19. številka. (v Trsta, v četrtek zjutraj dne 13 februvarja 1896.) Tečaj XXI. „BDINOBT" Uhaja po trikrat na teden ▼ Šestih i»-danjih ob tovKita, četrtkih in MobotAhs Zjvtranje iKdanje izhaja ob H. uri zjutraj, večerno pa ob 7. uri večer. — Obojno izdanje *tan* : za ifdenmese« . f. 1,—, iiven Avatrije f. 1.60 za tri mnafic . . „ 3 — , . ■ za pol leta . . , 6 — ... »•— 8* V*« I«t0 . . . 12.— . . Naročnino je plačevati naprej nt aaro&be brez priložene naročnine ae uprava ne ozira. PouHruićne itwvilke se dobivajo ▼ pro-dajatnioah tnb*k* v 7r«*#i »o 3 ., izven Trsta p" S nv*. EDINOST Oglasi se račune po (urifu t petitu; za naslov« z debelimi Črkami ae plačuje prostor, kolikor obsega r.avadnih vrstic. Poslana. osmrtnice in javno zahvale, do« mači oglasi itd. se računajo po pogodbi Vsi dopisi naj se pošiljajo uredništvu: ulica Caserma >>". 13. V*nko pismo mara biti frankovnno. ker anfrunkovana ae ne aprej3majo. Rokopis ne ne vračajo. Naročnino, reklamacijo in oglase sprejema npr itvništ,ro uli« a Molino pit-cnlo hfit. 3, II. nadst. Naročnino in oglase je plačevati loco Trst. •> Iprte rekUma cije «o prost* unAtnine. Glasilo slovenskega političnega društva za Primorsko« ,T edin*»H J« mmč". Žalostno stanje Slnvanov v Istri. (Dalje; glej št. 16. izdanje za petek due 7. t. m.) Čem bolj so se jeli probujati Slovani v Istri, tem bolj se jih je tlačilo. Pritožbe so bile pogoste, a redko se je dogodilo, da je prišel odgovor na iste; in če je prišel odgovor, zgodilo se je to z raznimi obljubami in izgovori, češ, da ni mogoče storiti vsega hkratu. Odnošaji so postajali hujši in hujši. Med tem so odpravili gimnazij v Pazinu ter imenovali biskupom poznanega Flappa, ki je takoj stopil v krog neprijateljev Slovanom ter je napel vse sile, da iztisne slovansko bogoslužje iz cerkve. Lokava politika Italijanov postaja hujša od dne do dne in tira se od dne do dne večo lokavostjo in v veči meri. Vlada pak je podobna tiču noju, akrivajočemu glavo v pesek, da le ne vidi kaj se godi, ali pa — kar je verjetneje — vidi, a noče pomagati. Hrvatski in slovenski zastopniki v deželnem zboru istrskem so si naprtili veliko breme, veliko nalogo, da dovedejo svoj narod do ravnopravnosti, do svobode. Od leta 1883., ko se je spregovorila prva hrvatska beseda v deželnem zboru v Poreču, začela je deželnozborska večina, sosebno pa tana-tizovano meščanstvo poreško na vse mogoče načine napadati naše vredne poslance, in to v zbornici in izven zbornice. To stanje je postalo še hujše od leta 1889. sem, ko je devet hrvatskih in slovenskih poslancev stopilo v deželni zbor, ki so jeli odločneje naglašati naše narodno stališče. Hrvatski in slovenski poslanci govorili so in predlagali s prva v italijanskem jeziku. Dosegli pa niso ničesar. Potem so govorili in predlagali sedaj hrvatski, sedaj italijanski, a dosegli zopet niso ničesar. Ko pa so sedanji zastopniki videli nevspe-šnost svojih prednikov, ki so se borili v prvi vrsti in vso odločnostjo za zboljšanje gmotnega stanja našega naroda, odločili so, da se v bodoče ne bodo mućili več tujim jezikom, ampak da bodo PODL1STFK. Pastrka „Naturalistična" slika iz domačega življenja. Spisal Ivan Fajdiga. (Konec.) „Kar pozabiva to, stara ! Tu le preštej! Trije tisočaki bodo — primaruha lep denar!" „Lep — — no, lepa dota bi bila to, nobena v vasi bi iie imela take!* „In ona, ki bi se bila ponašala ž njo, leži sedaj--- „Ha, ha, morda že doli za jezom, ha, ha !u V hipu sta ostrmela oba, — vrata čumnate so se odprla in na pragu je stala Marjanica v vsej svoji prirodni krasoti in nepremično zrla v hudodelca, — na to pa molče zopet izginila v Čumnati, zaprša vrata za seboj.... Selana sta se spogledala in probledivša stopila v vežo... . Pozno v noči je bilo, ko se je probudila Marjanica iz spanja--nekdo je potrkal na okno njene spalnice in spoznala je, da je Ma-tijec. — „Hitro mi ustani, dekle in reši se, pri vas bo gorelo!*, zašepetal je ženin Slatijec in jej podal roko. V tem trenotji je spoznala Marjanica, da je odslej govorili in predlagali izključno le v hrvat- ( skem oziroma slovenskem jeziku. Z vspehi se sicer, žal, tudi sedanji zastopniki ne morejo pohvaliti, ali varovali so vsaj narodno čast ter privojevali so vsaj nekaj našemu jeziku v deželnem zboru. Postavivši se na čim odločneje narodno stališče, doživeli so še hujšega nasprotstva in zasra-movanja, toliko v zbornici, kolikor na ulici. Demon-strovalo se je proti njim povsodi in na vse načine, a oni niso imeli obrambe nikjer, cel6 bežati so morali. Vendar pa vrše isti svojo nalogo vrlo, plemenito in nesebično, oni so pravi mučeniki svojega naroda. Oni zagovarjajo svoj narod pri vsaki priliki, iznašajo na dan njegove rane in b61i ter iščejo dobrega zdravila in pravih zdravnikov. No, oni ne zastopajo v deželni zbornici vsega naroda. Tam je tudi poslancev, ki zastopajo čisto slovanske okraje in občine, a delajo z vsemi svojimi silami proti svojim volilcem, proti narodu, kojega zastopajo. Vlada podpira navadno pri volitvah te poslednje, in ako jih že ne podpira, pa gleda mirno, ko ss poslužujejo vseh mogočih dovoljenih in nedovoljenih sredstev, ki jih mogo privesti do cilja. To je vzrok, da so Hrvatje in Slovenci v manjšini v