedan po VTTS. temveč je njegov predsednik brzojavno sporočil neposredno prireditelju Mladiki, da teh rezultatov tamkaj ne bodo verificirali. Ker zveza o tem ni bila obveščena, bo zdaj pri VTTS zahtevala preklic tega nepravilnega sklepa. Sicer pa je po pravilih sama pristojna za rešitev vseh zadev, ki se nanašajo na table-teniški sport v območju dravske banovine.« Tako nam pišejo iz odbora STTZ! Kakšno je podrobno delo in kakšne so razne težave, ki jih mora zveza premagati v prvih mescih svojega obstoja, širša javnost do zdaj ni mogla izvedeti. Videli smo le toliko, da letošnji table-teniški turnirji res niso šli posebno gladko od rok in če je namen teh vrstic, da bi se razmere v tej športni panogi obrnile na bolje, smo jim z veseljem namenili gornji prostor. Ne glede na to, da bi radi javnost obvestili tudi o tem, kdo so oni maloštevilni, ki s tako požrtvovalnostjo delajo za obnovo te športne panoge pri nas in kdo so vsi oni, ki pri vsem tem gledajo od strani in uganjajo samo neumestno opozicijo. Zato čakamo še na drugo pojasnilo, ker v sedanjem pojasnilu le še ni pojasnjeno vse, kar je treba pojasniti! V nek 2 i Ptujski nogometa«!,Drave" so imeli preteklo soboto v Narodnem domu občni zbor. Povedali so med drugim, da so lani odigrali 10 tekem in jih od tega polovico dobili. Klub je v mariborskem II. razredu zasedel drugo mesto s samo točko manj od prvoplasirane Lendave. Klubovi funkcionarji so zagotovili, da si bo Drava v letošnjem letu še več prizadela za lepše uspehe, zlasti sedaj, ko ima na razpolago krasno igrišče v Ljudskem vrtu. Omenili so dalje, da bodo v klubu uvedli tudi lahko atletiko, ki jo bo vodil g. Bogomir Skočir. V novi odbor so bili izvoljeni gg. predsednik dr. Zupančič, podpredsednika Milko Senčar in Langus, tajnika Fürst in Sardinšek, blagajnika Bratkovič in Nagelschmied, načelnik Hočevar in gospodar Satler. Preteklo nedeljo je v Ptuju gostovalo moštvo železničarja iz Maribora v prijateljski tekmi z Dravo in zmagalo s 5:2. Prihodnjo nedeljo bo Drava nastopila v prvenstveni tekmi proti Lendavi na igrišču v Lendavi. Ligaški spored prihodnje nedelje Po lepih mednarodnih uspehih nogometnih reprezentanc Jugoslavije in še Hrvatske posebej preteklo nedeljo in zadnji torek bomo prihodnjo nedeljo spet nadaljevali tekmovanje v ligah. V hrvatsko-slovenski ligi bo to nedeljo na sporedu že predzadnje (XVII.) kolo z naslednjimi tekmami: v Ljubljani Ljubljana —Split, v Varaždinu: Slavi ja (V)—Slavi ja (O), v Zagrebu: Concordia—Sašk in Hašk —Bačka ter v Splitu: Gradjanski—Hajduk. — Največji pomen je pripisati obema tekmama v Zagrebu in pa oni v Splitu. V srbski ligi bodo v nedeljo 7. t. m. igrali XVI. kolo po naslednjem razporedu: v Beogradu: BSK—ŽAK in Bask—Bata, v Skop-lju: Gradjanski (S)—Jugoslavija, v Novem Sadu: Vojvodina—Jedinstvo in v Ze-munu: Zemun—Slavija. — O slednji tekmi še ni gotovo, ali bo mogla biti odigrana, ker je igrišče v Zemunu zaradi poplave pod vodo. ★ O sporu v teniškem športu, o katerem smo nekaj vrstic na tem mestu objavili včeraj, čitamo danes v beograjskih listih obširen komunike srbskega teniškega sa-veza v zvezi z dogodki na občnem zboru JTS v Zagrebu. STS trdi predvsem, da ima po vseh zakonskih določbah pravico obstoja in smatra zato, da je od dneva odobritve njegovih pravil vsaka