Časopis za zgodovino in narodopisje. Izdaje Zgodovinsko društvo v Mariboru. —- 3. letnik. Uredil Anton Kaspret. Maribor, 1906. Tisk tiskarne sv. Cirila. 57749 Vsebina 111. letnika (1906). Stran I. Narodopisne razprave in Mala izvestja. a) Ilešič Fr. dr.: Početki štajersko-slovenske književnosti v 18. stoletju.......' . . i Kovačič Fr.: »Muže« in »muzanje«.....33 Štrekelj Karol dr.: Razlaga nekterih krajevnih imen po slovenskem Štajerju 1........41 Kotnik Fr.: Donesek k zgodovini praznoverja med koroškimi Slovenci....... . . 65 Žigon August: Letnica 1833 v Prešernovih Poezijah . 113 b) Štrekelj Karol dr.: Nekaj prispevkov k slovenski bibliografiji ..........78 Kotnik Fr.: Nova brambovska pesem iz 1. 1809 . . 86 II. Nekrolog. F. K.: f Luka Zima........91 III. Književna poročila: a) Zgodovinska. Leveč Vlad. dr.: Pettauer Studien III. A. Kaspret. 92 Pfikryl Fr. dr.: Ss. Cyrill a Method v upominkach pa- matek starozitnych na Moravč. F. K.....105 Kap per A. Dr.:" Das Archiv der k. k. Statthalterei in Graz. A. Stegenšek........107 Strzygowskijos.: Die Miniaturen des serbischen Psalters der k. k. Hof- und Staatsbibliothek in Miinchen. A. Stegenšek..........108 Niederle Lubordr.: Slovanske starožitnosti. I. in II. 1. zvez. M. Murko.........214 b) Narodopisna. France v V. A.: Materialy dlja istorii slavjanskoj filo- „ logii. Dr. K. Štrekelj. ......95 Sašelj Iv.: Bisernice iz belokranjskega narodnega zaklada Dr. K. Štrekelj........99 Mehmed Dželaluddin Kurt: Hrvatske narodne ženske pjesme...........110 IV. Društvena poročila........110, 225 V. Imenik društvenikov........226 RmnintjiJ 0 i GORIVO Inhalt des III. Jahrganges (1906). Scitc I. Volkskundliche Aufsatze und Kleine Mitteilungen. a) llešič Fr. Dr.: Die Anfange der steirisch-slovenischen Literatur im 18. Jahrhundert......1 KovačičFr.: DieSchwarzfarberei derbauerlichenKupten-leinwandkleider in den Morastgruben bei Pčltschach mit Bertlcksichtigung der einschlagigen Gebrauche, Sagen und Volkstrachten........33 Štrekelj Karl Dr.: Die Erklarung einiger Ortsnamen in der slov. Steiermark ....... 41 Kotnik Fr.: Beitrag zur Geschichte des Aberglaubens unter Karntner Slovenen.......65 Ž i g o n August: Die Jahreszahl 1833 in Prešernes Poesien. |Das (ahr der Entstehung des Sonettenkranzes (1833) und dessen erte VerOffentlichung (1835), Datierung der »Liebesperiode« (1831), Aufklarung der chronologischen Angabe (1833) im Einleitungssonette zum Sonettenkranze und die Architektonik und Eigenheiten der einschlagigen Poesien als besondere Beweismittel.] . . 113 b) Štrekelj Karl Dr.: Einige Beitrage zur slovenischen Bibliographie . ........78 Kotnik F r.: Ein neues VVehrmannslied aus dem Jahre 1809 86 II. Nekrolog. F. K.: f Lukas Zima........91 III. Literaturberichte. a) Geschichtliche Hčerke. Leveč Vlad Dr.: Pettauer Studien. Untersuchungen zur alteren Flurverl'assung. III. Abt. M. (1. A. G., Wien Bd. 35. 1905. S. 64 98 und 154-196. Anton Kaspret. 92 Pfikryl Fr. Dr.: Cyrill und Method in den altertUmlichen DenkmUlern Mahrens. F. Kovačič. . . . . 105 Kapper Anton Dr.: Das Archiv der k. k. Statthalterei in G raz. A. Stegen šek........107 Strzygowski Jos.: Die Miniaturen des serbischen Psalters der k. k. Hof- und Staatsbibliothek in MUnchen. A. Stegen šek..........108 Niederle Lubor Dr.: Slawische AltertUmer I., II. 1. Dr. M. Murko..........214 b) I 'olkskundliche Wcrkc. France v V. A.: Materialien zur Geschichte der slawi- v schen Philologie. Dr. K. Štrekelj...... Sašelj Ivan: Perlen aus dem weisskrainischen Volks- sehatze. 1. Kudolfswert 1906. (SprichwOrter, Volkslieder, Seite aberglaubische Gebrauche, Mytliologisclies, Sagen und Marchen). Dr. K. Š t r e k e 1 j......' . 99 M e h m e d Dželaluddin Kurt: Kroatische Volkslieder. Mostar 1902. I. F. K.........'110 IV. Vereinsnachrichten........110, 225 V. Das Namensverzeichnis der Vereinsmitglieder 226 Početki štajersko-slovenske književnosti v 18. stoletju. Napisal dr. Fran Ilešič. osle se je o početkib slovenske književnosti za štajer-i^/ ske Slovence mislilo tako-le: 1. Štajerski Slovenci so se pojavili na književnem polju še le z 1. 1770., ko sta Gorjup in Rupnik izdala vsak po eno knjigo. 2. Slovenci celjskega okrožja so imeli prej knjige v svojem narečju, nego Slovenci mariborskega okrožja, od-nosno sekovske škofije, ki jih je uvedel v slov. književnost Volkmer še le 1. 1783. Pri tem se je prezrla beležka prof. Jos. Westra v »Ljublj. Zvonu«, 1901, str. 647/648. Nastopna razprava bo natančneje pokazala, 1. da je za štajerske Slovence bila izdana knjiga že 1- 1758. in da se je to zgodilo za Slovence mariborskega okrožja (sekovske škofije;. Zajedno pa bo razvidno, da s t a b i 1 i p r v i d v e i z-daji knjige, namenjene onim štajerskim Slovencem, v svojem bistvu k a j k a v s k o - h r v a t s k i. §1. Izdaje in vsebina prve knjige, namenjene štajerskim Slovencem. L. 1758. je izšla v Gradcu »Občinska knjižica iz pit a vanj a teh pet glavneh štukov maloga katekizmuša poštuvanoga patra Petra Kaniziuša.'« Na prvih 22 straneh je Kanizijev Mali katekizem, od 22. do 134. strani pa v katehetični obliki njega natančnejša razlaga, razdeljena v tri (koncentrične) »škole«; prva »škola« obsega razlago »za malo deco«, druga »za vekše i bol pri-rašene«, tretja »za vse one, keri vekšo razloženje i navuk ali ne morejo se navučiti ali ne morejo imeti« (torej prav za prav le »mala tretja škola, v-keri se naj potrebnešo spitavanje te vekše tretje škole razloži, za one, keri vekšo razloženje ali ne zapopadejo ali nemajo k — rukam«). Pred to pravo vsebino knjige je ena stran navodila za čitanje, predgovor o jeziku in »zapovedanje škofa« o poučevanju krščanskega navuka, na koncu knjige (134—171) so pa pesmi, ki so se pele pred krščanskim naukom, pravila »Bratovščine krščanskega nauka« in vnanji ustroj poučevanja, nazadnje lavretanske litanije. Leta 1764. je bila knjiga drugič izdana, v večjem formatu, brez paginacije. Spredi manjka tej drugi izdaji navodilo za čitanje in predgovor o jeziku, zadi pa je za lavre-tanskimi Htanijami dodana pesem »Te. Deum laudamus«. Tretjič je izšla knjiga l. 1777. v sličnem formatu kakor 1. 1758., s paginacijo (1—168).2 1 Ves naslov v Simoničevi Bibliografiji I. 56/57. Prim, tudi na- slednjo opombo tega mojega spisa! 3 Prva in druga izdaja se nahajata v po edinih dosle znanih primerkih v admontski benediktinski knjižnici, prva je 12°, druga 8°. Naznanil in na kratko označil ju je najprej prof. Wester v »Ljublj. Zv.« 1901, 647/648; po njegovi beležki ju navaja Simonič, Bibl. I. 56/57. V admontskem primerku prve izdaje je na platnici podpisan »P. Godefr. W. P. Adm.«, na primerku druge izdaje pa »P. Leander«, razen tega § 2. Črkopis in jezik. Prva izdaja (iz 1. 1758.) in druga (1764) imata kajkav-sko-hrvatski pravopis, tretja (iz 1.1777.) pa že bohoričico. Jezik prve izdaje je skoro čista kajkavščina, jezik druge izdaje lavira med brv. kajkavščino in štajersko-slovensko govorico, jezik tretje izdaje ima le malo sledov kajkavščine, a očividno že znake zapadnega vpliva. To se nam poda kot rezultat iz natančnejšega razmo-trivanja, ki naj tu sledi. Črkopis in jezik prve izdaje. (1758). Pravopis. Na zadnji strani naslovnega lista je abeceda velikih in malih črk (Aa, Bb, Cc, Dd itd.) brez sestavljenih znakov in pod njo na isti strani to-le »Kratko Razlosenye. Potrebno znati, da fze lčfi morejo chteti po horvaczki legi pilzane rechi ali befzede. ch, fže izreche kakti nemško tsch. chlovek. tfchlovek. cz, kakti nemško z. czelo, zelo. Edno s, fze izreche malo rhehkei, kak nemško fch. fena, Jchena. Dvorno if, kakti nemško fch. dufla, dujclia. fz, kakti nemško f Iztarofzt, Jlarofl. fch, kakti nemško fchtfch, pufchava, pnfchtfchava. z, kakti nemško s. zemla, zlato, femla, /lato.t Torej c = cz; č= ch; — s = fz; š = ff; — z = z; ž = s (f). To je v principu kajkavska ortografija, kakor jo nahajemo pri Pergošiču, Vramcu, Petretiču, Habdeliču, Zagrebcu, Fučku, Mulihu, Gašparotiju. V knjigi sami nahajamo glas 's' pred 'k' in 'p' izražen z 'z': obchinzki, gozpodov, fzlovenzki, zpravilcha itd. (vendar opomba: »Bibliothecae Admontensis Windischer Canisius vielmehr Cro-atisclier.« — Tretja izdaja (v 12°) dosle sploh ni bila znana; nahaja se v ljublj. lic. knjižnici. Naknadno je ta primerek omenjen v »Bibliogra-I. 615. V tej 3. izdaji je zadi za lavretansko litanijo dodanih še četvero nepaginiranih listov o »Pripravlanju k—enoj srečnoj smrti«, spredi pa je namesto vsega, kar nahajamo pred pravim katekizmom v izdaji 1. 1758., abecednik, obsegajoč 8 nepaginiranih listov, brez naslova. 1 a abecednik (in znabiti tudi zadnji listi o »pripravi za srečno smrt«) I'a prvotno pač 11 i spadal h katekizmu; o tem glej zadi konec te razprave! Neznana je dosle bila tudi »Knishiza poboshnosti presvetega oltar-skega sakramenta, sa hasek vseh bratov, ino sester tote bratovzhine, is nemshkega na slovensko prestavlena. S dopushzhenyom tih vishi-sliih. V._ Grazi pri Widmanftiltterskih Erbih. 1777. — Ta knjižica je po. času in jeziku v zvezi s tretjo izdajo navedenega katekizma. tudi: fzkerbitel, fzpove, fzpitavo, fzpanye); tudi to je tako pri kajkav-cih, samo da se pri njih tudi pred 't' piše znak 'z' (tako Petretič, Za-grebec, Fuček, redko Mulih in Gašparoti), dočim ima naš prevoditelj tu znak »fz«; zadofzta, fztarfli, fztan itd. — Glas 'š' je običajno izražen z 'IT', a pred 't' (in 'k') stoji le en znak: stukov, postuvanoga, To-varustva, nemskoga (nekolikokrat tudi T : legi), chinis itd. 'iV == ny: izpitavanye. Namesto 'lj' skoro vedno '1', na pr. bolffe, nedela, dale, vendar tudi: bolye, vei'zelje, olye. 1'zmert itd. — 'molio, tvoih', celo Tzmeo' = smejo itd. Pravopis je torej precej verno kajkavski. O jeziku knjižice pa čujmo »Predgovor«: Szlovenzki jezik je telko fele, dib'<, ako bi fze v/zakomi htelo zadofzta včlaniti, vu vfzaki fari drugo knificzo 'potrebno bilo pritizkati. Da pak to ne-tnore biti, preftimali fzo duhovni poglavari, da fze edna obchinzka knificzi, ker a je, na pol horvaczko napravlena, konchema v - tukjfe fare vpala, kere vcch od horvaczlcogn, kak od krainzkoga jezika imajo. Kuk pnko jc. czil i no konecz ovih knificz ne, da bi fze luili novogu jezika vnchili, temoch dabi fze Ke.rfclianzki navnk Ufi e nuko vachio; lak budo rfzi farmaftri znali, da fze morajo ne fznamo (!) polelc ovih knificz derfali ino ravnati, temoch tudi zavekffi kafzen dufa, ino povekffanye kerfclianzkoga navuk i polelc fege ino navadnoga guchumja fzvoje fare. Ako fze more biti neke befzede neznane vidio kakti: merttuchlivofzt, na zlob, i vedi druge, lcere v - fzlnven* zlceni jeziki ne naide, fo zu to iz liorvaczkoga vzete, da fze porhifzi t't k Itlilco budo mi tole befzede navadili, kak na krainczke, ali nemške. Polglasnik je izražen z 'e': den, denefz, iteffnik, ze vfzemi, toda: shao (4, 32); prim. Archiv f«r slav. Phil. XXVI, 536. Pieffeftvo (9,39) se nahaja obojekrat v desetih božjih zapovedih in je tem laže umeven znak kranjskega vpliva. Oblika 'kada' je često poleg štajersko-slov. gda, n-.-kila ter je hrv. vpliv; tu naj omenim še 'gda', ni eden, niedna, nigilo. nilcui (poleg: nich, 136). 'i' je v nenaglašenili zlogih izražen včasih s polglasnim 'e': od meri ceh, v-nebefzeh. Oblike belici, kelko' se morajo omeniti in menujem imenujem (136). Nosni 'o' je izražen vedno z 'u' razen v slučajih: nagnali, dopad-nohi, mogochno, szo (in v obče v 3. os. množ.), od on od, fzobota, fztan ti, pa il-noti, fzoper; to so do zadnje besede samo izrazi, ki so v izt. štajerskem govoru čisto običajni; primerjajmo pa: fzkupoat, fzudni den, zalufeni, buden, znuternja poleg noterfinjo, napul poleg pot. Očividno je pisec skušal povsod pisati 'u', a pri nekaterih i/, domače govorice mu zelo znanih besedah je nadvladalo domače narečje. Deležniki sedanjega časa imajo k, vendar rekoch (str. 20.) 'J' je prešel v 'o', '1' pa v 'u' (le 'doponimo\ 29). V je izražen z 'er': Izmert itd.; 'nemreš' je štaj. •= ne moreš. Asimilacija samoglasnikov predstoječim soglasnikom je večinoma opuščena: tvojo ime wjf'o zavupavye, z-pohiiffanyom itd. 'Reczi' (93) ni izt, štaj., če je čitati: reci. Čudno je: zdei = sedaj (31, 45, 67, 92) poleg 'z katerih govorim v tej razpravi; »Osterr. Scliulbote« 1857 in 185'); Helfert, Die Osterr. Volks-schule I. 39/40. — Istotam je tudi najti opise vnanjega ustroja bratovščine, ki svedoči o organizacijskem talentu jezuitov in je meril na sijajni učinek za oči. > V uvodih kranjskih katekizmov naše bratovščine je povedano, da je 1. 1755. bila bratovščina ustanovljena »v veliku drugih desheluh Tako je 1. 1755. bila bratovščina »v-Stajarzki defeli k-velkom hafzki decze podignyena« (izdaji iz 1. 1758. in 1764.; tretja izdaja, iz 1. 1777. pravi: »na flovenfkem ftajari«). Dne 14. septembra tega leta je dal sekovski škof Leopold Krnest (grof Firmian) iz Gradca »decretum episcopale«, v katerem opozarja »fztarlfe, dufs-fzkerbitele, skolnike (keri sfo namefztniki lztarflov)« na veliko moralno dolžnost poučevanja v kerščanskem nauku. Sicer je bil škof že prej vsem svečenikom »ne fzamo v-navadnih letnih fzpravifchah, nego vech puti koz lifzte« naročil krščanski nauk; a dogajalo se je, da deca niso bila dovolj podučena in pri izpita-vanju niso »obstala«, kakor bi bilo potrebno, »i to ne iz drugoga zroka ali falinge, neg da fze je iz vech fele knilicz vuchila ino izpitavala«; zato je škof sklenil, v celo svojo škofijo »ino g de fzino mi namefztniki shofofszki«, vpeljati občo knjižico, po kateri naj bi se vsi ravnali. Izbral pa je v to svrho baš pričujočo, ker je »drugim, kere fzo v Tridentinzki Shofii pred 5. letam izdane, ino drugim v naffi Skoffii navadnim knigam ednaka«. Tri leta pozneje, 1758. so že imeli štajerski Slovenci tako »občinsko knjižico«. Izšla je, kakor čitaino na naslovnem listu, »na visoko zapovedanje i potrdenje duhovnih i svetskih poglavarov iz nemškoga prestavljena.« Nikjer v tej knjižici sicer ni imenovano Parhamerjevo ime, vendar ni dvoma, da je to prevod Parhamerjevega katekizma, ki je izšel prvič 1. 1750. (preveden tudi na madžarski, »ilirski« in češki jezik — češki prevod je ostal v rokopisu). Zaman sem skušal dobiti v roke nemški Parhamerjev katekizem; zato tudi ne morem reči, katera izdaja je služila slovenskim prevoditeljem; bilo je več izdaj; Parhamer sam je inu krajih«; koroški katekizem pa navaja 1. 1750. kot leto, ko je bila bratovščina »v' drujeh deshelah gor perpraulena«. (Če ni pomota v poročilu »Ljublj. Zv.« 1897, 694). preurejal svoj katekizem (Osterr. Schulbote« 1857, 38). Pač pa poznam en naslov: Allgemeines Missions-Frag-Biichlein. In drei Schulen . . . eingetheilet; mit beige-setzten Gesangern (!) und nutzbarem Bericht von der Christenlehr=Bruderschaft vermehret; anbei mit den fiinf Haupstiicken Petri Ca nisi i versehen; herausgegeben zum Gebrauch aller Seelsorgern (!), Eltern, Kindern und Mit-gliedern der Christenlehr=Bruderschaft in der Wienerischen Erzbischoflichen Diozes itnjahre 1759. Wien, Kaliwoda, 12°, 168 str. — torej prav toliko strani, kakor n. pr. slovenska izdaja iz 1. 1777.1 Naša knjižica je tisti prevod Parhamerjevega katekizma, o katerem poroča po arhivnih virih prof. Apih (»Let. Mat. Slov.« 1895, 178), da so ga uvedli na Slov. Štajerskem — letnica pa, ki jo navaja tam, namreč 1753 je nastala pač pod peresom iz: 1758. Pokret Bratovščine krščanskega nauka se je vršil istodobno in vzporedno s prvimi zasnutki terezijanske šolske reforme. Ko je vlada 1. 1751. dala vprašati, kaj mislijo njeni organi in cerkveni krogi o šoli, so župniki v svojih poročilih omenjali tudi krščanski nauk ali izpraševanje v cerkvi po Parhamerjevem načinu; iz teh poročil vidimo, da so se često ljudje le deloma odzvali klicu svojih dušnih pastirjev in niso pohajali radi in redno h krščanskemu nauku; župnik v Grižah je tožil, da mu. odgovarjajo odrasli ljudje prav ošabno ali pa mu nočejo odgovarjati (Apih, Letopis Mat. Slov. 1894, 263), po leti morajo deca krave pasti, po zimi pa sede za pečjo, ker nimajo obuvala in obleke; mnogih pa roditelji iz gole nemarnosti ne pošiljajo v cerkev. Celjski okrožni glavar je bil za to, naj gosposke silijo kmete se udeleževati izpraševanja, 1 Na mestu, kjer so gori v nemškem naslovu pike, je strgan list tistega primerka, ki ga je rabil poročevalec v »Ost. Schulbote« 1857, Nr. 5. kaznujejo pa naj se ljudje, ki se tako uporno vedejo v cerkvi kakor kmetje v Grižah; zakaj ,slovenski kmet živi bolj po podedovani prazni veri nego bo utemeljenih naukih kršč.-katoliške vere'. Drugod dakako ni bilo bolje. Trebalo je vatrenosti Parhamerjeve, da se je vseobče mrtvilo izpremenilo v življenje. L. 1747. je začel dunajski jezuit Ignacij Parhamer svoje plodonosno delo za pouk ljudstva in osobito mladeži v krščanskem nauku. »Im Jahre 1754. durchreiste er als Missioniir und Vorstand der katechetischen Missionen der osterr. Lander die Steiermark, Kiirnten und Krain, Tirol. Nach Art der Pilgrime den Stab in der Hand, von einem Mantel umhullt, herunterwallenden Bartes, hielt Parhamer bei seinen meist eine Woche dauernden Missionen 2, auch drei Predigten des Tages, geifielte in seiner markigen, hiiufig von kaustischen Witzen durchbrochenen Vortragsweise die herrschenden Un-sitten und Gebriiuche, deckte in ungeschminkten Ziigen die Hafilichkeit des Lasters auf. . . Vor keiner Schwierigkeit zuriickscheuend, alle Hindernisse, die ihm Miftgunst und Scheelsucht in den Weg legten, vor sich niederwerfend, Schimpf und Hohn verachtend, hat Parhamer durch seine Missionsreisen iiberall gute Friichte zur Reife gebracht, an vielen Orten nachhaltige Erfolge zuriickgelassen; der riih-lende Gesang »Heilig, heilig«, den er beim Volke in Ubung brachte, ist heute noch ein lebendiges Denkmal derselben.« (Ost. Schulbote 1857, Nr. 5).1 Očividno je njegovo misij on arjenje v letu 1754. pohitrilo sekovskega škofa, da je naslednjega leta pokrenil izdajo Parhamerjevega katekizma in ga velel tudi posloveniti. 1 Parhamer je bil rojen 1. 1715. v Schvvanenstadtu na Gornjem Avstrijskem; 1. 1734. je bil v Trenčinu sprejet v jezuitski red, končal svoje študije v Banjski Bistrici, Trnovi in v Gradcu ter zajedno poučeval v teh mestih (razen tega je učiteljeval tudi v |pač Stolnem] Belgradu Parhamerjev nastop pa je učinkoval tudi na Kranjskem in Koroškem. Na Kranjskem seje razvila bratovščina nekoliko kasneje, a zato očividno jako bujno. »Lansku lejtu 1760. je ta Bra^ toushina na Dolenski Strani Krajnske deshele, letos pak 1761. na Gorenskim s' velikim veifeliam. . . tolkain rasti inu gori jemati sazhela, de fo fe zeile Fare inu Gmeine s' velikim aifram v' to Bratoushino sapiffat puitile.« Katekizem, ki je bil plod novega verskega pokreta na Kranjskem in v kojega uvodu je čitati pravkar navedene besede, je v desetih letih doživel pet izdaj. Še 1. 1773. je poročal dolenjski okrožni glavar: »Kdor ve, kako se poučuje nekaj let sem (v Dolenjskem arhidiakonatu) mladina in tudi odrasli ljudje v verskih resnicah, mora naravnost reči, da se v tem oziru ni moglo več storiti (»dafi man es nicht vveitertreiben konne« — Apih v Let. Mat. Slov. 1894, 278). Za Koroško je izšel v Celovcu 1. 1762. »Catechismus. Tu je bukvize Tega fprafhuvanja«.1 Tu je uvaževati misijo-narstvo jezuita Gutsmanna. Ko se je 1. 1755. sekovski škof Leopold Ernest grof Firmian obrnil do cesarice Marije Terezije, naj bi smel uvesti mi-sijone tudi v Štajersko, je cesarica ugodila njegovi želji in povrh še izjavila željo, da bi se isto storilo tudi v sosednih deželah, tako na Koroškem in Ogrskem; iz cesarske blagajne je določila večjo svoto za »potujoče svečenike« (Sendpriester), ki bi hoteli prepotovati one dežele. (Helfert, I. 42). In Guts- in Jagru [Erlau]). Od 1. 1747.—1759. traja njegovo delo za Bratovščino kršč. nauka. L. 1759. pa je bil imenovan sovoditeljem sirotiščnice »auf dem Rennwege« na Dunaju, kjer je uvedel za mladež prave vojaške manevre. Kot izpovednik cesarja Franca je imel zveze v najvišjih dvornih krogih. 1 Ali se nahaja knjižica v Oblakovi ostalini? — V varaždinski kapucinski knjižnici sem si zabeležil celovško izdajo iz 1. 1761.; gotovo se nisem zmotil v letnici, zakaj tudi ostali naslov varaždinskega primerka se v malenkostih razločuje od tistega, ki ga navaja Oblak o izdaji iz 1.1762- mann je bil izza 1. 1760. tak »missionarius vagus per Carin-thiam«, torej po stanu in delovanju Parhamerju enak. Posnetek: Pokret Bratovščine krščanskega nauka je prinesel Štajerski, Kranjski in Koroški, vsaki deželi poseben prevod Parhamerjevega katekizma. Prevodi so vzporedni n se na pr. celovška izdaja ne more v eno vrsto devati z ljubljanskimi izdajami'(kakor je to storil Oblak v »Ljublj. Zv.« 1887, 692 in Glaser, I. 175). §4. Avtor knjige. Gre nam seveda le za prevoditelja. Prevoditelj ni nikjer imenovan niti se da dognati, je li vse tri izdaje oskrbel eden ter isti pisatelj. Domovina pisateljeva v širšem pomenu besede ni d\ omna. Bil je iz Slovenskih goric doma. Tu nam pomaga zgodovinsko vprašanje, kateri kraji so že 1. 1758. spadali pod sekovsko škofijo, in pa jezik. Ono zgodovinsko vprašanje pride radi tega v poštev, ker je prevoditelj delal po nalogu sekovskega ordinarijata, kije želel, »da fze vfzem farmoftrom, i vuchenitelom edna obchinska knilicza napre da, kera fze v czelo nalTo skofio, ino gde fzrno mi namefztniki shofofszki, mora vpelati, ino fze vfzi dulf-fzkerbiteli po tifzteh imajo ravnati.« »Gde fzrno mi namefztniki shofofszki!« To je toliko kakor: Kjer smo mi (škof sekovski namreč) generalni vikarij kake druge škofije. Pred 1. 1786., torej v dobi, ko so izhajali naši katekizmi, ni nobena slovenska župnija spadala direktno pod sekovsko škofijo, pač pa je bil sekovski škof generalni vikar salzburškega nadškofa za mnogo slovenskih župnij, ki so vse spadale pod arhidiakonat Strafigang. Pod ta arhidiakonat odnosno pod generalni vikarijat sekovskega škofa so spadale poleg nemškega distrikta Rein te-le čisto ali na pol sloven- 2* ske dekanije: dekanija Upnica, distrikt mariborski, dekanija Ptuj, distrikt nemškega reda (Velika 'Nedelja), dekanija Radgona. V distrikt u mariborskem so bile te-le župnije: Mestna župnija mariborska, Sv. Peter pod Mariborom, Sv. Martin v Kamnici, Sv. Marjeta v Selnici. V deka-n i j i ptujski: mestna župnija Sv. Jurija, Sv. Andraž, Sv. Ožbald, Sv. Marjeta pri Ptuju, Sv. Lovrenc v Slov. goricah, Sv. Rupert, Sv. Vrban. V d i s t r i k t u v e 1 i k o n e d e 1 j s k e m: Velika Nedelja, Ormož, Središče, Sv. Nikolaj. V dekaniji radgonski: mestna župnija, Apače, Sv. Križ pri Ljutomeru, Ljutomer, Mala Nedelja, Sv. Jurij ob Ščavnici, Sv. Anton v Slov. goricah, Sv. Benedikt, Negova; vikarijata sta bila Sv. Peter pri Radgoni in Kapela. V dekaniji Lip niči: Ja-renina, Sv. Lenart v Slov. goricah, Svičina, Luče, Sv. Peter in Pavel v Gamlici (in nekaj nemških župnij). (»Bestandtheile und Eintheilung der heutigen Diocese Sekau vor circa hundert Jahren«, dodatek šematizmu sekovske škofije za 1. 1873; tudi Simonič-Meškova knjiga »Dr. Gr. Plohel 12—17.) More se torej reči: sekovski škof je bil generalni vikar salzburškega nadškofa po vseh Slovenskih goricah od Maribora do Ljutomera in Središča (na levem bregu Drave!) Za Slovenske gorice je po takem bila pisana naša knjiga in v njih je bil doma brezdvomno tudi nje s e s t a v 1 j a t e 1 j. * * * V jožehnski dobi, ko je izšel »normalni katekizem«, je dakako Parhamerjev Kanizij zapadel pozabljivosti in se sploh do pred par leti ni znalo za nobeno teh knjig, a še sedaj je znan le po en primerek vsake izdaje. Samo pri enem starih slovenskih slovničarjev nahajam naš katekizem omenjen, in to. je Šmigoc (»Windische Sprachlehret, predgovor pisan 30. jul. 1811). Na strani 11. v opombi, na strani 20. v opombi, ki sega na str. 21., omenja Smigoc izrecno »Knishizo spitavanja teh pet glavnih fhtukov, welches die dritte Auflage erlebte«, ter citira iz nje par stavkov; tudi jezik in pravopis teh citatov kažeta, da misli Smigoc na tretjo izdajo, na izdajo iz leta 1777.1 Druga opomba se tiče instrumentala na -oj, prva pa glasu -u, češ: »Den Dativ hort man sowohl in u (welches u denn allzeit als ein franzosisches u [u] lautet) als auch in i, und diese letzte Form ist bey Luttenberg und Pettau gebrauchlicher; daher sich der Verfasser des Biichleins, betitelt: Knishiza . . . durchaus der letzteren Form bedient.« S temi besedami nam je Šmigoc pač nekako namignil, daj je bil pisatelj iz ljutomersko - p t u j s k i h krajev doma, a kaj novega, določnega s tem nismo zvedeli. V opombi, ki sega s strani 31. Smigočeve slovnice na str. 32., ponavlja slovničar citat s strani 11. ter dodaja: »Das Buchlein, welches dies ent-halt, ist von einem Freund im Marburger Kreise geschrieben.« Tudi s tem krajevno nismo na boljšem, a za čas je važna opazka »von einem Freund im Marburger Kreise«. Te besede je pač tolmačiti v pomenu: »Smigočev prijatelj«, torej bi še pisec katekizma iz 1. 1777. živel v 1. 1811; 1. 1777. bi si ga morali misliti najmanj že posvečenega, mladega duhovnika, vsaj 25 let starega, torej bi bil leta 1811. že kakih 60—65 let star. Je-li pa mogoče, da bi 1. 1811. še živel mož, ki je oskrbel izdajo iz 1. 1758.? Ta bi bil 1. 1811. že kakih 80 85 let star; bi ga Šmigoc mogel še imenovati'svojega prijatelja? Iz tega bi sledilo, da je pač izdajo iz 1. 1777. oskrbel že nekdo drug, ne tisti, ki je imel opraviti s prvo izdajo (1758) in eventuelno z drugo.2 * * * 1 Na str. 11. Smigočeve slovnice navedena citata se nahajata na str. 101. Katekizma iz 1. 1777., citat na str. 20./21. Smigočeve slovnice je na strani 74. te izdaje Katekizma. ' Seveda se mi vsiljuje tudi ta-le misel: Kaj pa, ko bi Šmigoc pozabivši izpustil besede: «(von einem Freund) der slowenisclien Z jezikovnega stališča bi za izdajo iz 1. 1758. bila pomembna ta-le znaka: nai prea (poleg: napre, negda pred, parkrat: pervle), hice = vice. Za drugi dve izdaji pride instrumentalna končnica -oj v poštev> ki se čuje pri Sv. Urbanu in jo ima Volkmer, ki pa je Danjko nima. Za tretjo izdajo je važen refleks jata: e — ei in za vse tri izdaje \ = o. Vsi ti znaki mi kažejo na južni in zapadni del Slov. goric (ptujski okraj). Enkrat nahajam v izdaji iz 1. 1777. deležnik reka; to bi , mogli imeti za tiskovno pomoto, ko bi v »Knjižici pobožnosti«, ki je izšla istega leta in ima isti značaj, ne našli več takih oblik: reka, luba, moga, polova, dopernesa, prisha, pepea; iz tega smemo sklepati, da so se piscu vsiljevale oblike na ■a, dasi je praviloma hotel pisati -o. Po takem bi (vsaj pri tretji izdaji) smeli misliti na moža, ki je z doma govoril -a. Na misel mi tu prihaja dr. Gregor Plohel iz Ivanj-kovec pri Svetinjah doma. Gregor Plohel je bil vešč »slovenskega, kranjskega in hrvaškega« jezika, kakor vemo iz njegovega lastnega poročila iz leta 1793., in je po vsej priliki slovel baš po zgovornosti v narodnem jeziku.1 Od 1. 1757.—1758. je bil kaplan pri Sv. Marjeti niže Ptuja ter pridige sam opravljal, »ker župnik jezika ni bil tako zmožen«; potem pa je prišel za kaplanu v Ptuj (do 1766) in za kormeštra (do 1769), dokler ni postal naslednik nadžupniku grofu Inzaghiju, ki ga je bil sam priporočil. Sp radie?« — Za avtorstvo nič ne odločujejo besede Krempljeve (Dogod. 212): »Kadar je Marija Terezija bratovščino kerščanskega. na-vuka vpelala, je slovenske Katekizmuše vu večili govorstvali dala na svetlo priti, keri so z' kratkim podvučenjom slovenskega branja se začeli.« (Prim. ib. str. 251.) » Meško-Simonič, Dr. Gregor Jožef Plohel (V Beču 1888, str. 6. in 18., 19.). Bil je Plohel očividno ljubljenec Inzaghijev; sekovski škof Leopold Ernest Firmian ga je posvetil 1. 1753; na to se je par let v Gradcu pripravljal za doktorat, ki ga je dosegel 1. 1757. Kaj je verjetneje, nego da so v Gradcu mlademu dok-torandu ali doktorju poverili poslovenitev Parhamerjevega katekizma? Plohel je takoj spočetka v Ptuju tri leta (1758 do 1761) vodil razne bratovščine in pobožne družbe, pozneje kot dekan svojim cerkvam v Rimu izprosil razne odpustke, vodil procesije itd.1 Posebe je ptujska bratovščina presvetega reš-njega telesa dne 6. junija 1777 za vse dni v osmini vernih duš in za vsak torek v tednu dobila pravico privilegiranega oltarja. In ta letnica se ujema s »Knjižico pobož-nosti presvetega oltarskega sakramenta za hasek vseh bratov in sester tote bratovščine«. Če smemo Plohelna v ožjo zvezo spraviti s to Knjižico pobožnosti, je s tem tudi utrjeno naše stališče pri ustanovitvi pisatelja katekizma iz 1. 1777.; zakaj jezik je isti v obeh knjigah. Plohelna je zavičaj, šolanje in ppzorišče njegovega delovanja vleklo na hrvatsko stran; iz tega nam je značaj knjižic umljiv. Da je cerkvena oblast izmed svojih slovenskih krajev mislila najprej na ptujsko dekanijo, je umljivo; bila je ta-le po dostojanstvu prva med Muro in Dravo, saj je postala 1. 1786. okrožna dekanija. Nadalje je zavzemal od 1731—1768 to mesto mož, ki je že po svojem jodu moral v Gradcu repre-zentirati spodnji del škofije, Franc Ignacij grof Inzaghi (iz rodovine, koje jedna grana je izza 17. veka v Štajerski igrala odlično ulogo). Tudi se je literarna tradicija z Volkmerjem nadaljevala baš v ptujski dekaniji. 1 Slekovec, Škofija in nadduhovnija v, Ptuji, str. 155, 159-160. Volkmerja pa ločijo od naših knjižic te posebnosti: Volkmer ima deležnike na -a (na str. 20. Pajekove izdaje je radi rime sejo [= sejal]) in pa dosledno u (ne ii); pač pa ima: pejti, s kosoj. § 5. H r v a t s k o - k a j ka v s k i in kranjski knjižni jezik v Slovenskih goricah. Pisatelj prve izdaje se je odločno oklenil kajkavščine in to najbrž iz več razlogov: prvič je narečje Slov. goric v naravni in bližnji zvezi s kajkavsko govorico, ki jo je gotovo poznal iz dobe šolanja na Hrvatskem; drugič pa je tu valjda odločevala tudi vsa kulturna tradicija. Slovenski Štajer, ležeč ob meji našega jezikovnega ozemlja in pogrešajoč vsako jezikovno - kulturno središče (večje mesto!), se je naravnost moral nasloniti ali na Hrvatsko ali na Kranjsko. Jugozapadni del je kulturno spadal k Kranjski, severoiztočni pa k Hrvatski. Trubarjev slov. protestantski pokret očividno ni dosegel Slovenskih goric.1 Na drugi strani pa so nadloge turških 1 G. Robert Košar, učitelj na Runču pri Veliki Nedelji, je lani v kmetski hiši župnije Sv. Tomaža zasledil en primerek Dalmatinove biblije. Knjiga je prišla baje tja od Sv. Križa na Murskem polju. Vendar ta najdba ne more ovreči gornje trditve; knjiga prvotno sigurno ni bila last kmetske hise; zakaj na par mestih nahajam latinske rokopisne beležke in to je znak, da je knjigo nekdaj rabil kak duhovnik, ki je bil Bog ve od kod doma in jo je prinesel s seboj v one kraje — tekom 17. ali 18. stoletja; pozneje je prišla iz župnišča po kakem slučaju v kmetsko hišo. V predgovoru KUzmičevemu »Novemu zakonu« (1771) govori pisec predgovora Torkoš o raznih slovanskih prevodih sv. pisma, tako o lužiško-srbskih (1670, odnosno1693 in 1706, 1728), o Dalmatinovem prevodu (češ, prevedel je sv. pismo, »zvelikim, kak pravi trUdom ... in folio«; Ktlzmič-Torkoš sta torej poznala knjigo samo, ne le po kakih izvestjih, prav tako tudi Bohoričevo slovnico, ki ji citirata uvod) in o glagolskem Novem zakonu iz 1. 1562. in 1563. (»z Glagolfzkimi i Czyruliskimi pifzkmi, kak nafi exemplarje ka'zejo, in 4 to«). Toda že radi vzporejanja slov,- vojsk, priseljevanje Uskokov, bližina varaždinske gimnazije in kajkavsko-hrvatskega literarnega dela vezale one pokrajine s Hrvatsko. Množina kajk. knjig, ki so se še pred kratkim nahajale povsod tam, so temu neoporečen dokaz. (Prim, o tem moje »Hrvatske utjecaje u starim istočno-štajerskim teksto-vima«, Preštampano iz »Rada« Jugoslav, akad., knj. 162.') Tudi stari jezični spomeniki (prisege, oporoke, pravila bratovščin, dopisi itd.) iz iztočnega Štajerja, kolikor jih dosle poznamo, niso popoln odsev ondotnih narečij, marveč kažejo ali vpliv zapadni ali pa kakjkavsko-hrvatski; ta dva sta si v razmerju 1 : 3. To razmerje svedoči, da so Slov. gorice bile pretežno na hrvatski strani. Pričujoča razprava pa kaže, da iztočni Št a-jer ni samo rabil h r v a t s k o - k a j k a v s k i h knjig, prireje van ih od zagorskih kaj kavče v, marveč da so bile v hrvatsko-kajkavskem jeziku pisane kranjskih del s hrvatskimi in osobito z mnogo poznejšimi lužiškimi kaže, da tu ni misliti na staro udomačitev slov.-kranjskih knjig med ogrsko-slov. ljudstvom. Protestantstvo so med ogrskimi Slovenci z velikim uspehom (po zgledu medjimurskih Zrinjskih) okoli 1. 1605. širili madžarski plemenitaši, brata Szčchy (Prim. A. Trstenjaka »Slovenci v šomodski zupaniji na Ogrskem« str. 52. in »Lj. Zvon« 1901, 241.) — Neverjetno konfuzijo čitamo o tem v Glaserjevi »Zgodovini slov. slovstva« I. 199. 1 Med župniki, ki so se 1. 1751. ugodno izrazili o šoli, je bil tudi (Matija Zemljič?) župnik jurjevški ob Sčavnici, a izjavil je, da je za šolo letam, kjer postanejo iz šolarjev posvetni ali duhovni gospodje; ako bi se pa naučili vsi ondotni otroci čitati in pisati, a bi ostali kmetje, bi iz sosednjih ogrsko-slovenskih luteranskih pokrajin prodrlo k nam krivo-verstvo (slično se je župnik hajdinski bal luteranskih predikantov, ako bi kmetje znali čitati). Apih v Let. Mat. Slov. 1894, 258. Iz tega pač smemo sklepati, da se je v naših krajih znalo za takrat novo književnost protestantskih ogrskih Slovencev. (Temlinov katekizem 1715, Sevrov »Red zveličanstva« 1747. Druge ogrsko-slovenske knjige pred 1751 dosle menda niso znane.) Strah jurjevškega župnika bi utegnil biti pripomoček pri rešitvi vprašanja, katere vere so bili prvi ogrsko-slovenski pisatelji (prim. »Ljublj. Zvon» 1901, 241—242). tudi celo prve knjige, ki so izšle na Štajerskem za štajerske Slovence. Ipak se vidi, da je pisec prve izdaje poznal tudi kranjski knjižni jezik. Kaj da je odločilo preokret v drugi izdaji, se ne more reči. Nastala je valjda med duhovniki struja, ki ji je še bolj nego izdajatelju prve izdaje bila pri srcu le verska stran gibanja in ki je radi tega želela v knjigah prav tak jezik, kakor ga je bilo čuti v omenjenem slovenskem ozemlju sekovske škofije. V tej misli se pač zlagam z Apihom, ki poroča (Let. Mat. Slov. 1895, 178 si.), da prevod Parhamer-jevega katekizma v prvi izdaji (o letnici gl. gori!) menda v jezikovnem oziru ni ugajal vsem dekanatom, češ, da je malo let potem sekovski škof dal izgotoviti nov prevod istega katekizma.1 Pri tretji izdaji pa je mogel odločevati že glas o Marku Pohlinu in debata, ki se je vnela radi njegovih novotarij; protipohlinske opombe, ki jih je 1. 1770. dodal Gutsmann svojim »Christianskim resnicam«, so bile sestavljene »aus Anweisung und Einstimmung solcher Leute, die in der slawisch, bohmisch, kroatisch, krainerisch und windischen Sprache eine genugsame Kenntnis besitzen« (pač ne samo eden, na pr. Popovič). Da je tretja izdaja v istini v zvezi z Gutsmannovim delovanjem, nam kaže jasno uporaba znaka ij za mehčanje n-a, n. pr. spitavanye. V pomnoženi izdaji protipohlinskih jezikovnih pripomb, ki so bile prvotno dodane njegovim 1 V kakih neprilikah je bil na pr. župnik pri Sv. Križu (pač na Murskem polju), ki je na poziv vlade 1. 1751. odgovoril, da so njegovi župljani, »kakor jim pravimo, trdi Slovenci, ali pravzaprav govore neki poseben, na pol slovenski, na pol hrvatski jezik; zaradi tega pa ni mogoče naučiti otrok, neveščih jezikov in še brez razsodnosti, niti slovenskih niti hrvaških tiskanih in pisanih črk . . .« (Apih, Let. Mat. Slov. 1894, 265). Slovenske črke'= bolioričica ? hrvatske = kajkavski pravopis? »Kristjanskim resnicam« (1770), pravi Gutsmann, naj se y rabi za mehčanje, n. pr. oginy = oginj. To se je zlagalo s kajkavskim pravopisom, kakoršen je bil v prvih dveh izdajah štaj. Parhamerjevega katekizma. (Po vsej priliki je v tem oziru kajk.-štajerski zgled vplival na Gutsmanna.) Vez štajerske šolsko-cerkvene književnosti s književnostjo kajkavsko-hrvatsko se je morala zrahljati, čim je tere-zijanska država 1. 1774. s posebnim zakonom uredila svoje šolstvo za »dedne dežele«, a 1. 1777. »Ratione educationis« za Ogrsko-Hrvatsko. Takrat je država začela centralizovati šolstvo"; za njo so se povele dakako šolske komisije poedinih provincij; prej je mogla na pr. sekovska škofija v svojih slov. predelih uvajati katekizem, ki bi se jim bolj prilegal, a odslej se je pri prenaredbi knjig trebalo ozirati na politično pokrajino, na pr. na ves Slovenski Stajer; iz te koncentracijske težnje je nastal oni jožefinski katekizem, ki sem o njem razpravljal v prvem letniku »Časopisa«. A to ujedinjenje se ni izvršilo tako gladko. Centralistična vlada je morala tako rekoč po sili jediniti; mislila je, da »Kranjci in Štajerci menda razumejo slovenski (krai-nerische) jezik«! Drugega mnenja je dakako bil sekovski škof, .češ, da je slovenski jezik ne samo od kranjskega jezika, ampak tudi sam na sebi v slovenskih dekanijah sek. škofije tako različen, da je moral preskrbeti tisti novi prevod Parhamerjevega katekizma. Zato je dal sekovski škof Herbersteinov kranjski prevod jožefinskega katekizma župnikoma na Ptuju in v Cmureku kot slovenščini posebno veščima v presojo, a .ta dva sta soglasno poročala, da se kranjski katekizem čisto nič ne glasi po štaj.-slovenskem narečju in da rabi mnogo popolnoma nerazumljivih in nenavadnih izrazov . . . (Let. Mat. Slov. 1895, 179. — V Cmureku je bil takrat župnik dr. Jakob Kampust, Ljutomerčan, v Ptuju pa Plohel.). Prvi poizkusi centralizacije so prinesli rezultate, ki so bili bolj negativni za zajednico s Hrvatsko, nego pozitivni za združitev s Kranjsko. Domača, lokalna govorica se je s tem okoristila ter se uvajala v knjigo (Volkmer, Danjko). Vezi s Kranjsko so do Murka (1829) bile slabe, pač pa so trajale tradicije hrvatske po Jaklinu, Modrinjaku in dr. tja do Stanka Vraza in ilirske dobe. In to je kulturni omen: Vrazova domovina ni samo po legi in jeziku navezana na Hrvatsko, ampak je delila z njo tudi kulturno življenje. Dodatek. A. Najstarejši (ohranjeni) »Abecednik« iz 18. stoletja? L. 1765. je Pohlin izdal svojo »Abecediko«, a knjižica je dosle popolnoma neznana. Najstarejši mi znani »plateltof« je plateltof iz 1. 1784. (»O pouku slov. jezika« str. 8). Pač pa so bila nabožnim knjigam iz prejšnjih desetletij 18. veka pred nabožnim besedilom dodana navodila za čitanje. Paglovec je skrbel za to, da bi se ljudstvo učilo čitati. Svojemu »Zvestemu tovaršu« iz 1. 1742. je dodal »Tablo teh puštabou, ino vižo se navučiti Crainsku, ali Slovensku brati« in sicer na zadnji strani naslovnega lista (»O pouku slov. jezika«, str. 117), takisto v drugi izdaji te knjige iz 1. 1745. (■»Izvestja Muz. društva za Kranjsko XIV. 77/78); nekoliko obširnejšo »tablo« in »vižo« ima očividno tretja izdaja iz 1. 1767 (Izvestja XIV, 199—201); poznejši ponatisk nima več table, najbrž zato ne, ker je med tem izšla Pohlinova »Abe-cedika«, pozneje razni »plateltofi« kot posebne knjižice in je šola nadomeščala privatno učenje. Tudi Paglovčev »Tomaž Kempenžar« (prva izdaja 1745) je imela 6 strani obsežen »Abecednik« (»O pouku slov. jezika«, 102-103, »Izvestja« XIV. 79). Abecedno navodilo v koroškem katekizmu iz 1. 1762. obsega 4 strani. S »tablo« prvih dveh izdaj »Zvestega tovarša« je primerjati navodilo za čitanje v prvi izdaji našega katekizma 1758, s tablo »Zvestega tovarša« iz 1. 1767. pa 4 strani ob-segajočo »Visho brat fe vuzhiti« v celovškem katekizmu naše bratovščine iz 1. 1762. * * * Primerek »Knjižice spitavanja« iz 1. 1777., ki se nahaja v ljublj. lic. knjižnici in je prišel v njo s Kopitarjevo knjižnico, je vezana knjižica; ko jo odpreš, se začudiš, da naslov »Knishiza spitavanya« ni v začetku knjige, marveč da je pred naslovnim listom 16 strani obsežen abecednik. Mislim, da je bil ta abecednik posebna knjiga in da si jo je Kopitar dal samo s katekizmom vkup vezati. Evo, kar mi utemeljuje to misel: 1. Abecednik obsega prav eno tiskano polo v osmerki (8 listov), dočim je katekizem sam v dvanajsterki (12 listov I pola); 2. abecednik nima paginacije, dočim je katekizem paginovan; 3. abecednik se nahaja pred naslovom »Knishiza spitavanya itd.«, dočim je navodilo za čitanje v izdaji iz 1. 1758. za naslovom (na zadnji strani naslovnega lista) in prav tako »Visha brat se vuzhiti« v koroškem katekizmu iz 1. 1762.; (na katero izdajo je mislil Krempelj v gori citiranih besedah?); 4: papir je v. abecedniku očividno boljši in črke večje; 5. abecednik je preobširen, nego da bi ga bilo smatrati zgolj za uvod v katekizem; (Dosedaj navedeni razlogi involvujejo samo ločitev abecednika od katekizma; v sledečem pa se morebiti tudi malo pozitivneje pojasni njuno razmerje.) 6. jezik vobče ne daje opore za ločitev, pač pa pravopis: v abecedniku ni nikjer, niti med zlogi niti v »redu čerčke zbirati ino besede delati« glasu le v desetih božjih zapovedih, ki so tudi med tem čtivom, je enkrat liizke, a skoro nato: luzkega; - nadalje sta v abecedniku znaka ,S in ,Sh, v katekizmu ju ni; to kaže, da je abecednik sestavljen pod vplivom tiste pravopisne struje, ki jo je zastopal Gutsmann v jezikoslovnih pripombah svojim »Kristjanskim resnicam« iz h 1770. in pozneje 1777. v slovnici; ako si mislimo, da je abecednik od drugega pisatelja nego katekizem (1777), potem se o njem samo da reči, da je iz dobe po letu 1770. in radi y po pomnoženih Gutsmannovih »Anmer-kungen»; ako pa je od istega pisatelja, potem ga moramo smatrati mlajšim od katekizma (torej pol. 1777); sicer je tudi pravopis v abecedniku nekoliko bolj urejen; evo primerjave: »Knishiza spitavanja«:1 abecednik (1777, po prvih 16 straneh) glas s : f (samo dve izjemi: pismi, skos) f (na koncu s) » S : fh in sh fh in sh » z : { (običajno), s (manjkrat) s (vendar: jafvez) » ž : sh (malo izjem) sh y = nj »y est quasi aspiratio« (vyegoveya). 1 S »Knjižico spitavanja« (1777) se zlaga v pravopisu »Knjižica pobožnosti« iz istega leta; tudi v njej je vy = nj, dalje: za glas „«" je znak / ali » (fem, 1i, lam, flaboft, 1'erze, vfe — skos resnizhno, misli); „!" fh ali večkrat »h (fhe, povekfhana, nafliih, fveteifha — dushe, nashoi, fadovolshina, pobolshana); Za primerjavo jezika more dobro služiti čtivo, ki sledi v abecedniku za črkami in zlogi kot vaja v čitanju; to so molitve: oče naš, vera, sedem sv. zakramentov, deset božjih in pet cerkvenih zapovedi; vse to se nahaja kajpada tudi v »Knishizi spitavanja« in sicer dvakrat, enkrat v katekizmu samem, enkrat pozneje v razlagi; v malenkostih se razločuje besedilo molitev v abecedniku od molitev v »Knishizi«, a ker si besedilo molitev niti v tej-le sami ni enako, ne moremo iz tega izvajati nikakih zaključkov. Abecednik ima na prvi strani veliko in malo tiskano latinsko abecedo, nadalje malo pisano latinsko abecedo in pa imena črk; nazadnje: »sli fh st It y est quasi aspiratio«. — Od druge do 11. strani je vsaka stran razpolovljena; nad črto so zlogi, kakor: ba, be, bi, bo, bu, zraven ab, eb, ib, ob, ub itd. za vsak glas; pod črto so besede za vajo čitanja zlogov, na pr.: Bar ba ra, Be led nik, Bi Iter itd. — Od 12. do 16. strani je »Red zherzhke shirati, ino belede delati« in v ta namen so uporabljene molitve: očenaš, vera, sedem sv. zakramentov,1 deset božjih in pet cerkvenih zapovedi (besede so ločene z vejico). Po tem svojem ustroju spada naš abecednik med prvo vrsto abecednikov Felbigerjeve dobe (na pr. kranjski pla-teltofi iz 1. 1789., 1798. in 1813.), kakor sem jih označil v spisu »O pouku slovenskega jezika« str. 8.—9. in 24.-^-25. Ker nam Pohlinov abecednik ni ohranjen, smemo reči, da je to za Trubarjem najstarejši znani obširnejši slovenski abecednik. Zajedno je reči, da so besede dobro vzete iz obzorja ljudstva, kateremu je knjiga namenjena. za glas „z" je znak f tudi s (fvelizhar, nafozhi, fnash, fapoveish, vfeo — sdershisli, svelizhar); fh in nh (kril'hi, fhejish, I'haluvanye — faslushenye boshanski, krishno. Pod zlogi so za vajo navedene poedine besede in izmed njih izticam: Befednik, Fiolica, Foringash, Furati, Gu-mila, Hamiza, Herganya, Hrovatinka, Jafvez, Jiloviza, Krugla, Lublana, Pavuzhina, Remenilo, Rukaviza, ,Sonze, Satilek, Shoiza (tudi v Volkmerju!) Turzhija, Vaivoda. Izmed teh so Pavuzhina, Rukaviza, Satilek znak kaj kav-ščine in v primeri z maloštevilnimi sledovi kajkavšCine v Knjižici sami je to precej mnogo. B. Kakor je bilo povedano že gori v začetku te razprave, ima katekizem iz 1. 1777. v primerku ljublj. licejske knjižnice na koncu »Pripravlanve k enoi srezhnoi fmerti«, ki ga v prejšnjih izdajah ni in ki obsega štiri liste. Listi niso več paginovani; z zadnjo paginovano stranjo (168.) se končuje baš 13. tiskana pola (G), torej so naši listi komad nove pole, a nimajo običajnih znakov (moralo bi biti H) marveč *, *2, *a in še en list brez znaka. Nad tekstom ima prejšnji del knjige okraske, na teh listih jih ni. Na koncu strani 168. so besede: »Vfe Bogi na neiveklho zhalt ino hvalo«, ki so v drugih izdajah na koncu knjige. Torej se vidijo naši listi tudi v tem oziru kot dodatek. Na zadnjem listu je opomba: Pritifkana v' Gratzi pri Widmanltatter. Erb.; tega v drugih izdajah na koncu ni. Zdi se torej, da so ti listi izšli posebe. V smislu pričujoče razprave bi bile dosle naši bibliografiji ostale neznane te-le knjige: 1. »Knishiza spitavanya. . . tretjo krat vun dana« 1777., (Naknadno v Sim. »Bibl.« I. 615.) 2. »Knishiza poboshnosti. . . 1777.« 3. Abecednik po vsej priliki nekoliko po 1. 