— Iihlji ob 4. ijatraj. sa
Sume mesečno Din 25—; za inozemstvo Din 40-— neobvezno.
Oglasi po tarifu.
Uredniiivo 1
LJubljana, Knaflova ulica Stev. 5/L Telefon Stev. 72, ponoči tud' štev. 34.
Dnevnik za gospodarstvo, prosveto in politiko
Upravnfštv«! Ljubljana, Prešernov«
ulica št S4- — Telefon št.
loseratni oddelek« Ljubljana, Prešernova ulica 5t t - Telefon It.
Podružnici: Maribor, Barvarska ulica it I. -r- Celie. Aleksandrova cesta.
Račun pri postnem ček. moda 1 L)ut>-Jana št 11.841 - Praha čislo 78.180. Wien,Nr. 105.241.
Ljubljana, 25. junija.
Istrski fašisti so imeli pred kratkim rbor v Puli, kjer so zahtevali, naj se, ker je poitalijančenje 604 jugoslovenskih šol v Julijski Krajini dovršeno, narodni jezik izžene tudi iz cerkva in verskih obredov. Razvil se je načrt, kako se imajo iz cerkva napraviti laški naci-jonalni centri proti Slovencem in Hrvatom.
Kakor izvemo, je na to zahtevo vladne stranke prišel odgovor iz Rima, da za to akcijo trenutno ni primeren čas, ker bi tak korak zelo odmeval v Jugoslaviji. S tem je priznana možnost takih ukrepov in njihova zavisnost od političnih odnošajev Italije do Jugoslavije ne pa do sv. Stolice. Nedvomno je, da sc ta stvar resno pripravlja in da imamo z njo računati.
Italijanski narod je zadnja leta kakor od zlih duhov obseden. Ne more vsled strasti svojega vodstva pravilno brzdati svojega obnašanja. Že način, kako iznaša in uveljavlja svoje zahteve, je oduren in žaljiv. Ko je ves naš narod bolestno razjarjen radi nettunskih kon-vecij, od dne do dne g. Bodrero zadira Igle v rano, ko se pojavlja s pretnjami, da se konvencije morajo odobriti.
Dovršenemu poitalijančenju šol je Italija dodala preganjanje domačega pouka v materinščini. Zapiranje in kaznovanje oseb, ki uče več nego troje otrok izven šole in povrh šole, je neču-veno omejevanje osebne svobode, kakor si ga ni niti Prusija domislila napram poznanjskim Poljakom. Ta korak bo našel odmev po vsem svetu, ker je v njem pač višek nasilja, kar ga je doživelo človeštvo.
Sedaj pa je na redu cerkev. Pridige naj se opravljajo italijanski, vsi obredi, krst, izpoved italijanski. Kdor ne bi mogel ali hotel italijanski govoriti, njemu naj bi se po tem načrtu ovirala celo verska tolažila. Mi kot svobodomisleci moramo reči, da nas trese mrzlica sramu, da se morejo samo misli na tako nasilje porajati. Mi nacijonalisti se sramujemo, da se more pod krinko narodnosti pojavljati tak barbarizem.
Poročalo se je že, da sta se sv. Sto-Uca in vlada v Rimu sporazumela v velikih političnih linijah novega imperija-lističnega poleta. Nedvomno smo ugotovili, da je vsa cerkvena politika v Julijski Krajini čisto sporazumna s fašisti: korak za korakom odriva ta politika domačine in njih jezik, vsaka nova personalna zasedba v cerkvi že prinese Italijana, ki izvaja puljski program. Torej cerkvena gospoda že dela, kakor žele fašisti, ker sama enako čuti. A fašistom to ni dovolj naglo.
Kaj pravi sv. Stolica k puljskemu programu? Za enkrat javno nič. Poroča pa se nam, da je sklenjena stvar, da bo sv. Stolica, če izidejo cerkveni dekreti po želji fašistov, navidez protestirala, a tako, da vladi ne bo treba reagirati in da bo dekrete mogla izvesti. Za poučene kroge je jasno, da gre za dogovorjeno igro.
S svojo začasno rešitvijo je fašistov-ska vlada že priznala, da se ji je pri izberi momenta za provedbo puljskega programa ozirati na razpoloženje v Jugoslaviji. Na razpoloženje sv. Stolice se ne ozira. Vsaj ji je znano, da se to razpoloženje popolnoma krije z njenim.
O razpoloženju v Jugoslaviji ima Italija nedvomno pravilne informacije. In če doseže še sto nettunskih pogodb, to razpoloženje bo via facti onemogočilo njih praktično izvedbo. Danes le še neznaten del naroda ve o popolnem uničenju šolstva in o preganjanju zasebnega pouka v rodbini, a kmalu bo i to prodrlo do zadnje koče od Triglava do Kajmakčalana.
Nihče pa si ne more ustvariti slike, kaj bo nastopilo, ko začne v Julijski Krajini borba za naš jezik v cerkvi. Ironija usode je zares, da sv. Stolica pušča na cedilu katoliške Hrvate in Slovence, tiste svoje vernike, ki so ji po svoji veČini na mig pokorni tudi politično in so se zanjo in njeno politiko proti Jugoslaviji izložili v javnosti. Vodili so politiko nepoverenja proti Srbstvu, stali na strani sv. Stolice v sv. jeronimskem vprašanju, v boju zoper glagolico in za konkordat, ki žali suverenost države. Škofje so kakor katoliški Rim govorili o »straži na Drini»! In to politiko, ki je Rimu na ljubo razdvojila narod tu in onstran državne granice, mora zadeti razočaranje! 2e kliče obupno in se sklicuje na črnca in Kitajce, ki da smejo v cerkvi moliti po svoje, a klicom se pozna. da obupujejo.
Čemu obup? Obup nad Rimom bo bridka stvar za hrvatske in slovenske katoličane, a ta obup bo zanje napredek, spregled slepcev, ki se pod strašnim udarcem vračajo nazaj — k svojemu narodu. Ta narod bo pa stal, naj rdružena Rima skleneta, kar hočeta. In ni dvoma, da jima bo dal tudi odgovor.
Bombni atentat v Petriču
Sofija, 25. junija, s. Včeraj ponoči sta t mestu Petrič dva neznanca vrgla Štiri bombe. Pet oseb je bilo ranjenih. Storil« eem se je posrečilo po dejanju uteči proti meji.
Delovni program Narodne skupščine
Mučen položaj vlade v parlamentu« — Nettunske konvencije morajo še pod streho. — Poskusi za pomirjenje med radikali. Pribičevičev 100. in 101. zbor.
Beograd, 25. junija, p. Razprava o
beograjskih konvencijah se je danes pričela v Narodni skupščini pod zelo neugodnimi avspicijami za vlado. Opozicija je bila jako borbena, vladina večina pa povsem pasivna. Po preizkušeni radičevski metodi so radikali in radičevci molčali ter se debate sploh ne udeležujejo. Vlada se brani, kakor zna in ve. Eden od kompetentnih ministrov g. Krajač, si je stvar komodno napravil, odpotoval je v Južno Srbijo, kjer dela turistične izlete, zunanji minister doktor Ninčič je pa s tem, da je stvarno zastopstvo konvecij izročil poslaniku Rybaru, napravil baš v sedanji delikatni situaciji pogreško, ki se mu hudo maščuje. Opozicija ga je pritisnila popolnoma ob zid, očita mu, da si je v parlament pripeljal uradnika za branitelja, ker je sam nesposoben in da je s tem uvedel prakso, ki je nečuvena. Ra&kali gledajo skoraj pasivno, kako se dr. Ninčič obupno brani proti tem očitkom in je videti, da ti napadi mnogim izmed njih zelo prijajo. Vrhunec debate bo jutri, ko nastopi kot glavni govornik proti posl. Grisogono (SDS). Ni dvoma, da bodo beograjske konvencije jutri tudi sprejete.
Glede nadaljnega dela skupščine se ve, da hoče vlada vsekakor spraviti pod streho tudi še nettunske konvecije. Na vprašanje vašega dopisnika, kaj je s parlamentarnim delovnim programom, je nocoj odgovoril predsednik vlade gospod Uzunovič: <Pojavilo se je mnenje, da se morajo poleg nettunskih konvencij sprejeti še nastopni zakoni: stanovanjski zakon, zakon o spremembi člena 89. finančnega zakona, potem še nekatere druge manjše stvari, nakar bo skupščina odšla na oddih. V ostalem pa se bomo posvetovali s šefi vseh skupin, tako da se bo odmor Narodne skup-
ščine odredil v sporazumu vseh skupin in strank. Zato še ni določeno, kdaj bo šla skupščina na počitnice. Morda prihodnji teden, ako pa bodo šefi skupin drugače odločili, bo delo Narodne skupščine trajalo do 10. julija in morda še dalje. Vsekakor pa vlada ne bo odgodila sej brez sporazuma s skupščino.*
Razkol v beograjskih radikalnih krogih je zavzel take mere, da se že širijo vesti, da je stranka že razbita. Danes popoldne je bila v predsedništvu radikalnega kluba dolga konferenca, ki je bila zelo burna. Med drugimi so se je udeležili: ministrski predsednik Uzunovič, predsednik skupščine Marko Trif-kovič, leader radikalne stranke Aca Sta-nojevič, minister Maksimovič ter dosedanji beograjski župan Bobič. Vodstvo stranke in Uzunovič sta poizkušala, da pomirita Maksimoviča in Bobiča, poskus pa je ostal brez uspeha. Opazila se je tendenca skupine Bože Maksimoviča, da se začne cela vrsta akcij proti paši-čevcem. Zdi se, da pri tem podpira Maksimoviča tudi neka druga skupina izven parlamenta.
Snoči so imeli seje radikalni odbori v več mestnih okrajih. Določile so se kandidature za tri svetovalce in tri odbornike pravnike. V okraju, kjer je imel kandidirati Bobič, je bil Bobič soglasno odklonjen ter so mu izglasovali nezaupnico.
Za nedeljo in pondeljek, 27. in 28. t. m. so samostojni demokrati sklicali dva velika shoda, na katerih bo govoril Svetozar Pribičevič. V nedeljo bo zborovanje v Modricu v Bosni, to bo 100. Pri-bičevidevo zborovanje. Na Vidovdan pa bo njegov 101. shod v Kruševcu.
Danes popoldne je bil na dvoru v avdijenci minister pravde Marko Gjuričič. Njegova avdijenca je bila v zvezi z re-sortnimi vprašanji.
Pričetek razprave o beograjskih konvencijah
Buren začetek debate. — Ninčič se izgovarja, da so konvencij krivi davidovičevci in klerikalci. — Danes govori posl. Grisogono.
rej vi priznavate, da niste strokovnjak v teh po slih 1 Velik hrup.) Predsedujoči dr. Subotič med splošnim
Beograd, 25. junija p. Pred prehodom na dnevni red današnje seje Narodne skupščine Je davidovičevec Pera Markovič energično protestiral poroti temu, da je bila sartč-nja seja po dve in pol urnem delu tako brutalno prekinjena. Po končanem prepiru med Markovičem in podpredsednikom dr. Subotičem so bile preffiame razne vloge. Dr. Subotič Je odbil nirlnost interpelacije poslanca dr. Bazale glede zabranjene skupščine proti nettunskim konvencijam v Zagrebu. Interpelanrt je za svojo interpelacijo zahteval prvenstvo, kar pa Je vlada la vladna večina odklonila. Po preči tanj n nekaterih poročil odbora za prošnje ln pritožbe je zemliloradkuk Ceda Kokanovič protestiral, da mu Je vlada nedavno zabranlla shod.
Skupščina Je nato prešla na volitev odborov za pretresanje nettimskiH konvencij te zakona o zračni plovbi. Ker so se Sefl parlamentarnih klubov o sestavi odborov že prej sporazumeli, so bila samo prelčita-na imena posameznih članov. Radikali Imajo osem članov z dr. Radomjičem na čelu, od radičevcev so v odboru dr. Basariček, Hadžioman, Račan ta Zagorac. Davidovičev-ca sta Voja Marinkovič in Ilija Šumenko-vič, samostojna demokrata dr. Rrvislav Grisogono in Jura] Demetrovič, nadalje klerikalec Šktilj, zemljoradnlk Joca Jovanovič, Jovanovičevec Joca Laloševič, fedeTallst dr. Trumbič in spahovec <lr. Behmen. Predsedujoči nato predlaga spremembo dnevnega reda tako, da se takoj prične razprava o beograjskih' konvencijah'.
Debato o beograjskih konvencijah otvarja zunanji minister dr. Ninčič s kratkim ekspozejem. Navaja, da se pred Narodno skupščino nahaja cela serija mednarodnih pogodb z Italijo. Zaradi teh konvencij se je v javnosti razvila velika in živahna diskusija. Dr. Ninčič pravi, da bi od sebe lahko odvrnil vso odgovornost, ker za ča. sa sklepanja teh' konvencij ni bil zunanji minister in njegova stranka ne na vladi. A on konvencije navzlic temu prezentira Narodni skupščini, obsojajoč poskuse, da se ulba uvaja v diskusijo o tako važnih vprašanjih, kakor so problemi naše zunanje politike. (Opozicija vzklika: Mar je narod ulica?) Dr. Ninčič obsoja demonstracije. V naši lavnosti se je nekvalificirano diskuti-ralo o odredbah, ki se v konvencijah sploh ne nahajajo, in navajale so se fantastične kombinacije. Po pojasnilih strokovnjakov se bo videlo, s kako majhno kompetenco se Je Javnost vznemirjala. Minister predstavlja Narodni skupščini poslanika dr. Rybafa te bivšega min. pomočnika Avramovlča. (Velik nemir. Pribičevič: Ta dva gospoda bosta torej morala braniti Vas. Neparlamen-tarca morata govoriti za ministra. Nikar se ne dregradlrajte. Mar ne znate sama sovo-riti. Sramota!)
Dr. Ninčič pojasnjuje, da bo Narodna skupščina dobila od obeh strokovnih uradnikov stvarna pojasnila. (Posl. Vilder: To-
nenfkrom pojasnjuje, da po čl 34. poslovnika lahko v parlamentu razen poslancev, ministrov in državnih p od tajnikov govorilo tudi vladni poverjeniki. (Klici: To vemo! A ne gre za to!) Predsedujoči J« nato dal besedo poslaniku dr. Rybaru, ki Je v Izlčrp-nih stvarnih izvajanjih predoSl zbornici vsebino beograjskih konvencij.
Po govoru dr. Rybafa je dobil besedo radičevski disident Buč. Naglasi 1 Je, da n« more biti prijateljstva med nami in Italijo in da ne bo dolgo trajalo, ko bo prišel čas, da bo Italija zapustila Istro ia Trst ln se umaknila daleč čez Sočo. Ta opazka Je zelo vznemirila dr. Ninčiča, ld se je obrnil proti dr. Subotlču ln zahteval, da ukori Buča, kar je dr. Subotič tudi takoj storil Nastal Je prepir med Subotččem in Ntačlčem na eni strani ter opozicijo oa drugi strani. Kmalu se Je v ta prepir vmešala tudi radikalna te radičevska večina, zlasti ker Je BuS večkrat rekel, da so radičevci reveži ter da jim gospodarijo radikali Predsednik je govornika v drugič pozval oa red.
Min. predsednik Uzunovič je v ostrih besedah zavrnil Bučeva izvajanja, češ da Je proti vsem parlamentarnim pravilom tako govoriti o zaveznl državi. Ker Je posl Buč tudi povdarjal, da Srbi, Hrvate In Slovenci imajo vsak svoje nacionalne Interese, ga Je min. predsednik zavrnil z ugotovitvijo, da v naši državi obstojajo ie slcupni nacijonal-ni interesi.
Končno j« dobil besedo posl. Joca Jovanovič, ld je povdarjal, da Je rakrana naše zunanje politike njena tajnost in skrivanje pred narodom. To se je znova pokazalo tudi pri predloženih konvencijah. Govornik je stvarno kritiziral in strokovno primerjal posamezne konvencije. Naglašal je, da je Italija tudi z drugimi državami imela pisane pogodbe, da pa je vedno zahtevala več, kakor je bilo pisano. Tako se bo zgodiilo tudi tu. Posebno velja to za določbe o svobodni nastanitvi, ker se bodo Italijani nemoteno širili po Dalmaciji in delali nered. Ostro je kritiziral nedelavnost naše politike in obnašanje dr. Ninčiča proti Italijanski ekspanziji na Balkanu. V dokaz Je navajal govore italijanskih vladnih funkdjonarjev ln pisanje Italijanskih novin. Jovanovlčev govor Je napravil velik vtis. Odgovarjal Je minister Ninčič, ki Je povdarjal, da Je vlada lojalno postopala. Konvencije niso njeno delo. Sklenili so Jih1 davidovičevci b klerikalci ter da je na eni najvažnejših konvencij podpis klerikalca Sušnlka, a podpis Je podpis 5n sedaj Jih mora skupščina sprejeti. V konvencijah v ostalem nI ničesar takega, kar bi M1o neznosno, zato vlada prevzame vso odgovornost ln ako bi poslanci mogli glasovati po svoji vesti, bi glasovala zanje tudi velika večina opozicije.
Seja je b;la zaključena ob pol dveh" ter se bo vršila prihodnja jutri ob 9. dopoldne.
Nova Briandova vlada na delu
V torek sestanek obeh zbornic. — Kdo bo glasoval proti vladi. Rigorozni Caillauxovi načrti.
Pariz, 25. junija s. Vlada je predlagala predsednikoma obeh zbornic naj skličeta se le za prihodnji torek. Kakor običajno, bo prečital vladno izjavo v zbornici ministrski predsednik Briand, v senatu pa podpredsednik Caillaux. Finančni minister bo odšel nato v zbornico, da se udeleži splošne politične debate, ki bo topot v glavnem finančnega značaja.
Briand bo najbrže pristal na to, da se prične takoj z obravnavanjem interpelacij o splošni in finančni politiki vlade, in bo zahteval, da se vse ostale interpelacije od-gode.
Kakor predvidevajo, bo dobila vlada pri končnem glasovanju večino. Število poslancev, ki bodo glasovali proti vladi bo znašalo približno 160 do 180. Med temi bodo pristaši skrajne levice, nekaj radikalov in socijalističnih republikancev in morda kakih 12 članov desnice, dočim se bodo levičarski radikali Herriotove smeri najbrže vzdržali glasovanja. Za vlado bo pa predvidoma glasovalo 350 poslancev.
Pariz, 25. junija d. Caillauxov program predvideva te-!e forme: 1.) Vzpostavitev reda v finančnem ministrstvu. 2.) Čim večja omejitev državnih izdatkov. Caillaux bo v to svrho zahteval od parlamenta pooblastilo, da sme izvesti potrebne ukrepe z na-
redbami. 3.) Stabilizacija iranka, ki jo hoče doseči sovi fin. minister kot edino uspešno sredstvo proti begu kapitala. Stabilizirala se bo francoska valuta najbrže na nekoliko višjem tečaju, kot znaša indeks v veletrgovini. -4. Glede državnega zaklada je predlagal Caillaux že lani, aaj se njegovo poslovanje poveri amortizacijski blagajni, ki naj ima stalne dohodke. Minister se bo predvsem bavil z boni, ki zapadejo pred koncem junija s plačili Angliji v smislu dogovora, ki ga je sklenil njegov prednik Peret v Londonu. 5. Kar se tiče medzavez-niških dolgov, namerava stopiti Caillaux v stike z veleposlanikom v Ameriki, Beren-gerom, ker se z njim ne strinja popolnoma glede \vashingtonskega dogovora. Posebno skrbi ministra člen 7. tega dogovora, ki dovoljuje Ameriki, da se postavi glede svoje terlatve na trgovinsko podlago. 6. V stvari solidarnosti Evrope stoji Cai!laux na stališču, da se morajo finančna vprašanja razpravljati le ob popolni solidarnosti vse Evrope. Zato hoče proučiti s trgovinskim ministrom Chapsalom, kako bi se dale francoske trgovinske pogodbe spraviti v splošno obliko. Caillaux upa, da bo interesna skupnost evropskih držav morda omogočila, da se kreditne operacije razširijo tudi preko anglosaških tržišč.
Rataj ponovno sejmski maršal
Razburljive scene v proračunskem odboru. — Šestmilijonsko dolarsko posojilo. — Vlada v kritičnem položaju.
zlatnikov, vsled česar je bil zmanjšan kredit na 400 milijonov zlatnikov. Dalje je bilo odklonjeno 10% zvišanje davkov, ki ga je zahteval finančni minister, vsled česar je
Varšava, 25. junija, s. Proračunski odbor v sejmu je pri drugem čitanju predloga odklonil glavne zahteve vlade, nakar sta ministrski predsednik in finančni minister ostentativno zapustila dvorano. V večernih urah pa je bil proračun sprejet v obliki, kakor ga je predlagala vlada tako, da je računati, da bo ravno tako sprejet v plenarni seji sejma. Sejm je sprejel istočasno kljub živahni kritiki zakonski osnutek, s katerim se vlada pooblašča, da sklene posojilo za šeat milijonov dolarjev z monopolsko delniško družbo za izdelovanje vžigalic. Poročevalec BLrka je prečital pismo vrhovne računske zbornice, v katerem se ugotavlja, da je bilo pri zaključka pogodbe s preje omenjeno družbo mnogo oseb podkupljenih. Poslanec Wyrcikowskl je izjavil, da je bilo izdanih več tisoč dolarjev za podkupnine, in Je zahteval, da je treba bivšega ministrskega predsednika Grabskega pozvati pred državno sodišče.
Glavni odbor sejma je čirtaJ iz proračuna za čas do 30. junija 3.2 milijona zlatnikov in kredit tretje četrtine za 17 £ milijonov
proračun sam po sebi brez vrednosti. Položaj vlade je postal vsled tega kritičen.
Proračunski odbor sejma je »prejet v tretjem čitanju proračunske proviaorije za mesece julij, avgust in september, kakor jih ja predlagala vlada. Vlada je stavila vprašanje zaupnice.
Podpredsednik sejma poslanec Gaszynaki je na današnji seji sporočil, da bo vlada preklicala mnogo zakonskih osnutkov, ki jih je predložila prejšnja vlada. Nato je začel sejm posvetovanje o prvi točki dnevnega reda: "volitev se jurskega maršala. Ker pri dveh glasovanjih ni prišlo do potrebne večine glasov, je bilo treba določiti tretje glasovanje, pri katerem je prejel Matija Rataj 176, Stanislav Glombinaki pa 128 glasov. Rataj je bil s tem izvoljen ul sejmskega maršala in je izvolitev sprejel. (Glej tudi članek na 2. strani.)
Izjalovljena zarota na Španskem
Madridska policija je preprečila zaroto intelektualcev proti diktatorju generalu Primu de Rivera. — V zaroto so zapleteni baje tudi oficirji in komunisti. — Politično potovanje kralja
Alfonza v Pariz.
Pariz, 25. junija s. Kakor poroča »Journal«, Je madridska policija odkrila zaroto proti direktoriju. Zaroto so podpirali liberalci te republikanci Prišlo je do številnih aretacij, posebno med Intelektualci, med ka teriml so sin kiparja Benliura, glavni urednik lista »Libertat« kakor tudi bivša republikanska poslanca Domingo in Barriobero. Tudi nekateri voditelji armade so se baje udeležili gibanja. Pripravljen je bil proglas na narod, ki ga le podpisal tudi general Weyler. Tndi bivši vojni minister general Aquilera je baje kompromitiran. Vlada obvladuje položaj. V deželi vlada povsod mir Aretirani bodo prišli pred vojno sodišče.
Kralj Alfonz potuje Jutri v Pariz, kjer ga
bosta sprejela predsednik republike Dou-mergue in min. predsednik Briand. Oficijel-no spravljajo kraljevo potovanje v zvezo z akademijo lepih umetnosti, katere član je postal pred kratkim. Domnevajo pa le, da je njegovo potovanje v Pariz in London v zvezi s stališčem Španije do Društva narodov.
Pariz, 25. junija k. Kakor poročajo listi iz Madrida, ni šlo pri nedavno odkriti zaroti za liberalno, temveč za komunistično gibanje, ki pa so se ga udeleževale tudi nekatere vojaške osebe, ki ne pripadajo aktivni armadi. Zarota se je popolnoma izjalovila.
-K3-
Vafikan v finančni krizi
Milan, 25. junija, s. Vatikanski sotrudnik lista cAmbrosiana* poroča o naraščajoči finančni krizi Vatikana. Posebna komisija kardinalov za finančno upravo je ugotovi« la, da dohodki iz Petrove zbirke in drugih virov strašno padajo, dočim se izdatki stal« no večajo, in je treba tudi duhovnikom zvišati plače. Sveto leto je v finančnem po« gledu razočaralo, ker so romarji prinesli manj dohodkov kot v jubilejnem letu 1900. Misijonska razstava je povzročila Vatika« nu večmilijonsko škodo. Kljub temu je pre« vzel Vatikan velike obveznosti za novo zgradbe.
Nov spor med fašisti
Rim, 25. junija, d. Generalni tajnik fa« šistovske stranke Turati je poročal Musso« liniju o položaju stranke v cremonskem okraju. Situacija v tem okraju je zelo ns« peta. Neodgovorni voditelji stranke so se ponudili, da napravijo konec temu stanju, dosegli so pa baš nasprotno in so duhove le ie bolj razburili, tako da je pomirjenje skoraj nemogoče. Fašistovski poslanec Mo« rettl eden najradikalnejših pristašev biv« Sega generalnega tajnika Farinaccija, ki so ga odstranili, je imel pred par dnevi pri Cremoni govor proti fašistom, ki so dru« gačnega mišljenja. Turati je zato prepove« dal Morettiju do nadaljnega vsako politič« no delovanje. Govori se, da je Turati do« ločen za izrednega komisarja v Cremoni.
Vesti o tako hudih korakih proti Moret« ti ju in cremonskim fašistom, ki stoje za Farinaccijem, so povzročile veliko pozor« nost v prestolnici. Zagotavljajo, da bo Mussolini obračunal z nemirnimi elementi v stranki
Italijanske težnje po hegemoniji
Usoda Slovencev v Italiji.
Pariz, 25. junija, br. «Paris Midi* piše o konferenci na Bledu, da so ministri Ma« le antante podrobno proučavali položaj, nastal z nemško*rusko pogodbo. Baje je pri tem imel poljski poslanik v Beogradu važ« no ulogo. Z druge strani prihajojo infor« macije, da je Avstrija upala, da pride z oslabljenjem Male antante do gospodar« skega pregrupiranja nasledstvenih držav.
Dopisnik «Paris Midija* je na Bledu go« voril s predstavnikom slovenskih manjšin v Italiji Ta gospod je rekel, da je usoda teh Slovencev zelo huda, ker pritiskajo Italijani nanje z vseh strani.
Iz teh informacij se vidi, da hoče Italija na vsak način imeti glavno ulogo v srednji Evrdki in na Balkanu. Zato tudi skuša prit dobiti zase Francijo. S tega vidika je treba tudi presojati razgovore, ki se sedaj vrst med italijansko in rumunsko vlado.
Mednarodna sanitarna konvencija
Pariz, 25. junija, s. Četrta mednarodna sanitarna konferenca, ki zboruje od 10. ju« nija v Parizu, je zaključila svoje delo, Dne 21. t. m. so podpisali pooblaščenci 53 vlad, med njijni tudi nemške, sanitetno konven« cijo, ki predvideva vse mednarodne ukre« pe proti prenašanju kolere, rumene mrzli« ce, pegastega Iegarjs in ko*-
Sovjetska debata v angleškem parlamentu
Oster napad konservativcev. — Lloyd George zvrača krivdo na Macdonaldovo vlado. — Chamberlain priznava sovjetsko vmešavanje, je pa proti prekinjenju diplomatskih odnošajev z Rusijo. — Važen sklep rudarske zveze.
London, 26. junija. (Radio) Današnja debata v spodnji zbornici 6e je pričela z govorom konservativnega poslanca Oliverja Locherja, M je zahteval, da zbornica obsodi revolucionarno propagando ruske trgovinske emisije in da vlada prekine trgovinske odnošaje z Rusijo. Nadalje je ostro napadal rusko politiko in povdarjal, da je Rusija edina izmed zaveznikov, ki noče poravnati svojega dolga Angliji, ki znaša 800 milijonov funtov. Sovjetska vlada je zaplenila angleškim trgovcem v Rusiji vse premoženje. Nesrečneži so izgubili na ta način celih 250 milijonov funtov in so prišli ob vse premoženje. Ta denar pa uporablja se^aj Rusija, da raadira ustavni red v vsej Veliki Britaniji. Sovjetska vlada ni zamudila dosedaj nobene prilike, da nam pod krinko prijateljstva vpade v hrbet. V Angliji bi komunistična ideja brez ruske podpore sploh ne mogla obstojati. Govornik je končno vprašal, kdaj bo konec tega stanja.
Lloyd George je izjavil, da se udeleži debate, ker je osebno odgovoren za sklep an-gleško-ruske trgovinske pogodbe leta 1921. Ni važno za sedaj, ali se metode in principi ruske vlade odobravajo ali ne. Gre le za to, ali 6e hoče razveljaviti trgovinski dogovor, ki je pomnožil angleško trgovino za milijone in milijone funtov. 0 korespondenci med angleškimi komunisti in sovjetsko vlado, ki je bila objavljena včeraj, ee trdi, da ima dovolj vzroka za prekinjenje diplomatskih odnošajev z Rusijo. Navajajo se ogromne množine zlata, ki jih je poslala Rusija, da zaneti v Angliji revolucijo. Lloyd George je povdarjal, da se v pismih tudi toži o malih pošiljalvah zlata v Anglijo, iz česar izhaja, da so bile zelo skromne. Objavljena pisma ne p omenjajo nikake nevarnosti za angleško državo. Edino nevarnost ie pač tvorila Macdonaldova vlada. Zaradi tega se je zahtevalo, da se delavska stranka neusmiljeno pobija in da se pritrga trgovina z Rusijo, ki znaša letnih 34 milijonov funtov.
Poslanec Hilton je zatrjeval, da je vlada dolžna varovati državo in njeno prebivalstvo pred koruptuim vplivom tujega zlata in tujih agentov. Vendar pa bi bila velika nogreška pretrgati diplomatske odnošaje z Rusijo.
Delavski voditelj Macdonald je v svojem govoru priznal državi pravico, da se brani proti tuji propagandi. Toda tudi v tem slučaju ne sme prekoračiti mej človeškega razuma. Trgovinska pogodba je v veljavi in se ne more razveljaviti. Če bi Anglija to storila, bi brezdvomno poostrila politične odnošaje z Rusijo. Ako pa so v trgovinski pogodbi vrzeli, naj se odpravijo diplomatskih potom.
Nato je povzel besedo zunanji minister io dejal: Debata se je dotaknila dvoje vprašanj. Prvič: tlma angleška vlada dovolj vzroka za pritožbe o delovanju sovjetskih oblastev v Rusiji?> Drugič: <Ali je umestno, ako so pritožbe utemeljene, pokazati vso nevolio s tem, da se prekinejo vsi diplomatski odnošaji in razveljavi trgovinska pogodba?> Ti dve vprašanji je treba strogo ločiti. Jaz bi prvo vprašanje potrdil, drugo vprašanje moram pa zanikati. Ne radi tega, da bi mislil, da ima ruska vlada pravico do
naše obzirnosti do njenega postopanja, ampak ker sem prepričan, da bi prekinjenje diplomatskih odnošajev z Rusijo ne koristilo Angliji, niti svetovnemu miru. Ruska vlada je nekaj popolnoma zase in ni podobna nobeni drugi. Ni lahko biti v stikih z rusko vlado. Težko je soditi o odnošajih ruske vlade do drugih. Ne v£ se, ali so prijateljske ali samo korektne. Na vprašanje, ali se je Rusija držala besedila trgovinske pogodbe, bi se moralo odgovoriti negativno. Določila pogodbe so jasna in zabraujujejo obojestransko, v mejah države in izven njih, vsako direktno ali indirektno propagando proti interesom angleškega imperija ali sovjetske Rusije. Pod propagando je mišljena vsaka materijalna ali moralna podpora, ki služi v te namene. Angleška vlada si je popolnoma na jasnem, kakor bi morala biti tudi sovjetska, da ee Rusija ue drži točnih določil trgovinske pogodbe, ki se tičejo prepovedi sovražne propagande. Nekateri predlagajo, naj bi angleška vlada obnovila pogajanja in skušala skleniti novo trgovinsko pogodbo ali vsaj prijateljski dogovor. Vlada ne more stopiti z Rusijo v nova pogajanja, dokler ne bo spoštovala stare pogodbe. Ali naj Anglija prekine diplomatske odnošaje z Rusijo? Mislim, da se s tem ne bi onemogočila ruska propaganda. Kot član Iloyd Georgeovega kabineta, ki je sklenil trgovinsko pogodbo z Rusijo, sem ga poeval, naj prizna, da so nas nade v Rusijo prevarile. Toda razveljavljenje trgovinske pogodbe in prekinjenje diplomatskih odnošajev z Rusijo ne bi nam koristilo v boju proti nemirom in revoluciji v naši državi. Nastal bi epor in negotovost hi nestalnost v političnem položaju Evrope, kar mora biti naša glavna naloga, da preprečimo,
Chamberlain je zaključil, da zastopa vlada srednjo pot. Našim niti svetovnim _ interesom ne bi koristili, ako bi prekinili Se obstoječe diplomatske odnošaje.
Vlada ne smatra novih pogajanj za mogoča, ker je sovjetska vlada vse sklenjene pogodbe stalno kršila.
Ker je delala delavska stranka hrup ln protestirala, je bila seja prekinjena.
London, 25. junija. (Radio) Povodom današnje debate o ruski politični in snbver-zivni propagandi v Angliji komentirajo nekateri listi sovražno vso politiko bivšega ministrskega predsednika Maodonalda in zahtevajo, da se delavska stranka in socialistični voditelji zavračajo na seji. Macdonald je objavil poslanico, v kateri pravi, da visoko ceni pozornost, ki se mu Izkazuje, četudi v obliki napadov. Listi, ki so pisali o identičnosti delavske stranke a komunisti, ne opravičujejo nevednosti publike.
London, 25. junija, s. Na popoldanski seji izvrševalnega odbora mednarodne zveze rudarjev je bil sprejet sklep, po katerem morajo vse države še bolj delati na to, da ee prepreči uvoz premega v Anglijo. Odbor se je izrekel za čim izdatnejšo podporo atavku-jočim rudarjem. Z raznih strani ee naglaša, da sklep niti z besedo ne omenja ideje mednarodne rudarske stavke za podporo angleških rudarjev, o kateri se je prej večkrat govorilo.
-sss-
Pred krizo na Poljskem
Vse kaže, da se bliža Poljska naglo • novi krizi, ki bo postavila v ospredje celokupni problem notranjepolitične situacije v državi. Bartelova vlada ne razpolaga z nikako fiksno večino; nevarnost ji more priti tako z leve kot z desne strani v sejmu. Obravnavanje vladnega proračunskega načrta je pokazalo to v izredno drastični obliki, še bolj bo to stopilo na dan, ko stopi v odločilno iazo načrt ustavne reforme, kakor ga je izdelal sedanji ministrski svet. Vladni reformni načrt ie izredno dalekosežen in povečuje oblast predsednika republike v nenavadno veliki rneri. Najvažnejše so sledeče točke:
Člen 25. dosedanje ustave določa, da mora predsednik republike sklicati zbornici v izredno zasedanje vselej, kadar to zahteva tretjina poslancev, in sicer v roku štirinajstih dni. Novi ustavni načrt spreminja ta člen v toliko, da se mora predsednik ozirati na tako zahtevo parlamenta le, ako jo podpiše absolutna večina poslancev, in sicer v roku tridesetih dni. Ta člen je določal tudi, da se redno zasedanje parlamenta ne more zaključiti poprej nego se vo-tira budžet. Novi načrt določa, da se redno zasedanje parlamenta, otvorjeno meseca avgusta, zaključi vedno štiri mesece pozneje in ako zbornici ne bi mogli sprejeti proračuna v teku sezije, postane vladni proračunski predlog, pravilno vložen, finančni zakon kratkomalo po dekretu predsednika republike.
Člen 26. sedanje ustave se spremeni; po njem predsednik ni mogel razpustiti zbornic drugače kakor s pristankom dveh tretjin poslancev ali treh petin senatorjev. Novi člen 26. določa, da more predsednik republike razpustiti zbornici na temelju soglasnega sklepa ministrskega sveta. Nove volitve se morajo vršiti najkasneje v roku 120 dni.
Člen 35. ugotavlja recipročne pravice sejma in senata. Zadostuje, da poslanska zbornica zavrne z večino-enajst dvasetin sklep senata, ako ta spremeni kak zbornični zakonski sklep in predsednik je dolžan sankcijonirati ta zakon. Novi ustavni načrt pa pristavlja k temu členu določbo, ki daje predsedniku pravico vrniti sejmu zakon, ki je bil že sprejet, z motiviranim poročilom, zahtevajoč novo razpravo. Ako zbornica sklene znova ta zakon, in to brez vsakršne spremembe, ga mora predsed-sednik sankcijonirati.
Slednjič določa člen 38, da ne more noben zakon nasprotovati ustavi. Ta zakon se spreminja tako, da bo imel predsednik republike pravico izdajati, oziroma dekretirati zakone, ki jih bodo
morali sopodpisati vsi ministru Ne bo pa mogoče spremeniti ustave s takimi dekretiranimi zakoni. Ministrstvo jih bo moglo izdajati samo v slučajih, a) v času med razpustom zbornic in sestankom novega parlamenta; b) med rednimi počitnicami zbornic, toda polno-močje morata zbornici votirati pred zaključkom zasedanja. Vrh tega določa novi načrt, da se zbornici odgodita proti koncu julija pa do 31. decembra 1927; počitnice bi torej trajale poldrugo leto. Ta čas pa bi izdajal predsednik republike zakon na temelju polnomočja, ki bi mu ga votirali zbornici.
Iz navedenega je razvidno, da obsega vladni načrt ustavne revizije zelo važne spremembe, ki dajo predsedniku republike večje pravice, nego jih ima na primer kralj v mnogih ustavnih monarhijah. Jasno je, da pripravlja Pilsudski vse te reformne načrte pod perspektivo, da se s tem ustvarjajo osnove za njegove cilje. Nedvomno je, da misli Pilsudski sprejeti predsedstvo republike, kadar se izvede navedena daleko-sežna ustavna reforma.
Vprašanje je, kaj bo storil sejm vzpri-čo teh načrtov. Kakor rečeno. Bartelo-vo ministrstvo ne razpolaga s fiksno večino v njem. Levica, ki je podpirala doslej Pilsudskega in izvolila Mošcickega za predsednika republike, ni več tako trdna; socijaljsti niso prav nič zadovoljni s sedanjim delovanjem vlade; oni hočejo takojšen razpust zbornic in razpis novih volitev v najkrajšem roku. Toda na drugi strani pa sta se približali vladi dve stranki poprejšnjega centru-maško-desničarskega vladnega bloka, in sicer so to krščanski socijalisti s šefom Chacinskim in stranka «Piast», kjer se zdi, da je Dombski potisnil Witosa nekako v ozadje.
Bodoči dnevi, ki bodo odločilni za poljsko zgodovino bližnjih let, bodo brez dvoma zelo burni.
Delovni dan v skupščinskih odborih
Pričetek razprave o nettunskih konvencijah. — Odbor za izenačenje davkov. — Interesantne določbe novega kazenskega
zakona.
Odklonjena ženska volilna pravica v gornjo zbornico
London, 25. junija, d. Zgornja zbornica je na svoji včerajšnji seji s 125 proti 80 glasovom odklonila zakonski načrt, ki da« je ženskam volilno pravico in volilnost v zgornjo zbornico. Podoben predlog je bil odklonjen že lani z enim glasom večin«, namreč z 80 proti 79.
Kuga v Uralu
Berlin, 25. junija, s. Kakor poroča *Lo» kalanzeiger» iz Kodanja, je v ruski guber« niji Ural izbruhnila kuga. Dosedaj je bilo 100 smrtnih slučajev.
Beograd, 25. junija, p. Danes popoldne so bile seje nekaterih skupščinskih odborov. Finančni odbor je razpravljal o pravilniku za specijalne doklade uradnikom ter se je sklenilo, da se onim uradnikom, ki so te dodatke dosedaj sprejemali, dajo doklade od 1. januarja tega leta dalje, novim, kakor vseuči-liškim profesorjem, ki jih dosedaj niso dobivali, pa od 1. aprila dalje, odkar je stopil v veljavo novi proračun. Prometni minister je predložil, da se kredit 4 in pol milijonov dinarjev, določen za Sušak in Martinščico, zmanjša na polovico, češ, da je prevelik. Opozicija se je temu uprla in zahtevala, da minister svoj predlog natančneje obrazloži. Za-, to je bila seja odgodena do jutri.
Seja odbora za izpremembo stanovanjskega zakona je bila odgodena na prihodnjo sredo. V tej stvari je danes posetil ministra socijalne politike odposlanec Jugoslovenskega novinarskega udruženja, ki je zahteval, da se zaščitijo tudi novinarji. Minister je izjavil, da bo razen za državne uradnike prenehala vsaka zaščita od 1. novembra t. 1., za državne uradnike pa z 31. majem 1927. Ako pa odbor sprejme, da se zaščitijo tudi novinarji, nima on osebno ničesar proti temu.