deželnem zboru, in to je vzrok, da je slovenski in hrvatski narod po Istri zaostal v vsakem pogledu. Nasprotniki so si nadeli nalogo, da že v kali zatr<5 vse, kar nosi na sebi znak in ime slovansko. Hrvatom in Slovencem po Istri hote vzeti ono, kar je najljubše in najdragoceneje vsakemu narodu pod milim nebom. Odvzeti jim hočejo lastai materini jezik! Pri uradih in oblastih občuje se strankami v tujem jeziku, v hrvatskem ali slovenskem jeziku sestavljene uloge se odbijajo jednostavno. Zadošča menda, ako omenimo onega vrišča in hrupa, ki so ga vzdignili Italijani, koje vlada hotela uvesti dvojezične table. In tedanja modra avstrijska vlada je mirno potegnila rep med v njeni spalnici nenavadna vročina, ki pa prihaja naravnost od zakurjene peči. Povedala mu je v malo besedah, kaj se je zgodilo žnjo in dostavila: „reši me, Matijec, ugonobiti me hočejo, da bi se polastili mojega denarja!* „Le hitro se napravi in odpri duri, Marjanica I* „Neprevidno bi bilo, Matijec, morda stražita in duri bodo gotovo vse zaprte*... „Torej skozi okno, podaj mi roki in dvigni se od tal — hitro!* Jasno je sijala luna in obsevala čarobni prizor; kakor bi trenil, imel je Matijec v naročji svojo nevesto, ki je bliščala v luni kot beli go-lobček, a kmalu za tem sijala v rudeči svitlobi, kakor bi se bilo ravno dvignilo tuje solnce v temni noji in posijalo v tiho vas : — — nad streho Selanove hiše pokazal se je rudeč plamen in v malo trenotkih zavil vse poslopje v svoj žarni plašč. Prihitevši ljudje so en hip videli Se-lanova, kako sta stala na kadečem se tramu, obupano vijoča roke in r trenotku zopet izginola v ognenem propadu. Koj drugi dan se je raznesla grozna vest o nakani hudodelcev daleč okrog in slednji je zado-volj no plosk ni l z rokami, potem pa krepko plunil po tleh. noge, mesto da bi bila nastopila odločno in pokazala svojo moč ; italijanskim nestrpnežem so narasli rogovi ter demonstrujejo naprej ter zahtevajo od dne do dne vedno več. Namesto da bi vlada s pomočjo Slovanov ustvarila močan jez proti širjenju kakoršnih si bodi ultralaških idej, pa še bolj podpihuje ogenj se svojim neodločnim nastopanjem. Po takem se mora človeku dozdevati, kakor da so Hrvatje in Slovenci brezpravni; in kakor da ne sestavljajo ogromne večine obmorskega prebivalstva monarhije, se pomorska vlada še danes ne ozira na njih narodna prava ; njihov jezik je izključen iz osrednje uprave in iz pristaniško-zdravstvenih uradov. In če že tu pa tam hrvatski ali slovenski jezik dobi mesta, zgodi se to le na zadnjem mestu in le iz gole formalnosti. A še to se dogaja sila redko. Vse tiskovine so ali italijanske ali nemške; pri razpisih natečajev se niti ne omenja hrvatski ali slovenski jezik, natečaj sain se seveda tudi ne priobčuje v hrvatskem ali slovenskem jeziku, kakor da je Istra italijanska ali nemška zemlja, a ne po veliki večini hrvatska in slovenska. Prej se je v natečajih pomorske vlade za popol-njenje kakega mesta izrecno zahtevalo poznanje hrvatskega jezika, ali sedaj se ne omenjajo več jeziki izrečno, ampak zahtevajo le poznanje jezi ko v, potrebnih za službeno uporabo pri c. kr. primorski vladi. Vprašanje nastaja torej: koji jeziki so to ? Po sedanji praksi samo uemški in italijanski. Očevidno se je hotelo po tej novi obliki natečajev z jedne strane potajiti dolžnosti, koje naravno imajo javni uradniki — da morajo namreč poznati hrvatski in slovenski jezik po hrvatskih in slovenskih krajih —, a z druge strani se je hotelo na stežaj odpreti vrata nemškemu jeziku, dasi ta jezik nima tu pravice domovi ust.va, ker je povsem tuj pokrajini in obmorskemu prebivalstvu. (Dalje prihodnjič.) Boj za slovensko šolo v Gorici. (Izv. dopis iz Gorice). Tretji zaupni shod slovenskih roditeljev v Gorici se je vršil dne 9. februvarja 1896 v dvorani „Goriškega Sokola" na trgu sv. Antona hšt. 2. Zbranih je bilo na povabilo šolskega odbora od dne 7. febr. 3896 nad 350 slovenskih roditeljev in njih zastopnikov, vsi iz Gorice. Podnačelnik g. Josip Hrovatin otvoril je zborovanje ob 11. uri predpoludne, pozdravil toplimi besedami navzoče ter naznanil, da načelnik šolskega odbora, visokorodni g. grof Alfred C o-r o n i n i - C r o n b e r g, je po drugih nujnih o-pravkih zadržan udeležiti se današnjega shoda. Prečital se je zapisnik II. zaupnega shoda od dne 5. janiivarja t. 1., kateri sc je sprejel in potrdil soglasno in posebnim oduševljenjem. Načelnikov namestnik je naznanil, da današnji III. zaupni shod se je sklical iz namena, da se bode razpravljalo in sklepalo radi prostorov slovenske mestne šole in radi pouka slovenskih otrok, dokler mestna občina ne izpolni ministerskega ukaza, velečega, da naj nemudoma poskrbi slovenski šoli primernih prostorov v sredi mest a. Dalje je prečital in raztolmačil g. podnačel* nik odlok vis. c. k. ministerstva od dne 16. dec. 1895 štev. 29621, s katerim se je rešil utok I. zaupnega shoila od dne 24. novembra 1895 radi podturenske vojašnice. Na to je predlagal gosp. Delale naslednje resolucije, zadevajoče omenjeni odlok vis. c. kr. ministerstva: 1. Slovenski roditelji v Gorici, zbrani na zaupnem shodu dne 9. februvarja, izražamo svojo nevoljo in g r a j o, da je slavni c. k. uiestni šolski svet goriški zadržal celih 17 diiij rešitev našega utoka od ti ne 24. novembra 1895, predno jo je izročil našim zastopnikom t^r izrekamo opravičeno željo, naj bi se v bodoče ne godilo več kaj takega. 