Irhaja ▼sak petek dopoldne. Izdaja konsorcij Malega lista. Nh&1oy: Mali list, Trieste, ca-kella centro 87. — Urad : via Valdirivo 19-111. Odgovorni urednik : dr. L. BERCE. POSAMEZNA &TKV. 30 STOTINK. NAKOCSJNA za celo leto 10 L., pol leta n L., četrt leta 3 L. - IZVEŠ ITALIJE celo leto 24 L., pol lota 12 L., četrt leta 5 L. MALI TEDNIK ZA NOVICE IN poofkv » TR K N J r v j;)V 11J OBJAV «'»' V > (1 Ntolpcu 1 L. i-f.s ob.javi * ‘ popusta, pri 10 kratni javi 80%, pri 2H Kratni objavi (pol leta) 40% i pri 52 kratni objavi (celo leto) 50% popusta. 3IAL1 OftLASl: BO stotink vsaka beseda v navadnem tisku; mastno 40 stotink beseda; z VELIKIMI CUKA.III 50 st. beseda. Pri stalnem oglašanju primeren popust. Mali koledar. Petek, 29. junija: Peter in Pavel (za-pov. praznik). — Sobota, 30;: Lucina. — Nedelja, 1. julija: Presv. Hešnja Kri; Teobald. — Pondeljek, 2.: Obiskovanje Mar. Dev.; Oton. — Torek, 3.: Leon; Bernardin. — Sreda, 4.: Urh (Udalrik, Ulrih); Berta. — Četrtek, 5.: Ciril in Metod, apostola Slovanov. — Petek, 6.: Izaija; Bogomila; Dominika (Nedeljka). ~ Sobota, 7.: Vilibald; Pulherija. MALE NOVICE. Papeževo zdravje. Nedavno so se bile raznesle vesti, da je papež bolan. Prišla so potem pojasnila, da njegovo stanje ni nevarno. Papež boleha na poapnenju žil (arteriosklerozi). Pred kratkim je dopolnil 71. leto. Ker veliko dela, so zdravniki zahtevali, naj se bolj varuje. Kongres Industrijcev. V petek 22. junija se je zbral v Bimu kongres italijanskih industrijcev. V gledališču Augusteo se je zbralo kakih 5000 zborovalcev; bili so tudi kapitalisti iz Trsta in Gorice. Zborovalce je v daljšem govoru pozdravili tudi Mussolini. Nato so se vrstili govori strokovnega pomena. Zopet napaden konzul. Oni torek je nekdo streljati na italijanskega generalnega konzula v Braziliji, poslanca Mammalella, ki pa je ostal nepoškodovan. Storilca niso našli. Za univerzo v Trstu. V časopisju se je sprožila misel, naj st* v Trstu osnuje popolna univerza (visoka šola) 7. vsemi fakultetami. Dozdaj imamo tu le visoko šolo za trgovino (Revoltella). Obsojeni komunisti. Izjemno sodišče v Rimu je 18. junija izreklo sodbo proti 7 komunistom. Obtoženi so bili trije, da so imeli sestanek in komu ni stične knjige. Dva sta dobila po dve leti zapora in tri leta nadzorstva, eden je bil oproščen. Ti so bili iz Genove. Za njimi je prišla na vrsto skupina iz Pino Torinese. Eden je dobil 7, drugi! (i, tretji 2 leti, dva po eno leto; trije so bili oproščeni. Beračiti se ne sme. V Trstu so se posvetovali občinski možje, kako odpraviti ali omejiti beračenje. Beračem se prepove vstop v javne lokale (gostilne itd.). Vratarji bodo morali odganjati berače iz veže. Berači, ki prosijo po cestah za milodare, bodo kaznovana, če nimajo domovinske pravice v Trstu, in bodo odposlani v svoje občine. Oni pa, ki prebivajo v Trstu, bodo predani dobrodelnemu svetu (con-gregazione di cariita), da bo poskrbel zanje. V ta namen bo dobrodelni svet ustanovil oskrbovališče za občinske reveže. Dogodki v Prestranka. Zaradi napada na carinsko blagajno v Prestranku je tržaška porota sodila tudi odsotne obtožence. Gerželj in Solar sta obsojena v k o lit uma ci j i na dosmrtno ječo in sdcer 12 let v samotni celici. Samsa., ki takrat še ni bil polnoleten, je obsojen na 30 let in po prestanem zaporu na 12 let posebnega nadzorstva. Dan je ukaz obsojence ujeti. Nazaj k Cerkvi. V Ameriki je znana organizacija Ku-Kluks-Klan, ki zelo sovraži in preganja katoliško vero. Med ustanovniki in prvaki te zveze je bil znan Filip A. Calahan. Ta je pred kratkim v Detroitu prestopil v katoliško Cerkev. General Nobile rešen. Pred 14 dnevi smo pisali, da se je Nobile oglasil z brzojavgm, pojasnil svojo nezgodo in označil kraj, kjer se nahaja. Rešilna dela, ki so bila že prej v pripravah in prvih početkih, so se zdaj začela z večjo vnemo in večjo nado na uspeh. Skandinavska letalca Liitzov in Larsen sla bila prva tako srečna na svojem poizvedovanju, da so Nobile in njegovi tovariši opazili njun let od svojega šotora na ledu. Ona dva pa jih nista videla z zraka. Med tem je prišel v Kraljevi zaliv prvi italijanski letalec, major Maddale-na, z zrakoplovom, ki nosi znak «5. 