1777. (4. »Pripravljanje k-enoi srezhnoi fmerti«, 1777?) »Muže« in »muzanje«. Donesek k zgodovini domače obrti in narodne noše. Priobčil F. Kovačič. lor primerja slovensko ljudstvo na Štajarskem s sosednimi Madžari in Hrvati ali pa na severu s Cehi, zapazi, da je naše ljudstvo pod vplivom novodobne omike in industrije zadnjih 50 let primeroma zelo naglo spremenilo svoje običaje in nošo. Ta nagla izprememba je zapustila očividne sledove v ljudski psihologiji, v politiki in v narodnem življenju. Novejši zarod ne bo imel kmalu niti pojma o življenju in običajih svojih dedov v prvi polovici 19. stoletja. Noše in razne šege so že izginile, sedaj gineva že tudi spomin na nje. Slovenskim narodopiscem bije že enajsta ura, da še otmejo pozabljivosti to in ono. Z naslednjimi vrstami hočem rešiti košček zgodovine naše domače obrti, čitatelje pa opozoriti, da naj skrbno zbirajo take in slične drobtinice. Oni, ki žive med narodom, še dan na dan mnogokaj gledajo, pa ne vidijo in ne domislijo se, kako važne so za zgodovino in narodopisje take vsakdanje in navidezno malenkostne reči. V nekem pogovoru me je slučajno opozoril prijatelj, kako so krog Polič an nekdaj prirejali domačo obleko. To je seveda že zdavna prenehalo, a ohranil se je še živ spomin na one čase. Po prijateljskem posredovanju je gdčna. Marija Boh a k v Lušečki vasi pri Poličanah prav vešče opisala to proceduro in opis priposlala »Zgodovinskemu društvu«. Naslednje vrstice se tesno oklepajo te^a popisa. Vsa obleka je bila iz debelega domačega platna, tako-zvanega hodnika, barvali (-»mužali«) so si jo sami v »muzah«.. Poiskali so primeren prostor, najrajši v močvirnatem kraju, blizu kakega izvirka in le v črni zemlji, druga ni veljala. Blizu so morale rasti jelše, in če so stale kje tri skupaj, je bil to najpripravnejši prostor za »mužo«. Na takem prostoru je dotični posestnik izkopal kak meter globoko, enako dolgo pa precej široko jamo. Ker močvirnate kraje ondotno judstvo imenuje »mužaste«, je tudi te jame imenovalo »muže«. V novoizkopano jamo so napeljali nekoliko vode, potem pa nasuli v njo črne prsti in dobro premešali v blato. Potem so nabrali hrastove skorje in treščic, svežih orehovih lupin (po ondotnem nazivu »klinge«), »knopra« (die Knopper, je-žice) in jelševih »abrankov« ter vse to pomešali v blato in tamo pokrili. Čez nekaj mesecev, ko je vse to nekoliko pre-prhnelo in se še večkrat premešalo, je bila »muža« pripravna za »mužanje«. Boljša je bila stara »muža«, čim starejša, tem boljša je bila. Kdor pa si je moral napraviti novo, storil je fo v jeseni, da se je čez zimo »muža« lahko pripravila. Po zimi se je pridno trlo, prelo, tkalo in šivalo, spomladi in po leti pa se je »mužalo«, ker se je ta čas obleka lažje sušila. »Mužalo« se je pa tako-le: Dotična obleka se je položila v »škaf«; nato so vlili iz velikega lonca na obleko vrelo vodo, v kateri se je dve ali tri ure kuhal »knoper«, in izsuli tudi ^knoper« na njo. Ko se je voda shladila, obleka dobro premešala in vsaka guba dobro pobarvala, pustili so jo še v »knoprovi« vodi kake pol ure, potem pa so jo obesili na solnce, da se je posušila. Znovič se je voda pristavila k ognju in pustila prevreti. Ko je bila obleka suha, črnkasta je že postala po prvem polivanju, — so jo zopet polili, potem pa posušili in tako še tretjikrat. Po tretjem polivanju se je pa vse skupaj neslo k »muži«. »Knoprovo« vodo so izlili v »mužo« in pre- mešali z blatom; to so potem razgrnili in vanj položili obleko, jo lepo razprostrli, da je v vsako gubico prišla barva, potem so jo pa dobro zagrnili z blatom. Če je bilo več obleke, se je na prvo plast položila druga itd. Čez noč je ostala obleka v muži, drugo jutro se je s čisto vodo oče-dila, polila s knoprovo vodo in pustila sušiti. Zvečer so jo zopet položili v mužo, kjer so jo potem pustili ležati tri do štiri dni. Vsak dan so jo po enkrat splahnili s čisto vodo, da se je videlo, je li že zadosti črna. Navadno je bila tretji večer že zadosti barvana. Čim dalje se je »mužala«, tem lepša je bila, postala je po daljnem »mužanju« svetlo-črna. V »muže« so devali naslednjo obleko: moške »bregeše«, »lajblce« in »firtuhe«, ženske »tihlne«, »kočomajke«, »janke« in »kujhenšeke«; pa tudi »plahte« in »krušence« so si nekatere ženske »pomužale«, češ, ni treba potem tako pogo stoma prati (!). Največ se je pobarvalo »bregeš«, ki so se morale lepo svetiti in če so se vsled sedenja nekoliko oglodale, so morale zopet v mužo. »Bregeše« so zastopale sedanje hlače (niso torej zamenjati z »bregušami« na Murskem polju). Segale so le do kolen in imele na koncu hlačnice štiri prste široko prerezo. Ob zgornji prerezi je bila prišita »pulka«, precej velik, štirivoglat kos hodnika; nanj so bile pripete »ruče«, katere so zadej pripenjali z gumbom, ki je bil tudi iz platna sešit. Take so se imenovale »bregeše na pulko« ali »na firtuh«, imeli so jih namreč tudi brez »pulk« in pri teh so bile »ruče« prišite za pas. Stari očanci so bili ponosni na te »bregeše«, in ko je prišla nova moda »cajgastih« in »štofnatih« hlač, so stari možaki ostali zvesti svojim »bregešam«. Bile so pa »bregeše« zelo trpežne, kakor sploh vsa hodna obleka, a kdor jo je nosil, se je moral premagovati, zakaj gotovo ni bilo prijetno nositi za kožo ostro hodno srajco in enake »gate«, i povrh »bregeše«, potem »firtuh« in često še »lajbelc« (kratka suknja, ne telovnik). Kogar je dež ujel v tej obleki, se je komaj gibal, tako težka in trda je postala. Pri delu si je včasi kdo do krvi ogulil kožo s trdo hodno srajco. A za život je bilo to zdravo, posebno za delavne ljudi, ki se redko preoblačijo in kopajo. Beliti (»plehati«) hodnika niso marali, da bi postal mehkejši, ker bi se potem prehitro raztrgal. Če je po dolgi rabi hodna srajca postala tanjša in mehkejša, se je odložila za nedelje — »k meši«. Ženske so pa imele iz hodnika celo obleko: srajco, »kočomajko« (jopico), »janko« in »kujhenšek«. — Vsi ti večinoma tuji izrazi kažejo, da ti deli obleke niso pradomači, ampak so se razvili pod nemškim vplivom, saj še. celo srajco (srakco) izvajajo iz germanščine ali latinščine, češ, da je prišla iz juga (dr. Murko).1 Bolj domača utegne biti panonska in kajkavsko-hrvaška »robača«. »Kujhenšek« (pri Ple-teršniku kuhinjščak = Kuchenvortuch) je bil silno širok predpasnik z »ručami«. Rabile so ga ženske mesto koša ter nosile v njem z njive zelenjad za svinje, pač sploh potrebne reči za kuhinjo, odtod tudi ime. Stare ženice se hvalijo, da so nesle v takem predpasniku več, kakor sedaj dekla trikrat v košari. Tudi »plahte« so rabile mesto košev, v njih so nosile listje iz šume, če je pa deževalo, so služile mesto dežnika. »Krušence« so devale na košarice, ko so kruh mesile in ž njimi pokrivale testeni hleb. Nosile so jih pa tudi na glavi. Posebno skrb so imele ženske za »janke« ob sobotah popoldne, da so si jih pripravile za nedeljo. Cela »janka « od pasa navzdol se je morala lepo zložiti v gube in djati 1 J. Peisker, Die alteren Beziehungen der Slawen zu Turkotataren und Germanen str. 64. j pod težo, da se je v nedeljo »lepše držala«. Za težo so pa rabile najrajši železne zagvozde, in možje so se često jezili ob sobotah popoldne nad ženskami, ker so jim vse zagvozde znosile na »janke«, da so morali brez zagvozd cepati drva. »Mužale« so navadno le ženske in pri tem so se večkrat po svoji navadi sprle. Ce so prinesle istočasno obleko od več strani, se je gotovo vnel prepir, ker je vsaka hotela imeti svojo obleko bolj na vrhu, zakaj od spodaj jo je bilo težko izvleči. Pripetilo se je večkrat, da je bila muža že polna obleke, ko je prišla s svojo robo domača gospodinja; kratkomalo je pometala iz jame tujo obleko in vložila svojo. Boj z jeziki je bil pri tem seveda neizogiben. Eno in isto »mužo« je namreč rabilo po več hiš in celo vasi, zakaj prostor za »mužo« ni bil povsod primeren, vrhutega so bile stare in večkrat rabljene muže veliko boljše. V okolici poli-čanski je bila zlasti na glasu »Strmska muža«, kjer so smele mužati Stanoščanke, Razkoščanke, Dolšečanke in Lušečanke. Slednjim je pa lastnik muže, Strmčan, pozneje prepovedal muzanje, ker je nekoč opazil, da so iz muže blato domov nosile, da bi doma mužale in si tako prihranile precej dolgo hojo. Ker tedaj »pod Strmec« Lušečanke niso smele več, v Razgorje in Čreto pa je bilo predaleč, morala si je Lušečka vas omisliti novo mužo, ki pa ni bila dolgo v rabi, ker je kmalu potem mužanje prenehalo in so jamo zasuli. Poleg strmske so bile še na glasu Razgorška, Čretna in Pušna muža. Nekatere muže so bile v rabi že od pamtiveka, morda več sto let. Ker je mokrota prodirala navzdol, je muža postajala vedno globlja, blato pa vedno bolj črno in zato tudi vedno bolj rabno. Strmska muža n. pr. je bila bojda tako globoka, da se z najdaljšo »ostrvjo« ni doseglo do dna. Gorje, če bi kdo notri padel; potegnilo bi ga, Bog ve, kaj v globočino — Bog ve, kam. Nekoč je bojda padel v strmsko mužo vol, in niso ga videli več. Sled te starodavne in skrivnostne muže se vidi še dandanes. Ljudska domišljija je tudi te prozaične jame ovila z vencem poezije, ki nam da zreti globoko v ljudsko dušo, kako narod časovne razmere in spremembe ve okititi z bršljanom mične pripovedke. Stara »Prtinčevka« še ve pripovedovati kot »čisto resnico«, da je nekdaj v starih časih bilo mužanje mnogo lažje in uspešneje kakor pozneje, zakaj pomagale so pri mužanju »divje žene« (gozdne vile). Živele so v »Belunječi« na Boču in prinašale pogosto v mužo raznovrstna zelišča, katera so le one poznale in drug nihče. Obleka, barvana v taki muži, se je posebno lesketala in ni nikoli zgubila barve. Ni bilo treba dolgo mužati — le en dan je zadoščeval, in človek, ki je nosil takšno obleko, bil je obvarovan vsakršne nesreče. Ljudje so bili divjim ženam zelo hvaležni in v znak zahvale so nastavljali k mužam mleka, ki je bilo divjim ženam posebno ljuba pijača. V ondotni okolici so zahajale vile le k Strmski muži, ki je bila med tremi jelšami in okoli je rastlo vse polno lepih, vitkih jelš, ki so divjim ženam najljubša drevesa. Vseskozi pošten človek je tudi lahko videl divje žene. V mraku ali v mesečni noči je moral iti vrh grička nad mužo in videl jih je, kako so »rajale« pod jelšjem. A prijateljstvo teh dobrih žen ni trajalo vedno. Ko so se ženske začele pri mužah prepirati in psovati, so jim obrnile vile hrbet in nihče jih ni več videl blizu muže. Odslej ni bila več mužana obleka tako svetla, in do muže je dobil oblast hudobni duh. Često so našle ženske zjutraj obleko razmetano okoli muže, raztreseno po jelšah ali povaljano v bližnjem potoku, večkrat je obleka celo izginila, — hudobci so jo odnesli, Bog ve, kam. Le če so zvečer napravile križ čez mužo, se ni nič zgodilo, a pozneje, tudi križ ni več po- magal in muže so morale prenehati. Možje so se pa jezili nad ženami, češ, da so one krive, da ima sedaj hudobni duh oblast nad mužami. * * * Pred kakimi 60 leti se je nastanil v Slov. Bistrici bar-var, ki je znal ljudstvo privabiti, da je k njemu nosilo obleko na barvanje. Dopovedoval je ljudem, koliko časa, dela in truda si bodo prihranili, če opuste muzanje; pri njem barvana obleka bo tudi lepša, trpežnejša itd. Na razpolago je imel vzorce vsakovrstnih cvetlic, katere je vtisnil v barvano platno, kar je zlasti ženskam zelo ugajalo. In začele so opuščati mužanje. Ni bilo dolgo, pa je tudi bistriškemu barvarju začel pojemati zaslužek. Kakor bi iz zemlje vzrastli, so se po vaseh nastanili trgovci, ki so imeli v prodajalnicah vsakovrstnega blaga, kateremu se je borni hodnik moral umakniti. Ženske niso več marale nositi na glavi »krušenc« in hodni-kovih prtov, ampak dobile so za dober denar pri trgovcu finih robcev — naravnost iz nemških, francoskih, angleških tovarn. Pri moškem spolu pa je nadomestil hodnik mehki »barantin«,1 iz katerega so si dali napraviti kratke suknjiče Kmalu je prišel hodnik ob vso veljavo, »barantinu« pa se je odkazalo častno mesto celo v narodni pesmi: Mi 'mamo lajblce z barantina, Deklinče, daj nam rožmarina! Pa ktera nam ga hoče dat, Mora prav friško gori vstat! (Fantovska podoknica.) * * * 1 H ara nt in, nemško-štaj. v starih inventarjih Ferandin in Fe-r en ti n, 'Name eines Kleiderstoffes im 17. Jahrh.' (Unger-Khull 220) poljski ferendyna, ital. f e r r a n d i n a, frc. f e r r a n d i n m. in f e rr a n-iline f., 'vrsta svilenega blaga'; to blago je baje tako nazvano po nekem lyonskem tkalcu z imenom Ferrandin. K. Štrekelj. Ko se je opustil stari hodnik in je prenehalo »mužanje«, je tudi lan odrekel (»sfrankeral se je«, pravijo ljudje). Nekdaj je rastel do metra visoko, bil je lepo vlačen, predivo pa mehko in svetlo, dočim sedaj zraste redko za polovico nekdanje visokosti, ne dozori prav, se ne da lepo treti in predivo je slabo. Osemdesetletni Matijče se še rad spominja starih časov hodnika in muž, češ: »Nosili smo nekdaj mužan hodni »gvant« in pili dobro vince — lepo po pameti, čeravno ga je bil poln vsak čeber, novi rod pa je opustil mužanje in hodnik, pa se je udal pijančevanju, in vse gre rakovo pot.« Tudi staremu občinskemu beraču se toži po hodniku in mužah, ker si je nekdaj s šivanjem zaslužil marsikatero dvaj-setico, češ, ko bi še le lan zopet »gratal«, pa bi tudi muže zopet oživele in zanj bi se vrnili boljši časi. Žal, da je mnogo trpke resnice v tem ljudskem modrovanju. Izginile so muže, zahiral je lan, zastavil se je kolovrat marljivim predicam, a s tem je izginil tudi iz kmetske hiše dobršen kos poezije in srečne zadovoljnosti. Narodopisen, ki zbira ostanke minulih narodnih šep; in noš, se nehote vsiljujejo besede pesnikove: Časi beže naprej in naprej. . . Bilo je, kot bi nikdar ne bilo in nikdar ne bode poslej. (A. Medved, Poezije 15.) Razlaga nekterih krajevnih imen po slovenskem Štajerju. I. Spisal dr. Karel Štrekelj. Krajevna imena se v tujih ustih spreminjajo tako, da jim pozni rodovi ne morejo več najti prvotnega glasu in in pomena. Pa ne samo tujci, ampak tudi domačini dajejo premnogokrat iz raznih vzrokov imenom, ki so jih sprejeli od očetov, tako vnanjo obliko, da živ krst ne more več določiti, kako se je kdaj govorilo, in kaj je to ali drugo ime pomenjalo v resnici. Na nastopnih listih podajem nekaj blaga, ki sem mu skušal nekdanjo obliko določiti po listin-skih izpiskih v Zahnovem »Ortsnamenbuch der Steiermark im Mittelalter«, oziraje se kolikor moči na imena drugih Slovanov. Velika večina razloženih imen je narejena iz osebnih imen. Z določbo teh sem skušal obogatiti poznavanje našega staroslovenskega imenoslovja. Bravec bo iz mojega pisanja spoznal, da naši prednjiki niso bili v tem oziru niti v naši domovini veči reveži od drugih Slovanov, ampak da je njih imena treba očistiti samo poznejših peg, pa se nam precej pokažejo v pravem starem blesku. Nekterikrat vidimo, da so bili Slovenci od Nemcev tako odvisni, da so sprejeli celo od njih spačeno ime in je postavili na mesto domačega, ktero so potem docela pozabili. Ker so nektera imena le vsled enega, dvoje ali troje glasov postala neumljiva, mislim, da bi jim nič ne škodilo, ko bi jim vrnili umljivost ter jih začeli tudi zopet pisati, kakor so jih govorili prednjiki. V tem spisu omenjena slovenska imena krajev, kjer žive dandanes Nemci, so tiskana z debelo kurzivo; zgodilo se je to zategadelj, da mi jih ne bo več treba omenjati v razpravi o slovenskih krajevnih imenih po nemškem Štajerju. 1. Arlica. Arlica se imenuje središče Pohorja. Slovenski pisatelji bi bili že z ozirom na nemško prelogo Arlberg morali pisati prav Orlica. Zapeljal jih je v pisavo Arlica pohorski izgovor, kteremu moramo zahvaliti tudi Veliko kapo namesto Velike kope. Listine, v kterih bi nas sicer a za slovenski o ne smel iznenaditi, pišejo vendar našo besedo tudi z o: I436 an der Orbitcz! (pisna napaka),' 1450 auf der Orlas! I460 Orlicz, an der Arliczen, 1463 zu der Erlicz, 1468 auf der Orlass!, an der Orlicz, an der Arlicz. Ime je torej isto, kakor ime gorovja v kotu med Sotlo in Savo, ki se navadno piše prav. Orlic je na Štajerskem še več. Zovejo se nemški: a) Orless, severovzhodno od S. Petra nad Ljubnim (Leoben) pri Brezinji (Friesing), omenjena 1. 1437. 1)) Orletz, krajina severozahodno od Arnolža (Arnfels) pri S. Johannu i. Sackauthal: 1480 die Arlicz. c) Orlize, vinski svet pri Lembahu, leta 1480 in der Arlitschen. d) Arlicz, selišče na severozapadu od Gornjega grada: in der Arlicz (1424) = Knebeljščak v Orlici. e) Erlsberg der, južno od Jelnika (Irdninga) pri izlivu potoka Donnersbach: 1272 mons Oris in valle Anasi, XIII/2 Oerls, 1395 am Oris, 1434 Orels, 1450 der Erlsperg. Preglas je nastopil vsled nastopnega i; s na koncu besed za slovenski c ni v nemščini nič nenavadnega. 2. Barislovci. Barislovci so vas na ptujskem polju pri Trnovcih ter se imenujejo nemški Barislofzen. V listinah nahajamo te oblike: 1207 Brizlausdorf, 1265 Warissen, 1357 Prizlaus, 1450 Werislabetsch, na karti generalnega štaba 1820 Warisell, 1. 1870. pa Varisl (tako piše tudi Ortsrepertorium statistične osrednje komisije iz 1.1872); Schmutz (Hist, topogr. Lexicon 1823) pa ima Warisell. Končnica -seli, -si je skrčena iz končnice slovenskih osebnih imen na -slav; primerjaj Lasselsdorf, prej Lazlausdorf (1139), Lauz-lavstorf (1145), Ladazlawistorf (1147) iz Vladislav-storf. Prvi del besede pak je beri -, ki se je čisto ohranil še v obliki Werislabetsch, nekaj pokvarjeno pa v obliki Warissen; vse ime se je torej glasilo Berislav s povdarkom na predzadnjem zlogu, vsled česar se ni staremu piscu listin zdel prvi vokal dovolj jasen ter ga je vsled tega tudi izpustil ali pa prebrnil v a. Ta naglas je bil tudi vzrok, da se je v poznejši dobi zlog -slav - premenil v slov-. Ime Berislav je v Srbih zelo razširjeno; narejeno pa je iz bivati, bera 'nehmen, wegnehmen'. Istega korena je tudi krajno ime sela Berkovci (Werkofzen) pri Bolehnečicih, izpeljano od Ber-hko. Da bi bilo ime Bari-slavci nastalo iz brislja 'stolzes, aufgeputztes Miidchen', kakor misli Zunkovič (Die Ortsnamen des oberen Pettauerfeldes 32), je neosnovana domneva. 3. Boletina, Bolečka ves. Boletina je selo v šmarskem sodnem okraju v krajni občini ponikovski. V starih listinah se imenuje nemški: o. 1490 Wolenstein, Woletein. Pri Sv. Mariji na Ptujski gori je vas, ki se nemški imenuje Woletendorf, slovenski Bolečka ves, v.starih listinah pa: 1440 Wollitsehendorf, Wulitschen- dorf, Wolitschendorf, 1441 Wolleczendorf. Besedo je izvajati od osebnega imena Bol'eta m. od bol\ (več);'to ime tiči tudi v češkem krajnem imenu Boletice, in nahajamo je tudi v srbščini kot osebno ime Boljeta. Sinonim je z imenom Bolje-slav. S končnico -j-b, -ja je iz Boljeta izvedeno Boljec, Bolječa, kar tiči v Wolleczendorf. Iz Bolječa (sc. vas) je s suiiksom bs'A"b izpeljano dalje Boleika ves. Izhajati pak smemo namesto od bolh tudi od bol-b, ker imamo v Srbiji selo Boleč (gen. Boleča) in rečico Bolečica (z /-om, ne /'-eni). 4. Braslovče. Braslovče so trg v sodnem okraju vranskem. Nemci ga imenujejo Fraslau, v starih listinah pa se nahajajo te-le oblike: 1140 Frazlov, 1173 Vrascalvs! 1237 Fraslaw, 1262 Vrazlautz, 1278 Vrazlaus, 1319 Wraetzlau, 1323 Wrazlau, 1328 Vrazla, 1330 Vrasla, 1335 Wrazlau, 1348 Braetzlae, 1352 Vrazzla, 1444 Fraslavv. 1467 Fraslach itd. Da tiči v drugem zlogu nemške besede naš slav, je jasno; negotovo pa je, kaj obsega prvi zlog. Misliti bi se dalo najprej na vrati , kar nahajamo v osebnem imenu Vratislav, od kte-rega izvaja Miklošič (Personennanien 47) slovenske Vrati-slavce (menda tiste, ki jih pod Wratislafzen navaja Schmutz {»eine Gegend im Bzk. Malleck, im Flachenmafi mit der Gem. Godeinerzen vermessen«); se-li res govori tako? Schmutz navaja tudi Wratislowetzberg »eine Weingebirgs-gegend, V« Stunde v. St. Lorenzen, 11/4 Stunde v. Dornau, 2V8 Std. vom Pettau«). Pri Polenščaku ležeča vas, ki jo piše Ortsrepertorium Bratislovetz (Bratislavci), se zove v listinah: 1286 Bratuzlausdorf in Bratizlausdorf, 1322 Bratizlastorf, 1597 Bischolfsdorf oder Wratislawitz. Ker se okoli 1. 1300. piše za slovenski v le w, za l> pa b, p ali w, se mi zdi, da tiči v tej zadnji besedi Bratislav, ime, ki je izpričano pri Srbih v XIV. stoletju (Rječnik I. 604) poleg Bratoslav, na ktero kaže zgoraj omenjena oblika Bratuzlausdorf. Enake dublete imamo tudi sicer: Radoslav - Radislav, Jaroslav -Jarislav, Svetoslav - Svetislav, Vitoslav - Vitislav itd. Ako pomislimo mimo tega, da je mogel namesto vokala o, i pred končnicama -slacb in —mer-b nastopiti celo polvokal -b, b, ki je potem kajpada izpadel (Bratomerb, Bratimer-b, Brat-bmer-b ; Spytbslav-b [p. Sp}'čsla\v]; p. Wislaw iz Vit-bslav-b - Vitoslav-b, Vitislav; č. Drslav iz Držbslav-b Držislav, p. Dzierslaw -Dzieržyslaw; p. Krzeslaw iz Krzesislaw; č. Proslav iz Prosti-slav itd.), potem nas nič ne ovira, da smemo tudi za Fraslau izhajati od slovenskega imena Braslav, kakor se je zval neki Pannoniae dux: rex Arnulfus in Hengistfeldon cum Brazlavone duce colloquium habuit (Mon. Germ. Ann. I. 408). Miklošič izvaja to zadnje ime sicer iz ber, brati, toda težkoče, ki se stavijo njegovi razlagi, so velike, odkar vemo, da se glasi staroslov. intinitiv v resnici hirati in ne brati. Češki Zbraslav bi se moral namreč potem glasiti *Sebraslav; tudi ni mogoče spraviti ž njim v zvezo poljskega imena Zbrostaw. Pomisliti je dalje, da se od nedoločnika glagolov V. vrste ne izvaja nobeno ime na slav. Najverjetnejša je torej razlaga imena Braslav iz Brat-bslav-b. Iz tega se je lehko razvilo potem nemško ime tega kraja, ker v stari dobi (900 do 1200 približno) prehaja naš b v nemški f, česar ne moremo trditi o v, kateri ostane w ali postane bpotemtakem bi tudi Vrat-hslav (p. Wroclaw — Breslau) ne mogel dati oblike nemškega imena. Nektere zgoraj naštete oblike (Vrazlautz, Vrazlaus) kažejo pa že tudi nadaljno pot, ki vodi k Braslovčam: mogoče je namreč, da tiči v njih slovenski Braslavec, na kte-rega je pozneje pristopil še sufiks -Jan, kar je potem dalo v množini nom. Braslavčane, dat. Braslavčam, lok. Braslavčah 1 Če se kje za slov. v bere nemški f tudi v poznejši dobi, se je zgodilo to le vsled narodne etimologije: tako se za Volk (Vouk), krajino itd.; k tem padežem se je naredil potem nov nom. pl. Bra-slavče. Ker pa je bil povdarek vedno na prvem zlogu, je nepovdarjeni a pred naslednjim v moral preiti po našem novejšem glasoslovju v o, š čimer dobimo današnjo obliko Braslovče. Če si vse to zapomnimo, nam torej kajkavsko selo v podžupaniji zagrebški, zvano Braslovje (Braslovlje), n. sing., ne bo več »postaria tamna« (Rječnik I. 593): to ni namreč nič drugega, kakor Braslavovo sc. selo. Z imenom Braslao je pač v zvezi tudi kraj, ki se v listini iz 1. 1380 zove in dem Wrazzlaue in ki ga stavi Zahn na severozapad od Celja k Lembergu. 5. Bratonečice, Bratonečici. Bratonečici so vas in krajna občina v ormoškem sodnem okraju. Slovenski pišejo tudi BrataneUci in Vratonečič, nemški se zove vas danes Wrcitonetschitsch, pri Schmutzu Wratoneschitz. V starejših listinah pred 1500 se kraj menda ne imenuje, ker Brathoscha (1500) ne spada morda k našemu imenu. Bratonečici je pokvarjeno iz Bratonežiči, to je kraj, kjer ima svoje ljudi in domovanje Bratoneg, Srbom dobro znano ime, izpeljano od brat-b in nega 'mož, ki skrbi za brata'. Iz Bratonežiči je nastalo vsled asimilacije soglasnika ž k nastopnemu e najprej Bratonečici, kar se je ohranilo tudi v nemškem imenu; pozneje pa je začela delovati analogija po mnogih drugih tvorbah na ice, ker se je beseda mnogokrat rabila v tožilniku: 'v Bratonečiče' se je torej najprej premenilo lv Bratonečice', zatem je c nastopil tudi v drugih padežih. 6. Bučečovci. Bučečovci so krajna občina v sodnem okraju ljutomerskem pri Sv. Križu. Nemški se zovejo danes Wudischofzen, pod Selnično med Selnico na Savi in Planino, bere v listinah 1490 Volckenstain, okoli 1590 pa že Falkenstein. v starejših listinah pa se pišejo: 1445 Woltschicz, 1480 Woltschetzophczen, 1500 Wolczizophen. Ker je v tej dobi nemški w naš b in naš v, ker bi se dalje stari olb (Bolbko) ne spremenil pozneje v u, zato je jasno, da je našo besedo razlagati le iz volk (vl^k-b): Volčičevci od Volčič. V obliki Bn-čečovci se naslanja b na dolenještajerski nemški izgovor našega v kot b (prim, bermer bajn trinkn), e pa je vsled prvotne nepovdarjenosti postal iz i. Tu vidimo torej vpliv nemškega jezika, oziroma izgovora, na domače izgovarjanje! V zdanji nemški obliki je d—scli nastal po dissimilaciji iz tsch - tsch v t-tsch, d-sch. 7. Čagona, Čakova, Čača ves, Čanje. Čagona je vas med Sv. Ruprtom, Sv. Antonom in Drbetnico (Trebetnico) v sodnem okraju šentlenardskem. Nemški se imenuje danes Tschaga, v starejših listinah 1300 Schagew, 1299 Schagaw, Tschagaw, 1425 Ober Zaga, Ober-schagew, 1343 Tschagaw, 1445 Cschagaw. Schmutz imenuje to vas slovenski tudi Tschagova; toda to ime še daje sicer v nemškem jeziku vasi pri Sv. Juriju na Ščavnici5 katera se piše navadno Čakova (Tschakova). To zadnje ime je kakor Čakovci, selo v Slavoniji, Cakovec (Tschakathurn, Csaktornya) v Medžimurju — izpeljano od osebnega imena Čak-b od korena ča- 'erwarten, hoffen'. Ker se včasih k in g v nemških listinah menjujeta, bi se dalo misliti, daje tudi Tschagau• — Tschaga izvajati iz Čakova, kakor je pač od tega imena izvedena (Ortsnb. 5l4a omenjena) krajina pri Voitsbergu Zakltan (o. 1300 an der Tsakkaw, 1390 die Tsakaw, 1494 die Zackhaw). Sitnosti dela naša Čagona. Ako se res govori tako, potem moramo ločiti Čakovo od nje. Čagona potem ni druzega, kakor Cagojina od Cagoj, kakor Radgona iz Iiadi-gojina, Raditjojeviua (pri Belostencu Radgovina). — Od imena Cabb je tudi Čača ves = Čakova ves (1490 Zasselsdorf, Zazen-, Schoschen-) in pa koroški kraj Cače. Tudi Čanje, vas v župniji selniški (pri Savi) je izvajati morda od korena ča-\ Cajan-h kakor Cakan-b 'der (lang) erwartete, erhoffte', torej Cajanje = Ča-janovo selo; Canje bi bilo potemtakem skrčeno iz Čajanje. 8. Činžat. Cinžat je vas na severozapadu od Maribora pri Sv. Lovrencu v Puščavi. To čudno ime imajo Slovenci od Nemcev, Nemci pa od Slovencev. Dokazujejo nam to listine. Imenuje se namreč ta kraj: 1289 Zinsat, Wisen, 1381 Wisen, o. 1630 Wisen oder Zinsath. Ker se torej ime vzporeja z nemškim Wiese, ni dvoma, da tiči v besedi Zinsat slovenska beseda senožet, ktera je popolnoma pravilno prešla v Zinsat, če ne zabimo, da se je začetni slovanski s premnogokrat premenil v zemški z, nepovdarjeni e pa v a; o je kot vokal v presledku kompozita moral preiti praviloma v e ter potem izpasti. Nemci so seveda povdarjali besedo po svojega jezika svojstvu na prvem zlogu (prim. Schelodiz iz slovenskega želodec). Slovenski podaniki so nemški prekovano besedo dobili nazaj v nerazumni obliki in so kakor iz besede Zins — činž napravili tudi iz Zinsat svoj Cinžat. 9. Destinci, Destvine, Destrnik, Drstela, Vestrnica. Destinci so krajna občina v župniji sv. Urbana v sodnem okraju ptujskem. O tem imenu bi na prvi pogled vsakdo mislil, da spada k besedi desetina 'Zehent' in pomenja desetini zavezane ljudi. Za nepričakovani izpad drugega e (iz ;) bi se tak razlagavec lehko skliceval na oblike enajst, dvanajst. Tudi oblika listin (1322 Zdeztanzen [to je Ze D.], 1433 De-stanczen, 1441 Destanecz, 1441 Distanz itd.) bi se tej razlagi ne upirala preveč, ker nahajamo večkrat končnico inci zamenjano s končnico anci. Vendar bi taka razlaga ne bila prava. Že zgodaj je začel v v slovenščini izpadati za dentali in guturali, kar se da dokazati ravno iz krajnih imen, posebno tistih, ki so narejena od postave gvozd-b (gozd). K tem spada tudi naše ime. Južnozapadno od Starega trga pri Slovenjem Gradcu nahajamo namreč vas Destvine, imenovano 1247 Vertwein, 1375 Vestwein, am Bestwen!, am Destwen, am Restwein. Ce to ime zvežemo z imenom Destinci, vidimo, da je izpal v prvem samo v, kakor v storiti namesto storiti, trd, namesto tir d, vzdigniti namesto vzdvigniti. Potemtakem izvajamo lehko Destinci iz Deslvinci. Toda potok in selišče južnozapadno od Planine pod Golobinjakom se zove Drstven (Derstwen, pri Schmutzu Destwen); listinske oblike (o. 1490 Torstweinpach, Dorstweinpach, Ober Derstwein) pa kažejo določno na to, da se je to ime glasilo iz prva Drstrin . Zakaj je r izginil? DA se tudi tukaj misliti na primere, kakor dežela iz držela (prim, država; gl. več o tem v mojem spisu »Zur slav. Lehn. worterkunde«, Denkschriften WAW. L. 33, 35, 81). Mogle pa so na to vplivati tudi druge besede, kjer je začetni de-nastal iz dr-. Blizu Destinec v isti fari sv. Urbana nahajamo kraj, ki se zove Destrnik, nemški Testernigberg. Schmutz menda po krivici navaja zanj naravnost isto slovensko nazivalo kakor za Destince; starejše listine zovejo ta kraj Terstenik (1398, 1441) in Dersternikh (1495). Ta zadnja oblika se mi zdi interesantna in ne nenarodna. — Drugi r je nastal v nji po nekaki asimilaciji: r prvega zloga se je namreč ponovil v drugem, kar se mnogokrat dogaja (prim. Brugmann, KVG. § 342. 2, a). Ko se je to zgodilo, se je ščasoma isti glas dveh tako bližnjih zlogov zopet v enem opustil; v našem primeru na prvem mestu: Deitrnlk. Ta oblika je torej potem lehko vplivala tudi na obliko Drstvin-, da se je ogladila v Destvin. Vsem tem besedam je torej v podlago deblo, ki se začenja z drst-. To deblo tiči tudi v imenu Drstela, v krajnem ime- 4 niku pisanem tudi Drstale, nemški Tristeldorf. Samostalnikov z začetkom drst- pozna naša slovenščina četvero: drstev (gen. drstva), drsten, drstelj in drstet; vsi pomenjajo 'Kies: razdrobljeno kamenje, posebno pesek v čiščenje bakrene posode' in 'Kalkspath, krystallinischer Tropfstein'. O njih glej Miklošičev Et. Wtb. 42 b: ders-. Potemtakem so Destinci (iz prvotnega Drstvinci), Destvine (iz Drstvine), Destrnik (iz Drstenik) in Drstela kraji, kjer je mnogo drstva, drstena ali drstelja. Da Destrnik ne more biti od trst-b 'Rohr', kakor bi kdo vtegnil slutiti, to že zategadelj ni verojetno, ker trstja ne bomo iskali na gori ali hribu, in vendar imamo Testernig&e/v/t pri Destincih, kakor tudi drugi Terstenigberg, ki ga Schmutz navaja v okraju ormoškem (»Pfr. Allerheiligen, 23/4 Std. von der Hschft. Dornau«). Drstela, pri Schmutzu Derstelle, je pač iz prvotnega Drstelje n. sg. Listinske oblike (1322 Drizdel, 1441 Drischl, 1441 an dem Dristal, 1495 Drystall) ne govore zoper to. Istega izvira je tudi ime Tristelberg (»Marburger Kreis, eine Weingebirgsgegend in Wind. Biicheln«) in pa Trisselberg (»Judenb. Kreis, am Grundlsee, zwischen dem Wies-berg und der Arbeseben, dem Hiihnerarsch, Geiswinkel und Grundlsee«). Hrib Drstelj, kjer je mnogo drstelja, je tudi na goriškem Krasu nad Lipo proti Gradišču ob Vipavi, in kraj Drstnik, Drsnik se omenja tudi na Belem Drinu nedaleč od Peči (Monum. serb. 58 iz leta 1293.—1302,). Zelo se mi domneva, da spada k besedam, obravnavanim spredaj, tudi kraj Vestrnica na zapadu od Maribora med Kamnico in Selnico. Čudno je namreč, da se kraj imenuje danes nemški Tresternitz in se v listinah berejo te oblike: 1200 Trestonicz, 1265 Drestonicz, 1286 Tresconitz, 1300 Trestenicz, Dreztanicz, 1305 Trestanitz, Traczantz!, 1317 Trestanich!, 1330 Trestonicz, 1334 Trestenicz, 1334 Dreztenitz, 1435 Destonitz, 1338 Drestanicz, 1406 Drestenitz, 1408 Tresternicz, 1427 Trestanicz, 1436 Dressternicz, 1459 Tresternicz. Oblike z dvojnim i-om so tu torej precej pozne. Pri krajnih imenih, lcterim se ne zna več pomena, ni prestavljanje, vstavljanje in vničevanje sorodnih glasov nezaslišano; človek se največkrat zareče pri besedah, ki so mu temne. Taka se mi zdi tudi z imenom vasi, o kateri je govor. Na trst-b 'Rohr' ni misliti po legi kraja, v kolikor jo je razvideti z zemljevida, pač pa je mogoče, da je tam in dalje gori, kjer teče enako imenovani potok, svet drstenast. Tako bi torej smeli kot prvotno obliko nastaviti *Drstvenicn; iz tega je moglo nastati *Dvrstenica, *Dvrstenica, *Dvrstrnica, *Dve-strnica in naposled Vestrnica, zlasti če se je beseda rabila v zvezi s predlogi, ki se končujejo na d: pod, pred, med, nad. 10. Grabšinci. Grabšinci so vas v krajni občini Galušak, v sodnem okraju gorenjeradgonskem blizu Sv. Jurija na Sčavnici. Nemški se imenujejo zdaj Graboschinzen in Grabaschinzen, v listinah pa se imenuje kraj: 1422 Grabatschinzen, 1427 Grabatyn-schen, 1443 Grabischinczen in Grabitschinzen, 1500 Krana-tinzen. Iz teh oblik je razvidno, da nam je izhajati od osebnega imena Grabiša (od grabiti 'rapere, wegnehmen') č. Hra-bišč (Grabissa), s. Grabiša. Hrabišin, Hrabešin je krajno ime na Češkem. 11. Hranigovci. Hranigovci so vas v krajni občini koračiški v sodnem okraju ormoškem pri Veliki Nedelji. V listinah se zovejo: 1441 Kranestorf, 1468 Kranigestorf, 1456 Kranisgestorf, 1500 Kreingastorf, Krangestorf, Kromgastorf. Težave dela razlagi soglasnik g, ker nimamo besed na /V/t,. Očividno je naša beseda skrajšana. Konsonant g je, kakor bomo videli tudi sicer, samo ostanek nekdanjega zloga goj, in vsa beseda se je nekdaj glasila Hranigojci od Hranignj. Končnico -ojci, ki na- 4* rodu ni bila več umljiva, je spodrinila navadnejša končnica -ovci, ki jo nahajamo v mnogih drugih krajnih imenih, ter je nastopila na okršeni Hranig-, kakor bi ta tvorba sploh bila v slovenščini mogoča. Vendar tudi ni nemogoče, da je beseda skrčena iz Hranigojevci. Razlagi od Hranigoj se tudi ne upirajo nemške oblike tega imena: Kranigestorf je iz *Kranigostorf in to iz Hranigojstorf. Osebno ime Hranigoj je paralelna tvorba imenoma Hranimer in Hranislav (od hrana 'die Erhaltung, Bewahrung'), ki sta znani drugim Slovanom. 12. Kumerska grab a. Tako se zove del krajne občine Slamnjak v sodnem okraju ljutomerskem, ki se nahaja v repertoriju pod nemškim imenom Kummersberg. Ker rodi svet tam okoli najboljše vino — v bližini raste imenitni Eisenthiirer — ni zlahka misliti na nemški Kummer. In če pregledamo imena za Kummersberg v listinah ter najdemo tam: 1333 perg ze Guemiren ze Luetenberch, 1399 der Gremarerperg! 1405 Gumern, 1461 Guemrarperg, 1467 Gavvbranberig!, 1468 Gamrerperg, 1474 Gonmererperg, 1480 Gumerperg, bode vsakemu takoj jasno, da imamo opravka z izpeljavo od osebnega imena stsl. Goimer-\>, slov. Gojmer, 'mož, imenovan po miru (goj = pax). V besedi Gojmer se j rad izgublja: prim. Gomerci pri Sv. Antonu v Slov. goricah,1 hrv. Gomirje iz Gojmirje, Goi-merje; glej tudi razlago imena Čagona. Potemtakem prehod vokala o v prvem zlogu v u (ue), namesto v ii, nikakor ni nezaslišan. Iz iste slovenske besede Goimb*b si imamo pač razlagati tudi še nekaj drugih štajerskih krajnih imen: a) Kummer, krajina na jugozapadu od Obdacha pri Sv. Ani v Lavantecku: XVI/I am Chummer. ' Kako se slovenski zove vas »Gomarenzen« v krajni občini Co-getinci, sodnem okraju Sentlenartskem ? b) Clntmer, an dem Chumer — (in der pharr ze s. Ničla an dem Sawsal). 13. Lastigovec. Lastigovec je selo v krajni občini Poljanci v sodnem okraju ptujskem na severovzhodu od Ptuja. Nemški se imenuje danes tudi Lasigovetz, in obliko brez t nahajamo že od nekdaj v starih listinah: 1322 Lassigoitz an der Brezzencz, 1423 Lassegovvecz, 1433 Lasigacz, Lassigabicz, Lassegawicz, Lassigas, Lassigonicz, 1465 Lassigovvecz, 1466 Lassigowicz, 1468 Lossigovvetz, 1486 Lassigabecz. Ker se tudi za Lastinja ves v slovenjebistriškem okraju nahaja v listinah v obliki Lases-torf (1494), si moramo nemški ss razlagati iz st. Če pa je temu tako, potem kaže najstarejša oblika Lassigoitz izpeljanko od osebnega imena Vlastigoj, na katero smemo sklepati po imenih Hranigoj, Trebegoj, Radigoj. . . Paraleli k njemu sta zopet imeni na -slav in -mer: Vlastislav in Vlastimer; to zadnje se je ohranilo v našem Lastomerci (iz Vlastimerci) pri Zbigovcih1 blizu Radgone. To se piše 1300 Lazmerstorf, 1500 Laschmerzin, in od teh oblik nam zlasti prva zopet kaže, da prehaja st v ss (z se piše v nemščini tudi za ss). Iz Lastigojec je po analogiji mnogih imen na -ovec zgodaj postalo Lastigovec. Brez te domneve si ne moremo razložiti so glasnika g; primerjaj besedo Hranigovci (št. 11). 14. Meretinci. Meretinci so krajna občina pod Ptujem. V listinah beremo oblike: 1322 Meretinzen, 1371 Moretinzen!, 1433 Me-ritnicz!, 1442 Mertinczen, 1495 Meretinczen. »Ortsrepertorium« piše kot slovensko obliko Muretinci. Ko bi ta bila prvotna, bi bili iz nje napravili Nemci Miiretinzen; torej nam ni 1 /bigovci v repertoriju so pač le pomota. Se li res govori tako? izhajati od debla mur-b 'schwarz' (od koder je osebno ime Murko). Tudi od Mar-, Marin (prim. hrv. Maretič) bi dobili le *Maretinzen. Pač se da izvajati naše ime od Mireta (moško ime), č. Mirata, p. Mirzeta. Z ozirom na to, da se na vzhod-njem Štajerskem izgovarja vokal i pred r-om ko visoki e (prim, umerati, podperati namesto umirati, podpirati) dobimo iz Mireta prav lehko Mireta, odkoder je dalje izpeljano Meretinci po posredovanju tvorbe Meretina 'das Gut, das Heim des Mireta'. Osebno ime Mireta samo je izpeljano iz mirb 'pokoj, Friede'; tudi beseda mir sama zase je v Slovencih osebno ime (prim, priimek Mir). Ker pa se i izgovarja pred r-om včasi ne samo kot e, ampak tudi kot u (šiirok = širok), zato je knjižen človek lehko namesto pravega Miretinci vpeljal v »Ortsrepertorium« obliko Muretinci, kakor da bi imeli prebivavci te vasi kaj opraviti z Muro (Miiro) reko. 15. Okoslavci. Okoslavci so vas in krajna občina v gorenjeradgonskem okraju pod 'Sv. Jurijem na Ščavnici. Nemški se imenujejo danes Koslafzen, v listinah pa nahajamo te-le oblike: 1443, 1460 Warkuslecz! Wusskoslawecz, 1480 Wokoschaschczen, 1500 Wolkofslawczperg. Ta zadnja oblika nam kaže, kje imamo iskati vir besedi, namreč v osebnem imenu Volkoslav, stsl. Vl-bkoslav-b, s. Vukoslav, Vukosava, Vlksava. Tudi v Srbih se nahaja kraj, imenovan Vukosavci. Pri nas se je iz pravilne dijalektične oblike Vukoslavci, kjer se je v smatral za predlog, naredilo naposled Okoslavci, naslonivši besedo na oko, od katere pa se ne delajo osebna imena. 16. Radenci, Radvenci in sorodna imena. Radenci so vas in krajna občina v gorenjeradgonskem sodnem okraju, na jugovzhodu od Radgone; znani so danes povsod po svoji slatini. Nemški se zovejo Radein, in to že leta 1436. in dalje; ali je kraj z oznamenilom Ra-dusch (1445) res iskati v njih, nimam časa preiskovati. — Nemška beseda Radein je osebno ime Radin, srb. Radin (prvotno je torej povdarjen zadnji zlog), srb. dimin. Radinko, p. Radzin. Tudi nemški -ein kaže na povdarjeni -in; potemtakem je Radenci, Radenski vrh le oblika z oslabšanim i v e (prim. Noršenci namestu Noršinci. . .). Po tem imenu, izpeljanem iz rad-b, je nazvan tudi v nemškem Štajerju llansbach pri Mutarjih (Mautern in Magdwiesen), zvan v listini 1364 im Radeinspach, 1395 im Rednischpach!, 1450 Reinspach. Od istega debla rad-b so tudi Radvenci, vas v krajni občini negovski v sodnem okraju gorenjeradgonskem, nemški Windisch-Radersdorf. Čudno je pri tem kraju zopet to, da izhajajo starejše oblike v listinah pač od drugega imena, kakor mlajše; kajpada so oboje iz istega korena. Starejše oblike kažejo namreč na ime Radigoj: 1408 Raddesdorf, 1425 Ra-digestorf an der Stencz, Radestorf, mlajše pa se strinjajo z novim imenom Radvenci, kar izhaja iz Radovanci: 1445 Ra-dawencz, Rodwenczgrundt. Tudi v nemškem delu se nahaja blizu Gross VVilfersdorfa pri Ilnici (Ilz) vas liadersdorf, ki se že leta 1197 imenuje Radigoystorf, 1215 Radeginstorf, 1347 Radigestorf (?); drugi nemški kraj Hadersdorf, pri Studencih južnovzhodno od Gleisdorfa, pa se 60 let pozneje (1406) imenuje le Raetesdorf, 1444 Rattersdorf; in, da bo zmešnjava še veča, se Deutsch-Radersdorf, na južnozapadni strani od Radgone, imenuje 1. 1265 celo Radozlausdorf, 1286 Radesdorf, 1432 Radistorf, 1445 Radenstorf. To vse dokazuje, da so se polne oblike Radoslav (Radislav) in Radigoj mogle okrhati v nemških ustih v Hade-, Rate-, Raden-, Rade)-, tako da bi prenagel raziskovavec mogel misliti na slovanski Rade, Rado. Toda ne samo to: tudi Radovan kaže iste premembe, če je moja domneva, da je Radmansdorf = *Radovansdorf prava. Radmannsdorf pri Videžu (Weitz) se namreč imenuje 1220 Retenstorf, 1237 Rattensdorf, 1238 Ratinsdorf, 1290 Ratensdorf, 1300 Ratesd., 1344 Ranmanstorf. Pri Slivnici pod Mariborom se nahaja občina, zvana nemški Radisell (kako slovenski?); v listinah: 1463 Radessel, 1490 Radels. Ako se spominjano na Warissel, Varisl = Berislav, na Lassel-sdorf = Vladislav storf, smemo pač v tem čudnem imenu iskati ime Radislav, ki še tako krepko živi v Badislavcih pod Radgono (1441 Radislacz, 1445 Radischlauczen, 1473 Radissletz, 1480 Rodischlafczen, Radischlafczen, 1500 Radislavczen). O nekih drugih iz debla rad- izvirajočih še nepoznanih krajevnih imenih spregovorim o drugi priliki. 17. Ročica. Ročica se imenuje več vasi: dve sta krajni občini v sodnem okraju šentlenartskem pri Svetem Benediktu (Rot-schtitzen in Ober-Rotschiitzen); dalje se zove tako vas v krajni občini šentjakobski v sodnem okraju mariborskem pri Jarenini (Rotschiitzen); po Schmutzu ima v slovenščini to ime tudi krajna občina v gornjegrajskem okraju pri Mozirju, nemški zvana Rietz. Toda za to zadnjo pišejo danes in menda tudi še govore popolnoma pravilno Rečica, iz česar je nastalo nemški Rietz (trg: 1247 villa Rize, 1291 Ryetz, marcht Rietz; 1424 Nyder Riecz, Dolne Reczicze; vas: 1419 Rielcz!, 1485 Rietz, 1490 Riecz). Tako se je moral v prejšnji dobi imenovati Suhi potok, ki se danes pri Spodnji Rečici izliva v Sa-vino. Povdarek Bečica je star, kakor kaže srbski rječica (iz rečica); v nemščini je kajpada stopil naglas na deblo. Kakor je iz savinske Rečice nastala v slovenščini Ročica z naslombo na dimin. ročica od roka vsled ohranjenega povdarka na predzadnjem zlogu, ko bi po današnjem jeziku pričakovali * Rečica, tako si moramo isto misliti tudi o prvih treh zgoraj navedenih Ročicah. Vsi ti kraji leže namreč ob enako ime- novanih potokih: Ročica prvih dveh občin izvira pod Krem-bergom, teče po ročiškem dolu in se izliva v Drvanjo; Ročica tretje vasi pa priteče izpod enako imenovanega vrha in teče v Obovnico (Kogonico). Vse vasi, zvane Ročica, se vrhutega v starih listinah ne pišejo nikdar z o. Tako nahajamo za Ročico pri Jarenini: 1130 Riesitz, 1200 Rietsitz, Reetsitz, 1319 Retschitz, 1383 Reschitz, 1406 Reczicz, 1414 Retschitz, 1443 Reczicz, 1496 Reschitz; za Ročico pri Sv. Benediktu pa: o. 1300 in der Rethschitz, 1449 Reschnicz!, 1475 Resthnicz. Iz vsega tega je očividno, da je vsaka naša lločica edino le rečica, kar ne pomenja le male reke, ampak sploh majhno tekočo vodo. To ime je zelo razširjeno. Na Štajerskem je še: Rečica na Paki pri Mozirju (1262 Retschitz), Rečica nad Debrom (Tuffer, Laškim) (1347 Retschitz in prae-dio Tyver, 1460 das tal Reschitcz); med Nemci nahajamo ltetscliit» blizu Osoj (= Aussee: 1030 Resiza, 1300 Retzschicz), priSchedru: 1483 die Retschitsch, in pri Semriach je Iletsch (Rotsch): 1367 in der Retsch. 18. Sejanci. Sejanci se imenujejo vas, krajina in potok na severovzhodu od Ptuja, v krajni občini bratonežiški (glej to ime zgoraj). Nemški se imenujejo danes Seanzen, v starejši dobi pa so se zvali: 1322 an der Selncz, Zelnczerperg, 1422 Zellnicz, 1442 Zelncz, 1486 Selnicz, 1493 Selniczerperg. To nam kaže, da je naša moderna pisava popolnoma kriva. Schmutz in Ortsrepertorium spričujeta kot slovensko obliko Seance, ozir. Seanci. To popolnoma odgovarja izgovoru dotičnega kraja. Iz Selnica — tako se je po dokazilu listin moral zvati kraj v stari dobi — je nastal najprej f. pl. Selnice in nato, ker je tam okoli mnogo krajev s končnico ci v množinskem imenovalniku, je nastalo Selnici, kjer se mora -el- izrekati kot ea (drugi Slovenci pravijo Seunica) prav tako, kakor iivel — živea, smel — smea. Tako so Seanci (dvozložno) sicer naseljeni (Selnica od selo — Sedlo), ne pa nasejani. Selnic je mnogo: na zahodu od Maribora (Selnica na Dravi), na jugovzhodu od Spielfelda v Slov. goricah (Selnica na Muri); in der Zelnicz se 1. 1166. imenuje krajina pri rifniškem Sv. Juriju itd.; še več Selnic je v Zagorju. Ne morem verovati, da bi tudi Selnica na Savi (Lichtemvald) bilo kaj drugega. 19. Slabtinci ali Slabotinci. Slabtinci ali Slabotinci so krajna občina v ljutomerskem okraju blizu Sv. Jurija na Ščavnici. V starih listinah se imenujejo: 1381 Slabatinczen, 1396 Slapartinczen, 1431 Slaba-tinzen, 1143 Slawatinzen, Slabentinznn, 1445 Slabatinczen; 1500 Slabaniczerperg. Izpeljava od slab 'schwach' se mi ne zdi mogoča; od priloga slab ni namreč pri drugih Slovanih najti takih tvoreb, to je, imena *Slab?ta, *Slabota ni opaziti nikjer. Ker je predrugačba po analogiji verojetna, se mi zdi bolje, če sploh izhajamo od slava, iz česar je narejeno pri Čehih, Poljakih in Rusih ime Slavata, Slaveta, Slawi^ta, Slavjata. Od tega dobimo potem tvorbo Slavetinci; prim, v Čehih Slavetin in Slavetice (več vasi), v Poljakih SIawi§cin. Ker je bil pozneje pri nas pridevnik slab bolj razširjen od besed, narejenih iz slava, slaviti, zato je prav lehko izpodrinil to zadnjo bešedo, in tako smo z ozirom na abstraktni substantiv slabota 'die Schwache' dobili Slabotince. Ni nemogoče, da je k temu pripomoglo najbrž kako zabavljanje bližnjih sosedov. 20. Stanetinci, Stanošina, Stanovsko. Stanetinci so dvojni: eni so krajna občina v sodnem okraju gorenjeradgonskem, drugi pa vas v krajni občini cerkevnjaški v sodnem okraju šentlenartskem. Prvi se 1445 imenujejo Stanetinczen (in s. Jorgen pharr an der Stanz),. 1480 Stanatinczen, 1500 Stantniczen, drugi pa že 1322 Sta-netintzen, 1399 Staynatintzn, 1431 Stainetintzn, 1455 Stane-tintzn. To ime je iz Stanetina, kar izhaja zopet iz Staneta (moško ime iz stan-b — Stanislav). Toisto osebno ime nahajamo v češkem Stanetice, v poljskem Stan^cin. Stanetinec in Stanetinski vrh sta tudi dve seli v Medžimurju. Iz istega debla stan-b je Stanosina, potok in krajina na severovzhodu od Rogatca. Stare listine pišejo: 1265 aput Ztanossen, 1429 der Stainpach, 1440 Stanoschin, 1461 Stai-nasyn, pa ne ve se, ali ni to samo osebno ime. Tu nas posebno moti nekaj vokal o, nekaj š. Iz Stanovščina bi tako zgodaj komaj bilo nastalo Ztanossen, dasi bi o ne delal še takih zaprek, kakor šč. Najverjetnejše se mi torej zdi, daje izhajati iz Staniči na, kar je izpeljano iz os. imena Staniš, Staniša; mogoče pa je tudi ime na -oš, -oša, -uš, -uša. Pisava listin Stain- nima nikakega pomena, kakor nam kažejo navedki pri imenu Stanetinci. Od debla stan-b je izhajati tudi za razlago imena Stanovsko, ki ga nosi vas pri Poljičanah. To ime bi nam spričevalo, da se pri krajnih imenih, ki so iz osebnih imen, izhaja v raznih časih večkrat za isti kraj od različne oblike osebnega imena. Stankovsko se imenuje v listinah: 1265 Ztanchendorf, 1300 Zanckendorf, 1478 Stankawycz, Stana-gaycz, 1490 Stanesken. Edino ta zadnja oblika bi se strinjala z našo. Prve oblike pa kažejo na podstavo imena Stankovo, to je na osebno ime Stanko = Stanislav; Stankovo se je preložilo v nemščino popolnoma prav z Stankendorf. Manjkanje preglasa v starih nemških oblikah (a ostane a in ne postane d ali e) kaže na to, da drugi (in kak tretji) zlog slovenske besede ni imel jasnega vokala (i, e). Ker sem v teh listih naštel že celo vrsto osebnih imen na -goj, naj omenim še eno iz podstave stan-b, to je Stanigoj, ki se je prelepo ohranila v imenu Stanegoiestorf 1138, Stani-goistorf (1140), Stanegestorf 1147, iz česar je potem nastalo- Stangersdorf na severu od Lipnice, kar pa so zapazili že drugi (Krones, Ivammel). Preglas tu ni nastopil zategadelj, ker se je beseda pač naslonila na nemški samostalnik Staiige. Tu imamo torej zopet paralelo: Stanimer - Stanislav -Stanigoj! 21. Stoprce (Stoperce). Stoprce se imenuje krajna občina v sodnem okraju ptujskem, v župniji majšperški (monšperški); nekteri pišejo Stoperce (ali se res govori tako?). Nemški se danes zove ta vas Stoperzen, 1. 1440. pa jo zove listina Stamphendorf. Nad tem imenom je nekoliko poznejša roka zapisala »Stampfer«. Druga listina iz omenjenega leta zove kraj Stamphern in na tem nazivalom je nekoliko poznejša roka pripisala »Sto-parczen». L. 1440. se zove kraj v listini Stainpharn, kar je pač pomota za Stampharn. Če pomislimo, da so ptujski menihi minoritje imeli v tem kraju stope, potem nam je ime takoj razumljivo in vsakdo ve, da bi se kraj moral imenovati Stoparci. Nenavaden je v tej tvorbi edino sufiks -bCb, ker bi pričakovali Stoparji (ali akk., ki mnogokrat nastopa za no-minativ, Stoparje). Končnica -ci (-bci) je za končnico (j)i nastopila po vplivu premnogih drugih v soseščini navadnih imen na -ci. Oblika Stoprce kaže tožilnik za imenovalnik. 22. Šalinci, Šalovci. Šalinci so vas na jugozapadu od Radgone pri Kristancih v sodnem okraju ljutomerskem, Šalovci pak vas na severovzhodu od Ormoža v fari središki. Oboje ime nahajamo tudi med Kajkavci: Šalovec pri Zagrebu, Šalinec, Šalinovec pa pri Varaždinu. Obema je v podstavo deblo šala 'Scherz'. Iz nje je narejeno osebno ime Šah, kakor iz hvala ime Hval-b, iz nega — Neg-b, iz techa — Tech-b, in iz tega so izpeljane navedene tvorbe s posrednjimi sufiksi -in in -ov. Toda ka- kor današnji dan imenujejo isto osebo sorodniki in znanci, prijatelji in sovražniki z različnimi pretvorbami in hipokori-stiki (n. pr. Mihael, Mihel, Miho, Miha, Mihalj, Miško, Mihljač, Mihec itd.), tako se je godilo v stari dobi tudi še, ko se je z dotične osebe imenom že začel imenovati tudi kraj njegovega domovanja. Tako si moramo misliti, da je naš Šal bil zvan ne samo Salin, ampak tudi Šalita in Šaljak-b ali Sal'bkb, prim.-poljski Ch\val§ta, Chwalak, češki p. Chwalek. Listinske oblike Salincev, ki so se 1265 zvali nemški in se zovejo še danes Schaldein, 1300 Schaladin, 1431 Scha-ladin, 1445 Schaladin, kažejo naravnost *Sal^tina iz Saleta; ta oblika se še govori v Črni gori, kakor spričuje Vuk Ka-radžič: »mleta muški nadimak.« Starejše listinske oblike Ša-lovcev: 1322 Schaelacheutz, Schalicheutz, 1430 Schalakoucz, Schalachaczen, Schalachawczen (Schalawczen še le 1486), pa kažejo na *Saljakovec iz Saljak-b, *SalbkovbCb iz Sal'bkb. 23. Trbegovci. Trbegovci so selo in krajna občina v radgonskem okraju pri Sv. Juriju na Sčavnici. Danes se imenujejo nemški Terbegofzen, v listinah pa imamo te le oblike: 1265 Trebkoystorf, 1300 Trebchoistorf, 1430 Tribuneyczen am Zobyach !, 1433 Tribonovczen! 1445 Tribegoyczen, 1480 Tre-begoitzen, Trebeguetzen, Trebengortzen, Trebigoitzen, Tro-bugoitzen, 1500 Trewegoinzen. V tem krajnem imenu je osebno ime na -goj jasniše ohranjeno kakor v imenu Hranigovci. Izpeljavati moramo namreč to ime iz Trebigojci, oblike, ki se je ohranila v listinah iz 1. 1480. Starejša nemška nazivala so slovenskemu osebnemu imenu pridela naravnost svoj -torf (Trebkoyst. = Trebegojstorf). Končnico -gocel namesto ~gojci nam je razlagati prav tako, kakor pri besedi Hranigovci namesti Ilranigojci. Zanimivo je, da že leta 1500 nahajamo tudi obliko Trewegoinzen, ki bi odgovarjala obliki Trebegonjci. Odkod tukaj n? Nastopila je pač lehko zopet le po analogiji in ne morda iz tvorbe *Trebegojinci iz *Trebe-gojina. Vzorci za premembo končnice -jci v -njci, oziroma -jka v -njka (prim, moje opombe v »Časopisu za zgod. in nar.« I. str. 38 —40) so krajna in druga imena na -anec, -anka: ai/jec, -anjka. — Ime Trebegoj je sicer drugim Slovanom neznano, kakor so sploh imena na goj pri njih menj v rabi, vendar ni dvojiti o njem, ker je jasno ohranjeno v naši besedi; Poljaki imajo paralelo Trzebieslaw = Trebeslav-b. Pomen ji je 'ugoden, koristen mož'. 24. Vitomarci (Vutomarci). Vitomarci so selo pri Sv. Andražu v Slovenskih goricah v sodnem okraju ptujskem. Nemški se imenuje zdaj ta kraj Wittmannsdorf, pri Schmutzu se kot slovensko oznamenilo piše Witmaretz. Starejše listine imajo te le oblike: 1307 Vitomersdorf bei der Peznitz, 1327 Widmanstorf, toda še o. 1480 zopet Vitmersdorf. Ti podatki kažejo, da je prvotno ime bilo Vitomerči, to je kraj, kjer živi s svojimi ljudmi mož Vitomer-h, katero ime se v starih listinah pripisuje odločno Slovanom: Vitemir slavus, Wittimar slavus; srbski Vitomir (Miklošič, Personennamen 43). Ime je narejeno iz viti, s končnico meri,: vitati 'wohnen, sich aufhalten', pa tudi 'grussen, bewillkommnen, einladen', kar vtegne biti prvot-nejše: Vitomer bi bil torej kakor Vitoslav in Vitigoj tak mož, ki rad koga pozdravi, pogosti in ohrani. — Vutomarci se je izcimilo iz Vitomarci vsled posebne asimilacije. Ni namreč zabiti, da se je u razvil ne samo iz etimologičnega u, ampak včasi tudi iz i, če je ta bil pred temnim vokalom; prim, opomnje Ilešičeve v »Archiv fur slavische Phil.« XXI. 199—200. 25. Vodranci, Adrijanci. Vodranci so krajna občina v sodnem okraju ormoškem blizu Središča. Pri Schmutzu se nahaja pač pogrešna oblika Nodranze. Starejše listine pišejo: 1322 Odriancz, 1405 Gad-rianczen, 1441 Godrianczen, Gorianczen, 1461 Adrianzen pey Sparberspach, 1486 Godriancz, 1491 Odrianczen. Iz tega je razvidno, da je prvotna oblika *Odbrjaiibci. Ker se v narečju središkem omehčani r (r' = rj) vtrdil v r (gl. Ozvald, Zur Phonetik des Dial. v. Polstrau § 22), zategadelj imamo za pričakovani slovenski *Odrjanci zdaj Odranci; toda nemška oblika Adrijanzen in vse listinske oblike, pomešane z Gor-janbCb, kažejo še na mehki r, katerega res še tudi nahajamo celo v Kajkavcih: Oderjan pri Kloštru (Pitomači). Beseda je torej narejena s sufiksom -jan, -janirvb, na katerega je pristopil sufiks -teb. Podstava besedi je Odra, ime vode ali potoka, kar zahteva že sufiks -janin-b. To ime res nahajamo kot ime vasi in potoka na Hrvaškem pri Zagrebu in drugod; z reko Odro kajpada beseda ni v sorodu. Naša Odra bo pač iz Otdbra' die wegreissende (Ache)'. — Podstavo Odrjan -nahajamo tudi v imenu vasi Adriach blizu Frohnleitna, ki nam je ohranjeno v listinah tako-le: o. 1066 Agriach, 1103 Agriach, 1148Adriach, 1159 Adria, 1265 Adryach, 1409 Atriach, 1439 Adriach. Ta oblika je lokal pl. slovenskega Odrjane: Odrjah. 26. Žiče (Zajčki klošter). Kadarkoli sem bral ime Zajčki klošter ali Zajcklošter, kakor je vedno pisal pokojni Trstenjak in poje celo »prvi« naš poet, tedaj me je vselej nekako zaskelelo. Slutil sem, da beseda ne more biti nemška, dasi rabi čudno sestavo Zajcklošter naš narod sam. Kaj neki naj bi pomenjal prvi del, če ne našega slovenskega zajca ali pa nemškega Seits-a, ki je hipokoristikon za Seifried, Siegfried? Toda je li mo- goča v nemščini oblika Seits iz Siegfried že dvanajstem stoletju? Prav tako malo, kakor je sestava Zajcklošter slovenska ! V listinah se ime tega znamenitega kloštra imenuje že 1173 Syze uallis S.Johannis de Saunia, 1182 Sitz, 1203 Sisci!, 1229 Sishe! in še le od 1233 dalje Seits, Seyts, Seycz. Isto nahajamo tudi za gorenještajerski Seitz v krajni občini Kammern v mutarskem sodnem okraju v lesniški dolini (Mautern im Liesingtal): 1145 Sits, 1160 Sitse, 1230 in dalje Seics, Seits. — Te obike nas učijo, da je korenski samoglasnik bil sprva i. Beseda je popolnoma slovanska, seveda nima ravno iz zadnjega vzroka nič opraviti z zajcem. Nič drugega ni, ko slovenske Ziče pl. t., ktero oznamenilo se je za ta kraj še ohranilo v narodu. In naše Ziče se popolnom strinjajo s srbskim imenom Žica, ravno tako slavnim samostanom. Žiča pa ni nič drugega kakor Žit-bča sc. vas, t. j. Žitkova vas (iz Žit-bk-ja), torej posestvo moža, zvanega Žit-bkt, ali Žit-bko. Ži-tek je še dandanašnji na Štajerskem navadno družinsko ime (priimek). Razlika med srbsko Zičo in našimi Žicami tiči le v sklanji. Naše Ziče je namreč izvajati iz Zit-bčane; po da-tivu, lokalu, instrumental Žičam, Žičah, Žičami se je razvil nov nominativ Ziče. Žit-bčane pa so stanovniki vasi Zit-bča — Žiča. Srbi so torej ostali pri stari nepodaljšani tvorbi. Isto je veljalo za staro dobo tudi pri nas, ker nikjer ne nahajamo v listinah kake oblike Sizach, Seizach, iz katere bi mogli sklepati, da je podstava nemškemu imenu imela v slovenščini množinsko obliko. Ta se je razvila še le ščasoma. Donesek k zgodovini praznoverja med koroškimi Slovenci. Fr. Kotnik. Praznoverje je bilo med Slovenci jako razširjeno. Temu se ni čuditi, ker nam je primanjkovalo izobraževalnih sredstev. Zato se je tudi praznoverje, ki se je preneslo od drugod, kmalu vkoreninilo. Gosp. A. Stegenšek poroča v »Časopisu« II. 1. str. 68. o nemško tiskanem listu, ki ga hrani »Zgodovinsko društvo« v Mariboru in ki predstavlja Marijino velikost ter se mu pripisuje posebna moč, če ga kdo nosi seboj. Sličen list, tiskan v slovenskem jeziku, je našel g. Josip Rudi, bogoslovec v Mariboru, v 'Šmihelu nad Pli-brkom na Koroškem. List je tiskan na obeh straneh' v v štirih oddelkih. Vsak oddelek je z dvema črtama obrobljen. Prva dva sta že toli poškodovana, da se besedilo ne da več popolnoma popraviti. Tekst slove od besede do besede in z istim pravopisom:2 I. stran: GORKI OFRVVANIE TE SVETE DELAVE MARLE? 