2. Slovenski roditelji v Gorici, zbrani na zaupnem shodu dne 9. februvarja se ne ujemamo z odlokom vis. c. k. ministerstva za bogočastje in uk od dne 16. dec. 1895 št. 29621, v kolikor odreduje isti, da naj se slovenska javna ljudska šola v Gorici nastani začasno v Ivatinelijevi vo-ašnici pod Turnom ter nalagamo šolskemu odboru, naj uloži zoper to odredbo utemeljeno pritožbo na c. k. upravno sodišče. 3. Slovenski roditelji v Gorici, zbrani na zaupnem shodu dne 9. februvarja, se popolnoma ujemamo z odlokom vis. c. k. ministersva za bogo-častje in pouk od dne 16. dec. 1895 štev. 29621, v kolikor ukazuje, da mestna občina goriška naj nemudoma ukrene kar treba, da se priredi stalno, pripravno šolsko poslopje za slovensko javno ljudsko šolo v Gorici, in v kolikor poživlja veleslavni c. k. deželni šolski svet, naj poskrbi, ako treba tudi s primernimi, p o s i I n i m i sredstvi da se takoj zasnujejo v to potrebna dela, oziroma] da se prične pravočasno zidati novo poslopje, ako ne bi se mogli dobiti drugi primerni prostori. 4. Šolskemu odboru nalagamo, naj zahteva od veleslav. dež. šol. sveta, od vis. c. k. minister-stva in morda še od drugih oblastnij, da se prav gotovo in v najkrajšem času izvrši omenjeni ukaz vis. c. k. ministerstva za bogočastje in uk z dne 16. dec. 1895. Po kratki razpravi in med navdušenim odobravanjem sprejele so se nasvetovane resolucije nespremenjeno in soglasno. Potem je sporočil g. načelnika namestnik o upisovanju v slovensko mestno šolo, o otvoritvi Sole in o dotičnih javnih razglasih ter o delovanju šolskega odbora in deželnih poslancev v tem oziru. Slednjič je nasvetoval, naj bi zaupni shod sprejel v tej zadevi: 5. Odločno protestujemo proti temu, da je mestna občina goriška kljub našim neprestanim prigovorom in prošnjam o t v o r i 1 a slovensko ljudsko šolo zunaj mesta v neprimernih in nezdravih prostorih med gnojišči in smetišči, do katerih je otrokom dohod nevaren, obtežen, cel6 nemogoč, kamor ne moremo in ne smemo pošiljati svojih otrok, ako hočemo izpoluovati dolžnosti, katere nam nalaga človeška iu božja postava g 1 e d 6 na njih zdravje in življenje, na njih telesno varnost in krščansko odgojo, kamor bi morala šolska oblast braniti, d a s e pošiljajo otroci, a ne ukazovati; 6. odločno protestujemo proti temu, da se nam niso naznanili dnevi za upisovanje v slovensko mestno šolo v našem jeziku, ki je veljaven v mestu iu v deželi; da se je zavrnilo toliko naših otrok brez postavnega razloga ; da za 371 sprejetih otrok so na razpolago le štiri šolske sobe in štiri učne moči; 7. odločno protestujemo proti temu, da se hočejo imenovati za slov. šolo začasne poduCiteljice kljub § 26. dež. zakona od dne 10. marca 1870; 8. a najodločueje protestujemo proti temu, da se je slavni c. k. mestni šolski svet, proti iz-rečnemu ukazu ve lesi. dež. šol. sveta, branil naznaniti začetek nove javne ljudske šole v slov. jeziku tako, daje moral vele s. dež. Sol. svet. to storiti; prisrčno zahvalo izrekamo slovenskim dež. poslancem, ki se tako krepko potegujejo za naše pravice v šolski zadevi ; jednako zahvalo izrekamo šolskemu odboru, ki nas je sklical k današjemu shodu, čegar vse dosedanje korake odobrujemo in potrjujemo iz srca, kateremu izražamo svoje zaupanje in katerega prosimo, naj še dalje tako častno vrši izročeno mu nalogo itd. Zaupni shod je sprejel z glasnim odobravanjem in burnimi živio-klici soglasno vse nasvetovane resolucije brez premembe in brez prigovora. Podnačelnik šolskega odbora sklenil je zaupni shod ob 12. uri iu 30 minut. — Očetje in matere so Čestitali in se zahvaljevali g. podnačelniku na tolikem trudu ter se potem razšli v najlepšem redil. — Slovenci! posnemajmo te vrle goriške roditelje. Politiake vesti. V TRSTU, dne 12. februvarja. 1896. Deželni zbori. V deželnem zboru k r a n j-s k e m bavili so se z istim vprašanjem, s kojim smo se bavili tudi mi te dni in opetovano, to je z onim vprašanjem, ki je življenske važnosti ne le za nase primorske dežele, in ne le za vse južne pokrajine avstrijske, ampak za svetovno trgoviuo vse monarhije. Mislimo namreč na ugodnejo zvezo Trsta z notranjimi deželami avstrijskimi. Posl. Lenarčič je predlagal namreč resolucijo glede železniške zveze Divača-Trst in Kranj-Ce-lovec. Posl. Globočnik je povdarjal, da je umestno, da deželni zastop novoustanovljenemu železničnenni ministerstvu naznani svoje želje glede dopolnjenja državnih železnic na jugu. Pri tem ozirati se je pred vsem u a Trst kot najvažniši naše trgovsko pristanišče, katero posreduje izvoz domačih pridelkov in uvoz inozemskega blaga po morski poti. Zato je treba dobre železnične zveze mej središčem ter severom naše države in Trstom. Sedanja zveza po južni železnici ni ugodna, je predolga in vsled čudne tarifne politike predraga. Vsled tega se čestokrat čuje glas: Trst propada. Toda če Trst propada, propada tudi ž njim trgovina z inozemstvom, naša obrt in industrija, ker ji manjka ugodne poti v inozemstvo. Zato skrbeti je za krajšo, cenejšo, vrhu tega