55.» Brž se je podal proti kraju nesreče. Na prvem poletu ni tudi on odkril ničesar. Nato so z ladje uCitta di Milanov brzojavili ponesrečencem, kakšna posebna znamenja bo delal letalec med poletom; j po teh znamenjih naj mu Nobile brzo-\ javlja, kam nuj se obrača, da jih najde. Res, na la način se je posrečilo, da je Madalena ob drugem poletu našel šotor ponesrečencev. Vrgel jim je z zraka 300 kg raznih potrebščin, ki so kajpak nekatere pri padcu trpele škodo. Vprašanje pa je nastalo, kako ponesrečence spraviti na varno. Z letalom j se zlepa ne more k tlom. Drobilci ledu I še dolgo ne bodo mogli prilomastiti do tam. Spet so brzojavili iz Kraljevega zaliva, ntjj skušajo ponesrečenci pripraviti, izgladiti nekaj razdrapanih ledenih tal, da bi moglo kako letalo, s sanmi opremljeno, priti k tlom brez nevarnosti. Spet so ponesrečenci delali, kar so le mogli in izravnali majhen prostor. V nedeljo 24. junija je zavozil nad šoto-rišče švedski pilot Lundborg. S svojim majhnim aparatom se je drzno spustil k tlom ter srečno ustavil. Naložil je generala Nobileja ter se zopet dvignil. Oddal ga je v morski ožini Hinlopen drugim Švedom, ki so generala nesli v Kraljevi zaliv. Nobile je mo'čno ranjen. Ima zlomljeno eno nogo in druge poškodbe. Lundborg se je brž podal nazaj na kraj nesreče in spet k Hom. To pot ni šlo posreči. Aeroplan se je prekucnil. Pilot je ostal nepoškodovan ter se neprostovoljno pridružil skupini ponesrečencev. Večja nezgoda je zadela po vsi priliki francosko letalo «Latham». S tem letalom sta šla Amundsen in Ditrichson, vodil ga je pa Francoz Guilbaud. Amundsen ni povedal točno, kam gre in kako misli delati. Že več dni pa od njega ni nobenih poročil. Vedno bolj so Francozi in Norvežani v skrbeh za slavnega raziskovalca in tovariše. S francoske strani so že pripravili rešilne ekspedicije zanje. Tako je mrzli sever dobil novo žrtev in pomnožil skrb milijonom, ki iz daljave prisostvujejo veliki polarni ža-loigri. /vuh c Dva župnika umrla. V Otaležu na Goriškem je umrl v ‘soboto 23. juni(ja tamošnji župnik Josip Kos, 47 let star. Imel je raka na želodcu. Pokopan je bil v ponedeljek 25. juniija. — V Grimaldi v Istri je pomoči od 4. na 5. junija umrl župnik Andrej Mikiša v 77. letu starosti. B. I. P. Podpora Bolgarom. Jugoslovanski Bdeči križ je nabral 3 milijone dinarjev za podporo bolgarskim ljudem, ki so trpeli škodo v sled potresa. Denar je predsednik Bdečega križa pred kratkim osebno nesel v Sofijo. Uboj vpričo sodnika. Pred nekim dunajskim okrajnim sodiščem se je oni dan vršila pravda med dvema časnikarjema. Urednik «Neues NVieraer Journala,» Bruno Wolf je pred ča- Sporazum v Mehiku ? "Govori se nekaj, da bo morda prišlo do sporazuma in miru med Cerkvijo in državo v Mehiku. Vlada je prišla do spoznanja, da sila ni najboljša politika. Menda so bili že razgovori o poravnavi. Ni pa znano, kako daleč je ta reč. Nekako splošno olajšanje pa se baje vendar že čuti. Iz Rima hočejo listi vedeti, da vrhovna cerkvena oblast postavlja te štiri zahteve: 1. vrnitev sekvestriranihj posestev, 2. oprostitev šol s svobodnim poukom, 3. enakopravnost za duhovnike in vernike z vsemi drugimi državljani, 4. pripustitev inozemskih duhovnikov v ... . , , ., , nekaterih deželah. Vprašanje ostaja, če“ ‘lo1 cevi, po katerih se bo preta bo Kales hotel kaj odjenjati. MIHEC: Pri spovedi predolgo ne brbljaj, odkrito kratko greh priznaj! Če kdo pri tem preveč klepeče, od srca se kesati neče. JAKEC: Edinost ima tako spovednico, kjer zvijajo in pačijo resnico. Pravični hočejo se zdeti, a za pravico nič trpeti. Tak dolge članke pišejo, da sled resnice vso zabrišejo. Pokrivem obsojen na. smrt? V Berlinu je bil zidar Ivan Leister obsojen na smrt. Pomladi 1. 