Tekoči račun pri Poštnem čekovnem uradu v Ljubljani, štev. 10.644. Naročnina četrtletno din 9.—, polletno din 16.—, celoletno din 36.—, n-11111 r in .m i ■ m na na i1 -m— .............. ■———-ir—-nr?~i-°iTww»igww»n»r———■—n— Odlično spoštovanje št. 1.: »Bolj pošteno, gospoda, bolj pošteno bi morali urediti stvar, pa bi bilo vse v redu!« Ostala spoštovanja: »Kako to mislite?« Odlično spoštovanje št. 1.: »Bolj pošteno, gospoda, bolj pošteno bi morali skriti vso*zalogo, pa bi bilo vse v redu!« Poštnina plačana v gotovini. 2 — dinarja LETO III. LIS® DOBRE VOLJE ZA SLOVENCE / IZHAJA DVAKRAT MESEČNO ŠTEV. 19 Prihodnja številka izide v torek, dne 15. oktobra 1940. BOG MARS OBOLEL Resno je obolel bog Mars. Vzrok bolezni je stalno spreminjanje klime: zdaj gostuje v gosti, hladni megli, zdaj zopet v vroči Afriki. Zdravniki so mu resno nasvetovali vsaj par mesecev počitka. Ni izključeno', da bo Mars upošteval ta nasvet in se do prihodnje pomladi skušal čimmanj naprezati. Stara laž Da v Rimu ne bi se upor plebejcev lačnih bolj razlezel, Menenius Agripa je takoj jim bajko» to natvezel: »Le mir, če patrijotje ste 1 vi kmetje, pevci, obrtniki! Ne sodite družabni red, ker lačni ste, a mi smo siti! Ne zabite, da ,glava’ ste, vsak kmet je ,roka’ domovine, poet je narodno ,srce’, I mi le ,želodec’ smo očine. Vendar, če stan bi naš ne žrl za vas, propadla bi kultura, tako, kot brez želodčnih žil pogine vsaka kreatura.« Pomirjen vsak plebejec je ' zdaj hlačni pas še bolj zategnil. Da ga Agripa naplahtal, na to pomisliti ni vtegnil. A danes ne pomaga več noben naziv, tako še časten. Vsak patrijot predobro ve: za glad imam želodec lasten! 1 x. Poslano Objavljamo dopis, ki smo ga prejeli te dni: • »Zveza slovenskih špekulantov (ZSŠ) je na svojem .zasedanju nekje v Sloveniji ostro nastopila proti narodni nezavednosti širokih množic slovenskega naroda. Ti slovensko narodno nezavedni nižji sloji predlagajo, da se slovenski špekulantje konfinirajo v Čuprijo, Bileče, Debar ali druge kraje izven naše ožje domovine. Kot zavedni Slovenci zahtevamo, da nas konfinirajo — če že tako mora biti — v naši ožji domovini Sloveniji. Predlagamo kraje kakor Bled, Bohinj, v zimski sezoni Krani-sko goro itd. Le v skrajnih primerih bi se zadovoljili z bivanjem v lastnih hišah v Banja Luki.« ZA ZSŠ: • i (podpis nečitljiv). PO RAZSODBI Obsojeni: »Gospod sodnik, protestiram! Kaznovali ste me z globo 500 dinarjev, ker sem sosedu rekel ,bik\ Lani ste me bili obsodili za isti prestopek samo s 300 dinarji.« Sodnik: »Kaj hočete, ko na se je meso tako podražilo!« VOJNO POROČILO Nemška letala so bombardirala nekaj ur West End, mestno četrt najbogatejših Londončanov. Mrtvih je nekaj vojakov, delavcev in služinčadi. Dvom brezposelnega Oj, oče nebeški, ki vstvaril si svet šestero si dolgih dni z njim imel muje, i ko si odpočivul, tedaj si dejal: »Ta sedmi naj dan tudi človek praznuje/« Mi danes počivamo celih šest dni, a sedmega delati se ne spodobi. Zato te zdaj prosimo, da nam poveš: al’ nisi nas vstvaril po svoji podobi? Janezek premišlja, če jc komisi j on at tisti misijonar, ki spreobrača kakšno pleme po imenu Ko; če je njegov stric kolerik zato. ker je imel kolero; če je dominion igra z dominami; če ima estrada kaj skupnega s stradanjem; če je eksekutor tisti, ki eksa; če je karikaturist turist1, ki leze' na hrib po imenu Karika; če nastane perturbacija tedaj, ko postaneta dva »per tu«; če je teleskop skopo tele; če je orijentalec tisti, ki simpatizira z Vzhodom; če se imenuje Toulon tako radi tuljenja ... TELEGRAM IZ LONDONA West End, 25. septembra. Nujno potrebujemo večjo množino megle. Plačamo po najvišji dnevni ceni. Kupimo tudi vso ljubljansko meglo. Kot plačilno sredstvo so na razpolago naši otoki v Tihem oseanu in na Atlantskem oceanu po svobodni izbiri. X. Opozicija mora biti! Jurek Cmok: »Kaj bute vi išli vu opoziciju ili ne bute? Bambo: »Mi že ne bomo v opoziciji!« Jurek Cmok; »A tak! No, ako vi ne bute, onda budemo mi! Jeden mora biti!« Ljubosumni Kavalirji Trije kavalirji: »Nekam preveč kreidko jo stiska ta snubač in vse preveč vztrajen je, dolgo tega ne bomo mogli mi več mirno prenašati, kaj?« September 1940 Geometri na Balkanu v redu vse so iaviršili; a Sovjeti zadnje tedne čisto so se v molk zavili. London v meglo sc zavil je, malo miu že to pomaga; na zapadu bombarderska vsepovsod je hluda zgaga. Zgaga tukaj, zgaga tamkaj, še Amerika v njej plava; ker volitve so' pred durmi, naj do njih ostane zdrava! Indokina zdravja išče, Siam tudi se ves giblje; Gandhi Indiji veleva, naj nikar preveč ne miglje. Dež napaja žejno zemljo, sonce greje le bolj malo; svet na kislo se nagiba, ne razume vsako šalo. O krompirju in koruzi že piremmogi debatira; kdor ima kaj več denarja, ga pa v zelje brž votira. Stric japonski z ultimati dela veliko reklamo; pa ni več tako sijajen, ker že dobro ga poznamo. Mi poznamo se med sabo nam bilo bi še najbolje, da db vinski se trgatvi združimo vsi dobre volje. T SALOMONSKA MODROST Iz vojnega noročila: »Eno naše letalo je sovražnik sestrelil, a šest se jih ni vrnilo domov.« FRANCIJA NA NOVIH POTIH »Revuc des deux rnondes«, švicarska revija, objavlja članek starega gospoda Petaina, ki pravi v tem članku, da bo krenila Francija na novo pot, ki ne bo niti liberalizem, ne socializem in ne kapitalizem. Ni pa povedal, kaj bo. Po’ temi je mogoče sklepati, da bo to fevdalizem ... Koliko brihtne j ši smo od živali lahko že vsakdo iz tega prevdari: Če bi se človek brez uma rodil, bi se še danes s čeljustmi moril. x. UNIJA MED ANGLIJO IN U. S. A. Veliki Britaniji se ni posrečilo pridobiti Francije za Unijo, kar je Francozom gotovo žal. Še danes bi se lahko borili za Angleže. Zdaj je izjavil minister Attlee, da se je Anglija pripravljena pogajati za Unijo z U. S. A. Financirali naj bi to podjetje seveda Američani in oni bi vlekli potem tudi dividendo. SIAMSKI DVOJČKI so tako narasli, da se lahko spremene v trojčke. Ker bo zato zmanjkalo zanje življenjskega prostora, se siamski državniki trudijo, da bi razširil^ meje svoje države, seveda na — račun Francozov. Vsak račun ima dve plati: eden ga predloži in ima dobiček, drugi ga plača in ima zgubo. Morda bi se siamski državniki obrnili na koga drugega, ker so pa Francozi postali prijatelji družine in ker so siamski dvojčki-trdjčki tudi regultat družine, upajo najti pri Fran- cozih največje razumevanje, kajti Francozi itak vsakogar dobro razumejo in mn skušajo čim bolj ustreči. »SVOBODA, ENAKOST, BRATSTVO!