pa neodvisno zvezo s Trstom. Mej projektovanimi progami je Predelska iz strategičnih ozirov neugodna in sovražniku preveč izpostavljena. Proga Trst-Gorica-Bohinj-Celovec, ki ima jednako dolžino, kakor proga Trst-Divača-Loka-Kranj-Celovec, pa bi bila predraga (52 milijonov goldinarjev) in bi ne bila samostojna, ampak v črti Trst-Gorica odvisna od južne železnice. Najbolje bi državi in deželi ugajala proga Divača-Celovec, ker je kratka, ne predraga (stala bi 36 milijonov goldinarjev), neodvisna od južue železnice in ker bi z novo progo vezala isterske železnice, zlasti edino naše vojno pristanišče Pu^j, kar bi bilo za slučaj vojne z Italijo prevelike važnosti, zlasti ker je na južni železnici vedno nevarnost v poštev jemati, da bi znal vsled žametov ali kake nezgode pri mostovih na južni železnici Pulj začasno ostati brez zveze z državo. Dosedaj se v vojaškem oziru ni dosti storilo na našem jugu, ker je bila v veljavi trozveza, katera pa kmalu premine. V prihodnje bode treba strategične ozire bolje upoštevati in tudi v tem oziru je proga Divača-Loka-Celovec ugodna nova proga za s t r a t e g i fi n i nastop naše vojske proti Italiji, vrhu tega je pa ta proga sovražnikovim napadom bolje odtegnjena, nego Bohinjska, katero sovražnik lahko napade iz Vidma preko Kobarida pri Tolminu. Govornik se z ozirom na državne in deželne koristi izreka za progo Divača-Loka-Kranj-Celovec, in priporoča resolucijo. Posl. baron Schvvegel je rekel, da druga zveza z Trstom kranjsko deželo izredno interesira. Vprašanje se je zasukalo na ugodno stran. Sedaj priznavajo odločilni krogi, da je potrebna druga zveza in sicer iz komercijonelno-političnih razlogov. To je prva podlaga vsej zadevi. Še pred kratkim so bili merodajni krogi drugih nazorov. Staro nasprotstvo mej kronovinami glede posamičnih prog, kar je zelo oviralo celo stvar, pojema. Cela država zgradi drugo progo in odločilni bodo oziri strategični in trgovinski. Mi moramo delati, da bode tekla ta proga skozi našo deželo, če bolj na desni strani ali na levi, je vse jedno. Katera proga ugaja bolj državnim interesom, tega ne odloči dež. zbor. Zato se ne kaže vezati na posamične projekte. Sreča Trsta leži na Češkem, ne na Bavarskem. Naši produkti morajo na najkrajšem potu priti do morja. Upravnega odseka predlog, ki zahteva divaško-loško-celovško progo, je jednostranski. Zato se naj vsprejme druga resolucija, ki zahteva, da mora druga proga v Trst iti skozi deželo kranjsko in ki zahteva, naj se napravi zveza mej Tržičem in drž. železnico Ljubljana-Trbiž. Posl. dr. Tavčar je rekel, da je položaj ta-žak, za katero resolucijo naj se poslanci odločijo. Naj se torej o tej stvari danes še ne sklepa, barona Schwegla resolucija naj se pa predloži upravnemu odseku. Posl. baron Schwegel se je pridružil predlogu dr. Tavčarja in sa je ta predlog tudi vsprejel. Včeraj je bila zadnja seja tega dež. zbora. O zadnjih dveh sejah sporočimo v današnjem va-Čemera izdanju. V deželnem zboru goriškem je odgovoril vladni zastopnik na interpelacijo radi uravnave potoka Lijak. Posl. Marani je interpeloval radi preosnove davkov, posl. dr. Kojic pa radi naznanila, izdanega po deželnem šolskem svetu o otvoritvi slovenske šole v Gorici. Nujna predloga radi pradelske in vipavske železnice sta se vsprejel a, toda drugi predlog se je izročil peticijskemu odseku. (Mi sa čudimo, da dež. zbor kranjski ne kaže nobenega zanimanja za to vprašanje, ki je velike važnosti tudi za notranjski del dežele kranjske. Ured.) v (Ješki. Včeraj že smo rekli, da je vedenje posl. Bakse. ki je tiral krono v razgovor in je odrekal narodu češkemu avstrijski patrijotizem, vzbudil se svojim nastopom občo nevoljo. Da sc nismo motili, priča dejstvo, da tudi roladočeški poslanci odločno obsojajo postopanje dra. Bakse, v katerih imenu je včeraj izjavil posl. dr. Kramar, da to je že izraženo v državnopravnem programi naroda češkega, da treba delati za povišanje ai-jqja krone. Govornik je naglašal, da med tem, ko v republiki francozki najhujša reakcija slavi prave triumfe, se pa v Avstriji in Nemčiji posredovanjem ki 'one in s pomočjo strank razvijata napredek in cvet socijalnih reform. V nadaljevanju proračunske razprave izjavil je posl. princ Friderik Schwarzen-berg, da veleposostniki stoje na podlagi državnega prava in stremijo po tem, da se cesar da kronati kraljem češkim, kakor hitro se mu bode videlo to umestno. PorI. Kaizl je zadovoljstvom pozdravil to izjavo, dasi bi želel tudi primernih dejanj. No opravičena je nada, da po takih izjavah postanejo prijazneji odnošaji med obema skupinama in da češka aristokracija z dejanji dokaže svoje uverjenje, da le v zvezi z narodom in v delu za narod more ohraniti svoj ugled in sijaj. Jezikovna ravnopravnost pri finančnih oblastih. Kakor je bil doaedaj brezvspešen ves naš trud in boj za izvedenje jezikovne ravnopravnosti pri večini državnih oblasti na Primorskem, tako velja tudi pri naših finančnih oblastih Se vedno stara tradicija preziranja slovenskega in hrvatskega jezika in to ne samo v notranjem poslovanju, ampak tudi v vnanjem, v občevanju se strankami. Ukljub višim naredbam in ukljub na nedvomen načiu dokazani potrebi poslužujejo se pri finančni upravi