lil
"GLASILO"
•UT St. Cktr Ave.
CLEVELAND. O.
WMkly la Um UiM Statoo of Amerioa.
Sworn circulation ».100
Evory Tooodiy
Tiran of SobicriptJon:
Por Momber* Yearly_SOB4
Por NMBtmbm--$1.00
Foreign Countries..........$3.00
Telephone: Henderson 3012
OF THE GRAND CARNIOUAN SLOVENIAN CATHOLIC UNION	)
Entered as Second Class Matter December 12th, 1023 at the Post Office at Cleveland, Ohio. Under the Act of August 24, 1012.
Nslvočfl slovenski tednik
v Zdrnienlb Drisvsh
Izhaja vsak torek
Ima 20,100 naročnikov Naročnina:
Za člane, na leto__
Za nečlane-----------.-JI.«
Za Inozemstvo..................$3.00
NASLOV aradnittvi in upravniitva:
111? St. Clair Avo. Cleveland, O.
Telefon: Henderson 3012
Hrtrtnim»»»i»»......
ACCEPTED FOR MAILING AT SPECIAL RATE OF POSTAGE PROVIDED FOR IN SECTION 1103, ACT OF OCTOBER 3rd, 1917. AUTHORIZED ON MAY 22nd, 1918.
Štev. 41 — No. 41
CLEVELAND, O., 8. OKTOBRA (OCTOBER), 1929
LETO XV. — VOLUME XV.
vesti iz clevelanda dr. stresemann umrl
—Važno za vse volilce,! Kdor se hoče- udeležiti prihodnjih mestnih volitev dne 5. novembra t. L, ta mora biti registriran. V ta namen so določeni samo še trije dnevi in sicer: dne 10.. 18. in 19. oktobra. Volilne koče so odprte od 9. do 3. ure popoldne ter od 5. do 10. ure zvečer. Rojaki in rojakinje! Ne pozabite torej svoje državljanske dolžnosti in registrirajte se!
—Društvo sv. Cirila in Metoda št. 191 KSKJ. v Novi Ljubljani priredi v soboto, dne 19. oktobra, prijetno plesno zabavo v Slovenskem Domu (Tabor) na Recher Ave. člani in vsi prijatelji tega društva, dobrodošli!
—Dne 27. oktobra zvečer bo v avditoriju Slovenskega Narodnega Doma na St. Clair Ave. zopet nekaj posebnega in lepega. Ta večer se vrši velik koncert v prid Slovenske Narodne čitalnice, pri katerem bodo sodelovali vsi naši domači umetniki in umetnice. Ker bo program izredno lep in bogat, in ker se vrši ta koncert v kulturen namen, je upati, da bo ta„ye£<y dvorana S. N. D. do cela zasedena.
—Minuli teden se je v Clevelandu na obisku mudila Mrs. Mary Mehlin iz Denver, Colo. Spremljala jo je njena dra-žestna hčerka Mary. Bili sta v gosteh pri sorodnici Mrs. Mary Petrovčič na E. 72. cesti, in sta obiskali tudi naše uredništvo.
—Naš slavni St. Clair se bo morda v kratkem ponašal še z enimi prvaki žogometne igre; to so naši vrii Jolly Kings žogarji, večinoma člani društva Kristusa Kralja št. 226 KSKJ., spadajoči v razred D Cleve-landske amater lige žogarjev. Zadnjo nedeljo popoldne so v Gordon parku v tekmi premagali skupino igralcev Kuchta Drug Co. ob navzočnosti nad 2,000 gledalcev. Prihodnjo nedeljo popoldne se vrši zaključ na tekmovalna igra naših žogarjev in sicer v Woodhill parku na igrišču št. 5. Ako žogarj. društva Kristusa Kranja še to pot zmagajo, potem bodo pro glašeni za prvake tega razreda v mestu Cleveland, kar bo gotovo v ponos in čast naši slovenski naselbini. Pri tem jim želimo največ uspeha in jim iskreno čestitamo.	\
—Slovenska trgovska razstava v S. N. Domu je bila zaključena zadnji torek ob ogromni udeležbi občinstva in s sijajnim programom. Glavni dobitek, nov Chevrolet avtomobil, je zadela 15-letna šolarica Rosie Oštir. hčerka Antona in Frančiške Oštir na E. 55th St Njeni stariši bodo avtomobil prodali ter vporabili denar za nadaljno šolanje srečne Rozike. — Novo Mervarjevo harmoniko je dobil rojak Ignac Petan, stanujoč na Bonna Ave. Poleg tega je bilo dobljenih, oziroma zadetih še številno drugih lepih nagrad. V kontestu za najbolj popularno slovensko dekle naše' naselbine je zmagala Miss Dani Oblak, druga pa je bila Miss Honey Mandel, tretja Miss Frances Kasunič, četrta Miss Mary Gr dina, peta Miss Josipina Ora
Berlin, Nemčija, 3. oktobra. — Danes je na svojem domu umri Dr. Gustav Stresemanr# nemški zunanji minister in eden izmed najbolj znanih državnikov Evrope. Ko se je mudil včeraj s kanclerjem Muellerjepi na nekem važnem posvetovanju, ga je zadela srčne kap, koji je danes zjutraj ob 5. uri podlegel.
Vest o nepričakovani smrti Dr. Stresemanna je prešinila vso Nemčijo. Nemški predsednik Von Hindenburg se je takoj napotil s počitnic v glavno mesto, da izrazi pokojnikovi soprogi svoje sožalje in da se bo udeležil pogrebov dr. Stresemanna. Vlada je odredila da v znak sožalja vihrajo z vseh javnih poslopij zastave na poldro-gu. Dan pogreba še ni določen.
Dr. Stresemann je osobito po vojni storil mnogo koristnega za nemško republiko. Baš zadnji čas se je poganjal za odobritev Youngovega reparacijskega načrta in za dosego svetovnega miru.
Liga narodov, ki zboruje v Genevi. je poslala soprogi Dr. Stresemanna iskreno brzojavno sožalje.
Naslednikom "Dr. Stresemanna bo izvoljen Dr. Haas, vodja centristov.
redek smrtni slučaj
CLAN KSKJ. UMRL NA POTI V DOMOVINO
žem; v kontestu je bilo še šest drugih deklet. Med gorinave-denimi kontestinjami spadajo štiri k naši K .S. K. Jednoti. Čestitamo.
—Zadnji petek je dobilo med izredno velikim številom prosilcev za ameriško državljanstvo na zvezni sodniji tudi 114 Slovencev drugi papir. Skupno število novih državljanov v tem letu znaša že 495. čestitamo.
—Smrtna kosa. V nedeljo zjutraj, dne 6. oktobra, je umrl
v Emergency bolnici Matija Kogoj. Bolan je bil 8 dni na za-strupljenju krvi, katero je dobil pri delu. Tu zapušča soprogo in šest otrok. Doma je bil iz vasi Gorenja vas pri Gornjem Logatcu. Tu je bival 24 let.
—V nedeljo, dne 6. oktobra, malo pred osmo uro zjutraj je padel po stopnjicah v klet 70-letni John Kosten, 986 E. 63d St. Hotel je mimo,stopnic na dvorišče, ko mu je spodletelo in je padel po stopnicah. Ranjki je stanoval na 1002 E. 63d St. in je prišel v prej omenjeno hišo kot znanec in prijatelj, kar je večkrat storil. Doma je bil iz fare Zatičina na Dolenjskem. V Ameriki je bival 26 let. V domovini zapušča soprogo in dva sina, tukaj pa sina Franka, ki stanuje na 20755 Miller Ave. Naj v miru počivata.
—Preteklo soboto popoldne se je pripetila avtomobilska nesreča, katere žrtev je postala 7-letna hčerka družine Frank Švigelj, 1415 E. 63d St. Mala Anica je pravkar prihitela iz hiše, ko je pridrvel mimo avto, ki jo je podrl na tla. Minuto prej se je šalila v domači kuhinji z očetom in materjo. Minuto pozneje so bili starši obveščeni, da je hčerka mrtva. Starši niso mogli vrjeti žalostni novici. Voznik avtomobila je neki Jugoslovan. Ranjka zapušča poleg starišev Še dva bratca in eno sestrico. Prizadeti družini naše globoko sožalje!
Ko začnejo kakega izseljenca v tujini zapuščati moči da žet pričakuje smrt, se mu zbudi v srcu iskrena želja, da bi rad za-tisnil svoje trudne oči v svoji rojstni hiši in v domači vasi, in da bi rad za vedno počival v j rojstni grudi.
To misel in željo je že dolgo časa gojil tudi naš sobrat Stje-pan Ban, bivši član društva sv. Mihaela št. 163 v Pittsburghu, Pa. Bolezen ga je skoro do cela potrla vsled prenapornega dela. Želel je vrniti se v staro domovino, tja nekam na Hrvatsko, da še enkrat vidi svojo rojstno kočo, svoje drage sorodnike in svoj kraj; morda mu bo podnebje v domovini tako učinkovalo. da bo morda tam še okreval ?
Ker ni imel zadosti denarnih sredstev, se je z našo Jednoto glede odpravnine pobotal in se zatem dne 14. avgusta odpravil na tako zaželjeno pot. Spremljala ga je njegova žena TerezU^. V* led oslabelosti je pa reveža v4žn/a pe železnici in po morju zelo zdelala, da ni mogel niti glave dvigniti in je bil primoran zadnje dni vedno ležati. Vozil se je z nekim parnikom proti obali Francije. Samo še dva dni, pa bi bil dospel na cilj v rojstno domovino . . .
Ko se je v spremstvu svoje žene dne 22. avgusta vozil po železnici proti Parizu, je štiri ure pred prihodom v Pariz na vlaku umrl." Smrt mu je prekrižala zadnjo željo v njegovem življenju, da bi počival v domači zemlji. Njegovo truplo so prepeljali v Pariz, kjer je bil pokopan dne 25. avgusta. Njegova žena mu je oskrbela lep pogreb, tako tudi primeren nagrobni spomenik, kar jo je stalo veliko svoto denarja.
To je gotovo prvi slučaj, da
filmske slike km j. v jolietu
Slovenci in Hrvati v Jolietu, 111., Rockdale in okolici se tem potom obveščajo, da se bo dne 13. in 14. oktobra vrnilo prikazovanje slik 35 letnice KSKJ. in Vseslovenskega katoliškega shoda in sicer v "Slovenia" dvorani na N. Chicago St.
V	nedeljo, dne 13. oktobra se bo slike kazalo ob tretji uri popoldne in ob pel osmi uri zvečer.
V	pondeljek, dne 14. oktobra bo prikazovanje slik ob pol drugi uri popoldne za šolsko mladino. .
Vsi rojaki iz Jotieta in okolice so uljudno vabljeni, da se zgoraj omenjene prireditve vdsležijo.
uporni jetniki
POMANJKLJIVOSTI IZ S E -LJENIŠKE SLU2BE V JUGOSLAVIJI Belgrad, Jugoslavija. — Ker
se dela intenzivno na tem, da bi se uredila naša izseljeniška služba in reorganizirali izselje-niški uradih prihajajo iz inozemstva, zlasti iz Združenih držav Severne Amerike, in Kanade različne spomenice in navodila, kako naj se to vprašanje reši. Splošno ugotavljajo vsi. ki ljubijo naše izseljence in ki poznajo to vprašanje, da je mnogo naših izseljeniških funkcionarjev. ki ne znajo niti dotičnega jezika, kakor n. .pr. angleščine v Ameriki. Giede naseljevanja samega priporočajo, naj bi se isto vršilo predvsem po večjih središčih, da ne bi bili Jugoslovani razkropljeni in na milost in nemilost izročeni izkoriščevalcem. Glede slovenskih in hrvaških duhovnikov, ki delujejo med izseljenci, se opozarja na Nemčijo in češkoslovaško, ki podpirata njihovo pastirsko, kulturno in narodno de-
je kakega člana naše Jednote Jov*nje• V spomenicah se pro-
testira proti nesmiselnemu biro-
zadela na potovanju v domovino slična usoda in da bi bil pokopan v Parizu. Bodi mu lahka svobodna francoska zemlja!
\ Vest o smrti gorinavedenega sobrata Stjepan Bana je prejel te dni naš sobr. gl. predsednik. Pisala mu je o tem svakinja pokojnika, Mr. Agnes Luke, živeča na 5231 Poe Way, Pittsburgh, Pa.
-o
SLOVENCI V NEMČIJI
Društvo sv. Barbare v Glad-beeku je obhajalo v nedeljo 22. septembra 20-letnico svojega obstoja. Kakor znano je to društvo eno najbolj agilnih in delavnih. Kako lepo je nastopil naraščaj tega društva lansko leto je vsem udeležencem v prijetnem spominu. Ob tej priliki se je vršilo glavno zborovanje vseh društev sv. Barbare v Nemčiji. Prvikrat je tudi nastopil pevski zbor. kateri namerava prihodnje leto napraviti koncertno potovanje v Slovenijo. Našim rojakom, kateri so ostali zvesti veri in domovini tudi v tujini, kličemo ob tej priliki : Krepko naprej! Bog vas živi!
Ali imate že svojega otroka zavarovanec« pri naši Jednoti?
kratizmu, ko je vendar potrebno, da delavec, ki išče dela, takoj dobi odgovor. Ugotavlja se nadalje, da naši ljudje služijo večinoma v židovskih in prote-stantovskih družinah ter da katoliške družine sprejemajo pro-testantovske služkinje. Zahteva se, naj država podpira predvsem tiste, ki itak že delujejo za izseljence, in jim da vsaj malo podpore.
-o-
Koliko je Usmiljenih sester Vseh redovnih hiš, vzgojnih in dobrodelnih zavodov razne vrste imajo Usmiljene sestre 3,591. Od teh jih je 3,066 v Evropi, in sicer: V Franciji, ki je njih domovina. 788, v Italiji 766, v Španiji 660, na Poljskem 196, v Nemški Avstriji 165, na Ogrskem* 99, na čehoslovaškem 91, na Angleškem 78, vBelgiji 73, na Pruskem 70, v Jugoslaviji 33, v Švici 20, na Irskem 17 v Rumuniji 11, v evropski Turčiji 10, na Grškem 8, v Holan-diji 7, na Portugalskem 4, na Danskem 1. Vseh sester je 40,000.
—V Ameriki živeči Žid je ao dosedaj nabrali že en milijor dolarjev podpore za svoje do mačine in rojake v Palestini.
Canon City, Colo. — V tukajšnji državni jetnišnici je nastal 4. t. m. opoldne velik upor, ki je trajal celih 17 ur, predno je bilo mogoče vojaštvu istega s silo zadušiti.
V	tej jetnišnici se nahaja okrog 1,200 kaznjencev; eni izmed teh so obsojeni v dosmrtni zapor. Ker se je pa z jetniki zadnji čas skrajno surovo in kruto postopalo, so le-ti vprizo-rili veliko revolto z namenom, da bi pobegnili iz ječe. Vodja upornikov je bil zloglasni bandit Danny Daniels, ki je organiziral svoje pristaše k ustaji. Na nepoznan način so vtihotapili množino raznovrstnega orožja in streliva, ter danes med kosilom napadli svoje stražnike, in sicer so jih zajeli ter razorožili deset; svoje žrtve so spravili v posebno celico. Zaeno so zažgali nekaj poslopij kaznilnice, kar je do tal pogorelo.
Vodja ustašev je zahteval od | ravnatelja kaznilnice, da naj1 se vse jetnike izpusti, inače bodo ugrabljenih deset stražnikov br® usmiljenja umorili. Ker se ^e ravnat?U branil diti zahtevi jetnikov, so le-ti v resnici izvršili svoj načrt. Izmed zajetih stražnikov so jih sedem ustrelili ter njih trupla! vrgli skozi okno na cesto.
Po skrajno napornem obleganju od strani vojaštva, policije in ljudstva, kjer se je rabilo strojne puške, so se upqrpiki slednjič pomirili. Njih ^vodja, Daniels, videvši, da je premagan, se je zatem s svojimi petimi tovariši zabarikadiral v neko celico. Zaeno je prisegel, da se ne uda. Ko je videl, da se je poskušena revolta izjalovi la, je po vrsti ustrelil svojih pet tovarišev in končno tudi samega sebe. Vsled te revolte prizadeta škoda znaša nad pol milijona dolarjev. Število mrt-i vih znaša 16, nad 50 je pa več j ali manj ranjenih. Oblasti so uvedle strogo preiskavo.
-o-
McDonald dospel v Ameriko.
Dne 4. oktobra je dospel v Združene države angleški ministrski predsednik Ramsay Mac-Donald v spremstvu svoje hčerke Ishbel. Njegov namen je, da doseže med vlado Združenih držav in velesilami sporazum glede bodočega miru, oziroma razoroženja velesil.
V	New Yorku in Washingtonu so MacDonalda sprejeli na zelo sijajen način. MacDonald je gost predsednika Hooverja. Dne' 6. oktobra se je mudil na njegovem letovišču v Rapidan River, Va., kjer sta imela važno konferenco s Hooverjem. Določilo se je sklicati zastopnike vlade Združenih držav, Anglije, Francije, Italije na skupno konferenco v London in sicer dne 20. januarja, 1930. Namen te konference bo znižanje mornarice označenih držav.
-o-
SREČNA RUSIJA!
Morkva. Sovjeti v ploskvi so sklenili, da se bo v bodoče racij onirala oddaja mesa, in sicer po 200 gramov za delavce, za ostalo prebivalstvo pa po 110 gramov. Razen tega se bo tudi mleko oddajalo samo na karte.
jug0sl0v. izseljencem "jugoslavija" pr0gla-
Belgrad, Jugoslavia. — Dne |	ena
6. septembra je kralj Aleksan- Bel«r.d, J^mja, 4. okto-der podpisal nov zakon o ustroj- |bra _ Kra)j Aleksander je za
stvu vojske in mornarice. Ker'	.,. . .	.
„„ . . ,• w . .. , , 'danes sklical vrhovni zakono-se ta zakon tiče tudi nekaterih1 . . . . . , . ....
naših Amerikancev, ga v	^et k posebn. seji, kjer
slednjem podajamo v glavnih J6 b,1° skJ'a*n°'	z da-
točkah	jnašnjim dnevom spremeni do-
jsedanje uradno ime Kraljevina Srbov, Hrvatov in Slovencev
Rok službe pri vojski in mor-narici ostane isti kot doslej, lei*VDOV] n.r.Va"V za zrakoplovstvo se podaljša na Ju*oslav,J°-	** J* sled-
dve leti, ki pa se lahko skrajša na eno leto, ako je vojak poka-; zal izredne zmožnosti tekom te
dobe.
Od službe v.kadru se opro-ščajo vsi tisti jugoslovanski državljani, ki zaradi dela stalno ali začasno bivajo izven domovine, vendar pod pogojem, da pred svojim 25. letom uravnajo svojo vojno obveznost pri jugoslovanskih vojaških ali civilnih predstavnikih v deželah, kjer žive. To velja za tiste, ki biva- j jo v prekomorskih deželah, kakor tudi za tiste, ki žive v Evropi, razen onih, ki se nahajajo v neposrednem sosedstvu.
Poleg tega lahko tisti, ki to žele, pridejo vsaka tri leta v domovino, kjer bodo služili tri mesece. Ako pa se po pretek« teh mesecev ne vrnejo v tujino, bodo morali nadalje služiti polni
nje ime rabilo samo neuradnim potom.
Zaeno je kralj določil, da se Jugoslavijo razdeli v devet večjih banovih (pokrajin) in da namerava odpraviti dosedanjo vojaško vlado pod vodstvom generala Živkoviča. V kratkem času bo izdan kraljevi ukaz v svrho razpisa volitev v narodno skupščino, nakar bo v Jugoslaviji pričela poslovati zopet parlamentarna vlada.
Kralj Aleksander je izdal dalje ukaz, da se odpravi dosedanjo strogo cenzuro pri časnikih.
Z novo odredbo kralja Aleksandra je pričakovati, da se bo doseglo edinost in slogo med Hrvati in Srbi.
SMRTNA KOSA
Etna, Pa. — S tem nazna-rok, ki jim po zakonu pripada,! njam žalostno vest, da je dne ako še niso stari 32 let. Tisti 27. septembra t. 1. v Bracken-državljani pa, ki svoje vojaške ridge, Pa., umrl moj brat Anton obveznosti ne uravnajo pri ju- Skoff. Pokojni je spadal k na-goslovanskih predstaviteljih vjšemu društvu sv. Petra in Pav-inozemstvu pred dovršeniVn 25. | la, št. 64 KSKJ, Etna, Pa., in letom, se bodo smatrali za voj-jsmo>ga pokopali dne 29. šepne begunce in bodo morali slu- i tembra na katoliškem pokopa-žiti tri leta. Kdor pa prosto- lišču (St. Marys) v Sharps-voljno stopi v službo kake tuje burg, Pa. Pogreb se je vršil iz države, izgubi jugoslovansko i Etne v slovensko cerkev na 57.
državljanstvo.
Stanje katoliške Cerkve
in Butler St., Pittsburgh, Pa. Pogrebne obrede je opravil naš domači gospod župnik Rev, Jos. J škur, kateremu se lepo zahva-j lju jem za udeležbo pri sprevodu. Pogreba se je udeležilo tudi veliko članov društva sv. Pe-j tra in Pavla, št. 64, katerim se
Letno poročilo o stanju kato liške Cerkve izkazuje v počet-ku tega leta: 14 patrijarhov 245 nadškofov, 908 pravih škofov, ki imajo svoje organizira- j tudi"lepo"zahvaljujem7kakor tune škofije, 331 apostolskih vi- di onim sobratom, ki so čuli pri karjev, ali misijonskih škofov,. pokojniku ponočL 57 opatov in drugih prelatov s: Pokojnik je bil član označe_ škofovskimi pravicami, okrog nc?a društva ^ ustanovitve, to
600 naslovnih škofov. Vsi ti
! je od meseca oktobra 1902, in ni
višji pastirji z milijoni svojih|bH nikoU prej boUn a,. da M pomočnikov duhovnikov pasejo bi, prcje, kaj ^nitke podpore čredo Kristusovo, ki šteje 400.do ,etog Zdaj
pa ga je smrt
milijonov duš. Redovni duhov- i ugrabila v njegovi najiepši mo-
niki piipadajo 62 redovom m .?d dobi starega komaj 47 let
66 redovnim družbam, katere Dan pred smrtjo g& je previ_
podpira v apostolskem delu več;del g gvetimi zakramenti slo_
kot še enkrat toliko ženskih re- ...»	. XT .____
,	... .. . vaški župnik iz Natrone, Pa.,
dovnih druzb.sstotisocisestia- ker ^ pittsburgha je bila pre-
mi. Apostolski sedež zastopa I ^ razdalja (21 milj)
za slo-
pri raznih vladah in narodih: keg& duhovnika. Pokojni 24 nuncijev, 4 internunciji in i. brat je bi, doma ^ Roldre_ 21 apostolskih delegatov. Raz-i	Radovica na Belokranj-
ne vlade zastopa pri Vatikanu !skem
11 poslanikov in 18 polnomoč-i še enkrat vsem prav lepa nih ministrov. V Rimu je 30 ^^ za števUno udeiežbo pri
mednarodnih zavodov za du-; ^^ nepozabnega
in drage-
hovniški naraščaj katerih,23; mj pokojnega brata Prip<>.
pripada raznim redovom. Vse-lcako ogromna, dobro organizirana truma.
-o--
—Največ osebnega davka ($2,000,000) v Združenih dr-žavah bo moral letos plačati Julius Rosenwald. solastnik znane veletvrdke Sears Roebuck & Co. v Chicagu.
Mesečni asesment mladinskega oddelka pri naši Jednoti znaiA samo 15c, najvišja posmrtnine pa $450.
ročam ga v molitev in blag spomin. Naj v miru počiva!
John Skoff,— brat pokojnika in tajnik dr. št. 64 KSKJ.
—Na smrt bo obsojena v Havre de Grace, Md., živeča Mrs. Hattie Stone, ker je iz zlobnega namena zastrupila svojega 15-letnega sina.
-o-
Vsi člani vaše družine bi morali biti zavarovani pri naši Jednoti.
re bile, a.
iras opozarjam na kam i&dfcski oddelek, ki
DRUŠTVENA NAZNANILA
>m R*m
NAZNANILO Is urada društva ar. Lovrenca it. 63, Cleveland, O.
Kakor navadno, tako se bo tudi letos podalo veliko število naših faranov na božjo pot v Providence Heights. To se bo vršilo prihodnjo nedeljo. dn* 13. oktobra, popoldne.
