Katolišk cerkven list. Tedaj EA, V Ljubljani 4. grudna 1866. MAst 19. WJub(jana MS., 19. in 90. Ustopada. (Konec.) Vse fo smo od Vju veličanstev /e popred i/, mnogih sporočil dobro vedili; ali vse to v višji stopnji smo priložnost imeli viditi o gori imenovanih dnevih, ko sta cesar in cesarica med nami bivala. Kila sta tako priljudna z nami. de bi kaj taciga ne bili pričakovali; zdelo se nam jc, de sta bila cesar in cesarica popolnama te misli navdana, de sta kakor oče in mati med svojimi zvestimi otroci. Zato so pa tudi cesar svoje višji služabnike koj po svojim prihodu v Ljubljano že v pozni večer okoli desete ure viditi želeli, ter so jih v torek in sredo tudi sami v njih pisar-nicah obiskali; pa ne samo to, obiskali so tudi gimnazialne. realne in normalne šole, iu njih učenike. s kterimi so z vsakim posebej govorili, in so tako tudi priložnost dali učcncam, moža viditi. od kteriga jim je bilo žc toliko lepiga v šoli pripovcdovauiga. Bili so namreč vsi učenci po mostovžih razpostavljeni, po kterih so presvitli cesar hodili. Koliko veselje so mali in veliki učenci imeli, poznati svojiga cesarja, je lahko iz njih nepreiiehama „živijou ali ~v i v a tu — klici posneti, pa tudi iz pripravljanj, šolsko poslopje za to visoko obiskanje vredno olepšati. Pravo veselje je bilo, viditi, kako so vsi po svoji zmožnosti ali s svojimi prihranjenimi grošički iu pa tudi z rokami k temu pomagali. Gotovo so presvitli cesar tudi sami učcncam na obrazu to veselje brali, iu tudi cesarici od njega povedali, ker so potem tudi cesarica sklenili, v šolsko poslopje v Muze um — stopiti in pri ti priložnosti tudi verlo ljubljansko šolsko mladost viditi. — Cesar so pa tudi obiskali bolnike v bolnišnici, mende so šli od sobe do sobe. od postlje do posllje in so bolnišnico v takim redu in v taki snagi najdli. de so jo tudi prcmili cesarici pohvalili: zato so se pa tudi cesarica koj drugi dan radi sami tje podali in so milim sestram, ki od lanskiga leta sem našo bolnišnico s tolikim t rudam iu prav z materno skerbjo oskerblju-jejo, naravnost rekli, de so jim presvitli cesar toliko lepiga od njih pripovedovali, de se tudi sami niso mogli /.deržati obiskati njih, ki revnim bolnikam izzgoli keršanske ljubezni lako lepo strežejo. Tudi cesarica so šli mende od sobe do sobe. od bolnika do bolnika. Cesar so pa tudi obiskali jetnike in so, kakor se sliši, nekterim. ki so bolj iz na-glosti ali v hitrici kakor iz hudobije hudodeljstvo doprinesli, ali nekoliko časa ali šc celi čas kazni spregledali. -- halje so presvitla cesarica v svoji veliki skerbi za uhoziga hliznjiga obiskali odgojivno šolo malih otrok (Kleinkinderbc-uahranstalt) in pu tudi notranje in zunanje dekliške šole pri naših marljivih tiršulinaricah. ktere so jih prav lepo iu ginljivo sprejele, in kjer so prav skerbno po zaiuurkah po-praševali ter jili viditi želeli. Koliko ponižniga serca so cesarica. nam tudi to kaže. dc so blagovolili, majhno darilce, ki s,, jim ga častile nune za malo cesaričuo Zofijo ponudile. prav Ijuheznjivo sprejeli. Verh lega so cesarica oba dni v nunski cerkvi pri sV. maši bili; pa tudi presvitli ce- sar so bili na cesaričniga godu dan pri sv. maši v nunski cerkvi ter so se pri presvetim opravilu lako lepo