Leto XLVI - št.68 - CENA 70 SIT Stavka v tržiškem Zlitu Čakajo na julijske plače Delavci že od srede stavkajo in najkasneje danes zahtevajo izplačilo julijskih osebnih dohodkov - Stavkovni odbor od vodstva in Sklada za razvoj zahteva dokončno rešitev. L Tržič, 2. septembra - Delavci tržiškega Zlita so v sredo začeli stavko, ki jo bodo nadaljevali, dokler ne bodo prejeli julijskih plač, od vodstva podjetja in Sklada za razvoj pa zahtevajo dokončno odločitev o usodi tovarne. Možnosti za današnje izplačilo plač je bolj malo, saj se bodo pogovori med vodstvom tovarne in Skladom za razvoj o nadaljnji usodi začeli šele v ponedeljek. V tovarni skoraj praviloma vsak mesec zamujajo s plačami, tokrat pa je delavcem prekipelo in bodo stavkali dokler ne bo izplačila. Sicer pa naj bi se za nakup tovarne zanimali podjetji Slo-venijales in 2MF, Čemur delavci ne nasprotujejo, zahtevajo pa, da se do konca septembra sprejme odločitev o nadaljnji usodi. Stavkovni odbor, ki ga vodi predsednik tovarniškega sindikata Franc Štular, je postavil še nekaj drugih zahtev, med drugim izplačilo polovice regresa, sklic izredne seje Upravnega odbora podjetja, ustrezne pogodbe za prerazporejene delavce in večje angažiranje občinskega Izvršnega sveta. Stavka je dobro organizirana in za sedaj poteka po stavkovnih pravilih. Več na 7. strani. • Foto: J. Pelko Nova glavna obravnava proti Aljančiču in Kodru Dunaj molči in ne da "vroče" dokumentacije Kranj, 2. septembra - Pred temeljnim sodiščem v Kranju sta n* novi glavni obravnavi v zadevi Elan nekdanji direktor gospodarskega sektorja Elana Pavel Koder in nekdanji direktor begunjskega Elana Uroš Aljančič tako na ločenem zaslišanju kot pri soočanju vztrajala pri svojih trditvah in zagovoru: Pavel Koder, da ni prekoračil pooblastil in da ni skril dokumentacije, Aljančič pa pri tem, da ni vedel, da je depozit za kredit za gradnjo njegove vile Elanov denar. pavel Koder je prvič izpo- ne zapiše!« Tako tudi niso zajedal, da so mu njemu znanj, a pisaij „jč 0 miHjonih šilingih kumentacijo o Elanovih »črnih fondih« pri Zvezi bank v Celovcu. Avstrijski policisti so vso dokumentacijo zasegli, jo izročili okrajnemu sodišču v Celovcu, le-to pa jo je poslalo zveznemu pravosodnemu ministrstvu na Dunaj. Z Dunaja pa je iz še nepojasnjenih ra- zlogov prispel v Ljubljano le del dokumentacije. Ce dokumentov ni, je sodišče nemočno. Hramba dokumentov na Dunaju brez pojasnila, zakaj se hrani in čuva, pa upravičeno vzbuja vsakršne domneve in ugibanja... Več na 3. strani. • D.Sedej •^imenovani ljudje naročili, naJ priskrbi vso dokumentaci-|° in jo shrani v pisarni, češ da |° bodo prišli pogledat. Ljudi, ki so mu tako ukazali, ni hotel ••nenovati zato, ker mu neprestano grozijo in šikanirajo jjiega in njegovo družino. Nabije je razkril, da v Elanu P°d točko razno niso pisali za-P'snika, saj je tako odločil Aljančič po prihodu v Elan: *Kar ni na dnevnem redu, se depozita za Aljančiča in Siro-la, še kako pa so beležili kakšno prošnjo, ki so jo poslali begunjski gasilci... Najbolj presenetljivo pa je bilo, da se niso vabilu odzvali trije bančni uslužbenci iz Celovca, še bolj pa preseneča dejstvo, da so avstrijski pravosodni organi najprej v celoti ugodili zaprosita kranjskega sodišča, da preskrbijo vso do- stran 18: Tudi ženske primejo zci koso Kranj, petek, 3. septembra 1993 Plačilna kartica ACTIVA DENAR ZA AKTIVNE /O ljubljanska banka Gorenjska banka d.d., Kranj Prvi šolski dan Varno v prijaznejšo šolo V sredo, 1. septembra, so šole spet odprle svoja vrata. Novo šolsko leto bo prineslo kar nekaj sprememb, tako za osnovnošolce kot za srednješolce. Kranj, 1. septembra - Kranjske ulice so bile v sredo zjutraj spet polne otrok, ki so hiteli v šolo. Prvošolce so prvi dan k pouku pospremili njihovi starši, za varnost na poti pa te dni policisti še posebej skrbijo. Letos so policisti skupaj z učitelji še posebej opozarjali, naj starši otroke vsaj prvi dan pospremijo v šolo peš in jih ne vozijo z avtomobili. Tako jim namreč najbolj nazorno povedo, kakšna je najvarnejša pot v šolo. Sicer pa se je za učence in njihove starše prvi šolski dan marsikje začel s predavanji o novem načinu dela v šolskem letu 1993 94. Med drugim bodo učenci osnovnih in srednjih šol imeli v letošnjem šolskem letu tudi jesenske počitnice od 31. oktobra do 5. novembra. Sledile bodo novoletne od Božiča do 2. januarja, pa zimske počitnice od 28. februarja do 4. marce in prvomajske od 27. aprila do 2. maja. Srednješolci se bodo letos še intenzivneje pripravljali na maturo. Na srednjih šolah, ki bodo izvajale tudi dveletno pripravo nanjo, bo poskusna matura potekala konec letošnjega šolskega leta, prvo pravo maturo pa bodo dijaki opravljali leta 1995.0 M.A. Vsaka suša ima tudi kaj dobrega Iskanje novih vodnih virov Si bo kranjska občina zagotovila zadosti vode za hude čase (in nova sušna obdobja) šele s Črpanjem podtalnice na Kranjskem in Na klanskem polju? Kranj, 1. septembra - Če ne bi bilo suše, ob kateri je bila v kranjski občini sicer zadovoljiva oskrba s pitno vodo, verjetno v izvršnem svetu ne bi tako temeljito razpravljali o "vodni problemati-»i", kot so na seji v sredo. Suša je (bila) vsem zadostno opozori-*°» da je za hude čase in nove suše treba poiskati dodatne vodne v're in obnoviti cevovode, iz katerih uhaja približno petina vode. Podatek, da so nekateri zajeti vodni viri avgusta padli na četrtino izdatnosti, dovolj dobro kaže, da se kranjska občina ne l^ore odpovedati podtalnici. To je tudi razlog, da v občini in v Javnem podjetju Komunala Kranj vse resneje razmišljajo o fem, da bi začeli pospešeno raziskovati podtalnico Kranjskega ,r» Naklanskega polja. (Več na 3. strani)* C. Z. Nov zimski bazen v Kranju bo odprt 1. decembra Kot kaže se jara kača o kranjskem bazen vendarle končuje. Da bo bazenures lahko odprt v začetku decembra, pa bo potrebno zbrati še kar nekaj denarja, zato Športna zveza Kranj jutri zvečer organizira veliko športno - zabavno - kulturno prireditev pod naslovom DOST MAM ...BAZEN BO. Na njej se bodo predstavili najboljši slovenski plavalci (Bučar, Majcen, Milenkovič, Kej-žarjeva, Blatnikova..), pa tudi kranjske vaterpolske ekipe. Zabavni del bodo popestile glasbene skupine in modna revija, svoje izdelke pa so prispevali tudi znani domači slikarji. Vstopine za prireditev, ki se bo začela ob 20. uri ne bo, ves de- nar prostovoljnih prispevkov pa bo namenjen za dokončaje olimpijskega bazena. Več o pri- reditvi pa je zapisano v Stotinki. • V. Stanovnik, foto: LJe-ras SLOVENIJAINSVET Pismo visokemu komisariatu ZN za begunce Beguncev ne moremo integrirati Zunanji minister Republike Slovenije Lojze Peterle je visoki ko-misarki Združenih narodov za begunce Sadaki Ogata poslal pismo, v katerem jo je opozoril, da z zamislijo Visokega komisariata o integraciji beguncev v slovensko okolje Slovenija ne more soglašati. Hkrati je zagotovil, da bo Slovenija še naprej po svojih močeh pomagala začasnim beguncem, dokler ne bodo ustvarjeni pogoji za njihovo vrnitev v domovino oziroma odhod v druge države. Visoki komisariat za begunce pa prosi, da stori vse kar je mogoče, da se ti pogoji čimprej uresničijo. Pri prihodnjem odnosu do vprašanja zaščite beguncev pa naj se upošteva stališče Slovenije. • Š.Ž. Prvi korak na mednarodni finančni trg Kredit za proračunski primanjkljaj Slovenija je konec preteklega tedna v Miinchnu podpisala pogodbo s konzorcijem 13 evropskih bank o najemu kredita v vrednosti 100 milijonov ameriških dolarjev, ki ga bo namenila za pokrivanje proračunskega primanjkljaja. Kot je izjavil slovenski minister za finance Mitja Gaspari, zadnjih 13 let banke bivše Jugoslavije niso imele dostopa na evropski finančni trg, zato je podpis omenjene pogodbe tudi dokaz zaupanja v Slovenijo, ki si ji s tem odpirajo vrata. Odobrena 5,5- odstotna obrestna mera je relativno ugodna (npr. Češka plačuje 7- odstotne obresti), čas črpanja pa je določen na 6 mesecev. Začetek odplačevanja je določen na pol leta po prejemu zadnjega obroka. Tako pridobljena tuja sredstva bo.Slovenija porabila za kritje proračunskega primanjkljaja, ki je bil že ob sprejemu proračuna ocenjen v višini 30 milijard tolarjev, tretjino naj bi ga pokrili doma, dve tretjini pa iz tujih virov. Podpis sporazuma s posebnim sindikatom najboljših evropskih bank iz Nemčije, Avstrije, Belgije, Francije in celo Madžarske, je najbolj smoterna rešitev, po zadnjih podatkih pa naj bi bil proračunski primanjkljaj celo za 5 milijard tolarjev manjši, kot so prvotno ocenjevali. Slovenski finančni minister Mitja Gaspari in guverner Banke Slovenije France Arhar sta tudi povedala, da sta ob podpisu pogodbe pozvala vse banke, da podprejo Slovenijo pri pogajanjih z drugimi bankami o odplačilu slovenskega deleža dolgov bivše Jugoslavije, velik pomen pa sta pripisala tudi pogovorom o sodelovanju med bankami Slovenije in Bavarske.© S.Z. Mladi na kongresu v Helsinkih Med demokratsko mlado skupnostjo Evrope Narodna demokratska stranka je sporočila, da sta se kongresa Demokratske mlade skupnosti Evrope (DEMYC) v Helsinkih, to je organizacije, ki združuje podmladke krščanskodemokratskih in konzervativnih strank širom Evrope, udeležila predstavnika Mladih krščanskih demokratov (MKD) in Mlade iniciative pri Narodnih demokratih (MLIN). Na kongersu, ki je potekal v dugi polovici avgusta in se ga je udeležilo 130 delegatov in gostov, je bil Jakob Štunf izvoljen za podpredsednika, osrednja tema pa je bilo Evropsko združevanje in varnost v Evropi, dialog med Severom in Jugom, skupna zaščita okolja ter politični ekstremizem in migracije. • S.Z. SLOVENSKA HRANILNICA IN POSOJILNICA p.o. od 1. septembra 1993 obrestuje sredstva občanov po naslednjih obrestnih merah: 1. Tolarska sredstva na vpogled |etno mesečno 85 %R 19,7% 1,44% 2. Tolarska nenamensko vezana sredstva do 50.000 tnlari»v od 20 do 30 dni nad 1 mesec od 35 do 90 dni nad 3 mesece nad 6 mesecev nad 12 mesecev R + 5% R + 7% R + 7,5% R + 8% R + 10% R + 12% letno 28,90 % 31,36% 31,97% 32,58 % 35,04 % 37,50% mesečno 2,11% 2,27% 2,31% 2,34% 2,50% 2,65 3. Tolarska nenamensko vezana sredstva nad 50.000 tolarjev - od 20 do 30 dni - nad 1 mesec - od 35 do 90 dni - nad 3 mesece - nad 6 mesecev - nad 12 mesecev R + 6% R + R + R + R + 8% 8,5% 9% 11% R -I- 12% letno 30,13% 32,58 % 33,20 % 33,81 % 36,27 % 37,50 % mesečno 2,19% 2,34 % 2,38 % 2,42 % 2,58 % 2,65 % 4. Depoziti z devizno klavzulo za zneske nd 100.000 tolarjev nad 1 mesec nad 3 mesece nad 6 mesecev letno 8% 9% 10% SLOVENSKA HRANILNICA IN POSOJILNICA ima svoja poslovna mesta: v Kranju na Likozarjevi 1, delovni čas je od 8. do 16. ure (sobota zaprto), telefon 064/223-700, v Tržiču na Cankarjevi 1, delovni čas je od 8. do 16. ure (sobota zaprto), telefon 064/50-189, na Bledu, Trgovsko-turistični center, delovni čas je od 8. do 12. in od 15. do 18. ure (sobota zaprto), telefon 064/76-414 in predstavništvo v Ljubljani na Cankarjevi 7, telefon 061/210-040. Vljudno vabljeni! Predlog novega zakona o družinskih prejemkih Otroški dodatki za vse čez štiri leta Nova ureditev pri nadomestilih za porodniški dopust, za univerzalne otroške dodatke pa še ni denarja. Ljubljana, 2. septembra - Slovenska vlada je pripravila na zadnji avgustovski seji za drugo obravnavo v državnem zboru predlog zakona o družinskih prejemkih, k temu pa priložila poročilo o stanju na področju denarnih prejemkov prebivalstva in javnih sredstev s predlogi strategije za oblikovanje socialne politike. Z zavodom za zaposlovanje sofinancirajo program odpiranja 10.000 novih delovnih mest, kar 38.000 delavcem pa so preprečili izgubo delovnega mesta. Pri obrazložitvi drugega predloga zakona o družinskih prejemkih je ministrica za delo, družino in socialne zadeve Jožica Puhar poudarila, da so pri pripravi tega predloga upoštevali vse pripombe odbora za zdravstvo, delo, družino in socialno politiko državnega zbora, le pripombe o takojšnji uvedbi univerzalnih otroških dodatkov in o njegovi višini vlada spričo slabih materialnih možnosti, ni mogla upoštevati. Novi predlog kot družinske prejemke upošteva štiri osnovne pravice: denarno nadomestilo za čas porodniškega dopusta v višini osnovne plače (povprečja zadnjih treh mesecev), ki ne sme biti manjša od zajamčene (in se sproti usklajuje z gibanjem povprečnih plač), prejemata pa ga lahko mati ali oče, sredstva pa naj bi se s posebnim prispevkom zbirala v proračunu; do starševskega dodatka v višini 52 odstotkov zajamčene plače so upravičene matere, ki nimajo pravice do nobenega drugega nadomestila (študentke, brezposelne, kmetice), po 105 dneh pa lahko za to zaprosi tudi oče, če je brez zaposlitve; pomoč za opremo novorojenca pa lahko starši dvignejo v obliki paketa, kot doslej, ali pa dobijo denarno pomoč. Največ sprememb je pri otroški dodatkih, ki naj bi jih po uvedbi univerzalnih otroških dodatkov prejemalo kar 560.000 otrok (sedaj jih prejema 154.000), zato pa bi potrebovali skoraj dva in pol krat višja sredstva. Sedanje gospodarske razmere in s tem stanje javnih financ takega skoka ne dopuščajo, zato je predlagano, da naj bi se univerzalni otroški dodatek uvedel do konca leta 1997. Minister Janša se moti I\a vprašanje, kako komentira trditve ministra za obrambo Jant-za Janše, kije v televizijskem omizju poočital, da je področje sod' alne politike ie od leta 1945 neprekinjeno v rokah iste stranke, j* ministrica za delo, družino in socialno politiko Jožica Puhar, pri1 zaradi politizacije teh vprašanj, nerada odgovorila. Prepričana j*< da so za brezposelne veliko storili, saj skupaj z zavodom za zap& slovanje sofinancirajo program odpiranja 10.000 novih delovni mest, 38.000 delavcem pa so preprečili izgubo delovnega mesta-Prizadevajo si, da bi pripravili skupen razpis prostih delovni mest, pa tudi javna dela, ki jih organizirajo, so dala spodbudni rezultate. Minister Janša bi moral svoje trditve o neustrezni politt' ki na tem področju, seveda glede na razmere in možnosti, bolj1 dokazati. Iz poročila o stanju na področju denarnih prejemkov prebivalstva, ki so ga predstavili sodelavci ministrstva za delo, družino in socialne zadeve, je razvidno, da kar tri četrtine vseh tonamenskih javnih sredstev izplačuje Zavod za pokojninsko in invalidsko zavarovanje, najmanj pa gre za socialne pomoči in štipendije. Na tem področju nameravajo poenotiti pravila prevrednotenja posameznih pravic (ko morajo spremljati inflacijo), ločiti bi morali državljanske pravice od pravic iz dela in izenačiti neka- tere pogoje za njih pridobiva; nje. Boljše bo moralo biti tuj usklajevanje, saj naj bi se p11' stojne institucije le dogovori)' za njihovo racionalizacijo, nj1 hovo kumuliranje (seštevanj* in zlasti za boljše preprečev«; nje zlorab. Pričakujejo tud« predloge in pripombe sindikatov in zbornice, kar z drugi"1' besedami pomeni korak k urcs ničevanju socialnega partn*f' stva. V kratkem naj bi za to z8 čela z delom posebna usklaj*' valna komisija, ki bo sestavlj*" na iz vseh treh strank. • Žargi STRANKARSKE NOVICE STRANKARSKE NOVICE Slovenska ljudska stranka V novo koalicijo tudi sedanje vladne stranke Slovenska ljudska stranka je objavila, da želi ob oblikovanju alternativnega gospodarskega in socialnega programa sedanji vladni politiki povezati vse tiste politične stranke, ki bi lahko tvorile prihodnjo programsko koalicijo, zato je potrebno poleg strank desnice, ki sredi tega meseca v ljubljanskih Križankah pripravljajo zborovanje, povabiti k sodelovanju tudi sedanji vladni stranki Slovenske krščanske demokrate in Socialdemokratsko stranko Slovenije. SLS je z namenom, da ugotove sorodnost stališč do aktualnih vprašanj na dvostranske pogovore povabila Slovensko desnico, Demokratsko stranko. Slovenske krščanske demokrate, Socialdemokrate, Zelene Slovenije in Zelene - Ekološko socialno stranko.• Š.Ž. Svobodna stranka Janez Kocjančič naj pomete pred svojim pragom Svobodna stranka v izjavi za javnost ugotavlja, da spada med tri stranke na slovenskem političnem prizorišču (poleg Stranke krščanskih socialistov in Delavske stranke Naprej), ki nastopajo iz avtentičnih sodobnih demosocialnih zasnov. Ko so obravnavli zadnje polemike med predsednikom Združene liste socialnih demokratov Janezom Kocjančičem in obrambnim ministrom Janezom Janšo, so ugotovili, da je Janševa kritika pravosodja povsem upravičena, saj da je ta sistem hudo obremenjen z manirami preteklosti, ne kaže pa tudi pozabiti, kako so nekdanja sodišča zdru- ženega dela zanemarjala materialne dokaze. Podobno so taka sO* dišča odločala tudi v sporih med Janezom Kocjančičem, taki* tnim direktorjem naše letaske družbe AA in piloti, kljub dejstvu da je Kocjančič neupravičeno odpuščal slovenske civilne pilot* in nastavljal vojaške pilote iz južnih republik, ki so bili agenti KOS-a. Kocjančičevo slabo mnenje o Janezu Janši jih sporninr na glasove iz bivše Sovjetske zveze, ko nekateri zahtevajo reii^ gracijo, kako nevarna pa so taka stališča, kaže odnos nekatcf" zahodnih držav, ki priznanje Slovenije označujejo z veliko nap*' ko. Janez Janša je ključna osebnost slovenske osamosvojitve, P0" stavljati pod vprašaj njegovo ravnanje za slovensko demokracij0, pa je v maniri starega totalitarnega režima. Kakšne manire ii"'. Janez Janša, je pokazal (z rokami v žepih) ob spravni slovesno«1! na Rogu, dolgove, ki jih je napravil kot direktor AA v vredno*'1 360 milijonov dolarjev pa bodo plačevali vsi slovenski davkopl*' čevalci. Ker pravne in socialne zaščite ta vlada očitno Slovence"1 ne more zagotoviti, menijo v Svobodni stranki, naj sedanja vlad* čimprej odstopi. • Š.Ž. Nacional socialna zveza Slovenije Kako razveljaviti zakon o državljanstvu Nacional-socialna stranka Slovenije s sedežem v Velenju organiz'j? dva pogovora na temo Kako do raveljavitve zakona o državljanstvu. 1 bosta v petek, 3. septembra, ob 17. uri v sejni dvorani občine Jeseni*? in v ponedeljek, 6. septembra, ob 17. uri v sejni sobi občine KraflJ Ob pogovoru bodo zbirali podpise za referendum za razveljavitev Z*' kona o državljanstvu, predstavili svoje delo in vpisovali nove član* Odprta obnovljena škofijska gimnazija Šentvid pri Ljubljani, 2. septembra - V torek popoldne so slovesno odprli vrata Zavoda Sv. Stanislava, bolj znanega kot Škofovi zavodi, v katerem se bo po dobri polovici stoletja ponovno začel pouk na klasični gimnaziji. V prvi letnik so v pet oddelkov vpisali 158 učencev od tega 54 dijakov z Gorerijskega. Najstarejšo gimnazijo s slovenskim poukom so ustanovili že leta 1905, vendar so jo po drugi svetovni vojni leta 1946 nacionalizirali in spremenili v vojašnico. Pred dvema letoma se je vlada odločila, da jo vrne ljubljanski nadškofiji, ta pa za takojšnjo obnovo za prvotni namen. Do letošnjega začetka pouka so z adaptacijo in temeljito in zelo moderno opremo uspeli usposobiti šolsko poslopje, medtem ko del namenjen dijaškemu domu na to še čaka. Gimnazija ima status zasebne šole, ki si je pridobila državno koncesijo, kar pomeni, da bo prejemala sredstva za plače zaposlenih in materialne izdatke, vlaganja pa bodo ostala na skrbi lastnika. Pouk bo potekal po programu klasične gimnazije, torej s poudarkom na jezikih - tudi grščini in latinščini - za vse vključene dijake pa bo obvezen tudi verouk. Program je potrdil republiški strokovni svet, zato bodo spričevala enakovredna spričevalom drugih gimnazij. Učenci bodo predvsem za potrebe bodočih vlaganj morali plačevati šolnino, tisti iz slabše materialno stoječih družin pa bodo imeli pri tem olajšave. Slovesnega odprtja so se udeležili številni škofje z nadškofom in ljubljanskim metropolitom dr. Alojzijem Šu- štarjem na čelu, ki je opravil blagoslovitev, slavnostni nagovor pa je izrekel podpredsednik slovenske vlade in zunanji minister Lojze Peterle. Menil je, da je odprtje Škofijske gimnazije velik prispevek k pluralizaciji slovenskega šolstva ter pomemben dan za našo demokracijo. Na slovesnosti sta bila tudi minister za šolstvo in šport dr. Slavko Gaber in minister za obrambo Janez Janša, poleg številnih gostov, pa tudi precejšnja množica ljudi. • Š.Ž. Slikah J. Pelko Ustaaovtielj io izdajatelj: Časopisno podjetje GORENJSKI GLAS KRANJ telefon: 211-860, 211-835, tclcfax: 213-163 / Naročnine, uprava, propaganda, oglasi: Blciweisova 16, Kranj, telefon: 218-463, tclcfax: (064 ) 215-366 / Mali oglasi: telefon: 217-960 - sprejemamo neprekinjeno 24 ur d"'^ na avtomatskem odzivniku; uradne ure: vsak dan od 7 do 17. ure / Časopis izhaja ob torkih in petkih Naročnma trimesečni obračun - individualni naročniki imajo 20 odstotkov popusta Za tujino: letna naročnina 1 DEM. Oglasne storitve: po ceniku. Prometni davek po stopnji 5 odstotkov v ceni časopisa (mnenje RMI 23/27-92), CENA IZVODA: 70,00 SIT. Naše pravosodje je nemočno, če. Dunaj molči in ne da dokumentacije Pred senatom temeljnega sodišča v Kranju, ki ga je vodil predsednik senata Anton Šubic, se je minulo sredo *cela nova glavna obravnava proti nekdanjemu finančnemu direktorju Elana Pavlu Kodru in nekdanjemu direktorju Elana Urošu Aljančiču. Pavel Koder je obtožen, da je neupravičeno uporabil 6 milijonov in 700 tisoč avstrijskih šilingov Elanovega denarja. Zakaj zvezno pravosodno ministrstvo na Dunaju ne pošlje dokumenta- C|je? Koder in Aljančič vztrajata pri svojem. . rar»j. 2. septembra - Pavel Koder, navaja obtožnica, naj bi Elanov *nar dal v zastavo v Zvezo slovenskih zadrug v Celovcu tako, da je e|>ar položil za 72 mesecev na hranilni knjižici in podpisal zasta-Pogodbi: 3 milijone 500 tisoč šilingov za zavarovanje posojila, II 8* je pri tej banki prejel Uroš Aljančič in 3 milijone 200 tisoč ši-^ngov za zavarovanje posojila, ki ga je pri isti banki prejel Mladen a ' Kodra obtožnica tudi bremeni, da je kot odgovorna oseba kril poslovne listine, Aljančič pa naj bi Kodra naklepno napeljal, q* J« storil kaznivo dejanje. Pavel Koder je izpovedal nekatera nova dejstva, med drugim to, da so mu nekateri neimenovani ljudje ukazali, naj vso dokumentacijo pusti v v svoji pisarni. Ko mu jo je sodelavka prinesla, jo je dal v omaro in odšel in se v Elan nikoli ni vrnil, zato ne ve, kdo je dokumente vzel. Sodišču ni hotel povedati, kateri so ti neimenovani ljudje, ker je Sodišče je na novi obravnavi žal moralo ugotoviti da se obravna-v« niso udeležile tri ključne vabljene priče, bančni uslužbenci iz M| ^ ^ . ko . £j nekgj jgv. f*«* slovenskih bank v Celovcu, ki bi lahko najbolje razložili, n|h . . ' č islhi nenenno *»kšna je bančna dokumentacija glede dveh »črnih« Elanovih ra-tonov v tujini. Kranjsko sodišče je preko slovenskega pravosodnega ■»•nistrstva zaprosilo za pravno pomoč avstrijske pravosodne orga-**» vendar je 27. avgusta pri našem pravosodnem ministrstvu dobilo le del listin, za katere so zaprosili. *ar je še posebej čudno, saj je Ce'ovško okrajno sodišče 9. ju-n'ja letos V celoti ugodilo za-Drosilu kranjskega sodišča, da P°šlje vso dokumentacijo o čudno, čemu Dunaj hrani te dokumente, jih ne pošilje in tudi ne odgovori, zakaj jih ne dostavi. Molk Dunaja lahko vodi šikaniran on in njegova družina, Neimenovani, a njemu ne tudi neznani ljudje so dokumentacijo zahtevali s pojasnilom:...» Pusti jo v pisarni, da se bo pregledala.« Poudarjal je, da je vedno ravnal v skladu s svojimi pooblastili in po svoji vesti in vztrajal pri trditvi, da je iniciativa, kako naj Elan ravna z depoziti, prišla od Kunčiča iz celovške zveze bank. Aljančič pa naj bi za depozit še kako dobro vedel, do vsakršnih domnev: koga bi dveh računih v zvezi z depoziti dokumentacija lahko še obre-^'jančiču in Sirolu. 9. junija je menila? Mar je v tej dokumen-okrajno sodišče izdalo taciji ključ do 400 milijonov ukaz o zaplembi bančne doku- nemških mark Elanovega de- f*P™ to zdaj vztrajno zanika O vsem naj bi se v poslovodnem odboru dogovorili, ne pa v zapis Neimenovani zahtevali {^entacije pri zvezi slovenskih °ank v Celovcu, po zapisniku Ce'ovške policije pa je policija vso dokumentacijo tudi zapleta in predala celovškemu so-disču. 18. avgusta so šli dokumenti na Dunaj, k zveznemu ministrstvu. Ni znano, zakaj in <*rnu ima najpomembnejši del dokumentacije zvezno pravosodno ministrstvo na Dunaju v hrambi in zakaj ne sporoči, ali dokumentacijo sploh namerava poslati v Slovenijo. Seveda Avstrija ni dolžna izročiti dokumentacije, če bi med drugim "o za Utajitev davkov, če kaznivo dejanje ni kaznivo tudi v Avstriji in če bi dokumentacija hodila ugledu Avstrije - v tem Primeru, ko pa gre za Elanove ^rne fonde« je pa le nekako nike tudi vsega zapisali. dokumentacijo Ugiba se lahko karkoli. Ob Kar ni na dnevnem redu, odsotnosti prič iz Avstrije in ob ^ ^ zapiše' odsotnosti dokumentacije, ki ostaja v Avstriji, je sodišče popolnoma nemočno, saj na to, kar se dogaja z dokumentacijo, ki noče in noče v Ljubljano, nima prav nobenega vpliva. Na obravnavi sta zato Koder, ki je zadnje štirinajst dni redno zaposlen kot pomočnik direktorja za finance v Metalki Com-merce v Ljubljani in Aljančič, ki je vodja marketinga v vili A v Tržiču, govorila o izginuli dokumentaciji in v glavnem vztrajala pri prejšnjih trditvah. Kakšni so bili v Elanu zapisniki s sej, je spet druga pesem. O depozitih so govorili pod točko razno in pod točko razno se ni nič zapisalo, saj je tako zahteval Aljančič, ko je prišel v Elan, rekoč: »Cesar ni na dnevnem redu, se ne zapiše!« Pod točko razno pa so tedaj imeli kar 6,7 milijona avstrijskih šilingov depozita za Aljan-čiča in Sirota! Depozit za Aljančiča naj bi bil začasni, do tedaj, ko bi tudi v Jugoslaviji veljalo hipotckarsko jamstvo! Depozit je bil za namene Aljančičeve vile v Tržiču, v Elanu pa so itak sprejeli generalni sklep delavskega sveta, da se v primerih, ko se sredstva oplemenitijo, dajejo depoziti in garancije tako pravnim kot fizičnim osebam. Taka poslovna politika oplemenitenja seveda ni dovoljevala, da bi, denimo, begunjski gasilci ali kak drug krajevni faktor dobil kakšen denar kar tako in so tozadevne prošnje vlačili s seje na sejo, ko pa je šlo za milijone mark, se niti zapisati ni smelo. Uroš Aljančič ni zanikal, da ne bi imel dobrih osebnih in poslovnih stikov z bančniki v Celovcu, celo več: bil je prav prijetno presenečen, ko so ga presenetili z darilom, ko se mu je rodila hčerka. Sodniku se je zato čudno zdelo, čemu je zatorej prav Kodra prosil, naj mu preskrbi depozit za kredit, ko pa bi se lahko direktno povezal z bančniki, ki jih je tako dobro poznal. Aljančič je dejal, da je »iskal alternative, ugodnejši kredit, zato je Kodra tudi spraševal«. Aljančič in Koder sta vztrajala vsak pri svoji zgodbi: Aljančič pri tem, da sploh ni vedel, da gre pri depozitu za Elanov denar. Koder pri tem, da brez depozita kredita ne bi bilo. Glavna obravnava se bo z zaslišanji nekaj domačih prič nadaljevala 22. septembra. Tedaj bo, upajmo, tudi kaj več jasno o vzroku za tako vztrajno hrambo »vroče« dokumentacije na Dunaju. • D. Sedej Qb suši zadovoljiva oskrba s pitno vodo Kranj se ne more odpovedati podtalnici ^datnost zajetih vodnih virov na območju Storžiča, Krvavca in Kokre se zaradi suše že tretje leto zmanjšuje. 0/anJ; )• septembra - Čeprav so bile med letošnjo sušo na nekaterih j močjih kranjske občine manjše težave pri oskrbi s pitno vodo, v vor-nem sve,u ocenjujejo, da je bila oskrba glede na razmere zado-0m ^e*ie8a pomanjkanja vode ni bilo, prav tako ne ostrejših g ejitev porabe. Še največ problemov so imeli v Srednji vasi, Sen-rJu, delu mesta Kranj, na Trsteniku, Ambrožu pod Krvavcem in q" Joštu. |L.^*krba s pitno vodo v kranj-vod temelJ' na zajemanju mde v padavinskih zbirnih obojih Storžiča (Bašelj, Povije, u0Va vas), doline Kokre (Čem-0,n,k. drenaža Koreninšek) in nj.niočja Krvavca (zajetje Za-odVpC^'. na črpanju podtalnice jn ^avi (črpališče Gorenja vas) r>*2 dupljah, kjer zajemajo Hvalnico Tržiške Bistrice. V sl rmalnih razmerah je njihova d uPna izdatnost 422 litrov vo-v na sekunde, kar ob rezervah 20 v°dohramih in približno ^odstotnih izgubah zadošča Petina vode "uide" Od tristo kilometrov vodovoda, s katerim upravlja javno podjetje Komunala, je 60 odstotkov cevi salonitnih, med temi pa je 90 odstotkov starejših od trideset let. Ocenjujejo, da zaradi dotrajanosti cevi zgubijo približno petino vode, medtem ko so normalne izgube 10- do 15-odstot-ne. de načrpali iz podtalnice ob Savi (na Gorenji Savi). Črpalke so bile zelo obremenjene, obratovale so tudi po 23 ur na dan in če bi nastala okvara, bi prišlo do pomanjkanja vode. Javno podjetje Komunala je črpališče avgusta posodobilo tako, da lahko hkrati obratujejo vse tri črpalke (prej sta zaradi varnosti le dve, medtem ko je bila tretja v rezervi). S tem se je zmogljivost črpališča povečala za 50 do 60 litrov na sekundo, kar tudi ob morebitnem nadaljevanju suše zadošča za oskrbo mesta Kranja in okoliških naselij. Poseben problem sta naselji Šenčur in Srednja vas, ki se oskrbujeta iz vodnih virov . Primerno oskrbo; v letoš-nJetn avgustu, koje bil vrhunec *UJe, pa je upadla na povprečnih 291 litrov na sekundo. Su-^? Je najbolj "posušila" zajetji VernSenik in Krvavec: v prvem |e 'zdatnost padla s 26 na šest Uw?v na sekundo, v drugem s m na 45 litrov. Oskrbo z vodo je reševala podtalnica Ob tem, da se izdatnost vodnih virov zaradi suše zmanjšuje že tretje leto zapored, je zadovoljivo oskrbo treba pripisati temu, da so v kritičnih dneh kar 70 odstotkov potrebne vo- Kozen ali visoka cena? Med sušo je v kranjski občini veljala prepoved zalivanja vrtov in Pranja avtomobilov. Nekateri so jo spoštovali, drugi ne. (Mimogrede: gasilec i: okolice Kranja je kar s curkom iz gasilske cevi zalivai vrt in vse skupaj komentiral: "Gasilcem nikoli ne manjka vode'") Večina članov izvršnega sveta se je zavzela za to, da bi P°pravili odlok o javnem redu in vanj vnesli tudi možnost kazno-vonja "grešnikov", ki kljub suši zalivajo vrtove. Tadej Markič pa Je Predlog komentiral takole: "Ob prepovedi se nasmehnem. Ko v°de manjka, bi zalivanje preprečili le z visoko ceno." "Bogovi niso krivi!" Zakaj je presahnila reka Kokra.' Kranjski župan Vitomir Gros meni. da zaradi Brda, kamor so jo po ceveh speljali velike količine. Tadej Markič je drugačnega mnenja: Kokra je suha zaradi narave, ne pa zavoljo bogov na Brdu! Takšno naj bi bilo tudi stališče vodarjev. Cemšenik in Krvavec. Ob tem, da se je njuna izdatnost ob lanski in letošnji suši najbolj zmanjšala med vsemi zajetji v občini, tudi z dodatnimi ukrepi ni mogoče zagotoviti večjih količin vode. To je tudi razlog, da se je Komunala odločila za raziskovalno vrtino v Lužah, kjer naj bi po podatkih Geološkega zavoda Ljubljana prišli do podtalnice že z vrtanjem štirideset do šestdeset metrov globoko. Če se bo izkazalo, da je podtalnica na tej globini, bodo še letos uredili črpališče, iz katerega bodo vodo neposredno potiskali v vodovod Šenčur Srednja vas. Sredstva za vrtino v znesku 2,8 milijona tolarjev bo zagotovil sklad stavbnih zemljišč. Od Sorskega h Kranjskemu in Naklanskemu polju Ko je kranjski izvršni svet na seji v sredi obravnaval poročilo o oskrbi z vodo v sušnem obdobju, je Jože Pešak, direktor Komunale, dejal, da je letošnja suša dovolj jasno pokazala, da se kranjska občina ne more odpovedati podtalnici. Ob tem, da ne bi smeli opustiti raziskovanja zalog pitne vode v porečju Kokre, bi po njegovem mnenju morali kot rezervo za hude čase (in nadaljevanje suše) zagotoviti dodatne količine vode s črpanjem podtalnice na Kranjskem in Naklanskem polju. Da bi ugotovili izdatnost, globino in kvaliteto podtalnice, bi za deset raziskovalnih vrtin potrebovali približno 30 milijonov tolarjev, za opremo črpališč v Cerkljah in v Naklu pa še dodatnih deset milijonov tolarjev. Iskanje novih vodnih virov za oskrbo s pitno vodo je za Kranj pomembno tudi zato, ker je - kot smo slišali na seji -podtalnica na Sorskem polju na obrobju oporečna in neprimerna za pitje.