Dopisi. Iz Vitanj. (Nov župaa.) Pred kratkim saio imeli volitev aovega župaaa. Kakor je pri aas že navada, bil je izvoljea strastea aeiačur, aamreč J. Putschuik (aekdaj se je pisal Pačaik). Kako da je ta človek pri aaših aeaičurjih do te časti dospel, to se aam, ki Jožeta iz Blatae vasi dobro pozaamo, jako čudao dozdeva. Ali mislite, da so ga izvolili, ker je morebiti premožea ? Ali pa morebiti, ker je prebrisaae glave ? — Kajše, to bi se jako motili. Mi le toliko vemo, da dobro kričati zaa, ia to se morda Vitaajčaaom aajbolj dopade. Pred večimi leti je študiral v latiaskih solah v Celji. Toda takaj se mu je jako slabo godilo, kajti zaporedoma je v svojih spričevalih dvojke ia trojke domu nosil. Po velikih težavahje do 4. latiaske šole dospel. V tej šoli je bil celi 2 leti ia aa zadaje je tako slabo spričevalo dobil, da ai smel to šolo v Celji še eakrat poaavljati. Podal se je potem aa učiteljsko izobraževališče v Maribor. Pa tudi tukaj mu ai šlo od rok, ker v sedaajem času morajo učitelji biti prebrisaae glaveia tisti, kateri hocejo ačitelji postati, se morajo marljivo učiti. Pozaeje smo ga videli kot supleataega podačitelja v Ločah ia potem v Vitaaji, kateri slažbi je zarad pomaakaaja ačiteljev ia po raaogih klečeplazaih prošajah dobil. Ia tako bi bil moral ta ubogi, ker ai skašeaj imel, daaes ali juter tudi učiteljstvo popastiti. la kam potem? — Naposled ga je aeka vdova ia bišaa posestaica v Vitaaji za moža vzela ia mu tako vsaj staaovaaje zagotovila. Ubogi Vitaajčaai, da aimate v avoji srediai za županstvo bolj duševno zmožaega moža! Iz kakih glav to nemškutarsko gajezdo obstoji. lahko dragi čitatelji sami sodite. Glejte, ae saiao, da so ga za župaaa postavili, izvolili so ga tudi v velikem posestvu v okrajai zastop ia že poprej v odbor okrajaega šolskega sveta, da bi tamkaj svojo modrost, o katerej aam ai nič zaaaega, pokazaval. 0 daševao skromai Vitaujčaai, ki imate tako prebrisaao glavo aa svojem krmilu! Vi bi ga še morebiti, — ako bi mogli, — zarad tega, ker je aekdaj slišal, kako se mladiaa podučevati mora, za šolskega aadzoraika postavili. Take glave Vam pač iz srca radi privoščimo, kakor tudi ,,Celjskega lisjaka", iz katerega svojo aiodrost srkate. — Iz ljutoinerskega okraja. (Ceste, železaice.) Zdaj, ko imamo zopet aovi okrajai zastop, želel bi mn aektere reči aa srce položiti. Glavaa reč okrajaemu zastopu so ceste, dobroto ajih vsaki lehko spozna. Dosta se je v tem storilo, ali vse še veadar ai dogaaao. To, kar se je na Maloaedeljski cesti storilo, to ai bilo samo potrebao, teaiuč je tudi pravičao: celi okraj bodi, pa ae samo aekteri deli, z okrajaimi cestami prevleoea! Moja misel je toraj, kar se okrajaih cest tiče, ta: Maloaedeljska občiaska cesta aaj se vzame med okrajae ceste, zveže pa se aaj aa Kameaščaku ia v Drakovcih s ptujskimi, a aa Grabah z Jurjevsko okrajao cesto, in ako bode eakrat ormožki okraj tisto cesto, ktero je v zadajem času do Koračic aaredil, do naše meje v Godomarcih ali kam iaam potegail, potem bi kazalo, tudi to cesto z maloaedeljsko zvezati. Za ormoški okraj, aiislim, da bode to storil, ker dragače ae zastopim, zakaj bi mu cesta do Koračic bila, ako aebi hotel te kraje s trgoviao k sebi potegaiti. Te zveze bi potem zadostovale aa vse straai, zdajaa lukovska cesta pa bi se lahko potem takem popolaoma opustila. Tadi Veržej ia Moto aaj ae boli glava za ajihovo cesto iz Starevesi proti Razkeržju, toliko je gotovo, da ta cesta ae more nikoli več kakega pomeaa imeti. Ali gledati aaj bi za to, da se iz Veržeja proti sv. Križa ia iz Mote proti Ljutomera ia potem tn ia tam do Mure okrajaa eesta aaredi bodoč je zelo verjetao, da aa ti