Ker bi se na ta dan imela vršiti redna seja zgoraj označe
na to veselico, zabave bo dosti za vse: mlade in stare. Za ple-saželjne bo igrala izvrstna godba. Preskrbljeno bo tudi za žejne in lačne, va« to pa samo za 50 centov vstopnine. Jaz mislim, da za teko malo vstopnino bi se morale vse udeležiti tudi svoje može in družino pripeljite seboj.
Gotovo bo morda ena ali dru-
nega društva, bo ista radi te2? ga godrnjala, da ima naše dru-prestavljena na en dan prej Ištvo prepogoste veselice in da Vršila se bo torej v soboto ve morajo članice vedno kupovati
čer dne 12. oktobra, ob 7. uri|tikete. Pomnite, da je to šele v navadnih prostorih. Začenši naša druga veselica v tem letu. z mesecem novembrom pa se Nobena članica ni absolutno vrše seje zopet ob navadnerr piimorana, da mora kupiti času, to je vsako drugo nedeljo vstopnico, ampak tikete naj v mesecu, ob 1. uri popoldne. | vzamejo saAiO	ki hpčejo.
S sobratskim pozdravom, Jos. M. Jeric, tajnik.
Naznanilo.
1 Pridite torej vše cenjene sosestre in tudi vsi drugi od l*Jizu in j daleč, kajti vabljeni ste vsi. či-Isti dobiček je namenjen v prid
Iz urada društva Marije Či-jblagajne za bolniško podporo: «tega Spočetja, št. 80. South j saj je vam morda znano, da Chicago, HI., se opozarja vse;smo letos že izplačale več pod članice, da se udeleže mesečne seje dne 13. oktobra. Seja je preložena zato, ker bomo tretjo nedeljo, to je dne 20. oktobra praznovale 25-letnico obstanka našega društva.
Na zadnji seji je bilo pred-
pore kakor kedaj popred
Naznanjam vam tudi, da se sedaj vršijo naše seje zopet po starem, namreč vsako tretjo nedeljo v mesecu.
Kakor že menda vse veste, je sedaj prosta pristopnina, ta
svim
lagano in potrjeno, da vsaka; ko tudi asesment za prvi me-članica plača za tiket za . sec za nove članice mladinske banket, in to, če se istega ude- j ga oddelka. In ravno danes leži ali ne. Torej katera člani- čitam v našem glasilu, da se v ca nima še tiketa, se ji bo iste bodoče lahko sprejema otroke ga poslalo po pošti, ali če ji je v mladinski oddelek še predno mogoče, naj pride sama ponj k dosežejo eno leto starosti; lah-društveni tajnici.	' j ko jih torej vpišete takoj po
Torej upam, da se boste ude- j rojstvu. Vem, da imate še do-ležile seje dne 13. oktobra, kei jsti otrok, ki se niso pri društvu; bo več važnih točk na dnev zato jih sedaj vpišite v naše nem redu, osobito pa za pripra-j društvo. Dajte me o tem ob-vo 25-letnice našega društva j vestiti. Nekaj priglašenih že dne 20. oktobra t. 1. * .. 'imam, in če jih dobimo zadosti, S pozdravom	potem bomo naroČili zdravni-
Louiae Likovich, tajnica. ka, da pride v dvorano, kjer
__i imamo sejo, torej vam ne bo
Društvo Marij« Čist. Spoč treba otrok nositi tako daleč, it. 85, Loram, O.	Tako mislim, da bo tudi nekaj
Zopet se oglašam v našem ceneje kakor pa da bi vsakega
"Glasilu" s prošnjo do vseh čla- j otr°k* P0/*^ v Pisarno zdrav" nicT da se udeležijo prihodnje nika n08lh-seje, dne 13. oktobra. Upam. da ne bo ta prošnja in vabilo zastonj, kot vse druge, ampak |m°J da se bodo članice polnoštevilno j82nd st-udeležile prihodnje seje. Tal S sosestrskim pozdravom
seja bo zelo važna, ker moramo kaj koristnega ukreniti glede nameravane veselice, vršeče se!0™«**0 Mihalja, broj 163,
Pittsburgh, Pa.
Cijenjeni bračo i sestre! Pozivate se na dojduču sjednicu
Naznanjam vam tudi, da sem se te dni preselila. Sedanji naslov je na: 3612 E.
Mary Pucel j, tajnica.
dne 19. oktobra 1.1. v mali dvorani Slovenskega Narodnega Doma. To bo prva naša prire-
ditev, ozir. veselica v tekočem! 13. oktobra (listopada). Glav-letu. Dajmo torej in potrudimo : na je sjednica jerbo je troj-se, da bo uspeh povoljen tako v mjesečna i bit če izvješče pro-finančnem kakor v družabnem računa za tri mjesece. Pozna-oziru. To bomo pa le tedaj do- i to je vam večinom, da svaki segle, če bo vsaka članica izvr- član i članica mora da prisu-šila svojo dolžnost, da se udeleži stvuje svake tri mjesece na te veselice in pomaga kjerkol' sjednici pod globu 25 centi, is-bo potteba.	prika je rad i bolest. Dužnost
Že na zadnji seji je bilo skle ;je svakoga člana i članice da njeno, da bo znašala splošna dode na sjednicu i da čuje što vstopnina samo 25c; za članice se na sjednici zaključi. Sada pa, ki se ne udeležijo te veseli- su nastala hladnija vremena i ce, bo 50c kazni v društveno j svaki ima toliko vremena da blagajno. Zato vas še enkrat dode na glavnu sjednicu. prosim in opominjam prvič: da Dalje, cenjena bračo, vam se polnoštevilno udeležite pri- je večinom znano, da smo imali hodnje seje, da vse potrebne banket našega društva na Mi-uredimo glede veselice, in dru-! holje, to jest na 29. prošli mje-gič, da se vse članice brez izje- sec, i banket je bio posječen u me udeležite naše veselice dnelvelikom broju članstva i ostale
emo čla-j. koji janjeti-
i domače šunke. Ujedno skupa lepa hvala od cije-lokupnog odbora. Bračo i sesti«! Ovaj put ste pokazali ljubav prama bližnjemu svojem. Ovako bi treba da se i više puta sastanemo i razveselimo i jedan s drugim bolje spoznamo.
Sada je su prošli pikniki i topli dani, ajde, sada čemo uzet malo više vremena i dobit novih članova u naš odsjek, to jest, odrasli i djece, jerbo nam je velika potreba, pošto nekoji umre, drugi ne plati, mora da se suspendira, treči pro j de u staru domovinu, i dalje, a no vih malo pristupi, jerbo danas je poteškoča dobit novog člana, pošto danas ne dohaja narod iz starog kraja, kao što je prije. Ali pledajmo dobit čim više djeee, )er djeca šu za dobrobit društvu i K9.KJ, kako \ odrasli člani, jer narodna . poslovica kaže da na djeci svijet obstoji.
Sa sobratskim pozdravom Thomas Belanič, tajnik.
VABILO NA SEJO Is urada druitva Marije Pomagaj, it. 164, Eveleth, Minn.
Tem potom prav uljudno va bim vse članice našega dru štva. da se v polnem številu udeleže prihodnje seje dne 20. oktobra v navadnih prostorih Na tej seji bomo namreč raz motrivali glede veselice, ki jo nameravamo prirediti enkrat meseca novembra v korist društvene blagajne.
Da bomo imele kaj uspeha, je vaša dolžnost cenjene sosestre, da se kolikor toliko zanimate vse. in tudi vsaka po svoji pomoči pomagate, ker le na ta način nam bo uspeh zagotovljen. Torej upam, da se boste mojemu vabilu številno odj zvale, in ostajam
s sosestrskim pozdravom vdana vam
Mary Udovich, tajnica.
Iz urada društva sv. Ane, št.
170, Chicago, IIL
V prvi vrsti prosim vse članice našega društva, da se gotovo udeležite prihodnje seje, ki bo dne 13. oktobra. Nadalje se naznanja vsem tistim, katere niso bile na zadnji seji, da se je sklenilo, da plača vsaka članica $1.00 v društveno blagajno, to pa zato, da ne bomo imele letos nobene prireditve. — Vpoštevajte torej to, da ko bom začela pobirati asesment, da ,ne bo potem kakega izgovora, češ. nisem znala, ali kaj podobnega. Na tej seji bo prečitano tudi finančno poročilo zadnjega četrtletja. Tiste članice pa, ki ste zaostale z mesečnimi prispevki prosim, da poravnate dolg, kakor hitro vam je mogoče. Leto se že bliža h koncu, in jaz želim, da bodo društvene knjig? čiste in v redu.
Z bratskim pozdravom in na svidenje na prihodnji seji!
Anna Frank, tajnica.
Dalje vas panjo zi je sedaj v teku. Mnogo vas je
še članov, fel imate otroke, ki še niso v našem mladinskem oddelku. Ravno tako pa tudi glejmo, da dobimo veliko število no vih članov v odrasli oddelek.
Dragi mi bratje in sestre I Stopimo skupaj in se zavzemi-mo, da bomo pridobili do No vega leta vsak vsaj enega člana, potem bomo lahko rekli, de smo storili nekaj dobrega za društvo in Jednoto. Saj je še veliko Slovencev tukaj v Detroi-tu, ki bi pristopili k naši dični Jednoti! Eden sam ne more vsega narediti v kampanji, vsi skupaj pa lahko. Torej na delo za dobrobit društva in K. S. K Jednote, in videli boste, da bomo tudi pri nas še večji uspeh dosegli.
Z bratskim pozdravom,
Chas I. Prazen, predsednik.
Iz urada društva sv. Martina, št. 178, Chicago, 111.
S tem prosim in vljudno va bim vse člane našega društva, da se polnoštevilno udeležite prihodnje seje dne 13. oktobra. Morda so nekateri naši člani že pozabili, kdaj se vrse naše seje. ker se istih jako slabo udeležujejo. Prosim vas torej, naj na prihodnji seji nikogar ne manj ka. Imamo namreč rešiti vet' važnih stvari. Med drugim bo ste čuli finančno poročilo zadnjega četrtletja. Nadalje mora mo tudi izbrati veselični odbor, kajti kmalu pride spet sv. Martin in tako moramo pravočasno pripraviti vse potrebno za našo prireditev, ki bo drugo nedeljo meseca novembra. Obenem pa
meni vsak Jugoslovan enako ljub in drag. živela Jugoslavija!"
Govor Rev. Suntiča je naredil aa vse navzoče globok vtis. Rev. Suntič je obljubil, da bo svoj govor dobesedno prepisal in ga dal uredniku "Glasila" za objavo.
Nekaj minut pred pričetkom programa je gl. predsednik* br. A. Grdina naznanil občinstvu, da se nahaja danes v Clevelandu odličen državni uradnik, zastopnik in predstavnik jugoslovanske vlade, dr. L. Pitamic. Takoj zatem je bil naznanjen njegov prihbd v Grdinovo dvorano. Dr. Pitamica je občinstvo burno pozdravilo, ko je stopil v dvorano v spremstvu mnogih odličnih mož.
Jednotina filmska slika, kakor znano, se pričenja v Clevelandu na Euclid postaji, ko je jugoslovanski poslanik dospel iz Washingtona z namenom, da sc udeleži Jednotine 35-letnice in Vseslovenskega katoliškega shoda v Lemontu. Omenjeni del slike je zelo zanimiv. Tako je ta slika tudi zelo ugajala poslaniku dr. Pitamicu. O tem se je sledeče izrazil:
"Prvič v življenju sem imel priliko videti samega sebe na premikajoči sliki in to dane? med Vami. kar mi je zelo všeč čestitam vam k tako lepem napredku, da ste si nabavili to krasno sliko, ki je povzeta iz vašega vsakdanjega življenja Uverjen sem, da boste s to sliko lahko naredili veliko reklamo širom Amerike za vašo Jed-Inoto. Drugorodcem ste pa s tem pokazali, da ste delaven in žilav narod, ki hoče živeti, dasi-
19. oktobra. Upam torej, da se bodo naše cenj. članice potru dile in da bo storila vsaka svojo dolžnost napram društvu.
S pozdravom, \	Mary Pavlovič,
\	tajnica
Is urada druitva av. Ane, it.
150, Cleveland, O.
Tem potom naznanjam čla nicam našega društva, da društvo priredi zabavni večer v soboto, dne 12. oktobra ob 7. uri zvečer v zgornji dvorani Slovenskega Narodnega Doma na 80. cesti. Prošene in vabljene ste vse, da pridete. Vabljeni ste tudi vsi drugi, da pridete
brače i upravo je bilo sve lepo po domače. Lepo se zahvaljujemo pjevačkom društvu "Prešeren," koji su nas razveselili sa svojimi milo zvučnimi pjes-mami. Zahvaljujemo se pjevačkom društvu "Sloga" i na njihovom sudjelovanju. Lepa hvala Miss Barbara Baša, na njizinom pjevanju, koja je uz-dignila sve goste sa svojim glasom. Dalje lepa hvala našim kuharicam, sestram Katarina Čurjak, Christina Vajdetič i Katarina Flajšoker, koje su se pobrinuje i pripravile da je bilo dobrog prigriska i domačog kruha. Hvala lepa našim mladim članicam, koje su onako
Iz urada društva Marije Pomagaj, št. 176, Detroit, Mich.
članom in članicam tega dru štva se tem potom naznanja, dp se gotovo vsi udeležite prihodnje mesečne seje dne 13. oktobra točno ob 2. uri popoldne.
Kar z nekakim strahom večkrat opazujem, kako v malem številu so obiskane naše društvene seje. Ali člani ne pomislite: da če vas več pride skupaj, toliko več dobrega se lahko ukrene za društvo in KSKJ. Zato vas prosim, pridite vsi na prihodnjo sejo, ker imamo rešiti več važnih točk. Tako boste tudi slišali poročilo nadzornikov o poslovanju zadnjih treh »mesecev. Ob enem bo treba tudi raz-motrivati ter rešiti več stvari zaradi naše prihodnje veselice, ki se ima vršiti dne 9. in 10. no* vembra. Torej ne pozabite priti na prihodnjo sejo!
prosim vse tiste člane, ki ste za-;ravno na tuji zemlji.. Vaši
ostali dva ali več mesecev z društvenimi prispevki, da dolg poravnate na prihodnji seji ali pa pri meni na domu.
Z bratskim pozdravom, Martin Frank, tajnik.
otroci vas bodo znali spaštovati in ceniti; s ponosom bodo lahko povdarjali, da .so sinovi slovenskega naroda.
Končno se vam zahvaljujem za izkazano mi čast ter želim vam in vaši Jednoti mnogo uspeha. V tem smislu vas prav
Vabilo na sejo. •
Članicam1 društva Marije či-1 prisrčno pozdravljam."
stega Spočetja, št. 202, Virginia, Minn., se naznanja sklep zadnje (septemberske) seje, da se potom "Glasila" pozove vse članstvo na redno mesečno sejo, vršečo se dne 17. oktobra zvečer, to je tretji četrtek v
Med burnim aplavzom se je gospod poslanik poslovil od navzočih, naš operator, br. A. Grdina je pa nadaljeval s prikazovanjem filmske slike. Nekaj zabavnega prizora smo imeli med prikazovanjem, ko smo na-
-o-
DOPISI
merecu oktobru v navadnem j enkrat zagledali* Orle, ki so na-prostoru. Ker bo več važnih'robe (na glavah) prikorakali na točk na drtevnem redu, zato je oder. Seveda tak nedostatek pričakovati velike ' udeležbe, j se novincu - operatorju lahko Torej na svidenje dne 17. okto- pripeti pri novem aparatu, oso-bra zvečer na domu tajnice. 'bito še tedaj, če mu istega kdo S sestrskim pozdravom	drugi narobe na ono kolo navi-
Rose Tisel, tajnica. je.
Sprva se je naš filmski operator opravičeval, češ, da še ni tako skušen in ekspert v tem oziru. Zvečer je šlo pa bolj lepo gladko s slikami. Mnogo jih je bilo navzočih, ki so lahko sami sebe videli na tej sliki, seveda so bili tega vsi veseli in po nosni.
Sodeč po izjavah navzočega občinstva, je ta prva prireditev naše Lige izpadla dobro in v zadovoljstvo gledalcev; saj je bilo to nekaj povsem novega.
Vsem, ki ste se te prireditve udeležili, izrekam lepo zahvalo. Posebna zahvala pa še našim dragim bratom Prekmur-cem in Medjimurcem. ki so biji procentualno najbolj zastopani Na ta način se je zopet nekaj pripomoglo do lepega uspeha naše Jednote in tudi naše Lige. Res, bil vam je to večer pravega užitka ter veselja. Upamo: da nas bo naša Liga zopet s ka ko prireditvijo iznenadila. S pozdravom,
Frank Kovačič.
sto nedeljo je pa najel Cerkveni pevski zbor pod novim imenom "Ilirija," z namenom, da priredi zabaven večer, ali bolje rečeno banket nove vrste. Na tem banketu se boste lahko najedli sa tri dni finih riževih klobas in kislega zelja, Komur bodo klobase ugajale, se bo lahko malo zavrtel ob zvokih izvrstne godbe; par polk, mogoče en ta-kozvani "cvajšrit", pa boste zopet eno klobaso pojedli. Tako bo lahko vsakdo nadaljeval cel večer, stalo ga bo pa vse to le 50c ob vstopu v dvorano.
Po klobasah pa človeka rado žeja, posebno če niso pravilno osoljene. Tudi temu se bo na lahek način odpomoglo. Nekaj izvrstne kapljice je še v zalogi, in to je treba spraviti tja, kamor spada, ker oglaševalci nam nudijo že novo.
Na programu bo tudi lepa slovenska ^esem, kateri se divijo zadnje čase< celo tujerodci. Zaradi tega smo lahko ponosni, da imamo nekaj, kar drugi nimajo to je, našo lepo pesem.
Ako hočete biti malo dobre volje in se poveseliti po stari slovenski šegi v družbi pevk in pevcev, posetite ta banket v nedeljo zvečer 13. oktobra, ki ga prirede cerkveni pevci iz Collin-wooda v Slov. Domu na Holmes Ave.
čisti morebitni preostanek se bo obrnilo za nabavo novih pesmi in not. Cerkveni pevski zbori rabijo več pemi kot pa zbori, ki pojejo samo narodne pesmi. Cerkveni pevski zbori goje lepo petje v hiši božji, obenem se pa morajo učiti tudi narodne pesmi, ker drugače jim ni mogoče zadostiti potrebam sedanjih razmer. Koliko več žrtev, vaj in težav morajo prestati cerkveni pevski zbori, kot pa zbori izven cerkve, to ve vsak kdor je že pel pri cerkvellem zboru.
Collinwoodčani, zavedajte se. da imate lepo cerkveno petje.' Pevci se vam žrtvujejo vaakp^ nedeljo in vam prepevajo lepe nabožne pesmi. Poleg tega se pa mila slovenska pesem čuje tudi izven cerkve od strani "Ilirije."
Posetite njih prireditve, ka darkoli vam bo to mogoče, pevci vam bodo hvaležni, vi boste pa imeli lep užitek pri tem in zavest, da se zanimate za cerkve no petje in obenem tudi za napredek fare.
K obilni udeležbi vabi
Zbor "Ilirije."
P R I R E D I-T EV LIGE OHIJ-SKIH DRUŠTEV KSKJ — JEDNOTINA FILMSKA SLIKA
Cleveland, O. — Jednotina filmska slika, ki je bila prvič prikazovana v nedeljo, dne 29. septembra v Grdinovi dvorani pod pokroviteljstvom Lige ohij-skih društev K. S. K. Jednote, je povoljno izpadla, in sicer pc poldne ter zvečer.
Popoldne so nas posetili tudi naši vrli in zavedni Barberton-čani v precej lepem številu, katere je semkaj pripeljal sobrat Lekšan. Iz Loraina je bilo tudi nekaj naših rojakov in lepo število bratov Srbov, med nji' mi tudi ondotni duhovnik Rev Suntič.
Rev. Suntič je navdušen Ju goslovan. To smo lahko sklepali iz njegovega krasnega govo ra. ki ga je imel med odmorom. Najbolj značilno je pa to, kake lepo se je govornik izrazil o Slovencih. ' Rekel je: "Vi, Slovenci ste bili bližje zapada in vas je manj kot Srbov, toda v kulturi pa prekašate nas, mi pa va3 po domoljubnosti, torej morate dati nam Srbom priznanje, da smo tudi dobri bojevniki in pravi domoljubi. Gojimo torej vedno zavest in ljubezen do naše Jugoslaviji do našega tro-imenskega naroda. Vera naj nas ne loči v tem, glede tega je
Steinitz.
Pri tej priliki naj omenim nekatera dobra in važna dela, katera je ta klub izvršil preteklo sezono. Skupno s St. Clair Merchants Impr. Association in dramatičnim društvom "Triglav" je klub o Božiču razveselil stotri (103) revne slovenske družine našega mesta a polnimi košarami različnih jestvin. Za javno knjižnico na St. Clair in 55. cesti je klub kupil lep rar dio aparat, da je bolj privlačno in kratkočasno za naše rojake, ki nimajo doma takega razvedrila. Dalje je klub poslal članarino za sirotišnico v Par-madale, za Slovensko čitalnico na St. Clair Ave in za Women's Council for Promotion of Peace. Tudi pri zadnji razstavi vseh narodnosti v mestnem avditoriju, je ta klub dosti pomagal, da se je drugim narodom pokazalo, kaj vse znajo slovenske roke narediti.
To omenjam radi tega, da bi cenjeni rojaki in rojakinje pod-, pirali ter pomagali Community Welfare klubu, kadar bo imel kako prireditev, s tem. da bi se iste v polnem številu udeležili. Od sedaj naprej bo vsak mesec ena prireditev, kar bo v vseh naših lokalnih listih pravočasno objavljeno. Torej pridite na te prireditve! S tem boste pomagali dobri stvari, osobito pa naši slovenski naselbini.
Mrs. Ivan Zupan.
IZ
PRIREDITEV "ILIRIJE COLLINWOODA
Pri nas v Collinwoodu smo zelo živahni; v marsičem posekamo St. Clairčane, Newburža-ne in Novo-Ljubljančane povrh, če vas že ne posekamo v vseh ozirih, gotovo vas pa v tem, kar se tiče zabave in veselic.
Dvorane Slov. Doma so vse oddane za celo zimo, do spomladi, le nedelja 13. oktobra je bila še prosta, a ni več. To pro-
.Cleveland, Ohio. — Med številnimi slovenskimi društvi ter klubi naše velike in znane naselbine, posluje že več let tudi takozvani Community Welfare klub, ki uraduje sicer v angleškem jeziku, toda obstoja iz večine naših rojakinj in deluje v prospjeh ter korist slovenskega ljudstva.
Označeni klub ima svojo mesečno sejo običajno vsak prvi torek zvečer in sicer v Mervar-jevi dvorani. Sledeče uradnice so bile izvoljene na zadnji seji za bodoče poslovno leto:
Mrs. Frank H. Mervar, predsednica; Mrs. Frank Makovec. podpredsednica; Mrs. Rudolph F. Gregorich, tajnica; Miss Johanna M. Gornik, blagajničarka. Nadzornice: Mrs. A. Damm, Mrs. R. F. Posch, Mrs J. Gornik. Veselični (zabavni) odbor: Mrs. Jack Novak, predsednica; Mrs. Joseph Demshar, Mrs. Anthony Grdina, Mrs. J. Breskvar, Mrs. John Hochevar, Mrs. Frank Jaksich, Mrs. Frank Skoda, Mrs. Joseph Smrekar. Dobrodelni (Welfare) odbor:. Mrs. Rudolph Novak, predsednica; Mrs. John Gornik, Mrs. Steve Lucic, Miss Eleanor Sunderland, Mrs. J. J. White, Mrs. Frank Zakrajsek, Mrs. Frank Znidarsich. Bolniški odbor: Mrs. Anton Kausek, predsednica; Mrs. Frank Makovec. Odbor za članstvo: Miss Anna Turk, predsednica; Miss Josephine Levstik, Mrs. Jennie Starce. Publikacijski odbor: Mrs. Iva Zupan in tyrs. tyimie
Eveleth, Minn. — Cas hitro beži. Ni še dolgo, odkar smo imeli zadnje mestne volitve. Dve
leti hitro poteče, in tako se bodo iste zopet kmalu vršile. 28. oktobra bodo primarne, dne 5. novembra pa splošne.
Kakor znano, je naš sobrat Geo Brince zopet kandidat za councilmana. Rekel sem sobrat, ker pada k našemu društvu sv. Cirila in Metoda, št. 59 KSKJ. tukaj na Evelethu.