• C. Zaplotnik Seja jeseniškega izvršnega sveta Kje bo plin in kje vročevod? Jesenice, 2. septembra - Na mestnem območju je precej dogovarjanja o tem, kje naj hi bil vročevod in kje plin in se obe firmi Vodovod kot kres pojavljata kot konkurenta. Dogovor, ki ne bo v škodo interesentov, kupcev plina ali vroče vode. V naslednjih fazah izgradnje plinovodnega omrežja podobnih problemov ne bo, saj Zgornjesavska dolina in Žirovnica nimata vročevodnega omrežja. V jeseniški občini že nekaj časa potekajo razprave in dogovarjanja o napeljavi plinovodnega omrežja, najprej na Koroški Beli in na Javorniku, nato pa po Jesenicah, Hrušici, po vsej Zgornjesavski dolini in v Žirovnici. Podjetje Vodovod Jesenice je že pripravilo vso potrebno dokumentacijo in program izgradnje plinovoda, v dogovarjanje pa se vključuje tudi Kres. ki skrbi za vročevodno omrežje. V krajih Zgornjesavske doline s plinovodom ne bo večjih problemov, na samem mestnem območju, piedvsem na Hrušici, na Javorniku, Koroški Beli in na Jesenicah pa se dva toplotna vira »križata«. Kres, ki skrbi za dobavo vroče vode, ima tudi svoj program nadaljnje izgradnje in priključitve potrošnikov na vročevod, zato se Kres kot Vodovod več ali manj pojavljata kot - konkurenta. Na sejah izvršnega sveta so tako plinifikacijo kot nadaljnjo napeljavo vročevodnega omrežja že večkrat obravnavali iz različnih vidikov, od investicijskega programa do same cene. Obe strani si prizadevata, da pri tem ne bi bili prizadeti tisti, ki sta jim ta dva toplotna medija namenjena - potrošniki, ki bodo ob koncu vseeno rekli zadnjo besedo. Ta pa bo prej ali slej odvisna od cene investicije in cene same energije. Na minuli seji izvršnega sveta so ugotovili, da v planskih aktih ni določeno, kje naj bi bilo plinovodno in kje vročevodno omrežje, zato prihaja do nekaterih nesoglasij. Vsekakor bo stvar nadaljnje obravnave, kje je najbolj racionalno napeljati enega izmed medijev, ob tem pa upoštevali tudi želje samih interesentov. Izvrsni svet je tako med drugim sprejel sklep o podpisu pogodbe o izgradnji plinovodnega in vročevodnega omrežja v občini Jesenice ter o sprejetju meril in kriterijev o povračilih za priključke na plinovod v občini Jesenice. V naslednjih štirinajstih dneh pa se bosta obe firmi dogovorili o »spornih« lokacijah in predlagali najbolj smotrne rešitve. Jeseniški izvršni svet se je seznanil tudi z informacijo o poslovanju javnega zavoda osnovno zdravstvo Gorenjske Kranj ter se strinjal s predlogom pospeševalnega programa razvoja malega gospodarstva, s katerim bi občina Jesenice kandidirala za razpis Ministrstva za gospodarske dejavnosti za sofinanciranje pospeševalnih programov razvoja malega gospodarstva. Podprli so tudi predlog, da se za dokončanje vrtca v Kranjski Gori ter za nabavo opreme dodatno zagotovi več kot 8 milijonov tolarjev - deloma iz proračunske rezerve, deloma pa z razporeditvijo več realiziranih drugih prihodkov in prihodkov od prodaje stanovanj zavodov in upravnih organov. • I).Sedej S seje škofjeloške vlade Potrebovali bi le eno opuščeno šolo Objekte je potrebno urediti in prodati, le na Trebiji bi kazalo razmisliti o ponovni uvedbi pouka. .Škofja Loka, 2. septembra - Čeprav so se posamezne podružnične šole v škofjeloški občini zapirale postopno, velja za vseh sedem objektov, da se o njihovi nadaljnji namembnosti, upravljanju in celo lastništvu v tej občini vsa ta tri ali dve desetletji niso mogli prav odločiti. Tudi tokratni izvršni svet postopoma ugotavlja stanje in išče rešitve. Nad zgradbami, ki so bile nekdaj hiše učenosti po škofjeloških vaseh, se je v preteklosti "usoda" različno odločala: pretežni del jih je spremenjen oziroma uporabljen v stanovanjske namene, en objekt oddan kot vikend, v enem je delavnica, kar nekaj pa jih še danes služi raznim društvenim dejavnostim: radioamaterjem, mladincem, krajanom, kulturi, cepljenjem in Rdečemu križu. Vsem je skupnega nekaj: /ob časa ni prizanašal nobenemu od teh objektov, saj je denarja za vzdrževanje vedno manjkalo celo za objekte, v katerih poteka pouk, vaščani, ki so nekatere od teh objektov celo gradili s svojim prostovoljnim delom, pa so opozarjali, da propadajo. Ko so minimalna sredstva za vlaganja v letu 1988 popolnoma presahnila, se je tedanji i/vršni svet odločil, da jih brezplačno prenese na krajevne skupnosti in celo tak postopek zemljiškoknjižno uredil. Tako je stanje sedmih objektov: na Stari Oselici, na Trebiji, na Malenskem vrhu. v Gabrku. Podlonku. Zabrdu in Martinj vrhu, in če bi občina želela objekte dobiti nazaj, bi bilo to mogoče le s soglasjem posamezne krajevne skupnosti. Odgovor ministru Jazbinšku Sobotni nastop ministra za okolje in prostor Mihe Jazbinška v 3. TV dnevniku, ko je govoril o odlaganju odpadkov v nekdanji rudnik urana na Žirovskem vrhu, ter pri tem omenil tudi motnost odlaganja radioaktivnih odpadkov, je člane škofjeloške vlade pošteno vznemiril. Nezadovoljni s številnimi netočnostmi v njegovih izjavah in dejstvom, da se očitno pripravljajo dejavnosti in ukrepi povsem mimo prizadete občine in kraja, so sklenili, da na to odgovore, k sodelovanju pa povabijo tudi strokovnjake. Slabe izkušnje z rudnikom, zlasti pa z ravnanjem po prenehanju rudarjenja, se ne smejo ponoviti, so ugotovili To je bila vsebina odgovora pristojnih občinskih služb, od katerih so zahtevali odgovor na to, kakšen je status opuščenih šolskih objektov. Opozorila vaščanov o njih propadanju namreč niso prenehala in izbrati jim bo potrebno boljšo ali vsaj zanesljivejšo prihodnost. Le en oziroma največ dva sta primera, ko bi lahko razmišljali morda celo o oživitvi šolskega pouka: na Trebiji je 27 otrok, na Stari Oselici pa 19, in če se bo kmalu uresničil projekt 9-razredne obvezne šole, razdeljen na tri triletna šolska obdobja, bi morda za prvo obdobje v omenjenih krajih kazalo preveriti možnost ponovnega aktiviranja Izvršni svet se je odločil, da posebna strokovna komisija (dva predstav n.ka izvršnega sveta, gradbeni strokovnjak, predstavnik prizadete krajevne skupnosti in centralne šole. v kate re šolski okoliš je podružnična šola spadala) pregledajo stanje, ter pripravijo poročilo 0 potrebnih vlaganjih, ki bi zaustavila propadanja. Hkrati naj bi tudi oblikovali predloge bodoče namembnosti, saj objekte, ki nimajo šolske perspektive, nima pomena kol takšne vzdrževati - torej naj bi dobili novega lastnika, za tiste s perspeku v o. pa naj bi to pomenil začetek načrtov za obnovitev. Na Trebiji bodo o tem morali prav resno razmisliti. # Š.Ž. ■ =Kca TRGOVINA S POHIŠTVOM Sp. Besnlca 8 1 IZREDNI POPUST ZA POHIŠTVO IN BELO TEHNIKO. POSEBNA PONUDBA: ORTOPEDSKI JOGI Z GARANCIJO Pokličite 064/403-871 Za prevoze otrok milijoni tolarjev Pozimi za učence prevozi zastonj Kranj, 2. septembra - Po gorenjskih občinah skrbijo za varnost otrok tudi tako, da financirajo prevoze iz proračuna. Največji stroški v škofjeloški in kranjski občini. Pozimi se vsi vozijo zastonj, poleti sofinancirajo prevoze starši. Po zakonu morajo občine iz občinskih proračunov pokriti stroške prevozov tistim osnovnošolcem, ki so več kot štiri kilometre oddaljeni od šole. V proračunih občin to nikakor ne predstavlja zanemarljive vsote, zato ni čudno, da po nekaterih občinah racionalizirajo te stroške. V preteklosti se je, vsaj tako pravijo starši, dogajalo, da so se po nekaterih krajih odločno držali zakona in tako kar vozili mimo otrok, ki te pravice niso imeli, bili pa so od šole oddaljeni nekaj sto metrov manj kot 4 kilometre. V vseh gorenjskih občinah so nam zatrdili, da se to danes nikakor ne dogaja. V škofjeloški občini, ki zaradi velikosti in razgibanosti terena iz občinskega proračuna daje absolutno največ denarja v Sloveniji za take prevoze, pravijo, da plačujejo prevoze pozimi tudi tistim, ki so oddaljeni manj kot 4 kilometre in vozniki avtobusov nikoli ne peljejo mimo otrok. Občina pa nameni za te prevoze več kot 6 milijonov tolarjev mesečno -kar je strošek, enakovreden strošku šole, ki ima tisoč otrok! Tudi v radovljiški občini pozimi pokrijejo stroške vseh prevozov otrok v šolo, zaradi številnih oddaljenih krajev pa v Radovljici namenjajo iz proračuna za prevoze od 16 do 17 milijonov tolarjev. Prevoze opravlja Alpetour, s katerim so zelo zadovoljni. V tržiški občini tako kot drugje pozimi ne upoštevajo oddaljenosti in na stroške proračuna vozijo vse otroke v šolo, v drugih mesecih leta prevoze sofinancirajo starši. Tržiški proračun za prevoze nameni več kot 6 milijonov tolarjev. V jeseniški občini je v proračunu za prevoze namenjenih okoli 15 milijonov tolarjev. V kranjskin občini je strošek prevozov kar 55 milijonov tolarjev - štirikratna vsota vseh sredstev za vzdrževanje šol! Pozimi so za vse otroke prevozi zastonj. Za primerjavo: marca se je vozilo 1.887 otrok, aprila pa 550 manj. Občina seje s prevozniki tudi dogovorila, da v nobenem primeru ne smejo peljati mimo otrok, saj želijo otrokom varno pot v šolo. Tako so uredili na Orehku, zdaj se dogovarjajo še za Kokrico in Mlako ter za ostale prometne točke. • D. Sedej Slovenski krščanski demokrati IV. tabor SKD na temo turizma Slovenski krščanski demokrati prirejajo ta konec tedna svoj 4. tabor na Bledu in v Bohinju, katerega osrednja tema bo turizem. V soboto, 4. septembra, bo ob 16. uri posvet z naslovom Smeri razvoja turizma v Grand hotelu Toplice, sodelovali pa bodo predstavniki pristojnih ministrstev, gospodarske zbornice, ter občine, navzoči pa bodo tudi številni gostje iz tujine. Drugi del tabora bo v nedeljo, 5. septembra, na prireditvenem prostoru Pod Skalco v Bohinju z začetkom ob 13. uri, ko naj bi začeli s kulturnim programom, ob 15. uri pa bo slavnostni govor predsednika SKD Lojzeta Peterleta. Po prikazu prostega plezanja se bo ob 17. uri in 30 minut začela zabava s plesom, ki naj bi trajala do 22. ure. • Š.Z. Ob 60-letnici pestro pod Dobrčo Na Brezjah pri Tržiču, v tej krasni gorski vasici, ki leži pod goro Dobrčo ob cesti Tržič - Begunje, praznuje 60-letnico delovanja §ost Una "Pod Dobrčo". zaradi klime v tem kraju in okolici so že leta 1929 nameravali zgraditi železničarski sanatorij za bolnike, ki so oboleli za tuberkulozo, zaradi gospodarske krize pa so misel opustili in zgradili manjši objekt ob bolnišnici Golnik. Na angelsko nedeljo, sedanjo šuštarsko nedeljo, leta 1933 je gostilničar Bodlaj predal novemu namenu novozgrajeni gostinski objekt imenovan Hotel Pod Dobrčo. V 60 letih delovanja gostilne so se menjavah razni najemniki in tudi gostilna je imela različne nazive. Prezadolženi Bodlaj je objekt prepustil Hranilnici iz Ljubljane, v letih pred drugo svetovno vojno ga je kupil Polak iz Tržiča, od njega pa Karel Dolinšek, krojač iz Tržiča. Gostilno je sprva vodil sam, pozneje pa njegova hči Brigita, ki se je poročila s Slavkom Avsenikom, vodjem svetovno znanega ansambla bratov Avsenik. Mimogrede naj omenimo, da je Slavko Avsenik posvetil tem krajem s čudovitim razgledom, kot radi porečemo na "balkonu Karavank", polko Pod Dobrčo, kjer se je izkazal kot solist na harmoniki, izšla pa je na plošči Otoček sredi jezera(1969). Danes ima gostilna, ki jo vodita Zdenka in Marjan Rajsar spet svoje prvotno ime Pod Dobrčo in je znatno popestrila ponudbo. Prizadevajo si, da bi stalnim in občasnim gostom ponudili enkraten užitek v zdravem in mirnem okolju. Ob 60-letnici gostilne Pod Dobrčo, ki sovpada s tržiš kim čevljarskim praznikom, se bodo še posebej potrudili, pripravljajo pa tudi priložnostno razstavo in glasbeni večer. Drago Papler Krajevna skupnost Sovodenj Likof za novi asfalt Skoraj 6 kilometrov asfalta, rekonstruirane in nove ceste, vodovod in razsvetljava zaslužijo, da si nazdravijo. Sovodenj, 2. septembra - Brez "likofa" ob novih pridobitvah ne gre, so dejali na krajevni Skupnosti Sovodenj. Ker praznovanja krajevnega v praznika oktobra letos ne bodo organizirali, to pa je bila priložnost, ko so običajno potegnili črto pod sadove celoletnih prizadevanj in temu nazdravili, se bodo novih pridobitev v tem letu spomnili v nedeljo. Kljub taki pozornosti stam pa se investicije v kdli vni skupnosti Sovodenj s Uj le ne končajo. Letos so uspi obnoviti javno razsvetljavo vasi, že lanska suša pa jih opozorila tudi na potrebo L dodatni napeljavi vodovod Novo zajetje in 900 metrov vi dovoda bo, kot upajo, za Kot sta nam povedala podpredsednik sveta krajevne skupnosti Sovodenj Marko Kr-žišnik in tajnica Zinka Slabe, pridobitev, za katere so si prizadevali v tej krajevni skupnosti ni malo. Ko gre beseda o komunalije na tem dobesedno koncu Poljanske doline beseda o krajevnih cestah. Teh je v KS Sovodenj kar 50 kilometrov in pred šestimi leti so se odločili, da jih uredijo ter asfalirajo. Ta drag podvig pa se seveda ne uresniči naenkrat, vendar so letos napravili kar nekaj korakov: skupaj na 2,6 kilometra krajevnih cest in 2,1 kilometra lokalne ceste so letos položili asfalt. Najbolj so veseli, da so uspeli dokončati asfaltiranje ceste Sovodenj - Javorjev Dol -Mrzli vrh, asfaltirana sta bila dva odseka na Podjelovem Brdu ter del na poti proti Erma-novcu, kjer pa jih čaka še precejšen zalogaj, če naštejemo le nekatere. Kot posebnost in pohvalen vzgled so nam omenili novo izgrajeno cesto h kmetiji Ocvirk, ki sicer leži v idrijski občini, in je bila prav zaradi te- ga izgrajena ob sodelovanju obeh občin: Skofja Loke in Idrije. Na tak način so namreč pripomogli k oživitvi že skoraj opuščene kmetije, kjer se je naselil njihov krajan. Omenjena delitev med lokalnimi in krajevnimi cestami ni nepomembna: pri krajevnih občina sofinancira tretjino pri lokalnih cestah pa polovico potrebnih denarjev, pri čemer se prispevki v delu, kot so nam zatrdili, niti ne upoštevajo. Ce- Vse domačine, ki so pri letošnjih gradnja sodelovali in občinske može, ki so zaslužni za pomoč in sodelovanje občine pri tem, so v nedeljo, 5. septembra, povabili na ogled novih pridobitev, k zahvalni maši pri Sivkarjevi kapelici (ob 13. uri) ter na družabno srečanje na kmečkem turizmu pri Sivkarju v Javorjevem Dolu, na katerega so vabljeni tudi vsi krajani. Veselja nad doseženim, so prepričani, ne bo manjkalo. Javorjev Dol, 2. septembra - Sivkarjeva kapelica, kjer bo v ned* zahvalna maša ob zaključku investicijskih del v KS Sovodenj, s'1 prav simbolično na koncu novega asfaltnega traku na grebenu i* KS Sovodenj in KS Ziri. Slika: Š. Ž. vilo zadostne količine posamezni kmetje pa nadalj lotne investicije so bile na lokalni cesti vredne 7 milijonov, na krajevnih pa celo 9 milijonov tolarjev, kar pomeni, da so morali udeleženi krajani prispevati več kot 6 milijonov tolarjev. To pa zlasti pri odsekih, kjer je bolj malo neposrednih uporabnikov, pomeni izredne obremenitve. Izvajalec del je bilo gradbeno podejtje Primorje iz Ajdovščine, za katerega pravijo, da imajo z njim ob "zmernih" cenah dobre izkušnje, pri pripravi osnove za asfaltiranje, pa so vključili tudi zasebnega graditelja Marjana Lapanjo. jejo s pomočjo zavarovalni* gradnjo protipožarnih ba*1 nov. Razsvetljava in vodov« sta stala dober milijon tolarji in tudi v ta namen so v pret^ nem deležu segli v žep zotf krajani sami. Članica sveta K in vodja podružnične šole M' ka Burnik je dodala, da so upj li, da bodo na šoli zamenja dotrajana okna, vendar so * letos dobili obljubo le za okj na vzhodni strani objekta. ^ je seveda naloga občine.• ' Zargi Novo šolsko leto prinaša nekaj sprememb v šolski koledar V V • Vec počitnic in matura za srednješolce V večini gorenjskih osnovnih šol so se letos še posebej potrudili, da so prvošolcem pripravili prijazen sprejem, njihove starše pa pripravili na težave, ki jih čakajo ob vstopu otrok v šolo. Seznanjeni so bili tudi z novim šolskim koledarjem, ki predvideva krajše počitnice vsake dva meseca, za srednješolce pa je najpomembnejša novost pravilnik o maturi, ki so ga sprejeli pretekli teden. Kot je povedala Minka Puc, pripravili. Razredničarke so pr- namestnica ravnatelja Osnovne Šole A.T. Linharta Radovljica, so se na prvi šolski dan dobro vošolčke čakale pred šolo, skupaj s starši so jih odpeljale v šolsko avlo, kjer so pripravili Gaber, bo matura v šolstvo vnesla nov nemir, obenem pa bo pomenila tudi pozitivno motivacijo dijakom. Po pravilniku o maturi, ki je bil sprejet konec preteklega meseca, bodo maturo opravljali četrtošolci na srednjih šolah, ki bodo izvajale tudi dveletno pripravo nanjo. Potekala bo dvakrat letno, praviloma junija in septembra. Tisti, ki so končali srednjo šolo ob delu, tisti, ki so končali zadnji letnik izobraževanja pred štirimi ali več leti, in tisti, ki bodo morali zaradi neustrezne predhodne izobrazbe pred prijavo na maturo opraviti preizkuse znanja, bodo smeli opravljati maturo v dveh delih, v dveh zaporednih rokih. Novi pravilnik določa tudi elemente izpitnega reda. Pisni izpit iz posameznega predmeta bo za vse kandidate v državi potekal z istimi vprašanji, istega dne in ob istem času. Pisne izpite bodo ocenjevali zunanji ocenjevalci, med katerimi bodo visokošolski učitelji in sodelavci z ustreznega področja in vsaj do imeli pravico do enkratni ponovnega opravljanja eiw oziroma največ dveh negativ , ocenjenih predmetov v nasl'r njem izpitnem roku na isti šojj. Sicer pa so bili te dni p(^. stavljeni tudi maturitetni izP* tni katalog in predmetni izpi^ katalogi. Maturitetni izpitni W talog je pripravila Republi^ maturitetna komisija. To ' splošen vodič po maturi, ki d' je učiteljem in učencem osfl' vne podatke o njejl. V njem s navedeni splošni cilji matu^ navedeno je število maturi'^ tnih predmetov, seznam pre' metov skupnega in izbirni' dela mature in raven zahtevi^ sti. Opisani so tudi načini pff verjanja in ocenjevanja znaf'J' na maturi, splošni del katalog pa se zaključi s opisom matu'1' tetnih organov in Republiške? izpitnega centra. V dodatku j? pitnega katalog so podrobnej' splošni podatki o posamezni predmetih mature. Predmet?' izpitni katalogi podrobnej opredeljujejo maturitetne pre^' mete. Pripravljale so jih rep11' 60 LET - 60 LET - 60 LET - 60 LET - 60 LET - 60 LET - 60 LET - 60 LET $04til**, .Pad VO&TZČO. Brezje 2 pri Tržiču, tel.: 50-019 ODPRTO: vsak dan od 13. do 23. ure sobota, nedelja od 10. do 23. ure ponedeljek zaprto OB NAŠEM JUBILEJU IN ŠUŠTARSKI NEDELJI V TRŽIČU SMO VAM PRIPRAVILI TRI RAZLIČNE MENUJE: MENU I: - TRŽIŠKA BRŽOLA - SLADICA POLEG MENUJEV NUDIMO ŠE: PIZZE, NARAVNE, DUNAJSKE ZREZKE, SADNE KUPE IN SLADOLED. MENU II: -GOVEJA ALI GOBOVA JUHA - TELEČJA PEČENKA - PRAZEN KROMPIR - SOLATA - GRMADA DOBRČA MENU III: -GOVEJA ALI GOBOVA JUHA - PRETAKNJEN ROSTBIF Z OCVRTKI - SOLATA -KROF igriv kulturni program. V imenu šolske skupnosti so jim starejši učenci zaželeli dobro počutje, vsak od njih pa je prejel še plaketo ob vstopu v šolo. Medtem ko so se učenci in njihove učiteljice spoznavali v razredu, so za starše organizirali strokovno predavanje "Otrok ob vstopu v osnovno šolo", po tem pa so se tudi starši pridružili otrokom v razredih. "Letos kandidiramo za projekt opisnega ocenjevanja in model podaljšanega opismenjevanja, s katerim smo začeli že v lanskem šolskem letu. Sprejeti smo v delo projekta zdrave šole v okviru evropske mreže zdravih šol. S temi programi želimo vzpostaviti pogoje za čimbolj zdravo, ne le fizično, bivanje otrok v šoli," je povedala Minka Puc. Za boljše pogoje izobraževanja se trudijo tudi na srednješolski ravni. Kot je na torkovi predstavitvi maturitetnih izpitnih katalogov dejal minister za šolstvo in šport Slavko dvema letoma pedagoških izkušenj ter srednješolski učitelji, ki so poučevali maturitetni predmet vsaj dve leti. Ustni izpiti bodo potekali pred šolskimi predmetnimi komisijami, ki pa ne bodo seznanjene z oceno pisnega dela izpita. Dijaki bo- bliške predmetne komisije ^ posamezne predmete, pri ivM lavi je sodelovalo več kot 2«; članov komisij, pri preverjanj izpitnih nalog pa tudi cela ^ sta učiteljev na srednjih šol" • M. Ahačič, foto: Janez Pel ko Iskra ISKRA STIKALA KRANJ, d.o.o, Savska cesta 14, Kranj, Opisuje JAVNO DRAŽBO naslednjih osnovnih sredstev: izklicna cena: 1- Naprava za toplotni tisk P 16 "GIULIANALLI" 30.000,00 SIT 25.000,00 SIT 130.000,00 SIT 140.000,00 SIT 60.000,00 SIT 30.000,00 SIT 20.000,00 SIT 300.000,00 SIT 2. Dva stroja za razmnoževanje "ORMIG 3- Ekscentrična stiskalnica "POBEDA" 15 t 4- Ekscentrična stiskalnica "POBEDA" 15 t 5- Stroj za rezanje navojev -avtomat "VVEM-GAI 4" 6. Kopirni stroj TEHNOMIC" 275 E Gorenje 7- Kopirni stroj "ROTH-VVEER" 8. Kopirni stroj "CANON" za kopiranje mikrofilmskih kartic 9- Centrifugalna samosesalna črpalka "TOMOS SMP 250/20" 23.000,00 SIT 10. Stroj za lakiranje "SPRIMAG" 350.000,00 SIT 11. Električni pisalni stroj "OLYMPIA" 4.000,00 SIT 12. Računski stroj "SCALAR" 2.000,00 SIT 13. Pisalni stroj "OLYMPIA" 3.000,00 SIT 14. Električni pisalni stroj "OLYMPIA" 4.000,00 SIT 15. Računski stroj "DIGITRON-ALFA" 2.000,00 SIT 16. Kopirni stroj "CANON - NP - 250" 25.000,00 SIT 17. Garsonjera na Krvavcu 26,30 m2 1,550.000,00 SIT 18. Tovorno vozilo "TAM 1101" letnik 1978 170.000,00 SIT Javna dražba bo dne 9. 9. 1993 ob 12. uri v prostorih Iskre Stikala, Savska cesta 14, Kranj. Ggled in vplačilo varščine bosta na dan dražbe od 10. do 12. ure na isti lokaciji, kot bo potekala javna dražba. Na javni dražbi lahko sodelujejo kupci, fizične (državljani Republike Slovenije) in pravne osebe, če pred javno dražbo vplačajo varščino v višini 10 % od izklicne cene pri blagajni 'skre Stikala. Varščina se všteje v kupnino oziroma se vrne takoj po zaključku javne dražbe. Kupec mora plačati kupnino in kupljeno osnovno sredstvo Prevzeti najkasneje v 8 dneh po javni dražbi, sicer varščina zapade. Osnovna sredstva bomo prodajali po sistemu "videno -kupljeno"; poznejših reklamacij ne bomo upoštevali. rometni davek in druge dajatve plača kupec. Dodatne informacije lahko dobite na telefonskih številkah 064/222-424 in 221-321, int. 28-54. Na podlagi sklepa Konzorcija za gradnjo plinovoda v naselju Javornik - Koroška Bela z dne 17. 8. 1993 Komunalno podjetje VODOVOD JESENICE p.o. Titova 49 Jesenice objavlja JAVNI RAZPIS za oddajo del izgradnje plinovoda za naselje Javornik -Koroška Bela. 1. Investitor: Komunalno podjetje VODOVOD JESENICE, p.o. Jesenice, Titova 49 2. Predmet razisa je izgradnja omrežja plinovoda v naseljih Javornik - Koroška Bela (gradbena in instalacijska dela) 3. Razpisno dokumentacijo zainteresirani lahko dvignejo na sedežu podjetja na Jesenicah, Titova 49 pri g. Iztoku Šimnicu takoj po objavi tega razpisa s predložitvijo dokazila o plačilu dokumentacije v višini 10.000,00 SIT in 20 % prometnega davka. 4. Orientacijska vrednost del znaša 48.500.000,00 SIT. 5. Roki: začetek del oktober 1993 dokončanje del junij 1994 6. Za izbiro najugodnejšega ponudnika izvajalca del so zlasti naslednji pogoji: - najugodnejše cene, - krajši rok, - reprezentančne reference, - možnost kreditiranja in - višina avansa 7. Ponudbe za razpisana dela se dajo po sistemu obračuna količin. 8. Ponudnik mora ponudbo oddati v roku 15 dni od dneva objave v časopisu Gorenjski glas na naslov Komunalno podjetje VODOVOD JESENICE, p.o. Jesenice, Titova 49 z oznako NE ODPIRAJ - PONUDBA ZA IZGRADNJO PLINOVODA V NASELJU JAVORNIK - KOROŠKA BELA. Ponudba mora biti dostavljena najkasneje do 21. 9. 1993 do 8. ure. 9. Odpiranje ponudb bo 21. 9. 93 ob 9. uri v prostorih Komunalnega podjetja Vodovod Jesenice, Titova 49. 10. Ponudniki morajo podatke o sposobnosti za izvajanje razpisnih del, registracijo, reference, plačilne sposobnosti, podatke o kooperantih, kadrih z referencami na vodenju teh del dati v prilogi ponudbe. Podatki o registraciji ne smejo biti starejši od 3 mesecev, o likvidnosti ponudnika pa ne starejši od 3 dni. 11. Za resnost ponudbe mora vsak ponudnik plačati garancijo (barirani ček ali garancijo banke) v višini 10 % od vrednosti ponudbe. 12. Za natančno in strokovno pojasnilo se lahko zainteresirani oglasijo pri g. Iztoku šimnicu po telefonu št. 064-81-744 vsak delovni dan od 7. do 8. ure. Komunalno podjetje VODOVOD JESENICE 'AVTO ŠOLA" HUMAR ORGANIZIRA TEČAJ CESTN0PR0METNIH PREDPISOV v kranjski gimnaziji začetek tečaja PONEDELJEK 6. SEPTEMBRA 1993, ob 18. uri. VOZILI BOSTE NA SODOBNIH VOZILIH R5, GOLF in motornem kolesu YAMAHA ^311-035 ^Kranjska gora 2.(oz. Kr.gora pod žičnico), Koroška Bela, Lesce, Bohinj, Radovljica l(ob glavni cesti), labore2.,Škloka2.(Trata), v Železniki, Medvode L, Medvode 5. mm ISTO TOE Kranj VSE ZA GRADITELJE - VSE ZA GRADITELJE GE-GE, d.o.o. Trgovina, gostinstvo in inženiring Kranj, Hrastje 52 tel.: 331-718,331-721 fax: 323-016 VSE ZA GRADITELJE M? centralno, vodovodno, električno napeljavo • barve, lake, zaščitna sredstva za les • apno, cement • odlično keramiko • akustiko, belo tehniko • in tisoč drugih stvari! ZAKLJUČNA DELA V GRADBENIŠTVU PROJEKTIRANJE, SVETOVANJE, INŽENIRING KULTURA UREJA: LEA MENCINGER KULTURNI KOLEDAR KRANJ - V galeriji Prešernove hiše razstavlja otroške in mladinske ilustracije FojiA. Zorman. V galeriji Mestne hiše je na ogled spominska razstava grafik in risb Avgusta černigoja. V Kava baru Pungert razstavlja slikarka Bernarda Smid iz Lesc, v Kava baru Kavka pa akademski slikar Levon Hajkazuni iz Armenije. JESENICE - V razstavnem salonu DOLIK razstavlja škofjeloška slikarka Mirna Pavlovec. V bistroju Želva na Jesenicah so predstavljeni slovenski vzorci, ki so jih zbiali leta 1922 in so se pojavili na pisanicah in kožuhih. V pizzeriji Bistr'ca v Mojstrani se predstavlja z barvnimi fotografijami Mihael Kersnik. V pizzeriji Ajdna v Žirovnici razstavlja kolekcijo barvnih fotografij Klemen Čebulj. RADOVLJICA - V avli občine Radovljica je na ogled razstava del članov Likovne sekcije KUD Radovljica. V fotogaleriji Pasaža radovljiške graščine razstavlja fotografije Tadej Rupel, član Fotografskega društva Radovljica. V prostorih Ljubljanske banke razstavlja stripovske originale Tanja Kloeckl. BLED - V hotelu Astoria razstavlja akad. slikar Jože Slak -Djoka. ŠKOFJA LOKA - Zbirke Loškega muzeja so odprte vsak dan od 9. do 17. ure, razen ponedeljka. Zaradi adaptacije strehe gradu je zgornje nadstropje zaprto za ogled. V galeriji Ivana Groharja razstavlja olja akademska slikarka Stanislava S. Pu-dobska. V okroglem stolpu je na ogled razstava Uran v mineralih in rudah v Zirovskem vrhu. TRŽIČ - V Kurnikovi hiši je na ogled drugi del študijske razstave čevljarskega orodja. Razstava bo odprta vsak dan, razen ponedeljka, od 17. do 19. ure, ob nedeljah pa od 9. do 12. ure -vse do šuštarske nedelje. KAMNIK - V Hramu Lužar razstavlja slikarska dela "Kamniški motivi " akademski slikar Dušan Lipovec. PRIREDITVE TEGA TEDNA KRANJ: KISELSTAJN ŽIVI KULTURI - V petek, 3. septembra, bo ob 20.30 uri zaklju-f. čna prireditev ob koncu dvomesečnih prire- iplSTAJN m Ki™ ditev Kiselštajn živi kulturi, na vrtu gradu j ' Kiselštajn v Kranju. Nastopil bo komorni or-^^Tft^^^LA, kester Carnium pod vodstvom dirigenta Pe-^^^^^^^fg tra Skrjanca. Pokrovitelji: Sava Kranj, Mer-^3*7ut ^ kur Kranj, Zavarovalnica Triglav Kranj, Gorenjski tisk, Varnostni sistemi Janus, LDS občinski odbor Kranj, Zeleni Kranja. BREZJE: KONCERT - V cerkvi na Brezjah bo v soboto, 4. septembra, ob 21. uri v sklopu slovesnosti ob obletnici kronanja Marijine milostne podobe koncert. Komorni orkester Carnium in ženski zbor Musica viva bosta pod vodstvom dirigenta Petra Skrjanca izvedla Stabat Mater, Giovannija Battista Per-golesija. Nastopili bosta solistiki Olga Gracelj in Sabira Haj-darevič. TRŽIČ: KONCERT - V tržiški farni cerkvi bo v soboto, 4. septembra, ob 18.30 uri nastop Marjana Terčka (tenor) in Angele Tomanič (orgle). JESENICE: OTVORITEV RAZSTAVE - Danes ob 18. uri bo v razstavnem salonu Dolik otvoritev razstave "Sprehodi po Gorajtah" slikarke Mirne Pavlovec iz Škofje Loke. LJUBLJANA: APOKALIPTIČNE KRAJINE - V galeriji Equrna bo danes, 3. septembra, ob 20. uri otvoritev razstave Janeza Hafnerja Apokaliptične krajine. Program financiranja kulturnih projektov v letu 1993 LOŠKI ODER ŠKOFJA LOKA abonma SEZONA 1993/94 Repertoar: LOŠKI ODER Joseph Kesselring: ARZENIK IN STARE ČIPKE režija: MARJAN BEVK MGL LJUBLJANA Jagodic/PokorrvTadel: KLINIKA TIVOLI režij: BOŠTJAN TADEL ali: Gabriel Barvili: MEDENI MESEC režija: BORIS KOBAL GLEDALIŠČE LOŽA Carta Vistarini: UGO režija: BRANE KRALJEVIČ MOJE GLEDALIŠČE Miro Gavran: MOŽ MOJE ŽENE režija: MARJAN BEVK SNG DRAMA LJUBLJANA Milan Jesih: LJUBITI režija: MATJAŽ ZUPANČIČ ali: Igor Torkar: BALADA O TAŠČICI režija: JOŽE BABIC Gledališče si pridržuje pravico do morebitne spremembe programa. Cena abonmaja znaša 3.500,00 SIT, za upokojence 3.200,00 SIT, za študente 3.000,00 SIT. Možnost plačila v dveh obrokih Vpis: 6. do 8. september - stari abonenti 9. do 15. september (razen sobote in nedelje) - novi abonenti pisarna gledališča, od 10. do 16. ure. Informacije: tel.: 620-850 Za Loški oder s spoštovanjem: META PETRAČ MED ŽELJAMI IN REALNOSTJO Program tudi letos temelji na dejstvu, da ni dovolj denarja za kulturne dejavnosti. V javnost pa prihaja z nekaj zmude, kar je po eni sttv posledica sorazmerno poznega sprejemanja proračuna, po drugi strani pa izraz težav v samem kulturnem resorju, v katerem so zaradi omejenih sredstev morali dobro razmisliti, komu bodo namenili sredstva. "Kulturne dejavnosti bodo letos nedvomno delovale v težjih razmerah, nekatera področja pa so sploh zaradi pomanjkanja sredstev ogrožena do te mere, da bo zanje treba iskati rešitev tudi med letom. Tudi zato, ker položaj občinskih proračunov pri sredstvih za kulturo ni boljši, ampak celo slabši od republiškega. Tako kaže, da bodo morda problemi, ki so često tudi lokalnega značaja, brez izdatnejše podpore obeh ravni ostali nerešeni. Velike težave so predvsem na področju varovanja naravne in kulturne dediščine, knjižničarstva in filmske proizvodnje," je v uvodu v letošnji program financiranja kulturnih dejavnosti in projektov zapisal minister Sergij Pelhan, in dodaja, da kljub temu kultura ohranja ne-kar razvojnih energij, na katere kaže opozoriti. To je najprej dejstvo, da se vendarle nadaljujejo tri investicije: Narodna galerija v Ljubljani in gledališči v Mariboru in Ljubljani. Število mladih kulturnih ustvarjalcev, ki delajo zunaj ustanov, se ne zmanjšuje, njihova dela pa zlasti na področju gledališča ostajajo predmet velike, tudi mednarodne pozornosti. "Slovenci se bomo, kot kaže, dostojno predstavili v letošnji kulturni prestolnici Evrope, v Antwerpnu. Kljub težavnim pogojem dela bodo gle- Ministrstvo v programu financiranja kulturnih dejavnosti in projektov v letu 1993 ohranje del odgovornosti do obeh gledaliških festivalskih prireditev, Borštnikovega srečanja in Tedna slovenske drame v Kranju. dališča verjetno uspela ohraniti približno enak obseg dela kot lani. Ljubiteljska kultura, njeni