zaderžali. dc so bili vsi pričujoči močno ginjeni iu k lepimo zader-žanju lako spodbujeni, de je bilo v s«, tiho. brez smejanja, govorjenja, ogledovanja in zijati ja. kar sieer. llogu bodi položeno! pri marsikterih slovesnih sv. mašah ni lako. Pokleknili so koj. ko se je bilo k darovanju znamnje dalo in so do končaniga zavživanja klečali, iu zdelo se nam je nc-voljo brati na cesarjevim obrazu, ko so slišali, de so pričujoči koj po povzdigovovanji vstali: saj čudno se jim je zdelo, zakaj nazaj so bili pogledali, radovedni, kaj se godi? — Preljubi bravec Danice! ali ni v resnici ginljivo. \ idili mogočniga cesarja, ki več kot 31» milijonov ljudi podložnih ima. ponižati se pred živim Bogam*' \li ui cesar \ svoji ponižnosti nar visokeji? Komu se ne prikupi tako djanje? Vemo sicer, de je tudi njegova dolžnost, ponižali se pred Bogam. zakaj pred Bogam smo vsi le kakor prah iu kap Ija na veji; ali, ako vidimo ošabno iu prevzetno obnašanje toliko ljudi, posebno takih, ki so komaj gosposko suknjo nositi začeli, nas li ne bo tako ponižno obnašanje našiga presvilliga cesarja toliko bolj spodbudovalo! Cesarica ** celo sv. mašo klečali. Bravci! povejte nam torej, se li ni spodobilo. Xju veličastvi po \si moči slovesno sprejeli? In ali se ne sinemo ponašali, tako hrahriga. zraven pa tako ponižniga iu pobožniga cesarja, in ravno lako pobožno i u milo cesarico imeti! Tcjiiu posebno je pa tudi pripisovali. de so mu vse serca toliko vdane, kar so l.juldjaiičanje o prihodu, nazočnosti iu odhodu Nju veličanstev pokazali, ler so sv. Elizabete dan cesarici ua čast praznovali, iu sicer v resnici praznovali, bile so namreč vse ccrkve, kakor o nedeljah ali praznikih, od rauiga juira do končane desete maše polne; v vsili farnih cerkvah so bile pele velike mase za dušni iu telesni blagor premile cesarice Klizabelc. Kakor se sliši, so Ljubljančanje ta dan ludi z drugimi dobrimi deli posvetili. Veliko revežem so sc gosli napravile. Ta dan se je mende tudi perva zaloga postav ila sirotišnici (\Vaisenhaus). ki s, bo v našim mestu vstaaiovila. Kakor prihod, lako je bil tudi odhod prav ginljiv. Na vse jutro se jc bil« tolika ljudstva na kolodvoru zbralo, de se je zopet v se terlo. Na cesti, ki od zadnje hiše predmesta do kolodvora pelje, je solska mladost stala: bilo je do jezera učeneov iu sleherni je imel handercc v rokah, s kterim je Nju \elicanslvama naproti mahljal. ob enim ua \s« gerlo »živijo- klicaie. To viditi se jc marsiklerimu milo storilo ler so mu solze \ očeh zaigrale. Bog Vaji spremi in spremljuj. kodarkoli bosta hodila! Bog Vaji vari in Vajna angela variia! Bog Vaji srečno zopet nazaj pripelji! Bog Vaji ži\i /i\i! Tako s,n„ vsi molili — vidili hlapona derdrali po železni cesti naprej. i. Petje r naših tja tts a i h šotah. f Poleg pomnikov ob učeniškim shodu na Verhuiki spisal F. II i riirr r| f Halje in k«oo-r.) Vprašanje je zdaj se za domače pelje. Večji del cerkvenih pesem jc t»ko »rdel^nih. s,- /amoreio tu«<> zunaj cerkve rabiti v naznanovanje ali obujevanje pobožnih misel in občutkov. Vender bo šola prav storila, ako otrokam da tudi druge pobožne pesmi na znanje, ktere za cerkev sicer niso primerjene, pa dobro služijo za domače petje, bodi si v spodbujenje duha ali v razveseljenje serca. Ta-košnib pesem so obilno prinesle »Drobtinice", in iz njih jih je posnela ..