Dragi mi člani in sobratje! Naša sveta dolžnost je, da vsi, Jarez razlike v tem podpiramo našega kandidata in da vsi volimo za Georgea Brinca. Pa to ni samo rečeno, da moramo mi zanj glasovati pri primarnih in glavnih volitvah, gledati moramo, da pridobimo zanj tudi vo-lilce drugih narodnosti. Isto velja tudi za naše sosestre in rojakinje Slovenke. Svoji k svojim! Tudi glasujte za svojega domačina, svojega rojaka in svojega sobrata!
Mr. Geo Brince je zelo poznan in priljubljen med tukajšnjim ljudstvom; lahko smo ponosni nanj, ker tako vestno izvršuje svojo mestno službo kot zastopnik ljudstva. Zelo škoda in naravnost sramota bi bila za nas, če bi ga pri teh volitvah zgubili. Torej podaj mo se takoj na delo in agitirajmo zanj z združenimi močmi, saj je naše gore list!
Gotovo je vsem znano, koliko dobrega je naš councilman br. Geo Brince že storil za nas Slovence tukaj na Evelethu. Kdor ga je prosil sa kak nasvet ali pomoč, temu je šel naš George rad in takoj na roke, če mu je bilo le mogoče. Tako se ž njim tudi lahko pomenite v slovenskem, svojem jeziku, kajti Mr. Bri/ice se slovenske narodnosti nikdar ne sramuje.
Torej dragi mi slovenski in jugoslovanski volilci in volilke, dne 28. oktobra hitimo vsi na volišče, tako tudi dne 5. novembra, ter oddajmo naš glas našemu kandidatu sobratu George Brincu, pa bo zmaga zopet naša!
Clan društva št. 59 KSKJ.
VESEL DAN V CHICAGU Chicago. 111. — Zadosti je, če samo izgovoriš ime "Danica," in vsak čikaški Slovenec bo vedel, kaj misliš. Vedel bo takoj, da je to eno najbolj procvitajo-čih, najbolj veselih in najbolj živahnih društev, ki jih šteje Chicago. Nič čudnega, saj je to fantovsko društvo, in kjer so mladi fantje, tam je veselje, fiur, da je. In ti mladi, «veseli
{Pflic na f strani).
GLASltOJE. S. K. JfeDNOtB, 8.
Gornja slika nam preds,tav-Ija skupino udeležencev slavnosti društva sv. Kristine, št. 219, Euclid, O., vršeča se dne 22. septembra "t. 1. povodom blagoslovitve nove zastave. Te
slavnosti se je udeležilo 12 raznih društev s svojimi zastavami in banderi, v paradi je korakalo okrog 500 oseb.
Društvo sv. Kristine je bilo ustanovljeno dne 8. marca, le-
ta 1927 s 13 člani in sicer je bilo devet moških ter štiri ženske. Ustanovniki tega društva so bili: John Bradač, Martin Korošec, Frank Pivk, Matija Tekavčič, Rudolf Tekavčič, An-
ton Laurin, John Kušar, John Samsa in James Kušar. Usta-novnice: Cecilia Bradač, Jennie Bregar, Lucija Kušar in Josephine Fink. V odbor so bili tedaj izvoljeni sledeči: John
Bradač, predsednik, opravlja ta urad še sedaj; Miss Jennie Bregar, tajnica; Martin Korošec, blagajnik, upravlja ta urad še sedaj. Sedanja tajnica je Mrs. Terezija Zdešar. Označeno dru-
štvo je v tem kratkem času lepo napredovalo, ker šteje že 61 članov v aktivnem in 54 članov v mladinskem oddelku; torej vseh skupaj 115 članov in članic. Kdor izmed udeležencev si
hoče omisliti gornjo precej veliko sliko, naj se obrne na tajnico društva, Mrs. Terezija Zdešar, 20601 Arbor Ave., Euclid, O. Slika stane SI.
-o-
ZAHVALA Iz urada druitva sv. Kristine st. 219, Euclid, O.
Malo pozno je že, ko prihajamo v javnost z nastopno zahvalo onim, ki so dne 22. septembra t. 1. pripomogli in po-spešili, da se je slavnost blagoslovitve naše društvene zastave izvršila na tako lep način, ča-> kali smo namreč na sliko udeležencev tega našega velikega dneva, katero prinašamo danes . v precej veliki obliki na gornjem mestu.
Pred vsem izrekamo lepo za hvalo gl. predsedniku KSKJ, br. Anton Grdina, za iz New Yorka poslane pismene pozdrave, čestitke in lep dar naši zastavi, škoda, da niste bili navzoči! Dalje se zahvaljujemo našemu č. g. župniku Rev. Vukoniču, ker so blagoslovili našo zastave in za tako lep govor v cerkvi^ Zastava je v ponos ne samo društvu, ampak tudi naši fari sv. Kristine, saj je zopet vihrale zadnjo nedeljo, dne 6. oktobra, pri cerkveni slavnosti. ko je bil blagoslovljen kip Matere Božje Lepa hvala uredniku "Glasila," br. Iv. Zupanu, ker nam je še1 v mnogih stvareh na roke, ter nam pomagal pri tej slavnost' kot stoloravnatelj. Zahvaljuje mo se tudi sobr. J. Zulichu, finančnemu odborniku KSKJ., za udeležbo in pomenljiv govoi ter dar zastavi. Samo prehitro ste nas zapustili, sobr. Zulich; iskala sem vas zaman kasneje, da bi se osebno zahvalila. Upam, da nas še kdaj posetite, zdaj se bomo že poznali. Dalje izrekamo zahvalo sledečim društvom za korporativno udeležbo in darove naši zastavi: Altarnemu društvu fare sv. Kristine, Marijini družbi fare sv. Kristine, društvom K. S. K. Jednote: sv. Vida št. 25, Marije Magdalene št. 162, sv. Jožefa št. 169, sv. Cirila in Metoda št. 191, sv. Helene, št. 193, sv. Štefana št. 224, Kristusa Kralja št. 226, dalje Slovenski Ženski Zvezi št. 14. društvu sv. Katarine št. 29, društvu sv. Neže št. 139 in društvu Združeni Mladi Bratje. Dalje izrekamo zahvalo za darove: botru zastave Andrej Zdešarju, botri Mariji Petek, očetu zastave John Miklav-čiču, materi Mariji Vidmar, stricu Louis Intihar, teti Jennie Intihar, tovaršem in tovarši-cam: Frank Pink, Mary Petek, Joe Nosse, Mary Bokavšek, Ludvig Blatnik, zastavonoši in spremljevalcema in Frank Piv-ku. Hvala tudi deklicam, ki so bile kot častna straža zastave v imenu mladinskega oddelka in za lepe deklamacije. Lepa hvala vsem Članicam in članom, ki so nam v dvorani pri banketu pomagali ter delali. Kar ste storili dobrega za društvo je od tega tudi vaš delež, ker smo si vsi bratje in sestre. Hvala tudi sledečim rojakom ker so dali svoje avte zastonj pri paradi na razpolago: Kern, Jamnik, Te-kaučič, Miklavčič, Ciuha in Bo-
kaušek. Tako izrekamo zahvalo tudi našemu vrlemu pevskemu društvu "Zorislava" za nastop na odru med programom, kar je poveličalo to slavnost. Vsem skupaj še enkrat hvala, tako tudi cenj. Članstvu našega društva za udeležbo in prispevke. Bog vam plačaj vsem skupaj! Zastava naj nam pa še večkrat ponosno vihra, ter vabi pod zaščito sv. Kristine nove člane in članice!
Za odbor, Terezija Zdešar, tajnica.
Dostavek: Na tej slavnosti je bilo prečitano sledeče pozdravno pismo sobr. gl. pred sednika A. Grdina:
New York, 22. sept. 1929.
Dragi mi uradniki (ce) društva sv. Kristine in članstvo, tako tudi zastopniki vseh udeleženih društev naše Jednote in drugih Jednoti
Bodite mi iz Greater New Yorka v imenu tukajšnjih štirih društev K. S. K. Jednote na vaš veseli dan iskreno pozdravljeni! Tudi ta štiri društva so danes na slovesen način skupaj zbrana. Naj bo moji malenkosti oproščeno, da sem moral na tako slovesen dan izostati kot gl. predsednik KSKJ., živeč v Clevelandu. To zamudo bom pri prvi priliki nadomestil med vami s sliko Jednote. Oprostite mi torej mojo neudeležbo, saj mora biti Jednotin predsednik navzoč tudi po drugih naselbinah ob sličnih prilikah v pro-speh Jednote. V duhu sem torej z vami. Vem v kako častnem številu ste tamkaj zbrani pod zastavo KSKJ. čestitam vam. Čestitam požrtvovalnemu odboru, posebno pa še tako agilni tajnici sestri T. Zdešar, kakor tudi vrlemu predsedniku br. J. Bradaču, pod kojih vodstvom je društvo zadnji čas tako lepo napredovalo, da je že razvilo svojo zastavo. Prilegam tudi skromen dar v pokritje velikih stroškov te prireditve, ter ostajam vdani vam sobrat,
A. Grdina, gl. predsednik.
REV. FRANC JA6ER
Duhovnik — čebelar — sadjere-jec in vrtnar — major Rdečega križa, srbski vojni kaplan.
(Spisal Rev. M. Savs. Ponatis iz koledarja "Ave Marija" z dovoljenjem avtorja.)
KONBC.
Major Jager na srbski fronti.
Iz Valone je major Jager hitel na svoj cilj. Zaprek na poti čez Argyrokastron je bilo mnogo, pa je še vseeno moral čakati nad tri tedne, predno je dobil obvestilo, da je njegovo blago dospelo v Solun. Zopet je najemal ljudi in živino, da so počasi po velikih naporih prenosili in prepeljali zaboje na plan blizu Kremljan, kjer je imel glavni stan za sestavo vseh strojev. Njegovi, iz Amerike došli pomagači, so vsak na
svojo roko imeli nekaj Srbov, katere so poučevali, kako sestavljati stroje, in kako ž njimi ravnati pri delu. Plačevali so v gotovini in dobro, hranili ljudi prav zadostno; zato voljnih, dasi neveščih rok ni manjkalo. Boljše in hitrejše je šlo izpod rok, ko so imeli nekaj Fordov in traktorjev gotovih.
Tedanji srbski prestolonaslednik Aleksander jim je dal dovoljenje, da delujejo po dolinah in planjavah med Mona-stirjem, Florino in Vodeno. Iz gozdov na Jelaku so dobivali potrebni les za zgradbo pohištva. /Po dolinah in planjavah je bilo dovolj sena, dobre trave, drugače pa vse opustoseno, neobdelano.
Major Jager vpraša srbsko vojno, kako bi jim mogli kaj pomagati. Odgovor: "Sena nam nakosite! Naših dvajset tisoč konj nam lakote gine, ker nimamo niti krme niti paše na Kajmačkalanu."
Naši senorezi (mowers) gredo po vrsti na košnjo. Predno je bil dan pri koncu, je že ležalo nakošenega sena, da so nepretrgane vrste nosačev korakale z butarami sočne krme več dni zaporedoma gori in doli in krmile sestradane, skoraj onemogle srbske konje na fronti. Začeli so tudi orati ,sejati, saditi; potem snažiti polja in obdelovati. Naši veščaki so učili neuke Srbe, kako rabiti stroje. Vsi uslužbenci so bili dobro plačani. Major Jager je redno dobival po pet tisoč dolarjev na mesec za svoje delavce.
Vse se je čudilo hitrosti, razumnosti in previdnosti Ameri-kancev. Hodili so jih gledat od daljnih krajev; tudi moštvo od fronte je ^pridno porabilo svoj prosti čas in se dalo poučevati v obratovanju s stroji. Nazadnje je prišel sam kraljevič Aleksander in vrhovni povelj-d'Esperey. Oba sta priznalno kramljala z majorjem Jagrom in se mu zahvaljevala za nepričakovano izdatno pomoč med bednim prebivalstvom. Sedaj kralj Aleksander je naravnost zatrdil: "Vi ste nam rešili našo konjenico!"
Delo je lepo napredovalo, le bližajoča se zima je začela strašiti. Major Jager se je prijateljsko seznanil s srbskim generalom Mišičem. Ta ga je nagovarjal, naj dobi vsaj šest do deset slovenskih duhovnikov iz Amerike, ki bi služili kot vojni kaplani v srbski armadi in skrbeli za moralo in duševni blagor zlasti med katoliškimi Slovenci in Hrvati.
"Nič izdatnejšega za moštvo v vojni, nego dober katoliški vojni kaplan," tako se je izrazil general Mišič nasproti majorju Jagru.
Jager je sicer takoj skuial ustreči Midiču, toda v vojnem času so brzojavke tako neredno dohajale na določena mesta, da slovenski duhovniki v Ameriki nismo mogli pomagati.
Major Jager redi kralju Aleksandru njegov prestol?
V tem času se je nekajj dogajalo, kar je majorju ' Jagru delalo veliko preglavic. On je bil Amerikanec in načelnik Rdečega križa. Torej je hotel ostati nepristranski in se ne vtikati v strankarske spletkarije.
Na jugoslovanski srbski fronti je služilo tudi do deset tisoč Amerikancev Slovanov, prostovoljcev. Med njimi do šest sto Slovencev. Načeloval jim je Srb, ki še danes razdiravno po-litikari v Jugoslaviji. On je prav zahrbtno spletkaril med amerikanskimi prostovoljci in jih z obljubami dobival na svojo stran, češ, držimo skupaj; vi z menoj, jaz z vami; po vojni proglasimo v Srbiji ljudovlado; poženemo kralja iz dežele; polastimo se vlade; jaz in moj brat bova na krmilu; edeij,predsednik ljudovlade, drugi pa vrhovni poveljnik vojaštva; nihče se nam ne more zoperstaviti; nam vsem bo dobro v novi ljudovla-di.
Prostovoljci so se mu že skoro podajali. Deloval je tudi med Jagrovimi delavci in pridobil je za svoje smotre cek> dva Jagrova lastna pomočnika. Se žive v Ameriki, ki vse to lahko osvedočijo. To je bilo jako zo-perno majorju Jagru. Slednjič je šel k generalu Mišiču in mu razodel celo zadevo.
General Mišič je hitro deloval. Predno je mislil oni poveljnik naših prostovoljcev, je bil prestavljen stotine milj daleč od njih, prostovoljci pa so bili razdeljeni po par stotin v različne polke. Tako je bila zarota proti kralju v kali zadušena.
Kmalu potem je kraljevič Aleksander napovedal dvorni obed na bojni fronti. Med povabljenci je bil major Jager. Kraljevič Aleksander je vpričo vseh vojnih veljakov slavil velike zasluge ameriškega Rdečega križa, posebno še zasluge Slovenca majorja Jagra ter mu osebno podelil red Sv. Save tretje vrste.
General Mišič je imel sitnosti med svojimi vojaki. Bila so že dalj časa v bojnih rovih nasproti avstrijski fronti na Kajmačkalanu. V teh zakopih so životarili in niso mogli niti naprej niti nazaj. Prikrilo se jim je v zakopih v dežju in po zimi v snegu. Dolgočasili so se. Tam so gladovali, tam bolehali, tam umirali.
Bilo je v septembru, 1918. Zima se je bližala.
Srbi prederejo avstrijsko fronto
General Mišič je prosil vrhovnega poveljnika d'Espereya, naj mu dovoli s svojimi Jugoslovani prodirati proti Avstrijcem. D'Esperey odkloni in mu naravnost pove, da bo cela srbska fronta ostala in Čakala v zakopih do nedoločenega časa. General Mišič nato odkrije d'Espereyu, da je on s svojo armado res primoran ali prodi-
rati ali pa vojsko razpustiti, ker se vojaki že upirajo misli, da bi zopet prezimovali in gladovali in zastonj ginili v zakopih. D'Esperey mu dovoli in pravi: "V tem slučaju storite po svoji volji. Greste v gotovo smrt. Čakajte samo, da se mi zavarujemo na celi črti. Pomagali vam ne bomo pri prodiranju, pa vam tudi ne škodili."
D'Esperey takoj odredi posebne oddelke vojakov, da se nastanejo za hrbtom jugoslovanskega oddelka in zasedejo ves del bojne Črte, kjer je bila Mišičeva armada. Kakor hitro bi general Mišič zapustil bojne zakope in prodiral proti Avstrijcem, bi naj novodošli francoski oddelki zasedli izpraznjene jugoslovanske zakope. Na vojni uspeh prodirajočih Slovanov ni nihče mislil.
General. Mišič ppšlje po ma,i jorja Jagra in ga prosi, naj prestopi v njegovo armado kot pravi srbski vojni kaplan. "Rabim te," ga roti. "Vzdržuj moralo med našimi vojaki. Jugo slavija te potrebuje!"
Major Jager se da pregovoriti. Jugoslovanska kri ga k temu naklone. Odda načelništvo Rdečega križa enemu izmed svojih pomočnikov, sam pa postane vojni kaplan v srbski ar madi.
General Mišič da povsod glasno oznaniti, da osmega septembra srbska armada prodira proti Avstrijcem. Osmi september pride, pa vse tiho in mirno Nič streljanja, pič prodiranja. Po oglednikih so zvedeli, da so Avstrijci del fronte proti Srbom močno ojačili, ker so res pričakovali napad. Ker pa ni bilo nič in nič več dni zaporedoma, so Avstrijci svoje ojačbe zopet odposlali, misleč, da se Srbi le bahajo.
Cez dobrih deset dni Srbi nenadoma začnejo silno in gosto obstreljevati avstrijsko fronto Avstrijci polnoglasno odgovarjajo. Nastane peklensko bobnenje topništva. Baraža! Krogle iz topov vikajo, sikajo, bobne in tulijo, kakor bi se vsi peklenščki drli iz polnega in plašili uboge vojake. Dušeč vzejuh in dim pokriva Kajmačkalan. Srbska armada prodira enkrat, dvakrat, trikrat — trikrat krvavo odbita, zdesetkovana, raz mesarjena. General Mišič in njegovi Jugoslovani so si pa zaobljubili ali smrt ali zmago — le nikdar več ne nazaj v za kope! Poskusijo četrtikrat Bijejo se kot junaški levi. Goste vrste Avstrijcev, ogenj in Bmrt bruhajoči avstrijski topovi jih ne strašijo. Zmaga ali smrt!
Prodrejo! Naprej čez Kajmačkalan! Avstrijce pode čez gore in doline do Save, čez Savo, daleč na sever, da se v do-glednem času pač nikdar več ne vrnejo v jugoslovansko ozem-
Lačna in raztrgana Mišiceva armada Jugoslovanov je sijajno
zmagala; osvobodila in zagotovila jugoslovansko domovino Jugoslovanom.
Ej, bojnih žrtev je bilo veliko! Smrt je imela bogato žetev. Gosto so pokrivali izkrvaveli jugoslovanski junaki pobočje Kajmačkalana.
Major Jager, sedaj srbski vojni kaplan, gre v spremstvu zdravnikov za prodirajočimi Srbi. Umirajoče tolaži, ranjence pomaga donašati v zdravnikov stan za prvo pomoč. Pa le naprej in naprej! Štiri dni in noči ne zatisne očesa. Ista duhovna pomoč, delo krščanskega usmiljenja; ista krvava služba pri zdravniku. Nazadnje ga pri teh nadčloveških naporih objame slabost — zgrudi se nezavesten.
Cas beži — Jager o tem nič ne ve. Cez nekaj tednov se zave in zbudi v zdravniškem stanu v gorski vasi Skočivir. Strežejo mu dobro in vestno in ga rčs spravijo na noge. Svež gorski zrak in pa njegova neupogljiva volja mu pomagata. Kot rekonvalescent se poda iz Jugoslavije v Valono, čez Jadran, čez Laško, na Francosko, v Ameriko, v svojo ljubljeno novo domovino v Minnesoti, v St. Bonifacius, k svojim čebelam, kjer polagoma popolnoma ozdravi in se ojači za nadaljno delo v župniji, na vseučilišču, na vrtu, med priljubljenimi čebelami.
Tam ga še danes vidimo. Malo postaran je. Poteze na obrazu svedočijo burno delavne preteklost, nalahno osiveli, bolj redki lasje pa množino pridobljene modrosti in življenja. Sicer je najsrečnejši, kadar dela za dva ali tri, ampak človek je nazadnje le samo živ stroj: slednjič le obneraore. Tudi č. g. Franc Jager bo moral polagoma nekaj bremena odložiti, da nam ostane tem dalje čil v svojem pravem duhovskem poklicu.
Častiti gospod Franc Jager se je v oktobru leta 1928 rado-voljno odpovedal službi profe-sorstva na minnesotskem vseučilišču, ker se mu je delo le preveč množilo. Sedaj je še župnik župnije Mound, Minn., kjer namerava zidati novo cerkev za naraščujočo množico vernikov.
-o-
ŽRTVE SVETOVNE VOJNE
Znamenita Churchillova knjiga o svetovni vojni prinaša popolne številke vojnih žrtev. Na prvem mestu je Nemčija z dva milijona ubitih vojakov. Rusija absolutno več (štiri in pol milijona), a vendar je utrpela razmeroma manj kakor Nemčija. Na to sledi en milijon Avstrijcev, 300,000 Turkov, 400,-000 Italijanov in en in pol milijon Francozov, en milijon Angležev, 50,000 Amerikancev. Ostalih 453,000 pride na Belgijo, Portugalsko, Japonsko, Sr bijo, Črno goro in Bolgarijo. Tem številkam ubitih in umr-
lih od ran je treba dodati še večje številke izgub vsled stradanja in bolezni. Samo španska influencca je zahtevala leta 1918 do 20 milijonov žrtev! Polovica tega števila pride na Indijo, kjer je preprečila vojna izdatno pomoč.
Milijoni pohabljencev in bol nikov so tudi poglavje zase. Kljub vsemu so bile prejšnje vojn^ bolj krvave! Friderik Veliki je izgubil v sedemletni vojni 180,000 vojakov, a obenem se je skrčilo prebivalstvo Prusije od tri milijonov pred vojno na pol milijona. Angleži so izgubili v vojni z Napoleonom 300,000 vojakov od 12 milijonov tedanjega prebivalstva. V svetovni vojni pa je izgubila Nemčija dva milijona izmed 70 milijonov ptebivalcev in Angleška en milijon od 46 mpijonov. Te "izgube pa so žp nadomeščene s porodi.
-O-
(Nadaljevanje iz 2. strani)
fantje bodo priredili še bolj vesel dan prihodnjo nedeljo, dne 13. oktobra, in sicer v Narodni dvorani na Racine Ave., in 18. cesti. Popoldne ob treh vam bodo pokazali tako igro, da se bo pri nji raztegnil v smeh najbolj čmerni obraz, in napol mrtve bc zopet obudila k življenju-"Težkc ribe" se pravi tej igri, in težke solze smeha boste brisali pri nji. Po igri pa--o
joj, bomo slišali tako muziko, da nas bo privzdignila deset in-čev visoko. Ne bo igrala samo angleški "bum-bum-bum," ampak tudi pristne kranjske po-skočnice. Starši, razvedrila potrebujete! Pridite torej in bodite veseli med veselo družbo. Pošljite tudi svojo mladino, da se naužije zdrave, poštene zabave. Preskrbite si vstopnice od članov "Danice," kjer so 25c cenejše. Za podrobnosti čitajte današnji oglas v tem listu.
Fantje "Danice."
-o-
Napredne Slovakinje
Te dni je Prva katol. slovaška ženska zveza z glavnim sedežem v Clevelandu, izročila delo nekemu kontraktorju za zgradbo novega uradnega poslopja na južni strani našega mesta (Lee
Rd). Glavni urad te ženske podporne organizacije bo povsem moderno zgrajen in bo veljal $205.000, vseboval bo štiri nadstropja.
Označena zveza bo zgradila to poslopje v spomin 10 letnega predsedništva Frančiške Jakab-čin iz Reading, Pa. Ko je sedanja predsednica Mrs. Jakab-čin pred desetimi leti nastopila svoj urad, je štela ta organizacija 28.000 članic, danes pa 38 tisoč; denarno imetje se je v teh letih pomnožilo iz enega milijona dolarjev na 4 milijone.
Opomba uredništva: Kdaj bomo imeli pri naši K. S. K. Jednoti tako poslopje za glavni urad ?!	5
AGITIRAJTE ZA MLADINSKI ODDELEK!
UNITSD mm Of AMVX1CA
* eai la tke Una <1 Aa (Mar.
QPIIGij 1117 fe Qair Am
Telephone: Headereon: 3913
CLEVELAND, OHIO
VABDLO XL STARE DOMOVINE
Od Jugoslovanske Orlovske Zveze v Ljubljani, v kateri so včlanjena vsa orlovska in orliška društva v naši domovini, smo prejeli sledeči dopis:
Slovenski Orli in Orlice praznujejo I. 1931 25-letnico orlovstva. Iz majhnih početkov se je razvila danes mogočna in nadvse važna mladinska katoliška organizacija, ki danes zbira v svojih vrstah katoliško mladino, kmetsko in delavska do zadnje gorske vasi in slednjega industrijskega kraja.