pevci, glasbeniki, se je do prve polovice leta že dobro okinčala z različnimi nagradami in priznanji in dela zagnano, kot že dolgo ne. Kljub denarni suši načrtujemo ustanovitev nacionalnega filmskega studia in direkcije za zaščitena območja. Tudi kinoteka počasi nastaja in bomo lahko njen program gledali že v pozni jeseni." Ministrstvo za kulturo bo tako v letu 1993 v celoti financiralo dejavnost osmih slovenskih gledaliških zavodov v skladu z dosedanjimi merili, k redni dejavnosti Prešernovega gledališča Kranj pa bo v dogovoru s kranjsko občino prispevalo delež za pokritje program- skih stroškov. Ta sredstv' predstavljajo minimum, zn* traj katerega mora posamez"" gledališče realizirati svoje p& gramske in repertoarne načrta pri čemer lahko vsako gledali'' če lastni dohodek, ki ga ustv* ri, po lastni presoji vloži v 0b5, gatitev in razširitev svojih pf* gramov, oziroma z njim pok? va morebitne tekoče prima"!' kljaje pri obratovanju. V p? merjavi s prejšnjimi leti se ¥ razširil obseg neinstitucional",' gledališke produkcije, ki jo i"1-nistrstvo obravnava projektu* Program glasbene in plesne # javnosti temelji skoraj v celo" na programih, prijavljenih "' jesenski javni razpis. Več W 40 odstotkov sredstev je narnf njenih izveninstitucionaln"/ ustvarjalcem, producentom. £ organizatorjem, kar je skorajj; enkrat toliko, kot delež tovr* nih prijav v lanskem letu. _r* področju likovne dejavnosti T ministrstvu le delno uspelo p* leg tradicionalnih strok slika' stva, kiparstva, grafike in ris''' vključiti tudi fotografijo, ijj? stratorstvo, oblikovanje in ari'!' tekturo. Podobno je z založb štvom, kjer je program kol* promis med optimistično zastf vljenim razpisom in finančni"1 možnostmi: razpoložljiva OT računska sredstva znašajo *J mo dobrih 40 odstotkov vre* nosti M.A. osnutka programa. ČAS JE ZLATO! Ne čakajte v vrsti na vstopnico za ogled gledališke predstave! Odločite se za nakup abonmajske ali konto vstopnice Prešernovega gledališča Kranjl Abonmajska vstopnica Vam prinaša stalen sedež skozi vso sezono, možnost nakupa na obroke, cenejši ogled predstav na Tednu slovenske drame in še nekatere druge ugodnosti. Abonmajsko vstopnico dobite že za 2.500,00 SIT. Abonentom omogočamo ogled petih gledaliških uprizoritev, ki jih bomo izbrali med novimi uprizoritvami našega gledališča in med uprizoritvami gostujočih gledališč, in sicer: Igor Torkar: REVIZOR 93, satirična komedija - PG Kranj Ivan Cankar: KRALJ NA BETAJNOVI, drama • PG Kranj Matija Logar: KAR SMO NAPLOSKALI - TO IMAMO, komedija - PG Kranj Henrik Ibsen: ROSMERSHOLM - SNG Drama Ljubljana Francois Bover: ALI BOG LAJA? - SNG Drama Ljubljana Alan Avckbourn: NORČIJE V SPALNICAH - PDG Nova Gorica Ranko Marinkovič: GLORIJA - PDG Nova Gorica Georges Camoletti: PRIDI GOLA NA VEČERJO - MGL Ljubljana Anton Pavlovič Čehov: UTVA - MGL Ljubljana Pokrovitelj gledališke sezone 1993/94 je MERKUR Kranj. Konto izkaznico pa si zagotovi podjetje na osnovi naročilnice v najmanjši vsoti 10.000,00 SIT, ki jo njegovi delavci ali sodelavci uporabljajo skozi vso gledališko sezono. S konto izkaznico lahko prevzamete pri blagajni gledališča poljubno število vstopnic do vsote, ki še ni izkoriščena. Gledališče bo imetnike konto izkaznic pravočasno obveščalo o svojem programu, da boste imetniki teh izkaznic lahko že v predprodaji prevzeli vstopnice. Prednost konta je v tem, da si ogledate tiste predstave, ki vas zanimajo. Nekaj več o abonmajski in o konto ponudbi ter o uprizoritvah boste izvedeli iz posebnega gledališkega lista, ki Vam ga na Vašo željo pošljemo brezplačno. Vpisovanje abonmajev bo potekalo v avli gledališča in sicer • za dosedanje abonente od 6. do 11. septembra - za nove abonente od 13. do 18. septembra vsak dan od 8. do 12. ure ter od 15. do 18. ure (ob sobotah samo dopoldne) Dobrodošli v našem gledališču! PREŠERNOVO GLEDALIŠČE KRANJ Glavni trg 6, 64000 Kranj tel.: 064/222-681, 222-701 telefax: 064/222-681 Akademski slikar Jakob Torkar z Jesenic ZVESTOBA GORENJSKI KRAJIH 37 let je slikarstvo poklic 61-letnega Jakoba Torkarja, akademskega slikarja z Jesenic. Že iz mladosti je v sebi nosil globoka občutja in vtise gorenjske krajine in ji vseskozi ostal zve* čeprav se je ob realističnem izrazu, loteval portretov, panoram« tihožitij do abstrakcij in razmišljujočih fantazijskih likovnih stvaritev ter kipov. Več kot 2000 najrazličnejših del je ustvaril * srcem, večinoma za naprej znane naročnike, zato kot slikar ni nikoli silil v ospredje, celo razstavljal je zelo redko, le šestkrat samostojno. J Slikarstvo vas je prevzemalo in navduševalo že v otroških letih, zato odločitev za poglobljen študij likovne umetnosti ni bila težka? "Bolj zavestno sem se začel ukvarjati že pri devetih letih z risanjem, ko sem v taborišču v Nemčiji začel prerisovati razne fotografije svojcev taboriščnikov, motive z razglednic... Vključil sem se v klub DOLIK na Jesenicah in začel prvič risati ob poziranju živega modela, po mali maturi pa sem se šolal v Ljubljani na srednji šoli za umetno obrt. Nato sem se vpisal na Akademijo upodobljajočih umetnosti v Ljubljani, kjer sem diplomiral leta 1956. Tri semestre sem obiskoval tudi specialno šolo za frafiko pri profesorju Božidarju akcu. Četrti semester nisem dokončal, ker sem se poročil in ustvaril družino. Dve leti sem bil zaposlen kot likovni pedagog na osnovni šoli Tone Čutar na Jesenicah, vendar sem bil preveč utesnjen in sem zaprosil za status svobodnega umetnika, kar sem še danes." Je svoboden poklic resnično povsem "svoboden" in kakšne težave prinaša? "Notranji nagib in veselje me je pripeljalo v slikarsko umetnost. Iz teženj po novih prijemih sem se udeležil raznih slikarskih kolonij in skupinskih razstav v domovini in tujini. Postal sem krajinar, ker sem v sebi začutil vkoreninjeno slo po gorenjskih lepotah, nepokvarjeni gorski naravi... Odločil sem se za izrazitejši realistični izraz, ki je imel drugo smer od takrat aktualnih modernističnih poti, ki so jo ubrali moji sošolci. Čeprav sem si vedno želel figuralike oz. figurativnega slikarstva, mi do tega ni v pravem pomenu nikoli ni uspelo priti, zaradi večnih naročil... Te pa je potrebno izpolniti, da se zagotovi življenjska eksistenca. Zato svo- boden poklic ni niti tako svo^j den, kot se zdi na prvi pogl^ Možnosti sta dve - to, ki ubral jaz, in je stalno potrjeval od kupcev, in druga, ki potrebu) pomoč s strani sponzorjev J* drugih dejavnosti, da ustvarja) trmo in Žrtvuješ nekaj let življeg ja in dela, da si narediš ii" Potem kot slikar ponujaš ust v*?, jena dela. Vendar jaz v življe") nisem imel te čudovite prilozfl0* ti, da bi ta leta namenil, k* enostavno za takšen riziko I sem imel pogojev, saj sem moj* preživljati družino. To je mog<^ bila napačna odločitev v življe'! ju, ali pa tudi ne. Prispel sem tij" na to razpotje in sedaj se od}0 čam za novo pot, usmeritev..." J Sest samostojnih razstav J, podatek, ki kaže, da niste ptt" rano silili v javnost, kar je w verjetneje v vaši naravi? "Nekaj tega je v moji naravi nekaj pa tudi v tem, da so t"1 moja dela oddana in jih je * razstavo težje pridobiti naZ*j Naročena dela težko razvrsttf posamezne sklope, pa tudi " prijetno prositi lastnike za po** do slik za čas razstave. V nw naturi je, da ne silim rad j ospredje. Vseskozi ste v gibanju, idejrt' napredku, kaj vse še načrtujete slikarstvu? "Zaradi potreb po preživljat!) sem izpolnjeval slikarska narod' in tako mislim, da še nise1^ pravzaprav naslikal tistega, k* si želim. V ustvarjanju nasploh" smeš biti nikoli zadovolje* Odločitev bo najprej v upov naročil in posvetitvi nadreali*? čni figuralni kompoziciji, s pri''! hom romantike, mogoče tuj' simbolike. O tej snovi, ki \ literarno in avtobiografsko n% dahnjena, imam povedati J* marsikaj, zato bom mogoče segel tudi po kakšnih drugač"1 izraznih sredstvih." . Drago P»r GOSPODARSTVO UREJA: MARIJA VOLČJAK 7.STRAN • GORENJSKI GLAS Znaki SQ razvnemajo strasti v "Će v ideji ničesar ni, bo sama zamrla" -pravi Peter Orehar, predsednik Združenja SQ, in poudarja: "Če je pri stvari kaj nezakonitega, naj država ukrepa po sodni poti." Kranj, 30. avgusta - Med Združenjem SQ (Slovenska kakovost), ki na kranjskem sejmu Slovenski proizvod • slovenska kakovost podeljuje zlate, modre in zelene znake in republiškimi ustanovami (uradom za industrijsko Jastnino, uradom za standardizacijo in meroslovje pri minis-jrst vu za znanost in tehnologijo), se je razvnela polemika o tem, kdo lahko podeljuje tovrstne znake oz. kakšne znake lahko kdo Podeljuje. Članek z naslovom Kitenje s tujim perjem, ki je Prejšnji četrtek izšel v Dnevniku, je še nalil olja na ogenj že Precej raz vnetih strasti in bil povod za to, daje Združenje SQ v Ponedeljek sklicalo novinarsko konferenco, na kateri je bilo ob preudarnih ocenah slišati tudi nekai vznesenih misli o udbomafiji iz Ljubljane", o "Judežcvih udarcih", o ljudeh, ju Združenju ne mečejo samo polen pod noge, ampak cele hlode, o slovenski znanosti, ki se je ob znakih SQ začela prebujati na značilen "rokodelski način", o člankih, ki naj bi bili "naročeni", o tem, da ob številnih aferah ne rabimo še ene... Očitki na nepravi naslov V Gorenjskem sejmu poudarjajo, da večina očitkov leti na nepravi naslov. Znakov SQ ne podeljuje sejem, ampak Združenje SQ, ki je registrirano kot društvo. Sejem je le organizacijski servis za združenje, komercialno in tehnično pa poskrbi tudi za razstavo (sejem), na kateri podeljujejo znake. Očitki iz Ljubljane: kitenje s hijim perjem Ko je Gorenjski sejem predlani prvič pripravil sejem Slovenski proizvod - Slovenska kakovost, na katerem so podelili tudi znake SQ, je bilo od vladnih predstavnikov, politikov in gospodarstvenikov slišati same pohvale, potlej pa se Je - kot je dejal Franc Ekar, direktor Gorenjskega sejma -začelo zapletati zaradi slovenske nevoščljivosti in prebujanja "znanosti". Republiškemu uradu za varstvo mdustrijske lastnine gre v nos zlasti to, da znak SQ vzbuja vtis, kot da gre za slovensko oznako o kakovosti in poreklu, ki jo lahko podeljujejo le za to pristojni državni organi. V uradu za standardizacijo in meroslovje pri ministrstvu za znanost in tehnologijo ocenjujejo, da so kranjski znaki le Kitenje s tujim perjem, saj Združenje SQ podeljuje znake izdelkom na podlagi potrdil in preizkusov, ki so jih dale oz. opravile druge ustanove. Znaki, podeljeni na kranjskem sejmu, so po mnenju pristojnih v uradu lahko le sejemski (kot sta, denimo, zlati zmaj na sejmu mode in zlati ključ na sejmu pohištva), ne morejo pa imeti nacionalne in mednarodne veljave. Ob takšnih in podobnih ocenah je iz republiških uradov slišati tudi napovedi ali grožnje, da bodo v skladu s predvidenim novim zakonom 1. marca prihodnje leto podeljevanje tovrstnih znakov lahko prepovedali. V Kranju se ne dajo in republiškim organom odgovarjajo: "Mi ne posegamo v izvajanje laboratorijskih raziskav in testiranj, ampak že certificiranim izdelkom dajemo razpoznavno oznako SQ. To je trgovinska oznaka, ki temelji na istem načelu kot American Quality, Kdaj "iz oči v oči**? Ob vsej polemiki, ki ni od včeraj, ampak se (prikrito) kale i* dlje časa, ostaja vprašanje, kako to, da se predstavnikom td>«£«i/a, sejma in republiških uradov za varovanje *ndustr\jske lastnine ter za standardizacijo in meroslovje doslej ni uspelo vsesti za skupno mizo in se (ob znanih Pisnih stališčih) **iz oči v oči'* strpno pogovoriti o vsem Problemih, V Združenju SQ trdijo, da krivda ni na njihovi struni Germanv Quality, European Quality in katere glavni cilj je pospeševanje prodaje kakovostnih slovenskih izdelkov doma in na tujem, ni pa to uradni državni znak. Ne gre za zavajanje kupcev, kot nekateri zavajajo javnost, ampak za njihovo zaščito." "Dokler ni sodbe, se vzdržimo pogromaštva" Predsednik Združenja SQ, sicer tudi predsednik kranjskega izvršnega sveta Peter Orehar se je vprašal, zakaj je takšen članek, ki dela škodo prireditvi, potreben. "Če v tej ideji ničesar ni, se proti njej ni treba boriti, saj bo sama zamrla. Če je v njej kaj nezakonitega, naj država ukrepa po zakoniti, sodni poti. Dokler pa ni sodbe, se vzdržimo pogromaštva," je dejal Orehar in poudaril, da ne verjame v iskrenost izjav, ki jih je na konferenci dala Sonja Soljačič, predstavnica urada za standardizacijo in meroslovje, češ gre nam le za to, da nesoglasja presežemo, stvar korektno uredimo in postavimo temelje, ki bodo veljali tudi v prihodnje. "V iskrenost ne verjamem zato, ker nekateri že prej, ko še ni pravnih temeljev, spodbujajo polemiko. Slovenija naj to področje najprej pravno uredi, potem pa poglejmo, v čem lahko pridemo skupaj in česa ne smemo delati. Naj Slovenija Je sporno zato, ker je nastalo v Kranju? Miha Grah, predsednik Obrtne zbornice Slovenije: "V obrtni zbornici smo zainteresirani za način predstavitve izdelkov, ki kupcem daje jamstvo, da gre za izdelke, boljše od drugih. Če jev delovanju združenja kaj nezakonitega, naj njegovi nasprotniki to uredijo z združenjem, ne pa da z javno polemiko razbijajo prizadevanja na tem področju samo zato, ker se je ideja porodila v Kranju." na uradnem področju naredi več, kot smo mi v združenju!" "Država želi zadržati monopol in izredne prihodke" Direktor Gorenjskega sejma Franc Ekar je dejal, da je do prvih zamer verjetno prišlo tedaj, ko so v komisijo za ocenjevanje in podeljevanje znakov SQ predlagali in imenovali nove, še neuveljavljene strokovnjake namesto "uveljavljenih, večnih in nezamenljivih." V ozadju vsega se po njegovem mnenju kaže tudi (sejemsko) ljubosumje, delovanje lobijev, odnos med Ljubljano in Kranjem kot centrom in obrobjem, prizadevanje, da država in njene ustanove na tem področju zadržijo monopol in z njim Eovezane izredne prihodke, olna ljubljanska ambicija, ki hoče vsem izven Ljubljane preprečevati naziv slovenski"... Mimogrede: sejem je celo povprašal ministrstvo za pravosodje in upravo, ali lahko za naziv prireditve uporablja oznako "slovenski", in je dobil odgovor, da za to ni zadržkov, kot tudi ni ovir, da se ena od kranjskih ulic im enuje Slovenski trg in da imamo v Ljubljani podjetja, kot so Slovenijales, Slovenija-ceste itd. C. Zaplotnik Posojila za pospeševanje drobnega gospodarstva Proračunski denar "za interno uporabo" Gradivo o tem, komu naj bi občina iz proračuna dodelila posojila za pospeševanje drobnega gospodarstva, je imelo oznako "za interno uporabo". Kranj, 1. septembra - Ko je kranjski izvršni svet na seji v sredo obravnaval predlog o dodelitvi posojil za pospeševanje drobnega gospodarstva, je bilo še največ razprave o tem, ali ima gradivo lahko oznako "za interno uporabo" oz. kateri podatki smejo v javnost in katere je mogoče šteti za del poslovne skrivnosti prosilcev. Ker so proračunska sredstva davkoplačevalcev javne finance, je prevladalo stališče, da so tudi podatki o tem, kam je šel proračunski denar (kdo je dobil posojilo in kolikšen znesek), javni, medtem ko bi podatke o predračunski vrednosti nakupov in objektov, ki so jih navedli prosilci za posojila, lahko bili tudi poslovna tajnost. Občinska komisija za drobno gospodarstvo je na razpis za dodelitev posojil iz občinskega proračuna v skupnem znesku šest milijonov tolarjev prejela 28 vlog. 24 vlog je bilo sicer popolnih, vendar se je eden kasneje premislil in je prošnjo zavrgel. Petim prosilcem je v vlogi manjkalo gradbeno dovoljenje, potrdilo o plačanih prispevkih in davkih ali drug potreben dokument, vendar jih kljub prošnji komisije niso dopolnili. Ker je komisija razpolagala le z malo denarja, se je odločila, da posojilo dodeli predvsem prosilcem, ki se ukvarjajo s proizvodno dejavnostjo ali imajo gostilno, ter tistim, ki so doslej posojilo že dobili, a znesek ni presegel petine predračunske vrednosti. Med temi je tudi zlatar-pasar Anton Marolt iz Kranja, ki je v mestu kupil poslovno stanovanjsko hišo, za katero kot kulturni spomenik veljajo določbe zakona o varovanju naravne in kulturne dediščine. Izvršni svet je na predlog komisije šest milijonov tolarjev posojila razdelil med petnajst prosilcev. Najvišji znesek posojila je 850 tisoč tolarjev, najnižji 200 tisoč tolarjev. Zanimivo je, da je posojilo dobil tudi kmet, ki želi urediti "kmetijo odprtih vrat". C. Zaplotnik Vsi niso oddali polletnih obračunov Kranj, 2. septembra • Na Gorenjskem je 3.131 podjetij in drugih zavezancev, ki bi morali službi družbenega knjigovodstva predložiti polletne periodične obračune. V kranjski službi ugotavljajo, da obračunov doslej ni predložilo 888 zavezancev, med katerimi je tudi 136 takih, ki so ustvarili promet oz. na računu nimajo ničle. V SDK bodo proti tem ukrepali. Po novem zakonu o gospodarskih družbah so za tiste, ki bi morali predložiti periodične obračune, a jih niso, zagrožene visoke kazni: od 1,5 do tri milijone tolarjev. CZ. Brezposelnost Kranj na četrtem mestu Kranj - Po podatkih republiškega zavoda za zaposlovanje je bilo ob koncu junija letos v Sloveniji 127.896 uradno brezposelnih, kar je domala eno tretjino več kot ob koncu lanskega junija. Največ brezposelnih je bilo v občini Maribor (13.653), na zelo visokem četrtem mestu pa je s 5.442 brezposelnimi občina Kranj. V jeseniški občini je bilo 2.173 brezposelnih, v radovljiški 2.003, v škofjeloški 1.103 in v tržiški občini 872. »IMGLAS Stavka v tržiškem Zlitu Julijskih plač še ni 2. septembra - Delavci tržiškega Zlita so v sredo zato, ker še dobili julijskih plač, začeli s stavko, ki bo trajala, dokler ne j*0 izplačila. Stavkovni odbor bo pripravil tudi izhodišča za Rajanja tajskih podjetij j^d dobrim tednom dni sta 'a v Zlitu zbor delavcev in ta ^^ilnega odbora sindika- jUlijskih plač skupaj z vodst-hetja sklenil, da boć •avci do konca tedna in v i usodi tovarne, ki je eno od devetih v lasti Sklada za razvoj. ki je zaradi neizplačila , .skih plač skupaj z vodst-.°{n podjetja sklenil, da bodo r^avci do konca tedna in v P°uedeljek na dopustu, oziro-?a glede na že porabljen £°lektivni dopust, na začasnem Cakanju. ^ejšnji ponedeljek bi morali na "Kladu potekati razgovori s Predsednico upravnega odbora !n direktorjem Urošem Korže-\°m, vendar sta bila oba na popustu. V torek so na delo Prišli delavci, ki niso bili infor-^uani o čakanju, zato so zahvali sklic zbora delavcev, ki ga al tovarni5ki sindikat organizir-Jl v.»edo. Sindikat je predlagal, i, .bl do ponedeljka počakali na pačilo julijskih plač, za torek J* uaiavili stavko. 98 delavcev !83 trenutno zaposlenih se s taL* ni strinialo in so zahtevali takoj§njo stavko. Stavka bo 'raiala, dokler ne bo izplačila, P°tem pa bo začasno prekinje-,a> stavkovni odbor pod vodst-_°.m- Franca Štularja pa bo Rpravil izhodišča za pogajan-Ja o ostalih stavkovnih zahte- Franc Stular vah. Delavci poleg izplačila plač za julij zahtevajo še najmanj polovico regresa, pospešitev in zaključek postopka lastninjenja do konca meseca in sklic izredne seje Upravnega odbora, kjer naj bi razpravljali o pismeno posredovani nezaupnici vodstvu podjetja. Ker je nekaj delavcev prerazporejenih na delo v druga podjetja, zahtevajo ustrezno pogodbo, ki bi zagotovila varstvo delavskih pravic, ustrezno izvajanje Zakona o varstvu pri delu, sklic Zbora združenega dela SO Tržič, kjer naj bi obravnavali informacijo o položaju podjetja, pisne odgovore na postavljena pisna vprašanja in vključitev stavkovnega odbora v razgovorih na institucijah izven podjetja. V sredo so v Ljubljani vendarle potekali pogovori med predstavniki stavkovnega odbora in predstavniki sklada za razvoj. Direktor sklada Uroš Korže in strokovni sodelavci so predstavnike stavkovnega odbora sprejeli korektno in jim zagotovili, da se bodo že v ponedeljek, 6. septembra, začeli razgovori med skladom in upravnim odborom podjetja o Zlitovi nadaljnji usodi. Po informacijah se za nakup podjetja menda zanimata podjetji Slovenijales in 2MF. Delavci niso proti prodaji podjetja, čeprav bo skoraj zagotovo prišlo do odpuščanja, saj imajo že zdaj okoli 40 odstotkov delavcev na čakanju, nekaj pa jih je razporejenih na delo v druga podjetja. Delavci predvsem zahtevajo, da se konča večletna agonija tovarne, saj se težave z izplačilom plač ne pojavljajo prvič, ampak {ih imajo skoraj vsak mesec. Po kolektivni pogodbi bi morali delavci plačo prejeti najkasneje do 18. v mesecu, vendar vsakomesečne zamude znašajo od pet do deset, včasih pa tudi več dni. Zadnja stavka je bila v lanskem oktobru, vendar se vodstvo podjetja do sedaj ni resno odzvalo, stavkovni odbor pa med drugim zahteva tudi večje angažiranje tržiškega izvršnega sveta. M. G. Tradicija dobrih gospodarjev Kmetijska zadruga Goriška Brda Dobrova nadaljuje večstoletno tradicijo dobrih gospodarjev. Ni naključje, da so si goriški grofje izbrali prav grad na Dobrove m, v centru Goriških Brd za središče proizvodnje najkvalitetnejših vin. Kmetijska zadruga, ki že več kot 35 let nadaljuje s tradicijo kvalitete in izvirnosti, si je za svoj simbol in zaščitni znak izbrala prav grad na Dobrovem, ki stoji nad sodobno vinsko kletjo. Goriška Brda so doma in v tujini poznana kot proizvajalec kvalitetnih in vrhunskih vin zlata rebula, tokaj, vseh vrst pinotov, rdečih vin merlot in cabernet ter penine rebula, pinot in refošk. Kot že mnogokrat, so tudi letos na vinskem sejmu vina dobila štiri odličja: z zlato medaljo za kakovost sta bila nagrajena chardonnay letnik 92 in peneča rebula, srebrno pa sta si prislužila merlot in cabernet letnik 1991. Na zdravje s kvalitetnimi in skrbno negovanimi vini iz Goriških brd. POSLI IN FINANCE UREJA: MARIJA VOLČJAK Test: Skoda Pick-up LX Tovornjak instant Avtomobilov, ki so narejeni na osnovi serijskih modelov in imajo ob sprednjem delu kabine namesto zadnjega dela potniškega prostora tovorni prostor z nadgradnjo ali brez, je na cestah veliko. Ob Volksvvagnovih caddvjih, že upokojenih wartburgih pick-up in ponesrečenih Zastavinih modelih yugo skala poly, je od letos na slovenskem trgu tudi prenovljena škoda pick-up. Recept za takšne avtomobi- na vratih in nova polepšana ar- le je sorazmerno preprost in jasen in zato so se ga držali tudi pri Škodi. Za osnovo so vzeli model favorit, mu takoj za prednjim parom vrat odrezali kabino, tisto, kar je ostalo, pa spremenili v tovorni prostor. Slednji je lahko pokrit z nadgradnjo, ki v originalni izvedbi ni ravno najlepša, zato pa so lepšo in boljšo naredili v velenjskem Veplasu. Tovorni prostor je seveda lahko pokrit tudi s ponjavo, ali pa odkrit. maturna plošča. Pri prenovi majhne potniške kabine pa so bili v tovarni površni ali poza-bljivi, saj so na notranji strani sicer nekaj krajših vrat kot pri favoritu, pustili staro manj kvalitetno oblogo in tudi staro kljuko za odpiranje vrat. Ob tem, da se sedeži pomikajo premalo nazaj, da je vzvratno ogledalo predebelo obrobljeno in da bi bilo zračenje v prid vročih poletnih dni lahko nekaj boljše, se spisek zamer pri HVALIMO: velikost in dostopnost tovornega prostora - čvrsta karoserija. GRAJAMO: površna prenova - prekratek pomik sedežev - premehko vzmetenje. v kabini ne sme presegati teže 500 kilogramov. Sicer pa je nakladanje in razkladanje zaradi dostopnosti in močnih vrat, ki se odpirajo navzdol, dovolj preprosto. Škodo pick-up poganja znani 1289 kubični motor, ki je znan tudi iz obeh potniških modelov, sicer pa je za ta dostavni avto, ki seveda nima nikakršnih ambicij za hitre in drzne vožnje, povsem primeren. Sicer pa je vožnja za takšne namene tudi povsem zadovoljivo udobna. Škoda pick up je predvsem primerna za razne drobne obrtne dejavnosti in za razvažanje manjših tovorov po vsakdanji mestni gneči. In zato so ga v Škodi tudi naredili. TEHNIČNI PODATKI: kombi s tovornim prostorom, s prečno nameščenim štirivaljnim motorjem, pogon na prednji kolesi. Motor: 1289 ccm, 42 KVV/57 KM (izvedba z ne-vodenim katalizatorjem), največji navor 94 IS/m pri 3000 motornih vrtljajih. Dimenzije: 4065 x 1620 x 1430 (1760 z nadgradnjo) mm. Teža: 860 kg, dovoljena obtežitev 500 kg. Najvišja hitrost: 135 km/ h, poraba goriva po ECE: 5,9/ 7,9/ 9,4 l neosvinčene-ga goriva na 100 km. MEŠETAR Cena do registracije s 5-odstotnim davkom: 856.010 SIT (brez nadgradnje) 935.684 SIT (z nadgradnjo)- Avtoimpex d.o.o.. Celovška 150, Ljubljana Razkošen in dostopen tovorni prostor. • M. Gregorič, foto: Janez Pel ko Za liter mleka okoli 35 tolarjev? V torek so "prkurljaU" v javnost novice, da bodo živinorejci za s* tembra oddano mleko prejeli enako, kot so avgusta; kasneje pa se zvedelo, da bo slovenska vlada na seji v četrtek (včeraj torej) razprav^ la o predlogu odbora za gospodarstvo, da bi izhodiščno ceno pomaku1' s sedanjih 28,50 na 30,10 tolarja. V Kmetijskem inštitutu Slovenije' na podlagi modelne kalkulacije, ki upošteva povprečno mlečnost 3.8" litrov na kravo, ocenili, da stroški prireje litra mleka znašajo 39,35 tf larja, medtem ko bi povprečni rejci ob tem, da se izhodiščna cena * spremeni, prejeli 31,84 tolarja za liter. Izhodiščna cena je 28,50 tolarji k tej pa je treba prišteti še povprečni 6-odstotni dodatek za higiensko" beljakovinsko kakovost ter 1,54 tolarja državnega nadomestila za r* krivanje razlike v ceni. Po teh izračunih bi odkupna cena pokrila 81 odstotkov pridelovalnih stroškov ali celo malenkost več, kot je b''1 sklenjeno po junijskem protestu med vlado in predstavniki kmetov. Če bo vlada kljub nekaterim pomislekom ministrstva za ekonom5' odnose in razvoj soglašala s predlogom za gospodarstvo, bodo rejci j* septembra oddano mleko s 3,6 odstotka tolšče ob izhodiščni ceni 30,1 tolarja in skupaj z državnim nadomestilom ter higienskim in beljaK vinskim dodatkom prejeli okoli 35 tolarjev za liter, kar bi pokrilo Že " odstotkov ocenjenih pridelovalnih stroškov. Če se bo izhodiščna c«" vendarle povečala s sedanjih 28,50 na 30,10 tolarja za liter, je nespor«* da se bo podražilo tudi konzumno mleko in verjetno tudi mlečni izdela Za koliko se bo podražil "kon/um". bo odločila vlada, ki je že dos* vsak mesec z uredbo določala povišanje cene. Koliko za pašnik? Kot smo že večkrat zapisali, so prave cene tiste, po katerih je goče blago prodati ali kupiti. To velja v našem primeru tudi za cej* pašnika, ki so le izhodiščne, okvirne cene, medtem ko prave "dolfl jo" kupci in prodajalci, ko si sežejo v roke. Pašnik prve kategorije* po 113 tolarjev za kvadratni meter, druge kategorije po 97 tolarji tretje 81, četrte 64,50 tolarja. Za pašnik pete kategorije je treba od9f ti 48 tolarjev, za šesto 32 in za sedmo 16 tolarjev za kvadratni metef Kmetijski pridelki na tržnicah * Krompir: na tržnicah v večjih slovenskih mestih ga prodajajo po* do 60 tolarjev za kilogram, na kranjski, na primer, po 45 tolarjev. H ljubljanski po 50... Jajca: so se v zadnjem mesecu malenkostno podražila, saj jih je težje dobiti po 11 tolarjev, čedalje lažje pa po 12 in 13 tolarjev. Primorskem že nekaj časa odstopajo od slovenskega povprečja in J1 J prodajajo po 15 in 16 tolarjev. Skoda Pick-up: favorit v tovornjaški podobi Tovota tudi v Domžalah Tisto, kar je ostalo od favorita, je bilo tako kot pri favoritu in formanu deležno lepotnih in tehničnih sprememb. Najvidnejše med njimi so nova maska hladilnika, nove kljuke tem dostavnem avtomobilu praktično konča. Tovorni prostor sprejme 820 ali pa v izvedbi s plastično nadgradnjo 2150 litrov tovora, ki pa skupaj z dvema potnikoma Prejšnji teden so v Domžalah odprli nov Toyotin prodajno-servisni center. Avtoklinika Lo-vše, kjer so do pred kratkim servisirali vse vrste vozil, Še posebej tovornih, se je preimenovala v Tovota Lovšc in so s tem Kakovostno zavarovanje nas ne odvezuje skrbi za naše otroke. Veselje, sreča, ponos, upanje... Kaj vse ste občutili, ko ste svojega otroka pospremili v novo šolsko leto? Kakšna je bila Vaša letošnja popotnica? Za to, da sproščenega otroškega živžava ne bi zmotile majhne nepazljivosti in ga ogrožala velika tveganja, lahko največ naredimo odrasli - starši, vzgojitelji, učitelji. Z ljubeznijo, s strpnim pojasnjevanjem, z vzgojo. Z opozarjanjem na majhne in velike nevarnosti pri igri, na poti v vrtec ali šolo. Na drobne previdnosti, ki niso nikoli odveč. Pa vendar ... S sklenitvijo Adriaticovega nezgodnega zavarovanja Šolske mladine in otrok boste sebi in svojemu cicibanu, šolarju, dijaku ali študentu zagotovili kakovostno zavarovalno kritje za vse šolsko leto, tudi za čas počitnic. Toliko bolj, ker Vam bo, če bi se vendarle pripetilo kaj neprijetnega, ob strani stala zanesljiva, poštena, zaupanja vredna zavarovalnica. Naj bo varen vsak nov dan. g Adriatic Vem, da mi bo ob strani stala dobra zavarovalnica tudi uradni pooblaščeni prodajalec vozil Toyota, ki ga je imenoval generalni zastopnik To-yota Center iz Ljubljane. Tako bodo zdaj skrbeli za prodajo, servis in vsa ostala popravila za osebna in tovorna vozila To-yota tudi na Gorenjskem območju. Servis ima sicer bogato tradicijo, zakonca Lovše pa sta ga prevzela natanko pred dvajsetimi leti. Poleg prodaje avtomobilov in servisa imajo tudi trgovino z rezervnimi deli in dodatno opremo, za vozila pa obljubljajo ugodne prodajne pogoje. • M. G. LESNA INDUSTRIJA IN OBJEKTI ŠKOFJA LOKA p.o. objavlja prosta delovna mesta VEČ KV MIZARJEV IN KV TESARJEV Pogoj: - poklicna šola (mizar, tesar) - vsaj eno leto delovnih izkušenj Poskusno delo traja 1 mesec. Delovno razmerje se sklepa za nedoločen čas s polnim delovnim časom. Kandidati naj vlože pisne ponudbe v 8 dneh po objavi na naslov: LIO, Škofja Loka, Kidričeva c. 56. ■ na podlagi 3. člena sklepa o podeljevanju ČUFARJEVIH PLAKET in DIPLOM in sklepa Izvršnega sveta Skupščine občine Jesenice, Žirije za podelitev Čufarjevih plaket in diplom RAZPISUJE Čufarjeve plakete in diplome za leto 1993 ČUFARJEVE PLAKETE se podeljujejo organizacijam In posameznikom za: - posebne dosežke pri ustvarjalnem In poustvarjalnem delu na področju kulturne dejavnosti - kvalitetne kulturne dosežke v občinskem in širšem prostoru - dosežke strokovnega in znanstvenega dela na kulturnem področju ČUFARJEVE DIPLOME se podeljujejo organizacijam in posameznikom za: - aktivnost In uspehe na področju organizacij kulturnih dejavnosti - uspehe, ki pospešujejo kulturno dejavnost na področju propagande in publicitete- Predloge za podelitev lahko dajo občani, kulturne In druge organizacije ter društva. Pisne predloge z obrazložitvijo je treba predložiti Občini Jesenice, Sekretariatu za gospodarstvo in negospodarstvo, Jesenice, Titova 78, Žiriji za podelitev ČUFARJEVIH PLARET IN DIPLOM do 30.9.1993. r—-H6- LEŽAJI - LEŽAJI - LEŽAJI - LEŽAJI - LEŽAJI - LEŽAJI - LEŽAJ I FAG Cenjene kupce obveščamo, da Imamo v zalogi ležaje vseh vrst, znanega nemškega proizvajalca FAG. Trgovsko podjetje TIIMEX doc 64000 Kron,, C«tto Staneta Žogorto 53 Delovni čas od 7. do 19. ure, sobota od 7. do 13. ure. LEŽAJI - LEŽAJI - LEŽAJI - LEŽAJI - LEŽAJI - LEŽAJI- LEŽAJI -§Kr Tel. 242493 241-169 fax 242-493 iS CO & II o I a> -o CL. a 5 C sO (d z c c ca 1 *~ co > t— a ŠTEFAN ŽARGI Miha Jazbinšek o načrtih skladiščenja odpadkov v nekdanjem RUŽV Naj gre tja, od koder je prišlo zapiranje rudnika je potrebno preveriti, nadomestne dejavnosti pa stvarno opredeliti. V nekdanjem ruŽV pride v poštev le proces, ki bo "izdelke" sprejemal, vsako predelavo in skladiščenje pa bomo skrbno javno preizkusili. Tudi skladiščenje radioaktivnih odpadkov je možno. izbijana, 30. avgusta - Ko so na Škofjeloškem v Uradnem listu prebrali razpisa ministrstva za okolje in prostor za ^vizijo programa zapiranja nekdanjega rudnika urana na židovskem vrhu ter za dodatne nadomestne programe, pri Sgrner je bilo omenjeno odstranjevanje nekaterih posebnih Sgpadkov, so tako ravnanje, ki jih je povsem obšlo, takoj £bsodili. V občinski vladi in komisiji za spremljanje zapiranja SJjZV so celo zahtevali proučitev pravnih možnosti, da se Igzpisa razveljavita. Mi smo o tem povprašali ministra za okolje Miho Jazbinška, ki ta vladna prizadevanja, tudi s Svojimi nastopi v javnosti, pooseblja. Programi so presplošni Najprej bi rad poudaril, da nisem bil vabljen na nobeno razpravo o tej problematiki v pofji Loki, zato dopuščam, da ]e doslej izrečeno le del ogrevanja za prihodnje pogovore. Pri tem Je seveda potrebno imeti za °snovo primerne in odločilne ^ateriale, to pa so, poleg pro-ri**ma- traJne8a prenehanja izko-S?canja uranove rude v Rudniku ^•irovski vrh s programi uvajanja nadomestnih dejavnosti, tudi stanja vlade, sprejeta ob teh doku-nientih. Že ob pripravi zakona o *apiranju rudnika urana so se "Vc dal i problemov prezapo- jdve in socialne varnosti zapornih v rudniku, pa tudi o Potrebi nadomestnih dejavnosti, aJ tak objekt ne more ostati «jrtev ud v prostoru - neko jnrtvo, rjaveče, zaraščajoče se Judno okolje. neod - SC je odloči,a> da Je z veritiVlSn° ana'*zo potrebno pre-h Wrw«. j r??ram zapiranja, ki bo po ?Sd o^nah zahteval od 'uu milijonov do milijarde na !