Odbor za nettunske konvencije se je
danes na svo.ii prvi seji konstituiraj tako: predsednik radikal Kujundžič, podpredsednik radičevec Hadži Oman. Nato je v zastopstvu ministra Ninčiča imel kratek ekspoze poslanik dr. Rybar, ki je dal razna pojasnila. O prometnih določbah je poročal bivši pomočnik prometnega ministra Avramovič. Prihodnja seia se bo sklicala pismeno, da morejo poslanci proučiti konvencije.
Odbor za izenačenje neposrednih davkov je imel sejo od 6. do 7. Sprejet je bil člen 11., odklonjen pa predlog dr. Svetislava Popoviča, da se uvede davek na povečano vrednost zemljišč Prihodnja seja jutri.
Zvečer je bila seja sekcije zakonodajnega odbora za novi kazenski zakon. Razpravljalo se je o kaznjivih dejanjih proti javnemu zdravju, proti javni morali, proti braku, proti časti. Načrt ima mnogo važnih odredb glede pijančevanja, tako bodo sodišča n. pr. obsojenemu pijancu lahko prepovedala posečanje lokalov za alkoholne pijače, posebno strogo so zaščitene ženske ter se bo kaznovalo vsako dejanje, ki ima kakršnokoli zvezn s pohotnostjo. Po-ostre se tudi kazni pri prestopkih proti varnosti časti.
Centralizem in federalizem
Nekoliko podatkov k razčiščenju pojmov.
Pri nas se z glavnimi državo-prav-nimi pojmi razmetava po mili volji. Kakor piscu kaže, tako jih zavije. Vsled tega se je v občinstvu razpasla občutna nejasnost o pojmih unitarizem, centralizem, avtonomizem, federalizem. Uporabiti treba vsako priliko, da se ta nejasnost razčisti.
V glasilu SLS g. Fr. Žar kritikujoč dr. Drljeviičevo brošuro, piše o Centralizmu in federalizmu*. Drljevič zastopa črnogorske federaliste, ki sami priznavajo, da svoje države ne zahtevajo iz gospodarskih ali kulturnih razlogov, ampak radi historične tradicije. Naša ustava mu je centralistična, dasi je očividno, da ta pojem zamenjava z unitarizmom. O samoupravah g. Drljevič ne ve ničesar. Centralizem je po njem orožniška postaja v vsaki vasi.
Vse te neurejenosti južnjaškega fra-zerstva g. Fr. Žaru že zategadelj ugajajo, ker so proti Vidovdanski ustavi. Pri nas sicer ljudstvo drugače upošteva žandarmerijo, kajti ko je letos bilo nekaj orožniških postaj reduciranih, so morali poslanci v boj proti temu in mnogobrojne občine so orožniško postajo zaželele sebi. Kaj bi šele bilo, če bi imeli še rokovnjače ali kačake, kakor jim doli pravijo! Spomin na državico Nikole Petroviča pač ne more biti zadosten razlog za upostavtev črnogorske države. Gr Drljevič zastopa stališče, naj muzeji ožive in to radi lepe tradicije. Da ta državica ne bi imela ne jesti ne piti, še manj pa pogojev, da svojemu ljudstvu ustvarja vire za nove zaslužke, to je g. Drljeviču vseeno.
G. Drljevič ne razločuje centralizma od unitarizma. A tudi federalistična državna tvorba je v stvari lahko povsem cetralistična. Tak tip n. pr. je bila in bi bila Hrvatska, kjer je zagrebški centralizem rodil sadove, ki zatemnujejo današnje beograjske. Zemun, Sušak, Go-spi|6, vse po enem neizmerno dolgočasnem kopitu. Vse Zagreb, pokrajina nič! Po prevratu se je pridno pojavljal slovenski centralizem, ki je vzbudil obilo nevolje v severnih krajih. Ubil je brez potrebe deželno zastopstvo, podržavil avtonomne nameščence in tudi avtonomne dohodke. Ako bi dobili v jugoslovenski federaciji zopet državo Srbijo, ki bi si pridružila Vojvodino, Srem in vsaj pol Bosne in Dalmacije, bi tam zopet vladal beograjski centralizem. Torej mesto enega, pol tucata centra-lizmov. Federalizem je sredstvo za razbitje državne moči na zunaj, za izzivanje večjih sporov med državicami, a sredstvo zoper centralizem ni.
G. Fr. Žaru to ni povsem nejasno, vendar tega dejstva ne uporablja v korist unitarizmu, kakor bi bilo umestno, temveč skuša ogreti že hudo zamrznjeni lonček avtonomizma. Avtonomija in samouprava se pri nas mnogokrat uporabljata istovetno. Vendar vsakdo čuti, da je avtonomija občine ali trgovske zbornice čisto nekaj drugega, nego avtonomija državnopravnega značaja, kakor so z njo toliko škode Slovencem povzročili klerikalci. Samouprava občin, okrajev, oblasti to gre g. Fr. Žaru vse v en koš z zakonodajno avtonomijo Slovenije, Srbije, Hrvatske.
Moramo obžalovati, da se lotijo pisave o državnopravnih vprašanjih ljudje, ki teh osnovnih razlik ne razumejo. Tako naši klerikalci obračajo, kakor jim treba; s svojo avtonomijo so bili z Radičem vodje federalističnega bloka. Ako pa kaže, se jočejo po samoupravi nekdanjih dežel, ki je pa bila manj obsežna, kakor je po naši ustavi samouprava oblasti.
Unitarizem pri nas pomeni m. dr. zahtevo, da imamo samo eno zakonodajno instanco. Oblastne uredbe, ki Imajo, dasi ne potrebujejo sankcije vladarja, moč zakona, ne smejo biti v nasprotju z ustavo in državnimi zakoni, t. j. ne smejo prekoračiti delokroga oblasti. <Reichsrecht bricht Landsrecht« bi se moglo analogno reči.
Iz tega siedi, da je v okviru ustave in zakona oblast popolnoma samostojna.
Deželni zakoni v Avstriji, dasi so se itak morali delati večinoma po centralnih formularjih, so bili glede sankcije odvisni od dunajske vlade. Glede pred-sankcije in sankcije so odločevali tudi oportunitetni razlogi, pri nas pa je glede oblastnih uredb najvišja instanca ustavno sodišče Državni svet, ki naj pregleduje samo je-li uredba odgovarja ustavi in zakonom. Več in n. pr. da naj bi oblastne uredbe mogle razveljavljati tudi državne zakone pač po pameti ni možno zahtevatL Ustava je pravilno rešila ves problem, oprostivši oblasti ya-ruštva vlade in zagotovivši, da imamo po vsej državi eno vrhovno zakonodajno instanco.
Samo zli duhovi morajo tako ustavo opisovati kot centralistično.
Ko so samostojni demokrati izvojevall oblasti in njihovo samoupravo zajam-čili z ustavo in zakonom, je prost razum velel Slovencem z vsemi močmi delati na volitve v oblastne skupščine, od koder bi se marsikakšna nezrelost Beograda izgladila. A to delo se je prepustilo gg, Pribičeviču in Žerjavu, klerikalci pa so maja 1923. v Zagrebu podpisali Markov protokol za homogeno radikalno vlado pod pogojem, da se oblasti ne oživotvorijo!
To bi bil hvaležen predmet za študije g. Fr. Žara. Našel bi svojo SLS v boju proti stvarni avtonomiji zaradi upanja, da bo Radič razdrl enotno Jugoslavijo.
Protest jadranske Straže proti konvencijam
Nlnčičev odgovor donu Biankiniju.
Beograd. 25. junija p. Predsednik centralnega odbora »Jadranske Straže« Biankini je poslal zunanjemu ministru dr. Ninčiču brzojavko naslednje vsebine: »Centralni odbor »Jadranske Straže«, pozdravljajoč probujeno težnjA našega Primorja za svobodnim in krepkim samostojnim življenjem ter organizirano moč vsega našega naroda v obrambi interesov našega Jadrana, apelira na vas, naj se onemogočijo težke posledice nettunskih konvencij. Dovoljene koncesije prizadevajo naše sorazmerje moči in vpliva na Jadranu ter ogrožajo naš obstoj in naše interese.«
Zunanji minister dr. Ninčič je nato odgovoril donu Biankiniju naslednje: »Iz vaše brzojavke vidim, da vam be-sediU konvencij, sklenjenih s kraljevino Italijo, ni prišlo v roke in da ste tudi Vi nehote sodili o njih na podlagi tendenčnih trditev, ki temeljijo na popolnoma izmišljenih dejstvih. Ce bi te konvencije mogle imeti le mal del onih slabih posledic, ki jim jih zlonamerna kampanja pripisuje, bi jih jaz ne pred. ložd Narodni skupščini. Zakaj dvomim, da je v tej državi kdorkoli, ki bi mu bili interesi našega Primorja dražji nego so meni. V stvari se v teh konvencijah razpravljajo samo vprašanja, ki se med sosednjimi državami normalno razpravljajo. Obstoje obojestranske koncesije, kakor mora biti to v mednarodnih sporazumih. Toda nikdn še ni na podlagi besedila konvencij navedel niti ene v resnici težke določbe za nas. Prepričan sem, da boste Vi kot star in izkušen politik tudi sami obsodili kampanjo, ki stremi za tem, da celo vpre-že ulico v razpravo tako delikatnih in občutljivih vprašanj, kakor so sploh vsa zunanja vprašanja. Taka kampanja je nasprotna interesom naše države in zlasti pogaja interese obmejnih krajev, ki vedno prvi občutijo vso korist urejenih odnošajev s sosednjimi državami«
Konflikt med beograjsko univerzo in vlado
Ostavka rektorja univerze. — Radi podaljšanja nestataosti vseučiliških proiesorjev. — Solidarnost profesorskega zbora z rektorjem.
Beograd. 25. junija p. Rektor beograjske univerze dr. Pavle Popovič je izročil pro-fesors&erai} svetu univerze svojo ostavko
v znak protesta, ker je vlada odklonila zahtevo, naj se vsaj univerzitetnim profesorjem prizna sialnost od 1. septembra dalje.
Rektor pojasnjuje v novinah svoj korak tako-le: Takoj, ko je minister pravde predložil svoj načrt, da se podaljša nestalnost uradništva, je smafral rektor za dolžnost, da se pri vladi zavzame za vseučiliške profesorje, da se vsaj njim zagotovi stalnost od 1. septembra t. L, kakor je to določil uradniški zakon. Uverjen je bil, da so vlada tej prošnji ugodila, saj bi se na ta način onemogočile zlorabe v pogledu premeščanja in upokojenja vseučiliških profesorjev, kar je posebno važno, ker so se še nedavno (pod Radičem) pripetili nekateri primeri grobe žalitve vseučiliške avtonomije. »Zahtevajoč stalnost za vseučiliške proie-sorle sem samo hotel, da se popravi ne-dostatek, ki se je vrinil pri izdelavi v čl 224. Ta člen garantira stalnost državnim svetnikom, sodnikom, članom glavne kontrole in učiteljem, ki so dosegli potrebnr število službenih let, toda o vseučiliških profesorjih ne govori.« Toda minister pravde je včeraj to zahtevo gladko odklonil.
Popoldne ob 4. se je sestal profesorski zbor beograjske univerze. Vsi profesorji so soglasno odobrili postopanje demisijonira-nega rektorja Pavla Popoviča, solidarizi-trali so se z njim, zahvalili za- njegove mnogoletne zasluge ter se soglasno izrekli proti sklepu, ki ne daje stalnosti niti profesorjem. Zborovanje je bilo zelo živahno ter se je govorilo zelo ogorčeno proti postopanju vlade. Namerava se sklicati tudi vse zastopnike Udruženja vseučiliških profesorjev Jugoslavije, da se vodi proti vladi enotna akcija vseh univerz.
Politične beležke
Enakovredni bratje
»Slov. Gospodar« od 24. t m. ponavlja pod naslovom »Slovenski poslanec zoper Slovence« vse laži, ki jih je nagromadil v zadnjem času dx. Kulovec v »Slovencu« proti dr. Žerjavu zaradi njegovega pisma dr. Ninčaču, četudi so bile te laži že ponovno ovržene in se jih ne upata niti dr. Kulovec niti »Slovenec« več vzdržati v polnem obsegu, ker se neprestano izvijata in umikata. »Slov. Gospodar« ponavlja izjavo dr. Kulovca in posl. Smodeja, da je dr. NOn-čič imenoval dr. Žerjava lopužo, dasi je dr. Ninčič posl. Sroodeju vpričo mnogih prisotnih demantiral v obraz to laž. Tako se je »Slov. Gospodar« s svojo perfidijo, ki jo skriva pod irmmlzLrano črko Z(ebot), pokazal popolnoma vrednega ljubljanskega >Slo-venca«, o čemer v ostalem nikdar dvomil; nismo.
Šepav sporazum
»Kmetski list« poroča o seji okrožnega odbora Pucljeve stranke za Štajersko. Ob tej priliki je izjavil g. Prepeluh, da Je vlada »sporazuma« danes šo šepava, ker v njej še ni prodrla enakopravnost v vseh pogledih, da pa vemo, da Je to šele začetek. G. Propeluh ima prav, vlada »sporazuma« je zelo šepava, ln če pravi, da je to šele začetek, potem moremo sklepati samo, da bo popolnoma ohromela. To tudi druga^ ni mogoče, ker kljti) več kot enojnemu sodelovanju radičevcev v njej še ni prodrla enakopravnost, kakor bi morala. Prav bi bilo, če bi bil kdo na omenjeni seji povedal, zakaj radičevci kljub neštetim vladnim krizam niso zmaJl izvojevati enakopravnosti ln zakaj nevzdržerna padamo v čim dalje večjo bedo, kakor Je naglaša! g. Prepeluh. Temu vprašanju so se vsi skrbno izogibali, Menda zato, ker so vsi dobro vedeli, da je bilo radičevski gospodi več za ministrske portfelje, kakor pa za resno ustvarjajoče delo. Ugotavljamo, da so radičevci' ob vsaki krizi neprestano povdarjal! potrebo sporazuma RR, sedaj, ko na njem sodijo, pa se jim v redkih odkritosrčnih trenotkih iztisne priznanje, da je »sporazum« za njihove voditelje sicer dober, za ljudstvo pa šepav in ničvreden posel.
Kdo ima prav?
Zabeležili smo poročilo cNovosti*, da je radičevski drž. podsekretar dr. Pcrnar na zaupni konferenci HSS v Vukovaru pove. dal, da se Radič pripravlja ponuditi roko Pribičeviču ter snuje kombinacijo PRP- Re« gistrirali smo tudi demanti drja Pcrnarja. Včerajšnje «Novosti» pa vztrajajo na tem, da je njihova informacija povsem točna in dodajalo: Ne razumemo, zakaj je dr. Pcr« narju objavljenje teh njegovih izjav ne« zgodno. Saj on ni edini iz vodstva HSS, ki govori, da se pripravlja koalicija PRP. Tako je neki drugi voditelj HSS nedavno v Dalmaciji izjavil: Po izglasovanju kon« vencij z Italijo bodemo še enkrat posku« šali, da skupno z vsemi opozicijonalnimi skupinami zrušimo vlado. Toda to bo tež« ko uspelo, ker naše opozicijonalne skupine nimajo korajže. Zato mi s tem niti nc ra. čunamo resno, temveč računamo s Paši. čem in Pribičevičem, da z njima skupaj sestavimo vlado in vodimo volitve. To je naša edina resna kombinacija.® — Tako torej «Novosti», ki so notabene režimski list, o radičevskih projektih. Nam se zdi, da so ti načrti računani brez krčmarja (SDS), a beležimo jih, ker so karakteristik« ni za razpoloženje g. Radiča in za oceno naraščajoče moči Svetozarja Pribičcviča v radičevskih vrstah.
Esperanto
Klub esperantistov v Logatcu ie z IS. t. m. zaključil tečaja sezone 1925. /26. Dane« že lahko gleda klub s ponosom na svoje uspehe, ki jih je dosegel tekom svojega obstanka, saj je seznanil in prepričal mnoge, da nam je enotni mednarodni občevalni jezik potreben v isti meri, kakor so n. pr. železnice, telegraf, radio in zrakoplov. To dejstvo nam je pridobilo mnogo novih pristašev, ld z zanimanjem sledijo razvoju esperanta. Kongresa, ki se je vršil v Mariboru, se je udeležilo 14 članov. Kongers nam je dal nove vzpodbude k nadaljnemu delu za egperantsko idejo. _ Vivu Esperanto!
Ob otvoritvi VI. ljubljanskega velesejma
Dr. Fran Windischer:
Naš Ljubljanski velesejem
Šestič vabi Ljubljana, naše slovensko gospodarsko središče na svoj velesejem. V pisani reviji razgrne pred domačim in tujim svetom izdelke industrijske, obrtne in agrarne marljivosti. V zdravi samozavesti lahko rečemo, da letošnji velesejem prekosi svoje prednike po številnosti razstavljalcev in pestrosti udeležbe. Moralnemu uspehu naj drugu-je gmotna zadovoljnost! Velesejem v Ljubljani si je hitro utrdil svoj dobri sloves. Leto za letom si pridobiva novih posetnikov, kakor si vsepovsod dobre prometne naprave ustvarjajo nove pritoke. Naš velesejem je uspela stavba. Kraljev obisk rnu je nadel zasluženo krono.
Ljubljana, Slovenija, cela naša država so lahko ponosne na Ljubljanski velesejem. Na sebi nosi nekaj pristno našega. Ljubljanski velesejem ima svojo svojstveno marko. Ideja velesejma je vzniknila sredi med nami. Niso je tujci zanesli med nas. Prvi v naši lepi domovini smo z uspehom pozvali tuj in domač svet na velesejem. Ljubljanski velesejem ima za vedno časovno prvenstvo v Jugoslaviji. To stoji! Stoji pa tudi, da ima po svoji legi in gospodarski uredbi Ljubljana legitimacijo za velesejem v Jugoslaviji. Gospodarska osnova velesejma je zamišljena izvirno pri nas. Nismo prepisovali. Naš velesejem ni pridobitna družba. Brez velikega ustroja nekako v domačem prijateljskem krogu smo osnovali in oživotvorili prvotno združbo. Ljubezen do stvari je odločala. Tudi danes po šestih letih ne sloni velesejem na pridobitnosti. Lansko leto smo začetno rahlo združbo prelili v zadružno obliko. Z redko vztrajnostjo se zbira odbor od priredbe do priredbe na seje in posvete. Vse premišlja, vse pre-vdarja. Pridnost mraveli in vzgledna potrpežljivost leži v tem delu odbora in urada, preden se odpro vrata obiskovalcem v vsakoletno razstavo. Stari in novi uspehi so res zasluženi s trdim, vsakdanjim delom.
In načrti, arhitektonika, izvedba zgradbe, vse to je naše. Cela priredba sredi edinstvenih tivolskih livad je naša, domača svojstvena, ne zahtevna, pač pa prisrčna, prikupna in vabljiva. Dobiš velesejmov drugod večjih, mogočnejših, sijajnejših ali Ljubljanski velesejem imamo radi vsi prav zategadelj, ker ne more zatajiti, da je naš in da spada samo v slovensko središče.
Iz skromnih začetkov smo se dvignili. V začetku brez izkustev, brez strokovnjakov in brez izvežbanega osobja smo vendar zmogli vse težave. Dobro opravili smo že prvo leto, potem pa je Šlo panostv, naprej tako, da je naš sejm-ski urad danes v vsakem pogledu kos zelo naraslim nalogam.
Za Ljubljano je velesejem odlične gospodarske pomembnosti. Celo mesto T*>živi in zanese novo gibanje v vse kroge prebivalstva. Za Ljubljano je dragocena atrakcija, za gospodarske kroge pa pomenja čvrst aktivutn, ki ga treba držati in čuvati.
Ko pregledamo lepe izložbe na našem velesejmu v beli Ljubljani, ki postaja velika in veiikomestno ponosna, pore-čemo s trdno odločnostjo: Z neutrudno pridnostjo, s smotreno varčnost] n in pravo slovensko potrpežljivostjo zmoremo tudi sedanje zločeste čase gospodarske reve. Prebijemo se preko za-dušnih sotesk neugodnega kupčijskega obdobja do svetlejših časov, ko bosta trud in delo zopet donašala pošten zaslužek!
Slovenija brez trgovske pridnosti in obrtne marljivosti ne more živeti. V procvitu naše trgovine in obrtnosti, ki nepogrešno dopolnjujeta trdo prizadevanje slovenskega oratarja. leži poroštvo za našo gospodarsko blaginjo. V tej zavesti smo odločeni odbijati dosledno sleherno prizadevanje, ki meri na to, da se utesni ali celo zatira naš obrtni in industrijski napredek. Kdor bi tudi samo želel dušiti gospodarski razvoj v Sloveniji, bi sejal Ijuliko in snoval nesrečo. Takemu kvarljivcu stopimo z neodjenljivo odločnostjo nasproti in mu rečemo: Tvoja želja je smrtni greh!
Avgust Praprotnik,
predsednik upravnega odbora LVS.;
Ali je Ljubljanski velesejem potreben?
Ljubljanski velesejem ima specifičen pomen za jugoslovensko industrijo. Uvaževati moramo dejstvo, da smo bili še pred osmimi leti politično in gospodarsko razkosani. Slovenci in en del Hrvatov so gravitirali proti Dunaju. Tam je bila naša politična in gospodarska centrala, tam so se dajale direktive našemu gospodarskemu življenju. Bili smo popolnoma odvisni od Dunaja ter vobče nismo mislili na kako samoniklo industrijsko življenje. Drugi del Hrvatov ter en del Srbov pa je bil orijentiran proti Budimpešti. In Srbi, ki so svobodno živeli v svojem slavnem kraljestvu, so bili šele v povojih industrijskega razvoja ter so se morali naslanjati na svetovna industrijska tržišča.
Po osvobojenjeu smo bili nenadoma postavljeni pred popolnoma nov položaj. Stare vezi z Dunajem in Budimpešto so bile srečno prekinjene in morali smo začeti iskati nova pota. da zadostimo industrijskim potrebam. Smatram, da je bila ideja glede velesejma važen pripomoček k hitrejši preorijen-
taciji v smislu naravnih stremljenj naše nove države po gospodarski in posebno po industrijski osamosvjitvi- V dosego tega velikega cilja je 1. 1921. prvič zaplapolala naša zastava na Ljubljanskem velesejmu.
Ob otvoritvi prvega velesejma v Ljubljani so bili naši industrijski krogi še precej v skrbeh, ali bomo mogli postaviti toliko industrijskih izdelkov, da se nam ne bo treba sramovati. Izkazalo se je pa takoj po otvoritvi, da smo mnogo bolj močni, kakor smo se sami nadejali. Na prvem velesejmu je razstavilo nebroj naših industrijcev in je bila ta prireditev takorekoč pravcata revija naših domačih izdelkov. Izpadla je za nas nadvse častno.
Takrat se sicer našim podjetnikom ni bilo treba preveč brigati za odjemalce. Blaga je bilo malo, kupovalci niso gledali toliko na cene, nego bolj na to, da so sploh dobili blago.
Hrvatje in Srbi so prišli v Ljubljano ter se divili našemu industrijskemu napredku. Tedaj je bil velesejem prej v interesu odjemalcev, nego v interesu podjetnikov.
Naši podjetniki pa so že takrat po večini predvidevali, da se prejkoslej konjunktura spreobrne v krizo in so že pravočasno poskrbeli za to, da se ideja velesejma popularizira. Sicer se je takrat upalo, da bo konjunktura trajala delj časa. Žal pa je po preteku le par let nastopila težka industrijska ter sploh gospodarska kriza. Ze približno tri leta se bori naša industrija in skoro vsi pri-dobitniki s krizo, ki je izmed vseh pokrajin naše države najbolj prizadela Slovenijo, kot deželo obrti in industrije.
Ravno v časih krize pa je velesejem najbolj potreben. Minuli so lepi časi, ko je konzument iskal producenta. Sedaj je obratno: Producent mora ponujati konzumentu svoje blago. V tej činjeni-ci leži glavni pomen Ljubljanskega velesejma. Slovenija mora iskati z vsemi sredstvi odjemalce daleč naokrog. Namesto oglasov po časopisju širom domovine, namesto lepakov in drugih reklamnih sredstev privabi velesejem s svojo privlačno silo iz vseh krajev naše domovine kupce v Ljubljano, ki imajo priliko izbrati od dobrega najbolje. Da pridejo ob tej priliki čim širši krogi v Ljubljano, je uprava velesejma poskrbela, da so gosti deležni vseh udobnosti, ki jih more naše mesto sploh nuditi.
Da moremo pravilno oceniti važnosti Ljubljanskega velesejma za gospodarske prilike v Sloveniji, moramo uvaževati, da ima naša pokrajina bolj industrijski in obrtni značaj nego kmetijski Nismo sicer industrijska dežela v smislu zapadnih evropskih držav, pač pa lahko trdimo, da smo v primeri z ostalimi ju-goslovenskimi pokrajinami dežela z jako razvito industrijo in obrtništvom. Na drugi strani pa je naša zemlja mnogo manj plodovita nego Hrvatska, Srbija ali pa še celo Vojvodina. Zaradi neplodnosti naše zemlje moramo skoro polovico krušnega žita uvažati iz ostalih pokrajin naše države. Ta primanjkljaj v slovenski gospodarski bilanci krijemo z izvozom industrijskih in obrtnih izdelkov. Blagostanje naše ožje domovine je torej v prvi vrsti odvisno od konjunkture na industrijskem in obrtnem polju. Ker smo odvisni od procvita industrije in obrti, potrebujemo veliko reklamo. In ravno velesejem nudi najlepšo priliko, da napravimo z najmanjšimi stroški najbolj uspešno reklamo za proizvode naših podjetij. Priznati moramo, da je razstavitev za marsikatero tvrdko velika materijalna žrtev v tej težki gospodarski krizi, vendar sem prepričan, da bodo ti izdatki, če ne že letos, sigurno v doglednem času obilo povrnjeni. Izdatki za razstavo na velesejmu se morajo vračunati med izdatke za reklamo, ki po svojem bistvu prinesejo koristi večkrat šele v bodočnosti.
Vsak velesejem ima namen, da nazorno in na lahek način predoči stanje industrijske in obrtne produkcije čim širšim krogom prebivalstva. Zato se mi zdi jako umestno, da je uprava določila ravno sedanji čas za velesejem, kajti v početku poletja je prebivalstvo najbfllj dovzetno za potovanje. Naši bratje iz južnih in vzhodnih krajev pa so že itak navajeni ob tem času obiskati Bled in druga letovišča ter porabijo to priliko, da si ogledajo izdelke na velesejmu ter zaključijo kupčije. Po sedanjih rezultatih je posetilo vsako leto Ljubljanski velesejem preko 100.000 ljudi. Ce odraču-namo približno 40.000 domačinov, ostane še vedno čez 60.000 tujcev, ki ob tej priliki obiščejo Ljubljano. Torej tudi tujski promet ima dobiček od naše institucije.
Ljubljanskemu velesejmu so dani vsi pogoji, da se bo obdržal vsaj na tej višini, kakor se sedaj, še dolgo vrsto leL Še vedno bo za blizu dva tedna v letu otvoril svoja gostoljubna vrata in pretvoril Ljubljano v živahno velemesto, polno vrvečega tujskega prometa.
[\Wm aufomofiili
10/22 HP 4—5 sedežni v posebno fini luksuzni izdelavi. Vsled ugodnega kursa franka po nizki ceni takoj dobavljivi iz skladišča pri
Jugo-Ulito
d. z o. x.
LJUBLJANA, Dunajska cesta št. 36.
Telefon inL itev. 236. 4985
Franc Bonač, predsednik LVS.:
Ljubljana in njeni velesejmi
V eni državi živimo trije bratje. Ločijo nas sicer v neki meri plemenske, kulturno in verske razlike, združujejo nas pa tem bolj politični in gospodarski momenti in interesi, in sicer tako močno, da smo za zu» nanji svet ena narodna enota.
Vse naše prireditve, ki naj informirajo svet o stanju naše kulture in gospodarstva, morajo biti zato izrazito jugoslovenskega značaja. Tudi Ljubljanski velesejem je bil zasnovan na tej široki podlagi. Uspeh ni izostal. Število razstavljalcev iz vseh pokra« jin naše države se množi leto za letom. Z reprezentativno izložbo sadov svojega de« la ter svoje organizacijske sposobnosti smo dokazali inozemstvu, da smo stopili v krog gospodarsko razvitih narodov Evrope kot enakovreden član. Inozemstvo naj spozna, da naša notranja konsolidacija napreduje.
Ljubljana, čeprav najmanjša in najskrom« nejša izmed treh jugoslovenskih prestolic, ima smisel za enotnost, veličino, ugled in procvit naše države, in sicer ne v najmanj« ši meri.
Ta širokopoteznost stremljenja in hote« nja naše od treh tujih držav obkoljene Slo« venije odseva tudi v delovanju in v uspe« hih Ljubljanskih velesejmov. Ti sejmi so tako smotreno in solidno organizirani, da se napram njim vse prireditve lokalnega ir provincijalnega značaja ni9o mogle traj« no vzdržati.
Ne da se namreč tajiti dejstvo, da je Ljubljana baš zaradi svoje zapadne lege v vsej kraljevini najbližja ostali centralni in zapadni Evropi in da je najvažnejše in največje križišče svetovnih prog vJdgosla« viji; tu se križajo v resnici svetovne proge Pariz « Milan « Trst « Beograd » Sofija » Carigrad, odnosno Beograd « Bukarešta, s svetovno progo Praga « Dunaj « Gradec « Trst » Rim ter s sporedno progo Frank« furt « Monakovo « Beograd
Ljubljana je torej v pravem pomenu be« sede ključ do Jugoslavije in s tem do Balkanskega polotoka. Da pa tudi . življe« nje v Ljubljani sami pridobiva na veliko mestnem značaju, nam pričajo snažni ho« teli, udobno in lepo urejene restavracije, razkošno opremljene kavarne in zabavišča, priznano dobro operno gledališče in drugo. Posebno privlačno silo pa ima Ljubljana izmed vseh jugoslovenskih mest po svoji krasni legi na pragu divnih slovenskih pla« nin in jezer, kamor dospejo naši dragi gostje v par urah železniške vožnje.
Ljubljana je zavestna nositeljica in pred« staviteljica jugoslovenske misli proti za« padu, njeni velesejmi razgrinjajo naravne zaklade njenih prebivalcev pred očmi tu« jega sveta, pričajo pa tudi o poštenosti, točnosti in vestnosti slovenskih delavcev, obrtnikov, trgovcev in industrijcev. Zato so Ljubljanski velesejmi ne samo provin« cijalna izložba male Slovenije, ampak v resnici splošna prireditev združene in ved« no močnejše kraljevine Srbov, Hrvatov in Slovencev.
Milan Dular, ravnatelj LVS.:
Ljubljanski velesejem in gospodarstvo Slovenije
Skoro bi lahko trdili, da so je industrija Slovenije odkrila šele z ljubljanskimi ve« lesejmi. Pred vojno smo še bili narod ma« lih kramarjev, skromnih obrtnikov in po« ljedelcev. Življenje v lastni državi pa je preko noči izpremenilo naše prejšnje malen kostne gospodarske razmere. Po naših me« stih so se ustanovile velike izvozne in uvozne tvrdke, trgovina se je razmahnila, obrtništvo je napredovalo, predvsem pa so je pojavil nov gospodarski faktor: domača industrija. Naši veliki denarni zavodi so po svetovni vojni spričo izpremenjenega položaja hiteli ustvarjat industrije. Na ta način se je položil temelj industrij alizaci j i Slovenije, ki je na prvem Ljubljanskem velesejmu prvič pokazala svojo kvaliteto in obseg.
Naši južni bratje, ki so prihajali na pr« ve velesejmske prireditve, se niso mogli dovolj načuditi industrijski Sloveniji. Prej so o njej čuli samo kot o nacijonalno za« vedni, borbeni in kulturno napredni sever« rJ pokrajini Jugoslavije, tu pa so zvedeli, da je Slovenija najbolj industrializirana pokrajina naše države!
Ob priliki letošnjega VI. Ljubljanskega velesejma bi si želel, da bi se našel stro« kovnjak, ki bi nam prikazal v poljudni publikaciji celokupno slovensko industrijo, kajti pri enostavnem posetu velesejmskih razstavnih prostorov oko prerado obtiči pri posamnostih na proizvodih in cenah. Naša slovenska industrija se razteza na vse glavne industrijske panoge. Na dose« danjih velesejmih smo našli zastopano les« no, rudarsko, železno, usnjarsko, kemično, oblačilno, papirno, živilsko, električno, ke« ramično in gradbeno industrijo. Na vseh teh poljih smo ustvarili temelj za nadalj« no industrijsko osamosvojitev slovenske pokrajine.
Mnogobrojni kupci iz Anglije Avstrije, Belgije, Češkoslovaške, Egipta, Francije, Grčije, Italije, Madžarske, Nemčije, Ru« munije, Švice in Turčije so dali Ljubljan« skim velesejmom mednarodni značaj. V Jugoslaviji so ljubljanski velesejmi tako udomačeni da jih pozna že skoro vsaka vas od Triglava do Ohridskega jezera. Množice, ki so obiskale Ljubljano in njene dosedanje velsejme so se vrnile domov in so naravno razširile vesti o tem, kar so videle in slišale. Ta naravna propaganda je povzročila, da so dovažali vlaki od leta do leta vse več obiskovalcev.
Končno naj še omenjam letošnjo težko gospodarsko krizo, ki jo v nemali meri po« ostruje občutna davčna preobremenitev. In baš naš velesejem je zato tu, da skuša po« magati naši industriji, obrti in trgovini iz težkih neprilik. Velesejem je z obsežno propagando storil vse, da bi pomagal slo« venski delavnosti na noge.
OBLEKE
lastnega izdelka Vam nudi	67
HHICENEJE
Jos.Rojina, Ljubljana, Aleksandrova 3.
Fran Gombač:
Dolenjska in bizeljska vina na Ljubljanskem velesejmu
Vkljub vsestranskim naporom merodaj« nih činiteljev se letošnja vinska trgovina v Sloveniji noče še sedaj primerno razviti in teži močno toliko producente, to je vi« nogradnike, kakor vinske trgovce. Zaradi slabih občnotrgovskih in delavskih konjun« ktur pada konzum vina od meseca do me« seca in zato se kaže, povsod zastoj v vin« ski kupčiji.
Vidno in občutno konzumno nazadovanje se kaže letos zlasti pri do!enjsko<belo« kranjskih (krških, novomeških, metliških) in spodnještarejskih (bizeljskih, sromeljskih i. dr.) vinih, katerim delajo veliko konku« rcnco dalmatinska črna in bela vina, ki so se letos vrinila celo v popolnoma vi^orod« ne gori navedene kraje.
Up>aJo se je, da bo prinesla vsaj pomlad, oziroma toplo poletje, kako izpremembo v tem oziru, da se bo namreč v toplem času bolj poseglo po lahkih, rezkih vinih, kakr« šne nudi ravno Dolenjska v obilici, toda trdi ti upi utegnejo splavati po vodi prav zaradi preobilne zročne vode in hladnega vremena, ki dela preglavico že vsem kme« tijskim slojem, trgovcem ter industrijam.
Da se kupčija z dolenjskosposavskimi, to je s krškimi in bizeljskimi vini, nekoliko oživi, so dolenjski in bizeljski vinogradniki ter podjetni vinogradnik in vinski trgovec g. Vinko Bon iz Krškega razstavili na le« tošnjem velesejmu svoja najboljša rdeča (cviček) in bela vina, kjer ima vsakdo ugod« no priliko okušati ter eventualno tudi na« kupiti poljubno množino originalnega do« lenjca ali bizeljca.
Če povdarimo, da od 222.640 hI preteče« no jesen v ljubljanski oblasti pridelanega vina. in sicer 109.794 hI rdečega ter 112.846 hI belega, od katerih odpade 81.000 hI samo na krški in 54.400 h! na brežiški (Bizeljsko, Pišece i. dr.) okraj, ni bila dosedaj še po« lovico prodanega, čeprav so zdajšnje cene
napram jesenskim znatno nižje, pusti pač misliti kam pride dolenjsko in spodnješta« jersko vinogradništvo, če nc nastane v kratkem kak konzumni in trgovski pre« obrat. Nekaj uade na večji konzum in na boljši tozadevni trgovinski razvoj v teh krajih daje skorajšnje prioetje gradnje ve« like električne centrale na Krškem polju, kjer bo zaposlenih nekaj let po več tisoč delavcev.
Z Ljubljanskega velesejma
Dane9 dopoldne ob pol 10. bo svečana otvoritev VI. Ljubljanskega velesejma, kateri bodo prisostvovale številne odlične osebnosti, med njimi tudi zastopniki raznih tujih držav. Po nagovoru predsednika Ljub Ijanskega velesejma gosp. Bonača bo oficijelno otvoril sejem minister za kmetijstvo in vode g. Pucelj.
Zunanja slika sejmišča je letos prav pri-kupljiva, a do izraza bo prišla pač samo. če ne bo kljubovalo vreme, ki je že nekaj let bilo nenaklonjeno našim velesejmskini prireditvam. Zlasti ugoden utis napravijo takoj pri vstopu na sejmišče lepi pestri cvetlični nasadi, ki jih je vzorno uredila ljubljanska vrtnarska tvrdka Anton Fcranf. za kar ji gre vse priznanje.
Uprava Ljubljanskega velesejma je sklenila radi dolgih junijskih in julijskih dni podaljšati vsakodnevno zatvoritov sejmišča do 7. ure zvečer. S tem bo ustreženo zlasti uradnikom in delavstvu, ki je do 5. ure popoldne zaposleno in bo tako moglo pohiteti še nialo na velesejem. Razstavni paviljoni se bodo začeli zapirati od pol 7. zvečer naprej, tako da se bo sejmišče do 7. ure polagoma spraznilo.
Nemški Reise- umi Verkehrsbureau je delal letos po celi Nemčiji brezplačno propagando za naš Ljubljanski velesejem. Za protiuslugo je družba naprosila upravo velesejma, da se razobesijo po sejmišču njeni propagandni plakati. Plakati so umetniško izdelani in predstavljajo lepo gorsko sliko in imajo samo nemško besedilo. Uprava velesejma bo nekaj teh plakatov razobesila, vsako spreminjanje besedila pa bi kvarilo umeiniško lice plakata. Toliko v vednost našemu narodnemu občinstvu, da ne bi bilo kakih prigovorov.
Zaključek konference gospodarskih zbornic
Ljubljana, 25. junija
Udeleženci konference, ki so se včeraj odpeljali z avtomobili v Vevče, da si ogledajo tamošnjo papirnico, so bili od podjetja prav prisojno sprejeti. Po ogledu jim je tvornica priredila zakusko. Zvečer nato se je vršil v veliki dvorani Kazine rout na čast udeležencem konference. V okusno opremljeni dvorani so se poleg delegatov gospodarskih zbornic zbrali tudi zastopniki vseh' večjih gospodarskih organizacij in zastopniki državnih ter avtonomnih oblasti. Po pozdravu predsednika g. Jelačina sta nastopila s pevskimi točkami gdč. Majdičeva ln operni pevec g. Betetto, Id sta oba žela upravičeno priznanje. Sodelovala sta tudi orkester »Merkurja« in pevski zbor »Merkurja«, pomnožen z nekaterimi drugimi pevci.
Danes dopoldne se je konferenca nadaljevala. Takoj spočetka se je na predsednikov nagovor sprožila kratka debata o nettunskih in beograjskih konvencijah, katere zaključek je bil sklep, naj odbor za redakcijo resolucij sestavi resolucijo z apelom na Narodno skupščino, ki naj ne odobri ni-kakih pogodb, ki bi mogle škodovati našemu gospodarstvu.
Tej kratki debati je sledil referat o ka-botažl. ki ga je poda! generalni ravnatelj Jadranske plovidbe na Sušaku g. Bogdan Durbešič, ki je med drugim povdarjal, da plovna služba na Jadranskem morju spada v razred kabotaže, to je male obalne plovbe. Prometna služba na naši obali se ima urediti s čim večjim številom rednih parobrodarskih prog; prav tako med našimi, Italijanskimi in albanskimi pristanišči glede na trgovinske zveze s tema državama. Zato mora država z zadostnimi subvencijami podpirati parobrodarske družbe. Pa-robrodarske družbe bi se morale za več let oprostiti plačevanja neposrednih davkov m carin za uvoz ladij ln ladijskih potrebščin lz Inozemstva. Zadevna resolucija se je izročila redakcijskemu odboru.