« Francoski zunanji minister Paul Baudoin je izjavil ameriškim novinarjem — na banketu seveda! —, da ni dovolj le pisati na zgradbe besede »Enakost, svoboda, bratstvo-«. Po tej izjavi sklepamo, da je po mislih g. Baudoina treba te berede z zgradb tudi izbrisati. Visoko kroži sokol v etru, kot bi hotel do sončnih lin. A vendar ta polet v višavah pomeni za drobnjad pogin. Tako premnogi demagogi nam kažejo svobode znak. A ko uspeli so, gorje nam! Svobodo je zajel somrak. NA ERDELJSKEM je prepovedano piti alkoholne pijače. Prepoved je hvalevredna iz več ozirov. Mir je s tem precej utrjen, ker ne bo treba nastopiti Sveti vojski. Južnoevropsko grozdje bo še bolj dozorelo in bo trgatev zato lažja, pijača pa bolj sladka. Sedaj pa na Frdeljskem niti ni potrebno, da bi kdo popival, kajti ljudje so pijani od navdušenja nad spremembami. Ko se streznijo, bo pa novi cviček tudi že tukaj in veselje se> začne znova. NAČIN ZA OLAJŠANJE DRAGINJE Živila so dražja s vsakim dnem. Kako to odpraviti ali vsaj olajšati ? Rešitev je precej enostavna: Naše dnevno časopisje naj izhaja v povečani nakladi, čitatelji pa naj izkoriščajo race, ki jih časniki servirajo!... SENZACIONALNO POROČILO »VEČERNIKA« NAROD SAMIH STOPETDESET-LETNIKOV »Večernik« z dne 18. septembra piše: »V domovino se vrača 5000 Nemcev iz Bukovine. V Bukovini so živeli že stopetdeset let...« Bralci »Večernika« pričakujejo z napetostjo, kaj bo še povedal list o teh klenih Nemcih iz Bukovine. Gotovo bo poslal enega izmed svojih reporterjev na peron k vlaku, da si te zanimive potnike ogleda, če bodo potovali skozi Maribor. Lepe brade morajo že imeti ti Bukovinčani. Aii pa reporter? ko-ki. ŠpeKulantova oporoKa (Po Gregorčičevi pesmi „QajduKova oporoKa“) Zaloga skrita zdaj je vreč, končan je boj, strašno besneč. Nekdo v spremstvu gre na vlak, zakriva ga večerni mrak. ' Glej, v vlaku tam, na okno oprt, sloni gospod — ves bled ko smrt, gospod bledeči, špekulant, od vseh največji prevarant. Saj on se ječe ne boji, a vanjo si le ne želi, i milijona ni nagrabil še, ne keha, to boli srce. V prisilno bivališče gre, po znancih zdaj ozira se; pred oknom kup ljudi stoji in špekulant jim govori: »Pobrali so .zalogo vso, ostali mi denarci so. Zdaj vam, ko v konfinacijo grem, poslednjo željo naj povem: Sem skrival usnje, moko, mast, pa vse odkrila je oblast, tandar zalogo je pobral, žandar me v keho bo odgnal. Zalogo mojo — en, dva, tri — nanaglem so zaplenili. Moj dom bo majhna, pusta vas, brez poslov pasel bom ddlgčas. Pa, — najsi brez zaloge sem, skleniti oporoko Ifčem. Naj vidi ves trgovski svet, zakaj sem mirno šel sedet. Poglejte, bratje, to zemljo, ravnine glejte pred sebo, po njih lepo polje rodi, blešče se mesta in vasi. Da, krasna je dežela ta, pohleven narod tod doma; pa, oh, ko grabimo denar, se v posle meša nam — žatular! Za nas naj to polje rodi, za nas naj se vsak kmet poti, za nas dežele sad in cvet in polja sad in cvet — deklet! »Kupčija prosta vlculaj tod, kar hoče, dela naj gospod/« Tako sem se Bogu zaklel, svet dolg s prisego sem prevzel. Zato sem živel, se b*oril, že dvakrat v preiskavi bil, a spretno vedno sem lagal, da le milijone bi nabral. A zdaj, gospoda, bom zaprt, prečrtan dragi mi načrt, saj v kehi, bratje, težko ni, pustiti posle — to boli! Gospodu moja, vi z< menoj ste bili mnog prikriti boj; udali nismo se nikdar, saj cilj naš svet je bil: — denur! Gospoda moja, naj povem vodilo vam, ko v keho grem : Deželo vso vam izročim, »Izžemajte jo!« vam velim! Kar jaz obljubil sem nekdaj, spolniti vsak obljubi zdaj: Še bolje skrijte vse blago, da cene spet se dvignejo! To nad o vzamem naj s sebo, zdaj, ko grem v konfinacijo, da, ko se vrnem sem spočit, se večji čaka me profit/« Sto mastnih glav prikima mu, sto mastnih rok zamahne mu, zatrese se trebuhov sto: »Prisegamo ti vsi na to!« Svečano vse stoji ko kip in vlak potegne isti hip. Gospod se zadnjič v nje ozre, zavzdihne — okence zapre. Na glas .zajokal ni nikdo, skrivaj pa jim rosi oko, molče žaluje zvesti zbor, molče zapušča kolodvor. le nema, gluha noč povsod! Kam krenejo li zdaj odtod? K avtombilu vsak hiti, prižge motor — in že ga ni! Glasu ni čuti, vse molči, le avto skozi noč drvi; ne sveti zvezdic svit brleč, le sij reflektorjev svetleč. Vsak na svoj dom! — Z daj obstoje, lopate votlo zazvene, — kopati čuješ — to bo grob! Spet liho vse! — končan pokop! Kot drugi niso grobi ti, Bog vedi, kdo le v njih leži? Glej — v enem moka, v drugem mast, 1 in v tretjem sladkor, prava slast! Na grobu tem križ ne stoji, nobena lučka ne gori; zaloga skrita zdaj je v njem in čaka višjih, višjih cen. O, špekulant — on mirno spi, a nekdo drugi — ta bedi; pozna prešičkov teh vrste: gorjč ti, špekulant, gorje! Krompirjeva politika Krompir je prišel iz Amerike. Prinesli s* jja tisti junaki, ki so se vojskovali proti prvotnim prebivalcem Amerike. Pobili so jih in zasužnjili in tako ustvarili cvetočo civilizacijo, ki spet pogreša krompir. Ker je krompir že od svojega potovanja iz Amerike v Evropo zvezan z vojskovanjem, ni čuda, če se zanj tudi na trgih včasi sporečemo in pretepamo. Raziskovalci so namreč dognali, da bi Evropa bolj mimo živela, če bi ne poznala toliko krompirja. Narodi b: "se tako zelo ne zaredili in tudi za vojno bi ne bili tako navdušeni. To so namreč dognali tisti učenjaki, ki so v prvi svetovni vojni trdili, da se najboljša moka naredi iz hr iščevih zadkov. Drugi pa pravijo, da bi ravno k'o.r,-pir lahko rešil svet vsega hudega. Dovolj bi ga morali pridelati in potem z njim bombardirati tistle kraje, ki kromapir pogrešajo Vsekakor postaja nova velesila. Ponakod že ustanavljajo ministrstva za krompirjevo propagando pod geslom: Da se rešimo hudirja, treba dosti bo krompirja! DOGNALI SMO, in sicer po mukapolnem prizadevanju, da smo letos preveč preklinjali večno deževno vreme. Mati Zemlja se odeva z oblaki in neprestanim deževjem v ta namen, da skrije pred opazovalci z drugih planetov človeško sramoto in jim ne da prilike, da bi učenjaki na Luni, Marsu, Veneri in drugih svetovih, ugotovili mrk evropejske civilizacije. Premišljevanje »Blagor tebi, krava moja! Samo eno kožo Imaš in svobodna si, jaz sem jih imel za štiri milijone, pa so me zašili!« Bojni pohod gospodinj Kam hite te gospodinje vse do zob oborožene)? Je-li akcija to skupna, da moža se v rog užene? Ne, ne boj se, dragi možek in ne bodi mi copata! S tem orožjem ženka tvoja drage le kmetice šlata!! & iTpli^r Slovencem na sizetoirno Kolobocijo Zadnja svetovni znani politikus, za katerega smo Slovenci dali svoje mile glasove, j? bil vodja Stojadinovič. Potem smo ga dali sicer v špirit, vendar s tem še ni rečeno, da mora priti iz našega narodnega spomina. Kajti ravno s tein gospodom smo marsikaj spoznali, kar bi morda večno ostalo prikrito našim brihtnim ibuticam. Videli smo, da je velika zmaga lahko samo uvod v velik poraz. D.o tistih časov smo oboževali vsakogar, ki se je znal napihovati, sedaj pa vemo, da ne poči samo žaba, ampak tudi politikus svetovnega slovesa. Poči pa lahko na več načinov. V želodec se mu nabere notranjih problemov in če jih je le preveč, pa jih ne zna dobro prebaviti, ga raznese. Razen no- tranjih so pa tuldi zunanji problemi. Človeka razžene fižol, a tudi skala mu odpre trebuh. Isto je s politikuisom. Naš miili Milan se je sicer dolgo držal in dobro obnašal, hodil je celo na mednarodne pojedine in se vozaril po svetu, da bi se izvežbal v svojem poslu Ves trud je bil pa zaman, ko ga je zaščipalo v trebuhu iz notranjosti in je tudi od zunaj pritisnilo nanj. Zbolel je na posebni Dolezni, ki človeku onemogočn, da bi sedel na mehkem stolčku, in se imenuje »Milangitis«, — Bolezen se zelo širi, marsikdo se niti ne zaveda, kako zelo je okužen z njoi Padarii in tudi najboljši specialisti so navadno brez m,oči zoper »Milangitis«. Bolnik se je zave prepozno. Po svetu se je hudo razpasla. Za- to je na svetu vedino večja kolobocija. Slovenci imamo za odkritje te bolezni in z njo za povečanje svetovne kolobocije zasluge zaradi tega, ker smo Milanu izrazili svoje veliko vdanost in mu tako zameglili pogled. Vriskal je od zmage, iznenada so mu pa potegnili mreno z oči in mu izpodmaknili stolček. Tedaj smo pa zavriskali mi. Politi-kusa smo pretentali in zdaj drugi po svetu pretantavajo na ta način svoje politikuse S tem je pa kolobocija vedno večja, kajti »Milangitis« se loteva zdaj tega zdaj onega in ko se bo vseh polotil, bo izpolnil svojo nalogo. Tedaj prejmemo Slovenci diplomatsko kolajno. PRAKSA Na mariborskem kolodvoru stopi na tehtnico prav debela gospa. Nek možakar jo potreplja po rami in ji de: »Škoda dinarja za tehtanje, gospa! Stotrideset kilogramov imate.