Šola veseliga petja**, in nekaj g. Cvek v zbirki ..►Šestdeset pesem"; mnogotere je naznanila „Zgodnja Danica" in zlasti za manjši otroke „Stezica v nebesa" g. Jeranova; zopet jih je lepo versto na svitlo dal g. Praprotnik v svojih bukvieah ..Pesmi cerkvene in druge". Naj se tukaj več takih pesem po imenu zapiše, učenikam v zgled. Pred drugimi gre semkej ...Juterna" in „Večerna" (pri g. Potočniku I. b.. in v Zgodnji Dan. I. 1854); dalje mnoge ..pred šolo" iu ..po šoli" (v Drobtinicah, v šoli ves. petja in pri g. Cveku). Druga versta takih pesem so svete povestice, ali tudi primerne legende, kakoršne so: ..Šolarji pri jaslicah" in „Jezus otročji prijatel". ..Dobrova" in „Kožua dolina" (pri g. Praprotniku L ..I.imbarska gora" (Novice I. 1854). Tretja versta so primerne verske iu djanjske prilike, kakoršne so „Lepi vert". ...Mlado jagnjiče". ..Veselja dom", „Nedolžnost", „Kje sim doma". ..Jezus in dete", dalje „Violica" in „Potonka" (v Drobtinicah, v Ahacelnovih pesmih, Soli ves. petja, pri g. Cveku..na vertu". ..Ptica", ,.otrok in rožica", „En-krat" ( pri g. Praprotniku). V četerto versto zadevajo pesmi iz otroške okolice, kot „Vesel šolar", Deklica ki je v šolo hodila". ..Pastirska" (v Drobtinicah, pri g. Cveku); „moj donr , „moj vertec" (pri g. Praprotniku), s priložnostjo in pri večjih otrocih se dajo privzeti pripravne pesmice od domačih kmetiških in drugačnih opravil „Mlatiči", „Za-njice". ..Veseli kosci" (v g. Ahacelnovi zbirki, v Novicah); ..Terice". „Prediee". ..Perice" t v Drobtinicah); ,.na preji", ..Šivilja", „Plevice" (pri g. Praprotniku), „od kmetiškiga stani" (v g. Ahacelnovi zbirki). Dalje se primerjajo pesmi od dnevnih iu letnih časov, kot: ...Juteruo solnce", ..Večerno solnce", ..Zvezdice" (v Drobtinicah, pri g. Cveku); „De-lapust". „Pomlad", „Po zimi" (pri g. Praprotniku); r.Ju-terniea". „Dober večer", ..Spomlad" < v Ahacelnovih pesmih). Kazuu takošnih bi utegnila kterikrat tudi kaka smešnica na versto priti, kot „Vino in voda" (v Ahacelnovih pesmih), „ Boštjan goljfaii" ( v Abecednici). Zined teh in drugih pesem si uinen učenik kako izbere, kar se njemu za njegove otroke primerno dozdeva. Dobro bi sicer bilo, ako bi se zbirka takih pesem dala v posebnih bukvieah na svitlo, še bolj ker bi marsiktera imenovanih pesem, zlasti iz Drobtinic in iz Ahacelnove nabirke, potrebovala nekoliko piljenja, de bi bila za naše šole prav vgodna. Tudi tukaj se utegne vprašati, ali bi bile stare domače pesmi še rabiti, kdor stare pesmi nekoliko zna. bo tako rabo poterdil. saino s pristav kam. de bi bile take pesmi boljše poravnane. Zares se med starimi pesmimi nahajajo nektere silno lepe povestice, kakor od ^ajdovske deklice", od rzapušeuiga bolnika'*, ali legende, kakoršne so bile že zgorej imenovane, ali verske prilike, kot „tri rožice", ..Mariin vertec**: ni se pač čuditi, de naš narod teh pesem lahko ne pozabi, in ue bilo bi hvaliti, mu jih z novimi čisto odbivati. Prav bi bilo, de bi se dobre take pesmice zmed drugih nepripravnih ali napačnih v posebne bukvice odbrale, in nekoliko popilile; tudi napevi bi se ne smeli v nemar pušati. ker so narodovi in