O veliki oba'®I in dolgi plovbi je refe-riral načelnik pomorske sekcije zagrebške Trgovske in obrtniške zbornice g. dr. Marjan Mažuranlč, ki je v zaičetku reierata omenil, da se pod veliko obalno in dolgo plovbo Tazumeva ona ladjeplovba, ki jo v služb! svetovne trgovine izvršuje trgovinska mornarica. Gospodarski in politični napredek more zasigurati samo lastna trgovinska mornarica, ker so države brez trgovinske mornarice prepuščene samovolji tujcev. Referat je potem navedel nekaj statističnih podatkov o pomorskem uvoznem in Izvoznem prometu in Je med drugim povdarjal, da je naša trgovinska mornarica velike (obalne in dolge plovbe premajhna, ker šrteje danes le 50 ladij! Vlada naj bi brez zavlačevanja odredila sestavo posebne komisije, ki bi izdelala načrt o pospeševanju in pomnožitvl naše trgovinske mor-narioe, proučila potrebe * naše izvozne in uvozne trgovine ter izdelala zakonski predlog za subvencijoniranje trgovinske mornarice. Trgovinska mornarica naj se oprosti vseh davkov in taks. Ako država ne bo podpirala naše mornarice, ne bomo mogli vzdržati konkurence s svetom.
Ravnatelj mornarske akademije v Bakru g. dr. B. Cvjetkovlč Je poročal o strokovnem pouku o pomorstvu. Referent Je navedel, da imamo tri 4razredne drtž. pomorske akademije, in sicer v Bakru, Dubrovniku in Kotoru. Za vstop v te šole so potrebni 4 razredi kakšne srednje ali njej podobne šole. Govornik je potem v podrobnostih obrazložil učni načrt na teh šolah. Izvajal je, da je pogrešno, ker se zahtevajo za vstop v te šole dovršeni 4 razredi kakšne srednje šole, češ izkušnja je pokazala, da nmo-' go takšnih kandidatov pride v akademijo tedaj, ko Izgube nado, da bi mogli uspešno napredovati v višjih gimnazijskih razredih. Bolje bi bilo, da bi bili trije pripravljalni razredi, iz katerih bi smel kandidat prestopiti v višjo akademijo s petimi razre-
di. Takšna osemrazredna pomorska akademija naj bi bila enakopravna gimnaziji in absolventi teli akademij se bi morali sprejemati kot redni slušatelji na univerzah. Da bi se to lahko doseglo, bi bilo treba uvesti v akademije latinski jezik kot neobligaten predmet. Poleg pomorske akademije naj bi se otvori! visoki navtični zavod K tema referatu se je razvila živahna debata. Dočim je dr. Medini bil za sedanji sistem, se je dr. Mažuraaič priključil referentu, češ da je mornariška služba zelo odgovorna in potrebuje zaradi tega visoko izobraženih ljudi. Tudi ta resolucija se je izročila v redakcijo.
O naši zunanji trgovini in trgovinski politiki v odnošajih z interesi našega pomorstva je poročaj tajnik Trgovske in obrtniške zbornice v Dubrovniku g. dr. Milorad Medini, ki je podal preoej obsežno poročilo o tem važnem vprašanju. Povdarjal je, da je ureditev svobodnih carinskih con v naših glavnih pristaniščih nujna potreba za razvoj naših pristanišč in naše pomorske trgovine teT za emancipiranje našega gospodarstva od tujih Luk. Naše ladjedelstvo na žalost še ni v stanu, da zadovolji potrebam našega pomorstva, zato naj bo uvoz ladij in ladijskih potrebSčin prost carine. Naše luke so v slabem položaju, zaradi česar ne morejo konkurirati Trstu in Reki. Država bi jih morala zato podpirati in dovoliti železniškotarifne olajšave teT druge olajšave. Posebno pažnjo Je treba posvetiti izvozu preko naših Iuk ter dovoliti carinske in tarifne ugodnosti za blago, ki prihaja naravnost iz kTaja produkcije v našo državo preko naših luk. K temu je govoril še kon-zulent zagrebške zbornice g. dr. Karman-ski, nakar se je razvila živahna debata in se je zadevna resolucija izročila redakcijskemu odboru.
Zadnja točka dnevnega reda je bil referat o prometu preko solunskega pristanišča, ki ga je prečital tajnik Industrijske zbornice v Beogradu g. dr. Popovič, ki je predvsem povdarjal izredno važnost Soluna za Južno Srbijo, kajti Solun predstavlja edini naravni Izhod južnega dela naše države na svetovna tržišča. Zato je treba stvoriti vse pogoje za njegovo normalno razširjanje. Življenjskega pomena za našo državo je, da sklene z grško vlado pogodbo za razširjenje jugoslov. svobodne cone. Razen tega se mora čim prej izpopolniti železniška zveza. Južne Srbije s Solunom.
Po tem referatu je predsednik g. Jelačin prečita! naslednjo brzojavko, ki se je odposlala na Narodno skupščino in ki se glasi: Konferenca gospodarskih zbornic iz vse države je vzela v pretres vsa aktualna vprašanja našega pomorstva in bo predložila kraljevski vladi strokovnjaško izdelane predloge v pogledu pospeševanja te važne gospodarske panoge. Ker se med tem v Narodni skupščini rešujejo pogodbe in konvencije s kraljevino Italijo, katere, kakor se vidi, težko tangirajo našo pomorsko politiko in ker gospodarske organizacije niso imele prilike biti zaslišane, ko so se vodila pogajanja, mora konferenca gospodarskih zbornic v tem resnem trenotku opozoriti Narodno skupščino na največjo opreznost, da se ne bi z izglasanjem teh konvencij in pogodb povzročila velika škoda gospodarskemu razvoju celokupne države.
S tem je bila konferenca zaključena. Zborovalci so spričo slabega vremena morali opustiti nameravani izlet v Tržič. Jutri se bodo vsi delegati udeležili otvoritve velesejma in si bodo ogledali razstavni prostor. Odbor za redakcijo resolucij danes še ni konča! dela, tako da se bo moral jutri zjutraj še enkrat sestati ter zaključiti redakcijo.
Poročni vrstam
L CUI) , Prešernova 1
n rnnnnnr-if umi .o m h mi f i ittt
Zdravstvo
0 mineralnih vodah
Mineralne vode imenujemo studenčnice, ki imajo v sebi večje množine soli in njim podobnih spojin in plinov, raztopljenih in vsrkanih. Če jih uporabljamo za zdravlje« nje, jih imenujemo zdravilne vrelce. — Izmed plinov, ki prihajajo navadno v po« štev, je samo dvoje: ogljeneev dvokis ali ogljenčeva kislina in žvepleni vodenec. Prva izzivlja na jeziku prijeten, dražljiv, miketa« juče«prasketav občutek in, če je voda ohla« jena. tudi izboren osvežujoč okus. Vode pa, ki so nasičene z žveplenim vodikom, smrcle seveda po gnilih jajcih, in imajo tudi zo« pern okus. Kakor že pri navadnih studenč« mcah, potokih in rekah v njih absorbirana ogljenčeva kislina topi kamenje, tako tudi v mineralnih vodah, kjer jo je še dokaj vec vsesane, topi razne mineralne sestavine in jih tudi vzdržuje raztopljene v njih. Z ogljenčevo kislino obloženo vodo si črevesje hitreje osvoji in vsrka ter jo brže prelije v kri, zbog česar jo potem ledvice bolj naglo izločujejo. Zato uporabljamo tudi ogljenče. vokisle vode za učinkovito preplavljanje te« lesa z vodo, da ga nekako preperemo in pre« vodenimo. Tako notranje umivanje je nam« reč umestno pri raznih boleznih preosnove, n. pr. pri protinu in pri kroničnih zastrup« Ijenjih s svincem, živim srebrom in podob« nim. Izločevanje razredčene seči v velikih množinah skušamo doseči pri vnetjih led« vičnih kotanj, pri ledvičnih in mehumih kamnih in katarjih ter vnetju sečnih orga« nov v obče. Dočim čiste, osobito destilirane vode želodec nc vsrka, jo pa sprejme, če je nasičena z ogljenčevo kislino, kar je v mnogih slučajih želodčnih bolezni potrebno ali vsaj zaželjeno.
Izmed raztopljenih mineralnih substanc dobivamo v mineralnih vodah sledeče: na. trijeve, kalijeve, kalcijeve in magnezijeve soli, sempatja tudi aluminijeve in litijeve, železne, bakrove, barijeve in arzenove soli. Vse te soli se pojavljajo v obliki ogljenče« vo«, solno«, fosforovo«, borovo« in žvcpleno« kislih spojin. K tem prideta še takozvana solotvorca (halogena) brom in jod ter konč« no žveplo in radij, s svojimi emanacijami. V alkalienih mineralnih vodah prevladujejo mimo ogljeneeve kisline spojine alkalijastih kovin, posebno natrija, spojenega z ogljen« čevo kislino (kot soda in dvojnokisla soda). Takim mineralkam pravimo z ozirom na vsrkano in nevezano ogljenčevo kislino al« kalične slatine ali kislice (Rogaška slatina). Če jo prekuhaš in izženeš iz nje kislino, dobiš čisto alkalieno slatino, kakor imenuje« mo vodo brez nje. Take mineralke so n. pr. svetovnoznana Vichy«slatina iz Francije in Bilinska slatina iz Čehoslovaške.
Drugi vrelci vsebujejo poleg sod tudi ku« hinjsko sol (natrijev klorid), kot n. pr. zna. na Emska slatina. Vse te vode uporabljajo tudi kot namizne vode, pa tudi za inhala« cije pri boleznih grla in pljuč.
Takozvane prstene mineralke so napojene v prvi vrsti navadno s kalcijevimi solmi; vsebujejo pa še tudi kalcijeve spojine, na« vadno mavec. Zapisujejo jih kot zdravilo pri boleznih črevesja in pri protinu. Mine« ralne vode, ki nosijo v sebi raztopljeno Glauberjevo sol (žveplokisli natrij), učinku, jejo odvajalno. Dočim to sol, če jo jemlješ delj časa samo, zapira in vzame tek, pa koristijo vode, v katerih je raztopljena, ja« ko pri boleznih želodca in čreves. Tudi pri boleznih na jetrih, pri debelušnosti in za« mašenosti raznih organov nadalje pri slad« korni bolezni, so jako priporočljive. (Kar« love Vari, Marijanske Lažni.) Seveda mora vse te kure podpirati smotreno urejeno živ« ljenje, dijeta itd. Druge vrste odvajalni vrelci pa vsebujejo mesto natrijevega mag« nezijev sulfat (grenko sol), ki pa daje vodi zoperno osladno«grenak okus. (Hunvadi Ja« nos, Apenta, Pilova na Češkem.)
Železo je navadno raztopljeno kot ogljen« čevoekisio železo in kot tako v raztalini vzdr žano z ogljenčevo kislino, tako da je take slatine moči piti brez škode za želodec. Na« menjene so za bolnice, trpeče na bledici in za slabokrvne v obče. Redki arzenovi vrelci nimajo skoro nikdar samoniklih arzenovih soli v sebi, ampak vsebujejo vedno le žele. zo (Levico. Roncegno, Guber). Seveda je njihova voda strupena in se sme piti samo v malih količinah — po žličkah in žlicah. Uporabljajo jih pri zdravljenju slabokrvno, sti, pri boleznih kostnega razvoja in rasti, pri oslabelosti itd. Jodovi vrelci vsebujejo navadno mineralne množine joda ;n p.-ihu« jajo v poštev za zdravljenje škrofuloze in lues; žvepleni pri boleznih zbog kroničnega zastrupljenja s kovinami (svinec, cink, živo srebro); litij vsebujoči pri protinu, Ker liti« je ve kisline posebno dobro tope sečno kisli« no. (Radenci).
Kakor že omenjeno, ni pri nobenih top« licah in pri nobeni kladezi pozabiti na to, da voda vsega ne stori, ampak odnošaji, v katerih živi prisiljeni bolnik, v marsičem nič manj ugodno ne vplivajo. Dijete, nega telesa, higijensko življenje pod strogim nadzorstvom, končno vera v ozdravljenje, vesele družbe, igre, razvedrilna okolica iFd. vse pomaga nekoliko po svoje do skupnega učinka.
Zato tudi mineralne vode, doma popite, pogosto ni učinkujejo, kakor bolnik priča, tuje. Seveda se mnoge v kratkem času iz« premene in pokvarijo, ogljenčeva k .slina iz. hlapi, železo izpade kot neraztopljiva obo» rina, žveplene spojine se pod vplivom zraka razkrajajo itd. Če se pa še na snago ni gle« dalo in so zašle organske snovi vanje, po« tem se ni čuditi, če dobiš mesto slatine ma« lo bolj razredčeno gnojnico v čašo.
Še manj resnega učinka kot od doma po« pite mineralne vode je pričakovati od njihovih povretin. ki jih uprave raznih top« lic v obliki pastil razpošiljajo širom sveta. Seveda je tudi tu od vsega začetka odvisno
Ibrahim
od sestave vode, je«li se trajno drži, ali se naglo razkraja, kar velja tudi za povretine. Kot že Vichv«vrelec vse boljše obstaja kot Levico, tako "so tudi pastile prvega i'se dru« gačno trpežne in malo izpremenljivc, kot one železoarzenovih voda.
Dasi je kemična analiza do skrajnosti nt>» tanko ugotovila, sicer v gotovih mejsh se vedno menjajoče količine sestavin, so so seveda umetno sestavljene zmesi za napra« vo umetnih mineralnih voda na domu kot umevno le slabo obnesle. Seveda, kjer ni iz katerihkoli vzrokov mogoče na licu me« sta izvršiti kuro, stopijo v veljavo original« ne steklenice; kjer to ni mogoče, povretine, in kjer še te ni, se kuha z vodo in umetno sestavljenimi solmi, pred katerimi nas bog vari.
Materinstvo
Gorica 1926. Izdala in založila Narodna knji-,	garna v Gorici.
Knjižico, namenjeno odraslim dekletom in mladim materam v svrho pouka in dopolnjujočih nasvetov, je napisala visokega materinskega poklica se globoko zavedujoča, iskrene pripravljenosti k pomoči v težkih dneh prežeta mati, ki pa iz katerihkoli vzrokov, ni hotela stopiti na dan s svojim imenom. Je pač ena onih mnogih, ki so okusile blaženstvo in trpljenje materinstva in ena onih redkih, ki so svojo nalogo vseskozi resno in pravilno razumele, a so v svoji skromnosti nadele požrtvovalnosti pripro-sto ime dolžnost, o kateri se komaj izplača, da bi se posebej govorilo o njej.
Knjiga je pisana živahno in poljudno, mestoma celo vzneseno, nikjer ne pusto in dolgočasno. Jezik je dokaj gladek in pravilen. Po uvaževanju vrednih uvodnih besedah preide pisateljica v svojih raemotrivanjLh na predporodno in porodno dobo in ono po porodu, s čemer bi bil vsekakor zaključen prvi del knjige. Nato razpravlja obširno _ o novorojenčku, govori o kopelih, spanju, obleki, pestovanju, dojenju, umetnem prehranjevanju in konča z odstavljanjem in prodiranjem prvih zob. Nadaljnje poglavja se bavi z otroško, ali kot bi se boljše reklo »detinsko dobo« otroka, se pomudi nekoliko pri dušeslovno zanimivih pojavih, ter preide na domačo zdravniško pomoč v poglavjih »mati-zdravnica«, »bolezni dojenčka« in »otroške bolezni«, v katerih daje svojim bralkam mar sika kdober nasvet, tako glede higijene kakor glede nege in oskrbe obolelih ljubljencev. Kot je omenjeno, sega mnogo nudenega materijala globoko v medicino, odnosno v njene panoge, kot anatomijo. fizijologijo. porodoslovje in pedija-triio. In na teh poljih je marsikje pogrešati tiste jasnosti, točnosti in kriticizma, ki bi ga bilo želeti že zaradi možnih nesporazum-ljenj, odnosno napačnega umevanja. Da vsega tega lajik ne more v zadostni meri obvladati, in ue kot treba podati, leži na dlani. Zato bi bilo priporočati pri izdaji vseh takih in podobnih del, da jih prej pregleda in, če treba, popravi poklican zdravnik _ s čemer bi knjiga prav gotovo ničesar ne izgubila, ampak na solidnoeti, temeljitosti in zanesljivosti samo pridobila.
—	Ibrahim!
—	Monsieur?
Ibrahim govori francosko, celo jako dobro. Pravim, da bi lahko bil minister, saj je pameten. Le škoda, da je nepismen in da mu najbolj ugaja, če vse svoje življenje ostane sluga.
—	Ibrahim pripoveduj mi ka).
—	Kaj, gospod?
—	Kar si bodi.
Ibrahim ve marsikaj. Prepotoval je velik kos sveta, Anglijo, Francijo in še druge dele Evrope, mnogo pa Je kriiaril tudi po Aziji in predvsem seveda po Afriki. Mnogo je videl, še več pa ve. Včasih se je vozil s princem egipčanskim.
—	Ibrahim, zakaj nisi več pri princu?
—	Zato, ker sem pri vas, gospod, mi odvrne modro.
Nikoli ne mara povedati, zakaj ni več pri princu. A o princu samem pove dosti, samo da ne vsakomur.
—	Princ je bil zelo požrešen, pravi. A ne vedno. Samo doma. Na potovanju je bil
so v eni sobi: familija, osel, koze, ovce, kokoši. In so vsi zadovoljni. V mestu pa to ni mogoče. Kako boš spravil osla po razdrtih stopnicah v tretje nadstropje! Saj se ti prekucne na ulico! Pa tudi to se zgodi, kakor sem sam videl.
—	Ibrahim, ali veš, da se mi je osel — gar-gulet — včeraj domala zvrnil na glavo?
—	Gospod, samo da ni bila crknjena ma-fika. V teh krajih morate hoditi zelo oprezno, ali pa sploh ne.
Ibrahim ima vedno modre nasvete. Čud-
no, da mi za arabski del še ni svetoval dežnika. Bilo bi ga namreč treba. V Kairu res ne dežuje z jasnega neba, pač pa pogosto z oken. Kai vse pada? To nikomur nič mar. Saj vendar ne bodo vsega shranjevali pod streho!
In Ibrahim to ve. Zaio mi ie mesio dežnika svetoval, da sploh ne bi zahajal v tiste ulice. A vendar še pojdem tjakaj, previdno kakor vselej doslej.
Kairo, sredi junija 1926.
Jaro Hilbcrt.
IC£
„KLJIlC"
najboljš<z..najtrpfcžn<2jse. zato najccnej sc
Zdravniška posvetovalnica
G. M. Z. M. v Lj. Prirojenih posebnosti ni moči izpremeiiiti. Sredstev, ki bi trajno učinkovala, ni razven posebnih precej neprijetnih operativnih metod ali rentgen iza-cije. Marsikaj se da doseči s smotreno vsakdanjo masažo.. Primerno kremo si daste lahko napraviti v vsaki lekarni, na pr. 3 g boraksa, glicerina in creme celeste po 50 g.
G. S. K. v Lj., g. Dr. F. L. t M. in g. M. B. v Lj.: V napominani konkretni zadevi ne moremo ( neglede na to, da nimamo vanjo točnega vpogleda) na tem mestu pod nobenim jiogojem zavzeti kateregakoli stališča. V splošnem pa lahko povemo, da je cepiv več vrst. So taka, ki učinkujejo z oslabljenimi bakterijelnimi kulturami (nasevki); potem druga, ki so v bistvu iz zamorjenih bakterij pridobljeni strupi (toksini), ki se dajo torej dozirati in mogočnost njihovega učinkovanja v naprej določiti. Ti toksini naj izzovejo v človeškem telesu protistrupe, za eventuelno pretečo infekcijo, ne da bi bilo treba izpostaviti telo bakterijelni invaziji, ki je vedno neperačunljiva v svojih posledicah. 3. Končno so cepiva, ki povzrooujejo različno krepke protistrupe (antitoksine) tako, da s temi telo že razpolaga za slučaj, da bi ga zadela infekcija ali da se je ža razpasla v njem. Uporaba prvih, je vsaj teoretično vzeto, vedno več ali manj rls-kantna, osobito, dokler niso vseskozi popolnoma preizkušana (kot je na pr. cepivo zoper koze). Toksinska cepiva lahko samo v primeru istočasne slučajne infekcije nevarnost pomnože. ker se 6ešteje njihova strupenost z ono, ki jo producira infekcija sama, sicer pa so brez nevarnosti in uporabljiva. Najprimernejša so vsekakor antitoksinska cepiva, ker so v vsakem oziru, vsaj teoretično, brez vsake nevarnosti, kot je to na pr. Belingov zdravilni serum, radi katerega so pa že tudi v izrednih 6lučajih otroci umrli, kot so končali že odrasli zbog vbod-ljaja — si šivanko.
G. A. S. v Zg. K. Vzrokov za Vaše bole-hanje je lahko več. Prvič zvišana infekcijska možnost po poklicu, po odnošajih, v katerih živite, po krajih, klimi itd. Drugič nezadostna utrjenost odnosno slabo reguliranje toplote. Tretjič neizzdravljeni kronični katarji, ki na vsakojake dražljaje zopet postanejo akutni. Končno tudi kaka resnejša temeljna bolezen. Vedno ponavljajoče se liripavosti, nahodi, kašlii in katari dihal v obče, če se vlečejo predolgo časa, eo vedno sumljivi kake težje bolezni, in zahtevajo zdravniške preiskave. Poskusite odstraniti navedene vzroke, ki so nam neznani, živite v nena poln jenih, zračnih sobah, v prahu prostih prostorih, ali ležite pod milim nebom, utrjujte se z zračnimi kopeljmi ln lahkimi umivalnimi procedurami itd., predvsem pa se obrnite na svojega idravnlka, osobito če bi to ne pomagalo, kar emo vam svetovati. — G. A. M. v Sp. P. Odrasli obole na ošpicah malokdaj; če pa obole, je prog-noza vedno jako resna. — G, F. K. r L. Kar pišete o pasji nadlogi, ustreza popolnoma resnici, žal, da se naše sanitarne oblasti in hlgijenske ustanove nI malo ne brigajo za to vprašanje, za katero se je n. pr. slovita zdravniška družba na Dunaju zavzela z vsemi močmi in započela neizprosen boj proti tej anahronistični in nehigijenski ismbiozi. — G. R. S. t R. 3 ^ borov vase lin, — G. dr. G. M. t M. Hvala! 0 priliki.
res princ. Le malo je jedel, a še tedaj, kadar ie jedel, se je vselej posluževal noža in vilic. Saj je znal jesti, če Je le hotel. Jedel pa je z levico.
—	Tako torej na potovanju. A doma? _ Oh, monsieur, doma je pa vse grdo
pojedel, še ženi al nič jrastiL Pa kako lepo ženo je imel! Kadar so prinesli na mizo, je kar z rokami vse pobral iz skled. Prav nič se ni oziral, ali je še kaj ostalo za ženo. Samo z rokami je hlastal.
—	No, Ibrahim, kako pa Ješ ti? Saj si vendar tudi...
—	No, gospod, Jaz Jem kakor vi Saj res. Ibrahim iš z vilicami, kakor pač
zna. Saj pravim, da bi lahko bil minister. Vsaj v Afriki, kjer Arabci ne poznajo vilic, marveč so pri jedi vse bolj primitivni. Samo roke jim služijo. Povsod na ulicah so cestne kuhinje, vedno dobro založene z jedili in oblegane od lačnežev. Vidiš samo reke v krožnikih in basanje v usta. Samo roke. Nič drugega, niti glave, niti telesa. Le roke se žurijo s krožnika v usta ta od ust nazaj h krožniku. Kamor se obrneš, povsod isti prizor. In te roke niso čiste in niso le delavčeve, ker ne jedo tako samo arabski proletarci, intoveč si vmes lahko ogledaš tudi marsikaterega gospoda v
Kino
Neal Bodd. filmski pastor v Hollywoodti
Filmski pastor Neal Dodd je gotovo ena izmed najoriginalnejših osebnosti v Hollv-woodu. Zato sem sklenil, da ga o priliki obiščem, kakor sem obiskal toliko drugih slovitih in manj slovitih hollywoodskih veličin.
Cestiti oče Neal Dodd ljubi svoje ovčice, in ko sem mu omenil neugoden sloves, ki je razširjen v svetu o Hollyvi-oodu, »modernem Babilonu«, se je dobričina razvnel, in še kakol
»Gospod,« mi je rekel, »tisti, ki govore alabo o Hollywoodu, so obrekovalei! Naše mestece je najpoštenejše in naimirnejše na vsem svetu, in njegovi prebivalci, ki so vsi več ali manj tesno spojeni s kinematografsko industrijo, so sami pridni, marljivi, delavni ljudje. Ni prav, da govori svet slabo o njih. Poznam vsa mesta v Zedinjenih državah in odkrito vam izjavljam, da nikjer drugod nisem videl toliko otrok na ulici, kakor v našem malem Hollywoodu. Le pazite ob 4. popoldne, ko je konec šole, ali ih ni veselje gledati? In ni-li prijetno, ko gledate, koliko srečnih rodbin imamo v Hollywoodu? Seveda so med nami tudi garjeve ovce, a brez dvoma jih je manj kakor drugod.« Pritrdil sem mu.
»Slabi glas, ki eo ga po krivici naprtili našemu mestu in njegovemu prebivalstvu, me zelo boli. Kaj hočete I Ves svet gleda na nas in na dogodke, ki se tod odigravajo. Svet se zanima za nas, ker pač pozna naše ljudi. Ves svet: ne samo Amerika, tudi Evropa, Afrika, Azija, Avstralija!«
»Če bi kje drugod na zemlji bilo kako mesto, kojega celo prebivalstvo bi izvajalo saimo en poklic, recimo krojaški ali pa le-karnarski," bi ee svetovno časopisje pirav gotovo ne brigalo za tatvine, zločine in
evropski obleki in s tarbušem na glavi, pa mu roke služijo enako zvesto in vneto, kakor vsakemu poslednjemu delavcu.
Večkrat razmišljam, zakaj so vsi tako umazani, umazani. Ali ie res to vidna dekadenca naroda, ki ie v davnih letih slovel kot najkulturneiši ali pa je morda že v starih slavnih časih navzlic kulturi bilo tem ljudstvom prav tako, kakor ie danes.
—	Ibrahim, povej še kaj novega. Pa ne vedno samo o princu.
—	Hiša se je podrla.
—	To vendar v Kairu ni nič novega.
—	Tokrat je to novica. Zgodilo se je v Muski. Sedem je mrtvih, še več pa ranjenih.
—	Strašno!
Gotovo se v nekoliko letih podre celo arabsko mesto samo. Brez potresa in ognja. Podira se drugo za drugim: mošeja, hiša, hiša, mošeia. A v teh razvalinah je še vedno dovolj prostora za stanovanje. Čemu bi se ljudje umikali, dokler imajo še količkaj stropa nad seboj. Sicer pa streha itak ni nuino potrebna, saj v teh krajih nikoli ne dežuje. A ko se podre še ta edini ostanek, no — maleš, nlčevo! Eden ali dva obležita mrtva ali vsai v krvi. To še vedno ni sedem, kakor iih ie danes ubilo Muski. Sedem mrtvecev v en mah, kakor bi potolkel muhe, to je celo za Kairo malo preveč. Toda pokopali Jih bodo; ln tam, kjer se je danes podrla hiša, bo odslej novo smetišče. Kar Allah podre, tega vendar ne bodo odnašali. Raje preložijo cesto in tramvajske tračnice, kakor da bi odpravllall ruševine podrtih hiš.
Pa ne stanujejo vsi Arabci v ruševinah. V okolici lahko vidiš neverjetno idilična stanovališča. Namreč: pod palmo! Da, ma lo ognjišče je tam postavljeno ta stanovanje je gotovo. Vrat, oken ta strehe ni treba, Pod palmo ie vedno sveže, samo da se Arabec presneto malo briga za sveži zrak, Ravno nasprotno. In ilovice je dosti. Zato rej si nekateri Arabci zgradijo jako trpež ne ilovnate kolibe, ki imajo to veliko prednost, da vse stanuje pod eno streho. Vsi
ne teden, da bi mu ameriški listi ne posvetili kakega članka v svojih stolpcih. In zato menda ne bo odveč, da sem seznanil ž njim i nase ljubitelje kina, med katerimi jih gotovo ni malo, ki so pastorja Dodda že videli v filmu, čeprav takrat najbrž ša niso videli v njem svečenika.
(Iz knjige »Florey, Deux Ans dans les Studios Amerieains:).
škandale, ki bi se tam pripetili: javnosti bi niti malo ne bilo mar teh dogodkov. Toda če pri na3 aretira policeman kako igralko radi prehitre vožnje z avtomobilom, če zločinec ubije režiserja, pišejo listi o tem cele tedne. Če bi kaj sličnega zagrešil kak krojač ali čevljar, bi ga listi niti ne zabeležili.
Jaz živim v Hollywoodu že dolga leta. Naselil sem se tod, ko ie naše mesto bilo še majhna vas, ko filmskih ateljejev še zdav-na ni bilo. Kinematografska industrija je donesla obilo blagostanja. Poprej je vas štela jedva sto prebivalcev, danes jih šteje mesto stotisoč! V mojih očeh je kino ne samo ceneno sredstvo za ljudsko zabavo, nego prava in resnična umetnost; nešteti filmi to izpričujejo.«
Tako mi je govoril Cestiti Neal Dodd, »The Pastor of the Movies«, ki opravlja Ze leta službo hollywoodskega svečenika. A to ni njegov edini posel. Kajti Dodd je dobro poznani protagonist domala vseh duhovniških vlog v kalifornijskih filmih. Ni sicer igralec, in kadar se pojavi na platnu, hitro zopet izgine. On opravi le mrtvaške obrede, krsti novorojenčke in poroči mlade (pa tudi stare!) pare... Često so ga naprosili, naj igra kako večjo vlogo, pa je dosledno odklonil. Pred kamero se pojavi le v prizorih, kjer je njegova navzočnost neobhodno potrebna.
Po svojem prvem obisku pri Nealu Doddu sem ga še večkrat posetil in skoraj vedno sem ga dobil, ko je študiral na novih ma-nuskriptih. Zadnjič na primer je popravljal svoj scenario »The Little Church Around the Corner« (Cerkvica na uličnem vogalu), ki je bil potem ufilmljen v študijih VVarnfer Brothers. Neal Dodd je bil tehnični režiser filma in vsi prizori v cerkvi 60 bili posneti pod njegovim osebnim vodstvom.
Pred petimi leti je Neal Dodd služil slavnostno zadušnico za pokojnim igralcem Oli-vom Thomasom. Sid Grauman's (lastnik največjega kinematografa v Los Angelesu), in'številnih manjših podjetij, mu je za to priliko stavil na razpolago vse godbenike vseh svojih kinov (nad 500 ljudi), ki jih je dirigiral slavni režiser in nič manj sloviti dirigent \Villiam Desmond Tavlor, Dodd in Taylor sta bila neločljiva prijatelja in pastor mu je kot umetniški vodja pomagal v neštetih filmih. Ko je bil Taylor od zločinske roke umorjen, je Neal Dodd vzlic težki boli sam vodil pogrebne obrede. Malo potem je pokopal nesrečnega našega prijatelja Wallaca Reida. Tako žalostnega kakor tisti dan ga nisem videl še nikdar poprej.
A k sreči so mrtvaški obredi v Hollwoo-du mnogo redkeiši kakor veseli, in pastor ni nikdar boljše volie, kakor tedaj, ko združi dva zaljubljena igralca v srečen zakonski par. Poročil je že skoraj v9e hollvwoodske zvezde: Jacka Pickforda in Marilvn Miller, Wflliama Harta in Winifred Westooer in še celo kopico manj znanih filmskih umetnikov. Tudi Enid Bennett. Agnes Avres, Wan-do Havrley je poročil on. Pred dvajsetimi leti je krstil Bučka Jonesa, znanega cowbo-ya. ki nastopa v Foxovih filmih.
Neal Dodd je ena izmed najsimpatienejših pojav v »Filmlandu« (kakor nazivajo Američani filmsko Kalifornijo) in skoraj ne mi-
Kino - pot k bogastvu
Vodilni ameriški filmski list je priobčil sledečo notico: Znana pisateljica filmskih dram J osna Baecker je prodala ta teden svoj dvestoti rokopis. Drama se aove »Sinja senca« in jo bo vprizorila neka kaliforuijsKa filmska družba.
200 rokopisov! Eden izmed vnetih obiskovalcev kina ni verjel lastnim očem, ko ]e prečital to poročilo. Saj pomeni to najmanj 20 rokopisov na leto. Odkod naj vzame človek toliko zapljetljajev, misli in dejanj? Ljubitelj kina je pisal gospej Baeckerjevi v Holiywood in je kmalu dobil sledeči zanimiv odgovor. Priobčujemo ga, radi kurijoz-nosti:
Dear sir! Zelo sem počaščena, da Vas žarama moje skromno delovanje. Imate prav. Izumila sem sistem, s katerim lahko pišem poljubno število filmskih dram. Le pesniki in norci si ubijajo glavo, kako naj si izmislijo nov film. Jaz bi pa lahko napisala 50 in še več dram letno. Pišem le po naročilu. Priznati moram, da imajo moji filmi vedno uspeh in da mi niso nikoli odrekli honorarja, če sem stavila še tako visoke zahteve. Nedvomno bo zanimalo, da sem sklenila kmalu prenehati z mojim delom. Zaslužila sem dosti in delo me ne veseli več, ker omogoči moj izum neomejeno produkcijo novih iger. Nočem, da bi užival moj sistem samo omejeni krog mojih ameriških kolegov in Vas zato pooblaščam, da priobčite mojo skrivnost v vseh listih celega Bveta.
Ne vem, ali je razširjena pri Vas v Evropi priljubljena igra ameriške dece. Imenuje se »secrfetaire«. Otroci sede okoli miza iu vsak zapiše poljuben odgovor na vprašanje, ki ga stavi voditelj igre. Listič se zloži tako, da se odgovor ne vidi, in nato zamenjajo sosedje svoje lističe. Na novem lističu napiše vsakdo odgovor na naslednje vprašanje. Na koncu igre 6e razgrnejo vsi lističi in tako nastane nadvse zanimiva povest. Navajam vzorce takih navadnih vprašanj, ki lahko služijo za rokopis nove filmske drame ali komedije:
I.	dejanje: 1. Kdo je on? 2. Kdo je ona? Kako sta se seznanila?
II.	dejanje: 1. Kdo ni zadovoljen? 2. Kaj počne?
III.	dejanje: 1. Zapreke — a) b) c) d) ...
IV.	dejanje: Kakim nevarnostim je izpostavljen junak?
V.	dejanje: 1. Kako slednjič premaga nevarnost? 2. Kako pogine njegov sovražnik? 3. Kje imata svatbo?
Ona je lahko strojepiska, umetnica, dijakinja, nuna, natakarica, grofica, beračica. On pa je lahko inženjer, graščak, jahač, častnik, umetnik, ropar. Ponavljam, da sem ne že naveličala tega posla. Svetujem Vam, da igrate »sekretaire« sam, kmalu boste milijonar tudi vi in se boste včasih spomnili na Vašo	Josuo Baecker.
Gospa Baeckerjeva je pozabila omeniti še eno: vsak film zahteva doneče ime, to je tudi važen pogoj za uspeh. Izurite se še v tej umetnosti, nato pa hajdite na lov za milijoni 1
Saj igrajo drugod?
Zagreb: Svobodna ljubezen (Aleksandra Sorina, Lionel Barrimore), Preskrbite mi ženo, naj stane kar hoče (Buster Kea-ton), Pat in Patachon v sedmih nebesih. Dete drugega (W. Dieterle, Lia Eiben-schiitz), Sužnji zlata (Claire Windsor, Do-ris Renyon). — Beograd: Bela sestra (Lilian Gish; repriza), Katastrofa na morju (Nina Vana), Zigaro (Harry Piel), Vagabunda v Pratru (Pat in Patachon), Nibelungi (repriza). — Gradec: Feldgrau (Olga Cehova, Paul NVegener), V vrtincu erotike (Barbara Bedford), Sen o sreči (Harry Liedtke, kz-nes Esterhazy), Pariški tlak (Gina Paler-mo), Ljudje in krinke (Harry Piel). — Dunaj: Strahopetni junak (Ben Lyon), Oklepna križarka Potemkin (dunajska senzacija), Quo vadiš (repriza). Indijski nagrobni spomenik (repriza), Bela pustinja (Claire \Vindsor). — Pariz: Javno mnenje (Pariška metresa, repriza), Pomoč, jaz sem milijonar (Nikolaj Kolin), Navigator (repriza), Ekspedicija v Afriko (kulturno - znanstveni film).
Paberki
—■ Poroke in ločitev. Ricardo Cortez se je poročil s filmsko igralko Almo Rubens. Lo-\vell Sherman s Paulino Garon, Anita Ruez pa dobi za moža nekega pariškega veleindu-strijca. Huguette Duflos še namerava ločiti od svojega moža Raphaela Duflosa, člana pariške Comčdie francaise.
— Pauline Frederick, ameriška filmska tragedka velikega formata, ki je ugajal« zlasti v filmu »Če ljubi 401etna žena«, je že štirikrat ločena. Rojena je v Bostonu ier je spočetka nastopala le v gledališču. Njen prvi večji film je bil »Neznanka« (La femme X). Še sedaj, ko nastopa v filmu, igra tn-patani tudi v gledališču. V prostem času Be mnogo peča s športom, najraje z jahanjem na divjih, neosedlanih prerijskih konjih.
Razstavni prostor Ljubljanskega velesejma
Isais %i pi 9« ta 4% sajfiiji ma ifttei
<s> 4mm šmmb% <§>
V glavnih vlogah nepozabna Ronald Colman, Vilma Banky.
CENE NAVADNE!--------- - CENE NEZV1SANE1
KINO ,.LJUBLJANSKI DVOR", Telefon 730 PRIDE : GROFICA MARICA : PRIDE
notranji minister primoranega sklicati po* sebno komisijo ter jo poslati na lice me« sta, da določi demarkacijsko črto med obema strankama. Ta predlog pa sta zavr« nili obe stranki. Banačani sedaj zatrjujejo, da so edino oni pravi lastniki pašnikov, ki so jim bil podeljeni s posebnim cesar« skim pismom iz I. 1796. To pismo jim da« je pravico, zavrniti Sremce vsikdar, kadar stopijo na to ozemlje. Če so Sremci doslej pasli svojo živino na njihovem ozemlju, je to samo potrpežljivost in ljubeznjiva do« brota Banačanov. Sremci pa odločno pobi« jajo to stališče in izjavljajo, da so podat« ki Banačanov iz trte izviti. Zato zahtevajo predložitev originalnega cesarskega paten« ta, na podlagi katerega se bo zadeva raz« sodila. Originalnega pisma pa menda ni« kjer ni in tako se začenja med Banačani in Sremci prav zanimiva pravda, ki je po svojem značaju najbrže brez primera v na« ši državi in ki bo napravila sodnikom in vsem svečenikom pravice še mnogo sivih las, zastopnikom obeh prepirljivih strank pa denarja.
Skupščina Zveze društev državnih računskih in blagajniških uradnikov
V ponedeljek, dne 21. junija se je vršila v. zagrebški mestni zbornici glavna skupščina saveza; zastopana so bila po delegatih društva iz Ljubljane, Sarajeva, Splita in Zagreba. Po poročilih odbora se je izvršila volitev novega odbora ter je sedež uprave za prihodnje poslovno leto prešel v roke sarajevskega društva s predsednikom, ralčunskim nadsvetnikom Strgarjem in glavnim tajnikom rač. oficijalom Viličem na čelu.
Nato je referiral savezml podpredsednik računski svetnik Pire o zahtevah rač. in blag. uradnikov z ozirom na budžet za leto 1927/28. Te zahteve gredo v glavnem za tem, da se zmanjšanemu številu osobja, ki vrši naporno in odgovorno službo, da možnost napredovanja, kakršnega je deležno uradništvo drugih resorov. Omenjal je pri tej priliki odgovornost šefov računovodstva kakor tudi šefov posameznih samostojnih računovodstvenih odsekov, za katere bi bilo pravično, da se jim da za odgovorno službovanje posebna doklada na njihove prejemke, kakor to doldča 21. 40. uradniškega zakona. Ugotavlja, da so vsa druga minislirstva že izdala tozadevne pravilnike, edino finančno ministrstvo dela v tem pogledu izjemo. Dalje je zahteval, da se uvrsite vsi računski uradniki, ki jih je zatekla uzakonitev novega uradniškega zakona na takih položajih, da niso mogli biti uvrščeni v II. kategorijo, naknadno v to kategorijo, ki edina odgovarja kvalifikaciji in službenemu značaju računskega uradni-štva. Poleg teH specijaMh zahtev se je g. referent pridružil tudi znanim splošnim uradniškim zahtevam, predvsem po zvišanju stanarine, ki ga določa čl. 37. službene pragmatike in po uvrstitvi Ljubljane, Maribora, Zagreba, Sarajeva, Splita in Novega Sada v prvi draginjski razred. Po referatu se je razvila debata, v kateri se je posebno povdarjala potreba gradbene akcije od strani države.