na Primorskem skoro izključno le laških ali nemško-laskih tiskovin tudi v takih slučajih, ko se iste dostavljajo strankam v i z p o 1 n j e n j e. Tiskovine s tudi sloven-venskim tekstom so sila redke in še tuje slovenski tekst tak, da je v zasmeh našemu jeziku. V očigled poznanemu dejstvu, daje večina prebivalstva V deželi Primorski slovenske oz. hrvatske narodnosti, reči moramo, da ta nedostatek znači — da se izrazimo najinileje — veliko ia hudo krivico, in menimo, da je skrajni Čas, da bi se odpo-moglo temu nedostatku. Rekli smo že, da se tudi priprostemu ljudstvu na deželi dostavljajo le laške ali laško - nemške tiskovine in ubogi kmet naj izpolni, ko niti ne razume, kaj mu je povedati in naznaniti! Ne samo proti jezikovni ravnopravnosti, zajamčeni v zakonih, je naperjena taka praksa, ampak tudi proti življenskim, gmotnim koristim ljudstva, kajti na ta način zaide kmet često v hude denarne kazui, ker je, gotova ne iz slabega namena, ampak iz nevednosti naznanil krivo to ali ono. Ako država zahteva davka in pristojbine od svojih podanikov, bilo bi le pravično, da bi nje organi občevali z ljudstvom v jeziku, kojega poslednje ume. V kolikor smo obveščeni mi, menimo, da krivda gledš tiskovin pri finančni upravi na Primorskem ne zadevlje toliko direkcije same ampak istemu podrejeni e k o n o m a t Le ta mora skrbeti za potrebne tiskovine in opozarjati na potrebe v tem pogledu. Ako bi pa storil svojo dolžnost, ako bi zahteval, kar je potrebno, bi se tudi ravnateljstvo gotovo ue upiralo. Ali kaj čemo, na čelu ekonomata stoji že več let mož s 45 leti službe, ki ne pozna slovenskega jezika in nemškega menda tudi ne. Na to seveda niti misliti ni, da bi se pri taki starosti še priučil jeziku. Čudno je le to, da je pri ekonomatu tudi slovanskih uradnikov in da le-ti ne storč ničesar, da bi se odpravili vsaj kričeči nedostatki glede tiskovin za stranke. V prvi vrsti zadevlje krivda seveda načelnika. Evo vam nekoliko takih tiskovin. ,R e v i s i o n s b o g e 11 fiir die nach dcr Leistungsfahigkeit der Brennvorrichtung pauscha-lirte Brennerei zu ... .M Jako važna tiskovina, kajti sleherni prestopek kaznuje se jako strogo. Ta tiskovina ima samo nemški tekst. S to tiskovino je v zvezi „Anmeldung des steuerbaren Verfahrens der Branntweinerzeu-gung .... itd.* Zelo važna tiskovina, ki se izpolnjuje po napovedbah strank. Za vsak prestopek velike kazni. Samo z nemškim tekstom na razpolago. •Ubergangsschein (zugleich Anmeldung)' — v nemškem in italijanskem jeziku. „Gefal ls-S t r a f e n - E m p f a n gs-Re-gister" je samo z nemškim in italijanskim tekstom, a potrdila o zneskih, iztirjanih od strank eksekucijskim potom so le i t a 1 i j a n s k a : „C o n-f e r m a d i r i c e v u t a . . .. itd." »Allgemeiner Verschleiss-Ta-r i f der Tabak-Fabrikate der k. k. osterreichischen Regie" (Tariffa generale di vendita dei fabbricati di Tabacco deli'i. r. Regia austriaca). Ta tiskovina je samo italijanskim in nemškim tekstom tudi po tobakarnah po vseh slovenskih, oziroma hrvatskih krajih Primorske. „Fassianesulreddito delle pi-g i o n i'1. V tej tiskovini morajo lastniki hiš popisati svoje prostore ter naznaniti, kdo stanuje v hiši in koliko plačuje stanarine. Te izpovedbe so važne, ker se po istih odmerja davek. So na razpolago samo v italijanskem jeziku. S to tiskovino je v zvezi „Descrizione della časa .... itd.*, tudi le v italijanskem jeziku. ,Insinuazionedilocalit&, ri maste vuote*. — „I n s i n u a z i o n e di riap-pigionamento dei locali prima vuoti". Tudi ti dve tiskovini sti važni, ki ju morajo izpolnjevati stranke za odmerjanje davkov. V prvi je označiti hišne prostore, ki so ostali prazni, v drugi pa je naznaniti zopet, da so došli stanov-niki v iste prostore. Potem imamo pred seboj raznih tiskovin, kojih se poslužuje finančna uprava za svoje uloge v sodiščih: prošnje za intabulacije, za uvedenje eksekucije na premičnine in nepremičnine itd. Te tiskovine so sestavljene samo v nemškem in italijanskem jeziku. V Gorici, Tistu in po Istri se ulagajo v italijanskem jeziku, po slovanskih krajih pa — v n e m š k e m !! 1 To je krivica ! Kajti ne velja izgovor, da tu gre za notranje poslovanje med finaučno oblastjo in sodiščem, kajti v istem jeziku, v katerem je uložena prošnja, izdajati morajo sodišča svoje odloke, namenjeno tudi za strauke. Stranka pa sme zahtevati na podlagi državnih temeljuih zakonov, da državne oblasti občujejo žnjo v nje (stranke) materinem jeziku. In kdo je poklican v prvi vrsti, da prednjači z lepim vzgledom, v kolikor se dostaje vršenja veljavnih obstoječih zakonov ? ! Državne oblasti menda! Naše zahteve za izvedenje jezikovne ravnopravnosti pri vseh državnih uradih temeljle na zakonih. In kraj vse te trdne zaslombe in tega nedvomljivega pravnega naslova nočemo danes nikogar tožiti, nikomur žugati, ampak opozoriti smo hoteli še enkrat slavuo fiuančno upravo na Primorskem na obstoječe kričeče nedostatke ter prosimo isto najuljudneje, naj poskrbi vendar enkrat že, da bode vsaj vnauje poslovanje nje organov, poslovanje so strankami, urejeno v z ra i s 1 u a v s t r i j s k i h t e m e I j n i h zakonov, da bode mogel tudi slovenski davkoplače- valec vršiti svojo