*to. pri čemer ni rečeno, da °odo vlaganja zaključena po Sedmih letih, pač pa se lahko te Potrebe, ob sicer postopnem "^njšanju, vlečejo v neskončnost. Program nadomestnih dejavnosti pa je sploh presplošen, a) potrebujemo stvarne propatite, ki jih bo mogoče začeti vajati. Splošna ocena je, da je Puščeni rudnik primeren za e*oloŠke dejavnosti." j^tem so omenjeni posebni odpad- Moram vam naravnost poveda-da je rudnik po moji oceni -Počakati pa moramo seveda na rezultate razpisov - zelo primeren 23 dejavnosti, ki jih predlagamo. za posebno odlaganje, ali pa ,r»jno skladiščenje ostankov iz Postopkov uničevanja odpadkov. ..? so anorganske snovi, snovi, ki J*je potrebno spraviti v nedelu-°ce stanje, in samo stvar konzole je, da se prepreči ponovni S'fehod v stanje, ko lahko vpliva-0 »a okolje. Tveganje je torej samo v tem, da pri teh odpadkih *Je bi morda Kdaj proniknila y°da, zlasti če bi bila voda take °opadke sposobna topiti. V tem J^dniJcu se moramo torej usposobi tako odlaganje primerno 2*J*ti in kontrolirati, ter celo P°seči, če bi šlo za kakšen čreden pojav. Pri tem je v tem rudniku dobrodošlo dejstvo, daso v njem plasti, ki so neprodušne in p tem zagotovilo nepropustnosti. roleg tega ima ta rudnik spodaj Jovilno skledo, ki omogoča kon-r.°'o» kar v drugih rudnikih, ki so 8'obinski, ni mogoče. V delu je Vestna analiza zmožnosti infa-strukture, ki je visokokakovost-|Ja- Ker je bila delana za veliko VeČji ekološki problem, kot so Posebni odpadki, je zato sposobna to funkcijo opravljati tudi za Manjše probleme." Prastrahovi so močni brttgi programi niso mogoči? "Težko bi si predstavljali, da bi tu ~e'ovala proizvodnja, ki bi bila ~spešna na trgu. Proizvodov na Prinier prehrambene ali celo p&dbene industrije, ki bi prihajala iz okolja nekdanjega rudnika ^ana, ne bi hotel nihče kupovati, vsaka blagovna znamka, vezana na to okolje, bi bila obsojena na propad. Po splošnem stanju duha, bi blagovno znamko, ce nič drugega, uničila konkurenca strank z demagoškim prodajanjem prastrahu - pa naj bo zelen, rdeč ali črn • pred prihodnjimi volitvami. Rešitev torej ni v proizvodnji, ki bi pošiljala izdelke na trg, pač pa v dejavnosti - to pa je obdelava in skladiščenje odpadkov zagotovo - ki bi iz "trga" sprejemala. Tok proizvodov je obrnjen, rešen imamo objekt in socialno strukturo, na eni že ustvarjeni kritični točki, ki je vsaj po mišljenju Slovencev zastrupljena, pa rešimo še ne velik problem, to je skladiščenje posebnih odpadkov." Govorite o prastrahu...? " Pri tem ima veliko vlogo seveda prastrah, ki je utemeljen v pri--''».rih, ko problematika ni razčiščena, razvidna. Le dober, strokovni pristop lahko ta vzgib ublaži, ce pa se to izkorišča za raznovrstne manipulacije, pa je vsakdo nemočen. Primer, da to drži, so prebivalci Krškega, kjer sem prepričan, da je prastrah manjši kot marsikje drugod v Sloveniji, saj vedo, kaj imajo, vedo, da nuklearka ne onesnažuje (razen termičnega onesnaževanja vode), vedo pa, da je to tvegan objekt, še najbolj v vojnih razmerah. To po mojem mnenju velja tudi za okolico rudnika na Žirovskem vrhu, da se ga manj boje, kot drugod." Ko je prišlo pred meseci do ogorčenega zavračanja lokacij za odpadke v Zasavlju, ste izjavili, da imate lokacijo posebnih odpadkov le rešeno. Ali ste imeli le tedaj v mislih nekdanji RUŽV? "To mislim od tistega trenutka, ko smo ta objekt na ministrstvu za okolje in prostor, po proračunski razpravi, prejeli od ministrstva za gospodarske zadeve! še en preprost premislek nas vodi k takim predlogom: na površini ne bomo smeh več puščati naše sadre, naših pepelov, zlasti pa ne posebnih odpadkov, ker to postaja vse bolj ekološko sporno, zlasti ob naši razpršeni poselitvi, saj zmanjkuje prostora. Ali ni logično, da zapolnimo prazne luknje, ki smo jih napravili, namesto da uničujemo dragoceno površino oziroma krajino. Naj se povrne od tam, od koder je prišlo, mora biti eno od načel. Drugi (globinski) rudniki v Sloveniji niso tega tipa in tehničnih značilnosti. Taki so bolj primerni za neproblematične snovi, kot so sadra in pepeli, ki ne potrebujejo posebne kontrole, objekt na Žirovskem vrhu pa je s svojo tehnologijo, laboratoriji, predelovalnimi kapacitetami, transporterji, energetsko infrastrukturo, itd. primeren za specialistične zadeve, ki imajo vobdelavi in ravnanju z njimi tudi veliko ceno." Do odločitev z javnimi preizkusi V vseh primerih doslej ste ob problematiki odlagališč zagotavljali, da se ne bo nič zgodilo brez soglasja okoličanov. Bo tako tudi v tem primeru? "Prva faza je torej izdelava in sprejem tega programa vlade. Druga faza bi bila, v skladu z zakonom o varstvu okolja, časovno omejen preizkus obratovanja objekta za trajno odlaganje in skladiščenje. Tak preizkus se lahko začne z dovoljenjem ministra, za kar pa je potrebno - torej za izdajo odločbe - projekt o obratovanju, za vsako fazo nekega odpadka posebej, ter poročilo o vplivih obratovanja na okolje. Pred izdajo dovoljenja ministra, mora biti njegova odločba javno razgrnjena v za javnost primerni obliki. Tako poročilo lahko izdela le za to pooblaščena pravna ali fizična oseba, pripombe pridobljene pri tem pa so pomembne za odločanje. Seveda ne bodo te pripombe vedno strokovne, niti ne na isti ravni, pač pa pogojene z različnimi interesi, gre pa za to, da naj bi se tudi vsak preizkus izvajal pred očmi javnosti. Če je potek neoporečen, to lahko pomeni legitimnost celotne operacije in vseh sodelujočih, to pa je lahko nato osnova za trajnejše dovoljenje za vpeljevanje dejavnosti. Torej naprej program, nato pa, postopno za vsak odpadek posebej, preizkus dvakrat pred očmi javnosti in šele nato Končna odločitev.. Tako pot z vsem potrebnim stalnim opazovanjem in kontrolo nam lokalna skupnost in občina morata pustiti, pravico do te poti programiranja in preizkušanja pač seveda imamo • ne rečem, da po zakonu - pač pa po zdravi pameti. Ne moremo dopustiti, da nam kjerkoli na katerikoli lokaciji lokalna skupnost ali stranka to preprečijo, saj bi to pomenilo popolno zaprtje kjerkoli. Drugo so mnenja in pripombe v fazi predstavitve odločbe - to je del kresanja v tem upravnem postopku, ki je natančno predpisan." Tudi jalovišča v rudnik V Škofji Loki opozarjajo, da utegnejo neurejena in nevzdrle-vana odlagališča jalovine povzročiti ekološko katastrofo, tako ravnanje pa jemljejo kot izsiljevanje za sprejem odpadkov. Kako bi odgovorili na te očitke? "Glede problematike jalovišč, ki da nezaščitena in neurejena drse, moram poudariti, da ministrstvo doslej m imelo nad tem nikakršnih pristojnosti in z dosedanjo politiko v to nismo bili vpleteni. Moje osebno mnenje ob tem je, da bi kazalo razmisliti o tem, da bi čimveč nevarnih snovi kazalo čimprej spraviti nazaj v rudnik, kar pa v sedanjem programu, ki predpostavlja, da jalovišča ostanejo tam, kjer so, ni predvideno. Zlasti to velja za ostanke predelave uranove rude in ne rudniške jalovine. Ne pozabimo, da je ob tem potrebna tudi ekonomska računica, ko bi za ta hrib z odlagališči ogromno zapravili, čeprav je upravičen strah, da bi prelaganje tega napravilo več škode, kot bi s tem pospravljanjem pridobili. Sam sem torej naklonjen temu, da se v rudnik vrne čimveč materiala, konec koncev je to tudi material, ki je sposoben biti sestavina nekega betona, s katerim bi se v rudniku urejalo stanje. Pri tem bodo delavci kolektiva rudnika, vsaj tisti, ki jih poznam, sodelovali. V novi dejavnosti vidijo prihodnost, in mislim, da enako velja tudi za marsikoga iz okolice, celo za kadre, ki so rudnik že zapustili. V poštev pridejo tudi radioaktivni odpadki Ali se pod izrazom posebni odpadki lahko skrivajo tudi radioaktivni odpadki naše nuklearke iz Krškega? "Kar se tiče nizko in srednje radioaktivnih odpadkov, sem trdno prepričan, da bi bilo grozno v Sloveniji odpirati še tretjo lokacijo. Za radioaktivne odpadke so nam na voljo v bistvu tri možnosti: okolica nuklearke, kot je to danes, z višjimi sistemi kompaktiranja - v vsakem primeru pa gre za trajno skladiščenje z možnostjo visoke stopnje kontrole; ne zanemarjamo možnosti skladiščenja v RUŽV, kjer so precej boljše možnosti podzemnega skladiščenja - če se bodo pokazale za to legalne poti; dokazali pa smo tudi, da znamo take odpadke tudi izvoziti. Sam osebno sem o takih variantah trdno prepričan, vse a je seveda odvisno od tega, aj bodo preizkusi pokazali." E Obljube za vlaganja v Infrastrukturo so v občini Škof j a Loka razumeli kot podkupovanje za novo tvegano dejavnost v nekdanjem RUŽV. Kako bi to komentirali? "O obljubah za vlaganja v infrastrukturo in izsiljevanju tega okolja, moram reči, da tega ne razumem, saj nimam niti jaz niti ministrstvo s tem okoljem nikakršnih stikov. Vedeti morate, da infrastrukturnih denarcev nima naše ministrstvo, pač pa druga ministrstva, na katera mi nimamo vpliva, zato tudi obljubljati nič ne moremo. Dostop v Poljansko dolino res ni lahek, vendar tudi prevozi odpadkov ne bodo tako pogosti, da bi se s tem bistveno poslabšala varnost. V stikih z rudnikom sem le dejal« da bi bilo morda pametno, da bi z razpoložljivo tehniko k urejanju nekaterih prometnic morda lahko kaj prispevali, pri čemer sem omeml tudi izboljšanje cestnih povezav z občino Vrhnika vključno z izvrtanjem katerega od tunelov. Tudi glede morebitnih težav pri urejanju prostora, naj vam povem, da nismo nikakršno močno ministrstvo. To so razmišljanja drobnih občinskih referentov, ki nimajo realne podlage. To je podobno kot pri sedanjih očitkih glede depozitov za črne gradnje, ko nam očitajo, da smo denar pobrali na republiki in zamolčujejo, da je namenjen za gradnjo komunale v občinah- Le pripraviti je te gradnje potrebno. Ves ta denar je usmerjen v občine, kot je to primer tudi pri Eogosto očitanih nam stanovanjs-ih denarjih, ki se prek posojil Srav tako vračajo tam. faš namen je torej, da v okviru programa zapiranja čimprej začnemo s preizkusi za vsako vrsto odpadkov posebej, in da nas okolje pri tem ne ovira. Z razlago takih namenov sem namenjen tudi v občino in v krajevno skupnost. Dosedanji odmevi na naša postopanja, kolikor lahko mi ocenjujemo, niso nerazumni, vendar trditve npr. o velikih količinah vode v rudniku-preprosto niso resnične. Naše postopke bomo skušali razložiti, saj računamo, da smo Slovenci toliko smotrni, da si te možnosti ne bomo zapravili. Ponovno lahko zatrdim, da ni nikakršnih pritiskov in izsiljevanja, ki bi težili k ravnanju izven zakonske okvirjev." Barvna slepota Poletje gre h koncu. Zanimivo, grmenja to poletje skoraj ni bilo. Danes, v soboto, pa rahlo grmi. Tudi deija bo kmalu dovolj. Za nekatere poljščine, ial, prepozno. Narava je res muhasta, ni kaj. Tudi ljudje. Berem: Barvna slepota je na področju vidnih zaznav nekaj podobnega kakor na področju slušnih zaznav pomanjkanje muzikaličnega posluha. Približno 4 odstotke ljudi je barvno slepih, med njimi skoraj sami moški. Po nekaterih statistikah naj bi bilo okrog 10 odstotkov vseh moških barvno slepih. Kaj pa na duhovnem področju, mi pride na misel. No, tu je slepote še več. Narava je sicer poskrbela, da je genskih kombinacij neskončno in je zato sleherni od nas unikat, torej enkratno in neponovljivo bitje in bi zato - bi človek mislil - ljudje sprejemali različnosti kot nekaj naravnega, bili bi do njih vsaj indiferentni. Pa ni tako: ljudje smo nagnjeni k nazorskim, estetskim, političnim, verskim in drugim poenotenjem. Tako se npr. ljudje navdušujemo nad mnoštvom oblik in barv v naravi, pri soljudeh pa nazorsko pestrost odklanjamo, obsojamo, želimo si poenotenja. Kot da nam je nerodno, pa so nas zato polna usta o nazorski svobodi, o tem, da naj cveti tisoč cvetov, ponavljamo za pesnikom, da moramo pustiti peti slavčka, ker mu je Bog pač tako grlo ustvaril... Dejstva pa so drugačna: vsa velika verstva in (državne) ideologije so predvsem organizirani sistemi za nazorska enotenja. Reči je mogoče, da je zgodovina eno samo spopadanje estetskih nazorov, ver in ideologij za prvenstvo. Tudi danes ni drugače: demokracija, ki jo živimo, je predvsem boj -pogosto dokaj brezobziren - organiziranih nazorov za prevlado. Za posameznika še vedno ni pravega mesta. In kako se to odraža pri narodih? Vse kaže, da je pri maloštevilčnih, kamor spadamo tudi Slovenci, veliko raznovrstne "barvne slepote". Morda je to posledica dejanske in namišljene ogroženosti. Združeni in poenoteni se počutimo močnejše. Je po sredi čredni nagon, dokazana nesposobnost živeti z razlikami (drug drugemu gledamo v skledo)? - Vsega po malem. Takoj na začetku pohoda naše prve strankarske demokracije Slovenci po Nemcih prevzamemo model "delitve duhov". Cerkev, kleriki začutijo, da "duh francoske revolucije" začenja pospešeno razde jati njihovo stoletno duhovno gospostvo; nosilci libertarnih nazorov vidijo v Cerkvi in klerikih temeljno oviro za uveljavljanje svojega svobodomiselstva. Podlaga za trajno delitev duhov je podana: boj med "liberalci in klerikalci" - poenostavljam - se začenja. Poslej na Slovenskem klerikalec liberalcu (in obratno) ni le tekmec v politiki (in ne le v politiki), ampak sovražnik, ki ga je treba ekskomunicirati, marginalizirati, končno, če priložnost nanese, tudi fizično iztrebiti. To je začetek slovenske tragedije. Dokazov za to kar mrgoli. Treba je samo malo pobrskati po medvojnih pisarijah. Npr. celo Kreku se je zapisalo, da se mora sleherni kristjan, preden zaspi, vprašati, ali je minuli dan dovolj sovražil liberalce. A kaj si je o klerikalcih mislil Tavčar, pa se tudi ve. Tako, vidite, smo se Slovenci že po prvi svetovni vojni politično-nazorsko skoraj do kraja razdelili in se seveda začeli medsebojno sovražiti. Ko nas je zadela druga svetovna Vojna, ki je zagotovo bila največja grožnja našemu obstoju in bi se zato morali združiti zoper zunanjega sovražnika, pa se žal nismo, smo pa medsebojno sovraštvo nadgradili s samoiztrebljanjem. Potem se je desetletja mislilo, da nas bo osrečil politični monizem in največ, kar smo dosegli, je bilo priznanje "pluralizma samoupravnih interesov" - nova slepota. In ko se je nenaravna egalitaristična obsedenost samorazkrojila in smo po spletu okoliščin ustvarili pogoje za pluralno politično življenje v samostojni državi, je že spet čutiti željo po politični bipolarnosti. Da je bil naš prehod iz enopartijskega v večpartijski sistem zvezen, mehak, da nismo imeli opravka z revanšizmom, ne prevelike nestrpnosti med političnimi tekmeci, je treba pripisati prav dejstvoma, da sta bila tedaj tako vladajoči Demos kakor opozicija notranje heterogena. Tudi druge parlamentarne volitve so bile glede tega obetavne, število parlamentarnih strank se je sicer pričakovano zmanjšalo, na drugi strani pa se je z oblikovanjem vladne večine zgodil celo slovenski "zgodovinski kompromis", ki je obetal postopno udejanjanje sprave med zakrknjenimi slovenskimi antagonizmi Toda poklicni revolucionarji (ti se pri nas začuda pogosto rojevajo), ki se seveda najbolje znajdejo v kaotičnih družbenih razmerah, so takoj, ko so po volilnem neuspehu zajeli sapo, začeli državljanom ponujati politično bipolarnost kot pot rešitve iz težav. Kriteriji delitve so različni: eni npr. si želijo predvojnih liberalno-klerikalnih časov, drugi - to je ta čas aktualnejše - pa ponujajo naslednjo mejo ločnico. Na eni strani naj bi bili "jugoslovenarji", ljudje, ki ne marajo samostojne Slovenije, državljani, ki jim gre za restavracijo prejšnjega gospodarsko-političnega sistema udbomafijaši, t. i. privilegiranci prejšnjega sistema in v tem smislu naprej. Na drugi strani naj bi bili pravi demokrati in domoljubi, ljudje Pravice in Resnice, državljani čiste preteklosti, ki poznajo osrečujoči cilj in vedo za sredstva za njegovo dosego. Ti rešiteji naroda natančno vedo, kje teče meja ločnica, vedo, kdo je "naš" in kdo ni in celo, zakaj ni, in tudi, da nikoli ne bi mogel postati naš. Zato, pravijo, da za naj novejše narodovo "očiščenje in pomlajenje" potrebujemo "duhovno prenovo", moralo, ki bo nad pravom, karizma-tično osebnost, ki bo nad državnimi institucijami. Potrebno je prilaščanje zgodovine (po potrebi njena korekcija), nujna je enotnost razreda ali vsaj sloja, potrebni so "pesniki revolucije",... potrebno je skratka vse tisto, kar smo v preteklosti že nekajkrat imeli pa ravno zato tudi krvaveli. Za razmišljujočega človeka v sistemu, ki se spet ponuja, praktično ni mesta. Recimo, da obstaja v politiki jasna delitev na levo in desno. Pa vendar: mar je tudi v tem primeru od točke delitve tako na levo kot na desno vse enobarvno, brez tudi najmanjših barvnih odtenkov? Ne, to bi bila negacija bistva demokracije same, še več to bi bilo v nasprotju s človekovo naravo samo. Zato ne more biti dvoma: pri tem početju gre spet enkrat za nenaravno delitev ljudi, da bi se jim nato lažje vladalo. Vprašanje seveda je, ali je tudi to pot večina slepa za politične barvne odtenke. Upajmo, da ne in bo prav ta po večini molčeča večina rekla NE napovedovalcem "vročih jeseni", pa potem prav takih zim, pomladi,... brez konca in kraja. O, da bi se to, zadnje, zgodilo.' To bi bil namreč začetek nastajanja sodobne "tekmovalne slovenske družbe". Ljudje v gospodarstvu, politiki, kulturi - povsod bi postali le medsebojni tekmeci, sovraštvo med nami pa bi začelo plahneti Vse več je znamenj, ki kažejo, da je to conditio sine qua non našega preživetja na tem križpotju Evrope. 14333^47 LEA MENCINGER Muzej, ki ni kup železju in orožja Tako, kot se je Hemingwayju, ki je soško fronto doživel kot bolničar na italijanski strani, vojna pokazala kot nesmiselna morija in je to vsem povedal s knjigo Zbogom orožje, govori z drugačnimi besedami prav isto tudi muzejska zbirka Kobariškega muzeja, posvečena vsem vojakom ne glede na narodnost. Človek pa - kot da nikoli docela tega ne dojame... Muzejska zbirka o soški fronti v prvi svetovni vojni ne vzbuja danes, tretje leto obstoja muzeja, pozornosti le zaradi laskavega priznanja, ki ga je kobariškemu muzeju v začetku tega leta dodelil Komite parlamentarne skupščine Sveta Evrope za kulturo in izobraževanje. Z naslovom Muzej leta 1993 (nagrado si enakovredno deli s carigrajskim Arheološkim muzejem) so kobariški muzejski navdušenci poskrbeli tudi za svojevrstno promocijo dogodkov, ki so se pred več kot sedmimi desetletji dogodili ob Soči - s tem pa predstavili tudi Slovenijo kot deželo s spoštovanja vrednim muzealstvom. Muzej je lani prejel najvišje slovensko muzejsko priznanje - Valvazorjevo nagrado. Evropski muzej leta 1993 Prav gotovo bo slovesnost oktobra letos v Kobariškem muzeju več kot običajen dogodek. Ne samo zato, ker se bodo oktobra lahko spomnili več pomembnih, celo usodnih obletnic za kraje ob Soči. Muzej sam bo 20. oktobra praznoval tretjo obletnico obstoja. Razlogov za praznično držo je že ob tem kar nekaj - v prej kot treh letih obstoja je muzej obiskalo sto tisoč obiskovalcev, od tega lani 37.000, samo letos do konca junija pa že 32.000. Druga pomembna obletnica se navezuje na tako imenovani "čudež pri Kobaridu", kot so zgodovinarji in vojaški raziskovalci imenovali proboj avstroogrske vojske 24. oktobra 1917, ko so v znameniti 12. ofenzivi s prvikrat uporabljeno bliskovito vojno operacijo -Blietzkrieg imenovano, potisnili italijansko vojsko s frontne črte ob Soči globoko v italijansko notranjost tja do reke Piave. Tretji razlog za slavje pa bo oktobra vsekakor prihod predsednika evropskega parlamenta Angela Miguela Martineza skupaj z evropskimi parlamentarci. Martinez bo osebno izročil Miro-jev kipec, ki ponazarja priznanje za evropski muzej leta Kobariškemu muzeju. V muzejskih prostorih že pripravljajo posebno sobo, kjer do naslednje pol leta na ogled to evropsko priznanje. Odgovore na vprašanja si lahko obiskovalec začne nabirati že ob vstopu v muzej, v povsem obnovljeno Mašerovo ali Žganovo 254 let staro hišo, ki jo je družina Mašera po potresu leta 1976 v zameno za novo odstopila občini. Z občutkom za mero je v hišo z zgodovinsko patino v vseh prostorih vstopila muzejska zbirka in našla pravo ravnovesje med govorico stoletne arhitekture in muzejskimi ponazorili zgodovine na teh tleh. Že v veži je razbrati osnovno sporočilo, ki so ga ustvarjalci muzeja, s katerim upravlja Turistično društvo Kobarid, uspeli potegnili skozi vse prostore zbirke tja do drugega nadstropja. S sten v veži na eni strani nemo govore nagrobni križi z enega od številnih vojaških pokopališč, kamor so se za vedno preselili vojaki, katerih obraze so izluščili in neštetih v tej vojni posnetih fotografij: brez imen in nacionalnih označb resno ali vedro, kakor jih je pač ujela fotografska kamera, spročajo živim o nesmiselnosti vojaške morije. Ljubiteljska pobuda -muzej Miloš Volarič, slikar in likovni pedagog iz Kobarida, je idejni oče postavitve muzejske zbirke. Sam sicer zanika izključno svoje avtorstvo, saj naj bi vsako zami- V čem se Kobariški muzej tako razlikuje od drugih? Kaj privablja od vsepovsod obiskovalce in zakaj se zanimajo za zbirko o soški fronti iz prve svtovne vojne? Ne nazadnje ima cela vrsta muzejev predstavljeno prvo svetovno vojno, pa tudi sosednji muzeji na italijanski in avstrijski strani imajo podobne zbirke o soški fronti. Zakaj obiskovalci odhajajo pretreseni, nekateri tudi do solz zaradi dogodkov, ki so že zdavnaj zgodovina, od takrat pa je svet spoznal še eno svetovno vojno in še več manjših? sel skupina sedmih ustanoviteljev muzeja skupaj ocenila in pretehtala. Vendar pa so nekatere zamisli - morda še najbolj izstopa postavitev v tako imenovani črni sobi - z izrazitim likovno poudarjenim in zato tudi močnejšim sporočilom izrazito njegove. "Iskali smo način, da bi zbirka o soški fronti vsakega obiskovalca čustveno prizadela, zato mora zbirka vsekakor imeti glasno protivojno sporočilo. Tako postavljenih muzejev res ni posebno veliko, zato tudi naša naloga sploh ni bila lahka. Uspelo nam je z volonterskim delom ustvariti muzej v Kobaridu, katerega sporočilo se sliši po Evropi. Pa ne mislite, da nam je to kaj stopilo v glavo. Zadovoljni smo, da smo s postavitvijo zbirke znali doseči največ, kar se je dalo z gradivom iz Goriškega muzeja, ki ima strokovni nadzor in z materialom, ki so ga zbrali Kobaridci in ljudje od blizu in daleč. Zavedamo se, da je treba še ogromno narediti. Delamo katalog eksponatov in ga sproti dopolnjujemo, saj ljudje še prinašajo, kar so doslej sami hranili. Radi bi zbrali imena slovenskih vojakov, ki so umrli na tej fronti na avstroogrski strani. Zdaj so znani le odstotki Slovencev v posameznih polkih. Prav zdaj obnavljamo pod Krnom - spet s prostovoljnim delom - vojaško kapelo, ki je sicer kulturni spomenik prve kategorije, a je tako načeta, da bi jo naslednja zima zagotovo podrla, čeprav smo jo doslej že dvakrat utrjevali ..." Pravzaprav je res nenavadno, da se je v kraju, ki dobesedno stoji sredi zgodovine, šele zdaj začelo nekaj dogajati. Skupini zbrani okoli Turističnega društva se je posrečilo zamisliti muzej soške fronte, v katerem ni poudarjen ne zmagovalec ne poraženec, pravzaprav je vseskozi čutiti, da je bila v tej in v vsaki vojni sploh poražena človečnost. Fotografom izpred sedemdesetih let so se posrečili tudi posnetki, na katerih niso pozirali vojaki nasprotnih si strani le v predahih med bitkami, ko so le pozirali, pač pa jih je fotografska leča ujela med mašo visoko v gorah, na obrazih pa se jim zrcalita strah, negotovost, morda slutnja bližnje smrti, ki so jo prinašali brezštevilni topovi vseh dimenzij. Smrt, ki jih je dohitela, je bila grozljiva: "kanonfuter", kot so imenovali v ciničnem vojaškem žargonu mlade vojake ubite s topovskimi granatami, plinom ah umrle pod snežnimi plazovi niso vseh utegnili niti zagrebsti, skrepeneli so v tem gorskem svetu, ki je bil za večino, razen za slovenske vojake, tuj svet. V zbirko pa niso vključene le fotografije, dokumenti in vojaška oprema m ves drugi material, ki je bil in je še raztresen na ozemlju nekdanje fronte. Brez postavitve dveh ogromnih reliefov soškega pogorja, bi bila ponazoritev odločilnih dogajanj na soški fronti vsekakor okrnjena. Sreda, 24. oktobra 1917. Ura je dve. Noč. megla, dež. Rušilne granate in zrna strupenega plina padajo po italHanskih topniških položajih in poveljstvih enot. Plin in dim se valita vzdolž bojišča. Najhuje je v soteski Soče pod Javorščkom z brigado FriulL. Prah in dim sta prikrila presenečenje in smrt v okopih IV. in XXVII. italijanskega korpusa. Silovit napad je pretrgal dobro telefonsko-telegrafsko zvezo. Ostali so kot v temi... Iz kataloga Vojna v Posočju, avtorica Nataša Nemec, Goriški muzej. Ni poražencev, ni zmagovalcev "Za večjega od dveh reliefov smo potrebovali kar 5000 ur," je upravičeno ponosen na, opravljeno delo direktor muzeja Vojko Hobič, ki obenem tudi vodi obiskovalce po zbirki tako kot ostali pogodbeni sodelavci, med njimi tudi nekaj študentov. "V zbirko smo vključili kar okoli 500 fotografij, vsaj 300 jih imamo še v arhivu, saj za vse ni prostora. Pri postavitvi smo se pač držali tudi načela, da zbirke ne gre prenatrpati z informacijami. Zato smo se tudi odločili za ponazoritev kaverne z italijanskim vojakom, ki Eiše pismo domačim in ga obis-ovalci lahko slišijo v štirih jezikih. Dodatno smo v pregled nad dogajanji s soške fronte uredili tudi dvajsetminutni prikaz diapozitivov s fotografijami in zemljevidi. Načrtov pa imamo še ogromno. Tik pred uresničitvijo je zamisel o postavitvi avstrijske sobe, kjer bodo svoje videnje dogodkov predstavili z akademije za zgodovino z Dunaja. Do slovesnosti, ki bo 24. oktobra, bo že nared. Podobno željo so že izrazili tudi z italijanske strani. Za muzejsko postavitev, ki ne postavlja v ospredje zmagovalce in ne omalovažuje poražence, bo to lahko samo obogatitev. V okvir muzeja sodi tudi muzej na odprtem. Dvajset minut peš hoje od muzeja smo odkopali tretjo italijansko obrambno linijo in tako v naravi predstavili strelske jarke "...Nisem mogel verjeti, da bom kdaj lahko zaspal v tako nemogočih razmerah. A človek se vsega navadi. Zdaj me ne zbudijo niti topovi Izstrelke poznamo te po zvoku. Izstrelek kalibra 75 škripa, tisti od 149 smrči, kaliber 152 Žvižga in kaliber 205 tuli Ta trušč In hrup je postal nekaj vsakdanjega..." (iz pisma italijanskega vojaka svoji družini) italijanske valute. Sicer pa je bil* soška fronta spopad brez pri' mere; če skušamo dojeti podi' tek, da je od 1,3 milijona vojako* na tej fronti, preživelo le p5' milijona, 300.000 pa je bil0 zajetih. Z vzroki pravcatega VVa-terlooja se je še dolge mesece p? koncu vojne ukvarjala tudi itali' janska parlamentarna preiskovalna komisija. in kaverno. Obiskovalci dobe v muzeju zemljevid poti do tja, vse je označeno z muzejskimi znaki. Večina seveda se povzpne tudi do kostnice italijanskih vojakov tik nad Kobaridom. Zakaj takšen odmev kobariške zbirke o soški fronti? Prav gotovo je veliko muzejev v bližini, ki so bogatejši od kobariškega. Vendar pa ta izstopa pa načinu Eostavitve, po svoji sporočilnosti, z nobene sobe ne odhajajo potomci nekdanjih poražencev Na soški fronti so vpletene strant • italijanska, av-stroogrska In nemška pred odločilno 12. ofenzivo nagnetle 615.000 vojakov In 5900 topov, 1,5 milijona granat, 800 ton razstreliva, 2000 km vitgalne vrvice, 3 ml It ione de tona-torjev, 2 milijona signalnih nabojev, 100.000 parov čevljev, 200.000 odej, 200 vagonov sanitetnega materiala in drugega materiala, kar vse je v treh tednih navozilo do fronte 2400 vlakov. Rekonstrukcija kaverne - vojak pile pismo užaljeni, osramočeni, pač pa ne glede na narodnost z velikim občutkom nesreče, ki jo je prinesla v tem delu sveta vojna." Slovenski vojaki še brez spomenika Prav zaradi tega se v muzej dan za dnem vse dni v letu, odprt pa je praktično 365 dni, od 9. do 19. ure (z jesenjo sicer nekaj manj), zlivajo reke obiskovalcev. Ne zato, da bi videle od blizu hladno orožje, kot so bili pravcati srednjeveški buzdovani, s katerimi so na fronto prihajali vpoklicani vojaki iz bosanskih in madžarskih dežel nekdanje Avstroogrske, na žagico narezani nemški bajoneti, zaradi katerih je vojaka lahko ustrelil lastni oficir, saj je etika vojskovanja takrat še nekaj veljala, in druga orožja uporabna v boju mož na moža, in drugo uničevalno opremo od plinskih granat do vseh mogočih topov, zaradi katerih se je v Sočo razen krvi stekala tudi hudourna reka kamenja, skal. Pretreseni so italijanski obiskovalci, ki nikjer, ne preberejo, da je bila 12. soška ofenziva tudi največji italijanski vojaški poraz vseh časov, vendar pa to razumejo. Caporetto, kot se pravi Kobaridu po italijansko, je vstopil v italijansko izrazoslovje kot sinonim za poraz, neuspeh, ki ga še danes uporabljajo, če na primer označujejo nedavni padec Obiskovalcu pa ne ostaja j spominu le največja gorska bitk« v zgodovini vojn sploh in največ)' bitka na slovenskih in tudi kdanjih jugoslovanskih tleh, p* pa tudi to, da je bila vsesko? kajpak namerno pozabljena J* dna udeležba nekdanjih narodi Avstroogrske, še posebej slovef skega. Prav na soški fronti se f slovenski vojak tudi vojašk0 izkazal, navsezadnje je krvav«1 na svoji zemlji, madžarski vojak1' avstrijski, nemški vsekakor m tuji. Ne nazadnje je iz drugeg* gorskega strelskega polka, k*' sneje že na italijanskih tleh z^3 nega tudi po uporih, nastal slf venski planinski polk, ki se j( med drugim bojeval pod M3'-strovim vodstvom za slovensk" severno mejo... Ne glede na W da so bili slovenski polki le de velike avstroogrske armade, P* padli slovenski vojaki na soŠ*1 fronti nimajo svojega spomenik^ razen nedavno odkrite spon^ nske plošče v vasi Drežnica p0^ Krnom. Po soških dolinah so J sledovi te vojne že porazgubili. & so se zdaj ponovno skoncentrir**} v odmevni muzejski postavitvi.; gorovju nad Sočo pa ostajaj0 utrdbe, kaverne, vse tisto, kar *° ogromne armade vojakov