« »Kako pa to veste«, se zjezi gospa, saj ni res!« Vrže dinar v avtomat in tehtnica pokaže točno 130 kg. »Neverjetno«, se začudi debeluška, »le kako ste mogli tako natančno zadeti?« »Veste«, odvrne možakar, »sem živinski trgovec in imam prakso v tem.« AMERIKANSKA Osebe: šerif, stražnik in berač. Prizorišče: stražnica v manjšem ameriškem mestu, — Stražnik pripelje berača pred šerifa. Stražnik: »Beračil je, šerif!« Šerif: »Trideset dolarjev kazni!« Stražnik: »Ima samo 20 dolarjev v žepu.« Šerif: »Peljite ga ven, naj berači naprej, dokler ne nabere še 10 dolarjev.« V HOTELU Gost: »Jutri zjutraj me torej točno zbudite. Portir: »Kdaj pa, prosim?« Gost: »Tako med sedmo in deveto ure,« Potegavščina WtS8Bi Falotek: »Gospod nadzornik, ona-le kmetica tam doli pa ne prodaja več krompirja.« Nadzornik: »Bomo videli!! Takoj ga bo spet prodajala!« Falotek: »Pa ga ne bo! Veste — je že vsega prodala!« KRONIKA D^k|E '— Sezona se prebuja, zimska namreč. Uipajmo, da ne bo preveč zimska, sicer bi navsezadnje še zmrznila... — Zlasti ženskemu spolu je treba novega klobuka, plašča in kostuma. Kako to večina moških ob današnjih cienah opravi, ne vem, vem pa to, da danes lahko vsak moški iz prepričanja poreče svoji dražji polovici: »Oh, ti moja draga žena!« — Na mariborskem trgu, ki postaja vedno bolj čaršija, so kmečki punti na dneynem redu. a — V okolici Maribora se je zatekel v varno okrilje kozolca velik tovorni avto, poln mila. Ljudje so že videli špekulantstvo, verižništvo in lastnika obsojenega na prisilno delo Pa se je izkazalo, da zadeva ni uma. zana, kar bi bilo Audi paradoksno spričo tolikega mila ... — Tudi brivski pomočniki tarnajo radi svojih plač. Upravičeno! Vendar niso dobri strokovnjaki, če ne bodo znali obriti svoje mojstre za povišico... — Nekega dolgoprstneža so zaprli. Ko so ga vprašali, zakaj je kradel, je izjavil: »Enkrat sem hotel pošteno živeti!« In je včasih res težko, pošteno živeti in ne — krasti! — »V Mariboru ni nikakihi prekrškov uredbe o pobijanju draginje, razen zaplenjenega usnja v vrednosti samo okoli 4 milijonov dinarjev!« — To ni dovtip, temveč komunike tržnega nadzorstva. V »Sokolskem domu« so visele karikature R. Bratoža. Razstava je bila res dobra, čeprav bi si poštena javnost želela, da bi bile obešene druge mariborske karikature ... — Pri nekom so našli tudi ogromne količine olja. Kaj čuda, če so se zdaj prijeli te zaplembe precej mastni madeži! — V Dravski banovini zavijajo ljudje na smrtni postelji oči in molijo, tudi sveče so jim prižigali v prejšnjih časih, ko jih jc bilo še dobiti. Na Kitajskem pa ob taki priliki žonglirajo s krožniki, kroglami in se urijo v ekvilibristiki. (Pci »Večerni-kovem« članku »Kitajka« iz Šibenika v Mariboru). — Gledališče je razpisalo abonma. Kdo sc največ abonira? Uradnik! Uradnik ja lačen. Tudi kulture. Gledališče je razpisalo abonma. Kdo se ne abonira? Pridobitnik! Pridobitnik ni lačen. Tudi kulture ne. — 300 zasebnih pisem je sunil nekdo neki gospe. To je skoro edinstven slučaj in dragocen, če človek pomisli, da so' včasi pisma več vredna, kot denar... — Nekje smo brali: »Ženin in nevesta stara skupno 158 let!« Če pomislimo', da se najdeta ponekod ženin in nevesta, ki štejeta skupno — .30 let, sta gornja dva ljubimca zamudila ravno — 128 let. Bilo srečno! — Kateri del očenaša se v današnjih dragih časih in ob današnjih plačah izvije najbolj iskreno človeku iz. srca? Tale: »Odpusti nam naše dolge!« ENA IZ KRČEVINE Pa ne gospodična, ampak zanimivost. Dognali smo namreč, zakaj nima izobraževalni o'dsek v Krčevini več č'".nov. Sicer so časi slabi, umreti pa ljudje le še ne želijo-. Na neki hiši v Krčevini je namreč pribita lepa plošča s še lepšim napisom,: »Predsedništvo izobraževalnega odseka in pogrebnega društva v Krčevini ...« ŽALOSTNA PRAVLJICA Princ se je napotil daleč, daleč, da c svobodi princezo, ki jo je imel ujeto v tvojem breznu grd zmaj. Sreča mu je *»ila mila, osvobodil je lepo princezo, jo odpeljal r.a svoj dvor ter se poročil z nj,o .. . Čez nekaj let pa je spoznal, da ni osvobodil princeze, temveč — zmaja. SLAB RAČUNAR V strahu pred bojno vihro jo je lansko leto pobrisal od nas nek indn-strijec .z vso svojo robo tja doli v Egipt. Danes vidimo, da je bil slab računar. Tu bi lahko še danes v mi-ru jedel svoj kruhek, tam doli pa mu stresajo že nekaj tednov cele tone municije na plašljivo slavo. Kakšen nauk nam daje ta slučaj? Ostani, kjer si! Ni baš dobro doma, toda drugje je še slabše! EPIGRAM Levo, desno roko stiskaš, da le posel ti cveti, v rog priložnostno vsak piskaš, tega veka — sužnjek si! BEDA KEMIČNIM POTOM Kakor poročajo iz nekega mesta, se je tamkaj naseljenemu Arabcu Mohamedu Či-Ci-Fuju posrečilo izdelovati bedo kemičnim potom. Či-Oi-Fuj uporablja zmes iz starih vojnih posojil, iz vseh vrst davka, iz akcij bankrotiranih podjetij, dalje iz raznih političnih gesel in iz kredita Društva narodov; v to zmes napelje električni tok, na kar nastane iz cele kolobocije v vserfjče začudenje kemično čista beda. S to iznajdbo so se izpolnile prastare alkimistične sanje človeštva. ODPOVED — Zakaj si odpovedal temu mladeniču? — Ker ni bil za nič in vendar za vse ■>?