1922. je bila njegova žena v postelji ubita z revolverjem. Ljudski glas je osumil moža. Bilo je namreč znano, da Leister ni živel po deveti zapovedi. Ker so mu tekom procesa dokazali par postranskih laži, se je stvar zanj slabo zasukala. Dasi je ne-dostajalo pravih dokazov, je bil vendar obsojen na smrt. Pa kazen, mu je bila spremenjena v dosmrtno ječo. Odsedel je že 4 leta. Zdaj so pa dediči vložili proti njemu tožbo zaradi premoženja. Pri tem so prišle na dan okoliščine, iz katerih je sodnija spoznala, da je bila obsodba Ivana Leisterja zaradi umora žene prenagljena. Začela se je nova preiskava. Amerikanska. Nevada je država v Severni Ameriki. Ime Nevada pomeni «snežna Veliko Srbijo» in zapisniki naj se v skupščini vodijo le v srbski cirilici. Zgoraj smo že omenili njegov predlog, naj se preišče du- ševno stanje Štefa.na Radiča, češ, ako je prismojen, naj gre v umobolnico, če se pa zaveda, kaj govori, naj gre v zapor. Predsedstvo skupščine, čuvajoč resnost in dostojanstvo parlamenta, je. take in slične predloge zavračalo. Boijazllivec pa ta Črnogorec ni. Po grdem činu ni bežal. Sel je mirno k nekemu prijatelju, napisal par pisem in se v družbi nekega posla/nca somišljenika podal v notranje ministrstvo. Zahteval je, naj ga puste k ministru, češ da se hoče izročiti njemu v roke. Dr. Korošec je odgovoril, da z ubijalcem nima opravka; izroči naj se žandarjem. Ukaz je bil takoj izvršen in orožniki so Račiča odvedli v zapor. Opozicija. Da bomo dogodek vsestransko umeli, treba sc ozreti tudi na opozicijo. Pribi-čevič, ki je pred več leti sam izrekel, da bi bilo treba ubiti Radiča, je letos z istim Radičem stopil v skupno zvezo, katere namen je vreči sedanjo vlado. Ko je Marinkovič spoznal, da ne bo šlo drugače nego ratificirati netunske konvencije, naj bojo dobre ali slabe, je opozicija našla ugoden moment, da izvrši svojo življenjsko nalogo: vreči vlado. Če bi Radič in Pribičevič bila na vladi, bi konvencije branila, vedoč da je to v sedanjem mednarodnem položaju državna potreba; ker pa nista v vladi, morata <'vlado metati«, naj pri tem tudi država gre na kose. Najnovejše sredstvo skupščinske opozicije v boju proti vladi je «obstrukcija». Obstruere je latinska beseda, ki pomeni valiti pod noige, zapirati pot. V parlamentu se rednemu delu zapira pot z dolgimi govori, z opombami proti zapisniku, z nujnimi predlogi, obtožbami proti ministrom itd. če ta «tehnična» obstrukcija ne zaleže, se podkrepi z ropotanjem po mizah, vpitjem, zmerjanjem, mačjo godbo, metanjem tintnikov in dejanskim tepežem. Vse to ima namen preprečiti večini razpravo vladnih predlogov, navadno zlasti proračuna, ki mora biti do gotovega dne pod streho, če vlada ne more opozicije premagati z dolgotrajnostjo sej in vztrajnostjo večinskih poslancev, ali če je ne more kako potolažiti ali prepetnajstiti, mora pa odstopiti. Bolj ko proračun je v Jugoslaviji nujno, da se sprejmejo netunske konvencije. Termin, ko poteče pogodba z Italijo, se bliža koncu. Ne more se vedeti, kaj Lahko pride, če se konvencije zavrnejo. Vlada se zaveda velike odgovornosti za blagostanje države same in tudi za svetovni mir. Opozicija se očividno premalo zaveda resnosti položaja. Pozablja se, da so tudi poslanci opozicije voljeni v blagor države in ne samo za brezpogojno n metanje vlade«. S svojim pretiranim vedenjem je seveda opozicija povzročila mnogo jeze in srdai. Z osebnimi žalitvami je slednjič dala Račiču povod za streljanje, če se o volku govori, volk pride. Posledice dogodka. Med Hrvati je nastalo silno razburjenje, brž ko je prišla vest o uboju. V Zagrebu so se isti večer začeli nemiri. Povsod so izvešali žalne zastave; tovarnar Arko v Zagrebu tega ni storil; razbili so mu vsa okna. Komunisti so hitro začeli izrabljati 'ljudsko nevoljo in zmedo ter povsod po Zagrebu netili upor. Policija je morala nastopiti z vso ostrostjo. Kavarna «Korso», kjer se zbirajo največ Srbi, je bila vsa razbita. Demon-strantje so gradili barikade. Vojaštvo je bilo po vojašnicah pripravljeno, toda policija je slednjič sama naredila red. Mrtvih je bilo 5 oseb, ra,njenih baje 82, od teh je 40 policijskih stražnikov; vsi ranjeni demonstrantje pa najbrž niso bili prijavljeni. Z odločnimi in umerjenimi odredbami se je vladi posrečilo preprečiti hujše stresljaje v notranjosti. Na zunaj seveda je bil ta udarec gotovo zelo škodljiv za ugled države. Ko se je pa red ohranil, je tudi podan dokaz, da Jugoslavija ni zgrajena morda na trhlih temeljih. Ka'ko se bo stvar naprej razvijala. ni moč prorokovati. Prav bi bilo, da bi si iz žalostnega dogodka vse stranke vzele potreben nauk. Kaj nam z dežele pišejo GRAČIŠČE pri Kubedu. V naši vasi imamo eno