potj bovale za 29 mesecev trajajo^ fronto. V dolinah so se v poru* na mesta Gorica, Bovec, Kobaf>* in druga že zdavnaj vrnili izsclj«' ni prebivalci in v ustnem izročj'j se še ve, da so v Vipavski dolijj. od vojne izmučeni domačini )co> deteljo, drugega pač ni bilo.. Danes se bo prehodno poslabšalo, zvečer in v noa na soboto bodo pada vine. V soboto se bo delno zjasnilo, vendar bodo čez dan Še posamezne plohe. LUtK SPR8*I8»K Ker je 1. septembra nastopila polna luna ob 4.33, bo po Herschlovem vremenskem ključu deževalo. KRATEK Priljubljeni muzikantje spet med nami Dogajajo se presenečenja, saj sem bil po lanskoletnem ponovnem rojstvu aasambla Ivana Ruparja iz Škofje Loke, nekaj nastopih in dokončnem razpadu mnenja, da kljub dobri volji priljubljenih muzikantov ne bom tako kmalu zopet slišal. Harmonikar Ivan Rupar se je posvetil gostilni na Sv. Andreju nad Zmincem, Zdravka Balažiča, ki je nazadnje igral namesto Andreja Sušnika bas, sem srečal na Srakinem večeru v Novem mestu igrati z ansamblom Petra Finka... Kitarist Jure Lapanja, ki je z njim vmesni čas igral pri belokranjskem ansamblu Slavka Pluta, je nosil v sebi značilni zvok Loškega pogorja ter se pridružil pevcema Darku Tušarju in Jožici Brdnik. Zadnji trije člani predstavljajo jedro ansambla Laufarji, ki nadaljuj ej glasbeno tradicijo z novimi prijemi, ponovno predstavitev med občinstvom pa so imeli na Števerjanskem festivalu s simbolično Klavžarjevo vižo Spet med vami... Prvi šolski dan Prvega septembra so se prav gotovo najbolj veselili prvošolčki in njihovi starši. Učiteljice so jih prijazno sprejele, družbe v šoli je bilo veliko in še celo dopoldne jih je bilo videti, kako so skupaj s starši ponosno korakali po mestu. DAMJANA OMERZA, učiteljica 1. razreda: "Prvič bom učila v prvem razredu, prej sem učila četrtošolce. V razredu imam 22 učencev in danes so mi rekli, da jih ni prav nič strah. Res pa je da je šola v Radovljici zelo velika in jih bo zato potrebno kar nekaj časa vsepovsod spremljati.". ALJAŽ GOLMAJER, prvošolec: "V šoli je bilo super. Najprej smo videli igrico, ko pa smo z učiteljico prišli v razred, nas je tam čakala malica. Kremšnita in sek. Peli smo pesmice in se pogovarjali. Potem so prišli očiji in mamice, učiteljica pa je povedala, kaj moramo naslednji dan prinesti v šolo. " ANJA RAVNIK, prvošolka: "V šolo me je peljala mami. Šli sva v jedilnico, kjer je ravnatelj vse povedal, potem pa so nas odpeljali v razrede. Učiteljica mi je všeč. Skupaj smo zlagali šolske potrebščine v predale, dobili nove rutke, diplome in ravnila. Pa na malico smo šli. Veselim se šole." ZDENKA RESNIK, mama prvošolca: "S Sašom smo šli zjutraj peš v šolo v Stražiš-če. Nismo se peljali z avtom, da se nauči, kako mora sam hoditi v šolo. Vzela sva dopust, sedaj pa nas je Sašo, ker je danes pač njegov čisto prvi šolski dan, peljal na kavo v Kranj." MILENA JEGLIČ, mama prvošolca: "Našega prvošolca smo peljali k pouku v osnovno šoio v Podbrezju in bil je zelo navdušen. Seveda smo šli v šolo peš, da bo vedel za naprej. Všeč mi je, ker bodo odslej počitnice vsaka dva meseca, več bomo lahko skupaj." MATIC JEGLIČ, prvošolec: "Dobro je bilo v šoli. Všeč mi je bilo vse, kar smo počeli: pisali urnik, šli na malico. Sedim skupaj z Duškom. Komaj čakam na jutri." • M.A., foto: Janez Pelko Darko Tušar, vodite ansambel Laufarji, ki je novost po imenu, zasedbi in zvoku? "Laufarji so bili idrijski rudarji, v bližnjem Cerknem se tako imenujejo značilni pustni liki, mi pa se pojavljamo kot glasbeniki škotjeloško-idrijsko-cerkljanske-ga območja. V novem ansamblu smo pravzaprav trije člani bivšega ansambla Rupar in sicer pevka Jožica Brdnik, kitarist Jure Lapanja ter jaz, pevec in saksofonist, Darko Tušar. Pridobili pa smo še trobentarja Andreja Klav-žarja in saksofonista Davida Ogriča. Ustvarili smo nov zven, saj imamo v tej zasedbi kvinteta dva saksofona in trobento. Ta zvok je še najbolj podoben ansamblu Marela, s tem, da je naš zven zaradi dveh saksofonov bolj svringovski." Seveda, pa vam je osnova priljubljeni zven Ruparjevega ansambla, s katerim ste uspeli in vas pozna občinstvo? "Kadar v ansamblu prepeva z Jožico Brdnik v duetu, je desetletni zven hitro prepoznaven, Kakšne načrte imate pred seboj? "Predvsem najprej izpiliti nov zvok, nov zven ansambla, potem pa kot večina ostalih ansamblov Želimo posneti lastne skladbe in čim več nastopati." Na Števerjanskem festivalu ste se z mehkim valčkom Zapojmo pesem za Slovenijo avtorja glasbe Darka Tušarja in besedila M. Ježa uvrstili v finale? "Jaz sem že leta 1978 nastopil v Števerjanu z ansamblom Cerkljanski instrumentalni kvintet in smo takrat tudi zmagali. Letos me preseneča kvaliteta izvajalcev, ldjub temu da so nastopili manj znani ansambli. Z našim nastopom na Števerjanu '93 smo zelo zadovoljni." Kaj osebno menite o slovenski domači in zabavni glasbi? "Slovenska domača glasba je trenutno v vzponu. Po mojem mnenju imata za popularnost veliko zaslug prof. Ivan Sivec in voditelj televizijskega Videome-ha Boris Kopitar." Katere ansamble pa bi še posebej poudarili? Ansambel Laufarji na števerjanskem festivalu '93 vendar gradimo naprej, tudi na triglasnem petju." Torej nova iskanja, uveljavitev idej, kakšne so ambicije, ustvariti nov zvok? "Mi gradimo predvsem na tem, da bomo v poplavi teh ansamblov, kvintetov, triov s petjem, naredili nekaj novega. S pogostimi vajami in prizadevanji upamo, da nam bo to uspelo." "Osebno mi je všeč ansambel Braneta Klavžarja iz Celja, ki redko nastopa in se ga premalo sliši po radijskih valovih glede na njegovo kvaliteto. Zelo pa se mi dopade eden izmed vrhunskih kvintetov pri nas - Alpski kvintet." Besedilo in foto: Drago Papler Ali ste že pogruntali, da je avgust en tak lep, prav miroljuben mesec v letu? Če še niste, zdaj veste. Ne nazadnje je bilo po dolgem dolgem času v časopisih moč prebrati, da bodo davkarji avgusta mirovali in vam ne bodo pošiljali tistih kilometrskih in nikomur jasnih pisarij, da morate plačati dohodnino ali pa da vam vračajo kakšen dohodninski tolarček; berete lahko, da učitelji ne bodo stavkali že 1. septembra, ampak morda kdaj kasneje, če jih bo kaj užalostilo; čitate črno na belem, da si vlada želi oživitve gospodarstva, kar je za vsako vlado, ki na tem svetu kaj nase da, samoumevno. Naša, ki to izrecno izjavlja, pa ni za prehvalit! Vlada je tudi tista, ki kar naenkrat pravi, da so sindikati, hvalabodbogu, postali bolj razumni! In se človek pri priči vpraša, če niso sindikalisti morda pokleknili, saj je konec in adijo vsakega zdravega sindikalizma, če te naenkrat naravni sovražnik v javnosti začne na vse pretege hvaliti! Avgusta je tudi prijetno vroče, vsi, predvsem pa najbolj zoprni pojavljava v javnosti, gredo na morje ali v mondena letovišča, tako da tisk piše o kravcah na planincah in dirka za vsako lokalno missico, ki jo kje vidi! Če je avgusta že počila kakšna afera, zdaj zares nikogar več ne zanima! Kakor se je ljudstvo ob izbruhih prvih afer držalo za glavo, tako je v nadaljevanju postalo povsem imuno. Tako je s 1. septembrom datirano sporočilo javnosti, v katerem HITovci izrecno pozivajo institucije slovenske države, naj ne dopustijo, da jih bodo scenaristi pokopali v lastnih vojnah tako kot begunjski Elan! Kakršnikoli so že novo- TEMA TEDNA Goca cola pomisli na dehidriranega zvezdnika, ki ga podpira konkurentna Pepsi in pri priči flikne ven: Ste dehidrirani? Pijte coca colo! Pri nas pa najbolj uspešne firme po oglasih jamrajo, da gredo v maloro... A vse mine, tako tudi ležerni avgust. Že 1. septembra se s počitnic vrnejo vsi zoprniki ter zagrizeni oporečniki vsem in vsakomur posebej in začenjajo se nove dirke. Za slavo nad glavo, za denar, za prestiž, za oblast! goriški ruletarji in lahko s tem samo provocirajo. demokracijo so s tem spet lopnili po glavi! Kje pa ste že v kakšnem tujem cajtengu mogli prebrati, da firma prosi institucije, naj jo zaščitijo? In HITOvci so krasno pogruntali, da bo zelo prepričljivo navesti usodo omrtvičenega in pokopanega Elana. Oglasi - za umret! Medtem ko se gredo po svetu pronicljivo in duhovito oglasno konkurenco tako, da Coca cola čez pet strani objavlja oglase: Dehidrirani? Pijte coca colo in pri tem namiguje na onemoglega in dehidriranega Mic-haela Jacksona, ki ga podpira konkurenčna Pepsi - pri nas najbolj uspešne firme v oglasih moledujejo za zaščito pri ustreznih institucijah države!?! Kako bedno, kako klavrno, kako dehidrirano! Dehidrira-no podolgem in počez in z vseh strani! V tej dehidrirani situaciji ga ni junaka, ki ne bi bil »dober« za kakšno javno izjavo, ob kateri se potem sproži na tisoče protiizjav in vse se spet vleče kot jara kača. Da je zdaj tudi zadrti molČe-čnež. »veliki gobar« iz Gozd Martuljka, javno povzdignil svoj glas, smo pa res že daleč in nekaj hudega se plete. Le kdaj dočakamo dan, ko se bomo od srca zabavali ob kakšnih duhovitih oglasih ala coca cola, ne pa. da nam po oglasih mukotrpno predočijo, da gredo v maloro...• D. Sedej Kaj pa kino? Ljudje se vračajo v kino Kranj, 1. septembra - Bile so polne kinodvorane, bili so videorekorderii in družinsko posedanje na domačem kavču in spet je kino. Še pred nekaj leti smo čakali mesec, dva, pol leta, več.«., da smo si lahko šli v kino pogledat zadnje "oskarjevce". In danes? Pogovarjali smo se z Ano Bešter, vodjo filmskega programa v Kinopodjetju Kranj. Filme v Kranju gledamo malodaoe le nekaj dni za Los Angelesom. Včasih je bilo drugače. "V Sloveniji imamo trenutno tri distributerje, ki v relativno hitrem času priskrbijo nove filme. Velika prednost pa je ta, da v Slovenijo pride tudi do pet, šest kopij za posamezni film. Tako ni treba čakati kot nekoč, ko so se najbolj komercialni filmi najprej vrteli dva meseca v Ljubljani in šele potem prišli v druge slovenske kinematografe." Kako so ljudje sprejeli letni kino pri "Starem Majerju"? "Letos smo julija in avgusta poskusih z letnim kinom na vrtu pri Staremu Majerju in moram reči, da je le-ta veliko bolj zaživel kot tisti izpred dveh let na športnem stadionu. Gledalcem smo ponudili predvsem art filme iz rednega programa, tako da je na predstavah sedelo tudi petdeset, šestdeset ljudi, kar je za začetek zelo dobro. Zato tudi ni razloga, da nebi z letnim kinom nadaljevali tudi v prihodnje." Kaj pa kino Storžič? "Najbrž je Storžič res prišel na slab glas prav zaradi porno filmov. In ravno s septembrom smo Storžiču namenili drugačno usodo, namreč odslej bomo v njem vrteli filme iz redne produkcije, mogoče za začetek komedije in akcijske filme, nekateri filmi pa se bodo po daljšem predvajanju v Centru, v dnevu, dveh "iztekli" tudi v Storžiču. Enostavno dobimo toliko filmov, da je kino Center premalo." Se ljudje s kavča torej vračajo v kino? "Seveda. V letošnjem prvem polletju naprimer beležimo 82 odstotno povečanje obiska glede na lansko leto. Film "Nespodobno povabilo", ki je na programu šest dni, si je ogledalo že 3400 ljudi. Kar se tiče novih filmov, že prehitevamo videoteke, tu pa je seveda svoje naredila tudi mnogo boljša reklama, saj se posredno zanjo potrudijo tudi producenti filma." Igor K., foto: John P. ITmdukciia 1993 47. NRDfiU€VRNJ€ PIŠ6: DRAGO PRPl€R DOMAČI VASICI Ivan Malavašič iz Podlipe pri Vrhniki, je upokojeni usnjar, ki vso svojo večplastno ustvarjalnost posveča preprostemu človeku skozi slikarstvo, pisateljevanje in pesništvo. Svoje opazovanje pokrajine upodablja že več kot tri desetletja s slikarskim čopičem, dobre četrt stoletja notranjo izpoved opeva v pesmih, od katerih so mnoge uglasbene, dve desetletje pripoveduje s črticami, humoreskami in zadnjih osem let s povestmi o osrednji vrednosti slovenskega kmeta, življenju na vasi... Z neizčrpno energijo je dosegel plodovit opus več kot tisoč slik, 1.327 pesmi in 19 povesti, od katerih jih je bilo osem objavljenih. Besedila za narodnozabavno glasbo so začela nastajati spontano. Leta 1962 se je javil na razpis Kmečkega glasa za nova besedila, ki naj bi jih uglasbili ansambli. Malavašičevo pesem Domači vasici je uglasbil Lojze Slak in to je bila ena njegovih prvih vokalno-inštrumentalnih pesmi. Pesem je dobila prvo nagrado, s tem pa se je odprlo.. Boris Kovačič, ki je bil takrat urednik na ljubljanskem radiu, je Ivanu Malavašiču začel pošiljati razne narodnozabavno ansamble in začelo se je dolgoletno plodno sodelovanje z muzikanti... Ivan Malavašič piše pesmi ie 30 let - Foto: Drago Papler "Več kot tisoč pesmi je uglasbenih, vse pesmi imam arhivirane in označene, zadnja ima tekočo številko 1327 (danes je ta številka seveda že presežena - op.p.). Ko pesem pišem, jo moram Čutiti, tema me mora prevzeti, narediti name globok vtis, ki potem izbruhne rime in sporočilo, včasih tudi poduki Večinoma se mi vtisne v spomin ali zavest dober motiv, na misel mi pdde dober verz in potem besedilo steče. Rad posegam po kmečkih običajih, ljubezenskih temah, domovinskih motivih, zanimivih dogajanjih, voščilih... Določene teme mi tudi predlagajo muzikantje in ko posneto glasbo njihovega izvajanja začutim, steče besedilo. Če je glasba dobro napisana, ni težko delo, saj mi takt ne dela nobenih preglavic, obvladam pa tudi pesniške rime, ki so mi prirojene. Prednost je tudi, da obvladam inštrument - orgle (klavir) in iz tega je vse izpeljano, saj je osnova tričetrtinski oziroma dvočetrtinski takt. Bolj nerodno pa je, če je, viža v osnovi zahtevno uglasbena in je tekst potrebno nalepiti na note. Posegel sem tudi po humornih temah, zelo uspele pa so mi globoko čustvene pesmi, kot je Slepec ansambla Poljanšek, ki je za mene ena najlepših viž in je dobila prvo mesto na Števerjanskem festivalu. Simpatična mi je tudi pesem Goslač Beneških fantov. Na tematiko se navezujejo tudi sporočila pesmi, ki izvirajo iz pristne ljubezni: dobrota, sprava in prijateljstvo," je povedal Ivan Malavašič. 294740 SOBOTA, 4. septembra 1993 10.45 Radovedni Taček: Jezik 10.56 Oscar Junior: Čarobna flavta 11.06 Snorčki, ameriška risana serija 11.30 Otroci širnega sveta, ameriška dokumentarna serija 11.56 Film ob svetovnem kongresu o otroku 12.15 Zgodbe iz školjke 13.00 Poročila 13.05 Intervju: Danilo Slivnik, ponovitev 16.20 Zgodba o Javne Mansfield, ponovitev ameriškega filma 18.00 TV Dnevnik 1 18.10 Brooklynski most, ameriška nanizanka 18.30 Divji svet živali, angleška poljudnoznanstvena serija 19.06 Risanka 19.14 Žrebanje 3x3 19.30 TV Dnevnik 2. Vreme 19.55 Šport 20.05 Utrip 20.30 V pričakovanju 21.30 Ljubezen da, ljubezen ne, ameriška nanizanka 21.55 TV Dnevnik 3, Vreme 22.30 Sova; Reillv, vohunski as, angleška nadaljevanka, 1/12 12.05 Človek in glasba: Schubert, mladi romantik 13.00 Športna sobota: Atletski miting Van Damme, posnetek iz Bruslja 14.55 SP v veslanju, prenos 17.10 EP v konjaništvu, posnetek iz Lipice 18.30 Sova, ponovitev 19.30 TV dnevnik 19.56 Sport 20.05 Ljubezen boli, angleška nadaljevanka 21.00 Homo turisti-cus 21.30 Sobotna noč: Ptujski festival SLOVENIJA 1 RALLT, VOHUNSKI AS 10/12 del angleške nadaljevanke; Začetek dvajsetega stoletja. Angleški politični in vojaški vrh je sprejel strategijo, po kateri l»c surovina prihodnosti nafta, ne premog. Britanska obveščevalna služba pošlje agenta Sidneva Rosenbluma v carsko Rusijo, da bi raziskal ruske naftne vire. Takoj ko pride v Baku, Rosenbluma aretirajo. Nastanijo ga v hotelu in zastra-IIJo... 9.00 Mala slika '93, posnetek 10.05 Stil življenja 14.30 Prizma, multinacionalni magazin 15.15 Prisrčno vaši 16.20 Turbo Limatch Shovv 18.15 Santa Barbara 19.10 Risanka 19.30 TV dnevnik 20.05 TV tednik 20.35 The Chase, ameriški film 22.10 Vasi lije Jordan - z one strani svetlobe, dokumentarna oddaja 22.35 TV dnevnik 23.00 Slika na sliko 0.00 Nočni kino 1.35 Sanje brez meja 19.30 TV dnevnik 20.10 Crno belo v barvah: V avtobusu, humoristična serija - Top lista - Rojstvo Beatle-sov, film 0.00 Hit depo 2.30 Horoskop 9.00 CMT 9.45 A shop 10.00 Ponovitev filma 12.30 Teden na borzi 12.40 A shop 18.00 Matlock 19.00 5 x5 19.25 CTM 21.20 Film 23.15 Video-grom 0.15 Poročila v angleščini 0.40 Erotična uspavanka 1.00 Erotični film 14.10 Zastor pada, film 15.15 Pogle di s strani 15.25 Umetnik v računanju 15.35 Pripovedke racmana Jake 16.00 Otroški VVurlitzer 17.10 X-lar-ge 18.00 Čas v sliki 18.05 Alpe - Donava - Jadran 18.30 Zdravnik in ljuba žival 19.30 Čas v sliki 20.15 O. ti moja Avstrija 22.00 Zlata dekleta 22.25 Skalpel groze, ameriški film 23.55 Čas v sliki 0.00 Kletka polna norcev, francoski film 1.25 Odločitev v Sierri 12.00 Šport 15.00 Ljubite klasiko? 16.30 Pogled v deželo 17.00 Žandar merijska postaja Sualzenau 17.45 Kdo me hoče? 18.00 Nogomet 19.00 Avstrija danes 20.15 Lov za orjaškim diamantom, ameriški film 22.00 Čas vs liki 22.10 Večerni šport 22.50 Zgodba vrnitev domov 0.15 Nepremagljivi 12.00 - Napoved programa -12.15 -EPP - 12.30 - Morda ste preslišali -13.00 - Danes do 13 00 -13.40 - Naš zgodovinski spomin -14.00 - Loka v časopisku - 14.40 - Nasveti za hojo po hribih -15.00 - Dogodki danes jutri - 15.30 - Prenos dnevno-infor-mativne oddaje Radia Slovenija -16.00 - Napoved programa - EPP -16.10 - Razvedrilno popoldne -17.00 - športni utrinki - novice - obvestila -19.00 - Odpoved programa NEDELJA, 5. septembra 1993 PLAVA LAGUNA POREČ NUDI: POČITNICE V OBJEMU SONČNIH PO REŠKI H LAGUN PO POSEBNO UGODNIH CENAH 7-DNEVNI PAKET ARANŽMAJEV V TERMINU OD 11. 9. DO 18. 9.1993 * HOTELA LILA - pol penzion: 9.800 SIT po osebi * HOTELA DELFIN - pol penzion: 11.200 SIT po osebi * HOTEL MATERADA - pol penzion: 12.600 SIT po osebi Doplačilo za polni penzion je 2.100 SIT. * V CENO JE VKLJUČENO: 7 pol - oziroma polnih penzionov, turistična taksa in šola smučanja na vodi za otroke in odrasle. * VELIKI POPUSTI ZA OTROKE! TUDI D0100 %! EN OTROK V SOBI S STARŠI ZASTONJ! * INFORMACIJE: Vaša agencija ali Plava laguna Poreč, tel.: 0531/351-122, 351-822, fax: 0531/351-044 NOVO V KINU SOSTANOVALKA ameriška psihološka drama; gl. vloge: Bridget Fonda, Jennifer Ja son Leight K mladi in uspešni Allie (Bridget Fonda) se vseli Hedy (Jennifer Ja son Leight) in vse že kaže. da je izbirčna in sumničava Allie vendarle našla idealno sostanovalko. Sprva je vse v najlepšem redu, toda He dy začne kmalu posnemati njene obleke, njeno frizuro in tudi njen odnos do življenja. Ko Hedy prevzame celo njenega fanta, se začne pekel. KINO 4. septembra CENTER amer erot. drama NESPODOBNO POVABILO ob 17.. 19. in 21. uri STORŽIČ amer. akcij. krim. ŽIVI OGENJ ob 18. in 20. uri ŽELE ZAR amer. psih. thrill SOSTANOVALKA ob 18. in 20. uri DUPLICA amer. grozlj. HIŠA II. ob 18. uri. špan. kom. melodr. ZVEŽI MEI ob 20. uri ŠKOFJA LOKA amer. film OSTANITE ŠE NAPREJ Z NAMI ob 18. in 20. uri RADOVLJICA amer. kom. BEETHOVEN ob 18. in 20 uri 10.15 Živ, žav, ponovitev 11.05 Huckleberrv Finn in prijatelji, ponovitev nadaljevanke 11.30 Obzorja duha 12.00 Revija ljubljanskih zborov 92, 1. del 12.30 Domači ansambli: Ansambel Slovenija 13.00 Poročila 13.05 Trilletrine, nemški film 15.00 Tisočletje, ponovitev 16.00 Serenada za novčič, ameriški film (čb) 18.00 TV Dnevnik 18.10 Rečni kralji, avstralska nadaljevanka, 1/4 19.00 Risanka 19.20 Slovenski loto 19.30 TV Dnevnik 2, Vreme 19.55 Šport 20.05 Zrcalo tedna 20.25 "Nedeljskih 60 21.25 Preživetje v avstralski divjini, avstralska dokumentarna serija 22.00 TV Dnevnik 3, Vreme, šport 22.20 Sova; Ljubezen do Lidije, angleška nadaljevanka, 10/13, Reilly, vohunski as, angleška nadaljevanka 10.50 Ognjeno drevje Thike, angleška nadaljevanka 11.40 V pričakovanju 12.35 Sova, ponovitev 13.55 Športna nedelja: Lipica, posnetek 14.25 Lipica: EP v konjeništvu; SP v veslanju 17.30 Namizni tenis Acront - Euromirex Radom, posnetek iz Gornje Radgone 18.00 Namizni tenis: Pokal evropskih prvakinj; Olimpija : Belorusk, posnetek iz Ljubljane 18.30 Športni utrinki: Smučanje 19.30 TV dnevnik 19.55 Šport 20.00 Alpe - Donava - Jadran 20.30 Gospa Bovary, športni pregled 23.35 Kasaške dirke, posnetek z Brda 10.05 Hišni ljubljenci 10.30 Seza-mova ulica 10.30 Oddaja narodne glasbe 12.05 Plodovi zemlje, oddaja za kmetovalce 15.35 Pinocchio, serija za otroke 16.56 Opera box 17.25 Love Lotterv, britanski film 19.30 Dnevnik 20.10 Velike družine, serijski film 21.45 Glasba 22.35 TV dnevnik 23.00 Slika na sliko 0.00 Sanje brez meja 16.00 Športna nedelja 19.30 TV dnevnik 20.10 Dokumentarna serija 21.10 Ljubezen boli, serijski film 22.05 Nemoralna zveza, ameriški film 23.45 Šport 0.00 Horoskop 8.00 Nedeljski nagovor: Pater Benedikt Lavrih 8.15 RIS 9.00 Alica v čudežni deželi, 3. del risanega filma 9.30 Male živali 9.50 Charlie Chaplin, burleska 10.05 Ponovitev filma 12.00 Nedeljski nagovor: Pater Benedikt Lavrih 12.15 Helena, gledalci čestitajo in pozdravljajo 18.00 CMT 18.30 Rally: Pregled dosežkov v letošnji sezoni 19.00 Video grom 20.00 Tropska vročica, ameriška nanizanka 20.50 Reportaža 21.00 Pred poroto 21.20 Film 22.50 CMT CELOVEC SLOVENIJA 2 GOSPA BOVARY francoski barvni film; Isabelle Hupert, Christophe Malovoy in drugi; Emma Bovary, žena uspešnega podeželskega zdravnika, na bleščečem aristokratskem plesu zasluti, kakšno je "pravo" življenje. Vendar pa se ne more sprijazniti s tem, da so to zanjo le sanje. Domišlja si, da je "velika gospa". Življenje ji pestrijo ljubimci, dolgčas poskuša pregnati z zapravljanjem. Kmalu se znajde do vratu v dolgovih in v stiski, iz katere ji nihče noče ali ne more pomagati... 13.10 Zlata dekleta 13.35 Junak z majhnimi napakami, ameriški film 15.25 Voda, ogenj, zrak in zemlja 15.30 Pika Nogavička 16.00 Zgodbe iz 1001 noči 16.15 Ena, dva ali tri 17.10 Trdno v sedlu 18.00 Čas v sliki 20.15 Levji brlog 21.10 Vsakdanja zgodba 22.00 Bližnji posnetek 22.30 Leonard Bernstein - glasba kot darilo 23.55 Glasba ob koncu dneva 10.15 Karavana žensk, ameriški film 12.30 Pogledi s strani 13.00 Domovina, tuja domovina 13.30 Slike iz Avstrije 14.30 Vse okoli Dobrača 15.00 Športno popoldne 15.30 Svet pustolovščine 17.15 Klub za starejše 18.00 Policijska inšpekcija 2 18.30 Avstrija v sliki 18.55 Verska oddaja 19.30 čas v sliki 20.15 Gold finger, angleški film 22.05 Čas v sliki 22.15 Poklanjam ti zvezde 23.45 Fantastične zgodbe 9.00 - Napoved programa - radijski koledar - EPP - 10.00 - Kmetijska oddaja - 11.00 - Novice in dogodki - osmrtnice - obvestila - mali oglasi - 11.40 - Sprehod po kinodvora-nah - 12.00 - Nedeljska duhovna misel - 12.15 - EPP - 12.30 - Čestitke in pozdravi naših poslušalcev -13.30 - Nedeljsko popoldne Radia Žiri - vmes vreme - prometna varnost - kulturni kažipot - Loka v časopisju - glasbena lestvica 3x3-športni utrinki - 15.30 - Odpoved programa - PONEDELJEK, 6. septembra 1993 11.35 Hovl, angleška nanizanka 12.00 Divji svet živali, angleška poljudnoznanstvena serija 12.30 Znanje za znanje - učite se z nami 13.00 Poročila 13.05 Alpe - Donava - Jadran 13.30 Športni pregled 14.20 Kasaške dirke, posnetek iz Brda 15.55 Homo turisticus, ponovitev 16.25 Dober dan, Koroška 17.00 TV Dnevnik 1 17.10 Radovedni Taček: Morje 17.25 Otroci širnega sveta, ameriška dokumentarna nanizanka 17.50 Risanka 18.00 Regionalni studio Maribor 18.45 Pari, TV igrica 19.30 TV Dnevnik 2, Vreme 19.55 Šport 20.10 Gospodarska oddaja: Made in Slovenia 20.50 Omizje 22.15 TV Dnevnik 3, Vreme 22.32 Šport 22.40 Sova: Collins in Covvarda, angleška nanizanka; Reilly, vohunski as, angleška nadaljevanka 14.30 Forum 14.45 Utrip 15.00 Zrcalo tedna 15.15 Nedeljskih 60 16.15 Obzorja duha 16.45 Ljubezen da, ljubezen ne, ameriška nanizanka 17.10 Sova, ponovitev 18.50 Univer zitetni razgledi 19.30 TV dnevnik. Vreme 19.55 šport 20.06 Sedma steza 20.30 Zločin v ulici Hoddle, 1. del avstralsko makedonske drame 21.15 Konfliktne situacije, angleška izobraževalna oddaja 21.50 Pro et contra 21.50 Brane Rončel izza odra SLOVENIJA 2 ZLOČIN V ULICI HODDLE 1/2 del avstralsko makedonske drame; Melbourne, 9. avgusta 1987. Na videz mirno mesto v noči, ko navadni ljudje opravljajo čisto vsakdanja opravila. Nenadoma radio sporoči novico, ki življenje mnogih spremeni v moro. Na ulici Hoddle se je zgodil zločin. Iztirjenec se je zaradi nedoseženega cilja maščeval nad nedolžnim, nič hudega slutečim, mladim in mnogo obetajočim življenjem... Velika akcija policije, prijateljev in znancev počasi odstirajo tančico s strašne noči... SLOVENIJA 1 COLLINSOVAIN COWARD 1/8 del angleške nadaljevanke; Aristokratinja Piggie Glipin je naredila usodno napako: ljudem, ki jih je srečala na počitnicah, je dala svojo vizitko s pripisom, naj jo obiščejo v Londonu. Sploh si ni mislila, da bo kdo prišel... Ravno uživa nekaj prostih dni na Eaton Pla-ceu, ko s svoje plantaže gumi-jevca prispejo na obisk obupni Ladhurstovi. 19.30 TV dnevnik 20.10 Zakonski običaji, humoristična serija 20.40 Serijski film 21.35 Kronometer 22.05 Vrtinec, serijski film 22.55 Električni cowboy 23.25 Horoskop 10.05 Poletni šolski program 13.35 Zgodbe iz Monticella, serijski film 14.05 Poletni premor, ponavljalni program 16.10 Pet otrok in Peško, serija za otroke 16.45 Sončnik 18.06 Dokumentarna oddaja 18.36 Santa Barbara, serija 19.30 TV dnevnik 20.10 Hrvaška in svet 21.00 Hudič joka, ameriški film 22.35 Dnevnik II 23.00 Slika na sliko 0.00 Sanje brez meja 9.00 CMT 9.45 A shop 10.00 Ma-cNeil in Lehrer komentirata 11.00 Ponovitev filma 12.30 Sejemska reportaža 12.35 A Shop 17.45 Drugačen svet 18.30 A shop 18.45 Ponovitev dokumentarne serije 19.15 Sejemska reportaža 19.20 A shop 19.30 CTM 20.10 Poročila 20.30 Film 22.06 Upravljanje 22.35 5 minut za kulturo 22.40 Poročila 23.00 Drugačen svet 23.45 A Shop 0.00 CMT Hcmdl | Bahnhotstr. 20 [Tel. 9943-463-511566. PISARNIŠKA TEHNIKA TELEKOMUNIKACIJE VAŠA STROKOVNA TPGOVINA Z OSEBNIM SVETOVANJEM IN SERVISOM radio triglav Iz .01,5MHz KRANJSKA GORA 101,1 MHz BOHINJ 64270 Jesenice, čufarjev trg 4 Tel.: 064-861-433; 861-012 Fax: 064-861-302 LTH - ORODJARNA IN LIVARNA, d.o.o. 64220 ŠKOFJA LOKA, Vincarje 2 VABI K SODELOVANJU Vse tiste, ki želijo kreativno sodelovati pri razvoju orodij in livarskih izdelkov, vabimo na razpis za delovni mesti: 1. TEHNOLOG CNC OBDELAVE (CAM) Pogoji: - II. stopnja fakultete za strojništvo - 2 leti delovnih izkušenj na CAM ali - 1. stopnja fakultete za strojništvo - 5 let delovnih izkušenj, od tega dve leti na CAM - aktivno znanje nemškega ali angleškega jezika TEHNOLOG V SEKTORJU ZAGOTAVLJANJA KVALITETE Pogoji: - II. stopnja fakultete za strojništvo - 3 leta delovnih izkušenj ali -1, stopnja fakultete za strojništvo - 5 let delovnih izkušenj - poznavanje meril in merilnih metod ter kontrolnih tehnik - aktivno znanje nemškega ali angleškega jezika Delo bomo sklenili za nedoločen čas s poskusno dobo 3 mesece. Rok razpisa je 15 dni po objavi. Prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev sprejema: LTH -OL, d.o.o. KADROVSKA SLUŽBA 64220 ŠKOFJA LOKA Vincarje 2 (s pripisom: za razpis) 13.10 Tri ženske iz kioska 13.35 VValtonovi 14.20 Noč v Casablanci, ameriški film 15.40 Stan in Olio 16.00 Fračji dol 16.35 Kot pes in mačka 17.10 VVurlitzer 18.00 Čas v sliki 18.05 Mi 18.30 Dva Munchen-čana v Hamburgu 19.30 čas v sliki 20.15 Športna arena 21.08 Mojstri kuhaji 21.25 Perry Mason in svojeglava nuna, ameriški film 22.55 V lovkah oblasti, angleški film 0.06 Kletka, polna norcev 17.00 Zakladnica zemlja 18.00 Pri Huvtablovih 18.30 Ljaubezen na prvi pogled 19.00 Zvezna dežela danes 19.30 Čas v sliki 20.15 Varno je varno 21.08 Mojstri kuhajo 21.15 Kompas 22.00 Čas v sliki 22.30 Umetnine R&U d.o.o, Cankarjev trg 6,64220 Skofia Loka Tel.: 0641623-303 Telefonski aparati PANASONIC. Servis kombiniranih štedilnikov. Prodaja, servis in montaža bojlerjev. KINO 5. septembra CENTER prem. amer. psih. thrill. SOSTANOVALKA ob 17. in 21. uri, amer. erot. drama NESPODOBNO POVABILO ob 19. uri STORŽIČ amer. akcij. krim. ŽIVI OGENJ ob 18. in 20. uri ŽELEZAR špan. kom. melodr. ZVEŽI MEI ob 18. in 20. uri TRŽIČ prem. amer. erot. drame NESPODOBNO POVABILO ob 20.30 uri ŠKOFJA LOKA amer. film OSTANITE ŠE NAPREJ Z NAMI ob 18. in 20. uri ŽELEZNIKI amer erot drama SRAMOTA ob 20. uri RADOVUICA amer. kom BEETHOVEN ob 18. in 20. uri 12.00 - Napoved programa -12.15 -EPP - 12.30 - Morda ste preslišali -13.00 - Danes do 13 00 13.40 - Naš zgodovinski spomin -14.00 - Loka v časopisku - 14.30 - Devizni tečaj -14.40 - Tolar za knjigo - 15.00 - Dogodki danes - jutri - 15.30 - Prenos dnevno informativne oddaje Radia Slovenija -16.00 - Napoved programa - 16.15 - Otroški program -17.00 - Športne novice - obvestila -18.00 - Mladinski program - 19.00 -Odpoved programa - GLAS KINO 6. septembra CENTER amer. psih. thrill. SOSTANOVALKA ob 18 in 20 uri STORŽIČ Danes zaprto) ŽELEZAR špan. kom. melodr. ZVEŽI ME! ob 18. in 20. uri TRŽIČ amer. erot. drama NESPODOBNO POVABILO ob 20. uri 79 SZ V^,SIMONft H20 **«KO SOBOTO OPOIDNC N« HflOfU TRIGIBV *S€NIC€ A96.0 MHZ/ KENA AVBELJ - SVETOVNA PRVAKINJA V PADALSKIH SKOKIH Gost v jutrišnji oddaji Glasba je življenje ne bo politik, ne bo glasbenik, ne kulturnik, ampak športnica svetovnega slovesa. Irena Avbelj, sedemindvajsetletna Ljubljančanka, s® že osem let ukvarja s padalstvom, ne boste verjeli, tudi s Potapljanjem. Irena pravi, da je oba športa težko primerjati, vsak pa vsebuje veliko lepega. "Na zemlji," pravi Irena, pa sem tako ali tako vsak dan. Pojutrišnjem, v nedeljo, 5. septembra, se v Lescah obe-|* veliki letalski miting, kjer bodo sodelovali padalci, pričakujejo pa tudi skok z balona, jadralnega letala in seveda ^otornega letala. Med skakalci bo seveda tudi Irena, tako aa si lahko njen nastop pridete ogledat v živo - pa mojega Iudi, ampak ne s padalom... Zaključujemo nagradno igro SOLA, pivovarne Union in v sobotni oddaji Glasba je življenje, boste izvedeli, kateri srečnež bo s svojim spremljevalcem odpotoval na enotedenske počitnice v Španijo. Tedenski žreb pa je odločil tako: * uro Sola dobi Edita Špoler - Krieger iz Krškega : po dve majici Sola pa: Vera Grabner iz Celja, Metka Cesar |2 Radovljice, Irena Vidic iz Litije in Darinka Kralj iz Slovenj Gradca. Čestitamo! _ Gesli naše oddaje sta: Smeh dela dobro kri in Pesem Vas reši vseh skrbi, kar pomeni, da skušamo združevati Slrieh, humor, glasbo... v^Mladi violinist je pred koncertom šepetal svoji obože- 5raga> danes bom igral samo zate. " °h, počakaj še.%Morda bo pa še kdo prišel. Slišimo se v*jutrišnji oddaji Glasba je življenje, točno °Poldne na Radiu Triglav! Čav, čav! Gorenjci drevi na 24. festivalu ■ Ptuj '93 u*i* petek» septembra, ob rWg Se bo začel na Ptuju voi ?evni- Že 24. slovenski festi-, *" domače zabavne glasbe Ptuj !