Savezni predsednik računski direktor Ku-kar je nato referiral o zahtevah raSunsko-blagajnlškega uradiništva glede na nameravano aovelizacijo uradniškega zakona in na reformo finančne uprave. Povdaril je splošno zahtevo uradniških' organizacij, da se izvede enotna kategorizacija, kakršne je deležno že osobje narodne vojske. Do uzakonitve novele pa zahteva, naj se računske-
mu uradništvu prizna pravo na lOodstooio povišanje osnovne in položajne plače, ki je uzakonjeno v čl. 7. uradniškega zakona ter v tej smeri potrebno izpremembo 21. 12. razvrsti tvene uredbe. Glede na nameravano reformo finančne uprave je zahteval šef računovodstva zagrebške finančne delegacije g. Plivelič, da se računskemu in Blagajniškemu uradništvu zagotovi položaj, ki mu tako po šolski kakor tudi po strokovni izobrazbi pripada in sicer, da se šefom računovodstev da položaj, odgovarjajoč prejšnjemu VI. čin. razredu, t. j. da se ga uvrsti v I. kategorijo V. skupine. Njegov namestnik pa naj se uvrsti v I. kategorijo VI. skupine. Ostalemu računskemu uradništvu naj se zagotovi časovno napredovanje v rokih, ki so določeni s čl. 57. službene pragmatike. Glede naslovov posameznih položajev je povdaril potrebo po enotnem principu ter zahteval, da se v naslovu povdari značaj (raCunsko-kontrolne) službe.
Slednjič je poročal rač. svetnik Dolžan o nekaterih notranjeorganizatoričnih vprašanjih s posebnim ozirom na potrebo, da je v organizaciji včlanjeno le uradništvo s polno kvalifikacijo.
Med slučajnostmi se je izrekel protest proti odgoditvi uradniške stalnosti.
Z odobravanjem se je izrekel protest zagrebških tovarišev, ki so povodom zadnjega obiska fin. ministra v Zagrebu intervenirali pri njem v smislu zahtev rač. uradnikov. Fin. minister je ob tej priliki izjavil, da uvideva popolno upravičenost teh zahtev, ki jim bo po možnosti ugodil.
S tem je bil dnevni red skupščine izčrpan. V ponedeljek zvečeT so priredili zagrebški računski uradniki na čast delegatom prijateljski sestanek, dne 22. junija pa je odšla posebna deputacija saveznega odbora k fin. delegatu dT. Pintarju in mu predložila zahteve, ki so bile predmet poročil na občnem zboru.
Kongres protialkoholnih borcev Jugoslavije
se je vršil dne 20. in 21. L m. v Skoplju. Navzočih je bilo 60 delegatov iz raznih! krajev države od Maribora do Bitolja. Slovenske protialkoholne organizacije je zastopal g. Puhar iz Ljubljane. Poleg drugih' so prisostvovali armijski general Vukotič, veliki župan skopljanske oblasti Vildovič, ravnatelj Erezovič kot zastopnik ministrstva prosvete, Džurič kot zatopnik ministrstva za narodno zdravje, dr. Stajič iz Beograda, ravnatelj Markovič iz Zagreba, dr. Vukovič iz Sarajeva itd.
Kongres je med drugim sklenil, da se naj kar najbolj pospešuje proizvajanje brezalkoholnih sadnih' sokov, sušenje sadja in izdelovanje raznih sadnih mezg.
Ob tej priliki je g. Puhar demonstriral aparat za preprejčenje vrenja sadnih" sokov.
Ženski Savez kraljevine SHS je izrazil željo, naj se čim prej doseže pravo lokalne opcije. Kako upravičena je ta želja, nam priča, da se je popilo preteklo leto v Beogradu 15 milijonov litrov vina, v Ljubljani nad 3 mil. in v srezu Zenica v Bosni kon-zumiralo 40.000 hI rakije. Stotisoče vagonov krompirja, žita in sadja se letno pretvori v žganje, a število tuberkulozne in duševno manjvredne dece v Jugoslaviji sc strašno dviga.
Sprejeta je bila tudi resolucija, naj uvede država potujoče kurze za brezalkoholno uporabo grozdja.
Večina delegatov je po končanem zborovanju pohitela še v Prištino in na Kosovo polje. Prihodnji kongres se bo vršil junija 1927 v Ljubljani.
Danes Pat in Patachon
v izborni burki
,,LJUBEZEN V SNEGU"
Predstave ob 4., pol 8. in 9. uri.	KINO IDEAL.
šic je kmalu po prevozu v nepopisnih mu« kah izdihnil. Ljudje, pazite na take pred« mete, kjer je plamen v dotiki z eksploziv« no snovjo.
Dosmrtna ječa za zverinskega sina
Kasacijsko sodišče v Novem Sadu je v sredo izreklo znamenito razsodbo. Priziv« no sodišče v Novem Sadu je pred kratkim obsodilo kmeta Nikolo Gavriloviča iz No« vega Sada na doživljensko ječo. Gavrilovič se je lani spri s svojo materjo in v naj« večji razburjenosti jo je napadel z nožem ter jo v pravem pomenu besede zaklal. Ra« nil jo je na dvajsetih mestih in od teh ran je mati pozneje umrla. Okrožno sodi« šče je obsodilo Gavriloviča na 15 let ječe, državni pravdnik pa se je pritožil, prizivno sodišče je kazen zvišalo na doživljenjsko ječo in kasacijski sod je slednjič to obsod« bo potrdil.
Fantazije o zlatem rudniku v planini Ivanj
Kdor se je kdaj vozil iz Sarajeva proti Gružu, gotovo pomni, da se par ur po vožnji iz Sarajeva začne cela vrsta pTedo» rov, ki so izvrtani skozi planino Ivanj. Predori so v mnogih ozirih zelo nepraktič« ni, zato je bilo pred časom sklenjeno, da se mesto dosedanjih predorov izvrta nov predor, ki bo znatno olajšal lokomotivam porabo energije. Ta predor, ki bo znatno nižji od dosedanjih tunelov, ter bo pred« Stavljal minimalno nevarnost za vlake in potnike, je že v delu. Spomladi so zgradili na primernem terenu delavske barake, kmalu na to so prišli dninarji in posel gre sedaj spretno od rok.
Te dni pa je nenadoma v Sarajevu po« čila vest, da so dela na Ivanju ustavljena, baje radi tega, ker so delavci naleteli na zlato žilo. Novica se je širila od ust do ust, v vsaki izdaji je nekaj pridobila in ti« sti, ki so jo culi poslednji, so vedeli pri« povedovati dalje, da so v Ivanju že nato« vorili okrog deset vagonov zlata. Seveda je bil vse to produkt lahkoverne ljudske do« mišljije, kajti na zlato žilo ni naletel v Ivanju nihče, delo za vrtanje predoTa pa se ni ustavilo, temveč je samo nekoliko skrčeno radi zmanjšanih kreditov.
t— Podrobnosti k razstavi ženskih roč> nih del. Dekliška šola v Trbovljah je pri« redila razstavo, h kateri objavljamo sledeče podrobnosti: Deklice na nižji stopnji so se vadile v pletenju in kvačkanju. Izdelovale so jopice, čepice, čipke, torbice, vstavke in nogavice. Srednja stopnja je izdelovala brisalke s tuneškim vbodom, prte in prtič« ke, okrašene z narodnimi motivi. Vzorci so izvedeni povečini v križastem vbodu. Na« dalje so napravile mnogo žepnih robcev z ažurjem in čipkami. Višja stopnja pa se je urila v šivanju in vezenju. Učenke so iz« delale mnogo lepega, modernega perila, blazine, zastore, namizne prte in razne pr« tičke. — Na nižji stopnji se je risalo s svinčniki in barvniki, gojilo se je spomin« sko in ilustrativno risanje. Na srednji stop« nji so se slikale in polnile s čopičem plo» skve, največ se je risalo nazorno, gojilo se je tudi spominsko risanje in ilustriranje. Višja stopnja je risala z barvami naravne redmete, upoštevajoč perspektivo, svetlo« o in senco. Vadila se je tudi v spomin« skem risanju in ilustriranju, kombinaciji in ornamentiki. Vsaka učenka si je napra« vila risalno mapo po lastnem okusu, okra« šeno z narodnimi ali geometričnimi orna« menti ali s cvetjem. Razstavljene so bile tudi slike, izdelane na steklo, in razgledke, ki so se prodajale v korist «Pomladka Rde« čega križa®. Čisti dobiček je znašal 228.70 dinarjev.
Paša - vzrok dolgotrajne pravde
Že leta in leta traja prepir med Sremci in med občinarji iz komitata Torontal.Te« mes. Stranki se prepirata za 26.000 oralov ozemlja, ki nudi izborno pašo ter je prav* zaprav lastnina občin Opova, Ovča in Ba« randa. Občine onstran Donave v Sremu so imele doslej navado, ki je postala že tra« dicijonalna, da so v času poplav in narast« le vode poslale svojo živino na višje sto« ječe banatske pašnike. Tako se je zgodilo, da so si Sremci začeli lastiti pravice, ki ni« so bile nikjer utemeljene, katerih pa tudi nihče ni negiral. Vendar je prišlo radi upo« rabe pašnikov v omenjenih občinah že več« krat do sporov, ki so se parkrat končali s krvavimi pretepi
Konflikti so postajali posebno zadnja le« ta vedno bolj pogosti, tako, da se je čutil
TS*- O
Velike demonstracije v Splitu
Split, 25. junija
V Splitu so snoči iz neznatnih protestov proti italijanskemu imperijalLzmu narastle velike demonstracije, ki so končale z brutalnim nastopanjem varnostnih organov in ki posebno drastično "S'2-rakterii.'.iraio ero današnjega režima.
Na Francoski obali je pred kavarno Mulkačič zvečer svirala godba nekatere narodne pesmi in so pri tej priliki padli vzkliki: »Dol s konvencijami, dol z italijanskim imperijalizmom!« Kakor bi trenil, je v akcijo stopila policija in začela razganjati neznatno množico. Postopanje varnostnih organov, ki so vsak vzklik »Dol z Ninčičem!« ali »Živela Dalmacija!« kvitirali z udarci sablje in z aretacijami, je hipoma privabilo na ulice vedno večje množice in demonstracije so zavzemale vedno večje dimenzije.	,
Okrog pol 10. je prihitelo na ulico tudi orožništvo. Začuli so se vzkliki: »Dol z Italijo!« in »Evviva Ninčič!«... Navzlic neprestanim atakam policije so manifestanti prepevali rodoljubne pesmi in je njihovo število neprestano na-rčLŠČ3.1o
Končno ie policija skupno z orožni-štvom blokirala vse ulice in začela divje razganjati maniiestante ob obali. ie-pene so bile tudi nekatere ženske, a orožniški podporočnik je besno podrl na tla nekega mladeniča, ki je samo za-kašljal V paniki je več oseb pretrpelo težke poškodbe. Vsi ti prizori pa so vzbujali vedno večje ogorčenje in četudi je Split v lesku nasajenih bajonetov sredi noči izgledal kakor v obsednem stanju, so se demonstracije zdaj tu zdaj tam ponavljale do jutra.
Odkritje spominske plošče beograjskim visokošolcem, ki so padli v svetovni vojni
Na Vidovdan, 28. junija se odkrije v avli stare univerze v Beogradu spominska plcw šča slušateljem tega zavoda, ki so padli v svetovni vojni v junaškem boju kot žrtve za domovino. Ker je število teh žrtev pre« cej veliko, ni bilo mogoče vrezati vseh imen v en sam kamen, marveč je bilo tre« ba za to več plošč. Vse skupaj so stale 150 tisoč dinarjev in na njih se nahaja 300 imen padlih univerzitetnih študentov. Pri« spevke za plošče so dali deloma sedanji slušatelji beograjske univerze, deloma pro« svetni dobrotniki, in v manjši meri rodite« Tj I pokojnikov. Vidovdansko odkritje bo posebno slavnostno. Svečanosti bo priso« stvoval tudi kralj Aleksander s častno ce« to, ki bo izstrelila pred univerzitetnim pcw slopjem salvo ter bo po končani ceremo« oiji defilirala pred spominskimi ploščami.
Rekordni proračun in regulacija Mure
Murska Sobota, 24. junija
Novi proračun, ki znaša 13 in pol milijarde dinarjev, se je spomnil perečega vprašanja regulacije Mure, ki povzroča vsako leto ogromno škodo, z naravnost mikroskopič-niim zneskom.
V	Konjišču pri Cmureku je Mura odnesla v enem letu 7 hektarjev debre in rodovitne zemlje, v Črncih, Cmureku, Apačah, Segov-cih in Lutvercih ni nič boljše. V Meljih pa je škoda naravnost velikanska in se bo morala celo okrajna cesta premestiti. Tudi v Petanjcih, na Tičin:, pri Hrastiu in Rakov-cih bo treba nekaj nujno ukreniti, ker povzroča tam Mura vedno večjo škodo. V območju občin Bunčani, Dokleižovje in Ver.-žej pa je Mura povzročila že take poškod_ be, da sta železniški tir in cesta v največji nevarnosti. Bati se je, da bo prihodnji večji porast Mure napravil še večjo škodo kot leta 1925. Ako v Gomji Bistrici ne bo kmalu pomoči, se bodo morale že letos odstraniti številne hiše, ker je tok Mure oddaljen od njih samo še 12 metrov. Tam obstoji nevarnost, da se Mura ne obrne popolnoma proti severu. V tem slučaju bo vsa vas Dolnja Bistrica v nevarnosti, da jo Mura ne odnese. Kar se pa godi še niže, to se niti popisati ne da.
V	Hotizi-Sv. Martinu se je napravil nov, nad 500 m dolg prekop, vendar sta že nujno potrebna vsaj dva, nekoliko daljša
prekopa, s čemer bi se rečišče skrajšalo za 4 km. Zapreti bi se morala tudi stara struga. Ker je zmanjkalo denarja, se je samo do polovice zaprla in obstoji nevarnost, da bo Mura, ko bo nekoliko bolj narastla, vdrla v staro strugo in odnesla še to polovico zapore.
Sosednja Avstrija vrši neprenehoma vzdrževalna regulacijska dela in skrbi za popolno obvarovanje obreižja.
Kaj pa pravi k vsej tej strahoviti škodi novi proračun, mojstrsko delo radikalno -radičevske vlade? Za regulacijo M-ure je določenih borih 160.000 Din, ki ne bi zadostovali niti za natančnejši ogled in za fi-gurante pri morebitni meritvi, o kakem pri-ičetku deia pa sploh ne more biti nobenega govora. Sicer pa se bodo s temi 160.000 dinarji komaj poplačali še neporavnani računi, med temi celo zaostale mezde delavcem! Tako se v letu 1926 sploh ne bo nič delalo!
Ker je ljudstvo že skrajno ogorčeno, pozivamo sedanje vlastodržce, naj storijo vendarle svojo dolžnost. Volilcem obmur-skih občin pa naj bo zavlačevanje regulacije Mure resen opomin in nauk za prihodnje volitve!
Grozeče povodnji
ln zopet smo pri poglavju o vremenu in dežju. V začetku tedna je izgledalo, da se bo dež umaknil solncu, a to je bila samo kratka nada, ki se ni izpolnila. Nebeške zatvornice se niso zaprle, marveč lije iz oblakov, kar najprej in reke neprestano naraščajo.
Pred vsem grozi našim krajem katastro« fa od Donave. Poročajo, da je reka med Dunajem in Beogradom tako narasla, da že začenja izstopati. Maksimalna višina je na številnih mestih prekoračena in bati se je najhujšega.
Že od Pasove dalje Donava opasno na« rašča in struga reke se je zadnje dni tako napolnila z vodo, da znaša nivo Donave ponekod 1.30 m do 2 m nad normalo. V naši državi se to naraščanje posebno opa« ža pri Bogoju in Apatinu, kjer ni bilo že dve leti tako visoke vode kakor te dni. Novi Sad in Beograd sta med našimi me« sti najbolj ogrožena in če deževje ne pre« neha, grozi Beogradu resnična opasnost po« plave.
Pri Apatinu narašča voda s tako brzino, da se je vnovič bati, da predere Donava nasipe in preplavi okolico. Sava je bila zadnji teden deloma normalna, deloma je celo padala, Drava je bila normalna, Tisa je še nekoliko narasla. Vsled deževja zad« njih dni pa se je tudi vodni nivo Save in Drave dvignil, tako da niso izključene po« vodnji tudi v naši ožji domovini Sloveniji.
Dve žrtvi strele v Zagrebu
Včeraj dopoldne je v Zagrebu razsajala huda nevihta. V bližini igrališča «Gradjan« skega» je strela treščila v dežnik, pod ka« terim sta preko livade hitela na cesto Ivan Suškovič in Ivana Hršak.
Po žici v dežniku je strela skočila Suško« viču na gumb na tilniku in je moža ubila na mestu. Hršakovo pa je samo oplazila in omamila do nezavesti.
Komisija, ki je takoj po nevihti prihitela na kraj nesreče, je ugotovila, da je Suško« vid cerkovnik hrvatske starokatoliške cer« kve, star 23 let. Njegovo truplo je bilo prepeljano v prosekturo, kjer ga bodo ob« ducirali. Hršakova, delavka in mati osme« ro dece, pa je bila prepeljana v bolnico.
Živa plamenica
Iž Djakova poročajo o strašni in tragič« ni smrti nekega trinajstletnega dečka. Ši« me šebešič je bil vajenec pri ličarju in ta« petniku Tomiču. Mojster ga je poslal ne« kam na delo "ter mu naložil, naj pridno ob« žiga in lupi staro barvo na lesu, da bodo pozneje pomočniki lažje pleskali. Za obži« ganje stare barve je uporabljal puščico z benzinom. S puščico pa je tako neprevid« co postopal, da mu je naposled v rokah eksplodirala. Namah je bil ves v plamenu. Ker si ni vedel drugače pomagati, se je spustil v beg. Niti pomislil ni na to, da bo na ta način še bolj gorelo okolu njega. Bežal je vse dotlej, dokler ga niso ustavili ljudje ter ga vrgli na zemljo, da uduše pla« mene. Po riskantnem gašenju se je ljudem vendarle posrečilo pogasiti ogenj na nje« govi obleki, toda dečko je dobil strašne opekline. Leva stran života in glava sta bila en sam voden, boleč mehur. Lokalni zdravnik je svetoval, naj nesrečneža takoj odpeljejo v Osijek, kjer so ga oddali v bolnišnico. To se je tudi zgodilo, a Sebe«
S seje glavnega odbora bratovske skladnice
Pokojnin ne bodo znižali. — Zakaj se še ni vršila anketa v Beogradu.
Trbovlje, 23. junija.
Na včerajšnji seji glavnega odbora bra« tovske skladnice so reševali delegati razne tekoče zadeve. Razpravljali so tudi o ve* likem številu upokojencev po novem pra* vilniku. Ugotovili so, da so pokojninske blagajne nekaterih bratovskih skladnic močno pasivne, kakor n. pr. trboveljska, druge pa zopet aktivne. Ponovno so na* giašali, da je potrebno ravnati se strogo po pravilniku in da se imajo le oni ru« darji upokojiti, ki dokažejo dvetretjinsko nezmožnost dela. Pri razpravljanju o tež« kem finančnem stanju pokojninskih blagajn se je izkazalo, da so zelo obremenili bra* tovske skladnice rudarji, ki so do zadnje* ga vztrajali pri delu in čakali na uzako« njenje tkzv. Žerjavovega pravilnika, ki jim je zasigural povprečno 800 — 1000 Din mesečne pokojnine. Veliko pa je tudi vpo« kojencev, ki jih je bilo potrebno upokojiti radi nastalih redukcij v smislu veljavnega pravilnika.
Delegati niso mogli glede na deficit po« kojninskih blagajn ničesar definitivnega ukreniti, ker je to vprašanje združeno z odobritvijo popravljenega pravilnika v Beogradu. Če bi ostali glavni odbori Bra* tovskih skladnic v državi tako poslovali kot posluje slovenski, ki je pravočasno po« slal svoje predloge k predelanemu pravil« niku, bi se rudarska anketa v ministrstvu za šume in rudnike v Beogradu že lahko vršila. Zvedeli smo namreč, da se neka« teri glavni odbori bratovskih skladnic še niso odzvali pozivu ministrstva, radi česar se bo mogla vršiti rudarska anketa šele okoli 1. septembra. Do znižanja pokojnin rudarskim upokojencem do tega časa še ne pride, zato se naj upokojenci pomirijo. Znižanje v smislu pravilnika bi izjemoma nastopilo le v tem slučaju, če bi ponehala draginja za 10 odst. Kaj bo sklenila ru« darška anketa v Beogradu, se seveda še ne ve. Jasno pa je že sedaj, da bi bilo stanje bratovskih skladnic vse drugačno, če ne bi bile med vojno prisiljene podpisovati milijonska posojila. Tudi o teh posojilih se bo govorilo na radarski anketi, vendar pa je malo upanja, da bi se dalo v tem oziru nekaj pozitivnega doseči.
9	?
Slovenci na Ruskem
Praški list »Československa Republika« ugotavlja, da kulturne vezi z Rusijo stalno nazadujejo kljub priznanju sovjetov. Nato piše list, da bi morali, če že nimamo stikov z ruskimi pisatelji, umetniki in javnimi delavci, vendar skrbeti za naše manjšine na Ruskem. Letos je ta skrb posebno nujna, ker se je posrečilo po dolgem moledovanju pri komisarijatu za nacijoualne zadeve dobiti dovoljenje za Češke šole. Lani je imenoval prosvetni komisar ukrajinske republike češkega šolskega nadzornika in je otvoril 7 novih čeških šol. Sedaj obstoji 17 čeških šol s 23 učitelji v Ukrajini, 4 šole na Kavkazu in 2 na Krimu. Nadaljnje šole bodo otvorjene letos. Praški list poziva posamezna narodna društva, da prevzamejo pokroviteljstvo nad to ali ono šolo ter io zalagajo s knjigami, učili itd. Ne vemo, ali je znano naši javnosti, da obstojajo v južni Rusiji tudi slovenske naselbine. Čitali smo o mali vasi »italijanskih ribičev slovenskega jezika« ob črnem morju, ime 2a' ni navedeno. Poleg Vladikavkaza obstoji večja naselbina, imenovana »Italijanski hutor«, ki šteje do 50 rezijanskili in notranjskih Slovencev. Izselili so se že pred vojno, pečajo pa se z vinogradništvom. Sovjetska vlada ie dovolila ustanoviti v zadnji naselbini italijansko šolo, za katero bo skrbel italijanski konzulat v Tiflisu. Ali ve kdo pri nas za te Slovence?
na velesejmu paviljon „1" štev. SS0 novost v prekrasnem ročnem delu.
Slepar s čudodelno travo
Iz Skoplja poročajo o naravnost never« jetnem slučaju. Bivši občinski tajnik iz La« zarjevega polja Petar Ggjorgjevid je hodil od vasi do vasi, zbiral vaške fante ter jim lagal, da ima čudodelno travo, ki privabi k vsakemu fantu tisto dekle, katerega si že« 1; za ženo. Seveda je ta čudodelna vaba silno delovala posebno na slabiče, pohab« ljence in duševno omejene mladeniče. Pe« tar Ggjorgjevič pa se ni zadovoljil samo s pripovedovanjem, marveč je tudi zahte« val od fantov, predujme za čudodelno tra« vo in je na ta način izvabil iz mladih lju« di okoli 3000 Din. Prejem teh novcev je potrdil s posebnimi pobotnicami.
V Turškem selu je izvabil 3000 Din in 3 zlate turške lire od nekega Todora Apo« stoloviča, nekemu seljaku pa je izmamil 1200 Din in je obema obetal, da bosta v najkrajšem času dobila za žene tisti de« kleti, kateri si želita.
Gjorgjevičeva sleparska akcija pa ni do« živela častne slave. Ko so prevarani fant« je videli, da deklet ni in da tudi denar ne pride nazaj, so naznanili moža orožnikom, in ti so ga aretirali ter zaprli v preiskoval« ni zapor. Ljudje so sedaj radovedni, če mu ho «čudodelna trava® pomagala priti iz za« pora.
Preklic
Podpisani obžalujem, da sem dne 24. t. m. ob 10. zvečer v vinjenem stanju v go* stilni na Trnovskem pristanu in na Kra« kovskem nasipu razžalii gospode N. N. ter |h prosim tem potom za odpuščanje
OplSl
KAMNIK. Somišljenike in prijatelje društva »Edinosti« v Kamniku že danes opozarjamo na veliko vrtno veselico, ki se vrši v nedeljo 11. julija. Program bo zanimiv in raznovrsten. Več o tem v prihodnjih dneh in na lepakih. Druga društva pa prosimo, da ta dan upoštevajo. Odbor.
TRŽIČ. Deška in dekliška meščanska šola v Tržiču priredi v nedeljo 27. junija svojo vsakoletno »Vidovdansko razstavo« v šol. telovadtrfci Odprta bo od 8. zjutraj do 6. zveCer. Razstavljeni bodo vsi risarski Izdelki, vsi zvezki ter ženska in deška ročna dela. V ponedeljek se zaključi šolsko leto z »Vidovdajisiko proslavo«, ki bo s pedagoškega stališča posebno zanimiva. Učiteljski zbor je namreč prepustil izvedbo Iste popolnoma učencem samim. Le-ti so si izbrali poseben odbor in določili do podrobnosti ves program. Sedaj pa vlada povsod veliko zanimanje, kako bo ta reč Izpadla.
JESENICE. V torek na praznik sv. Petra in Pavla dne 29. t m. ob 3. popoldne se w-ši velika javna tombola sokolskega društva na Jesenicah. Ker se priCakuJe velik naval občinstva, se bo tombola vršila poleg kolodvora na Jesenicah. Srečke za tombolo se prodajajo po vsej Gorenjsiki in ker je tombola ravno na sejmski dan sv. Petra in Pavla, je računati na velfk dotok okoličanov. Srečke se bodo prodajale tudi na sejmu na Savi pod takozvaoo »rdečo maie-io«. I. glavni dobitek je krasna spalna opra. va lz trdega slavonskega hrasta, vredna nad 7.000 Din. II. glavni dobitek Je popolnoma nov »Singerjev« šivalni stroj, vreden 3.500 Din, III. glavni dobitek Je novo moško kolo, vredno 2.200 Din, IV. glavni dobitek pa je zelo eleganten otroški voziček. Dobitki so razstavljen! v salonu hotela »Triglav« na Jesenicah. Tombola se vrši pod državnim finančnim nadzorstvom. Skupna vrednost dobitkov se oeni nad 32.000 Din.
ŠMARTNO PRI LITIJI. V torek prete-čenega tedna se je raznesla vest, da se je 24latni delavec Martin Ravnihar, ki je bil zaposlen pni rudniku v Sitarjevcu, zastrupil iz še nepojasnjenega vzroka. Smrt uglednega mladeniča je med ondotnim delavstvom izzvala mnogo sočutja. Pokojni je bil spoštovan drug in tovariš med delavstvom. Zdi se„ da je svoje dejanje izvršil v nepremišljenosti — pod vtisom nerazsodnosti. G. obratovodja se je zglasil pri dekanu zaradi cerkvenega pokopa, čemer pa se je g. dekan uprl, češ da to ne dopušča cerkveno pravo. Čudimo se, zakaj ni odrekel pred letom cerkveni obred pristašu SLS, ki se ]e obesil? Seveda Martin Ravnikar ni bil pristaš klerikalne stranke. Delavstvo si bo ta korak klerikalnega glavarja zapomnilo in že danes pove, da pri volitvah ni treba več pošiljati klerikalnih agitatorjev k delastvu. Resnica je, da je klerikalcem vse dovoljeno, četudi mnogi nikdar v cerkev ne gredo, kakršnih imamo baš pri nas mnogo. — Delavcu' iz Sitarlevca.
BOŠTANJ OB SAVI. Proslava petletnice in razvitja prapora dne 13. t. m. Je uspela vrlo dobro. Vsem, ki so k temu pripomogli, izrekamo iskreno zahvalo Posebno še kumici ge. Frani i Jakilovi za krasen trak in velikodušen dar 5.000 Din, br. B. Rači&u za vzpodbudo in napravo lepega prapora, upra--viteljstvu graščine Boštanj za potreben les, vozove itd., ter številnim darovalcem žebljičkov. — Sokolsko društvo.	938 NOVO MESTO. Odkar imamo sporazu^ RR, doživeli smo tudi različna čuda na šolskem polju, ki so posledica objema klerikalcev in bivših kmetijcev, ki prav pridno napredni element učiteljstva zatirajo in nastavljajo prononsirane klerikalce. Doživeli smo, da se je moral zaslužni napredni, a vseskozi objektivni sreski nadzornik Matko umakni« pucljevcu — Pirnatu, a namesto da bi dobil svoje prejšnje mesto kot šolski upravitelj v Novem mestu, moral je iti v pokoj ln na njegovo mesto je prišel klerikalec Grad. Še hujše pa-smo doživeli s strani g. prosvetnega referenta Lončarja, ki je v zadevi Menard-Koželj svečano izjavi'., da bo moral iti oni, ki bo propadel v pravdi, ki sta jo imela med seboj. G. Me-nard je namreč očital g. Koželju politično kameleonstvo in je kot tak sedaj tudi Koželj sodni j sko stigmatlziran. Ko je bilo postopanje v teku, je g. prosvetni referent sam izjavil, da bo moral zapustiti Novo mesto on.:, ki bo pravdo izgubil. In res: Koželj jo je izgubil, ker le bil Menard oproščen pred sodiščem, saj je dokazal popolno resničnost svoje trditve. Čudimo se, da Je g. LončaT pozabil, kaj je rekel, kajti iti je moral — učitelj Weber, ki na celi zadevi sploh ni udeležen. Nerazumljivo se nam zdi to, da more šolska uprava dopustiti, da se po Novem mesta še vedno šopiri vsem »jako simpatični« g. Koželj. Ali bi g. referent tudi tedaj pozabil svoje besede, če bi bil Menard obsojen, — o tem dvomimo. Gospod prosvetni referent je zelo naklonjen radičevcem. To bo veselje, ako s tem postopkom pridobe - Koželja. G. prosvetnega ministra in velikega župana pa prosimo, da malo kontrolirata poslovanje g. prosv. referenta in revidirata njegovo postopanje v tej zadevi. Če je že moral kdo iti, naj gre oni, ki je pred sodnijo pogorel, to je Koželj. Na šoli je sedaj pravi upravitelj pater Akvin, ker g. Grad stori le to, kar hd,e pater Akvin, ki Šikanira deklice s tem, da jih zapira, ker imaio kratke rokave m Jih podi iz cerkve. Če je to na mestu - ne vemo"? G. pater Akvin naj raje stopi v Ka-lanovo sveto vojsko. Vsaj ve, kakšen Je bil na izletu lansko leto in letos. RR vlada in g Pucelj sta nam prinesla le zlo na šolskem polju tn zato bo dan obračuna malo mučen vsem, ki so v tem nemoralnem objemu iskali svoje osebne koristi.
VAČE PRI LITIJI. Tukajšnja drž. osnovna šola Je priredila v nedeljo dne 20. t. m. razstavo ženskih ročnih del in risb. Razstava Je nadvse pričakovanje dobro izpadla; bila je jako okusno aranžirana ter žela vseobčo pohvalo. Razstavo so v obilnem številu poselili zlasti starši, pa tudi vsi oni, ki se zanimajo za napredek naše šolske do-
ce. Na razstavi smo si ogledali preko 200 kosov raznovrstnega vezenja, dielo učenk ponavljalne šole ter 3. in 4. oddelka. Zlasti so ugajali razni prtJčki v narodinih motivih. Tudi risbe so bile zelo čedne In so pokazale, da Imajo nekateri učenci dokaj nadarjenosti in spretnosti za risanje. Vsekakor je pokazala nedeljska razstava na naši šoli, da se učitelj stvo resno trudi za napredek ln izobrazbo mladine, kar Je vsega priznanja vredno.
ŽIČE PRI KONJICAH. Gasilno društvo si je po dvoletnem obstanku nabavilo' briz-gal.no, ki bo blagoslovljena na Petrovo 29. junija. Mnoga bližnja in daljna tovariška društva, med njimi celo Iz Gaberja pri Celju z zastavo, se udeležijo našega slavja. Pričetek slavnosti dopoldne ob pol 10. uri po prihodu vlaka iz Polfčan s sprevodom od kolodvora v Draživasl k župni cerkvi v Ziče, kjer se vrši blagoslov brizgalne. V slučaju dežja se preloži prireditev na nedeljo 4. julija.
SV. PAVEL PRT PREBOLDU. Sokolski pevski odsek priredi' v nedeljo ob 16. popoldne koncert in veseloigro »Eno uro doktor« v dvorani g. Pik! a.	.937
V STOPRCAH PRI ROGATCU priredi šolsko upraviteljstvo dne 27. junija ob 3. popoldne ob prvi polovici novega in stalnega šolskega odra že sedmo prireditev. Tokrat nastopi šolska mladina s petjem, deklamacijami, igrokazom s petjem in igro v štirih dejanjih »Pepe&o«. Dne 28. t m. se pa vtrši Ista predstava ob 9. zjutraj v proslavo Vidovega dne.
RUSE. V našem sokol skern društvu je ®1-vahno delovanje. Sest članov se bo udeležilo tudi zleta v Pragi. V nedeljo dne 27. t m. se vrši društveni telovadni nastop ob 15. v Rušah. Sprevod se formira ob 14. pri železniški positaji ter gre z godbo na čelu skozi vas na telovadiSSe zraven ljudske šole. Vseh 7 točk telovadnega nastopa izpolni društvo samo ln bi glede na to bilo želeti, da prijatelji sokolstva podprejo društvo z obilnim obiskom.
Šport
Trije štajerski Nemci, Fric, Tone in Lojze, so lcrokali v neki ljubljanski kavarni. Spočetka je šlo vse mirno; a mladeniči so se kmalu napili penečega šampanjca, ki jim je pognal v glavo navdušenje in opijanil njih skrite misli, ki so zakoprnele po izrazu. Niso se mogli več premagati, hreščeče je zadonela nemška pesem <Die Wacht ara Rhein». Glaeovi so se podili po kavarni, se mešali z dimom in se zaletavali okoli sosednjih miz. Tedaj je vstal izza neke mize gorenjski Janez, udaril s pestjo po mizi in za vpil: <Zdaj je pa že dositi.> ter skočil proti Nemcem. Mošički so urnih krač zbežali v temo. Tam so pa Ivana počakali in ko je šel iz kavarne, so ga zgrabili in ga začeli tepsti. Janez je otepal okoli sebe, vseeno pa je bil poškodovan nad levim očesom,
radi česar bo Nemec Tone sedel 4 dni. •
Delavec Tine išče službo pa je ne more dobiti. Naloži si vrečo lesenih žlic in gre ž njimi po svetu ter ponuja žlice v nakup, a sebe v službo. Revež je, doma ima namreč tudi bolno mater. Ko gre po solnčni Dobravi, ga pograbi lakota. Ponižno potrka na vrata prve hiše in prosi, da bi mu dali kaj jesti. Prijazna gospodinja mu da celo skledo fižola in presrečni Tine sedi pred hišo in zadovoljno jč svoj fižolek. Pa pride mimo mož postave in ga vpraša, kaj dela. <1, kaj delam, fižolek jem, fižolek, gospod, pa nai nikar ne zamerijo !> A mož postave je vendar zameril in ga naznanil. Ker je pa Tine prosil samo malo jesti, in se sicer trudi, da bi se preživel, ker išče dela, je bil oproščen.
France je bil delavec v strojnih tovarnah. Ker je zelo radoveden, je nekoč stikal po sobici svojega tovariša in našel njegov kovčeg ter ga odprl. Vzel je iz njega več obleke, srajco in uro ter nesel na starino. Starf-nar je kupil dve obleki, a z ostalim je mladi mož odšel proti Zagrebu. Pred sodiščem se je zagovarjal, da ga je zapeljal neki tovariš, s katerim sta ukradeno blago delila. Ker ga je tovariš zapustil, se je sam javil v Zagrebu policiji. Ker je bil France že pred-kaznovan in je njegov priimek Gartner policiji že dobro znan, bo lahko zdaj delal
6 mesecev nove načrte v ječi.
•
Fantje iz okolice Medvod so nekoč videli v Ljubljani keglišče, pa ga niso več mogli pozabiti". Tam za vasjo je tekla ozka stezica, pobojena in blatna, boli jarku podobna kakor pošteni poti. Andrej, Štefan, Janez in France so izvršili po Andrejevem nasvetu ogled na mestu in ugotovili, da bi se dalo tam za vasjo napraviti zasilno keglišče. Vzeli so voz in konja, šli k Savi po pesek in popravili pot. Pa se je nekemu fantiču, ki se podjetja niti udeležil ni, strašno mudilo; nastavil je čez plot desko, kjer bi se krogle pri keglanju ustavljale. Ustavile pa se niso krogle, temveč biciklist Kristel, ki je vozil tamkaj pozno zvečer. Padel je s kolesom vred in razžaljen naznanil navdušene keglače. Fantje so sodniku predložili potrdilo županstva, ki priznava, da je pot zdaj mnogo boljša, ker so jo fantje popravili. Izpovedali so tudi, da ne vedo, kdo je položil desko na stezo. Odšli so oproščeni.
Mtteoroioski ta-jot. ■> tiuKjam. 25 junija 192
Službene objave LNP.
Seja u. o. dne 23. VI. 1926.
Kooptira se v u. o. namesto g. Arharja g. Pogorevc. — Na dopis SK Red Star z dne 17. t. m. se bo odgovorilo pismenim potom. Na dopisnico MO Celje z dne 16. t. m. se sporoča, da je rev. medmestna tek« ma Ljubljana : Celje dne 27. ali pa 29. fm. nemogoča. V ostalem prejme pismeni od« govor.
Na znanje se vzame dopis ASK Primorje z dne 16. t. m., v katerem javlja održanje manifestacijskega izrednega občnega zbora za dne 20. t m.
Sporoča se vsem klubom LNP«a, da se bo vršila redna glavna skupščina LNP*a dne 15. avgusta v Ljubljani. Dnevni red v smislu § 16. pos. pravil. Čas in kraj skup« ščine se bo objavil pravočasno.
Seja p. o. dne 24. VI. 1926.
Verificirajo se za SK Celje Regner An« drej, ker se vrača v svoj matični klub, s pravom takojšnjega nastopa. Lesjak Franjo Gerdina K&rol, Koprivšek Josip, Stojkovič Franc, \Veber Franc in Soline Stanko s pravom nastopa dne 1. VIL 1926.
II. kolo pokalnih tekem se vrši, ker nasto pi reprezentanca LNP. 27. VI. 1926. v Za« grebu, dne 4. VII. Ljubljanski klubi se po« živa jo, da ne prirejajo ta dan nikakih pri« reditev. Prv. tekma SK Jadran rez. : ŽSK Hermes rez., ki sc ni vršila radi odpovedi igrišča, se vrši 29. VL 1926. na igrišču Ili« rije ob 14. Službujoči odbornik LNP 29. VI g. Matjašič nadz. nad red. in blag. službo.
Članstvu ASK. Primorja. Danes zvečer ob 2235 sprejem družine S. D. Adrije na kolodvoru.
LLAP. Danes ob 18. uri važna seja u. o- Točno! Tajnik.
.4SK Primorje komb. : SK Slovan komb. V nedeljo dne 27. t. m. ob 18. na« stopita moštvi navedenih klubov v prija« teljski tekmi. Tekma bo nudila dovolj za« nimivosti vsled tega, ker oba kluba nasto« pita teden pozneje v II. kolu pods. pokal* nih tekem. V slučaju slabega vremena se tekma ne vrši, pač pa mladinske pokalne tekme.
Kolesarska sekcija ASK Primorje skli« cuje za danes v soboto ob 8. zvečer v re* stavraciji Zvezda sestanek vseh dirkačev in članov, radi razgovora o predstoječih dirkah. Ob 9. uri sestanek odbora in vseh funkcijonarjev. Radi važnosti udeležba obvezna!
Semifinafe juniorskih pokalnih tekem. Jutri v nedeljo se odigra II. kolo junior« skih pokalnih tekem. V tem kolu nastopi« jo juniorji Primorja proti onim SK Reka, in sicer na igrišču Primorja. Kot predtek* ma se vrši prijateljska tekma SK Jadran jun. : SK Mladika. Prva tekma prične ob 14.15.
Iz odbora za izvedbo juniorskih tekem. Pozivata se SK Krakovo in SK Reka, da predložita v nedeljo dne 27. t. m. ob prili« ki tekem na igrišču službujočemu odborni* ku g. Kumpu Gv. dokumente za dokazilo starostne dobe (spričevalo, krstni list aH slično). — Tajnik.
Termini tekem za pokal kralja Aleksaru d ra. Ker proti žrebanju terminov z dne 2. junija za tekme za kraljev pokal ni do« spel od nobenega podsaveza noben protest, ostanejo v veljavi termini, ki smo jih ne* davno objavili. Prvo kolo se vrši torej 1. avgusta. Ljubljanska reprezentanca igra v Ljubljani proti osiješki reprezentanci.
S. D. Adrija (Trst) : ASK. Primorje. V nedeljo, 27. t. m., bo hazena družina tr* žaškega SD. Adrije gost našega ASK Pri« morje. Po dolgem presledku bo to prva mednarodna bazenska tekma v letošnji se« zoni. Družina Adrije je homogena celota; odlikuje jo zelo hiter start in pred golom nizka, toda zelo učinkovita kombinacija. Svoje najboljše moči ima Adrija v desnem krilu in v branilki. Tekma se vrši na pro« štoru Primorja in prične ob 16.45. Pred in po tej tekmi se istotam vršijo nadvse za« nimive juniorske nogometne tekme za po* kal ASK. Primorja.