Ob tej 25-letnici bo v Ljubljani velik mednarodni izlet vseh katoliških mladinskih organizacij. Nastopijo vsi slovansk? katoliški narodi po svojih telovadcih, zlasti Hrvatje in Čehi, udeleže se pa telovadskega nastopa in tekem tudi Francozi in Angleži, Nemci in Švicarji, Belgijci in Holandci. Kot so Sveto* vaclavske slavnosti na Češkem v Pragi letos združile vse kato liške narode, in kot bodo vsi katoliški telovadci nastopili v I. 193^ v Antwerpnu v Belgiji, tako prihite številni zastopnik' vseh gori imenovanih narodov 1. 1931 v našo belo Ljubljano.
Vsem nam bo v silno veselje, če bomo mogli ob tej prilik) pozdraviti v srcu Slovenije čim mogočnejše zastopstvo ameriških Slovencev. Iz "Glasila K. S. K. Jednote" vidimo, da je navdušenje za ta izlet v staro domovino med našimi rojaki \ Ameriki že precejšno. Veselimo se sklepov, ki so jih napravilr K. S. K. Jednota in razna njena društva, vabimo pa najpri-srčnejše vse ameriške Slovence, ki jim je količkaj mogoče, ds si vse urede tako, da morejo v 1. 1931 pohiteti na obisk v stare domovino. Bodite vsi prepričani, da bomo takrat v Lj ubij an? storili vse, kar je v naši moči, da se boste vračali v novo domo
vino z vtisi, ki jih ne boste pozabili celo življenje.	(
»
Izlet orlovstva in mednarodnih katoliških organizacij bc v Ljubljani 1. 1931 v dneh od 20. do 30. junija. 20. in 21. junija bodo naraščajski dnevi, tekme in skušnje mladcev in mladenk ter javni nastopi jugoslovanskih in češkoslovaških mladcev in mladenk, oziroma članov naraščaja.
Glavni izletni dnevi pa so od 26. do 30. junija. V petel« in soboto 26. in 27. junija so mednarodne tekme reprezen tančnih mednarodnih vrst in posameznikov, dalje slovanske tekme in mednarodna telovadna akademija. Ta dva dneva sta predvsem za telovadce. Dne 28. in 29. junija pa so sprevodi in manifestacije ter dva velika javna nastopa, kjer nastopijo jugoslovanske Orlice in Orli s prostimi vajami in z vajami na orodju, dalje češkoslovaški Orli in Orlice in oba dneva gosti iz drugih tujih narodov. Večje prireditve bodo vse na Stadionu, ki bo do takrat popolnoma dozidan in uravnan.
Majhna je, bratje ameriški Slovenci, naša slovenska domovina, in vi ste navajeni večjih in mogočnejših mest kot je naše središče Ljubljana, toda sprejeli vas bomo s širokim srcem in z ljubečo dušo, tako da boste čutili, da je ta domovina, četudi majhna, vendar naša, nas vseh, vas, ki ste v daljavi, in nas, ki vas že sedaj z veselim srcem pričakujemo.
Dr. 2itko, predsednik.
Dr. Mara, tajnik.
Pripomba glavnega predsednika: Na seji julija meseca je naš glavni odbor sklenil in potrdil, da bo Jednota leta 1931 uradno posetila našo rodno grudo, staro domovino, kjer se nahaja več naših bratov na potnem listu, in kjer se namerava z ustanovitvijo novih Jednotinih društev.
Ko je bil zapisnik julijske seje priobčen v "Glasilu," so tudi v domovini čitali naš tozadevni načrt in sklep. Radi tega so se sedaj obrnili na nekatere gl. uradnike K. S. K. Jednote, ter nam poročajo o nameravanem velikem pokretu, ki se ima vršiti omenjeno leto pod okriljem Jugoslovanske Orlovske organizacije. In ker je veliko ljudi, ki vsako leto potujejo na obisk v staro domovino, radi tega je popolnoma na mestu, da se o tem obvesti tudi naše ljudi širom Amerike, da bo takrat skupni izlet. Na ta način se mnogi lahko že sedaj odločijo za obisk v staro domovino leta 1931. Mnogi si bodo izbrali ta ugoden čas in to lepo priliko namesto prej ali kasneje, kajti potovati skupaj v tako veliki družbi, in to celo pod zastavo naše K. S. K. Jednote, bo gotovo bolj zanimivo in tudi ceneje
Iz zgoraj priobčenega pisma, oziroma vabila, se razvidi, na kako velike dneve se že sedaj pripravlja domovina, oziroma vsa katoliška Jugoslavija. Mnogi nimajoniti pojma o tem. jaz pa se zavedam kako velikega pomena bo ta sijajna prireditev, katere se že naprej sam veselim ker sem imel priliko videti nekaj sličnega leta 1920 v Mariboru. Ker se pa vse stvari vedno zboljšavajo in postajajo vsako leto močnejše ter popol> nejše, bo nameravani izlet orlovstva v Ljubljani 1. 1931 gotovo prekašal onega v Mariboru, o tem sem docela prepričan. Rad! tega naj krajevna društva in članstvo naše Jednote že sedaj goji misel na ta veliki izlet v staro domovino leta 1931, ki bo za našo Jednoto zgodovinski. Ako začnemo že sedaj delovati in agitirsti za ta izlet, se nas bo do tedaj* prijavilo zadostno število izletnikov, da bomo najeli posebni parnik samo za nas, ^^^^po o tem še bolj obširno od časa do časa pisalo.
K G*4m*, gl predsednik KSKJ.
vrata sapirali. Jas sem bil gost v stanovanju br. Joto Murna. Povedati moram, da sem imel tukaj dosti zabavnega užitka radi njegove dovtipnosti in hudomušnosti. U večkrat sem rj|
kel,_zdaj pa pribijem, da je
res, — da ima br. John Murn preveč dobro ženico, ki ga takoj lepo "certlja." da je vse preveč; on pa, — kdor ga kot takega ne pozna, — brije rad po svojem šale, da se mu morate smejati.
To pot sem se mu tudi jaz silno in na skrivnem smejal. Da bo malo kratkočaaja tudi med čitatelji, naj povem, kako je bilo:
Zvečer mi je br. Murn naročil, naj ga pravočasno pokličem, da ne bo zaležal vsled zaspanosti, kajti domače ure budilke je že preveč navajen, da je ne sliši. Vedel je tudi, da bo drugo jutro njegova gospa soproga že bolj zgodaj v cerkvi, izbral si je torej mene, da naj ga pokličem. Res, sreča, da tudi jaz nisem zaspal. Grem k vratom njegove spalne sobe, trkam in trkam večkrat, nakar se naš John še malo sanjavo ogla-Kmalu zatem jo prikoraka
si.
v kuhinjo v hlačah, in ne v svojih, ampak bratovih. Najprvo hodi okrog peči ter pripravlja kavo za zajtrk, zatem pa mene vpraša, koliko kave je treba na-tresti v ono kositarsko posodo? Menil je. da sem baš jaz ekspert v kuhanju kave? Jaz sem imel nedavno doma tako smolo ko sem hotel kavo pripraviti nekim gostom iz Detroita. Ker sem uvidel, da se kuhinjski šef Murn vse prepočasi obrača, sem ga silil, naj se vsaj pošteno obleče. Nato mi je odgovoril, da tega ne more izvršiti, ker še ni njegove žene domov iz cerkve, pravzaprav za to ne, ker nima srajce. Nato sem mu pokazal kar tri skupaj zložene srajce. John pa pravi:" Ne vem katera je moja?" — "Poznaš mero!" — "Ker imamo pri hiši jedna-ke mere, moram čakati, da pride žena." K sreči je res nato dospela Mrs. Mum. "Katera srajca je moja?" vpraša John svojo ženo. "Oj ti, glej ga no! Tudi hlač nimaš pravih!" mu je odgovorila Mrs. Murn. Nato se John malo potuhne ter nasmeje, nakar je stopil po svoje hlače, ko mu je žena povedala kje da so. Res, to me je tako dirnilo, da sem se na ves glas zasmejal in Murnu obljubil, da bo tudi širša javnost zvedela o njegovih srajcah in hlačah. Vesel sem bil tega prigodka, saj sem dobil s tem nekaj gradiva, da se lahko nad Murnom malo maščujem, saj tudi on rad v šali čez druge kako ostro pove. In tako sem ga vendar enkrat dobil v svojo pest. Vzemite gornje poročilo za kratkočasni-co, a bila je resnica. Mr. Murn je danes trgovec, kupuje, popravlja in prodaja tiskarske stroje.
No. tako iz kratkočasnega jutra se je razvil nad vse vesel dan. Bilo je malo ostro jutro, drugače pa polno razpoloženja da takega še ne dolgo popred. Kmalu so se zbirali pred cerkvi-
ki je podobno morju, je voda morja in morska obal vse drugega.
Vrnili smo se v dvorugi Amer. Jugosl. Doma v Brooklyn k banketu osir. kosilu. Kmahi je bilo lepo omisje urejeno. Re*. Winkler je bil zopet izbran sa stoloravnatelja kakor prejšnji večer, saj boljega itak ne bi mogli določiti. Rev. Wink ler je mojstrsko vodil vso stvar, v veselem duhu in humorju je klical vse zastopnike in goste k besedi ter vplivno zboljševal naše nastope, čast mu zato! Naj ga Bog živi zopet med nami zdravega!
Med tem ko smo mi spodaj kramljali, so ljudje že zgoraj napolnili dvorano da vidijo popoldanski program, kojega glavni namen je bil prikazovanje Jednotine filmske slike, med tem nekaj govorov, deklamacija in godba. To pot smo imeli v svoji sredini Častnega gosta Mr. Miloš Tošiča, ki je kot tajnik zastopal generalnega konzula Jugoslavije Dr. R. Jankoviča. Slednji se je moral označeni dan udeležiti neke skupščine v Pittsburghu, Pa. kjer je bil navzoč tudi jugoslovanski poslanik Dr. L. Pitamic. Mr. To-šič je imel pri tej priliki dvakrat pozdravni nagovor.
Skoro da mi ni treba, da bi opisal natančno vse točke popoldanskega programa, glavno je, da omenim najbolj važne vtise, katere smo doživeli pri tej prireditvi ta dan.
Videli smo Jednotino filmsko sliko, ki je vsem ugajala; tako so se gledalci izrazili. Slišali smo govore, katere je občinstvo tudi odobravalo. Jako pomem ben vtis je naredila živa slika na odru ko je ljubka Miss Sla-bičeva, hči tajnika in oskrbnika Slov. Nar. Doma v Brooklynu v primreni krasni obleki in nastopu pozdravila navzoče kot naša podporna mati — K. S. K. Jednota. Deklamacija, katero je zložil urednik našega "Glasila" se je glasila sledeče:
"Le skupaj, draga mi družina, otroci moji ljubljeni! Le bližje ,da Vas vse objamem, saj došli vsi ste k materi!
"Bog sprejmi Vas!" tako Vam kličem
predrage hčere moje vse, in ljubljeni mi Vi sinovi, ki tukaj danes zbrani ste!
Srce topi se mi veselja, za me presrečen to je dan, ker jubilej moj tu slavite. . . Pozdravljen, vsakdo blagrovan!
čemu pa ne, — saj vem in vidim,
da vsi marljivi, pridni ste. nauke zlate moje radi v dejanju izvršujete.
Učila sem Vas: da ljubite kot bratje, sestre se zvesto, podpirajte se medsebojno, pomoč delite bratovsko.
To delo važno, plemenito, naj blažje je na svetu tem: pomagati nesrečnim v bedi, in dajati tolažbo vsem.
Oj, koliko gorja in tuge, solza ste že utešili,
jo na St. Marks PI. v New sirote uboge, mnoge vdove
Yorku posamezniki in društva, ob 10. uri je bilo nas dovolj, da napolnimo cerkev do kraja. Sv. mašo je daroval Rev. B. Wink* ler, začasni župnik, ki nadome-stuje obolelega gospoda Rev. A. Urankarja, ki je bil pred kratkim na vratu operiran. Zdravje se mu že vrača.
Po cerkvenem opravilu smo se z avtomobili podali zopet v Brooklyn in sicer naravnost do morskega obrežja, kjer so buča-li visoki morski valovi kakor bi se hoteli maščevati nad nami, ali so nas pa tako bučno por zdravljali? čarobno je ogledovati obal sinjega Atlantika. Dasi živim v Clevelandu blizu
iz bede ste vi rešili.
To delo dalje še vršite, od mene Vam začrtano, predragi mi sinovi, hčere, Jednota Vas vesela bo!
Za K. S. K. Jednoto Vašo delujte krepko še naprej, da bo kot prva zaslovela po domovini novi vsej J"
Zastopniku generalnega konzula, tako tudi moji malenkosti je bil podarjen šopek rož. Naj ne pozabim omeniti še
dveh stvari, kar mi je globoko v dušo imponiralo in to je pet» je društva "Domovina" ter na*
stop ondotne godbe. "Domovi-naši" is Greater New Yorka so tako izborno pili, da je po moji sodbi to prvih vrst slovensko društvo v Ameriki. To so zorani doneči zvonovi io srebrne struna. Krasno so tudi peli v cerkvi na koru, da jih je bilo veselje poslušati. čast, komur čast! Ni čuda, da so še večkrat nastopili ko so peli za neko znano gramofonsko družbo. Trud in delo je sicer naporno ter težko, koje imajo pevska društva, toda ftspeh je velik od tega, kar v naselbini in fari pripomore do navdušenja za lepo in plemenito stvar, tako tudi do složnosti. Nekako petju jednako, tako sc mi je dopadla tudi godba, ki je igrala med našimi točkami; to je bilo res nekaj posebnega! To je godba, ki je nastopala tudi ves čas popred v tem Domu, še ko je bil last drugih. Tudi godba nam je pomnožila veselje ter živahnost torej ni čuda, da so ljudje želeli ostati še dlje časa z nami. Tudi to nedeljo je nas že pozna ura spravila domov k počitku. Dolgo je vzelo, da smo se poslovili vsi zadovoljni in veseli.
Priznanje in pohvalo zaslužijo tudi slovenske tamburašice, ki so nastopile v soboto med banketom. Čast in hvala tudi Mrs. Derčarjevi, ki je imela kuhinjo v oskrbi z njenim štabom.
Drugi dan je bil pondeljek: ostali so se vrnili na delo, jaz pa na pot proti Clevelandu.
V	prijetno dolžnost si štejem, da se na tem mestu iskreno zahvalim za izražene čestitke, toliko naklonjenost in izraz ljuba-vi, kar so mi v teh dnevih številni rojaki v -New Yorku in Brooklynu izkazali. Hvpla odbornikom ter odbornicam dru štev, tako tudi drugim, ki niso člani naše Jednote. Hvala bratu John Murnu za povabilo in za vse, kar je v tem času za mene storil, ozir. za povzdigo Jednote s sodelovanjem uradnikov tamkajšnjih naših krajevnih društev in sicer: sv. Frančiška št. 46, sv. Jožefa št. 57. sv. Ane št. 105 in Marije Pomagaj št. 185. Vsi odborniki (ce) te hdruštev naše Jednote so se izkazali aktivnim, na ta način so storili za Jednoto veliko reklamo in so pospešili njen ugled. To se je slišalo od drugih, ki niso člani naše organizacije, pač so obljubili da postanejo, ozir. pristopi jo s svojimi družinami, ker so spoznali, da je KSKJednota najzaslužnejša organizacija našega slovenskega naroda. V imenu K. S. K. Jednote se torej še enkrat vsem prav iskreno zahvaljujem za toliko naklonjenost. Bog živi vrle Brooklyn-čane in tudi Newyorčane! Na zopetno svidenje letos v novembru!
Vračajoč se proti domu, sem spotoma napravil še eno štacijo, kjer sem prenočil, in sicer v lični ter znani naselbini Little Falls, N. Y. Ta naselbina je že stara naša postojanka. Meni se je zelo dopadla; to pa radi tega, ker so tam kraji z okolico skoro enaki in podobni mojemu rojstnemu kraju v stari domovini. Lega je zelo romantična radi hribov ter doline skozi katero teče velika reka, po kateri plovejo manjši parniki iz Buffalo do New Yorka. Najzanimivejša je pa tukajšnja zatvornica za dviganje vseh parnikov iz nižine visoko v vodo. Pravijo, da je to najglobokejša zatvornica v Ameriki, ker lahko dvigne parnik do 40 čevljev visoko. V resnici, ta zatvornica me je zelo zanimala tu se vidi spretnost ameriških inženirjev.
V	Little Falls, N. Y. ima naša Jednota dva krajevna društva; sv. Pavla št. 118 in Marije Pom. št. 121 Žensko društvo daleč prekaša po številu članstva moško društvo. Ne vem, kaj je temu vzrok? Ali bi bila kaka preiskava umestna? ženskam čast in priznanje, moškim pa malo več korajže! Glede tega ae še vidimo!
V	tem mestu sem srečal rojaka Frank Gregprka, ki spopol-
nuje fotografične filme, katere izletniki tu in tam naredijo za slikanje. Navedeni rojak je menda edini Slovenec v Ameriki, ki se bavi s takim delom. Naročila dobiva iz vseh krajev in svoj atelije ima zelo moderno urejen. Stanovanjsko hišo ima visoko na hribu med drevjem nad mestom, v mestu na glavni cesti pa svoj urad in delavnico.
Za časa mojega • bivanja v Little Falls smo ae zvečer aešli z vsemi uradniki ter uradnicami naših tamkajšnjih društev iz-vzemši enega, ki je moral delati izven mesta. Ko sem se mudil v tej ali oni hiši, sem pro-našel, da imajo ondi skoro povsod izvrstno trtno kapljico.) Istočasno so že dovažali novo grozdje in to celo iz Kalifornije; newyorško pride "kasneje na trg. Naj ga le stiskajo; ko se| dne 19. novembra zopet med nje vrnem, takrat ga bomo pa krati-| li.
Prenočeval in obedoval seml pri družini sestre predsednice Mrs. Terezija Masle. Njih hi-Iša stoji tik nekega hriba, spodaj| je globok prepad ter železnica, mimo pa teče reka. Ravnin tukaj ni kakor v naši državi Ohio; celo vodo morajo dvigati, da more naprej. Sploh je pa Little] Falls in Herkimer okraj jako ugoden za letovičarje in za po-| čitnice.
Hvala lepa vsem znancem^ Little Falls za naklonjenost^ Bog plačaj! Sobratski pozdrav ter na zopetno svidenje! A. Grdina, gl. predsednik KiSKJI
' v bodoče složno delovali za pr£ ovit naših društev, naše Jedno* te in naše greaternewyorške slovenske naselbine, v Bog Vas živi!	Marko Supančič.
o
OGROMNE MASE SOLI V MRTVEM MORJU
Mrtvo morje ae v sv. piamu po pravici imenuje Slano morje. Vsa morja imajo slano vodo, a tako slano nobeno kot Mrtvo morje. Voda drugih morij vsebuje povprečno 3.43 odstotkov soli, voda Mrtvega morja pa 23 odstotkov, kljub temu, da se minuto za minuto vale vanj ogromne sladke mase reke Jordana. Na dan mu ta "sveta reka" donaša 6,000 milijonov litrov sladke vode. Ono je požira in požira, soli in soli, a kljub temu ob redkih nalivih komaj vidno naraste, čeravno nima nobenega odtoka. Večina te vode tudi dnevno izhlapi, sol se pa vseda na dno.
Ce hkrati pomislimo, da znaša površina Mrtvega morja 1,120 kvadratnih kilometrov, da je pet in pol ure hoda široko in 20 ur hoda dolgo ter povprečno 300 metrov globoko, si lahko vsaj nekoliko predstavljamo, kake ogromne mase soli mora vsebovati njegova voda, da ne govorimo o solnih skladih njegovega dna, ki se že tisočletja gromadijo.
Strokovnjaki so dognali, da krije mrtvo morje v sebi zaklade, ki predstavljajo vrednost 1,200,000,000,000, to je en trilijon 200 bilijonov dolarjev! Količino solnih snovi z vsemi sestavinami cenijo na 1,300,00,-000, to je en bilijon 300 milijonov ton!
Misel te solne zaklade eksplo-atirati, so šele Angleži resnOv, resno vzeli v pretres in so jo' začeli nedavno izvajati. V decembru leta 1917 je britski general Allenby nad Jeruzalemom razvil angleško zastavo. Če-rav še ni mogel vedeti, kaka bo povojna usoda Palestine, je vendar že začel misliti, kako bi se solni zakladi Mrtvega morja dali dvigniti in izkoristi-misel.
Angleži in Amerikanci so med vojno živo čutili pomanj-ti. Ni čuda, da je prišel na to kanje soli, katere glavni skladi so v Nemčiji. Količino, za katero so pred vojno plačali 100 dolarjev, so morali med vojno plačati 1,000 dolarjev. Potem pa še ta odvisnost od nemške milosti. Odtod pozornost. ki so jo Angleži obrnili Mrtvemu morju, še preden so dobili mandat nad Palestino.
Artilerijski major T. G. Tul-lock, veščak v tej zadevi, je šel na lice mesta študirat možnost in rentabiliteto njegove eks-ploatacije. Poročilo se je kar najugodnejše glasilo. Zato so se Angleži tako potegovali za mandat nad Palestino, ki jim je bil od Lige narodov leta 1922 tudi povrjen. Takoj so začeli temeljito študirati gospodarske in industrijalne možnosti Palestine sploh in Mrtvega morja posebej. Sad tega študija je bila strokovnjaška, obširna monografija, ki je gospodarski pomen Mrtvega morja še bolj osvetlila.	.
-0-
8 letnica radio postaj
Letos, dne 15. septembra, je poteklo ravno osem let, odkar se je čulo kak radiokoncert potom kake oblastveno dovoljene radio postaje. To se je vršlio 15. septembra 1921 z Westinghouse WBZ postaje v Springfield, Mass. Njej je sledila WBY radio postaja v Rochester, N. Y.> kmalu zatem je pričela poslovati postaja WJZ v Newarku, N. J., četrta je bila pa znana KD K A Westinghouse postaja v Pittsburghu, Pa. Danes se pa slične postaje nahajajo po vseh večjih mestih naše Unije.
-o
"Mina, ali ne vidite, da ste mi prinesli en rjav in en črn čevelj?"
"To sem že opazila. Toda
ZAHVALA
Kot predsednik pripravljalnega odbora tukajšnjih združenih štirih društev KSKJ.: št. 46, 57, 105 in 184. ki so dne 21. in 22. septembra v naši veliki me tropoli priredila slavnost povo-do mJednotine 35-letnice, si štejem v prijetno dolžnost, da se tem potom javno zahvalim v imenu odbora vsemu cenjenemu občinstvu, tako tudi posameznim društvom in poedincem, ki ste se v tako velikem številu udeležili te lepe ter velike slavnosti.
Lepa hvala Rev. B. Winkler-ju, ker je kot dvakratni stolo-ravnatelj ves program tako lepo in spretno vodil. Hvala mu tudi za njegove krasne besedo v cerkveni dvorani. Hvala vrlemu pevskemu društvu "Domovina" za krasno petje v cerkvi in na odru. Hvala našim spretnim tamburašicam za njih sodelovanje in nastop. Želeti bi bilo, da bi označena dva društva še večkrat nastopila in nas pri kaki prireditvi razveseljevala. Torej Bog vas živi! Posebno lepo hvalo izrekam glavnemu predsedniku KSKJ br. A. Grdi-ni, ker nas je obiskal s tako zanimivimi Jednotinimi slikami in nam iste kazal. Brat Grdina je moster v prikazovanju takih slik; saj kar zaukaže, pa korakajo osebe na slikah nazaj. Hvala mu za njegov govor in ves trud, ki ga je imel z nami pri tej slavnosti. Prisrčna hvala uglednemu in požrtvovalnemu opernemu pevcu Mr. Antonu šubelj, ker nam je pri tej tej slavnosti zapel štiri krasne pesmi. Ohranili ga bomo vedno v prijetnem spominu. Dalje izrekam zahvalo zastopniku g. generalnega konzula SHS za udeležbo in nagovor. Lepa hvala gdč. Slabičevi za'krasno podano deklamacijo v imenu K. S. K. J. Hvala tudi celemu štabu kuharic in deklet, ki so imele jedila v oskrbi pod spretnim vodstvom Mrs. Derčar. Naj še omenim, da se nas je ta večer spomnil tudi naš stari znanec, bivši Newyorčan, br. Ivan Zupan, urednik "Glasila" ter nam poslal brzojavne pozdrave iz Clevelanda. — Ako sem morda koga v naglici izpustil, ki zasluži pohvalo ter pri* znanje pri tej naši zadnji prireditvi, naj mi dotični blagovoljno oprosti. Delovali in nastopili smo vsi skupaj, kar je hvale vredno in radi tega smo v slogi dosegli jako lep uspeh. Naj čudno se mi zdi, da je oni drugi nas to bodri ter vodi, da bi še pgr r^vno tak."