gostilno, v katero prihaja malo pivcev ob nedeljah, čaz teden pa skoro nič. Domači radi zahajajo v gostilno «Pri kapeli«, češ da je tam boljše vino. Iz drugih vasi ne pride v nadomestilo skoro nobeden, razen kakšnega- fanta, ki si izbira dekle iz Kubeda. Žal da je veliko deklet šlo služit po svetu; to je v škodo fantom in krčmarjem. —- Sedaj bomo imeli prvo nedeljo julija kot ponavadi sveto mašo. Najbrž bo tudi pl'es; tega se bojimo opustiti, češ, kaj poreče naš gostilničar, ki celo leto čaka tega dne, da bi kaj več stočil; če bi bilo brez plesa, bi mu bolj kazalo pometati steklenice in kozarce v kot in se raje lotiti obdelovanja zemlje. Dragi vaščani! V našo vas prihaja tako malo časopisov. Ali ne bi bilo bolje za eno leto pustiti ples in denar potro- šiti za izobrazbo. Mali list za celo leto stane 10 lir, na plesu boš dal, ali dala, 15 lir, da se parkrat zasučeš in spiješ liter vina; pri tem pa imaš dokaj škode še na obleka in na zdravju. Kar jaz vem, nismo iz naše vasi nikoli prodajali črešenj. Tudi letos bi jih lahko doma pojedli, toda sila je za denar. Zato pa, kmetje, sadite več sadnega drevja, da boste v prihodnje imeli tudi kaj več blaga za prodaj! Krompir kaže letos malo prida; tako slišimo povedati tudi od drugod; kar bo za izvoz, bomo koj začeli kopali. Na 10. in 17. junija je bila burja z dežjem, ki je mnogo škode napravila. AVBER. Oni teden smo zakopali posestnika Antona Orla, ki umrl v dobi 77 let. I.etos je preteklo 50 let, odkar sta se z ženo Jo- PODLISTEK. Med sibirskimi volkovi. Nemški časnikar Vogel, ki je v družbi nekega zemljeslovca prepotoval Sibiriji), pripoveduje naslednji strašni doživljaj: Z bliskovito naglico je letela naša trojka čez zamrzlo stepo. Doktor, moj spremljevalec, k'i se je bil zleknil v sani, je pogledal na uro, dvignil glavo in zaklical vozniku: «Hej, Vasilij, koliko je še do Jakutska?« — «še fcakih sto vrst bo, očka«, je odvrnil Vasilij in udaril po konjih. Zdajci pa je levi konj odskočil v stran, kakor da ga je nenadno nekaj splašilo. Trojka se je zasukala in Vasilij je jezno zaMel. Isti čas se je v daljavi za nami pojavila četa jezdecev. «Tunguzi!« je zavpil Vasilij mrtvaško bled. Bog nam magaj sicer smo izgubljeni!« Dočim je voznik kakor blazen poganjal konje, sva midva s tovarišem molče pograbila karabinke in se pripravila na sprejem teh nevarnih stepskih roparjev, Iki so sc na svojih malih sibirskih k.<-njih čudovito naglo približevali, divje rjoveč in vihteč svoje puške. Tedaj so tudi že prižvižgale prve krogle mimo naših glav. Trenutek nato re je Vasilij, smrtno zadet, zvalil s sani in obležal v snegu za nami. Trojka je drvela naprej, a konji, zdaj brez voznika, so kmalu prenehali teči, dokler se niso popolnoma ustavili. Tunguzi so bili tu. Zabarikadirana za našo prtljago sva s tovarišem ’ odbijala njihov napad. Doktor je s prvim strelom pogodil roparja, ki se je s krikom zvrnil s konja, od mojih kroge! pa sta padla dva. Tolpa se je za hip prestrašeno razpršila, a že se je zopet usula svinčena toča na sani. In naenkrat — kaj se je zgodilo z menoj? Pred mojimi očmi so zaplesali krvavi kolobarji, obšla me je čudna slabost... omahnil sem nazaj.... ničesar nisem več videl, na slišal... po- grezal sem se globlje in globlje... Ko sem se zopet zavedel, sem na rokah in nogah zvezan ležal na saneh, ki so jih tunguški jezdeci z neznansko hitrostjo vlelkli bogvekam. Kakor sem z grozo opazil, sem bil sam na saneh, mojega tovariša ni bilo več, najbrž je bil mrtev. Izkušal sem se dvigniti, a rana plečih me je tako strašno zabolela, da sem takoj zopet omahnil nazaj. Bil sem izročen svojim sovražnikom na milost in nemilost. Slednjič, čez kaki dve uri blazne ježe, so se Tunguzi ustavili v majhnem smrekovem gaju. Ta drevesa, ki so osamljena štrleta iz širne stepe, so oznanjala bližino tajge, sibirske šume. Dočim če nekaj roparjev šlo po drva, so drugi postavili šotor, kamor so spr vili svoj plen, to je našo prtljago, in kamor so položili tudi mene. — Kmalu so zakurili tudi ogenj, ki je širil blagodejno toploto po šotoru. Nato so imeli roparji dolgo posvetovanje. Poslušal sem napeto, nisem pa mogel razumeti niti besedice njihove govorice. Zdajci pa sem se radostno