Turnir v Wimbledonu. London, 25. 'ju* nija. Senzacija današnjega dne je bil poraz Suzane Lenglen in njene partnerice Vlasto. Izgubili sta proti ameriškemu paru mis Bro\vne*Ryan 6:3, 7:9, 2:6. Borotra je po« razil Angleža Lowa 6:3, 6:4, 7:5, Kinsev Brianda (Hol.) 6:4, 6:2, 6:4 in Anglež Ma* ves Švicarja Aeschlimanna 2:6, 5:7, 6:1, 6:1, 6:4. Koželuh»2emla (Čeha) sta zmaga* la nad Angležema Ratcliffe=Drew 3:6, 6:3, 6:1, 8:6, Avstrijca BricksGlanz pa sta že v prvi rundi izpadla proti bratoma Collins 1:6, 3:6, 6:8.
— Zanimive kolesarske dirke. Kolesar« ska sekcija A. S. K. »Primorje« priredi dne 28. t. m. medklubsko propagandno stafetno dirko na progi Ljubljana«Višnja gora«Ljub»
ljana«Vrhnika« Ljubljana «Kranj»Ljublja« na«Kamnik«Ljubljana; skupaj 194 km. Start ob 8. na Kongresnem trgu, predaje istotam; cilj ob 14.30 na igrišču »A S. K. Primorje« na Dunajski cesti. Ob 15. pričetek dirkali« ščnih prireditev na istem igrišču z zelo za« nimivim sporedom. Občinstvu se bodo nu« dile zelo napete borbe za zmago radi ude« ležbe številnih zunanjih klubov z najbolj« šimi dirkači. Prijave sprejema najkasneje do petka 25. t. m. ob 22. g. Fr. Brumat, kavar« na «Zvezda». — Tajnik.
poroePlo
Viš!n , Daromeira 308.8 ni
1 Kraj j Cas opazovanja		i arom.	Temper.	Rei. tfle-ga .. »/0	Smei vetra in brzina v m	Oilidi- (1BS1 0—10	Vrsta padavine	
							oc apezovan:;:	mm (o 7 ure
	7	758 0	180	85	N 0.5	10		1.0
Ljubljana j	8.	757-9	18-2	84	NE 0.5	10		
(dvorec	14.	7592	26-1	90	NNE 2	10	dež	
	21.	7601	146	89	NE 1	10	škrop	2.0
Mariboi . . .	8.	759 8	160	85	NW 7	10	dež	
Zagreb . . .	8.	7580	22-0	82	ESE 5	9		0.1
Beograd . . .	8.	7583	22-0	75	mirno	2		1.0
Sarajevo . . .	8.	759 0	19-0	78	mirno	10		
Skoplje . . .	7.	759-1	■230	58	NW 1 jI	10		
Dubrovnik . .	7	7596	23-0	74	E 1.5	10		10.0
Praga ....	7	762-1	11-0	-	NNW 5	lo		
Gospodarstvo
Tržna poročila
Novosadska blagovna borza (25. t. m.). Pšenica: baška, 5 vagonov 332.50; banat-ska, 1 vagon 320. Turščica: baška, 8 vagonov 152.50; sremska, 3 vagoni 152; srem-ska, Stara Pasova,'1 vagon 155. Moka: baška, <2», 1 vagon 490; baška, <5>, 1 vagon 440. Tendenca mlačna.
Svinjski sejem v Maribora (25. t. m.). Do-gon 113 svinj in 1 ovca. Radi deževja je bi! dogon slab, enako je bila manj živahna kupčija. Prodanih je bilo 87 svinj. Cene so bile naslednje: prasci, 5—6 tednov stari 125 dn 150, 7—9 tednov stari 150—200, 3—4 mesece stari 350—370, 5—7 mesecev stari 420 do 450, 8—10 mesecev stari 550—580 Din za komad; 1 kg žive teže 10.50—12.50. 1 kg mrtve teže 15—17 Din.
Dunajska borza za kmetijske produkte (24. t. m.). Na zunanjih trgih mala kupčija brez posebnih tečajnih sprememb. Le Budimpešta je bila malo čvrstejša. Na Dunaju se čvrstejša tendenca ni mosla obdržati. Kotirajo vključno blagovnoprometni davek brez carine za 100 kg v šilingih: pšenica: domača 47.50—4Š; rž: 26—27.50; turščica: 23.75—24.75.
V Ljubljani je povprečni barometer višji kot včeraj za 1.6 mm.
Solnce vzhaja ob 4-13 zalisia ob l'J-51. tur, . zi;a:» oh 20-36. -abaja ob 04 40.
Dunajska vremenska napoved za «ohot;>: Najbrže še pretežno oblačno, deževno in
hladno.
Trža.,ka vremenska napoved za soboto: Različni lahki vetrovi. Nebo oblačno; dež. Temperatura od 17 do 21 stopinj. Morje nekoliko nemirno.
= Šesti redni občni rbor Zveze trgovskih gremijev in zadrug za Slovenijo se bo vršil v pondeljek 28. t. m. ob 9. dopoldne v dvorani Narodnega doma v Kranju z. naslednjim dnevnim redom: 1.) Naznanila načel-stva. 2.) Poročilo tajništva o delovanju Zveza leto 1925. in poročilo pregledovalcev rasa leto 1925. in proočilo pregledovalcev računov. 4.) Proračun in določitev zvezne doklade za leto 1926. 5.) Razprava o predlogih gremijev in delegatov. Resolucije, fi.) Volitev zveznega odbora in dveh pregledovalcev računov. V primeru nesklepčnosti bn po členu 13. zveznih pravil eno uro pozneje ravno tam z istim dnevnim redom dru s občni zbor, ki pa sklepa veljavno ne glede na število navzočih članov.
— Tržni dan na ljubljanski borzi. Kakor nam poročajo, je uprava Ljubljanske borze sklenila, da uvede jx>leg dosedanjega rednega poslovanja še vsakotedeuski tržni dan; določila je za ta dan soboto. Ta korak borzne uprave bo k razvoju borze gotovo znatno pripomogel. Sobota je v našem trgovskem svetu gotovo najprikladnejši dan, ki lahko privede v Ljubljano vse trgovce, industrij-ce in mlinarje, da se zbirajo na borzi, bodisi da blago kupujejo ali prodajajo. Med tednom bi tak tržni dan morda ne imel uspehe. Namen tržnega dne je v tem, da je tr-gvocem dana tudi možnost osebnega udejstvo vanja na borzi. Važnost takega tržnega dn" so uvidela vsa mesta, kjer se nahajajo borze in so uvedle številne borae tak glavni tedenski tržni dan.
= Konkun je razglašen o imovini Nežike Pfeiferjeve, trgovke v Petrinf. Prvi zbor upnikov bo 10. julija ob 10. dopoldne prt okrajnem sodišču v Kočevju.
= Odpravljena konkurza. Konkurz o imovini tvrdke Fritz Rasch v Celju je odpravljen, ker se je vsa masa razdelila. — Kon kurz, razglašen o imovini Ignaca Baioha, trgovca v Mariboru, je odpravljen, ker so temu pritrdili vsi upniki .
= Obtok novžanie Narodne banke SHS je padel od 8. do 15. t. m. za 118.6 milijona na 5549 milijonov Din. Kovinska podloga se je zmanjšala za blizu 1 milijona 423.9 milijona dinarjev v zlatu in neznane vrednosti.
LJUBLJANA. (Prve številke povpraševanja, druge ponudbe in v oklepajih kupčij-aki zaključki.) Vrednote: investicijsko 72.50—73, Vojna škoda 302.50—0, zastavni in komunalne Kranjske 20—22, Celjska poso-jilnica 193—0, Ljubljanska kreditna 175 do 195, Merkantilna 100—103, Praštediona 863 do 865, Slavenska 49—0, Kreditni 165—175. Strojne 80—86. Vevče 102—0, Stavbna 55 do 65, šešir 103—105 (105). — Blago: Zaključek: lipa, hlodi od 35 cm naprej. o<1 2.50 m dolžine naprej, brez velikih grč, fco Podbrdo trans., za 100 kg, 1 vagon 36-6S (66). Povpraševalo se je po hrastovih drveh, bukovih hlodih in hmeljevkah. Drugače same ponudbe večinoma v kmetijskih pridelkih brez povpraševanja.
ZAGREB. Zasebni papirji brez spremembe. Tendenca za Vojno škodo se je dalje okrepila. — Dinar je bil dopoldne nespremenjen. Mednarodno beleži Pariz močnejši porast. Čvrstejša je tudi lira. Skupni devizni promet na zagrebški borzi 7 milijonov Din. Notirale so devize: Am-terdam izplačilo 2273—2283, Dunaj izplačilo 799 do 803, ček 798.65—802.65, Berlin izplačilo 1347—1351, Italija izplačilo 204.18—205.38, London izplačilo 275—276.2. ček isto. Ne<v York ček 56.36—56.66, Pariz izplačilo 164o do 166.5. Praga izolačilo 167.28—168.28. ček isto, Švica izplačilo 1094.224—1098.22 i: efekti. bančni: Eskomptna 101—103. Hipo 56—56.5, Jugo 92—93, Ljubljanska krr-ditna 175—0. Praštediona 55 0, Narodna 3990—4000; industrijski: Šečerana 0«ijek 270—275, Slaveks 110—115, Slavonija 33 do 35, Trbovlje 336—340. Vevče 102—110; ■>■.-žavni: investicijsko 73—0. agrarne V< 415. Vojna škoda, promptna 310.5—311 :ni>> 314 do 314.5, avgust 0—318.
BEOGRAD. Devize: Dunaj 799-800.5. Berlin 1347.5—13485, Bukarešta 21.5 25. Italija 205—206. London 275.4—275.5. N--York 56.52, Praga 167.65—167.7. Švica 1095.5—1096.
CURIH. Beograd 9.1325, Berlin 123. Ne York 516.625. London 25.1375, Pariz 15.075. Praga 15.3125, Budimpešta 0.007235. Buk . rešla 2.2975, Sofija 3.725.
TRST. Devize: Beograd 48.50 49.5 Dunaj 385—392, Praga 81—81.75. Pariz 79.*: do 80.50, London 133.25—133.75. New York 25.40—25.60, Curih 527 -533. Budimpešta 0.0380—0.0390, Bukarešta 12.25-12.75: v. lute: dinarji 48.25—48.75, dolarji 27.30 io 27.50. 20 zlatih frankov 105—106. zlata lira 535.27.
DUNAJ. Devize: Beograd 12.4025 do 12.5225. Berlin 168.03—168.53. Budimpešta 98.75—99.05. Bukarešta 3.15—3.17, London 34.3550—34.4550. Milan 26.12—26.22. Ne v York 705.55—708.05, Pariz 20.88—20.98. Pri ča 20.9850—20.9750, Sofija 5.0875—5.1275. Varšava 69.55—70.05, Curih 136.57—137.07: valute: dinarji 12.46—12.52, dolarii 703.10 do 707.10.
Deviza Beograd na ostalih bonsah: v Pragi 59.725. v Berlinu 7.425.
Izletniki, prizanašajte naši planinski flori!
Domače vesti
Koncerti in plakati
so sicer privlačna in pridobitna sila za razne prireditve, ne dosežejo pa nikdar one pridobivne moči, ki jo vsebujejo in nudijo
„3UTR0VI" oglasi
svojim inserentom.
Glavna sejmska številka « Jutra », ki bo prava trgovska in industrijska reprezentanca «Slovenije* izide jutri zjutraj. Ta številka bo svojim inserentom nedvomno pripomogla do novih trgovskih zvez. Oglase za to številko sprejema oglasni oddelek «Jutra» v Prešernovi ulici št. 4, tel. 492
samo še danes do 5. ure popoldne.
Jadranska straža
povodom diskusije o konvencijah z ^ Italija
Slovenski Hamlet: »Biti ali ne biti, to je vprašanje!«
*	Odlikovanje rezervnih oficirjev. Iz Beograda poročajo, da bo kralj za Vidovdan podpisal ukaz, s katerim bo odlikovanih 169 rezervnih oficirjev, zaslužnih za nacijonal-no-vojaško delovanje po udruženju rezervnih oficirjev in bojevnikov.
*	General Vrangel v Beogradu. Prve dni Julija bo došel v Beograd general Vrangel, ki je bil nekaj časa v Belgiji, kjer je posetil tamošnje ruske begunce in ruske šole.
+ Nov konzul argentinske republike. Dosedanji konzul argentinske republike v Zagrebu Alfredo Silvetrinl je po odredbi svoje vlade premeščen v Beograd, vodstvo konzulata v Zagrebu pa prevzame s 1. Julijem konzul Atir Ambrosoni.
*	Poseben vlak za povratek udeležencev slavnostne razsvetljave na Bledu. Na predvečer Vidovega dne t. J. 27. Junija se vrši na Bledu slavnostna razsvetljava. Da se omogoči udeležencem te prireditve povratek domov, bo vozil v noči od 27. na 28. iunija na progi Bled-Ljubljana gl. kol. poseben vlak, ki bo odhajal z Bleda ob 1. uri in dospel v Ljubljano gl. kolodvor ob 3.30.
*	Izpremembe v državni službi. Imenovana sta: Fran Lobnik, doslej tajnik v veterinarskem oddelku kmetijskega ministrstva, za veterinarja pri ljutomersko-radgonskem okrajnem glavarstvu s sedežem v Gornji Radgoni, in Franc Baš, doslej v Gornji Radgoni, za veterinarja pri okrajnem glavarstvu v Mariboru-levi breg. Poštni uradnik Fran Visočnik je imenovan za računskega uradnika 3. skupine II. kategorije pri direkciji pošte in brzojava v Beogradu.
*	Odvetniški izpit sta položila včeraj pri višjem deželnem sodišču v LJubljani gg. dr. Makso Snuderl, konclpijent pri mariborskem odvetniku dr. Boštjančiču in dr. Fran Lokar iz Ljubljane.
*	Kongres učiteljstva meščanskih šol bo v dneii 4., 5. in 6. julija v Sarajevu. Na dnevnem redu letošnjega kongresa so za enoten ustroj, razvoj Ln procvit meščanskih šol v naši državi zelo važna vprašanja.
*	Iz uradnega lista. »Uradni list* ljubljanske in mariborske oblasti objavlja v 58. številki zakon o izpremembi člena 289. finančnega zakona za proračunsko leto 1926-27., nadalje natečaj za gojence vojaško-obrtne šele, natečaj za sprejem gojencev v inže-niersko podčastniško šolo v Mariboru in od lečbo o razvrstitvi začasnih poštnih sprevodnikov.
*	Železničarska konferenca. V nedeljo se vrši v Zagrebu konferenca železniškega osobja vseh kategorij iz področja zagrebške železniške direkcije. Konferenco je sklicalo tajništvo Ujedinjenega saveza železničarjev Jugoslavije ter se bo zlasti bavila z gmotnimi razmerami železničarjev ter na povedanim štedenjem v železniškem resoru Konference se bodo udeležili tudi delegati iz področja ostalih direkcij, predvsem iz Niša, Beograda, Indjije, Subotice, Sarajeva ter iz vseh večjih krajev Slovenije.
*	Izpraznjena mesta državnih cestarjev.
V	območju gradbene direkcije v Ljubljani je popolniti 14 mest državnih cestarjev v okrožju gradbenih sekcij Ljubljana, Kranj, Novo mesto, Maribor in Murska Sobota. Služba je pri prvih treh letih začasna, potem dobi uslužbenec ob pogojih, ki jih določa zakon, službeno stalnost. Interesente opo zarjamo na tozadevni razpis v včerajšnji številki »Uradnega lista«.
*	Smola Koste Todorova. Bivši bolgarski poslanik v Beogradu Kosta Todorov, ki živi v Beogradu, je beograjski policij! prijavil, da je izgubil svojo listnico z važnimi dokumenti ter 4fiO dolarji in 40 funti šterlin-zov.
*	Prva starokatoliška poroka v Sarajevu.
V	Sarajevu je predvčerajšnjim starokatoli-Ski duhovnik Stjepan Zagorac izvršil prvo starokatoliško poroko. Poročil Je svojega tovariša Josipa Jukiča, starokatoliškega duhovnika z neko brhko vdovo.
*	Sprejem učenk v babiško šolo v Beogradu. V babiško šolo v Beogradu se sprejme za letošnji tečaj 35 učenk iz vseh krajev naše kraljevine. Prošnji za sprejem je priložiti krstni list, izpričevalo o dovršeni šoli, občinsko potrdilo o državljanstvu in vedenju, zdravniško Izpričevalo, omožene pa še pismeno dovolilo od svojega moža, po-.
trjeno po pristojnem oblastvu. Prvenstveno se sprejemajo kandidatinje s štirimi gimnazijskimi razredi, če pa takih ni, z dovršeno osnovno šolo v starosti od 21. do 35 let. Prošnje sprejema ministrstvo za narodno zdravje do dne 1. avgusta. Pouk v babiški šoli se prične dne 1. septembra.
*	31.902 skritih aktov. Te dni je srezkJ poglavar Markotič našel pod streho poslopja okrajnega glavarstva v Novi Gradiški 31.902 skritih nerešenih aktov. Med temi je okrog 8000 nerešenih zadružnih spisov. Vsi ti akti izvirajo iz dobe 1921—1925. O tem vzornem poslovanju bo razpravljala Narodna skupščina, kjer so že vložena zadevna vprašanja na notranjega ministra.
*	Provokacija italijanskih mornarjev v Dubrovniku. V dubrovniškem pristanišču se je prošlo sredo pripetil med našimi delavci in italijanskimi mornarji naslednji incident: nekoliko delavcev Hercegovcev ie dobilo nalog, da prelože vagon stavbnega lesa. Ko so se delavci ob obali podali na delo, je neki mornar italijanske ladje »Giustizia« brez vsakega povoda zasmehljivo zaklical prvemu delavcu: »Kaj hočeš, jugoslovenski zamorec? Razbijem ti glavo!« Delavec mu je odvrnil: »Pojdi na ladjo!« Nato mu je Italijan dal zaušnico, ki mu Jo delavec vrnil »z obrestmi«. Mornarju so prihiteli na pomoč oboroženi Italijani ter težko ranili ome njenega delavca. Žandarji so Intervenirali in izvršili potrebne poizvedbe.
*	Afera v novosadskl trgovinski zbornici likvidirana. V Novi Sad poslani inšpektor •ministrstva trgovine in industrije Peter Mi-loševič je ugotovil, da je bil zbornični tajnifc dr. Mirko Kosič nezakonito odpuščen, ker bi morala o njegovem odpustu sklepati plenarna seja zbornice, ne pa samo seja no-vesadskih članov. Zato je vzpostavil dr. Kosiča na njegovo prejšnje mesto.
*	Posebni vlaki za vsesokolski zlet Na konferenci zastopnikov Jugoslavije, Češkoslovaške in Avstrije je bilo sklenjeno, da se za prevoz inozemskih udeležnikov na vse-sokolskem zletu v Pragi da na razpolago osem posebnih vlakov. Vsaka kompozicija bo imela najmanj petindvajset potniških vagonov.
*	Poziv Primorkam. V nedeljo prispe v Ljubljano hazena družina S. D. Adrije lz Trsta in igra z družino ASK Primorje. — Vljudno pozivamo vse Primorke, kakor tudi ostalo ženstvo, da v počast prihoda slovenskih sportašic !z Trsta prisostvujejo polnoštevilno tekmi, ki se bo vršila v nedeljo ob 16.45 na igrišču Primorja, Dunajska cesta.
*	Otvoritev Erjavčeve koče in ceste na Vršič. 27. t. m. se slovesno otvori znana in med planinskimi krogi splošno priljubljena Erjavčeva koča, dočim je koča na Gozdu že dalj časa oskrbovana. Obenem se s slo-vestnostjo izroči prometu za časa vojne napravljena cesta iz Kranjske gore na Vršič. Cesto je naša država popolnoma zanemarila, dasi je eminentne, strategične važnosti. Popravil jo je na lastne stroške privatnik, da bodo lahko vozili po nji vozovi in avtomobili, kar bo jako pospeševalo naš tujski promet.
So že tukaj, Cepeiini iz JKirim' čokolad. Vse občiiOuje, vse ogleduje velesejem, paviljon,
*	Zbirka zakona 1 uaredba I svih propi-sa državne uprave. U zadnji par godina izašao je toliki broj zakona, naredba i nih propisa državne uprave da je njihova evi-dencija bila upravo nemoguča i najpozorni-jem pratiocu, što je bilo tim teže, jer su svi ti prepisi razasuti po raznim službenim i peluslužbenim glasilima —dok je opet s dru ge strane manjkala jedna zbirka takovih zakona i propisa ili barem jedno stvarno i tačno kazalo pomoču kojeg bi se čovjek mogao orijentisati, gdje če koju odredba nači. Toj prekoj potrebi doskočio je sada g. dr. Janko Bedekovič inšpektor min. unutra-šnjih djeia izdavši »Zbirku zakona, naredba i svih propisa državne uprave« u kojoj su na 594 strane velikog formata posabrani najprije po abecednom, a onda po vremen-skom redu sve do uključivo 30. junija 1925. svi zakoni, naredbe i propisi državne uprave. Ova je zbirka, kako se vidi vrlo važna i potrebna, da bez nje ne može biti nijedan upravni činovnik, nijedna oblast, nijedan odvjetnik pa i privrednik — jednom riječju nitko tko sa oblastima ima posla. Ministar-stvo unutrašnjih djela uvidjajuči važnost ove krize preporučilo je pod br. 1572. Ka Br. od 16. maja 1925. njezinu nabavu svim svojim podredjenim oblastima. Cijena je ovoj knjiži u mekom povezu Din 150 (sa poštarinom 165), odnosno tvrdom Din 180 (sa poštarinom 195), te se ona naručuje kod pisca dra Josipa Bedekoviča, Zagreb, Gun-duličeva 26.
*	Zdravniški honorarju Zdravniška zbornica razglaša: Po sklepu zborničnega odbora je vsak zdravnik dolžan zahtevati xa vsako ordinacijo, vsak obisk ali konzilij takojšnje plačilo; Ie pri več časa trajajoči bolezni ob sklepu zdravljenja. Hišni zdravniki so Izjemoma upravičeni, da razpošiljajo račune ob sklepu vsakega pol leta.	939
*	Ekskurzija UJU v Češkoslovaško je iz-neznanih vzrokov glasom brzojavke društva »Edinstvo« v Zagrebu preložena na september. To v vednost prizadetim. Natančnejše obvestilo sledi. — Zletni odsek UJU, pover. Ljubljana.
*	Vidovdanska proslava v Kamniku. K vidovdanski proslavi in veselici v nedeljo 27. t. m. v Kamniku vozi poseben vlak iz Ljubljane gl. kolodvor ob 11.47 minut, prih. na gor. kolodvor ob 11.50, Trzin 12.31, Domžale 12.49, Jarše 13.02, Kamnik 13.10. Vrača se ta vlak Iz Kamnika v LJubljano ob 22. uri. Poleg drugih društev se udeleži pro slave tudi »Ljubljanski Zvon« s svojim me- | šanim zborom. Ljubljančani pridite z ostali- J mi društvi in izletniki ta dan vsi v prijazen j Kamnik, saj so prometne zveze najugodnej- i
še. Vabi vse od blizu ia daleč — Odbor gasilnega društva v Kamniku s sodelujočimi vojnimi Invalidi sreza Kamnik. 920
*	V najrazličnejši obliki in najboljši kakovosti boste videli »PEKATETE« na letošnjem velesejmu v Paviljonu H	940
*	»Čajanka«! Zahtevajte posvod najlzdat-nejše čajne mešanice »čajanka«. Glavna za loga pri tvrdki Franc Kovač v Ljubljani, Hrenova ulica 19.
*	Radloemanacijsko termalno kopališče Dolenjske Toplice (38° C), postaja Straža-Toplice, zdravi z izvrstnim uspehom reuma tizem, neuralgije, ischias, ženske bolezni, eksudate, posledice zlomljenih kosti, zakasnelo rekonvalescencijo po težkih boleznih in operacijah, kron. kožne bolezni itd. Vsaka tukajšnja kura Je tudi okrepčevalna in omlajevalna. Električna razsvetljava, tekoča voda v sobah, sploh moderni komfort Hrana a la carte ali v penzljonu. Cene znižane, prospekte na zahtevo.
*	Najboljša štajerska bi dolenjska vina se točijo na vesellčnem prostoru velesnjma paviljon Fr. Kham, delikatese, špecerlja In vinarnjt, Miklošičeva cesta 8.	890
*	21.000 žganjarskih kotlov (nekateri pravijo, da še več!) bruha vsako leto, kadar dozori sadje, strup v naše ljudstvo! 21.000 zmajev zastruplja maloštevilni slovenski narod! Doslej se Je marsikdo izgovarjal, češ, da ne ve, kako bi ta ali oni pridelek drugače uporabil! Odslej bo tak izgovor nl-čev, ker priredi »Drezalholna Produkcija« ob priliki velesejma dva tečaja, na katerih se bo vsakdo lahko prepričal, da pomeni dosedanji način uporabe sadja narobe-go-spodarstvo. Naj se nam odpre nova pot pametne uporabe pridelkov, nov vir sreče in blagostanja. Mo se še niste prijavili, se še lahko prijavite za drugi tečai, ki se vrši od 4. do 6. julija t. 1. Obrnite se takoj na »Brezalkoholno Produkcijo*, Ljubljana, Poljanski nasip 10.
*	Delavec padel z odra in smrtno ponesrečil. Na Maksimlrski cesti v Zagrebu je predvčerajšnjim pri neki novi stavbi padel z odra delavec Anton Skaza ter se smrtno ponesreči Popolno nezavestnega so Skazo z rešilnim vozom prepeljali v Zakladno bolnico, kjer Je kmalu nato umrl. Anton Skaza, rodom iz Maribora, je bil oženjen in zaposlen pri stavbeni tvrdki Mičullnlč & Habazin.
*	Težka železniška nesreča. Iz Zagreba poročajo: Preglednik vagonov na zagrebškem glavnem kolodvoru Marko Siročič je bil v četrtek dopoldne zaposlen na železniški progi blizu tvornice papirja. Po nesrečnem slučaju je padel pod vagon, ki Je tekel proti kolodvoru. Kolesa so mu odrezala obe nogi. Nesrečnega železničarja so prepeljali v bolnico.
DANES
se nahaja naš oglas o šali in ljubimkanju na 11 strani!
ELITNI KINO MATICA Iz Ljubljane
u— Vodstva v Groharjevi razstavi v Jakopičevem paviljonu priredi Narodna galerija v nedeljo 27. Junija ob 11. In pondeljek 28. junija ob 11. ter popoldne ob 5.
u— Visokošoicem! Vrnite nabiralne pole s podpis! proti konvencijam najkasneje do danes v soboto opoldne pri vratarju na univerzi. — Odbor SSLU.
u— Nov odvetnik v Ljubljani. Odvetniška zbornica objavlja, da je g. dr. Milan Lemež vpisan v imenik odvetnikov s sedežem v LJubljani.
u— Okrasite hiše z zastavami! Mestna občina ljubljanska bo na Vidovdan okrasila svoja poslopja z državnimi in narodnimi zastavami. Vse prebivalstvo se vabi naj na sličen način okrasi svoje hiše ali stanovanja.
u_Obrtna ln trgovinska podjetja naj bodo na Vidovdan zaprta med 9. in pol 12. uro dopoldne. — Mestni magistrat po naročilu velikega župana.
n— Stanovanjski urad ljubljanski posluje od danes naprej v permanenc! do 5. julija na glavnem kolodvoru.
n— »Zvezna tiskarna« se preseli v Beograd. Kakor se sliši se »Zvezna tiskarna«, ki Je last Jadransko-podunavske banke, v kratkem preseli lz LJubljane v Beograd. Ba Je Je že vse pripravljeno za prevoz.
n— Vpisovanje učenk na I. dekliški osn. šoli pri Sv. Jakobu se vrši dne 30. junija ter 1. in 2. julija, vselej od 8. do 12. v pritličju levo, soba štev. 5. Roditelji se opozarjajo, da obsega šolski okoliš te šole vse ulice, ceste in trge, ki leže v sledeči ob-.
mejni črti: Marmontova ulica (jugozahodni del) Rimska legija (zahodni del). Rimska cesta (južni del), Valvazorjev trg (južni in zahodni del), Vegova ulica (zahodni del), Peternelova ulica (južni del), Židovska steza (južni del), Jurčičev trg, Hradeckega most, Cankarjevo nabrežje, Pogačarjev trg. Šolski drevored, Kopitarjeva ulica (zahodni del), Streliška ulica (Jugozahodni del), Gruberjev kanal (do Poljanskega mostu), Poljanski most, Hradeckega vas, Dolenjska cesta do Galjevice, Ižanska cesta do mitnice.
n— I. deška meščanska šola v Ljubljani
priredi v II. nadstropju šolskega poslopja na Prulah razstavo risb, ki so jih učenci izgotovili v letošnjem šolskem letu. Razstava bo otvorjena v nedeljo 27. t. m. in v pondeljek 28. t. m. od 8. do 12. dopoldne. Ravnateljstvo vabi stariše in prijatelje šole, da si to razstavo ogledajo.
u— Proslava Vidovega dne na ljubljanski realki Drž. realka v Ljubljani priredi proslavo Vidovega dne, ki se bo vršila dne 28. Junija ob 9. dopoldne v realčni telovadnici z raznovrstnim sporedom.
u— Razstava ženskih ročnih del in čipk se otvori 26. junija 1926. ob 9. dopoldne in traja ves čas velesejma. Državni osrednji zavod za ženski domači obrt, Ljubljana, Turjaški trg št. 4-1.
♦ Alatura na I. drž. (humanistični) gimnaziji v Ljubljani. K maturi, ki se Je vršila na tem zavodu od 7. do 21. jtmjja pod predsedstvom direktorja dr. Lokarja, jo bilo iz osmega razreda pripuščenih 44 maturantov, dalje 1 privatist in 2 repetenta skupaj 47 kandidatov. Od teh Je prebilo maturo 40, kandidatov in sicer Bele Janko, Blnter Bogo, Bonač Ivan, Bračko Franc, Čuček Janko, Fras Stanko (z odliko), Gnjezda Franc, Gracar Jože, Hribar Miroslav, Hribar Stanko, Kramarič Mirko, Krek Leo, Laput Stanko, Lenarčič Simon, Lenček Nfko, Lukec Leopold, Medvešček Vladimir, Merhar Boris, Mihelčič Tomislav, Mihevc Davorin, Otrin Rado, Pitako Viljem, Poljanec Franc, Premrl Franc, Prezelj Alojzij, Prime Josip Savinšek Baldomir, Skvarča Stanko, Se-šek Slavko (z odliko) Sobar Štefan, Šuklje Vladimir, Šušteršič Franc (z odliko), Tavčar Adolf, Terseglav Alfonz, Tom Franc, Trampuž Milan, Višner Štefan, Vodušek Ra ša (z odliko), Pavlič Tilka, Tominc Mara. Ostalih 7 Je bilo pri ustmenem izpitu repro-biranih do jeseni.
a— Igralski dan. Udruženje gledaliških igralcev mestni odbor LJubljana priredi Jutri v nedeljo 27. t. cn. cvetlični dan v korist zgradbe Igralskega doma, kjer bodo Imeli člani gledališča v slučaju bolezni, oziroma na stara leta svoje zavetje. Upamo, da bo občinstvo Imelo ta dan odprte roke in da bo upoštevalo težave in delo slovenskega umetnika za narodno kulturo, ter ga podpiralo, da si zgradi lastni dom, kjer se bo lahko odpočil od trudapolnega dela.
u— Trnovski ptičarjl in ribiči so sklenili na svoji zadnji seji, kateri Je predsedoval njih poglavar, Marenkov Fronc, da se ude-, leže skupno veselice pevskega društva »Krakovo-Trnovo« v Hribarjevem gaJn v nedeljo dne 27. t. m., odnosno, če bo ta dan deževalo, dne 29. junija. Obenem se usojajo vabiti vse prijatelje pevskega društva kakor tudi ptičarjev in ribičev, naj posetljo prireditev zlasti še zategadelj, da Jim bodo pomagali loviti v novi strugi Gra-daščlce »karfa«, ki jim je pred leti ušel.
u— Kranjski hranilnici v preudarek. Prejeli smo: Zanesljive vesti pravijo, da hoče nemški upravitelj hiš Kranjske hranilnice zagradltl ulico oziroma prehod med dramskim gledališčem in hišami Kranjske hranilnice v Gradišču. Ta prostor je veljal dvanajst let za nekako prečno ulico. Prvi čas je bila to sploh Ulica cesarja Avgusta, kar je označevala tudi običajna mestna tabla z imenovanim napisom. Lani je dalo upravi-teljstvo nabiti deščice, da je to zasebna pot. Sedaj bo na obeh koncih ograja in bo moral smetar ali voznik, ki bo stranki pripeljal premog, klicati hišnika, da mu bo pregrajo odklenil. V tej «ulici» sta dva glavna vhoda v hiše in vhod na dramski oder. Mlekarice, premogarji itd. ne bodo mogli pasiratl. Stranke, ki se bodo morda kdaj v dežju, posebno po noči, pripeljale, bodo morale Iti peš z glavne ulice ter prenašati v dežju prtljago, kajti klicanje na hišnika bo nemogoče. Pa tudi sicer se bo često zgodilo, da hišnika ne bo doma, in voz s premogom ali drv,ml bo moral čakati ali pa izpreči. Tudi ne vemo, kaj poreče k temu ravnateljstvo dramskega gledališča. Dvanajst let so gledališki uslužbenci nemoteno prevažali kulise iz drame v opero in obratno, a sedaj — morda bo nemški upravitell sam prevzel Cerberovo službo? Morda se Kranjski hranilnici ne da odrekati pravice do zatvoritve ulice, toda z ozirom na stranke in obči promet bi bilo ravnateljstvo Kranjske hranilnice pač lahko toliko uvidevno in vljudno da ne bi dovolilo samovoljnemu nemškemu upravitelju, o katerem je že preteki! teden
pisal neki dnevnik, da bi delal toliko ljudem neprilike s tem, da bi zaprl ulico, ki je bila dvanajst let (odkar hiše stoje) odprta.
u— Ustanovitev akademskega društva »Treznost« v Ljubljani. Na svojem ustanovnem občnem zboru je pripravljalni odbor akademskega društva »Treznost« konstati-ral, da ima dosedanja sekcija »Treznosti« dovolj članov za ustanovitev samostojnega društva »Treznost« na ljubljanski univerzi. Predložena pravila so bila sprejeta. Dosedanji pripravljalni odbor ie bil izvoljen kot prvi odbor društva in njegova naloga je, da izposluje priznanje društva pri akademskem senatu in politični oblasti. Člani naj se obračajo v počitnicah ali na predsednika društvenega odbora br. Cvetka Kristana (Ljubljana, Prule 15) ali pa na br. dr. F. Mikiča (Ljubljana, Higijenski zavod).
u— Društvo vpokojenega učiteljstva Slovenije bo dne 3, julija ob dveh popoldne zborovalo v šoli na Ledini. Člani-(ice), ki si morebiti hočejo ogledati Ljubljanski velesejem, imajo v dopisu naznanjeno znižano vstopnino. V treh skupinah se podamo na velesejem. Prva skupina: učitelji-(ice), gospe in vdove se lahko že v petek 2. julija ob treh popoldne zbero pysd vhodom. Z enim zastopnikom gredo potem vsi na velesejem. Druga skupina se zbere pred vhodom v soboto 3. julija ob 10. dopoldne z do-šlimi člani in članicami: Zastopnik spremi takoj vse na velesejem. Tretja skupina pa lahko še gre v nedeljo 4. julija tudi ob 10. dopoldne z zastopnikom društva na velesejem. Poslužimo se te ugodnosti. — Odbor.
u— Odhod sokolskega naraščaja v Prago Včeraj ob pol 1, popoldne so se odpeljali iz Ljubljane jugoslovenski naraščajniki na vsesokolski zlet v Prago. V Ljubljani se je zbralo iz vseh krajev države nad 500 na-raščajnikov, ki so imeli včeraj popoldne pred odhodom še skupne vaje na telovadi-šču pod Tivolijem. V Pragi poklonijo naši sokolski naraščajniki svojim češkoslovaškim bratom krasen prapor v znak pobra-timstva. Od sokolske mladine, ki potuje v Prago so se na kolodvoru, prisrčno poslovili mnogoštevilni prijatelji n znanci.
u— Šišenski SokoL Društvo za zgradbo Sokolskega doma v Šiški, bo razstavilo na letošnjem velesejmu v paviljonu H koja št. 534, 535, 5%, glavne dobitke efektne loterije, katere žrebanje se bo vršilo nepreklicno dne 1. novembra 1926. Srečke se bodo prodajale na vseh važnejših križiščih cest v mestu. Občinstvo se vljudno naproša, da pridno sega po srečkah, da bo Šiški vendar potom te akcije omogočeno zgraditi prepo-trebnl Sokolski dom.
u— Zopet nbegel deček. Od svojih staršev stannjošh na Gllncah, Je že v pondeljek pobegnil U letni Anton Skopec. Mali ubežnik je oblečen v modre kTatke hlače ln rjav suknjič.
o— Policijske prijav«. Od četrtka na petek so bili prijavljeni poildil sledeči slučaji: 2 tatvini, 1 prestopek kal j en ja nočnega miru, 1 prestopek nedostojnega vedenja, 1 poškodba tttfe lastnine, 1 Izgred in 18 prestopkov cestnega policijskega reda. Areta-i clja Je bila Izvršena 1 ki sicer radi tatvine.
u— Ukradeno kolo. Akademik Ivan Shs celj, stanujoč na Stari poti št 3« se Je rc četrtek popoldne mudil v pisarni agrarne direkcije v gosposki nllcl, kamor se je pri-« peljal s kolesom, ki ga Je spravil y veži hiše. Medtem pa Je zavohal kolo že neznan »kolesar«, ga zasedel bi izginil ž nJim. Ukra deno kolo je vredno okrog 700 Din. StrceU je zadevo takoj prijavil stražnika, vendar je ostalo doslej vse poizvedovanje za nbež-i nim tatom brezuspešno.
o— Kri osvežujoči originalni planinski ča] priporoča lekarna Bahovec, LJdbljana Cena Din 10, po pošti Din 12.
u— Antialkohoinl tečaj se vrši danes v soboto 26. junija ob 17. v »Akademskem kolegiju« (Kolodvorska nI.) — Mestno Središče T. M. LJubljana.
a— Paviljon Vidmar nasL, na veseličnem prostoru veleseima priporoča svoja izborna pristna vina, sveže pivo ter dobro kuhinjo vsem obiskovalcem velesejma. Abonenti na popolno dnevno hrano aH le obed se sprejemajo po najnižji ceni. Poskusite! 931 a— Zopet tatvina v stanovanju. »Stanovanjske podgane« kakor splošno v Ljubljani Imenujejo tatove, ki se ob ugodnih prilikah utihotapljajo v tuja stanovanja in izmikajo vse, najraje pa seveda gotovino in razne dragocenosti, so vedno pridno na delu. Ko se je v četrtek popoldne zasebnica Jožefa Ferkula, stanujoča na Gllncah na Tržaški cesti št. 13., za kratek čas umaknila iz kuhinje, ne da bi jo zaklenila, se je med tem že prikradel v hišo neznan uzmovič ter v največji naglici prebrskal kuhinjo. Slednjič je v omari iztaknil črno usnjato listnico s kakimi 180 Din gotovine, ki jo Je brzo pograbil in se tiho brez sledu umaknil, kakor je prišel.
Iz Maribora
a— Proslava Vidovega dne. Cerkvena proslava Vidovega dneva kot spominskega dneva preminulim boriteljem za domovino se vrši v mariborski stolni in mestni cerkvi ob 9. dopoldne s slovesno pontifikalno mašo. Tudi v drugih krajih, v katerih se nahajajo sedeži oblastev, se proslavi spominski dan s svečanim cerkvenim opravilom. Svečanosti se udeleže povsod krajevni pred stavnlki civilnih in avtonomnih oblastev, državnih uradov, uradništvo in zastopniki vojaških oblastev. Z ozirom na skupne praz nike dne 27., 28. in 29. t. m. Je veliki župan uvažujoč prošnjo trgovskega gremija v Mariboru, dovolil v obratovanju obratov in trgovin izjemno olajšavo, s tem, da se na Vidovdan 28. t. m., počitek dela omejuje na čas oficijelne cerkvene proslave dneva ter ž njimi spojenih svečanosti. Ker se bodo v Mariboru opravile tri službe božje, t. j. rimsko katoliška, pravoslavna in evangelj-ska, mora v navedenih obratih počivati delo od 8. do 12. ure. V ostalem času Vidovega dneva smejo obrtniki in trgovci obratovati. V drugih krajih, kjer se vrše cerkve ne proslave dneva, ostanejo trgovine in obrtne delavnice le med cerkvenim opravilom zaprte. Ustavitev dela v tovarnah, industrijskih in dragih podjetjih, se v smislu
Oglejte si na velesejmu v paviljonu 99t"
BEESSSKESESSEE
prostor 573—579 razstavljeno moško in dečjo koafehcijo, največje konfekcijske tovarne Fran Derenda & Cie., Ljubljana.