UttaMTtJlM
NI URAD: WN CHICACO^T, JOUlT ILL.
oddelka	101J6%1 SiJrt^JSLk*. od-
GLAVNI w<
Solventnost .kavne«.--------«P"OTL«
delksznaia 158.50%.
Od ustanovitve do 1. septembra 1829, mata skupna izplačana Podpora «3489,1*3.00.
&35S	3U W. pSpSIfc Cblshola, "
*K*LJ(*1IP ZALAR, 1004 n. ChicsfoSt^ JoUeHlL^ Pomoin i tnfnlk: STEVEOVERTIN, 1004 N QdosgoSt, Jo«*, DL Blagajnik: john GRAHEK, 1004 n. Chicago StTjoUet IU.
KAZlkR CVwBSWa W sL Oair It. Indies-
oST* XdraTDik: DIt JAMBS 11 SEUSKAR, 6127 SL Clair Ave, Cleveland,
NADZORNI ODBOR) f^.RJJN SHUKLB, 811 Ave. A, Eveleth. Minn. H?K£"LEZNIKAR< 21 »2 w- 23rd Place, Chicago, HL
8207 National Ave, West Allis, Wis. SLliAfk^OCHBVAR» R- P- D. 2. Bo» fi®, Bridgeport, Ohio. MRS. LOUISB LIKOVICH, »511 Iving Ave., So. Chicago, IU.
FINANČNI ODBOR:	^
PRANK OPEKA Sr., 28— 10th St., North Chicago, IU. FRANK GOSPODARICH, Rockdale, P. 0„ JoUef I1L JOHN ZULICH, 15303 Waterloo Rd., Clevdiad.Ohio.
POROTNI ODBOR: JOHN DECMAN, Box 5», Forest City, Pa. JOHN R. STERBENZ, 174 Woodland Ave, Laurium, Mich. JOHN MURN, 42 Hsiieck Ave, Brooklyn? N. Y. MATT BROZENIC, 121—44th St, Pittsburgh, Pa.
RUDOLPH a RUDMAN, 285 Burlington Rd, Fore* Hills, WUkiasburgh, P.
UREDNIK IN UPRAVNIK "GLASILA : IVAN ZUPAN, 0117 St. Clair Ave, Clevelsnd, Ohio.
Vs. pisms in denarne zsdeve, tikajoče se Jednote, nsi se aoMllaie aa glavnega tajnika JOSIP ZALAR, 1004 N. Chicago St, Joliet, IU? dop£ druitvene vesti, razna naznanila, oglase in nsročnino pa na "GLASILO K S. K. JEDNOTE", 8117 St. Clair Ave, CleveUmd, Ohie"~^H==55™
Filmska slika K. S. K. J.
Jednotina filmska slika se bo prikazovala po sledečem redu:
9. oktobra: Bradley, III. 10. oktobra: Springfield, III.
12.	oktobra: sobota, popoldne in zvečer, South Chicago. Illinois.
13.	oktobra: nedeija, Joliet, III popoldne in zvečer.
14.	oktobra: pondeljek popoldne Jotiet, 111.
15.	oktobra: Summit, IU.
17. oktobra: Še na razpolago.
19.	oktobra: sobota, La Salle. Illinois.
20.	oktobra: nedelja, popoldne in zvečer, Waukegan, 111.
23. oktobra: Sheboygan, Wis.
26.	oktobra: Milwaukee, Wis.
27.	oktobra: nedelja, Eveleth, Minn., v Eveleth avditoriju.
28.	oktobra: Gilbert, Minn.
29.	oktobra: Chisholm, Minn.
30.	oktobra: Aurora, Minn.
31.	oktobra: Ely, Minn.
1.	novembra: Na razpolago ali prosto.
2.	novembra: New Duluth. Minnesota.
3.	novembra: nedelja, Calumet, Mich.
4.	do 8. novembra: Na razpolago. Priglase naj se našel' bine ali društva iz države Michigan.
9. in 10. novembra: sobota in nedelja, Detroit, Mich. 13. novembra: Toronto, Ont. Kanada.
16.	novembra: Bridgeport, Connecticut.
17.	novembra: nedelja, Betle-hem, Pa.
18.	novembra: New York, v cerkveni dvorani na St. Marks PI. (8. cesta).
19.	novembra: Little Falls, N. Y.
20.	novembra: Steelton, Pa.
21.	novembra: Braddock, Pa.
22.	novembra: Beaver Falls-Pennsylvania. *
23.	novembra: Sharpsburgh in Millvale, Pa.
24.	noivembra: nedejja, Pittsburgh, Pa., v Slov. Domu na 57. cesti.
25.	novembra: Aliquippa, Pa.
26.	novembra: Canonsburg, Pa.
27.	novembra: Bridgeville, Pa.
28.	novembra, Bridgeport, O.
Na izdani program, ki je bil
priobčen v Glasilu, številka 40, se je že priglasilo nekaj naselbin, ki so ponudbo odobrile.
Za druge, ki se še niso priglasile, smatram, da _bo tako kakor v Glasilu zadnjič in danes označeno. Ako kje katera naselbina ne misli ali ne more vpoštevati tega programa, je naprošena (dotično društvo iste naselbine), da mi takoj sporoči, da sprejme ponudbo ali odkloni isto.
Ponudba za Chicago je bila za minuto nedeljo odklonjena,
ker so se v naselbini vršile v dvoranah druge važne prireditve, torej bo mesto Chicago prišlo pozneje v vpoštev kakor bodo določila tam društva.
Ker pa nisem dospel v Chicago na nedeljo 6. oktobra, sem naprosil tudi naselbino Aurora, 111., da naj preloži za par dni. Pričakujem odgovora.
Cenjena društva ali drugi, ki bi želeli pisati iz naselbin, prosim, da naj ne pišejo na naslov v Cleveland, ampak na potu kakor v Glasilu označeno ali pa na glavni urad Jednote v Joliet, 111., kjer bom pisma prejel, ko bom na potovanju kakor vidite v programu.
Torej druga naselbina je Bradley, 111., ki so program sprejeli za 9. oktobra. Tako pričakujem iz Springfielda in South Chicaga; nedelja 13. oktobra in pondeljek 14. oktobra bo za Joliet. Vabim na veliko udeležbo.
Med tem časom imam pa dopisovanje še z mnogimi drugimi naselbinami. Upam, da bo naselbina La Salle, 111., sprejela moj načrt za 19. oktobra.
Minnesota bo povsem vpošte-vala moje priporočilo, gre se še za Duluth, Minn, ki žele imeti na dan, ko je določen za Calumet, Mich.
Toliko naj služi za hitro poročilo, spopolnjenje natančnega programa sledi, tako se bo poročalo tudi v "Amerikanskem Slovencu" spotoma.
Bratski pozdrav in na svidenje po naselbinah! A. Grdina, glavni predsednik .
-o-
O vojni krivdi
K petnajsti obletnici svetovne vojne je obelodanil znani nemški zgodovinski pisatelj Emil Ludwig novo knjigo "Ju-li 14". Kmalu se bo ta knjiga nedvomno prevedla v vse svetovne jezike.
Predvsem izvemo iz Ludwi-gove knjige, da vsebuje samo angleška "plava knjiga" vse izvirne pristne dokumente o začetku vojne. O francoski "rmeni knjigi" za sedaj ni mogoče kaj povedati, ker je izšla šele ta mesec in pozneje kakor Ludwigovo delo. Zato v ruski knjigi z dne 7. avgusta 1914., najdemo samo 79 dokumentov izmed 208, katere so pozneje objavili sovjeti. Izmed teh 79 je ponarejenih vsaj 20, predvsem brzojavna korespondenca | z Izvoljskim. Nemška vlada | je dne 3. avgusta Reichstagu predložila samo 37 od 702 dokumentov, katere so našli v arhivih po prevratu. Izmed 37 je ponarejenih 18. Najbolj lažnji-va je pa dunajska "rdeča knjiga," ki je izšla šele pol leta po vojni. Namesto 352, po prevratu objavljenih dokumentov,
_^_
jI c pnH6§1a ftAitio ^ ^ od teh samo 22 in skrajšanih ali ponarejenih! Torej sta čija in Avstrij* na dtbeio la*
gall, da prikrijeta svojo krivdo. Ni dvom«, d* je samo Angleška do zadnjega trenotka hotela preprečiti spopad, in da sta vojne največ krivi Avstrija in Ntmčija. Ta Uvajanja so značilna za nemškega pisatelja, a vendar pravi Ludwig, da ni mogoče smatrati za vojnega krivca tudi nemftko ljudstvo. Vsa pereča vprašanja o kolonijah in mednarodnih tr< govskih zvezah se bi*lahko rešilo tudi mirnim potom. Kdo je bil torej kriv vojne? Samo brezvestni, lažnjivi in prevzetni generali, oziroma neodgovorni vladarji.
Po sarajevskem atentatu je po vsej Srbiji odjeknilo: "Hvala Bogu, da morilec ni Srbi" Brzojavi iz Sarajeva so tudi naznanili dunajskemu ministr stvu, da "ni nobenih dokazov za udeležbo Srbije pri umoru ali pošiljanju orožja." Toda zu nanj i minister grof Berchtold je prikril te podatke javnosti iin celo Berlinu. Vedel je samo: Zdaj je prišla moja ura! Pred enim letom je doživel v Bukarešti občuten poraz: Bolgarija in Srbija sta se zedinili zoper Avstrijo. S pomočjo Viljema II., je hotel Berchtold Srbijo uničiti in zasenčiti Ae-renthala, ki je pred petimi leti pobasal Bosno. Obenem bi se bil rad maščeval tudi svojemu staremu sovražniku Izvoljske-mu. Osebna Berchtoldova ča-stihlepnost je povzročila svetovno vojno. Dve leti pozneje pa je na vprašanje o stanju na fronti odgovoril: "Pustite me pri miru; naveličal sem se te vojne."
Dunaj je' torej vsemu svetu zakričal, da je Srbija kriva umora. Po sleparskih potih s ponarejenjem listin je dosegel Berchtold, da je bil poslan oni znani nesramni ultimat v Belgrad. Ponosno je rekel zraven: To ni nobena nota, temveč začetek vojnega vpada!" A zgodil se je čudež. Srbija je pristala skoro na vse zahteve. Iz Dunaja je takoj poletel odlični Berhtoldov brzojav avstrijskemu poslaniku v Belgradu, baronu Giesslu: "Nič odnehati! Hočemo vojno!" In Giessel je takoj zavrnil Pašičev predlog, ne da bi ga utegnil natančno pre-čitati! Spisal je odklonilni odgovor, s svojim osobjem stopil v vlak in prišel čez most na avstrijsko ozemlje, v Zemun — vse to tekom 35 minut po tre-notku, ko je dospel k njemu Pašičev sel! Viljem II., je bil takrat zelo bojevit zaradi laž-njivih informacij z Dunaja, pa tudi radi lastne zločinske lah-komiselne častihlepnosti. A še Viljem je moral zapisati na robu Pašičevega odgovora: "Za vojno ni več nobenega vzroka. Giessel bi lahko z mirno vestjo ostal v Belgradu. Po sličnem odgovoru bi jaz nikoli ne odredil mobilizacije."
Takoj na to je zasačil nemški kancler Betman - Hohlweg Berhtolda pri -tem, kako je Berlinu prikrival resnico o svojih petrograjskih pogajanjih. Berchtold je sklenil kovati železo, dokler je Vroče. Predložil je staremu Francu Jožefu vojno napoved s stavkom: — "Uprav poroča poveljnik IV., zbora, da so napadli Srbi naše moči ob Temesz-Kubinu. Vojna se je torej dejansko že pričela." Šele zdaj je nehote podpisal cesar napoved; slutil je naprej svetovno katastrofo in konec Habsburžanov. Vojna se je torej začela. Cim je prišel Berchtold do cesarja, je že črtal ves ta, po njem izmišljeni stavek. Dva dni pozneje, ko je bilo že prepozno, se je pismeno oprostil pri cesarju: Dovolil sem si črtati v naši vojni napovedi stavek o srbskem napadu, ker ni bila ta vest pozneje potrjena."
Tako se je pričela "najne-umnejša vojna na svetu."
A Berchtold ni bil osamljen
pri tej igri. Samo angleška vlada je umevala nedogledne posledice. Tudi ruski car je do zadnjega bil proti vojni in je po nedolinem mučeniiko umrl Umorjen je bil tudi Tisza, k je kljub vsem svojim napakam tudi hotel odločno preprečiti vojno napoved. A izmed vseh pravih vojnih krivcev je bi obsojen na prisilno delo samo ruski vojni minister Suhomli-nov. Samo nemški načelnik generalnega štaba, Moltke, je umrl pred koncem vojne. Sicer pa so ga učakali pri najboljšem zdravju vsi, ki so po-vzročli vojno. Nihče od njih ni bil zaprt. Sarajevskega morilca so avstrijski rabi j i mučili v ječi, a Juaresov morilec je ostal prost. Evropski narodi so plačali na račun osebnega nasprotstva, častihlepja in lah komiselnosti diplomatov devet milijonov življenj. Nobeden od ministrov in generalov, ki so podpisali vojno napoved, pa ni umrl na fronti, tako zaključuje Ludwig svojo knjigo. -o-
Usodne pomanjkljivosti ' v prihodnjem ljudskem štetju
Ako se sprejmejo sedanji načrti glede prihodnjega popisa prebivalstva v Združenih državah, bodo izpuščeni podatki o številu Zidov, Čehov, Slovakov, Poljakov, Rusov, pa tudi Slovencev, Hrvatov in Srbov in mnogih drugih narodnosti, ki stanujejo v Združenih državah.
Posvetovalni odbor za ljudsko štetje 1. 1930 je razpravljal nedavno z Zastopniki trgovinskega departrtlenta v Wash-ingtonu o vprašanjih, ki naj jih uradniki stavijo na vsakega prebivalca. Odbor je pri tem priporočal, naj se izpusti vprašanje o materinskem jeziku. Ako bodo sprejeli to priporočilo, tedaj bodo podatki o narodnostni sestavi ameriškega prebivalstva omejeni le na rojstno deželo, t. j., zabeležili bodo število ljudi in ime dežele, kjer so se rodili, namreč one dežele, h kateri sedaj spada njihov rojstni kraj.
Glavni argumenti za to priporočilo posvetovalnega odbora so, da je sedaj veliko manj potrebe, da se izve narodnost, od-nosno materinski jezik, kot je to bilo tedaj, ko so razne narodnosti tvorile eno samo državo, češ, da je vsled političnih izprememb po vojni postalo to vprašanje nepotrebno. Nadalje navajajo, da je bil prejšnji popis podvržen strogim kritikam radi dozdevnih netočnosti v končnih številkah ameriškega prebivalstva po narodnosti. Trdijo, da je bilo jako težko dobi* ti v tem pogledu natančne podatke od ljudi.
Foreign Language Information Service je zavzel stališče, da je to priporočilo posvetovalnega odbora neumestno in da, ako bo sprejeto, povzroči izgubo jako važnih podatkov.
Statistika o številu ljudi, ki so prišli iz raznih inozemskih držav, je brezdvomno potrebna in koristna, ker pokazuje izvir priseljenega prebivalstva, ali pridobivanje teh informacij bo še težje, kot informacija o materinskem jeziku. Res je, da so mnoge evropske narodnosti postale od leta 1918 samostojne države, res je pa tudi, da so le redkokje državne meje istovetne z narodnostnimi mejami. V dokaz temu je potrebno samo navesti resno vprašanje narodnostnih manjšin v skoro vseh državah Centralne Evrope. Nemški priseljenec, rojen na Češkem ali Tirolskem, bo težko navedel Češkoslovaško ali Italijo kot svojo rojstno deželo. Več kot tretjina današnje Poljske pripada ne-poljskim narodnostim. Iz čustvenih razlogov Ukrajinec iz Galicije ne bo hotel navesti, da se je rodil na Poljskem, kajti on je morda prišel v Ameriko še z avstrijskim potnim listom.
In končno za one, ki prouča-vajo imigracije, in za sociologe
je mnogo bolj važno, da zna za število tujerodnih Čehov, Poljakov, Nemcev, Italijanov, Slovencev, Hrvatov itd., nego za število ljudi, rojenih v Češkoslovaški, na Poljskem, v Nemčiji, Italiji, Jugoslaviji i. t. d. Politične meje se menjajo, narodnostne meje pa se redkokdaj menjajo in, če se menjajo, se dogajo to le polagoma in nevidno. Statistika tuje-rodcev po deželi, kjer so se rodili, ne bi vsebovala nikakih podatkov o narodnostnih grupah, kot so Židje, Ukrajinci, Slovaki, Slovenci itd. Ako se vprašanje o materinskem jeziku izpusti, izgubimo iz vida mnoge narodnostne skupine, ki žive danes med nami, katere so med seboj sijajno organizira ne, ki imajo svojo literaturo, kulturo in druge plemenske značilnosti.
Res je, da se je mnogokrat kritiziralo izid cenzusa po ma terinskem jeziku. Bureau of Cenzus je sam bil prvi, ki je opozoril na netočnosti. Dosedanja izkušnja le uči, da je treba poučiti občinstvo, kako naj da točne informacije, ne pa enostavno izpustiti vprašanje o narodnostni pripadnosti, kar se edino more doznati potom vprašanja o materinskem jeziku tukaj nastanjenega prebivalstva.	FLIS.
-o-
ČLOVEK IZVEN TEŽNOSTI
Človeštvo je imelo vedno drzne načrte. Čim so se nekateri posrečili, je zasnovalo takoj nove, še drzne j še. Človek hoče biti že od pamtiveka svoboden kakor ptica, rad bi se odtrgal od zemlje in letal po zraku. Zgradil si je balone, s katerimi se je dvigal pod oblake, toda to mu je bilo še premalo Začel je graditi aeroplane in zrakoplove, s katerimi zdaj že leta visoko in daleč. Pa tudi tem še ni zadovoljen. Še vedno ga priklepa na zemljo njena težnost in človeku se zdi, da ga ta prirodna' Sila omejuje v njegovi osebni svobodi. Rad bi se odtrgal od zemlje in poletel na druga nebesna telesa.
Nemški učenjak H. Noord-ung je objavil pred nedavnim zanimivo razpravo "Problem poleta v svetovje." Mož prihaja na podlagi tehničnega in fizikalnega proučevanja do prepričanja, da je polet v med-zvezdno prostranstvo in povra-tek na zemljo mogoč. Toda zaenkrat je to žal mogoče samo v teoriji, kajti človek še nima na razpolago letala, s katerim bi se mogel dvigniti iz območja težnosti. Zanimivo pa je, kako si nemški učenjak predstavlja bivanje človeka v svetovnem prostranstvu na razdalji 35,000 kilometrov od zemlje.
V prostoru, kjer ne deluje eč težnost, bi se moral človek prilagoditi povsem novim razmeram. Predmeti, ki se tam gibljejo, se premikajo v ravni smeri tako dolgo, da nalete na odpor. Hoja je tam sploh nemogoča, ker ni težnosti, ki b; vlekla noge k tlom.
Če bi se hotel človek premikati s kraja v kraj, bi si moraJ pomagati z rokami. Notranjost zračnega torpeda ali rakete, ki bi jo izstrelili v medzvezdno prostranstvo, bi morala biti opremljena z držali, kakršne imamo v tramvaju. Človek bi se oprijemal držal in premikal, ne dabi bil v nevarnosti, da ga inercija njegovega premikanja vrže ob steno rakete. Zato bi bilo dobro notranjost rakete ta« pecirati. V raketi, ki bi drvela v svetovje, bi bilo smrtno nevarno ločiti se od tal, kajti vsako telo, ki se premakne, se ne ustavi več.
Nobene stvari bi ne mogel človek obesiti ali položiti na tla, ker bi ne visela, niti ležala, marveč bi obtičala v brezzrač-nem prostoru. Zato bi bilo treba vse dobro pribiti. Sedeti na stolu ali ležati na postelji bi bilo nevarno, kajti pri najmanjšem sunku bi stol ali postelja odletela. Pri delu bi se moral človek privezati k tlom
ali k steni. Spal bi lahko stoje, sede ali leže. Umivati bi se ne mogel drugače, nego da bi namakal brisačo v vodo. Tudi vode bi ne mogel piti iz kozarca, marveč bi jo moral iztiskati iz tube. Iz tega je razvidno, da načrt poleta v medzvezdno prostranstvo ni tako lahko izvedljiv, kakor si mislijo tehniki, ki se z njim pečajo. -o-
ŽIČNA ŽELEZNICA NA ŠMARNO GORO
O tej stvari seje večkrat govorilo. Brez dvoma bi se žična železnica ali '. električna vzpenjača na Šmarno goro obrestovala. Šmarna gora bo železnico sicer izgubila svojo romantičnost in privlačnost kot ljudska božja pot, bo pa pritegnila na vrh mnoge druge ljudi, zlasti izletnike, tujce.
Kolikor vemo, je prav v zadnjem času nekaj podjetnih ljudi prav resno prijelo vso stvar. Menda so na oblastvu napravljene že celo potrebne vloge. Glavno besedo pri nameravanem podjetju imata dva inozemska inženirja, ki hočeta na vsak način uresničiti svojo idejo. Pomagal bi seveda inozemski kapital.
Kje bi se železnica začela vzpenjati na Šmarno goro, še ni točno določeno. Sta dva, celo trije načrti. Po prvem načrtu bi se napravila na Šmarno goro le vzpenjača, ki bi od vznožja na vrh tekla v ravni črti ter bi se spotoma vozovi na njej ne ustavljali. Drugi načrt je, da bi se speljala na goro prava električna železnica, in sicer od vznožja do vrha gore tako, da bi enkrat ali celo dvakrat obkrožila vso Šmarno goro. Potniki bi pri primerno počasni vožnji imeli prav do vrha najslikovitejše razglede na ravnine in polja pod seboj. Ljubljansko polje, savska dolina, gorenjska ravnina, Karavanke, Kamniške planine, — vse to bi se kot v filmu pomikalo mimo potujočih voz, ki bi polagoma in naokrog speli na vrh Šmarne gore.
Med vožnjo do vrha bi bilo več postaj, kjer bi se zgradili posebni razgledni stolpiči, ute ter male okrepčilnice na .več krajih. Železnica bi v prvem ovinku napravila tudi mal predor na severo-zapadni strani, kjer se od Šmarne gore spušča greben proti Smledniku in Skaručni. Tako bi bilo za romantiko v vsakem oziru dobro preskrbljeno.
Vsa obstoječa pota bi se ohranila v dosedanjem stanju, od-nosno bi se še popravila. Ljubitelji peš hoje ter turisti sploh bi tako ne bili prav nič prikrajšani, odprla pa bi se Šmarna gora novim masam ljudi, ki predvsem ljubijo slikoviti raz gled. Tega bi jim nova železnica nudila v polni meri.
Poleg žične železnice na Šmarno goro prihaja istočasno na dnevni red podaljšanje ljub ljanske električne železnice tja do vznožja, to je do Tacna. O tem se je govorilo že pri zad njem ogledu nove tramvajske proge v Šiško. Vsekakor t> dve stvari nista več le godba bodočnosti, ker so za eno ir drugo že napravljeni načrti. Gre le za vprašanje časa in denarja.
Svoj čas se je govorilo c krožni tramvajski progi, ki b' skozi Šiško in Št. Vid tekla da lje skozi Šmartne, Gameljne in Ježico nazaj v Lžubljano. Go tovo je, da bi ta krožna proga koristila tako Ljubljani, pose be j Šmarni gori in vsem kra jem, ki še pridejo ob progi v poštev.
-O-
STRAŠNO TRPLJENJE PONESREČENEGA RUDARJA
Zagorje, 10. septembra. — Zemljo, ki človeškim milijonom i New York, N. Y. daje kruha in jih preživlja, jf Consulate General of the S. zopet zažejfclo po človeški krvi J H. S, Keefer Bldg. Montreal* Mlad rudar, komaj nekaj čez j Quebec, Canada. 30 let štejejo dnevi njegovega Consulate General du Roy-
umrl še isti dan.