<' soben. li. Pameten ukrep v Mariboru Da bi se le ne našel kdo, ki bi v svoji neuvidevnosti hotel odstraniti plot ob dr. Tomšičevi parceli, so sklenili »Olepševalci mesta«, da ga skrbno zagrade z žično ograjo. Bdeli bodo vestno nad njim noč in dan. Vse priznanje tem pozorne že m, ki ne puste odstraniti tega, v okras mesta našega tako prepotrebnega plotu. Le čuvajte ga, naj vedo še pozni rodovi, da nismo bili zaplankani in da smo tudi že v letu Gospodctvem 194(\ znali ceniti lepote in jih vedeli očuvati še poznim zanamcem. StraniSče v M e 11u No, tam v Melju pač stranišče segajo tja do Betnjave. lahko z nosom vsak poišče, Če greš mimo po potrebi, njega tipične vonjave, v robec krepko nos vagrebl! Izprememba programa v kavarni „Moka“ Novi spored v tej preurejeni in nanovo opremljeni kavarni ne presega samo vsa pričakovanja, temveč obljublja daleko več kot nudi. V dolgem seznamu sodelujočih umetnikov najdemo izključno prve točke\ od katerih pride vsekakor samo ena kot prva na vrsto in sicer C lar a Claris s a Dessnibreg. Vse druge pridejo pozneje. Y v onne d e T e z. n o očara edino in samo z milino svojega mehkega glasu. Kot posebno sposoben čarovnik se razbubi S a-m a A d a B e y di Hoče, ki z ne-prekosljivo spretnostjo razume vsak večer čarati ravnateljstvu plačo iz žepa. Jože Turobni vzbuja s svojimi resnimi recitacijami vseobči krohot. V ospredju večera stojijo dresirani morski levi. Njihova mimika, njihovo izraževanje in sonornost njihovega organa spominja na najboljše čase našega gledališča. Konferenca je v preizkušenih hlačnih žepih Boba Popoviča, ki ne izpusti nobene osti;. ne da bi jo takoj zopet pobral in očarujoča maverska plesalka, dražestna I s ab el la L e xt ini d a Rač j e f r a m nudi zamaknjenim gledalcem vse. kar si želi srce. (Plačano). -W. C. ftepombna zgodba Zdel je ptiček v zimski čas v mrazu tam na ploti, vsakomur svoj tožil glad, ki je šel po poti... So ljudje smejali se: »Le poglejte ptiča! Vedno dobre volje je, poje od hudiča.« i Pozno v noč še prositi zrnja si je drznil. A potem se sknjal je, \ zjutraj pa je zmrznil. Pesem nespodobno to humorist vam kroži, ki vesel in nasmejan, kot ta ptiček toži.1 x. NASVET NOGOMETAŠEM Mnogo j c poklicanih, a malo izvoljenih — namreč nogometnih moštev za vstop v ligo. Večina bi jih rada v -ligi ostala, pa ne bo šlo. Če Pa hoče ■ te že na vsak način biti v ligi, vam damo nasvet: Vpišite se v profitu-berkulozno! DIJAKOM! Iz merodajnih krogov smo izvedeli in tako opozarjamo vse dijake: Raznim vestem, ki jih razširjajo temni elementi, hoteč rušiti šolski red, češ, sedajte. Profesorji so zadovoljni in upajo, da tudi dijaki ne bodo začeli štrajka, ker so jim pravila znana. Torej s počitnicami pred božičem ne bo nič. i PREVARANTSKA DOBA — Dandanes človek res ni varen pred prevaranti. Že na vse zgodaj zjutraj mi je mlekar obesil ponarejen bankovec. — Pokaži mi ,ga, no! — Ga nimam več, sem se ga pri mesa.iu srečno rešil. V ŠOLI Učitelj: Povej mi, Pepček, kaj o hr.bten.ci. Pepček: »O hrbtenici? Aha! Na enem koncu hrbtenice sedi moja glava, na druge.in koncu sedim pa jaz.« »Rešilna pošiljka« Kar dvatisoč litrov olja hotel Mariboru dati i špekulant je, angel spasa, pa se Smola vmes priklati. Tam nekje bolj proti jugu dolgo je to olje spalo in pod muzikalnim vodstvom »boljših« časov počakalo. Ko draginja je narasla, ko so poskočile cene\, vzame olje pot pod noge, proti Mariboru krene. Pa na mastno glavo Smola je kontrolna roko dala in »rešilno« to pošiljko špekulantu, nam pobrala. ! B. ZAKONSKA Ona: »Le moj denar si videl, ko si me vzel, mene pa ne!« On: »Sedaj je pa narobe. Vidim le tebe, t da bodo kmalu Šole Zaprte, ker na-denarja pa ni-nikjer.« meravajo profesorji štrajkati, ne na- Celjski obrazi Celju znanega gospoda spremlja dakel sprehoda. i Je postave res baronske > duše čiste — robinzonske. K »Turški mački« rad zahaja tam se z Robinzoni shaja. Da je zdaj v karikaturi, i ga gotovo ne razburi. Trden je kot kraški bor diči zdravi ga humor. * Če v toti si prišel kotič, oprosti, Mikula Letič. Iz Celja Velecenjeni gospod urednik! Citali ste te dni, da je bilo pri nekem profesorju v Celju ukradenih 300 kg sladkorja in več vreč moke. To je žalibog res, jaz sem tisti nesrečni tat. Stvar je taka: Za vsakdanji kruh se že nekako prefehtarim, toda zaželel sem si duševnega kruha: knjig. Kje naj knjige iščem, če ne pri profesorju? Sicer sem malo debelo gledal, ko, sem naletel na celo biblioteko — vreč, pa časi so že taki, da mora imeti človek svoje najdražje stvari tako pripremljene, da jih lahko vsak čas pobere in prenese drugam. In kaj more biti profesorju dražje nego knjige! Ves srečen sem natovoril nekoliko vreč; mislite si moje razočaranje, ko doma odprem vreče in najdem v njih samo prozaičen sladkor in še bolj prozaično moko. Slovenec res nima sreče: Iskal sem pašo dušno, pa našel sem trebušno! Slišim, da se Celjani smejejo dotičnemu profesorju. Ne tako. dragi Celjani: Meni se smejte, jaz sem žrtev! — I Poslal sem to pojasnilo tudi našim dnevnikom, toda odgovorili so mi, da se jim stvar ne zdi verjetna in da oni načelno rišejo samo resnico. Tega jim pa zopet jaz ne verjamem, in tako smo bot! — Posvetite mi solzo pomilovanja in bodite pozdravljeni! Razočarani in Vam vdani j Jakob Smola, tat Mikula Letič: ROJSTNI DAN Čevljarski mojster Miha Kopitar v Ljubljani je praznoval svoj 40. rojstni dan. Njegov 10-letni sinko Jurček mu je prinesel šopek cvetlic in ker si je dobro zapomnil iz domačih pogovorov, kaj očeta tare, je deklamiral sledečo pesmico: Ljubi moj, predobri ata, 1 Bog ti daj še mnogo let! Da bi ta prokleti Bata kmalu šel hudiču v ...! IZ LIKE Vinko Gaberc-Gaberski, ki živi že več let na Hrvaškem, mi je pripovedoval sledečo zgodbico iz Like: Stari Stipe Ovčarič iz Like je imel v Mitroviči sina Kuzma, ki je moral odsedeti 12 let robije radi uboja, te sedem let ga ni videl in zahrepenel je po njem. Nekoliko tudi po Mitroviči; saj je bil v svoji mladosti sam istotako presedel tam 15 let radi uboja. Stari Stipe je torej šel v Mitrovi-co. Čudil se je moderno urejeni kaznilnici, svetlim, zračnim hodnikom in celicam, električni razsvetljavi in čedni opremi kaznjencev. Temu svojemu občudovanju je dal izraza na-pram sinu: »Bogami, u moje doba ni j e bilo ovako!« Sin pa je hrepenel po svobodi, preklinjati je začel lepe hodnike in celice, električno razsvetljavo in udobno opremo. Kaj pomaga vse to, če ie pa človek zaprt! Divje je prisegel, da tega ne prenese več in da bo ob prvi priliki skušal pobegniti. Stari Stipe Ovčarič pa je milo pogledal sina, božajoče ga je prijel za ramo in rekel z očetovsko zaskrbljenostjo: »Sinko moj, čuvaj svoj kru-šac (kruhek)!« 1 SLAB RECEPT Tine »Salamensko sem se prenaglil! Zadnjič sem razlagal svoji stari, kako varčna je tvoja žena, da ti celo kravate dela iz ponošenih bluz.« Tone: »In tvoja žena jo sedaj posnema?« Tine: »Pa še kako! Vsak teden si kupi novo bluzo, da mi lahko iz starih kravate dela.« KAKO SI JANEZEK PREDSTAV-L JA »LETEČO TRDNJAVO« TAKTIlCA 1. berač: »Kako, ida imaš ti v tem p Aliču take uspehe?« 2, berač: »Razumem posel! Če pride gospa k vratom, vljudno vprašam: Gospo lična, ali je gospa mama doma?