dostikrat prav lepi. De se naše ljudstvo bolj izobrazi, ni potreba mu vsiga njegoviga jemati in mu le nov iga dajati; ali kakor je latinski pregovor. rtubula rasa** delali, vse postergati. de bi se po tem nov obraz delal. Toliko lozjc bo ljudstvo pridobiti, ako se do njegove stare lastine kaže spoštovanje: toliko raji bo po tem tudi kuj noviga sprejelo, ali se kaj boljšiga dalo učiti. Treba je pa med starimi pesmimi previdno odbirati, zakaj v pesmi. ki je na pervi videz pobožne podobe, zamorejo tudi napačnosti biti. Tako na pr. je neka legenda od ,,sv. Barbare*, de je boluike spovedovala iu obhajala. kar po Kristusovi postavi ne more biti; ali od rsv. Urha", de je sel na papeževo ženitvo, kar je zopet lažnjivo in katoliški veri nasprot; ali od Marije Device, de je prišla pred pekel, in rešila iz pekla vse duše razun treh, ki so imele posebne grehe, kar zopet ni po keršanski resnici: in take pesmi so med ljudstvam še dobro v spominu. Zatorej ne bo napačno, de duhovni pastirji in šolski učeniki mladosti ne opominjajo samo s sploh besedo, de naj ne poje slabih, malovrednih, grešnih pesem; ampak naj take napačnosti po potrebi tudi posebej pokažejo, de se tako vse odverne, kar bi utegnilo dobri sad petja ugonobiti. Izhodnfa Mndifa na levi strani Gangesa in katoliška cerkev• Spisal Valentin Sežun. 2. Kraljestvu Siam. S i a m s k a deržava, ktera je še večidel neznana, ima 11,, do 5 milijonov ljudi. Domači so Fai imenovani, — dalje kinezi, Malajci, Anauici, več divjih rodov po gorah, iu mlajši nekdanjih portugaljskih seljakov. Vera je budaiško pagan-stvo, tempeljnov (pagod) in duhovnikov — talapoinov — imajo veliko. Dežela je za ptujce zlo nezdrava, Siamezi leni in za duhovno oliko nemarni, keršanska vera jim ne gre k sercu, bolj pa ondotnim seljakam iz kine iu Anama (kohinkine). keršansko vero so v pervič 1. 1566 in 1610 španjski iu portugaljski redovniki sv. Dominika v Siam prinesli; ali 8 njih so neverniki umorili, še le I. 1616, ko je bila vojska s Portugaljci končana, je O. Fernando da Anunciacao sinel stanovitno prebivališe v Siamu imeti. V 1. 1662 je prišel v Siain tudi Peter de la Mote Lambert s 7 misijonarji iz Francoskiga, kteri so bili duhovno oskerbništvo iz Japanije pregnanih kristjanov in preobernjenih kohinki-nezov prevzeli. Ze so bile v mestu Julija keršanske cerkve, bolnišnice in semeniše. Ilolandezi so tudi tukaj po svoji moči uugajali. kralj Frakao-llain -Fuok je bil kristjanam dober, njegov pervi minister je bil Gerk kon-štanc Falkon iz Cefalonije, jonskiga otoka. Misijonarji so smeli brez vse opovere pridigovati. ker se je kralj Holandezov bal, je poslal na svetvanje Falkonovo dva mandarina (pervaka) k Ludoviku XIV. v Pariz, kteri mu je regiment vojakov na pomoč dal. V I. 1687 se je bilo tedaj v Siam pripeljalo 500 francoskih vojakov, kteri so posedli terdnjave Mergui in Bangkok. Ž njim je bilo prišlo tudi 12 jezuitov. Falkon je mislil po kraljevi smerti se njegov iga prestola polastiti; ali deželni oskerbnik Fea- Fel-Kaksa je bil to zapazil, grek Falkon je bil umorjen, francoska obsada je mogla doinii odriniti in škof Lanneau (l.ano) iu njegovi misijonarji so bili v strašno ječo verženi. Še le I. 1691 so bili iz ječe izpušeni. v kteri je bilo 5 misijonarjev od revšine umerlo; tudi cerkev in semeniše so bili nazaj dobili. Od ptujcov so zdaj samo kalvinski Ilolandezi pri kraljevim dvoru veljavo imeli. I.e počasi si je keršanski misijon od tolike nesreče opomogel, kmalo pa so nove stiske prišle. Neverni Birmani so 1. 