*3, ka bo razdeljen v dva vsebinska dela. Drevi bo nastopilo *ar, 31 ansamblov, ki so na reJšnjih festivalih dosegli vsaj ron m novi ansambli, ki so za o največjo manifestacijo domače S|asbe v Sloveniji uspešno opra-au predhodni javni avdiciji v h^ežu in Mali Nedelji pri Bukovcih. Deset ansamblov si je "*ed sedemnajstimi zagotovilo s|ppnico za Ptuj '93, med njimi ffl ansambel Planika iz Kranja, cna konkurenca. Podatek, da L na dosedanjih ptujskih festiva-■* nastopilo 249 ansamblov, pove Ansambel Planika iz Kranja, ki deluje poldrugo leto in pol leta v spremenjeni zasedbi bo po uvrstitvi v finale Števerjanskega festivala '93, igral tudi na osrednjem slovenskem festivalu domače glasbe na Ptuju '93. Na sliki: Cvka Dani Stražar in harmoni-r Boštjan Tišler. - Foto: Drago Papler širino ustvarjalcev narodnoza-bavne glasbe, ki je cenjena tudi v svetu; Nastopilo je tudi veliko gorenjskih muzikantov, nekaterim pa je bil Ptujski festival odskočna deska za uveljavitev in kasnejšo profesionalizacijo. Po daljši odsotnosti bo Ptujski festival neposredno prenašala Televizija Slovenija na drugem programu ob 21.30, to je v terminu Sobotne noči. Drago Papler Slovenija grand mix skupine Malibu Člani skupine Malibu: basist Sergej Geržej iz Sežane, bobnar Damjan Rebec iz Kopra, kitarist Miran Fakin iz Sežane, klaviaturist Sandl Čekada iz Ilirske Bistrice in pevec Marjan Uljan iz Ilirske Bistrice delujejo tri leta. Igrah so v različnih bendih, potem so se zbrali in odloČili za skupno pot ter se najbolj pripravljali s prvo kaseto in hitom Mi Primorci. Potem so pripravljali naslednjo avtorsko kaseto, vendar so jo odložili in se lotili najprej realizacije ideje o zbirki miksov 30 slovenskih uspešnih popevk, ki so izšle pri Založbi kaset in plošč RTV Slovenija, na kaseti z naslovom Slovenija grand mix. Projekt obsega venčke slovenskih hitov od leta 1960 pa do danes in nas popelje v čase nazaj, v obdobje zlate dobe slovenske popevke. Miks slovenskih uspešnic v produkciji Malibu predstavlja v osmih miksih večinoma s po štirimi skladbami, v dveh pa so po tri, povprečnega trajanja 5 minut slovensko zabavno glasbo. Izbor je bil narejen izmed sto skladb, posneli pa so jih sami glasbeniki, kar 25 pesmi je zapel pevec Marjan Uljan, ostale pa kitarist Miran Fakin in bobnar Damjan Rebec. Pri spremnih vokalih pa je pomagala Sendi Zupane. Malibujevci so sodelovali v televizijski oddaji Poglej in zadeni v Mariboru. S skladb Morje in sonce so uvrščeni tudi na festival Melodije morja in sonca '93 v Kopru. Njihov naslov je Skupina Malibu, Jelšane 66254, kontaktni telefonski številki pa sta (067) 88-560 in 81-965. Drago Papler NAMESTO YUG0V- SUZUKI! Kakorkoli ie, veliko Gorenjk in Gorenjcev se bivše drfave Jugoslavije kar pogosto spomni, ko sedajo v svoj avto znamke 101 ali Yugo katerekoli izpeljanke le in se s strahom podajo po vsakdanjih opravkih, kajti odslužena "Zastava" jim utegne crkniti vsak hip. Zima je pred durmi, novi renaulti, škode, korejci in japonvi pa predragi. Znamenita tovarna iz Kragujevca letos ni uspela izdelati še niti enega kompletnega avtomobila (sicer je o kompletnosti Zastavinih vozil ie nekdaj bilo teiko govoriti!). Posledica gospodarskih sanckij proti Srbiji pač. In zdaj so v Srbiji za pomiritev javnosti sporočili novico, da bodo v Zastavi izdelovali samuraje in vitare japonske tovarne Suzuki. To bo hec, ko bo s tekočih trakov v Kragujevcu (pravzaprav iz Zastavine tovarne v Ohridu) prišel prvi Suzuki in bo japonski kontrolor na vratih prebral: "Kakva meni plata, takva tebi vrata!" (Takih napisov so gorenjski lastniki Zastav v svojih avtih našli kar veliko). PODMORNICA ZA BLEJSKO JEZERO Ob informaciji o predvidenih nakupih orožja za potrebe slovenske obrambe (helikopterji, letala, vojaška ladja, itd.) se je iz naftalina spet pojavil star vic o podmornici za Blejsko jezero. Za tiste nejeverneže, ki potrebo po podmornici za Blejsko jezero (naslednja pa bo za Bohinjsko) jemljejo kot dober vic, naj spomnimo, kako prav bi prišla prejšnji teden, ko sta se po blejskem lepotcu v pletni vozila zunanja ministra Italije in Slovenije Andreatte in Peterle, če nič drugega, bi se lahko popeljala na otok v podmornici, varnostnikom pa bi močno odleglo. UČITELJSKE PLAČE Predvčerajšnjim se je srečno začelo šolsko leto .1993/94. Če se bo srečno tudi končalo (prejšnjemu je črn konec zaradi šolniškega štrajka manjkal le za las), si zdajle niti jasnovidke ne upajo napovedati. Gorenjski glas seveda stalno tleči nevarnosti nadaljevanja stavke šolnikov z objavo naslednjih podatkov ne želi prihvati olja: v letu 1992 je začetna letna plača srednješolskega učitelja (v Švici) znašala 39.370 dolarjev (USD, da ne bo nesporazuma). Začetna letna plača nemškega srednješolskega učitelja je bila lani 31.340 dolarjev, francoskega pa 27.677 dolarjev. Krepko zaostajajo angelski učitelji z vsega 16.963 dolarjev letne začetne plače. Za vsak primer omenjamo tudi indijsko (2.133 dolarjev) in pakistansko (1.537 dolarjev) izhodiščno letno srednješolsko učiteljsko plačo... TOREK, 7. septembra 1993 TV 1 10.40 Tedenski izbor 10.40 Pamet je boljša kot žamet 10.46 Klub klobuk na počitnicah 11.10 Univerzitetni razgledi 11.40 Konfliktne situacije: Starševstvo, angleška znanstvena oddaja 12.1» Zločin v ulici Hoddle. 1. del avstralsko makedonske drame, ponovitev 13.00 Poročila 13.46 Sobotna noč, ponovitev 16.05 Sedma steza 16.25 Mostovi 18.00 TV Dnevnik 1 17.10 Pozabljena zgodba, ameriška igrana serija 17.35 Snorčki, ameriška risana nanizanka 18.00 Regionalni studio Koper 18.45 Pari, TV igrica 19.15 Risanka 19.30 TV Dnevnik 2, Vreme 19.55 Šport 20.05 Žarišče 20.45 Magija + Moda 21.40 Kronika, kanadska dokumentarna serija 22.15 TV Dnevnik 3, Vreme 22.36 Šport 22.40 Sova: Će ti misliš, da imaš težave..., angleška nanizanka; Reillv, vohunski as, angleška nadaljevanka kumentarna serija 21.05 V prvem planu 22.36 Dnevnik II 23.00 Slika ma sliko 0.00 Sanje brez meja 15.55 Tenis, posnetek iz New Vorka 16.45 Gospodarska oddaja 17.25 Sova, ponovitev 18.45 Iz življenja za življenje: Da ne bi bolelo 19.30 TV dnevnik, Vreme, šport 19.56 Šport 20.00 Poslovna borza 20.10 A. Bojarska - J. Lomnicki: Modže-jevska, poljska nadaljevanka 21.35 Osmi dan 22.25 Videošpon 23.05 Svet poroča TV 1 10.05 Poletni šolski program 13.35 Zgodbe iz Monticella. serijski film 14.05 Poletni premor, ponovitev oddaj 16.10 Dan, ko je Anton..., serija za otroke 18.06 Izobraževalna oddaja 18.35 Santa Barbara, serijski film 19.30 Dvenik 20.10 Tuja do 19.30 TV dnevnik 20.10 To je ljubezen, humoristična serija 20.40 Tako, da se ve, serija 21.05 Serijski film 21.55 Dramski spored 22.50 Jazz 23.20 Horoskop foto bobnar 9.00 CMT 9.46 A shop 10.00 Macne il in Lehrer komentirata, oddaja v angleščini 11.00 Ponovitev filma 12.35 Sejemska reportaža 12.40 A shop 17.45 Drugačen svet 18.30 A Shop 18.45 Jazzbina 19.20 A Shop 19.35 CMT 20.10 Poročila 20.30 Po letni ciklus slovenskega filma 22.00 Jazzbina 22.35 5 minut za kulturo 22.40 Poročila 22.55 Drugačen svet 23.40 A shop 23.55 CMT mVSTRIJAl 13.10 Tri ženske iz kioska 13.35 VValtonovi 14.20 Zeleni moški, britanski film 15.35 Sedma celina 16.00 Garfield in prijatelji 16.35 Kot pes in mačka 17.10 VVurlitzer 18.00 Čas v sliki 18.30 Dva Munchenčana v Hamburgu 19.30 Čas v sliki 20.00 Šport 20.25 Univerzum 21.00 Ani mo 21.07 Pogledi s strani 21.20 Silhueta, ameriški film 22.45 If, butan ski film 0.35 V lovkah oblasti TV AVSTRIJA 2 15.40 Serenadni koncert 16.20 Za kladnica Avstrija 16.40 Čas v sliki od začetka 16.45 Verstva sveta 17.30 Orientacija 18.00 Pri Huxta blovih 18.30 Da ali ne 19.00 Zvezna dežela danes 19.30 Čas v sliki 20.15 Parada popevk ob Klopinskem jezeru 21.07 Reportaža iz tujine 22.30 Klub 2 0.00 Nepremagljivi NAGRADNA IGRICA ČUKI IZGUBILI Predvčerajšnjim je ekipa Radia Kranj odigrala dve tekmi v malem nogometu na kranjskem športnem stadionu. Obakrat je odlično sodil Janez Bartol. V prvi predvčerajšnji tekmi so kranjski radijci premagali glasbenike ansambla Spin s "teniškim" rezultatom 6:0, zatem pa so po trdem boju uspeli premagati še čuke s 5:4. Prihodnjo sredo, 8. septembra, ob 17. uri bo tekma v malem nogometu med ekipama ansambla California in Radia Kranj (na kranjskem stadionu). In še obljubljeno nagradno vprašanje: Kdo je predvčerajšnjim igral v nogometni ekipi ansambla Čuki? Dovolj je, če napišete vsaj enega igralca! Dopisnice pošljite do 8. septembra na Gorenjski glas, 64000 Kranj, Zoisova 1 ali na Radio Kranj, Slovenski trg 1. Med pravilne odgovore bosta Gorenjski glas in Radio Kranj razdelila štiri lepe nagrade. radio triglav 96,0 MHz '101,5MHz KRANJSKA GORA 101.1 MHz BOHINJ 64270 Jesenice, čufarjev trg 4 Tel.: 064-861-433; 861-012 Fax: 064-861-302 12.00 - Napoved programa 12.15 -EPP - 12.30 - Morda ste preslišali -13.00 - Danes do 13.00 13.40 - Naš zgodovinski spomin -14.00 - Loka v časopisku 14.30 - Devizni tečaj -14.40 - Minute za sindikat - 15.00 -Dogodki danes - jutri - 15.30 - Prenos dnevno informativne oddaje R Slovneija -16.00 - Napoved progra ma 16.30 - EPP 17.00 - Novice športni utrinki - obvestila - 17.30 -Za ljubitelje narodno zabavne glasbe - 18.00 - Aktualna tema -19.00 -Odpoved programa - KINO 7. septembra CENTER amer psih thrill. SOSTANOVALKA ob 18. in 20. uri STORŽIČ in ŽELEZAR Danes zaprto! TRŽIČ prem. amer. erot. drama NESPODOBNO POVABILO ob 20. uri ŠUŠTARSKA NEDELJA TRŽIČ, 59.1993 ŠUŠTARSKI SEMENJ-RAZSTAVE - MODNE REVIJE- ŠPORTNO- KULTURNE PRIREDITVE-VESELICA UGODNO LETOVANJE TUDI SEPTEMBRA V PUU IN MEDULIN! HOTELI I1M APARTMAJI Pričakujejo vas hoteli z bazeni: MEDUUN, MUTILA in SPLENDID - B kategorije, ter BRIONI - A kategorije Od 1. septembra naprej - bivate 7 dni, plačate 5 dni. V apartmajih HORIZONT - Zlatne stijene, od 12. septembra naprej - bivate 7 dni, plačate 5 dni. Omenjeni popust vam priznavamo, če boste rezervirali v oddelku za marketing, kamor pošljite priloženi kupon. Izkoristite lahko le en popust. KUPON ZA POPUST INFORMACIJE IN REZERVACIJE ODDELEK ZA TRŽENJE 52000 PUU A. Smargelia5, Hrvaška Tel.: 052 23-811,24-093 POTUJTE Z VLAKOM Statistika je neusmiljena: povprečen državljan zahodnoevropskih držav se letno več kot tridesetkrat pelje z vlakom, povprečen Slovenec pa vsega šestkrat. V tej statistiki zelo kvarno vplivajo Kranjskogorci in Tržičani, ki od leta 1965. nimajo več železniške proge. Ob tem, ko so Slovenske železnice predvčerajšnjim podražile vozovnice na potniških vlakih za 10 odstotkov, se trudijo popraviti številke o prepeljanih potnikih. Tudi s tem se bomo približali Evropi. Za začetek predlagamo, da se iz statističnih izračunov izloči vse prebivalce tržiške občine, Poljanske in Selške doline, Mojstrano, Kranjsko Goro itd., pa bo cifra takoj lepo zrasla. Takrat pa Slovenske železnice mimogrede lahko izpeljejo letos spomladi predlagano ukinjanje nekaterih potniških vlakov na gorenjski progi, ki so ga gorenjski župani komajda uspeli zadržati... Organiziramo tečaj cestnoprometnih predpisov v GASILSKEM DOMU NA TRATI s pričetkom 7. septembra 1993. Praktična vožnja na vozilih OPEL CORSA, GOLF in motorno kolo MZ. Posebna ugodnost: Prevoz kandidatov na tečaj CPP iz smeri: Reteč, Bitenj, Podlubnika m Zabnice. INFORMACIJE: Tel.064/631-729 TERME TOPOLŠICA izjemno ugodna ponudba SEPTEMBER 7 dni SAMO 299 DEM 10 dni SAMO 396 DEM 10-dnevno bivanje -11. dan poklanjamo V CENO JE VKLJUČENO: 7 ali 10 polnih penzionov v 1/2 sobi v hotelu Vesna neomejeno kopanje v termalnem bazenu s teraso krajši izleti v okolico, zabavne prireditve meritev krvnega tlaka in telesne teže vsak dan rekreacija pod strokovnim vodstvom v bazenu in telovadnici 1 x zdraviliška storitev pogovor pri zdravniku animacija POPUSTI IN UGODNOSTI: - 10-dnevno bivanje -11. dan zastonj - otroci do 5 let brezplačno bivanje - 50% popusta za otroke do 12. leta - 30% popusta za otroke do 15. leta - drugi otrok do 12 let 60% popusta, do 15 let 40% popusta UPOKOJENCI: 10% popusta i OBROČNO OD^ " I INFORMACIJE: Terme Topolšica, Hotel Vesna, Topolšica 77 REZERVACIJE: Tel. 063/892-120/141/049, fax: 063/892-212 TOKRAT ŠUŠTARSKA KRIŽANKA Danes se v Tržiču začenja del prireditev v okviru letošnje ŠUŠTARSKE NEDELJE, še več prireditev bo jutri in v nedeljo, v najmanjši gorenjski občini pa se bo dogajalo marsikaj: šuštarski semenj v nedeljo, modne revije jutri in pojutrišnjem v tržiškem Cankarjevem domu (kinodvora-na), več razstav, dve šuštarski veselici in še kaj. Turistično društvo Tržič, ki je organizator prireditev ŠUŠTARSKA NEDELJA '93, je pripravilo tudi nagradno križanko v Gorenjskem glasu, ki jo rešite tako, da s pomočjo črk na oštevilčenih poljih sestavite nagradno geslo (ki je hkrati tudi iskreno povabilo!). Vpisano geslo na kuponu pošljite do četrtka, 9. septembra, na naslov: GORENJSKI GLAS, 64000 Kranj. Rešitve lahko oddate tudi na stojnici Turističnega društva Tržič pojutrišnjem na šuštarskem semnju (v križišču pri avtobusni postaji v Tržiču), kot vselej pa tudi v pisarnah TD Cerklje, TD Jesenice, TD Skofja Loka ali v naš nabiralnik v avli poslovne stavbe Zoisova 1 v Kranju. V žrebanju 9. septembra ob 8. uri bodo upoštevane vse rešitve, ki bodo dotlej prispele, razdelili pa bomo 10 darilnih šuštarskih paketov Turističnega društva Tržič in 5 nagrad v vrednosti po 1.000 tolarjev Gorenjskega glasa. JANEZ, IVO IN ŽIGA V IGRALNICI Včeraj je natanko ob 8. uri komisija bralcev Gorenjskega glasa opravila žrebanje prispelih rešitev križanke iz 66. številke Gorenjskega glasa. Očitno je bila križanka HIT Casino Kranjska Gora (to je bilo tudi nagradno geslo, ki ga je bilo potrebno sestaviti iz oštevilčenih polj v križanki) kar trd oreh, saj smo našteli vsega 971 prispelih rešitev. Žrebal je Drago Jeglič, sreča se je tokrat nasmehnila naslednjim: 1. Janez Mauser, Mencingerjeva 3, Kranj (prejme 50.000 ITL v igralnih žetonih HIT Casino Kranjska Gora) 2. Ivo Trebar, Benedikova 40, Kranj; 3. Žiga Hribar, Alpska 5, Bled (prejmeta vstopnici za HIT Casino Kranjska Gora, žetone v vrednosti 5.000 ITL in koristita 30-odstotni popust v Restavraciji Relax) 4. - 6. Slavko Hribar, Podlubnik 161 Šk. Loka; Bojan Jerič, Gradnikova 101, Radovljica; Marjan Štrukelj, Retnje 30, Križe; Mojca Jošt, Poljšica 16, Podnart (prejmejo darilo Gorenjskega glasa - Glasovo majico). NADARJENI NEUREJENI UMETNIKI DIFERENCIALNI KVOCIENT IGRALKA EKBERG ĆRNPRAH KI NASTAJA PRI IZGOREVANJU 4* NAGLAVNA ŽUŽELKA AM PEVEC INIGR FRANK GL MESTO JEMENA 20 TT W ORIG KRAT AMER DRŽAV 25 SINJSKA VITEŠKA IGRA MESTO V SREMU 14 16 11 m ^i?** 32 ft T6vaRna| RAČUNAL NIKOV 36 37 STARO- g SLOVAN EKSPLOZ TELO RIMSKI KRALJ RTV JUŽNI SPANUI RTV NOVINARKA BAS SLOV POČIVALIŠČE MRTVIH TESNILNA PRAŠIČJA BOLEZEN ZDRAV RASTLINA IZRAELSKI PREROK VULKAN NA SICILIJI KRAJ PRI TRSTU 29" 21 PROSTOR, POVRŠINA 2T 23 PEVEC PRESLEY NEKD SLOV POLITIK MIHA 2T 33 10 13 3T PREBIVALKE EVROPSKE OTOČNE DRŽAVE NIKOLA ŠPEAR HUMORISTKA PUTRIH J? EGIPTOVSKI VOJAK FR KIPAR AUGUSTE 39 MESTO V AVSTRUI DROBNA SLADKOVODNA RIBICA SLADEK GOZDNI PLOD 19 PREVAL V JULIJSKIH ALPAH 12 24 JANEZ JALEN ENA OD CELIN 38 IVAN KUHEU GORSTVO NA tlADŽARSKEfc IME VEČ PAPEŽEV REKA V RUSUI LATINSKI VEZNIK BIVALIŠČE IME PEVCA LESKOVAR 11 ZAČETNO DEJANJE LEVI P« VOLGE 22 4 MISELNA IGRA 3T GRŠKI POTUJOČI PEVEC OBREDNA NARAMNICA 26 15 ARAMEJS*1 BOG NEVIHTE 35 1 2 3 4 5 6 7 8 9 10 i 11 12 13"" u 15 16 17 1 18 2č 21 ; 22 23 24 251 26 n 28 29 30 31 32 ; 33 34 ' 35 38 3? 38 39 __ DRAGO PAPLER Harmonični zven citer Mihe Dovžana Štetni slovenski citrar Miha Dovžan daje slovenski narodni HLnarodnozabavni glasbi svoj značilni pečat že 35 let. V Syoji ustvarjalnosti je š citrami iskal in našel svojo izvirno Ogjpdnozabavno ansambelsko obliko z osnovo v ljudski fljasbi in štiriglasnirn prepevanjem ter jo za eksperiment fjosnel tudi z godali. S citrami je obogatil sedem filmov, med katerimi je najbolj znana scenska glasba filma Cvetje v Igseni. Rad je prisluhnil idejam drugih glasbenikov»in žgdeloval tako pri narodnozabavnih ansamblih kot pri pop Skupinah ali pevcih zabavne glasbe. V zadnjem obdobju pa SfLJe vrnil k ljudski glasbi, posnel je tri kasete s to vsebino v IPAtrumentalni obliki ali z različnimi opernimi in ljudskimi figvci, najnovejši posnetki za uredništvo narodnozabavne SJasbe Radia Slovenija pa so nastali z Avsenikovo pevko Jožico KaliŠnik. Oktobra se obeta nov izziv: živo igranje na £ji[e v ljubljanski Drami, v predstavi Milana Jesiha Ljubiti... Miha Dovlan, ob porajanju fovokomponirane narodnozabavne glasbe, ste nam ponovno odkrili milozvočne zvene pozabljenih citer in sproiili zanikanje zanj... . Starejši citrarji, veliko jih je bilo J2 Tržiča, so v glavnem igrali doma, niso snemali, jaz pa sem J prvi odločil za snemanje in v dolgoletnem ustvarjanju posnel yeč kot 350 ansambelskih skladb )n številne ljudske pesmi, ki so PPle na več kot 45 ploščah in Kasetah." Rojeni ste v Ljubljani, po rodu Pa iz Trliča. Tam ste se tudi prvič SreČali s citrami; kaj vas je pri njih 'oko prevzelo? . Ko sem prihajal k dedu v Tržič !n okolico sem bil navdušen nad 'Kranjem tržiških citrarjev. Citre ?° bile moj družinski inštrument ln po mamini želji sem se jih začel učiti pri šestih letih, prva znanja pa sem dobil od upokojena železničarja Janka Lotriča." gkub* m ste za^en svojo "Let P°t? rf. 19*8 sem prvič nastopil v raaijski oddaji Pokaži, kaj znaš Kot 15-letni fant, leto dni kasneje sva z bratom Ivetom, ki igra jdtaro, že ustanovila ansambel. K zasedbi sem povabil vokalni fvintet bratov Pleško iz Škofje f-°ke. Odzval sem se na povabilo Jj1 se lotil povsem novega pobočja ter posnel glasbo za tele-Jjzijski film Jeprški učitelj (1959). Ker se je ansambel šestih pevcev °ratov Pleško razšel, sem iskal ?ove pevce, dobil kvartet brez "ftena, v katerem so peli Stanka Kovačič, Rado Kokalj, Tone °laznik in Peter Ambrož. Nare-PU smo nekaj posnetkov, ker pa Je bil sestavljen iz pevcev različen ansamblov, sem iskal svoje Pevce - klapo, ki bi bili blizu 'judski pesmi, ker sem bil izredno navdušen nad petjem Fantov na J^si. Najbližji jim je bil vokalni kvintet Gorenjci iz Naklega pri Kranju s svojim štiriglasnirn pe-yem, ki je svojimi glasovi odlično 2venel k citram." Jzvirna zasedba z osnovo v lludski glasbi in štiriglasnim prelivanjem vokalnega kvinteta Gorenjci se je potrdila in postala Pfe priljubljena? , Bila je zelo blizu ljudski pesmi, Kl mi je bila pri srcu že od vsega 2ačetka, zato sem z Gorenjci yztrajal in ljudje so nas lepo sPrejeli. Kasneje, po dveh letih ^em vzel v sestavo še pevko |vanko Kraševec, ki je razgibala to moško druščino ter malo Popestrila našo sestavo in uspeh Je bil tu. Ko se je podala na Profesionalno pot z Alpskim kvintetom, jo je nadomestila ^•ka Cvetežar, zatem Meta ">alus, ki se ji je kasneje v duetu Pridružila še Marta Stare." Dejansko ste podirali določene lorme, saj so takrat obstajali aomači ansambli le s harmoniko v triu ali kvintetu, ansambel Mihe "oviana s citrami pa je bil nekaj "ovega, drugačnega? - . Mnogi so se čudili zasedbi s c,trami brez popularne harmo-n,ke, saj je bil takrat prvi takšen ansambel. Bil sem trmast in ^trajal z ansamblom, ki ni bil Komercialen in je imel zvest Krpg poslušalcev. Namreč citre so celovit inštrument, imajo spremno in melodijo." Čeprav ste v določenih aranlma-IV} dodajali tudi vložke s harmoniko? Zvok je želel popestriti, iskal ^rn harmonikarja in ga dobil v ožetu Burniku, s katerim sva potem tudi dolga leta sodelovala, dokler ni odšel med profesionalce na tuje." V okviru eksperimentiranja je ansambel dobil širšo dimenzijo z godali? "Ansambel sem razširil, okrog leta 1974 sem posnel tudi ploščo z malim godalnim orkestrom z naslovom Pot do srca in ta mi je še danes zelo pri srcu, čeprav je ljubljanski Radio ni vzel v arhiv in melodije v predvajanje." Katere so tiste večne melodije, uspešnice? "Veliko uspešnih skladb sva napisala z bratom Ivetom: Moravska dolina, Moj oče, Šopek Jasmina, Moj vojak, Kupite rože, Dimnikar, Zaljubljen par, Srne, Ujemi me, Dobra volja, Jutro v planinah, Sreče ne moreš kupiti, Pri naši mami, Ljubi me, ne ljubi me in druge. Med planinci so še posebej priljubljene skladbe Marjana Perka iz Tržiča Tam, kjer visoke so planine, Zelenica itd." Nekaj vil, med njimi naprimer Stari mlin, je tudi delo Slavka in Vilka Avsenika? Miha Dovžan s citrami "Kot producent in urednik pri Glasbenem založništvu Helidon je Vilko Ovsenik ansambel us-merjal,'lda je končna pesem dobila želeno kvaliteto in obliko. Pomagal je pri snemanjih in aranžmajih ter večkrat prišel na naše vaje in pilil ansambel. Z bratom Slavkom sta občasno odstopila kakšno vižo, ki se jima je zdela primerna za izvedbo s citrami" Kako so nastajale vaše skladbe, kdo je prispeval simpatična besedila? "Skladbe komponiram sam, nekaj uspešnic je zložil brat Ive. Pridobili smo kvalitetne avtorje besedil. Zelo smo bili povezani s pesnico Svetlano Makarovič, ki nam je napisala ogromno besedil, sodelovali smo z Marjanom Staretom, Ivanom Sivcem, včasih je kaj lepega napisal tudi Lev Svetek, pa Gregor Strniša, Ervin Fritz ter drugi." Miha Dovžan, z vokalnim kvintetom Gorenjci ste zelo plodno sodelovali in bili navezani drug na drugega, kakšne spomine imate na sodelovanje? "Dolga leta smo prebili skupaj, veliko nedelj na koncertih, tudi po štiri nastope na dan, več kot sto koncertov na leto. Sodelovanje z njimi mi je v zelo lepem spominu. V vokalnem kvintetu Gorenjci so peli: prvi tenorist Mirko Poličar, drugi tenorist Janez Šter, drugi basist Stane Novak, drugi basist Valentin Slovenski citrar Miha Dovžan in pevka Jožica Kališnik Zelnik in baritonist Janko Poličar. Po tragični nesreči leta 1984 {'e Janka Poličarja nadomestil 7ranci Šarabon, zaradi bolezni sta prenehala prepevati Valentin Zelnik iz kasneje še Stane Novak; zamenjala sta ju Milan Križaj iz Strahinja in Franci Grandovec iz Križev. Pri aranžmajih je pomagal Tine Zelnik, duša kvinteta Gorenjci in velik organist, ki je s svojimi harmonijami tudi veliko pripomogel h kvalitetni izvedbi." Kakšen je glasbeni opus ansambla? "V 28 letih smo z ansamblom posneli 33 velikih plošč (kaset) in 14 malih plošč. Ansambel s citrami ni imel takšnega masovnega odziva kot drugi ansambli, ki so igrali tudi po veselicah, ker smo bili vedno bolj koncertni komorni ansambel, smo pa imeli zveste poslušalce. Ansambel je deloval na amaterski podlagi m kot nekomercialen zdržal dolgo dobo, ker nas je družila prava ljubezen do glasbe..." Prepotovali ste tudi kar nekaj tujih drlav, bili ste na turnejah, gostovanjih? "Ansambel je nastopal po Evropi, bili smo prvi ansambel, ki je šel na turnejo med naše izseljence na Švedsko (leta 1973), gostovali smo v Nemčiji, Avstriji, nastopih smo na svetovnem mladinskem festivalu v Bolgariji, gostovali v- Italiji... Kasneje sem bil dvakrat v Ameriki, pred petimi leti sva s harmonikarjem Vitalom Ahačičem, ob organizaciji njegove sestre Marije Ahačič - Pollak nastopila za ameriško občinstvo. Vsak čas ima svojo glasbo in zven našega ansambla je nekako preživet. Na Alpskem večeru '88 na Bledu smo imeli z ansamblom zadnji nastop. Gorenjci nadaljujejo uspešno pot v prvinski ljudski pesmi, jaz pa tudi naprej s citrami delujem po mi, ki žal tako hitro tonejo v pozabo. Vzporedno ob ansamblu sem že prej sodeloval s še mnogimi drugimi pevci od zabavne glasbe do narodne glasbe. Na prvi kaseti sem z znanim harmonikarjem Vitalom Ahačičem spremljal baritonista Toneta Kozlevčarja, na drugi plošči je ob citrah pela operna pevka Zlata Ognjanovič. Tretji projekt slovenskih ljudskih pesmi je bil naslovljen po Ipavčevi pesmi Slovenec sem, tako je mati d'jala. Na kaseti je združeno najkvalitetnejše petje od profesionalnega do ljudskega. Pravo ljudsko bogastvo sem črpal iz različnih zborovskih skladb, peli 6a so jih operna pevca Raj ko [oritnik in Zlata Ognjanovič, duet Meta Malus in Marta Stare in vokalni sekstet deklet iz Bukovice. Slovenska pesem je narodova duša in slovensko pesem moramo gojiti, saj je to eden od pogojev za ohranitev slovenskega naroda." Z zvenom citer ste bogatili tudi nekatere farne? "Ob že omenjeni drami Jeprški učitelj sem s citrami sodeloval pri drami Razvalina življenja, Deček s Sotle ter filmih Cvetje v jeseni, Moja draga Iza, Vlak proti jugu in ameriškem filmu Potuhnjeni odmevi." Miha Dovlan, srečujeva se na vilarskih prireditvah v Kamniku, v Mengšu, na Dolskem, v Mariboru... nasploh se radi udeležujete prireditev in povezujete glasbenike ter s tem tudi predstavljate citre kot zanimiv inštrument? "Redno se udeležujem citrarskih srečanj, nazadnje sem sodeloval pri predstavitvah knjige Ivana Sivca Jutro ob kresu, kjer se mu je pridružila Avsenikova (studijska) pevka Jožica Kališnik. Posnela sva že nekaj skladb, jeseni pa bova nadaljevala s sistematičnimi snemanji za radijski arhiv in sicer povsem narodnih pesmi in novokomponiranih skladb, ki bodo zvenele narodno. Če bo nastala iz posnetkov tudi kaseta, še ni jasno. V prihodnje se bom ukvarjal pretežno z ljudsko glasbo. Radijska produ-centka za narodno glasbo Jasna Vidakovič pravi, da so mi vrata Radia Slovenija odprta, da lahko snemam za arhiv, kolikor hočem. Življenjski moto pa mi je že vseskozi, da bi citre živele naprej in se ohranile." Miha Dovlan, tudi z zvokom citer ste radi sodelovati z različnimi izvajalci in pri različnih projektih? "Sodeloval pa sem z igralcem Borisom Cavazzo, Olivero Katarino, Arsenom Dedičem, Zdrav-kom Čoličem... S citrami sem sodeloval pri ansamblih Borisa Kovačiča, Lojzeta Slaka, Jožeta Burnika, Alpskega kvinteta, CIK." Ansambel Mihe Dovžana v najplodovitejših letih Sloveniji, pa tudi Avstriji. Prav zaradi sprememb trendov, sem rad delal z mladimi glasbeniki, ansambli, ročk skupinami, da sem citre predstavil tudi mladim ljudem." V zadnjem času ste posneli veliko slovenskih ljudskih pesmi, v ljudskem zvenu, ki je bil vseskozi v podzavesti. Ob posnetkih so izšle le tri verzije kaset, ob spremljavah citer z znanimi slovenskimi pevci? "Želim, da citre ostanejo med ljudmi, zato sem posnel z navadnimi citrami na resonančni mizi veliko slovenskih narodnih pes- Potem pa ste šli tudi naprej v zabavni zven? "Z zvenom citer sem obogatil skladbe pevcev in skupin zabavne glasbe Duo Kora, Randez voues, Marjana Smodeta, Don Juan, Jožeta Skubica, Vlada Kreslina in Helene Blagne. Na Loj trci domačih '90 v Celju sem nastopil skupaj s skupino Don Juan. Počutil sem se kot ata, ki je na oder pripeljal štiri sinove. Vendar smo se ujeli in uveljavili nov poskus združitve zabavne glasbe s citrami. Imam tudi nadebudnega sina, ki je star nekaj čez 20 let. V dolgoletni Poziv k političnemu razumu V splošni zagnanosti po privatizaciji vsega se je država pred dvema letoma odločila za PRIVATIZACIJO DRUŽBENIH STANOVANJ (prodajo - odkup) ln v ta namen je bil sprejet tudi stanovanjski zakon. Ker se pa dveletno obdobje za možnosti odkupa družbenih stanovanj končuje (18. oktobra 1993) ln ker so v tem času postajali vse bolj glasni stanovalci -imetniki stanovanjske pravice v nacionaliziranih stanovanjih, ki lih je stanovanjski zakon v smislu enakovredne možnosti odkupa stanovanj nasproti imetnikom stanovanjske pravice v družbenih stanovanjih diskriminira!, je bilo treba ukrepati. Resorno ministrstvo je pripravilo predlog spremembe stanovanjskega zakona, po katerem bi se izvedla PRIVATIZACIJA ZASEBNIH (NACIONALIZIRANIH) STANOVANJ ali grobo povedano; lastniki nacionaliziranih najemnikov naj bi bili teko rekoč "prisiljeni" reševati stanovanjski problem lastnikov teh stanovanj, še preden bi jih po Zakonu o denacionalizaciji dobili vrnjene in tako pripomogli, da bi si država na njihov račun dvakrat umila roke. Predlog povzroča mnogo razburjenja med razlaščenci oz. lastniki nacionaliziranih stanovanj in tudi med drugimi "denacionalizacijsko" neprizadetimi ljudmi, saj odločitev vlade, da ga posreduje v sprejetje državnemu zboru, kaže, da hoče država še rthprej razpolagati z lastnino, ki je zasebna ne pa družbena!, a jo je po l. 1945 nacionalizirala oz. zaplenila takratna oblast. Vlada Slovenije je predlog za spremembo stanovanjskega zakona obravnavala na svoji seji 15. julija 1993 in ga tudi sprejela ("rešitev, ki jo je vlada končno našla in ki bo po besedah ministra za okolje in prostor Mihe Jazbinška sprejemljiva za najemnike v nacionaliziranih stanovanjih in dovolj vabljiva za nove lastnike", Delo 16. julija 1993). Z odločitvijo, da sprejme tak predlog, se je vlada Slovenije uvrstila med AGENCIJE ZA NEPREMIČNINE, saj ponuja možnosti za odprodajo nacionaliziranih stanovanj, za kar pa je lastniki teh stanovanj niso niti prosili, niti pooblastili. Komu, kdaj in če sploh bodo lastniki odprodajali stanovanja, potem ko jih bodo najprej izpraznjena dobili nazaj, se vlade Slovenije, še posebej njenega ministrstva za okolje in prostor ne tiče, zelo pa se vlade Slovenije tiče Zakon o denacionalizaciji, ker mora (bi morala) njegovo pospešeno izvajanje zagotavljati, spremljati in nadzorovati do dokončne vrnitve vsega nasilno odtujenega premoženja. Neizpodbitno je, da je Zakon o denacionalizaciji sprejet in da ga je država dolžna izvajati. To pa pomeni čimprejšnjo in dosledno vrnitev vsega razlaščenega premoženja, torej tudi stanovanj lastnikom, ki so znani oz. njihovim naslednikom (dedičem), še preden bi ga država oz. zavezanci ponovno nacionalizirali, saj tega sploh ne skrivajo. Tudi predlog za spremembno stanovanjskega zakona, prav nič zavit v celofan, pomeni to! Tako lahko le kar na osnovi tega predloga (da o najavljenih namerah Zdrulenja kmetijstva in agrolivilstva, ki ga zastopa predvsem socialistični kmetijski lobbv, da bo drlavnemu zboru predlagalo spremembe Zakona o denacionalizaciji in Zakona o zadrugah niti ne govorimo) sklepamo, da hoče nova drlava Slovenija nadaljevati s PREMOŽENJSKIM IN ETNIČNIM ČIŠČENJEM, ki ga je začela boljševistična oblast po l. 1945 (etnično čiščenje zato, ker se po izkušnjah razlaščencev v postopkih denacionalizacije mnogokrat ustvarjajo namerni zapleti v drlavljanstvih Slovncev, ki so bili po odvzemu premolenja pregnani v tujino, se oporeka njihovemu (takrat jugoslovanskemu) drlavlja-nj-stvu v času odvzema premoŽenja ali celo nedozakano trdi, da se je (kakšen) razlaščenec odpovedal našemu (jugoslovanskemu) drlavljanjstvu, in da mu zdaj kot tujemu drla-vljanu ne pripada pravica do vrnitve premoženja!). Škandalozne "rešitve" novega 125. člena stanovanjskega zakona, obdelane v treh variantah (modelih!), rešitve, ki legalizirajo "premoženjsko čiščenje", so žaljive tako za razlaščence - lastnike stanovanj kot za najemnike stanovanj (in ne nazadnje za vse Slovence), saj so eno samo barantanje in umivanje rok tistih, ki so bili in so še vedno dolžni poskrbeti za človeško dostojne, civilizirane in obojestransko zadovoljive rešitve. Ni mogoče verjeti, da se je lahko tak predlog sploh pojavil na papirju, še manj pa je mogoče verjeti, da je lahko takšno besedilo obravnavala in sprejela naša vlada z namenom, da ga posreduje državnemu zboru v sprejetje! Dokaz več, da se leta 1993 v Sloveniji še vedno rolamo po STARI SCENI! Naj zaključim: poziv k političnemu razumu je poziv drlavnemu vodstvu proti izdelovanju in sprejemanju zakonov po znanih in utečenih balkanskih vzorcih, drlavnemu zboru pa še posebej priporočilo, naj predlog zakona za spremembo stanovanjskega zakona NE SPREJME, zadolli pa vlado, da pripravi novega, recimo -manj tatinskega! Zdenka Goriup Ljubljana karieri sem posnel vrsto plošč ter kaset in sem mu dejal, da bi skupaj poslušala kakšno pesem, pa mi je rekel, da to ni nobena muzika. Ko sem pa zadnjič s slovenskim rokerjem Vladom Kreslinom posnel eksperimentalno nekaj taktov slovenske narodne pesmi Kaj pa ti vriskaš, kaj pa ti piskaš v rokerski izvedbi, je pa prišel navdušen domov in rekel: "Ati ti si tata mata!" Miha Dovlan, oktobra bo v ljubljanski Drami predstava Milana Jesiha Ljubiti, v kateri sodelujete v scenski podlagi. Je gledališka uprizoritev nov izziv na glasbeni poti? "Povabilo v Dramo je zame spet nekaj novega, posebno pa še zato, ker je glasbo napisal slo- venski rocker Jani Kovačič, citre