ali oai straai Mare bode sčasom železaica aarejeaa, ia meai se zdi, da poprej aa oai strani, kder veliko ogerskih velikašev, ki pri ogerski vladi maogo premorejo, svoja posestva imajo, ia ker tadi Varaždiaci, kakor sem slišal, svojo zvezo s Cakovcem iraeti hočejo. Pa aaj si bode tako ali oaako, Veržej ia Mota sta vselej aa dobrcm, a celi okraj pa bode moral za to skrbeti, da bode aa vse kraje z železaicami barem aeko zvezo imel. Od eae straai Središče, Ormož, Ptaj, od druge strani pa Radgoaa ia morebiti druga postaja nakraj Mare. Iz Brašlovec. (Trije tujci,) ki so k aam ,.privaadrali" iz drugih srenj, pa aekoliko premožeaja aalovili, hočojo zdaj celi trg strahovati ia Sloveace pri volitvah spodrinoti. Prvi je prod leti priaesel vse svoje iuietje v robci, sedaj pa rogovili, kakor bi obsedea bil, Bog ne daj tega voliti, da bi s trgom delal, kakor bi hotel. Drugi je pri vojakih aekaj s koaji ia kocami opraviti imel. Kdo ga zamore voliti? Tretji pa je uže pred leti ščuval pobaliae aa pošteae aarodae može, ki so bili v odbor izvoljeai. Sloveaci, bodimo vrli možje Saviajske doliae, ae aodimo rogoviležem aa limaace. Volimo svoje domače pošteajake. Iz Mežne doline (Poata v Prevalih) Sloveacem ai mila. Priaeseš list a alovenskim aapisom, zaslišiš: aber diese dummea wiadischea Adressea". Predzadaja štv. ,,Slov. Gosp." došla mi je 12. t. ai., akoravao pečat kaže, da je aa pošti bila 9. t. m. Izmed 4 iztisov je liatonoaa dobil samo eaega. Laai ia letos eem moral 4krat reklamirati. Listi s sloveaskimi aapisi čestokrat izostaaejo. Poštar prošea, aaj bi meai poštao hraailaičao kajižico sloveaski aapisal, odgovoril je: ,,Ich versteh' aicht wiadiscb"\ Vabil sloveaskih k priatopu k poštaej liraailaici aisem videl, pač pa ima ,,Nabiralaica" aemško-sloveaski aapis. Meada poštar čisto aemškega ai dobil. Iz Hrastnika. (Seja kmetiake pod r u ž a i c e.) Kmetiška podružaica za Trbovlje ia Hrastaik imela je 18. marcija popoldae ob treh v Hrastaiški šoli drugo letošaje zborovaaje, kterega se je adeležilo 21 udov. Novoizvoljeai predsednik, gosp. Valeatiaič, je s prijazaim pozdravom sejo utvoril. Govor g. Ferd. Roa-a o bolezai goved s povdarkom, kako se je pomagati pri poroda telet, ako je lega mladega v materaici napačaa, bil je, kakor tudi govor g. predsedaika o sadjereji v obcao zadovoljaoat aavzočih rešea. — Skleailo je društvo kupiti za boljšo rejo dva bika i merjaaca. — Nazaaai se pa ceatral. odboru želja, v laškem okraji ae samo aa eaem okraji ,,liceacirati" bike, ampak aa dveh i sicer v Hrastaikn i v Rimskih toplicali. Koaečao bi še omeail, da je bil aapad v ,,Slov. Gosp." štev. 11. zadevajoči aašega predsednika, g. Valeatiaiča kriv, ker ni oa, kakor ,,Tagespošta" sama priča, pisatelj oaih zagrizeaih besed v tem Graškem židovskem listu. E. M. Od sv. Janža na vinskej gori. (Žapan ia učitelj.) V štev. 11. Slov. Gospodarja se naaaja v razaih stvareh poročilo iz sv. Janža aa viaskcj gori, da je poprejšaji žapaa zopet izvoljea, in da oa sloveasko vraduje, to je resaica, aaj bi ajega v tej stvari vsi g. župaai po Sloveaskem svetu posaemali, da bi se pa g. učitelja Fraac Zagoriačaika radi izaebili, ia da oa aemškatari, to pa ai res tako. Marveč kdor tega gospoda prav pozaa. ve, da je oa izvrstea aarodajak sloveapki, ia pridea učitelj, iskrea katoličaa, kojega bi si aaj aekteri učitelji v izgled vzeli; da pa ajega aektere osebe zarad kazaovaaja otrok v šoli tožijo, se ta reč v ozir jemati ae more, ker pametni g. učitelj gotovo čez postavo, in brez potrebe šolskih otrok kazaoval ne bode; vsi pa kteri učitelja zaradi tepeaja otrok tožijo, aaj spozaajo, da je božjega atrahu v šoli potreba. M. L.