1. O Maria ti lapota tah angelov ? vsemi od mena to an-dohtlivo molitvo katero sim jas vtei svetei delavi htaba 1 Oblika mu je 36 X 33 cm. * Kadi preglednosti zaznamujem besedilo s številkami po štirih oddelkih. frihtov: inv prosov: o pomai mena is mo1---in---vsemi to---mena: jas drvja tabe nezh nemam dati: O Marija jas tabe prosem perporozhi mena tvo---vsv.----njo vro bodi permena O Marija: inv pomai Mena te hvde duhove sasra---na: inv shtelejo prad tvojega sinajesusa: Cateri je sanas vse sadoval stve---: -— bom mogov: v tam Nabeshzham jervsalemi se veseliti, Amen. Ta je na prava--- ----v devize Marije Mathare boshije! Catera Mera je she dendonashni sraniana v anam---na je vsam teftam, Cateri so to sveto delavo: is andohtijo Cvshvali: 700 liet od- pulti----ov inv poterdov: ta sveta delava je vdrvkana v keliranie vtam lete 1715. K. 15. K. Na strani v istem oddelku, ločeno s črto od drugega • 1 . O o besedila, je tiskano z večjimi črkami: J O J O H AN A N 2.) — sveta Maria shegnana— tvoja S. G--- S Troize Croniana biva! shegna — - ----k' so ta prve- vobart tu dietze Jesvsa Sagladale: sheg - bodita tvoje S. S. vshete k'so tekai barti—•"- Napoviane ble: shegnani bodita tvoji S. S. Shnabli: k so tv dietze Jesvsa antekai barti Cvshvali: shegnane bodita tvoje S. S. Melze: k' ste tekai barti tv dietze Jesvsa luble: shegnane bodita tvoje S. S. rozhe: Catere sta vriedne ble tomi dietezv Jesvsv poftriezhi: shegnane bodita tvoje S. S. rame: katere sta vsolei perprav-lanebletv dietze ji objemati: shegnane bodita tvvie S. S. persi: Caterah se je tv dietze Jesvs Dotikvavo: shegnano bodi tvoje S. serze, Catere je tekai barti bras Nehania prveti Jesvsv gorevo: shegnano bodi tvoje S. Crievo: v' Cateram je tekai 1 Kar je poškodovanega, to zaznamujem s črtami. barti tv dietze Jesvs svadkv saspavo, shegnane bodita tvoje S. S. Coliene, katere so tekai barti se k' molitvvi popognile : shegnane bodita tvoje S. S. noje: k' so 63 liet tekai terdah stopin stuerle: shegnano bodi tvoji S. trvpvo v' kateram je ta venzhna besieda 9 Miesnzov svadkv pozhivov: shegnana bodi tvoja S. delava: katera je Jesvso od sazhetka dopadva: hvalana bodi ta S. Delava; k' se Madnio ti angeli veselijo: zheshzhana bodi S. Delava: na vse venzhne zhase Amen. Na strani, kakor v 1. oddelku, stoji: J O J O S E F E F 3.) Seda se Sazhna tu liepo zheshzhenje: inv shebranje Catere je od te brvmne nashe lubeFrave: tam andohtlivam htroshti vdrvkano h' tver tv is andohtijo inv is aifram shebra: te bo gvishno od te Naisvelizhaneishe Matare boshije: velzhe gnade sadobiv posiebno na konz shivlerjja te smertne vre: Stve tavshent barti bodi zheshzhano: skves vso Mvezh boga f Ozheta ti devizhno serze Marje prad roiitvam: stve tau-shent barti bodi zheshano: skves tv shivlenje noi terplenje inv smert, — i gorei vitajenje inv vniebvhojenje tvojega lvbiga sina jesvsa tvoje devizhno serze Marije v' roiitvvi: stve tavshent barti bodi zheshzhano skves to lvbiesn S. duha: ti devizhno serze Marije poroiitvi: stve tavshent barti bodi zheshzhano skves tvoje S. Delavo: ti vesieli gartelz S. S. Trojize: shegnano bodi tvoje S. roiitvo inv v'soko zhaftito bodi tvoje S. gorei ofrvanje: v tam S. templni: inv vsoko huale vriedvo ma biti tvoje osnanvvanje hvale inu zhaiti vriedno bodi tvoje obiskanje: o velka zhait ane vniebo vsete zhaiti vri Marije devize noi Matare boshje noi hvava inv vriednoft - - iei S. Delavi? Na strani: M A MARIA I A 4.) Resnizhna inv gvishna delava inv tovshava nashe lvbe Fraue inv te shegnane Nabeshzhe Cralize? MARLE, catera S. Delava je zbor Nashidaltam pantlei se dajava tam rvemarjam: cateri so to S. Shisho v'Marija Lovreti obiskali: daso sabo mov na duem nesli: kateri zhvovak bodi Moshka al shenska parshona: ano tako sveto Delavo persabe nosi alpa pod strieho jema: te bo velzhe gnade od nashe lube Frave sadvebov: karkv samo to zhasno: tvde tam venzhno.: htver to S. Delavo nashe lvbe frave persabe nosi alpa doma jma: inv telto Naprasnzhe tali S. S. godov nashe lvbe Frave is andohtijo shebra htver pa brati ena sna tepa navse gode nashe lube Frave 36 obomari: al zheshzhana si Maria shebra: h' zheiti Nashe lube Frave starolti: inv nie S. Delava po-siebno se jema tam porodnam shariam poveti: kader mojo roditi da to S. Delavo Nanaje okveli sabe opasajo bojo Sa-gvishno furt ano posiebno Mvezh noi trosht pozhutle inv tv skves Marijene proshnje: Amen. Na strani: J E J E S V S V S Tudi to besedilo je najbrž služilo kot tolmač »delavi« ali traku, na katerem je bila zaznamovana Marijina dolžina.' V marsičem se ta tekst strinja z onim, ki ga je objavil Fr. « Glej o tem tudi »Časopis« II. 1. str. 86. Grofil v »Zeitschrift fur osterreich. Volkskunde«. Wien 1897. Zunanja razlika med tem in našim je ta, da naš list ni tako dolg. Pod tekstom je na onem listu tudi merilo. »Die Lano-e u O des betreffenden unter dem Gebettext fortlaufenden Mafi-stricbes betragt 1-88 m«.1 V našem tekstu pa ni merila. Tudi o dolžini Marijine noge se v našem listu nič ne omenja. Tekst pa se v marsičem strinja z onim: »die gewisse und warhafte Lang unser lieben Frau, als der iibergebnedeyten Himmelskonigin Maria, welche heilige Lang zwar (na našem listu »zbor«!) auf seidene Bander denen Pilgrammen, welche das heilige Haus zu Loretto besuchen, ausgetheilet wird.« -(Prim. 4. odstavek našega teksta!) Potem sledi: »Welcher Mensch es sey Manns- oder Weibsperson eine solche Lang bei sich tragt oder in seiner Behausung hat, der wird ab-sonderliche grofte Gnade von unser lieben Frauen zu erwarten haben, nicht allein bier zeitlich sondern dort ewig. Wer diese usere lieben Frauen Lang bei sich oder in seiner Behausung hat, der soil es alle H. Frauenfeste mit Andacht bethen; wer nicht lesen kann soli alle Frauenfeste 24 Ave Maria bethen, zu Ehren unser lieben Frauen Alter und H. Liing, absonderlich sollen es ihnen die schwangern Frauen * empfohlen seyn lassen, wann eine Frau, die in Kindsnothen ist, es ura den blofien Leib bindet" selbe wird besondere Hilf und Beistand von unser lieben Frauen zu erwarten haben« (tam, str. 366. in 367; prim, s tem 4. odstavek!). Molitve »k sveti delavi« se ne zlagajo povsem z onimi, kar jih je priobčil Grofil. Naša »delava« je tiskana »v keliranie v tam lete 1715. K. 15. K. Na listu, katerega tekst je Grofil objavil, menda ni 1 Zschr. f. Osterr. Volkskunde 1897 str. 366. ' Prim, tudi: »Časopis« II. str. 86. a V našem listu »Nanaje« (= na nage), kar pomenja v rožanskem in gorenjskem narečju isto. letnice, ker samo poroča, da je tiskan »zu Koln am Rhein«. Letnica 1715 se ne vjema z letnico na drugi strani lista, kjer je tiskana »Ta Sveta Delava Jesvsa Criltvsa«, kijevdrvcana v' Celiranie v tam lete 1655. K. 15. Iv.1 Da bi bil ta list tiskan v Kelmorajnu, na to ni misliti. 0 Marijini dolžini še poroča H. Moses v »Zeitschr. f. osterr. Volkskunde« 1898. IV. Bd. str. 152. Marijina dolžina na tem listu znaša 186 cm, dolžina Marijine noge pa 15-5 cm. Tekst je enak onemu, ki je objavljen v III. letniku Z. f. o. V.« 1897. II. Na drugi strani lista je tiskana »Kristusova delava«. Črke so večje kakor na prvi strani. Tekst slove: GVISHNA INO RESNISZHNA DELAVA NASHA LVBA GOSPVEDA: JESVSA CHEISTVSA. 1. Ta delava je Naidana biva na svetam grvebi v'jervsa- leme: K' se je------ta VIII ta jemena povedov inv potrdov! daje Jesvs na svetam Crishi takv v— ---ana shiva zhvoveka pa potle Cadr bo vinerv mertla spet: bomo videli da j ---- shivleniie: Mora drobiti svvo hvda ta Smrt: data Zhvoveka tako vtegna: —- navsmilano vtegvali: da so morli glidi shnieh crajov ven stopti! Na strani: J E | E S V S V s 2. Sedej se sazhnajo te liepe Molitve od Svetiga ozheta F---- 1 Kaj pomenja »K. 15. K.«, mi ni znano. Gospved Jesvs---ba, da ti mena skrijesh notr vtvoje pra S. - — kervave rane inv---troju pra S. Roshn far- bano kerjo inu mena opashash is trojo1 S. Delavo S. Trojiza bodi moja va---oba----v---venje pred vsiemi moimi faintami: vidiozhemi, noi Navidiozhemi v tam jemenv boga j ozheta: inv boga f sina: Noj boga S. f Dvha. Amen? bveg f ozha bodi moi srednik: bveg f sin s tvei prad mano: bveg S. f duh stvei raven mena! inv htver je mozhneishi kaker so ti driji Moshi inv ta pra S. Delava! Jesvsa Chri-itvsa: te ko pridi noi shkodvei mena: tv pomai mena bveg 7 ozha! bveg f Sin ! bveg f S. Duh ! Amen: jas Cershainsh-zhi zhvovak savpam na tv terplenje moiga lvbega Gospveda Jesvsa ChriftvSa: Noi is svelizharja jas Cershainshzhi zhvovak saupam dabo mena obarvov prad vsiem hudiem: inv mena perpelov vtv venzhno vesele? Amen: Na strani: H A H A N N A N A 3.) JESVS f MARIA f JOSEPH Jas kershainshzhi zhvovak: le na sama boga noi na nasho lvbo fravo MARIO mam savpanje? jas se uvasho volo sklenam JESVS MARIA JOSEF: jas kershainshzhi zhvovak: se sto S. Delavo Jesvsa Chriltvsa vpain srezhno shi-veti inv vmrieti: inv ano srezhno venzhnoft vnabesah sa-dobiti: Amen ? JESVS f MARIA f JOSEF Amen 1 Tisk. napaka mesto tvojo. Shebrei vsako Nedelo 5 ozhanashov inu 5 obomari Noi ano vero h' zhelti: litam S. S. 5 Kervavam ranam: Jesvsa Criftvsa. Na strani: O J OH AM A M 4.) Chriftvs Gospodvja: f Criftvs f raigiera: Criitvs f pramaga: f skves niegovo terplenje f inu smert: Na dra-vesi ta S. f Crisha Jesvsa Criftvsa: f inu skves shegn Marije devize Mathare boshje inv vsah is svolanah boshijah: Noi skves ta pra S. titel Nasha odreshenika Na S. Crishi INRI? Jesvs od Nazaretha an Cral tah j vdov: bodi mena Mier prad moimi faintami: vidiozhemi noi Navidiozhemi: prad tiemi obarei me te S. Mosh, Catheri je smert stverov: na dravesi ta S. Crisha? ta S. Delava Jesvsa Criftvsa shegneime ta S. Delava bodi mena hpomvezhi: ta S. Delava Jesvsa Criftvsa obarei Me: tazhs da me on ksabe vsema vto venzhno glorijo al vesele: v tam jemenu boga -J- ozheta inv boga f sina noi boga f S. Duha. Amen. Ta Sveta Delava Jesvsa Criftvsa je vdrvcana v' Celi-ranie v tam lete 1655. K. 15. K. Na strani: J O J O H AN A N * * * Praznoverje o Kristusovi dolžini je kaj staro. Dr. Čenek Zibrt je priobčil o tem zanimivo razpravo v »Vestniku krA- lovske češke společnosti nauk, Trida filosoficko-hostoricko-jazykozpytna. (1894). Ta razprava je lep donesek k zgodovini tega praznoverja. Zato povzamemo iz nje glavne točke. Vse-učiliška knjižnica v Pragi hrani književni spomenik staro-češki iz XIV. veka, ki je okrašen z miniaturnimi slikami. Imenuje se Kunigundin pasijonal. Naročila ga je Kunigunda, najstarejša hči Premysla Otokarja II. in opatinja v šentjurskem samostanu na pražkem gradu, v letih 1312—1314. Tekst je spisal menih Kolda, dokončal ga je in z miniaturnimi slikami okrasil kanonik Beneš. Naslikano je Kristusovo trpljenje, Kristus na oljski gori, Kristus na križu, vtisnjeno obličje Kristusovo »Veronica« in cela vrsta orodja, s katerim je bil Kristus mučen. Med tem je naslikana tudi 13 cm dolga črta, z napisom: »Haec linea sedecies ducta longi-tudinem demonstrat Christi.« Tudi češki napis je pristavljen. Telo Jezusovo bi bilo po tem 208 cm dolgo. Gotovo je umetnik črpal iz starejših virov, a odkod je sprejel to merilo, se ne da določiti. Torej je bilo to že v začetku XIV. veka, gotovo pa že tudi prej v navadi. Sčasoma pa se je spremenilo spoštovanje orodja, in Kristusove dolžine v praznoverje. Pri-prosto ljudstvo ni razumelo, da je s črto označena le domnevana dolžina Kristusova in je častilo dolgi papir (ali trak) kot relikvijo, jo nosilo s seboj in ji pripisovalo čudotvorno moč. To praznoverje se je tako razširilo, da je- cerkev morala nastopiti ostro proti temu. Razglasila je, da je greh nositi »dolžino« s seboj in pretila s cerkvenimi kaznimi. Ostro je nastopil proti temu praznoverju v začetku XVIII. veka Vciclav Klugar, župnik v Skalici nad Opavo. Ljudstvo je hranilo dolžino Kristusovo in Marijino in blagoslov sv. Mihaela. Pripisovalo je tem predmetom veliko moč, češ, da strela ne udari, da ogenj ne napravi škode, da bo srečo imelo itd. Če se te reči s tem namenom hra- nijo, je to praznoverje, kajti v sv. pismu tega ni. Bog ni dal tem stvarem take moči in tudi cerkev ne ve nič o tem. Tako Klugar. To dokazuje, da je bilo to praznoverje med ljudstvom jako razširjeno. Kaka je bila dolžina, o tem Klugar nič ne pove. Razvidimo pa lahko, kako moč ji je ljudstvo pripisovalo. Cerkvi se je posrečilo zatreti praznoverje o dolžini. Zibrt je še zasledil poročilo o njej v molitveni knjigi v »Per-ličkah«. Drugih poročil med Čehi ni. Verjetno je, da je že v prvi polovici 19. stoletja spomin na to prazno vero pri Čehih izginil. Zibrt je popraševal po njej pri starih ženskah, a koderkoli jo je zasledoval, nikjer je ni zasledil. Naposled pa pripominja: morebiti se drugim posreči, da jo zasledijo.1 Nadalje nam Zibrt poroča o dolžini, ki so jo našli v »Pristoupimi u Českeho Brodu«. Meščan je porušil skedenj in našel v zidovju skledico iz zelenega stekla in papirnat zavitek. — Znano je, da so devali stari ljudje, če so gradili nova poslopja, na temelj ali v zidovje reči, ki so služile kot obrambna sredstva proti ognju, gromu in nesreči. - Papirnat zavitek je zložen v šest delov, 9 cm širokih in 33 '/4 cm dolgih, torej je 200 cm dolg. Na dveh stolpcih po 7 vrst čitamo, da je to prava dolžina Kristusova, ki dela čudeže tistim, ki jo pri sebi hranijo. Kakor poročajo oni, ki se je spominjajo, je bila vložena v zidovje h koncu XVIII. ali v začetku XIX. stoletja. A to ni odločilno za starost te prazne vere, kajti najdeni list je samo prepis iz starejših vzorcev, ki so bili razširjeni med ljudstvom. Že leta 1746. si je Klugar štel v dolžnost pokarati tiste, ki so radi praznoverja hranili to dolžino. Na listu stoji, da je papež Klement VIII. leta 1655. potrdil to dolžino. Temu pa nasprotuje, poleg drugih spomenikov tudi Kunigundin pasijonal, ki dokazuje, da so domnevano dolžino 1 Kdor bi preučil dela naših predigarjev, bi morda tudi naletel na sled tega praznoverja. Kristusovo že v začetku XIV. veka šteli med znake Kristusovega trpljenja. Klement VIII. ni mogel 1. 1655. te dolžine potrditi, ker je papeževal od 1. 1592.—1605.1 — V pasijonalu se je dolžina Kristusova samo označila. Pri najdenem listu pa ne smemo vpoštevati samo dolžine ampak tudi tekst, in ta je najvažnejši. Sestavljen je deloma iz obljub, kako bo dolžina čudovito vplivala, deloma iz molitev, ki so spisane po vzorcih tistih rekel, katera so se rabila pri blagoslav-Ijanju in zdravilnih zagovorih XVII. in XVIII. veka.2 0 dolžini Kristusovega telesa poroča H. Moses v »Ztschr. f. o. V.« (IV. 1898, str. 152.). Dolžina znaša 189 cm.» Kristusova dolžina bi naj pomagala ženam k srečnemu porodu: »Und so eine schwangere Frau solche bei ihr hat, wird ohne Schmerzen leicht gebaren und wird ihr nichts misslingen in der Geburt«. Drugo poročilo podaja Karol Reiterer v istem letniku omenjenega lista str. 208. Drugi del molitve je enak molitvi v 2. oddelku naše »Delave«. Glasi se: O Herr Jesu Christe! Ich bitte dich, das du mich verbergest in deine heil. funf Wunden, und mich abwaschest durch deine heilige Liinge und mit deinem H. rosenfarben Blut die heil. Dreyfaltigkeit sey mein Schild und Schirm fur alle meine Feinde sie seyen sicht- oder unsichtbar: Im Namen Gottes Vaters und des Sohnes und des heiligen Geistes Amen. Gott der Vater ist mein Mittler Gott der Sohn ist mein Vorgeher und Gott der heilige Geist ist mein Beystand, und welcher dann starker 1 Prim. 1. oddelek našega lista na 2. strani! Na našem listu je mesto o papežu Klementu poškodovano. Letnice ne nahajamo -- a mogoče je bila na čelu lista, a »vdrvcana« je »Delava« že leta 1655. »v' Celiranie« pa še slovensko je »vdrvcana«! '' Stvar glede molitev v naši »Delavi« bi najlaže kak teolog razjasnil. 3 Tudi dolžina Buddhe je natanko določena in znaša 18 čevljev. Prim, o tem opazko ■) v »Z. f. 0. V.« I. Jg. (1895, str. 276.). ist als diese 3 Mann und diese H. Lang Christi, der komme und greife inich an. Das helfe mir Gott der Vater der Sohn und der heilige Geist, Amen. Und auf meinen Herrnjesum Christum, meinen lieben Seligmacher, steure ich mich christ-licher Mensch, der beschiitze und fuhre mich in das Leben Amen.« Bodi še omenjeno, kar poroča dr. A. Ilg v »Z. f. o. V.« (I. Bd., str. 380): V Neubergu na Štajerskem se nahaja oljnata slika na platnu iz konca XVII. ali začetka XVIII. veka, na kateri je naslikano Kristusovo truplo v življenjski velikosti. Kakor pravi napis na sliki, je to prava dolžina Kristusova. V cesarski galeriji slik se nahaja majhna oljnata slika na bakru, ki nam predstavlja sv. Leopolda. Pod sliko je črta-merilo. Če se to 12 krat poveča, se dobi prava velikost svetnikova. Iz vsega tega je posneti sledeče: Začetek te prazne vere je iskati na slikah. Že v začetku XIV. stoletja nahajamo Kristusovo dolžino v Kuni-gundinem pasijonalu. Spoštovanje, ki ga je skazovalo ljudstvo pasijonskemu orodju in dolžini, se je tekom časa spremenilo v praznoverje. Cerkev je proti tej prazni veri nastopila, predigarji so jo karali. Spoštovanje se je spremenilo v praznoverje, ko se je ločila podoba od mere. Na mesto podobe je stopil tekst, (molitve, pojasnilo itd.). Razločevati je 2 vrsti »dolžin«: a) take, na katerih sta mera in tekst združena (po 2 metra dolge papirnate trakove1) in b) take, pri katerih je bila mera (dolžina) posebej (na svilnatem traku, tekst pa se je dodal na posebnem listu. Sprva se je gotovo delila ali prodajala samo mera 1 Tako dolžino s slovenskim tekstom ima neki kmet v beljaški okolici, kakor mi poroča dr. J. Arnejc. (dolžina), ker ljudstvo še ni znalo brati. Pri koroških Slovencih nahajamo obe vrsti, — glej naš tekst in poročilo Arnejčevo. Naš tekst je prestavljen iz nemščine. To dokazujejo navedeni nemški primeri in jezik sam. Jezik navedenega teksta je narečje Zvrhnjega Roža.1 Letnice 1655 in 1715 niso odločilne za starost tiska, ne samo iz navedenih vzrokov, ampak tudi zato, ker ro-žansko narečje v teh letih bržkone še ni bilo tako, kakršno je na tem listu. Odločilno besedo o tej stvari pa bomo še-le tedaj lahko izrekli, kadar bomo imeli dovolj nabranega gradiva. 1 »Zvrhnji Rož« je prava slovenska oblika in ne »Gorenja Rožna dolina«, ki je prestava iz nemščine. Mala izvestja. Nekaj prispevkov k slovenski biblijografiji. Simoničeve »Slovenske bibliografije« prvi del je zdaj zvršen. Nečemo se spuščati v nje oceno; naj ima kakršnekoli nedostatke, tudi najstroži kritik bo moral vendar pritegniti, da nam je ž njo zelo olajšano preskuševanje dozdanjih tiskovin glede na to, so li biblijografom že znane ali ne. Ko sem nekaj takega blaga, ki ga hranim sam, iskal v Simoniču, sem zapazil, da tam še ni zabeleženo. Omejevaje se — izvzemši en primer — na dobo pred 1850. letom, se mi zdi potrebno, opozoriti na spodaj naštete tiskovine, ki sicer niso slovstveno Bog ve kako važne, pa jih zastran popolnosti vendar ne sme manjkati v podobnem delu. 1. Na strani 51. je za 28. vrsto vtekniti pod značnico lili ki'e to-le knjigo: — Molitne Bukve sa Slavenze. Molile (!) pres honjanja. V'Graza (!). Joseph Fr. Kaiser 1816. 12" 406 str. — Naslovnemu v jeklo slabo rezanemu listu je priložena enako slabo izvedena podoba sv. Florijana; mimo tega ima še dvanajst mršavo izvedenih jeklorezov, kažočih mašujoče^a duhovnika. Čudno je vsekakor, da je naslovni list vrezan in ne stavljen. Kaiser1 je najbrž še le pozneje dobil lastnino tega molitvenika, dal odtrgati prejšnji naslov in napraviti novega s svojim imenom, toda s staro letnico. Knjiga je pisana v štajerskem narečju in ima v jezikovnem oziru marsikaj zanimivega. Črkopis jo nedosledna 1 O tem Kaiserju glej opombe Ilešičeve v »Časopisu za zgod. in nar.« II. 85. bohoričica; zlasti v prvem delu se mešata s in z, š in ž. V primer podajem s strani 169. in 170. ta-le košček: Molitva vu velkem tjedni. — O lubesnivi Jesus! toti tjeden terplenja tvojega, kerega spomin sdaj svetimo, je bil fhaloften sa te! Sazhetek je bil vesel, ino zhal'titliv, al po tem je bila sama fhaloft ino britkoft! Na zvetno nedelo je tebi vso jerusalemsko ludftvo vso zliaft skafhuvalo, kak mogozhnemi krali svojemi, ino te je sa Messiasa, sa odrefhenika spoznalo; zhres tri dni pa te grejo lovit sodni hlapzi, ino fhodneri, ino te pelajo vjetega pred duhovno ino defhelsko gospodsko, ino ti bodefh kak velki liujdobnik k' smerti obsojen. Vso ludftvo je krizhalo s' velkim glasom: krifhaj ga, krifhaj ga. Tako 1'hego imajo ludje! o mogo-zlien Bog! tak malo se je na nje sanefti, oni zelo nedofhnega zhloveka obsojujejo tak, kak da bi naj velkfhi liujdobnik bil. itd.1 2; Na strani 58. je pri tiskovini, omenjeni pod značnico CasteUi v vrsti 5.—9., opomniti, da je izšel ta spis v Majerjevi nekoliko drugači slovoči prelogi tudi v Celovcu z naslovom: — Le fem ^lovenci! poslufhajte, kaj fe je une dni v Du-naji (v Wieni) sgodilo! Po nemfhkim je povedal Cartel i, po flovenfko pa pove svojim ljubim 4Slovenzam Matia Majer v Zelovzu. 8°. 8 str. b. 1. in k. (Natisnil Janez Leon.) 3. Na strani 125 v vrsti prvi in dalje domneva Simonič, da je izšel prvi natisek »Zlatih bukvic« Gfasei'-jevih okoli leta 1840. Zgodilo se je to še le leta 1842. Popolni naslov te izdaje se glasi: — Slate Bukvize od Serza Jesufa, ali brumno navishanje serzline lubesni k' Jesusi no Mariji. Sa vfe brate ino feftre to-tega sedinftva. S' dopufhenjom, Vifoke zhafti naj Vrednefhega Gnadlivega Firfhta Gofpoda Romana, Sekovfkega Shkofa; na fvetlo dal Marko Glaser. Na prodaj pri Joshefi Sirolla v' Gradzi. 1842. 12«. XXIV. 228 +32 + 4 str. (Natifk ino Papier od Andreja Lajkami naflednikov v' Gradzi.) Tu posebej omenjenih 32, za-se paginiranih strani obsega spis s posebnim naslovnim 1 Napisavši te črtice sem zapazil, da je knjižica znana tudi že p. Stanislavu Škrabcu, ki je omenja v »Cvetju z vertov sv. Franč.« XXIII. str. 24 in 25 (v listu samem, ne na platnicah). listom: Kratka Visha, Sveti Krishov Pot obifkati. Popifan od brumniga ino bogabojezhiga P. Leonarda a Portu Mauritio, is ojltrefhega Ordza (!) f. Francifhko. 4. Na strani 202. po vrsti 3. je pod značnico Katekizem vtekniti to delce: — Ta mali Katekismus s' prafhanjami, inu odgovormi sa te nar majnfhi otroke v zeffarfkih deshelah. Kofta svesan 7. nemfhkih kr. Na Rimsku Zeffarsku Krajlevu Pov§le v' druk dati perpushen, tudi S' perpufhenjam Vikfhi Duhovne Gofpolke. V' Lublani, Stifkan, inu fe najde per Joan. Frid. Egerju, Normal-fhulbukuvsakladovzu. 8". 39 str. b. 1. (Izdaja z nemškim in slovenskim besedilom: na levi nemški, na desni slovenski tekst.) — Ta izdaja, v kateri se rabi repati e (e) in se za s piše večkrat fs, je gotovo starejša od tiste, ki jo omenja v »Mitthei-. lungen des historisehen Vereins filr Krain« 1857 str. 91 Jamej Lenček in katere ni omenil Simonič (spadala bi na stran 199), to je: — Mali katekisem s prafh. inu odg. za narmanjfhi otroke v zefarskih deshelah. V Lublani. Natis, per J. Rezerju 1805.— Na mesto teh izdaj pozna Simonič izdajo iz 1. 1818. Prva tu omenjenih izdaj je najbrž Japljeva, na kar kaže deloma pravopis. 5. Na strani 212. po 33. vrsti je pri isti značnici Knjffja dostaviti, da je doživela tista tiskovina nov natisek z naslovom : K ni ga molitvena sztaro-szlovenszka. V-steroj sze najdejo razlocsne Molitvi, Litanie, szv. Peszmi za vszako prilozsno po-trebesino, i szv. krizsna pot. Na haszek katolicsAnszkim krsese-nikom. Najde sze v' Radgoni pri Weitzinger Janosi. (V Gradczi 18 64. Natis i papir od Andreja Leykama i dedičev [sic!] [na-szlednikov].) 8°. 419 + 7. — Imprimatur na str. 3 je dal »Duhovni sztol szekovske knezovladike v Gradczi dneva 15. aprila 1846. Roman s. r.« itd. Tabla premičnih praznikov pa sega že samo od leta 1864 do leta 1900. Radgonski knjigovez jo je torej dal brez novega dovolila duhovne oblasti iznova natisniti. Tu pa tam je slovenski stavec v knjigi, pisani v madžarskem pravopisu, že vteknil kak slovenski š, č, ž namesto dotičnega madžarskega znamenja' (s, cs, zs). 6. Na strani 407. pred prvo vrsto je vtekniti pod znač-nico Postava: — Postava sa zol in dershavino famoprodajo. V' Ljubljani. Natisnjena v' Egefzhni poglavarfki natifkavnici. 1837. 8°. II + 230 str. * Ta knjiga je, v kolikor jaz vem, prva večega zakona pre-loga v slovenskem jeziku. Prej so bili priobčeni samo posamezni krajši cesarski razglasi in patenti, tukaj pa je poslovenjen velik, 463 paragrafov obsegajoč zakon, za tedanjo dobo še precej dobro delo, ako pomislimo, kako težavno je bilo takrat prelagati enako tvarino. Izdaja je pač uradna; na to kaže na naslovnem listu cesarski orel s črkama F. I. (Frančišek I.) v sredi. Ne bom se motil, če pravim, da je oskrbel prelogo Fr. Metelko; pisana ni v njegovem pravopisu, ker je metelčica 1. 1837 že bila pokopana in je vlada izdajala uradne stvari v bohori-čici. Na Metelka je misliti že zategadelj, ker je bil on uradni tolmač od Vodnikove smrti do leta 1847. V pokušnjo potla-jem § 398: d) Pravize zolnih opravilnikov in poftavljenzov v' sadevku ladij v' savčtje sateklih. Žolni opravilniki, in poftavljenzi mejne in perhodkne ftrashe imajo pravico, na ladije v' savčtjih zolnih isjemkov satekle podati fe, in zhe lo s' rezhmi dershavine 1'amoprodaje naloshene, dokler fe tč v' opravilfko hranitev ne oddajo, ali do is-hoda ladije, oftati, kakor tudi potrčbne naprave uganiti, da fe ubrani, de kaj teh rezili od ladije ne odnef6. Zhe imajo kako dolshljivolt, de fo rezili dershavine 1'amoprodaje f krite, naj imenovani opravilniki in poftavljefizi, vprizho gofpofkinega opravilnika, ali ko bi taziga opravilnika ne bilo sraven, vprizho kteriga foleskiniga moslia ladije proftore, kamre, omare, butare, sveske, ali druge f-hrambe odpr6, in preifhejo, dokler fe to preifkanje ne fpolni, naj ftrasho na ladjo poftavijo, in imenovane naprave sa odvernitev razlezhbe uganejo. Opravilnikam, kteri fe v' fpolnovanji fvojih slushbinih dolshnoft na ladii mudč, naj fpodobno prebivalifhe saftonj dajo. 7. Pri knjigi, ki je omenja Simonič pod značnico Leonardo da Porto Maurizio na str. 264, 265, je omeniti izdajo iz 1. 1762. Ker se naslov loči v ortografiji od Simoničevega, ga podajem tukaj vsega: , — Pot fvetiga krisha. Pervu u' lafhkim Jesiko od brumniga Pater Leonarda imenuanga A Portu Mauritio is oistreifhiga ordna Suetiga Frančiška resloshen; potler nemfhku, fedei pak krainsku k' zhafti Chriftufoviga terplenja Od eniga drusiga Pa-terja taiftiga Ordna na fvetlobo dan S' perpushenjam tyh Vikfhih. Je utifsnenu, inu imeti u' Lublane per Joannesu Jurju Heptnerju 1762. 8°. 63 str. Toda tu knjižica v resnici še ne neha, ampak se nadaljuje v drugi knjižici, katera ima sicer nov naslovni list, toda ne posebne paginacije. Strani se štejejo namreč iz »Poti svetega krisha« dalje do 86 ali 87 strani (konca manjka mojemu izvodu). Ta druga ponatisnjena knjižica ima na nezaznamovani str. 65. ta-le naslov: Andohti pouna visha sveto mafho fhlifhati. Od zhaitit-louga, Boga Bojezhiga P. Leonarda imenuvaniga a Portu Mauritio Is oltreifhiga Ordna S. Francifhka U' lafhkimu Jesiku fpifsana; pokier od eniga is tailtiga Ordna na nemfhku, fedej pak na krainfku prebernjena. S perpushenjam tyh Vikfhih. (Tiskar, leto in kraj tu ni zaznamovan, ker se je očividno štel ta del za celovit del vse knjižice.) Da je obsegala vsa knjiga 86 do 87 strani, sklepam po izdaji ljubljanski iz leta 1767 (glej Simonič 265) in pa po neki drugi izdaji iste knjige, ki je pa ne morem določiti, ker ji manjka naslovnega lista. Iz konca te izdaje je namreč razvidno, da je vtegnilo biti teksta še za dve, kvečemu tri strani. Ta naposled omenjena izdaja brez naslovnega lista v mojem izvodu je mlajša od ljubljanske iz 1. 1767; raba črke tS in mnogo lič-nejši jezik kaže na to, da spada na konec 18. ali začetek 19. stoletja. Loči se po obsegu od izdaje 1. 1762. v tem, da ji manjka spredaj 33 strani obsegajoč uvod o prizadevanju P. Lecf-narda, kako bi uvel in razširil pobožnost sv. križevega pota, in pa o moči in odpustkih te pobožnosti. Sodeč po številu strani, navedenem v Simoniču, nista tudi ljubljanska izdaja iz 1. 1753. in celovška brez letnice imeli prinatisnjene zgoraj navedene »Andohti polne viže«, ali pa se je ta vezala morda v dotičnih izvodih sama za-se, ker je imela najbrž, kakor izdaja 1. 1762., poseben naslov, če tudi ne posebne paginacije. 8. Na strani 624. v v. 23. pod značnico Robida omenjene knjige naslov je popolniti tako: — Veliki teden, kakor ga obhaja mati katolfhka zerkev. Spisal K. Robida, menih benediktinarfkiga reda. V Zelovzu per Ferd. od Kleinmayra natifkvavzu, b. 1. m. 8°. 217 + (3) str. 9. Na strani 654. je po vrsti 12. vtekniti pod značnico Schlor: — Molitvanje sa fhčft porednih nedel na zhalt fvetemi Alojsi od Gonsaga, katero sadershi: popifanje shivlenja od to-tega fvetnika, premifhlavanje, molitve, litanijo, juterno, ve-zherno, mefhno, fpovedno, ino obhajilno opravilo. Nemfhki napisal Dr. 'Shlor Alojs; ino en mefhnik na flovenfko preftavil. S' dopufhenjom Vifoke zhalti naj Vrednefhega Firfhta ino Shkofa, Gofpoda Romana. V'Gradci, 1841. Se najdejo pri Jo-sheti Sirolla, bukvovesari na velkem plazi N. 222 12° (s podobo sv. Alojzija). Moj izvod ni cel, vendar obsega 100 strani, manjkati vtegne en list. Ta knjiga je pač prva izdaja pri Simoniču na isti strani v v. 12. in dalje naštetega (Gutmanovega?) dela. 10. Na strani 478. je po vrsti 20. vtekniti pod značnico Slovenija: — Sloveniji slobodni njd zvesti sinovi na Dunaju. (Pervi si ob od ni slovenski natis na Dunaju.) (Armenskiga samostana tiskarnica.) 8°. 3 strani. — Tako slove pesem iz 9 osmerovrstnih strof, ki se začenja: Moči deržavne v strah narodov Hud6 jezile so prostčst, Morivši duha sad, zaplodov Ljubezni vbratene krepčst; Velavnost cenene pravice Bil smčh je le in zaterti žar; Edinosti, nebčs danice, Rediti plam, ni bilo mar. itd. 11. Knjigi, omenjeni pri Simoniču na str. 505. v v. 12. in dalje pod Skrinja, bi bilo na strani 468 za značnico Skrbi napraviti značnico Skrinja, ker je ta oblika navadnejša in odgovarja tudi naslovu knjige same, preložene iz italijanščine. Opis dopolni na koncu tako: V' Vidmi natifnil L. Vendrami 1837. vel. 12» 429. 12. Opomnja o knjigi, omenjeni pri Simoniču str. 522. vrsta 9—11 pod značnico Taaffrcr Franc: Kratki Sapopadik kerfhanfkiga Navuka 1773. M. Pohlin govori v Bibl. Carn. 54 (prim. Saf.-Cop 48) o izdaji 1. 1770. Da bi bila ta letnica napačna, dvojim; saj bi bil to pač opazil vestni Marn, ki je gotovo imel knjižico v rokah, ker je iz nje ponatisnil nekoliko ravno tistega teksta, ki je bil v poznejših izdajah izpuščen. Prvo izdajo nam je torej staviti v leto 1770. Po Marnu se za latinskim predgovorom razlaga krščanski nauk na str. 1—85; za tem prihaja še le »Methodus cum aliqua solemnitate prima vice communicandi proles« (str. 85—116). Te knjige Simonič ne omenja nikjer, ampak iz Ša-farika-Copa 118 samo nje drugo izdajo iz 1. 1773., v kteri se je Methodus že opustila in ktera obsega le 108 strani. Če smem soditi po nekem poznejšem natisku, izdanem v Ljubljani 1805, ki obsega enoliko strani, kakor izdaja iz 1. 1773., in ki se tudi v naslovu ne loči od njega (razen kmetifhke in da pa je pro-dajavec drugi »Se najde per Joann. Rezerju«), tedaj se je že druga izdaja morala v vsebini mimo oddelka »Methodus« v mnogočem razlikovati od prve. V izdaji 1. 1805. prihajajo namreč za latinskim spodbudilom škofa (tedaj Jožefa bar. Brigida), da naj duhovniki marljivo goj6 podučevanje naroda v verskih resnicah (str. 3—6), najprej na str. 7—8 glavne molitve: besede, kadar se dela križ, oče naš, češčena si Marija in vera. Potem prihaja še le krščanski nauk v 16 paragraiih (str. 9—79), na to obsega § 17. (od str. 79 — 108) »Andohti eniga brumniga kriftiana sa vfaki dan«, t. j. jutranjo in večerno molitev, molitve pred jedjo, po jedi, pred delom itd., zdihovanje in molitve pred obhajilom in po obhajilu. Glaser (Zgodovina slov. slovstva I. 174) je tudi pri tej nikakor ne važni knjižici napravil nekoliko zmešnjave. Citira namreč izdajo iz 1. 1773., kakor jo navaja Šafarik-Čop, in pravi potem: »Po latinskem uvodu se razlaga krščanski nauk str. 1 do 84 (!), nato sledi navod v latinskem jeziku, kako podučevati to tvarino.« Ker Šaf.-Čop ne govori nič o razdelbi tvarine, in ker vse kaže, da Glaser ni imel knjige v rokah, česar mu ni šteti v greh, moram sklepati, da je vzel vso to stvar iz Marna (Jezičnik XXII. 48), kjer pa stoje o izdaji 1. 1770. te besede: »Po latinskem predgovoru (to je na začetku knjige in ne po strani 84!) razlaguje se krščanski nauk stran 1—85 (sic!); nato latinski in slovenski Methodus...« Iz navodila, kako je ravnati, kadar otroci gredo k prvemu svetemu obhajilu, je torej Glaser napravil »navod v latinskem jeziku«, ko je vendar ta navod (»Methodus«) tudi slovenski, kakor izrečno pristavlja Marn! 13. Knjiga, navedena pri Simoniču str. 582., v. 19—20 pod značnico Zabukovšek (sic), je v drugem natisku naslovljena v resnici tako: — Naukapolne pripovčfti sa flovenfko mladoft. Drugi natis. V' Gorizi. Na prodaj per Paternolli 1846. vel. 12° (od str. 25. strani dalje 6°). 84 str. Jožef Zabukošek je podpisan še le za predgovorom na str. 3. Je-li to res isti pisatelj, kakor pisatelj nadaljnih pod isto značnico navedenih knjig? Kako je Zabukošek kot Štajerec prišel do tega, da je tiskal svojo knjigo v Gorici? Iz 1. 1854. pri Simoniču navedeni natis bo pač tretji, če je res kdaj izšel. Nenatančni naslov pak mi vzbuja sumnjo, da ga je Simonič posnel morda samo iz kakega bukvarskega književnega oznanila (inserata), kjer je knjiga navedena že v gajici; ni-li letnica 1854 posneta samo po letu takega oznanila? O Paternolliju sicer vem, da je rad ponatiskaval slovenske knjige, ki so izšle v njegovi založbi in so se dobro spečavale,, ne da bil poprej poprosil pisateljev, naj jih za novo prelogo, primerno popravijo (prim. 2. izdajo Soavejevili »Podučnih povesti« v prelogi Kociančičevi). 14. Naposled naj omenim, da ne najdem nikjer omenjene tiste knjige, ki jo citira Schmigoz (Theor.-prakt. Wind. Spracli-lehre 1812, str. 11, 21) in je tudi meni neznana: — »'Knishiza spitavanja teh pet glavnih fhtukov', welches die dritte Auflage erlebte.« Kdo ve kaj o nji? Dr. K. Štrekelj. »Nova brambovska pesem« is 1. 1809. Avstrijska armada se je po burnih letih v zadnjem desetletju XVIII. in začetkom XIX. veka znatno skrčila. Treba je bilo novih moči, kajti vojna z Napoleonom je bila neizogibna. Osnovala se je deželna bramba. Duševni oče ji je bil nadvojvoda Ivan. Sistem je že 1. 1807. izdelal. Patent o njej je izšel 9. julija 1808. 1. in obsega med drugimi te točke: Deželna bramba naj obstoji iz vseh sposobnih mož od 18.—45. leta, ki ne služijo že v armadi. Deli se po provincijah in tukaj zopet po okrožjih. Brambovci se naj vežbajo ob nedeljah in praznikih v majhnih oddelkili, enkrat v mescu pa se združijo v večje. Častniki so onim, ki služijo v liniji, enaki. Možje od 45. — 60. leta se uporabijo za stražo in za službo pri transportu. Nadvojvoda Ivan je sam prehodil vse kronovine, da bi stvar hitreje napredovala. V Ljubljani je bil dne 1. julija 1808. Ta dan je izšel okrožni ukaz za osnovanje deželne brambe, in 4. julija so že pričeli z naborom. V Ljubljani so oborožili tudi dijake. Osnovanje deželne brambe so izdatno pospeševali meščanski kori. Mesca januarja 1. 1809. je bila organizacija kranjske deželne brambe, ki je obsegala 7 bataljonov, končana. Nadzoroval jo je 4. aprila nadvojvoda Ivan in izdal ukaz v slovenskem in nemškem jeziku.' Nemški narod je težko nosil Napoleonov jarem. Nastopali so pesniki kakor KOrner, Collin in drugi, ki so navduševali 1 Glej o teh stvareh Dimitz: Gesch. Krains IV. Bd. str. 265.-268. mladino za boj proti sovražniku. Vlada je podpirala to gibanje. Brambovske pesni so razdeljevali med vojake. Tako je nadvojvoda Ivan prinesel iz Dunaja v Gradec Collinovih pesni in je ukazal, naj se razdelijo med brambovce.1 A tudi v posameznih deželah so nastopali lokalni brambovski pesniki. Za nemške Štajerce je pesni zlagal Fellinger, ki je vstopil v štajersko deželno brambo in kmalu postal častnik. V Ljubljani je izdal 1. 1809. Valentin Vodnik »Pefmi sa Brambovze«. V Celovcu so izšle slovenske »Pesme za deshelski bran. Zelovez 1809».2 Doslej ste nam samo ti dve zbirki slovenskih tiskanih brambovskih pesni znani.3 G. Jožef Rudi, bogoslovec v Mariboru, je našel v šmihelski fari pri Plibrku na Koroškem pri stari ženski, ki se je preselila iz Kamnegorice na Gorenjskem na Koroško, zajedno z Vodnikovimi brambovskimi pesnimi sledečo pesem: Nova Brambovska Pefem sa svefte Gorenze 1809. 1. Svetli Zesar so votli Povele ven dat De tifti Podloshni Se morjo mefhtrat. 1 Gl. Fr. Vidic: Valentin Vodnik, der erste slovenisclie Dicliter. (Arch. t. slav. Phil. 1901. str. 457.) 2 O teh pesmih bom o drugi priliki poročal. 3 Prelagal jih je iz nemščine tudi Jan. Nep. Primic, a ostale so v rokopisu. Glej o tem L. Pintar: Iz pozabljenih rokopisov. Zb. M. SI. IV. z v. str. 232 si. Znana je tudi: Peiim kranjskih Brambo vzov per Bander! kimu Shegnanji v' Lublani 30. dan maliga Trauna 1809. Natifnena Leopold Egerju. [Gl. A. Žigon Zb. M. SI. V. str. 147.] 2. Pod Franzosam Na lashkem Je davnej toko Tud Pod zelem zefarftvam Bo sdej glih toko. 3. Pod vsokem Lubelam Tershishko goro Se Meshtramo s vefelam De Nikdar toko. 4. Kaj zhe se Meshtramo My fantje mladi Nizh mj Naszagajmo Sej fe ne farni. 5. Poglejmo moshake Ker Ugljdeh ftojč Jen is fantmj vred se Meshtratj Uzhe. 6. Tud Udjmo shtudente S' kokardam tam itat Kok suzhejo Pufhe Kse vadjo Mefherat. 7. Mladenzhy Gofpofki Tud sravnj gredo Jen flvshbe ofzerfke Tud gori jemlo. 8. Oberlajtmont Jabornik Ta shlahtni Gofpod V' foj ftarost nam kashe De ima povfot. 9. Zefarsko Povele Dopovnjeno bit Zhe v' nashjh dushelah Zhmo mjr sadobjj. 10. Prjnz Johan, Prjnz Johan Je Vajvoda nafh Negovo povele Zhmo dershat usak zhaf< 11. Na vfokem Pezhovji Ti tvrnj ft oje Ker bodo sashganj Pa pojdemo mj. 12. Mj pojdemo v' borfhte Na vfoke gor6 Tj drvgj Soldatje Na ravno Pole. 13. Na kranfke dvfhele Mejah zhmo obftat Jen ferzhnoft naf Kranzov Sourafhnjk fkasat. 14. Sa Nafhe dufhele Ozhmo krj Prelit Jen Nashmo Zefarju Lub mjr sadobjt. 15. Deb Njkdar vezh eden Naflifhov leto Deb fovrafhnik hodiv Zhef nafho pernio. 16. Staj item vojfkvatj Se ozhmo ferzhno Jen Nega konzhatj S boshjo pomozhjo. Pesen obsega štiri strani male osmerke. Oblika je torej taka, da se lahko razdeli kot letak med brambovce. Tiskana je 1. 1809. in se imenuje »nova brambovska pesem«. Ime si lahko razlagamo na ta način: Vodnik je izdal 1. 1809. brambovske pesmi. Te so imele bolj splošen pomen, zložene so bile za vse Slovence: »Pojite tedaj, lubi Slovenci, te pesmi, vnčmajte se s' petjam k' pravimu junaštvu, k' hrambi našiga svetiga Cesarstva; kar dopolnit nam Bog večni pomagaj !«1 Tudi vsebina Vodnikovih pesni ima splošen pomeu. »Nova brambovska pesem pa je zgolj lokalnega pomena za Gorenjsko. Razločevala bi se naj od Vodnikovih pesmi za brambovce, ki so bile že znane, a niso ustrezale lokalnim razmeram tudi po imenu. ^- 1 »PesTni za Brambovce« str. 5. Že na prvi pogled vidimo, da te pesni ni zložil Vodnik, kajti ta grafika, ta jezik in ti okorni verzi niso Vodnikovi. Zložena pa je po vzorcu nekaterih njegovih pesni, v gorenjski štirivrstičnici. Zložil jo je mož, ki je dobro poznal lokalne razmere na Gorenjskem in mogoče sam bil brambovec. Fr. Kotnik. f Luka Zima. Dne 18. sušca t. 1. so v Varaždinu pokopali znamenitega učenjaka in književnika hrvaškega, štajerskega rojaka Luka Zima. Profesor J. Milčetič mu je govoril krasno nagrobnico, v kateri je orisal njegove zasluge na znanstvenem polju. Rodil se je Luka Zima dne 13. oktobra 1830 v Jurjevem selil župnije Majšperg. Sedem gimnazijskih razredov je dovršil v Mariboru, 8. razred in maturo z odliko pa v Zagrebu, kjer se je oklenil takrat cvetoče ilirske ideje. Vseučilišče je pohajal v Gradcu in v Pragi. Dovršivši vseučiliščne študije, je v jeseni 1. 1856. odšel v Karlovce, kjer je služboval kot profesor celih 20 let. Leta 1876. je nastopil gimnazijsko službo v Varaždinu, kjer je služil 16 let, potem pa je stopil v pokoj. Kot vpokoje-nega profesorja ga je srbska vlada poklicala v Belgrad na on-dotno visoko šolo, da bi predaval grški jezik, a zaradi oslabelih oči je moral že čez štiri leta odstopiti. V priznanje njegovih zaslug mu je srbski kralj podelil red sv. Save. Živel je potem do smrti v Varaždinu. Luka Zima je bil eden najboljših poznavalcev hrvaško-srbskega jezika in jugoslovanskega narod, pesništva. Bil je dopisujoč ud jugoslovanske akademije v Zagrebu pa častni član »Matice srbske« in »Srbskega učenega društva«. V programih karlovačke in varaždinske gimnazije pa v »Radu« jugoslovanske akademije je napisal dolgo vrsto člankov jezikoslovne vsebine, med temi zlasti je omeniti razpravi: »Podobe v našem narodnem pesništvu« pa »Sintaktične razlike med čakavščinj, kajkavščino in štokavščino«. F. K. Književna poročila. Leveč Vladimir Dr. f: Pettauer Studien. Untersuchungen zur alteren Flurverfafiung. III. Ahteilung. Mitteilungen der Anthropologisclien Gesellschaft in Wien Bd. 35. 1905. Str. 64-98 in str. 154—196. Pokojniku ni bilo usojeno dovršiti ta spis, ampak njegov učitelj dvorni svetnik Luschin je posamne liste, na katerih je bil spis deloma samo načrtan, tako sestavil in spojil, da je nastalo enotno delo. Temu gre zato posebna hvala, kajti nihče drug bi ga ne bil tako temeljito priredil za tisk. Leveč imenuje svoje delo nadaljevanje spisov, katere je bil objavil v 28. in 29. zvezku »Mitteilungen der Anthropologisclien Gesellschaft in Wien«, a kdor ga je dobro preučil, ta bo pritrdil, da je Leveč iznova predelal ves predmet. V uvodu je zgodovinski pregled Dravskega polja, katero so, če ne noriški Tavriščani, gotovo pa Rimljani poselili. Ti so imeli od časov Avgusta na mestu, kjer stoji danes Haidinja, stanišče in legijski tabor Poetovio kot branik Posavja in vzhodne noriške meje. Tu so se stikale ceste od raznih strani in nekatere rimske ceste so še danes deloma podlaga okrajnim cestam. Na hajdinjskem polju, na mestu legijskega tabora Poetovia, je stala tudi naselbina Ulpia Traiana Poetoviensis, ki se je dotikala civilnega mesta, sedanjega Ptuja. Vodovod, ki je od Frama ob Pohorju dovajal mestu vodo, in pa razne izkopine pričajo še danes visoko kulturno delavnost Rimljanov na Dravskem polju. Naselbino Ulpio Traiano so bili razrušili ali Huni ali pa Obri do dna, in kar se je izkopalo v novejšem času, ne zadostuje, da bi razjasnili rimsko naselstvo na Dravskem polju. Ivo je Karel Veliki potolkel Obre, je okoli 1. 803. ustanovil Vzhodno in Furlansko marko; poslednja se je delila na štiri grofovine in ena izmed teh je obsegala ozemlje potlejšnje marke »Saunia« in tej je pripadalo Dravsko polje. Te na-redbe so bili porazili Madžari, in še le po bitki na Liškem polju (955) nahajamo na Dravskem polju upravni okraj, grofovino Rachvinovo, ki se popolnoma ujema s Ptujsko marko XI. in XII. stoletja, in tej marki je pripadalo Dravsko polje. In prav ta čas (985), ko se je uredila nova uprava, so novi oblastniki začeli pusto ali redko obljudeno Dravsko polje naseljevati z ljudmi. Leveč namreč trdi, da so se Slovenci, pri- šedši v alpske dežele, naseljevali samo na obronkih, a izogibali se širokih podolij ob rekah. Ali se ta trditev ujema z dejanskimi razmerami ali ne, bodo dokazale nadaljnje preiskave. Na podlagi zgodovinskih virov, kakor Rationarium Stiriae (1265-1267) in Liber predialis vrborie in Rayn et Lichtenwalde (1309), sklepa Leveč, naslanjajoč se na Peiskerjevo teorijo o dvoplastnosti pri starih Slovanih, da so se Slovenci Južne Štajerske še v XIII. stoletju delili na dve ljudske plasti: prva plast je obsegala pastirske plemiče, župane imenovane, druga pa zemljedelce. Tačas niso bili prvi selski sodniki, ampak pastirji, oziroma živinorejci in posestniki dveh zemelj (pastvin), dajali so torej povečem živino ali pa med za davščino. Ker so bili premožni, so stali socialno više od meščanov, gotovo je bil njih stan privilegovan. V dobi pred nemškim gospodstvom so bili pastirskemu plemstvu podrejeni zemljedelci, ki so v krajih, katere so jim določevali župani, žgali laze in krčili gozde za jaro setev. Toda čim več so množnejši zemljedelci pokrčili gozdov in napravili lazov, tem bolj so županom utesnili pašno zemljo. Zato so nastali prepiri in boji med gospodujočimi župani in podložnimi zemljedelci; ti so se ali s silo osvobodili gospodstva županov, ali pa so utesnili njih oblast ter ustanovili kmetsko državo. Na tak prevrat spominja po Levčevi razlagi obred pri umeščanju koroških vojvod. Kmetu, ki sedi na knežjem kamenu, pri-stoji vojvodska oblast, koroški' vojvoda je torej kmetski vojvoda. A s to razlago se ne ujema, da pripelje vojvoda kmetu bika in kobilo za pleme kot zastopnika živinoreje in da mu kmet za oboje prepusti vojvodsko oblast. Še le nove preiskave bodejo razjasnile to stran umestitve kmet-skega vojvode, samo to je dognano, da so že sredi osmega stoletja po tem obredu umeščali vojvode. Nova doba je napočila alpskim Slovencem, ko so za Karla Velikega in drugič 1. 955. prišli pod nemško oblast. Po nemškem pravu je pripadal ves svet, ki ni imel zasebnega lastnika, kronski imovini; to so nemški vladarji delili med duhovske in posvetne slovenske in nemške velikaše, ki so kolonizirali redko obljudene slovenske dežele Obsežna posestva so imeli na Južnem Štajerju salzburški nadškofje, Sponheimovci, Ostrovrharji, Planinarji in drugi. Leveč razlaga v četrtem delu, po katerem sistemu se je vršilo naseljevanje od središč Maribora in Ptuja. Navadno se je podeljevala kronska imovina po dolinah in ravninah naselnikom po izmeri kraljevske zemlje (kmetije, mansus regalis), ki obsega 48 ha; a delila se je zemlja tudi po izmeri slovenske zemlje (mansus sclavonicus), ki obsega redno 12 ha, torej četrti del kraljeve zemlje. Imenovali so jo tako, ker so nemški zemljiški gospodi delili take zemlje samo slovenskim podlož-nikom, ki so v socialnem oziru takrat manj veljali kakor nemški priseljniki. Obdelovanje^ zemlje je bilo v dvanajstem in trinajstem stoletju in tudi še pozneje kaj priprosto. Naseljenci so krčili gozde in žgali laze med omejenim ozemljem in posejali požarišče z žitom; ko je pa ponehala rodovitnost obdelovane zemlje, so jo pustili počiti ali pa so pasli živino na njej. Nato so začeli na drugem kraju, toda med določenimi mejami, krčevino kopati. Zato ni bila lega njiv stalna, ampak se je pomikala od kraja do kraja v ozemlju, katero je zemljiški lastnik odmeril nekaterim kmetskim rodbinam v krčenje. Zato se za ta čas ne da natanko določiti obseg zemlje, ki se je odmerila posamezni zemljedelski rodbini, oziroma posameznemu kmetu. Obseg deleža od »pomikajočih se njiv« je bil torej zavisen od števila zemljedelcev in njih domov in pa od rodovitnosti zemlje. Naposled razpravlja Leveč krajevna imena Dravskega polja in dokazuje, katera krajevna imena so se razvila iz goro- in vodopisnih pojmov, katera iz rastlinstva, ali pa iz osebnih imen. Ker je pretežna večina krajevnih imen Dravskega polja slovenska, sklepa Leveč, da so bili naseljenci večinoma Slovenci, katerim so se v XVI. stoletju celo Srbi (Uskoki) priselili. A prav tako je dognano, da so se tudi Nemci naseljevali po Dravskem polju, saj so bili nadškofje salzburški največji po-speševavci nemške kolonizacije po Južnem Štajerju. Kakor drugod, kjer so bili Slovenci v večini, so se tudi na Dravskem polju poslovenili nemški naseljenci, in samo nemška rodbinska imena (Greif, Lobenwein in dr.) še spominjajo na njih prvotno narodnost. Leveč je sam čutil, da se nahaja marsikateri nedostatek v tej preiskavi, kajti gradivo, ki mu je služilo, je bilo večinoma nedostatno in neobdelano; gotovo bi bil to in ono popravil in dodelal, ko bi bil sam priredil razpravo za tisk. Vzlic temu je to delo Levčevo postaviti na prvo mesto. Kajti pisatelj raziasnuje gospodarstvene in socialne razmere med alpskimi Slovani pred nemškim gospodstvom, kolonizacijo Južnega Štajerja pod nemško oblastjo, delitev sveta med naseljence, obdelovanje zemlje, pridelke in davščine in, kako je med štajerskimi Slovenci ekstenzivno zemljedelstvo prehajalo v intenzivno. Posebno zanimivi pa so oni podatki Levčeve razprave, ki dokazujejo ozko zvezo med starejšimi dogodki in sedanjimi razmerami. Med drugim je Leveč dokazal, da je posestvo salzburških nadškofov na Dravskem polju merilo natanko 100 kraljevih zemelj t. j. 4992 ha (i 49 92 ha), in prav toliko sveta si je bila salzburška nadškofija prisvojila na podlagi listine, ki je bila ponarejena pred 1. 977., a služila za podlago darilni listini 1.977. 1. oktobra, v kateri je cesar Oton 11. nadškofiji potrdil vsa posestva na Dravskem polju. Salzburško posestvo na Dravskem polju, ki je obsegalo vasi: Starše, Zlatoličje, Slovenja vas, Hodoše, Skorba, Breg, Nova vas in Pobreš, je torej identično s kraljevimi zemljami, katere si je nadškofija prisvojila na podlagi omenjene listine. Pohvalno je še omeniti, da se je Leveč oziral tudi na slovensko znanstveno literaturo (Kos, Slekovec) in ji pripomogel do zasluženega priznanja. Bodi pokojnik tudi v tem slovenskim zgodovinarjem vzgled! A. Kaspret. Francev V. A., prof. imp. varšavskago universiteta: Materialy dlja istorii slavjanskoj filologii. Pisbma k-b Vjačeslavu Hanke iz-b slavjanskich-b zemelb. Varšava 1905. (4° [= leks. 8°], str. 16 + 1296 + VII). (S podobo Hankovo.) Cena 6 rublej. Ne samo kot shramba gradiva za zgodovino slovanske filologije, kakor je ta debela knjiga označena s splošnejšim svojim naslovom, ampak zlasti tudi kot zakladnica prezanimivega materijala za zgodovino neučenega slovstva posameznih slovanskih narodov zasluži Francevlje delo pozornost vseh preiskovavcev duševnega razvoja Slovanov v prav obili meri. Celo narodopisec bo našel tu pa tam raztreseno marsiktero zrno, ki ga sicer ni zapazil zabeleženega drugod. Kajpada bodo veči slovanski narodi (Rusi in Poljaki) pobrali zase iz tega dela največe in najlepše kose; nekaj malega odpade z obilo pokrite mize vendar tudi za nas' Slovence, kterih število je mnogo manjše. Najsi imamo o Hanki dandanes kakršnokoli mnenje glede njegove nadarjenosti in njegovih falzilikacij, nihče ne bo mogel oporekati, da je skušal vselej in povsod širiti znanje o Slovanih, njih vzajemno pozna-vanje^ in s tem — približevanje, kar ni majhna zasluga. On spada brez dvojbe med glavne prvoborce slovanske vzajemnosti. To nam na glas spričuje ravno ta knjiga listov, ki so mu jih pisali razni pisatelji in obdelovavci knjižnega polja slovanskega, zahtevaje od njega večinoma kakih uslug in pomočkov za knjižno svoje delovanje in za preučevanje slovanskih jezikov in slovanske zgodovine ali pa zahvaljevaje se za storjene take usluge. Če pomislimo, da je sprejel izdajatelj v to drobno tiskano delo samo liste, ki imajo kako važnost v oziru knjižno-zgodovinskem, in da je ostala nevpošteta vsa korespondenca Čehov samih, se moramo pač čuditi živahnosti in obilosti Hankovega dopisovanja in pa premnogim zvezam, ki jih je on imel z vsem slovanskim svetom. V Prago prihajajočim Slovanom književnikom kakor neknjižev-nikom je bil nekak slovanski konzul, pri kterem se zglasiti si je štel vsaki Slovan v dolžnost; pa ne samo to, bil je tem romarjem v zlato Prago tudi brezplačen vodnik in razkazovanj slavne češke prestolnice. V Francevlji knjigi so z listi zastopani ti-le Slovenci: Janez Bleiweis (1 list), St. Vraz (1), Štefan Kociančič (12), Fr. Levstik (2), M. Majar (2), Fr. Metelko (3), Fr. Miklošič (2) Jarnej Francelj (3) in A. Kin-spieler (1). •— Brez posebne važnosti je pismo Blei weisovo, v kterem se zahvaljuje za poslani kraljedvorski rokopis in pošlja v zalivalo 3 letnike pratike. — Pismo Vrazovo je že 1. 