« Kako si Janezek predstavlja „veri2nike (C W OKROGLE IZ BELE LJUBLJANE Dopisnik Cene Letuš se bo pa sezona za tujsk pmmet mal zuulekla, zarad prsilnga ubtška nekterh leph kraju. Neki takh k »na morja« sami kart kupt boja kr pn šup puslal na ukance. Pusebn iz Hrvaškega se sliš, da maja grozn vlik takh k cene navijaja, ja s tem pa še ni rečen, d jh pr ns ni. Sam pr ns use preveč iz rokavicam ukul gre-ja iz takm tičm. Tuka dragina sa naredi, d ma mogl kr purflce začet jemat č se hočma pržiulat. Zemle, al pa kokr se pu la noum pran »luksuzno pecivo«, boja itak apotekarji predajal. Zvaruna za šniclne borna pa itak ud psou punu-cal, bo saj šintar enkat za mesarja... V teh časih se boste morda smejali, če Vam povem, da imamo pri nas enega gospoda — mesečna plača postranska zadeva —, ki ima dva psička jazbečarja, katera »životarita« na tem svetu pod boljšimi pogoji kot 99% Ljubljančanov. Psička imata svoje posteljice s pravimi žimnicami, dobita za obed tuširane zrezke, pa tudi čokoladni bonboni so ob-ligatni. Če se jima zapaca želodček, je hiša narobe in hitro pokličejo prvo pomoč. Nič manj imeniten ni drugi primer. Gospod iz vrhnjih ljubljanskih kolobarjev si je pred kratkim kupil železnico, s katero se v prostih urah igra. Din, reci in piši 8000 je veljal ta špas. Pa nič zato, denar je pa le najbolje naložen v »lokalnih ali vi-cinalnih« železnicah... Sedaj, ko so Zale dograjene in že diše po pokojnikih, se je začelo masovno prelivanje tiskarskega črnila. To ni prav, ono ni prav, Zale pa le stoje. Gospodje, ki se zaletavajo, so najbrže vedeli za gradnjo, pa bi jim svetovali, da si v bodoče pravočasno ogledajo kritične gradnje, da ne bo »nepotrebnega in napačnega zaslužku« od »konkurenta« Plečnika... Politični botanik našega lista g. Kameleon je pred kratkim odkril no vo vrsto političnih cvetk tako zvonih Tuligojev. Ni še ugotovljeno ali prevladuje v teh bitjih živalska, ali rastlinska narava, ker se namreč bitja ne premikajo samovoljno. Opazilo se je, da se včasih vozijo Tuligoji celo z avtomobili, toda to je redek pojav. Cvetejo samo v času, ko stranka tli na krmilu. Korenine imajo čebuljaste oblike ter v njih hranijo življenjske rezerve za čas, ko njihova stranka prevzame oblast (takrat so običajno postavljeni pred vrata). Sicer pa ta bitja niso nevarna in razen svojih egzistenc ne ogrožajo nikogar. Po prelivanju tiskarskega črnila za naše plavače so Hrvatje izrabili zopet priložnost za usmeritev črnega veletoka v kritiko ob otvoritvi prve zobarske šole v Ljubljani. Hrvaški zobarji bi radi kar tako mimogrede (kakor pri športu in drugod) prišli do svojih ekzistenc. Sicer pa zavist in nevoščljivost ni lastna samo Slovencem, kakor vidimo... Stalni ljubljanski ring 1% > ^ Sl Q G/ JE T. 4,, ŠP ŠST rit ŽALE. J[|7T1> O + s7tC7 jfzORAVO HE žT&JSJJ $ ff Dnevno napeta borba večnih rivalov. Za napredek slovenske književnosti sta Pen-klub in Društvo slovenskih književnikov v Ljubljani po nasvetu Otonu Zupančiča, ki je dobil prelepo belokranjsko »Krosno«, sklenila po daljšem medsebojnem posvetu podariti: Jušu Kozaku — najmodernejše modele plinskih mask. Dr. Antonu Novačanu — prvo polovico razvalin celjskega gradu. Dr. Bratku Kreftu — drugo polovico razvalin celjskega gradu. Tonetu Seliškarju — knapovsko lampo in razbito ladjico.! Mile Klopčiču — knapovsko sekiro in balalajko. Jožu Pahorju — most vzdihljajev v Benetkah. Antonu Ingoliču — splav in venec luka. I 1' 1 ! : Mišku Kranjcu — žaro z volilnimi kroglicami. Prežihovemu Vorancu — zibko za samorastnike Janezu Jalenu — begunjsko kaznilnico. Zaenkrat bo obdarovanih deset književnikov. Nekateri darovi so v naravni velikosti — za Kozaka, Se- liš ker j a, Klopčiča, Kranjca in Vorancu, drugi v miniaturi. Ker slovensko romanopisje itak cvete in ga je dosti v izložbah in še več v predalih, se lahko nadejamo visoke kvalitetne umetnosti. Drugod napreduje vojna kvaliteta, pri nas pa umetniška. Tudi to je nekaj! NESREČNI ZNAK ZA LJUBLJANO Iščeš stranišče pod tem znakom, ga ni, iščeš moko pod tem znakom, je ni. Hoje misli od jeseni 1. oktobra 1940. šolska naloga. Danilo GoTja Gospod ProJesor mi je na svitlo dal, du mi bo lastnoročno pritisnil Cvek ali z prelepim slovenskim vun pritiskom povedano »Fajfo«, če bom Šolske naloge f bodočem Razdobju še vedno opremljal z tako za-nikerno fsebino. Grozil mi je z lažjo Telesno poškodlbo, proti kateri ne bi egzisiira! priziv na .Državni Svet, da me bo lastnoročno izključil iz fseh Učnih za vodo f f državi, če ,bom še fnaprej tak revolucijonarc, Zavratnik in sploh prevratnik. Na to sem Mu ponižno odgov.oril, da nisem revoluicijo-narc, niti prevratnik, niti Zavratnik in sploh noben vratnik, temveč da drobim samo resnico in pravico in da mislim pač z svojo Lastnoročna glavo. Nat.o se mi je On ogorčeno in obenem pomilovalno nasmehnil, se postavil f strašno vzvišeno polituro in svečano izjavil Zgodovinske besede: »Kaj boste vi, Smrkavec, mislili z svojo Lastnoročno glavo? Poglejte: jaz sem f službi Domovine osivel (defaktično pa je plešast!), dosegel sem najvišjo stopnjo in tudi eno ženo imam ter pet otrok, — eden med Njimi ima že lastnoročno tri otroke —, odlikoval me je Cesar Franc Jožef, Cesar Kori — tudi Jugoslaviji sem zvest služabnik ter bom vsakemu služil zvesto še preko groba, — in vendar nisem z Lastnoročno glavo mislil nikoli!« Nato me je še mimogrede z pogledom Levega očesa ustrelil, in ponovno na Njegovo izjavo odkorakal z bojišča kot kakšni Napolejon, ko še pri Moskvi ni bil zmrznil. ., Nato nam je fsem na svitlo dal, da si naj izberemeo za Šolsko nalogo tako snof, ki je kemično čista; čista da mora biti zato, ker je namenjena Šoli, kjer je fsako onesnaženje Javnih prostorof prepovedano, Nato sem dal moji Šolski nalogi globoki in jako zelo fizolofični nasloif: »Moje misli od Jeseni«. Jesen je kljub fsem prekucijam in gejografskim Spremembam tše vedno priznan Lelini čas z avtoriteto in lastnim Teritorijem iin lahko od Nje pišeš, fse kar hočeš, ker je pač Letni čas in ne sega f politiko, čepraf je — narobe — politika dostikrat jako zelo odvisna ,od Letnega časa in .o zlasti od — jeseni.,, Pa tudi zavolo drugih razlogof vun je jako zelo priporočljivo pisati od Letnih časof. — Ker se namreč Nikomur ne zameriš. — Je namreč^Križ: recimo da bi pisal o sodoibniški Pojeziji: če bi o Njej povedal Resnico, bi me nabili sodobniški Besniki, če pa Di se zlagal, bi me nabili tisti, ki vedo, kaj je Pesem. Ali pa .draginja: če bi pisal Resnico o Njenih vzrokih, me nabijejo, če bi pa pisal Neresnico, bi me počakali za kakim plotom. Tako bi sledila ena žalit,ef za drugo, nafsezadnjo ne bi več vedel drugega, pa bi napisal mojo lastnoročno Aiutlo-pijografijo, na kar bi zavoljo Njene, za mojo osebnost jako zelo ižjalljive fsebine izačel še Mene osebno postrani gledati. Na tak način bi Mojo lastnoročno peršono vzel na piko in bi jo nafsezadnje še ob priliki, kadar me noben ne bi opazoval, od zadaj sunil f Dravo, z katerim Dejstvom bi pa prizadjal eni ogromni deficit Domačemu ribarstvu, ker bi Moje truplo, mesto da bi mirno ležalo f Domači zemlji, okužilo vodo in bi ribe pocrkale. Tako bi ob današnjih resnih časih, ko draginja rase in Brezmesni dnevi tišče, še ribe crkavale, ker‘ nisem hotel pisati od Letnih časaf. Ne, te odgovornosti ,ne pustim preka moje Duševnosti. —• Rajši pišem o,d' Jeseni in se ne zamerim Nikomur! .., Torej: Jesen! Sonce sc zmeraj bolj ponižuje, kakor se tudi f življenju Človeki, ki že lezejo f jesen, vedno bolj ponižujejo, če- PRVI GRAMOFON Družinska idila: očka čita, mamica plete, mali Janezek pa intervjuva očka. »Očku, kdo je napravil prvo železnico.« j »Stephenson.« »Očka, kdo je napravil prvo žarnico?« I »Edison.« »Očka, kdo je napravil prvi gramofon?« i »Ljubi Bog.« »Kako to?« vpraša mamica. Očka se nasmehne: »Ustvaril je Evo!