zganil. Iz ognja je odletel ogorek in padel prav pred mene. Tunguzi, ki so bili zaverovani v svoj pogovor, niso opazili ničesar. Porabil sem priliko, iztegnil roke in pritisnil vrv, s katero sem bil zvezan, na ogorek. Hipoma je bila vrv prežgana in imel sem roke zopet proste, kmalu nato pa tudi noge. Preden pa sem se mogel splaziti iz šotora, se je ozrl eden roparjev po meni in tisti hip so že vsi planili na nogi*. Ampak tudi jaz sem bil odločen, da se jim zlepa ne vdam. V pomanjkanju drugega orožja sem popadel goreče poleno in ga poveljniku roparjev z vso silo treščil v obraz. Z ar j ul je kakor divja zver in telebnil po tleh. A se je takoj pobral in samo z roko pokazal na mene. Razumel sem: moja smrtna odsodba je bila izrečena. Dva moža sta me prijela in me zvezanega vlekla ven pod drevesa. Ledena burja mi je rezala obraz in trepetaje sem zefo poročila. Sin, ki je v Ameriki, je vse potrebno pripravil, da bi se slovesno obhajala zlata poroka. Pa je prišla smrt vmes in preprečila načrt, človek obrača, Bog obrne. V starih časih je slovel Avber Po dobrih kamnosekih ali štancarjih. Letos sta zadnja dva umrla: pred kratkim stari Fabjan iz Gradenj, sedaj pa še Orel, podomače Cilen. Tako smo položili v jamo zadnjega našega kamnoseka. Vdovi in vsem otrokom naše sožalje! VtlCMANJE. Na 10. junija smo imeli procesijo sv. Rešnjega Telesa. Lepo in v redu se je zvršila, le to se opaža, da nedostaje prave pobožnosti; nova obleka se ljudem smili, da bi pokleknili pred Bogom ob evangeljskih molitvah; vsi stoje kakor v kaki civilni, paradi, kar se pa slabo podaje. Po končani maši in procesiji smo blagoslovili nanovo popravljeni studenec, o katerem smo že pisali. Blagoslovu je prisostvovalo mnogo ljudi. Bil je navzoč tudi podeštat Pavel Radovani iz Doline, ki 11111 gre zahvala, da je to prcko-ristno delo pospešil. Našo vas je zastopal župan Peter Zubin, ki je stavbinski podjetnik in je tudi to delo vodil. Slavnost pa bi se bila morala poprej bolje pripraviti. Letina doslej ne kaže ravno slabo. Sena bo prav dosti; grah je tudi dobro uspel. Krompir bi lahko bil letos izvrsten, ko bi ne bil bolan; gnoja dežja in obdelave ni moč dolžiti. Bolezni smo krivi največ sami, ker ne pazimo na semenski' 'krompir. Navado imajo ljudje, da krompirju po dvakrat osmučejo poganjke (kavje), tako da seme izgubi večji del prvotne sile. Prav bi bilo, da bi kmetje bolj vestno prebirali tudi gospodarske članke in knjige. GORENJE pri Divači. Naša vas leži v sredi med Divačo in Povirjem. Obenem leži tudi ob deželni cesti, ki pelje v Trst. Vsled tega je tudi življenje v vasi ob nedeljah, ko drče po cesti številni avtomobili tržaških izletnikov, precej živahno. Živahnosti in zabave, četudi nezdrave, pa si znamo Gorenjci preskrbeti tudi na drug način. Pokazali smo to s plesom, ki smo ga nedavno priredili v naši vasi. Kljub precejšnji agitaciji, pa je bila udeležba pri plesu bolj iklaverna. Krivo je temu pomanjkanje denarja; če bi ga bilo na kupe, pa Običajnega drenja in prerivanja na plesišču gotovo ne bi manjkalo. Prirediteljem svetujemo, da v bodoče opuste lake plitve zabave, ki nas duševno in telesno in gospodarsko ugonobljajo. Pomislijo naj tudi, da se denar danes težko zasluži in, da je treba liro trikrat obrniti, predno se izda celo v potrebne namene. SEŽANA. Pred kratkim je bil pri nas cirkus »Zavattn«. katerega so Sežanci dobro obiskovali, ker v Sežani ni bilo že dalj časa take zabave. Svoj čas smo imeli Sažanci domači cirkus, katerega v sta brezplačno prirejala sežanski Trebušnik in njegova boljša polovica s sodelovanjem «bele golobice«. Ker pa se je Trebušniku tožilo po svoji daljni domovini, se je s svojo boljšo polovico tjakaj vrnil, pu-sfcivši bratom abrahamovičem nekaj tisočakov dolga! Bela golobica pa je zletela sušit svoj kljunček in oskubljeno Perie tja dol k morju! V Trcbušnikovi zapuščini so našli par starih copat in nekaj polomljenih marel, katere je zaplenil lastnik hiše na račun najemnine. Zadnji čas se je pričelo pri nas nekako preseljevanje. Nekateri so šli v Ainerijko, drugi pa v Jugoslavijo; med njimi tudi nekaj nežnega ženskega spola. Te pa ne zaradi dela, ampak zato, ker se boje, da bi tu ostale tetke. Morda se pričakoval svoje usode. Tuljenje volkov, ki sem ga že prej slišal v šotoru, je naenkrat utihnilo, "Ali me hočejo izročiti tem zverinam?