1896. objavil v Viencu M. Murko. — Pisma Kociančičeva se tičejo Hankovih knjig, ktere je prvi naročal za goriške bogoslovee. Iz njih izvemo, da je Ko-ciančič sam nameraval preložiti na slovenščino Pocatky posvatneho jaz. slov. in da je knjigo Božestvennaja službba prelagal na angleščino neki v Gorici živeči Anglež, William Frederic Wingfield, Kociančičev prijatelj. Kociančič je poslal Hanki snimke nekih glagolskih rokopisov, ki so mu bili doneseni s Krka. Na pismeno prašanje Hanke o Levstiku (16. III. 1855) je odgovoril Kociančič, ki ni nič vedel o ljubljanskih ko-varstvih zoper našega pesnika, popolnoma objektivno : »Gospod Levstik, od katerega mi pišete, da je kralj. rok. poslovenil, je pri nas znan ko dober pesnik; gotovo bo tadaj to njegovo delo svojega mojstra hvalilo.« Novo nam je tudi to, da se je dr. Newman, rektor katol. vseučilišča v Dublinu, poznejši slavnoznani kardinal, zanimal za Slovane in slovanske jezike ter želel pridobiti za nje učitelja na vseučilišču dublinskem. -Najzanimivejša sta za nas brez dvojbe lista Levstikova. Ona sta živa spomenika krivice, ki je zadela tega pesnika, in tožnega stanja, v kte-rem je bil, ko je moral zapustiti olomuško bogoslovnico ter se je bavil na Dunaju: živo nam potrjujeta resničnost tega, kar pripoveduje o Levstiku Stritar v Ljublj. Zvonu 1889 (str. 1S-20). Levstik je namreč, kakor izvemo iz teh listov, ponudil svojo prelogo kraljedvorskega rokopisa najprej Hanki, naj bi jo izdat ta za primeren honorar. Da bi to svojo zahtevo opravičil, mu piše v prvem listu precej obširno o svojem žalostnem stanju, v ktero je zašel vsled izdaje svojih »Pesmi«; kar pripoveduje, se vse strinja s poročilom Stritarjevim. Novo se mi'zdi to: »Sie (»Pesmi«) wurden von einem Supplenten, der zugleich Pater' ist, am Gymnasium zu Laibach als Vorlesebuch eingeftthrt, aber die Folge davon war eine traurige.« Kdo je bil to? Hanka je hotel seveda poznati izvirne- Levstikove pesmi ter je želel od njega en iztisek, po kterega je' pisal Levstik zaman trikrat v Ljubljano Blasniku, ki mu je še le na četrti list odgovoril, da je vse pod pečatom. Iz 2. lista izvemo dalje, da Levstik ni mogel edinega izvoda, ki ga je imel, poslati Hanki, ker je mislil napraviti novo izdajo. »Imenitni« Blasnik je, kakor pri Prešernovih poezijah, ravnal tudi v tem primeru nekam — čudno. Dasi je vendar že razprodal dovolj iztiskov Levstikove knjige, s kterih iz-kupilom so bili gotovo do dobra že poplačani vsi stroški, je hotel izročiti rokopis pesmi le proti temu, da mu vrne prejeti honorar 35 gl. konv. den.! To pridrževanje rokopisa je bilo vzrok, da Levstik ni mogel odstopiti Hanki edinega izvoda. Glede kraljedvorskega rokopisa mu javlja v istem listu, da je izročil prelogo Mohorjevemu društvu, ker ni hotel, da bi Hanka prinašal žrtve zanj. Od honorarja tega društva se 1 Tukaj rabi Levstik besedo Pater pač v pomenu, kakor se sliši na Moravskem in Češkem, kjer se ž njo zaznamuje...tudi navaden svetni duhovnik. je nekaj časa siromašno preživljal. »Zdaj sem pak v najhujši bedi Roditelji mi ne odgovore na nobeno pismo; tu na Dunaju imam mnogo, toda le revnih prijateljev, nobenega zavetnika in nobenega zaslužka, navzlic vsemu dozdanjemu prizadevanju. Res ne vem, kam se mi je obrniti in kaj početi! Vse se je, kakor kaže, zarotilo zoper mene. V Ljubljani imam pač baje mnogega tihega zavetnika, toda jaz ne vem nič o tem! Drznem se zategadelj Vašega blagorodja prositi kake podpore. Moja samozavest me je dozdaj odvračala od takega koraka, dokler me ni zadela najhujša stiska; toda zdaj nimam nikakega upanja, dokler ne izdam vnovič svojih pesmi, kar bi se lehko zgodilo v dveh mesecih, ako bi imel založnika. Tako bi si mogel mnogo prislužiti. V Ljubljani nečejo tisti, ki imajo moje delo, odstopiti ga nikomur niti za ogromno ceno 5 gl. in več! Bi-li ne bilo mogoče tiskati knjigo v Pragi? V Ljubljani in povsod drugod je dovolj knjigarjev, ki bi jo radi speča-vali, to vem natančno.« Ta dva lista sta za slovenskega književnega zgodovinarja dragocena dokumenta; upam, da mi bravci ne bodo zamerili, če sem njih zadnji del preložil. — M. M ajar prosi v prvem, ne datiranem listu, najbrž iz 1. 1846., naj bi mu Hanka nasvetoval kako češko prirodopisno knjigo, ker namerja sam »u ilirskom književnom narečju« spisati za šolsko mladino podobno knjižico, ki bi obsegala živalstvo, rastlinstvo in rudninstvo. Z drugim listom pošilja nekaj slovenskih knjig za češki muzej. — Metelko naročuje 1.1853. in 1854. za svoje učence Ostro-mirovo evangelje (Hankovo) po znižani ceni. — Miklošič prosi po Kopitarjevi smrti Hanko, naj mu na kratek čas posodi Ostromirovo evangelje (Vo-stokovljo izdajo), ktero mu z drugim listom vrača. — Jarnej Francelj, pozneje profesor v Varaždinu in vzbujevavec zagorskega naroda, poroča o učenju slovanskih jezikov v Celju v letu 1851. ter naroča rusko slovnico ; v drugem listu, v kterem ga sprašuje zastran državne preskušnje pred praško komisijo, mu javlja tudi, da mu je zabranjeno učenje če-ščine, in naznanja ustanovo Slomšekove bratovščine sv. Cirila in Metoda za spreobračanje razkolnih Slovanov; tretji list mu piše iz Zagreba ter želi knjig, zlasti prelog starih klasikov v češčino. Francljevi listi so pisani v neki čudni mešanici iz slovenščine, hrvaščine in češčine. — Andrej Fin spieler želi naposled 1. 1853., naj bi Hanka posredoval, da pridejo knjige Mohorjevega društva v roke cesarju Ferdinandu. Slovencev se tičejo tudi še nekteri listi ruskega slavista Sreznev-skega, kjer se govori o Kopitarju (večkrat omenjenem tudi sicer v izdanih listih), o Gradcu in graških Slovencih (Kvasu, Murku), o proda-javcih slovenskih knjig na Štajerskem, o slovensko-nemški jezikovni meji, o vzhodnještajerskem jezikovnem narečju in Haložanih, o Catu in Dainku, o Prekmurcih in Kajkavcih ter o potovanju po Zagorju in v Zagreb ter dalje proti Kranjski. Ti listi se po vsebini skladajo z listi, ki jih je pisal Sreznevskij materi ter so objavljeni v »Živi starini« 7 ruski II (1891); posnetke glej v »Dom in Svetu« 1899. 129, 161, 193 itd. Sreznevskega listi o Režijanih in drugih italijanskih Slovencih so v glavni stvari objavljeni pravtako v »Živi starini« in pa že prej v spisu »Friulbskie Slavjane« (Sanktpeterburg 1881: Zapiski imp. akad. nauk XXVIII., priloženie No. 4). Mnogim listom, toda ne listom slovenskih pisavcev, je pridejal izdatelj tudi Hankov odgovor na nje, če mu je biF pristopen; to je vse hvale vredno in povišuje zelo vrednost njegovega dela. Zalibog se to ni moglo in ne bo pač moglcr morda nikdar zgoditi pri vseh listih. Ni pa izdatelja hvaliti za to, da ni izdal vseh v Pragi hranjenih dopisov Hanki iz slovanskih zemelj; če se je bal, da bi mu bila knjiga preveč :iarastla, na; bi vsaj povedal, kje je ta korespondenca že objavljena in dostopna sicer. Po njegovem delu bi si na primer človek mislil, da si Hanka ni dopisoval s Kopitarjem in Cafom. Zakaj ni torej vsaj s citatom navel prvega dopisov Hanki, ki jih je objavil Jagič v 2. zvezku svojih Materijalov »Novyja pisbma Dobrovskega, Kopitara itd. Sanktpeterburg 1897« (== Sbornikb statej, zvezek LXII.), kjer je objavljeno 134 pisem, in pa 26 pisem Kopitarjevih, ki jih je objavil Kunšič v spisu »Doneski k zgodovini književne zveze mej Čehi in Slovenci« (Zbornik slov. Matice I. 189—212)? Če pregledamo ti dve zbirki, vidimo, da se pogrešajo še Kopitarjevi dopisi Hanki od marca 1834 do junija 1836, ki so najbrž še v Hankovi ostalini nepregledani. Tudi ni omenil Francev korespondence Cafove, objavljene v navedenem Kunšičevem spisu na str. 157—188 (20 pisem), h kateri sem v drugem zvezku Matičinega Zbornika objavil jaz troje Hankovih odgovorov (str. 228—231). Izgovor, da je knjiga Jagičeva splošno znana, pač ne velja o zadnjih dveh publikacijah. Glede natančnosti izdaje ne morem izreči določne sodbe, ker nimam pri roki originalov, da bi mogel določiti, kaj je (pisna) hiba že v originalu in kaj se je vrinilo napačnega še le med prepisovanjem in natiskovanjem. Gotovo je izdatelju na rovaš zapisati Mocun (1153) za Macun, Van čas (290) za Vancaš, ker si ni misliti, da bi pisatelj lista ne bil znal pisati teh imen. Tudi ni Majar (659) izdajal »Slavjana« od 1863—1865, ampak od 1873,—1875. leta. Indeks je pridejan delu samo eden, vrejčn po imenih v pismih imenovanih oseb; toda v listih se ne omenjajo samo osebe, ampak tudi stvari, in zategadelj zelo pogrešam stvarnega kazala, brez kterega naj bi se enaka dela ne objavljala nikoli. Izdateljeva dolžnost je, v kolikor moči olajšati rabo tako debele knjige. Razporedbi listov po azbučnem redu piscev, ki so jih pisali, in pri vsakem piscu po hronologičnem redu, v katerem so pisani, ni kaj prigovarjati, ker je neprisiljena in se ponuja sama ob sebi. Morda bi bila komu bolj všeč delitev piscev po narodnostih; toda ravno pri knjigi, kakršna je ta, se mi zdi neumestna. Saj je to delo, če mu skušamo na sploh določiti pravo ceno, pred vsem drugim važen spomenik tistega v četrtem, petem in šestem desetletju prejšnjega veka bujnejše vzplamte-lega duševnega gibanja med Slovani, ki stremi po medsebojnem zbliževa-vanju, po tako zvani slovanski vzajemnosti; povsod v tej knjigi nam to stremljenje stopa bolj na videz, kakor oseba Hankova, kteremu so listi pisani. Kar pak ni hotelo biti ločeno po splošni svoji smeri, to ostani neločeno tudi v knjigi. Poznavatelj literature dotičnih narodov in strok si bo sam znal poiskati, česar mu treba. ^r gfrefceij Šašelj Ivan: Bisernice iz belokranjskega narodnega zaklada. I. V Adlešičih nabral I. Š., župnik. Založilo Kat. tisk. društvo v Ljubljani. Tisk. J. Krajec nasi. (!) v Rudolfovem 1906. mala 8°. VII + 329 -f 3 str. Cena 2 K. Župnik Ivan Šašelj je že dolgo znan za pridnega in tudi precej natančnega nabiravca narodnega blaga belokranjskega, ki je je objavil v različnih naših perijodičnih tiskovinah : v starejšem »Slovanu«, v mlajših »Drobtinicah« in pa v »Dom in Svetu«. Zdaj je svoje zapiske zbral in pomnožil s še neobjavljenimi, ter nam jih predložil v posebni knjižici, da bi v nji, kakor v zrcalu opazovali prebivavce, če ne vse bele Kranjske, pa vsaj ene fare, ki jo je zapisovavec natančno preiskal glede na njeno folklore ali znanje ustnih poročil. Vsi zapiski so podani kolikor moči v narodnem (dijalektičnem) jeziku, kar je gotovo vse pohvale vredno; da pa jezik ne more biti popolnoma enoten niti v eni vasi, zlasti ne v župniji, ki sestbji iz več vasi, to v6 ne samo vsaki strokovnjak, ampak tudi preprosti človek, ki pravi, da vsaka vas ima svoj glas. Knjižica je razdeljena v 7 delov, ki obsegajo: 1. pregovore in reke, 2. pesmi, 3. vraže, prazne vere in narodne običaje, 4. bajeslovne stvari, 5. pripovedke in pravljice, 6. slovarček in 7. tolmač neznanih besed, ki se nahajajo v pesmih. V predgovoru omenja pisatelj, kako prodira vpliv slovenskega knjižnega jezika iz cerkve in šole v narodni govor, ter podaje k posameznim oddelkom svoje knjižice nekaj opomenj, od kterih so najbolj stvarne navedbe o pevcih in pevkah. Hvalo zasluži, da se je kot nestrokovnjak v vsem delu vzdržal vsakega razlaganja in etimologiziranja; samo v predgovoru si je privoščil nekoliko opazek, ki jih pa ni moči vseh pohvaliti. Kar namreč pravi o izrazih, ki se bodo po njegovem mhenju dala razložiti iz njih neka krajevna imena, to je vse vzeti le cum grano salis. Ime Hinje gotovo nima nič opraviti z ivjem (belokr. hinje); Dragatuš je krajevno ime iz starega osebnega imena (prim. Drahotouše, nemški Drahotusch na Moravskem); tudi Tušev dol bo s t u h 'krhek' le v daljni zvezi in izpeljan marveč prav tako od osebnega imena, kakršno tiči v Tuško, Tušek, Tuškan. Dasi leži črnomaljska Bistrica na robu pogorja, vendar dvojim, da bi imela svoje ime od češpelj bistric, ker bi v oznamenilo kraja potem gotovo imeli drugačno končnico. Ni-li kje tam blizu nobenega žleba za kak potok hudournik? Bistrica pomenja namreč tudi potok deževnik, ki samo po kakem dežju ali plohi bistro (= hitro) dere z gore v dolino. Tudi m u-dače ne stoji za »mudrače = modrače, ker so bolj modre barve«; od modrb 'blau' bi imeli namreč v Belih Kranjcih kakor v hrvaščini le "modrače; madr-b 'sapiens' pa ne more prihajati v poštev. V resnici je ta beseda izpeljiva samo iz stsl. m a do 'testiculus', torej je mudača 'prunum maius testiculi formam habens'. Pregovore in reke (str. 3—16), ki so jako značilni, deloma prav originalni, humoristični in podučni, je vredil zapisovavec po abecednem redu prve besede, čemur ni kaj prigovarjati, ko obseg zbirke ni ravno velik; veča zbirka se bo morala kajpada vrediti drugači ter ji bo vzeti za vzorec poljsko zbirko Adalbergovo ali malorusko Frankovo. Povedati pak bi bil moral zapisovavec, kaj pomenjajo posamezni nenavadnejši pregovori, ali pa vsaj, o katerih prilikah se rabijo. Vsakdo namreč ne more kar od sebe umeti vsakega, n. pr.: Došlo je kljuse vuse; stoji kaj bablji zub; bol dojde z valom, a projde z lasom (prim. Bolezen gre v človeka z vozom, iz človeka po niti [valom tisk. pomota ali = ;Welle' ?]). Tudi ne bo vsakdo precej spoznal, kaj pomenja »I mrliunec (mravlja) na svojem (= po svoje) jak«. Zanimiv se mi zdi pregovor »Ki ima žute lasi, je zmirom priden«, ko Slovenci nimamo (z mnogimi drugimi narodi vred, v nasprotju z Židi) rdečih las v posebnih čislih; toda prim, srednjelatinski pregovor: Homo ruber raro bonus, si est bonus, valde bonus. V pesmih je ločiti take, ki vežejo Bele Kranjce s sosednjimi Hrvati, in pa take, ki jih spajajo s Slovenci. Zadnje so manjše poetične vrednosti. Glede vredbe se je držal izdatelj reda, ki ga je našel v mojih »Narodnih pesmih«, kjer sem jaz že objavil 26 tu priobčenih pesmi, Ker obsega ta oddelek Šašljeve knjige (str. 17—179) z varijantami vred 95 pesmi (87 številek), je torej novih lepo število 69, od kterih so neke resda le varijante že objavljenih, neke pa so popolnoma nove vsebine (št. 3, 5, 11, 12, 15, 23, 28); pesem 50. je pač umetna. V resnici pak obsega knjiga še več pesmi, toda nektere so priobčene v oddelku za narodne običaje, namreč jurijevska (str. 188—189), ivanjske (str. 191 do 197) in kolednici (str. 203—204); od teh so nove: jurijevska, potem ivanjska 4., 5., 6., 7. in 8. in pa obe kolednici. Kajpada imajo vse sorod-nice v drugih belokranjskih pesmih: jurijevskih (moje zbirke III. 4992 do 4996), i vanj skih (III. 5075—5117) in v kolednicah (III. 4743-4747). Izdatelj je pri prvih pesmih navel povsod sorodnice, ki se nahajajo v moji zbirki, kar bo le pospeševalo rabo njegove knjige. Dodati bi bilo še te-le navedbe: Pesem 2. spada.k pesmim o nevesti, ki srečno ubeži naklepom hudobne tašče, torej je podobna pesmim I. 108 — 111 moje zbirke; s št. 22 primerjaj v moji zbirki I. 609—110, s št. 27 pa razen pesmi, ki so omenjene že v Šašljevi knjižici, tudi III. 5080, 5098, 5104; s št. 60 prim. III. 5519—5522 moje zbirke, s št. 62 pa št. 22 v III. razdelku zbirke »Hrvatske nar. pjesme Naše sloge« str. 15. Med vraže, prazne vere in narodne običaje (str. 181-—209) bi bilo uvrstiti tudi ves razdelek »Bajeslovne stvari« (str. 213—220), iz pravljic in pripovedek pa št. 3 (hudič polhar), s ktero je primerjati, kar piše Jurčič konec prvega poglavja svojih prizorov »Jesensko noč med slovenskimi polharji« (Zbrani spisi II. 202—205). V »bajeslovnih stvareh« se govori o divjem možu (prim. Kobetov spis o istem bitju v Novicah II. [1844] 156), o Vidovini (= vedomcu, vampirju) in o vilah. Posebno zanimivo je, da se je v Belih Kranjcih še ohranila navada nastriganja las (str. 209), kar imenuje Srb šišanje; želeti bi bilo samo, da bi bil pisatelj vso ceremonijo popisal natančneje. Prav medel je oddelek »pravljice in pripovedke« (str. 221 —237); upajmo, da nam prinese zapisovavec več takega blaga v II. zvezku. St. 4, 5 in 6 so pripovedke. Prva pripoveduje, da je kralj Matjaž začel vojsko s Kristusom, zato je zaprt v goro; to pripovedko poznajo tudi na Vipavskem in Primorskem. Druga (K6fanji vrh) je etimologična pripovedka, t. j. k navidežni etimologiji je naredil narod pripovedko, da si je tako razložil pomen krajevnega imena. Tretja (Turki pod Zežljem) kaže znani motiv o prevarjenem sovražniku, ki misli, da je neprijateljev ko listja in trave, ker gre ista mala četa večkrat okoli vrha gore; prim, v ponarejenem kraljedvorskem rokopisu pesem 'Čestmir in Vlaslav'. — Pravljic je petero. V prvi se Burja in Jug, ki sta si bila v gosteli, spremljata domov; Jug zdrobi, ko spremlja Burjo, s svojo gorko sapo Burjini kočiji na kolesih vse špice (to besedo piše pisatelj v ušescih, kar je nepotrebno, ker je dobro domača). — Druga številka podaje znano pravljico o mačehi in pastorki; poslana o božiču iskat jagod jih najde ta s pomočjo Jugovo, vtem ko se njena napitna sestra vrne zmrzla, ker se je zamerila Burji'; prim, v Plohlovih »Hrv. nar. pj. i prip.« I. 101—102. 1 Ad vocem burja 1 V novejšem času so začeli naši listi, zlasti taki, ki se radi pobahajo, da pišejo najlepšo in najčistejšo slovenščino, namesto slovenske oblike burja rabiti italijansko obliko bora; prej je po Krasu in Trstu pihala burja, zdaj pa razsaja tam po mnenju teh pisačev le bora. Potrebno se mi zdi, da se kot pošten Kraševec uprem takemu spakovanju. Naša burja nima z bor o glede etimologije nič opraviti; prva je najbrž v zvezi z lat. furia 'Wut, Raserei', grškim (ppw 'bringe durcheinander', lit. burys 'Schauer' itd. (gl. Walde, Lat. Et. Wtb. 255), druga pak se izvaja iz gr. fiofvža; 'Nordwind', kar spravljajo nekteri učenjaki v zvezo z našim gora, tako da so jim stari hyper-borejci isto, kar nam naši zagorci. Toda bodisi etimologija obeh besed kterakoli, to je gotovo, da si besedi nista v sorodu in da ni domače 'Veter i zločesta cura' in pa 'Veter i dobra rura' (obe spadata vkupe in druga pred prvo); dalje prim, tam I. 130. pravljico »Mačuha, njejna čer i pastrka« in v SI. Glasniku 1862, 291 pravljico, ki jo je zapisal Podgoriški (= B. Krek, Slov. nar. pravlj. št. 39), in pa deloma pravljice o pepeljugi, kjer je ta motiv na začetku pravljice v nekem zapisu A. Pe-gana iz Vipave; gl. tudi pri Grimmu 'Frau Holle' I. št. 24. — V tretji pravljici (št. 7) proda kmet hudiču, da mu ta pomaga izvleči voz, sina, o katerem ne ve, da se mu je v tem času porodil doma; sin odvzame šiloma hudiču zapis duše in spovd spokorjenega grešnika, prim, med slovenskimi pravljico, priobčeno v Slov. Bčeli III. 1852. 233—235 in pravljico 'Tolvaj Matjaž' v Slov. Glasniku 1859, 12—14 (tudi v švabski pravljici se imenuje grešnik ali ropar Matthes, v poljski pa Madej); glede na-daljne literature primerjaj navedbe učenega poznavatelja pravljic, praškega profesorja J. Polivke, v Archiv f. slav. Phil. XVII. 574 (št. 60, 61, 62 in 74), XIX. 245 (št. 21), XXVI. 458 (str. 3 n.), 462 (str. 97 n.), 465 (str. 174). — V četrti pravljici (št. 8) nauči rešeni gad pastirja da naj si pri njegovem očetu izprosi za plačilo 'nemštim' (že ta beseda kaže, da je došla pravljica iz Srbohrvatov, kjer nahajamo v pripovedkah nemflšti jezik 'die Sprache aller Tiefe'). Po »nemštimu« izve pastir za zaklad, ga izkopa in se oženi. Jaliaje z ženo se zasmeje, ko sliši pogovor konj, ki ju jezdita. Žena hoče vedeti, zakaj se smeje, on pa ne . sme povedati, ker bi precej umrl. Pes že žaluje po njem, ker se boji, da izda skrivnost, le petelin je trdosrčen, češ, če jaz vstraliujem svojih dvesto bab, zakaj bi on ene ne. Grof udari nato ženo za uho: na, to je vsa skrivnost. Prav podobno pravljico nahajam v ostalini Jak. Volčiča iz Istre; glede literature prim, navedbe J. Polivke v Arch. f. slav. Phil. XIX. 244 (št. 7). — V zadnji pravljici so razni motivi zelo pomešani. Trije kraljeviči varujejo zlata jabolka. Starejšima jih odnese devet 'pavunic'; mlajšemu pa sede deveta na prsi in mu da dve jabolki. Ta dobi kraljestvo, hoče za ženo to pavunico in je gre iskat. Pavunice najde pri nekem gradu, kamor zahajajo na vodo. Ker se kraljevič tri noči ne zbudi, dasi sede njegova pavunica nanj, odleti ta z naročilom, da se več ne vrne. On je gre iskat dalje v pavunovski grad, kjer jo dobi in ž njo ključe do vseh gradov, kterili enega pa ne sme pre- burje zamenjavati s tujo boro. In če bi tudi bila naša beseda istega izvira kakor italijanska, ne bi li že konservativnost zahtevala, da ostanimo pri stari udomačeni obliki, ki jo podpira tudi stara slovenščina, češčina, poljščina, ruščina, bolgarščina, torej ves slovanski svet ? Vendar se bojim, da ostane moj klic glas vpijočega v puščavi. Morda se do-dotični časnikarji poboljšajo in spokorč, ako pridrvi na nje Burja iz prve slovenske operete ter zroji nad njimi: »Tumpel tape! macafure! * Šeme! buče brez možgan!« in kar je v »Belinu« na str. 8. še drugih podobnih »lepih« vzdevkov nimfam. gledati. Prelomivši prepoved gre vanj; v njem je sod, v sodu zmaj; zmaj. razbije obroče in odnese pavunico v zmajski grad. Kraljevič gre za njo in stopi tam v službo: tri dni in tri noči mora zmajevni varovati kobilo in žrebe. Pomagajo mu prvo noč ribe, drugo lisice, tretjo miši. (Tukaj je gotovo nekaj izpalo: zakaj mu pomagajo te živali?) Po nasvetu pavunice vzame za plačilo najgršega konja in na njem ubeži ž njo srečno domu. Prim, deloma Plohi I. 121 d.; glede začetka prim, deloma opomnje J. Polivke v Archiv f. slav. Phil. XXVI. 464- in 467 (str. 190), pa tudi v Narodopisnem sborn. VII, 220 (č. 18), in pa opomnje, ki jih v istem zvezku podaje na str. 67, 68 V. Tille. Zares dobrodošel je slovarček (str. 238—324); vendar bi si gledč njega želeli izrečne izjave, da tamkajšnji narod sploh ne rabi več besed, ki jih je za slovarčkom priobčil zapisovavec v »tolmaču neznanih besed, ki se nahajajo v narodnih pesmih«; to zdaj bravec samo sluti, ker bi sicer sploh ne bilo povoda temu razlikovanju (vendar glej besede pavunica, ki se rabi na 243 itd. v pravljici in je navedena le v tolmaču !). Ker je izdajatelj ponatisnil cel6 mnogo besed, ki jih je vsprejel že Pleteršnik, bi pač ne pričakovali stavka na str. 267: »Razne dele krosen sem priobčil v Dom in Svetu 1896, str. 320«: če je namreč ponatisnil druge že objavljene stvari, zakaj tudi ne tega, gotovo zanimivega besedja? Ne zdi se mi dalje prav, da se v slovarčku razlagajo nektere besede z rekli in besedami, ki so bravcu enako temne in jili ne najde niti v Pleteršniku, n. pr. viitora ;== vavtora (kaj je to? ali bav-tora = Falltor?) vratnjak = škrofelj (? Skrofeln ?), žmečki adv. = žmeč (kdo naj ve, da je to particip?). Nekih besed, ki bi jih pričakovali v slovarčku, ker jih bravec ne razume, iščemo zaman, n. pr. macika, krčlja, kuča na str. 186. Ako pregledamo bogati jezikovni zaklad Belih Kranjcev, zapazimo precej, da je roman *čina vplivala nanj bolj od nemščine, dasi žive prav blizu Kočevci. Romanski izrazi so prišli v Bele Kranjce prek čakavskili in kajkavskih Hrvatov iz Primorja in Istre (prim, batuda, bartuda, baril, banjati, bergla, bersa, bolet, bragešnik, benda, brižiti, capa, cokelj, čavelj, čikvertin, duplir, duplik, durati, finiti, galjuf, guštati, javol, ka-para, komun, kontentirati, korda, mazana, minati, mirak [iz miracolo], piljun, pladenj, salvijet, škola, škuda, štramac, štacun, tapun, tenda, tutor, vena, volta, voltati, žoladija, žmukler; sagama 'orodje, s kterim se dela napustek pri zidu', hrv. saguma 'Gesimsbrett, Schablone', it. sagoma 'Simswerk'. . . Precej razširjena je tudi romanska končnica -i j a: trgovija =« trgovina, in zlasti -ncij a (bijencija, obilencija, oti-mancija, pretežencija 'težava', prevarancija in varancija, trdancija) in -an t: varant, prevarant'goljuf'. Med končnicami kaže sufiks -i k v ozna-menilo kraja, kjer raste to, kar pove osnova (cerik, brinik, brezik, topolik . . .), prebližnjo sorodnost tega narečja s hrvaščino ali srbščino, kjer je ta končnica v tem pomenu zelo navadna. V glasovnem oziru je zanimiv o za polglasnik: stoza; v spihalnik prvi i pač ni čist, ampak nadomešča polglasnik, ker se na Kranjskem in drugod govori sp-bhaunik : p "b h-, p-bhati. Čudna je raba v za l: m url a = murva, muh lj i č = muhvič, m r 1 i n c i = mrvine, mrve; d u ž e 111 i k = deževnik (že Dalmatin piše deželnik poleg dižeunik 'Rohrdommer); zanimiva je menjava r in e: štrbalce, štrbalj e =.stebelce. Novo polnoglasje nam kaže s/robot iz srobot (na Krasu sarabot). Metatezo vidimo v 11 a n iz tnal - o in pač tudi v š k a v 1 a iz škalba, *škalva (skalba). Nepričakovana oblika je sklezena za slezena; prim, sli z ek poleg sklizek. V šivatka za šivanka vtegne tičati vpliv participov na -t, ki zamenjujejo participe na -n (dat, znat. . .), kakor da bi šivanka bilo narejeno iz part, šivan- in ne iz šivalnka od *šivadlo, *šivadlbna, torej *šivadibn-bka (prim, kuhanca iz kuhadlbnica), vpoštevaj tudi druge enake tvorbe v Arcliivu XXVI. 531, kjer piše o njih Ilešič. Iz dveh besed je spojena tvorba trščije; v njih se je pomešala beseda trsje in *trče, kar je, dasi je tj sekundarna skupina, nastalo iz trtje (prim, treči za tretji). Zanimivosti je v tem slovarčku za jezikoslovca toliko, da bi nas predaleč zapeljalo, ko bi hoteli navesti vse. Omenimo naj le še dvoje, troje stvari. Z deska 'die Totenbahre' prim, nemški 'Totenbrett', z grk, g r č i n a 'orjak, velikan' prim, staroruski spolin-b, ispolin-b od naroda, zva-nega Spoli, in č. obr, p. olbrzym od obrin-b 'Avarus'. Nerazložena je do-zdaj beseda okvir 'Ralimen'. Ako je belokranjska oblika o ko vir (na okovir = na okolu 280) prvotna, potem smemo misliti, da je s končnico -yrb nastala iz okovi, 'der Beschlag, die Fassung, liinfassung', kakor imamo m e h i r iz mžh-b itd. (Miklošič, V. G. II. 93;. Izgubo samoglasnika o nahajamo pri deblu kov- tudi sicer; naklo, nakvalo (na Krasu) iz n&kovalo, podkva iz podkova (tu je vzrok izpadu, ker je beseda prešla v u-debla: podkev po cerkev); mogoče pak je tudi, da je hkratu vplivala na izpad vzporednost adjektivov od u-debel s samoglasnikom k pred končnico, od kterih imamo oblike na -k v en in -koven: crkven — crkiven (iz -kbvbn-b, oziroma -k t> v b n + vokal). To omahovanje med crkven in črkoven je lehko dalo povod oklevanju med okovir in okvir. — Beli Kranjec rabi kaj v pomenu 'kot, kakor': sam kaj Bog brez brata, enako dakaj 'vsakakor'; ta kaj je iz k a s pridejanim j (kakor v včeraj itd.), k a pak je strnjeno iz kao in to iz kako, kakor v hrvaščini. — Zanimivi so tudi nekteri primeri narodne etimologije: jakša — jelša : jak, jesenovec 'Essigessenz' : jesen 'Esche', mrhunec — mrav(lja) : mrlia (malovredna žival) itd. Pripomniti mi je še nekaj o naslovu in obliki knjige. Jaz si namreč ne morem domisliti, kaj naj pomenja v naslovu beseda »Bisernice«. Ako je mislil izdatelj na bisernica 'Perlenmuschel', je to pač nekam čuden naslov; ni-li je hotel reči bi se rje, biserci ali biserna zrna? Glede vnanje oblike mi ne ugaja potrata popirja pri pesmih. Čemu toliko praznega prostora? Ko bi se bile pesmi tiskale zdržema druga za drugo, bi se bilo lehko prihranilo tri pole, kar ni majhne vrednosti pri naši revščini. Sploh prašam, čemu večkrat po nepotrebnem plačujemo dragi popir, ki ga moramo dobivati od drugod, če tiskamo svoje stvari tako skane široko in potratno ? S tem se podraža tudi tisek. Ta moja opomba ne velja samo založniku te knjige, ampak tudi drugim našim založnikom in zlasti literarnim društvom. Posebno naše novejše zbirke pesmi so ti-večkrat tako potratno, da ti iz zbirke na mestu verzov zija nasproti prazen prostor, in navzlic tej potrati iščeš zastonj kazala. Nehote si misliš, da je tistega, ki je naročil tako opravo, premamila ob naroče-vanju pesnikova 'čaša opojnosti'. Svojo sodbo o Šašlj evi knjigi sklepam navzlic vsem prigovorom, ki sem jih izrekel v tej oceni, z odkrito pohvalo in z željo, da bi izdatelj nadaljeval svoje delovanje in vzbudil za nje še novih delavcev, ter da bi tudi Slovenci pokazali, da jim navzlic odurnemu zabavljanju nekterili gospodov zoper folkloristiko vendar še ni izumrla za njo ljubezen, ki so jo vzbudili v nas pisatelji petdesetih in šestdesetih let prejšnjega stoletja. Dr. K. Štrekelj. Prikryl dr. Frant.: Ss. Cyrill a Method v upomink&ch pa-m&tek starožitnyh na Moravč. Kromeriž, 1905. Vel. 8°, sta. 110, c. 1 K 80 h. O naših blagovestnikili imamo sicer že obilico knjig in razprav, vendar je še v njunem življenju in delovanju marsikaj zakrito in zato z veseljem pozdravljamo vsak nov poskus na tem polju. Doslej so cirilo-metodijsko vprašanje obdelovali le bolj jezikoslovci in zgodovinarji, v tej knjigi se je pa oglasil arheolog. Dr. Prikryl se ozira v svoji knjigi zlasti na dva vira: na živo ljudsko izročilo pa na umetniške spomenike iz Ciril-Metodove dobe. Odbor za preiskovanje groba sv. Metodija je pisatelju pred nekaj leti poveril nalogo, da na podlagi zgodovinskih in topografičnih podatkov sestavi sliko Velelirada 1. 863. To ga je napotilo, da je s arheološkim svedrom brskal po zemlji, med ljudstvom pa zbiral spomine na sv. Cirila in Metodija. Posledki so j ako zanimivi in doslej skoro čeloma neznani širjemu svetu. Omejil se je pisatelj le na prvo bivanje sv. bratov na Moravskem, iz Velehrada kot središča Kastislavove države zasleduje njuno misijonsko potovanje na razne strani. Rastislav jima je dal na razpolago trdnjavo s cerkvijo blizu mesteca Osvžtiman, nedaleč od Velehrada, kjer sta ustanovila baziltjanski red s slovanskim obredom; v pozimskem času sta poučevala duhovski naraščaj, spomladi sta pa šla na apostolsko po- tovanje. Iz bližnje okolice Velehrada — nekdanjega Devina — nam podaje pisatelj sila zanimive arheološke podrobnosti ter zasleduje najprej stopinje sv. blagovestnikov ob veliki cesti (»Hradska«) od Velehrada proti Olomucu; tu je našel več prastarih colninskih kamenov in kame-nitih križev iz časa sv. Cirila in Metodija, zlasti je znamenit križ v Sla-voninu, ki je bil dolgo časa pozabljen in je služil za brv čez cestni jarek, a ljudje so ohranili živ spomin, češ, da mora moliti očenaš, kdor gre čez ono brv, ker je tu križ sv. Cirila in Metodija. Dvignili so ono brv in bil je res na drugi strani vklesan križ s kopji, kakor se rabijo pri sv. liturgiji grškega obreda. Potem zasleduje pisatelj sv. brata na cesti proti Pragi. Ob tej cesti nam kaže starodavni »kraljevi stol«, starinski kamen »na Bunči«, prastare križe, Cirilov studenec, kameniti oltar in cirilometodijsko krstilnico v Vitohovu (str. 44, 45) ali nekdanjem Destochovu, vrh tega zvemo tudi veliko ljudskih pripovedek o Cirilu in Metodiju. V 4. delu svoje knjige nas pisatelj vodi po cesti od Velehrada proti Brnu. Tu zasledimo med drugim jasne sledove sv. apostolov v Zarušicah, v Uhricali in pa v Brnu samem, kjer še vedo celo za hišo kjer sta prenočevala sv. brata (v sedanji lekarni h. št. 49). Vračala sta se iz Brna v Osvetiman čez Vel. Mezinči, kjer je po mnenju pisateljevem nekdaj stolpval kralj Samo, mudila se na gradu Belkovem itd. Ob cestah je več njunih studencev, kjer sta počivala in krstila. — Naslednja cesta nas pelje od Osvetimana proti Krakovu, a le do moravske meje; tudi tu nahajamo ob cesti »sv. vodo«, kjer sta krščevala, v Tečo-vicah sta imela misijon, najzanimivejši je pa ob tej cesti Radhošt, kjer nam pisatelj kot vešč arheolog razkazuje prastari tempel paganskih Slovanov, a na istem mestu sta oznanjevala z velikim uspehom Kristusov evangelij solunska brata, v Pavlovicah pa občudujemo zopet krstilnico iz Ciril-Metodove dobe. Tudi med Slovake proti Trenčinu na Ogrskem spremljamo s pisateljem sv. brata. Iz teh krajev je dobil pisatelj sicer le malo podatkov, ker vsled znane madžarske uljudnosti madžarska pošta ni niti dostavila adresatom pisem s češkim naslovom, ampak jih vrnila, a zato so tem bolj zanimivi oni podatki, ki jih je dobil, ker spričujejo, da tudi med Slovaki še ni zamrl spomin na sv. Cirila in Metodija. Tudi ob cesti od Velehrada proti Nitri je zasledil pisatelj več spomenikov cirilo-metodijskih, zlasti cerkve in bazilijanske samostane, ki segajo v ono dobo. V zadnjem (VIII. poglavju) spremlja pisatelj sv. brata na potu v Rim; zadnji spomin na sv. brata na moravskem ozemlju je v Podivinu, kjer je studenec »Cirilka». Pisatelj misli, da sta šla odtod proti Dunaju, pa čez Semering na Štajersko, potem skozi Koroško preko Pontebe v Videm, v Benetke, Padovo, — v Rim. Stvar bo nekoliko drugačna. V ranem srednjem veku so še služile potnikom stare rimske ceste. Velika rimska cesta iz Italije proti Donavi pa ni šla preko Semeringa, ampak se je izognila gornještajerskim planinam in šla od Petovija preko Saba-rije v Carnuntum in v Vindobono. Sploh marsikatera trditev pisateljeva ni dovolj podprta in zlasti ljudske tradicije jemlje včasi s preveliko gotovostjo, vendar splošno je delo hvalevredno, ker je tu zbrano mnogokaj (vse seveda ne), kar še moravsko ljudstvo hrani o sv. blago-vestnikih. Po arheološki poti bi se še o svetih apostolih marsikaj spravilo na dan tudi drugod, zlasti pri nas. Le arheologija bi nam morda mogla rešiti vprašanje, kje je pravzaprav bil Kocelov grad. Spomin na sv. Cirila in Metodija živi še tudi pri nas na Štajerskem: Kršovščak pri Mali Nedelji, Jarenina in Sv. Benedikt v Slov. goricah, Zreče pri Konjicah hranijo spomine na sveta brata. Zanimivo je, da so pripovedke o Cirilovem studencu na Moravskem prav iste, kakor jih je pisatelj teh vrstic leta 1904. zasledil pri Zrečah.1 Dokaj močen in bister studenec v zakotnem kraju zahodno od Zreč imenujejo Cirilov studenec in mu pripisujejo zdravilno moč. Blizu potoka je kmet po domače Klemenjak. Pri tem studencu sta po izročilu Ciril in Metod počivala, kruh jedla in vodo pila. Pripovedka je pa znana le nekaterim bližnjim obi-teljim. Za čudo, česar se ljudstvo več ne spominja, našel je arheolog, prof. Ferk, ki misli, da je baš ondi šla rimska cesta Konjice—Stranice — Celeja, o Cirilovem studencu seveda on nič ni vedel. Ljudstvo si tega pač ni lahko samo izmislilo, inteligentni krogi (duhovniki, šola ali knjige) mu tudi niso vdehnili te ideje, ker nikomur še na misel ni prišlo, da bi v onem zakotnem kraju bila kdaj tako važna prometna žila. Enake drobtinice naj se ne prezro, kjer se še morda zasledijo. „ Dr. Anton Kapper, Das Archiv der k. k. steiermarkischen Statthalterei. Mit drei Tafeln. Graz. Moser's Buchhandlung 1906. 8",' VIII+ 153. Veliko birokratičnih ovir je bilo treba premagati, predno se je preteklega leta 1905 v Gradcu ustanovil in uredil novi namestniški arhiv. Listine in akti, ki so že stoletja bili stlačeni v zaduhlih sobah, začasoma celo trohneli v kleteh, so se zbrali in razpostavili v lepi nekdanji jezuitski avli, pozneje vseučeliščni knjižnici nasproti graški stolnici. Kako ugodni so ti v slogu Marije Terezije okrašeni svetli in veliki prostori, kjer zavzemajo v starih baročnih omarah akti prostore nekdanjih knjig, to kaže troje slik v zgoraj naznanjenem delcu, o tem seje podpisani tudi sam prepričal, ko je preteklo leto še med urejevanjem smel rabiti ta arhiv. Obsega pa arhiv listine in akte od 1. 1184,—1854. ter namestniško registraturo od 1.1854. do 31. dec. 1905, vsega skupaj 21.119 fasciklov, 1550 repertorijev in 540 protokolov, torej kakih 23 tisoč folijantov; poleg še pride namestniška knjižnica s 7000 zvezki. Prav primerno konča sedanja razporedba v 1 Priobčeno v »Slov. Gospodarju« 1. 1904., dne 7. julija. arhivu s preteklim letom, ker se je z novim letom, kakor je znano, pri namestništvu uvel nov poslovni red, po katerem prestane enotna regi-stratura, ker dobi radi hitrejšega poslovanja vsak odsek svojo. Cesarski svetnik dr. A. Kapper, ki je na vladen poziv uredil novi arhiv, poroča v naznanjeni knjižici o njegovi vsebini. Čeprav so samo nekateri fascikli natančneje opisani, vendar najdemo že v tem kratkem pregledu nad stokrat imena južnoštajerskih krajev; to tudi ne more drugače biti, ker arhiv obsega vse akte politične centralne uprave Štajerske (in dokler je bil Gradec središče notranjeavstrijskih dežel tudi Kranjske in Koroške) in sicer z ozirom na politično, upravno, versko in gospodarsko življenje. Vsakemu, ki se hoče pečati z domačo zgodovino po prvotnih virih, priporočam najtopleje to knjižico in čestitam pisatelju, ki si je z požrtvovalnim urejevanjem pridobil velike zasluge za domačo zgo- dovino" Avg. Stegenšek. Die Miniaturen des serbischen Psalters der k. Hof- u. Staats-bibliothek in Miinchen. Nach einer Belgrader Kopie erganzt und im Zusammenhange mit der syrischen Bilderredaktion des Psalters unter-sucht von J o s. S t r z y g o w s k i. Mit einer Einleitung von V. J a g i č. Mit 1 Tafel in Farben —, 61 in Lichtdruck und 43 Abbildungen im Texte. (Denkschriften der kaiserl. Akademie der Wissenschaften in Wien. Phil,-hist. KI. Bd. LIL) Wien 1906. Alfr. Holder, Gr. 4», LXXXVIII + 140. Zgodovina umetnosti spada med najmlajše znanosti in zato šteje še mnogo nerešenih vprašanj. Nas Slovane zanima pred vsem vprašanje o postanku in razvoju krščanske umetnosti na vzhodu, ki se navadno imenuje bizantinska umetnost. Pred nekaj leti je bilo še splošno sprejeto, da se je rimska umetnost razvila iz grške, starokrščanska pa iz rimske; za Konštantina je bila po tej teoriji starokrščanska umetnost na vzhodu in zapadu enaka in ista, ko pa je Konštantin ustanovil Carigrad, je začela vzhodna umetnost hoditi svoja pota in se sama za se razvijati; njeno središče je bilo novo prestolno mesto; ta carigrajska, bizantinska umetnost pa je v svojem poznejšem lazvoju spravila slovanski jug in iztok v svoje območje. Globlje študije pa so privedle graškega profesorja zgodovine umetnosti dvom. svet. J. Strzygowskega do drugih zaključkov. Ko še je v osemdesetih letih preteklega stoletja začelo živahnejše zanimanje za bizantinsko zgodovino in kulturo in je Krum-bacher kot prvi zasedel novoustanovljeno stolico bizantinskega slovstva v Mnihovem, ko je Rus Kondakov izdal svojo zgodovino bizantinskega slikarstva, tedaj se je posvetil Strzygowski edino zgodovini bizantinske umetnosti. Kot novinec je še hodil izkraja po utrjenih potih tedanje bizantinske znanosti, čimbolj pa je spoznaval vzhodne spomenike deloma na svojih razsežnih orijentalskih potovanjih, deloma po slovstvu — v tej stroki so na čelu Francozi in Rusi — tembolj se je osamosvojil in je spoznal, kako neutemeljeni so dosedanji nazori o početkih bizantinske umetnosti. L. 1901. je stavil odločilno vprašanje v svoji knjigi »Orient oder Rom«, namreč, ali se nahajajo viri bizant. umetnosti v Rimu, kakor se je splošno mislilo, ali pa na iztoku — v Mali Aziji, Siriji, Egiptu. Pomniti je namreč treba, da se je grška umetnost obenem z grškim jezikom za časa Aleksandra Vel. in diadohov razširila po vsem iztoku, a je vsprejela razne podrobnosti od domače, samorasle umetnosti vzhodnih pokrajin, egipčanske v Egiptu, mezopotamske v Siriji, hetitske in drugih v Mali Aziji; ta prerojena grška umetnost nosi ime lieleni-stične umetnosti. Tudi Rim ni sprejel stavbenih in skulpturnih oblik visoke grške umetnosti za Perikleja, ampak šele oblike njegove vnukinje — mednarodne helenistične umetnosti. To naziranjeje dandanes splošno sprejeto. Na vprašanja »Orient oder Rom« je odgovoril Strz., da vir biz. umetnosti ni ta poznohelenistična rimska struja, ampak vnovič iztok — zopetni vpliv samoraslega vzhodnega umetniškega življenja. Posebno je razvil to misel v knjigi »Kleinasien, ein Neuland der Kunst-geschichte«, 1903, in v »Byz. DenkmSler, Bd. III.« 1903. Obenem pa je opozoril na samostane kot nositelje tega gibanja in je celo dokazal, v kako tesni zvezi so početki zapadne romanske umetnosti z maloazij-skimi in armenskimi vzorci. V pričujoči knjigi »Die Miniaturen des serb. Psalters« pa gre Str. še dalje. Ti vplivi, ki so vstvarili carigrajsko umetnost, niso izginili v njej, ampak so se ohranili poleg nje. Raditega bizantinska umetnost ni tako enotna struja, kakor se je zdelo, in zato je v vsakem slučaju, kadar se sluti njen vpliv, treba se še vprašati: Orient oder Byzanz?, je-li morda dotični vpliv ni došel naravnost iz Iztoka in n» preko Carigrada? Tako tudi slike tega srbskega psalterija, ki je pisan" šele začetkom XIV. stol., niso narejene, kakor bi vsakdo mislil, po bizantinskih vzorcih, ampak po sirskih; posredoval pa je tudi tukaj kaki samostan ali na Atosu, ali na Sinaju, ali pa v Jeruzalemu, kjer povsodi nahajamo srbske menihe. To je torej splošno interesujoče ozadje znamenitega dela Strzvgowskega, to je obenem rezultat njegovih raziskovanj. Za jugoslovanskega zgodovinarja umetnosti pridejo v poštev poleg zapadnih in bizantinskih vplivov tudi odnošaji s samoniklimi vzhodnimi umetnostmi. Tako so n. pr. cerkvene stavbe na Atosu in v Rumuniji v zvezi z egipčanskimi samostanskimi zgradbami. O pričujoči knjigi omenim še to - le. Opisani srbski popirnati kodeks v 4° s 229 listi je bil nekdaj last knežje rodovine Brankovičev (Katarina Brankovičeva je nam Štajercem znana kot soproga zadnjega celjskega grofa Ulrika, f 1356), pozneje je prišel v samostan Pribina glava v Sremu in odtod na Bavarsko, kjer se sedaj čuva v mnihovski kr. knjižnici. Ko je še bil v Sremu, dal je pečanski (Ipek) metropolit v letih 1627—1630 njegove slike v okusu tedanje dobe kopirati; to kopijo so zasledili 1. 1866. v Peču in jo je kupila srbska vlada za 37 zlatov ter se nahaja sedaj v Belemgradu. Tekst obojnih psalterijev je mojsterski opisal in posebnosti razložil V. Jagič. Mnihovski psalter se naslanja na novorecenziran bulgarski prevod iz XIII.—XIV. stol.; belgrajski tekst pa ima dodan še običajni komentar, ki se nahaja enak tudi pri drugih slovanskih psalterjih in je potekel iz grškega vira. A vso važnost dobiva mnihovski tekst le radi zanimivih, dobro ohranjenih miniatur, ki so bile povod njegovemu izdanju. Slik pa obsega 154, v velikosti okoli 12:19 cm. Kažejo pa prizore iz »minljivosti človeškega življenja« (si. 1—2) in iz življenja Davidovega (3—7) kot uvod, razne biblične prizore kot pojasnilo raznih psalmov (si. 8 -106) in kot ilustracijo sedmero himnov (107—120), nadalje povest o usmiljenem Samaritanu (120 do 123), podobe k axafhaiot; ojivo; (124—148) in k jutrnicam za soboto in nedeljo (149—154). Mnihovske miniature so svobodno, skoro impresio-nistiško izvršene, belgrajske pa so okorne in lesene. Knjiga je glede tiska in slik lepo opremljena; tiskovnih hib bi imel samo dvoje omeniti, v stvarnem oziru tudi ne kaj posebnega dostaviti, pač pa pripomniti, da je Str. sirski izvir mojstersko in prepričevalno dokazal, kje pa je bil naslikan naš psalterij, ni mogel določiti in razna ugibanja napravijo mučen utis. Tega pa ni kriv pisatelj, ampak še nerazorana ledina zgodovine jugoslovanske umetnosti. Upajmo, da bode to delo, katero dunajska akademija Srbom poklanja, oživilo simpatije za Avstrijo na Balkanu in ob enem vzpodbudilo k študiju jugoslovanskih umetniških starin! ^ Mehmed Dželaluddin Kurt: Hrvatske narodne ženske pjesme (muslimanske). Mostar 1902. I. Te pesmi so nekako ogledalo duševnega žitja hrvaškega naroda moslimske vere. Pisatelj ih je nabral po narekovanju svoje matere. * p » Društvena poročila. Poroča društveni tajnik. 1. Odborova seja dne I. februarja 1906. Y avzoči: Predsednik dr. P. Turner, podpredsednik H. Schreiner, tajnik dr. F. Kovačič, blagajnik dr. R. Pipuš, knjižničar A. Stegenšek, urednik A. Kaspret, odborniki M. Ljubša, G. Majcen, Iv. Vreže. Po kratkem izvestju tajnikovem o splošnem društvenem stanju položi blagajnik dr. Pipuš račun za 1. 1905, ki se glasi: ' A. Dohodki: K v Prebitek iz leta 1904 ..........999 70 Udnina............1387 40 Kupnina za prodane tiskovine. . 58 92 Deželna podpora............200 — Darila..............193 — Obresti naložene glavnice ... 22 12 Skupaj . . 2861 14 B. Izdatki: Nakupovanje knjig..... Vezanje knjig....... Nakupovanje starin..... Tisek I. zv. »Zgodovinske knjižice« in ponatis »Celjskih grofov« Tisek I. in II. snopiča »Časopisa« Tisek III. in IV. snopiča »Časopisa Kliše za sliko v »Časopisu« . . Pisateljske nagrade sotrudnikom I. letnika »Časopisa« . . . Pisateljske nagrade sotrudnikom II. letnika »Časopisa« . . . Naslovna slika »Časopisa« . . Ponatisi......... Pohištvo......... Postrežba, poštnina, poslovne tiskovine, koleki itd..... Skupaj Ako se od dohodkov odbijejo izdatki . . . K v 39 68 79 10 100 — 140 390 29 417 — 18 — 552 — 411 50 27 62 56 .— 106 22 2386 91 K 2861-14 » 2386-91 ostane prebitka . K 474-23 * katera vsota je naložena deloma v mariborski posojilnici, deloma v c. kr. poštni hranilnici. Sklene se, tiskati odslej »Časopis« v 1000 izvodih; društvena poročila se sproti priobčujejo v vsakem zvezku, ne le v zadnjem zvezku. Sprejme se tudi predlog prof. Ka-spreta, da se začne zbirati gradivo za zgodovinski latinsko-nemško-slovenski slovar, ki bi znatno olajševal rabo starih listin. V ta namen se dovoli 40 K. Z ozirom na bližajočo se 100letnico rojstva Stanka Vraza sprejme odbor naslednje predloge: t. »Zg. dr.« se po svojih močeh udeleži izdaje Vrazove korespondence. — V ta namen se je v »Domovini« in v »Slov. Gospodarju« objavil poziv, da prepuste društvu v porabo Vrazova pisma tisti, ki jih morda imajo v posesti ter društvu sporoče svoje spomine na Stanka Vraza oni, ki so ga še osebno poznali. 2. Društvo bo naslednja leta zaporedno prirejalo poljudna predavanja o Stanku Vrazu v Ormožu, v Središču in v Ljutomeru. 3. Opišejo se naj kulturne zveze vzhodnega dela Štajerske s Hrvaško s posebnim ozirom na Vrazovo dobo. 4. V literarno-zgodovinskem delu »Zgodovinske knjižice« se izda poseben zvezek o Stanku Vrazu, kjer se naj popularizirajo ideje njegovih pesmi. 5. Društvo bo pripomagalo pri nabiranju doneskov za Vrazov spomenik. 6. Izvoli se odsek za izvršitev teh sklepov in sicer gg.: dr. M. Murko, dr. Fr. Ilešič, Fr. Kovačič, G. Majcen, A. Kosi v Središču. 2. Odborova seja dne 29. aprila 1906. Navzoči: preds. dr. Turner, podpreds. H. Schreiner, dr. Pipuš, prof. A. Kaspret, prof. J. Kožuh, dr. K. Vrstovšek, Fr. Kovačič, A. Stegenšek, I. Vreže, G. Majcen. Odbornik g. M. Ljubša je opravičil svojo odsotnost. Poročilo tajnikovo in blagajnikovo o društvenem stanju ter urednikovo o »Časopisu« se vzame na znanje. Odobri se rokopis o prazgodovinskih iz ko p in ah za II. zvezek »Zgodovinske knjižnice«, ki se naj tiska v Celju v 1000 izvodih. Glede južnoštaj. narodnega muzeja se vzame z obžalovanjem na znanje, da v sedanjih okoliščinah društvo ne more kaj uspešnega storiti zaradi pomanjkanja prostorov in gmotnih sredstev. Odobri se pa nakup nekaterih starin pri Sv. Juriju ob južni žel. Sklene se, da se letošnji občni zbor, pri katerem se vrši tudi volitev novega odbora, skliče v jeseni začetkom novega šolskega leta v Maribor. Natančneja določila se prepuste predsedništvu. V poletnem času se pa prirede poljudna predavanja na deželi. Sprejmejo se še nekateri nasveti, kako bi društvo raztegnilo svoj delokrog tudi na koroške Slovence. Vf Letnica 1833 v Prešernovih Poezijah. Odlomek iz zgodovine naše umetnosti. Avgust Žigon. »Delajmo čisto delo!« Hribovec Joža. klenili so srečno tudi učenjaki že, da je poet Primčeve Julije moral vendarle resnično čutiti do nje in v duši svoji nositi res nekaj takega, kar je bilo podobno čustvu, ki mu ljudje pravimo ljubezni hrepenenje. Ugenili so, da bi utegnilo biti resnica, kar trdi o svojih pesmic in gazelic in sonetov »poeziji mili« jasno poet sam, da — »iz serca svoje so kali pognale mokrocvetoče rož'ce-poezije« (Poez. 1847. 135), a posebej še, da »je iz serca zrastel venec«, ki nosi črke njenega imena (148); in spet: če »od ljubezni usta so molčale... skrivej so pesmi jo razodevale« (135). Tominšek uči, da je moral za to spoznanje priti »nam« na pomoč ruski učenjak Korš (Lj. Zv. 1905. 545). Če morda Tominšku, — nam ne. Nam je to spoznanje dozorelo že davno prej iz domačih šol. Imamo n. pr. v svoji zgodovini že dokaj let staro, literarno kritiko prebridkega sicer spomina, kritiko Mahhičevo; zgodovinar jo mora registrirati. In ta kritika zdi-huje in spet ko grom rohni precizno tudi proti Stritarjevi 8 »fikciji«, kako ni ta nič resnična, ampak da je v tisti »Akciji« po resnici toliko in toliko greha, ker žarečega ognja in žive krvi, vroče strasti in bridkega hrepenenja — »po ženski«, »po spolu«. Posebej govori o tem Mahničevih »Dvanajst večerov doktorja Junija« (1887.), kijih ni prezrl ni Stritar sam (Zbr. sp. V. 364 i. n.). Korš pa, ki sloni sicer prav krepko le na Stritarju še in Levcu, je prišel več ko 10 let za tem mej nas (1901.). In videl je tudi on le spet, kar že drugi pri nas pred njim sami, in kar so vsaj čutili vsi bravci Prešernove poezije, kljubu Stritarju in Levcu, če že prav ne tuin-tam kak — učenjak. To učenjaštvo pa je v novem času brez Korša mej nami samimi spet zavrnil oni odločni protest prof. Murka proti Stritarjevi fikciji, ki ga je 1. II. 1901. prinesel Lj. Zv., in ki ga omenja tudi Torninšek. (Lj. Zv. 1905. 546.) Tiste Murkove »Misli« pa niso nastale šele pod vplivom Korševe študije; vemo, da je bil Murkov spis nov. m. 1. 1900. že pri uredniku — za Prešernov album, ko so gori na ruskem severu Korša šele tiskali: vsaj istočasno ste nastali ti dve študiji ter stopali v javnost, ter ž njima ono naziranje o »fikciji« Stritarjevi. Vemo pa še več: prof. M. je to tako učil v kolegijih svojih na Dunaju že in poslej v Gradcu davno pred objavo »Misli«. — Dajmo vsakemu svoje, zgodovinar! Slave sramoti izdajati pa le nikar! Smo pač tudi tako svetu in sebi že zadosti samo — Slovenčki, »brez časti in slave«. Ta »Koršev« rezultat bodi tedaj poslej — prvi temelj o ljubezenski vsebini Prešernove poezije. Causa finita. Upala pa si je kritika še dalje, češ, da je Preš. razodeval to svoje duše čustvovanje Juliji z namenom ter upom, da si njo dobi za soprogo kedaj. In to bodi — drugi temelj. Dobro. Saj Preš. sam tega ne taji; vprašuje jo namreč v sklepu gazele 6. odkrito, *al se smel bo razodeti sAj pozneje«, o čemer dozdaj še nič ne ve — on, kaka je njena misel. Dovolj mu to dokaza, kdor ume Prešernov jezik. Res je vsaj izprva bilo njegovo čustvovanje do Julije tako; kesneje pa se mu je razvilo in poglobilo do neke druge posebnosti, ki jo je doslej čutil in poizkušal izreči edini Stritar, a ji žal nadel krivo in nesrečno ime »fikcija«, kar priča, da si je niti on sam ni razbistril do jasne zavesti; izrekel je do danes še ni potemtakem nihče prav! O tem pa drugod kedaj. Ukreniti pa so slednjič blagovolili učenjaki tudi, da prični ta poezije Prešernove vsebina 1. 1833., ker seje Preš. »resno« zaljubil v Julijo, »kakor sam priča«, rečenega leta o deseti uri v jutru na soboto sveto v trnovski cerkvi. Bila je ta sobota pa 1. 