« KER JE V SVETU zavladala nemorala in ker je v modi mobilizacija, se pripravlja »Jutro«, da izvede moralno mobilizacijo. Ker je »Jutro« v dobrih zvezah z JNS in ker je JNS v dobrih zvezah s svojim predsednikom Živkovičem, ki se razume na mobiliziran je, pa naj bo tako ali tako, je uspeh zajamčen. VREMENSKO POROČILO Kakor poroča vremenski urad, je mogočen zračen pritisk nad vso Evropo temeljito spremenil vremensko stanje zadnjih let. Povsod vlada pritisk nad pridobitnimi sloji, iz katerih iztisnejo, kar se iztisniti du. Obenem so ponehali vetrovi. Samo na zahodu divjajo vedno bolj. Pa nekaterih krajih st) nastopile močne megle. Zato leži vsa prihodnjost Evrope v megli. V Jugoslaviji je deževalo. To je bilo edino, kur je uvaževunja vredno od vsega, kar se je pri nas odigralo. »Praktičen je treba biti kljun odslej za me odpiral mirno bom počival zdaj, bo dresiran papagaj.« STARA MAMA JE PRIPOVEDOVALA ... Praktičen trgovec Miška : »Stara mama mi je pripovedovala, da je za časa svetovne vojne vladalo tod tudi tako blagostanje.« Dnevne novice Nesreče. Poskušen samomor. Kronika žalostnih dogodkov, ki je zadnje čase spet zelo razgibana, beleži primer poskušenega samomora, ki gotovo ni vsakdanjen. V mestnem parku je 35 letna modistka Albina K. skušala včeraj napraviti konec svojemu življenju na ta način, da )e pre-čitala moderen roman v enem du.šku, Prepeljali so jo v bolnico. Vzrok: Nesrečna ljuibezen. Avtomobil ga je povozil. Znanega atleta Toneta B. je danes opoldne povozil dve-tonski tovorni avto tvrdke Zmazal in sin. Stanje avtomobila je zelo nevarno. Nesreče na dnevnem redu. Za prihodnji teden je sklicana seja narodnega predstavništva prleške republike. Na dnevnem redu je debata o proračunu za leto 1911. Takoj v ponedeljek po tej seji bo razpisan dobavni .ofert za tintnike, pulte, pivnike, mape, aktovke, stole itd. Policijska kronika Triindvajsetletni Peter K. je hotel včeraj po noči v mestnem parku prekoračiti mejo dostojnosti. Stražnik, ki je prišel slučajno mimo, mm je še pravočasno zabranil prekoračenje. 'i 1 Alojz Pijavka, ki je pri povratku iz gostilne videl doma svojo ženo v postelji dvojno, je bil — obtožen bigamije — izročen v zapore tukajšnjega okrožnega sodišča. Odlikovanja in napredovanja. Kekor poročajo iz Čukinga, namerava ‘a-mošnja vlada nekatere .odlične osebnosti evropske diplomacije imenovati za častne Kitajce. praf so ibili f mladih letih in kot možje čisti kakor Sonce. Listje pada z dreves. Tudi iz Človekof pada, pa ne listje, temveč lasje. In kakor je potem na zimo drevje goio in prazno, tako je petem tudi Človeška glava na starost. Tako vidimo, da je globoki odnos med materjo Naturo in človekom. — Kakor zre drevesje na Jesen ponosni ra njegof Sad, tako je tudi z Človekom. Figjvo drevo da na Jesen figo, tludi marsikateri Človek rodi eno figo, pa ne samo na Jesen. In ni to niti nerazumljivo, ker figa ne more roddti drugega sada, kot —• figo. — Na Jesen se po navadi izmeraj tisto po-žanje, kar se je na Pomlad fsejalo. Zato se tedaj fse vojne ali začenjajo ali končujejo. Na Jesen se napolnijo kašče in žitnice in shrambe in se kmetom in trgofcem nasmeje srce. Tako je tudi letošnjo Jesen. In se jim lahko smeje srce, tistim namreč, ki imajo polne shrambe. ^ i ■ W $ JT Ftiči in štorklje se vračajo f južne kraje, čepraf je tem vojno stanje. Štorklje pa f tem razdobju funkcijonirajo najbrž po Radio-telegrafiji, ker prinašajo f Islandiji in na Franc-Jožefovi zemlji, deset minut južno od severnega Tečaja, otročičke, čepraf se nahajajo f Afriki. t Povodom zboljšanja gospodarskega položaja je bila odlikovana gospa Elvira Nepreskrbljena, soproga znanega pisatelja, z veliko diplomo za obubožanje in beraštvo. Davkoplačevalec Gregorij Poravnava 'e bil odlikovan s Prizadnim redom 1. razreda. Državno uradništvo in učiteljstvo napreduje to leto iz osmeiga v deveti, ono iz sedmega pa v osmi činovni razred. Promet, Prihodnji leden se vzpostavi med Krčevino in Jokohamo redni zračni promet. Upravni Svet državnih železnic je " dve-tretjinsko večino sklenil vpeljati na vseh progah klosetni papir. | ENKRAT EDEN, ENKRAT... Zagreb tudi za slovenske se politike zavzema, a zanimanje Slovencev za »grad« Zagreb ne pojema. Enkrat doli Dragntine, drugič Vlado se napoti, in tako se neprestano kuhajo vseh vrst kompoti. Zdaj so v modi advokati in ravnatelji učeni, zdaj spet ni jim mar za lonce, naj so celi al' zdrobljeni. Vaška skupnost, Kreft in garda, to je zdaj poslednja moda, če se mladim sreča smeje, ni za stare taka škoda. Zdaj na jesen, ko še grozdje po goricah dozoreva, naj pač milost od tam doli Vlada iz goric obseva ... Jesen izdeluje grozdje, iz katerega izdelujemo mošt in vino, popularno slovensko Ljudsko pijačo. Izdeluje tudi češplje in druge slive, ki se iz Njiih rodi žganje ali šnops, ki je ustoličil sekiro, kol, nož, pipec in druge Narodne običaje. Tako Jesen gkubono posega zlasti f naše slovensko Narodno življenje in zapušča vidne sledove poisod: na pločnikih, f hlačah (velja za mošt), na hrbtih in trebuhih (velja za pipec), aa Razvalinah bifših glav (velja za sekiro) Ln tako dalje. ^ Tako je Jesen fsestransko, uvaževan Či-nitelj, ki ni dober ravno samo za šohke naloge. Nasprotno: Jesen daje fsega f izobilju; če so pa kljub temu nekateri Čioveki brez fsega, ni kriva Jesen. Krivi tudi raso trgofci, krivi niso kmetje, krivi nisa reveži, sploh Noben ni krif. (Zdaj mislim, da bo fsem praf in da ta Šolska naloga ne dobi — »čveka«!). NESPORAZUM Ona: »Lagal si, ti si mi rekel, da dob:vaš štiri tisoč dinarjev mesečno.« On: »Motiš se, ljuba! Dejal sem, da zaslužim štiri tisočake na mesec, dobivam pa samo enega!« SODOBNA MLADINA Očka: »Vidiš, sinko, to so razvaline starodavnih Pompejev.« Sinko : »Očka, kaj so v starih časih tudi že imeli aeroplane?.< UGANKA V Evropi so v celoti nehali razburjati ljudi z volitvami, ker je drugega razburjenja dovolj. Na Slovenskem, predvsem v Ljubljani, so pa vendarle volitve. Narodno gledališče razpisuje glasovanje obiskovalcev Drame in Opere, katere igre si hočejo izbrati. Tako smo sredi'nedemokratičnega časa doživeli svoj demokratičen teater. Gre pa za to: Ali bo to res demokracija v teatru ali teater z demokracijo. NAPAČEN NAJDITELJ Maks: »Gospodična, torbico ste agubili.« Gospodična (hladno); »Kar pustite p :am, kjer ste jo našli. Pobrati bi jo moral nekdo drugi.« BABICA PRIPOVEDUJE ... «... In živela sta 'srečno do konca svojih dni.« Vnuk: »Tore] se nista poročila, babica?