dolžnost do države v svojem jeziku ! Kajti, kakor je urejeno sedaj, se finančna uprava ni za las ne razlikuje od slavnega — mestnega magistrata tržaškega, v kolikor se dostaje vršenja jezikovne ravnopravnosti. Finančna uprava pa naj presodi sama, da-li je častna zanjo taka paralela in da-li je nje dosedanje postopanje v toli izpostavljeni in po raznih vplivih razjedeni pokrajini koristno v državnopolitiskem pogledu?!! Nedavno se je sicer neki oficijozus nekoliko pošalil s „patentovanimi Avstrijci" — menil je namreč nas primorske Slovane — in vendar smo mi tega menenja, da je le resnica to, kar je hotel smešiti. Toda pri slavni finačni upravi smemo pričakovati nekoliko več zaresnosti in nekoliko bolj temeljitega razumevanja potreb avstrijske državne misli, nego pa pri elastičnih oficijozih, ki vedno branijo le to, kar je (in naj je dobro ali slabo) in nikdar ne mislijo na to, kar bi moralo biti. Prosimo torej slavno finaučno upravo na Primorskem, naj si vzame ad notara te naše dobrohotne opazke. Korupcija lia Madjarskem. Te dni smo na kratko omenili, kako izkoriščajo razni „vitezi" milenijske razstave ugodno priliko, da se okoriščajo s poverjenim jim denarjem. Tak plemeniti „milenijski vitez" bil je v prvi vrsti vrli dr. Karol Pulszky, ravnatelj deželne galerije slik. Ta vrli možak imel je par sto tisoč forintov na razpolago (seveda državnega denarja), da nakupi nekoliko mojsterskih slik za milenijsko razstavo. Kako „vestno" je pri tem skrbel vrli Pulszky — zase, o tem naj zadošča samo nastopni slučaj, katerega navajamo izmed mnogih drugih. Za neko Rafaelovo (?) sliko dobil je Pulszky od države 230.000 ital. lir; to sliko je kupil za 135.000 lir, dasi jo bi bil mogel dobiti n a j m anj e za 115.000 lir ceneje, kajti iste slike na dražbi niso mogli prodati niti za 25.000 lir. Državo ogersko stane torej ta slika (jako dvomljive vrednosti) prištevši carino itd., okroglih 143.600 lir (!), a ostalih 86.500 lir »vestni* Pulszky niti zaračunil ni l Poleg tega prijavit se je ogerskemu naučnemu mini-sterstvu še neki trgovec iz Milana, ker mu Pulszky dolguje še 18.000 lir, a jednaka ovadba prišla je tudi z Dunaja. Vrli Pulszky je na to „zblaznel* in zaprli so ga v norišnico. Predvčerajšnjem pa je došel v norišnico preiskovalni sodnik v spremstvu dveh okrajnih zdravnikov, zaslišal Pulszkega ter ga dal prepeljati — v zapor. No, kljubu takim, na lOgerskem ne nenavadnim sleparstvom bodo mogli obiskovalci madjarske milenijske razstave občudovati med ostalim tudi zares „drage11 (četudi ne „dragocene*) slike, ki jih je dobavil dr. Pulszky. Senzacijonaltie vesti iz Bolgarske. Iz Sredca javljajo danes: Bolgarska vlada je dobila ravnokar iz Carjegagrada oficijelno ob« veščenje, da je sultan pri poznal princa Ferdinanda vladarjem Bolgarske. Turški poslaniki so dobili nalog, naj izposlujejo pri velesilah, da i one pripoznajo princa Ferdinanda. Kakor smo skeptično sodili do danes, moramo sedaj vendar pri-poznati možnost, da princ Ferdinand doseže svoj toli zaželjeui cilj: pripoznanje legitimnim vladarjem. Svojo sodbo na opravičeno domnevanje, da pri sedanjih izbornih odnošajih imd Rusijo in Turčijo je poslednja storila ta velevažni korak le v spo-razumljenju s prvo — a le v Rusiji je ključ za rešenje tega vprašanja. Ako Rusija pripozna princa Ferdinanda, pripoznajo ga gotovo vse druge velevlasti. Italija v Afriki. Danes imamo zabeležiti važno vest, ki se je razširila dne 11. t. m. v Rimu. Ta vest namreč zatrjuje, da se je dal Me-nelik že minoli četrtek kronati vAksumu cesarjem E t i j o p i j Ako je ta vest resnična, na čemer pa ne dvomimo niti najmanje, — ker ji italijanska vlada ne oporeka — znači to kronanje hujšo pljusko Italiji, nego — poraz na bojnem polju. Baratieri je opisal vladi položaj v Eritreji v daljšem poročilu. Ta položaj smatrajo trezni krogi zel<5 resnobnim, kajti Baratieri priznava, da šteje Menelikova vojska najmanje 100.000, dobro oboroženih mož. A kljubu temu obupnemu položaju zatrjuje Baratieri, da on sicer tn e more" napasti sovražnika, toda če bi isti napadel njega, da si ga upa odbiti. Različne vesti. Trat za ranjene italijanske vojake v Eritreji. Včeraj so tržaški listi raznih barv priobčili 111. izkaz milodarov za ranjene italijanske vojake v Ertreji, koji izkaz priobčuje tukajšnji kralj, generalni konzulat italijanski. Iz tega izkaza je rai-vidno, da je nabralo tržaško občinstvo doslej 4131-24 italijanskih lir in samo 51-40 avstrijskih goldinarjev. Sedaj vprašamo v tretjič modri „Triester Tagblatt", ki je našo .neumnost" zavrnil tako modro, češ, saj nabirajo denar izključno le tukajšnji italijanski podaniki: Je-li so darovalci, kakor Hoffstadfer, Schott, Neumann itd. tudi italijanski podaniki ? Je-H so italijanski podaniki oni „prijateiji" v Skednju, ki so nabrali v zgoraj omenjeni namen 20 avstrijskih kron v zlatu in 24 stotejk 9 A da ne bi nam „Tr. Tagbl." zopet podtaknil kojo „insinuvaeijo", na-glašamo še jedenkrat, da se načeloma popolnoma strinjamo s tem, da italijanski konzulat nabira za italijanske bednike v Afriki tudi v Trstu, a istotako načeloma morali bi se v avstrijskem Trstu nabirati milodari za kojokoli svrho v avstrijkem, ne pa v italijanskem