1767 Siam v vojski premagali, mesto Julio in cerkve portugaljskih in anamskih kristjanov razdjali. vernike pa v sužnost odpeljali, kar jih niso pomorili. V I. 1769 je kinez Pfaia-Tak Birmane spodil in Siauisko deržavo v novič vterdil. nov apostoljski vikar je zdaj z nekterimi francoskimi duhovni do 1500 razkropljenih kristjanov zbral in v Bangkoku, novim glavnim inestu. cerkev postavil; pa ker se kristjani ajdovskih šeg, klere je Pfaia-Tak pri svojim prestolnim nastopu tirjal. niso hotli vdeležiti, so bili apostoljski vikar Le bon, 2 misijonarja in 3 keršanski mandarini v ječo verženi in na tezavnici strašno terpinčeni. Francoska prckucija je bila daljej vso pomoč iz Evrope ustavila. Stari škof Florens s čveterimi domačimi duhovni ni več mogel zadostiti potrebam raztresenih verni- kov, kar je I. 1822 francosko semenišč vnajnih misijonov mu novih delavcov in nove pomoči poslalo. Odslej je keršanska vera v Siamu spet oživela. Verniki imajo od I. 1841 dvoje apostoljsko namestništva (vika-rijata). En apostoljski namestnik (vikari) prebiva v mestu Bangkok, zdaj škof Janez Pallegoix (Palgoa). kjer je do 3800 kristjanov, večidel indoportugaljskiga in anamskiga rodu s 4 cerkvami. Po deželi je še 3200 vernikov; ves vi-karijat ima razun škofa še 13 mašnikov, 15 domačih ka-tehistov in v semenišu 30 učeneov. Drugo apostoljsko namestništvo za Siamam ima svoj sedež v kraju Tanjang, na angleškim otoku Pulo-Pinang. ki je na zahodnji strani polotoka Malaka. Apostoljski vikar je zdaj škof Janez B u h o. Števila vernikov ni moč prav vediti, ker so večidel kineški tergovci. ki se domu v Kino podajo, de si le kaj premoženja naberejo. Samo na otoku Pulo-Pinang je do 4000 katoličanov, čez 300 jih je v angleškim mestu Sinka por. Majhen, komej 41 4 štirijaških mil velik otok. kjer je to mesto, jc na koncu polotoka Malaka. Angleži so ga posedli še le I. 1MK in takrat je tam prebivalo kakih 200 ljudi: zavoljo kupčije jih je zdaj pa čez 45.000 iz vsih vetrov iu ver. Katoličani imajo majhno, pa lepo cerkev. V Pulo - Pinaugu jc semeuiše za ki-neške mladenče, kteri sc za duhovski stau pripravljajo. Mašnik Let on d al ga je I. 1808. ko je bilo v Kini hudo preganjanje kristjanov, vterdili: zdaj je v njem do 150 učeneov. (D. si.) JfM is (Jonske naznanilu prečastitiga gospoda Pro vika rja l)r. Ignacja Knob-leher-ja do kardinala Fran zon i-a, vodja v rimski propagandi. (Dalje.) Zraven drugih reči pišejo prečastiti g. Provikar še naslednje: Našimu misijonu je potreba semcuiša v Evropi. v kterim bi se v misijon sprejeti duhovni pod vodstvam že skušeniga misijonarja učili posebnost. in raznih potreb za ta misijon. in bi ob enim svoje telesne in duhovne moči. pa tudi resnico svojiga poklica poskušali, prejden sc podajo na dolgo iu težavno pot do serca Afrike. Ako hi sc tako semenišč napravilo kje v kakim kraji južne Evrope, hi bilo za misijon bolj koristno, ker bi služilo za tiste, kteri bi prihajali iz Afrike se za misijon