bodo vseskozi prisotne na odru. Ogromno napora vlagam v to delo, ker morajo citre v sodobni predstavi rockersko zveneti. To je vsekakor prijeten izziv in nova priložnost uveljavitve inštrumenta citre, ko bodo prišle v osrednji slovenski kulturni hram." Kaj počnete zasebno in v poklicu? "Po poklicu sem ekonomski tehnik, vendar sem šel iz svojega poklica in sem sedaj brusač vidna orodij za lesno industrijo. Delo opravljam z velikim veseljem, saj je to ravno tako glasba, saj tudi stroji pojejo po svoje. Z družino živim v Ljubljani, na Smrekarjevi ulici 2 in ce bo zdravje še naslednjih 50 let, s kar veselim." KOMENTAR Kadar greš na Dunaj "Kadar greš na Dunaj, pusti trebuh zunaj." Ta pregovor pozna na Slovenskem skoraj vsak, tudi če o Dunaju ne ve ničesar. Sam večkrat zaidem tja. Ker imam dobre gostitelje, mi te pregovorne resnice ni treba preverjati. Kdaj je nastala, se ne ve; nikakor pa ne kate dvomiti o tem, da je nastala z razlogom. Pričevanja naših rojakov, ki so svoj čas študirali na Dunaju, so več kot prepričljiva. Seveda pa to ni veljalo za tiste, ki so se v cesarskem mestu uveljavili s svojim delom. In teh ni bilo malo. Dunaj in njegovi Slovenci, drobna knjižica, nekakšen intelektualno turistični priročnik, ki so ga 1978 izdali Dunajčani slovenskega rodu, doma s Koroškega, je v našem oziru izredno bogat. Današnjega Slovenca, ki ga to mogoče zanima, popelje po sledeh številnih materialnih in duhovnih pričevanj. V minulih stoletjih so jih zapustili naši najvidnejši možje, ki so študirali in delali v nekdanji prestolnici. Najvidnejši (materialno) so bili arhitekti, sledijo jim znanstveniki, literati so na koncu. Ti so bili tudi največkrat lačni. Je pač tako, da njihovi izdelki niso za neposredno in koristno rabo. Arhitekti: Ivan J ager (1871 -1959), Maks Fabiani (1865 -1962) in Jože Plečnik (1872 -1957). Zadnjih dveh seveda ni treba posebej predstavljati, saj sta dobro znana tudi po svojih delih v domovini. Zato le beseda o prvem, ki je bil Vrhničan. Ta nam ni tako domač, ker se po študiju in asitenci pri Fabianiju ni vrnil v domovno, marveč je odšel v ZDA. Tam je že 1903 Miha Naglic postavil za tiste čase drzno trditev, naj Amerika opusti zgodovinske sloge starega sveta in razvije svoj lastni gradbeni stil. Za to si je prizadeval tudi sam in si prislužil naziv "graditelj Minneapolisa" ("the Builder od Minneapolis"). Znanstveniki: Anton Janša, Jernej Kopitar, Franc Miklošič, Jožef Štefan. Prvega, Gorenjca, ki se je že doma uveljavil kot "umni" in uspešni čebelar, je na Dunaj poklicala sama cesarica -Marija Terezija. Danes ima spomenik v parku Augarten. Drugi trije, oba slavista in fizik, pa zavzemajo častna mesta v vrst spomenikov pod arkadami na notranjem dvorišču osrednje stavbe dunajske univerze. Žal je bilo tudi njihovo delo na tujem bolj znano in priznano kot doma. Obratno z literati: Prešeren, Stritar, Cankar, Grum in Pre-iihov Voranc. "Ko bi štiftenge ne blo, bi mi blo prov hudo šlo, toko je pa še za prestati," piše Prešeren v pismu staršem (1824). Cankar, ki je prišel na Dunaj kot dekadent, je prav ob doživljanju tamkajšnje bede postal socialist. "Videl sem člo- veka, ki je bil brez zavesti obležal na tlaku; mislili so, da je žganja pijan; ko so poklicali rešilni voz, je zdravnik dognal, da se razcapani jetičnik ni bil Zgrudil vsled pijanosti, temveč vsled gladu." (1913) Posebno svojevrstna je dunajska skušnja Prežihovega Voranca. Ta je (kot "boljševik") več let presedel v dunajskih zaporih. V enem je zasnoval Požganico, v drugem Doberdob. "V celici sem smel pisati. Napisal sem skoraj ves Doberdob, a ko sem končal, so mi ga vzeli v cenzuro, kakor so rekli. Ko so me naposled izpustili, mi rokopisa niso vrnili, ker so ga baje nekam založili. Ko sem potem prišel v Pariz, sem poslal pismo dunajski policijski direkciji... V tistem pismu sem navedel primer velikega portugalskega pesnika Ca-moesa, ki so ga v 16. stoletju na neki ladji v indijskem oceanu zalotili indonezijski divjaki. Ti divjaki so zadavili in požrli vso ladijsko posadko, pustili pa so živega Camoesa, ki se jim je legitimiral s svežnjem rokopisov svojih pesmi. - Kopijo tega pisma sem poslal dunajski vladi, rektorju dunajskega vseučilišča in avstrjskemu poslaništvu v Parizu z grožnjo, da bom po preteku 14 dni to pismo objavil v časopisju. Medtem ko prej mojega rokopisa nikjer ni bilo najti, sem ga zdaj po desetih dneh dobil nazaj." (1938) Literati torej res ne živijo v nevarnosti, da bi jih kdo požrl. So pač bolj slabo rejeni. Takih pa Dunaj, kor že rečeno, ne porajta. - Toliko zaenkrat. Prihodnjič pa še besedo o tem, kar se na Dunaju dogaja v naših dneh. Igra na izpadanje"! Če bi sodili le po izjavah, ki jih člani vladajoče koalicije dajejo, kadar se v zdaj že sila redkih trenutkih skupaj pojavijo v javnosti, bi morda res še lahko verjeli, da je njihov "skupni interes, da koalicija še obstaja". Toda ta idilična podoba se nam podre v tistem hipu, ko se spomnimo vseh afer, s katerimi se soočamo v zadnjem času. Na slovenskem političnem prostoru že nekaj časa poteka proces nove prerazporeditve moči na vrhu, ki ga precej enostavneje lahko označimo z obračunavanjem novih slovenskih politikov s starimi silami. Predsednik vlade dr. Janez Drnovšek sicer upravičeno govori o tem, da bi bile izredne volitve nesmiselne. Predvsem zaradi tega, ker bi bile vse sile spet nekaj mesecev usmerjene v predvolilne boje, lahko pa se zgodi, da bi bil končni volilni rezultat na moč podobne sedanjemu. Poleg tega bodo bližajoče se lokalne volitve dovolj dobro pokazale razmerje moči med strankami. Premier pa zamol-čuje to, kar dobro ve in sicer, da je mogoče vladno formulo spremeniti tudi brez volivcev. To se je že zgodilo s prvo Demosovo vlado, ko so bili iz igre izločeni predvsem krščanski demokrati in vanjo vključena LDS. Zdaj, vsaj tako vse kaže, smo ponovno priče takšni "igri na izpadanje", stranka, ki ji najslabše kaže na oblasti, pa je seveda Združena lista. Ta je v podrejenem položaju že zaradi tega, ker je pogodbo o sodelovanju v vladi podpisala samo s premier-jem Drnovškom, ne pa tudi z drugimi koalicijskimi partnerji. Na videz gre za dokaj nepomembno podrobnost, ki je bila ob sestavljanju vlade potrebna, saj je le z njo premier ju uspelo zadostiti reku, da je "volk ostal sit in koza cela", vendar se bo v prihodnosti verjetno pokazalo, da je morda ravno zaradi tega sedaj prenoviteljski položaj v vladi najbolj neugoden. Že Marko Jenšterle prihodnji dnevi pa bodo koalicijo sploh postavili na preizkušnjo, ko bo treba rešiti problematiko proslavljanja 50-let-nice kočevskega zbora. Tej obe-ležitvi najbolj nasprotujejo krščanski demokrati, kar je logično. Nerazčiščena slovenska zgodovina že nekaj časa aktivno posega tudi v aktualni politični prostor in to se bo dogajalo še naprej, saj se bodo podobne obletnice ponavljale. Ni naključje, da se je v okviru afere ob objavi udbovskih dosjejev pojavila tudi vroča debata o legitimnosti bivšega sistema. Tudi spore med Janšo in Kučanom je treba gledati v luči omenjenih spopadov, saj se ravno na teh dveh ključnih slovenskih političnih osebnostih že nekaj časa lomi slovenska politika. Politične ideje se navsezadnje vedno spopadajo v obliki sporov med čisto konkretnimi ljud- mi. To, da nasprotja obstajajo tudi znotraj LDS, je znano že nekaj časa. Ni pa zanemarljivo, da bosta (zaradi njunih velepo-slaniških funkcij) v kratkem iz slovenskega političnega prizorišča izločena dva najglasnejša člana omenjene stranke Jaša L. Zlobec in Franco Juri. Logično vprašanje, ki se nam pč? vsem tem postavlja, je, kakšna bi lahko bila nova formula vladne koalicije, če bi iz nje resnično izpadli prenovitelji. Na vsak način bi bila to desno sredinska vlada, verjetno pa naj bi v vlado vstopila Slovenska ljudska stranka. Opozicijska desnica se sicer že zelo aktivno pripravlja na prestop iz zakulisja v areno politike. Napovedano zborovanje v Križankah je že takšna odskočna deska. Ker pa je pred dnevi SLS uradno ob izvenparlamentarnih in opozicijskih na pogovore o oblikovanju alternativnega gospodarskega in socialnega programa povabila tudi dve vladni stranki (SKD in socialdemokrate) ter s tem prevzela iniciativo na desnici, bo zanimivo videti, ali bodo krščanski demokrati pristali na tak "podrejen" položaj, ki bi jim na eni strani sicer močno povečal maneverski prostor v vladi, na drugi pa omajal sedanjo moč v desnem političnem prostoru. PREJELI SMO Javno vprašanje sodnikom Predvsem mariborski sodniki kritiko poteka obravnave zadeve z orožjem, razumejo kot nedopusten napad na neodvisni pravosodni sistem. Dopuščam tudi možnost zavestnega govoričenja o vmešavanju v neodvisnost sodstva, da bi prikrili že določen vpliv in zgrešene napake pri vodenju postopka. Ne želim se spuščati v vzroke njihove rdečice (sramu ali jeze), rad pa bi opozoril, da sodni mlini meljejo počasi. Prav gotovo obstaja razlika pri hitrosti reševanja nekega postopka pri sodniku za prekrške, kot pa nujna mobilizacija pravosodnega sistema pri reševanju zadeve, kot je domnevni največji nedovoljeni transfer orožja v Evropi. Četrto pontsko pismo Poncija med sončnicami poldneva Mihelačeva Antologija slovenske poezije, katere notranja naslovnica razodeva, da so tudi Sončnice poldneva, ki veljajo priložnostno tudi kot glavni naslov. Neka trdota je v tem naslovu - s sugestijo, da je po novem prava poezija predvsem lirika, kar je pomemben odmik od prejšnje, skoraj četrt stoletja starejše zadnje Velike antologije slovenske poezije - Živi Orfej. Ta odmik pa ni tako usoden, da bi bil mogoče novi slovenski Orfej kar "mrtvi Orfej", je pa tiste vrste odmik, ki mu je sam založnik na predstavitvi antologije v DSP napovedal tudi možnost nekakšne antiantolo-gije. Tudi novi Orfej bi utegnil biti živ, le pa je vprašanje, ali ni mrtva njegova nova antologija. Zanimivo je naprimer to, da smo po izidu Lirike slovenskih pesnic 1849 - 1984 dobili antologijo, ki bi se lahko imenovala Lirika slovenskih pesnikov ali Antologija slovenske moške lirike. Čistost te moške antologije je kontaminirana samo s tremi imeni slovenskih pesnic, kolikor sta jih sestavljalca antologije lahko enakovredno pripustila v celotni korpus dveh stoletij slovenskega pesništva, in tudi ta pripustitev je smešna in odvečna. Ta tri imena sploh niso važna. V razpravi na predstavitvi so bila bolj zanimiva imena štirih pesnikov, ki so prepovedali uvrstitev njihovih pesmi v antologijo. In sploh je bila zamujena priložnost, da se s temi ženskami dokončno opravi. Danes se nam res ni treba slepiti o kakšni demokraciji. Če že Ustava RS mi dovoljuje svobodo izražanja, zato se kritično sprašujem, zakaj naše neovisno sodstvo še do danes po petih letih ni zaključilo procesa proti četverici. Osebno sem zelo čustveno doživljal Roško in vsaj zame se je slovenski narod ozavestil in če hočete rodil. Ne morem razumeti, da proces, ki je bil zgodovinski v pomenu enotnosti in vstaje naroda, ni končan in ni pokazal tako na akterje tega procesa in morebitno krivdo JBZT. Porajajo se mi dvomi, da nekateri, ki so bili takrat vmešani v proces, danes dopuščajo, da se proces ne razjasni. Prav tako še do danes ni končan proces v zadevi ELAN, še bolj čudno se razvija zadeva HIT. Tako kot mnogi Slovenci sem prepričan, da prav visoke časti naš pravosodni sistem ne uživa. Zaupanje si bo moralo še pridobiti tako v vseh nerazjašnjenih procesih in aferah novejšega datuma. V tem jih bomo podprli vsi, tudi predsednik Kučan, ki se boji, da nam bodo "afere" vzele preveč moči pri reševanju gospodarskih težav in se tudi sam zavzema za pravno državo. Zvone Prezelj V rubriki Odmevi Prejeli srna objavljamo pisma bralcev po presoji in izboru uredništva. Vse. ki nam pišejo, prosimo, da pisma niso daljša od 60 tipkanih vrstic. Daljša pisma smo prisiljeni krajšali, ne glede na vsebino. Vabimo k sodelovanju! Pišite na naslov: Gorenjski glas. Mol* Pijadeja I, $4000 Kranj, za rubriko Odurni f EKONOMSKA I IPROPAGANDAj obiskali vas bomo ^►pokličite 218-463 J poznamo tudi nasprotne težnje, nas seveda toliko bolj navdihuje čisti rasing moškega orfejevske-ga opravila, na kakršnega nova velika Antologija slovenske poezije jasno namiguje. Seveda bi bila omalovaževana ženska rasa lahko prizadeta in vznemirjena. Pa ni. Te dni mi je pisala prijateljica, s katero sva si v pismih na "dragi" in "draga", primorska pesnica Vida Mokrin - Pauer, ravno o tej antologiji. Pravi: "Zelo sem vesela, da so te dali v novo pesniško antologijo!" Mislim, da je v teh besedah nekaj iskrene nežnosti. Toda ne morem si kaj, da pri tem ne bi malo izostril svojega pogleda na očitno docela erotično izjavo, namreč: "da so te dali v...", recimo, v to trugo slovenske poezije. Ja, draga Vida, dovolj sem ves na preži, da sem te lahko takoj razumel in da sem ti od nekod hvaležen za tvoje odkritosrčne besede. Kaj pa moja Poncija, ki je bila pripuščena med orfejske vladarje srca in sploh cvetja (kar sončnic!) in seveda posredno tudi med vladarje pesniškega duhovnega sveta? Ko se mi je na predstavitvi uprlo vsesplošno vzbujeno zanimanje, zakaj so štirje pesniki prepovedali svojo uvrstitev v antologijo, sem spravil iz sebe prisrčno, vendar dvoumno izjavo, da je pa meni všeč, ker tistih štirih ni zraven. Toda udeleženci predstavitve so rajši mislili, da samo frise pokam, čeprav sem pred tem opozoril na to, da je dejanje teh pesnikov že prva kritika antologije. Od pesnikov, ki v antologiji nm bili upoštevani, sem v svojeA oporekanju izbral predvsem dva. Za Sašo Vegri in Valentin?} Cundriča sem zatrdil, da jl\ njuno neupoštevanje greh antoA logije. Za vsakim od obeh imtA sem imel seveda v mislih l(\ nekaj drugih. Eden od antol0"\ gistov je stvar hitro razrešil * ugotovitvijo, da bi bil moj izbo' j prav tako samo subjektiven, t isto pravico, kot je tak tud1 njegov. Temu nisem oporekd< navrgel sem samo razliko, da p* sem jaz pesnik, sestavljalec pa tO niti ni. Projekt antologije slovenski poezije bi bil po svojem obseg11 in po časovni možnosti pojtfl' ljanja prej nacionalni projekt kot pa ozko zasebni, in še • prihaja iz rok nekompetentnih'' judi. Eden pri tem sploh ni | stroke, ni pesnik, ni literarft znanstvenik ali kritik na pO', dročju slovenske poezije. Drup je petorazredni pesnik, ki p$( tudi kritiko poezije, to pa tako da pri tem raztrga marsikoga komur pesniško in mišljenjsko ni dorasel. Moja Poncija pri tem nič W zardeva. Je zadovoljna s svojo uvrstitvijo in ji ni mar 1* nikogar drugega. Jaz ne vem, P smo vsi skupaj samo trop divjadi, in kdor bo odstrelje^ bo pač odstreljen, in kdor bo ostal, ga bojo pač utaknili v m mrtvo stvar. Saj smo bili plaČafi' za to. Njegova stvar, če se kdo pri tem počuti, da je bil nategi*' jen. Franci Zagoričn^ Gorenjska Danka d. d., Kranj OBRESTI o & Jr 1 kJS\ o HrK TOLARSKA SREDSTVA OBČANOV OBRESTUJEMO NA PODLAGI MESEČNE REVALORIZACIJSKE STOPNJE (Rm), KI V SEPTEMBRU ZNAŠA 1,7% PRERAČUNANA OBRESTNA MESEČNA LETNA MERA O. MERA O. MERA HRANILNE VLOGE 55% Rm VARČEVALNA KNJIŽICA Rm ŽIRO RAČUNI 50%Rm TEKOČI RAČUNI pozitivno stanje 50% Rm dovoljeno negativno stanje Rm +16% nedovoljeno negativno stanje Rm+36% VEZAVE - od 10.000,- do 50.000,- SIT nad 31 dni do 90 dni Rm + 6% nad 3 mes. do 6 mes. Rm+ 6,5% nad 6 mes. do 12 mes. Rm+ 7% nad 12 mes. do 24 mes. Rm + 8% nad 24 mesecev Rm+ 8,5% VEZAVE - od 50.001,- SIT do 100.000,- SIT nad 31 dni do 90 dni Rm+6,5% nad 3 mes. do 6 mes. Rm+ 7% nad 6 mes. do 12 mes. Rm+ 7,5% nad 12 mes. do 24 mes. Rm+8,5% nad 24 mesecev Rm+ 9% VEZAVE - nad 100.001,- SIT nad 31 dni do 90 dni Rm+ 7% nad 3 mes. do 6 mes. Rm+7,5% nad 6 mes. do 12 mes. Rm+ 8% nad 12 mes. do 24 mes. Rm + 9% nad 24 mesecev Rm+ 10% VEZAVE - nad 10.000,- SIT od 10 do vključno 19 dni 70%Rm od 20 do vključno 29 dni 75%Rm 0,94% 1,70% 0,85% 0,85% 2,95% 4,30% 2,19% 2,23% 2,27% 2,35% 2,38% 2,23% 2,27% 2,31% 2,38% 2,42% 2,27% 2,31% 2,35% 2,42% 2,50% 1,19% 1,28% 11,99% 22,76% 10,85% 10,85% 42,41% 66,96% 30,13% 30,74% 31,36% 32,59% 33,20% 30,74% 31,36% 31,97% 33,20% 33,81% 31,36% 31,97% 32,59% 33,81% 35,04% 15,48% 16,67% V kolikor boste vezana sredstva potrebovali pred potekom vezave, pa bomo v LB-Gorenjski banki d.d., Kranj upoštevali vašo željo in vam depozit razvezah. /O ljubljanska banka POSLI IN FINANCE UREJA: MARIJA VOLČJAK Nove številke v mednarodnem telefonskem Prometu 00 za tujino in 386 za Slovenijo Ljubljana, 31. avgusta - Slovenija bo 1. oktobra dobila novo mednarodno izhodno in novo vhodno klicno številko. Za telefonske kli-v tujino bomo namesto dosedanje številke 99 uporabljali 00, za K"ce v Slovenijo pa namesto 38, številko 386. Kot so povedali predstavniki slovenskega PTT podjetja, so se akcije za pridobitev slovenske državne klicne številke začele že Pred letom dni, vendar so okoliščine do zdaj preprečevale zamenjavo. Nove mednarodne številke bi namreč morale hkrati sprejeti vse države nekdanje Jugoslavije. Sicer pa bodo aktivnosti zaključene do konca septembra, tako, da bodo nove številke v veljavi s prvim oktobrom. Hkrati s spremembami v mednarodnem prometu bo PTT podjetje Ljubljana vključilo tudi sistem novih digitalnih telefonskih central na območju omrežne skupine 061. Zato bodo v času od 30. septembra do 4. oktobra spreminjali telefonske številke na območju ljubljanske omrežne skupine, ki se začnejo s številko 1. vsi telefonski naročniki, ki bodo priključeni na digitalne centra-'e, bodo po novem dobili sedemmestne številke, kar po besedah Predstavnikov PTT ni najbolj prijetna rešitev, je pa glede na trenutne tehnične zmožnosti zagotovo najlažje izvedljiva in tudi najcenejša. Dopolnitev novega telefonskega imenika bodo naročniki brezplačno prejeli na PTT enotah, sicer pa je še vedno v veljavi telefonski imenik leta 1993. Dodatne informacije so naročnikom na voljo na telefonskem odzivniku 9861, na teletekstu TV Slovenija, stran 371 in videotekstu (Vinet), stran 6000. Celotna izvedba projekta je bila izredno zahtevna, saj so morali opraviti poseg v obstoječe centrale, naložba pa je veljala kar 24 milijonov nemških mark. Večje spremembe se pripravljajo tu- 01 v službi informacij 988, kjer so pri koncu s projektom širitve iz 32 posredovalnih delovnih mest na 64, s čimer bo predvsam ?*rajšan čakalni čas. Investicija je veljala okrog milijon mark. • M. Gregorič Ljubljana v znamenju vina Ko vino razodene svoje skrivnosti V ponedeljek so na ljubljanskem sejmišču odprli 39. vinogradniško vinarski sejem, ki je v javnosti znan predvsem kot vinski sejem. Slovesnosti ob odprtju sejma so se udeležili številni znani Slovenci, med njimi minister za zunanje zadeve Lojze Peterle in minister za kmetijstvo in gozdarstvo dr. Jože Osterc, ki je sejem tudi virfv' Najprej je čestital vsem dobitnikom medalj in priznanj na ^ vl^rn ocenjevanju, nato pa povedal, da so se slovenska vina v stotf *akovostnih vin iz vsega sveta dobro izkazala. Kar 64 od-oikov vin jc dobilo srebrne, zlate in velike zlate medalje, dve sorti vin pa celo naziv "šampion". To je dokaz več, da se tudi naši vinogradniki in vinarji zavedajo pomena kakovosti, je dejal dr. Osterc in poudaril, da je v pripravi nov vinski zakon, ki bi upošteval načela evropske vinske zakonodaje in našim vinom omo-8očil lažje vključevanje v Evropo in svet. Povedal je, da je vino Vseskozi imelo in ima še danes pomembno vlogo v vsakdanjem ,n političnem življenju, slovenski vinogradnik pa goji do trte še Poseben odnos, poln ljubezni in spoštovanja. Prav zato je del nase narodne kulture tudi vinska kultura. .Direktor sejma Borut Jerše je dejal, da glavno sporočilo sejma Ko vino razodene svoje skrivnosti..." pove vse, in da si želi, da hi bila sejem in Ljubljana ves teden v znamenju vina. Kot smo se 'ahko prepričali, se direktorjeve napovedi uresničujejo. "Vino razodeva skrivnosti": ob vinu se sklepajo posli, vino buri duha in misli, vino zamori skrbi in olepša dan... Sejem, za katerega je vstopnina 400 tolarjev, za dijake, študente, invalide in upokojence pa 200, bodo zaprli jutri, v soboto. WTC odpira nov center Ljubljana - V četrtek bodo na Dunajski cesti v Ljubljani (v bližini Smelta) odprli VVorld trade center, ki je prvi poslovno zaokroženi center tega trgovinsko pospeševalnega sistema v državah nekdanje vzhodne Evrope. Center bo ob navzočnosti domačih in tujih gospodarstvenikov in poslovnežev odprl predsednik države Milan Kučan. Ljubljanski Smelt je kot pobudnik za izgradnjo centra aprila 1990. leta odkupil licenco mednarodne zveze WTC, septembra istega leta pa je WTC Ljubljana že začel z delom v začasnih prostorih v Smeltu. To je bil začetek uspešnega uveljavljanja pri nas nove, v svetu pa že dobro poznane organizacije, ki tudi manjšim podjetjem z jasno razvojno politiko omogoča, da navezujejo stike s poslovnim svetom in se hitreje gospodarsko preobrazijo. Smeltu je skupaj še s 110 podjetji in ustanovami uspelo v pičlih 22 mesecih zgraditi 16-nadstropno stavbo s 13.000 kvadratnimi metri poslovnihn prostorov, ki so jih pokupila ali najela nekatera naša in tuja podjetja, in s 7.500 kvadratnimi metri trgovskih lokalov, ki so že prodani, nekateri (med njimi samopostrežna trgovina z živili) pa že delujejo. Ob tem, da stavba prinaša vse udobje (v njej so tudi poslovni apartmaji) in sodobno komunikacijsko tehniko, ki omogoča vključevanje v svetovne poslovne mreže, je tudi priložnost za naše gospodarstvo, da se še bolj odpre v svet. Center prinaša banko podatkov, pretok ponudb in povpraševanj, vključevanje specializiranih strokovnjakov iz vsega sveta, izmenjavo podatkov med 255 WTC centri iz 67 držav... V Sloveniji seje doslej v VVTC včlanilo že dvesto podjetij. Železnica snubi potnike Slovenske železnice se na različne načine prizadevajo, da bi povečale število potnikov na vlakih in da bi vsaj malo razbremenile avtomobilske prevoznike in ceste. vožnja z avtobusom ali osebnim vozilom. Septembra, ko je mesec Slovenskih železnic, se bo na železniških tirih in ob njih dogajalo še marsikaj. Tri srede zapored (15., 22. in 29. septembra) bo muzejska parna lokomotiva vozila z Ljubljane v Kamnik, vlak Ringaraja, ki bo na vmesnih in predvsem končnih postajah razveseljeval otroke iz vrtcev in nižjih razredov osnovnih šol z zabavnim programom in celo z nekaterimi živalmi iz ljubljanskega ži- KOLIKO JE VREDEN TOLAR-, NAKUPNI/P* 00 WN1 NAiunn/noD/uNi NAlUPNl/mODMNl MENJALNICA 1 DEM 1 ATS 1 LIT A banka KranjfTrttt, Jesenic«) 70,50 71,20 9.70 10,15 6,95 7.40 AVAL Bled, Kranjska gora 70,50 71,20 9.95 10,10 7,20 7,45 C0PIA, Kranj 70,50 70,95 9,95 10,15 7,25 7,65 CREDITANSTALT N. banka Lj. 70,55 71,40 9,95 10,15 7,20 7,50 EROS (Start Mayr),Kranj ♦ . , ,"" »■ GE0SS Medvode 70,40 71,50 9,94 10,10 7,30 7,50 HRANILNICA L0N, d. d. Kranj 70,45 70.75 9.95 10,05 720 7,45 HIDA tržnica Ljubljana 70,70 71,40 9.95 10.06 7,30 7,45 HIPOTEKARNA BANKA, Jesenice 70,15 70.70 9,65 10,05 720 7,45 INVEST Škofja Loka 70,50 71,60 9,94 10,15 7,25 7,47 LB-Gorenjska banka Kranj 69,20 71,40 9,64 10.15 7,00 7,55 MERKUR-Partner Kranj 70,05 70,40 9,95 10,00 7,31 7,36 MERKOR-Železnitka postala Kranj 70,05 70,40 9,95 10.00 7*1 7,36 OTOK Bled 69,90 70,60 9,87 9,99 7,21 7,39 POŠTNA BANKA.d d. (na poštah) 68.63 70,46 9.25 9,96 6*5 7,41 SHP-Slov. hran. in pos. Kranj 70,40 70,60 9,92 10,02 7,30 7,45 SKB Kranj (Radovljica, Šk. Loka) 70,05 70,40 9.95 10,00 7,31 7,36 SLOGA Kranj 70,15 70,70 9,85 10,00 7,05 7,50 SLOVENUATURISTBoh. Bistrica 69,00 9,61 7,00 SLOVENIJATURIST Jesenice 70,30 70,70 9,62 9,90 7,20 7,35 VVILFAN Kranj 70.70 71,20 10,00 to.io 7,40 7,50 VVILFAN Radovljica. Grajski dvor 70,60 71,00 9,93 10.06 7.25 7,50 F-AIRd.o.o.TrtW 70.40 71.20 9.90 10,10 725 7.50 TAL0N Šk. Loka 70,50 71,50 9,90 10,05 7,20 7,52 T4AŠA '.'>. ■ ♦ . - Pri nakupu in prodaji SKB in MERKUR zaračunavata 1% provi»IJe,prl prodaji DEM 5000 aH več pa 2,5%. Pri Šporovcu v Avstriji jt ATS ob nakupe blaga po 9,80 tolarjev. Najprej so za en teden uvedle brezplačne prevoze potnikov iz ljubljanske okolice (s postajališč Zalog, Ljubljana Polje, Ljubljana Rakovnik, Škofljica, Brezovica, Vižmarje, Medvode, Litostroj, Brinje in Črnuče) v Ljubljano in nazaj, potem pa so jih zaradi ugodnega odziva podaljšale še za en teden oz. do 4. septembra. Tisti, ki se vsak dan vozijo po cesti v službo ali v šolo, so se lahko prepričali, da je tudi potovanje z vlakom prijetno. A ne le to: tudi cenejše in včasih celo hitrejše kot ..v Z .... tel.: 064/211 387 Vaš najboljši partner * p.e. radovuica, pri menjavi deviz ****,.G$fi%or valskega vrta, pa v Celje oz. do Škofje Loke. Vrhunec prireditev bo 25. septembra, ko bodo proslavili stoletnico železniške proge Ljubljana - Kočevje in predstavili vse boljše sodelovanje železniških uprav med Donavo in Jadranom (slovenske, hrvaške, avstrijske in madžarske). ► NAMA VELEBLAGOVNICA ŠKOFJA LOKA d.o.o. O JELOVICA lesna industrija Škofja Loka Kidričeva 58 Zarati povečanega obsega deta za program OKEN takoj zaposlimo več STEKLARJEV Ponudbeposljiteoz.se osebno zglasite v kadrovski službi podjetja. Informacije dobite po telefonu 631-241. JllIllllllllIllIllIllllllIllllllllllIllIllllIiV KAM NA KOSILO, VEČERJO? ■ME GOSTINSKEGA OBJEKTA f" KRAJ SPECIALITETE, MENU CENA ODPRTO GOSTILNA *r' Primožič Prfctovo pri Tržiču v$ok im kosil« i« matice i kosti« we vrste jedi po Harati!« i 500.00 SIT vsak dan 9 - 23 tal. 57-585 GOSTILNA ZARJA tmn ip I vsako soboto *BOJE i in nedeljo kosila mmmnmm mmtmmmmmmmmmimmimmm I vsak dan 11 -23 500 SIT pet, sob. 11-01 1 to torek zaprto mmmmumimmmmmmm SKOZI IGRO V ŽIVLJENJE Dragi starši in otroci, v Trgovski Pristava na Bledu je zrasel MEHANOLAND, prodajalna po vaših željah. O ■ T ■ V ■ O CILJ, ČAS POTOVANJA. PRIJAVE WM - VATIKAN 2 dni J0MPAS KRANJ T«i.:211-022 jfrOFJA LOKA Tel.:620-960 &M - S0RRENT0 4 dni KOMPAS KRANJ Tel.:211-022 JK0FJA10KA Tg>.:620-960 SICIUA 7 dni KOMPAS KRANJ Tel.:211-022 jKOFJALOKA T«l.:620-960 [KABAC KOMPAS KRANJ Tel.:211-022 LMfJA LOKA Tel.:620-960 11.9. 25.9. bus I polpenz. OPIS POTOVANJA OGLED RIMA IN VATIKANA, IZLET V FRASCATI ■iiliiirrfrii»oo-»rr-|-iio»iiifiiti»Hiiiiulin»f!Hiriiii»i RIM. NEAPEU, VEZOV, POMPEJI, 0T0KCAPRI PALERM0, AGRIGENT0, SIRACUSA, ETNA, TA0RMINA ITD POČITNICE enz. (+49 DEM) us (+35 DEM) BLEJSKEGA MEHANOLANDA BO z V SOBOTO, 4. SEPTEMBRA E OB 11. URI. I Ob I a ve za rubriko siroma v oglasni : LI7S0EM ttmemmmm sprejemamo na fax 215-366 »lužbi, Bleivveisova 16, Kranj. PRIDRUŽITE SE NAM ! Z Vaš IlEh NO = Siiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiinr KMETIJSTVO UREJA CVETO ZAPLOTNIK Posledice suše v kmetijstvu Jesenice: med poljščinami le koruza V jeseniški občini je suša do sredine avgusta povzročila 206 milijonov tolarjev škode v kmetijstvu in 35 milijonov tolarjev v gozdarstvu. Jesenice, 31. avgusta - Občinska komisija za ocenjevanje škode po suši si je ogledala območje Žirovnice, Blejske Dobrave, Dovjega, Podkorna in Planine pod Golico in ugotovila, da je dolgotrajno sušno obdobje povzročilo največ škode na travnikih in planinskih pašnikih. Med poljščinami je suša prizadela le koruzo za siliranje, medtem ko pri krompirju in ostalih, ki so bile pravočasno pospravljene, ni vplivala na višino in kakovost pridelka. Na območju Žirovnice in Blejske Dobrave bo po oceni komisije pridelek koruze za siliranje za petino manjši, kot bi bil v normalnih vremenskih in rastnih razmerah; del območja pa je julija prizadela tudi toča. Na travnikih, kjer je zaradi suše prizadeta tudi ruša, je pridelek krme 30 do 40 odstotkov (odvisno od tal) manjši od dolgoletnega povprečja, pridelek krmnih dosevkov pa bo odvisen predvsem od tega, ali se bo suša nehala ali nadaljevala. Na območju Podkorna in Dovjega je pridelek koruze za siliranje povprečen, pridelek krme pa je predvsem na nižjeležečih travnikih 10 do 15 odstotkov manjši od povprečja. Suša je veliko škode povzročila na pašnikih in planinah, kjer je pridelek krme precej manjši kot druga leta. Najbolj je prizadela prav planinske pašnike, za katere občinska komisija ocenjuje, da bo pridelek 30 do 40 odstotkov manjši. Veliko problemov je tudi z zagotavljanjem vode za napajanje živine. Kmet Janez Šebat iz Smokuča pri Žirovnici se ne strinja z oceno občinske komisije, da bi bd pridelek koruze za siliranje na žirovniškem območju le za petino manjši, pridelek travinja pa 30 do 40 odstotkov manjši. Po njegovem bo koruze za 60 odstotkov manj, travinja pa kar 80 odstotkov manj, kot bi ga bilo v normalnih razmerah. Tržič: kako oceniti škodo na zelenjavi V prihodnjih letih bo treba nameniti veliko sredstev za obnovo razredčene travne ruše. Tržič, 31. avgusta - Občinska komisija, ki jo sestavljajo Matjaž Meglic (kmetijska svetovalna služba), Martin Šetinc (sodni cenilec in izvedenec za kmetijsko in gozdarsko stroko), Miro Bajd (predstavnik kmetov) in Matija Ferčej (Občina Tržič), ugotavlja, da je suša doslej povzročila kmetijstvu 123 milijonov tolarjev škode. Ocena je le približna, medtem ko bo dokončno mogoče dati šele po obilnejšem deževju. Pridelek žit je bil za desetino manjši, trave na pašnikih je (bo) petino manj, koruze za siliranje in zelenjave četrtino manj, pese, korenja in sadja trideset odstotkov manj, krompirja polovico manj, sena 60 odstotkov manj... Največ škode je na travnikih. Travna ruša je močno razredčena in bo v prihodnjih letih za njeno obnovo treba vložiti precejšnja sredstva. Ker bo krme zanesljivo primanjkovalo, bodo na marsikateri kmetiji morali zmanjšati stalež. Dejansko škodo na zelenjavi je po mnenju komisije težko oceniti. Pridelovalci so njive nenehno zalivaliin veliko sami prispevali k temu, da so dosegli dokaj ugodne pridelke, medtem ko bo zaslužek zaradi stroškov namakanja precej manjši. C. Zaplotnik Zbor razlaščenih v Vipavi Javna tribuna o predlaganem zakonu Kranj - Zveza razlaščenih vasi Slovenije prireja v nedeljo ob 11. uri na osrednjem trgu v Vipavi zbor razlaščenih vasi iz vse Slovenije. Na zboru bodo obravnavali zakonski predlog o vračanju premoženja nekdanjim agrarnim in vaškim skupnostim, o katerem bo na septembrskem zasedanju razpravljal tudi državni zbor. O zakonu in vračanju premoženja bo na zboru govoril Rudi Šimac, predsednik Zveze razlaščenih Slovenije, stališča Gorenjske pa bo predstavil Jože Pezdirnik. Prireditelji pričakujejo, da se bo zbora udeležilo 1500 do 2000 predstavnikov agrarnih in vaških skupnosti iz vse Slovenije, med drugim tudi z Gorenjske. Udeleženci zbora se bodo po javni tribuni udeležili vinske trgatve, si ogledali razstavo kmetijske mehanizacije in poskusili dobrote, ki jih bodo pripravile kmečke žene. CZ. Tovarna čipk, vezenin in konfekcije Bled d.o.o. na podlagi sklepa Upravnega odbora razpisuje JAVNO PRODAJO RABLJENIH OSNOVNIH SREDSTEV opuščenega programa za proizvodnjo klekljanih čipk, ki bo v petek, 17. 9. 