denarju! Poštni in brzojavni urad v Poreču. Z dnem 8. t. m., t. j. zaključenje deželnega zbora istrskega, pričela je pri poštnem in brzojavnem uradu v Poreču zopet omenjena podnevna služba. Nov poštni urad. Dne 16. svečana 1896 odpre se v Poljanah na Kranjskem v polit, okraji Kranjskem nov poštni urad, ki se bode pečal s pisemsko in vožno pošto ter ob enem služboval kot nabiralnica poštno hranilničnega urada. Zvezo bode imel s poštnim omrežjem po poštnem vozu, ki vsak dan vozi med Gorenjo vasjo in Škofjoloko. Novačenje v Trstu. Letos se bode vršilo novačenje v Trstu od dne 2. do vključno 7. in dne 9. marca v vojašnici c. in kr. mornarnice (Laz-zarretto vecchio). Novačenje prične vsaki dan ob 8. uri zjutraj. Prve tri dni (2., 3. in 4.) morajo se staviti v Trst pristojni, novačenju podvrženi mladeniči I. starostnega razreda (rojstno leto 1875.); od 4. do 6. oni mladeniči, ki stoje v II. starostnem razredu (1874.), dne 6. in 7. marca pa oni III. st. r. (1873.) Dne 9. marca pridejo na vrsto vsi ostali novačenju podvrženi tu bivajoči mladeniči, ki niso pristojni v Trst. Iz okraja koperekega nam pišejo: Čestiti g. urednik! Dopis v cenjeni »Edinosti* o volitvi cestnega odbora za okraj koperski je pomanjkljiv v toliko, da dotičnik ni povedal vse, četudi ne baš prijetna resnice. Zamolčal je namreč, da so se slovanski županje in svetovalci, imajoči volilno pravo, le težko zložili za zadnje izvoljene odbornike, ker je menda vsakdo preveč mislil na svoj ljubi jaz. Kdo bi hotel trditi, da je to posebno častno in kdo ne ve, da tako tekmovanje lahko postane jako nevarno. Obžalovati bi morali torej, ako bi se to ponovilo pri volitvi predsednika cestnemu odboru, zlasti pri nas, kjer je toliko dela zamujenega. Pri volitvi treba gledati le na resnične zmožnosti in kdor ne čuti v sebi takih zmožnostij, naj se nikar ne sili. Izvolijo naj torej moža iz svoje srede, o katerem so prepričani, da je: a) povsem zmožen za to mesto; b) da se bode vsikdar zavedal svojih dolžnostij, in c) da bode vesten, nepristransk in nesebičen. Le s takim predsednikom na čelu bode cestni odbor mogel vršiti svojo dolžnost in doseči svoj cilj: zboljšanje uaših c o s t in poti. Podpredsednikom pa naj izberejo moža, ki bode predsedniku v zaslouibo in trdno pomoč. Nadejamo se, da nismo govorili zastonj! Velika maškarada „Tržaškega Sokola". Kako netočna so poročila, prihajajoča iz bojišča v Eritreji, to se prav sijajno pokaže na veliki maškaradi „Tržaškega Sokola". SvojeČasno n. pr. poročali so vsi listi (tudi „Edinost" !), da so Šoanci pri Amba Aladži ugonobili četo majorja T o s e 11 i j a. Kaj še ! Major Toselli je ž i v i n z d r a v in da pokaže to vsemu svetu, pride na veliko maškarado, da pozdravi deputacijo Šoancev in Abesincev. To-sellija namreč poslal je Baratieri na „urlaub", ker ima v Eritreji tak6 še preveč vojakov in „komandantov", da ue ve kam ž njimi. To bode torej na veliki maškaradi zanimiv sestanek! In ker se že Bestanejo ta tako „važne" osebe, morda tudi n« izostaneta general „Baratieri" s Prošeka in pa general Gorfolini (Ferfolini ?). Saj gospoda generali imajo sedaj Časa dovolj, ker se črna sodrga v Eritreji ne upa ganiti. In kdo zna, da-li se ne sklene „mir* med zastopniki italijanske vojske in Abesinci bas na veliki maškaradi .Tržaškega Sokola" ? Vrlemu starosti potem ne izostane koji visok red iz — papirja, odbor „Sokolov" pa dobi za svojo „privatno vporabo" vse tiste milijone tolarjev Marije Terezije, katerih si žele Lahi, toda, žal, nimajo jih. Se nekaj. Po naključju doznali smo, da pride na veliko maškarado tudi cela tolpa dražestnih otrok, takozvanih „bebe-jev". Slavni odbor „Sokolov naj torej poskrbi pravočasno obilo sladkarij za te velike otroke. Morda pa se zadovolč ti „otročiči" ženskega spola namesto s sladčicami samo z dobrimi — plesalci. „Sokoli" in vsi drugi, ki ste vešči sukanju po parketu: Nabrusite si dobro petč, Da vstrežete nežnim „bebč"! Za veliko Sokolovo maškarado naj si maske že popred oskrbč vstopnice, ako nočejo imeti sitnosti z demaskovanjem pred odborom na večer veselice. Opozarjamo torej maske na to, ker vemo da nikomur ni ljubo, da ga kdo spozna prečasno. Vstopnina na maškarado znaša samo jeden goldinar, in no dva; saj stoji tako tudi na vstopnicah, kjer pa je tip enojke kurziven, da je res nekako podoben dvojki. Torej: le jeden goldinar. Vabilo na maškarado, katera se priredi dnć 16. svečana 1896 v Jelovšekovi gostilni v II. Bi-strici z zel6 zanimivo pantomino„Nevidni hudič" Začetek točno ob 8. uri. Ustopnina za maske 50 nč., nemaskirani 80 nč, za rodbine 1 gl. 20 nč. Vabilo na veselico, katero priredć Kozinski rodoljubi dne 15. februvarja 1893. v prostorih hfltela g. Siskoviča v Kozini. Vspored: 1. Hajdrih: „Mladini", zbor. 2. S. Gregorčič : „V pepelničnej noći*, deklamacija. 3 B. Ipavec: „Domovini«, zbor z bariton solo. 4. Igra: „Brati ne zna". 5. „V mraku", čveterospev 6. Zamlinski: „Smolar-jev Lenček", šaljiv prizor. 