pripravljal, in pa od druge strani za tiste, ki bi prihajali iz severa Evrope, de bi sc ohnebniga spremenjenja privadili. Za tako semenišč bi ne bilo ravno potreba posebniga poslopja, bilo bi zadosti, ko bi se zamogle dobiti v kakim sobivališu i inštitutu I ali samostanu nektere stanovanja za neko število duhovnov in pri-pravljancov, kteri bi mogli pa skupaj živeti. Muditi bi se utegnili ondi od 1 do 3 let. Enako pripravno stanovanje pa najti, nc vem boljšiga. kakor prositi Vas, prečastitljivi in prezvišeni gospod in sveto zbirališč ■ za razširjanje vere), de bi dobrotno blagovolili v Kiinu kako hišo v ta nameu odločiti. Taka dobrota, nam skazaua, bi hila gotovo in v vsakim oziru v nar veči prid za misijun sploh, iu posebej za misijonarje. Kar tiče volitev zmed redovskih in nere-dovskih ali zunanjih duhovnov, sim jih dosihmal le zmed poslednjih sprejemal, kteri so negrajano obnašbo z drugimi za apostoljstvo neogibljivo potrebnimi darovi z najvcrjetnišiini spričbami od svojih škofij spričali. S tem pa nisim imel namena, redovsko duhovstvo iz našiga misijonu ločiti; in ker je ono tako deleč razširjeno, sim že od začetka želel in želim zdaj bolj ko kdaj, de bi kteri tih verskih redov, ki imajo toliko zasluženja v razširjanji sv. vere in v olikovanji neomikanih iu divjih narodov po drugih delih sveta, prišel tudi v Afriko obdelovat teik del Gospodoviga vinograda. Močno želim, ktere koli razločne dele namestništva {[vika-riata) zaupati gorečnosti kakiga reda ali družbe, samo de bi v ia uainen poslani ali poklicani udje pri ohranjeni duhovni oblasti (jurisdictio) apostolskiga vikarija ostali sklenjeni s svojo zadevno občino. Kua tacih uaj novejših družb jc taki poklic že sama od sebe čutila, in je pozvedovavcov sem do nas poslala. Le-ta je tako imenovana naprava Mazza-tova v Veroni. Rad sim privolil v ponudbo častitiga začetnika imenovane naprave po častitim gosp. Giovanni Bcltrame, ki je v Hartum prišel, de bi osebno z menoj to reč vravnal. Po njegovi prošnji sim mu naredil pismo, ktero tukaj pridjano podveržem dobrolnimu poterjenju Vaše prevzvišeuosti in prečastitljivosti in sv. zbora, ter prosim, mi dobrotno primerne odkaze dati zastran mojiga djanja v prihodnje. Namenil sim imenovani napravi zročiti kak rod oh Beli reki, kteriga si bodo misijonarji v ta nameu ko bolj priležniga zvolili. Ta pridohitek bo zainogcl misijon močno pospešiti, vender le v enim kraji, ker vun iz nekiga omejeniga okroga in določene strani namestništva se ne bo mogel razširiti. Bodo že pristopile še druge družbe v pomoč, de bodo služile po drugih krajih v zvezo s središnimi kraji. ( K. si.) Dopis. Iz Rima pišejo visokočastitljivi O. S a I e z i Volčič (poprejšnji provincial. zdaj veliki definitor) do Ijubljanskiga gvardjaua. visokočastitiga O. Kalista O mej ca. kakor nasledva: Ko sini bil lf>. kiin. Ljubljano zapustil in sim se nektere dni v Gorici mudil, sim še le 21. kozop. v Rim prišel. Zavoljo veči varnosti, pa ludi zavoljo telesne slabot-nosti nisim hotel po noči popotvati: po dnevi dalje priti, sim mogel pa večkrat priložnosti čakati, iu tako sc je popotvanje nekoliko potegnilo. Pod Božjo obrambo sim šel iz Gorice skoz Videm. Terbiž t Trevisoj. Padvo. Vičenco. Ve-rono, Manlvo. Rcggio ( Rcdžio). Modcno, Bolonjo. Florenco, Anezzo. Preve. Citta Castcllo. Pcrugio, Todi. Narni. Civila Castellana. in sim brez posebne nezgode Rim dosegel. hvala Bogu! Pri mojim prihodu me je toliko oprav il čakalo. dc do danes (4. t. m.) nisim mogel Tebi. celimu samostanu in vsim svojim znan ca m v Ljubljani od svojiga popoivanja kaj naznaniti, k čitnur mislim, de me ljubezen iu hvaležnost veže. Vsak dan mislim na svojo ljuba domačijo, na Ljubljano. tovarše in znance iu se jih spominjam v svojih molitvah v tem svetim mestu, ua leni pobožnim kraji, kjer je nekdaj stanoval naš začetnik, sv. Frančišk Asjski: i tukaj namreč je prebival, ko jc leta 1223 pod llouorjem III. čakal. de bi se postave njegoviga reda poterdile. in njegova celica je spremenjena v kapelico, v kleri se vsak dan sv. maša bere). Tukaj živim med kloštersko lovaršijo 130 minihov, zunaj tujcov. Mašnikov jc do t»0. riedahovnih bratov nekaj čez 50. drugi mi kleriki še učenci. Pri tem velikim številu minihov vlada naj lepsi mir in red v samostanu. skorej kakor de bi nc bilo nikogar: lo izhaja odtod, ker sc redne postave zvesto spoluiijcjo. Vsi li niinihi žive ud vsakdanjih milostnih darov rimskiga mesta, kakor ludi drugi prosnjiski samostani tukaj, ker ven zunaj Rima nobeden ne hodi na biro. Posebna previdnost Božja je ledaj. de la sila radovoljnih ubožnih vsak dan t desiravno nekoliko pičlo) živež najde; (spričuje pa lo ludi od usmiljenja, pobožnosti iu dobrotnosti tega duhovskiga mesta, kar sc včasi morebiti prezira, ker sc med tolikimi dobrimi tudi nekteri rogovileži ondi znajdejo, naj že Imdo domači ali ptujci. Vr.) (K. si. | Oglerf po Slovenskim• Iz Liubl:ane. Razpis visokočast. škofijstva od 22. u. m. častilimu duhovstvu močno zalcrjujc. de naj ..I list ruc t io pro judiciis ecclesiasticis". v zakonskih zadevah prav pridno prebira, ne le posamezno, ampak po več duhovnih pastirjev zbranih, kje pri g. dekanu, nc enkrat. ampak večkrat, de naj se zastran zapopadka iu razločka od dosedanjih navad med seboj pogovaijajo. poduciijejo. zlasti zastran zakonskih zaderžkov. v čim ur bodo marsikteri razločki, ker so vse te reči čisto na cerkvene pravila djane. Od I erhnikr. kakor po več dekanijah ljubljanske škofije, tako smo 27. listopada tudi ua Verhniki pri častitim g. dekanu Andreji Pečarji imeli duhoven zbor, kjer smo se pomenkovali zastran zakonskih reči. Pogovor je šel toliko bolj po redu iu po lahkim svojo pot. ker so se bili čast. g. dekan sami posebno pripravili za potrebno razlaganje zakonskih postav, in jim je duhovni pomočnik, g. Dr. Janez Gogala. s pisanim posnetkam poglavitnih razlag, zlasti iz bukev sv. Alfonza Ligorijaua in Dr. Janeza kučkerja, to delo polajšal. Pomenki so se nar bolj na dolgo raztegovali o zarokah ali ženitnih obljubah, ker se je ta reč doslej večjidel celo v neinar pusala med nami. in se je tedaj skorej popolnama kakor nova kazala. Več pomude je bilo tudi o zaderžkih sorodovinstva in svaštva. ker so tisti po cerkveni postavi dalje razširjeni kakor po deželskih določkih; tutli pri drugih zaderžkih. kterih določba je po cerkveni postavi drugač. kakor pa po deželski. so bili ti razločki posebej omenjeni, kakor jih tudi pastirski lisi milostiviga kne-zoškofa