»Ljudst?o, ki je po .ami hcdilo, je zagladalo va. liko luc«: s terai bessdacii je r.ierok __a.ja napovoda! feofio.eca Meslja kot nosilca dsšsvne IhSI. Ko jo Zfeličar sveta bil rojen v Ecileiiema, je nsbsškl ai_!.e_ priSel pasfirjain v okolici oznanii ia vc-seli dcgodek. Pri tsj prilibi »jih obsl.e«, kakor jiriirovedujs evangelist Luka, »foožja svstloba, in silao sa prestrašijo.e "Sa bažja sveiloba, ki so eo je pastfrji prestrssiii, pa jha feo po an^elovem pojaanihi v »veliko vesolje«, je iiazi.KMjala tisio »veliko Inč«, kl je s č.inoia božfir.' priš!a na svci za vsa ljads.va, ki so po icmi iiodiia. Kristusova i'era jo veia lučl. Gospod sam je izpovadal: »Jaz se_a leč svo.a; kdor liodi za iaa-noj, cc hGdl po iaini, amrsk bo imel luš živ_;?:_ja.-; Ta Iu6 je prava tiiše-.r.a in živ!j8-_|ska sila, i-i kogar ta siia piBšinjfi, |o sin luči in diteva po Pav. lovi besedi TosalonižcEOia: »Vsi vi sta clrcci IutJ in oiroci drava, nis;no otroci aoči ia nc tatna.« TukaJ |e vlr prave in popolae prosvete in izfibrazbs. Presve.a, ki izhaja iz ljudi ia njihovega ucha, je podobns iaa!i sve.ilki po uači, ki razsveiJjuje majheii oksliš. Pzosvetn, ki izviia iz Zveličarja m njegovo vcie, pa je s'i_na sclacu, hi razsveilin.e vse do delji_.ega obzorja. Čestokrat sc dogaja, tla Ijudje, ki Ł0 naspioiuikl krščanskega svetovnsga -.szora, obkladafo tis!_, ki so kršča-isko-verskega mišljei-;?., s priimki: mxpŁnjaki, nazadnjaki itd. Sami pa sinatrajo seba za prcsvetljeaa in napreanjaka. Ti Ijtidjc ravnajo tako, kakor ja ravnala sužnja Harpaste v -siši rimskega pcsanskeaa niodrijana Seueka, ki je bil učitolj triucškeca cesarja Nsrcna. Harpasto jo namreč zadela nesieča, da je osiepsla. Ko je izgublla luč oči, ie venamer jadikovala in tarnala, da je v hišl povsod tema. Tako tudi nasprotniki vsre, ki so izgubill luč vere ter so slepi na riuhu, dolžijo teme verne kristjane in katoliško Csrkev. Človek, kl ns more dati cdgovcra na najvažtiejša vprašanja žlvljenjn, je nevedon, neizobiažon ln dnševno sl»p. Na najvažnejša vprašanja: Odkod js svei? Čceu si na svetu? Eaj bo s leboj po smrti? — ca ia vj-rašanja moig dati točan ia določen odgovcr samo naša vcra. B4nri pagaaski Grkl so pripoveilovaii o S.inil, ki jo čakala ob široki cestl. Bila ]e to prav Iepo oioveško bUje z oiiiazcin iy prsi čisvaka, a s telasoai Isva. Kdoi je piišel jaaimo |to širokl cesti, ii|en_a ja slavila vprašanje .or zalit3y.ila cdgovor. &a fo pctaik dal zadovoljiv odE<r.or, fe rnonal ii.adal{ei?aii svcja pot. 6a pa al 3_i2l odg^voriU, ga je traščUa v prepad. TakSaa Sfinga ja človsško življanjs. Vpraiianja: Odkad ia J_aj |o človek? SakSea ja as-_r.ea Ejecovega življgaja? — ta vpraSan.a zahtevajo [asen odgovoi. Sdor si je v Iutl Eristusave vere dn! »a ia pra\'ilea odgovor, more miiaa nadaijevnii življeas-ta po!, kcr lo ptišel &o pravega življsn;skega ciija. Kdor pa zapira svoj^cja dulia pred to .učjo, ta hodi v {eisii ter fco tiaščil v prenad. Ne z-.nir.iimo torej svojih dušsvaih o.i liiod svetlobc, kl je zssimla v BeUsbamu ter žari ia sijc v i_a;oiiški Cerkvil O zuaRem aagleskem učen]akn DsTvviau, ki se po njom zazaamcunje Darvviacv ne.nU. — aauk o teic, da človck izh&ja ir. opise, se pi-poveduje, da ca je nekdo uekoč vpraSal: »Gos. pod Dai;wi:_, kaj vi scdite o Erish^su?« Dai^ia >e dai ta značilea cdgovoi: »Š.irideset lat se pežani s preučevsnjem glist iu črvov. Hiseia imel časa pi'3 mišljati o Kristusu.-t Da, .?.kšr__ so prsmacgi liudj.e! Na vsc misliio: na deaar, dalo, premožeaje, čast. hvaio, obi-.ko, zafcavo, uživaaje. Da bl pa misllli na to, kar jo najvažnejše: aa dušo, aa Zvaličarja, za to nimajo casa, To sc ljudje, ki Jiodi.o po terr.i, pa ns bodo utjledali od pieroka Jzaijo aapovedanc velike luči, ker zapirajo pred njo svoje očl. Odpriiao luži, ki sija iz BsUshema, svojega duba ia svojs srce! Blagor tistemu, ki v njeni svetlobi hodi skczi žlvljenje. Blagor mladini, kl si v nfenih svatlih in toplih žarklh izobrczn.e duha, ogreva s.ce in oplcrueaiiuja voljo. Blagcr narodu, čigar prosveta in izobrazba Ja prošinjena z njeao svetlobo!