« sem se z grozo vpraševal. Roparja sla me bila med tem položila pod smreko. Eden je splezal gor in vrgel vrv čez debelo vejo. Od groze sem otrpnil; Obesiti me hočejo! Tunguz je skočil zopet z drevesa, ni Pa privezal vrvi okoli mojega vratu, ampak okoli mojih nog. Roparja sta zagrabila tudi drugi konec in me potegnila kvišku. Obešen sem bil za noge! Tistih groznih trenutkov, ki so zdaj •sledili, se komaj spominjam Samo vem, da je tam skozi črno noč bliže in bliže prihajalo tuljenje volkov... in še vem, da se je mojega obraza dotaknil moker gobec... da ml je udarila v nos smrdljiva sapa... da sem pol nezavesten, pol blazen otepal z rokami okoli sebe.... in da sem zdajci zaslišal topot konjskih kopit in streljanje — in da sem izgubil zavest. jim tam posreči dobiti kakega »berge-ccljna«! Nekatere so že prišle nazaj v čudnem položaju z izgovorom, da jim ne ugaja zrak! Dne 16. junija 1. 1. je umrl v Sežani dobro znani «kmečki dohtar» Josip Kono-bel. Marsikateri kmetič ga bode imel še delj časa v spominu. Bil je brihtne glave, samo svojega znanja ni znal prav porabiti. N. v m. p! Na kresni večer je bilo tudi pri nas mnogo kresov. Ob kresovih so se glasile iz nežnih dekliških grl Lepe domače pesmi, kar je bilo izredno lepo! KLANEC. Odkar nas je zapustit g. župnik Soklič, je naša fara brez stalnega duhovnika. Mesto njega skrbi sedaj za naše dušne potrebe g. župnik iz Podgorja. Ker smo brez duhovnika, smo tudi letošnjo majniško pobožnost opravljali kar na lastno pest. Iz vasi sta se pred kratkim izselila v Ameriko dva mladeniča. Šla sta čez lužo nove sreče iskat. Želimo jima na novi življenjski poti obilo sreče in zadovoljstva! S KRASA. Suša je začela hudo pritiskati. Krompir je ponekod uničen, fižol je v nevarnosti, če ne bo koj dežja. Zlasti na skalnatih tleh ne bo upati pravega pridelka. Zadete so zlasti tc-le vasii: Gabrovica, Štanjel, Skopo, Kopriva, Repentabor. Prav bi bilo, da bi bila tudi osrednja vlada pravilno in pravočasno poučena o našem resničnem položaju, da bi se nam omilila razna bremena ter omejilo zadolževanje. TOMAJ. Ponavadi je na praznik sv. Petra in Pavla vselej ples v Tomaju; le če je praznik na petek, tedaj je po stari šegi ples odpadel. V Dutovljah je bil letos sv. Blaž na petek, pa so vseeno plesali, želimo, da bi se v Tomaju to ne ponovilo. V teh časih še manj kaže Boga dražiti >kakor pa nekdaj. Avberška cerkev. Avber ni iz prejšnih časov nič bolj znan, kakor vsaka sorodna mu kraška vas. Dober glas ima ondotni teran, to je že res. Toda sedaj se je ime te vasi daleč razneslo zaradi okusno prenovljene cerkve sv. Nikolaja. Tako sem tudi jaz vsel popotno palico v roke in poiskal Avber. V Štanjelu sem stopil z vlaka transkraške železnice in prašal za pot v Avber. Po dokaj lepi poti sem dospel v dobri uri skozi Ponikve do Avberja. «že zdaleč se vidi, da nad vasjo kraljuje cerkev s preprostim pa okusnim zvonikom. Vtis imaš kot da si v osrčju domovine, kjer so posejane cerkvice z lepimi zvoniki. Slišal sem že tolikrat o Tonetu Kralju, priznanem slikarju. Videl sem dozdaj z lastnimi očmi le eno prvih njegovih del: slike v cerkvi na Premu. Že takrat sem čutil, da je mojster barve. Ne vem, kako je mogel Trdan prav glede barve godrnjati. Na Premu mi je ugajalo Marijino oznanjenje in pa sv. Cecilija. Nisem se pa sprijaznil s figuro sv. Metoda in David je imel tako čudno iztegnjen vrat.... če vidiš kraljeve slike na fotografijah, te tudi ne bodo zadovoljile. Tako sem tudi v Avbcrsko cerkev stopil skeptičen, češ Bog ve, kako je fant zverižil slike. In potem... Rešen, rešen! Ko sem odprl oči, sem zopet ležal v tunguškem šotoru poleg ognja, toda nad menoj se je sklanjal smehljaje moj tovariš. In je pripovedoval, kako čudovito se je rešil on. Kako je v trenutku, ko sem jaz, zadet od krogle, omahnil tam na saneh, eden tunguških konj, čigar jezdec je bil padel od moje krogle, prišel čisto blizu. In je 011, doktor, konja popadel, skočil v sedlo in preden so se presenečeni roparji znašli, že bil daleč v smeri proti Jakutsku. In kako ,ie kmalu srečal