ingerenca JTS na teniške klube izven teritorija banovine Hrvatske in dravske banovine nezakonita. Srbi naglašajo dalje, da nočejo samovoljno rušiti obstoječe teniške organizacije, obenem pa poudarjajo potrebo, da je reorganizacijo brezpogojno treba izvesti v duhu administrativne preureditve države. To reorganizacijo lahko izvedejo samo sporazumno pooblaščeni predstavniki srbskega, hrvatskega in slovenskega teniškega sa-veza. Slednjič naglaša STS, te je bilo na občnem zboru v Zagrebu zastopanih od 80 teniških klubov v državi samo 28, kar pomeni, da je bil ta občni zbor popolnoma hrvatska zadeva. Odsotnost slovenskih teniških klubov daje STS povod za domnevo, da tndi slovenski teniški klubi odobravajo njegovo stališče glede načina organiziranja novega vrhovnega teniškega foruma v državi. H kraju poudarjajo v Beogradu še to, da predstavlja po njihovem nepomirljivo stališče, ki so ga v zadnjem času zavzeli funkcionarji sedanjega JTS, v bistvu samo krčevito borbo, da bi obdržali svoje trenutne pozicije in dosedanji vpliv. Razpis medklubske tekme v veleslaloma z Zelenice SKT razpisuje medklubsKo tekmo v veleslalomu za seniorje, juniorje in dame na Zelenici v nedeljo dne 14. t. m. Startalo se bo po pravilih JZSS. Start bo ob 12. za seniorje, nato za juniorje in dame. žrebanje 14. t. m. ob 9. na Zelenici Razglasitev rezultatov ob 16.30 v hotelu Lončar v Tržiču. Vsi klubi vljudno vabljeni. SK Ljubljana. Jutri v petek morajo bfö vsi juniorji na treningu. Po treningu bo sestanek, ki je za vse obvezen. Vsi točno In polnoštevilno. V nedeljo 7. t. m. igra li-gaško moštvo prvenstveno tekmo v Ljubljani s Splitom. Igralca Ceglar in Presin-ger morata biti sigurno v Ljubljani. Načelnik. SK Grafika. Drevi ob 19.30 važen članski sestanek vseh igralcev zaradi prvenstvene tekme. Sprejemajo se tudi juniorst Načelnik. SK Mars. Opozarjajo se vsi igralci I. ln juniorskega moštva, da bo članski sestanek v petek dne 5. t- m. ob 20. v gostilni Zaje, Poljanska cesta. Danes ob 15. dalje trening za vse. — Načelnik. »Ilustrovane sportske novosti« Št. 14. so izšle. Vsebina: Hrvati 90 premagali Švicarje s 4:0. — Ne napad, temveč obramba je zakrivila samo 3:3 proti Rumuniji. — 16 klubov hrvatske veslaške zveze razpolaga s 153 čolni. — 8 svetovnih rekordov na enem tekmovanju. — Zmaga Jugoslavije na cross-country prvenstvu Balkana v Carigradu. — Spor Gorenjcev z Ljubljančani ali »tradicionelnl« zaključek smučarske sezone v Sloveniji. — Z rezultatom 1:0 je premalo izražena premoč drugega moštva proti Rumuniji. — Trije zagrebški nogometaši so se močno odlikovali pri nastopu jugoslovenskih juniorjev v Bukarešti itd. — Vmes je še mnogo pestrega drobiža iz vseh športnih panog. Posamezne ite-vtlke so po 1 din. MALI OGLASI CENE MALIM OGLASOM Po 50 pa» m» besedo. Din 3.— davka sa vsali oglas ln enkratno pristojbino Din S,— za Šifro ali dajanje naslovov plačajo oni, ki Iščejo •lužh. Najmanjši entsteh e» enkratno objavo oglasa l»in 12.—. Dopisi Id ženitve «e Earač.uuajo p«. Din 2.— ea vtmUo beando, Din 3.— davka Ea vsak ogla» Id enkratno pristojbino Din 5. za Slfro ali dajanje naslovov. Najmanjši inmeh ea enkratno objavo oglasa Din '20.__ Vsi ostali oglasi ■»«• zaračunajo po Din l.— ea hexexlo, Din 3.