Za čas velesejma se dobe vsa oblačila po tovarniških cenah v detajlni trgovini	iB£~ na Erjavčevi cesti St. 2.
»83
čl. 12. zak. o zaščiti delavcev prepušča povsod sporazumu med delodajalci in delojemalci. Proslava Vidovega dneva se vrši tudi v šolah s predavanji in drugimi prireditvami. Državna poslopja .in uradi razobesijo ta dan zastave. — Veliki župan: dr. Pirkmajer.
a— Vpisovanje v Ii. drž. dekliško mešč.
šolo se vrši v torek 29. in sredo 30. junija od 9.—12. Učenke, ki žele vstopiti v 1. razred naj prinesejo s seboj zadnje šolsko Izpričevalo, krstni list in izpričevalo o cepljenju koz. Izven mariborske morajo plačat! 100 Din za učila.
a— Prireditev olepševalnega društva za magdalensko predmestje 11. julija obeta postati nekaj izrednega. Skoro vsa narodna društva so obljubila svoje sodelovanje. Obsežne predpriprave so v polnem teku. Ako nam bo vreme naklonjeno, bo to gotovo največja prireditev v letošnjem poletju.
a— Protestno zborovanje stanovanjskih najemnikov. V nedeljo dne 27. junija ob 10. priredi na Gambrinovem vrtu mariborsko društvo stanovanjskih najemnikov skupno z vsemi strokovnimi organizacijami veliko protestno zborovanje proti novim nameravanim določilom stanovanjskega zakona, ki določajo novo povišanje najemnine.
a— 251etnica mature mariborskih gimnazijcev. Naše poročilo o obletnici 25 letnice mature, ki so jo obhajali te dni maturanti mariborske gimnazije iz leta 1901, popravljamo v toliko, da so jubilanti korporativno obiskali v Slovenski Bistrici svojega tovariša Vladimiria Vošnjaka, sina bivšega poslanca štajerskega deželnega zbora, in ne poslanika dr. Bogomila Vošnjaka, kakor je bilo pomotoma poročano.
a— Za interese najemnikov. Pretekli četrtek se je vršila seja mariborskega društva stanovanjskih najemnikov, katere so se udeležili tudi delegati Društva uradnikov in upokojencev, organizacije jugoslovenskih železničarjev, Slov. obrtnega društva, Jugoslov. strokovne zveze. Med drugim je predsednik g. Mohorko sporočil, da je mest ni svet zavrnil vlogo, katero je vložilo društvo na mariborski občinski svet radi odprave gostaščine, češ da jo plačujejo hišni posestniki ln ne najemniki. Proti temu je vložilo društvo priziv. Soglasno je bi! sprejet brzojavni poziv saveza, da skliče protestni shod. V podrobni debati se ie podčrtala zlasti možnost nove nameravane določ be stanovanjskega zakona o zopetnem šestkratnem povišanju najemnine, katero bodo zlasti v obmejnih mestih (Maribor) izrabili tujerodni posestniki proti slovenskemu obrt aištvu in trgovstvu.
a— Gospodarsko in politično društvo za magdalenskl okraj v Mariboru prosi svoje Člane in somišljenike, da se zanesljivo udeleže shoda SDS v Jarenini pri Mariboru dne 29 t m. zjutraj po .naši, na katerem bo poročal narodni poslanec g. dr. Pivko.
a— Promenadni koncert v parku. V nedeljo 27. t. m. dopoldne se bo vršil v mestnem parku promenadni koncert, a— Zahvala mariborskemu magistratu. Od mariborske podružnice Udruženja vojnih invalidov smo prejeli dopis, v katerem se omenjeno društvo zahvaljuje mariborskemu občinskemu sveta, da je pomagal invalidu, trafikantu iz njegove stanovanjske stiske in s tem pokazal svoje socijalno razumevanje in naklonjenost za vojne žrtve.
a— Palača Pokojninskega zavoda napreduje v hitrem tempu naprej. Vse delo, pri katerem je sedaj zaposlenih 158 delavcev, jc osredotočeno v notranjem delu stavbe.
- Izvršujejo se razna instalacijska dela za plin, elektriko, vodovod, stopnjišča in vmes r.c stene. Kakor je pričakovati, bo stavba gotova že okrog 1. septembra. Vselitev se bo izvršila šele nato čez mesec dni, da se bo stavba vsaj znatno osušila, ker je letošnje deževno vreme novim stavbam v veliko oviro.
a— Zblaznel. Predvčerajšnjim se je nenadoma omračil um vpokojenemu okrajnemu glavarju Vukomiroviču. Rešilni avto ga je prepeljal v javno bolnico, od tam pa na Studenec pri Ljubljani.
a— Pogreb ponesrečenega delavca. Danes ob 17. se bo vršil pogreb ponesrečenega delavca pri mariborskem električnem podjetju Mihaela Plevnika iz mrtvašnice na po-breškem pokopališču.
Iz Celja
e— Sestanek Narodno-strokovne Zveze.
V torek, dne 29. junija t. 1. ob dveh popoldne, se vrši v klubovi sobi oz. mali dvorani Celjskega doma sestanek Narodno-strokovne Zveze. Kot poročevalec pride tovariš Vladimir Kravos, strokovni tajnik v Ljubljani. Pozivajo se vsi narodno zavedal delavci, da se tega sestanka udeleže.
e— Ribarskl listi »Ribarskega društva v Celju« potečejo s 30. junijem t. 1. Kdor sl misli nabaviti nov ribarski list za leto 1926-27., naj to stori v času od 1.—14. julija, ker odide izdajatelj ribarskih listov pozneje na tritedenski dopust.
e_ Vidov dan. Na vseh šolah v Celju se proslavi Vidov dan z običajnimi prireditvami. Mladina bo nastopila z raznimi točkami. K proslavam so vabljeni starši in prijatelji šole, ki bodo imeli priliko, se prepričati, da goji šola tudi navdušenje za lepo umetnost. Po končanih slavnostih se bodo delila spričevala, s čemer bo šolsko leto zaključeno. — Denarni zavodi v Celju na Vidovdan ne bodo poslovali. Poslovale pa bodo trgovine kakor smo že poročali. Čudimo se, da v tem oziru ni enotnosti po celi državi, ker bodo trgovine po drugih krajih ves dan zaprte.
e— Razstava risb. Razstavo risb priredi deška meščanska šola v Celju 28. in 29. Junija. Razstava bo otvorjena od 8. do 12. in 14. do 18. Občinstvo je vljudno vabljeno, da si jo ogleda.
e— Občni zbor kluba naprednih slovenskih akademikov v Celju je preložen vsled nenadnih ovir na petek, dne 2. julija, ob desetih dopoldne.
e_ Nov gostilničar v Celjskem domu. S 1. julijem t. 1. prevzame hotel Union (Celjski dom) v Celju g. Hlavač, najemnfk Aleksandrovega doma v Rogaški Slatini. Novi zakupnik si je kot najemnik Mariborske koče in sedaj kot hotelir v Rogaški Slatini pridobil zelo lep renome. Postregel bo tudi v Celju s prvovrstno pijačo in z Izborno kuhinjo. Ker so v Celjskem domu tudi sobe zelo snažne in po primernih cenah, Je pričakovati, da se bo povzdignil na ono višino, na kateri bi moral biti kot važno iztočišče za tujski promet in kot celokupna last celjskega meščanstva.
e— Ciril Metodov kres na Starem gradu. Na predvečer slovanskih blagovestnikov sv. Cirila in Metoda v nedeljo, dne 4. julija bo gorel tudi letos na Starem gradu običajni kres. Pomembna slovesnost se bo pro slavila z železničarsko godbo, z umetnim ognjem in s petjem celjskih pevcev. V nedeljo dopoldne je cvetlični dan za Ciril In Metodovo družbo, Upoštevati moramo veliko nacijonalno delo, ki ga CM družba vrši še danes za vzgojo naših otrok. Vsak zaveden Slovenec bo pri tej priliki rad položil majhen dar domovini na oltar.
e— Na državni realni gimnaziji v Celju se proslavi Vidov dan dne 28. t. m. z interno šolsko prireditvijo, ki bo obsegala predavanje, deklamacije, pevske točke ter razdelitev leposlovnih knjig marljivim In vzornim učencem. Po dokončani šolski proslavi bodo dobili dijaki svoja letna šolska Izpričevala.
e— Zaključek šolskega leta na državni realni gimnaziji v Celju. Koncem šolskega leta 1925-26 je bilo na zavodu 331 učencev in 63 učenk, skupaj 394 učencev in učenk. Učni uspehi po razredih so sledeči: I razr.: (42 učencev), z odličinm uspehom 1, s prav dobrim 6, z dobrim 20, z zadostnim 4 z nezadostnim 4, z razrednim izpitom 7 učencev. Razred je torej dovršilo 74%, padlo jih je 10%, ponavljalni izpit ima 16%. I. b razred: (41 učencev) z odličnim uspehom 1. s prav dobrim 11, z dobrim 15, z zadostnim 5, z nezadostnim 2, z razrednim Izpitom 7 učencev Razred je dovršilo 78%, padlo Jih je 5%, razredni izpit jih ima 17%. I e razred: (15 učencev in 26 učenk) z odličnim uspehom 4, s prav dobrim 7, z dobrim 7, z zadostnim 9, z nezadostnim 7, razredni izpit jih i:na 7 učencev. Razred je dovršilo 66%, padlo iih je 17%, razredni izpit Jih ima 17%. II. a razred: (22 učencev ln 16 učenk) s prav dobrim uspehom 3, z dobrim 11, z zadostnim 12, z nezadostnim 4, z razrednim izpitom 8. Razred je dovršilo 69%, padlo Jih je 10%, razredni izpit jih ima 21%. II. b
razred (38 učencev) s prav dobrim uspehom 6, z dobrim 15, z zadostnim 10, z nezadostnim 4, z razrednim izpitom 3. Razred je dovršilo 82%, padlo jih ie 10%, razredni izpit jih ima 8%. III a razred (30 učencev in 6 učenk): s prav dobrim uspehom 2, z dobrim 12, z zadostnim 13, z nezadostnim 2, razredni izpit jih ima 6, neizprašan je 1. Razred je dovršilo 76%, padlo jih ie 6%, razredni izpit jih ima 18%. III b razred: (32 učencev) z dobrim uspehom 6, z zadostnim 14, z nezadostnim o, razredni izpit jih ima 9. Razred je dovršilo 62%, padlo jih je 9%, razredni izpit jih ima 29%. IV. razred (33 učencev in 3 učenke): s prav dobrim uspehom 2, z dobrim 16, z zadostnim 15, razredni izpit imajo 3. Razred ie dovršilo 92%, razredni izpit jih ima 8%, pravo na prestop v V. razred je izgubilo vsled samo zadostnega uspeha 22%. V. razred (29 učencev in 2 učenki): s prav dobrim uspehom 3, z dobrim 13, z zadostnim 11, razred ni izpit imajo 3, 1 ie neizprašan. Razred je dovršilo 90%, razredni izpit jih ima 10%. VI. razred (18. učencev in 8 učenk) s prav dobrim uspehom 3, z dobrim 13, z zadostnim 8, razredni izpit imata 2. Razred je dovršilo 92%, razredni izpit jih ima 8%. VII. razred (20 učencev in 1 učenka): z odličnim uspehom 1, s prav dobrim 2, z dobrim 9. z zadostnim 6, razredni izpit imajo 3. Razred ie dovršilo 90%, razredni izpit jih Ima 10%. VIII. razred (11 učencev in 1 učenka): z odličnim uspehom 2, s prav dobrim 1, z dobrim 7, z zadostnim 2. Razred ie dovršilo 100%. Na zavodu je odličnih 9, (2%), prav dobrih 46 (12%), dobrih 143 (36%), zadostnih 109 (30%), nezadostnih 26 (6%), razredni izpit jih ima 61 (14%). Iz vedenja jih Ima vzorno 115 (29%), prav dobro 137 (35%), dobro 121 (31%), prilično 18 (4%) neprimerno 2, (1%). Iz pridnosti Jih ima: vztrajno 68 (19%), marljivo 283 (71%) in nemarljivo 42 (10%). Učni uspehi na zavodu so prav povoljni vkljub temu, da se Je vozilo od vseh dijakov 118 učencev z vla kom domov. Kvarno na razvoj zavoda Je vsekakor vplivalo, da se Je moral tekom šolskega leta urnik menjati šestkrat in da se je učiteljski zbor izpopolnil končnoveljav no še Ie sredi meseca decembra._
VAftlfKBT se vršl za čas vele~ l%wSvVEK I sejma v restavraciji
,Pod Skalco", Mestni trg 11. — Igra prvovrstna godba od 20. do 1. ure ponoči.
Vabijo se tudi vsi obiskovalci velesejma. Dobra pijača in jedila na razpolago.
Se priporoča za obilen obisk lestavrater
siovna dela. Šteje 150 knjig. Z novo knjiž. nico je storjena velika usluga našemu ljud* stvu, posebno mlajši generaciji, ki bo le potom knjig spoznala svoje brate onstran Mure.
los. Uran.
Iz Trbovelj
t_ Obsežna varnostne odredb» na Vb
dovdan. Včeraj in danes se koncentrirajo v Trbovljah močni orožniški oddelki z raz« nih postaj v Sloveniji. Odrejene so nam« reč obsežne varnostne odredbe pri odkrit« ju spominske plošče padlim Orjunašem. Ju« tri popoldne se pripelje v Trbovlje zbog ugotovitve sporeda or junaške slavnosti vladni svetnik, glavar Pinkavs. OTjunaši se bodo mudili v Trbovljah le dopoldne.
t— Inšpekcija na trboveljskih šolah. To dni je nadziral šolski nadzornik g. Potoč« nik vse tukajšnje šole. Na Vodah se Je mudil dva dni, v Trbovljah pa en dan.
t— Zadeva zdravnika bratovske sklad« niče. Notranje ministrstvo je odklonilo dr. Baumgartnu naše državljanstvo.
t_ Nenavadno hitra rešitev kino»koru
cesije. Klerikalni Društveni dom je žo do« bil kino»koncesijo, dasi je komaj zaprosil zanjo. Pri tem se spominjamo, kakšne ovi« re so se delale Sokolskemu domu.
t— Udeležba na vsesokolskem zletu v Pragi. Iz Trbovelj se udeleži vsesokol&e« ga zleta v Pragi 13 članov in 2 članici.
p— Azil »Lege* v St. Vidu pri Vipavi. V nedeljo so otvorili v St Vidu pri Vipavi azil »Lege*. K otvoritvi je prišel iz Trsta generalni tajnik »Lege* dr. Petrooio. Žup« nik Kovač je blagoslovil novo šolo, v ka« tero so pripeljali okoli 40 otrok Dr. Pe» tronio si je ogledal potem dopolnilno šolo »Lege* v Vipavi. Italijansko poročilo trdi, da drugorodno prebivalstvo v Vipavi in Št. Vidu z iskrenim entuzijazmom sprem« lja kulturno in patriotično delovanje »Le« ge*.	»
Iz Prekmurja
Državna realna gimnazija v Murski Sobo* ti. Vpisovanje učencev v 1. razred se bo vršilo v poletnem roku do 1. julija vsak tfan od 10. do IZ v ravnateljski pisarni. Starši naj predložijo osebno ali pa naj vpo« sljejo po pošti rojstni list in obiskovalno spričevalo za sprejem v srednjo šolo. Učen« cem ni trebs hoditi k vpisovanju.
Stanjevd. Savez Jugoslov. srednješolske« ga Udruženja, družina «Sloga» v Celju, je ustanovil v šoli v Stanjevcih svojo ljudsko knjižnico. Po vsebini je knjižnic* precej pestra. Obsega znanstvena, poučna in lepo«
Naši onstran grame
p— Diplomiran je bil na češki tehniki v Pragi dne 19. t. m. za inženjerja elektro« tehničnih ved g. Josip Žigon iz Komna.
p— Uvozu knjig iz inozemstva delajo oblasti velike težkoče. Pred mesecem dni je dobil predsednik »Učiteljske Zveze* ob» vestilo, da so došle knjige «Šolske Matice* za naročnike v Italiji. Ko je hotel dvigniti knjige, so mu prijazno povedali, da mora predložiti «nuila osta» tržaške prefekture. Predsednik je moral vložiti koiekovano prošnjo, ki še danes ni rešena. Knjige leže na kolodvoru in za to bo treba plačati pre« cej lir! Ali pa morda sploh ne pride na« prošeno dovoljenje?
p— Obsodba italijanskega novinarja. Ita« lijanski novinar Sofronio Pocarini v Go« rici je v listu «Voce de Gorizia* obdolže« val odvetnika dr. Verzegnassija, da je ta vedoma izpustil iz volilnega imenika tr« govskoobrtne zbornice nekaj goriških tvrdk. Pocarini je obsojen na 10 mesecev ječe in denarno globo. Proti razsodbi je vložen priziv. Omenjeni list je glasilo Ca« prarove skupine med goriškimi fašisti.
p— Goriški nadškof Sedej je posetil no« vega prefekta Spadavecchia v Vidmu. Ko se je slednji mudil v Gorici, je obiskal tu« di nadškofa, ki mu je sedaj vrnil poset. Prejšnja leta je bilo razpoloženje videm« skih prefektov napram nadškofu silno na« peto, sedaj so odnošaji med cerkvenim in političnim predstojnikom v deželi vsaj for« malno korektni.
p— Živ zasut. Iz Mirna pri Gorici poro« čajo: V pondeljek popoldne sta kopala pod Fajtovim hribom A. Lavrenčič in M. Maru« šič. Izsledila sta polno vojnega materijala. Hotela sta odstraniti hlod, postavljen kot steber. Ko je padel zadnji udarec, se jo hlod nagnil, nato pa se je vsula plast zem« lje na Lavrenčiča in ga pokopala pod se« boj. Marušič se je rešil. Čez čas so izko« pali Lavrenčičevo truplo iz dva metra vi« soke plasti zemlje.
p— Fašistovska organizacija v Komnu na Krasu. Dne 22. t. m. je bil občni zbor fašija v Komnu. Predsedoval in govoril jo g. prof. Felica Cavalottl Za političnega tajnika ja izbran zopet poročnik Campana. Pomagali mu bodo: Ferdinad Kenda, Fran Ščuka, G. Pagnini in G. Dagrl Zaupniki iz občin Gorjansko, Gabrovica, Temnica in Veliki Dol so: Gustav Sapla, Alojzij Bandelj, Ivan Rogelja in Miroslav Marku« ža. Cavalotti je pil še cvermouth d' ©nore*, potem je odšel v Štanjel, kjer se je ustano« vila fašistovska sekcija, ker šteje Štanjel 30 fašistov. Fašistovska poročila naglašajo, da so fašizem nepričakovano hitro širi po Krasu.
p— Dalmatinsko zgodovinsko društvo so je ustanovilo v Zadru. Oklic pravi da je tako društvo nujno potrebno glede na ten« denco v inozemstvu, da se uveljavi mnenjo o obstoju neke jugoslovenske kulture v Dalmaciji... DruStvo bo potvarjalo zgodo« vino in služilo irredentističnim svrltain.
Sokol
Vidovdanska sokolska prireditev v Tb voliju. Društvo za zgradbo sokolskega do« ma v Šiški priredi na Vidovdan, dne 28. ju« ni j a popoldne na telovadišču Ljubljanskega Sokola v Tivoliju poleg velesejma veliko javno telovadbo. Izvajale se bodo ob ude« ležbi številnega ljubljanskega Sokolstva te« lovadno točke, namenjene za vsesokolski zlet v Pragi Obeta se tudi nastop neka« terih lijonskih telovadcev. Po telovadbi ve« seiica. Sodeluje godba Sokola I.
Sokolska župa Ljubljana priredi 8. sep« tembra posebne tekme »Č*, ki obsegajo ce« lo vrsto raznih lahkoatletskih panog. Vršila se bo vsa tekmovalna telovadba na letnem telovadišču ljubljanskega Sokola, plavanje pa na Ljubljanici. Prijave je poslati naj« kasneje na župni T. O. do 31. avgusta 1926. Tekmo obsegajo sledeče panoge proste te« lovadbe: prosto vajo( po 1 sestavo praških vaj), 6kok v daljavo in višino z mesta in z zaletom, skok ob palici, troskok, sestav, ljeni skok v višino in daljino, tek na 100 m, metanja krogle, žoge, diska, kopja, pleza« nje, dviganje bremena in plavanje na 50 m. Te tekme se lahko udeleži vse članstvo, moško in žensko. Izgovor, da nima društvo telovadnice, jo ničev v tem pogledu. Letno 'telovadišče brez vsega glavnega orodja za« došča popolnoma. — Pridnost in marljivost društev bomo po prijavah na tej tekmi lah« ko sodili in obsodili. V vsaki panogi na« stopite vsi, napnite vse moči, da vas ne bo samo mnogo, pač pa tudi sami dobri borci.
Konjice. Sokolsko društvo v Konjicah je priredilo 20. t. m. v zvezi z bratskima društvoma iz Slov. Bistrice in Oplotnice dobro uspelo javno telovadbo. Pokazalo se je, kaj premore dobra vzgoja v telovadnici, kajti vsi telovadeči oddelki od dece do članstva so vzorno predvajali svoje vaje.
Kulturni pregled
Gledališki repertoarji
Ljubljanska opera
Sobota, 26.: »Figarova svatba*. F. Slavnost. na predstava ob otvoritvi VI. ljubljan. skega velesejma. Nedelja, 27.: »Grofica Marica®. Ljudska
predstava po znižanih cenah. Izv. Pondeljek, 28.: «Boris Godunov*. D. Torek, 29.: ob 15.: »Grofica Marica*. Ljud* ska predstava pri znižanih cenah. Izv. Sreda, 30.: «Tosca». A.
Mariborsko gledališče Sobota, 26.: »Ojdipus*. C. Premijera. Nedelja. 27.: »Marija Stuart*. V korist »Udruženja gledaliških igralcev*.
Slavnostna operna predstava na čast udeležencev o priliki otvoritve VI. ljubljanskega velesejma. V soboto zvečer se poje v operi Mozartova komična opera v štirih dejanjih «Figarova svatba*, ki je dosegla pri vseh dosedanjih svojih uprizoritvah na našem odru v resnici velik uspeh. Glavne ulocre po jo: ga. Zaludova, ga. Thalerjeva, ga "Poličeva, ga. Potučkova in ga. Ribičeva. dalje gg.: Betetto, Mitrovič. Zupan. Kovač, Mohorič.' Janko. Perko in Sekula. Predstava se vrši za red E. Predprodaja vstopnic v dnevni blagajni v operi.
Sprememba mariborskega repertoarja.
Repertoar mariborske drame se v toliko iz-premeni, da ni v nedeljo 27. t. m. «Ojdipus», temveč se vrši predstava tMarija Stuart* v korist Udruženja gledaliških igralcev.
Iz zagrebškega gledališča. V Zagrebu pojejo sedaj Smetanovo opero t Poljubi, kjer nastopa v tenorski partiji naš rojak Josip Rijavec. Poleg tega dela je sedaj na repertoarju Dvofakova «Rusalka». Drama ima na sporedu Nicodemijevo komedijo <Scam-polo» in par lažjih komadov.
«SIavčev» koncert v Ljubljani
Sinoči je priredilo v veliki dvorani hote« la Union v Ljubljani pevsko društvo »Sla« vec* koncert narodnih in umetnih pesmi s sodelovanjem opernega pevca g. Srečka Ba« novca ter pianistov gdč. Milice Čopove in g. Marjana Lipovška. Koncert je vodil dru« štveni pevovodia g. Josip Brnobič. Številne koncertne produkcije teh dni, neugodno vreme, pozni datum in vajeni spored so bržkone zadržali publiko, da se ni v več« jem številu udeležila koncerta, kar je vpli« valo neugodno tako na izvajalce kot na prisotno občinstvo. Spored je obsegal vr» sto slovenskih, hrvatskih in srbskih na. rodnih pesmi v harmonizaciji skladateljev Kimovca. Kogoja, Andela, Hatzej«, dalje
umetne zborovske pesmi Dvordka, Suka, Adamiča in Ocvirka ter tri samospeve Bi« ničkega, Hatzeja in Grečaninova, ki jih je mehko zapel tenorist Banovec. Zbor »Slav« ca* ni bogvekaj močan ali posebno zvočen in ne morem trditi, da se odlikuje v ka. teremkoli glasu; pevci so peli nekam uda« no in brez interesa — morda je bila temu kriva napol prazna dvorana, ki se vzlic skoro polurnemu odlašanju z nastopom ni hotela napolniti. Dirigent g. Brnobič je mirno in krepko vodil svoj zbor, ki se je izkazal prav discipliniranega. Pesmi spore« da so po večini že dobro znane, in njih efektnost preizkušena; da pa je spored sa« mih zborovskih pesmi, najsi jih prekine za kratek čas tenorski solo. vendarle dokaj dolgočasen, menda ne gre oporekati. Mi« slini, da bi bil trud, ki sta ga imela zboro« vodja in zbor z naštudiranjem 12 pesmi bil bolje naložen, ako bi ga bila uporabila za eno večje delo: doba, ko je vsaka še tako naivna pesem imela uspeh že radi tega, ker je bila slovenska, je bržkone minila. Zboro« vodja, tenorist in oba pianista so prejeli šopke.	L. M. S.
Opozarjamo na oratorijski koncert, katerega izvaja pevski zbor ljubljanske Glasbene Matice s sodelovanjem solistov in opernega orkestra v četrtek, dne 1. julija 1926 ob 8. zvečer v Filharmonični dvorani na Kongresnem trgu. Koncert dirigira kapel-nik Stritof. izvaja se oratorij dr. fiirole <Abrahamova žrtev>. Predprodaja vstopnic v Matični knjigarni.
Letošnja raključna dramska predstava v sarajevskem gledališču. Letošnja zadnja dramska premijera v Sarajevu bodo Brani-slava Nušiča <Male scene». aktovke: Detto, Vozel, Muha, Gumb in Miš. Zadnji dve delci je napisal Nušič v zadnjem času in bo njih krstna predstava na sarajevski pozor-niei. Pred premijero aktovk bo čital pisatelj sestavek <0 komediji situacije>.
Krasen uspeh Toličeve razstave v Splitu. Slikarsko razstavo M. Toliča so pred par dnevi v Splitu zaprli. Prireditev je imela naravnost izreden uspeh. Poleg lepega obiska je razsžavljalee prodal 30 svojih del.
Klub komorne glasbe v Splitu je priredil v petek, 25. junija zvečer glasbeni večer s predavanjem v foyerju Narodnega gledališča. Spored koncerta je bil naslednji: Sonata v Fis-duru; Schumann: Klavirski kvartet op. 47; Duparc: La vie anterieure; Vycpalek: Miši; Musorgskij: Vojskovodja; Liszt: Legenda sv. Frančiška št. 2. Na koncertu so sodelovale: ga. Ivič-Kuzmanideva, ga. 2ežel.j-Mayerjeva ter splitski kvartet.
Wagnerje* <Lohcngrin» t beograjski operi Prošli četrtek je bila v beograjskem opernem gledališču premijera Wagnerjevega cLohengrina*. Naslovno ulogo Je pel tenorist Zinovjev, partijo Elze ga. Rogove ka, Ortrudo ga. Valjami, Telramunda g. Jure-njev. Opero je dirigiral kapelnik Brezovšek, režiral je dr. Gavella.
Premijera Vojnovičeve drame v Pragi. Na Vidovdan bo v prašičem Vinohradskem gledališču premijera Vojnovičeve drame «Smrt majke Jugovi6ev>.
Poslano
Moj odgovor »Slovcncu«.
Že glede deputatnih drv za nameščence 6ta mi gg. nadhišnik in obratovodja ponovno naročala »štednjo«. To pa je veljalo toliko bolj verjetno za premog samskih delavcev. Štedilo se je največ le v veliki množini skupaj nastanjenih delavcev. Po mojem zanimanju se je v teh sams&ih hišah ponovno kontroliralo, če morda premoga ne manjka. Vedno sem premog samskim delavcem dodal, če ga je manjkalo in če je bil 5e deputat v rezervi. Pravi dokazi so samske strežnice, gg. Kauf, Franjo Pust, zlasti pa razideljevalec premoga g. Kužnik.
Pri malo skupaj nastanjenih delavcih (samcih) se s premogom ni nikoli sledilo. Tem delavcem pri pomanjkanju premoga nisem dodal, ker jim je bil ves deputat itak že prvotno odkazan. Po tabile lahko še danes dokažem resničnost mojih izjav.
Po krivdi hujskačev okoli >Slovenca< proti napredni javnosti zlasti po 1. juniju 1924 mnogi Orjunaši in Sokoli niso imeli obstanka v hišah med drugimi delavci. 7. dovoljenjem g. nadzornika Hamerla se jo prestavilo nekaj tako preganjanih oseb v separatno stanovanje v R. št. 31. >Slovenec< št. 229/25 je očital zato tem preganjanim delavcem protekcijo, meni pa nristranost, ni pa ta poštenjak opazil, da so po njegovi zaslugi ravno ti preganjani rudarji radi malega števila skupaj nastavljenih oseb in a tem nezadostne skupne kurjave mnogo več mraza prestali, kakor vsi drugi samski delavci pri rudniku. Dokaz temu je strežnica gospa Rožaj.
»Izjava« g. Franja Pusta v Orjuni št. 2526 glede njega in drusrih okolnosti potrjuje vse moje delo, kot pod pritiskom razmer in po naročilu predstojnikov. To potrjujejo zlasti »Službena navodila za nadhiS-nika« (Supana), ki se glasijo med drugim: »Nadhišniku so vsi hišniki podrejeni. Od teh organov so mu vsi dogodki in pripetljaji v njegovem področju za javiti. Vršiti ima kar najvestnejše in najstrožje nadzorstvo. Nadhišnik odgovarja za pravilno vknjičbo storitvenih podatkov, za pravilno vpisovanje deputatnega premoga za samske delavce, drv za uradnike in poduradni-ke. Vse pripetljaje ima nadhišnik obrato-vodstvu javiti in od istega za posebna dela predhodnega dovoljenja prositi. — Nadhišnik je opravičen del svojega dela prenesli na svojega namestnika (točasno hišnik Pur-kart), jamči pa tudi v tem slučaju za pravilno izvršitev dela.
Trh Premog. Dražba. Vodstvo mnanjega obrata.
Ing. Krassnig 1. r.
Original je na razpolago Smešno in neverjetno je torej, čemu bi bil svojemu obratovodjl zagrozil, da ne bom štedil s premogom, če sem to delal prostovoljno in skrivoma, kakor pisec v »Slovencu« trdi. Stednja ni bila torej prostovoljna, če sem bil proti njej. Ce bi bil šel preko zgor. urad. rudn. ukaza, ld ga je videl obratovodja, bi me bil ta obratovodja sigurno že prvič zavrnil in na svoj ukaz opozoril. V službi sem bil torej podrejen in nadzorovan. Za moje delo Je odgovarjal nadhišnik, vendar nisem bil med celim mojim šestletnim službovanjem niti enkrat radi nekorektnosti od obratovodstva ali ravnateljstva opozorjen.
NadhiSnlk me je opoaorfl. naj vodim »štednjo premoga tajno ln prosim ravnateljstvo za nekaj odstotkov premije«. — Ponadene premije pač najnaivnejši ne odklanjajo. Rudnik mi je priznal še 31. januarja 1926 letno premijo 800 Din v nadurah. Se bolj dvomljivo pa je, da bi dajal rudnik premije proti svoji volji za del-.), katerega ne priznava in ne odobrava, med tem ko pisec v »Slovencu« zlobno namiguje, da bo se rudarji radi žtednje s premogom že od leta 1922. do danes pri rudniku pritoževali.
Zaupanje mojega obratovodje do mene, kateri me je celo doma privatno obiskoval, dajal inicijatve in podobno in dokazila v mojem neoporečnem predživljenju, dokazujejo jasno intrige nasprotnikov okoli Slovenca« v škodo napredne stvari. Naspro!-nikom je tudi znano, da je pisal nadhišnik vsled ohromelosti desne roke z levo roko. toda brao malo. Pismena dela sem vršil za njega jaz, katera mi je ukazal sopodpiso-vatl Radi nastavljenih nemških uradnikov se je moglo g. obratovodji pisati v nemškem jeziku, ali pa si mu moral pre?'a-viti slovenščino v nemščino. Pisec v ; Slovencu« na prijemlje mene.
Za inštalacijo električne luči smo prosili v eni prošnji vsi hišni posestniki v bevškem rudniku, toda proti plačilu. Dokazi gg. Gerlach, Fabjan in Hribovšek.
V posvetovanju z gosp. Stihom sem zaprosil ravnateljstvo, da mi ukine 'deputat na petroleju in mi mesto tega plačuje unorabo električnega toka. — Glasilo «Slovenec> pa si želi naravnost mojih nasilstev za <šted-njo>. — Z vsem tem pa bi se očividno radi prikrilo, da so milijonarski TPD (kar se meni očita) vendar simpatičnejši Orli in avtonomisti, kateri so zasedli takoj reducirana mesta predsednika in glavarja trboveljske Orjune. — Znani Orel, ki je zasedel moje mesto, ni sam natančen. Pustil je namreč v 1. 1925. v rudniški delavnici napraviti brez vednosti nadrejenih svojemu pristašu mize in klopi na račun rudnika, mizarja pa je učil lagati, da nai se izgovarja, da dela ta inventar za samske rudarje. — Mizar v izpovedal vendar resnico. Sedanji nadhišnik pa je križal temu Orlu račun.
Drugi tak podu rad ni k je nagovarjal met?'-pred letom za neko privatno vdovo izven rudnika, za zahtevni list za razne materi ja-lije, za novi štedilnik na račun rudnika, kar sem mu odklonil. Prosil me je nato ponovno za zidarja. Kot samec je zahteval me>'o tri vozičke kar 12 vozičkov deputatnih drv letno za omenjeno privatno osebo. Meni pa se očita z veseljem cštednia» premoga v prid rudnika? — Kako ste =mešni. Te vsIp ljudje niso za las boljši od drugih. domišliu-jejo pa si po avstrijskem običaju za sebe prednosti, ne vidijo svojih, pač le drugih napake. — Nehote razblinjate na eni rani svojo ogabno hinavščino in navadno lazil jub je, na drugi strani pa ravno moj" vestno službovanje pri rudniku, katero dokazuje mojo in mojih tovarišev neopravičeno redukcijo. Proti štedniam, ki se vršijo sedaj povsod, pa nimate besede. Ni Vam dovolj, da sem krivično reduciran?
399 n
Franjo Purfcart Trbovlje.
Vsak Slovenec mora biti član Vodnikove družbe
I


Anatole France:
0 čudežih
«(Iz Epikurjavega vrta»)
Ne sme se reči: čudežev ni, ker niso bili dokazani. Pravoverni bi se pri tem vedno lahko sklicevali na popolnejšo preiskavo. Res je, da čudežev ni bilo mogoče ugotoviti ne danes, niti jutri, ker ugotoviti čudež bi pomenilo storiti prezgodnji zaključek. Globok nagon nam pravi, da vse, kar skriva narava v svojem naročju, soglaša z njenimi zakoni, znanimi ali skrivnostnimi. Toda če bi človek tudi zatajil svojo slutnjo, nikdar ne bo mogel reči: »To dejstvo jc onstran meja narave.« In če bistvo čudeža obstoji v tem, da se odteguje spoznanju, potem dogme, ki ga dokazujejo. kličejo na pomoč svedoka, ki ga ni mogoče zapopasti in ki se bo izmikal do konca vekov.
Čudež je otroška zamisel, ki ne more več obstati, čim si prične duh ustvar-iati sistematsko predstavo o naravi. Grška modrost ni mogla strpeti in niti pomisliti nani. Hipokrat je, govoreč o padavici, rekel: »To bolezen imenujejo božjastno, božjo; toda vse bolezni so božje, in ravnotako izvirajo od bogov«. Govoril je kot naravni filozof. Dandanes je človeški razum manj odločen. Najbolj me pa ljuti, če čujem govoriti: Ne verujem v čudeže, ker nobeden nI dokazan.«
Kn sem bil avgusta meseca v Lurdu, sem obiskal votlino, kjer so bile v znak ozdravljenja obešene neštevikie berg-Lie. Tovariš mi je s prstom pokazal vsa ta zmagoslavna bolniška znamenja ln mj zašepetal v uho:
-Ena sama lesena noga bi pač dosti več povedala.«
To je bila pametna beseda; toda če stvar filozofsko premotrimo, bi lesena noga ne imela prav nič večje vrednosti od kake berglje. Ce bi bil opazovalec z resnično znanstvenim duhom pozvan. da ugotovi, da se je odrezana človeška noga v neki kopališčni kadi ali kje drugje nenadoma obnovila, ne bi dejal: »Evo vam čudeža-'« Rekel bi: «To doslej še povsem edinstveno opazovanje nas sili, da verujemo, da ima
—	v doslej še nepojasnjenih okoliščinah — staničje človeške noge lastnost, da se obnovi, kot se obnove klešče ja-stog-ov, nožice rakov in rep martičkov,
—	toda mnogo hitreje. Tn tukaj je naravno dejstvo, ki ie sicer v navideznem ostrem nasprotju z mnogimi drugimi naravnimi dejstvi. Izvira pa to protislovje iz naše nevednosti in jasno vidimo, da je fiziiologijo živih bitij treba predelati, oziroma bolje rečeno, da to životopisje sploh nikdar osnovano ni bilo. Saj ni več nego dvesto let, odkar imamo vsaj pojem o krvnem obtoku. Komaj stoletje pa je preteklo, kar vemo, kaj je pravzaprav dihanje.«
Priznam, da bi bilo treba izvestne odločnosti, da bi tako govoril. Toda znanstvenik se ne sme začuditi nad ničemer. Povejmo pa, da sicer nihče izmed njih ni bil še nikoli izpostavljen slični preizkušnji in da ni prav nobenega vzroka, da bi se bali čudežev te vrste. Čudežna ozdravljenja, ki so jih zdravniki mogli dognati, so v najlepšem soglasju s fiziologijo. Doslej vsi svetniški grobovi, posvečeni vrelci in votline niso še nikdar nikomur pomagali, razen bolnikom, ki so trpeli na ozdravljivih boleznih, ali pa na ' takih, kjer je bilo nenadn^ ozdravlje-
nje mogoče. Toda če bi tudi videli, da je mrtvec zopet vstal, še ne bi bil dokazan čudež razven tedaj, če bi res vedeli, kaj je življenje in kaj je smrt, česar nikdar zvedeli ne bomo.
Označujejo nam čudež takole: izjemna oddaljitev od naravnih znakov. Ne poznamo jih; kako naj potem vemo, kdaj se neko dejstvo oddaljuje od njih?
—	Toda saj poznamo vsaj nekatere teh znakov.
—	Res je, prestregli smo čisto slučajno nekatere odnošaje med stvarmi. Toda. ker nismo doumeli vseh naravnih zakonov ,nismo doumeli nobenega, ker so med seboj tesno zvezani.
—	Mogli bi torej vsaj v teh vrstah odnošajev ki smo jih doumeli, ugotoviti čudež.
S filozofsko gotovostjo ga ne bi mogli. Sicer pa čudeži najredkeje prekinjajo baš vrste, ki se nam zde najbolj stalne in najtočneje določene. Tako se na primer čudeži nikdar ne lotijo nebesne mehanike. Ne mešajo se v tok zvezd in nikdar ne pospešijo, niti ne zakasnijo že v naprej izračunanega mrka. Nasprotno se rado udejstvujejo v temini notranje patologije, a posebno jim prijajo živčne bolezni. Toda ne mešaj-mo vprašanja dejstev z vprašanjem načela. V načelu znanstvenik sploh ne more ugotoviti nadnaravnega dejstva. Taka ugotovitev predpostavlja celotno in neomejeno spoznavanje narave, ki ga pa nima in ga nikoli imel ne bo in ki ga nihče na svetu doslej še ni imel. Prav radj tega ne bi veroval čudežnega ozdravljenja slepca našim najsposobnejšim okulistom, prav zato, pa se iz jačjih razlogov nič bolj ne verjame sv.
Mateju in sv. Marku, ki nista bila očesna zdravnika. Po njegovi lastni oznaki čudeža ne spoznamo in ne moremo spoznati.
V nobenem slučaju ne morejo učenjaki potrditi, da je neko določeno dejstvo bistveno nasprotno vesoljnemu redu, to se pravi, nepoznanemu božjemu stvarstvu. Bog sam tega ne bi mogel, razven če bi ustvaril pomilovanja vredno razlikovanje med splošnimi in posebnimi razodetji svoje delavnosti, če bi pripo-znal, da od časa do časa izvršuje bojazljiva popravila na svojem delu in če bi izustil ponižujoče pripoznanje, da okorni stroj, ki ga je postavil, potrebuje ob vsakem času, da ga njegov mojster sam vzame v roke, če naj gre vsaj tako, tako za silo.