četo kozakov, ki so takoj pohiteli za roparji. Med tem, ko sva si s tovarišem v šotoru pripovedovala svoje doživljaje, se je že povrnil kozaški hetman in poročal: "Ko so Tunguzi skušali uteči kozakom preko zamrznjene reke Viljulj, se je pod njimi udrl led in vsi do zadnjega moža so izginili v globočino. Zaslužili so to Vstopila sva z g. kuratom. Kristjanu gre obrniti prvo pozornost na tabernakelj, kjer biva Odrešenik resnično in bistveno v skrivnostnem kruhu. Njemu prva misel! Kako lepo je to poudarjeno v uredbi avberske cerkve! Stari baročni nastavek je izginil. Oltar s kiborijem je središče. Starinski oltar, pa lep, okusen. Za oltarjem je po celi višini stene slika sv. Nikolaja, ki prinaša božjo pomoč brodnikom v nevarnosti... Vsa pri maši zbrana fara je v tem čolnu in še več........ Brodniki se upirajo' z vsemi silami viharju, a popotnica kliče pomoč od neba. Na vsako stran te slike sta velika slovanska blagovestnika. Celotni vtis prezbiterija je zares veličasten. Ko sem se tako s Kraljem sprijaznil, me ni več skrbelo, kako je naredil ostalo, čudil sem se pa, kako je mogel v tako majhno cerkvico vnesti toliko slik, pa vse tako prilagoditi danim’pogojem. Videl sem cerkev v Ospu: lepo. Občudoval sem cerkev na Proseku: bogato, fino. Toda brezpogojno priznavam sedaj avberski cerkvi prvenstvo. čutil sem pa, da je pri slikanju avberske cerkve roko odličnega umetnika vodila roka visoko izobraženega in globokočutne-ga duhovnika. Morda je drugod nedo-stajalo tega. Dobremu konju treba sku-šenega voznika. Cerkev ne more biti torišče za poskuse, kako udejstviti gesla kavarniških omizij. Umetnost je služabnica lepote, a Bog je Lepota. Kakor je konservator Stele prerokoval, je Tone Kralj našel svojo pot. V Avberju je njegovo ime zapisano za vse čase, dokler bo cerkev stala. Temu umetniku bi trebalo dali na razpolago večjih cerkva, kjer bi pod umnim vodstvom lahko pokazal še kaj silnejšega. Avberška cerkev je danes ponos našega naroda. Postala je tudi že cilj romanja mnogih izobražencev iz vseh krajev- domovine. Mnogi sc izrekajo o nji z navdušenjem. Goriška nadškofijska kurija se je s svojo prepovedjo Toneta Kralja vsekakor bridko prenaglila, kar bo goriškim cerkvam bolj v škodo nego v korist. Upamo pa, da bo umetnik navzlic temu našel več umevanja po drugih krajih domovine. Andrej Kranjec. Zadružna zveza v Trstu. Dne 16. t. m. je bil v Trstu občni zbor Zadružne zveze, katera je bila ustanovljena v povojnih letih in ji je bil za predsednika dr. Agneletto, za predsednika nadzorstva pa dr. Slavik. Letošnji občni zbor je bil izredno pomemben za življenje Zveze. Predsedstvo je predlagalo spremembo pravil. Zanaprej se bo Zveza imenovala samo po italijansko «Federazione fra le societa econo-miche e cooperative«. Na občnem zboru je bila slednjič razprava o sestavi novega vodstva. Dr. Agneletto je zagovarjal svoj predlog, naj se izvoli večina odbornikov italijanskega jezika, od teh nekateri kot zadružni činitelji, drugi kot zastopniki fašizma. Pri volitvi se je izkazalo, da je dobršen del glasoval proti predsednikovemu predlogu. Vendar je bil predlog z večino glasov sprejet. Novo vodstvo «Federazione» je na podlagi volilnega razultata sledeče: Predsednik: dr. Agneletto. 1. podpredsednik: Pertot-Ascari, podtajnik fašistovske stranke za Tržaško, delegat Državnega zadružnega zavoda. 2. podpredsednik: dr. Malossi, delegat Državne zvezo posojilnic. Odborniki: dr. Abram iz Trsta, Hušo iz Jelšan, Miklavič iz Kobarida, Kutin iz Postojne, dr. Vratovič iz Trsta. — dr. Cristian, tajnik trg. zbornice v Trstu; tenente Grazioli, faš. tajnik v Sežani; Morandini, ravnatelj «Federazione agrarna«; inženir Ronchi; dr. Petris, faš. tajnik v Kopru. V nadzorništvu so sledeči: Vaceari predsednik, člani: rag. Comel, dr. Ba-sioli (delegiran od prefekta), Valenčič, Grubišič. Dr. Vratovič je izvolitev v odbor odklonil, dekan Hušo ni bil navzoč na občnem zboru. Tajništvo in naša pošta. Smrdelj Marjeta, Pitinje. Vi nimate pravice do poviška, dasi ni vaša nevesta prosila za pokojnino. Tako določa zakon. Glede zaostanov vam ne moremo odgovoriti, ker nam niste navedli, kdaj ste vložili prošnjo. Pokojnina teče od prvega meseca potem, ko ste vložili prošnjo. Vse prošnje, da bi vam izplačali zaostanke od 1. 