Kako se je nesreča zgodila? Ob desetih dopoldne je v Aleksandrovem rovu v Zagorju na enem mestu padel strop na tla. Tramovje in pesek je zadelo rudarja, ki.se je bai tam nahajal. Takoj so ga pogrešili in začeli z reševanjem njegovi tova-riši-rudarji. Pol ure kopljejo, kličejo, ponesrečenec se jim oglaša iz groba. Že so pri njem. Pa jim ga zopet zasuje nov plaz peska, ki se je vsul s stropa. Voda pritiska, izpod-kopava, delo je bilo jako težavno. Zopet so ga izkopali — ležal je med tramovjem, da se ni mogel ganiti in ni se ganil. Gornji del telesa vpognjen naprej, na vratu tram, na glavi od ene strani tram, od druge železo, ki sta se zajedala v glavo ter povzročala tako silovite bolečine, da je siromak stokal in jokal. Tovariši so se trudili, mučili, kopali, delali, žagali, — srca pa so jim preba-dali pretresujoči kriki ponesrečenca. Sami — bilo jih je enajst — so se nahajali v smrtni nevarnosti. Toda delali so in vztrajali dalje. Ko so pre-žagali les, ki je pritiskal na glavo in vrat, so gornji del života rešili, nogi pa sta bili še vedno trdno uklenjeni. Ko so mu rešili eno — čutil itak ni nobene — jih je prosil, naj mu drugo odsekajo ali ga odnesejo. Pa mu te strašne prošnje niso uslišali, ampak z velikim naporom rešili še drugo nogo. Revež je imel več strašnih ran na glavi, tilnik natrt, eno roko in eno nogo zlomljeno. Zvečer okoli osme ure so ga prinesli še zavestnega iz rova in ga oddali v rudniško bolnico. Koma jpet minut na to, ko so odšli enajsteri z ranjencem z onega usodnega mesta, se je rov zopet udri. Toliko, da so odnesli življenje, sicer bi bila katastrofa zavzela še hujše dimenzije.
Ponesrečeni Mihael Nolimal jp bjj tekom noči v rudniški bolnici pri polni zavesti. Ob tri četrt na deset, so za četrt ure spustili k njemu ženo, kateri je potek nesreče še sam opisal. Nato so ženo odslovili, ker je bolnik potreboval miru. Šele proti polnoči je malo zadremal. Ko se je zbudil, je prosil vode, — okrog pol enih pa je izdihnil.
Ob štirih zjutraj »o ga prepeljali v njegovo stanovanje ter ga ooložili na mrtvaški oder. Štiri sirote in vdova so name-stu kruha, ki ga je šel kopat oče, dobili krsto z mrtvim oče-, tom. Na rudarje je legla težka mora, kdaj bodo katerega izmed njih prav tako prinesli iz jame. Stroji in vagončki pa brezčutno prevažajo grudo-
-O-
Marsikak bogatin toži, da je nesrečen. Boljše je pa biti nesrečen z denarjem kakor pa brez denarja.
•
"Ali vaš mož še sedaj ni šel k zdravniku, da bi ga zdravil za njegovo oglušelost?" "še ne. čaka, da se bodo otroci i/r učili klavirja."
-o-
NASLOVI jugoslovanskega poslaništva in konzularnih uradov v Ameriki.
Legation of the Kingdom of the Serbs, Croats and Slovenes, 1520 Sixteenth St., Washington, D. C.
Consulate General of the S. H. S., 840 N. Michigan Ave., Chicago, 111.
Consulate General of the S. H. S, 1819 Broadway, N. Y.
Consulate of the S. H. S, 2413 Russ Bldg., San Francisco, Cal.
Emmigration Commissioner of the S. H. S., 1819 Broadway,.
življenja, — Mihael Nolimal, c katerem se je poročalo, da se je ponesrečil, je vsled poškodb Aires, Republica Argentina.
aume des Serbs, Croats et Slovens, 1453 Victoria, Buenoa
MwemeawK^e.*- • - :«aaa*wm
NEBEŠKA KRONA
ALI PREMIŠLJEVANJE O NEBESIH
f j Zagleda vši Boga bo nehala vera, konec bo upanju, ostala bo edina ljubezen.
Nemški spisal Janez N. $*ger, duhovnik Jezusove družbe
Poslovenil Janez šmuc, duhovnik goriške nadškofije. ...............................
oUlfco fc a.	8.
(Nadaljevanje)
Zakladi njegove popolnosti, njegova večna nova lepota, njegova neskončna svetost, neizmerna
ljenja.
"Ce so učeni ljudje vsi srečni v Platonovi učenosti, v Ci-modrost in vsemogočnost, nje- ceronovi zgovornosti in v Sa-gova milost in resničnost, nje-1 lomonovi modrosti, kako bodo gova nezapopadljiva neskončna j še-le srečni," piše sv. Bona-ljubezen do vseh stvari, vse to ventura ,"ko bodo deležni spo-bo v najsvetlejši luči stalo pred znanja in modrosti neskončne-nami. Vse skrivnosti naše sv. ga Boga, ki je začetek in iz-vere, nad katerimi strmi zdajivirek vse učenosti in vedno-naša pamet, bomo v hipu popol-j sti."
noma spoznali in razumeli, —j Razun spoznanja ima gleda-Spoznali bomo neskončne čudeže j nje božje še ta nasledek, da stvarjenja, odrešenja in vladar-1 človeka popolnoma upodobi stva sveta, spoznali bomo tista'Bogu. Naj revček na svetu čudna pota, po katerih je Bog gleda še tako slavnega kra-vsakega človeka iskal, ga varo- j Ija, ostane vendar revček; naj val, miloval in nagibal proti ne- grd človek gleda še tako lepo besom. Zgodovina vesoljnega i lice, ostane vendar grd, kakor-
sveta in ysakega bitja posebej nam bo stopila v svetli luči pred
šen je bil. Vse drugače je v nebesih. "Vemo, da bomo, ko
(I. Jan. 3, Z), veli sv. Janez. Še več: "ko bomo," piše sv. Pavel, "z odgrnjenim obličjem gledali veličastvo Gospodovo, bomo vsi po svetlobi kakor po duhu Gospodovem izpremenje-
<n.
oči. Spoznali bomo vse stvari, i se prikaže, njemu podobni, ker karkoli jih je bilo na svetu, in|ga bomo videli, kakoršen je" vse njihove lastnosti; spoznali bomo pekel, katerega smo se og nili, ostro sodbo, kateri smo ube-žali, in vsakega pogubi j enca posebej. V Bogu bomo nazadnje spoznali nebesa in njegovo veličastvo, Marijo, vse angele, vse ni v ravno tisto podobo.
nebeške duhove. Z eno besedo: Kor- 3« 18)-zajemali bomo iz morja božjega i Na svetu je treba mnogo spoznanja, kolikor bomo po ve- j umetnosti, da kdo prav riše čji ali manjši stopinji naše sve- podobo živega človeka. In če tosti mogli prenašati. Gledaje j tudi prav zadene, če je sli-Boga bomo vse spoznali. "Kajjka vsa podobna živi stvari,
vse ne vidi," kliče sv. Avguštin I vendar je le brez gibanja in
"ki vse vidi v vsegledajočem. j življenja. Ako pogledamo v Videvši Boga, bomo videli 0b! ogledalo, prikaže se nam takoj enem nebeško veselje, veselo več !naša Podoba; ona je živa in nost, večno blaženost, blaženo jse	toda tudi ta prika-
Trojico in troedinega Boga, in zen m resnična
to srečno gledanje v Boga veselje našega ^Gospoda."
To vse bomo zagledali na prvi pogled stopivši v nebesa in spo znavali vso večnost čedalje bolj Enaki bomo človeku, ki stopi ponoči v staro gotično cerkev, p? nič ne vidi, a potolaži se z mislijo, da je lepa. Drugi dan, kc solnčni žarki prisijejo skozi ok na, zagleda vso bliščobo veličastnega poslopja in čudne prozorne slike na oknih in Čim boli jih gleda, tem večjo lepoto ob čuduje v njih.
Kako je to mogoče, da ko gle
damo Boga, vidimo v njem vse, vse angele, vse svetnike in vsake posebej, kolikor, nam hočr Bog razodeti po meri naše sposobnosti, to nam prav mično in razumljivo opisuje sv. Terezija. Ona pravi, da si misli Boga in gledanje božje kakor veliko sobano, v kateri je veliko ogledalo in brez števila večjih in manjših ogledal. Kdor pogleda v veliko ogledalo, vidi ne samo ogledalo in samega sebe. marveč tudi vsa ostala ogledala, ki so v sobani, in vse, kar kaže vako teh ogledal, kolikor zamore oko videti in razločiti. Odtod je videti, da edina čednost, ki nas vodi tja, kjer bomo gledali Boga, nam daje pravo modrost, in da si ž njo zamoremo vse pridobiti. To nam izpričuje tudi razsvetljena sv. Jedert. Nekdaj se ji prikaže neka umrla sestra in ji razodene čudne reči o nebeškem kraljestvu.
"Odkod veš vse 4o?" jo vpraža sv. Jedert; "saj si bila v življenju naj pri proste j ša sestra v našem samostanu."
"Dovolj ti je," je odgovori la mrtva "enkrat pogledati Boga, da se vsega naučiš." To veliko resnicco trdi tudi sv. Gregor, ki piše: "Laiiko verjamemo, da ni nič kritega od zunaj svetnikom, ki znotraj gledajo Boga."
Kaj vse in kako jasno bomo spoznali, ko bomo gledali Boga. Vsa človeška modrost ni niti senca proti tistemu spoznanju, ki ga bomo dosegli takrat. Revna kmetica bo v nebesih tisočkrat bolj učena, kakor je zdaj modrijan, ki pred svetom slovi po svoji učenosti, ki pa ni zapisan v knjigo živ-
Neskončno drugače je pri Bogu. Cilj. in konec našega življenja na zemlji je, Bogu se čedalje bolj upodobljevati; zakaj "ki je za nas poprej vedel, nas je tudi poprej odločil, da bomo enaki podobi njegovega Sina." (Rimlj. 8, 29).
Človek naj se torej potrudi, da doseže ta cilj in konec svojega življenja, posnemaj e Kristusa. Pa, oh ako težko je to, in kako pomanjkljivo je vse naše prizadevanje! V nebesih pa nas bo Bog v hipu sebi upodobil.
"Vemo, da, ko pride Gospod, in ko bomo videli, kakšen da je, se bomo takoj izpremenili in preobrazili v njegovo podobo."
Njegova svetloba, njegova lepota in njegova narava bo obenem tudi naša. Brž ko ga bomo zagledali, ko bo žar njegovega veličastva prešinil na šo dušo, kakor luč prešine steklo, bomo se v hipu vanj izpremenili. Kakor se kapljica vode, ki pade v sod, zedini z vinom, ali kakor se razbeljeno železo izpremeni v ogenj, tako se bomo mi izpremenili v Boga. Ta izprememba ne bo samo na videz, marveč bo v res niči; tudi ne bo trpela le kratek čas, temveč bo večna.
"Človeška narava," pravi sv. Bernard, "mi bo sicer ostala, toda zadobila bo drugo podobo ,drugačno moč in povsem drugačno veličastje, kakor hitro bom stopil pred obličje božje. In ta enakost z Bogom, ta izprememba v njega bo ob enem vstop v Gospodovo veselje. 2ivel bom, toda ne jaz, marveč Gospod v meni! Bog mi bo v duši, v pameti, v spominu, v volji in po vstajenju tudi v celem telesu. Jaz bom po stopinji moje sposobnosti tako lep, tako miren in srečen kakor je Bog sam, ž njim bom živel in ž njim kraljeval na vse veke."
Iz tega zedinjenja z Bogom bo potem izvirala dovršena ljubezen do Boga. "On bo," pravi sv. pismo, • "Bog naših src in delež naš vekomaj." (Ps. 72, 26). Takrat šele bodo besede: "Moj Bog in moj Gospod, moj Bog in moje vse," imele svoj pravi pomen.
(Dalje prUHrfalM.)
VESTI IZ JUGOSLAVIJE
Smrtna kosa. Umrl je v Ljubljani vpokojeni računski ravnatelj finančnega ravnateljstva g. Anton Svetek. Rojen je bil leta 1847 v Ljubljani tei se posvetil uradniški karijeri. Sodeloval je pri Glasbeni Matici ter je bil delaven tudi kot občinski svetnik. Kot vpokojenec je po vojni deloval za izboljšanje položaja vpokojencev. Bil je vseskozi korekten in pleme-niten mož. — V Ljubljani je umrla 88-letna Frančiška Stre-kelj, rojena Kačar, vdova škofijskega vrtnarja. — Istotam je umrla trgovka Marija Merčun. — Dne 17. septembra je v Borovnici po težki zemeljski hoji v 58 letu starosti zatisnil svoje oči ondotni posestnik in gostilničar Alojzij Godec. Dolgotraj-na bolezen, ki mu je polagoma črpala življenjske moči in raz burljivi družinski dogodki poslednjih časov so ga naposled priklenili na bolniško posteljo, s katere ni več vstal. — V sre do, dne 18. septembra ob petih popoldne je v Mariboru umrl v svoji hiši Vojašniška ulica 23 po dolgotrajni bolezni in previ den s sv. zakramenti g. Janez Slebinger, star 73 let in rodom od Sv. Ane v Slovenskih gori cah.
Smrtno se je ponesrečil na
letališču v Zemunu slovenski pilot Anton Ostanek iz Zelene jame v Ljubljani.
f Župnik Janko Lobe. Dne 17. septembra, 1929, je vsled izkrvavitve umrl v Poljanah pri Toplicah na Dolenjskem ondotni župnik Janko Lobe. Rajni je bil rojen v Zagradcu na Dolenjskem dne 21. junija, 1886 in bil v mašnika posvečen dne 15. julija, 19Ž2- Služboval jr kot kaplan eno leto v Sv. Križu pri Litiji, kot kapiteljski vikar v Novem mestu dve leti, kot kaplan v Črmošnjicah blizu eno leto, bil nato dve leti in pol vojni kurat in za tem poldrugo le to kaplan v Toplicah. Meseca maja, 1920 je bil poslan za žup-nega upravitelja v Poljane pri Toplicah, kjer je leta 1926, postal župnik. Bil je blagega, mirnega značaja in povsod pri ljubljen.
Smrtna nesreč* vzorne žene Dne 14. septembra je gospodinja Marija Koderman na Ježici pri Ljubljani s petrolejem po lila butaro in zažgala. Posodo s petrolejem j^ pa postavila na tla poleg ognjišča. Od goreče butare je z ognjišča padlo ne kaj goreče hoste na posodo petroleja, ki se je vnela in eksplo dirala. Žena je bila takoj vsa v ognju in se je tako opekla, da je čez dva dni v bolnici umrla l£ila je vzorna žena in mati.
In je zopet brizgala kri . . Pri Sv. Andražu v Slovenskih goricah je zopet padla nedol žna žrtev fantovskih pobojev 17-letni posestniški sin Josip Kovačec se je v pozni večerni uri vračal od košnje proti do mu. Spotoma se je ustavil na domu svojih sorodnikov, kjer je bilo pri prenavljalnih delih zaposlenih več izvenžupnijskih zidarjev. Nenadoma je prišlo med zidarji in nekaterimi domačini do prepira in nato do spopada. V splošnem ruvanju je padel kot nedolžna žrtev s smrtnonevarno rano Janez Kovačec, ki je težkim poškodbam podlegel. Z nesrečno usodo pokojnikovo sočuvstvujejo vsi, ki so ga poznali. Blagi pokojnik je bil miren, marljiv in vzgleden mladenič in vzoren član naših prosvetnih organizacij.
Steklo ovco ao jedli. V Pas-teurjev zavod v Osijeku so prepeljali 15 ljudi iz vasi Bobote. Ti ljudje so pojedli ovco, ki jo je poprej ugriznil stekel pes. V isti zavod so prepeljali tudi 24-letnega kmeta. Tega je pred dvema mesecema ugriznil stekel pes, toda kmet se ni zmenil
za rano. Sedaj, ko so se pojavili na njem znaki stekline, so ga prepeljali v Osijek, toda zdi se, da bo najbrže že prepozno.
Muftar Jusupovič ustreljen. — Dne 7. septembra zjutraj ob pol sedmih je bil v Novem Sadu ustreljen vojak Muftar JuRupovič, ki je 18. aprila, 1925 na straži v pijanosti ustrelil s puško tri častnike. Obsojenec je do zadnjega trenotka trdil, da tega ni napravil zavestno, vojaškemu imamu pa je dejal, da ga je Alah kazno val zato, ker se je pred zloči nom dal pregovoriti, naj pije vino in je svinjsko meso. Ju-stifikaciji je prisostvovalo blizu 500 radovedriežev. Značilne in sramotno za sedanji duh ča sa je, da so med radovedneži prevladovale ženske, zlasti mla^ de deklice. Prišle so, da prisostvujejo smrti nesrečneža, ki je moral z lastnim življenjem plačati svojo krivdo. Justifi-cirani Muftar je pred svojo smrtjo dovolil zdravnikom, da ga po ustrelitvi operirajo in mu odvzamejo žleze. Takoj, ko se je množica razšla, so zdravniki iz trupla izrezali žleze in jih vcepili nekemu staremu Vojvo-dinčanu in nekemu ruskemu polkovniku.
ŽIVA POKOPANA Sofija, 13. septembra. — \ vasi Ajtoš se je pripetil nenavaden slučaj. Te dni je bila pokopana božjastna Djurdja Tarfirova. Ko so polagali po-grebci rakev v zemljo, so Čuli iz rakve klice. Pogrebci so sprva molčali, čez par dni pa so odkopali grob ter našli trup
10	v hrbtnem položaju. Vsa rakev je bila razgrebena od smrtnih krčev pokojnice, ki se je zadušila v grobu.
Nikola Tesla brzojavno če sti tal Ivanu Meštroviču. — Sijajno umetniško delo velikega mojstra Ivana Meštroviča "Indijanci" v Chicagu, je izzvalo občudovanje in priznanje vseh merodajnih in strokovnjaških ameriških krogov. Bronasti kipi Indijancev so kot znano prišli že približno pred pol le« tom v Chicago, nakar so jih takoj postavili na velike podstavke pred vhodom v park, ki vodi do Art Institute, na Michigan Blvd. Ob tej priliki je veliki znanstvenik svetovnega slovesa, naš jugoslovanski rojak Nikola Tesla, ki živi in deluje v Ameriki, poslal umetniku Ivanu Meštroviču brzojavko z naslednjo vsebino: "Težko sem se odtrgal do solz navdušen od občudovanja vaših po-edinih kipov indijanskih jezdecev v borbi. Nerazumljivo mi je, kako ste mogli v hladnem bronu izraziti tako strašen telesni napor, divjo bojno strast in napeto telovito silo ravno v zadnjem trenotku pred strašnim in uničujočim udarcem. Slava velikemu rojaku! Vaš oboževatelj Nikola Tesla." Kakor se vidi iz tega brzojava. je to res veliko umetniško delo globoko učinkovalo na dušo tega velikega znanstvenika in izumitelja Nikola Tesla, ki je očaran gledal umotvor velikega mojstra.
Oče ubil sina radi zemlje. — Kmet Fabijan Bulentovič v Garčinu pri Požegi je že del j časa živel v prepiru s sinom Jozom radi zemlje. Pred tremi meseci sta bila oba pri advokatu v Brodu in napravila pogodbo, po kateri prepušča oče sinu nekaj nad sedem oralov zemlje, vendar pa sin ni hotel pogodbe podpisati. Popoldne sta se vračala domov v Garčin, in ko sta prišla domov, se je oče vsedel v sobo, da bi mali cal. Sin je prišel tedaj pod okno in zaklical očetu: "Imaš
11	srce, da me podiš na bera-ško palico od hiše, ki sem jo sam napravil s trudom?" Oče mu je naglo odvrnil: "Nikar ne kriči zunaj, raje pridi noter, Če si človek!" Sin Jožo je na to vabilo pustil zunaj torbo in kapo ter stopil v sobo. Ven so se slišale še sinove besede:
Zakaj si me zaklenil, ko si me klical notri? Saj nimam ni-

xxm
THE NORTH AMERICAN TRUST COMPANY
Edina slovenska banka v Clevelandu, Ohio.
PODRUŽNICA:
15601 Waterloo Rd.
GLAVNI URAD:
6131 St. Clair Avenue
GLAV NIČNO PREMOŽENJE POL MILIJONA DOLARJEV CELOTNO PREMOŽENJE
NAD 5 MILIJONOV
Na tej slovenski banki vložite denar brez skrbi in vam nosi	\
lepe obreeti.	/ % Kadar hočete poslati denar v staro domovino, pošljete ga ^
najceneje po naši banki.	\
SPREJEMAMO HRANILNE VLOGE TUDI PO POSTI	/
....................................................................................................................................................
česar v rokah. Hočem ti samo povedati. . ." Nato se je še čul ven sinov glas: "Joj", in pa očetov: "Ali ti je dovolj, ali hočeš še več?" Iz hiše je nato planil sin, ves krvav na {irsih, dvignil obe roki kvišku in za-šepetal: "Hvala ti, oče, dovolj je!" ter padel mrtev na tla. Tako je vsaj povedala pri razpravi v Požegi neka priča, obtoženi oče pa se je branil, da je njegov sin Jožo vdrl v sobo, stekel proti očetu in ga pričel tolči, nakar ga je oče zabodel z nožem, katerega je baš rabi) pri malici, v levo stran prsi. Sodišče ni uvaževalo starčevega zagovora in je starca obsodilo radi uboja na pet let težke ječe.
PRIMORSKE VESTI
Zanimiva razsodba. Nedavno se je moral zagovarjati pred tolminskim sodnikom č. g. I. Premrl, kaplan v Tolminu. Obtožnica državnega pravdnika, ki je bila sestavljena na pod lagi rezultatov hišne preiskave v kaplaniji, navaja naslednje prestopke: Obtoženec je delil med ljudstvo knjige "Goriške Mohorjeve družbe," ki jih je vladna cenzura že odobrila; hranil je knjigo dr. Gosarja "Za krščanski socijalizem" in dr. GrivčevoVSv. Ciril in Metod, nadalje sliko katoliških dijakov, ki so se udeležili nekega sestanka ter sliko neke nove ma še; obtožba ugotavlja nadalje, da so karabinjerji našli pri g. kaplanu pismo bivšega katoliškega prosvetnega društva v Krnu, poslano cerkljanskemu prosvetnemu društvu za časa njegovega kaplanovanja v Cerknem. Radi vseh teh prestopkov je tolminski sodnik pogojno obsodil g. kaplana na 35 dni zapora. G. kaplan je vložil pri-ziv proti tej vsekakor originalni obsodbi.
-o-
Dva lovca nista mogla pre-hvaliti svojega psa.
Moj Finetelj zna vse, samo govoriti ne. Ako vržem denar v vodo, plane za njim in se ne povrne prej, dokler ga ne prinese.
To še ni nič, odvrne drugi, moj Karo je pa tak, da vržem v vodo bankovec za deset dolarjev, plane v vodo, prinese pet funtov postrvi ter popolnoma pravilno odštet drobiž.
RABITE HITREJŠO POT!
Ce hočete hitro doseči v mesto, tedaj vzamete brzovlak ln če hočete hitro doseči zdravje, odstraniti slab tek, zaprtnico, plin, slab dih in enake snake želodčne nerednosti, tedaj vzemite
rRINERJEVO GRENKO VINO
ki ne le očisti vaS želodec in čreva, temveč tudi povrne zdrav tek, pomaga prebavi, vam ojača vaš sistem in varuje proti bodočim želodčnim neredom. NJega vsebina kaskara ln druga zdravilna zelišča, malt ln ru-deče kalifornijsko vino Jamči uspeh. V vseh lekarnah. Vzorec zastonj od Joseph Triner Co., 1333 S. Ashland Ave., Chicago, m.
KUPON ZA BREZPLAČNI VZOREC
Dept. 42.
Ime .... Naslov
Mesto
ZASTAVE, BANDERA,
REG ALI JE in ZLATE ZNAKE
za drufttvs ter člane K. S. K. J. izdeluje
EMIL BACHMAN
184S 8«. Rklgeway Ave^Chicago, IIL
NAZNANILO IN ZAHVALA.
Potrtim srcem naznanjam sorodnikom, prijateljem in znancem žalostno vest, da je po sedemtedenski bolezni vsled poškodbe umrla moja nepozabna soproga, oziroma mati in sestra.
Barbara Banovec
Pokojna je bila rojena 4. decembra. 1872 v vasi Gabrovec. okraj Metlika. Zapušča poleg mene tudi eno hčer Mrs. M Lenich in enega brata Martin Malovetz v I ronton. Minn.