Znanosti je nasprotno mogoče dovesti v prodročje pozitivne vede dejstva, ki se je zdelo, da se od nje oddaljujejo. Včasih se ji posreči, da s fizikalnimi razlogi prav srečno raztolma-či neke pojave, ki so dolgo časa veljali za čudežne. Na grobu dijakona Parisa (1690—1727) in na drugih svetih krajih so ugotovili ozdravljenje hrbteničnega mozga. Toda odkar vemo, da histerija često simulira poškodbe hrbtenjače, ozdravljenja nikogar več ne spravljajo v začudenje.
Da se je nova zvezda pokazala trem zagonetnim osebnostim, ki jih evangelij imenuje Modre iz Jutrove dežele (predstavljam, da je to dejstvo zgodovinsko ustanovljeno), to je bil brez dvoma čudež za srednjeveške astrologe, ki so verovali, da nebesni svod, kjer so pritrjene zvezde, .ni podvržen nobeni menjavi. Toda, bodisi, da je zvezda modrih iz Jutrove dežele resnična ali
izmišljena, za nas ni več čudežna, ki vemo, da rojstvo in smrt vesoljstva neprestano pretresajo nebo. in ki smo v letu 1866- videli, kako se je nenadoma v ozvezdju Severne krone vžgala zvezda, svetila mesec dni in nato ugasnila.
Ta zvezda ni oznanjala Mesije; pričala je samo, da je v neskončni oddaljenosti od nas požrl strašen svetovni požar v nekaj dneh cel svet, oziroma bolje rečeno, da ga 'je bil nekoč požrl, kajti žarek, ki nam je prinesel vest o tej silni nebesni nesreči, je potoval pet stoletij in morda še dalje.
Splošno znan je Bolsenski čudež, ki ga je Rafael ovekovečil v eni svojih stane. Neveren duhovnik je bral mašo; ko je za obhajilo prelomil hostijo, je bila vsa polita s krvjo. Še pred desetimi leti bi bil vse akademije spravil v hudo zadrego, če bi bil želel pojasnila za ta nenavadni dogodek. Vendar ga ne bo nihče več skušal utajiti, odkar je bila odkrita mikroskopsko majhna glivica, čije skupine, nastanjene v moki ali v testu, izgledajo kot strjena kri. Učenjak, ki jo je našel, je po pravici mislil, da so bili rdeči madeži bolsanske hosti-je in je zato nazval glivico micrococcus prodigiosus.
Vedno bo obstojala še kaka glivica, kaka zvezda ali bolezen, kj je človeška znanost še ne bo poznala in baš radi sti vedno tatega moral v inienusek-aka tega bo morala v imenu večne nevednosti vedno ta:iti vsak čudež in o največjih čudežih, kot so bolsenska hostija, kot je zvezda Modrih iz Jutrovega. kot je ozdravljeni hromeč, reči: »Tega ali sploh ni, in če je. je v naravi in dosledno torej mora biti naravno.«
Čitalnica v palači Mednarodnega urada dela v Ženeii
ne bi bilo zraka, bi Millicanovi žarki uničili v par trenotkih vse življenje na zemlji.
Hvala Bogu, da teh žarkov ni mogoče umetno ustvariti V to svrho bi bila potrebna napetost več milijonov voltov. Odkod pa prihajajo ti žarki? Solnce ne more biti njih izvor. Nemški fizik iNernst je prišel sedaj do zaključka, ua pošiljajo Millicanove žarke »mlade« velikanske zvezde, katerih vročina dosega strašno vročino 22—25 tisoč stopinj. Tam se porajajo novi atomi z večjo težo in 170krat višjo radioaktivnostjo, kakor jo ima uran, najtežja izmed nam poznanih radioaktivnih snovi. Ta trans-uranska telesa pošiljajo Millicanove žarke v neizmerne dalje. V drugih, bližnjih delih vesoljstva se nadaljuje počasno, a nevzdržno razpadanje, prehod od višjega k enostavnejšemu, počasno umiranje sveta, Nasprotno se rodi na prekipevajočih, razgretih mladih zvezdah rojstvo novega življenja, novih elementov.
V kraljestvu žeparjev
Nisem bil letos dolgo v Parizu, a vendar sem imel čast skleniti ponoči na boulevardni klopi znanje s francoskim žeparjem. Prisedel je meni, ko sem občudoval ponočno Seino, in je prosil ponižno za cigareto. Bil je jako zadovoljen z mojo skromno «Moravo» (30 para kos!), a je namignil, da ni ničesar jedel od včeraj. Privoščil sem mu kavo in novi znanec se mi je predstavil kot poklicni žepar: Bil je baš odpuščen iz St. Lazarske ječe. Zatrjeval pa je, da si bo poiskal kakršenkoli nov poklic, ker i mu dosedanji ni nič nesel. Zasluži navadno le starinar, ki plača 30 frankov za stvari, ki so vredne vsaj tisoč frankov. Koncem koncev pa pride še v ječo. Ah, kako so me tam pretepavali, monsieur: stražniki, okradenci, sosedje j in posebno pariški štacunarji, ljudje brez j srca in usmiljenja — s pestmi, nogami in j palicami.
Ta žepar je imel smolo: drugi uspe- j vajo boljše. Minuli teden je na primer i bil prijet v Parizu «krali tatov», ki je j imel krasno stanovanje, svoj avto in i še lastno vilo v Fontainebleauxu. Dru- j gi tatovi, kj so kradli le kožuhovine, so ; imeli več let pravo delniško družbo za | prodajo krzna. Razkrinkali so jo šele j sedaj po dolgem sijajnem obstoju, j Družba ie imela ravnatelja, blagajnika j in mešetarje. Ukradena krzna so poto- i vala v inozemstvo in družba je imela v | 2 do 3 mesecih več milijonov dohodkov, i To so drzni in zviti tatovi, ki jim niso j kos ne detektivi, ne psi in tudi ne pa- j tentirane ključavnice. Vendar je malo varčnih tatov in «kralj vlomilcev* 'hiti navadno zapraviti izkupiček pri vinu, kvartanju in ženskah kakor navadni žepar. Žeparski poklic je nevaren in preveč napenja živce. Ni prijetno hoditi po
Albert Thomas,
ravnatelj Mednarodnega urada dela v Ženevi.
prstih v temi, poslušati smrčanje spečih in pričakovati strel ali krik. Pravijo, da dobi marsikateri vlomilec že po prestani nevarnosti morsko bolezen kot posledico razburjenja. Kaj bi varčevali taki ljudje? Po uradnih podatkih so razen tega večinoma tujci, in sicer večinoma — Italijani, na drugem mestu pa Poljaki. Zanimivo domačo posebnost tvorijo dame, ki kradejo Po trgovinah, največ svilo in blago. V Londonu dobiva dosedaj na mestu zločina zasačena tatica po stari navadi nekoliko udarcev s palico. Peljejo jo v zadnjo sobo in jej ponudijo na izbiro: ali šibe in popolni molk, ali pa policijo, sodnijo itd. Izbirajte, kar hočete. Dame se navadno onesvestijo, kriče, a končno vendar raje pretrpe nekaj udarcev, kakor pa velik škandal in obravnavo. Francozi v Parizu so boli vljudni in izhajajo brez šib. a tudi sodnije ne marajo. Zasačeno tatico izroče policiji samo,. če se je to zgodilo drugič ali tretjič. Ce Pa ni dotična dama poklicna tatica, temveč jo je zapeljal samo slučaj, prilika ali revščina, potem jej samo odvzamejo ukradeno in
Spomenik dela pred palačo MUD v Ženevi
©
Kri ni voda
»Krasnaja Gazeta» (Moskva) prinaša članek o epohalnem izumu petrograj-skega kemika dr. E. Manojlova. Našel je razmeroma preproste kemične reakcije, ki razodevajo najskrivnostnejše lastnosti krvi s tem, da enostavno iz-premene barvo preizkuševalne tekočine.
Izum velja predvsem spolnim prizna-kom. Številni eksperimenti Steinacha in drugih so že davno ugotovili v krvi «hormone». Dr. Manojlov je našel po večletnem iskanju reakcijo, ki ugotovi, od koga izvira kri: od moškega ali ženske. Napravil je več tisoč eksperimentov. Njegova reakcija je že postala na Ruskem zanesljivo orodje sodne medicine v primerih umora. Razen tega je baje mogoče določiti po krvi nosne ženske spol otroka, in sicer že v prvih tednih nosečnosti.
Zanimivo je v splošno-biolpškem pogledu, da velja ta reakcija za ljudi, živali in tudi rastline. V slednjem primeru se preišče seveda rastlinski sok in se ugotovi spol cvetke ali drevesa. Še boli zanimivo in za sedaj povsem ne-timljivo je, da imajo obe reakciji, moško in žensko, tudi nekateri minerali, n. pr. pirit. Imajo po dve vrsti kristalov, kakor da bi znala tudi mrtva narava ločiti spol! V kratki notici ni mogoče prešteti ostalih, znanstveno še bolj zanimivih koristi Manojlove reakcije. Ugo-
Tfcomas Mann,
največji sodobni nemški pisatelj.
tovi razen spola predvsem tudi raso človeka. Zal ni mogoče odgovoriti ob sedanjem stanju znanosti, s čim bi se dala razlagati skrivnost te reakcije.
Nevidna smrt
Predlanskim odkriti hudičevi žarki Angleža Matthewsa so pozabljeni. Izum se je menda izjalovil ali pa ga je kupila kaka država in ga čuva kot najstrožjo vojno skrivnost. Sedaj pa prihajajo vesti iz Amerike. Neki nepoznani kemik Josip Branch v Chicagu je odkril novo, do sedaj neznano, Rontgenovim žarkom sorodno silo. Nove žarke je dobil z izredno močnimi elektromotorji, ki so proizvajali vrtilni tok slabe jakosti, a velike napetosti. Branchovi žarki pronicajo vsako snov, se odbijajo in lomijo. Njim izpostavljena drevesa so usahnila v par sekundah, korenike so se posušile v dveh urah. Maček, ki je sedel 6 m oddaljen od aparata, je po 5 minutah otrpnil in se je pričel gibati šele po preteku 8 ur. Branchovi žarki ne ubijajo življenja in ne ranijo polti, kakor Rontgenovi, zato pa paral izirajo živce in mišice. Človeštvo bo gotovo izrabilo ta izum v vojne srvrhe. Na drugi strani bodo lahko Branchovi žarki služili pri porodih in operacijah, ker omilijo bolečine, če le ne bodo škodovali srcu.
Se zanimivejše je odkritje fizika profesorja Miliicana. Poročal je o njem tudi na letošnjem kongresu ameriške znanstvene asocijacije. Utemeljitelji modeme fizike: Lirike, sir. Tompson in drugi so dognali, da se ionizirajo, t. j. razcepijo vsi atomi plinov, ki tvorijo naše ozračje. Cohloerster, ki se je dvignil z zrakoplovom v višino 9000 m, je dokazal, da se vrši ta ionizacija v visokih zračnih plasteh še hitreje in sicer pod vplivi nekih daljnih medplanet-nih svetov. Millican je zdaj našel žarke, ki povzročajo ionizacijo. Imel je veliko dela, ker so njih valovi stokrat krajši od Rontgenovih. Zato so pa najbolj »trdi«, t. j. prodro razmeroma mnogo globlje kakor drugi žarki. Do' sedaj ■poznane radijeve žarke »alfa« ustavi že pola papirja, za »beta« žarke zadostuje nekoliko mm debela pločevina in j najbolj trdi Rontgenovi žarki prodro kvečjemu 30 cm debelo železo. Kratki valovi so vedno znak naraščajoče trdote in Millicanovi presegajo moč Rontgenovih žarkov šestnajstkrat. Pronicajo skozi vse zapreke, uničijo vse življenje, razkrajajo tudi anorganske snovi, cepijo atome in izpreminjajo kemične tvarine v nove. Na poti skozi zrak trčijo ti žarki v atome kisika oziroma vodika in se polagoma razprše. Ce pa
Turški diktator Kemal paša,
na katerega je bil te dni nameravan atentat v Smirni
Francoski atlet Rigouloi
je postavil nov svetovni rekord v vzdigo« vanju uteži. Vzdignil je s sunkom 91 kg (prejšnji rekord 90 kg).
BaaBBBaBBBBaBBiiaBBBBisaaassea
VIRI OTVORITVI
Guglielmo Marconi
je slavil pretekle dni 301etniee. odkar jo izvršil prvi uspeli poskus brezžične teles grafije.
velesejma mislite na to, da si čim preje ogledate razstavišče tvrdke Drago Sch\vab, Ljubljana.
Paviljon „8" crv2 kole Um.
9HBBBBBEBE2BBBBBBBSSS3SKi!>iV3£33>33
jo opozore: «Madame! Prihodnjič pa boste šli v ječo!»
Tudi v teh slučajih je dosti joka, obupa in histerije.
Zanimivo je. da so vsi tatovi ponosni na «nedolžnost» svojega poklica in odločno trde, da nimajo nikoli «mokrih», t. j. krvavih opravil z moritvijo itd. Pred kratkim so okradli v Parizu bogato stanovanje nekdanjega francoskega poslanika na Japonskem Renaulta in so ustrelili gospo poslanikovo. Policija je dognala, da je prišel tat brez čevljev, v nogavicah, ob 3, ponoči. Gospa Re-naultova je slišala ropot in je prišla ven z revolverjem v roki. Bila je izredno pogumna ženska, prestala je dosti v, Kitaju z možem in je oddala strel. Zgrešila je cilj. mogoče, da jo je tat sunil v roko. Nato ji je odvzel revolver in jo ustrelil iz lastnega revolverja Ta slučai je razburil cel Pariz in še vedno ga preiskuje stotine detektivov. Nekaj časa je bil osumljen znanj vlomilec Stanislav Janart (tudi Poljak), ker je oropal dosti bogatašev tudi v nogavicah, brez čevljev. Dokazati pa mu niso modi. Vedno veseli, smehljajoči se Stanislav je tudi rekel sodniku: «No, hvala bogu! Sem sicer tat, morilec pa še nisem! Ženske so me zapeljale in sem pričel krasti. Morilec pa le nisem. Mi tatovi ne nbijemo niti psa. To ni naša stroka.»
Grozote državljanske vojne
Omski mesečnik <Sibirskije Ognji» prinaša popis novosibirskega revolucij-skega muzeja. Po padcu Kolčaka so prišli na vlado komunisti. V mestecu Kaz-necku je vodil rdečkarje praporščak Rogov, ki je ubil poleg belih tudi sovjetske komisarje in se je bahal, da bo pobil <vse Žide, tudi Lenina in Troc-kega».
Oddelki iz Moskve so premagali Rogova po večmesečnem boju in Rogov se je ustrelil, preden so ga ujeli. Tekom svojega «vladanja» je pomoril dvatisoč izmed štiritisoč prebivalcev Kuznecka. Obglavil je kar po vrsti, od hiše do hiše vse, ki niso imeli žuljev, ali so nosili prstane kot buržuji. V muzeju je shranjenih več «rokavic» — žrtve Rogova so namreč morale držati roko v kropu, da so jim končno potegnili kože s prstov. Fotografije kažejo cele sode rdečega «kavijara» — iztaknjenih oči.
Beli Kolčakovi vojaki so odsekali neki Volkovi 1. 1919. desno grud, kej je bil njen mož komunist. Volkov je ujel pozneje Miljajeva in Petrova, rablja svoje žene. Zvezana ju je prežagal na polovico z železno drvarsko žago. To strašno od krvi zarjavelo orožje je tudi shranjeno sedaj v muzeju. Zraven je potrdilo Volkova o tem, da je dobil pet rubljev od vodstva muzeja, da si je kupil novo žago . . . Kdor si torej ogleda novoslbirski revolucijski muzej v Om-sku bo imei prilično dovolj pojma o nepopisnih grozotah meščanske vojne.
Starost planetarnega sistema
Nad 300 milijonov let.
Nešteti znanstveniki, astronomi in geologi so se že trudili na najrazličnejše načine in po vseh mogočih metodah, da bi določili starost planetov in drugih svetovnih teles.
Odkar so znanosti poznani pojavi radioaktivnosti, se je zdelo, da bo problemu laglje priti do dna. Kakor znano, se radioaktivna telesa počasi spreminja, jo in presnavljajo in iz trajanja teh transformacij bi se morda dala določiti starost materije, ki sestavlja našo zemljo. Tako so v resnici izračunali, da je preteklo najmanj 1500 milijonov let, odkar obstojajo nekatere radioaktivne rudnine na zemeljskem površju.
Pred nekaj dnevi je predložil francoski astronom Belot pariški akademiji znanosti študijo, v kateri razpravlja o starosti zemlje in drugih planetov s povsem drugih vidikov. Kot izhod za svojo teorijo je namreč Belot vzel solnčno energijo, pri čemer je upošteval odvisnost med starostjo zemljo in pojemanjem izžarevanja solnčne toplote. Po njegovih računih ie zemlja stara kakih 330 milijonov let. Pri tem pa Belot ne za-metava takozvane radioaktivne teorije, samo da ie on mnenja, da 1500 milijonov let ne velja za starost zemlje, nego le za starost nebulozne materije, od katere si je jedva strjena zemeljska obla navzela radioaktivnih snovi. Ta hipoteza obenem tudi pojasnjuje, zakaj ne sega radioaktivnost zemeljske skorje dlje kakor 20 km globoko.
ovenstco časopisje v
X Pangalos ščiti grška letovišča. Grški diktator Pangalos je sklenil naložiti davek vsem tistim osebam, ki potujejo v inozem« stvo na odmor. S tem je hotel preprečiti potrošnjo grškega denarja v tujih letovi« ščih in ohraniti domači kapital v lastni državi.
X Najdražja brzojavka na svetu. Naj« dražja brzojavka je brez dvoma ona, ki jo jc poslal v svet ameriški polarni novinar Frederic Ramm dne 19. maja, ko je Amundsenova ekspedicija dospela na se« verni tečaj. Sporočil je namreč listu «New York Times®, da so vrgli Amundsen, Ells« vrorth in Nobile zastave vseh treh držav na severni tečaj. Brzojavka je obsegala okoli 1000 besedi in ameriški listi so pla» čali zanjo okoli 200.000 dolarjev. Vsak« beseda je torej stala okoli 200 dolarjev. Neki list, katerega so neverni Toin&ii v pra šali, kdo je plačal toliko za to mtlopo membno, toda spretno stilizirano biroja v« ko, je odgovoril, da so med plačniki vsi civilizirani ljudje naše zemlje. In tako je tudi bilo v resnici. To brzojavko smo pla* čali vsi, ki smo jo čitali aH pa tudi samo slišali.
Darujte za sokolski Tabor!
Zgodovina siovenskega časopisja v Ameriki je dokaj pisana, dasi ne posebno iepa. Nič stalnega ni v tem časopisju, porajali so se vedno novi listi — produkt osebnih nasprotstev — in zopet izginjali. Nekateri listi, zlasti tisti, ki so bili in so lastnina zasebnikov, so menjali stališče od svojega pričetka, kakor je pač zahteval najlepši dobiček. Pisanje teh listov se je kai rado menjalo ob volitvah, ko so dobili plačilo za oglašanje kandidatov, četudi so bili kandidati druge stranke. Nič novega ni, če na primer klerikalni slovenski list v Ameriki, ki brez prestanka piše proti Židom, nenadoma prične na vse prete-ge hvaliti židovskega kandidata ob volitvah, prinaša njegove slike in opisuje židovske vrline. Naj bo kandidat še tako protidelavski, list vendar piše, da je za delavce, čeprav ima list na naslovni strani napis, da je glasilo slovenskih delavcev v Ameriki.
Vsi slovenski listi v Ameriki pravijo, da so delavski ali pa vsaj drugače vedno trdijo, da so za delavstvo. Kakor socialistično in komunistično časopisje, tako trdijo tudi klerikalni, liberalni in »neodvisni« listi, da so delavski časopisi.
Najstarejšo letnico med vsemi slovenskimi časopisi v Ameriki nosi »Amerikanski Slovenec«, namreč 35. letnik. V resnici pa je ta list eden najmlajših. »Amerikanski Slovenec«, kakršnega so do pred letom izdajali v Jolietu, Illinois, je bil res toliko star, toda dotični »Amerikanski Slovenec« se je prvo spojil z »Edinostjo«, katero so izdajali slovenski frančiškani v Chicagu. Nekaj časa je list nosil dvojno ime in nazadnje so frančiškani zvarili iz vsega tega novega »Amerikanskega Slovenca«, ki je isto kot prej »Edinost«, namreč last iste družbe. List piše, da je glasilo slovenskega delavstva v Ameriki, pa je v resnici glasilo družbe sv. Družine v Jolietu in družbe sv. Mohorja v Chicagu. Obenem je kajpada glasilo slovenskih frančiškanov in splošno duhovščine. List izhaja vsak dan razen nedelj, ponedeUkov, praznikov in dnevov po praznikih. »Amerikanski Slovenec« je vodil veliko kampanjo za naročnike, ki je končala pred par meseci. Kampanja je izpadla brez značilnega uspeha.
Frančiškanska družba v Chicagu izdaja tudi polmesečnik »Ave Marijo«. To je nekaka revija verskega značaja. Urejujejo jo v slovenskem samostanu v Lemontu, Illinois, kakih dvajset milj oddaljenem predmestju iz Chicaga. List je poln molitvic, nabožnih pesmi, svetih podob, pa tudi napadov na svobo-domislece. Letos beleži 18. letnik.
»Vestnik« je tednik, ki ga izdajajo v Milvvaukeeju. Ustanovljen je bil list pred kratkim, namreč ko so komunisti prenehali tiskati v tamošnji slovenski tiskarni »Delavsko Slovenijo« in so jo prestavili v Chicago. »Vestnik« je popolnoma lokalnega značaja, prinaša pa razne novice in splošno gradivo.
»Delavska Slovenija« je tednik. Izhaja že dvanajsto leto, toda komunistično stališče zastopa šele par let, namreč od tedaj, ko so »Slovenijo« v Milwau-keeju prekupili hrvatski komunisti z namenom, da bod0 širili komunizem med slovenskimi priselniki. List izhaja tedensko na osmih straneh, od katerih je pr/a rezervirana za vesti, vse drugo pa večinoma polnijo napadi na socijaliste.
»Glas Svobode« izhaja že par desetletij v Chicagu in sicer sedaj po parkrat na teden. List je glasilo svobodo-mislecev in ga izdaja H. A. Skubic. Svoj čas je bil list prav priljubljen, toda zadnje čase, zlasti odkar je prenehal biti glasilo Slovenske svobodomiselne podporne zveze, izgublja naročnike.
Najobsežnejši slovenski list v Ameriki je dnevnik »Prosveta«, ki ga izdaja Slovenska narodna podporna enota. List sicer nima napisa, da je delavski list, piše pa v socijalističnem duhu. Je tudi najbolj popularen list in ima nad štirideset tisoč izvodov povečane tedenske izdaje. Letnica »Prosvete« je 19. Ista organizacija izdaja tudi mesečnik za mladino »Mladinski list«, ki je napol slovenski in napol angleški. Angleška polovica se imenuje »Juvenile«. List prinaša leposlovno gradivo, večinoma za mladino. List ima tudi ilustracije in izhaja že peto leto.
»Proletarec« je tednik. Izdaja ga Jugoslovenska delavska tiskovna družba v Chicagu. To je glasilo Jugoslovenske socijalistične stranke v Ameriki. Zadnje čase je list postal bolj priljubljen in ima precejšnje število sotrudnikov. Tudi število naročnikov se je povečalo. »Prosveta« izhaja že 21. leto.
Precej obsežen je dnevnik »Glas naroda«, katerega izdaja Slovenska družba v Newyorku, ki ji predseduje Frank Sakser. List se bavi s splošnimi novicami in je med starejšimi priselniki še precej razširjen, dočim ga pri mlajši generaciji prekaša »Prosveta«. Pisanje »Glasa naroda« je svobodomiselno. List izhaja že 34 let.
V Ne\vyorku izhaja tudi tednik »Naš Dom«. List je šele drago leto star, torej ni razširjen, kakor se tudi pravo stališče lista še ni pokazalo. Je pa ilustriran in posveča precejšen del gradiva mladini Ta del je pisan tudi v angleščinL
»Čas« je mesečna revija, katero izdaja Frank Kerže v Clevelandu. List se šteje med napredne in je tudi precej razširjen med Slovenci. Izhaja že 12. leto.
Dnevnik »Enakopravnost« izhaja v Clevelandu deveto leto. Malo več kot eno leto je glasilo Slovenske svobodomiselne zveze, kar je dnevniku poma-
galo, da se je precej razširil, dočim je bil prej popolnoma lokalen list. Izmed slovenskih listov v Clevelandu je ta še najbolj napreden.
Glasilo Kranjsko slovenske katoliške jednote izhaja tedensko v Clevelandu. List je izključno klerikalen in izhaja že 12. leto.
Enako stališče zavzema tudi »Ameriška Domovina«, ki izhaja trikrat na teden in je samo krajevnega pomena za Cleveland. List izhaja že 28. leto.
Glasilo Jugoslovenske katoliške jednote »Nova doba« izhaja vsak teden v Clevelandu. Do pred kratkim se je list tiskal v Newyorku.
Ob tem času torej izhaja petnajst slovenskih časopisov v Ameriki. Bilo jih je pa že več, a so zaporedoma prenehali. kakor bodo tudi sedanji, ker obstanka za slovensko časopisje v Ameriki ni, posebno če se bo nadaljevala sedanja omejitev za priseljevanje. To se najbolj jasno pokaznje pri spreminjanju pisanja listov. Precej jih je, ki prinašajo za v Ameriki rojene Slovence gradivo v angleščini, torej imajo angleške stolpce. Tako je zlasti pri listih, ki so glasila podpornih organizacij.	_
Jugoslovenski tisk v Ameriki
Vseh jugoslovenskih listov v Ameriki je 46, izmed katerih je sedem dnevnikov, dvajset tednikov in enajst mesečnikov. Eden izhaja po štirikrat na teden, dva po trikrat, eden dvakrat in štirje po dvakrat na mesec.
Največ časopisov imajo Hrvatje. Pri njih je časnikarska zgodovina še bolj pisana kakor pri Slovencih, kakor je tudi osebna gonja in strankarstvo med njimi večje.
V Kaliforniji izhajata dva hrvaška 0-sta, namreč »Narodni glasnik« vsak teden v Los Angelesu in »Narod« vsak teden v Oaklandu,
V	Chicagu izhaja kar šest hrvaških listov. Od teh je »Radnik« najobsežnejši in izhaja zadnje čase vsak dan. Ta list je glasilo hrvaške komunistične sekcije. »Novi Rod« je verski mesečnik. Vsak teden enkrat pa izhajajo: »Novi Svijet«, »Jugoslavija«, Hrvatski Pokret« in »Hrvatski Glasnik«.
»Sokol«, mesečno glasilo hrvaških Sokolov, izhaja v St. Louisu.
V	Calumetu izhaja tednik »Hrvatska« in v Detroitu »Slobodna Misao«, ki je znanstven mesečnik.
Dnevnik »Svijet« izhaja v Newvorku. Ta je najobsežnejši hrvaški list v Združenih državah. V Newyorku tudi izhajata »Kolo«, mesečnik za glasbo in umetnost (od časa do časa prinaša tudi slovenske članke) in »Hrvatski list«, ki izide po trikrat na teden.
Po dvakrat na mesec izhaja »Naša Nada« v Clevelandu, ki je glasilo bratske organizacije. Glasilo Hrv. brat. za-jednice je tudi tednik »Zajedničar« v Pittsburgu.
Poleg teh sta še dva hrvaška časopisa v Združenih državah in sicer »Narodni Magazin«, ki izide po enkrat na mesec v Mihvaukeeju in »Slobodna Tribuna« tednik v Aberdeenu, Wa-shington.
Srbskih listov je v Ameriki trinajst. Od teh sta dva dnevnika, in sicer »Amerikanski Srb obran- v Pittsburgu in »Srbski Dnevnik« v Ne\vyorku.
Tednikov imajo Srbi pet: »Srbski Glasnik« izhaja v San Franciscu, »Uje-dinjeno Srp stvo« v Chicagu, »Srbadi-ja« in »Srpska Straža« v Newyorku, »Radnička Borba« v Clevelandu.
»Sloboda« izhaja kot mesečnik v Pittsburgu, tako tudi trgovski »Yugo-slav Review« v Newyorku. »Jugoslovenski Forum« srbski mesečnik v New-yorku. Verski mesečnik »Srpska Cr-kva« izhaja v Garyju, Indiana, mesečnik »Srpske centralne novine« pa v Chicagu. Razven tega eksistira v Ameriki še črnogorski list, ki izide po dvakrat na mesec v Detroitu, Michigan.
Dr. Alojzi! Trstenfak:
Med revolucijo v Astrahanu
Slike iz vojnega vjetništva v Rusiji
Začetkom meseca septembra 1917. le ruska začasna vlada (vremenoe pravitelj-stvo) premestila nekaj vojnih vjetnikov srbsko-hrvatsko-slovenske narodnosti, ki smo bili delj časa blizu Perme v severnem delu Uralskega pogorja, na jug v starodavni Astrahan ob Kaspijskem morju. Tu smo začutili prve gobune valove ruske revolucije. Sicer so nas že v Permi zanimali vsi njeni dogodki in pojavi, ki so z besno silo drvili mimo nas, toda tukaj smo na lastne oči videli tn čutili, kako ruski laži-sociializem uničuje narodno blagostanje ln prosveto. Kakor narastla deroča reka je neusmiljeno vse pred seboj podiral in ruŠIel državne temelje slovanske Rusije. Vrhovna oblast nI mogla več upravljati obširne zemlje ter braniti osebne in državljanske svobode. Dnevno časopisje Je poleg vsakdanjih več ali manj važnih vojno-političnih dogodkov poročalo o vojaških in delavskih izgredih ta nemirih, vojaških puntih in pogromih, o delavskih stavkah v tovarnah in industrijskih podjetjih, o stavkah v tiskarnah ta elektrarnah, o stavkah železniških ta mestnih uslužbencev, o nasilstvenih razlastitvah tovarn, o vlomih, ropih ta požarih, o samovoljnih rekvlzicijah in kontribucijah, o surovem ta oblastnem vedenju vojakov na železnicah in parnikih, o njih brezplačnih vožnjah ta zverskem ubijanju častnikov v somosodju, o živežnih krizah, lakoti, glavnih puntih itd.
Bilo Je to tik pred boljševiškim prevratom (meseca novembra 1917), ko se ie vlada Kereneskega, oprta še na stare državne zakone, majala na vseh koncih in krajih. Sila zakona ni imela več nobene veljave, povsod so se rinili v ospredje »Sovjeti rabočih ta soldatestih deputatov«. Volitve v vserusko »učrediteljnoe sobranje« (ustavotvorno skupščino) so btie pred durmi. Ljudstvo je bilo radi vsakdanjih Izgredov, stavk ta pogromov, ki so jih vpri-zarjali pristaši sovjetov, skrajno razburjeno. Tudi Mestna oblast v Astrahanu nI imela več nikakega ugleda in boljševiška scldateska je neprestano ščuvala nižje sloje prebivalstva proti obstoječemu redu in »buržujem«.
Začetkom oktobra, so vojaki vlomili v skladišče, kjer je bilo še od začetka vojne shranjeno državno žganje in špirit. Tu so ropali ta plenili državno premoženje, raz-našali »erarično vino« ter pijančevali sko-rai celih 14 dni. Mestne stražne patrulje niso mogle tega preprečiti, ker so bile preslabe; njihovih pušk pa se vojaki tudi niso bali, ker so bili 1 sami oboroženi. Ropalo in plenilo je skoraj vse astrahansko vojaštvo ta ko so se eni napili in obložili s polnimi steklenicami, so jim sledili drugi.
Cele tolpe pijanih vojakov so se vlačile vse dni po ulicah mimo našega stanovanja, ki je bilo v neposredni bližini skladišča. Bili so pijani do skrajnosti ta venomer so kričali, streljali ter preklinjali »buržuje«. Da nismo imeli tudi mi rad! tega miru ta da se nismo čutili vami ne podnevi in ne ponoči, je umevno po sebL Trenutki so bili včasih silno mučni. Bali smo se pri vsem tem bolj pogromov od strani te ozverele tolpe, kakor pa njihovih krogel, s katerimi so ogrožali naša okna ta dvorišče. Prave straže nismo imeli več. Sicer se le redno vsak dan menjala, toda rajši je hodila potem korporativno pit in gromit »vinski sklad«. Prinašala si je od tam potae steklenice žganja ta pijančevanje se ie pri nas v polni meri nadaljevalo. Nudili so se nam skrajno gnusni prizori. Iz stražne sobe Je smrdelo po žganju nekoliko tednov.
Nekega večera se je pridružilo pijančn-Jcči straži 16 naših mlajših oficirjev — voj-
nih vietnikov, od katerih se lih ie nekaj napflo do nezavesti Pri tej priliki Je Izginila nekemu ruskemu vojaku, ki je bil pri nas na straži, polna steklenica žganja. In drugega dne, ko se je nekoliko streznil ln opazii da mu ona manjka, je kričal po celem stanovanju in grozil, da postrelja vse, ako mu žganja ne plačamo. Ker pravega krivca nI bilo, ie plačal neki stotnik sam. Dal Je vojaku 40 rubljev kakor le sahterval ta s tem le bila stvar poravnana.
Pijančevanje ta grabežl so ponehali, ko Je »vinski sklad« — zgorel. S tem le nastopil polagoma v mestu mir ta tudi ml smo s® pomirili, vendar straže niso več pravilno vršile svojo službo. Vojaki so bili preveč pokvarjen! in vinski sklad ie raztrgal zadnje vezi discipline med njimi. Najdalje so disciplino ohranili vojaki tatarske narodnosti, toda končno so tudi oni podlegli vplivu razbrzdanega ruskega vojaštva.
Začetkom novembra 1917 se ie petrograj-ski »Sovjet rabočih, soldatskih ta krestjan-sklh deputatov« polasti! vrhovne oblasti ta osnoval kmetsko-delavsko vlado. S tem le napočila doba nasilja nad vsem narodno-ruskhn živi jem; socijalna borba ie prešla v krnto in krvavo državljansko vojno, v volno delavcev ta neukih kmetov, proti premožnejšim ta inteligentnim slojem ruske družbe. S tem ie b!l prizadejan slovanski Rusiji smrtni udarec: ona je razpadla; enotne in od vseh priznane vlade nI več bilo in na razvalinah nekdaj tako velike ta srogočne Rusije so se začele ustvarjati razne pokrajinske vlade na narodnostni podlagi Vsenarodno »učredlteljmoe sobranje« je prišlo prepozno ta nI moglo več preprečiti državljanske vojne, katero Je ruski sociializem po svojem skrajnem bolše-vizmu več mesecev javno pripravljal nesrečni Rusiji, ko je na eni stran! vedno boli besnel proti premožnejši ta inteligentni manjšini na drugI strani pa postajal napram vsemu tujemu neruskemu vedno bolj prijazen, popustljiv ta naklonjen.
Kmalu nato, ko so se boljševiki, katerih glavna sila ie bila v organiziranih delavcih in vojaštvu, polastili vlade ta začeli vsiljevati Nemcera mir, sramoten ta poguben za Slovanstvo ta Rusijo, so tudi njihovi tovariši v Astrahanu postali napram nam silno popustljivi in nam dovolili hoditi po mestu brez straže. To »svobodo« smo v obilni meri izkoriščali. Tekom časa sem si ogledal vinograde in sadovnjake mestnih bogatašev v najbližji astrahanski okolici, lesno-industrijska podjetja ob Volgi ta Bol-di (rokav Volge), mestna tržišča z raznim orientalskim blagom, moderno živinsko klavnico ter razne panoge ribolovne obrti ob Volgi ki Boldi. V mestnem muzeju sem bil večkrat in njegovi lepo urejeni oddelki (zgodovtasko-arheološki, mumiz-matični, narodopisni ta prlrodopisni; na-rodno-gospodarski: poljedelski, obrtni, ribolovni In za pridobivanje soli) so mi nudil! popolno in verno sliko o življenju ln prosveti astrahanskega kraja.
V to dobo pada strahovit poraz italijanskih čet na Soči začetkom novembra 1917, za katerega smo doznall iz astrahanskega časopisja BI! je to prvi in obenem tudi zadnji vojni uspeh avstro-ogrskih čet, katerega smo pozdravili jugoslovanski vojni vjetniki zgolj radi prepričanja, da bo Italijanom znatno zmanjšal njihove imperialistične težnje po slovenskem Primorju. V glavnem smo čitali samo astrahansko časopisje, ker nazn je moskovsko ta peiro-graisko zaradi raznih stavk v prometu prihajalo silno neredno.
Življenje saino na sebi je bilo za nas vojne vjetnike v Astrahanu že od vsega začetka jako težka. Narodno-gospodarski
živelj je omahoval že splošno pod bremenom draginje in v pomanjkanju blaga. Tudi živil je bilo na trgu vedno manj in cene vsakdanjih življenskih potrebščin so rastle od dne do dae. Moke v prometu ni bilo ir; kruh smo dobivali le na »kartočke«, ki nam jih je dajala mestna »prodoveljstvena« (prehranjevalna) uprava. Sčasoma je postalo pomanjkanje živil v Astrahanu splošno. Ker se mesto nahaja v goli pustinji, so se morala skoraj vsa uvažati in to za krai h. 265.000 prebivalci v tej dobi splošnega nereda in zmešnjav v državi nikakor ni bilo lahko.
Kmalu po novem letu 1918 je pritisnila v Astrahanu huda zima, dasi ni bilo skoraj nič snega in na Volgi se je napravi! led, da je držal ljudi ia živino. Promet črez za-mrzlo Volgo so posredovale sedaj sani. Cele vrste enoprežnih zimskih sank so neprenehoma drčale po reki gor in dol. Tudi mi smo delali sprehode na zamtzlo Volgo ta prišli nekolikokrar tudi onstran velike reke. v Tatarsko Soljanko in v For-post (nemška naselbina). Pri neki drugi priliki smo posetili turško-tatarski aul ruskih Kirgizov. Je to priprosto selo, obstoječe iz samih nizkih iz šibja spletenih in z zemljo zasutih pastirskih ju« in zemljank ter jie-pckritih hlevov za živino. Nedaleč od vas: pa so se pasle v suhi pustinji (sredi meseca januarja) velikanske črede njihovih konjev. Med potjo smo z velikim zanimanjem opazovali ribje lovce, kako so nastavljali in razpenjali pod ledom svoje mreže.
Med tem ie val boljševiške revolucije, ki se je začela mesieca novembra v Petro-gradu, dosegel tudi Astrahan in dne 25. januarja so se začeli tudi v Astrahanu strašni dnevi državljanske vojne. Bilo je okrog 4 ure zjutraj, ko nas je nadvse nepričakovano vzbudil iz spanja močan artiljerijski ogenj. Od straže smo izvedeli, da so nastopili kozaki proti »Sovjetu rabočih in krestjanskih deputatov« ta da obstreljujejo Kremelj, kjer je Imel Sovjet daljše nočno zborovanje. Zjutraj, ko se je zdanilo, so že kozak! Imeli v svojih rokah kolodvor, nekaj vojašnic ta mostov črez Kutum (rokav Volge). Obenem z njimi Je izstopila »bela gvardija«, obstoječa Iz pristašev inteligentnih ln trgovsko-dbrtnih slojev. Cvet njihove vojske je bila srednješolska mladina. Na strani Sovjeta pa sc se borili vojaki in »rdeča gvardiia«, r kater! so bili sami de-lavct-boljševiki.
Kozaki so obstreljevali Kremelj ves dati s »volim topničarstvom in od Kutuma sem so sikale puške ta mitraljeze. Proti večeru je streljanje nekoliko pooehalo.
Drugega dne Je bilo pokanje nekoliko sla-bejše, ampak okrog Kremlja je začelo goreti. Nasproti našemu stanovanju na oglu dveh ulic ie bila neka šola, kjer so se vgnezdili boljševiki Tu so imeli neko višje poveljstvo. Bili so vsekakor na strategično važni točki, nekako sredi med kolodvorom ta Volgo, kjer so začeli pristani. Glede na to so boljševiki vso bližnjo okolico dobro držali pod svojim ognjem Krogle so resno ogrožale tudi naše stanovanje. Mi smo tičali te dni samo v sobah in bilo je silno dolgočasno, včasih tudi dovoli neprijetno ta mučno. Enemu naših tovarišev, ki se ie osmeli! iti nekoliko iz stanovanja, je boljševiška krogla razparala trebuh. Večjih bojev v naši bližini ni bilo, pač pa se je večkrat slišalo od Kremlja sem močno streljanje. Kozaki so ga nekolikokrat obstreljevali s svojim topničarstvom in niso mu prizanašali niti po noči Mi nismo vedeli o dogodkih in bojih sredi mesta nič gotovega. Videli smo le požar in poslušali bobnenje. Siplošno pa so se širile med nam! o dogodkih razne verziie. Premoči si ni mogla iz-voievati nobena stranka in zadnjega dne meseca januarja je bilo sklenjeno premirje. Vest se je bliskoma raznesla po mestu in vse ie hitelo na ulice. Tudi ml smo bili zunaj pred svojim stanovanjem ta ljudje so nam pripovedovali mnogo strašnega o zverstvih vojskujočih se strank. Vsi so upali, da se bodo stranke pomirile in napravile konec prelivanju bratske krvi — toda zastonj. Zvečer so kozaki prekinili mirovna pogajanja in znova začeli obstreije vati Kremelj. Državljanska vojna se je nadaljevala in ostalo je vse pri starem. Nam Je postajalo vedno tesneje ta mučno. Koncem koncev so prišli belogvardejcem na pomoč uralski kozaki. Ti so mesto takoi obkolili in začeli od vseh strani prodirati proti Kremlju. Kmalu so začeli obstreljevati s topničarstvom tudi zgoraj omenjeno šolo in drobci granat so prebili stekla na oknih našega stanovanja.