- davka ea vsak ogla» tn enkratno pristojbino Din 5. za šifro ali dajanje naslovov Najmanjši eneseb u» enkratno objavo oglaan Din 17._ ■•Ii J' (Hu Artistična zadruga r Z.igrebu. Ilica ">r. 31 — spreiema v izobraževani? v artistično plesni umetnosti talentirane začetnice in ar-tistke. posreduje namestile in skrbi za oiihuv napredek ia socialne sigurnost. Za podrobneiše -nformacije — obrniti se osebno ali pisme-ao na Artističko zadrugo, Zagreb, Ilica 51. 110 1 Za blagajničarko » baru iščemo mlado simpatično gospodično. tudi začetnico, ki b: imela volio izučiti se za ~:kserico Po nudbe po možnosti < sliko na »Pik bar«, Zagreb. Ie-Lačičev trg 6. 69131 Modistovsko pomočnico išč- salon v Sarajevu. Po nudbe s pogoii na: Salon »Er ia «. Sarajevo, Aleksandrova 59. 6815-1 Krojaškega pomočnika za delo v roko, spreimem. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 6941-1 Komercijalist poznavalec trga, verziran trgovec perfekten v upravi in korespondenci, s prima referencami, sprejme mesto v I. ihliani. Ponudbe na ogl. odd Jutra pod »Industrija .tli veletrgovina«. 6822-2 Strojnika k Wolfovi lokomobili sprejme par. žaga Rog Portstenica. p Toplice na Dolenjskem Ponudijo naj se le prvovrstne moči z daljšo prakso na žagi. Reflektanti se lahko osebno predstavi jo cine 7. aprila v Ljubljani. hotel Slon. pri g. PogaOniku. 6375-1 Frizerko samostojno sprejme v stalno službo Ž nidarir salon Rozman, Kranj. 693:> Korespondentka samostojna, brezhibna v srbohrvaščini, slovenščini in po možnosti nemščini, vrla stenografinja in strojepiska, dobi mesto v Liubljani. Ponudbe z navedbo starosti, referenc in zahtev na ogl. odd. Jutra pod »Zanesljiva - točna«. 6958-1 Pomočnico m! :j;n moč. sprejme dam-sk.i krojačica Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 6939-1 Mehanika sprejmem takoj. — Cizerl, Kotnike 21/11. 6973-1 Tapetniškega pomočnika solidnega, sprejmem takoj. Zalaznik Franc. tapetnik,, Št. Vid nad Ljubljano. 6968-1 Mlad delavec pošten fant. išče službo sluge, najraje v trgovino. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Rad delam«. 6978-2 « se Mmnasun ^afenct(ke) t v Z i 15 let starega dečka iščem mesto vajenca mehanika. po možnosti v okolici Slovenjega Gradca ali Maribora. Nastopi lahko takoj Dopise na : Ivan Naglič, Helena, Črna pri Prevaljah. 6930-44 Šiviljsko vajenko sprejmem takoj. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 6967-44 Karlovački Rizling na zalogi pri M. Cesar vinska trgovina, Ljubljana VII, Gasilska 3, tel. 23-69. 112-6 Starinsko omaro za obleko in starinsko omaro za perilo prodam. Ogled Tržaška 95. 6935-6 Avfùlnioio I)va mala avtomobila z maihno porabo bencina, prodam. Poizve se pri Sušteršič. Frakopanska 21. 6955-10 Prikolica za tovorni avto 3 do 4 tonska, ugodno naprodaj. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 6937-10 Spalnice v najsolIdnejSi izdelavi ii orehove korenine din 8.500, fine lesenove 9.500. Sprejemalo se naročila po lastnih in predloženih načrtih pri Krže Franc pohištvo, Vrhnika, skladišče. Liubljana, Prečna ulica 6, nasproti mestnega kopališča. 6701-12 Pohištvo nova elegantna spalnica, pisalna miza itd. za vsako ceno naprodaj. Mlekarna, Slomškova 9- 6965-12 Kapital Hranilne knjižice Kmečkega hranilnega in pos. doma. Ljubljanske kreditne banke. Prve hrv. šte-dionice in 3 % obveznice prodaja Bančno kom. zavod Maribor, 6912-16 Stanovanje Kupim avto štirisedežen, poraba bencina največ 12- litrov. Ponudbo poslati čim prej na ogl. odd. Jutra pod šifro »Ne predrag«. 