« Izpod Karavank OHCET Po krščansko poročila sta cigana se pri nas; > da bi srečno se ljubila, to želi vsa Kurja vas. UGANKA Na licitaciji je Delavski dom. Ljudje se sprašujejo, kateri: ali tisti, ki ga še ni in ga bodo zato postavili; ali pa tisti, ki že dolgo stoji in bi ga nekateri prav zato radi odpravili. GIBLJEMO SE... Predvsem se gibljejo cene ... Za njimi, ampak daleč zadaj, se giblje delavsko gibanje za mezdno gibljivost. Cene se pa gibljejo z gorenjsko trmo in so dosegle že alpsko višino. Ker Jeseničani uganjamo visoko al-pinistiko, so se tudi cene vrgle na tvegane plezalne ture. KOVAČEVA TEATRSKA SFINGA Srečno samo tisti vozi, ki primerno paradira, proč pa mora, kdor ne mara, da mu drugi dirigira. Bila igra »Trije tički« prav nerodna je zadeva, pri domačih, tujih odrih, našla dosti je odmeva. Naj ta lazi, oni pazi, \ naj gre v Bohinj po korito, če te režiser ne mara, ne pomagaš si ,2 elito. DA SE NE POZABI... Čisti parlamentarizem uganjajo delavski zaupniki, ki se dele na osem in osem in so zato tudi zelo parlamentarni njihovi uspehi. Pri polaganju temeljnega kamna za novo bolnišnico smo slišali med drugimi tudi geslo »Brez. žrtev«. Neposlušen delavec se je pa nalašč v kleti obesil. Jeseniški muzikanti so se spomnili svojega miljenčka Albina in so mu šli v Belgrad igrat podoknico.. Muzi- kalnost se lepo razvija, ker vedno kdo komu kakšno zagode. Iz Novega mesta Da ne bo prahu in blata, z oljem cesto' srno mazali; da smo z oljem založeni, svetu s tem smo pokazali. Da so ljudske šege druge, sejmi so na svitlo dali, ko se z leetom na debelo so ljudje bili sladkali. Lectarji pa ne sladkajo se za to, kar so prodali, ker na srčke preveč sladke so besede napisali. 1 VZROK Vinko: »Kdaj odpotuješ na dopust? V petek?« Janko: »Ne, v petek nikoli ne potujem,« Vinko: »Kaj si tako praznoveren?« Janko: »Tisto ne, ampak v soboto dounm vedno šele plačo.« VELIKA IZBIRA krzna po ugodnih cenah tudi letos pri: I. ROT, Ljubljana Mestni trg štev. 5 Iz Zagorja oglas Prostih je nekaj mest v našem protidraginjskem odboru. Reflektan-ti naj se takoiji javijo, dokler draginja še traja. Pozneje sc mesta no bodo več oddajala in se kandidati ne bodo mogli zanašat'i na protidraginj-sko pokojnino. Kdor si hoče steči ljudsko zaupanje in priljubljenost pri vseh slojih, naj se potrudi. V kolikor njegovo delo v sedanjih težkih časih ne bo pravično nagrajeno, bo lahko poplačan kdaj pozneje, ko bo kandidiral za poslanca, župana ali vsaj za občinskega odbornika. V kolikor mu bodo sedanje razmere ovirale delo za narodov blagor, bo zdaj in pozneje lahko sitoril nekaj vsaj za svoj blagor. POMOČ IZ ZADREGE Skupina fantov, ki se rada postavlja s krivci, bi rada videla, da bi jih poznali tudi pod skupnim imenom. Ker so fantje primerno korajžni in ker radi nosijo krivce, jim bo gotovo všeč, če jih imenujemo — petelini ... Iz Tržiča (V album) Rahlih živcev je gospod, ki za ploskanje ne mara, trde kože je gospod, ki vso faro samo kara, na študente s prstom kaže in občestvo s tem tolaži, da fižol morda še letos v našo luknjo se priplazi. GledaliSCe Evropa ima v svojem novem repertoarju med drugim tudi te-le točke: PRAZNA VREČA NE STOJI POKONCIJ, tragikomedija z neznanim koncem. STRAHOVI, burka s sodelovanjem jeklenih brencljevJ ČLOVEK, NE JEZI SE, opereta s sodelovanjem publike. NAJ NE VE LEVICA, KAJ DELA DESNICA, pravljica iz diplomatskih krogov. ROMPOMPOM, ČE TE NISEM\ TE PA BOM, napeta igra z žalostno in zabavno vsebino, kjer je znan začetek, ne pa potek in rezultat. BOGATAŠEV SINKO Sinko: »Kaj bomo pa mi sedaj jedli, papa, ko so vpeljali ljudski kruh?« Iz Kranja O TEM IN ONEM Banja Luka marsikomu se je v dušo zapisala, misel nanjo prav gotovo mu ne bo nič več zaspala. In Mladenovac ter drugi kraji Kranju so res mili, mnogi-naši someščani so po' njih vso robo skrili. Blagor hčeram, ki očete z milijonsko doto imajo in jih v zavode na službo z vidovitostjo pehajo. Mnogi s tombolo želimo si kar koli priigrati, da bi vendar enkrat znašli se med kranjskimi magnati. Tomboli pa niso dali, da bi v mestu se vršila, zguba je samo pri birtili in gospodih s trga bila. Zguba, zguba je na svetu! složno kar v en glas kričimo, in se zgube drug pri drugem prav po1 kranjsko veselimo. Za Solo: šolske torbe in nahrbtnike, aktovke, peresnice, v veliki izbiri priporoča IVAN KRAVOS MARIBOR, Aleksandrova c. 13 Iz Trbovelj »Amaterji« - žogobrci v Kranju so se potrudili. Pikice domov prinesli, sole štiri kar zabili. Kranjčanom številke revno so na zadnjo plat mahale, a do zmage nad knapovjem niso pomagati znale. Z a odhodnico pa v Kranju prazno je v nekteri »špajci«, ker premaganci so ofenzivo strelno dali s paradajzi. Nič zato, če v paradižni smo omaki se vrnili, da le Kranjskim smo številkam nekaj golov naložili! KAKO SI JANEZEK PREDSTAV LJA »PODSODNOST« ; ■■ ;; * IZ FILOZOFOVE MALHE... Bistre misli in duha Abraham prav rad ima, da lahko podebatira, filozofa preparira, naj le Mojzesa modrost širi kakor da novost najmodernejšega znanja je vse to, kar on oznanja, pa je staro tisoč let in drugačno kakor svet, ki po svoje sei vrti in ga prav nič ne skrbi, kaj izmisli si kak duh, ker se trudi za svoj kruli. VELIK ŠPORTNI DAN V MARIBORU V -Mariboru je bil dne 21. septembra velik športni festival. Tekmovala so domača društva med seboj, pa tudi moštva drugih mest so nastopila. Tekme so se vršile v vseh poznanih panogah športa: nogomet, bazena, tek, sabljanje, metanje kopja, skakanje preko ovir, hitrostne vožnje z motorji in avtomobili itd. Vsa moštva so se dobro držala. Igra pa je bila precej neobzirna in ni manjkalo na obeh straneh faulov. Nekaj igralcev na obeh straneh je moralo zato sredi igre izstopiti. Občinstva je bilo izredno veliko in je pokazalo za tekme velik interes. Vsako moštvo si je pridobilo nekaj lepih pokalov, ki so jih darovala različna društva, ustanove in mariborski odličniki. Velik interes vlada že za revanžne tekme, piredvsem pa za prvenstvene tekme ter za bogate pokale, ki bodo čakali zmagovalca. (Sport-press.) HIMNA MASTI Kaj čast, kaj oblast, mast je zdaj slast! MEGLA Megla navadno je nadlega, če pa sovražnik te oblega, ti megla čisto dobro služi, da se ne znajdeš v črni luži, da ne odpiro ti vrata v vica, da ne zajame te meglica in večna sapa vate kihne, ki dušo od telesa pihne. RAZPIS za veliko nagradno tekmovanje Kdor je muzik, naj poskusi tako pesem uglasiti, da bo kdaj poznejše čase možno pač iz nje dobiti vse glasove naše dobe, vzdih Evrope v mojih šapah, hrup kanonov, bomibarderjev in rjovenje v trdili kapah. Botra Smrt, s. r. SOVJETI MOLČE Zakaj? Zato, ker smo po obnovi stikov z Rusijo doživeli Slovenci obisk sovjetskih diplomatov. Ti so pri tej priliki, menda nekje na Bledu, slišali znan slovenski pregovor: »Kdor molči, devetim odgovori.« Takoj so si ga zapomnili in jim zdaj prav hodi. PRI URARJU »Prosim, prelščite mojega petelina. Z njim nekaj ni v redu, vsako jutro poje dve uri prezgodaj.« Ta oglas Vam vljudno javlja, da jesen Je, in pristavlja: Dame, le ne pozabiti, k Toplaku takoj oditi! Se priporoča damski krojač IGNACIJ TOPLAK 1____________________ MARIBOR, OROŽNOVA ULICA 10 Industrijo ♦ čeuljev knjiga, tvoja omara, moja vaza, tvoj pepelnik. Zapomni si enkrat za vselej: zdaj ni več ne moje ne tvoje, ampak je vse — naše! — No, kaj pa spet brskaš po omari? Kaj iščeš?