Prihodnjega dne slišimo že rano zjutraj iz bližnjih ulic sem živahno streljanje, vmes pa vpitje in kričanje ljudi. Ljudje iz sosednih hiš so zapuščali svoia stanovanja ter bežali, s čerrer so pač mogli proti Volgi. Krog 10. opoldne se vnamejo boji po naših ulicah, strelja se živjhao se:n in tja in v šolo padajo granate in ši<tpne'i Boij-štviki tega bombardiranja niso mogli prenesti in so šolo počasi izpraznili ter pobegnili. Kozaki se ji oprezno približujejo ter jo okrog poldneva zajamejo. Kmalu na to privlečejo svoj lop ta ga postavijo na oglu med našim stanovanjem in šolo. Nekaj trenutkov še ta top začne grmet' proti Volgi. Pri nas b1 trese vsi stanovanj.; in na oknih pokajo zadnje šipe. Po Kratkem boju so zavzele kozaške čete vso bližnjo okolico. Ves čas so pokale puške, ranjene in mrtve pa so takoi za bojno linijo pobirate usmiljene sestre. Za nas so oili ti trenutki mučni ta strašni. Nekateri tovariši pa kljub prigovarjanju niso mogli brzdati svoje radovednost ter so gledali skozi razbita okna na ulico.
□	h. K. Sieiner &	£
O	splošno tesarstvo	t
n Ljubljana. Jeranova ulica 13.	[
O Prevzemajo se vsa v to stroko spada-	C
□	joča dela po danih in lastnih načrtih po	c
najnižjih cenah.	156	^
rirrTnnnr-rinrrrTwx^
Mali oglasi, ki služijo v posredovalne ta socialno namene občinstva, vsaka beseda 50 par. Najmanjši znesek Din 5*—.
Ženitve, dopisovanje ter oglas! strogo trgovskega značaja, vsaka beseda Din !•—» Najmanjši snesek Din 19'-%
„I« 614 Vru- motvoz
A. Šinkovec d. d.
Oroaupljo
Sveiogorski izletniki
m vljudno vabijo ta pred-
itavo. ki jo priredi Šolska mladina v novi dvorani na Sv. liori pri Litiji na Te-lovo ob 15. uri. Na sporedu ie igra Kralj Matjaž s pet-i*m in plesom v 5. dejanjih ^	177U9
Vajenca
požtenih staršev, sprejme veletrgovina špecerijskega in kolonijalnega blaga M. Spreltzer v Ljubljani.
17541
Delavnica suhomes. nega blaga
i električnim pogonom, vse dobro urejeno, t stalnimi odjemalci, se pod zelo ugodnimi poboji prola strokov-niaku. Prevzame ee lahko 1." julija. Cena 25.000 Din. Vpogleda se lahko in iuior-macije te dobe pri lastniku Mariukovit in drug, Zagreb, llarovska ulica la. 17552
Pekarna
dobro i'loč a, na prometnem kraju, prva v trgu na Hrvatskem, se z vsem inventarjem (pekovskim in trgovskim) ra-ii odpotovanja Jako ugodno proda. Naslov v upravi .Jutra* pod Šifro •Pekarna 310».	17705
(dobe)
Blagajnikih odpremcik vrednostne poŠte dobi službo v Ljubljani proti kavciji 25.000 fjin v gotovini. Ponudbe je poslati pod <Mesečna piača 2000 Din» na upravo •Jutra..	17392
Išče se zastopnik
«a deželne pridelke in moko Ponudbe na poštni predal St. 101.	17510
Vratar
Razpisano mesto je oddano — kar prosilcem tem potom sporočamo — ker ne moremo na brezštevilne ponudbe posameznikom odgovarjati. Konfekcijska tovarna Fran Derenda £ Cie., Ljubljana.
17654
Pletilja
vs^stransSra izvežbana, se išče proti dobri plači s hrano in stanovanjem v hiši Ponudbe r,a upravo «Jutra» pod «Zadovoljnost 379».
17628
Pietilja
sprejme na deželo. — Naslov pove uprava «Jutra» 17643
Agentinje — agenti
dobe s prodajo novočaenih predmetov dober raaluZek. Le resni gospodje in dame naj osebno tplaae na velesejmu v paviljonu E, št. 166	17696
(Iščejo) Stenotipistka
perfektna, vešča slovenščine. hrvaščine, nemščine in tudi drugih pisarniških del, želi službe. Cenj. ponudbe pod značko «Stenotipistka» na upravo «Jutra». 17579
Uradnik
z večletno prakso v notarski, ozir. odvetniški pisarni, samostojen delavec, želi primerne službe. Ponudbe na upr. «Jutra» pod 8ifro <Zanesljiv 61».	17661
Strojnik
ln izpra8an kurjač, vež5 montaie in popravil ▼ okvira parne zaeo, s prakso Žag. mojstra, ieli premeniti mesto. Naslov: Josip Modic, strojnik, p. <Deska>, Novo mesto.	17675
Tkanine za pohištvo
gobeline, peresa za pohištvo, vrvice, pasove, žeblje in orodje za tapetnike itd. — Zahtevajte cene in vzorce! Trgovinsko k. d., Zagreb, Ilica br. 45.	147/11
Proda se
vsled smrti polkovnika Pu-teanyja v gradu Tivoli, I. nadstropje levo, jedilnica (barok), spalnica (barok in renaisance), jedilni servisi, stekleni servisi, razne ure in več drugih predmetov. Pogleda in kupi se istotam 17621
Pri «So!ncu» K. Yidmayer
Pogačarjev trg (za vodo).
Perilo, opreme za neveste in novorojenčke, a b t a b i (peče). Vse vrste pletenin lastne tovarne. Na debelo posebne cene.	17040
Steklena strešna opeka
je zopet v zalogi pri Združenih opekarnah, d. d. v Ljubljani.	100
Indijan Skaut
e priklopnim vozom, skoraj nov, se proda. Ogleda se v garaži Expres, "Vegova ul.. Goreč, Ljubljana. 17573
Trgovska oprava
za Specerijo in manufaktu-ro, rabljena, se zalo ugod' no proda. Ogleda se ob delavnikih pri H r o v a t, Ljubljana, Vegova ul. 6/1.
17706
Motorno kolo
3 EP, z dvema prestavama in prostim tekom, v prav dobrem stanju, prodam. — Naslov pove uprava <Jutra> 17704
Čoln
(Kielboot) dobro ohranjen, z dvema, oziroma 3 pari veseli, se prav ugodno proda. Vorašati Privoz St. 17.
17679
700 hI novih sodov
iz kalega hrastovega lesa, od 800—1000 i, ima naprodaj Franc Zoreč, eodar. Breg pri Ptuja.	17492
Pozor — trgovci in gostilničarji!
Najcenejše in prvovrstne domače ogrske salami do-bite od 5 kg naprej po 75 Din pri R. Prime na Dunajska cesti Stev. 5.
16942
Moško kolo
dobro ohranjeno, se zelo ugodno proda. Naslov pove uprava ,Jutra». 17708
Mesarji, gostilničarji
Omara za led (Eiskasten) se proda na Starem trgu 19 17555
Več ledu
se proda. Ponudbe na upr. •Jutra, pod .50 para».
17625
Starejše slov. knjige
(Metelko, Dna. Zvon i. dr.) prodam. Naslov pore upr. .Jutra«.	17634
Sokolski ovratniki
za kroje, se dobijo T vseh številkah. Brata Capuder, Wolfova ulica 1. 17638
Močan gik
v dobrem stanju, proda Franc Schwajger, Stanežice, p. Št. Vid nad Ljubljano.
17640
2 lepa oleandra
in S lepe palme, naprodaj na Ahacljevi cesti Stev. 9, pritličje.	17666
Pomožni motor
DKW, poraben za vsako kolo, prodam za 1000 Din. Ponudbe na upravo •Jutra« pod .Poletno veselje«.
17578
Prodam:
registrirno blagajno, 70* (brek), železen štedilnik, železno peč in kopalno banjo. Sp. Šiška, CelovSka c.
St. 80.
17697
Železna blagajna
poceni naprodaj. Naslov T upravi .Jutra«.	17CS5
3 čevljarske stroje
proda Viktor Kranjc, Ljubljana, Borštnikov trg St. 1.
17684
Avto Dalmler
i električnim pogonom is razsvetljavo, se ugodno proda. — Naslov pove uprava •Jutra«.	17702
Kože
vseh vrst divjih živali kupuje D. Zdravič, LJubljana, Florijanska ulica St. 9.
97
Vsakovrstno
zlato kupuje
po najvišjih cenah
Černe, juvelir
LJubljana, Wolfova ul. 3.
64
Najlepša vila
na primernem kraju ia ▼ najboljšem stanju, se radi
gospodarjeve smrti proda, sla Jezeršek, Kranj 11.
17674
3 parcele
i 600—700 m1, ia Bežigradom, se telo ugodno pro-dajo. Naslov pove uprava «Jutra>.	16901
Hiša v Novem mestu
Dolga ulica It. £2, se radi odhoda v Ameriko proda ia 80.000 Din. V hlSi je 7 sob, 2 kleti (ena vinska, druga u prstnino), poleg dvorišče is stranska soba z drvarnico. Hiša v Begar-čavasi St. 45 z 2 sobama in kuhinjo, kletjo, »vinjakom in njivo za 2 mernika po-setvt is nekaj sadnega vrta. Cena 25.000 Din. — Pojasnila daje kupcem Jožef Goršin, Regarčavas 14, poŠta Novo mesto. 17646
»
Doko"
polčevlji s sponkami
iz najfinejšega laka Din 200 — iz finega ševroja
ali boksa pa	—
Din 155'— — Zajamčeno lastni izdelek nudi cenjenim damam trgovina ,,Doko"
Prešernova ulica štev. 9}
(na dvorišču).
Sričar d Mejač
samo:
Selenburgova ulica št- 3.
Najsolidnejša ter znano najcenejša moška in damska konfekcija.
Hiša v Hajdini
5 minut od poBtaje Ptuj, se proda i njivo za 25.000 Din. Kupec mora preživljati tudi staro mater. Pojasnila daje Albert Seka, Haj-dina pri Ptuju.	17667
Stavbišča naprodaj
Prodam 8 stavbnih pareel r iunerl po 1000—1200 m» po zelo ugodi ceni in ugodnimi plačilnimi pogoji. — Stavbišča ležijo ob Dunajski cesti pri km 2, nasproti Stadiona in poleg kluba Primorje. — Poizve se pil Antonu Kodretu, Miklošičeva cesta 18/L 1G476
Obcestni lokal
(2 sobi v centru mesta) na naJprometneJSem kraju, se takoj odda. Naslov v upravi •Jutra..	17602
Lokal z 2 sobama
v pritličju ali prvem nadstropju, v bližini glavnega kolodvora, vzamem takoj v najem. Naslov pove upr. •Jutra*.	17601
Lokal
prikladen za trgovino, v trgu Štajerske, se odda z inventarjem, event. stanovanjem is pritiklinami. — Naslov pove uprava «Jutra» 17482
Manjši lokal
za trgovino, vzamem v centru mesta v najem. — Ponudbe na upravo .Jutra* pod značko •Lokal takoj..
17597
Špecerij. trgovina
z zalogo in inventarjem, dobro vpeljana, se vsled preselitve takoj odda. Pojasnila daje g. ZnidarSii, LJubljana, Stari trg 20/m.
17662
Prostor
primeren za manjSo mehanično delavnico, se ISče. Ponudbe na upravo »Jutra» pod .Prostor 92». 17692
Štiri skladišča
suha in prostorna, pisarna, klet eto., se oddajo v Sp. BiSki, CelovSka cesta St. 82 Ponudbe na: Fr. O r S i č, Ljubljana, Trgovska banka 17681
Nekaj posl. lokalov
za pisarne t L, ozir. IL nadstropju, v bližini glavne poŠte, se odda. Naslov pove uprava .Jutra., 17664
Dijak
tehnične srednje Sole, išče s 1. septembrom zračno in solnčno stanovanje B hrano pri boljši obitelji v mestu, L uporabo klavirja. — Ponudbe na upravo <Jutra» pod »Tehnika..	17580
Šivilja
iSče priprosto, snažno sobico, če mogoče • posebnim vhodom. Ponudbe na upr. •Jutra, pod »Šivilja 8».
17592
Stanovanje
kompletno, 8—4 sob, iščem za jesen. Poudbe pod šifro •Za jesen» na upr. •Jutra».
17645
Dijaška stanovanja
preskrbuje ga. Likar, Po-antika cesta St. 87, vila ergman.	17637
Lepa soba v vili
se takoj odda. Naslov pove uprava .Jutra.,	17648
Stanovanje
išče priproBta gospodična. Gre tudi kot sostanovalka. Naslov pove uprava «Jutra» 17651
Opremljena soba
za 2 osebi, z električno razsvetljavo, se odda. Naslov v upr. »Jutra«.	17660
Prijazna soba
svetla, s posebnim vhodom, s e s 1. julijem odda. — Naslov pove uprava «Jutra» 17690
Stanovanje
2 sob in kuhinje, se takoj odda. Naslov pove uprava •Jutra..	17693
Sostanovalka
se sprejme v podstrešno sobo. Naslov pove uprava •Jutra..	17652
Prazna soba
s posebnim vhodom, se takoj po nizki ceni odda. Naslov pove uprava »Jutra.
17656
Gospodična
išče sobo sredi mesta. — Sla bi tudi kot sostanovalka. Ponudb« pod »B. 100» •Jutru.
na upravo
17632
Prazna soba
se išče v mestu. Ponudbe na upr. «Jutra» pod šifro •Prazna 89».	17599
Stanovanje
obstoječe iz ene sobe, kuhinje in pritiklin, se odda v Zeleni jami 217. 17694
Prazna soba
tudi s štedilnikom, se takoj odda v Zeleni jami It. 217.	17695
Soba se odda
solidnemu gospodu ali gospodični s 1. julijem. — Naslov pove uprava •Jutra.
17676
Mesečna sobr
separirana, z elektr. razsvetljavo, ee odda s 1. julijem. Naslov pove uprava •Jutra..	17701
Soba z 2 posteljama
se odda nasproti sodnije. Naslov pove uprava «Jutra» 17715
Stanovanje
2—3 sob, s kopalnico in pritiklinami, se takoj odda dotičnemu, ki plača H leta naprej. — Ponudbe pod •A. Z.» na upravo «Jutra».
17711
V upr. »Jutra® naj se dvignejo pisma
pod nastopnimi Šiframi: Asteroida, B. 5, Beg 6, Brez otrok 91, Dolar 1501, Družabnik 22, Eksistenca 62, Garancija, Hrvaščina 68, Hiša ali vila, Krompir, Kovač, K. J., Krompir, Kolo-niale, Mirna 63, Miren 92, M. P. 30, Mehanik 630, Osamljena 4, Othello 85, Poštenje 880, Pridnost 20, Pomlad 86, Poltena 13, Re-jenček, Resnost 2580, Sigurna eksistenca, Svoboda, Sobica 64, Sreča 12, Stalno mesto 87, Triglav v Ljuto-
meru, Takoj 9, Tako ženltev 8S3, Trgovec, Dgod-noBt 12, Venera, Welsome, Za {as velesejma, Zdravnik 1926, Zanesljiva gospodinja
Vdova
srednjih let, lepe zunanjosti, simpatična, z lastnim stanovanjem v Ljubljani, se leli seznaniti z gospodom, ki ima drž. službo in dobro srce. Le resna dopise pod šifro • Srečni dom 89. na upravo .Jutra., 17659-»
Gospod
srednjih let, značajen is diskreten, želi znanja s samostojno, tudi starejSo damo. Ponudbe pod »Večerni izprehodi. na upr. »Jutra«.
17677
It
E" 614
Dieta-opiii (M
A Šinkovec d. d.
Grosuplje
Kateri gospod
bi rešil gospodično iz mučne situacije s posojilom 1000 Din. Dopise na upravo »Jutra, pod »Nesrečna«.
17668
Mizarski mojster
samostojen, sodnijsko ločen, 50 let 6tar. s posestvom, želi znanja z dobrosrčno družico. Samo resne dopise na podružnico »Jutra, v »Mariboru pod štev. 17668
Živahni putki
iščeta inteligentna petelin-čka domače pasme. Dopi«e, event. s sliko, pod značko »Lia, Mia. na upr. »Jutra*.
17626
25Ietni mladenič
ki poseduje posestvo in 2 obrti, želi poročiti gospodično s premoženjem Din 75.000. One z dežele imajo prednost. Dopise na upravo »Jutra, pod »Mladenič 24*.
17655
Trgovec
ali kapitalist
ki hoče rentabilno založiti nekaj blaga ali denarja v brezkonk. damsko konfek-eijo, naj pošlje pismeno ponudbo na upravo »Jutra, pod »Družabnik ali knjigovodja..	17606
Družabnik
z nekaj tisoč Din gotovina, se sprejme brez obveznosti ls predznanja v trgovskem podjetju, v prometnem trgu Slovenije — proti visokim obrestim, ozlr. pelov. dohodkov. — Za sigurnost iu dobro eksistenco se jamči. " as na upravo »Jutra. »Ddelelba..	17669
Pozor, kapitalisti!
Kdor leli popolnoma varno ln dobičkanosno naložiti denar, naj javi znesek iu svoj naslov na upr. »Jutra, pod .Soudeležba ali posojilo..	17708
50.000 Din posojila
ilč« podjetja proti 14% obrestim ln dobremu poroštvu Ponudbs aa upravo »Jutra* pod »Takoj 07». 17707
ffl
GROSUPLJE
19
I" 614
Za vodstvo trgovine
* mr>š. blagom sprejmeva starejšo, popolnoma samostojno sotnidnico ali so-tru-lnika, ki je že v isti lastnosti v večjih trgovskih hišah sodelovala. Pismenim ponudbam je priložiti spričevala in sliko. — Norbert Zanier & sin, Sv. Peter v Savinjski dolini.	17374
Trg. pomočnika
mešane stroke, perfektnega mauufakturista in računar-
ja. mlajšo moč, sprejmem. Ponudbe ti navedbo dosedanjih služb, plače in nastopa na trgovino P. Koren PrPje Srerk, Črnomelj.
Sprejme se vajenec
Naslov pove uprava <Jutra> 17710
Sposobnega pollrja
io visoko stavb*, dobro izurjenega. zanesljivega, samostojnega in vestnega delavca, išče za takojšnji vv-top. Picmene ponudbe na unravo «Jutra> pod značko •St. 1846*.	17499
Čevljar, pomočnike
z vso oskrbo v hiši, sprejme	Anton Erste, Velika Loka pri Novem mestu
77627
Domača umetnost!
Izdelovanje ž i g o r i s o v • Brandmalerei), Satulj, etu-ijev. denarnic, rezbarij in miniatur iz kovine, lesa. u.-nja c'. — dekorativnih predmetov, kipcev, okvirjev. slik. igrač in drugih ročnih del, doslej izdelovalcem ni prinašalo zaželje-rega dobička radi pomanjkanja zvez s konsumenti. Nov ustanovljena trgovina 7. ročnimi deli 5n umetninami. ki razpolaga s prometnim Jok?Iom in prodajno organizacijo, pa omogoča domači umetnosti zasluženi razvoj in dobiček. Ponudite 'akoj ročna dela z obširnim popisom, navedbo cen in množine v komisijsko prosijo pod značko «Domača nT.etnost* na upr. «Jutra».
17596
Krasen in stalen zaslužek
•e nudi vsakomur. Samo pismene ponudbe z znamko 7% t Din na F. Pire, Lfnb-Ijana. Levčcva 3. 17680
Kmečko dekle
poltene. *e sprejme v go-?tilno. kjer bi pomagala <iela in f«e priučila go-ptiluiške obrti, nroti mesečni plači 250 Din. Zglasit!
je na naslov: Anton Maver, posestnik in restav-rater. Ljubljana, Ahaci jeva cesta 5.	17691
Iščem oglarje
feno kompanijo). Naslov ^v upravi «Jutra».	17657
Poii'avHla{oe
' e-r-mo?!ji»e vseh v st A Šinkovec d d.
Crocnplje
Mesto tekača
išče šestnajstletni mladenič — Nastopi s 15. julijem. Ponudbe na upravo .Jutra* pod .Tekač«.	176S3
Mesto sluge
išče vojaščine prost	mladenič — Dopise pod	značko »Delaven 26* na	upravo »Jutra..	17649
Dober računar
išče kjerkoli mesta. Dopis« na upr. »Jutra, pod šifro
t>..X____.__
•Računstvo 1».
17650
Prodajalka
v vseh strokah dobro ver-zirana. želi mesta, najraje na deželi. Ponudbe na upr. .Jutra, pod značko »Prodajalka 00*.	17519
Prodajalka
pridn3 in sposobna, dobro izvežbana v mešani stroki, išče službe. — Dopise pod značko •Sposobna 6S» na upravo .Jutra*.	16837
Knjigovodkinja
r. dvanajstletno prakso, ver-zirana v vseh pisarniških poslih, želi primerne službe Cenjene ponudbe na upravo .Jutra, pod .Sposobna 76*.
17623
Trg. sotradnik
kS je prakticiral v Berlinu, inteligenten, marljiv in pošten. išče mesta pri boljši tvrdki. Ponudbe na upravo .Jutra* pod .Vesten 99».
17624
msnufaktisre.
lova trgovina manufakture.
Linbliana, Star! trg, poleg lalaznika
Rjava kontenina Beia kontenina
Rjuhe.....
Šiion.....
Cene:
. Din 7-50, 10-—, IS — . Din 12—, 14—, 16-— . Din 28—, 30—, Str— . Din 13 -, 16-—, 20 —
Cene:
Gradel za hlače . Grade! za modroce
Julet......
Odeje (kovtfl) . .
Din 15-—, 26-Din 35--, 45-Dm 18—, 20--Din 180--, 290--
Mlznl prti . . . Brisače .... Brisače, frotirke Robci, tucat . .
5053-a
Cene:
, Din 65-—, 70-—, 85--, Din 16-—, 22-—, 26-Din 28-—, 40-—, 48-. Din 70-—, 90—, 120--
išče dobro uveden tr govec. Reference prve vrste. Več: Beograd, poštanski pretiti a o 4. 4817 a
Kontoristinja
popolnoma samostojna moč, zmožna perfektno 'oven-skega. nemškega in srbohrv. jezika, kakor tudi knjigovodstva, korespor.Jen-aence, strojepisja in stenografije, želi premeniti mesto — najraje v Ljubljani. Cenjene ponudbe na upr. .Jutra, pod .Vestna in zanesljiva 30».	17630
Mlada natakarica
čvrsta, ki govori slovensko, srbsko izt nemško, išče za takoj službo v kavarni ali
fostilni. — Naslov: Slivnik. ^oštanj, Slovonija. 17673
Zanesljiva oseba
se priporoča za pospravija-nis pisarne ali ateljeja. — Nastopi takoj ali pozneje. Naslov pove uprava .Jutra.
17712
Ko obiščeš ljublj. velesejem si oglej najprvo
v lastnem paviljonu
tvrdke STANKO FLORJANČIO, trgovina z železnlno v Ljubljani, Sv. Petra cesta štev. 35
bogato in veliko zalogo vsega železninskega blaga kot razne vrsti posode za kuhinjo, aluminijastih športnih posod in predmetov, stroiev. orodja za obrtnike i. t d., i. t d. POSTREŽBA SOLIDNA! 5000a CENE ZELO NIZKF!

Pred zaključkom letne sezije prodajamo od 20. t. m.
letne novosti 11 To"; znatno znižanih cenah
Izkoristite!	Konfekcijska tovarna	Izkoristite!
mm DERENDA & C!E., Ljubljana,
Erjavčeva cesta štev. 2.
4853 a
!GN. I mm „Prl nizki ceni
LJubljana, Sv. Petra cesta štev. 3. Trgovina z drobnim, pletenim in modnim blagom ter raznim perilom in kravatami na debelo tn drobno. — Potrebščine sa krojače in šivilje.
4796a
Sž
najboljSe: 8Mtawa j, HSlaei, BCsen* dorter, Tinta. Btingl ori, giaal eto. dobiš U v v»-BH aaiogi la iabed etro-kornjaka ia blvi«a učitelja »OiMbesa Matice«
ALFONZ BREZNIK
LJaMjasa, Mestni ti« it. 3 (poteč EtacktraU). 154«
Trobente
»i • blehinstro. meste, t e i o v.
rogove hitro Ia precizno popravlja ia preglašuje
Alfonz Braznlk
LJubljana, Mest-ti trf Stev. 3
(poleg magistr.) Stari Inltrumenti s« vzame, jo v umetio ali pa kupijo.
154/1
Klavirji!
Tovarna in zaloga klavirjev, prvovrstnih instrumentov različnih tvTdk, kakor tudi lastnih izdelkov. Poseben oddelek ta popravila. Ugl&Sevanje in popravila za Glasbeno Matico, Konserva-terij In druge inštitute se Ugotavljajo od moje tvrdke — Točna postrežba, zmerne cene, tudi na obroke. — Izdelovaleo klavirjev H. Warbiaek, Ljubljana, Hil-Serjeva uliea 5. 17063

Strojnega pletenja
se leli priučiti gospodična. Ponudbe z zahtevo plače in učna dobe na upravo »Jutra, pod »Pletenje«.
17557
Učence In učenke
sprejme gospodična aa poučevanje nemškega, anglei-kega jezika in klavirja.— Cena od ure 10 Din. Cenj. ponudbe na upravo »Jutra, pod snačko »Ugodno in uspeJnoi,	17673
F-p-pokorni javljam, da je
pri vseh včerajšnjih predstavah dosegla sijajni uspeh izvrstna veseloigra
Lfubisfikanfe w garniziji
Za izvrstno zabavo pridno skrbijo: Harry Liedtke, Lilian Harvey, Mary Ssd in H. Jaskermano. — Predstave danes ob: 4., pol 6., pol 8. in 9. Predstave jutri ob 3., pol 5., 6., pol 8. in 9.
To imenitno veseloigro predvaja: ELITNI KINO MATICA,
vodilni kino v Ljubljani — Te efon 124 Kot prihodnjo veseloigro prinaša .Sv. Janez in kanarček* z Harold Lloydom.
apreduje!
Ilekiroteliiiičiie tvornice
delniške družbe prej
Glavno zastopstvo za Jugoslavijo: LJnblianai Šelenburgova ulica 7, Tel. 966. Inženjerske pisarne v Beogradu in Zagrebu.
Proizvajajo i	5061 a
Vse vrste električnih strojev in aparatov, posebno cenene solidne in ekonomične elektromotorje.
Gradeb
Kompletne električne centrale vseh vrst, električne železnice in tramvaje, omrežja, linije visoke napetosti itd.
— Poset inženjerja brezplačno na razpolago —
Klavir
dunajske tvrdke Schnabel, se proda. Naslov pove upr. »Jutra..	17644.
Lovci, pozor!
Lovska psica, stara 3 U-ta (Vorsteher pasme), jako dobra za lov, e 4 mladiči, se proda. Mladiči se prodajo tudi posebej. Matija Sene-kar, pekovski mojster — Slatina-Kadenoi.	17574
Kupim koze
le najboljše molznice, zan-ske ali mešane pasme. — Ponndbe na upravo »Jutra* danes med 11. in 12. uro.
17670
Mala vsota denarja
se je našla. — Dobi se pri slugi Obrtne banke. 17641
Pletilja
s strojem, vzame delo na dom. — Naslov poslati na upravo »Jutra, pod značko •Pletenj« 53».	17653
nI" 614
Morska fraia-ml
A. Ši&kovec d. d.
Grosuplje
Gaston Lerous:	72
Prikazen v Operi
»Tako!... Naj malo dvignem masko! G, samo malo... Ali vidiš moje ustnice? Čedne ustnice imam, kaj? iNič se ne premikajo!... Moja usta so zaprta — tisto namreč, čemur se pri meni. pravi usta ia vendar slišiš moj glas!... Govorim s trebuhom... to je čisto naravno... Temu se pravi trebuhijati... To je znana stvar: po* slušaj moj glas... Kam hočeš, da gre? V tvoje levo uho? V tvoje desno uho?... V mizo?... V ebenaste zabojčke na kami* nu'''... A, čudiš se?... Moj glas je v zabojčkih na kaminu!... Ali hočeš, da gre dalj?... Ali bliže?... Da grmi?... Ali hočeš oster glas?... Nosljajoč glas?... Moj glas se šeta povsod!... povsod!... Poslušaj ga, draga, v desnem zabojčku na kaminu! Kaj pravi: »Ali je treba obrniti škorpjona? ... In zdaj, resk! Po* slušaj ga, kaj pravi v levem zabojčku: «Ali je treba obrniti kobU lico?». ■ ' In zopet, resk!... Zdaj je v usnjenem mošnjičku... Kaj pravi? «Jaz sem mošnjiček življenja in smrti! In spet, resk!... Sedaj je v grlu Carlotte, na Jnu zlatega, kristalnega Carlottinega rr!a, pri moji veri!... Kaj pravi? Pravi: «Jaz sem, gospa karstača! Jaz sem tista, ki pojem: «Poslušaj glas skrivnostni... kvak!... ki v srcu mi... kvak!» In zdaj, resk! Zdaj je dospel na stol v fanto* movi loži... in pravi: Gospa Carlotta poje nocoj tako, da bo snela lestenec!... In spet, resk!... Oh, oh, oh, oh!... Kje je krikov glas?... Poslušaj, Kristina, srček moj!... Poslušaj!... Zdaj je "za vrati, v mučilnici!... Poslušaj me!... Jaz sem v mučil* niči!... In kaj pravim? Pravim: Gorje tistim, ki so toliko srečni, da imajo nos, pravi, lastni nos in se pridejo izprehajat v mučil* nico!... Oh, oh, oh, oh!»
Prokleti glas silnega trebuhljača! Bil je povsod, povsod!... Šel je skozi nevidno okence ... skozi zidovje"... plesal je okoli naju .. med nama... Erik je bil tu!... Govoril je z nama!... Skočila sva,
ho teč planiti nadenj ... Toda Erikov glas je bil neprijemljiv in
hitrejši od naju___Z enim samim sunkom je šinil nazaj skozi
zid!...
Kmalu nisva mogla ničesar več slišati, zakaj zgodilo je to=le:
Kristinin glas:
«Erik, Erik... Utrujate me s svojim glasom.. Molčite, Liik!.. Ali se vam ne zdi, da je vroče tukaj?...
«0, tisto pa, tisto!« je odgovoril Erikov glas. « Vročina postaja neznosna!...»
In začul se je zopet od groze hropeči Kristinin glas:
«Kaj je to!... Zid je ves vroč!... Kar žaril...»
«Veste, ljuba Kristina, to je zaradi .gozda onstran stene'.»
«Kaj... kaj hočete reči s tem?...»
«Ali niste videli, da je tam pragozd kakor v Kongu?»
In pošast se jc zakrohotala tako strahovito, da nisva7 več raz« ločila milo prosečih Kristininih klicev... .Vikont de Chagny je kričal in butal ob steno kakor blaznik... Nisem ga mogel več držati... Toda slišal se je samo krohot pošasti... in tudi pošast je menda slišala le svoj lastni smeh... Nato se je čul šum kratke borbe, tresk telesa, ki je padlo na tla in ga nekdo vleče proč...
Vrata so se zaloputnila___nato nič. nič več okrog naju razen
žarečega poldanskega molka... v osrčju afriškega pragozda!...
XXV.
»Sodi, sodi! Ali imate kaj sodov na proda]???«
(Perzijec pripoveduje dalje.)
Povedal sem že, da je bila soba, v kateri sva se nahajala z gosp. vikontom de Chagnyjem, pravilni šesterokot in vsa opremljena z zrcali. Pozneje so enako zgrajene sobe često kazali na razstavah in so jih imenovali: »čarovne hiše« ali pa »palače iluzij«. Njihov pravi izumitelj pa je Erik, ki je pred mojimi očmi zgradil prvo dvorano te vrste za časa »Rožnih ur v Mazenderanu«. Zadostovalo je, da se
je postavi! v kot kak dekorativni motiv, na primer steber, in že ste imeli palačo s tisoči stebrov, zakaj z učinkom zrcal se je prava dvorana pomnožila za šest šesterokotnili dvoran, ki se je vsaka izmed njih ponavljala do neskončnosti. Svojčas je Erik priredil za zabavo male sultanke dekor, ki se je imenoval »neštevilno svetišče«. Toda mala sultanka se je hitro naveličala tako otročje iluzije in tedaj je Erik pretvoril svojo iznajdbo v mučilnico. Mesto arhitektonskih motivov po kotih je postavil v ospredje železno drevo. Zakaj je to drevo, ki je s svojim barvanim listjem tako izborno posnemalo življenje, bilo iz železa? Ker je moralo biti dovolj trdno, Ja je vzdržalo vse napade »pacijenta«, ki so ga zaprli v mučilnico. Videli bomo, kako se je tako nastali dekor hipno izpremenil v dva nova, zaporedna dekora s pomočjo avtomatičnega vrtenja koles, ki so se nahajala v kotih in so bila razvrščena po tri ln tri, prijemajoč robove zrcal in noseč vsaka svoj dekorativni motiv, ki so se prikazovali drug za drugim.
Stene te dvorane so bile docela neprijemljive za pacijenta. Raz-ven dekorativnega motiva, ki je bil čvrst, da je mogel prestati vsako preizkušnjo, so bile stene pokrite izključno z zrcali, in sicer s tako debelimi zrcali, da jim bes nesrečneža, ki so ga vrgli v mučilnico golorokega in bosega, ni mogel prav ničesar prizadejati.
Nobenega pohištva. Strop je bil svetal. S posebnim načinom električnega gretja, ki so ga pozneje mnogo posnemali, se je dala toplina zidov poljubno zvečati in dati dvorani željeno ozračje...
Vse te natančne podrobnosti čisto prirodne iznajdbe, ki povzroča s svojimi par pobarvanimi vejami nadnaravno iluzijo ekvatorske prašume, žareče pod poldanskim solncem, naštevam zato, da nihče ne bi mogel dvomiti o sedanji umirjenosti mojih možganov in da nihče ne bi imel pravice reči: »Ta človek je zblaznel,« ali »ta človek laže,« ali pa »ta človek nas smatra za tepce<.s
* V dobi, ko je pisal Perzijec, je bilo docela razumljivo, da se je tako oprezno zavaroval zoper duha nevernosti. Danes, ko si more vsakdo ogledati dvorane te vrste, pa bi bila taka opreznost odveč.
Aleksandrova cesta Breg štev. 20
mSm
%m
so, ker je njih trpežnost in eleganca
neprekosljiva,

mmi0mmm ■> ■	1 ■ ...fr .■i--...1 >'	
		
.dr

^vt *x <






O£



a?
a?





',637 a
ZPiS.
Mestni magistrat ljubljanski razpisuje oddajo
težaških in zidarskih del
B2KB
za zgradbo nove stanovanjske hiše na Ahacljevi cesti v Ljubljani
Vsi potrebni podatki se dobe od sobote 26. junija 1.1. naprej med uradnimi urami, v mestnem gradbenem uradu, Lingarjeva ulica štev. 1. Ponudbe bode vložiti najkasneje do 10. julija t. 1. do 11. ure dopoldan pri imenovanem uradu.
Ljubljana, dne 23. junija 1926.
4974
ODMlcem velesejma
se priporočajo naslednje tvrdke:
Stavbno mizarstvo
PETER BIZJAK
Ljubljana, Spodnja Šiška 136
4917
Pile (tnrplje) In rašpe
Ivan Flgar
Mizo velesejma (ob gostilni „!iovi sveti
4909
IVAN JAX I SIN
tovarniška asaloga šivalnih, pisalnih in pletilnih strojev ter koles
Ljubljana, Gosposvetska cesta 2
FOTO-ATEUE
ANT. URŠIČ ££
(V HIŠI TRGOVSKE BANKE) VHOD IZ FRANČIŠKANSKE UL. 10/11.
4936
plodna trgovina
T. Egep, Iijabljana
Sv. Petra cesta štev. 2
4879
Foto* atelje
= v. Bešter —
Aleksandrova cesta štev. 5
Telelon »tov. 524 — T«le!ou «lev.JS4
GRAMOFONS
angleškega izvora, najnovejši tipi in v najpopolnejši izdelavi se dobe samo pri firmi A. BASBEBGER, Ljubljana, Tavčarjeva 5
Plošče znamk: Angel j, Columbia, Homokord, Odeon, Polyphon in Polidor dobite iz prvega vira, nepreiarane samo pri nas. — Najnovejši posnetki vedno v zalogi! — Za vsak, pri nas nabavljeni aparat jamčimo dve iet! — Vsa popravila se izvršijo strokovno v lastni delavnici. — Svarimo pred nakupom manjvrednega blaga, ni vse gramofon kar je temu podobno. Predno kupite kje drugje gramofon alt plošče, obiščite našo trgovino, da si ogledate našo zalogo. 4990

$$3
m «
S6 ttii
S
Cenj, svoje naročnike in spoštovano občinstvo vljudno opozarjam
v v ■
na velesejmu
in ljubeznivo vabim k obisku.
T. NOVOTNY,
4957-1 Dunajska cesta
m m m m
m m
Zadnja moda
/e ažur in enttane čipke v perilu — Ugodne nizke cent prh
LOM JAGEli- CJJliJ\±, Ljubl/ana. Dvom trg 1 71 a
Interesenti zn moli avto!
Preden kupite, obiščite liubijanski velesejem, paviljon F. kjer so na ogled C. S. R. NESSELS0ORFER TATRA. Za inte-48C0a resente poskuse vožje.
&mm9 Glavni trg.
Podružnica: Ljubljana (Eol ze|)
Velezaloga pohištva. Speci jaliteta: Klsbgarnitare. Lastno tapetožštvo in zaloga vseh tapetniških predmetov, Crin d'Afric (morska trava).
ffeleselem: Peviljon E.
HaEstava v goiizefu. 6013 *
Aleksandrovo, otok M
Letoviščarjem se priporoča restavracija Orlic. — Cena celodnevni prehrani Din 40.—, stanovanja s postrežbo 12-«5 Din. — 4723
Istotam se išče za sezonsko dobo dobra kuharica iz Slovenije. —
Sin mM io poiižta sooietie
na
izvršuje solidno in iz zanesljivo prvovrstnega suhega lesa z večletno garancijo pohištvo, por-tale, izložbena okna, vrati itd. Specijalna tvornica za izdelavo mrtvaških krst. Z3hteaa:te e>fer?c!	SC23
PREMOG —DRVA »Ilirija«
Kralja Petra trg 5iev,
TeL 2».
Suh tiso« in smrekov les.
Prodamo
DIESELMOTOR
nor:a:incjOGanaDnnaaonnoaaoDor-c:nGDOcncjnaLjnDDacQ
0 Primerjajte delo in cene g
□	in prepričali se bodete, da so izdelki poslovnih knjig	□
B knjigoveznice K. T. D. v Ljubljani, g
D	Kopitarjeva ulioa itev. 6 II. nadstropje
B	BREZ KONKURENCE.	O
□	En gros.	43 4	En detail. □
Najpopolnejši
Stoewe?
šivalni stroji
za šivilje, krojače in čevljarie tei za vsak dom. Preden si nabavite stroj, oglejte si to izrednost pn tvrdki
Lud. Barcga, uubnana.
Selenburgova ulica 6 I.
ireiolacen oouk 15-ietnr garar.iiii l elefon št. 980.
Radi preopterečenosti poslom prodnem iz slobodne ruke moj po cijelom svijetu poznat hoiei Granti Palače u gradu Hvaru na ostrvu Hvaru (Lesina) Jadranska Madeira .Južna Dalmacja).
Hotel je gradjen iz hvarskog bijelog mramora, prvoklasni na-mještaj, električna rasvjeta, vodovod, vlastiti motorni čamci, pred hotelom divna terasa i perivoji svakovrsnog tropskog drveča i bilia, narandža i limunova. Hotel ima vlastitu rezerve električnu centralu. Hotel je gradjen za moderni .Sanatorium* a ima sa dependancama eko 100 soba. Leži na r.ailjepšem položaju u sredini grada, okrenjen prema suncu i moru. Posječuje ga samo otmena publika iz cije og svijeta. Pošto je to najliepši objekt u cijeloj Dalmaciji preporuču:em ga domač:m institucijama da ga kupe za ..Sanatorium'.
Ozbiljni reflektanti neka se odmah lično na mene obrate. Na pismene se upite ne odgovara.