Na tem mestu se vsem skupaj najlepše zahvaljujemo, seveda v prvi vrsti domačinom in sosedom za vso požrtvovalnost in darovane krasne sveže vence in onim. ki so vso noč čuli pri mrtvaškem odru pokojnice. Imen vseh Je nemogoče objaviti. Najlepša hvala društvu sv. Jožefa, št. 56 KSKJ. kamor je po-kojnica spadala že od leta 1911 za veliko udeležbo pri pogrebu in za na U način ji izkazano zadnjo čast. Hvala nosilcem krste, članom označenega društva: bratu John Yamnik. bratu John Železnikar, bratu Steve Skala, bratu John Vidmar Sr., bratu Joseph Clune in bratu John Shober Sr. Hvala tudi Rev! Father M. Trunk u za tako lepo izvršene pogrebne obrede in ganljiv nagovor. Torej naj velja na tem mestu vsem skupaj še enkrat prav lepa tisočera hvala. Bog vam poplačaj to dobrodelnost in milosrčnost.
In Ti. draga nam nepozabna pokojnica, spavaj mirno v ameriški grudi. Bog Ti dodeli milost in sveti raj. Ko pa nam napoči zadnja ura. tedaj nam pridi naproti tamkaj v svetem raju, nad zvezdami!
Bela žena. smrt nemila žrtev si izbrala je. S koso svojo zamahnila, s tugo nas navdala vse.
Ljuba mati. draga žena sf ločila je od nas; zadnja ura smrtna njena je odbila za ves čas.
V	grobu tihem tamkaj sniva večno spanje že sedaj . . .
V	miru božjem naj počiva, večna luč ji sveti naj!
Žalujoči ostali: George Banovec, soprog: Mrs. Mary Lenich, hči. Martin Malovetz, bra L
Leadville. Colo.. 30. septembra. 1929.
Chicažani, čitajte!
V NEDELJO, 13. OKTOBRA, 1929
priredi
mladeniško podporno društvo "danica"
SVOJO VELIKO JESENSKO
VESELICO IN IGRO
V NARODNI DVORANI Racine Ave. in 18th St.
Točno ob 3. uri popoldne se prične igra
" TEŽKE RIBE "
x	veseloigra v treh dejanjih
SODELUJOČE OSEBE:
Onnfrln Tjaputkjevič .......................................................... Jože Fajfar
Dorota, njegova žena ........................................................... Tončka Lap
Van da, njih vnukinja ..................................................Mary Janesh
Burčinski, posestnik ...........„................................................... Jože Ziherl
Helena, njgeova hči ........................................................ Ančka Koporc
Pagatovič. sodni svetnik .................................................. Prance Grad
Vistovskl, bogataš ......................................................... Tone Krapenc
Henrik, njegov nečak ................................................. Tone Andrejašič
Filip, sluga pri Tjaputkjevičevih ................................ John Gradišar
IGRO VODJA JOŽE FAJFAR Dejanje se vrši pri Tjaputkjevičevih.
Takoj po igri, približno ob 5:30, se prične
PLES IN PROSTA ZABAVA
ki bo trajala pozno v noč
IGRALA BO PRVOVRSTNA GODBA BILL GARDNER AND HIS AMBASSADORS
Da bo zabava izvrstna pri gri, kakor pozneje pri plesu, in da bo vsak udeleženec postrežen po željah svojega želodca in svojega grla na najizbranejši način, je garantirano. Iskreno povabljeni od blizu in daleč vsi. ki želite preživeti veseli dan v veseli družbi fantov "Danice."
ODBOR.
Vstopnice za popoldne in zvečer v predprodaji od članov 50c, pri vratih 75c. Za ples zvečer 50c.
Vpoštevajte veliko kampanjo mladinskega oddelka!
Ali imate že svojega otroka zavarovanega pri naši Jednoti?

PAGE
Edited by Stanley P. Zupan Address 6117 St. Clair Ave., Cleveland, 0.
Official Notices, Sporting and Social New* and Other Features
SAY YOU, KSKJ SI!
DO YOU KNOW: That this page is at your disposal? That the wrlteups on this page chronicle news of just a few communities?
That this page should contain news of the four corners?
That we cant travel and gather the news ourselves?
That we are doing our best to make the page interesting—and That we cant do it unless we receive cooperation from our readers?
That we have many readers who have a keen observation and notice incidents of interest, but for some unknown reason do not report activities to us?
Tha# writing for publications is wonderful training in self-expres-sion?
That it will take you a few moments to jot down the news of your community?
That articles on Our Page are read by a host of readers who eagerly await the arrival of the Glasilo each week?
That our circulation is over 20.000?
That the reputation for activity in your community rests upon the • number of writeups appearing in this section? That all articles are welcomed? That the character of Our Page will go a long way in impressing the importance of the English speaking members, at the next convention?
That this is your page as well as OUR PAGE and—
That it is your duty as a member of the KSKJ to make it a REAL PAGE?
Then, why the deuce don't you get busy and let us know it you . are alive?
-O-
WHERE FILMS WILL BE SHOWN
According to a schedule published in the last issue of the Glasilo, the KSKJ. movies will be shown at the following places on the designated dates. No details are mentioned1 It* what halls or auditoriums the films will be presented: Oct 9—Bradley. 111. Oct. 10.—Springfield. 111. Oct. 12.—Afternoon and evening. South Chicago. 111.
Oct. 13.—Afternoon and evening. Joliet, 111. Oct. 14.—Afternoon. Joliet, 111. Oct. 15 —Summit, 111. Oct. 17,—Open. Oct. 19.—La Salle. 111. Oct. 20.—Afternoon and evening, Waukegan. 111. Oct. 23 —Sheboygan, Wis. Oct. 26.—Milwaukee, Wis. Oct. 27.—Eveleth Auditorium, Eveleth. Minn. Oct 28—Gilbert, Minn.	•
Oct 29.—Chisholm, Minn. Oct. 30.—Aurora, Minn. Oct. 31.—Ely. Minn. Nov. 1.—Open. Nov. 2.—New Duluth, Minn. Nov. 3.—Calumet, Mich. Nov 4. to 8—Open. Nov. 9. and 10.—Detroit, Mich. Nov. 13—Toronto, Ontario, Canada, rtov. 16—Bridgeport, Conn. Nov. 17.—Bethlehem. Pa. Nov. 18.—New York City. Nov. 19.—Little Falls, N. Y. Nov. 20 —Steelton, Pa. Nov. 21—Braddock. Pa. Nov. 22—Beaver Falls, Pa. Nov. 23—Sharpeburg and Millvale, Pa.
Nov. 24 —Slovenian Home, 57th St., Pittsburgh, Pa. Nov. 25.—Aliqulppa. Pa. Nov. 26.—Canonsburg, Pa. Nov. 27,—Bridgeville. Pa. Nov. 28.—Bridgeport, O.
BOOST K. S. K. J. SPORTS!
BABBLES
Br (fflDB-""
Dear Kith Joliet:
Orathouth me! Thou dotht know me? How thrange, let alone inter-ething. Woudth that I had known of
thee at the time I wath in JoUet—I would have thopped there longer— juth to lithen to your thweet lithp.
You thee, me like a theik—withful like Gary Cooper?—dreaming of a womanth thoothin hand upon my brow? Yeth! You thertainly have me figured out—and I think I have your number, too—Greta Garbo—with your velvet thkin—grathef ul action th— thoothing voith—drooping eyelidth hiding two beautiful eyeth.
I can play "Dreaming of You Al-wayth" on the piano—and have that thong "Kith Me Again" down pat*on the davenport—and I love to play encoreth.
When you feel blue—think of the inthignifithent me who hath a heart ath big alh the world—alwayth ready to thmile and thpread good cheer.
You have my betheth of love—and thay hello to the reth of the Joliet thweens. Now I will thlothe thith mithive which 1th theathoned— With thuger,
GEE DEE.
HALL OF

Take Laurels In Popularity Contest
BOY8 — GIRLS OF CHICAGO!
Sunday. October 13th, will be the day that you are waiting for. Be sure to come to the National Hall. Racine Ave. and 18th St. All the young folks will be there, for it is the day of the Benefit Society "Danica" which will give its annual Entertainment and Dance. "Danica" you know, is a young fellows' lodge, and, therefore, next 8unday promises to be one of the liveliest days in the history of Chicago.
Many of the Chicago KSKJ ballplayers and bowlers, who are known for their hospitality, are members of this society and are endeavoring to keep up their name as excellent entertainers. They therefore extend a hearty invitation to all of their fun-loving KSKJ friends from Chicago and nearby towns to attend and spend a joyful afternoon and evening with them.
Music for the dance will be furnished by the peppy eight-piece orchestra of Bill Gardner and his Ambassadors.
At 3 p. m. a Slovenian dramatic performance.
At 5:30 p. m. starts the dance.
Tickets for afternoon and evening, procured from members 50 cents, at the door 75 cents.
Tickets for evening (dance) only 50 cents.
A grand time for everybody is assured.
Many Happy Members.
B004T S. K. J.
SMILES
This week I enroll "Smiles" of Chi in the Hall of Blame. The big T. N. T. man earns a right to be listed in this exclusive classification because of his donation of powder to this column, through which many a dainty little girl has solved the problem of banishing a shiny nose.
The above photo was taken from the morgue (thanks to the officials), and depicts Smiles dressed ln a Western Union uniform as he leans on his two wheel bicycles talking to Big Bill Thompson of Chi. Says Smiles: "Say Bill, do you think they will ever find Tommy O'Conner?" To which cowboy hat-ed big shot adds: "Don't talk politics with me. Smiles "
The two things sticking out on each side of Smiles' head are not bicycle handlebars, but are his ears. Notice the Sheik hair-cut and the big shoes. Big shoes, big man — big shot—what more do you want?
Next week the Hall of Blame will enroll one of the Waukegan heart-breakers, a member of the "three horsemen." If anyone has a "big man" in his community, whose deeds warrant enrollment in this "Blame" thing, send in his name and the members already enrolled will white ball him in or black ball him out. The present membership boasts of two members. Smiles and Gee Dee.
To the Editor:
Dear Editor:
Why keep on kidding them? Didn't I explain to you to include my photograph in my last week's Hall of Blame? If you think you are funny, you certainly are. and what is more I think you played a foul ball trick. Who is running my column, you or I? One more break like that and I'll, pack up my Babbles, bid you good-bye and then you can order a Sears-Roebuck catalogue and use the contents to fill a column. Understand? No more horse-play! And I mean it.—Gee Dee.
Courtesy 'I'm American Home
Miss Frances Kasunic, who finished third ln the St. Clair Merchants' Improvement Association Exposition popularity contest. She Is the daughter of Mr. and Mrs. George Kasunic. 7510 Uxkyear Ave., a member of the Mary Magdalene Lodge No. 162 KSKJ., St. Cecelia Lodge 8DZ. and also an active member of the Cleveland Orels. The third place honors carried with it a $50 cash prize. Miss Kasunic is employed by the Belmont 1 Restaurant.
PALS IN TITLE PLAYS
That Cleveland KSKJ teams have a taste for championship honors was | again brought to the front last Sunday when over 2,000 fans braved a snappy wind at Gordon Park to see ! the King Jolly Pals No. 226 KSKJ nose out the Kuchta Drugs in an 8 to 7 Ult.
The game was weU played and was the first of a three-game series to see who would wear the Class D. championship crown of the Cleveland Amateur. Baseball Association.
Manager Tom Gribbons of the Pals has worked hard this last season to keep the boys, ln the running and feeis confident that his boys will make a good shoWWg nixt Sunday Adding to his statement of confidence in his boys. Manager Gribbons added: "It is my earnest wish that the KSKJ members of Cleveland will come to the game next Sunday, so that they may see the No. 226 KSKJ boys in action."
Zak. diminutive hurler of the Pals, with a throw like a bullet guided by a cool head and steady nerves, again was the outstanding star of the game with his 13 strike-outs and his heavy hitting. He has a choppy walk up to the box, and has a manner of placing himself behind the slab, which will some day bring the lad in the "big ring of baseball."
Primosch, Pals shortstop, collected three out of five trips to the plate. He has been hitting the pUl regularly and leads the Class D. Division with an average of .725 for 24 games.
Lah, Zepp and Jaksle also featured with the willow. The Drugs attempted a rally ln the ninth and had already scored one marker with a man on third and first waiting for a clout to bring them in, but the Pals bolstered up behind Zak and carried off the victory.
The second tilt will be staged next Sunday Oct. 13, at 3 o'clock at the Woodland Hills diamond. If the Pals take the game next Sunday, they will win a beautiful loving cup and a probable trip to Columbus, O., where they will compete for the state championship.
Jolly Pals	v
Toff ant. lb Primosch, sj Butklns. rf
Girls, I'd walk one mile for a camel and three miles to see a pair of dreamy eyes and I would almost walk that far for a piece of potica You know my address. Ill pay the postage. Thanks in advance. The girl I get wiU have to know how to bake potica—and if she won't know how—it won't take her long to learn how. No joking! Potica in the household of Gee Dee will be a.« essential as spokes in a wheel.
-o-
PHOTOGRAPH WINS ADMIRATION
Cleveland Photographer's Work Exhibited Throoghoat U. S.
Mr. M. S. Beros, photographer, employed by the Bukovnik studio, Cleve-veland, O., presented to the American Association of Photographers a print taken by him and entitled "Willows."
The photograph has won much admiration at exhibitions held in Cleveland, O., Philadelphia, Pa.. Washington, D. C., Portland, Ore., Milwaukee. Wis Baltimore, Md., Los Angeles, Cal., Akron, O., Wilkes-Rarre. Pa-Syracuse, N. Y., Omaha, Neb., and Lansing, Mich.
Mr Beros, a Jugoslav, completed his studies in Belgrade and New Zealand, and since hie »OjMo this country six years ego, has been employed by the Bukovnik Studio in Cleveland, O.
Lobe, c .........
Adamich, If Koeoglav, If Zak, p .........
Koch ta Drags
Sudnik, lb ...
Jaskie, 2b .....
Mack, cf .......
Barris, 3b ,„..
Kray, rf .........
Baracz. c .......
Lees, p ...........
A.	H.	O.	A.
. 5	1	0	4
4	0	9	0
ft	3	1	1
4	1	1	0
ft	1	1	1
ft	2	1	0
	1	14	1
2	1	0	0
. 3	1	0	0
4	2	00	
	13	27	7
A.	H.	O.	A.
3	0	0	0
5	3	4	1
	1	10	0
ft	2	0	4
ft	1	1	0
3	0	3	2
4	0	0	1
	2	8	4
	0	1	1
37	9	27	13
Courtcty The Cleveland Presa
Miss Dani Oblak, who was crowned popularity queen at the Merchants Exposition. She is the daughter of Mr. and Mrs. Math Oblak. 1235 E. 60th St., and is employed by the Richman Bros. Co.
8he is an active member of the Comrades 8NPJ., societies Zarja and Ivan Cankar. A cash prize of $150 was awarded her for taking first honors.
-o-
Community Welfare Club
Courtesy ine American Home
Miss Honey Mandel. society editor of Our Page, who took second honors ln the Merchants' Exposition and with it the $100 cash prise. She is the daughter of Mr. and Mrs. Ludvik Mandel. 920 E. 140th St. She is the president of the St. Theresa Lodge No. 199 KSKJ.. an officer of the Jugoslav-81ovene Club and president of the Paramount Club. 8he is employed by the Bukovnik Studio, o
THE CALL FOR YOUNG MEN
In the recent call for a young men to go on with the work of Thomas A. Edison, it was prought to our attention that there are many Edlsons in the making, and that not only the one selected and the four others who will be under observation, but who knows but many another boy will come to the top to surprise the world who is studying out the depths of this or some other line of benefit to mankind. These boys sent to Mr. Edison would not have been selected had they not been known to be in earnest and making preparation, and who knows what calls will be made in the future for other captains of in
The Community Welfare Club. Cleveland, O., held its first meeting of the season Tuesday night, October 8th, at Mervar's hall.
The club sponsors social and welfare work ln the Slovenian communities and has on its records a list of i dustry to take the places'of Mr. Ford, noteworthy achievement*.	j Mrs. Schwab. J... pierpdnt. Morgan.
Cooperating with ' the-' St. ' Clair the Rockefellers and scores of others Merchants Improvement Association, who must in time pass their work and the Dramatic Society Triglav. 0n to the younger generation, the Community Welfare Club brought Very few heard of Charles Lind-last Christmas cheer to needy fam- bergh until he startled the world by ilies, with 103 baskets of provisions, his knowledge and daring. He per-A beautiful radio which adds to slsted until he knew what he could the comforture and pleasantness of i accomplish .and in his modest, un-the St. Clalr-E. 55th St. branch of suming way. he did it alone. His ln-
the Public Library, was purchased by the club.
The club also subscribed to membership of the Parmadale Orphanage Fund. Slovenian Library St. Clair Ave. and the Women's Council for Promotion of Peace.
It will be remembered that the Community Welfare Club was very active in the All Nations Exposition, cooperating with the committee to give the Slovenian exhibit proper presentation.
The funds of the club are mostly expended for welfare work, so it is proper to ask the public to attend the various social functions spon-
fluence has gone far to give courage to the young mind to dare when he has the knowledge. Fool hardiness dares and is lost. It is the well-trained only who can hope to occupy the high places, and those who are not afraid to go from the college into overalls, beginning from the botttom as all construction must be done to build to the top.
The power for good stored up in the youth of our land is a potential energy, which if directed in the right channels in a universal movement would startle the world in the happiness. enlightment and progress to be made. It would also go far in
sored by the club, in order that the f reducing crime, illiteracy and distress.
Jolly Palls .......... 10002032 0—8
Kuchta Drugs .... 10004000 2—7 Runs—Kurelic, Toff ant, Primosch. 3; Vidervol, Kosoglav, Zak, Fana, Zepp, 2; Sudnik. Jaskie. Baracz. 2. Errors—Pals, 3; Drugs, 6.
Three-base hits—Kurelic, Baracz. Home runs—Primosch, Kosoglav, Zak, Baracz. Stolen bases—Primosch, Baracz. Base on balls—Off Zak,. 4; off Lees, 2. Struck out—By Zak 13, by Lees, 9. Umpires—McBride and Hopkins. Scorer—McCampbeU.
Facts About The Kings Joily Pals
AU the players are under or 18 years of age.
The team, with the Kuchta Drugs are the only ones to survive after an elimination of 28 teams.
Zak, star moundsman averages 15 to 16 strike outs per game, having to his credit two two-hit games and one One-hit tussle.
Primosch, shortstop leads the field of batters in his class, with a .725
club may continue with its program.
The following Is the list of officers:
Mrs. Frank H. Mervar, president Mrs. Frank Makovec. vice president; Mrs. Rudolph F. Gregorich, secretary, and Miss Johanna M. Gornik, treasurer. Board of Trustees: Mrs. A. Damm, Mrs. E. F. Posch and Mrs. J. Gornik. Entertainment Committee: Mrs. Jack Novak, chairman: Mrs. Joseph Demshar. Mrs. Anthony Grdina, Mrs. John Breskvar, Mrs. John Hočevar, Mrs. Frank Jaksic, Mrs. Frank Skoda and Mrs. Joseph Smre-kar.
Welfare Committee: Mrs. Rudolph Novak, chairman; Mrs. John Gornik Mrs. Steve Lucic. Miss Eleanor Sunderland, Mrs. J. J. White, Mrs. Frank Zakrajsek and Mrs. Frank Znidarsic.
Sick Committee: Mrs. Anton Kau-sek, chairman; Mrs. Frank Makovec.
Membership Committee: Miss Anna Turk, chairman; Miss Josephine Levstik and Mrs. Jenni3 Starce.
Publicity Committee: Mrs. Ivan Zupan and Mrs. Mimmi Steinitz.
The club's social calendar calls for a Halloween dance to be given October 30th, Mervar's hall. Plans are in formation for an arrangement of a very entertaining program for that evening.
-0-
LIKE A LIGHTHOUSE
- Life is a voyage, just as unstable as the sea, treacherous as the rapids, uncertain as the forest trail. On the journey men must keep their course if they would avoid disaster. And so. men of understanding look to the constant guiding light of life Insurance from which they take their bearings, steer their course and safely reach the haven of old age, in comfort and with competency.
—The Forester.
-o
Those decayed branches generally boast the loudest about their family tree.
It would seem, therefore, with the assistance our . government gives to the youth of our land, that it is exercising only the best of judgment in taking advantage of all it provides. The time spent will never be regretted.
-o-
FROLIC FOR PRESIDENTS
average.	• *r.
Average team batting centers around the 400 mark.
The team plays under the name Kings Jolly Pals No. 226 KSKJ and is managed by Tommy O ribbons, a Slovenian lad who has a reputation for building up htufthfl11 tewms.
Cleveland Lodge Will Honor Champs With Banquet And Dance
The St. Vitus lodge No. 25, backers of the Cleveland Presidents. 1928 and 1929 KSKJ baseball champs, at their meeting last Sunday, made it known that they would sponsor a banquet and dance in honor of the ball players.
According to present plans, it was revealed, the banquet will be ► tendered to the players and will be followed by a dance, open to the public, the same evening.
Thei officers of the lodge constitute the committee in charge. The exact date, place and music to be engaged will be announced after the committee convenes.
-o-
MRS. J. W. MALLY HONORED
Cleveland Woman Makes Hole-in-one To Climax Madison Day Celebration
Mrs. J. W. Mally, Cleveland. O., was the central figure ln the Madison Day celebration, held at the Madison Golf Lake Lands clubhouse, September 28th.
Mrs. Mally was feted and honored as a result of making a hole-in-one with a 145-yard drive. The feat came as it were, at the psychological moment, and added to the pageantry and festivities of the club's annual gala day.
The "one-swing" shot earned for Mrs. Mally membership in the Mad-lson-Hole-In-One Club, which up to the time of Mrs. Mally's performance had only three men enrolled, all champions.
At the dinner, held in the evening, Mrs Mally was the heroine, being showered with a host of compliments and prizes.
-o-
The man with a bull voice is not always such a terrible fellow. He may be a hay fever victim.
SMILE-O-METER
Original and Adapted Dox Krax
Handsome: WeU, I finally got into the movies.
Ugly: You did! How did you do it?
Handsome: Oh! I paid the usual 50 cents.
• • •
"Teacher" Poglajen: Is trousers plural or singular?
"Wally" Smythe: Both! On the top they are singular, and on the bottom it's plural.
• • •
Nit: Are you fond of moving pictures?
Wit: You bet I am!	•
Nit: Well, then, go and tielp your father get those half dozen from the
attic.
• • •
Dad: When Washington was your age, why, he surveyed land.
Son: I know it, and when he was your age he was president of the
U. S. A.
• • •
Jam: Whatsya' lookin' fer?
Jem: One dollar!
Jam: Wendya' lose It?
Jem: Who said I lost it, I'm Just lookin' fer one.
• • •
John: WeU, I bought my wife a machine for herself.
Johnson: Packard, Buick or Ford?
John: No. A Maytag.
• • •
"Fatty"' Banich: Will you please put Mayme on the wire?
Her Father: What the deuce do you think my daughter Is, a tight-rope walker?
• • •
Miss Me: Yah, I saw you kiss my sister.
Kiss Me: Ah! Here's a—er—er quarter!
Miss Me: And here's ten cents change. One price to all. That's the
way I do business.
• • •
•
Oscar: But. officer, you mustn't arrest me for speeding. I was just hurrying downtown to see my attorney.
Officer: That's all right. Just think of how much more you'U have to tell him now.
• • •
Liza: Is your husband fond of pie?
Eliza: Is he? He's the most pious man I saw.
• • •
Lecturer: I have only ten minutes to lecture, and I hardly know where to begin.
Voice In the rear: Begin at the ninth minute.
• • •
Judge: Ten dollars or ten days!
Drunk: I'll take the money!
CLEVELAND NEWS
IMPORTANCE Of LODGE MEETINGS
Miss Jennie Mehlln and her mother of Denver, Colo., were among the visitors to Cleveland last week. Their vacation trip also caUed for a few days' stop In Chicago and Waukegan. While ln Cleveland, they were the guests of Mrs. Mary Petrovcic, 115) E. 72d St.
Joseph Surtz. known to KSKJ folks as the Cleveland Presidents' first baseman. Is the proud father of a baby girl. Mother and child are doing well. The Surtz family resides at 13911 Glenslde Rd., Cleveland, O.
Mr. Frank Kress. Pittsburgh, Pa accompanied by his mother and brother, spent several days visiting friends in Cleveland last week.
JUST TWO more months and the general meetings of the subordinate lodges will be in order. Among the business to be transacted at the annual meeting of local lodges will be the election of officers for the ensuing year.
Time after time Our Page has explained to its readers that it is Important that the young members attend the monthly meetings of their subsidiary lodges.
The advocation is the result of a plan whereby young members will be delegated to the next general convention which will be held in Waukegan, 111., August, 1930.