1833. dne 6. aprila. Izučilo jih je menda ob prvem vprašanju, da je dobro, če veruje človek Prešernu na besedo, in udarili so — tretji »temelj«: prva ljubezen je Prešernu vzklila leta 1833. In na ta temelj kritika že res zida. Korš pravi na podlagi tega, da »Perva ljubezen« izraža duševno razpoloženje poetovo pred znanjem njegovim z neko deklico, in po tem znanju ž njo, ko je bil poet že izkusil hladnost njeno do njega. Ta deklica pa da tedaj ne more biti še Julija, — po času (str. LXI)! Saj pesen da je iz 1. 1832.; ljubezen do Julije pa da je mlajša, šele iz 1. 1833. In odlanski prešernoslovec prof. dr. Jos. To-minšek zbere vso dosedanjo učenost o tem v svojem znanem »odlomku — o Prešernovi ljubezni« (Lj. Zv. 1905. IX.) ter jo zvrhovi v pristno svojem novem rezultatu: »Sonetni venec je bil po zimi l. 1834. že spleten, seveda morda celo kaj prej! Ta navidezno malenkostni rezultat, ki ga je celo Korš prezrl (sic!), je naravnost odločilnega pomena za presojo Prešernove ljubezni do Julije: Leta 1833. se je Prešeren resno zaljubil in vsaj po zimi 1834. 1. je spleten sonetni venec Juliji izrecno z njenim imenom na -čast! To je tesna psihiška zveza!« (548.) Pribito! Toda vse — v gibko vodo! Za umevanje in presojanje Prešernove poezije je dat o pričetku »ljubezenske dobe« njegove gotovoda odločilnega pomena. Resnici 8* pa ni prišel tu do živega do danes še nihče, tudi — To-minšek ne. In vendar je ta, in edini ta mej vsemi, ki so razpravljali doslej o tem problemu prešernoslovja, pisal že po objavi »Kastelčevega zbornika« (v Zbor. M. SI. V. 1903.) in po Pintarjevih »Različnih korespondencah« (v Zb. M. SI. VI. 1904.), daleč daleč tostran »Prešernovega albuma«, — ter edini imel potemtakem vse ravnotiste pripomočke v rokah, ki so omogočili sledečo razpravo. Ni en sam nov mi ni bil na razpolago. I. Prešeren loči sam v svoji poeziji neko dobo, ki jo imenuje prijatelju Vrazu »Liebesperiode« v tistem sicer ne-datiranem, a meseca junija (po 10./VI in pred 1 ./VII.) pisanem pismu iz 1. 1837., kjer označi svoje dotedaj nastale pesni kot »meine Balladen und Sonette aus der Liebesperiode«, češ, da so te izšle vse že v Illyr. Blatt-u; kar jih pa še ni, da so vse v taki mejsebojnosti, ki jim ne pripušča v tisek posamnim. (Let. M. SI. 1877. 158.) To pričevanje iz ust poeta samega pa naravnost sili tudi — raziskujočo k r i-tiko, da loči in dožene to »dobo ljubezni« v poezijah njegovih. Kedaj se tedaj pričenja ta doba? I. Prva trdna tla so nam tu soneti Venca. Začetnice prvih štirinajst se sklepajo namreč v dve besedi, tisti dve, ki ju ponovi petnajsti sonet, Venčev Magistrate, v akrostihu »Primicovi Julji*. Preš. nam tu s tem poda že nov dat, da določimo lahko, katera je tista »doba ljubezni« in komu je veljala njena poezija. Zato izrečemo lahko tisti prvi tema našega raziskovanja naravnost tak6-le: Kedaj nastopi ljubezen do Julije prvič v poezije Prešernove vsebini? Ostanejo nam tudi sedaj trdna tla še vedno ko prej edino le Venca soneti. Ti so prva, in naravnost edina Prešernova pesen, ki nosi v sebi sami historično-dokumen-tarno moč in pravico ter tirja, da jo pripoznamo Juliji. Vse drugo moremo in smemo le na nje podlagi — sklepati. Iz katerega leta je tedaj ta umetnina? Natisniti jo je poet sam dal dvakrat: drugič 1. 1846. v Poezijah (z letnico 1847.), prvič pa nekako deset let prej posebej na štirih straneh velike osmerke, v formatu časnika »111. Blatt«; obakrat s celim svojim imenom. Precizne letnice o tem prvem natisku pa žal ne vemo do danes. Za tisek namenil in priredil pa je poet Venec svoj še trikrat. Dvakrat v letih, ki leže mej obema imenovanima objavama. A kedaj? Sodim, da enkrat 1. 1835. za Zhbel. V., ne da bi prvi natisek kaj predrugačil, a drugič mej 1. 1837.— 1840. za svoje »Pefme«, a takrat pač že v predelani obliki. In tretjič? To pa leži kronološko že onstran prvega natiska, najkesneje v letu 1834. In to dejstvo je nam najvažniše! Odkod pa sem zajel te svoje date? Objavil sem 1. 1903. v Zborniku M. Slov. »Kastelčev zbornik« Čopovih in Prešernovih fragmentov. In mej njimi imamo tudi en izvod prvega natiska Venčevega, ki pa ima na koncu še štiri s Prešernovo lastno roko pripisane sonete, in sicer: 1. Ni snal molitve shl&htnizh . . . 2. Sanjalo fe mi je . . . 3. Ni majhina bla, Togenburgar! m<5ra . . . 4. Vi, ki vam je Ijubesni tiranija — nesnana . . . Kako je prišlo to v Kastelčev zbornik? Kastelic je bil urednik Zhbelize I In že v Zbor. V. (138 — 141) sem razpravljal, da je doposlal Kastelcu poet ta odtisek Venca, ki mu je pripisal še one štiri sonete, da bi on, takrat po smrti Čopovi edini urednik Zhbelize vse to vsprejel v rokopis in poslal skupno v nameravani Zhbelizi V. v cenzuro. In kedaj je bilo to? Dne 26./III. 1836. prinaša Illyr. BI. Prešernov sonet o Togenburgarju, brez podpisa sicer, a z nemškim prevodom Prešernovim ter z dragoceno nam opazko: »(Aus dem noch ungedruckten 5ten Hefte der krain. Biene).« Kaj sledi iz tega? Moral je pred dnem 26./III. 1836. imeti poet Sonetni venec že tiskan. Če imamo sonet o Togenburgu za Zhb. V. v Kastelčevi zapuščini že na odtisku Venca, moral je poet najprej imeti tak tiskan izvod, da je nanj pripisal to novo pesen; biti je moralo to tedaj pred 26./III. 1836. Jaz sodim pa še dalje. Če je 26./III., tedaj ravno o prvi pomladi leta 1836., ko je ravno izšel tudi že Kerit (»Ende Marz«; pismo Čelakowskemu 22./VIII. 1836.), objavil poet že iz tiste četvorice v Zhb. V. ta svoj sonet, in to že z nemškim prevodom, kaže pač to, da je takrat (26./III. 1836.) bil že pač nestrpen radi Kastelčeve zamude; in pričel je Prešeren dražiti in zbadati že predolgo oklevajočega urednika, in objavljati kos- za kosom iz Zhb. V.; najprej Togenburgarja (26./III.), potem »Kam?« (30./IV., tudi že — značilno! — z nemško prelogo), a 22./X. istega leta trojico sonetov: Blo Mojsefu je narozheno . . ., Ozhi fo le per nji . . ., Kadar obupa uzhenoft sdravnika . . ., vse z isto opazko, da so »aus dem ungedruckt. 5. Bdchen.« Te objave imajo potemtakem z ozirom na Kastelca-urednika vsebino nekega sršena, češ, st6ri urednik, kar bi bil že moral davno; če ne, saj vidiš, te ne bomo več čakali. In to misel mi potrjuje ono Prešernovo pismo Čelakowskemu z dne 22./VIII. 1836., kjer izreka poet svojo nevoljo o Kastelcu uredniku tako-le: »Kafteliz hat die Erfahrung gemacht, daft ihm die lebendigen Bienen mehr eintragen als die literilrische Zhbeliza; es ist ihm daher nicht zu verargen, daft er sich lieber mit dem Bienen- und Honighandel abgibt, als mit der Redaction der Zhbeliza.« (Lj. Zv. 1882, 110). In v istem pismu že izreka tudi možnost, da Kastelic ne izda sploh nikoli več Zhbelize, s čemer že za svojo osebo računa, češ: »Wenn Uber Jalir und Tag keine Zhbeliza erscheint, so dttrfte ich eine Sammlung meiner pefme herausgeben«. (Lj. Zv. 1882, 112). Zakaj pa uvažujem vse to tu? Ker nam vse to kaže, da je moral Prešeren doposlati tisti tiskani izvod svojega Venca z onimi štirimi soneti Ka-stelcu za Zhb. V. že dolgo pred 26./M. 1836., ter moral tedaj že dolgo pred tem dnem imeti tisti prvi natisek Venca, ki je nanj pripisal one nove štiri sonete za — Zhb. V. A kako dolgo? 2. Togenburgar je izšel 26./III. 1836. že z nemško prelogo. Te v rokopisu za Zhb. V. seveda ni. Pozdeva se mi pa, da je poet ta prevod dodal sonetu, ko ga je odločil za Illyr. Blatt, tedaj — po onem pripisku na izvodu Venca. Nadalje: Zhb. V. bi bila morala iziti pravilno že 1. 1834.; a ker je šele Zhbel. IV. izšla radi cenzurzih ovir 1. 1834. namestil 1. 1833. (prim. Zbor. V. 132, 133), recimo, da bi bila Zhbel. V. morala vsaj v cenzuro že 1. 1835. In zdaj pa še 1. 1836. ni bilo nič takega. Tretjič: Če vidimo 26./III. 1836. Prešerna, kako se je že naveličal čakanja (moralo je tedaj to biti takrat že precej dolgotrajno!), in če pomislimo, da je od marca nazaj do novega leta le tri mesece, ali nam bo po tem vsem takem le še samo šibka domneva, da je Prešeren doposlal svoje, tisto leto izredno bogate prispevke za Zhbel. V., mej njimi tisti tiskani Venec, Kastelcu — že pred 1. 1836., ali vsaj j a k o zgodaj tistega leta. Zato sodim že tu, da je Prešeren že 1. 1835. imel prvi natisek Venca. A tudi: da ta ni izšel pred 1. 1835. Zakaj to? Ker vprašuje dne I3./X. 1834. Janez Čop brata Matija z Dunaja v Ljubljano: »Warum solite die Prel'hernische Corona nicht erscheinen?« (Preš. Alb. 766). Dne 13./X. 1834. torej Venec še ni bil natisnjen, ker bi sicer Janez Čop to gotovo izvedel. Ta sklep mislim, da pač velja. Od 13/X. 1834. pa do 1. 1835. je pač res da še skoro eno celo četrt leta, ali vsaj dva dobra meseca: časa dovolj za natisek kakega Venca. A jaz domnevam drugače. Prešeren je moral imeti za svojo separatno objavo Venca izven Zhbel. V. vendar kak poseben vzrok. Saj vemo namreč, da so ga bili že 1. 1834. namenili zanjo, in sicer še preden je bila natisnjena sama Zhbel. IV. Kaj bi bilo moglo biti ta vzrok? Bilo je 1./VII. 1834., ko je imel Janez Čop na Dunaju že Zhbel. IV. tiskano; tega dne piše bratu Matiju že pismo o njenih sonetih in drugi nje vsebini. (Prim. Preš. alb. 1900. 764/5). Izšla je bila Zhbel. IV. potemtakem vsaj v juniju. Dogodilo pa se je že 27./I. 1834., da je zapisal Janez Čop bratu Matiju v pismu ta za prešernoslovje kaj blago-nosni stavek: »Nel cafo poi che vi mancafsero dei materiali pel 5° volumetto, ha il Mashgon alcuni componimenti che bramarebbe inserirvi, come il primo fuo 1'aggio.« (Preš. alb. 761). Ž njim je namreč sprožil misel in korespondenco o Zhbel. V., in tako neposredno povzročil dragocene date in dokumente o Vencu. Odgovora Matijevega iz Ljubljane nimamo, žal. A komaj mesec dni za svojim pismom z dne 27./I. piše Janez Čop bratu drugo pismo, dne 1.'III. 1834., a v njem naslednje: »Io conosco benilsimo i »Sonet t i a corona«, dei quali il noftro ch. Poeta a darci un faggio nella noltra patria lingua ha intraprefso . . .« (Preš. alb. 762). In v istem stavku prosi brata Matija za en prepis že če bi morda prepovedali jim Zhbelizo: ». . . e fe la pubblicazione della Zhbeliza far k proibita, cio che Dio guardi, mi farebbe cosa gratifsima, le mi facefsi avere una coppia in iscritto . . .« (Preš. alb. 762). Iz tega besedila sklepamo lahko, da je moral mej obema tema listoma Janezovima Matija Čop odgovoriti. Bil je to odgovor na Janezovo pismo z dne27./L; in v tem odgovoru je moral pač Matija Čop svojega mlajšega brata poprašati, če pozna »Sonetti a corona«, nakar mu Janez pritrja. Povedati mu je pa tudi moral, da namerava izdati Prešeren tak Venec sonetni, in sicer — v prihodnji Zhbelizi, če je ne bodo prepovedali. Zato odgovarja Janez: ». . . In če prepovedo Zhbelizo, kar Bog obvari, bilo bi mi zelo ljubo, če bi mi hotel omisliti en prepis«, namreč Prešernovega Venca. Pisati je moral Matija Čop ta odgovor bratu meseca f e-bruarja, ker po 27./I. 1834. in pred 1./III. 1834. Da je pa tisti mesec tako dvojbil o Zhbelizi V., je umljivo. Saj dne 26./II. 1834., tedaj ravno tistega meseca kakor bratu Janezu ono svojo dvojbo o Zhbelizi sploh, piše M. Čop Šafafiku še o Zhb. IV. to-le: »Eine ahnliche Nase (kakor o metelčici namreč) wird sich Kopitar hOchst wahrscheinlich hinsichtlich der Zhbeliza hohlen ; sein unglaubliches Censur-Gutachten ttber das vierte Bandchen derselben hat hier beym Gubernium selbst Indignation erregt, und \vir haben nicht ermangelt, bey wiederhohlter Vorlage des Ms. dieses 4. Bandcliens dasselbe gehOrig lacherlich zu machen, was beym Gubernium beyfallig aufgenommen wurde.« (Zborn. I. 131). Še e etrto Zhbelizo so torej meseca februarja 1834. pričakovali šele iz cenzure; vedeli niso tedaj takrat še niti, če jim dovole to. Kaj šele nameravano prihodnjo, peto! Eno pa je, kar spoznamo iz tega, in to je nam tu važno: Skrbeli in znašali so v Ljubljani takrat že za Zhbel. V.; in Janeza Čopa stavek o sonetih »a corona, dei quali il noftro ch. Poeta a darci un faggio nella noltra patria lingua ha intraprefso«, nam omogoči sklep, da so za njo namenili takrat tudi Venec, in da se temu cenzor Čop sam takrat ni protivil. Ko je namreč Janez Čop bil ponudil za Zhbel. V. Mažgonove doneske, sodim, da mu je Mat. Čop na to ponudbo odgovoril v naslednjem februarskem pismu svojem ; in tu tudi pripomnil, govoreč o Zhbel. V., da imajo zanjo • že tudi večje delo Prešernovo »i fonetti a corona«, ki jih namerava objaviti Prešeren naslednje leto, če jim Zhbelize sploh ne prepovedo. In mislim, da mi to sodbo potrja oni drugi del istega Janezovega stavka: ». . . e fe la pubblicazione della Zhbeliza farii proibita, cio che Dio guardi . . Odgovor se mi zdi to na Matija Čopa opazko. Dobrega pol leta za tem pa srečamo kar ono Janezovo pismo Matiju Čopu z dne 13./X. 1834.: »Warum solite die Prefhernische Corona nicht erscheinen? Wann erscheint (lberhaupt dip Zhbeliza?« (Preš. alb. 766). Ta Janezov »iiberhaupt« govori pač ravno še zadosti jasno, da so takrat v Ljubljani že nekaj oklevali z Vencem; zdi se, da se je Čop tu že vpiral objavi te umetnine v Zhbe-lici V. in to tudi izrekel bratu. Zato vprašuje ta: »Zakaj bi ne izšel Venec? Kedaj pa izide sploh Zhbeliza?« — češ, če že tudi prav brez Venca, ki ste ga poprej bili namenili zanjo! Toda odkod neki ti pomiselki cenzorja Čopa? Ne vemo tega. Slutimo pa lahko, da radi preodkritih podatkov o Juliji, ki je bila takrat že — zaročenka, tedaj javno oddana, in to mogočnemu gospodu iz vplivne družine Scheuchen-stuelove! Čopu pa je bilo pač že dovolj sitnosti, kar jih je imel s Pavškom in Kopitarjem lansko leto radi Zhbel. IV.! Ni si hotel tedaj kopati spet novega vraga na glavo že sicer brez tega prenervozni »knjigobrsk« Čop, ki bi si ga bil, če kot cenzor ne črta Venca! Mislil je na lanski »nos« Pavškov in Kopitarjev, in vedel, da mu tega nista in ne bosta pozabila blaga moža. A zdaj naj si nakoplje še Scheuchenstuelove ljudi! In to sebi in še bolj prijatelju Prešernu, ki je bil že tako pravzaprav dotlej še vedno brez svojega kruha! Prijatelju Prešernu pa je bilo za objavo Venca. In jaz domnevam, da je bil tu mej prijateljema z gorenjske strani spor radi te pesmi. Prešeren pa je moral pač spoznati, da ne bo spravil Venca v Zhbelizi V. na dan prvič; in naj mu ga prav urednik Kastelic vsprejme v rokopisa: črtal da mu ga bo cenzor Čop. In tedaj, mislim, da ga je dal natisniti samega. Vidi se pa iz tiska, da pri Blazniku, v formatu nekake priloge k »Illyr. BI.«, dasi ni izšel nikoli kot resnična priloga tega lista! Zdi se, da mu ga je Blaznik tiskal kot privatno listino, ki je izšla brez vednosti cenzure, ali pa morda cel6 proti prepovedi njeni. Ta zadeva nam še ni raziskana do danes! Kaže pa vse, da je Prešeren hotel doseči svojo misel, in hotel videti svoj Venec tiskan, pa bodi to tako ali tako. Natisnil pa ga je s polnim svojim imenom: »Dr. Prefhern«. Morda je nameraval s tem prepričati Čopa, da je bila njegova bojazen radi Venca prazna; upal je pač, da mu Venca ne obsodi ljubljanska javnost, ampak da mu ga bodo znali ceniti kot nekaj posebnega, ko ga bodo spoznali privatno; in potem mu ga pač tudi Čop vsprejme v Zhbel. V. kot ponatisek, ko bo videl ta vtis. A — Prešeren je naletel slabo ... In zdi se mi, da sta ravno ta objava Venca in tisti spor s Čopom radi Venca bila glavni vzrok, da ni šla Zhbeliza V. ne leta 1834. ne leta 1835. in sploh nikoli več v cenzuro; to jo je pokopalo, in ne toliko nagla smrt Čopova sredi leta 1835., — po moji misli. Umeti je pa potem, zakaj je Kastelic 1. 1836. še tako okleval s Zhbelizo V.; kaj bi ne, ko je vedel vse te dogodke iz 1. 1834. in 1835. radi tistega imena Julijinega, ki ga je Prešeren zdaj vsiljeval — njemu in njegovi odgovornosti. In iz vsega tega sodim torej: Venec je izšel šele tačas, ko je Prešeren videl, da ga Čop zares ne dopusti v Zhbelizo V., in da ta ne gre v cenzuro o novem letu 1835. Vsekakor: Čop pa ga je še doživel. Toliko o letu prvega natiska Sonetnega venca. Pripomnim naj še, da se mi zdi, ko da je vse to bilo še o nagli smrti Čopovi mej prijateljema, odkoder potem še veča bol poetova ob taki ločitvi brez čistega slovesa! 3. Dalje. Privedel nas je Julijin Venec že v leto 1834. Kar imamo sploh dokumentov iz tega leta za ljubezensko poezijo Prešernovo, so od 1. 1835. navzdol naslednji: V 111. BI. 24./V. 1834.: a) Liebesgleichnisse. I., II., III., trojica nemških sonetov; b) Sonett. Warum sie, werth, dafi Sanger aller Zungen sie priesen . . . 10./V. 1834. V Zhbel. IV. (meseca junija): a) Romanca od dohtarja; b) Strunam; c) Romanca od učenca in d) Gazele, česar pa obojega ni šteti to leto več za novo, ker so to le ponatiski poprej že izešlih prvih tiskov; zaradi tega tičejo drugam, v bolj zgodna leta. V dunajskem pismu Janeza Čopa z dne 2./V. 1834. (Preš. alb. 1900, 763) imamo zahvalo bratu Matiju »pei sonetti tutti eccelenti«; po imenu našteje posebej le tretjega mej štirimi: »3« Sanjalo fe mi je etc.«, ter dostavlja: »Bello pure e anche il primo, secondo ed il quarto.« Sodim, da je to ona ista četvorica, ki jo imamo v Kastelčevem zborniku za tiskanim Vencem (Zbor. M. Slov. 1903.138 i. u.), in ki sem o nji govoril gori. V dveh pismih Janeza Čopa bratu Matiju: a) v onem z dne 1 ./HI. 1834., ki v njem prosi za prepis Prešernovega Venca, in ki je mi že poznamo (Preš. alb. 761); b) v drugem z dne 27./III. 1834., kjer se že zahvaljuje za poslani prepis: »Prima di tutto Ti ringrazio deli' im-provisata ben aggradevole clie mi liai fatto coll' avermi mandato i fo-netti del Prelhern che anphe in Viena eccitarono gran furore prelso tutti gli amanti della patria letteratura Molto sorprendente fu anche per tutti di conoscere da efsi la lua Fiamma che prima pei un oggetto ima-ginario abbiamo tenuta . . .« (Preš. alb. 762). Tako smo spet pri novem pozitivnem datu o Vencu. In ta dat je tak, da nam lahko velja za dat prve objave Venca; s tem pa izgubi dat prvega natiska Venčevega precej svoje važnosti v kronologiji Prešernovih poezij. Kaj sledi pa za nas iz tega novega dokumenta o Vencu? Že Pintar, ki nam je našel ter podaril ta pisma Janeza Čopa v albumu Prešernovem, je določil, »da je bil sonetni venec po zimi 1834. leta že spleten« (768). Rekli bi morda točneje, da pred pomladjo leta 1834. Na teh trdnih tleh Pintar obstoji. In prav tam je ostal tudi Tominšek, ki ta Pintarjev rezultat vporablja za svojo novo »psibiško zvezo«, katera bodi nekakov nov dokaz, novo potrdilo za trdno resničnost pričevanja Prešernovega o 1. 1833. kot pričetku Julijine dobe. Korš ne uvažuje v svoji študiji še Pintarjevega rezultata. Saj ga pa takrat sploh ni mogel ne Korš, ne nihče. Izšel je namreč šele z dotičnimi pismi vred v Preš. albumu decembra m. 1900! Korševa knjiga je bila pa takrat že natisnjena visoko gori na Ruskem, z letnico 1901. Primerjaj le »Russkija Vedomosti« 1900, štev. 353! A pa saj je tudi Lj. Zvon pri nas prinesel že 1. januarja 1901. obširni Aškerčev oglas o nji: »Ves Prešeren v ruskem prevodu« (str. 53 i. n.), z nekaterimi ponatiski. Moral je tedaj referat biti že decembra 1900. v ljubljanski tiskarni; zato je moral Aškerc imeti knjigo že pri nas v Ljubljani 1. 1900., ker pred 1./I. 1901. Potemtakem pa dobi Korš po nepotrebnem tisto — opombico. Suum cuique! Sicer pa je to vse le pezdir v bratovem očesu: saj ni namreč prišel naš Tominšek ob tem novem, važnem datu do nikakega drugačnega, realnejšega in solidnejšega rezultata ko Korš brež njega. In vendar bi bil Tominšek to mogel in celo moral, če je hotel, da mu uvažuj kdo spis; če pa ne, zakaj tratiti potem tisek in popir, ljudem pa čas! Prazno delo. Do meseca marca 1834. pride o Vencu tedaj že Pintar, in lahko rečemo, da do — 1. marca 1834. Saj je dne 27./III. imel Jan. Čop prepis Venca že na Dunaju; in ta dan že celo odgovarja bratu na pošiljatev. Ali pa odgovarja tu precej po prejemu prepisa? Ni verjetno; saj pravi že v istem pismu, kako je pripravil tudi Kopitarju že en prepis v roke (»Anche al Smolar ne feci avere una coppia . . .«), in to po — ovinkih. Tudi pripoveduje že, kako se je Kopitar o ti priči vedel. In hkrati omenja tudi že, kako so vsprejeli drugi ta spev in kako jih je presenetilo, ko so spoznali iž njega realno dekle poetovo, ki sojo imeli doslej vsi »per un oggetto imaginario«. A naj je sledil odgovor Matijevemu pismu prav naslednjega dne po prejemu Venca (kar pa ni!), sledil je 27./III., tedaj ravno 4 tedne za prvim, za onim z dne l./III , ki v njem prosi šele brat brata, z Dunaja dol v Ljubljano, naj mu dopošlje prepis. V štirih tednih je tedaj a) pisal šele J. Čop po Venec, b) imel ga že v prepisu, c) iz Ljubljane na Dunaju, d) razglasil ga mej druge, e) prepisal in dostavil že Kopitarju, f) poročal že o vsem tem bratu. Vse to mej l./III. in 27./III., kar šteje komaj časa dovolj prvič za dohod pisma z dne 1 • III. v Ljubljano; drugič za odgovor Matijev in prepis Venca ter dohod tega marčnega pisma Matijevega na Dunaj; in tretjič: za vse ono, o čemer poroča Janez bratu dne 27./III. 1834. 1. Potemtakem spoznamo pač, da Venec gotovo ni dora-stel šele v tistih štirih tednih mej 1. III. in 27./I1I.; imeti so ga morali v Ljubljani dovršenega že prej, in sicer tedaj že, ko ga je Matija Čop bratu prvič omenil v svojem pismu. Odgovor Janezov na to, nam, če ne izgubljeno, a do danes vsaj neznano pismo Matijevo pa je slučajno že z dne 1. marca 1834. Moralo je biti tisto Matijevo pismo potemtakem iz m. februarja 1834., in sicer najkesneje z dne 25./26. februarja, ker je rabilo takrat tri dni do Dunaja iz Ljubljane. Najbrže pa je bilo še bolj zgodno. Tako pridemo pozitivno z Vencem tja v mesec februar 1834. Ta pa je a) šele drugi mesec tistega leta; in pred febi. je le en sam mesec ali 31 dni do 1. 1833.! b) Preš. je bil takrat koncipijent pri advokatu dr. Baumgartenu (od svojega judicijelnega izpita celovškega, tedaj od m. aprila 1832. pa slučajno ravno do 1. marca 1834.)' c) Zahajal je pač tudi takrat že kaj v družbe o prostih urah, dasi ne toliko ko kesneje. d) Sonetni venec ima sam na sebi pa svojo določeno trdno arhitektoniko in težavne konpozicijske kakovosti, namreč: a) najprej toliko sonetov kolikor je verzov v enem sonetu; ji) zadnji verz vsakega sprednjega soneta mora biti hkrati tudi prvi naslednjega; 7) kot zadnji verz štirinajstega soneta stoji prvi verz prvega soneta, ker mora biti ta verz prvi v naslednjem 15. sonetu: »Magistrale«; 5) začetni (in Iikrati sklepni) verzi prvih 14 sonetov se morajo zliti v nov, štirinajsteroverzen, po vsebini in po obliki z drugimi venca soneti harmonično enoten petnajsti sonet »Magistrale«. Te arhitektonske zahteve mora izpolniti vsak sonetni venec, kar je tudi Preš. sam za uvod Venca povedal v prvih njega verzih prvič tako-le: Pev'z nOve ti zvetlize v ven'z povije: Petnšjft fonetov tiiziga vesila, De vfi sazhdtki drugiga 1'htevila 1 To dokazujejo jasni dati v prošnji Prešernovi za advokata iz 1. 1846., in v uradni kvalifikaciji k njej. Objav. Leveč, Lj. Zv. 1890. <176 i. n.). Verltč fe 's sadniga, vfih domazhije. Ko v venzu r6sha rosh'ze fe ovije, Tak6 kjer jenja prednja pefem mila, Prih6dnja fe b6 tamkej fpet sbudila. — (Prvi natis, sonet 1.) A v »Poezijah« 1. 1847. drugič: Poet tvoj ndv Slovencem venec vije, 'Z petnajst sonetov ti tak6 ga spleta, De »Magistrale«, pesem trikrat peta, Vsili drugih skupej veže harmonije. Iz njega zvira, vanjga se sp6t zlije, Po versti pesem vsaciga sončta; Prili6dnja v prednje kdncu je začeta. — (str. 183.) Preš. pa si obteži to arhitektoniko še z drugim originalno svojim konpozicijskim problemom: s) Venec nosi v inicijalkah prvih 14 sonetov — črke Julijinega imena, in C) potemtakem tudi Magistrale v svojem akrostihu. Da je pa Prešernov Venec vse to imel že mes. marca (in tedaj tudi februarja) 1834., priča nam jan. Čopa pismo (dne 27./III. 1834.), češ, da so spoznali iz Venca Prešernovo dekle, e) Prišteti je povrhu še, da je jezik naš tiste čase bil še vse kaj drugega ko danes, in da je moralo biti oblikovanje kake umetnine tolikega obsega in celo s takimi konpozi-cijskimi ovirami pač zamudneje delo ko danes, in gotovoda delo daljšega časa kakor kar ga je v tistem dobrem mesecu od srede februarja 1834. nazaj do 1. 1833. Ali bo potemtakem komu le — hipoteza in le osebno domišljanje, če sklepam: Sonetni venec Prešernov je po i d ej i svoji ves in docela, po obliki pa gotovoda vsaj po večjem, če že ne v malenkostih, — iz 1. 1833.! To je moj prvi rezultat o Vencu. Tistega leta pa imamo »trden« dan, preko katerega ne »sme« Venec nazaj: dan 6. aprila! No, do konca leta je odtedaj še dolgih osem mesecev. V teh pa rodi človeški duh, posebno tak ko Prešernov, lahko dosti. Saj je Preš. ustvaril o smrti Čopovi v dneh po 6./VII. 1835. in pred 25./VII. 1825. čudovito nagrobnico »Dem Andenken des M. Zhop«, ki jo je 25./VII. že prinesel tiskano Illyr. Blatt. In od istega dne Čopove smrti pa do konca leta 1835, tedaj komaj v šestih mesecih, je Preš. poleg te nagrobnice zložil ves svoj veliki globoki Kerft; vemo namreč, da je ta šel o začetku 1. 1836. že v cenzuro v dveh lastnoročno Prešernovih prepisih, a prišel iz tiska že pod konec marca 1836. (Pismo Prešernovo Čelakowskemu, 22./VIII. 1836.; Lj. Zv. 1882, str. 110). Zato se mi ne zdi tu nič ovire in nič protislovja, tedaj nič dokaza proti moji hipotezi o Vencu. II. Poizkušati pa nam je odtu nov korak tja k odgovoru našega vprašanja o pričetku Julijine dobe. 1. Premaknil nas je Venec sam iz 1. 1834. že v 1. 1833.! Trdno pa stoji še Prešernov dat o 6. dnevu aprila tega leta, o soboti sveti. Dobro. Kaj pa prinaša to leto 1833. samo o ljubezni Prešernovi še novega? Pravzaprav same edine »Gasele« 1.-—7. (I. natis, dne 13./VTI. 1833. Aufierordentl. Beilage zum Illyr. Blatte). Pred njimi pa imamo sicer še: a) [Romeo und Julia]; 29./VI., Illyr. BI., brez vsakega podpisa; a meni se ne zdi ta pesem do danes trdno izpričana za Prešernovo, zato jo oklepam. b) [Sobota sveta: 6. IV. 1833.; Poezije 1847, 132.] c) V pismu Prešernovem Celakowskemu dne 14./III. 1833. oni znani stavek: » ... in sraven fim tako sanikarni pilar, de fe mi je lju-besen s' nekakfliino Gospodizhno v Gradzu le savolj tega poderla, ker fim ji premalokedaj pifal«. (Zbor. VI. 180.) Drugega — nič! Vsaj do danes. ne. Iz tega sledi, da imamo za ono »Liebesperiode« res le — edine Gazele iz tega leta. Komu pa veljajo te? O tem pač še ni dvojbil do danes nihče. Saj pa tudi res prejasno govori vsa njih vsebina sploh, čigave so. Posebej pa že kaže to prva gazela kot prolog, ki motivira naslednje gazelice kot posledico spoznanja, da bi bolj bilo škoda pozabiti njenega imena kakor imen — vseh drugih slavnih ljubic, ki slove že dolge vekove v slavnih pesmih. Zdi se ti skoraj, ko da že tu Preš. misli in namerava, da bi na kak poseben način ovekovečil njeno ime. Tu ji splete v ta namen prvi venec; a 27./III. 1834. je že na Dunaju nova pesem: poet njen je Slovencem zvil že »nov venec«, ki pa nosi naravnost in okrito — črke njenega imena, Venec >Primicovi Julji«. Sodimo sicer tudi, da hoče v gaz. 5. vrstica: »de začne se leto starat' že v S e r p a n i...« (Poez. 1847. 121) zakrito opomniti Julijinega imena, češ, s r p a n je — mali srpan ali julij (kar bi se z mislijo tistega verza vjemalo); to ime pa da ima iste glasove ko. »Julie«. Odtod da je začetnica v »Serpani« velika. No, morda da je tako; a zdi se mi to tu vse le voda v Savo. Saj preveva vendar ista ljubezen te Gazele, ki polni Venec; to je isto čustvovanje in isto hrepenenje tu ko tam; to izprevidiš, če le čitaš obe umetnini sam. Lahko rečemo: če velja vsebina Venca, potem veljajo tudi Gazele — Juliji! 0 Gazelah pa vemo dvoje že doslej: a) 1. 1834. jih je prinesla Zhbel. IV. (z letnico 1833.); b) 13./VII. 1833. so doživele I. natis. Vemo o njih pa še več: c) bile so že pred 14,/III. 1833. v dveh rokopisih Zhbelize IV. Odkod izvemo to? Dne 14./III. 1833. piše Preš. o Zhbel. IV. Celakowskemu, da je prepozorni cenzor Čop zatrl v nji »ljudfke pefmi is Smoletove bere« (Zbor. VI. 179). Dne 16. IV. 1833. pa že roma rokopis Zhbel. IV. vsled šikan Pavš-kovih na Dunaj, o čemer nam pripoveduje tudi Preš. sam dne 29,/IV. 1833. v pismu, pisanem Celakowskemu.' 1 »... Und so ist unser Bienchen am 16. d. M. nach Wien gefiogen, woher wir es vor einem Monate nicht erwarten.« 29. IV. 1833. Celakowskemu (Levee, Lj. Zv; 1882. 51.) V Zbor. M. SI. V. (132) sem objavil naslovni list in vnanji ovoj Kr. Zhbel. IV., kakor se nam je to ohranilo v Kastelčevem zborniku, v zapuščini Levstikovi. Tam govorim o opazki v spodnjem desnem voglu naslovne strani: »Imprimatur omiss. delet. 26. April 1833.« Tako sem čital to takrat, dasi nisem bil ni tačas na jasnem, Čop je tedaj že pred 14./III. 1833. zatrl nar. pesmi Smoletove v Zhbel. IV., ker tega dne Preš. že piše o cenzuri Čopovi Čelakovskemu. V Zhbel. IV. pa imamo tudi — Gazele. Moral je torej poet imeti Gazele pred 14./III. 1833. dovršene in jih Kastelcu doposlati gotovoda že vsaj februarja, brže pa še prej. Prešernovi prispevki so namreč morali biti tisto leto posebno zgodni, ker stoje z Gazelami vred na prvem mestu Zhbel. IV. pred vsemi drugimi! Kako pa naj potemtakem Gazele veljajo Juliji? Njena doba prični vendar šele 6. aprila 1833. Vsaj dne 14/marca 1833., (in še prej) imamo pa Julijine Gazele že v Zhbel. IV., tedaj vsaj tri, cele tri tedne pred — 6./IV. 1833., tri tedne pred tisto »soboto sveto«, ko je poet obiskoval božje grobove po Ljubljani. Nastati so morale potemtakem Gazele že pred 14./III.; ljubezen sama, ki je njih vsebina, ta pa naj je prišla poetu v dušo šele najmanj tri tedne (in celo več ko mesec dni) kesneje, dne 6./IV. 1833.! Živo protislovje! Toda, je li pa res,- da je Čop že do 14./III. 1833. imel s Zhbel. IV. vred v cenzuri tudi Gazele? Izšle so te v Zbel. IV. šele 1. 1834. Vemo pa, da je dobil Kastelic junija meseca 1833. svoj prvi manuskript Zhbelize IV., oni iz prvih mesecev ali čitam prav. Številka »26« je namreč z naglo ohlapno potezo zapisana tako, da druži dvojko in šestico ena sama potčža. Ker pa sem mislil, da bi nad morebitno enojko pač stala pika, čital sem številko za 26. G. L. Pintar sam mi piše svojo misel o tem (19. V. 1906) takole: »Glede datuma: ali 26. ali 16. aprila je odgovor silno težaven, brati bi se dalo eno in drugo ... Krivulja v začetku bi kazala na 2, od spodnjega konca naravnost do 6 potegnjena črta pa daje tudi misliti na 1.« — To me je potrdilo, da je pač verovati pismu Prešernovemu ter čitati »16. d. M.« = »16. Aprili 1833.« Ni tedaj to opazka dunajske (Kopitarjeve) cenzure, kakor sem to sodil v Zbor. V., ampak — ljubljanske, ki je odposlala vsled obiska škofa Wolfa pri guvernerju, in: »bei dem Umstande, dass beim ganzen Guberniumein einziger Gubernialrath krainisch kann«, po nasvetu guvernerja samega, tisti tam zapisani dan — Zhbel. IV. (»corpus delicti«) na Dunaj v Kopitarjevo cenzuro. (Prešernovo pismo Čelak., 29. IV. 1833.) 1. 1833., spet po prvi cenzuri v svoje roke. Vemo, da so vložili Zhbel. IV. potem spet š e enkrat pri ljubljanski cenzuri. Vse to vemo iz pisem Matija Čopa Kopitarju 1. 1833. pisanih (Zbor. V. 101—106, 132 in 120). Mejtem pa so 13. julija 1833. izšle prvič Gazele. Niso li morda dali Kastelcu šele zdaj Gazel, da bi obogatil zdaj šele Zhbel. IV., preden jo pošljejo drugič v cenzuro, s tem novim vencem? Če je bilo tako, potem izgine ono protislovje mej Gazelami in dnem 6./IV. 1833.! Toda: prvotnega cenzurnega rokopisa za Zhbel. IV. niso predrugačili nikoli. Iz česa sklepam to? a) Čopovo pismo Kopitarju z dne 17./VI. 1833. ima v pri-pisku z dne 20./VI. 1833. naslednjo parolo boja z dunajskim cenzorjem : »Die Zhbeliza wird so w i e s i e i s t, noch einmahl so vorgelegt werden, mit der Bitte, man mochte streichen, was man nicht passierlieh findet«. (Zbor V. 106). Kar je razprtega, je podčrtal že v originalu Čop sam. b) Tista dvojna uradna opazka na ovoju Zhbel. IV., ena iz 1. 1833., druga iz 1. 1834. priča, da je rokopis Zhbel.-IV. bil šel dvakrat, to je obakrat celo z istim ovojem v cenzuro, ne da bi bili 1. 1834. kaj predrugačili lanski manuskript (Prim, o tem Zbor. V. 132). Dokazuje nam ta ovoj, da so ono Čopovo obljubo o Zhbelizi IV (»so wie sie is t . . .«), vdejstvili resnično, kakor so bili sklenili! C) Čop piše Šafariku dne 22./II. 1834. o Zhbel. IV., kakor že vemo, tako-le: »Eine ahnliche Nase (kakor o metelčici) wird sich Kopitar hochst wahrscheinlich hinsichtlich der Zhbeliza hohlen; sein unglaubliches Censur-Gutachten fiber das vierte Biindchen derselben hat hier beym Gubernium selbst Indiguation erregt, und wir haben nicht ermangelt, bey wiederholter Vorlage des Ms. dieses vierten Bandchens der Zhbeliza dasselbe gehorig la-cherlich zu machen, was beym Gubernium beyfallig aufgenommen wurde«. (Zbor. I. 131.) Tista beseda Čopova tu o Zhbelizi IV.: »bey wiederholter Vor-1 a g e des Ms. dieses vierten Bandchens der Zhbeliza« nam pač spet potrjuje jasno, da se je zgodilo res, kar je obljubljal Čop 1. 1833. (20,/VI.) Kopitarju. Potemtakem vstaja ono protislovje mej Gazelami in 6./IV. 1833. z novo močjo in bolj in bolj zmagovito! A dalje: d) Zakaj so izšle Gazele 1. 1833. posebej izven Zhbelize kot priloga Illyr. Bl.-u? Poseči nam je tu v Čopov (in Prešernov) prepir iz 1. 1833. s Kopitarjem. 27./IV. 1833. prinese 111. Blatt konec prve Čopove razprave o črkah: »Slo.vvenischer ABC-Krieg«. 2./V. in 3./V. 1833. pošilja to razpravo svojo Čop Kopitarju. 8./V. 1833. piše Kopitar Čopu že privatno pismo, ki v njem imenuje Čopa na podlagi tiste razprave njegove »sovražnika« svojega; hkrati mu očita že — Zhbelizo IV. in nje nepopolno cenzuro. 12./V. 1833. odgovarja Čop prvič temu pismu Kopitarjevemu, a odgovora tega ne odpošlje. Čop brani tu že Zhbelizo IV. (Zbor. V. 102-104.) 1./VI. 1833. prinese 111. BI. odgovor združenih Metelkovcev na razpravo Čopovo. (Nr. 22.) 15./VI. 1833. sledi odgovor Čopov; druga njegova razprava o črkah: »Slowenischer ABC-Krieg Nr. 2«. (111. BI. Nr. 23.) A zdaj poseže Prešeren vmes — proti Kopitarju. Izdajati prične svoj trosonetni ciklus: »Des Sžingers Klage«: 111. BI., Nr. 24 (15./VI.): I. Obschon die Lieder . . . 111. BI., Nr. 25 (22./VI.): Zweites Sonett. Wohl ihm, dem fremd geblieben . . . [111. BI., Nr. 26 (29./VI.): Drittes Sonett: Ihr hOrtet von der Zwerge argem Sinnen: . . .] Tako bi bil moral namreč v tej številki 111. BI. slediti zdaj ta tretji sonet te skupine. Toda — ni sledil! Obranil se nam je le: a) v lit. zapuščini Prešernovi (danes točka 24.), odkoder nam ga je objavil prvič Bleiweis v Letop. Mat. SI. 1875 (str. 155); in pa: b) v dveh prepisih v »Kastelčevem zbor- niku«, ki sem jih podal v Zbor. M. Šl. 1903 (str. 145.)* Zato sem ta sonet tu oklenil. Zakaj pa ni tam takrat izšel 1. '1833.? Ker je tako odkrito oseben proti Kopitarju, dun. cenzorju ljubljanske Zhbelize, da ga cenzura ni pripustila ali pa ga že urednik ni hotel vsprejeti. Bil je pač prehud punctum saliens tega soneta sklep: »Wie heifit der Wicht?« — »»Herr Barthelma Kopiter««. »Die Sch<5ne?« — »»Krainische Literatur««. »Der Riegel, der ihm zu Gebot?« — »»Censur««. — Med prvim in drugim sonetom te skupine so morali ravno dobiti iz cenzure »ostriženo« Zhbel. IV. In če še ne, pa vsaj v Ljubljani je morala takrat že biti spet; in Čop vsaj je (kot cenzor) do takrat čital že Kopitarjeve cenzurne opazke o nji, ker dne 17./VI. 1833. piše namreč Čop Kopitarju: »Die vierte Zhbeliza ist Hrn. Kafteliz noch nicht zuriickgekommen, docli habe ich Gelegenheit gehabt, Ilire Randglossen zu lesen, die wirklich m er k w il r d i g sind . . .« (Zbor. V. 105.) Seveda je Čop razglasil to Kopitarjevo cenzuro v svojem krogu; in tako so jo v njem že poznali pred 17./VI. 1833, tedaj zatrdno pred sonetom II. (25/VI.) in morda celo dva tri dni pred 17./VI., tedaj še pred sonetom I. že (izšel 15./VI.); vidi se pa, da je vsaj drugi nastal že iz žive ogorčenosti, ki jo je potem do osebnosti poostreno zajel vso zadnji (prepovedani) sonet. — Zdi se mi pa vredno pripomniti, da je na mestu tega soneta Prešernovega prinesla tista številka Illyr. Bi. trosonetni nemški ciklus: »Romeo und Julia«, ki je brez vsakega podpisa, a ga pripisujejo (od Marna sem: Jezič. XVIII., 1880., 45.) Prešernu! To mimo-grede. Kaj pa je nam tu glavno? Da so v Čopovem krogu poznali predGazel I. natiskom tistoletno Kopitarjevo cenzuro o Zhbel. IV., ki mu je radi nje pisal Čop že 17./VI. 1833: * Imenoval sem tam ta dva prepisa — Kastelčeva. G. L. Pintar me je opozoril, ko je došla tista zbirka lic. knjižnici, da je prepis a): Čopov, le z naglo pisavo pisan, prepis b): pa lastnoročno Prešernov. — Nulla dies sine linea! A. Ž. »Einstweilen sage ich Ihnen soviel, daft ich nicht wohl dulden kann, vor der Landesstelle in dem Lichte zu bleiben, in welches Sie mich gestellt haben« (Zbor. V. 106); a v pripisku k temu pismu dne 20./VI. 1833. že, da si bodo radi Zhbelize poizkušali pomagati na ta način, da jo bodo predložili še enkrat, tako, kakršna je (Zbor. V. 106.); poznali da so tedaj tisto sodbo Kopitarjevo, ki jo 26./IL. 1834. Šafariku imenuje Čop »unglaubliches Censur-Gutachten iiber das vierte Band-chen«, in ki o nji še pristavlja: ... (es) hat hier beym Gu-bernium selbst Indignation erregt«, a katere pa mi do danes ne poznamo še. Vedeli in spoznali so tedaj takrat že, da je Zhbelizi odzvonilo zdaj za tisto leto; in Preš. posebej, da tudi njegovim pesnim. Odtod njegov sonet, ki imenuje Kopitarja »Zwerg«, njegovo delo »arges Sinnen«; in ki spet zmerja njega: »schnoder Madchenhiither«, »Wicht« — češ, da deva za zapahe — lepotico: kranjsko literaturo, s svojo cenzuro A kaj prinese tu koj naslednja številka Illyr. Blatta? 111. BI., Nr. 27, (6./VII.) Kopitarjev znani pamflet o Čopu in Prešernu: »Ein Wort fiber den Laibacher ABC-Streit« (aus einem Briefe aus Wien an Herrn M***). — Ali je zdaj zagorelo nanošeno gorivo v Čopovem krogu! Čop sede in piše koj odgovor. A prej ko ta, izide pa že koj v naslednji številki Illyr. BI. kot nekak prvi nagli odgovor Kopitarjevemu nasprotovanju ob Zhbelizi IV. posebna priloga — z Gazelami, to največo Prešernovo pesnijo v Zhbel. IV.: 111. BI., Nr. 28, (13./VI1.): »Aufierordentliche Beilage zum Illyrischen Blatte Nr. 28. vom 13. Juli 1833. — Gasele.« In nadalje? 111. BI., Nr. 29, (20./V1I.) — pomeni nekak premor. 111. BI., Nr. 30, (27./VII.) pa prinese spet v posebni priložbi Čopov odgovor: »Slowenischer ABC-Krieg Nr. 3.« Hkrati pa drugi Prešernov odgovor, znane: »LiterSrische Scherze in Aug. W. v. Schlegel's Manier von Doktor-DichterPrefliern«, — češ, psuj nas tako, pa smo vendarle in se smemo tako imenovati prav resno tudi sami: »D ich ter Prefhern«! To je nit dogodkov! Preš. je hotel dražiti Kopitarja cenzorja in izplačati ga s to objavo Gazel! Pač pa je imel poet gotovoda tudi osebne vzroke zanjo: leto 1833. je bilo tisto, ko se je Julija — zaročala in, koliker dozdaj vemo, tudi zaročila (Ernestina, Spomini 14.). Nekako mudilo se je . .. Noče pa vse to onega protislovja potemtakem kar nič ublažiti; to govori vse jasno le za dejstvo, da so Julijine Gazele eksistirale že pred 14. marcem 1833., tri tedne in še več — pred »začetkom Julijine dobe«: pred 6. IV. 1833.! Gazel pa je sedem! In njih oblika je bila že takrat skoraj dobesedno taka, njih jezik takrat že tako nežen in dovršen ko danes: Gazel ni Preš. skoraj nič popravljal ter nič drugačil od 1.1833. do Poezij 1847.; edino le štiri pet mest pravzaprav, a še teh se je komaj dotaknil.1 Objavi Gazel iz 1. 1833. (Illyr. BI.) in 1.1834. (Zhbel. IV.) pa nimata ni trohice razlike! Oblika Gazel je tedaj že prvič, že 1. 1833., koj taka, da priča sama o sebi, da pač ni nastala kar v enem tednu, tudi ne v enem mesecu, ampak čistila se pač le polagoma; za tako dolgotrajno nastajanje pa govori tudi arhitektonika vsake posamne gazelice in ona vse skupine gazel kot ene celote. Povrhu pa je vsebina teh sedmero gazelic tako raznolika in tako obila, da pač ni dozorela v dveh treh tednih . . . 1 Razlike mej 1. 1833. (in 1834.) ter 1847. so te: Gazela 1. v. 10: »Blo bi posabiti fhkoda . ..« (1833.); »Bi bil6 pozdbit' škčda ...« (1847.); Gazela 2: v 5.: Zhe v tebe fo obe m j en i pogledi... 1847: a k v tebe ..; v. 7: Al zhe dekleta druge ogledujem (1833.); Al, a k deklčta . . .(1847); v. 10: Kako bi vftregel ti, fromak ne vem (1833); Kak bi ti vstrčgel, liromak ne včm. (1847.)'Gazela 3: vse docela enako. Gazela 4. 1833: v. 2: Pravijo, v ljubesni moji ni refnize; v. 5: Al poflufhaj mojo fpov'd, in rekla bolh, de . . .; 1847: v. 2: Pravjo, de v ljubčzni . . .; v. 5: Al poslušaj mOjo sp6ved, rekla b6š, de . . .; Gazela 5. 1833: v. 8: De je prozh pomlad nar dalflii she v Serpani . . .; 1847: De začne se Ičto starat' žč v Serpdni... Gazela 6. 1833: v. 4: k&niz leta ...; v. 5: kupiz; v. 9: Lej tak6 tvoj pev'z gasžliz . . .; v. 10: . . . ferzč ti m^rslo fe ogreje . . .; 1847 : v. 4: kOnec ldta . . .; v. 5: kupec; v. 9: Lej tak pčvec tih gazčlic . . .; v. 10: . . . sercč ledčno se ogrčje . . .; Gazela 7. 1833: v. 1 : Vem, de vfaki brav'z drugazhi pefmi moje f6di; v. 9 : Jelt pa . . .; 1847: Kd6r jih bere, vsak drugači pčsmi mdje s6di; v. 9: Jčz pa ... — Iz te'ga se lahko vsakdo sam preveri o resnici. A. Z, Od 14./III. 1833. in do 1. 1832. pa sta komaj dobra dva meseca. Že smo pa obveljavili, da je moral imeti Gazele Kastelic za rokopisa najmenj v začetku februarja. Kaj sledi iz tega? Da v samem januarju 1. 1833. pač ni mogel Gazel poet zamisliti, osnovati in izdelati, ampak da segajo pač, če že ne vse, pa posamne, in če že ne po obliki, pa po z a-mislitvi, vsebini in arhitektonski zaosnovi gotovoda nele v konec, ampak precej tja ven v sredo 1. 1832.! 2. Venec nas je privedel samo do leta 1833.; a Gazele nas silijo že v 1. 1832.! Kaj nam pa prinaša to samo in kaj nadaljna, poprejšnja leta? Situacija vseh, nam znanih dokumentov o ljubezni Prešernovi iz še ostalih, tu vpoštevanja vrednih nadaljnih let je naslednja: 1832: a) »Nach Gratz getraue ich mich nicht mehr zu sclireiben«. (Zadnje celovško pismo Prešernovo Čopu, nedatirano, a iz dni zadnjega tedna v marcu: (24,—31. marca. — Lj. Zv. 1888. 691.) Komentar 'k temu stavku je oni sklep pisma Prešernovega Čelakovvskemu o »Golpodizhni v Gradzu«, z dne 14./III. 1833. (Prim. str. 128. tega spisa.) b) »die Romanze od Dohtarja«: v zadnjem celovškem pismu Prešer- novem do Čopa (24,—31. marca); Lj. Zv. 1888. str. 691. c) She miru . . . d) Aftrologam. e) Strah. Sonet. (En dan ozhi fo vid'le .". .) Vse tri v Zhbel. III., tiskani že do 24./III. 1832. v prvih dveh polah. (Prim. Čopovo pismo z dne 20./24./III. 1832.; Zbor. VI. 186.187.) f) » . . . Die Laibacherinnen sclieinen mir im Allgemeinen hllbscher zu seyn, als die civilen Klagenfurterinnen: jedoch hat eine der letzten einen Eindruck auf mich gemacht, von dem jemand nichts erfahren dtlrfte«. (Prešeren v pismu z dne 5./II. 1832., iz Celovca Čopu v Ljubljano. — Leveč, Lj. Zv. 1888. 568.) g) Romanza s shenfkimi afonanzami (kesneje v Zhb. IV.: Rom. od uzhenza): 14./I. 1832. (111. BI. Nr. 2.) - 1831 : a) Skupina štirih sonetov: c.) Ozhetov nafbih imenitne dela . . . (3) Verh fonza fije 1'onzov zela zheda . . . ■/) Tak kakor hrepeni ok6 zholnarja . . . d) Kupido, ti, in tvoja lepa ftarka . . . Zhbel. II., (23./VI. 1831. jo Zliop pošilja Kopitarju: Zbor. V. 98; dne 9./V. 1831. je omenja Čop prvič, v pismu Šafariku, češ, »am zweyten [Bdchen] wird eben gedruckt«: Zbor. I. 101.) b) Sonet. Verh fonza feje fonzov zela zheda . . . 12./III. 1831. (III. BI. Nr. 11.) 1830: Tega leta nimamo nobene nove ljubavne pesmi Prešernove v Zhbe-lizi I.; »Povodni mosh« je namreč že iz 1. 1826. In oglasil se je poet to leto samo v Zhbel. I., drugje nikjer. 1827: Dekelzam — An die Madchen. 12./I. (111. BI. Nr. 2.) 1826: »Lashnivi praktikarji« (kesnejša »Aitrologam« v Zhb. IV.) in »Povodni mosh«. Pismo Prešernovo Čopu, iz Celovca dne 13./II. 1832. (Lj. Zv. 1888, 570). 1825: Prophetischer Trost fUr Traun im Jalire 1825. (sedanja: Zarjovena dvičica.) - Kres, III. 1883, 377: Sket, Preščrnova »Zarjavela devičica«. Ali velja iz teh let morda tudi še kaj že Juliji? Šla je pot našega raziskovanja dotu odzgor (od Venca) navzdol; obrnimo njeno smer tu, ter pričnimo zdaj od spodaj, navzgor — proti meji! Prešeren je dosegel doktorat dunajske univerze 27./III. 1828. (Diploma, obj. Leveč, Lj. Zv. 1888, 302); 1./IX. 1828. je vstopil mladi doktor v odvetniško prakso pri ljubljanskem advokatu dr. Leopoldu Baumgartenu, ter služil tam do 9./V. 1829., kakor o tem priča izpričevalo šefovo z dne 15./V. s, 1830. (priobč. Leveč, Lj. Zv. 1888. 303). Bil je namreč pred 27./IV. 1829. že vložil Prešeren prošnjo, da bi ga pri komorni prokuraturi ljubljanski vsprejeli za neplač. konceptn. prakti-kanta; 27./IV. 1829. komorna prokuratura poroča namreč že o tej prošnji guberniju, ki ji 7./V. 1829. že ugodi, nakar dobi Preš. 9./V. 1829. poziv, da dojdi ob 10. uri k prisegi ter da koj potem nastopi službo1. Zato pa 9./V. 1829., kakor smo 1 Dokumenti za vse to so nam uradne listine, ki jih je obj. Leveč v Lj. Zv. 1888. (št. 5., 6., 7.), a odkril jih in rešil nam g. svetnik E-Guttman, sedaj v Gorici (prim. Lj. Zv. 1888. str. 507), kakor tudi en del »Zap. akta Prešernovega« ter ves »Kastelčev zbornik«. Na podlagi teh objav in še one Levčeve v Ljublj. Zv. 1890. (178), ki nam prinaša prošnjo Prešernovo za advokaturo 1. 1846., uradno kvalifikacijo o njem ob ti priliki, in še druge tozadevne akte, dobimo to le sliko o službi in o delu jurista Prešerna: a) »27. Miirz 1828. zum Doctor juris promovirt«; b) »seit dem 1. September 1828 bis 9. May 1829 die Advokaten-Praxis bei mir (t. j. pri dr. Baumgartenu v Ljubljani) genommen, meine Kanzley wahrend dieser Zeit ununterbrochen sehr fleissig besucht ...» (Izpričevalo dr. Leopolda Baumgartena z dne 15. maja 1830.; Lj. Z v. 1888. 303); c) »seit 24. july 1829 bis 17. December 1831 (2 Jalir 5 Monate) bei der k. k. Kammerprokuratur zu Laibach die Praxis genommen«; d) »sicli nach seinem Dienstaustritte in der Kanzley des Dr. Baumgarten . . . ver-wendet« ; e) »u. seit 1. Miirz 1834 bis gegenwiirtig in der Kanzley Dr. Crobath zu Laibach«, t. j. do dne te svoje šeste prošnje za advokaturo, 26. aprila 1846. (Lj. Zv. 1890, 176); f) celovški dekret za Kranj: »Klagenfurt am 27. August 1846.« (istotam); g) ljubljanski dekret za Kranj: z dne 1. septembra 1846.; h) zaprisega Prešernova za advokata v Kranju: »Laibach den 5. September 1846«. (Lj. Zv. 1890.) Potemtakem bi odšel Prešeren iz Ljubljane lahko^že septembra 1846. A s tem se ne vjema dat v Kranju najetega stanovanja: »Mietli-zins seit 21. O k t. 1846 bis 24. April 1849«, kakor to stoji v listini o dolgovih v »Zap. aktu« na str. 39. Tedaj je prišel Preš. najbrže da šele v oktobru 1846. na svoje novo mesto. V Ljubljani pa so tiste dni ravno pričeli tiskati »Poezije« pri Blazniku, ter jih dotiskali v 1200 izvodih že do 15./XII. 1846. (Računa Blaznikova o tem v Zap. aktu str. 43 in 51). — Napaka je, če tedaj življenjepisci uče, da je Preš. služboval pri Cro-batliu celih 14 let, in da je od 1. 1832. bil koncipijent pri njem (Murko, OttSv Slovnik Naučny. XIII. dfl. 1898, pag. 411). Bil je najprvo pri dr. Baumgartenu, od 1 ./IX. 1828. do 9./V. 1829, pa od celovških izpitov (april 1832.) do 1 ./III. 1834.; tedaj tudi tistega »osodnega« 1. 1833.! Sodim pa, da je Preš. tudi kot praktikant pri kom. prokuraturi (od 9./V,— 24./VI1. 1829. kot šesttedenski preizkuševanec, česar pa kvalifikacija ne šteje, ter kot zapriseženi vajenec od dne svoje zaprisege: 24./VII. 1829. ]Lj. Zv. 1888. 368] pa do izstopa 17./XII. 1831., ali recimo rajši do svojega odhoda v Celovec, t. j. zadnjih dni jan. ali prvih februarja 1832.) delal v dr. Baumgartenovi pisarni o prostih urah ter se živil od tega dela — za tlako pri prokuraturi; sklepam to iz stavka v — poročilu kom. prokurature z dne 3./VII. 1829. gubemiju, naj potrdi zdaj po videli, Preš. zapušča svojo dosedanjo službo pri dr. Baumgartenu. Na podlagi teh dejstev je prišel tedaj Preš. za stalno v Ljubljano šele v drugi polovici 1. 1828. Zato izključimo lahko vse ljubezenske pesmi njegove že a priori, ki so nastale pred tem časom; tedaj »Lashnive praktikarje« in »Pov. mosha« ter »Dekelzam«, ker o pesmi »Proph. Trost« ni da bi niti govoril tu. »Dekelzam« je že izšla 1. 1827., ko je Julija bila komaj v 11. letu. O »Lashnivih praktikarjih« ter o »Pov. moshu« pa piše Prešeren sam dne 13./II. 1832. iz Celovca Čopu: »Als Jurist des 4. Jahres hatte ich eine Theke Carminium cam. m e i n e n Freunden gezeigt, unter denen mich ein gewisser Trenz, der gegenwartig irrsinig ist, tiberredet hat, ich soli solche dem formul, lesen lassen .... Form, gab mir den guten Rath, ich soli sie ein Paar Jahre liegen lassen und dann die Feile zur Hand nehmen: Quod consilium secutus omnia incendio tradidi exceptis: Povodni mosh, Lenora et Lashnivi praktik a rji . . . Alle Ubrigen habe ich als unverbesserlich voriges Jahr verbrannt«. (Levee, Lj. Zv. 1888. 870.) Bil pa je Preš. četrtega leta jurist od jeseni 1825. do jeseni 1. 1826. (Prim. E. L. v Dom in Svetu XV. 1902. št. 5, 317, in L. Pintar, Lj. Zv. 1902, 632.) Julija je bila takrat devetletno otroče. Ker pa zdaj od 1. 1828. potemtakem sploh nimamo ne ene pesmi Prešernove do 1. 1830. (Zhbel. I.), a ljubezenske pa še tega leta ne (razun Pov. moža) nobene, prestopimo lahko navzgor kar v 1. 1831., a o Juliji ne dobimo še nobenega sledu v poeziji Prešernovi. dobro se obnesli poizkušnji Prešernovo »definitive Aufnahme in be-sagter Eigenschaft . . ., in welcher ihm der Dr. und hiesige Advokat Baumgarten den erforderlichen Unterhalt ftir den Fall zusichert, wenn seine eigene Subsistenzmittel wHhrend der unentgeltlichen Dienstleistung erschOpft werden sollten« (Lj. Zv. 1888, 365). Zakaj bi mu sicer obljubljal tako podporo? Lahko tedaj pač rečemo, da je delal Preš. od 1 ./IX. 1828. pa do 1./III. 1834. (5'/s let) v Baumgartenovi pisarni, potem pa do oktobra 1846. (12 let) v Crobathovi. A. Ž. Ostaneti nam potemtakem le še dve leti, 1. 1831. samo in 1. 1832.; to pa je tisto, ki smo je dognali že kot — leto Julijinih Gazel! Tako smo se približali meji. Zastavim naj tu ob sonetu »Strah«! S tem združim obe še ostali leti v eno skupino. »Strah« je bilo naslov 1. 1832. v Zbel. III. (str. 30) sonetu, ki stoji danes na str. I30. Poezij: »Dve sestri vidile so zmoti vdane oči . . .« Ernestina Prešernova misli, da ima sonet poseben pomen z ozirom na mater Julijino, »Julijano Primitz, roj. Hartel«, ki je bila sestra ženi deželnosodnega svetnika Lavrina; pri tem da je bil Preš. nekaj časa domači učitelj poprejšnje čase, še preden je šel na Dunaj; tedaj pred jesenjo 1. 1821. najkesneje.1 Venera bodi Julijina mati; Amor bo torej Lavrinova gospa svetnica! Z Julijo samo pa po tej razlagi sonet nima prav nič dotike. Čul sem pa tudi razlago, da poet z neko pesniško prostostjo primerja mater Julijino z Venero, a Julijo z Amorjem, češ da materi v poklon; potemtakem bi bilo to nekako »ad 1 »Julijino mater primerja Prešeren z Venero, poslužujoč se najbrž pesniške pravice pretiranja, ker je bila takrat že blizu svojim petdesetim — svojo petdesetletnico je praznovala 1. 1835. ali 1834. — Kmalu po smrti svojega moža pa je bila res mnogooboževana in lepa žena. Ali ni morda tedaj naredila posebnega vtiska na mlado, in za vse lepo tako goreče srce . . .?