7. Ples. Med posameznimi točkami bode -virala godba. Pričetek ob 7. in pol uri zvečer. Ustopnina k besedi 20 nč. za osebo; k plesu 50 nč. za gospode, gospe proste. Ker je čiiti dohodek namenjen v dobrodelne namene, vabi k obilni udeležbi ODBOR. Hrvatska Čitaonica v Kastvu priredi v nedeljo 16. t. m. v prostorih .Narodnega doma* v Kastvu zabavo s petjem, deklamacijo, predstavo in plesom. Začetek ob 7 in pol uri zvečer. — Ustopnina za osebo 2 kroni, za obitelji 3 krone. Smeti je priti tudi v kostumu. Tržaški ,korzo". Tukajšnje c. kr. redarstveno ravnateljstvo objavilo je, kakor vsako leto, red za pustni korzo, po katerem redu se morajo ravnati vozovi. Menimo, da nam ni treba objaviti tega reda v njega celoti, kajti le-taje vsako let« jeden in isti. Kdor pa ga ne bi znal kljubu temu, ta naj sledi s svoj i in vozom jednostavno drugim vozovom, katerim kažejo pot v to nameščeni stražarji. PoniMoščenje. V poslednjem zasedanju porotnega sodišča tržaškega bila je dne 21. novembra zaradi detomora obsojena na smrt kmetica Antonija Žuljan iz Ricmanj. O tej razpravi sporočili smo svoječasno obširnise in zato ponavljamo le na kratko, da je Žuljanova vrgla svoje Hmesecev staro dete v vodnjak, ker jej je nje soprog vedno očital, da dete ni njegovo in jo je mučil na vse možne načine. Branitelj nesrečne ženske uložil je bil pritožbo ničevnosti proti obsodbi, toda to pritožbo zavrglo je najviše sodišče. A Njeg. Vel. naš cesar in kralj p o m i 1 o s t i I je nesreč-nico in lia to je najviše sodišče spremenilo prvotno smrtno kazen v 12 letno težko ječo. Mesečna statistika tržaška. Tukajšnji občinski statistiški urad objavil je ravnokar statistiko za mesec december min. leta. Iz iste posnemamo: decembra meseca 1895. rodilo se je v tržaški občini 363 otrok (189 inožkih, 174 ženskih); med temi bilo jih je 70 nezakonskih. — Porok bilo je 21. (civilne nobene). — Umrlo je 367 oseb (209 možkih, 158 ženskih). Največ oseb umrlo je tekom omenjenega meseca na dan 24. (23), najmanj pa dne 25. (na Božič, samo 4). — Najtoplejši dan bil je 19. (12 7 stop. C.), najhladnejši 29. (—0'2 st. C.) — Klavne živine vporabil je Trst decembra meseca: 1163 volov, 205 krav, 2492 telet, 1 bika, 570 koštrunov, 387 jagnjet, 2646 prascev, 114 konj. skupno 8191 glav. Legar na Reki. Na Reki se je pojavil legar epidemiško. Kakor javljajo od tam v Budimpešto, Širi se bolezen od dnč do duč ter sleherni dan oboli po več oseb. Te dni sta umrla za legirjem profesor na Reški dekliški šoli Karol Berth6ty in pa ravnatelj tamošnjega gimnazija dr. Josip Berg-hoter. Zdravniki sodijo, da se širi ta kužna bolezen, ker ljudje uživajo pokvarjene školjke (ožtrige). Omeniti treba, da na Reki gojč oštrige v kanalu, kjer je isti najbolj onesnažen in da so školjke na prodaj, ki se morajo človeku gnjusiti. Sodnijsko. Dne 8. januvarja t. 1. je 191etui natakar Viktor Moro iz Trsta, pristojen v Benetke, prepeval v gostilni „ali' Antro" v ulici S. Caterina neko prepovedano, Avstrijo zasramujočo pesem. Ker kljubu svarjenju ni hotel vtihniti. pognali so ga iz gostilne. Šel je v bližnjo kavarno „Imperiale", tje pa je prišel ponj stražar, ki ga je spremil v zapor. Predvčerajšnjem dobil je pred tukajšnjim sodiščem nagrado za svojo pesem : tri tedne strogega zapora. Koledar. Danes (13.): Katarina, devica; Jordan, blaženik. — Jutri (14.): Zdravko (Valentin), muč.; Zojil, spozn. — Mlaj. — Solnce izide ob 7. uri 13 min., zatoni ob 5. uri 15 min. — Toplota včeraj: ob 7. uri zjutraj 7 stop., ob 2. pop. 12 5 stop. C. Najnovejie vesti. Dunaj 12. Ruski general grof Galeničev-Ku-tuzov dospel je včeraj popoludne semkaj. Danes ie odpotoval v Sredec. Cetinje 12. Merodajne osebe zatrjujejo, da je popolnoma neosnovana vest, ki so jo razširili nekateri c liki o namero vani zaroki srbskega kralja Aleks r ira z jedno črnogorskih princesinj. oredec 12. Včeraj sta dospela semkaj dva ruska časnikarja. Iz Carjegagrada naznanjajo, da pride semkaj več poročevalcev inozemskih listov Sredec 12. Bolgarskega eksarha vsprejeli so danes povodom njegovega obiska vladne palače z najvišo počastjo in vojaškimi častmi. Princ Ferdinand se je dogovarjal z eksarhom dobre pol ure. Zatem je vrnil princ obisk, podavši se v palačo metropolita. Slstuv 12. Iz Carjegagrada poročajo, da so tam zaprli več oseb zaradi spletkarij mladoturkov. Med zaprtimi so trije častniki. V ministerstvu mornarice bile so hišne preiskave. ZAHVALA. Podpisano predsedništvo pevskega društva „Hajdrih" izreka svojo najtoplejo zahvalo povodom poslednje veselice : gospodu Marinu L u k š a za velikodušno brezplačno prepustitev svojih prostorov. gospodu Josipu Bizjaku, gospej Kristini N a b e r g o j in gospici Tončki G u 1 i i č za blagovoljno in požrtvovalno sodelovanje pri igri in sploh vsem, ki so pripomogli, da je tako dobro uspela veselica v 9. dan t. m. Na Prošeku, 11. februvarja 1896. Predsedniško pevskega društva „Hajdrih*. Valentin Cibic, Janko Štrukeli, predsednik. tajnik. rpgovtnmk«* tir«o)avl«e BtuUmraita. Pfienica « je-on 7.17-7.18 "s.mi o* xa spomlad 1896 •> 97 -.— do 6.98. Oves za spomlad __6.02 — -R*za spomlad rt.48 6.49 Koruza za oktober__ -— maj-juni 1896 4.35 -4.3a Ptanina nova od u i f. 705 -7 16 od 79 kil f 7 15 7.25.. od hO kil. f. 7.20-7-30 od 81.kil. 730 -7 35. .i v IVh< hI carino vr,>.\ odpoSlljate* f, 3325-33.50 Connaise 34.--34-60 Četvorni K5 50 -3S 25 V glavah (sodili) 36 — 36.60 jako stalno, silno rastoče. . Havru,. K... s«i,to(i «0,,.! ■»■