1918 dalje, ne izdajo nič. Sever-Svara Frančiška, Gorjansko. Zakon (17. jul. 1923, št. 1491, ČL 25) določa, da zgubi pokojnino vdova, ko se vnovič poroči. Niti do enkratne podpore nimate pravice, ker živijcT otroci po prvem možu. četudi drugi mož umre, ostanejo iste določbe v veljavi. Trgovski učenec. Mi bi vam radi pomagali. Dobro bi bilo, ako stavite v list «mali oglas«, da iščete službo. D. A., Padež. Vi nam stavite pretežka vprašanja. Vizum na delovno pogodbo ne stane veliko. Najboljše je, da lepo obdržite naše državljanstvo. Poleg vsega ne mislite, da je tako lahko pridobiti drugo. Čuk Martin, Javornik. Vprašanje je, ali je vaša zemlja proglašena za gozd. Posvetujte se z gozdarjem, ki pozna domače razmere. Kantelj Janez, Hrašče. Najboljše je, da gre nova prošnja skozi županstvo, ki naj potrdi, da imate nujna dela na polju. Trebeč Franc, Ostrožno brdo. Vi boste prosti davkov, ako je od vaših otrok še najmanj šest mladoletnih ali za delo neposobnih; prosti pa ste vsekakor šolskih pristojbin (za izpričevala otrok i. t. d). Minister še ni izdal natančnih določb. Oprostitve tečejo od 1. julija 1928. Javite se na županstvu. A. P. Senožeče. Brez potrdila (poklica) italijanskega konzula vam kvestura ne izda potnega lista. Legiša Antonija, Mavhinje. Ko pridete po drugih opravkih v Trst, zglasite se pri nas. Kred. Knjiga o zdravilnih rastlinah nosi naslov «Zel in plevel«. Pišite ponjo na naslov: »Katoliška knjigarna. Gori-zia, via Carducci 2«. Pišite slovensko, vam bodo že odgovorili. Knjiga je svojega denarja vredna. ZANIMIVOSTI. Kako človeka preskušajo. V Moravski Ostrovi na Avstrijskem imajo «Zavod za psihotehniko«. Z instrumenti vseh vrst preskusijo človeške zmožnosti: vid, sluh, razumnost, spomin, pogum itd. Neki časnikar je šel zavod ogledat. Profesor mu je dal deset kovinskih palčic različne dolžine in debeline ter mu rekel, naj jih v roki po-tehta eno za drugo ter potem postavi v vrsto po teži. Časnikar je dolgo časa potehtaval te palčice in po najboljši vesti položil na prvo mesto tisto, ki se mu je zdela najtežja, potem drugo, tretjo itd., na zadnje mesto je del tisto, ki jo je spoznal za najlažjo. Ko je nalogo izvršil, se mu je profesor nasmejal: «Vse palčice imajo natančno isto težo«. Časnikar se je dal premotiti po vnanjem videzu. Taki poskusi dokazujejo, kako so človeške sodbe podvržene zmotam in stranskim vplivom. iiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiniTiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiniiiiiiDiiniiiiuiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiMinii Naši Molitveniki. 1.) » 100 švicarskih fr. 365.75 » '> 100 nemških mark 451.50 ■> » 100 avstr, šilingov 265.— » » 1 dolar 18.80 » » 1 funt 92.40 » Tipografla Fhatelli Mosettig - Trieste. P O Z O K ! Zaloga vsakovrstnih rakev, vencev, sveč in žalnih predmetov I. II. in III. razreda. 25°/0 ceneje kot povsod drugod. I. Saksida - Dornberg 3. birmo, ne pozabite na staro trgovino zlatnine ALOJZ POVH PIAZZA GARIBALDI 2 prvo nadstropje. Največja delavnica v Trstu. Pazite na naslov! Dott. Gius. Comel specialist za bolezni v ušesih, nosu in grlu, bivši operator na univ. klinikah prof. Neumann-a in Hajek-a na Dunaju in assistent prof. Brunetti v oddelku za nosne in ušesne bolezni v mestni bolnišnici v Benetkah Sprejema od 9-11 in od 3-4 pop. v Gorici, Via Garibaldi 11 (prej via Teatro) ETERNIT Zaloga - TRST TKIESTE VIA RENTO ŠTEV. 16. (Pri evangeljski cerkvi) - Shranite naslov! jpc aoGGoaidEooaaooooR D Najboljše čevlje ima v Trstu v zalogi IJ 0 Matija Pahor 0 Trst —• Via Arcata 10 — Trst 0 0 LASTNA IZDELOVALNICA Čevlji delani samo na roko. Tvrdka znana po vseh pode- želskih sejmih. G ARCATA Za botre birmance bogata izbera vsake vrste čevljev okusno izdelanih in dober kup. ■ooaacsaaaaoioiooooao« ■OKISPKiacil FORCESSINI Cevljarnica odlikovana v Parizu in Genovi 1924. z veliko premijo, diplomo in zlato svetinjo - via Oaprin 5 pri Sv. Jakobu Trst Trsti Starši! Botri! Birma bo. Treba je preudariti, kje si boste omislili novo obutev zase in za otroke. Najbolj boste zadovoljni če poskusite - pri - :: FGRCESSINU sa i a 1 P ■