« (Ernestina, Spomini, 86). Na Smihelskem pokopališču pri Novem mestu stoji na zapuščenem grobu koj za kapelo ob desni nje steni skromni nagrobnik: »Ruhestiltte der wohlgebornen Frau JULIANA PRIMITZ geborne Hartl, Handelmanns Wittwe geboren zu Laibach am 27. Miirz 1786, gestorb. zu Neuhof am 26. October 1855. * Selig sind die Todten, die im Herrn sterben denn ihre Werke folgen ihnen nach, Oftenb. 13. 15«. Potemtakem je učakala svoj petdeseti rojstni dan 27. marca 1835. ter nastopila svoje petdeseto, a preživela in štela šele let devetinštirideset. Koliko je bila njena sestra mlajša? Kedaj je njen mož umrl? Tega do danes še nisem mogel dognati. Sonet naš pa je nastal 1831. najkesneje, ker je izšel 1. 1832. v Zhb. III. — Julijana mati=Venera (!) bila je takrat dama v svojem šestinštiridesetem in vdova! A. Ž. captandam benevolentiam«, da prični pri materi, kdor hoče do hčere! Trivialno. Po mojem ne velja »Strah« ne Juliji, ne materi Julijani, kakor ne gospe Lavrinovi. Kako to? In komu pa sicer? a) Sonet pripoveduje: Srečal je poet »en dan« dve sestri. »Ena nji visoka žena; devica majhine postave ena; obe — lepote cvet, in čast Ljubljane.« Primerilo se je tedaj poetu to v Ljubljani. In ko je vgledal nju in njuno lepoto, pobegnil je pred njima! Zakaj? Zakar srna, če poprej nekoč ostreljena — poslej kedaj spet vgleda »ftrelzov trumo seleno«: spomni jo ta stare rane. Pobegnil tak1 fim, kakor ferna plane Od lovzov v' p redni h zhafih ofterljena, Ko s o p e t ftrelzov truma fe selena Prikashe, in je fpomni ft are rane. (Zhbel. III. 30.). Ne vzbudi srni to njeno srečanje a) ne stare rane, b) ne strahu stare rane, ampak — c) le spomin na njo. d) Strah njen — velja pa novi rani, pred katero beži, a rani enaki, . kakršna je bila prva, ki jo je izkusila »v prednih časih« na sebi! In tako, pravi poet, da je tudi ž njim.» V prednih časih« ostreljen pomni te »stare rane« ko srna svoje. In kakšna je bila ta stara rana? Ranila mene s' ojitro fta pufhizo Kupido itrel'z, in mati s' njim njegova. (Zhbel. III.) Pa se mu »en dan« zgodi, da se zazdi njegovim »zmoti vdanim« očem, ko da vidijo pred sabo kar ta dva strelca — Ta dva fim miflil viditi bogova;... in vsled te pač pesniški fingirane zmote sta ga oni »dve sestri« spomnili — stare rane, da je kar plašno pobegnil... Odtod njegov — strah. Drugega čustva svojega pa poet tu ne izreka nobenega. Le »strah« ta. In nekdanji naslov soneta (»Strah«) naglaša res to čustvo kot vsebino te umetnine. Sonet nam tedaj pripoveduje le s p o m i n o neki stari, a za poeta ne ravno srečni ljubezni, ki mu poslej ni nič kaj v lepem spominu, ampak le kot srni »stara rana«; nič pa ne — o kaki novi. Naglasiti treba to tu. Videli so v sonetu doslej več kot je res v njem; in spet, dosti premalo! Kaj sledi iz tega -— za mater in hčer Primitz? Julijana in Julija Primitz sta si bili — mati in hči, a ne — >fdve sestri«. Julija je bila sicer res »d'v'iza majhine poftave«, to vemo; a je li bila nje mati — visoka žena? In povrhu je bila mati že vdova, a ne žena več.1 Kaj pa obe Hartlovi sestri? Od teh ni bila tistikrat že dolgo nobena več dekle-devica, ker obe že dolgo poročeni ženi in materi. Saj je Preš. kot gimnazijec baje pri Lavri-iiovih podučeval že Julijine bratrance! (Spomini Ernestine Prešernove, str. 30.) In izmej njiju naj bi bila katera podobna lahkokrilemu detetu — Amorju, če že prav morda katera ali pa obe — Veneri! Skoraj da — neslano. Katerima dvema sestrama ljubljanskima pa velja tedaj ta sonet? Nam, ki hočemo umeti Prešerna človeka in umetnika, je to pravzaprav le bolj postranska zadeva. Gotovo, bilo bi prešernoslovju zelo prav, če bi to vedeli zatrdno, o čemer le ogibljemo dodanes. Pričata pa vendar vsaj meni vsebina in ton res o dveh pravih, ne samo po Evi si sestrah. Venera je mati svojega hudomušnega deteta; in vendar poet dvakrat v sonetu živo naglasi, da je bilo mej tema dvema ženskama, ki ju je srečal, razmerje dveh sestra! To je vendar neko nesoglasje v paraleli obeh skupin, na eni strani Amorja in Venere, na drugi obeh sester! In tu da bi bil poet žrtvo- 1 Leveč piše 1879. v Dun. Zv. (str. 53/54): »Po smerti svojega očeta, katerega je izgubila, ko je imela komaj pol leta, in po smerti svojega edinega brata bila je Julija edna najbogatejših deklic ljubljanskih«, liila je tedaj Julijina mati potemtakem vdova že od. 1. 1816. ali naj-kesneje 1.1817. Moji poizkusi, da bi dobil dan smrti Julijinega očeta, so bili doslej vsi brezvspešni. A. Ž. val ono enako rodbinsko razmerje mej materjo Julijano in hčerjo Julijo, kakršno ima že mej Venero in Amorjem, kar tako brez posebnega vzroka, na — k v a r svoji paraleli! Saj vzraste iz te neenakosti umetniku velika ovira, ki se ž njo' v sklepu soneta ravno kar naravnost bori! Saj mora ravno zato, da to drugačnost rodbinskega razmerja v paraleli svoji preglasi in premaga, da ti ne skali vtisa, poudariti s krepkim poudarkom v koncu soneta poet oni drugi moment, ki na njem sloni vsa paralela: podobnost si obeh skupin po — lepoti: Sa Amorja imel fim lepo d'vizo, Bla Veneri fi, feftra nje! enaka. — (Zhbel. III.) Iz te umetniške potrebe naglaša poet tako — nju živo lepoto žensko, a ne, — da se pokloni vnajiji telesni »ženski lepoti«. Za kaj takega je bil Preš. preglobok! V vseh poezijah njegovih — ni ne enega takega poklona, najmanj v dobi Julijini! Njegov duh je iskal in opeval v »ženski« vse. kaj drugega ko — »lepo stvar«... Zato pa je siromak moral peti vse svoje žive dni le »nesrečo ljubezni« in moral obupovati ob tem »od Boga prekletem rodu«, kakor pravi sveta knjiga in kakor pojo o tem ravno vse Prešernove Poezije. Ženska je pač — le ženska; ... ni iskati v nji drugega ko — ženske. T o je vsebina pesmi Prešernovih ! — ^ Ne; sonet ni nastal v poklon ženski lepoti, najmanj lepoti telesni magari še tako dične vdove Primčeve, ampak v prvi vrsti iz — lepote umetniškega motiva samega na sebi; da ti pred duha kar na hip ko z dletom izkleše poet z živo skupino onih dveh sester — bajeslovne dvojice prelepo skupino; oni grški motiv da ti oživi in utelesi, da mu pod piedistal res kar lahko zapišeš poetove besede: »Kupido strel'c, in mati z njim njegova«. S čudovito plastiko ti dene konkretno pred oko — dve prirodni sili, »dva bogova«, a s to vsebino: taki ste, da pred njima človek najbolje da kar beži . . . To oa je le eno, a ne edino, zaradi česar Strah ne velja Juliji. Odeta so vanj namreč še globlja dejstva. b) Dogodilo se je v Poezijah (1847., oz. 1846.) s tem sonetom nekaj posebnega. Postavil ga je poet, po obliki precej prekovanega, na str. 130. v to-le četvorico sonetov na zara-zano mesto: a) Oččtov naših imenitne dela . . . p) Verh sčnca sije sčncov cela ččda . . . Y) Tak kakor hrepeni ok6 čolnarja . . . o) Kupido! ti in tvoja lepa starka . . . Izšla je ta četvorica, kakor vemo, 1. 1831. v Zhbel. II.; »Strah« pa eno leto kesneje v Zhbel. III. Ta poetova loka-lizacija soneta pa se meni ravno zdi dokazilo in zdi potrdilo poetovo, da umevam njegov »Strah« prav, ker po — njegovo, če pravim, da ne velja ne materi Julijani, ne hčerki Juliji. Zakaj? Oglejva si to četvorico samo, kot eno skupino zase, tako kakor je izšla v Zhbel. II. 1. 1831. brez »Strahu«, ki je stopil šele v Poezijah vanjo! Jasno kaže prvi sonet (»Očetov naših ...«), daje nekak uvod ali prolog tej skupini. Kaj nam pripoveduje? O Prešernu-poetu: da kot pesnik ne bo pel epov, tega naj svet nikar ne čaka o njem, zato da bodo morali priti drugi; on da je le lirik, in sicer — lirik ljubezni. Tako ta prvi sonet. In kaj pa naslednja dva? »Verh fonza« poje le, da se je poet zagledal v neko gotovo dekle... Ali je ta izmed ljubljanskih gospodičen ? Te ogleduje rad še vedno; saj je njih polno ko zvezd na nebu, in pa saj so lepe: Kar svesd neb6, imA deviz Ljubljana! Rad ogledujem vaf, zvetezholizhne, Ljubljanfke, ljubesnive gofpodizhne! (Zhbel. II.) Toda njemu so brez škode. Saj je zdaj »prizho nje«, ki »ji je, dragi, taka mozh zhes njega dana«, »flep sa vfe — »zvetezholizhne, ljubljanfke, ljubesnive gofpodizhne«, in za vso njih lepoto. Prav kakor ni zemlji več za lune lepoto in luč, ko sije nanjo — solnce svoje žarke! Zdi se človeku, kakor da bi hotel poet tu svojo »ferza kraljizo« deti naravnost v kontrast z ljubljanskimi gospodičnami : Al' dragi taka mozh je zhes me dana, De prizho nje fim flep sa vfe devize . . . zamaknjen v nje »mili obraz«, kakor je zemlja vsa izgubljena v solnce, ko »nazaj pripelje zarja ga rumena«... A hkrati, ko da bi jim hotel tudi povedati, zakaj mu ni mari njih, in zakaj si ne izbira izmej n jih nobene, naj jih je prav ko zvezd in naj so prav vse tako lepe ! Ogleduje jih, a ne voli nobene, češ: ko luna ste ve, moja pa — ko solnce; zemlja pa ljubi, išče bolj solnce ko luno. Vidi se mi ta dosedanji poklon ljubljanskim gospodičnam nekaj iste sršenaste nagajivosti, kije poetu posebno tisti dve leti (1831., 1832.) kar prekipevala ... Toda kaj, ali se pač človek tu ob tem kontrastu ne spomni »Učenca« in njegove »lepe Rezike nemškute« ? In ne potrjuje tega kontrasta li že uvodni sonet, kot nekaka dispozicija: »Pojo Krajniz lepoto moje ftrune, in tvojo zhait, nevfmiljena deviza...« Ni li tudi tu že mej njo in Kra-njicami neko nasprotje? In nele nadaljevanje misli! — Kaj nam pa pove naslednji tretji sonet: »Tak kakor hrepeni...« Poprejšnji nam poje, da se je zagledal poet v njeno solnčno lepoto; ta pa izreka že živo hrepenenje poetovo po — žarkih svetlih (solnce!) njenih oči. Išče, čaka, da bi jih te zagledal, čaka tako hrepeneče in še bolj, kakor oko mornarjevo sredi pomorskega viharja tolažilne zvezde na nebu, rešilnih Dioskurov, jasnega ažurnega neba, — lepega, spet mirnega vremena! Če njo vgleda, zvedri se tudi njegovo nebo: umiri se vihar na morju njegove duše, zjasni njeno nebo; potolaži, ublaži se mu duše hrepenenje, žejanje 10 po' lepoti — ob lepoti žarkov njenega pogleda. Samo to, in nič drugega nam ne pove ta sonet o poetu! A mar, da mu ona vrača ljubezen, tako kakor si je on želi? Ali mar pojeta ta in prejšnji sonet srečo ljubezni? Sodi $am, kdor take stvari ume, in rekel bo, da ne. A mar to tretji, sklepni sonet? Kupido, ti, in tvoja lepa ftarka Ne bota dalje me sa nof vodila! Ne bom pel vajne hvale bres plazhila Zel zhaf shivlenja, ko fromak Pefrarka. She tridefeto leto prede Parka, Nobena me fhe d'viza ni ljubila. — Sato ni dana bla mi pevfka shila, De vajno zhaft bi trobil bres prevdarka. Sit, nehvaleshnika! fim vajne tlake: Ponuja Temida mi rumenjake, Ponuja Evan polne mi bokale. Bog vaj' obvar' in vajne ljub'ze sale! Mofhniza polna, vina polna kup'za Prijatlize mi boti, boti ljub'za. (Zhbel. II.) Dolži poet tu Amorja in Venero, da ga »vodita za nos«. Poje jima sicer »hvalo«; svojega duha moči- prejete je posvetil njima. A ona dva mu obetata za to službo dragoceno plačilo: lepoto ljubezni. A le obetata, obetata . . . plačila pa le ni in ni. Zato jemlje poet tu srdito in odločno slovo od teh dveh dosedanjih gospodarjev dane mu — pevske žile, češ, preudaril da je sam pri sebi to nakano, ki jo fmata ž njim, prevarljivca, sebična prekanjenca lepobesednika: hočeta ga oslepariti. Ne bosta! Dolgo zadosti sta ga vodila za nos — z obljubami, a brez plačila; zdaj pa je vaju spoznal, Kupido! tebe, in tvojo mater, prekanjenko: ne bosta ga še dalje . . . »Ne bom pel vajne hvale bres plazhila zel zhaf shivlenja!« On ne! Tako ga ne bosta — kakor sta siromaka Petrarka ! Brez plačila vama mora človek služiti »tlako«. Nobene ljubezni, nobene device še nista pridobila, da bi ga ljubila; nobene mu še ne vnela, dasi mu teče že trideseto leto. Ali ni že skrajni čas? Rada bi, da bi jima vse dni — kaj ne! — delal tlako »brez prevdarka«, brez vsakega lastnega premiselka! Ne. Rajši si sam sebi jasno izračuna: ta služba — je »tlaka«. A zdaj je tlake — sit. Rajši poj de drugam v službo, svojega duha moči posodit drugima dvema gospodarjema, ki plačata; slavit Evana, pet mu zdravice: ponuja mu ta za to polne bokale; služit zvesto službo Temidi v pravdah: ponuja mu ta za to rmenjakov polno mošnjico! Zato — »Bog vaju obvari, in vajine ljubice zale«, ki mu jih obetata in obetata, a dasta ne; ne bosta več šal praznih izbijala s poetom: »obeti vajni so le prazne šale« (1847.) »Mošnjica polna, vina polna kup'ca«, to so tudi veselja življenja; zato jih pa le imejta sama, kar jih premoreta in delita vidva. Lepa hvala zanje! Živel bo tako brež njih še boljše . . . Koliko vesele mladostne moči in razposajenosti, koliko živega, zlatega humora je tu v tej prvi obliki tega soneta (1831.), kar je vse minilo iž njega v Poezijah 1847.! Toda, za tem zdravjem — je bolezen. Za tem humorom — globoka težUa resnost. Vse to veselje je le navidezno, v resnici pa mu v sonetu duša prekipeva ravno nasprotno neke nevolje. »Es mocht' kein Hund so langer leben!« Ta ista Faustova situacija je tega soneta vsebina pravzaprav. Nekaka že nevoljna srdita nestrpnost! Poet jo izraža kot nestrpnost radi dolge tlake (tističas je bil Preš. neplač. praktikant pri kom. prokuraturi...), tlake, ki sta ga vanjo premamila »lepa starka« 1— prekanjenka in nje neresno dete ... Zato pravim: Le duše poetove hrepenenje po resni, globoki, mogočni in čisti ljubezni je vse to, ki naj bi mu dušo prerodila in vzvalovila vso, prežarila jo s čisto in bogato lepoto. In to hrepenenje ga mori in tlači že dolgo v njegovi duši, nezadovoljenp, do nestrpnosti varano, in s tem 10* stopnjevano, kakor se vidi to iz nevolje, ki ž njo vehementno zmerja Amorja in lepo starko prekanjenko, in ki jima ž njo odreka dosedanjo zvesto službo svojo. Saj mu že teče trideseto leto, a nista mu še in nočeta mu pridobiti nobene device in nobene prave ljubezni . . . Tedaj: tisto dolgotrajno, tako dolgo že utehe, zadovoljitve, krepke ognjene iskre si želeče in čakajoče, a do danes nevtolaženo, varano, zato bolj in bolj žejajoče hrepenenje duše njegove po močni, globoki ljubezni, ki bi mu pesniško njegovo dušo zgrabila in pretresla z vso dinamiko svojo ter mu jo — odprla, to je — vsa vsebina tega so neta, ki je izšel 1. 1831., a nastal, ko je poetu Parka predla trideseto leto: 1830. Ni pa li to pravzaprav ravno isto hrepenenje duše njegove po globoki, resni ljubezni, ki si je dobilo izraza tudi že v prejšnjih srednjih dveh sonetih te skupine? Ali ne izreka poet istega tu v »Kupido«, le da na drugačen način, z večo vehemenco in nestrpnostjo, kot tretjič, kar poprej v onih dveh, le da to zdaj po nekem izjalovljenem poizkusu že, ki sta ga še z upom ožarjenega opevala poprejšnja dva soneta? O sreči pa ljubezni ne pojejo ne »Kupido«, in ne srednja dva soneta. Uvodni sonet sam že pravi jasno, da pojo strune poetove (t. j. ti štirje soneti) — »ljubezni vam nesreče«; tako je tedaj ta sonet kot prolog neka dispozicija nadaljne vsebine, in — kjuč za pravo njih umevanje. A najjasneje pa nam razodeva »nesrečo ljubezni« ravno zadnji sonet (»Kupido«), nekak resume dosedanjih doživljajev in izkušenj te vrste, a hkrati tretja, najvišja stopinja izraza ti isti vsebini, istemu hrepenenju, isti žeji, isti — nesreči ko prejšnja dva. Naglasil- sem to nalašč tako na dolgo. Tako spoznamo vso to četvorico kot eno v sebi sami začeto in v sebi zaključeno celoto, z neko enotno idejo. Epilog njen je »Kupido«, nje središče •— dva soneta, a'nje prolog — »Očetov naših . . .« Zdaj pa za stopinjico dalje! Če čitaš to četvorico kot celoto zase, začutiš sicer mej srednjima sonetoma neko vez; saj pojeta oba o neki prav določeni »kraljici srca«, ki jo že prvi uvodni sonet loči izmej Kranjic! Ti trije soneti imajo tedaj neke skupnosti in prehode, ki vežejo vse tri v eno celoto. Kar ti sledi četrti! A v njem — nobene besedice več o poprejšnjih sonetov »kraljici srca«, nobenega sledu ne več o tistem hrepenenju po eni »dragi deklici d'vici«, ampak naenkrat srd in jeza in uporna odpoved pokorne dosedanje službe, odločno slovo — Amorju in njegovi lepi materi; naenkrat kar nasplošna nevolja in nasplošno očitanje, da — »nobena me l'he d'viza ni ljubila«. - Odkod ta nagli preobrat! Odkod oni jezni humor? Ta nam je za prejšnjima dvema sonetoma prestrm kontrast, prenenaden, prenagel, brez prehoda. Motivacije n i zanj v tej skupini štirih sonetov mej središča tiho srečo še in to jezo epiloga! Kaj se mu je moralo mejtem dogoditi poetu? Nekaj gotovo, a to nič prijetnega ne, nič všečnega mu. A kaj? Iz jeze njegove, da »nobena ga fhe d'viza ni ljubila«, sklepaš sicer lahko, da se mu je morala tista ljubezen srednjih sonetov prevreči v »ljubezni nesrečo«, če bi tega tudi ne napovedoval in ne komentiral že prolog! A kaj seje pravzaprav zgodilo, tega ti ne omeni poet niti z besedico ne. Sam si moraš tu tako ali tako domišljati gotove dogodke, neki razdor te komaj započete ljubezni. A če se ozreš po tedanji dobi Prešernovi, češ, kaj bi utegnilo biti, srečaš izven poezij v zadnjem pismu celovškem (mej 24.—31. marca m. 1832.) skoro neviden, skrit stavek Čopu: »Nach Gratz getraue ich mich nicht mehr zu schreiben«. Nerazumljiv stavek — tako sam na sebi, kakor ti tu stoji brez vsake zveze mej drugimi osebnostmi. Koga je neki imel Preš. tačas v Gradcu, ki bi se mu ne upal več pisati? Tu je edini srečno ohranjeni komentar temu stavku oni že navedeni sklep Prešernovega pisma Celakowskemu z dne 14./IIL 1833.: » . . . fim tako sanikarni pifar, de fe mi je ljubesen s1 nekakfhino Gofpo-dizhno v' Gradzu le savolj tega poderla, ker fim ji premalo-kedaj pifal«. (Zbor. VI. 180.) Nekam naivno se slišijo take besede izpod peresa Prešernovega v tej priprosti odkritosti, dozdevno brez vse one soli, ki smo je pri njem vajeni v pesmih in pismih sicer. A — de ne to nič tu; saj razjasnijo pač pomen gorenjega celovškega stavka! Kdo in kaj pa je bila ta »gospodična v Gradcu«, in kaj je bilo pravzaprav mej njima, o tem nimamo najmanjše vesti do danes; edino ono, kar nam poet sam pove o neki 14./III. 1833. že »podrti ljubezni«, ki pa je bila vsaj leto poprej, o celovški dobi poe-tovi, tudi že rajnka, kakor nam to izpričuje tisti celovški stavek o »Gradcu« v pismu izmej dni od 24.—31./III. 1832.! To je vse, kar vemo! In to je res kaj malo. Morda se bo zdelo tu še vedno le vprašanje, ali nam je misliti tu na ta graški »razdor«, ki o njem govore pisma, ali pa je to kaka druga »nesreča ljubezni«, ki o nji pričajo ti prvi soneti Prešernovi iz 1. 1831. Da pa je gotovoda misliti tu na tem mestu mej tretjim in četrtim sonetom te četvorice na neko »nesrečo«, če že ne graške, pa kake druge ljubezni (a katere, če ne graške!), ki bi nam zateknila to sedanjo vrzel in motivirala jezni humor epiloga, o tem ni dvojbe. In to praznino, ta prepad brez prehoda, ta nedostatek, sodim, da je v skupini začutil tudi poet sam: o tem naravnost jasno priča ravno sonet »Strah«. Kako to? Zdaj smo tu na pravem mestu! V to zev stopi namreč v Poezijah 1847., a zdaj brez naslova, sonet Strah, ki je izšel v Zhbel. III. sam zase kot edini sonet ljubavne vsebine. Ta sonet — pa je izpoved nekega »spomina« poeto-vega, a spomina o »stari rani«, ki mu ni nič kaj mil. Zato beži pred novo. Priča je ta sonet o neki nesrečni ljubezni tistih dni; a ta nesreča je takrat, ko poje poet svoj sonet, le še spomin, in 1 e spomin nanjo, a tako neprijeten, da se izogiblje poet vsled njega kar vsaki taki novi »rani« ... Po kakovosti svoji stoji tedaj ta spomin gotovoda v Poezijah tam v oni zevi na izbornem, na svoj em mestu, ko daje ravno zanjo spočet za most čez oni prepad, čez zev, za prehod k oni jezi soneta »Ku-pido«. Zato sodim : Iz te u m e t n i š k o-k o n p o z i c i j s k e potrebe je zamislil tu Preš. ta svoj sonet, nikakor ne kot izraz žarkega hrepenenja ali žive še boji vsled one »nesreče«, ampak kot — spomin nanjo, a iz teh-le motivov: a) Poet jehotelvsaj opomniti dogodka, ki je njega posledica ona nestrpna, uporna nevolja sklepnega soneta »Kupido« ; v vsebini ni potem one zevi več, ki prej strmi mej tiho srečo sredine in mej jeznim uporom epiloga, č) Od srednjih dveh sonetov je hotel poet dati skupini tudi nekak vnanji formalni prehod k sonetu, ki ogovarja Kupidina in njegovo mater; zato je tisti dogodek, ki mu je razdrl ljubezen, izrazil z motivom one skupine teh dveh bogov. Zdi se potem bravcu ob naslednjem sonetu, ko da povzame poet tam le spet ono misel in oni motiv poprejšnjega soneta ter ga razvija tam le še nadalje; zato ne nastopita potem v epilogu Kupido in Venera več tako strmo brez prehoda ko 1. 1831. ■[) Zapreti je hotel Preš. ono spoznano praznino ter dozoriti s tem ono skupino do umetniško dovršene, enotne celotnosti ter skleniti sonete trdno v eno samo, v sebi skončano umetnino, . — za spomenik in pričo eni, prvi ljubezni. — In ta umetniški akt je poet izvršil že 1. 1831., ker je sonet v Zbel. III. 1. 1832. že izšel. Več se meni vidi v sonetu zaraditega — Prešerna-umet-nika ko človeka, veliko več umetniško velike ko čustvene vsebine; izraz mi je ta sonet v prvi vrsti neke velike originalno Prešernove, umetniško-konpozicijske ideje. In s te strani ga štejem mej največe umetniške ustvaritve Prešernove, ki pomeni tudi po originalnosti svoje snovi, one primere o Amorju in Veneri in o dveh živih sestrah, s katero sije umetnik zajel iz duše oni spomin svoj o »stari rani« sonetu za vsebino, nekaj posebnega. Potemvsemtakem pa spoznamo pač, da je, in zakaj je, in kako je »Strah« vzrastel iz one iste, stare rane, ki so nje izraz oni prvotno samo štirje soneti v Zhbel. II. 1. 1831., in nikar ne — iz kake nove rane. Kot spomin na tisto davno »nesrečo ljubezni« tiče zato ta sonet v ono skupino sonetov, vzniklih iz neke predhodne, starejše ljubezni, ki se je poetu že podrla, ko mu je Parka predla — trideseto leto. A kako, ne bi li mogli ti soneti biti pa morda že tudi iz Julijine dobe? Povsem dosedanjem kaže se nam stvar taka: Če »Strah« ne velja Juliji, potem tudi vsa skupina ne. 3. Da pa Strah ne velja Juliji, pričami še drugi vzrok. V isti Zhbel. III. ko ta sonet, izšla je 1. 1832. še ena ljubezenska pesen: elegija »She miru ferzhnimu nevarne leta«, ki nima tam še nobenega naslova, ampak na njega mestu latinski distih iz Propercija: Qui nullum tibi dicebas iam posse nocere, Haesisti: cecidit spiritus ille tuus. Propertius. Po naše: Ti, ki bahal si, da že ti ne more škodit' nobena, glej, obvisel si j ubit tisti ponos je tvoj. Ze ta naslov ti sam napoveduje — neki dogodek nov, naglašuje ti neki kontrast s poprejšnjo dotedanjo dobo. In kar naslov, pripoveduje ti potem na široko pesen sama. Tega naslovnega distiha vsebino ponove ti doslovno vso še enkrat stance njene: »Qui nullam tibi dicebas jam posse nocere«: She miru ferzhnimu nevarne leta, Mladofti lčta fo flovo jemale, Domazhe iim lepe posn&l dekleta, Deshel fim ptujih vidil d'vize sale; Serza mi proltoft vender ni bla vseta, Mi f'roti fo prevsetne mifli [»spiritus ille«] vrtale, De mal' al' nizh ljubesen ne opravi Pri t'mu, kdor fe refnizhno v1 bran ji ftavi. »Haesisti« : Prifhla je angeljfke lepote d'viza — Deb' vidil jeft ne bil podobe njene! Rudezhi sor oframote nje liza, In nje ozhi nebefhkih svesd plamene; Vezh sdrav ne bode ta, ki ga pufhiza Pogleda biftriga v ferze sadene; O, kdo popifal uft bi ljubesnivoft, In kdo nedolshnih perf bi sapeljivoft! — Named ifkat' savetje v' mnosh'zi gofti, Ko ti enaka ftala je pred mano, Ki je od nje na sadnji petik v' pofti, Petrarka! tvoje blo ferze ushgano, Pogleda njen'ga vshival fim fladkofti, Tak dolgo, de dobil fim ferzhno rano, Ki pezhe nozh in dan me bres hladila, Kateri najd'ti ni nikjer sdravila. »cecidit spiritus ille tuus« : Ne omezhe je liza obledene, Ne pefem shaloftnih glafovi mili, In ne ozhi od fpanja sapufhene, Solsč ne, ki is njih teko po fili; Vefelje, mir sbeshala fta od mene, Obup topi ferzč, ker fe ne vfmili. — Tako, kdor mifli terdno itati, pade; Nevarno gledat' je dekleta mlade. Sklep: Satorej, komur mar je proftoft slata, Zvetezhih dekliz naj ne ogleduje; Ozhefa bla miru Ita moj'ga tata! Na fvoje naj poglede vedno zhuje; Ozhi odpr6 ljubesni dur' in vrata, Skos t& fe nafha pamet premaguje. Kdor ne verjame tega, bres deb' svedil, V' nefrezhe moje revesh bo sabredil. 1832: Zhb. III. str. 18-20. Očitno je, da si je Preš. vzel Propercijev distih za motiv ter razvil in razplel zvesto i ž njega svoje stance, a obrnil v njih vsebino distiha doslovno na sebe in svoj doživljaj; spominja te ta način onega arhitektonskega principa v španski glosi, ki si vzame za sVoj tema pa neko štirivrstično štrofo, in ki iz vsakega nje štirih verzov razvije po eno desetvrstično štrofo z dotičnim verzom samim za sklep. In res, hodila je Prešernu ravno tisto leto, ko je izšla ta breznaslovna elegija v Zhbel. III., po glavi ravno ta arhitektonska ideja: zlagal in zložil je tisto leto znano svojo »Gloso«, ki je stala 1833. 1, že v rokopisih Zhbel. IV. (Prim. Zb. M. SI. V. 131). Arhitektonika je potemtakem jasna. s . Uvod : stanca 1; Jedro: stance 2, 3, 4; — Sklep: stanca 5. Človeku se zdi na prvi pogled čudno, ko vidi v tej elegiji neko razblinjeno mnogobesednost v zadnji stanci; sam ne veš, zakaj ni Preš. te štrofe kar opustil. Zahteva simetrične arhitektonike, ki hoče »jedro« zaobjeti z eno stanco kot uvod in z eno na koncu kot sklep, ti razloži to posebnost. Pripomnim naj še, da imamo tu v tej elegiji-sorodno arhi-tektoniko kakor v oni prvi petorici sonetov kot eni celoti. Tudi tam stoji za —-- prolog: —'1 sonet; osrednje jedro obsega tri take enote: 3 sonete; epilog sklepa objem te sredine, odgovarjajoč prologu, spet: z 1 sonetom: Prolog: sonet I ; Jedro: sonetje 2, 3, 4; Epilog: sonet 5. . Izšla je ta elegija leta 1832. v Zhb. III., ki je bila dotis-kana meseca junija tistega leta; 15./VII. 1832. jo že ima Čopov brat Janez v Milanu, in se že zahvaljuje zanjo bratu (Preš. alb. 760). A vemo, da je Čop poslal prvi dve poli, ki obsegati ravno Prešernove prispevke, že 24,/III. 1832. dotiskani Prešernu v Celovec (Zbor. VI. 186. 187.), nakar mu Preš. odgovarja v zadnjem, tistem nedatiranem pismu celovškem (mej 24. —31. III.), kjer našteva tudi tiskovne napake svojih pesni v tistoletni Zhbelizi (Lj. Zv. 1888.691). Pa vemo še več o nji. Dne 13./.I. 1832. piše Čop Šafafiku: ». . . Kraj nI ka Zhbeliza, von der das 3. Bdchen schon vor langerer Zeit der Censur vorgelegt, aber noch nicht erledigt worden iste — (Zborn. I. 120). Če je pa bilo ž njo tako že 13. I. 1832, morala sta biti cenzurna rokopisa že spisana še vstarem letu, da sta mogla ob novem potem koj v cenzuro! Morale so potemtakem vse pesni tiste Zhbelize III. eksistirati vsaj že v drugi polovici 1. 1831., mej njimi tudi »Strah« in »She miru«. — To je prvi fakt. A tudi po vsebini imata »Strah« in »She miru« svoj stik: Prva stanca naravnost povzame misel Strahu: poet naglaša v nje uvodu, da se je ljubezni »resnično v bran stavil «\ in da so mu zato že »s'roti prevzetne misli vstale, de mal' al' nič ljubezen ne opravi« pri njem. Sonet Strah pa ima kot glavno misel ravno to, da nam priča o poetu, kako se ta plašno izogiblje vsaki kaki novi ljubezni in da beži naravnost pred vsako tako nevarnostjo. Takoj po prvi pa stopijo nadaljne stance v kontrast s sonetom. »Strah« priča o neki poetovi prostosti srca, ki je noče izgubiti; tedaj — kar oni verz prve stance: da »srca mu prostost ni bila vzeta«, čeprav so miru srčnemu nevarna leta, mladosti leta, jemale že slovo. Kar čuj strmo nato, v živem kontrastu k poprejšnji dobi »prevzetnih že misli« in »prostosti srca«, krotkoponižno izpoved nove, nenadne resnice; »Haesisti!« Obvisel si.. . »Prifhla je angeljfke lepote d'viza — Pogleda njen'ga vshival fim fladkofti tak' dolgo, de dobil fim ferzhno rano, ki pezhe nozh in dan me bres hladila. ..« (Zhb. III. 18. 19.) Živo in jasno naglaša tu poet neko novo fazo svojega dušnega življenja, v nasprotju s poprejšnjo, staro; neko novo rano tu opeva in odkritosrčno izpričuje, da ga zdaj »peče noč in dan brez hladila«. To je tisto, kar je v »She miru« že nova vsebina in o čemer ni v »Strahu« še nič sledu! — To je drugi fakt. In komu veljajo te elegične stance in ž njimi ta nova doba? Pojo nam, da se je pričela poetu ta nova faza v cerkvi — kakor nekdaj Petrarku. Venca uvodni sonet pa pripoveduje ravno tisto: »Ko je stopila v cerkev razsvetljeno, v serce mi padla iskra je ognjena, ki vgasnit' se ne da z močjo nobeno«. (Poez. 132.) To je ravno glavni motiv tistega soneta; in zdi se, kakor da bi bil hotel poet sam s to isto-stjo nekega značilnega motiva v obeh umetninah naravnost spojiti te stance in oni sonet, ter jasno izreči, da velja ona elegija eni ter isti ljubezni ko ta sonet. Venec sonetni nam pa pove z imenom, kdo je bila ona, ki je stopila tisti dan na Trnovem v cerkev razsvetljeno! »She miru« —velja brez dvojbe že — Juliji! — In to je tretji fakt. In kaj sledi iz'vsega tega? a) Da »Strah« še ni iz te nove faze, ki o nji poje »She miru«; ampak iz one dobe, ki jo slika prva štrofa te elegije, in ki stavijo sedanjo fazo kot novo njene nadaljne stance v živ kontrast proti oni poprejšnji kot dobi »srca prostosti« in »prevzetnih misli«; b) če velja pa ta nova doba Juliji, tedaj ne velja še njej — »Strah«; c) če pa ne velja Strah Juliji, tedaj ji tudi ona četvorica sonetov iz 1. 1831. (oz. 1830.) ne, ki je postavil vanjo v Poezijah sam Preš. ta sonet za prehod mej 3. in 4. sonetom! d) potemtakem je ta petorica, ta pesen o veliki žeji in velikem hrepenenju Prešernove duše po resni, živi, globoki ljubezni — izraz neke faze v njega dušnem razvoju, katera leži pred Julijino dobo, prav kakor stoji teh pet sonetov v celoti Poezij pred Julijinimi soneti. Tu je tedaj dokaz o Strahu in oni četvorici — že dognali ! Če se pa tu spomnimo, kako piše Čop o rokopisu Zhbe-lize III., ki je v nji izšla prvič elegija »She miru«, že dne 13. januarja 1832. Šafafiku, da je šel Ms. »vor langerer Zeit« v cenzuro (Zbor. I. 120), prisilijo nas te stance, ko so nas Gazele že v 1. 1832., še za eno leto niže: tja v 1. 1831. kot leto, ko je poet že mislil na Julijo in ji zložil že to elegijo po motivu Propercijevega distiha; in sicer nas to prisili — najmanj tja v leta 1831. drugo polovico. Saj so vendar take stance nastale in sploh mogle nastati pri Prešernu pač šele, ko je njih vsebina in čustvo bilo že v poetovi duši, in ne prej kar tako iz rokava; in naj Venca uvodni sonet kar že hoče govori o 6. IV. 1833. leta. 4. Pravilnost teh izvajanj pa mi naravnost potrjuje še en historičen dokument: »Romanca od Dohtarja«. Izšla je ta prvič v Zhb. IV. 1. 1834. (str. 12, 13.). Bila je tedaj v nje rokopisu že pred pomladjo 1. 1833. (ker 14./III. 1833. že Preš. piše Čelakovskemu o Čopovi cenzuri Zhbelize IV.) A vemo še več. Romanca ta je bila že 1. 1832. v rokopisu iste Zhbelize III., ki je prinesla »She miru« in »Strah«, in ki o nji poroča Čop Šafariku, kakor ravnokar rečeno, dne 13. januarja 1832. že, da je šla »vor langerer Zeit« v cenzuro. Tudi »Dohtar« je tedaj že iz leta 1831.! Odkod vemo to o romanci? Preš. sam priča o tem v tistem nedatiranem pismu celovškem iz 1. 1832. Tisto pismo pa je iz dni mej 24./III. in 31,/III., tedaj iz zadnjega tedna meseca marca 1832. Toliko se da določiti iz vsebine pisma samega1. Preš. piše tam Čopu: » Dass ihr die Romanze, od 1 Dne 20./III. 1832 piše namreč Čop Prešernu iz Ljubljane, da mu danes ne more poslati še njegovih poezij iz Zhbel. III. v odtisku; »der erste Bogen wird erst Abends fertig; mit der Post vom kommen-den Samstag aber schicken wir Dir die beyden ersten Bogen zu, oder noch mehr, wenn deine Sachen mehr einnehmen sollten«. Ta sobota je bila dne 24./III. 1832. Cop pa ni tega svojega pisma odposlal ta dan. Zamudil je pošto. In tako ima ta list pripisek z dne 24./I1I., to je z dne »prihodnje sobote«: »Laibach 24. Miirz 1832. Die neuliche Post habe ich versilumt; ich fahre also heute fort...« Ta dan pa je Prešernu dodal nemško razlago neke separatno izišle Zupanove čestitke »Liubimu Joslii Pocliucarju sdravie.« (Zb. M. SI. VI. 186.) In Preš. odgovarja na to ravno v tistem nedatiranem svojem pismu o tem Zupanovem nestvoru: »Jakons Dohtarja unterdriickt habet, ist mir recht, denn es schickt sich doch nicht fiir einen Poeten von meinen Jahren so kin-disches Zeug den Leuten aufzutischen«. (Priobč. Leveč, Lj. Zv. 1888. 691.') In to pravi Preš., ko govori o prvih dveh tiskanih polah Zhbel. III., ki mu jih je 24./III. bil odposlal Čop iz Ljubljane, in ki v njih zdaj Preš. ni našel svojega Dohtarja! Iz tega je spoznati, daje v rokopisu Zhbelize III. bila, in — da mu je ni črtala cenzura, ampak Čop ali pa urednik Kastelic, pač na Čopovo besedo,. šele, ko je šel rokopis v tiskarno in je Preš. bil že v Celovcu; tedaj, kakor se zdi, kar vprek njegovi misli in nameri. Tako nam vse to Dohtarja premakne iz 1. 1834., ko je izšel, v isto leto 1831., ki smo je spoznali za leto stane »She Gratulazion liabe und hiitte ich niemanden lesen lassen ..le k večjemu Smplnikarju in Slomšku bi jo pokazal; a še tema dvema je ni hotel; češ: »die zwei aber kaum so liberalen Sinnes seyn diirften, um so was zu verdauen« (Lj. Zv. 1888. 691). Tudi našteva v tem pismu Preš. tis-karjeve napake v svojih poezijah, (kakor stoj6 res še danes v Zhbel. III.) Oboje to dvoje nam že datira na eno stran pismo Prešernovo: nastalo ni pred 24./III. 1832., t. j. pred dnem pisma in odpošiljatve Čopove, ampak po tem dnevu. — V istem pismu pa govori Preš. šč o.drugi čestitki Zupanovi: »Ejusdem auetoris Gratulazionscarmen in Schmidburg vide ultim. Carynth., hat hier sehr missfallen. Die deutsche Obersetzung ist kanibaliseh.« (Lj. Zv. 1888. 691). Ta čestitka je v celovški »Carinthiji« izišlo vezilo (v slov. originalu in nemškem prevodu): »O godi Jega Ekfze-lenzije .. . Baron Joshef Kamilo Shmidburga ...« — »Zur Geburtsfeier Sr. Excellenz des Herrn Herrn Joseph Camillo Freiherrn von Schmidburg...« Izšla je ta prigodnica ravno tisto soboto, ko je Čop pošiljal in poslal iz L j ubij. Prešernu prvi dve poli Zhbel. III. (24./III. 1832). Ker pa Preš. tu imenuje tisto Carinthijo, ki je v nji izšla ta klasična Zupanova »pesen« — zadnjo (»vide ultim. Carynth.«),. ni tedaj izšla dotlej, ko je poet pisal to pismo kot odgovor na ono Čopovo z dne 24./III., še nobena nova številka Carinthije za ono z dne 24./III. 1832. Bil pa je ta list takrat tednik, ki je izhajal vsako soboto (»Sonnabend«). Pisal je tedaj Preš. ta svoj odgovor Čopu še pred prihodnjo, 13. štev. tega lista, to je ono z dne naslednje sobote 31,/III. 1832. S tem je pismo datirano na drugo stran. .Nastalo je mej tema dvema številkama Carinthije, po 24./11I. in pred 31./1II. 1832.; to je bil pa ravno za d n j i t e d e n m a r c a- A. Ž. miru«. Nastati je moral najkesneje v drugi polovici tistega leta, če je bil v rokopisu Zhbelize III., ki o nji piše Čop 14./I. 1832., da je šla že pred precejšnjim časom v cenzuro. In kaj nam ta romanca kot listina izpričuje? » . . . ferze le sa-te ushgano, Ti sheli v' ljubesni flushit'; Bres pokoja to sa tabo Vodi mi poglede, mifli In noge s mozlijo nesnano, Koder hodifli ti, deviza, Mlada rosha, ferze drago!« — (Zhbel. III. 13.) A kdo je ta »devica, mlada roža, serce drago«? Komu veljajo ti ogovori poetove duše? Sama o sebi pripoveduje deklč, da ima neko staro, a bogato teto, ki bo ona njena — dedinja; sama pa da je premlada še, »de bi pifmo shenitvanjfko fe pifalo«. Dohtar — pa nam v svojem odgovoru pove o nji še več: »Je v' fheftnajftimu ref letu Se moshiti fhe prekmalo — De te ljubit' ni presgodaj, Tvoji mi pogledi prav'jo . • .« (Zhbel. III. 13.)- Nam je tu le mar, ali velja ta romanca Juliji že, ali še ne! Dohtarjeva »mlada roža« je, kakor sam poje, v — 16. letu. Rodila se je Julija 30. (ali 31.) maja 1816.' Prestopila je torej tisti dan maja 1. 1831. iz dovršenega petnajstega v svoje šestnajsto, ki jej je teklo od 30./V. 1831. — 30./V. 1832. Za tega Julijinega šestnajstega leta pa je tista Zhbel. III. v roko- 1 Korš pravdi, da se je J. rodila 31. maja 181.6. (str. XXII.) Tako uči tudi Leveč (Zv. 1879. 53.), in tako stoji tudi v matrikah stolne cerkve Šenklavške: 31. Mai 1816. Na grobu pa ima Julija na Šmihelskem pokopališču pri Novemmestu, kjer ležita mati Julijana in hči njena pl. Scheuchenstuelova, skromen neznaten kamen s tem napisom: »Julie edle v. j Scheuchenstuel | geb. Primitz, | Prilsidentens-Gattin | geb. am 30. Mai 1816 | gest. am 2. Februar 1864. | Sie ruhe im Frieden !« A. Ž. pisih ravno nastajala, da, celo v natisku svojem že skoraj dozorela! V njej pa je bil — vsaj o Silvestrovem 1831. tudi že Dohtar. Romanca je izraz neke — nove ljubezni. Po svojem dogodku, ki ga opeva, je odkrita, a prva izpoved dohtarjeva o njegove duše čustvovanju do te šestnajstletne rože mlade. A. kdo je ta »dohtar«, in celo ta »jezični dohtar«, vidi že oko samo: pravdni dohtor Prešeren. Značilno je, da ga ženska ogovori s tem socialnim naslovom njegovim; pomeni to nekaj, če poet to stran, to svoje socialno ime naglaša tu v prvi izpovedi te ljubezni svoje. Ravno ta nova ljubezen, ki jo izpoveduje romanca, pa je nam važna; kot novo in »prvo« jo izpričuje tudi še tista rahla, a mirna nežnost, in v nji tisti dih upa sicer, a tudi še negotovosti ... Ni prezreti tu, da pusti ona dohtar-jevo izpoved — brez vsakega svojega odgovora! Tudi to ima tu svojo vsebino. Pomeni namreč, da pušča dohtarja mlada roža — v negotovosti; isto tedaj, kar izreka jasno 1. 1833. (ozir. 1832.) gazela 2: »Oči sim tvoje prašal . . .« Neka nova ljubezen tedaj tu, — kakor v stancah »She miru«. In to tako v dveh pesmih, v obeh enako, ki sta obe iz istega leta: 1831.! Komu pa veljaj sicer »Dohtar«, če ne Juliji, ki je bila tiste mesece res ravno v šestnajstem! Zdi se mi pa še nekaj drugega tu dobra priča. Zakaj je Čop Prešernu 1. 1832. zatrl Dohtarja, ko je bil poet v Celovcu; in kakor se zdi, kar na svojo roko, ne da bi Prešernovega privoljenja kaj čakal! Preš. sicer to odobruje, a kako! Ali bodi res dovolj resnega vzroka v njegovi motivaciji: » ...denn es schickt sich doch nicht fiir einen Poeten von meinen Jahren so kindisches Zeug den Leuten aufzu-tischen«? Zakaj pa je potem ta isti »kindisches Zeug« vsilil 1. 1833. v rokopis prihodnje Zhbelize (IV.), in pustil 1. 1834. tudi res natisniti je, da je izšla romanca na str. 12 13? Saj je bil takrat dve leti še celo starejši že ko leta 1832.! In vendar ... Kaj, da se mu zdaj ni več zdela — »kindisches Zeug« ? Ni pač resno vpoštevati tedaj tiste opazke Prešernove o zatrtem Dohtarju iz 1. 1832. Pisal je tisto pismo svoje o jako kritičnem času, tisti teden pred svojimi celovškimi izpiti. Zato pa je obsojal in v nič deval sploh vse svoje pesmi (nele Dohtarja) tisti teden; tudi Soldaško, Že miru, Strah, Astrologe in Sršene, vse po vrsti. In vendar je Soldaška n. pr. izmej najlepših in najbolj dovršenih Prešernovih, ki se kosa z najboljšimi iz zadnje, najzrelejše dobe njegove. Psuje jih »Cantilenen«, »diese Liedlein«. Ej, bila mu je pred očmi resnost situacije: prihodnji teden izpiti, znati paše pol tva-rine ne! »Wenn ich diese Liedlein mit meiner gegenwartigen Priifung in Verbindung bringe, so fange ich an, an mir selbst zu verzweifeln. ob ich jemals gescheidt werden werde. Kiinf-tige Woche melde ich mich zur Priifung, bis nun bin ich noch nicht mit der Halfte der Materie fertig.« (Zadnje celovško pismo njegovo; Lj.Zv. 1888.691.) Tako obsoja pesmi in samega sebe. No, — pač: »te besede je govoril v jezi svoji — tisto uro ...« Vzroki, da so mu Dohtarja tisto leto črtali kar sami v Ljubljani, so bili pač drugi. Dohtar, celo »jezični dohtar«, postopa za mladim dekletom v tisti pesmi, ki poje tudi celo »o dedini bogati« njeni, sicer res da le — po teti, ne po materi . . . In to dekle bogato, »mlada roža, serce drago«, je v šestnajstem letu! Besede so res dovolj jasne! Tudi se človeku skoraj zdi, da odkriti verz: »de te ljubit' ni prezgodaj« nekako že meri na neko jasnejšo mu pričo nego sole pogledi njeni, ki mu v pesmi to dokazujejo .. . Pripoveduje nam Ernestina, daje bila 1833. Julija že zaročena s pl. Scheuchenstuelom, ko je njena mati prišla k Primčevim (Spomini, 14.) Kedaj seje zaročila, tega nam ne ve povedati; tudi nam sicer žal da to ni znano do 11 danes.1 Vendar bo skorajda verjetno, da je o postajanju naše romance (v drugi polovici 1. 1831.) zahajal že kaj v hišo o šestnajstem letu Julijinem plemeniti gospod, ki je.bila ž njim zaročena 1. 1833., tedaj mofda že v svojem sedemnajstem letu, če se je zaročila pred 30./V. tistega leta; a če ne, pa gotovo da ne dolgo po dovršenem sedemnajstem! Pač so si potemtakem s Scheuchenstuelom bili v drugi polovici leta 1831. vsaj znanci že kaj ... In morda — se je tudi že kaj govorilo, da zahaja ta in ta v hišo, kar je utegnil slišati tudi »dohtar« . . . 1 Tominšek govori tudi o tem v svojem »odlomku« na str. 547. Lj. Zv. 1905.; pripoveduje tam po Ernestini o nekem mladem doktorju, ki je »po ostrem spopadku silno razburjen ostavil hišo; Julijin brat je tekel za njim in je hotel v Ljubljanico«; (kdo? brat ali doktor?) »Julija je jokala, pa doktorja ni bilo več blizu. To je pripovedovala — žal, dokaj nejasno — Ani Jelovškovi Primčeva hišna, ki je nad 20 let služila pri hiši. »Ko bi pa vendarle bil Prešeren ta doktor«, vprašuje pisateljica »Spominov« (str. 87.)« — Res: do tu gre Ernestina; a pristavlja, da dok-torjevega imena hišna ali ni vedela ali pa ga ni hotela povedati (str. 87). Tominšek pa gre dalje; vzame to opombo o Prešernu že kot fakt ter konkludira na podlagi tega: »Ta afera je bila menda nekako v začetku leta 1833.; od druge polovice leta 1833. do 1835. leta pa Prešerna tam ni bilo k hiši; tedaj je bila tam Ana«. Ta sklep pa je napačen. V Ljubljani pri oo. frančiškanih imajo župne matrike »defunctorum«, kakor mi poroča g. p. Severin Fabiani, te-le date o bratu Julijinem: »Name und Beiname des Verstorbenen, dessen Alter und Confession: H/err I J oh an n Primi tz, ledig, 19 J. alt, katholisch. Wohnung: Kapuxiner-Vorstadt, Nro. 43. Krankheit und Todes-art: Ablagerung des Krankheitsstoffes auf s Gehirn. Versehen: HI. letste 6lung. Der einsegnende Priester: P. Felician Rant, Guardian und Pfarrer. Tag und Jahr des Todes: 2S. Mars IS32.« — Kar je v latinici, je v matriki tiskano: kar leži, pa pisano; izimši lastna imena. — Potemtakem ni mogel brat Ivan teči v prvi polovici 1. 1833. proti Ljubljanici; izdahnil je že 1. 1832. Izvajanje Tominškovo je tedaj nepravilno. V Spominih pravi Ernestina o tem bratu Ivanu, da »je Julijin dvaindvajsetletni brat umrl na sušici« (str. 13). Matrike govore« da je bil devetnajst let star o svoji smrti; o bolezni nam ne povedo pravzaprav pa nič jasnega. Tominšek govori, da je bil brat Julijin viso-košolec (str. 547). V matrikah ni o tem nobene beležke, kaj je bil, ko je umrl. Vprašanje je tedaj tu še odprto. A. Ž. Preodkriti 'podatki o — »roži mladi« v Dohtarju zde se mi, da so bili Čopu prejasni, zakar je črtal tisto leto to romanco, češ, kaj bi si s temi »otročarijami« (»kindisches Zeug« je Prešernov izraz!) spravljal prijatelj brez potrebe na vrat takih vplivnih ljudi zamero. V zobe se je bal Čop, da bi znala dati ta pesmica blebetavi, omejeni Ljubljani Julijo, tega otroka še na pol, ki je »igrala lani še med otroci« . . . Dobro leto kesneje — ni imela več takega odkritega pomena; zato jo je pripustil v Zhbelizo IV. Isti se mi zde tu razlogi Čopovi proti Dohtarju, kakor kesneje 1. 1834. v Zhbel. V. proti — Vencu! S tem pa smo dognali: a) »Dohtar« in »She miru« pomenita v poeziji Prešernovi neko razdobje: novo pomlad pričenjata, tisto dobo, ki jo je poet sam ločil v svojem življenju in (v svoji poeziji posebej) ter jo označil Vrazu kot svojo »Liebesperiode« (1.1837.) In sicer ste te dve pesmi prvi nje glasnici, pred njima dvema pa še nobena ne. b) Sonet »Kupido« pa, in ž njim šaljivka o »Učencu« ter »Strah« kot tretji zaključujejo navzdol neko drugo, predhodno dobo, ki je bila nekaka pripravljavna doba umetniku Prešernu za poezijo Julijino; lep, krepak sklep ene skupine sonetov je tisti jezni humor soneta »Kupido«, a hkrati pa sklep ene cele dobe v Prešernovem življenju. Dognal sem dokaz o tem že ob vsebini elegije »She miru«; a — »Dohtar« mi ga je le podkrepil, potrdil mi njega pravilnost. * * * Ne zdi se mi skoraj, da bi bilo potrebno o edini nam še preostajajoči »romanci o učencu« razpravljati kaj več. Določil sem ji že trdno mesto, češ, da sklepata s sonetom »Kupido« ono dobo, ki leži pred Julijino. Izšla je 14./I. 1832. v Illyr. Bl.-u, ter je tedaj vsaj iz druge polovice že leta 1831., kakor »Dohtar« in »She miru«. Po času bi lahko veljala že Juliji, toda ne — po vsebini! Ze tisti humor, tista nje šalji- n* vost zlata jo loči od vseh onih, ki tičejo novi ljubezni poe-tovi1. Prejasno pa govori konec o neki poprejšnji, zdaj »na pepelnično jutro« že skončani historiji mej »učencem filozofije« in — mlado deklico nezvesto ... ki mu jo je pust poročil. Si omoshil drago ljub'zo, Mojiga ferza kraljizo, Lepo Resiko Nemfhkuto . . . (Prvi natisek, 1. 1832.) Ali ni, ko da bi ti hotele te besede potrditi, kar smo domnevali o »kraljici srca«, ki ji velja prva četvorica sonetov iz 1. 1830., a izišlih 1. 1831. v Zhbel. II. ? Tu in tam »nesreča ljubezni«. Tu in tam isto ime: »srca kraljica«. Že sem tam naglašal, da čutim na dveh mestih tiste skupine neki kontrast mej to »srca kraljico« in a) Kranjicami, b) posebej — ljubljanskimi »gospodičnami«. Tu pa — odkrita beseda, da je »draga ljub'za, mojiga ferza kraljiza — (lepa Resika) — Nemfhkuta«! In ni li tedaj vse to tako, da te nehote spomni — »Gospodične v Gradcu«? Zato se mi zdi, da odtu naprej ni več vprašanja, da nam je misliti ob oni četvorici, oziroma 1 Da je umeti to romanco kot šalo in humor, kot jezo na pepelnično sredo zjutraj, ko kolne »učenec tilozofije« pust, — o tem nam priča podčrtna, lastna Prešernova opazka, ki jo ima ta pesem v prvi objavi v 111. BI. 14./I. 1832: »Da dem Verfasser der gegenwllrtigen Scherzromance (podčrtal se to jaz!) mehrere Lobsprtlche wegen der im letzten illyr. Blatte vorkommenden trefflichen krainischen Ueber-setzung eines dalmatinischen Gedichtes zu Theil geworden sind, solche ihm aber nicht gebtlhren, so findet er sich veranlafit. die Leser dieses auf die Verschiedenheit der beiderseitigen Namensschitfern aufmerksam zu machen«. — Preložil je namreč Zupan v št. 4. kratko pesnico, ki jo je »pel pred fto letmi po dalmafhko Ivan Ivanifhevizh . . . Pokrajnzhil Pr.—n«. Prinesla je ta prevod potem 1832. tudi Zhbel. III. na prvem mestu: »Predgovor dalmafhkim pefmam Ivana Ivanifhevizha, imenovanim Kita zvetja rasniga. — Pokrajnzhil S.« Zdi se, da je hotel namenoma tu hudomušni Zupan Prešernu mešati predivo. Zato se je podpisal »Pr.—n.«, kar pomeni »Pr[of. Supa]—n«, kar pa čitaš tudi lahko »Pr[e-fher]n«; odtod potem, da je Preš. objavil svojo šaljivko in dodal ji gorenjo opazko. ^ A. Z. petorici sonetov — na »podrto ljubezen« graško. Na »doh-tarjevo« do Julije gotovo da še ne! A potem pa na katero, če ne na tisto »učenčevo« do — Rezike Nemškute! Vidi se mi zato ta »romanca o učencu« osebno lirska, radi česar jo je tu vpoštevati. Ne tako pa romanca o »Turj. Rozamundi«. Ta ni izraz nikakega poetovega čustva do neke gotove »deklice« — »kraljice srca«, ampak le izraz nekega njegovega nazora o ženski nasploh. Zato nisem niti v pregledu dokumentov o ljubezni Prešernovi upoštel te romance leta 1832. ob Zhbel. III., kjer je izšla prvič. Enako tudi ne »Hčere svet« (Zhbel. II. 1831.), ki je le umetniško-metriški poizkus v — španski asonanci Dokončano. Iz vsega tega pa določam: a) Misel na Julijo zasledujem daleč takraj 1. 1833. v poeziji Prešernovi, dol do 1. 1831., in sicer tja nekako v njega drugo polovico. Dokument o tem je »Dohtar« s svojo v pristni številki izraženo kronološko določbo o šestnajstem letu njegovega dekleta; na drugo stran pa dejstvo, daje bil »Dohtar« v Zhbelize III. rokopisu, ki je dne 14./I. 1832. bila že dalj časa v cenzuri. b) Docela se strinja s tem oni drugi dat, ki nam ga prines6 prvič 1. 1847. Poezije, ozir. njih rokopisa 1. 1846. Stance »She miru« so namreč dobile tu nov naslov: »Perva ljubezen« (str. 104); izgubile pa svoj distih. Ta novi naslov pa je tudi jasna kronološka določba. Te stance so namreč morale nastati, kakor smo dognali, 1. 1831. In poet nam tu zdaj sam jasno izreče kot vsebino elegije ono dejstvo, ki smo jo že sami razbrali iž njenih verzov: glasnica je neke nove dobe. »Perva ljubezen« potrja, da je tisto leto, ko je pesem nastala, v poetovi duši bila — prva ljubezen, namreč ne prva sploh (imel je poet vsaj graško nemškuto poprej!), a pač pa prva — do Julije! T a k o je umevati to pristno narodno frazo, ki jo imajo elegiji za naslov Poezije 1847. c) Strinja se enotno z Dohtorja iri Perve ljubezni datom tudi dan tistega prvega pisma celovškega, ki gaje pisal Preš. Čopu. Tam imamo znani stavek o vtisku neke mestne Celovčanke na poeta in o »nekom«, ki bi o tem ne smel izvedeti ničeša: » ... einen Eindruck von dem jemand nichts erfahren diirfte«. (Lj. Zv. 1888.568.) Dan tega pisma je peti februarja 1832. Bila sta Dohtar in Perva ljubezen takrat prišla že v manuskriptu Zhbelize III. iz cenzure in bila že na poti v tiskarno. Obe tedve pesmi pa veljati kot prvi —že Juliji. To smo dognali. Tominšek pravi, da je »dokaz ex silentio« — a priori nezanesljiv. To je živa resnica! Hkrati izpodbija to mesto Tominšek s tem, »kar je poglavitno: Prešeren se je resno zaljubil v Julijo šele leto pozneje (1833)«. In tu si kliče v potrdilo te resnice Korša za pričo: »(gl. Korš XXXIII.)« Vse to tako v Lj. Zv. 1905, 547. Pa ga je zvodilo spet enkrat visoko ime! Že Leveč je 1. 1879. (str. 54) pri nas govoril o tem pismu prav tako ko še zdaj te nove kritike, le v toliko boljše, da se ni opiral na letnico I833: »Pred seboj imam pisma, katera je 1. 1832. pisal Preširen iz Celovca Čopu v Ljubljano. V teh pismili mnogo govori o ženskih: o Ljubljančankah in Celovčankah, o Kranjicah in Korošicah, o gospe Langusovi itd., a Julije ne omenja niti z eno besedico ne. In vendar mu je bil Čop najboljši prijatelj, ki je znal vse skrivnosti njegove; in vendar je bilo leto 1832. tisti čas, ko je Preširen svojo Julijo že v pesmih slavil in prepeval«. Tominškov nauk ni tedaj nič novega, ampak stara tradicija. Jaz pa vprašam: Ali imamo tu res takov pravcati »silentium«, ki dela dokaz nezanesljiv? Le stikov si treba in komentara poiskati, in beseda ti potem izpregovori jasno: Prešernov »jemand« z dne 5./II. 1832. krije misel o Juliji! Vprašanje je namreč to: Ali misli ta »jemand« graško gospodično, ali morda Julijo, ali pa — kako tretjo? Če bi 5./II. 1832. ta nežna obzirnost veljala še graški, kako se potem vjemaj to z onim drugim stavkom, ki je tudi o nji, in kije — komaj dober poldrugi mesec mlajši: »Nach Gratz getraue ieh mich nicht mehr zu schreiben«! Poznamo ga že, da je iz zadnjega celovškega pisma Prešernovega Čopu, iz dni zadnjega tedna meseca marca 1. 