« »Naše hlače/« Industrija: Cankarjeva ulica 6 Prodajalna: Gosposka ulica 13 Maribor Se >Ca! Se priporola! JEDILNI LIST BODOČNOSTI! Namesto zajtrka vstaneš šele ob devetih ter se začneš pripravljati za kosilo. Za kosilo po možnosti ukradeš JO dkg kvasa, ga v miru in zadovoljstvu použiješ, ko si si voščil dober tek, nato pa zaliješ s Va litrom vode (H2 O). Ko si pojedel in popil, greš za dobre pol ure sedet na primerno toplo peč. Uspeh je zagotovljen ter do večera ne boš več mislil na jed. Za večerjo pojdi bolj zgodaj spot kot v normalnih prilikah! VABILO NA RENDEZ-VOUS Mihec, funkcijOnar pri petnajstih društvih, je sporočil svoji simpatiji: »Hrosim Vas, gospodična, da se odzovete povabilu polnoštevilno in sicer ob šestih zvečer pred realko. V primeru nesklepčnosti se bo vršil sestanek pol ure pozneje na istem mestu.« PRAKTIČNO! s POČAKAJTE... Počakajte, da preštejem svoje dratfe invalide, počakajte, da potrebim si nadležne bolhe, gnide, počakajte, da orožje si vse skrhano nabrusim, počakajte, da na bikih svojo silo preizkusim, počakajte, da si sape v pljuča luknjasta nasrkam preden z biki iz železa ^ sc zares nanovo trkam ... Kr. dvorni juvellr In dobavitelj B. Rangus Kranj, Dravska ban. -5 Res dobre ure, lepa zlatnina l.t.d. Lep, temperamenten in užiten spremljevalec. MED NOVOPOROCENCl Sladka ženica: »Jurij, tako ne gre več dalje! Ti vedno govoriš: moja DUŠEVNA BOLEZEN Zena je poklicala zdravnika k svojemu bolnemu možu. Zdravnik: »Ali kaže vaš mož znamenja duševnih bolezni?« »Ne. Samo včasih si domišlja, da je on gospod v hiši.« Moj življenjepis Fiše Jur Piskaček. K,o sem kljub vsem slovenskim založnikom izdal svojo zbirko liričnih pesmi v samozaložbi, sem dobil sledeče navdušeno priznanje: »O, mojster, zakaj si strmečemu svetu tako dolgo pridržal svoje pesmi,? Kakšne globoke tajne se skrivajo za Tv,o imi plemenitimi ritmi? Ne odlašaj, mojster, tisoči čakajo Tvoje odločitve . . . Pogrebni zavod, Gregorčičeva 14.« Ker me še danes vsaka prememba zimskih oken in vsak prehlad navdihne za liričen ciklus, sem postal eden najznam-ni'ejših lirikov in nevrastenikov. Moje pesmi so pa tudi zelo nežne in ubrane. Tako mi vedno kaj »brca krog srca« in »brni, če jo ni«. Da sem izumil prleško narečje, ljudje pretiravajo. Res pa je, da v svojem prostem času iščem lilije na polju, ki glasom sv. pisma ne sejejo in ne žanjejo. Kadar mi je še boli dolgčas, grem kar v Ljubljano in se vozim s tramvajem. To je namreč imenitno razvedrilo. Z eno nogo stoji človek na stopnici, na drugi sanja debeli sprevodnik o povišku svoje plače, s tretjo nogo stoji človek za časa vožnje v grobu, s čet: to pred sodiščem radi znanega uradnega častnega raz-• žaljenja, kam naj da peto nogo, sploh ne ve in šesta — za vraga, odkod pa naj naenkrat vzamem toliko nog? Čudno! Sedaj sem se peljal šest postaj čez svojo snov! Ves honorar, ki odpade na teh par vrstic, bo šel k vragu za povratno vožnjo, če me pa preje zaloti še sprevodnik, bom moral plačati še kazen. Govoril sem že tudi v ljubljanskem radiju. Tam sem pripovedoval poslušalcem, da imam največ domislekov za pesnitve, če ponoči ne morem spati. Par dni pozneje sem dobil celo kopo pisem, v katerih so mi pošiljali ljudje poleg dobrih nasvetov" tudi u-spavalna sredstva. S petintridesetim letom se n se oženil, ker sem sčasoma uvidel, da žar ljubezni najdalje zdrži v trajno goreči peči. Predvsem pa sem se poročil zato, da bi se pomnoževal, rastel in uspeval v vse veke. Zaželel sem si iskrene sreče domačega ljubkovanja in legitimno prišitih hlačnih gumbov. Izkustvo teh let me je poučilo, da naj človek nikdar ne poroči ženske, ki ga ljubi, ker pozneje ne bo mogel razumeti, zakaj ga vara. Ke smem pa iti preko tega, da ne bi ome- nil, da je imela moja žena prav posebne talente in izborne lastnosti; o njeni razsodnosti že zato nihče ne bo mogel dvomiti, ker je odklonila pet častilcev in se poročila z menoj. Predno sem sklenil zakon, je bilo moje bivališče nestalno, ker sem od časa do časa izginil v vesoljstvu kot sladkor v kamiličnem čaju. Hodil sem po svetu in nosil svojo obžalovanja vredno posebnost skozi pestro življenje. Zato sem že večkrat razmišljal o tem, ali sem v veliki knjigi stvarstva samostalnik ali samo tiskovna napaka. Seveda imam tudi razmerje. Tisti sklep, s katerim sem krenil zavestno in preračunljivo na stranpot, je izviral iz moje krepke narave in se izohličil iz sledečih razmotri-vanj: Vse življenje sem bil poštenjak, ki mu ni mogel nihče nič očitati, vendar pa zato nisem bil nič na boljšem kot drugi, ki so živeli ravno narobe. Ali ni zato pravilno, da si v svojih najboljših letih privoščimo nekaj veselja? To torej so bila razmotrivanja, ki so me privedla do razmerja. Ne prikrivam, da do-tični dami že dve leti dolgujem alimente. Reva je pomilovanja vredna in je vesela, če ji dam vsakih deset mesecev nekaj »a račun NI VEDEL ... A.: »Saperlot! Ieh habe ja nicht gewusst, dass der auf Seite 4. cin Jude ist.« V AMERIKI spet kradejo bogatašem otroke. To ima na eni strani zloben namen, da se poveča živčna vojna, na drugi strani je pa to skrb za bodočnost Amerike. Ker Amerika na hitro roko mobilizira, morajo biti vsaj otroci bogatašev na varnem. Gangsterji imajo še vedno najboljša podzemska zaklonišča. SKLADIŠČA Trgovci, predvsem veletrgovci imajo skladišča. Ali bi ne bilo bolje, da bi pri nekaterih napis »skladišče« zamenjali z napisom »skrivališče«? ROMUNI so v zadnjih tednih gotovo utrpeli nekaj škode, iz polne lune so zlezli na zadnji krajec. Ker so se pa zbali, da bi jih zajel prvi mlaj, ko- je po-• vsod vražje temno in se niti krajec več ne vidi, so v zadnjem hipu pokazali, da še premorejo nekaj korajže. Na lepem so se znašli sredi Beograda in zmagali v — žogobrcu. Torej se razumejo na — brce ... Iz tekstilnega vrta Gospod nam obljubil je moke, masti, ki naj nam želodce 1 lepo posladi. Da bomo obljube pojedli lahko so dali gospod nami od dela slovo, ki pravi moderno se »večni dopust« in ga vsa>k preživlja , bolj stisnjenih ust. Obljube sto debre, še boljša je mast; če mažeš po sreči, dosežeš še čast; če mažeš po naše brez dela, masti, te rado v trebuhu zavija, tišči... FARAONI so bili bolj pametni ljudje kakor smo do sedaj domnevali, le pred tisočletji so predvidevali današnjo vojno tehniko» in so za svoje večno spanje preskrbeli, da ga nihče ne bo motil. Zavarovani so — v mumijah — proti plinskim napadom in — v piramidah — proti najtežjim bombam in granatam. ! • , , i i PRAKTIČEN LOVEC A: »Kako to, da gospod Jager vzamt vedno kar v avto svojega psa?« B: »Da mu pobira kokoši, ki jih spot ma po\ ozi.« VISOKA STAROST A: »Gospa Kozamurnik je pa mnogo starejša kot sem mislil.« B: »Kako pa ste prišli do tega?« A: »Vprašal sem jo, če je že čitala Ezo-pove basni. In veste, kaj mi je odgovorila: 'Takoj, ko jih je napisal.'« ZAPUŠČINA Ocvirek: »Zelo vnet obočevalec Vašega moža šeni bil, gospa, in rad bi imel kak spomin nanj. Ali ni ničesar zapustil?« Vdova: »Samo mene!« za to, kar bo še nastalo iz najine vroče ljubezni. Shakespearovih dram nisem napisal, pa tudi Beethovnovih simfonij ne. Kljuib trajnim obiskom gledališč in kinov še nisem popolnoma otopel, kar je najbolj razvidno iz tega, da sem si osvojil zelo zdravo filozofijo. Taiko na primer prav dobro vem, da mi vse koristi, kar mi ne škodi. Pravo korist pa imam od tega, kar meni koristi in drugim škodi. Tudi vem iz izkustva, da je nesebičnost nekaj, za kar je človeku po