6945-10 Manjši lokal veliko suho klet. Sv. Petra nasip 29. odda Goričar, — skupno ali posamezno. 6888-19 Dvoje koles moško in damsko. najboljša znamka, še novih, naprodaj za vsako ceno. Mlekarna, Slomškova 9. 6966-11 1 Hrastovih pragov j prodam večjo množino. Ta-! kojšnje ponudbe na podružnico Jutra v Celju pod »Razna debelina«. 6976-15 Tricikel zaprt, zelo močan in Berkel vago, prodam. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 6936-6 Železno posteljo umivalnik, nočno omarico z marmorom prodam. Poizve se Mirje 2, Mohorič. 6947-6 Zidne opeke prodam cca 20.000 kom. v Ljubljani. Tel. štev. 48-30. 6970-6 Javorjeve deske suhe, kupim. Dolžina poljubna. debelina 60 ali 100 mm. Najraie v bližini Jesenic. Ponudbe z navedbo cene in količine, na podružnico Jutra Jesenice pod ši fro »Javor«. 6813-15 Kupimo lepe trame in smrekove, je-love deske 18 do 48 m'm proti takojšnjemu plačilu. Ponudite na ogl. odd. Jutra pod šifro »Male in velike partije«. 6954-15 Pohištvo Pohištvo novo in že rabljeno Ki ga želite prodati ali sa mo dati v shrambo -sprejmemo ? posebni od ielek e fcomlsilsko pro dajo po zelo ugodnih oogojih. Kupcev )e v te,ti oddelku redno d«--vol} za dobro ohranjeno pohištvo Vso rekla mo preskrbimo sami -Sporočit* nam na do pisnlci ali ustno Prevc» cohlštva preskrbimo sa ml. Ivan Mathlan Ljub Uaca TyrSeva 12 '9-12 Parcelo na obroke z odobrenim načrtom in materialom pod Šmarno goro, prodam. Ponudbe na ogl. odd. Jutra z znamko pod »Ugodnost 99«. 6934-20 Moderno * stanovanje -4 velikih sob in pritiklin. I nadstropje v sredini me sta Ljublianae odda Dru-, štvo hišnih posestnikov. Sa-i lendrova 6. 6839-21 Dvosobno pisarno oddam maja v II. nadstropju. Interesenti pošliite ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Centrum 99«. 6927-21 Dvosob. stanovanje oddam maja. Najlepša lega v središču. Ponudbe z navedbo vseh podatkov n« ogl. odd. Jutra pod šifro »800«: 6926-21 Dvosob. stanovanje s pritiklinami, oddam. Poizve se : Karlovška cesta 28. 6942-21 Dvosob. stanovanje lepo, oddam. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 6956-21 Dvosob. stanovanje s kabinetom, kopalnico in plinom, oddam z majem. Gradišče 13/1. Ogled od 2. do 3. ure. 6969-21 Hiša 7 sob, z vsemi pritiklinami in vrtom v Rajhenburgu, prikladna tudi za obrt, naprodaj za din 120.000. Potrebno din =0.000 v gotovini, ostanek po dogovoru. Informacije : Fran Lesjak, Rajhenburg. 6931-20 Planinsko kočo leseno, pripravno za weekend hišico, ugodno prodamo. Poizvedbe v pisarni velesejma. 6953-20 Stanovanjsko " ršo kupim v bližini centra do 800.000. Plača v gotovini. Posredovalci izključeni. — Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod šifro »Gotovina«. 6907-20 Dvostanovanjsko vilo ali hišo v Ljubljani, kupim. Izčrpne ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Plačam v gotovini«. 6959-20 2-sobno stanovanje oddam 1. maja na Celovški cesti 90. Ogled do 2. ure. 6962-21 Stanovanja Hišnim gospodarjem se priporoča samska o-; 6eba za primerno sta-' novanje. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod ši-Iro »Mimo stanovanje« 6648-21a Sobeoišče Gospa ki -jis ves dan odsotna