1832. — Če veljaj namreč oboje graški, pripetiti bi se bilo moralo mej prvim in drugim vendar nekaj, kar bi bilo razbilo to razmerje; pripetiti torej po 5./II. in pred 24./III. 1832., ravno za Prešernovih celovških dni samih. Pa da bi potem ne imeli v pismih poetovih do Čopa o tem ni besedice? A utegnilo se nam je katero izgubiti. Dobro. A ni li pa neverjetno, da bi bil Preš. o čem takem Čopu govoril v enem samem pismu? A so se li pa morda ravno tista pisma vsa izgubila, ki so kaj govorila o tej zadevi? Preštudiraj tisto korespondenco Prešernovo, in preveriš se, da je ta skrajnost — nemogoča. Povrhu se nam kažejo tisti dnevi v Celovcu zdržema mirni za Prešerna; Zhbeliza III., poezije njegove zanjo in njih osoda, sonet o Kopitarju, metelčica in druge take slovstvene stvari, to so mu teh dni edina skrb, ter nad vsem — izpiti. Ne moti mu jih pa nobena taka afera. In pa še nekaj! Prešeren omenja v zadnjem pismu celovškem Čopu Gradca tako čudno lakonski. To nam priča, da je stvar tu obe m a davno znana, sicer bi Čop ne mogel umeti tega stavka. In vendar je moral Preš. pač presoditi, da ga Čop bo! Toda, kako bi ga ta sploh mogel, če — bi bil doživel Preš. prav za tistih celovških dni svojih to, kar , je ljubezen razdrlo, a bi o tem novem celovškem doživljaju svojem Čopu nikjer ničesa ne izporočil prej? Ne mogel -bi ga umeti, kakor ga mi ne moremo tako samega, brez komentarja v slov. pismu Celakowskemu z dne 14./II1. 1833. o »ljubezni z nekakšino Gospodično v Gradcu«. In pa, če bi se vse to primerilo Prešernu tiste dni, bil bi vendar vtisek še živ; ali »bi bil li potem Preš. Gradca omenil kar takole mimogrede, le z dvema besedama? Neverjetno. In tisti različni ton obeh stavkov iz iste celovške dobe pač tudi priča nekaj. Tisti nežno skrivajoči »jemand« govori o nekem tihem, rahlem upu ter o nekem stalnem, dasi še mladem čustvu, ki je skrivnost šele dveh prijateljski si zvesto-vdanih, vse zaupajočih si duš, in ki je sicer ne pozna še nihče. V tistem »jemand« je polno neke nežnosti in obzirnosti, ki priča, da poet ceni dotično osebo. — Stavek o Gradcu pa je tak, ko da se je ž njim poet dotaknil nečesa starega, preživelega, a sicer — neprijetnega: kar tako mimo shiti poetova misel ob tem spominu! Potemtakem sklepamo lahko, da veljata ta dva stavka dvema različnima osebama. Stavek o Gradcu neki že pokopani »ljubezni« (pismo Čelakowskemu!); stavek s tistim »jemand« pa neki živi, nežni, na pol šele porojeni — rani. Tam je zašlo nekaj v Gradcu, tu pa ko da vstaja neki mlad, nov zor . . . prav kakor govorita o tem nežni Dohtar in mo-ralizujoče premišljujoča Perva ljubezen; — in ta »jemand« je prav iz tistih dni, ko je Čop črtal Dohtarja Prešernu, ki mu ga cenzura — ni. Čop je že vedel, zakaj . . . Radi te istočasnosti onega »jemand« in Čopove črte preko Dohtarja — je vsaka misel o kaki tretji ljubezni, ki bi ji mogel veljati ta »jemand« in njegova nežna misel kar naravnost — nezmisel, če govorimo o Prešernu! d) Strinja se z vsem tem tudi Prešernov dat o »podrti ljubezni z gospodično v Gradcu« — zaradi prezanikrnega dopisovanja. Kako to? Dat ta je štirinajsti dan m. marca 1. 1833., dobre tri tedne pred tistim šestim aprila 1833. Po vsem dosedanjem je čustvoval poet ob dnevu tega sloven, pisma Celakowskemu že skoro dve leti za Julijo. Imela je takrat njegova poezija že v tem čustvovanju svoj vir, in zajel si je dotedaj poet iž njega že vsebino Dohtarja in elegije »She miru« (1. 1831.!), posebej pa »Strunam« in Gazele (1832.); te so bile 14./II1. 1833. že dolgo v rokopisih Zhbel. IV., ki je ravno tiste dni šla že iz cenzure Čopove v roke revizorja Pavška h guberniju. Vsa ta nova poezija iz Julijine dobe [Dohtar, Strunam, Gasele] je torej šele nameravala ravno tiste dni v javnost; izšla je bila edina ena šele dotlej, le »She miru«, sicer nobena, ki bi veljala Juliji; Dohtarja je v Zhbel. III. bil zatrl Čop. Prvič pravzaprav je imela potemtakem priti v Zhbelizi IV. sedaj 1. 1833. na dan — Julijina poezija, in prvič torej tudi stopiti sedaj, a to po dnevu sloven, pisma (14./III. 1833.), pred oči Čelakovvskemu. Čelakowski pa je bil Prešernov prvi javni kritik, še — pred Čopom; objavil je svojo oceno v ČČM. že v zadnjem kvartalu 1. 1832. In imel je poet od takrat o njem veliko vero, ter kazal do njega veliko zaupanje. To vidiš posebno iz pisma z dne 22./VIII. 1836. na onem mestu, kjer mu piše o Keritu svojem; sodil je, da mu bo Kerlt umel vsaj on, ki je pokazal toliko finega čuta za njegovo poezijo, ko so mu jo doma vsi prezirali in devali v nič; a umel da mu bo tudi Kerlt drugače kot so mu ga doma, ter znal umevati tiste opazke njegove o domači sodbi — kot žgočo ironijo . . . Bilo je poetu torej pač tudi zdaj na skrbi, da bi umel kritik njegov prav to novo njegovo poezijo Dohtarja, Strun in Gazel, ki naj bi mu prišla v najkrajšem času s Zhbel. IV. v roke. Zato je porabil Preš. zamudo svojega odgovora, da kar tako mimogrede opozori še pravočasno kritika v sklepu pisma na to — novo poezijo, a to s tem, da mu pove, kako in zakaj se mu je »podrla v Gradcu« poprejšnja ljubezen ter se s tem skončala stara doba. Pove mu tedaj poet s tem intimnim dogodkom iz svojega osebnega življenja hkrati neki dogodek iz literarnega sveta, ker iz svoje poezije. Hotel je Preš., da vedi Čelakowsky, komu dojdejo n. pr. Gazele, da te niso več iz istega vira ko poprejšnje do-tedaj izišle pesmi erotične, posebej oni soneti v Zhbel. II., ki je enega izmed njih (»Tak kakor hrepeni . . .«) češki kritik v svoji oceni cel6 počešil. Ta vir da je že usahnil, sedanje pesni pa da mu teko iz druge — rane . . . Potemtakem krije ta navidezno tako prazni stavek o »podrti ljubezni« vse kaj drugega ko to vsebino. Kaže se očesu tako brez vse soli Prešernove, da te kar preseneti; v resnici pa izporoča ž njim poet Celakowskemu neko intimno literarno vest, ter se potemtakem tudi v tej dozdevno tako osebni notici ne premakne s stališča literarnega pisma »od mojiga in drugih pifarjov pozhenjanja*. (Zbor. VI. 179). Zato je ta stavek za naše vprašanje dvojne važnosti: 7.) Dne 14. III. I833. je izporočil Preš. Celakowskemu že to vest o podrti poprejšnji ljubezni svoji, ter s tem vest — o novi dobi ... In ta je veljala, kakor pričajo tistočasne poezije njegove, — Juliji. Potemtakem imamo v tem stavku lastno poetovo besedo, ki nam priča, da ni mogla Julijina doba pričeti šele — 6./IV. 1833.! Le umeti treba govorico Prešernovo ! [i) Preš. imenuje tu izrekoma »ljubesen s' nekakfhino Golpodizhno v' Gradzu«, češ, ta da se mu je podrla ... In to tako, ko hoče Celakowskemu izporočiti vest o sedanji,, novi dobi svojega duševnega življenja in svoje poezije! Ne pove li s tem pa Prešeren sam, komu je veljala prejšnja erotična poezija njegova? S tem nam Preš. sam po moji misli podkrepi ono dosedanje naše izvajanje o poeziji prve, pred Julijino ležeče dobe kot poezijo ljubezni — z lepo Re-ziko nemškuto, ki jo stavi poet v onih pet sonetih v kontrast s Kranjicami in Ljubljankami. Sklep: Letnica 1833 je kot letnica prve • ljubezni do Julije potemtakem — padla. Pričetek te dobe Prešernove nam je iskati v letu, ki ga določa letnica »Per ve ljubezni«: 1831. Zakriči pa vsled tega bolj ko sicer dozdaj ono protislovje tega rezultata z odkritim in jasnim kronološkim datom v Venca uvodnem sonetu: 6./IV. 1833.! Kako odpreti to strmo zagato? III. Dognali smo, kaj ni, dognati nam je še pozitivni del problema: kaj pa je ta letnica v Prešernu? To je drugo, vprašanje našega raziskovanja. »V sonetu: Je od vesel'ga časa teklo leto' Preširen celo sam pravi, da se je bil še le 1833. leta prvič zaljubil v Julijo.« Tako razlaga tisto letnico našo prof. Stritar 1. 1866., v podčrtni opazki na str. 7 svojega predgovora k Levstikovi izdaji Prešernovih Poezij v Wagnerjevem Klasju (gl. tudi: Stritar, Zbr. spisi V. 66). In ker je Levstik vsprejel to opazko, kaže pač to, daje soglašal; izrazil pa je s tem svoje enako umevanje soneta! Sicer ni nikoli nikjer govoril sam o tem.1 L. 1879. piše o Prešernu prof. Fr. Leveč v Dun. Zvonu. A ne dotakne se te letnice, niti njenega soneta; pač pa pravi na str. 54., govoreč o Juliji ter pismih Prešernovih Čopu iz Celovca pisanih 1. 1832., da v njih ne omenja Julije niti z eno besedico ne: » . . . in vendar je bilo leto 1832. tisti čas, ko je Preširen svojo Julijo že v pesmih slavil in prepeval«. Zdi se tedaj, da Leveč tu v tisto letnico Prešernovo »1833« ne veruje; vendar se ji je izognil. Leto kesneje modruje Edward Samhaber (Preširenklange. Laibach, 1880) Nemcem tu o Prešernu tako-le: »Es war Charsamstag des Jahres 1833. Man wanderte von Kirche zu Kirche, um den ErlOser zu schauen, der im heiligen Grabe lag. Der Klang der Osterglocken mag auch in dem Dichter jene wundersame Empfindung hervorgerufen haben, und wie in des Kindes schOnster Zeit rief es ihn zum Grabe des Herrn. Er trat in die helldunkle Kirche — da schlug ihm aus zwei MUdchenaugen ein Feuer entgegen, und begraben 1 Sicer je že prof. Janko Pajk govoril .30. maja 1864. v Gorici, (a objavil potem svojo »besedo« v Novicah 1864. št. 24.) o »Prešimu in Petrarku«, ter izrekel tudi to-le: »Kje, kedaj in kako se je v Prešimu plamen vnel, to nam pripoveduje v sonetu na 132. strani. Od tiste dobe so se vse pesnikove misli okoli edinega uzora jegove ljubezni sukale . . .« (Izbrani spisi. V Mariboru. 1872. str. 131., in Novice, 15. VI. 1864., str. 192.). Na str. 132. (seve: Poezij, 1847.) pa stoji ravno ta naš sonet. Potemtakem je J. Pajk še pred Stritarjem izrekel tisto sveto vero v ta sonet. Toda on ni vplival nič na daljavo; šele Stritar je s svojo študijo o Petrarku zasejal ta nauk ter zavezal ljudem misli. Zato omenjam Pajkove »besede« tu pod črto. A. Z. war die Ruhe seines Herzens«. (str. 20) — In sledi za potrdilo »prevod« Prešernovega soneta: »Ara lieiligen Grabe« (str. 21). In prof. dr. Fr. J. Celestin pravi 1. 1881. (France Preširen. Vienac 1881. broj 46, str. 736): »Uskrsnu subotu, u 10 sati u jutro opazio pjesnik u trnovskoj crkvi (u Ljubljani) dva oka »čistog plamena« te zapala mu srdce iskra, koja se utrnuti nedade«. Letnici sami se tudi izogne! Sonet pa umeva popolnoma po Stritarjevo. Leta 1882. je izdal dobršen del Poezij (ne vseh) v češkem prevodu J. Penižek (»Basne Františka Preširna. Preložil a životopisem basnikovym opatfil Josef Penižek. 1882. v Jičine.) Na str. XXIII. življenjepisa pa stoji: »Preširen pry již na gimnasiu studuje v Lublani zamiloval si žačku svoji Julii Primicovu, dceru bohateho obchodnika, což ovšem neni na-prosto nemožno, basnik však sam čas a misto, kdy a kde poznal a zamiloval si sličnou rusovlasou Julii, určite projevuje ve znelce, jež počina se slovy: Let osmnactset od tech prošlo času . . ., ktera jest olilasem Petrarkovy znelky »Era '1 giorno« (I. 3,), čemuž pfisvedči laskavy čtenžr srovnaje s ni oKlas Čelakovskčho teže znelky z r. 1820. vytišteny ve spisech basnickych na str. 232«. In Poljak docent Jan Leciejewski fantazira v svojem spisu: »Franciszek Preszern, poeta slowienski« (»Ateneum«, pismo naukowe i literackie. 1900. Rok XXV. Tom IV. War-szawa. Pag. 545—562): »Tymczasem talent poety rozwijal sie coraz bardziej. Jak u Mic-kiewicza, tak i u Preszerna przyczyniia sie do tega mitošč nieszczesliwa. Wybrana przez poete dziewica byla 17-to-letnia Julia Primictiwna, c6rka bogatego kupca lublariskiego; obdarzona niezwykla uroda, wyksztalcona, ale dumna, zimna i wyrachowana, zwracala og61na uwage na siebie. Poznal ja poeta przy grobie Ghrystusa w wielki piatek roku 1833. Zmrok košcielny, šwiece, jarzace na oltarzu, cisza i urok miejsca pod-niosiy jeszcze jej pieknošč, spotegowaJy blask niebieskich oczu i polysk jasnych wiostiw, tak, že sprawita na poecie niezatarte vvraženie«. (p. 553.) Vseučiliški prof, ruski, Korš, uči v Predgovoru svojega prevoda vseh Prešernovih poezij (Stichotvorenija Franca Preširna. Moskva 1901.) tako-le: »Prežde vsego — ono, sami, zajavljaeti, vb sonete 6, čto vljubilsja vi, Juliju, uvidav-b ee togda čutb li ne vb cerkvyj raz-b, v Strastnuju subbotu 1833 g.« - (p. XXII.) In na str. LX. govori o Venca uvodnem sonetu kot šestem v Poezijah ter ga razlaga tako-le: »6 (1847) — točnoe opredelenie vremeni i obstanovki načala svoej ljubvi k-b Julii — v-b desjatom-b času utra Strastnoj subboty (31 marta = 7 aprelja) 1833 g., vb Tern6ve, predmestbe Ljubljany. . . . Očevidnoe podražanie sonetam-b Petrarki I 3 i 157; Petrarka vljubilsja v-b Lauru vb pervom-b času utra Strastnoj pjatnicy (6 aprelja) 1827 g. v-b Avinbone, v-b cerkvi sv. Klarv (vpročem-b mesto on"b ukazy vaet-b ne v-b stichach-b, a vb proze, po-latyni).« In na str. LVI sodi Korš, pač na podlagi tega soneta, celo o Pervi ljubezni že, da ne velja — Juliji, ampak samo nekakovi deklici (»po vremeni — ne s-b Juliej«). To sem že ■ omenil. Pa spet na str. XXXIII. istotam: »Čto do ssylki na to, čto Preširn-b v-b svoicht, pisbmach-b k-b Čopu v-b 1832 g., govorja o mnogich-b ženščinacli-b, ne upominaet-b o Julii, to eto obstojatelbstvo ob-bjasnjaetsja vpolne zajavleniem-b samogo Preširna, čto on-b vljubilsja v-b Juliju v-b 1833 g., kogda ona, kak-b možno dumatb na osnovanii »Doktora« i »Gazelej«, v-b pervyj raz-b pojavilasb v-b obščestvč«. (!) — Enako tudi Hudec v svojem spisu v »Slov. Pregleda« letniku III., št. 9. 1. 1901. (Dr. France Prešern. 1800—1849. Jeho život, doba a basnicke dilo.«) na str. 419: »Jako Petrarka Lauru a Kollar Minu poznali v clirame, tak Prešerna, jenž o bilou sobotu chodil po kostelich lublanskych, zvabil s jinymi kfest'any Boži lirob do neSt'astneho chramu trnovskeho, kde nastal mu počatek hofe pro dvč oči jasnčho plamene. Sotva vkroči do svatyne, pfichazi za nim divka a »Ko je vstopila v cerkev razsvetljeno, v sreč mi padla iskra je ognjčna, ki vgasnit' se ne da z močjo nobeno«. Po zpusobu Petrarky basnicky udava Prešern i rok i liodinu chvile te (zde bylo to r. 1833 o 10. hod. dopol.) . . .« In tudi doktor Fr. Vidic je šel radoverno za drugimi; vsprejel je namreč takemu umevanju popolnoma soglasen X-ov prevod v svojega nemškega Prešerna (»Fr. Prešeren, Poesien«, Wien 1901); s tem je odobril to isto umevanje ter izrazil hkrati tudi svoje. Ni si namreč mogoče misliti, da bi bil vsprejel prelogo, ki bi o njej sodil in vedel, da je vsebinski napačna. Sonet slove: Seit jene Zeit verrauscht, die wunderbare, in der Hosannah Engelszungen sangen in Bethlehems Gefild, waren vergangen zweimal neunhundert dreiunddreiftig Jahre. Charsamstag war's; auf jeglichem Altare war Gottes Bild zu schauen grabumfangen; die Glaub'gen betend in die Kirchen drangen ; Trnovo! hin gieng ich zu Gottes Bailee. Trnovo! Unglticksort, zur zehnten Stunde hat Unheil, Schmerz geschlagen mich in Ketten; es drang der Strahl aus reiner Augen Grunde. Als in die helle Kirche sie getreten, erlitt mein Herz die schwere Liebeswunde, und keine Macht der Welt melir kann mich retten. »Poesien«, p. 122. Nadalje A.Aškerc (Prešernove poezije. V Ljublj. 1902., XX.):. »Zaljubil se je bil v krasotico Julijo, kakor sam pripoveduje v enem svojih sonetov, na veliko soboto v trnovski cerkvi ob božjem grobu 1. 1833.« In istega leta razpravlja Pavel Grošelj v Zbor. M. SI. IV., 42., kako je Petrarka preložil simbolično začetek svoji ljubezni tja ob črnopregrnjeni božji grob . . . kakor Prešeren : »Tucli Prešeren na sličen način opeva svoje prvo srečanje z izvo-ljenko; sledeč Petrarki je tudi on v velikem tednu iskal osodepolnega dne, ko ga je ranila ljubezni puščica, da s tem bolj označi nesrečo tega dne: Je od vesel'ga časa...« Sledi potem ves ta sonet o 1.1833. Ernestina Jelovšek, 1903: »Kakor sam pripoveduje v nekem svojem sonetu, prišlo mu je leta 1833. na misel opevati trgovčevo hčer ,Primčevo Julijo'. — (Spomini na Prešerna: str. 13). In, kakor rečeno, prof. dr. Tominšek (1. IX. 1905. v Ljublj. Zv.): »Iz soneta ,Je od vesel'ga časa' namreč vemo, da se je Prešeren zaljubil 1. 1833. (toliko mu smemo verjeti!)...« Str. 548. In dalje: »Pintar ... je dognal... nedvomno, »da je bil sonetni venec po zimi 1. 1834. že spleten«, seveda morda celo malo prej! Ta navidezno malenkostni rezultat, ki ga je celo Korš prezrl, je naravnost odločilnega pomena za presojo Prešernove ljubezni do Julije: Leta 1833. se je Prešeren resno zaljubil in vsaj po zimi 1834. 1. je spleten sonetni venec, Juliji izrecilft z njenim imenom na čast! To je tesna prihiška zveza!« (548). - Sic! In spet na str. 547.: »... kar je poglavitno (gl. Korš. XXX11I.): Prešeren se je resno zaljubil v Julijo šele leto pozneje (1833)«. — Srb nadalje Pavle Popovič, univ. prof. slovan. lit. v Belgradu (»Franja Prešern«. — 1./X. 1905.): »Kao Petrarka koji je prvi put video svoju Lauru u crkvi i za-beležio datum toga vidjenja u jednom sonetu, tako je i Prešeren, koji je Petrarku dosta čitao i na njega se ugledao, video Juliju prvi put u jednoj crkvi, na veliku subotu 1833, kao što je i on zabeležio u jednom svom sonetu«. (Srpski književni glasnik, XV. knjiga broj 7., Beograd.) In 1. 1905. docent dr. A. J. Jacimirskij v štev. 8. revije »Slavjanskija Izvestija« (v članku: »Franc-b Prešerni, i ego lirika«. 653—675): » ... vb 1833. g. proischodit-b sobytie, okončatelbno zastavivšee uverovatb poeta, čto »vse nepročno vb žizni sej«, i nastroitb liru so-obrazno s-b takinvb sostojaniemij duha. Eto sobytie - nesčastnaja ljubovb poeta k-b dočeri ljubljanskago kupca Primca, luliji Primcevoj, devušUe krasivoj .. .« (str. 659). Sami krepki akcenti one naše zagate! In mnogoštevilni ti glasovi — vsi ko en glas! Namnožiti bi se pa dalo teh glasov še dosti, če bi človek hotel vpoštevati vse feljtone in listke p'o raznih slov. in neslovenskih časnikih. Drugačnega umevanja tiste letnice pa nisem našel nikjer, ni na enem samem mestu ne, ampak povsod to isto modrost, dasi sem prečital še več virov kakor jih tu navajam.1 1 Naša slovstvena zgodovinarja prof. dr. Glaser in prof. dr. Sket nimata nikjer in besedice ne o tem sonetu, ne o njega letnici, ne o datu prve ljubezni do Julije. Tako tudi ne E. Gangl v svoji otrokom (!) iz Levca prepisani brošuri »Slava Prešernu« (1905), a niti ne »največi« naš poznavatelj Prešerna dr. J. Prijatelj, dasi je spisal že več celotnih živo-topisnih črtic o njem (Oesterr. Rundschau 1905, 45; Slavjanskija Izvestija 1905/6, Nr. 5 i 6). — Pač pa ima prof. dr. Sket v »Slov. slovstveni Čitanki« (1906.) na str. 242. pod Sonetnim vencem Prešernovim letnico — 1834., s čemer je dokazal, da gre tudi on brez svoje misli za drugimi! Enako ne omenijo te letnice ni tega soneta naslednji a) češki članki: Richard Klas (»France Prešeren. Listek na jeko mobvlu. Feuil- A kje ima ta soglasnost kritike svoj vir? V Stritarjevi razlagi Prešernovega soneta, ki je bil Stritarju in za njim vsem drugim brez izjeme historična listina. In ginljivo je, ko vidiš, kako si ni prav nihče upal odstopiti od Stritarjeve besede o tej letnici doslej. Vseh dolgih 40 let sem prav nihče! Toda: Stritar je bil — prvi; ta je delal sam! A drugi pa . . . vsi za njim! Prepisovali so, brez lastne — misli! Tozadevni historični dokument pa je ta-le sonet: Je od vesčPga časa teklo leto, Kar v Betlehemu angeljcov hosana Je oznanila, de je noč končana, Drakrat devčtsto tri in tridesčto. Bil vel'ki teden je: v sabčto svčto, Ko vabi molit božji grob Kristjana, Po cčrkvah tvojih hodil sim, Ljubljana! V Ternovo, tjč sim uro šel desčto. leton«. »Lumir« XXIX. 1900/1 str. 135); — nadalje v reviji: »Češka Revue«, Ročnik IV. 1900/01. (»František Prešeren. K slavnostnim dnfim slovinskčho naroda pod&va Dr. Josef Karasek«.) Čislo 4, str. 393—401 ; precej površen pregled življenja in del poetovih; Čislo 5, str. 546 — 554: precej podroben opis »Prešernovega albuma«. — Nadalje: »France Pre-šern. K pamatce stych narozenim jeko podavd Gabriela Preissova«. (»Osveta«. Listy pro rozhled v umčni, včde a politice; redaktor a vyda-vatel Vdclav Vlček; ročnik XXX. Dil II. 1900, čislo 12. str. 1064—1070); nedostatna sličica o poetu! - Nadalje b) naslednji polski: Justin Feliks Gajsler (»Franciszek Preszern. Notatka jubileuszowa« ; v listu »Pra\vda«, red. przez Aleksandra Swietochowskiego. Rok 1900. Warszawa; št. 38., pag. 546); dobro kolono dolga notica, komaj da vredna vpoštevanja! — Potem v svojem »ilustrovanem delu« peterburški »Kraj« (rok XIX. 1900, 24. listopada [7. grudnia], Nr. 47, p. 619/20: R. Zawiliriski, »Franciszek Preszern. Z powodu setney rocznicy urodzin«. — c) Izmej ruskih: D. Bergun-b v svojih dveh člankih v »Slav. Včk-u«, 1900: a) »Fr. Prešern-b, slovenskij poeti, — vozroditelb« (Nr. 1.), in p) »K-b stoletnemu jubileju F. Prešerna« (Nr. 9, 10); oba sta površna. Dobiti pa nisem mogel članka Rusa A. J. Stepoviča («Ežegodniki> kollegii P. Galagana«, god-b VII. Kiev-b, 1902, Otd. II. 1—18), ter nič bulgarskega o Prešernu. — Enako ne člankov Čeha dr. Jaromira Borec-kega; žal J, A. Ž. Ter novo! kraj nesrečniga imena; Tam meni je gorje bilo rojeno Od dveh očesov čistiga plamena. Ko je stopila v cerkev razsvetljeno, V sercč mi padla iskra je ognjena, Ki vgasnit' se ne da z močjo nobeno. Poezije 1847. 132. In to zagato treba zdaj tu razgeniti! 1. »Preširnova ljubezen je Petrarkova ljubezen; Julija je Lavra, to se ve, da samo lepša, in če je mogoče še bolj popolnoma. Enako sta se uboga pesnika zaljubila, enako ljubila, solzila se in zdihovala . . .« »Nahajajo se tudi sem ter tja posamezne podobe in izreki v Prešimu, kateri nas opominjajo Petrarkovih. Podajamo jih nekoliko za vzgled«. Tako Stritar 1866. v svojem spisu o Prešernu. In slede zdaj tu dotične primere (Gl. Zbr. sp. V. 101. 102) Za sklep pa pravi: »Za nazadnje smo shranili tist slavni Petrarkov sonet, v katerem nam popisuje, kedaj in kako se je zaljubil. Da je ta sonet Preširen rčs vedoma posnemal, to se pač ne more tajiti; saj niti pesnik tega ni hotel prikrivati svojemu bralcu, ker ga-v pesmi: »Prva ljubezen«, sam opominja tega soneta. Podajamo ga, kolikor je mogoče, zvesto prestavljenega, naj ga blagovoljni bralec sam primeri s Preširnovim: »Je od vesel'ga časa« i. t. d. Začenja se: Era '1 giorno (I. 3): Bil dan je, ko je solnce obedelo Od žalosti, da Bog na križi vmira; Ta dan začetek bil mi je nemira, Ki vaše ga oko, gospa! je vnčlo. V tem času ni se meni treba zdelo. Da srce naj ljubezni se zapira; Bal nisem se —' od t6d gorjč mi 'zvira — Ki v splošni žalosti se je priččlo. Brez brambe najde Amorja me strela, In skoz oči mi v srce pot brez straže, Ki imajo solze sa za stezico. Ne vdm, al' čast veliko to mu dela, Da tacega je vstrelil me s pušico. Vam pa še loka svoj'ga ne pokaže! — V. 103. In spet: »Oba pesnika sta si zvesto zapomnila in tudi nam oznanjata leto in dan (Petrarka cel6 uro), kedaj ju je zadela včlika nesreča! Petrarka v sonetu (I. 149): »Voglia mi sprona !« Trinajst sto sedemdvajsetega leta, Ob uri prvi šestega aprila Zaščl sem v labirint — ; Preširen pa v sonetu: »Je od vesel'ga časa teklo leto«. - - (Spisi V. 102.) Po Petrarkovem je tedaj bilo dne 6. aprila 1327. ob prvi uri dneva, t. j. ob šesti zjutraj po naše, ko je »zašel v labirint«. Bil pa da je ta dan šestega aprila — tisto leto veliki petek. Toliko nam povedo poezije; kraja dogodku samega pa ne te! Tega izvemo iz lastnoročne notice Petrarkove na platnicah njegovega kodeksa Vergilijevih spevov: bil je — cerkev sv. Klare v Avignonu. Po Petrarkovem pa je tudi umrla Lavra 1. 1348. prav istega meseca, (celo isto uro) istega dne: 6. aprila, kakor se je pričela njegova ljubezen. Tudi to stoji pa le na platnicah tistega Vergilija.1 1 Sam nisem teh historij preiskoval nadalje, ker mi tega tu ni bilo treba. Prim, pa Storia litteraria il' Italia, Scritta da una Societa di Pro-fessori. Guglielmo Volpi: II Trecento. Milano. Pag. 69/70. Eno najnovejših del o tem. Pri nas je pisal o tem razmerju P. Grošelj 1902. (»Prešeren in Petrarka«. Zborn. M. SI. IV.) In na str. 37. pravi: »Astronomično pa je dokazano, da od Petrarke imenovani dan ni bil veliki petek, ampak ponedeljek pred včlikim tednom : in da bi bila Lavra umrla v času, ki tako natanko odgovarja prvemu srečanju, se nam dozdeva bolj romantično ko resnično«. Podaja nam Grošelj tam tudi svoj prevod tega soneta; sicer pa tudi stopica prav zvesto za idejo Stritarjevo. Pred leti (1891.) je objavil J. Jurič neke mame: »Ljubezen v Petrarkovih rimah z ozirom na slovenskega lirika-prvaka« v III. tečaju Mahničevega »Rimskega Katolika« ; besede mu tekč tam v tem smislu, kakšna serova, brezkulturna reva da je Preš. v primeri s Petrarkom! Pisali so pač reve, kakor je veleval mogočni »ukaz« ! Lani je prinesla »Prešernova priloga Slovencu št. 206« (9./1X. 1905) Lampetov člančič: »Elen.enti Prešernove poezije«, ki dokazuje odvisnost Prešernovo od Petrarka. Najprvi je pa mej nami o tem govoril prof. Janko Pajk v »besedi«: »Preširen in Petrarka«. Beseda, govorjena v Gorici 30. maja 1864. (Novice 1864. št. 24., in pa: J. Pajka Izbrani spisi. Maribor. 1872. str. 130.—134.) Tedaj še pred Stritarjem. Toda, slišal ni njegovega glasu noviškega nihče. A. Ž. Kaj sledi iz tega o Prešernu? Analogije so gotovoda očitne. Tam — 6. dan aprila, tu — 6. dan aprila (in ne 7., kakor pravi Korš, str. LX). Tam določena ura: 6. zjutraj, tu — določena ura: 10. zjutraj. Tam jasna letnica, tu jasna letnica; tam 1327., tu — 1833., ker letnica ni mogla biti ista; določena letnica pa je vendar tu ko tam. Tam veliki teden, tu veliki teden. Tam cerkev, tu cerkev — kraj začetku ljubezni. — Petrar-kovih vplivov pa Preš. ne skriva ni sam. V Zhbelizi III. imamo k verzom »Perve ljubezni«: Ko ti enaka ftala je pred mano, Ki je od nje na sadnji petik v' pofti, Petrarka !* tvoje blo" ferze ushgano . . . naravnost podčrtano opazko: * Pogl. njegov fonet: Era '1 giorno, ch' al sol si scoloraio Per la pieti del suo fatorre i rai, Quand' i' fui presso ecc. Tisti sonet je tedaj to, ki nam ga je prvi in najbolje poslovenil Stritar. In vendar, kaj nam je Prešeren ustvaril iž njega v svojem sonetu! Vsekaj drugega, nekaj originalno svojega in — večjega! 2. Za podlago si je vzel Preš. Petrarkov dogodek in Petrarkove verze; a to le, da nam pove neke svojega življenja dogodke, in sicer tri; tretji pa je kot zadnji izmed vseh treh in kot najkesnejši med njimi zaobjel ona prva dva ter ju enotno spojil, in porodil tako oni Prešernov sonet z letnico 1833. To treba zdaj — dokazati . . . Kedaj se nam ta sonet pojavi prvič, in kako? Začetka 1. 1846., ker v rokopisu Rudollinskem Poezij (CRL), — kot uvod Vencu. Drugič ga imamo v Blaznikovem rokopisu (CRII.) — ravno tako za uvod Vencu. In tretjič prav tako v natisku Poezij, tudi še 1. 1846, ker so 15, XII. 1846. bile te že dotiskane — z letnico prihodnjega leta 1847. Poleg tega ga dobimo še enkrat samega zase na posebnem listu v lit. zap. kot točko 17., kjer je (že v gajici) 12* pisan z drugo, ne Prešernovo roko; zato ga Bleiweis v svoji objavi lit. zapuščine Prešernove še omenja ne, ampak kar izpusti (Let. Mat. SI. 1875). Prepis je nemaren. Na čelu ima počečkano opombo: Fiir Hr. D?I Prefhern, in na koncu zopet isto opombo in še več čečkarij in vaj v manuproprijiranju ter več poizkušanih začetnic: <3 iz trte izvito, če pravim, da je Preš. imel s Scheuchenstuelom samim najbrže kako besedo o tem.1 To bi bilo pa le eno. Venca prvi natis je gotovoda prišel pred oči tudi takratnim, nad Ljubljano in posebej nad Prešernom prezvesto čuvajočim cenzurnim policistom ljubljanskim, ženijalnemu Pavšku in dobrosrčnemu referentu Stel-zichu. In ne rekel bi dvakrat, da se motim, če sodim, da je bila prav teh dogodkov iz 1. 1835. posledica ona bridko srdita pesnica Prešernova, edina v vsi poeziji njegovi, ki je nje vsebina — grožnja; oni nemški sonet namreč, ki ima edini še poleg dveh drugih, a to obeh iz Julijine dobe, tudi akrostih: prva dva sta t a v Vencu z Julijinim, in oni pregloboki z Langusovim, t r e t j i pa z imenoma: »An Pauschek und Stelzich« ; samo ti trije so z akrostihom, sicer nobena pesen ne v vsi Prešernovi poeziji. A zakaj pa ravno tema dvema — akrostih? Pač ne brez posebnega vzroka, ampak vsled njunih šikan radi nelegitimne objave Venca z akrostihom Julijinega imena. Da ju plača za njuni blagohotni trud, zloži nekdanji pevec Kopitarjevih sonetov zdaj še njima enega z n j un im imenom, češ nata še vidva svojega, če vaju tako boli - akrostih, ki pravzaprav noče vama ničesa in vaju tedaj ne briga nič; tu pa nata zdaj takega, ki vaju brigaj! In možema mislim, da se je kar zabliskalo! Vemo namreč, da je Preš. doposlal ta sonet cenzuri, tedaj ravno njima, ki jima je veljal akrostih. V Prešernovem alb. je objavil Krek (str. 749/50) iz Korytkovega zbornika lastnoročno Prešernov prepis tega soneta, ki stoji pod njim lastni podpis poetov : 1 In sodim, da je tisti globokoobupni »Kam?«, ta poleg »Ribiča« najburniša pesen Prešernova, nastal prav tiste dni iz kakovega takega dogodka, kake take »besede«. Imamo ga 30. IV. 1836. tudi že objavljenega s tisto značilno opazko, da je iz Zhbel. V. (Illyr. BI.); doposlal ga je poet Kasteleu (po moji sodbi) nekako o Čopovi smrti, inorda še kaj prej. Ali so »Ukazi« tudi že iz te dobe? Sonet .»Oči bile per nji v deklčt so sredi« jim je jako soroden (Poez. 155). Ta pa je izšel, tudi že iz ^hbelize V., 22. X. 1836. (Illyr. BI.). A. Ž. 13* »Dr. Prefhern«, a hkrati pod prvotno besedo zadnjega verza : »Chorwolf'!« ta-le drugačica: »Christlich«, ter opazka Prešernove roke: »Der letzte Vers lautete in dem der Censur vor-gelegten Exemplare: Christlich: euch wird Lykambes Tod zu Theil.« — Sonet ta, ki bi po moji sodbi bil tedaj tudi v zvezi z Julijino dobo in bil tudi izraz poetu iž nje porojenega »gorja«, pa ni izšel v tisku nikdar; pač umljivo, da "sta mu ga moža prepovedala. Citala pa sta ga in poznala ga cenzorja gotovo; in to .nam zadošča. Kedaj pa je neki moralo biti to? Jaz sodim, da še 1. 1835., takoj po smrti Čopovi! Verz s pozivom: »Steht ab von mir, dem s c h m e r z d u r c h w ti h 11 e n , w u n d e n . . .« bi vsaj meni pričal o dobi, ki je sledila neposredno oni nesreči, ki je poeta hudo zadela z naglo, nepričakovano izgubo prijatelja Čopa-Lelja! Umrl pa je Čop 6./VII. 1835. — Dne 22./VIII. 1836. pa piše Preš. Čelakovskemu, omenjajoč Čopove smrti in pošiljaje mu Kerit, to »pesem milo« o smrti Čopovi, tako-le o sebi: »Zh6p ... ist uns leider ... entrissen worden. l*qli ... wtlrde ein zweiter Johannes die Stimme erheben, und den Messias verkilndigen; allein die Pharisaer und Schriftgelehrten lassen niich nicht zu Worte kommen, auch behagt mir die Wurzel- und Heuschreckenkost nicht. Mein neuestes Produkt: K&rft per Savizi, das beilaufig Ende Miirz er-schienen ist, bitte als eine nietrische Aufgabe zu beurtheilen, mit deren LOsung der Zweck in Verbindung stand, mir die Gunst der Geistlichkeit zu erwerben ... Die geistlichen Herrn waren diessmal mit mir zufrieden Und wollen mir auch meine vorigen Sflnden vergeben; . . .« (Lj. Zv 1882. 110). In ravno ta zadnji stavek semi zdi tu na mestu; »die geistlichen Herrn«! Ni le tu spomin na »farizejce in pismouke«, ki mu kot poetu ne dad6 do besede, a na cenzorja posebej, ki jima je posvetil akrostih: An Pavschek und Stelzich«. Saj očita ta sonet ravno »farizejstvo« pismoukoma. A ti gospodje, pravi tu poet že, da so tokrat bili ž njim zadovoljni — (ko jim je pač predložil Kerft v cenzuro): ter da mu hote odpustiti tudi »poprejšnje grehe«. »Auch meine vorigen Siinden«! Ali je misliti, da je Preš. šele po tem nenadnem prevratu vremena na strani »der geistlichen Herrn« zajel si iz duše ono ogorčenost proti njim, ki plapola iz soneta? In izraz: »meine vorigen Siinden« priča tudi ravno o bivših že zamerah, ki so ležale tu že pred Krstom, tedaj pred začetkom leta 1836; saj mu je Krst gospode ravno že spet »sprijaznil« in mu že pridobil njihov premilostni »absolvo«! Morale so biti te zamere že iz 1. 1835. potemtakem. A kake so bile te? Kaj sicer ko ravno one radi akrostiha z Julijinim imenom, ki je povzročil sonet s črkami imen »duhovnih gospodov« ! In zdi se mi, da to sodbo mojo o imenu Julijinem potrjata tudi verza v tistem sonetu »An Pavschek ...«: »Erprobet nicht des Liedes sich're Pfeile, Lasst den das bess're Ziel, das sie gefunden!« Kaj bi bil ta »boljši cilj, ki so si ga dobile njegovih pesni zanesljive puščice«? Kak cilj so pač dotlej imeli njegovi verzi? Le enega! Julijino »ceno« in ljubezen do nje da pojo, in — da poizkušajo pridobiti poetu nje srce ! Iz tega namena je ravno vzrastel tudi Venec ž nje imenom. Ne potrja li to spet one misli, da sta cenzorja zdaj nadlegovala Prešerna ravno radi tega dotedanjega cilja njegovih pesni ter si s tem izzvala ta njegov sonet, ki je v njem puščico obrnil poet nekam drugam ko sicer; doslej: »in das bess're Ziel, das sie gefunden«, v njeno, Julijino ime, tu pa (češ, »erprobet des Liedes sich're Pfeile, Chorwolf'!« enkrat!) tu — v nj uno ime! Bilo je tedaj pač 1. 1835., kcse je vse to godilo: ker očitno da pred Krstom (na podlagi tega pisma »vorige Siinden«), in tedaj pred 1. 1836.; a še ne pa pred 13./X. 1834., ko je J. Čop še vpraševal, zakaj bi Venec ne izšel! Zdi se mi ta sonet pa tudi priča (posebno njegov verz : »Lasst ab von mir, dem schmerzdurchwuhlten, wunden!«), da je bilo v Prešernu tačas tako razpoloženje, ki bi mu gotovoda vzelo veselje do takega kljubovanja cenzuri, kakršno je bila objava Venca! Ne ljubilo bi se mu to več poslej po nagli nesreči o Čopovi smrti; potrjuje mi to misel oni znani nam že stavek v pismu Čelakovskemu z dne 22./VIII. 1836.: »Ich als das schvvankendste Rohr in derWiiste der krainischen Literatur wurde ein zweiter Johannes die Stimme erheben, und den Messias verkundigen ,..« (Lj. Zv. 1882, 110); to je tisti stavek, ki že govori in priča o bivših izkušnjah s fari-zejci in pismouki, in ki naš sonet leži že davno pred njim — kot izraz ravno tistih bivših izkušenj. Ta stavek, kakor sploh tisto pismo celo, priča nam o izgubljenem poprejšnjem veselju Prešernovem do boja in borbe z nasprotno stranko! To pismo pa je ravno iz dobe po smrti Čopovi. Iz tega vsega sklepam, da bi Preš. ne bil p o tistem doživljaju s Čopom objavil več Venca tako navzlic Čopu in njega cenzuri; minila bi ga bila taka volja tiste dni. In povrhu je imel po smrti Čopovi druge interese literarne: »Kerft« in njega objavo. Zato sem sodil, da je objavo Venca in njene posledice Čop še doživel — 1. 1835., v njega prvi polovici. In 1. 1835. sta tudi, a to po smrti Čopovi že, najbrže da dobila »duhovna gospoda« oni novi greh Prešernov, ko le nista in nista hotela tudi poslej ne mirovati (po smrti Čopovi, ko je bil Preš. že tako dovolj »schmerzdurchwuhlt« in »wund« vsled nove, žive, sveže rane, da mu je vsa duša krvavela!), tisti nemški sonet v svojo cenzuro ter pred svoje oči... a to pač v 1. 1835. drugi polovici! A zdaj je prihajal Preš. pred ravno ta dva moža s Poezijami, in v njih s tem istim Vencem! A naj jima dene kar pod nož tudi tisti akrostih? Osodo Poezij je potem vedel že lahko kar naprej! In pl. Scheuchenstuel, tačas že več let mož Julijin,1 je bil tudi še mej živimi, in bil mogočen gospod na Dolenjskem 1 Poročila se je Julija Primiz dne 28. maja 1839. v škofovi kapeli v Ljubljani, a ne šele 1840. 1., kakor to dosedaj uč6 enoglasno vsi. (Tako na podlagi matrik šenklavške fare v Ljublj.). A. Ž. tiste dni, ko je bil Preš. pa še zmirom brez stalnega, svojega kruha ter prosil slučajno ravno tiste mesece, ko so Poezije bile v cenzuri, šestič (dne 26./IV. 1846.) za službo (Prim. Lj. Zv. 1890. 178, prošnje točka 6: »laut der Gesuche sub N—S...«.). Trdina priča o tem gospodu, daje bil »...naš sovražnik, dolenjski Napoleon ... ta prvak vseh dolenjskih birokratov in oblastnikov«. (Lj. Zv. 1905. 144.) S tem nam pove o njem dovolj. In da je Preš. sam tudi tja v daljavo mislil še vedno nanj in računal ž njim kot neko — sovražno silo tudi še tisto leto, ko je ravno poslal Poezije v cenzuro, o tem govori še dovolj jasno tista njegova beseda v prošnji za advokaturo z dne 26./IV. 1846., kjer koj v uvodu prosi naravnost, naj ga ne denejo v novomeški okraj, ampak v postojnskega ali ljubljanskega, češ: »Da meine persOnlichen Verhaltnisse so gestellt sind, dass ich keine Hoffnung habe, im Kreise Neustadtl bei der Advokatur mein Fortkommen zu finden, so wage ich um die Verleihung einer der beiden ersteren Advokatenstellen . . . zu bitten.« (Lj. Zv. 1890. 176.) In zdaj naj bi dal v svojih pesnih ženo njegovo poet ljudem v zobe kar z imenom! S tem bi oživil — stare rane! In pa, kaj bi ne bila ta stvar širši javnosti pravzaprav šele novica — iz starih časov o sedanji visoki gospe? In — ljudje sodijo radi, posebno če ne vedo, kaj je pravzaprav resnica ... Prešernu pa je bilo kaj na tem, da mu ne prepovedo Poezij. O tem priča dejstvo, da jili je poslal istega leta (l 846.) dvakrat v cenzuro, ko so mu prvič črtali nekatere pesmi, in da jih je potem izdal brez tistih, ko mu je cenzura prvo svojo sodbo ponovila tudi drugič. (Prim, podčrtno opazko v mojem spisu o »Lelju«, v Dom i. Svetu 1905, str. 680). A kaj bi bile Poezije, če bi mu n. pr. črtali Venec ali vsaj njega »Magistrale«, ki nosi črke njenega imena! In kaj, če bi mu katere druge ljubezenske pesmi iz Julijine dobe? Kar lepa' človeška glava brez oči, kar cvetica brez cvetu... Zato je poet akrostih Julijin rajši modro razdrl sam! A —-spomnil pa si je še drugo duhovitost, da si omogoči Za vsak slučaj boj s cenzuro za »Poezije«, ta venec vseh živih dni svojih: izmislil si je tja na tisto kritično mesto svojih Poezij sonet o prvi ljubezni z jasno letnico 1833., ter s tem ono navidezno protislovje z vso svojo lju-bavno poezijo prejšnjih let pred 1833.! — kot prolog tistemu nesrečnemu Vencu njenega imena, ki je bil že Zhb. V. skorajda edini on 1. 1835. zadrževal vsled nesoglašanja Čopovega, a ki je poslej po prvi objavi poetu nakopal toliko sitnosti, srda in zamere. Postavil je Preš. s tistim navideznim posnemanjem Pe-trarkovega soneta nele ta sonet sam, in ž njim nele »Pervo ljubezen«, ampak sploh vso svojo ljubavno poezijo v luč Petrarkove, češ, saj je vsa, kakor ta Vencu uvodni sonet, vsa, (in nele Venec) samo Petrarkova ljubezen in poezija — v slovenski besedi! Toliko ste, češ, nekdaj prodajali sitnosti in hrupa, ko so te pesmice izhajale posamno, zdaj pa vidite, ko so skupne, kaj so pravzaprav: Petrarka v slovenski besedi; kakor je to umel in učil tudi Stritar sam! In povrhu stoji v sonetu jasna letnica in dan: 6. IV. 1833. Julija pa je bila takrat blizuda — že zaročenka. Kako naj tedaj vse to resno velja nji? In posebej — Venec! Ko vendar sonet poje jasno prav isto kar že— Perva ljubezen, ki je že 1. 1832. izšla, tedaj že leto popreje. Vse skup je tedaj pesniška igrača, nič resnega, »un oggetto imaginario«, kakor je sodil že do 1. 1834. Janez Čop, »fikcija« le, kakor jo je videl sam Stritar v poeziji Prešernovi ter potem dolgo časa vsa veda in neveda . . 1 »V. Rizzi v je I. letniku 2. sešitku svojih novin »Deutsche Monats-schrift aus Kitrnten« 1849. lčta bil od 51. do 58. strani razglasil sploh jako dobro in ugodno kritiko o Preširnovih poezijah«. Tako piSe že (Levstik v svoji oceni Kleinmayrove »Zgodovine slovenskega slovstva« Lj. Zv. str. 438, in Zbrani spisi V. 128). In l.evec pripoveduje v Tolmaču, da je bil ta Rizzi »netjak ljubljanskega župana Hradeckega. Dvanajstleten deček je prišel Rizzi 1. 1828. iz Kotoč (KOtschach) na In pogodil jo je Preš. imenitno. Pod vplivom te očitno jasne, v oči bodeče enakosti z dobro jim znano Petrarkovo poezijo so umeli uradni in neuradni kritiki sodobni in poznejši ta sonet le povrhu in zato narobe, kot nekak poklon hvaležnega učenca velikemu učitelju Petrarku. Opazili so očem vidljive, a le dozdevne istosti mej obema, prezrli pa fine razlike vsebinske. Različne, časovno daleč si narAzne do-godke-spomine so umeli kot en istočasni doživljaj. Vpola-gali so misli in vsebino Petrarkovo v sonet, kijih sonet nima, a videli niso, kar je v njem Prešernovega: nekaj preveč, česar ni, a dosti premalo, kar je v sonetu. A to vse le, ker so v tajne globine Prešernove hoteli s Petrarkom v roki učenjaki, ne pa z glavo svojo ter s pomočjo rajši Prešerna samega! Dosegel pa je Preš. to premoto res da v prvi vrsti z ono kričečo, dasi v resnici le dozdevno analogijo s Petrarkom. Koroškem v Ljubljano, kjer se je učil do leta 1836. Tukaj se je naučil tudi slovenščine in osebno seznanil s Prešernom, kateremu je bil dober prijatelj«. (Levstik V. 362.i In ta Rizzi, osebni znanec Prešernov, piše v svoji gori imenovani oceni koj v uvodu ravno o boju Prešernovem s cenzuro tako-le: »Wir liaben das Jahr des Erscheinens dieser Gedichte dem Titel beigesetzt und nicht umsonst. Es erfafit uns etwas wie Eckel, wenn wir ein Buch, und ein gutes obendrein zur Hand nehmen, auf welches die Censur frtlher ihre entweihende Hand gelegt hatte. Aber dem Geiste dieses Dichters konnte.die Censur nicht beikommen, und jedes seiner Gedichte, mag es noch so harmlos erscheinen, ist, weil es eine freie Regung des Geistes ausspricht, ein Protest gegen die polizeiliche Auf-sicht Uber die Literatur.« (S. 51). In pristavlja še o Prešernu, »dafi er . . . nicht der Mann gewesen, dem es an Geschick fehlte, seine Ansicht trotz aller Censur wenigstens anzudeuten.« — »Poezije doktorja Francčta Prešerna (Gedichte von Dr. Franz Preschern. Laibach 1847.)« — S. 53. Navajam to tu, ker je to pisal sodobnik Prešernov, ki je občeval ž njim in ga poznal osebno. V Korytkovem zborniku so našli celč en lastnoročno Prešernov prepis Rizzijeve pesni »In der Gesellschaft«, iz 1. 1834., ki jo je natisnil Illyr. BI. 1836. (Nr. 11., 12. III.). Prim, o tem. Preš. alb. 748. in Zb. M. SI. V. 150, pod črto. O Rizzijeve prim. »Nekaj črtic o R.« v Lj. Zv. 1881. 578. (iz »Slov. Naroda«), Toda pravzaprav pa je v sonetu e n zlog, en sam skrit, skromen zlog, da, celo en sam naglas, ki nosi zavestno, preračunjeno, a prikrito dvoumljivost besede. Za krepkim naglasom, ki leži v verzu s pozivom: »Ternovo!«, sledi koj besedica »tam«, kakor da brez vsega naglasa; posebej pa jo še zakrije oni krepki akcent takoj naslednje besede: »meni«. Toda ravno ta neznatni zlog ima n a j k r e p k e j š i poudarek v vsem sonetu: treba je »tam« zateglo izreči,' ko si prvi verz prebravši odstavil prej in premolknil z daljšim odmorom ! Uvaževati je namreč tisto podpičje na njega koncu! In če čitaš tako, odpre se ti koj oni vse drugačni pomen soneta, prava misel te besede: Zato sem »tam« v sonetu podčrtal. Uvaževati je namreč tudi, da stoji koj za krepkim podpičjem tostran odmora kot prva beseda, na čelu verza in vsega teksta, ta neznatni »tam« ; to pa ni brez vsebine! Po pomenu svojem pa se ozira »tam« slednjič le na neposredno poprej imenovano, in to s krepkim naglasom izrečeno ime kraja, kjer se je v naslednjem tekstu pripovedovani dogodek primeril, a ne na letnico mu in dan. »Tam« pravi poet, a ne — »takrat«. Res je, da so vse to same velike neznat-nosti, ki jih lahko prezreš, posebno če čitaš sonet sam zase, kakor stoji pred Vencem, brez ozira na druge poezije; vse to nam pa le priča, kako je umel poet doseči svoje prera-čunjene namene, a hkrati dokazuje, kako so v Prešernu tudi en sam naglas, tudi kako njegovo podpičje, kakor n. pr. tudi ■ kak neznaten pomišljaj drugod — polni misli in vsebine; a cel6 že kak droben zlog kar — zlato. Vidi se nadalje sonetu, da si je Prešeren prizadeval, dati mu nalašč tisto toliko dozdevno priprostost, ki jo imajo v njem beseda in verz, a posebej še pričetek in sklep. Navadno zastavi Preš. svojo pesem s krepko, vsebine polno besedo. A tu? »Je od vesel'ga čžsa teklo leto...« In sklep? Kaj nista zadnja- dva verza le isto, kar v »Pervi ljubdzni« že stara historija: »Pogleda njen'ga vžival sim sladkosti; dokler, de je serce dobilo rano, ki peče noč in dan me brez hladila, ki ni dobiti ji nikjer zdravila«. (Poez. 105.) Priprost posnetek se zdi ta sonetek sploh ves od kraja do konca; nič novega, ampak le slabotno revče, ki je nastalo le iz moči Petrarkove. Ko daje poet opešal tu, se ti zdi. In vendar koliko dozorele, velike, morda največe moči njegove je v njem! Govori ti vse pač, da je poet vse uporabil, da doseže svoj tihi skriti namen: nihče naj bi ne iskal v tem sonetu česa posebnega, ampak videl naj bi le skromen odmev Petrarkovega glasu, kakor tudi že v Pervi ljubezni. Hotel je pač — srečno preveslati svoje Poezije in njih Venec skozi Skilo in Karibdo Pavškove cenzure ljubljanske; zato si je izmislil takega an-gelca varha Poezijam svojim, kot prolog oni nevarni pesni njihovi, Vencu! Toda, ni li sonet potemtakem pa vendarle pravzaprav mnogo Svojega poprejšnjega pomena izgubil, če ni njegova letnica 1833 — dat prve ljubezni njegove? Puhloprazen zeva potem njega prvi del! Preš. je hotel doseči ono zaslepljenje cenzure in javnosti, a to z jasno paralelo svoje s Petrarkovo ljubeznijo in poezijo! In iztaknil je srečno naklučje, da je leto 1833. imelo svoj veliki teden začetka aprila. Petrarka pove jasno dan in uro svoje zaljubitve: veliki petek dne 6./IV. 1327., 6. ura v jutru. Isti dan aprila m. pa je bila za časa Prešernove ljubezenske dobe, in to ravno 1. 1833. — velika sobota. In našel in izkoristil je' poet to čudovito slučajnost za svoje namene: izmislil si je ravno za ta dan, ker je Petrarkov, svoj Obisk trnovske cerkve o svečani uri deseti. In glej, imel je Preš. zdaj Petrarkov dan in teden v' svoji poeziji in ljubezni, a kakč po svoje! Ta namen, da zagrne cenzuri jasni pogled v dejstva, bi dal prvemu delu soneta že nekaj originalno, pristno Prešernove vsebine. Pa bilo bi Prešernu samemu vendarle to gotovo da premalo in preprazno. Leto 1833. je, kakor sodimo, leto Julijine zaroke. Ali ni morda hotel tudi temu dogodku svoje ljubezni kot nekemu spominu svojemu iz 1. 1833. postaviti tu poet spomenik v svoji poeziji? Morda! In nima morda celo snovni motiv o velikem tednu in božjem grobu tudi še kaj več osebne vsebine, češ, kot čas, o katerem se je res pričela njegova ljubezen do Julije, a to ne 1. 1833., ampak 1. 1831.; in če že ne o Veliki noči, pa tam o pomladi tistega leta? Morda! Z dosedanjimi rezultati bi se to vjemalo . . . Toda vsebina letnice' 1833 je v prvi vrsti druga. In tu smo zdaj na vrhu. Obroč vsega dokazovanja se tu sklene; prispeli smo do strogo historičnega jedra vse razprave! V I. poglavju smo si sezidali podstavo in ozidje, ki nanje položimo zdaj tu kar streho: dognal sem namreč iz pisem Jan. Čopa z dne 27./III. in 1 ./III. 1834. trdno »hipotezo«, da je Sonetni venec Prešernov videl že vsaj Silvestrovo noč 1. 1833. In glej! Nič drugega, ampak to je, kar je vsebina in misel te letnice v sonetu o Trnovem, t o je, kar nam tu Preš. potrdi in pove sam. Letnica 1833 je letnica Sonetnega venca. To leto je Venec nastal, če ne po ideji (kar morda še prej že), a pač pa — de facto. Prešeren je to pač vedel. In tako si je izmislil tisti svoj obisk trnovskega božjega groba, da je vanj zajel in vanj zavil ravno ta spomin o rojstvu največe umetnine iz svoje ljubavne dobe, tega Prešernove ljubezenske poezije resničnega venca, ki venča vso njegovo Julijino dobo, ne—Julije same. Zajel je ta kronološki spomin svoj v jasno letnico. In kam tiče tak spomin o Vencu primerneje kakor tja pred njega samega, v njegov — prolog! Taka je torej »psihiška zveza« mej Vencem in letnico 1833, a ne tista, ki jo je vdehnilo Tominšku, in ki je v resnici — ni! To je moj drugi rezultat o Vencu, a tak, da pot r j u j e j) r v e g a , onega v I. poglavju ... In kaj, je t a »zveza«, a ne Tominškova, resnično odločilnega pomena za presojo in umevanje, če že ne ljubezni Prešernove same, pa — poezije njegove iz dobe Julijine. In to je prvo! Ima pa potemtakem sonet že bogatejšo vsebino kakor smo jo videli doslej v njem. In pravzaprav zdaj šele smo tu na tistem mestu, kjer lahko jasno presodiš sam, kar sem trdil o velikosti soneta. Zato naj tu združim pridelane rezultate! * * * Misliti si nam je Prešerna v tisti dobi, ko vstvarja vsebinsko enotnost svojim Poezijam. Bilo je to, ko je imel že za sabo dobo Julijino, pred sabo pa njene sadove v obliki pesnic, gazelic, sonetov in balad. In ko druži sonet k sonetu iz svojih poprejšnjih let, zadeneti strmo druga ob drugo dve vrsti: ona petorica o graški ljubezni ter druga vrsta sonetov o čustvovanju poetovem do Julije. Široka zev mej obema. Tu treba mostu, in sicer v obliki soneta. Pa ti zastavi poet tu svojo ženijalno, zavestno moč umetniško ter skuje z mogočnimi udarci čvrst organski sklep mej obe dobi. A kako? a) Sonet bodi — prolog Vencu. Venec velja Juliji! Zato mora zajeti sonetu vsebino iž njene dobe, toda tako, da bo prijala pred Venec. Kje najti — tak spomin? b) Sonet ta pa stoj hkrati prvi pred vsemi soneti Julijine dobe; res da bodi posebej Vencu uvod, a tudi vsem deseterim sonetom, ki se vrste za Vencem. Zato imej tudi s temi kak vsebinski stik ta uvod vse tiste 'dobe. Kje najti spomin, ki zad6sti oboji nalogi? In najde ga poet v dogodku, ki so se mu iž njega porodili nele Venec, nele vsi soneti Julijini, ampak vsa njena doba in vse ono »gorje« : v spominu mu vstane oni osodni doživljaj iz cerkve, ki mu je že 1. 1831. postavil trajen spomenik v »Pervi ljubezni«. A. v kateri cerkvi je bilo to? Tista elegija nam je ne imenuje! Neka vez je že potemtakem res da tudi mej Vencem in sonetom, ki bodi njega prolog; a nič ožja, kakor mej sonetom in sploh vsemi soneti o Juliji. Tu treba še tesnejše dotike: prolog povej letnico rojstva Venčevega (1833). A kako zvezati to misel, ta spomin z onim prvim o dogodku v cerkvi ? In najde si velikan duha zlata vredno snov. Izmisli si v tisto leto dogodek, ki vanj odene svojo misel in zaogrne svoj namen: izmisli oni pobožni svoj obisk božjega groba v isti cerkvi. A v kateri? To je tu z umetniškega stališča pač vse enako, ko ni imenoval poet dotedaj v svoji poeziji še nikjer kake cerkve; vezalo ga ni tu še nič! Le enega treba: obema dogodkoma, mora biti prizorišče ista cerkev. In izbere si Trnovo. A je li to zvesto — po resnici ? Ne vemo; zato morda da. A bilo bi to prečuden slučaj. Domneva se mi, da je poet izbral to ime le iz umetniških motivov, ker mu je ponujalo ono hkrati simbolično figuro o »kraju nesrečnega imena«! In umetnik je že izvršil s tem ono umetniško zahtevo Poezij pravzaprav. Imel pa je še drugo, važno idejo, ki jo je bilo treba realizirati: dohtarsko preračunjeni namen, da postavi svojo ljubezen in nje poezijo v luč Petrarkove ljubezni — zaradi cenzure. In sodim, daje prav zato zajel v svojo poezijo božji grob in veliki teden! Če čitaš pažno »Pervo ljubezen«, ali se ti ne zazdi, da je čudno, kako da ni omenil tam še nič božjega groba ali velikega tedna, če se mu je ta dogodek res primeril o takem času? Le cerkev vzame v misel! In pa saj tudi t u ne trdi, da se mu je dogodilo to o velikem tednu, ampak se taki besedi krepko izogne. Vendar mu je bilo velikega tedna treba tu radi preračunjene analogije s Petrarkom! Izkoristi v ta namen oni motiv izpod črte pod stancami »She miru« v Zhbel. III. na str. 19. naš poet. In glej, kaj se mu še primeri? Leto 1833. je imelo svoj veliki teden začetka aprila; in Petrarkov dan 6. aprila je bil ravno velika sobota, dasi ne petek. Ali mu je pač kar zavriskalo srce, ko je zasledil ta kakor od Boga mu darovani slučaj ! Vendar ni poetu bilo za ta dan, ampak le za letnico 1833; to, in le to je moral imenovati! In bolje je bilo, da tu ne imenuje dneva s številko, kakor ga Petrarka; zakaj?Dane zakrije preveč letnice in njene vsebine! Zato sodim, da bi poet prav tako vsprejel v svoj sonet veliki teden, le da morda ne sobote svete, če bi tudi ne bilo tistega slučaja z dnem Petrar-kovim 6. aprila! Le božji grob in veliki teden — radi analogije! Sonet bi 'se glasil, sodim, vendarle prav tako kakor se sedaj; k večjemu če bi stal na mestu sobote kak drugi dan, morda nedelja ali celo petek tistoletnega velikega tedna. Obiskal bi bil potem poet v sonetu svojem božji grob pa tisti dan! Vse mi namreč kaže, da je v sonetu kakor cerkev, tako tudi ta obisk le fingiran, izmišljen — iz golih, dragocenih umetniških motivov, če nam n. pr. tudi že nič ne izpričuj dejstvo, da je bil Preš. tisto leto že koncipijent pri dr. Baumgartenu, in vsaj že ob devetih, če ko druge dni, v pisarni! To pa še ni vse. Da je zajel v prolog ravno ta spomin svoj o Vencu, letnico rojstva njegovega, priča nam pač to> kako je Preš. cenil Venec, in kako imenitno, in morda celo osodno se mu je zdelo to leto njegovega življenja: vredno spomenika v lastni poeziji ... In gledal je na to leto tako zdaj, daleč tostran Čopove smrti, in takraj Julijine dobe same' tedaj tudi tostran vseh onih dogodkov, sitnosti in neprijetnosti, ki mu jih je bil od 1. 