The number of young members and English speaking members In our organization is so large that something must be done to give it a fair representation with members who wrill work for their interests. This can only be accomplished satisfactorily by delegating a representative group to the convention.
As It Is known to many members, the election of delegates is In order at the June 1930 meetings of the subordinate lodges. However, a member who aspires to the appointment of delegate cannot hope to be elected to represent his lodge unless he is interested and acquainted with the affairs of the lodge of which he is a member.
It is important then, that members attend the monthly meetings. for In so doing they will display their interest and at the same time become acquainted with the lodge. To be a delegate does not mean that a member Is going on a pleasure trip on the expense of the Union. Conventions should be means of solving the grave problems of organizations. There Is no solution unless one knows of the problems. Consequently the problems of the K S. K. J. are based on the problems of the subordinate lodges and are solved through the- Initiative of the Individual members and delegates who can recognlte fufly the adjustments to be made only by attending the meetings of their lodges.
Attend your lodge meetings and do your duty to your lodge and the KSKJ.
-0-:—
MOVIES IN JOLIET
The schedule for the showing of KSKJ movies lists Joliet for a presentation of the films on Sunday October 13th, afternoon and evening, and on Monday, Oct. 14 afternoon.
As the films were partly taken ln Joliet and screen a multitude of Joliet folk, it is believed by the authorities that a record crowd will be on hand to witness the showing in Slovenia hall. North Chicago St.
-o-
THE TIME, THE GIRLS.
THE PLACE
How About Spending Halloween Nite With Us?
It wUl be your own fault if you miss' a . good time that night, and because we don't want anybody miss-
Anton Grdina, E. 62nd St. Plans will be in formation for a private party to be given in honor of the team.
The Cleveland Presidents baseball team Is hereby notified that there
will be a meeting Wednesday night, t	^ A ^
October 9th, 8 o'clock at the home of I l«g anything by staying away and
getting a case of the blues (instead of apple cider), we are telling you all about our bigger and better Halloween dance. If you can't make whoopee when you hear the popular dance tunes played by Bill Gardner's Ambassadors, eight-piece orchestra, well then, we'll just show you how.
The time: Wednesday evening, October 30th. 1929. 8 p. m.
The girls: You'U never go wrong on the Busy Bee Girls.
The place: St. Stephen's School hall. Chicago, IU.
-o-
The choral club Illrla of Collinwood will hold a dance and sponsor an entertainment program Sunday October 13th at the Slovenian Home, Holmes Ave. The committee in charge bids everyone a cordial welcome.
The KSKJ movies were shown before a large audience at the St. Vitus school hall, last Sunday evening.
Mr. Vincent A. Zupan, now residing in Pittsburgh, Pa., contemplates visiting his folks In Cleveland. O., over the next week end.
—-o-
DANI OBLAK WINS CONTEST
Miss Honey Mandel, who led the field to the last minute of announcement in the St. Clair Merchants' Improvement Association popularity contest. gathered 40,000 votes, but was outpointed by Miss Dani Oblak, who won the title of the most popular girl with her 44,200 votes.
The crowning of Miss Oblak was a surprise, the reports up to the final counting having her in a cellar position.	, ^
The final standing, as compiled by Mr. Marian Mihaljevich, contest manager, Is as foUows:
Dani Oblak ...........-........-............. 44,200
Honey Mandel ..............-................ 40.000
BOOST K. S. K. J. SPORTS!
Seen at house-warming party given by Mr. and Mrs. Peter Plut, Joliet:
Johnny Jurslnlch doing esthetic
dancing.
Kitty Stefanich holding hands with
the opposite sex. (This is an unusual
aght.)
Tomcat did a beautiful "flop" coming down the stairs. How come? Ain't love grand? Agnes and Faber
hink so.
Eva Krall. our busy deputy, just had time to say "hello" 'and "good
bye."
Who was the "baby" Topsy was holding on his knee about 3 o'clock Kid-Z holding a political discussion with gestures. All he needed was a >oap box. He evidently intends to win the next primary election. On the sidelines Mayme -Stuckel
Frances Kasunic .................... 39,640 and E. Znidersic were continually
Mary Grdina ................................... 36.680 I laughing. They would make good ad-
Josephine Orazem ......................... 20,250
Dorothy Dalley ............................. 14,400
Mary Jerlna ...............................— 10,400
Emma Ermacora ............................ 9.100
Mary Skrbeč 0.................-............... 8,600
Albina Wahcic ................................ 8.250
Josephine Zalar ............................. 7,580
-o-
What Indeed!
Teacher: "Napoleqn once said there was no such word as 'can't'."
Voice from the back of the class: Please, miss, I wonder what he
vertlsing material for tooth-paste.
As usual. Eddie Mutz was perfectly at home with the girls.
Kate Pryzybliski Illustrating a 'story" to quite an audience. Ask her what happened the following danoe.
Every time you looked at Ollie Solnce. he was singing "Gremo na Štajersko."
Olga was unusually quiet and pale, but Jack Doyle was making "whoopee."
-o-
__ __If you can succeed in one rut do
woukThave' stiid* if he had tried to not Imagine that you can run the strike a match on a piece of soap." 'business of the whole uuivene.
(Nndstferaaf«)
"Cesarju, kar je cesarjevega," se je obrnil Melinc v vratih.
"Siten je, pa prevzel se je, ker zdaj kolje brez daca," jc rekel Gregor. Za lasten denar si je zdaj naročil vina, ki ga je prevzelo, da ga je domačin Breščak le s težavo pregovoril in na pot dvignil proti mraku, da bi šla skupaj v Modrej. Vso pot čez Dobrave je Gregor razsipal s svojim bogastvom.
"Molči no, ki si ubog kot cerkvena miš," ga je opomnil Breščak.
Naproti jima je prišla tedaj Breščakova hčerka Marija, lepa, nizka deklica, s kaj čudno zagorelim vratom, da so jo dražili, češ, ali se ne zna umiti. Mati jo je poslala po očeta. Breščak je vzel hčer za roko. Tako so šli v treh proti Modre-ju.
"Kaj pa se tam sveti?" je vprašala deklica in pokazala predse.
"Žlota, zažigajo nekje na produ!" je rekel Gregor.
"Na produ ni, je više gori," je dejal Breščak. Tedaj je planil ogenj v višino. Deklica je za vpila:
"Hiša gori!"
"Bog pomagaj!" je vzkliknil Breščak.
Gregor pa je obstal kakor okamenel in gledal plaho. Potem je zastokal, da je deklica zajokala od žalosti na glas. Obupno je rekel Gregor: j
"O Jezus, Marija!! Pri rtas' Zaradi kvatrnega grosa."
Res je gorelo pri Gregorju. Stog za seno in žito je pogorel do tal. Dolgo je svetilo v noč in razsvetljevalo strmi breg v Bučenici in Senici.
Ta ogenj tiste čase na Tolminskem ni bil edini.
Hotela je tako puntarska postava. A ovaduhi in ogledniki so slej ko prej tudi o teh požarih sporočali v Gorico . . . • * *
Grahovski Golja Skoračnikar je prišel na velikonočni ponedeljek v Podmelec k Antonu Božiču in bil kaj silovit.
"Ti," je dejal Tonetu, "ti mi hčer skrivaš. Denar si vzel, za Cilko s4va se zmenila, pa je zdaj menda ne misli? dati r x
de preoblačit. Nikamor ne pojde, je rekel, na Grahovo jo bo vzel s sobo j, da bo videla svoj novi dom pa meso jedla, ki ga doma nima. Branila se je, da ne pojde. Tudi očetu se je uprla. Tedaj so blisnile Gol j« oči in je rekel:
"Kakšno hinavko pa imaš z« hčer, Tone, da moli pa očeta slušati ne zna?"
"Saj pojde," je miril Božič. "Saj pojde, kar mir si daj/ Cilka, le idi! Saj si pametna Pa do večera, da boš nazaj."
"Ali pa ne," se je krohotal Golja. "Ne boj se zanjo v dobrih rokah bo."
Ob dveh je odšel s Cilko, ob treh je bil na Grahovem. Razkazal ji je svoj dom, hvalil se, kako služi, omenil predrzno, da ima prijatelje kar v dve strani in da je zaslužek zaslužek, četudi ga dajo dacar j i. Umela je, da je davkarski zaupnik in se ji je srce stisnilo od bolesti in gnusa. Silil jo je, da je jedla. Potem pa je rekel, da jo gre kazat na vas. Vzel jo je v krčmo. Bil se je unesel, bil je sirov, a ne nasilen
Stopila sta v zatohlo pivnic6, ki je bila polna do zadnjega kotička. Cilki je bilo, da bi se zadušila. Srknila je kapljo vi-na, pa se ji je hotelo vzdigniti. Golja je postajal nasilen. Hotel jo je javno poljubiti. Izvila se mu je in ga opraskala poj roki. • Prebledel je. Prav da ima dekle, je rekel šaleč .se, star dedec, saj še ni Andrejeva žena. Golja se je potuhnil in hlinil dobro voljo. Seveda je prav. Ampak kadar bo žena—. Ni dogovoril. Strašno tiho je postalo med pivci. Cilka je bledela. Vedela je, kaj je napravil Golja s svojo prvo ženo.
"Zadušil me bo, kakor je Te-rezo," je občutila. Golja se sicer ni več toliko menil zanjo. Krotil se je, nekaj so ga po tudi pivniški pomenki zanimali. Sedel je namreč med kmeti ne-r ki tujec. Skromen je bil, silno vljuden, ampak zvedav kakor sraka. Vse je preprašal, kdo je ta in oni, kako je z davkom in puntom. Star ded mu je dobrodušno po svoje pripovedoval
0	leskovih križcih, o prisegi, ki so jo dale srenja srenji, o po»|
1	stavi, ki udarja one, kateri no-
.... ........
potem pa se je zasmejal in re
kef:
"Prijatelj, ti «e lažeš. Po-' znam žebljarje po prstih. Kar si ti žebljev skoval, jih jaz vse v močniku pojem."
Pivci so se smejali. Tujec t ?.e je skušal napraviti užaljeno« ga. Razburil se je. Tedaj p« je dejal Golja prečudno mirne
in bridko:
"Pa od Železnikov da si? Saj nisi ne! Od Mirna ali So-vodenj pod Gorico si, pa vrvi si pletel. Kaj delaš na Tol minskem ?"
Tiho je postalo med pivci. Tujec je hlastno pil in plačal. Vztrajal je, da je žebljar, da ima bolno ženo doma in šest otrok. Prišel je na Tolminsko
po kupčiji.
"Po kakšni?" je vprašal Golja in se dvignil.
Tujec je jecljal, da o tem n* sme govoriti.
"Seveda ne smeš," se je za-krohotal Golja in se obrnil 1« pivcem pa rekel:
"Potep mi recite in sem tudi Takle tepec kot ta pa še ne. Ali ga ne vohate, da je ogled nik pa ovaduh?" "Ovaduh?"
Dobrodušni in od pijače raz-
živeli obrazi so v trenutku po-
temneli. V široka in poštena
lica je legla neprizanesljiva
strogost in krutost.
t Dali« prihodnjič.)
8. OKTOBRA, 1929

trereroamiCTmmmmmsmcmomaHmiiiiiiMiiirTTmmT
PrihranitenaKaj odsvojega zasluzka
"Ali bi se bil v postu že j čejo v družbo za staro pravico, nil ?" je miril moža Tone. i o grošu, ki ga pobirajo, o obra-
"Skrivaš jo, sem rekel," je vpil Golja, "da mi nevesto skrivaš, sem rekel, ali s' gluh T
"Nisem," je rekel Božič, "kar v cerkev pojdi, kjer mo li, jo boš že videl."
"Vedno, kadar pridem, je v cerkvi," se je jezil Skoračnikar. "Bom videl, ali tudi spi v cerkvi. Ne grem, dokler se ne vrne. Daj piti, pa mesa postavi na mizo za praznik."
Božič mu je postregel z vinom in pa z domačo pogačo Mesa ni imel. Sirovec je prijel kruh, ga opljuval in vrge) na cesto skozi okno, da je otrok zuna/ to videl, zajokal in bežal domov, materi pravit, kako je "mož" pri Božiču svetega Duha vrgel po tleh. Golja pa je pil, govoril nemarno in zabavljal kmetom in fajmoštrom. Cilka se je vrnila. Ze od daleč je slišala Goljo, prebledela in se hotela obrniti nazaj. Pa ji je oče za božje ime pomignil in jo prosil, naj se posili pa bo prijazna z galjotom. Zajokala je. Potem se je umirila in šla
Min
> oči," je za vpil Golja Ponudil je morala da se poj-
čunu, ki ga še bodo delali kmetje v Tolminu, v Gorici, po vsej deželi, in celo po vseh cesar-! skih zemljah.
Cilka je gledala na tujca. Videla je, kako se sili biti domač, a kako mu vendar zdaj pa zdaj oko plaho' zabega mimo miz in kako se je čudno stisnil sam vase, ko se je med pivci vzdignil prepir, ali so ogledniki v deželi ali pa ne. Cilki je bil tujec zoprn in se ji je obenem smilil. "Vstani, pojdi že," je klicalo nekaj v njej, rotilo onega tiho. Za trenutje so se jima srečale oči. Golja je iz nekake užaljene samopridnosti ujel njen pogled. Neka nizkotna ljubosumnost ga je obšla. Sre-po je začel motriti tujca. Nenadoma pa je vprašal:
"Ti tam, odkod pa si?"
Tujec se je naredil, kakor da ga ni slišal, in hitel praviti dedu, s katerim je govoril, da je prav, ker so se ljudje vzdignili za pravico.
"Hudič, ali me ne slišiš?" je zaklical vanj Skoračnikar jez no; "odkod si?"
"Od Železnikov," je odgovoril tujec, "žebljar, siromak Prav tako slabo se godi ljudem tam, kakor na Tolminskem."
Golja je nekaj časa molčal,
ZOBOZDRAVNIKA POSTREŽBA
na lahka mesečna ODPLAČILA
Pojasnila na razpolago
DR. JAMES W. MALLY
ZOBOZDRAVNIK v
Slov. Narodnem Domu St. Clair Ave. Cleveland, Ohio
OBVESTILO:
Naš ..slovenski ..zobozdravnik Dr. J. W. Mally je postal član "The Dental Acceptance Co.," ki daje priliko in ugodnost ljudem, ki ne morejo takoj plačati potrebne dolarje za zobozdrav-niško delo in oskrbo. V desetih mesecih izplačate vaš račun, vsak mesec desetinko računa.
SVARILO:
Nikar ne odlašajte, ako so vaši zobje v nevarnosti, da razpadejo. Vsako odlašanje stane dvakrat ali trikrat pomnoženo svoto dolarjev.
NAZNANILO IN ZAHVALA
S tuinim srcem naznanjamo žalostna veet, da nam je nemila smrt na tragičen način pobrala iz nate sredine ljubljcnaga soproga, oziroma sina ln brata
Štefana Gerchman
,Je bil rojen v Forest City, Pa., dne 28. decembra, 19C7, soadal Je k druitvu sv. Jožefa. st .12 KSKJ v Forest Oity, Pa., In je bil zaposlen prt West End Coal Co... kjer se Je dne 10. eeptembra ponesrell. Med delom je padla nanj skalnata plast, nakar so ga ore peljali v Nantucket bolniinico, kjer Je dne 18. septembra ponesrečil. Med delom Je padla nanj skalnata plast, podu zaspal. Pokopan je bil s peto sv. maSo zadušnico is cerkve sv. Jožefa v Forest City, Pa., na domačem farnem pokopališču. Zapuiča mlado, ftele dva meseca poročeno ženo. mater, očma. onega brata pri vojakih v Maryland ter štiri sestre. Izmed katerih je ena poročena <Železnikar> v Browndale. Pa., ona j« v toll za bolničarko (nurse > v Berwick. Pa., dve sta pa doma pri materi.
Prav iz srca se zahvaljujemo vsem darovalcem za sv. maSe zaduSnice in sicer: Druitvo sv. Jožefa. MaUja Zidar. John Dobii. Kristina PodržaJ. vsi v Forest City, Pa. družina Anton Gerchman, družina F. Košir obe v Clevelandu. O;, družina F. Gerchman in F. Lavi v Browndale. Pa. Vence in cveUice so darovali: Družina A. Gerchman. Cleveland. O.; otroci družine Železnikar v Browndale, Pa.. Student Nurses and BtafT v Berwick. Pa., delavci Berwick L. and Supply Co.. delavke Colonial Annex Silk Mill v Forest City, Pa.. Mr. ln Mrs. 8. Miller. Berwick. Pa., premogarska unija Macanoque. Pa., družina Pie3-ničar in Gursky. Hanover. Pa.
Nadalje se prav iz srca zahvaljujemo č. g. župniku Rev. Jevniku v Forest City. Pa., za darovano sv. mašo in opravljene pogrebne obrede. Hvala vsem. ki so pokojnika obiskali v njegovi bolezni in na mrtvaškem odru ln vsem. kl so doli svoje avtomobUe pri pogrebu na razpolago, de enkrat prav lepa hvala vsem skupaj t
Ti pa. neporabljeni ln dragi soprog, ljubljeni sin in brat. počivaj t miru in večna luč naj Ti sveti, dokler se ne vidimo nad zvezdami! — Žalujoči ostali:
Isabel Gerchman, soproga.
Anna Bresnick, mati; Frank Bresnick, očim. Peter, brat.
Mildred, Bridget, Margaret In Žita, sestre.
Berwick. Pa , dne 23. septembra. 1929.
»mmpmm»MmiimimiHiinii»iiiiMiuiiiiwiuiiiiiwiiiiiwwwBMWiMWii
F. KERŽE,
1142 Dillaa Rd. N. E. CLEVELAND, a
PARNIKI
Rojakom, ki so namenjeni v stari kraj pred Novim letom, se nudijo sledeči najboljši parniki za potovanje: 16. oktobra Saturn ia na Trst.
18.	oktobra, ne de France na Havre.
19.	oktobra Deutschland, Hamburg. 23. oktobra. Aquitanla, Cherbourg.; 25. oktobra,« Bremen. Bremen.
26 oktobra. Milwaukee, Hamburg. 2G. oktobra Majestic, Cherbourg. 30. oktobra. Berengaria. Cherbourg. 30. oktobra Degrasse, Havre.
1.	novembra. Olympic, Cherbourg.
2.	novembra. Vulcania, Trst.
2. novembra. Leviathan, Cherbourg.
6.	novembra. Mauretania, Cherbourg
8.	novembra. He de France. Havre.
9.	novembra. St. Louis, Hamburg. 13. novembra, Aquitania, Cherbourg. K>. novembra, Brenyn, Bremen. 16. novembra. Majestic. Cherbourg
16.	novembra, Belgenland, Antwerp
17.	novembra, Rotterdam. Rotterdam 16. novembra. New York, Hamburg.
20.	novembra. Saturnia, Trst.
20.	novembra, Berengaria, Cherbourg
21.	novembra, Leviathan, Cherbourg 23. novembra, Olympic, Cherbourg.
27.	novembra. Mauretania, Cherbourg 30. novembra. Milwaukee, Hamburg. Dne 6. dccembra se vrši naše božič-
i no sknpno potovanje na priljubljenem ! francoskem brio parniku ILE DE ! FRANCE.
7.	decembra, Vnlcanta, Turst. 7. decembra, Leviathan, Cherbourg.
12.	decembra, St. Louis, Hamburg.
13.	decembra, Berengaria, Cherbourg 15. decembra. Bremen, Bremen.
28.	decembra, Deutschland, Hamburg V vašem interesu Je, da se čim prej
odločite za parnlk ln na njem prostor' rezervirate, kajti čim prej se priglasite, tem boljši prostor boste imeli.
Za vsa nadaljna pojasnila o parni-klh, potnih listih in dfugih potniških zadevah se obrnite na
PRUDENTIAL BANK
(ZAKRAJŠEK and ČEŠARK>
622 — 9th Avenue NEW YORK. N. Y.
K. S. K. J. Društvom:
Kadar naročat« zaatara, letal in drago, pazite aa noj« Ime ia naslov, č« hočete dobiti oalMIto blag« ta najniife cene. , Načrti in vzorci ZASTONJ 1
plačila! dan la
Sa v nafta varno ia zan«sljiv« anks. Začudeni bosta kako hitra vafti prihranki ramejo in vrh« tet« ran plačamo nI p« 3% obresti dvakrat v leta ter lat« prištejemo h glavnici. Vlagat« lahko * nafto banko prav tako zanesljiv« kjerkoli ftivlt« žirom drŽav, kakor č«
M Uveli v naften mestu. Pičit« nam ta pojasnile in do-bit« odgovor f tvojem jezika.
Ake d rti t« denar doma, te-p««tavljen je raznim nevar-Bostin, kot tatovom la otajn dostikrat os ta * potroši brat potreb«. Ce ga imate pa na nafti nočni In zanesljivi banki, pa j« Jen*r vedno na varnem mestu; randar m gs lahko dviga« ali " ali, čeloma kot t* kdo potrebuje.
Nafta banka lara and I7WJW kapitala la 5« znak varnosti sa raft denar.
Skopa« denarne rioge pa pranagnle ftaa ft
JOLIET NATIONAL BANK
CHICAGO IN CLINTON St. :: JOLIET, ILL. Wm. Redmond, preda.	Chaa. G. Pearcs, kaalr
Joseph Don da, pomol, kasir
ittiiiiiiiiiiiiiittiiiiitiiftiiiiiiiiiiiftiiiitifttiaiitiiiiiiiiifiiiiiiiiiiiiitriiiiiiirniimmiiiiiiiin'

Glavna privlačna sila
ki nam dovaja dnevno vloge na SPECIAL INTEREST ACCOUNT, je poleg točnega poslovanja
POPOLNA VARNOST
kj
pri nas naloženega denarja.
Obresti po 4*4%, mesečno obrestovanje.
Sakser State Bank
82 Cortlandt St. NEW YORK, N. Y.
MLADENIČI - MOŽJE!
Obleka po vaši meri
Ml vam izdelamo obleko ali suknjo, da vam bo pristojala kakor rokavica na roki.
CISTA
VOLNA
SAMO
$25.00
Naročite si obleko ali suknjo pri nas.
Delo jamčeno
John Močnik
6517 St. Clair Avenue CLEVELAND, OHIO
Telefon: RAndolph 3131 -
umni 111 ii i immiiuni ii iimiiiiiniiiiiinii
FRANK DROBNICK
zastopnik
Pueblo Music Co.
1319 E. Evans Ave.
v Bessemer ju
Slovenska trgovina ln zaloga
KLAVIRJEV (PIANO) RADIO APARATOV VICTROL IN GRAMOFONSKIH PLOŠČ
Se dva skupna izleta priredimo to leto Jesenski in Božični Izlet
Z »tirom na razna vpra&anja naiah rojakov poročamo, da priredim« U leto to dva skupna potovanja v stari kraj na najnovejšem, največjem in najbitrejt parniku francoske parobrodne dražbe -ILE DE FRANCE"
JESENSKI IZLET 18. OKTOBRA, 1929 BOŽIČNI IZLET 8. DECEMBRA. 1929
Kakor vedno, so nam tudi sa te izlete dodeljene najboljše kabine, in kdor si želi sasiguraU dober prostor, naj se pravočasno prijavi in po&lje aro. Za pojasnila glede potnih listov. Return Permitov itd. pišite
Sakser State Bank
82 Cortlandt Street NEW YORK, N. Y.
Pičite po brezplačni cenik, v katerem js nakratko popisana rastlina za kaj ae rab!
V ceniku boats nnftli drugih koristnih stvari.
MATH PEZDIB Baz 771, City Hali Sto.
N«w York, N. T.
PRIPOROČILO Slovencem v La Sal le, Peru.
Oglesby, III., in okolici:
Kadar potrebujete zavarovalnino (Insurance) na poslopjih, pri pohištvu, avtomobilih, itd., se obrnite za zanesljivo zavarovalnino in točno postrežbo na svojega rojaka:
JOHN NOVAK A
206 Third St.
La Salle, 111.
Phone: 1362-R.
Svoji k svojim!
NKMLBftK
Established 1857
AU BOSTE POSLALI KAJ DENARJA NA SPO-MLAD V STARI KRAJ?
Ce ste tega mišljenja, potem se vam bo izplačalo, da pridete v našo banko.
Mi izvršujemo že dvainsedemdeset let razne bančne posle, in med tem časom smo imeli priliko doseči izvanredno ugodnost pri pošiljanju denarja v inozemstvo.
Ker imamo skupne trgovske zveze s raznimi denarnimi zavodi širom sveta, zato vam lahko nudimo in damo aajst^f trne pri nakazilih denarja v vašo stsrp domovinq
NaJsfarejSa in največja banka v Joty£n.
Sknpno premoženje nad $18,000,000.00