gospoda Antona Alojzja daje ua znanje, ker včasih neslo\esna obljuba devištva tlela napotje. je bilo tudi to govorjeno. tle se mora obljuba devištva dobro razločiti od go-liga namena ali sklepa, ue v zakon stopati: ui namreč vsaka misel ali beseda . de hoče kdo tako ostati, ko bi bila tutli bolj resna, precej šteti za obljubo, dostikrat ostaja le gol namen ali sklep; pa le prava obljuba devištva dele zakousk zaderžek . ne pa z goli namen ali sklep. v nczaročeiiim stanu ostati, k koncu je bilo še govorjeno, tle hi si znani gosp. fajmošter Pi-icr llicinger. tudi deležnik tega zbora, prizadel poljudno razlaganje zakonskih postav po ..Zgodnji Danici" razglasiti, po takošni meri. de bi duhovnim zamoglo služiti za bolj navadno potrebo ali za keršanske poduke, in de bi utegnilo tudi nediihovniui hili umevno: imenovani gospodje ze v perv im tečaji lega časnika t Zg. Dauica I. 1819 št. i do |.~i) nekoliko ohilniši razložil cerkvene zaderške zakonske zaveze. ~ i V prejšnjih časih so bili zakonski zaderžki celo po večjih katekizmih iu po evaiigeljskih bukvah ob kratkim razloženi, lako na pr. sc nahajajo v evangelii otl I. I 754 in 1777. iu v podu« nih bukvah ..Sveti tovarš" otl I. 1715, ki mi med ljudmi znane po imenu ..Tohijcve bukve", t elo sc nahaja med postavami, ki jih jc ljubljanski škof Jožef *l k t • - in ii n u m easliii » lajnioster. Peter lliciugcr pišejo : \erli-fii~ki iliihoviii. zl.isii prcrasliti dekan. g. Pečar. mi svetvajo. ile n.ij l*i >i' lo ..poljudno razlaganje /.ikonskih postav* x j.••srkni |.riklat!i. kakor l-sikvice. Zgodnji Danici pridjalo. Pravijo namreč. •!»• n.,sini ljudem Im l.iko delo všeč. in £ a kinlo i. lo p o l r h o v a 11. bodo t t-.l.t j nar raji vse skupaj imeli tinli u prihodnjo rabo. I icgnilo lii m- vec iziisov napraviti, ile tudi novim ii.irnriiik.oii «••« ii»\iiii letu /..iniorete -i.ue poprejšnje pole priiljali. kolikor 'aj. kolikor je kilo ua našim zboru rcceiio. »i >• a I i \>i gospodje prav ie>eli. de bo ..ll.iniea** obširno ra/lajo «~ih zakonskih reci na-<:naiio«al.t~. \ le j reei 10- dv oiiiimo. de -o «»i gospodje ene nisli in s po/ it.t jo \-liko potrebo taciga dela. torej sinuse pomenili z g. Klisnikim in -Menili. de naj .H a z I a g a n j e zakon-- k i li posti« (mir; d o k r i h r a z I a i a v c o v-, spisano po ime-n -vaiiini i a-niir.1 i r.i)ino>irn. P. Ilieingcrji. rajši \ posebni prilog! i/h.ija . in -i i « os io**i k i . l.iko ile «r bo /amoglo posledice v bukvice /« -/.iti oi \ prihodnjo r.tko hranili ker ko pa • delce mende k li • ii imuekiii vec pol zneslo, ■odo ea-iiii iiip.cn.š' pri - ni. ii k; krajcarji* ver / naročnino \r« d posl.iii. kal - i...................ti n ./nal ilo. Naročniki -llgla:— iuk.»- kudo lo . i i/! i_ ili lian — lo i glasnika kri / prida« ka ali j« /. manjšim pr • >« sam pi. |.in.tii. X prihodnji«*. ako do c a.s a lo«li rokopis i t! imioo. !o» pi f«a poi.t lia dan prišla Ui-linio. • tr k« «s.|killill l>ra«CII - lo i!okla>'o VsUe/rllO. torej ji) ioilno pri-!|"dli|ir \ > i III n a r o r n i k t lii poslali. \ko ki jr «r|nler kdo nc l'..|i-|. jo lahko .. priliko n i/.ij j os|je. 'I o moramo /.ito -loriti. \rr »e za drlo iMidi in ni ca-i. «>»!je ci-titih kra«co« \ lej reči | ..«ebej po/«e