1833. sem nakopal ravno — Venec! Dolga vrsta spominov, ki jih je gledal poet v svoji duši... In ti spomini so' mu obletavali vsi ravno to umetnino, ta njegov ponos iz Julijine dobe, zdaj, ko ga je prirejal za Poezije, toliko let po Venca postanku, po 1. 1833. In v duši mu ni bilo ob teh spominih veselo... Vsega tega bi ne bilo zanj nikoli, če bi ne bilo nikoli Venca in v njem Julijinega imena! Zato mislim, da je šele zdaj tu mogoče prav in popolnoma umeti tisti izraz Prešernov v prologu Venca: »tam menije gorjč bilo rojeno...« Vsi ti spomini o Vencu se mi zde, da leže v besedi: »gorje...« Vse tisto, kar mu je posledic socialnih in privatnih rodil Venec, vse zamere, vse sitnosti, vsi spori (prim, sonete Pavšku in Stelzichu, Primčevim in Scheuchenstuelu), smrt Čbelice, posebej ono — nesoglasje s Čopom, ki je kalilo njune zadnje skupne žive dni in ostalo kot bridek spomin v Prešernu po nagli smrti prijatelja - Lelja, te poosebljene ljubezni; vse to se mi zdi kot en spomin — v eni besedi: »gorje«; vse to, in ne morda — samo golo gorje le »nesrečne« ljubezni dojulije ... In kje je vse to pa pravzaprav imelo svoj vir? Tam, kjer Venec sam, kjer vsa Julijina poezija, kjer ljubezni nesreča poetova, kjer sploh Julijina doba vsa: tam v tistem dogodku v cerkvi, — »iz dveh oči prečistega plamena« ! Potemtakem je ta sonet celo svetišče spominov poetovih; in potemtakem je v sonetu že neka docela druga in že vse bolj bogata vsebina kakor v »Pervi ljubezni«, če umevamo ta sonet samostojno kot prolog Venca posebej, in tudi Julijine dobe hkrati, ne pod vplivom tistih stane s stališča 1. 1831., ampak samostojno s stališča leta recimo 1840., ali morda kakega še kesnejšega. Vsebina tistega »gorja« je potemtakem čudovito velika, a to vse sami spomini. In soglasno in dosledno z vso ostalo vsebino nam je potem umeti tudi zadnji, sklepni verz soneta kot izraz nekega spomina, ki živi tačas še v poetovi duši: Tista iskra ognjena, ki je porodila vso Julijino dobo> se ne da vgasnit' še zdaj z močjo nobeno; živi mu spomin o njej v duši, ki ga ni mogoče vgasiti z močjo nikakšno, živi mu za spominom vsega tistega »gorja«, kot »gorja« vzrok in vir! In da je to res, pričajo nam tudi »Sila spomina« in »Izgubljena vera«, ki ste nastali že takraj prave Julijine dobe, v dobi — Spominov poetovih, po letu 1840.1 Če je morda res več Prešerna - umetnika v vsebini našega soneta kakor Prešerna - človeka, no, razvideti je potemtakem, da je tudi tega vendarle — bogato dosti v njem! Žari ti pač sedaj sonet v vse drugačni svetlobi kot ti je prej. Zažari ti pa tudi, če kje, krepki, veliki duh Prešernov prav tu iz tega, izmed vseh slovenskih po postanku zadnjega soneta njegovega, zažari v vsi orjaški, originalni ženijalnosti, a tudi globoko ženijalni hudomušnosti svoji. Zasvetil se ti je pa posebej, če prej ne, pač zdaj oni velikanski akt Prešerna - umetnika, ki ga je velikan duševne moči slovenske v tem skromnem plagijatku zamislil, dozoril in sijajno izvršil,_^ter ga zapustil v neznatnem sonetku za sabo — svojemu narodiču! In to je bilo, kar sem hotel dokazati — v brk vsej dosedanji tozadevni kritiki... Ali sem? Sklep: Razmaknil sem potemtakem ono trdo zagato dozdevnega protislovja mej »Perve ljubezni« datom in šestnajstim letom »mlade rože« Dohtarjeve na eni, a mej letnico Ven-čevega prologa (6./IV. 1833.) na drugi strani; s tem sem razrešil docela, problem te razprave. Bistra soglasnost, svetla enotnost je zavladala tu v kronologiji Prešernove ljubezenske poezije. In iz megla so se zasvetili novi jasni vrhovi! Naglasi 1 sem pa tudi naslednje kronološke date o Iju-bavni poeziji Prešernovi: a) iz dunajske dobe njegove: 1825. Zarjavela devičica (tolažilno prorokovanje kolegu Traunu); 1825/26. že: Povodni mož, Lažnivi praktikarji in Lenora; isto leto je videla pa tudi že pesmica »Dekelcam«, ki je izšla že 12./I. 1827. v Ljubljani. Šteti nam jo je pač tudi tja v tisti 1. 1831. sežgani snopič slovenskih pesni, ki gaje Preš. kot jurist četrtega leta pokazal Kopitarju; b) iz ljubljanske dobe: a) o graški ljubezni so iz 1. 1830. oni štirje soneti, izišli v Zhbel. 11. 1. 1831., a iz 1. 1831. samega pa peti sonet te skupine (»Strah«), ter tudi »Romanca o učencu«; Ji) o Julijini ljubezni so iz 1. 1831. »Dohtar« kot prva nje izpoved, ter stance »Perva ljubezen« kot pesen o nje postanku; 1. 1832. jo pripovedujejo Gazele, a l. 1833. jo venca Sonetni venec. Izpričal sem tako posebej leto 1831. kot leto prve ljubezni Prešernove do Julije, a to ob letnici »Perve ljubezni« ter ob Dohtarjevega dekleta letu šestnajstem. Zasledil, dognal in razkril sem pa ob Janeza Čopa pismih 14 z dne 1 ./III. 1834. in 27./III. 1834. prešernoslovju tudi tisto doslej toliko iskano in toliko zaželjeno letnico Sonetnega venca v Prešernovem lastnem verzu: »leto — dvakrat devčtsto tri in trideseto«. Vale faveque! — Dostavek. Pregled razprave: I. Venec: iz 1. 1833. II. 1. Gazele. 2. Sonet »Strah«! Petorica izpred Julijine dobe o prvi ljubezni. 3. Že miru ... (Perva ljubezen). 4. Dohtar. III. Venca uvodni sonet sam: letnica 1833; nje pomen. Konec; posnetek rezultatov. — Gradec, 15. julija 1906. Še dvoje troje dodatkov. V prvi vrsti naj tu objavim še tisti prepis onega soneta Prešernovega o Trnovem z letnico 1833, ki sloni na njem vsa razprava; na str. 179/80 tega spisa sem o njem že omenil, da se nam je ohranil v lit. zap. Prešernovi, dasf ga Bleiweis v svoji objavi ni navedel; danes je v lic. bibl. ljubljanski kot točka 17. tistega zbornika. Slove pa to lice njegovo (že v gajici) tako-le: Sonet. Je od vesel'ga časa teklo leto, Kar v Betlehčmu angeljcov hozana Je oznanila, de je noč kočana, Dvakrat devet sto tri in trideseto, Blo velki tčden je v saboto svčto, Ko vodi k božjim grobam pot kristjana — Po tvojih cerkvah hodil sim, Ljubljana! V Ternovo tje sim uro šel deseto. Ternovo, kraj nesrečniga imena! Oh, tam gorje je moje blo rojeno, Od dveh očesov čistiga plamena! Ko je stopila v cerkev razsvetljeno, V serce mi padla iskra je ognjena, Ki vgasnit' se ne da z močjč nobeno. . fiir Dor Prefhern S- (Bc^ocfCigt). Kaže nam potemtakem ta oblika soneta nekatere formalne razlike, dasi ne vsebinskih, če jo primerjamo z ono v Poezijah (str. 132). Prva kvarteta še ne, a pač pa druga. Nje 1. verz je dobil tu šele ono razdelitev na dva dela vsled podpičja; prvotno je bil tedaj tako cel, kakor drugi verzi. Verz 2. še nima tu izraza »molit«! Besede so tu bolj indiferentne. — V soneta verzu 9. je stopil v Poezijah za »Ternovo« klicaj, ki- stoji tu še na koncu vsega verza, po apoziciji; klicaj je kesneje nadomestilo — dvopičje. Naslednji verz 10. je imel na svojem čelu prvotno vzdih »oh«, kar bi bilo edinokrat v poezijah Prešernovih; sicer nimajo tega vzdiha! Kesneje je verz izgubil to čelo, na njegovo mesto je poet del, tedaj šele kesneje, oni važni »tam« ter predrugačil verz tako-le: »Tam meni je gorje bil6 rojeno«. To je gotovoda formalen izboljšek! Drugih variant ni; le to bi bilo še omeniti, da so jati v tem prepisu — čudna izjema! — zaznamovani z: č. To je Preš. v Poezijah opustil. Eno pa je, kar je nam tu posebej važno: Sonet ima že tu ono konpozicijsko idejo prehodne anafore »Ternovo« ter oni »tam«! Vidi se, da je to že od prvega začetka ležalo že v zamislitvi sami. Tisti izjemni prvotni »oh« bi pa pričal, kako je poetu tu ležalo v duši dosti bridkega, kar bi bil rad izrazil; pa si je vse to hotel zlajšati, hotel se od vsega tega oddehniti z vzdihom »Oh...!«, kar motivira in opraviči potem tisti klicaj na koncu za 11. verzom. To obliko vzdiha sta verza 10. in 11. izgubila v Poezijah; na nje mesto je stopila mirna oblika; pozitivno in objektivno, možko le konštatiranje dejstva! Vse te razlike pričajo, da imamo tu prvotnejše lice pesni kakor je ono v Poezijah. Tista tukajšnja oblika onega važnega verza desetega: »Oh, tam...!« pa bi mi potrjala, da tisto »gorjč« ne krije samo spomina na dogodek oni iz cerkve, ampak, k?kor 14* sem rekel, vse kaj več. »Kdo uči — izbrisat' 'z spominja nek-dajne dni!« (»Oferzhenje. — Pevcu.« — Illyr. BI. 6. jun. 1838; in Poezije 36). Neprijeten, težak spomin neprijetnih, težkih nekdanjih doživljajev krije ta beseda, prav kakor »gorje« ! Prepisa črkopis je že gajica. Sodim, da je bil tak tudi že tu prepisani original. Sokličeva opazka ima ime Prešernovo še v bohoričici: »Dor. Prefhern«, kar priča, da je mož imel v svojem peresu še stare črke. Prešeren sam je vsprejel gajico šele leta 1845. Dne 16./I. 1845. ima >Judovfko dekle« (Illyr. BI.) še v stari bohoričici; dne 16. IV. 1845. pa prinašajo Novice Prešernovo: »Pčsem od železne ceste.« Dr. Prešerin.— Tu imamo prvič gajico v Prešernu: dotlej še ni nobene, ni ene pesni v tem črkopisu, dotlej dosledno vse z Bohoričevimi znamenji. In poslej je ostal Preš. spet si dosleden: poslej nimamo nobene več v stari, ampak vse v novi pisavi, ter tako tudi oba rokopisa Poezij iz 1. 1846., ki je njih prvi šel v cenzuro koj po začetku leta (cenzurno tekoče število ulog je bilo : »Ad Nrum 291. 1846.« — Prim. Rudolfinski rokopis!), a njih drugi pa mes. junija 1846. vsled opazke: »In die Zensur zu leiten. Laib. 10./VI. 1846.« (Prim. Blaznikov rokopis; ter Dom in Sv. 1905. 680., pod črto). Potemtakem bi morali ta sonet datirati v leto 1845. na podlagi njegove gajice! Zal, da ne vemo nič o prepisovalcu. Kdo je bil, kaj je bil, kedaj je živel, kje je bil, ko je sonet prepisal; in kako razmerje in k&ko poznanje, kaka zveza, kako občevanje je bilo mej njim in Prešernom, da mu je dal ta sonet, naj mu ga prepiše. Domneva se mi, da je moral Šoklič biti kak diurnist Prešernov v pisarni Crobathovi, ker je prepis tako nemaren! Da bi se nam tudi tu kaj zdanilo! Donesek bi utegnilo biti to za datiranje tega imenitnega soneta. Omenim naj tudi nekaj glavnih tiskovnih napak, ki so se vtihotapile v spis. Čitaj na naslednjih straneh v imenovanih verzih : Str. 122, vrsta 4: v Zhbelizi V.; 125, 18: dekli: (in tako vedno poslej); 127, zadnja vrsta: in pred 25./V1I. 1835.; 129, 7: odkrito; 130, 19: v Zhbel.; 133, 20: pred sonetom II. 22./VI.): (kakor to stoji na str. 132.); 135, 26: siromak; 142,22: ugibljemo; 148, 22: O ljubezenski sreči pa...; 148, 26: ključ; 157, 30: Čop; 164, 25: podčrtal sem to...; 173, 7: 1327g. (nam. 1827); 175, 19: Julii Primcevoj; 175, 30: nikjer ni besedice (nam.: in); 176, 13: Dvakrat; — 176, zadnja v.: jeho; 177, 26: obledelo...; 186, 8: protislovje; — Če treba še kje kaj, zlasaj ga škrata s svojo rok6! Se vedno nisem mogel dobiti Ceha Boreckega študij o Prešernu. Opozorim pa naj še na spis: »O stogodišnjici rogjenja dra. Franceta Prešerna. Piše dr. Ivo Pilar.« (Nada VII., 1901., str. 3) Nima sicer tudi ta nič o letnici 1833, a pač pa drugih misli nekaj, ki so vredne branja. Za Petrarka opozorim naj na Šrep-ljevo branja vredno knjigo: »Preporod u Italiji u XV. i XVI. stolječu« (Mat. Hrvatska 1899.), str. 116 i. n. — O Antonu Stelzich-u pa na opombo Pintarjevo v Lj. Zvonu (1898, 255), ki pravi, da so bili gospod »doma iz Košetic na Češkem, in od 1. 1835, dalje v Ljubljani častni kanonik in cesarski svetnik.« Nazadnje še eno. Zavarovati se mi bodi dovoljeno proti anonimne m u izkoriščanju in ponatiskovanju teh m o j i h pridelkov, ki so sad večletnih študij in večletnega dela. Zal da treba še kaj takega pri nas izreči! Prim, pa le tisto zrcalo, ki je je »spisal« prof. dr. Ozvald: »Naši kulturni delavci v zrcalu Prešernovih poezij«, posebej na straneh 31—35, in moj spis o Lelju (Dom in Sv. 1905). Njegov ugovor, da je imenoval ime na »častnem mestu« (kakor mi oponaša in krsti s tem velikim priimkom tisto svojo 4. stran), je nagsofizem! Prosim le, je li raz-videti pošteno iz tiste 4. strani, ali so tisti rezultati — Levčevi, Murkovi, Pintarjevi, Prijateljevi ali Žigonovi? Ali pa so to morda celo — »plodovi svojega razmišljanja v tem pogledu« V Suum cuique. Capito! Saj drugega nima pri nas — pošten delavec! StraBengel, na Samem 28. avgusta 1906. Slovansko starinoslovje. Dr. Lubor Niederle, professor češke university v Praze: Slovan s kč starožitnosti. Dil I. Puvod a počdtky naroda slovanskčho. V Praze. 1902. vel.8» XV + VIII -f 528 str. Dilu II. svazek 1. Puvod a počatky Slovanu jižnich. 1906. 280 str. L. Niederle si je takoj v začetku svojih znanstvenih študij pred 20 leti izbral slovanske starine za svoj predmet ter si vzel za vzor P. J. Safarika, največega Slovana na tem polju, katerega spominu je posvečen I. del njegovih »Slov. Starožitnosti«. Ša-farikovo delo enakega imena, izdano 1. 1837., je bilo za svoj čas neizmernega pomena za znanost in za vse Slovane še posebe zaradi tega, ker je dokazalo njih starobilost v Evropi na strani drugih indogermanskih narodov; vendar kakor vsaka znanost napreduje, tako se je s tega časa tudi mnogo preiskavalo in pisalo o zgodovini krajev, v katerih iščemo in nahajamo stare Slovane. Šafarik je pisal svoje delo kot historik in filolog, med tem časom pa so se pojavile popolnoma nove znanosti kakor antropologija in prehistorična arheologija, ki imata tudi besedo v težavnem vprašanju o pradomovini in selitvah Slovanov. In ravno v teh strokah je Niederle najprej nastopil s samostalnimi spisi. Njegovo obširno delo »Lidstvo v dobč predhistorickč« (v Praze, 1893) s posebnim ozirom na slovanske dežele, ki je izšlo v ruskem prevodu F. Volkova (Čelovečestvo v doistoričeskija vremena, S. Peterburg 1898), je priročna knjiga za slovanske arheologe. Antropologične študije pa je porabil za .Slovane v knjigi »O puvodu Slovanu« (v Praze 1896). Mnogo pa se je bavil Niederle tudi z raznimi starimi zgodovinskimi viri, kar poleg drugih razprav dokazuje delo »Starovekč zpnivy (poročila) o zemepisu vychodni Evropy se zretclem na zeme slovanskč« (Rozpnlvy českč akademie, v Praze 1899). O pradomovini Slovanov je napisal poučen kratek Članek v II. letniku (1899) »Slovanskega Prehleda«. Kako marljivo je Niederle zasledoval vso literaturo svojega obširnega predmeta, kaže njegov »Vestnik slovanskych starožitnosti« (Praha 1898—1900 v 4 zvezkih) in pa njegovo sodelovanje pri »Vestnik-u slovanske filologie a starožitnosti« (Praha 1901, 1902), ki je žalibog po dveh letnikih prenehal. Niederle se je torej vsestranski pripravljal za svojo veliko nalogo, da zbere in obdela vse gradivo o slovanskih starinah. V »Slov. Starožitnostih« bi .rad podal »sliko prvotne historije in kulture slovanskega naroda na podlagi znanja poslednje dobe«. V štirih velikih delih hoče preiskati »etnologično-historične« slovanske starine in sicer v prvem: kaj vemo o početkih slovanskega naroda in kako se je v treh smerih širil v svoje zgodovinske sedeže, v drugem bo pripeljal južne Slovane v njih dežeLe, v tretjem zahodne, v četrtem vzhodne. V petem in šestem delu pa hoče Niederle naslikati pogoje in podrobnosti prvotne slovanske kulture. Ako bo treba, prinesel bo še sedmi del sistematičen pregled vseh virov in pomočkov. Da se še bolj prepričamo o veliki važnosti takega ogromnega dela, navedem še poglavja I. knjige: 1. O prvotnih sedežih Slovanov, 2. o postanku Slovanov, 3. početki razvoja slovanskega naroda, 4. zemljepisna poročila o domovini Slovanov v staro-večnih virih, 5. prva poročila o slovanskih Venedih, 6. početki historije in prihod Skitov, 7. Skiti in njihovi sosedi za dobe Herodotove, 8. prvi vpad Germanov, Gali v Zakarpatju, 9. Sar-mati in Rim, 10. Ptolomajeva Sarmatija, 11. arheološki razvitek Zakarpatja od neolita do rimske dobe. V »Dodatku« še posebe razpravlja teorijo o slovanskem izvoru Skitov in Sarmatov. Kdor hoče pisati o vseh teh predmetih, mora znati ogromno literaturo v raznih strokah in v raznih jezikih. Niederle nas povsod seznanja z današnjim stanjem vsakega vprašanja, vodi pa nas tudi nazaj ter nam kaže, kaj se je o njem pisalo in lahko rečemo blodilo v dolgih stoletjih; marsikomu se to lahko zdi celo odveč, ali poučne so tudi razne blodnje in večkrat se moramo v zgodovini na nje ozirati, zatoraj smo lahko pisatelju hvaležni, da nam jih je opisal, vredil in večkrat tudi pojasnil. Za primer navedem samo vprašanje, je li domovina Slovanov na jugu od Donave; kakor poročajo kijevski letopisec (»Nestor«) in drugi slovanski in neslovanski kroniki in zgodovinarji (teorija ilirsko-balkanska), ali pa na severovzhodu (sar-matska ali sarmatsko-vandalska teorija). Ako čitamo jugoslovanske zgodovinarje, leksikografe, gramatike in razne pisatelje, navdušene za veliki slovanski svet, lahko takoj povemo, kaj je smisel njihovega večkrat dolgega modrovanja, katere teorije ali pa mešanice obeh se držijo. Naglašati pa moram, da Niederle ni samo vesten kažipot, ampak tudi samostalen preiskovalec, ki ima povsod svoje utemeljeno mnenje ali pa pri marsikaterem zamotanem vprašanju priznava, da še ni rešeno ali pa ni dovolj obdelano. Posebno dobro došle so tudi razne karte. Tako se nam predstavlja približno domovina starih Slovanov (str. 30), selitev iz nje (128), razmerje indeksa človeških lobanj po Evropi (110), vzhodna Evropa po starih virih (186), skitski tetragon v glavi Herodotovi (234), Ptolomajeva Evropska Sarmatija (376), narodopisna slika vzhodne Evrope v 5. stol. pred Kr. in ista slika na podlagi popravljene mape Ptolomajeve (na koncu I. dela). Podrobnosti ne morem navajati. Omenim samo, da Niederle ni »autohtonist«, t. j. ne išče v zgodovinski dobi Slovanov že pred Kristusovim rojstvom po srednji in južni Evropi, ampak za Karpati med Vislo in Dneprom, kamor nas vodijo vsi zgodovinski in drugi viri; tam se je med Poljaki, Belo- in zahodnimi Malorusi ohranil najbolj čisti slovanski tip. Po takem so mu Slovani seveda samo baltijski, ne pa tudi jadranski Venedi. Najstarša poročila o Slovanih pa še nahaja pri llerodotu in za njim inu je do kijevskega letopisca najvažnejši pisatelj Ptolomaj, katerega izvrstno brani proti raznim prestrogim kritikom (342 si.) Ptolomaj sam ne podaje natančnega popisa vzhodne Evrope v II. stol. po Kr., ampak zmes sodobnih in starših poročil (375), katera je treba primerno porabiti (301). Pri tem pa Niederle ne stoji na stališču Šafafika, Pervolfa in dr., da je bila vsa Sarmatija slovanska, ali odločno se postavlja tudi proti Zeussu, MUllenhoffu, Tomascheku, Muchu, Kossini med Nemci, proti Braunu in Pogodinu med Rusi (432), ki nas silijo, naj verjemo v nekak čudež, da je »veliki narod« (po Ptolomaju celo ijiy^U-ov slivo;) Slovanov naenkrat izlezel iz zemlje kakor gobe po dežu. Iz navedenih imen vidimo, da se Niederle meri s prvimi stari-noslovci, ki so pisali o srednji in vzhodni Evropi, in mirne vesti lahko rečemo, da jim je tudi kos. Posebno hvaležni morajo biti iilologi in historiki za obširno poglavje ob arheološkem razvitku Zakarpatja od neolita do rimske dobe (435 511). Kakor antropologične (80—110) ne morejo se tudi arheološke študije o Slovanih pohvaliti z gotovimi rezultati, ker te mlade znanosti še sploh niso dovolj napredovale in ker so poljski in ruski arheologi še premalo delali na tem polju, dasi so zbrali že mnogo važnega gradiva, ki pa zapadnim učenjakom navadno ni znano. Zaradi tega ima pisateljev s slikami podprti pregled dosedanjih najdenišč in izkopin ter njih ocena posebno važiust za vsakega, ki ne more sam slediti za tako raztreseno in nepristopno literaturo. Za razumevanje raznih tujk v vseh slovanskih jezikih je n. pr. jako važno, da vemo, kako jc v mlajši neolitski dobi kultura prihajala iz severa in zahoda, samo tripoljsko- (okoli Kijeva) bilczewska pa z Balkana ob Donavi, Seretu, Prutu in Dnestru (460 si.); bron-čeva kultura med Odro in Dneprom seje pa prinašala iz severnih dežel in iz Ogrskega; še le rimska kultura je izenačila zahodne in vzhodne zakarpatskc kraje. Niederle se vjema s Kossino, tla so Arijci, posebno Slovani, prišli iz Skandinavije (468), ali v vseh drugih vprašanjih je jako oprezen; ne upa se povedati, kaj se naj v neolitski dobi pripisuje Slovanom, kje je bila njih domovina z arheološkega stališča (470), ali nikakor ne dvomi, da so Praslovani bili deležni arijske srednjeevropske kulture že v neolitski dobi; o lužiško-sleški kulturi se nagiblje mnenju, da je slovanska (509), ali to se ne vjema z dosedanjimi zgodovinskimi in filologičnimi dokazi. Dobro je Niederle opazil, da so že Praslovani pripadali različnim kulturam (511), kajti kulturne in jezikovne edinice se nikakor zmirom ne strinjajo. Najbližji primer nahajamo v naši dobi občne nivelizacije pri Slovencih, Hrvatih in Srbih, ki po svojih hišah in domači opravi pripadajo večinoma srednjeevropski kulturi, ob jadranskem morju pa romanski; še celo majhna in patriarhalna Črna gora je v tem oziru razklana.1 II. dela »Izvor in početek južnih Slovanov«, ki torej Slovence posebno zanima, je izšel še le 1. zvezek, v katerem nam Niederle podaje starovečni zemljepis in narodopis Podonavja in Balkana (tudi tu nahajamo poučne karte!), razpravlja vprašanje o autohtonizmu južnih Slovanov in opisuje podrobno njih prihod. Daljno zgodovino po 7. stoletju prepušča dotičnim strokovnjakom, v čemur se tudi razlikuje od Šafarika. Niederle seveda ne more verjeti, da so živeli Slovani za Dravo in Savo že pred rimsko dobo. K njegovi literaturi o slo-vanskosti starih Ilirov je treba omeniti, da nikakor ni popolna; ob ilirizmu pri Hrvatih, Srbih in Slovencih pred Gajem bi se dala pisati velika razprava ali cela knjiga, kajti tu se je treba ozirati tudi na leksikografe, gramatike in razne pisatelje, ki so jezik južnih Slovanov zvali ilirski (gl. besede Ilir, Ilirička, ili-rički, Ilirida, Ilirija, llirijanin, ilirijanski, ilirijski. Ilirik, iliriški, ilirski v Rječniku hrv. ili srp. jezika), saj še Megiser v svojem »Dictionarium quatuor linguarum« (Graecii 1592) pravi o naši slovenščini »llluricae, quae vulgo Sclavonica appelatur«, za hrvaščino-srbščino pa rabijo ta izraz prvi gramatiki B. Kašič (Cassius, Institutionum linguae illyricae libri duo, 1604) in razun Vrančiča vsi leksikograii Mikalja, Dellabella, Belostenec, Jam-brešič, Stulli in Voltiggi. Po takem se ni čuditi, da se je teorija o slovanstvu starih Ilirov tako vkoreninila in razširila. Niederle ni autohtonist, ali ne strinja se s šolo Miillen-hoffovo in Roeslerovo, po kateri bi Slovani bili prišli k Donavi še le v V., na Balkan pa v VI. in VII. stol. N. sodi po zgodovinskih virih, da so dosegli Donavo že v I. stol. po Kr., vendar samo na nekaterih krajih v podobi večih ali manjših otokov med tujimi življi. To se da že a priori sklepati iz vednih selitev raznih narodov iz Zakarpatja od I. — V. stol. in iz ogromne razširjenosti Slovanov že pred VI. in VII. stol., kajti njih prvo- ' Pr. mojo razpravo »Zur Geschiehte des volksttlmlichen Hauses bei den SUdslaven« v Mitteilnngen der Anthropologischen Gesellschatt in Wien 13. XXXV., 313-328, XXXVI., 12-40, 92-129. bitni sedeži se niso izpraznili kakor pri Germanih, torej se je okupacija južnih dežel polagoma pripravljala. Kostoboki, katerih slovanskost je Niederle že v I. delu (str. 400 si.) dokazoval, so vdrli na Balkan že 1. 176 po Kr., Karpi, katerih slovanskost pa mu je vendar dvomljiva (175, tu pravi, da je v Archiv-u f. slav. Philol. XXV. precenil armenskega geografa Mojzesa Ho-renskega), v letih 214—295, Peutiugerova mapa navaja za IIL stol. v dolnji Besarabiji Venadi Sarmatae (123), na Ogrskem so bili neslobodni Sarmatae limigantes Slovani (127 si.); slovanske besede so Priskov ;ji3o; (med) in Jordanesova strava, kajti Jordanes je bil sam Got in te besede ne bi povdarjal, če bi bila gotska (138). Nekaj jedra ja tudi v Nestorjevem poročilu o napadu Vlahov (t. j. galskega plemena Volhov, I. 312) na podonavske Slovane in v spominih na Trajana-Trojana v narodnih pesnih in pripovedkah pri Srbih in Bolgarih. Izmed imen se Niederle sklicuje (148 si.) v Panoniji na Pelso, Ulcat Ulcus, OSXxo; (Vl-bka— Vuka), Vrbas, Pelva, Metubarris, Is^jštvov, £sf>(3!nov pri Ptolomaju, Servitio na Peutiugerovi mapi, Servitti v poznejših virih, civitas Pistrensis (po neki reki Bistra = Bystra), v Dakiji na Černo (154), Brzavo in Pathissus. Moram pa omeniti, da so njih etimologije večinoma dvomljive. Pelso bi sicer lepo odgovarjalo češkemu in slovenskemu plešo, ali kako naj razložimo isto rusko obliko, kjer bi pričakovali peleso? Vrbas na vsak način ni star lokal, ampak tvorba s končnico as-b (Miklosich, Vgl. Gram. II, 320), sicer pa pisatelj drugod (str. 86) sam misli na Urpanus. Oblika Pelva je pravilno prešla v Pleva, Pliva, kajti narečje je tam ikavsko (na pluti, plivati ni misliti!), ali baš to govori, da ime vendar ni slovansko, vsaj ne vemo mu korena. Pri Pistrensis moti pisava (p za b, še bolj bi pa pričakovali nekak oglas starega y), pri Pathissus ne morem misliti na sedanje srbsko Potisje, ker to je ime za kraj ne pa za reko. Če bi bili Rimljani in Grki v resnici sprejeli besedi veverica in kuna (165), še to ne bi dokazovalo mnogo, kajti kože teh živalic so lahko kupovali tudi iz Zakarpatja. Iz »dakijskih« rastlinskih imen pri Dioskoridu (167—168) se meni ne zdi nobeno slovansko. - Germansko obliko imena za Ister-Donavo so Slovani lahko sprejeli že tudi na severu. Ti primeri kažejo, kako malo zanesljivi so v slovanskih in tudi v drugih starinah jezikovni dokazi, posebno kar se tiče razlaganja imen. Zaradi tega Niederle sam pravi, da je ne-metodično, ako se išče Slovane samo na podlagi imen tam, kjer nam manjkajo zgodovinski viri, kajti brez tega bi lahko, kakor je rekel Miklošič, tudi Mekko in Medino razlagali iz slo-vanščine (86). Vendar večkrat se nahajamo v krajih in dobah, v katerih je nekdanje bivanje Slovanov verjetno, in po takem iščemo dokaze vendar v etimologiji ohranjenih imen. Tako postopa večkrat tudi Niederle, ali brez posebne sreče. Za primer navajam samo Herodotove Budine, katerih slovanskost Niederle dokazuje tudi z etimologijo, za katero so mu na razpolaganje kar trije koreni (I. 283): bud—- (č. budovati, buda, p. budowac, r. buda), b-bd— (bedeti, buditi) in bj^d—. Zadnji koren odpada, ker vsi slovanski jeziki so imeli še v zgodovinski dobi nosnike; buda je nemška tujka, ali precej smisla še bi ipak imelo Maretičevo razlaganje: Budin-b, ki stanuje v budah, ko bi bila ta tujka posebno stara, ali ni že zaradi tega, ker se nahaja samo v severoslovanskili jezikih; pri b-bd—, budi— so težave s končnico (pr. Miklosich, Vgl. Gram. II, 115, 129). Na to bi se lahko ugovarjalo, Niederle pač ni dober etimolog, kar so mu kritiki biologi kakor Sobolevskij (v Žurnalu ministerstva narodnago prosveščenija) tudi očitali, in v uvodu v 11. delu (str. 7) sam pravi, da ni »biolog po poklicu«. Tu ga moramo braniti proti njemu samemu: Niederle je prav dober biolog, ako tolmači stare vire, pač pa ni lingvist ali primerjajoči jezikoslovec. To je sicer nedostatek, kateremu se Niederle izogiblje kolikor more s tem, da se drži lingvistov (sveta si išče posebno pri svojih tovariših), ali kot slovanski iilolog v širokem pomenu te besede rad priznavam, da mi je ljubše, ako slovanske starine piše dober klasični Iilolog, historik, arheolog in antropolog nego lingvist, kajti kar se da z lingvistiko doseči, si slovanski biologi laže sami poiščemo in dodamo, ne moremo si pa podobno pomagati v drugih strokah. Več lingvistike bo tudi Niederlu treba, ko bo pisal o stari slovanski kulturi. Sicer pa naglašam, da se je primerjajoče jezikoslovje po velikih uspehih, ki jih je imelo v prvi dobi tudi na polju slovanskih starin — podalo nam je najjasnejši dokaz, da Slovani pripadajo arijskemu ali indogermanskemu plemenu — večkrat precenjevalo, posebno v »lingvistični paleontologiji« se je iz besed preveč sklepalo; s časom pa se je izgubilo v neplodnem formalizmu in nazadnje v prekritičnem nihilizmu (primer: P. Kretschmer, Einleitung in die Geschichte der griechischen Sprache). Zaradi tega je njegova slava nekoliko pobledela in v novejšem času ga skuša graški primerjajoči jezikoslovec R. Meringer oživiti s tem, da zahteva, naj se pri besedah vedno in natančno misli tudi na stvar (pr. njegove članke »Worter und Sachen« v »Indogermanische Forschungen« XVI—XVIII. ali pa moje poglavje o mizi pri južnih Slovanih v »Mitteilungen der anthropologisclien Gesell-schaft in Wien« XXXVI. B. str. 113—128). Koliko previdnosti je treba tudi pri razlaganju sedanjih slovenskih krajevnih imen, kako je treba zasledovati vse njihove dostopne oblike v teku stoletij, kažejo nam vzorne razprave prof. Streklja v našem »Časopisu«. Te opazke pa naj bodo tudi svarilo vsem, ki bi hoteli še vedno brez potrebnega znanja etimologizirati, posebno na polju slovanskih starin. Kako so se Slovani selili v južne dežele, se je večkrat popisovalo. Najboljši pregled imamo v novejšem času od St. Stanojeviča (Vizantija i Srbi, Novi Sad 1903), ali tudi ž njim se je Niederle večkrat razšel (194). Slovani so prihajali v bizan-tijsko carstvo že pred prvim zapisanim vpadom leta 527, na začetku 6., če ne že na koncu 5. stoletja. Grško so že prej (1. 587 — 589) pustošili, nego se navadno misli, kar dokazuje nedavno izdana kronika Mihaela Sirskega (213); tudi naseljevali so se na Balkanu in na Grškem že v 6. stol. (215); sploh se Slovani z Balkana niso vračali za Donavo nazaj kakor Avari (233). Prava poplava balkanskega polotoka se je pa vršila od 1. 602, ko je Bizantija opustila donavsko mejo. Na koncu 7. stol. je bilo slovansko zasedanje' Balkana že dovršeno. Marsikaj novega prinaša tudi poglavje o prihodu Hrvatov in Srbov. Proti poročilu Konstantina Porfirogeneta, da so se Srbi in Hrvati priselili še le za cesarja Heraklija ter se zagnali kakor klin med Kopitarjeve in Miklošičeve »Slovene«, so v novejšem času odločno nastopili Rački in drugi zgodovinarji, med tilologi pa Jagič in Oblak, ki sta tak dualizem pobijala s faktom, da predstavljajo južnoslovanska narečja po svojem sorodstvu nepretrgan lanec. Pervolf, Maretič in Jagič so Konstan-tinovo veliko Belo Hrvatsko in Belo Srbsko proglasili za prosto izmišljavo bizantijskega cesarja, Bolgar Drinov, ki je nedavno umrl kot profesor v Harkovu, pa je hotel Konstantina naravnost izključiti iz virov za slovansko zgodovino. Vendar razna poročila •dokazujejo na severu Hrvate in Srbe, posebno pa nedavno najdena kronika Kardizi-ja in anonimni perzijski geograf iz 10. stol. Veliko Hrvatsko za Karpati še v 9—10. stol. (266 si.). Po takem nahajamo še Hrvate in Srbe na Češkem, Poljskem in Ruskem, ali pri tem ne smemo misliti na različne narodnosti, ampak na odlomke iste skupine, ki so se razleteli na razne strani. Da češki Hrvati in lužiški Srbi spadajo k popolnoma različni jezikovni skupini, na kar se sklicujejo biologi (od Dobrovskega in ■Safafika) in tudi historik Rački, ni noben nasproten dokaz, kajti v 10. stoletju še razlika narečij sploh ni bila tako velika, iz 17 —19. stoletja pa vemo, da za počeščenje hrvaških kolonij na Moravskem in Slovaškem ni bilo niti dveh sto let treba (272). Jaz vem še jasnejši primer: 1. 1740 se je preselilo iz Avstrije 150.000 Srbov (gornji in dolnji lužiški Srbi štejejo danes nekaj ■črez 120.000 duš z dvema književnima jezikoma!) v Rusijo iij danes so že vsi »nastojaščie (pravi) chochlj« t. j. Malo-Rusi. Še bolj kurijozno pa je, da so ne posebno mnogoštevilne bolgarske kolonije v Herzonski guberniji iz 1. 1801—1806 (vseh Bolgarov se danes tam šteje nekaj črez 25.000 duš) asimilovale Maloruse v koloniji Parkany 1 (bili so brez zveze z drugimi [rojaki). Meni je o svojem času Jagičev in Oblakov dokaz z nepretrganim pincem južnoslovanskih narečij neizmerno ugajal, ali danes moram priznati, da je ta sorodnost delo več kot tisočletne asimilacije ne samo v različnih časih došlih slovanskih plemen, ampak, kar je posebno važno, tudi poslovanjenja raznih in mnogoštevilnih tujih življev (gl. K. Jireček, Die Romanen in den > Izvestija odt. russkago jazyka i slovesnosti imp. akademii nauk, XI. (1906) kn. 1, 132. Stadten Dalmatiens, Denkschriften der kais. Akademie d. Wiss. in Wien, B. XLVIII, 33—44), tako da so se verige južnoslo-vanskega lanca še le pozno popolnoma sklenile. Podobne razmere opazujemo tudi pri sorodnosti indogermanskih jezikov in današnje stanje nikakor ni dokaz za prvotno, kar je Niederle dobro posnel po Delbriicku in Brugmannu (I. 68). Za veliko zakarpatsko Srbsko nimamo podobnih dokazov, ali Srbe nahajamo že v II. stol. po Kr. pri Ptolomaju (279). Konstantin si je torej v 10. stoletju, ko je imel pred seboj Srbe in Hrvate, lahko Veliko ali Belo Srbijo stvaril po analogiji Velike Hrvatske; spomini o prihodu izza Karpatov so se posebno v kneževskih rodbinah pri Srbih in Hrvatih lahko ohranili do 10. stoletja in jedro Konstantinovega poročila je torej resnično. Med historiki, ki so pisali o zakarpatski Hrvatski, pogrešam tudi metodično zanimivo delo T. Wojciechowskega »Chrobacya« (T. I. Krak6w 1873), kjer se »Bela« ali »Velika Chrobacya« polaga naravnost v Malo Poljsko, ki je postala iz prvotne Krakovske škohje. Našega Linharta »Versuch einer Geschichte von Krain und der iibrigen sudlichen Slaven Oesterreichs« citira Niederle (76, 78) po izdaji Ntirnberg 1796. To pa je gotovo samo izdaja z novim naslovnim listom za Nemčijo, kajti delo je izšlo v Ljubljani I. zvezek 1788, II. 1791. Pravi datum ni malenkost, posebno ker imamo Slovenci malo učenjakov, ki bi bili tako razumno pisali o naši preteklosti ter pri tem sklepali iz takratnega kulturnega stanja južnih Slovanov na starejše dobe. Niederle pazi sicer na prava slovanska imena, vendar so tudi njemu spodletele »Veglianke« (91) za prebivalke otoka Krka in Friaul za Furlansko (239). Niederlejevim Starožitnostim se večkrat pozna, da so hitro pisane: pisatelju gledamo preveč v njegovo delavnico, posebno nekateri ekskurzi so predolgi, večkrat se pretrguje, semtertje se ponavlja ali si pa oporeka (n. pr. so Bastarni I. 291 vzhodno-germansko pleme, že na str. 293 pa le »bržkone« [nejspiše]). Vendar te in druge slabosti radi spregledamo pri tako ogromnem delu, ki bo res »priročna knjiga na mizi vseh različnih učenjakov, ki se zanimajo za početke slovanske zgodovine« kakor si pisatelj sam želi (I. str. VII). Mi pa želimo njemu, naj ga srečno dovrši, posebno tudi kulturni del, kajti nove in popolne »Slovanske starožitnosti« (Safarikove so ostale brez kulturnega dela) potrebujemo jako. Prihodnji zvezek bo za nas posebno važen, ker tam pridejo Slovenci na vrsto. Vse naše znanstvenike pa to delo opominja, da ne smemo zanemarjati slovanskih jezikov. Poleg Niederlejevih Starožitnosti nam je samo češka književnost podarila v zadnjih letih še »De-jiny (zgodovino) slovanskych apoštolu Cyrilla a Methoda« (v Praze 1902) od Fr. Pastrnka, našim folkloristom mo' ' > biti znani spisi J. Polivke, literarnim zgodovinarjem pa J. Vlčka »Dejiny češke literatury« posebno pa veliko delo raznih strokovnjakov »Literatura češka 19. stoleti« (3 knjige 1902-1905). In k temu še prihajajo razni časopisi, izmed katerih tukaj omenim samo »Cesky časopis historickv«, ki se lahko meri s vsemi podobnimi strokovnjaškimi listi, in pa »Narodopisnv Vestnik českoslovanskv«, ki naj kaže pot tudi našim »narodopiscem«,1 posebno s svojimi književnimi poročili. Želim, naj bi naši slavisti, historiki in arheologi jemali Niederlejeve Starožitnosti večkrat v roke in se ne dali motiti od njim laže pristopnih, ker tudi v nemščini izdanih spisov E. Boguslawskega »Methode und Hilfsmittel zur Erforschung der vorhistorischen Zeit in der Vergangenheit der Slaven« (Jena 1902) 2 in »Einftlhrung in die Geschichte der Slaven« (Jena 1904). Ta rodoljubni Poljak je sicer neizmerno mnogo čital in nabral tudi precej lepega gradiva, ali njegova metoda in nazori ne bodo prinesli napredka v slovanske starine. M. Murko. 1 Izrazi folklore, folkloristika se naj ne prevajajo po nepotrebnem; posebno naj se ne pozabi, da angleški »folklore« pomeni le »tradicijo-nalno« ali ustmeno književnost, torej ne tudi popisovanje domače kulture. Ime »folklorski odsek« pri Slovenski Matici ni na s\ojem mestu. a Gl. recenzijo, ki jo je napisal sam Niederle v Arcliiv f. slav. Pliilol. XXV, 145-149. Društvena poročila. Poroča društveni tajnik. Odborova seja dne 31. oktobra 1906. ; avzoči: Dr. P. Turner, H. Schreiner, A. Kaspret, M. Ljubša, F. Kovačič, G. Majcen, dr. K. Vrstovšek, J. Vreže. Tajnik poroča, da je od zadnje odborove seje društvo izda' drugi zvezek »Zgodovinske knjižnice« v 1000 izvodih. Vis. c. kr. centralna komisija je v ta namen društvu posodila več klišejev, kar se z zahvalo vzame na znanje. Nameravana predavanja o počitnicah se zaradi obolelosti enega predavateljev in zaradi mnogih političnih shodov niso mogla vršiti. Prebere se dopis pripravljalnega odbora vseslovanske razstave v Pragi in soglasno pritrdi, naj se razstava vrši v Pragi 1. 1910. »Zgodovinsko društvo« je pripravljeno začeti akcijo, da se za Štajersko organizira v ta namen osrednji odbor iz zastopnikov raznih korporacij. Prof. Kovačič poroča o svojem potovanju v Posavju. Isti razvija tudi načrt, kako je ustvariti južnoštajerski narodni muzej. Odbor načeloma pritrdi, vendar se sklene, da se v tej zadevi skliče posebna enketa. Spis o nabiranju narodopisnega blaga se sprejme in sklene, v tej zadevi stopiti v dogovor z »Matico Slovensko«. Za letošnji občni zbor se odobri dnevni red, določitev dneva se pa prepusti predsedništvu. Sklene se, ponuditi »Muzejskemu društvu« v Ljubljani ožjo zvezo v znanstvenem delovanju in v dobivanju društvenih publikacij od udov obeh društev. Sprejmejo se še nekateri nasveti glede pridobitve raznih rokopisov in izdavanja kronik. Imenik društvenikov 1. 1906. Redni udje.1 Akademija slov. bogoslovcev v Celovcu. Apih Jožef, c. kr. prof. v Celovcu. Arnejc dr. J., učit. kand. v Ljubnem. Atteneder Josip, župnik na Polzeli. Avsec Fran, župnik pri Sv. Juriju p. Kumnom. Barle Janko, prebendar v Zagrebu. Baš Lovro, c. kr. notar v Celju. Bohak Fran, m. kapelan v Mariboru. Bohanec Ivan, župnik pri Svetinjah. Bohinc Fil. Jakob, vpok. stolni župnik v Braslovčah. Bosina Ivan, kapelan pri sv. Juriju v SI. gor. Brejc dr. Janko, advokat v Celovcu. Brenčič dr. Alojzij, odv. v Celju. Brezovšek Martin, župnik pri Sv. Martinu na Poli. Brolih Luka, c. kr. gimn. prof. v Pazinu. Brumen dr. Anton, odv. v Ptuju. Cajnkar Jakob, župnik v Središču. Cajnko Valentin, katehet v Varaž-dinu. Cerjak Fran, kapelan v Šmarju. Cerjak Josip, župnik v Rajhenburgu. Cestnik Anton, c. kr. gimn. prof. v Celju. Chloupek dr. Karol, zdravnik v Ljutomeru. Christalnigg grof Oskar, graščak v Gorici. Cilenšek Alojzij, župnik v Poli-čanah. Čebašek Jakob, kapelan v Dobovi. Čede Josip, župnik v Studenicah. Čitalnica narodna v Celju. Čižek Alojzij, katehet v Mariboru. Čižek Josip, dekan v Jarenini. Debevec Josip, c. kr. profesor v Kranju. Dečko dr. Ivan, advokat v Celju. Dobrove Josip, m. kapelan v Celovcu. Dovnik Fran, dekan v Gor. Gradu. Ferk Feliks, zdravnik v Mariboru. Feuš dr. Fran, prof. bogosl. v Mariboru. Firbas dr. Fran, c. kr. notar v Mariboru. Fišer Andrej, župnik v Ribnici. 1 Dosmrtni udje so zaznamovani z ležečimi črkami. Flek Josip, prost v Ptuju. Florijančič Josip, kapelan v Št. Juriju ob Taboru. Framska šola v Framu. Frangež Jernej, župnik pri Sv. Marjeti. Franc-Jožefova šola v Ljutomeru. Frančiškanski samostan v Mariboru. Fras Marko, c. kr. knjigovodja v Šoštanju. Gaberc Simon, dekan v Mariboru d. br. Glaser dr. Ivan, advokat v Mariboru. Globočnik Anton pl. Sorodolski, dv. sv. na Dunaju. Gomilšek Fran, kapelan pri Sv. Benediktu. Gorišek Ivan, vikar v Celju. Gorup Josip, učitelj na Polenšaku. Grafenauer Ivan, c. kr. g. prof. v Kranju. Gregorec dr. Anton, zdravnik v Ptuju. Gregorec dr. Lavoslav, kanonik in dekan v Novi cerkvi. Gregorc Pankracij, župnik v Ven-česlu. Grossman dr. Karol, advokat v Ljutomeru. Gruden dr. Josip, prof.. bogosl. v Ljubljani. Hajšek Anton, č. kanonik v Slov. Bistrici. Haubenreich Alojzij, kn.-šk. ekspe-ditor v Mariboru. l lauptmann Fran., c. kr. profesor v Gradcu. Hebar Fran, župnik na Sp. Polskavi. Hirti Fran, župnik v Slivnici. Hohnjec dr. Josip, prof. bogoslovja v Mariboru. Horjak Janez, kapelan pri Kapeli. Horvat Friderik, župnik v St. Lovrencu na Poh. Hrastelj Gregor, župnik v Selnici. Hrašovec Fran, c. kr. okr. sodnik v Gradcu. Hrašovec dr. Juro, advokat v Celju. Hrašovec dr Silvin, sodnik v Mariboru. Hribar Ivan, župan v Ljubljani. Hribovšek Karol, stolni dekan v Mariboru. Hržič Anton, prof. v Zagrebu. Ilešič dr. Fran, c. kr. učit. prof. v Ljubljani. Irgl Fran, župnik na Vranskem. Jager Avguštin, kapelan v Hajdini. Janežič Rudolf, spiritual v Mariboru. Janko vič dr. Fran, zdravnik v Kozjem. Janžek Eduard, župnik pri Sv. Marjeti nad Laškim. Janžekovič Jožef, župnik pri Sv. Lenartu v Slov. gor. Janžekovič Lovro, župnik v Veržeju. Janžekovič Vid, župnik v Svičini. Jarc Evgen, c. kr. prof. v Kranju. Jazbec Anton, župnik v SI. Gradcu. Jazbinšek Fran, gimn. v Mariboru. Jeglič dr. Anton Bonaventura, knezo-škof v Ljubljani. Jelšnik Ivan, kapelan pri Sv. Juriju ob južni žel. Jerovšek dr. Anton, real. prof. v Mariboru. Jerovšek Fran, c. kr. gimn. prof. v Mariboru. Josseck Ljudevit, c. kr. poštni ofic. v Mariboru. Jurčič Josip, dekan v Vuzenici. Jurko Ivan, kapelan na Sladki gori. Jurkovič Martin, dekan v Ljutomeru. Jurtela dr. Fran, odvetnik v Ptuju. K ac dr. Viktor, zdravnik v Mariboru. Kapl<;r Ivan, župnik pri Sv.Jakobu v SI. gor. Karba Matija, župnik v Zrečah. Kardinar JosiD, c. kr. gimn. prof. v Celju. Kaspret Anton, c. kr. gimn. prof. v Gradcu. Kavčič Jakob, c. kr. gimn. prof. v Mariboru. Keček Andrej, župnik v Stopercah. Kelemina Matija, župnik v Št. llju. Klasinc dr. Ivan, odvetnik v Gradcu. Koblar Anton, dekan v Kranju. Kocbek Anton, župnik pri sv. Križu. Kociper Anton, kapelan pri Sv. Lovrencu na Dr. p Kociper J. Ev., kapelan v Ljutomeru. Kokelj Alojzij, župnik v Vurbergu. Kolar Anton, župnik na Keblju. Kolar Vinko, provizor v Reki. Kolarič Anton, gimn. prof. v Ptuju. Kolarič Josip, župnik pri Sv. Martinu na Paki. Kolšek dr. Josip, advokat v Laškem. Kolšek Vinko, c. kr. notar v Šoštanju. Kočevar Makso, učitelj v Šoštanju. Komljanec dr. Josip, prof. v Ptuju. Koropec Ivan, učitelj v Šoštanju. Korošec dr. Anton, drž. poslanec v Mariboru. Kos Alojzij, župnik pri Sv. Martinu. Kos dr. Fran, c. kr. prof. v Gorici. Košar Jakob, župnik v Žičah. Kosi Jakob, kapelan v Celju. Košan Janko, c. kr. prof. v Mariboru. Kotnik Fr., stud. pliil. v Gradcu. Kovačič dr. Fran, prof. bogosl. v Mariboru. Koželj Fran, kapelan v Središču. Kozinc Ivan, župnik v Slivnici pri Celju. Kožuh Josip, c. kr. gimn. prof. v Celju. Kranjc Josip, kapelan pri Sv. fefru pri Mariboru. Kranjc Viktor, c. kr. gen. major v Gradcu. Krek dr. Bogomil, dv. in sodn. advokat na Dunaju. Kronvogl dr. Josip, c. kr. sod. svet. pri Sv. Lenartu. Kropivšek Val., kapelan v Ptuju. Krošelj Fran, kapelan vMarenbergu. Kruljc dr. Fran, kapelan v Mariboru. Krušič Ivan, šolski svetnik v Celju. Krušič Jakob, župnik v Št. Andražu pri Velenju. Kukovec dr. Vekoslav, odv. kand. v Celju. Kukovič Anton, nadučitelj na Po-lenšaku. Kumer Karol, župnik v Prihovi. Lah Martin, župnik pri Mar. Snežni. Landergott p. Emerik, frančiškan v Brežicah. Lasbacher Ivan, trgovec v Slov. Bistrici. Lasbacher Josip, kapelan pri Sv. Antonu v SI. gor. Leber Fran, župnik pri Sv. Janžu pri Sp. Drgrd. Lednik Anton, župnik v Ločah. Lekše Fran, župnik v Lučah. Lenart Janez, nadžupnik pri Sv. Martinu. Lenart Martin, kapelan v Slivnici pri Celju. Lendo.všek Mihael, župn. v Makolah. Ljubša Matija, kurat v Gradcu. Lom Fran, župnik pri Sv. Petru na Kron. Gori. Lončarič Josip, kapelan v Trbovljah. Lorbek Ivan, kapelan v Grižah. Lorenčič V., kapelan v Rajhenburgu. Majcen Gabriel, c. kr. vadn. učitelj v Mariboru. Majcen Josip, kanonik v Mariboru. Majhen Josip, nadučit. v pok. v Studenicah. Majžer Anton, c. kr. gimn. prof. v Pazinu. Markošek Ivan, vikar v Mariboru. Marzidovšek Jakob, voj. duhovnik v Gorici. Matek Blaž, c. kr. gimn. prof. v Mariboru. Matek dr. Martin, kanonik v Mariboru. Mayer dr. Fran, odvetnik v Šoštanju. Medved dr. Anton, c. kr. gimn. prof. v Mariboru. Menhart Jak., župn. pri Vel. Nedelji. A fes ko Martin, župnik pri Kapeli. MihaličJosip, župnik pri Sv. Barbari. Miki Fran, trgovec pri Sv. Marjeti. Misijonska hiša v Studencih pri Mariboru. Mlakar p. Bernardin, frančiškan v Gorici, Mlakar dr. Ivan, kanonik v Mariboru. Močnik Fran, kapelan pri Sv. Tomažu. Moravec Fran, stolni župnik v Mariboru. Mraz Tomaž, nadžupnik v pok. v Selnici. Mrkim Anton, kapelan v Vel. Laščah. Murko dr. Matija, c kr. vseuč. prof. v Gradcu. Nafotnik dr. Mihael, knezoškof i. t. d. v Mariboru. »Naprej«, izobr. in zabavno društvo v Gradcu. Ogradi Fran, opat v Celju. Orožen Fran, c. kr. učit. prof. v Ljubljani. Osenjak Martin, župnik pri Sv. Petru pri Radgoni. Ozrriec Josip, župnik pri Sv. Lovrencu na Dr. p. Pajk Milan c. kr. prof. v Ljubljani. Peisker dr. I., c. kr. vseuč. prof. v Gradcu. Petelinšek Martin, kapelan pri Sv. Magdaleni v Mariboru. Petovar Terezija, učitelj, pri Kapeli. Pintarič Fran, dekan v Radgoni, Pipuš dr. Radoslav, advokat v Mariboru. Pivec Štefan, župnik v Podčetrtku. Planine Fran, kapelan v 1'išecah. Plepelec Josip, provizor pri Sv. Emi. Pleteršnik Maks, c. kr. g. prof. v p. v Ljubljani. Ploj dr. Miroslav, dv. svetnik na Dunaju. Podkrajšek Fran, železn. ofjcijal v Ljubljani. Posojilnica v Slov. Bistrici. Posojilnica v lirešicah. Posojilnica v Celju. » v Dolu. » v Framu. » v Gornjemgradu. » v Jarenini. » v Konjicah. » v Ljutomeru. » v Mariboru. » v Ormožu. » v Ptuju. » v Gornji Radgoni. » v Šmarju. » na Slatini. » Savinjska v Žalcu. Potovšek Josip, župnik v Artičah. Potrč p. Rafael, minorit pri Sv. Vidu. Požar Alfonz, kapelan v Vojniku. Preglej Viktor, kapelan v Konjicah. Presker Karol, župnik v Kapelah.. Pšunder Ferd., vikar v Ptuju. Pukl Jakob, tolmač v M. Enzers-•dorfu. Pučnik Anton, m. kapelan v Celju, Rabuza Anton, učit. kandidat v Mariboru. Rančigaj Anton, župnik pri Sv. Petru v S. d. Rantaša Tomaž, posestnik v Seliščih. Ravnateljstvo gimnazijsko c. kr. v Pazinu. Rath Pavel, župnik v Št. Ilju pri Turjaku. Rauter Jakob, kapelan v Št. Ilju v SI. gor. Reich Anton, c. kr. blag. preds. v Ljubljani. Repolusk Friderik, župnik pri Sv. Vidu. Kobič Fran, dež. odbornik v Gradcu. Rojnik Štefan, rač. otic, v Gradcu. Rosina dr. Fran, advokat v Mariboru. Rožman Janez, župnik vZavodnjem. Savinjska podružnica slov. plan. društva v Gornjem gradu. Sernec dr. Janko, zdravnik v Celju. Sernec dr. Josip, odvetnik v Celju. Schoeppl dr. Ant. vitez v Ljubljani. Sigi Josip, župnik v Trbonjah. Simoni č Fran, stol. vikar v Mariboru. Singer Štefan, župnik v Logavesi. Sinko Jožef, župnik priSv.Lovrencu. Sket dr. Jakob, c. kr. prof. v Celovcu. Slane dr. Karol, advokat v Novem mestu. Slavič Fran, župnik pri s\. Antonu. Slavič dr. Matija, katehet v Celju. »Slovenija«, akad. dr. na Dunaju. »Slovenska knjižnica ljubljanskih bogoslovcev« v Ljubljani. Somrek dr. Josip, ravnatelj tiskarne v Mariboru. "Srabočan Ant., župnik v Pišecah. Stegenšek August, prof. bogosl. v Mariboru. Stern Jurij, kovaški mojster v Mariboru. Steska Viktor, kn. šk. dv. kapelan v Ljubljani. Sticker dr. Ljudevit, odv. kand. v Celju. Strelec Ivan, nadučit. v Št. Andražu v SI. gor. Strgar Anton, kapelan v Mariboru. Stroj Alojzij, katehet v Ljubljani. Suhač dr. Anton, dekan pri Sv. Ani. Svet Alfonz, gvardijan v Gradcu. Šalamun p. Bernardin, kapelan pri Sv. Trojici v Halozah. Šijanec Anton, župnik pri sv. Juriju v SI. gor. Šinko Matija, prof. v p. v Središču. Škamlec Ignac, kapelan v Ljutomeru. Šket Mihael, župnik v Loki. Škileč F rane, trgovec pri Sv. Benediktu. Šlander Anton, dekan v Starem trgu. Šlebinger dr. Janko, c. kr. gimn. prof. v Ljubljani. Šoba Alojzij, župnik v Zdolah. Šmid Miloš, župnik v Solčavi. Špindler Fran, kn. šk. rač. rev. v Mariboru. Schreiner Henrik, c. kr. učit. ravnatelj v Mariboru. Štrakl Matej, župnik pri Sv. Petru. Štrekelj dr. Karol, c. kr. vseuč. prof. v Gradcu. Štuliec Fran, kapelan pri Sv. Juriju na Šč. Tiplič dr. Fran, zdravnik pri Sv. Lenartu. Tomanič Janez, župnik pri Sv. Urbanu. Tomažič Ivan, kn. šk. dv. kapelan v Mariboru. Tomažič Marko, župnik v Pilštanju. Tombah Josip, župnik pri Sv. Petru p. Sv. gor. Tominšek dr. Josip, c. kr. prof. v Ljubljani. Topolnik Ivan, kapelan v Šoštanju. Trop Fran, vikar v Mariboru. Trstenjak Anton, kontrolor mestne hranilnice v Ljubljani. Trstenjak Alojzij, gimnazijec v Mariboru. Trstenjak Ernest, vojni kurat v Gradcu. Turner dr. Pavel, veleposestnik v Mariboru. Učiteljišče c. kr. v Mariboru. Ulčnik Martin, župnik v Doliču. Vodnik Hinko, c. kr. prof. v Celju. Vodošek Jos., kapelan pri Sv. Pavlu. Vogrin Ivan, kapelan pri Sv. Petru pri Radgoni. Voli Jernej, kanonik v Mariboru. Vojsk Alojz, župnik pri Sv.Kungoti. Volčič Miroslav, kapelan v Slivnici. Vošnjak dr. Josip, zdravnik v SI. Bistrici. Vozlič Leopold, kapelan v Feld-bachu. Vovšek dr. Fran, državni poslanec v Mariboru. Vraber Maks, kapelan v Vidmu. Vraz Anton, župnik pri Sv. Antonu, v SI. gor. Vrečko dr. Josip, odvetnik v Celju. Vreže Ivan, c. kr. učit. profesor v Mariboru. Vrhovnik Ivan, župnik v Ljubljani. Vrstovšek dr. Karol, c. kr. gimn. prof. v Mariboru. Weixl Josip, župnik pri Sv. Križu. Zamuda Alojzij, kapelan na Vranskem. »Zarja«, akad društvo v Gradcu. Zavod šolskih sester v Mariboru. Zemljič Matija, župnik pri Sv, Juriju ob Pesnici. Zidanšek Josip, prof. bogoslovja v Mariboru. Zdolšek Andrej, župnik pri Sv. Štefanu. Zdolšek Fran, župnik pri Sv. Juriju ob Tab. Zdolšek Fran, župnik v Št. Jerneju. Zmazek Fran, župnik pri Sv. Benediktu. Zupančič Jakob, župnik v Goto vlj ah. Žičkar Marko, kapelan v Konjicah. Zmavc dr. Jakob, c. kr. gimn. prof. v Kranju. Zunkovič Martin, c. kr. stotnik v Mostaru. 312 Umrli redni udje: Herg Lovro, stolni prošt v Mariboru. Vihar Filip, župnik pri Sv. Martinu.