1993, ob 10. uri v prostorih obrata Čipke Vintgar, Podhom 61, 64247 Zgornje Gorje (pred vhodom v sotesko Vintgar). Seznam strojev in pripadajoče opreme z navedbo izklicne cene je objavljen na oglasni deski v podjetju Vezenine Bled, Kajuhova c. 1 na Bledu in na vratih obrata Čipke Vintgar. Vse potrebne informacije lahko dobite tudi po tel.: 77-291 int. 95 (Franc Sire). Ogled osnovnih sredstev je možen na dan prodaje od 8. do 10. ure v prostorih obrata Čipke Vintgar. Prednost pri nakupu ima tisti, ki kupuje vsa sredstva v paketu. Paket obsega vsa sredstva, navedena v seznamu. Varščino v višini 10 odstotkov od izklicne cene je treba vplačati najkasneje uro pred začetkom licitacije v pisarni obrata. Prodajali bomo po sistemu "Videno - kupljeno". Kupec lahko plača kupljeno blago takoj oz. ob prevzemu, najkasneje pa v treh dneh po končani licitaciji v tolarski protivrednosti po srednjem tečaju Banke Slovenije na dan vplačila. Če kupec do navedenega roka kupljenega blaga ne plača, varščina zapade, prodajalec pa bo prodajo ponovil. Prometni davek plača kupec. Hribovska kmetijska razglednica Tudi ženske primejo za koso "V hribih je tako, da moramo tudi ženske poprijeti za težja dela - in tudi za koso." Koprivnik nad Sovodnjem, 31. avgusta - Ko se ravninski "mehkužci" pripeljejo (po asfaltiram cesti) na Koprivnik ali v katero od drugih hribovskih vasic nad Sovodnjem, vzdihujejo od zadovoljstva in si pomenljivo pritrjujejo, kako je tod lepo. Lepo je že, a vsakodnevno življenje na hribovskih kmetijah je le trše, kot ga naključnemu obiskovalcu kaže hribovska razglednica. Kjer je strmina, stroji ne zmorejo vsega in tam jim morajo priskočiti na pomoč pridne delovne roke. Tudi ženske primejo za koso, tudi otroci za vile in grablje... "Mož je s kosilnico pokosil, kar se je dalo, jaz bom preostalo s koso," je v strmini travnika pripovedovala Jana Kavčič iz Javorjevega Dola. "V hribih je tako, da moramo tudi ženske poprijeti za težja dela in tudi za koso. No, meni ni težko! Kose sem se navadila že v mladih letih, doma na Žirovskem vrhu, odkoder sem se primožila v Javorjev Dol." Nedaleč proč so Silva, Agata, Judita in Sašo iz Koprivnika in iz Javorjevega Dola z grablja-mi spravljali seno na ograbke, ob tem mladostniško razposajeno nagajali psičku, ki mu je najbolj ugajalo v ograbku, se smejali, pogovarjali - in si dopovedovali: zdaj uživajmo, počitnic bo kmalu konec. Ko smo se pripeljali v bližino Barteljeve kmetije na Kopriv-niku, ob senožeti, kjer se je paslo 23 goved in štirje konji, se živina ni pustila motiti: trgala je tisto, kar je še pustila suša, in si lajšala žejo z vodo iz kadi. Ko smo kasneje v dolini srečali Edvarda Kavčiča, ki gospodari na Barteljevi kme- tiji, smo zvedeli, da so senožeti pred sedmimi leti oteli zaraščanju in da so jih lastniki združili v skupen pašnik, s katerim upravlja in gospodari pašna skupnost Koprivnik. Zanimivo je predvsem to, da so za pašo odstopili zemljišča tudi tisti, ki nimajo živine oz. je ne pasejo. Ko sva se z Barteljem usedla v senco, je ob srebanju kavice košček za koščkom razblinjal "hribovsko idilo", ki se kaže naključnemu obiskovalcu, v trdo, kruto realnost, ki ji "hribovci" ne morejo uiti. * Kakšna je ta realnost? "Približno tretjina travnikov je v takšni strmini, da jih ne moremo kositi s kosilnico. Da nam jih ni treba na roke, jih raje popasemo." * Že vrsto let urejate cesto od Sovodnja proti Javorjevemu Dolu? "Čeprav ima občina zadnje čase dosti razumevanja za Počitnice v hribih Silva, Agata, Judita in Sašo. Jana Kavčič iz Javorjevega Dola v strmem travniku nedaleč od Koprivnika. probleme hribovskih vasi, moramo veliko prispevati tudi sami. Ko smo letos asfaltirali 2.100 metrov dolg odsek od Sovodnja proti Javorjevemu Dolu, smo štirje največji kmetje za cesto dali po 400 tisoč tolarjev, ostali ne dosti manj. Za cesto, ki jo pospešeno urejamo osem let, smo na naši kmetiji do letošnjega leta prispevali za 40 kubičnih metrov lesa denarja in vsako leto opravili okoli sto udarniških ur. Ravninski kmetje takšnih izdatkov nimajo ali vsaj ne tolikšnih." * Suša? "Krme bo zanesljivo za tretjino manj, kot bi jo bilo v normalnih razmerah. Prvi dve košnji sta bili povprečni, tretja bo slaba, četrte sploh ne bo. Če bo le Se kaj padavin, se bo s krmo izšlo in nam je ne bo treba dokupovati." * Razmere v kmetijstvu? "Slabo je. Če ne bi imeli veselja in volje, bi težko shajali, sicer je pa težko tudi za delavca." * Cene? "Glede na to, koliko dobimo za živino in mleko, je vse predrago, kar kupimo." * Mleko? "Sliši se nenavadno, a vendarle je res: po dvajsetih letih smo ga pred nedavnim spet začeli oddajati. Oddajamo ga okoli osemdeset litrov dnevno, količino pa bomo verjetno še povečali. Vsak dan zjutraj ga odpeljemo v več kot pet kilometrov oddaljeni Sovodenj, kjer je zbiralnica." * Zemlja, gozd? "Obdelujemo dvanajst hektarjev lastne in tri hektarje najete Kmetijske zemlje, imamo pa tudi dvanajst hektarjev gozda, v katerem na leto nasekamo okoli 30 kubičnih metrov lesa." * Živina? "Pred osmimi leti smo zgradili nov hlev, v katerem redimo okoli trideset plemenskih telic in pet krav. Telice že dvaindvajseto leto redimo za kranjski KZK. V starem hlevu imamo 11 prašičev in štiri breje svinje." * Delovna sila? "Za delo smo štirje: žena Marija, jaz, tamlada dva -Štefan in Majda, v veliko veselje pa nam je tudi mali Nejc." C. Zaplotnik Vprašanje iz cerkljanske kmetijske zadruge Zakaj tolikšna razlika Kako je mogoče, da se vzorca mleka, ki sta bila hkrati odvzeta na eni od kmetij z območja cerkljanske zadruge, po analizi tako razlikujeta: eden vsebuje 170 tisoč mikroorganizmov v m i lil i t ni, drugi 330 tisoč. Cerklje, 31. avgusta - Iz Kmetijske zadruge Cerklje so naslovili na Živinorejsko veterinarski zavod Gorenjske, kranjsko Mlekarno in kmetijsko ministrstvo pismo, v katerem prosijo za pojasnilo, kolikšno temperaturo mora vzdržati vzorec mleka, namenjen za bakteriološko preiskavo, in kako je možno, da se vzorca mleka, vzeta v istem času na isti kmetiji, po analizi 95-odstotno razlikujeta: en vsebuje 170 tisoč mikroorganizmov v miUlitru, drugi kar 330 tisoč. Takšna razlika vzbuja pri pridelovalcih dvom v poštenost in strokovnost odvzema in analize vzorcev, v korektnost do kmetov, seje nezaupanje med ljudmi... Nagrada za s k is a no mleko s sto milijoni bakterij Ker mlečnokislinske bakterije na predpisanem gojišču za analizo zelo slabo rastejo, ostanejo nevidne in je rezultat preiskave skisanega mleka s sto milijoni tovrstnih bakterij v mililitru lahko celo nagrajen. Tudi to se marsikdaj zgodi, a tedaj se nihče ne pritožuje. "Morda nas ima za neumne le tisti, ker najde v molznem stroju sir, ker stroj ni bil pomit več mesecev," pravijo v živinorejsko veterinarskem zavodu. V Živinorejsko veterinarskem zavodu Gorenjske, kjer so na pripombe iz cerkljanske zadruge pripravili pisni odgovor, pojasnjujejo, da je vzorce mleka treba ohladiti na šest stopinj Celzija in jih čimprej oddati v analizni laboratorij. To drugo še posebej velja, če vzorci vsebujejo toplo mleko, ki ga tudi v hladilni torbi ni mogoče v primernem času ohladiti na predpisano temperaturo. V nobenem primeru vzorci v torbi ne bi smeli biti segreti nad štirinajst stopinj Celzija. Bakterije se zlepijo kot riž v juhi In zakaj prihaja do razlik pri bakterioloških analizah? Kot pojasnjujejo v živinorejsko veterinarskem zavodu, bakterije v mleku niso enotno razporejene v tekočini, ampak so zlepljene med seboj in vezane na delce mlečnega kamna in delce umazanije z vimena, rok. Z mešanjem jih poskušajo ločiti, vendar jim to vedno ne uspe in ostajajo zlepljene - kot riž, ki se ob kuhanju juhe zlepi. Če tak delček pride v zadnjo razredčitev, je bakterij mnogo več, sicer jih je manj. To je tudi razlog, da se rezultati analize vzorcev medsebojno razlikujejo in da so rezultati lahko do trideset odstotkov večji ali manjši od dobljene vrednosti. Nad rezultatom, ki je boljši od običajnega, se nihče ne pritožuje, zato pa je toliko več pomislekov in dvomov ob slabšem. V komisiji za izboljšanje higiene mleka Z bactoscanom bi bili rezultati slabši Analize z bactoscanom, ki v eni uri prešteje bakterije šestdesetih vzorcev mleka, niso primerljive z rezultati ročne metode, ki sicer velja v Sloveniji. Ker prešteje vse bakterije ne glede na to, ali so zlepljene skupaj ali že odmrle, bi bili rezultati extra razreda (do 50.000 mikroorganizmov) tudi do petkrat slabši, pri mleku s tremi in več milijoni bakterij pa dvakrat slabši. vedno poudarjajo, da bi morali črtati izjemno dobre in slabe rezultate in upoštevati povprečje dveh do šestih analiz. Predlog za merjenje v dveh razredčitvah Živinorejsko veterinarski zavod je avgusta vsem večjim pridelovalcem mleka in zadrugam poslal dopis, v katerem jim predlaga, da bi vzorce mleka merili tudi v razredčitvi 1 : 1.000 in ne samo v razredčitvi 1 : 100. S tem bi povečali zanesljivost analiz, ker bi šteli povprečje dveh plošč oz. tiste, ki je bolj zanesljiva. Pridelovalci, ki dosegajo zelo dobre rezultate (julija je bilo v kranjski Mlekarni 35-odstotkov mleka extra razreda), bi tako dobili natančne podatke o dejanski stopnji okužbe. C. Zaplotnik UREJA: Vilma Stanovnik VES KRANJ IN SLOVENIJA BO POMAGALA DOKONČATI POKRIT OLIMPIJSKI BAZEN Dve leti kasneje ■ bolje kot nikoli: Kranj, 2. avgusta - Sobotna prireditev na kranjskem poletnem bazenu bo novo opozorilo, kako malo in kako veliko hkrati je še posebno, da skoraj zgrajen zimski bazen postane kraj velikih špor-hiih dogodkov in priložnost za zdravo rekreacijo. Na njej bodo nastopili slovenski športniki plavalci in vaterpolisti, ob tem pa bo-"° Še zabavne in kulturne točke. Skratka, v soboto ob 20. uri, ste Vs'-> ki vam ni vseeno, kakšna bo usoda pokritega bazena vabljeni na ■etno kopališče v Kranj! "Ko smo se leta 1986 odloči-llj da se v Kranju zgradi pokrit olimpijski bazen in ko smo ga leta 1988 tudi začeli graditi, so °di seveda čisto drugi časi in način zbiranja finančnih sredstev. Danes, dve leti potem, ko ?aJ bi bil bazen že odprt, pa je Jasno, da bez pomoči vseh, od Kranjskih podjetij, do obrtnikov in posmeznikov, pa tudi Pomoči republike, bazena ne "O," je v uvodu tiskovne konference pred jutrišnjo prireditvijo DOST 'MAM.....BAZEN °0!, poudaril predsedik Šport-ne zveze Kranj in gradbenega odbora Slavko Brinovec. Nedelja, 5. septembra, leta J988 je bila dan, ko se je začel 12kop za izgradno pokritega ieniStvo olimpijskega bazen v Kranju. Odprtje bazena je bilo načrtovano za 5. december tri leta kasneje. Ta teden pa mineva že peto leto... kranjski bazen pa še vedno bolj ali manj sameva. Gradbena dela so se nekajkrat ponovno začela in ustavila, vedno pa je bil po sredi seveda denar. Tako se je lani gradbeni odbor odločil, da konča s starim načinom zbiranja denarja in da začne postopek zbiranja denarja prek kranjskih podjetij. Ker pa je seveda dobrostojećih podjetij v Kranju malo, pa kljub pristankom podpisnikov, denarja podjetja niso v celoti nakazovala. Tako je gradbeni odbor ugotovil, da za dokončanje tistega bazena, kjer Hlllllllll SMETANA SLOVENSKIH KONJ NA BRDU DVELETNIKI NA PRVI PREIZKUŠNJI Brdo, 3. septembra - Prva septembrska nedelja bo tudi letos namenjena veliki konjeniški prireditvi, ki jo protokolarni servis s svojim rejskim centrom Brdo organizira že dvanajsto leto zapored. Najpomembnejše točke tokratnih kasaških dirk bodo državno prvenstvo Slovenije za dveletne kasače, dirka za Pokal Slovenije za 3 - 7-let-Jje kasače domače reje in seveda mednarodna dirka za 3 - 12-letne d°mace, uvožene in tuje kasače. Prireditev se bo začela ob 14. uri. dv u^Sa^' šport, ki v Sloveniji in tudi na Gorenjskem v zadnjih C? ,et,h hitro pridobiva na kvaliteti, s tem pa tudi na veljavi in atraktivnosti, bo enega letošnjih vrhuncev doživel prav to nede-JJO na hipodromu Brdo pri Kranju. Kot so na torkovi tiskovni konferenci povedali predstavniki organizatorjev na čelu z direktorjem Matijem Potočnikom, je bilo zanimanje za tokratne kasaške dirke tako veliko, da so od 99 prijavljenih konj morali izbrati ^2 tistih, ki se bodo v nedeljo pomerili v sedmih točkah. Starti hodo potekali tako, da bo temperatura na hipodromu iz dirke v dirko naraščala. Najprej bodo nastopili dveletni kasači na 1600 rrjeterov, avtoštart za 3 - 5-letne kasače na 1700 metrov dolgi pro-p pa bo ob 14.55. Prvi vrhunec prireditve bo prav gotovo tretja točka, saj bodo dveletni kasači domače reje tekmovali na •600-metrski progi, dirka pa bo hkrati tudi državno prvenstvo. Na njej bodo startali najboljši dveletniki domače reje, za katere °o to prva velika tekmovalna preizkušnja. Prav ta tekma nekako sodi na Brdo, ki se zadnja leta vse bolj uveljavlja kot rejski center. Četrta in šesta točka bosta prvi in drugi tek za Pokal Sloveni-|e za 3 - 7-letne kasače domače reje na 1700-metrski progi, med tavoriti pa je treba omeniti zmagovalko derbija Lasso Red (lastnik in voznik Zvonko Osterc iz KK Ljutomer), pa tudi "konja 'anskega leta" Durasa in seveda domačo Anico B z voznikom Janezom Kuharjem. Peta točka bo dirka za 3-letne kasače domače jeje na 1700-metrski progi, glavni favorit pa je državna prvakinja Jasa z voznikom Lojzetom Gorjancem. Prav gotovo pa bo vrhunec prireditve dirka za "Pokal SKB ^urum". Na njej se bodo pomerili vsi najboljši konji, kar jih trenutno premoremo v Sloveniji, poleg njih pa še pet konj iz Nemčije- Poslastica bo vnovični obračun konja Meadovv Meritime (voz-P** Lojze Gorjanc, KK Brdo) in konja Charlli Somolli (voznik "^arko Slavič, KK Ljutomer), ob teh dveh pa gre računati tudi na °stalih deset na čelu z Albanom, katerega lastnik in voznik je Ne-mec Harald Kronseder. Vrednost nagradnega sklada nedeljske prireditve je 14.500 nemških mark, pokrovitelj prve, druge, tretje, četrte, šeste in sed-jne dirke je SKB Aurum, pokrovitelj pete dirke pa je Hiram VVal-ker Agencies d.o.o. iz Ljubljane. Vstopnina bo 300 tolarjev. • v,Stanovnik NANJE mmmimBssmn. Balii [NARSKA POSLASTICA NA TRATI 7 rata pri Škofji Loki, 3. septembra - Jutri se bo ekipa Trate prvič v jesenskem delu letošnje super lige predstavila domačim navijačem, ki so jo sicer v prejšnjih dveh kolih množično spodbujali tudi na gostovanjih. Da pa bo tekma prava poslastica, si je obetati tako po domači ekipi, ki je trenutno druga na ligaški lestvici, v njej pa igra tudi jnladinski reprezentant Uroš Vehar, kot po uglednih gostih, zanes-'J'vo letos najboljši ekipi, v kateri je prva roka članski reprezen-Jant in svetovni rekorder v hitrostnem izbijanju Kranjčan Bojan Novak. Superligaški derbi med Trato in Balinčkom se bo začel Jutri ob 15. uri. . V prvi ligi v Kranju pri ekipi Primskovega gostuje Svoboda, Pri Ferolesu v Radovljici pa Huje. Ekipa 5. avgusta odhaja na gostovanje k Bičevju v Ljubljano. Vse tekme se začenjajo jutri ob y- uri. Prav tako jutri ob 9. uri pa so na sporedu srečanja v II. ligi -v*hod. Pari pa so: Krmelj - Rogovila, Instor Tr.- Loka 1000, Zarja * Virtus, Jesenice - P.Trbovlje, Branik - RLV, Iskra CEO - Slavija, center - Fužine. Bistrica je prosta. Na balinišču Trata v Škofji Loki pa bodo v nedeljo tudi kvalifikacije za posamično državno prvenstvo za dečke. • V. Stanovnik bo kopalni del manjka 1,5 milijona DEM. Od tega naj bi kranjski podjetniki, obrtniki in občani z donatorstvi zbrali 285 tisoč DEM, kar pa bi pomenilo, da bo ob ostalem denarju, ki ga bodo še nakazala podjetja iz proračuna, bazen lahko odprt decembra letošnjega leta. S tem seveda gradnja ne bo zaključena, saj bo zmanjkalo denarja za dela, ko naj bi bazen uredili za tekmovanja. Ta denar pa Kranj in ves slovenski plavalni šport pričakuje iz republiškega proračuna v naslednjem letu. • V. Stanovnik Jutrišnja prireditev se bo začela z nastopom Pihalnega orkestra ob 19.30 uri, nato pa se bodo na odru kranjskega letnega kopališča zvrstili ansambli Peter Pan. Strmina, Monroe, Orion, Spin, Country Jou, Abrakadabra, Ski tower, Howitzer, ter pevca Jani Kovačič in Romana Kranjčan. Vmes bodo promocijski nastopi naših najboljših plavalcev in plavalk ter vaterpolske tekme. Podelili bodo tudi priznanja dosedanjim sponzorjem bazena, hkrati pa bo moč plačati prispevke za dokončanje gradnje. Vsi, ki bodo plačali več kot 1.000 SIT, bodo dobili posebna priznanja, poleg vplačil na bazenu pa lahko denarne prispevke nakažete tudi na žiro račun SO Kranj (s pripisom za bazen) na številko: 5150078953781. EOSEBflLL ZMAGOVIT ZAČETEK LISJAKOV Kranj, 3.septembra - Prejšnji konec tedna je ekipa Kranjskih lisjakov gostovala na baseball turnirju v Karlovcu, kjer je v finalu ugnala ekipo domače Olimpije in zmagala. To pa je dober obet pred začetkom končnice letošnjega prvenstva, ko Lisjaki jutri gostujejo pri ekipi Zajčkov v Ljubljani, v nedeljo ob 15.uri pa bodo igrali drugo tekmo v škofjeloški vojašnici. V polfinalu se igra na tri dobljene tekme, zmagovalec pa bo v velikem finalu igral z zmagovalcem tekem med ekipama Jezice in Golovca. • B. Veho- VABILA, PRIREDITVE Mednarodno tekmovanje na tekaških rolkah - Danes je zadnji rok za prijave tekmovalcev, ki želijo nastopiti na mednarodnem rol-karskem tekmovanju (064/53-084) v Tržiču. Prireditev se bo začela jutri ob 9.30 s startom na 4,5-kilometrski progi. Ob 10.30 bo start na 6,5 kilometrov, mladinci in člani, ki bodo tekli na 8,5-ki-lometrski progi, pa bodo startali ob 11.30 uri. Vsi starti bodo pred tovarno Peko, glavni pokrovitelj prireditve pa je zavarovalna družba Adriatic. Tekma bo v vsakem vremenu, del dopoldneva pa bo zaprta tudi cesta proti Lomu, kjer bo cilj najdaljše preizkušnje. Tam bo nato še tekmovanje članov častnega odbora prireditve, ob 15. uri pa bo razglasitev rezultatov na tržiški tržnici. Podjetje LADA, d.o.o. bo ob tej priložnosti naši reprezentanci smučarjev tekačev predalo nov avto. Obiskovalci Tržiča pa si lahko v teh dneh ogledajo tudi razstavo "Uspehi tržiških smučarjev tekačev", ki je vsak dan od 9. ure dalje odprta v A banki. Gorski kolesarji za pokal Šport hotela Pokljuka - To nedeljo ob 11. uri bo start tekmovanja gorskih kolesarjev na Pokljuki. Pionirji in ženske bodo na 2500-metrski krožni progi vozili tri kroge, veterani pet, rekreativci in mladinci šest, amaterji pa devet. Za tekmovanje se bo moč prijaviti uro pred startom pri ledenem baru ob Šport hotelu Pokljuka. Zaščitne čelede so obvezne! Športna tekmovanja in veselica v Dražgošah - Športno društvo Dražgoše bo to nedeljo, 5. septembra, od 14. ure dalje organiziralo tekmovanje padalcev z Dražgoške gore. Tekmovalci bodo skakali na piko, s pristankom pri dražgoški osnovni šoli. Zbor tekmovalcev bo ob 13. uri na igrišču pri šoli, vsak pa bo imel na voljo dva skoka. Za prvih pet padalcev so pripravljene lepe praktične nagrade. Ob tekmovanju bo poskrbljeno tudi za zabavo z ansamblom 12. nasprotje, obiskovalci pa se bodo lahko preizkusili tudi v žaganju z žago "Amerikanko" ali poiskali srečo na bogatem srečelovu, kjer je prva nagrada satelitska antena. Športniki, ki bodo z izkupičkom prireditve poravnali del stroškov za razsvetljavo na igrišču, obljubljajo, da v nedeljo v Dražgošah ne bo nikomur dolgčas! Prvo državno prvenstvo lokostrelcev FITA - 900 krogov - Lokostrelski klub Šenčur je organizator državnega prvenstva lokostrelcev v disciplini FITA - 900 krogov, ki bo to nedeljo na travniku pred osnovno šolo v Križah. Prijave še do jutri sprejemajo po telefonu 064 41-506, prijavijo pa se lahko tekmovalci in tekmovalke vseh kategorij. Prireditev se bo začela ob 8. uri, prvi nastopi v konkurenci pa bodo ob 9.15. Mednarodno srečanje podvodnih fotografov - Društvo za podvodne dejavnosti Bled je organizator jutrišnjega, mednarodnega srečanja podvodnih fotografov. Ob 9.54 bo zbor udeležencev v Za-ki, tekmovanje pa se bo začelo ob 10. uri. Po opravljenem tekmovanju bo sledilo razvijanje filmov in predaja posnetkov ocenjevalni komisiji, zvečer pa bo projekcija posnetkov ter podelitev nagrad in imenovanj. • V.S. Praznik Balinarskega kluba Center - Na balinišču Centra bo to nedeljo, 5. septembra, velik balinarski turnir, za katerega se je prijavilo kar 24 ekip, med njimi celo prvoligaš Polje. Tekmovanje bo potekalo v osmih skupinah, odprla pa ga bo ob 8. uri ministrica za delo Jožica Puhar. • J.M. Košarkarice Odeje Marmorja z mlado ekipo Smelt Olimpije - Jutri se v Škofji Loki tudi uradno začenja košarkarska sezona. Domača ženska vrsta se bo v 3. kolu pokala pomerila z mlado ekipo Smelt Olimpije, tekma pa se bo v dvorani na Podnu začela ob 19. uri. • D.R. MOJCA TOMAŽIN JE SVETOVNA PRVAKINJA V NAMIZNEM TENISU NA VOZIČKU "Obrnili" smo tudi japonce Brnik, 31. avgusta - Ko smo v torek zvečer na Brniku čakali tričlansko reprezentanco Slovenije, ki je tekmovala na svetovnem prvenstvu paraplegikov v Angliji, je bilo seveda največ besed in pozornosti namenjeno 24-letni Mojci Tomažin z Britofa pri Kranju, saj so njeni prijatelji iz Društva paraplegikov Gorenjske že v ponedeljek izvedeli, da bo Mojca prišla domov z zlato medaljo. Mojca je sprejemala čestitke in rože, saj so se številni prijatelji in znanci z njo veselili zlate medalje. Ena najbolj veselih je bila gotovo njena mama Silva, ki je skupaj z družino pred štirimi leti spoznala, da dvajsetletno dekle po prometni nesreči ne bo moglo več stopiti na noge. Toda Mojca in mama se nista dali. Mojca pa je tudi s pomočjo prijateljev iz Društva paraplegikov Gorenjske zbrala moč za življenje na vozičku in ko si je v torek na brniškem letališču pred množico sorodnikov, prijateljev, sosedov in znancev obesila okoli vratu zlato medaljo smo vsi vedeli, da je vredna toliko ali še več kol medalje naših športnikov, ki se vračajo iz največjih svetovnih tekmovališč. Med stiski rok in čestitkami pa smo Mojco, ki je sicer zaposlena v Gorenjskem tisku, poprosili tudi za kratek pogovor. Namizni tenis je precej popularen šport tudi za tekmovalce na vozičku. Zakaj pa si se ti odločila, da začneš s treningi? "Že pred poškodbo sem se precej ukvarjala s športom, igrala sem tenis, tudi smučala sem veliko, namizni tenis pa sem igrala bolj za rekreacijo. Po nesreči pa sem ugotovila, da mi nekako najbolj ustreza namizni tenis in zato sem se pač posvetila temu športu. Sedaj približno eno leto tudi resno treniram. Največ sem trenirala na Soči v Ljubljani, pred odhodom v Anglijo pa smo imeli tudi desetdnevne priprave." Kako je potekalo tekmovanje, kakšna je bila konkurenca? "Na svetovnem prvenstvu so nastopali tekmovalci iz triindvajsetih držav, tekmovalk v namiznem tenisu pa je bilo okoli trideset. Nekaj svojih nasprotnic sem sicer poznala iz mednarodnih tekmovanj, ki sem se jih udeleževala zadnji dve leti, vendar so bile to le evropske tekmovalke, tekmic iz ameriških in azijskih držav pa nisem poznala. Huda je bila tudi konkurenca iz Azije, vendar smo Japonce "obrnili" tako jaz, kot naša dva druga reprezentanta, ki sta nastopala v dvojicah. Za naslov svetovne prvakinje pa sem morala v finalu premagati Meksikanko." Po tem uspehu imate gotovo nove načrte? "Prav gotovo bi rada nadaljevala s treningom in tekmovanji Vendar pa bo treba marsikaj še uredili, predvsem glede denarne podpore. Saj se dobi kakšen sponzor, meni naprimer je pomagalo računalniško podjetje Abakus iz Kranja, vendar to ni dovolj. Vendar je bil prav šport, skupaj s prijatelji iz Društva paraplegikov Gorenjske, tisti, ki mi je bil po poškodbi v veliko pomoč, da sem lažje prebolela dejstvo, da ne bom več stopila na noge in da to ni ovira, da ne bi mogla nastopati na športnih tekmovanjih." • V. Stanovnik, foto:LJeras s)10MET miiBiiia Živila po robu ajdovcem Kranj, 3. septembra - V tretjem krogu prve nogometne lige ekipa Živil Nakla na štadionu v Kranju pričakuje Primorje iz Ajdovši-ne. Tekma bo v nedeljo ob 16.30. Prvič v novi sezoni pa se bodo svojim navijačem predstavili tudi nogometaši Jelovice. Še pred nedeljsko tekmo pa bo danes zvečer ob 19. uri na igrišču v Naklem sestanek, na katerega so povabljeni navijači edinih gorenjskih članskih prvoligašev. Pomoč iz tribun pa bo Naklancem potrebna že v nedeljo, ko prihaja v goste močna ekipa Potrošnika, ki je v drugem krogu doma ugnala goriški HIT s 4 : 2 in v Kranj prav gotovo ne prihaja brez želje vsaj po točki. V drugi SNL ekipa Jelen Triglava gostuje v Prevaljah pri Koro-lan Suvelu. V tretji SNL se bo ekipa Jelovice prv ič letos predstavila na domačem štadionu v Škofji Loki. kjer pospešeno gradijo novo hišico z garderobami, tekma z ekipo Brda pa bo v soboto ob 17. uri. Lkipa Visokega tokrat gostuje pri Iliriji. Zaradi odhoda mladinske reprezentance na kvalifikacijsko tekmo za evropsko prvenstvo v Sofijo (tekma bo v nedeljo, v slovenski reprezentanci pa bosta nastopila tudi B. Verbič iz ekipe Gorenjski glas - Creina in S. Tiganj iz ekipe Jelen Triglav), je bil tretji krog mladinske lige odigran že prejšnjo sredo. Jutri. 4. septembra, pa bo na sporedu prvi krog OML - zahod. Nogometaši Železnikov v nedeljo ob 15. uri gostijo ekipo Šampionke iz Bilj. ekipa Zarice pa jutri odhaja na gostovanje k ekipi Šmartna v Ljubljano. V Ljubljani pa so minulo sredo izžrebali pare šestnajstine finala slovenskega pokala, ki se igra v sredo, 22. septembra. Živila Naklo bodo gostila Koper, Lesce Muro. Jesenice pa Beltrans. # V. Stanovnik Turistl£no društvo Jesenice pozdravlja vse navijače skupine RED STEELERS in jih pred prihajajočo hokejsko sezono vabi v svoj biro na Titovo 18, saj je posebej za njih pripravilo navijaške kapice po ceni 780,00 SIT. S skupnimi močmi dokažimo, da smo najboljši ^ , v TD Jesenice M OSMRTNICA Po hudi bolezni nas je v 53. letu za vedno zapustila naša draga ANICA PERNUŠ I s Kokrice Pogreb drage pokojnice bo v petek, 3. september 1993, ob 16. uri na pokopališču na Kokrici. VSI NJENI Kokrica, 1. septembra 1993 foto bobnar MALI OGLASI aparati stroji 217-960 PANASONIC, brezžični telefoni, tajnice, telefaxi in telefonske centrale, zelo ugodno prodam. »632-595 2oooi OVERLOCK PFAFF in Singer, nova, nerabljena, ugodno prodam. O 215- 650 20122 Novo STRUŽNICO ZA LES In mizarsko KOMBINIRKO, prodam. 0 215-897 2014$ POTOPNO ČRPALKO, prodam. O 213-159 20153 KAVNI MLIN Elmont. rabljen, poceni prodam. B 43-402 20iei GRADBENO DVIGALO, prodam. S 632-297 201S4 3 KV, TERMOAKOMULACIJSKO PEČ In sobno TRAJNOŽAREČO PEČ, malo rabljeni, prodam. S 52-231, popoldan. 20193 INVERZIJO ZA TV Tomo Vlnkovič, prodam. flt 45-263 2019« MlftAMILK SORTIRNIK KROMPIRJA, transportni trak, avtomatsko tehtnico, prodam. Kozina. S 328-238 20201 120 Merski HLADILNIK z zmrzoval-nikom, In GORSKO KOLO Atala SH Snimano SIS. prodam. S 241-091, PO 19. Uli. 2024« PREŠO In MLIN za sadje, novo, ceneje prodam. S 241-663 20270 Dobro ohranjeni TV Montreal, prodam. Šolar, Valjavčeva 14. 20272 Novo VRTNO MOTORNO KOSILNICO, prodam. S 57-946 20293 Malo rabljeno, 95 lltersko ZAMRZOVALNO SKRINJO, prodam. S 324- 130 20298 SAMOHODNI OBRAČALNIK Vogel-not, ter motor ENSU Pretiš, letnik 1965, v voznem stanju, prodam. S 65-165 20306 TRAKTOR PASOUALI, 18 KS, pogon na vsa 4 kolesa, prodam. S 70-780 20327 Star TV Grunding, prodam. 682 214- 2034« KAMERO CANNON VC prodam. S 214-682 30, 20349 TERMOAKOMULACIJSKO PEČ, prodam. « 215-229 20351 Kdor nima izbire tu ne more izbrati! mn 404. DAEVV00 KOR 6485 Mikrovalovna pečica, 700 VV, 20 litrov prostornine, 5 stopenjsko stikalo, dve hitrosti, vrtljiva podlaga SIEMENS FM 702 VPS-Videorecorder, možnost programiranja za 8 oddaj/365dni, števec za trak v urah/minutah/sekundah, slika na mestu brez vsakrlnjih motenj, LCD-daljinsko vodenje • * *° *« _ **Vi a c •mm [Hi] SAMSUNG SQ 1000 Električni pisalni stroj z krožno crkovnico, 12 znakov na sekundo SABA M 3704 37cm barvni TV, inline ekran, 40 spominov za program, sleeptimer, avtomatcki izklop, daljins-vodenje TAX FREE SHOP VILLACH. Auenvveg 8, (Neposredno ob glavni vpadnici Iz smeri korensko sedlo v Beljak. Ce pridete po avtocesti-Izvoz Villach VVartnbad Tel.: 9943/4242/35130 Cene so v DM in brez avstrijskega davka Aledia ^Alarkt Dobrodošli na prostem trgu. ef KMEČKI STROJ d.o.o. ŠKOFJA LOKA SV. BARBARA 23, 64220 ŠKOFJA LOKA TEL./FAX: 064/622-311 "KMEČKI STROJ" ŠKOFJA LOKA, TEL.: (064)622-575 KMETOVALCI * AKCIJA * POSEJEMSKA RAZPRODAJA * POPUSTI DO 6. 9. 1993 - kosilnice TWIST 170/D 460.000,00; ROTO 220/F 323.348.0tt ROTO 135 179.106,00; nakladalke SIP 19/0 595.774,$ silokombajn SILO 80/B 299.304,00; trosilec ORJAK $ 266.511,00; trosilec ORJAK 40 386.000,00; pajek SPIDER 35" 176.450,00; zgrabljalnik STAR 280 157.500,00; cisterne 1200'' 251.370,00; cisterne 1700 L 260.751,00; cisterne 2700 279.669,00; vitle TAJFUN EGV 40 88.505,00; vitle TAJFUN EG^ 50 135.076,00; vitle TAJFUN EGV 60 179.000,00; puhali TAJFUN 49.180,00 ; TRAKTORJI: DEUTZ TD 55/A, SAME 3* ZETOR 5211, UTB 350 DT, 550 DTC, 640 DTC, TV 826 ITD. MIKROVALOVNO PEČICO gorenje, malo rabljeno, ugodno prodam. »217-126 20093 POTOPNI HLADILNIK za mleko, in VARILNI APARAT C02, prodam. flt 421-870 20392 Novo PEČ za centralno kurjavo TVT, ugodno prodam. S 721-665 20413 INDUSTRIJKSI ŠIVALNI STROJ Singer in namizni šivalni stroj Elma, prodam. S 401-364 20435 ZAMRZOVALNO SKRINJO, 220 litrov, po ugodni ceni prodam. S 323-278, zvečer. 20437 štiri KALORIFERJE za vročo vod° CK, za ogrevanje delavnic, prodal* S 242-397 203" ŠIVALNI STROJ Višnja S, počen1 prodam. 0 65-786 20*' GLASBILA PETROF pianina, prodajamo fl* obroke, Extreme. O 061/102-119 20301 HARMONIKO HOHNER, 72 - basnO. ugodno prodam. Resman Jože, ' Žagarja 39, Radovljica. 2&*1 Generalno obnovljeno STRUŽNICO Fischer, prodam. ttf 45-247 20445 ŠTEDILNIK - prenosni, kromiran, 200 kg težak, nemški, s pečico, prodam. S 733-494 20402 TERMOAKOMULACIJSKO PEČ, ugodno prodam. S 632-442 20471 MULČAR za uničevanje krompirjeve cime, prodam. Kuralt, Žabnica 39. 20473 MIZARSKO DEBELINKO, širine 400 mm, lltoželezna, prodam. 0 77-722 AVTODVIGALO Krokodil, veliko, cena 400 DEM, prodam. S 45-263 20492_ Nov SILOKOMBAJN, ugodno prodam. S 46-008 20499 Starinjski GRAMOFON s troblo, ki »* dobro igra, prodam. S 67-198 20^ GR. MATERIAL Ugodno prodam posušen GRU# (špirovci, lege, kleše, dol. 10 m)Jf dve vezani okni 140x130 z žaluzijatf1 «57-473_20*J 153 DIMNIH ZIDAKOV In 4 vre*' APNA, novo. prodam. S 329-102 20138_ 1200 kom. rabljene STREŠN* OPEKE, poceni prodam, fi 633-23« 20195____, Nova KOVINSKA OKNA za Termo; pan, 2200 x 1400, 14 kom., ■ KRILNA za delavnice in drug« pV slovne prostore, poceni prodam. » 325-205 20^ SKB BANKA D,D. PREGLED LETNIH IN MESEČNIH OBRESTNIH MER TOLARSKIH SREDSTEV OBČANOV SKB BANKA dd. od 1.9. 1993 dalja obnstuja tolarska sradstva občanov 1 naslednjimi obrestnimi marami: letne mesečne obrestna mara obrestne me VPOGLEDNA SREDSTVA • hranlna vloga 80% mesečne 1,36% -liro računi stopnje rasti cen - računr tujih f!z. oseb nadrobno - tekoči računi - dovoljena prekoračitev Rp + 20% 3,24% •nedovoljena prekoračitev Rp + 25% 3,58% VARČEVANJE •nad 12 do 24 mesecev R U 10,5% - nad 24 do Xmesecev Rt+ 11% - nad 36 mesecev Rti-11,5% VEZANI DEPOZITI - od 31 do 60 dni Rp+7,5% 2,31% •od31do60dnl' devizna klavzula 0+ 10% • od61do90dni Rp + 8% 2,35% - od 91 do 120 dni Rp * 8,5% 2,38% - od 121 do 180 dni Rp + 9% 2,42% • od 181 do 1 leta Rp+ 10% 2,50% -nad 1 leto Rt* 10,5% ■nad2leH Rt* 11% ■nad3leia Rt* 11,5% Banka obračunava obresti na konformni način. fyfv*kmzacj» (rast c«i nt drobno vpttmkmm ttrnmcu) R t- mvahnzacift (rttt otn rm drobno v Itkoitm mtttouj 'rmjnlf zrmak vu*v$ l dtvano Utvzuh jt 1000 DEM v tomrtki Pri w«i dtpoutov ntd 100 000,00 S/71* obrit* mm pnktf* odstotna bik* gktdt rm Mirto znaakt depozit* ■nad 100000,00 do 500 000,00 SIT 050 •rmd500000,OOSndo 1.000 0OO.0OSIT 0.75 ■nad 1000 000,00 srr 1.00 Obiščite nas v: • poslovni enoti Gorenjska, Titov trg4bv škofji Loki, tel: 064/622-955 - ekspozituri Kranj, C. Staneta Žagarja 30, tel: 064/217-663 ■ agenciji Radovljica, šercerjeva 18, tel: 064/ 714-409 • agenciji škofja Loka, Novi svet 22, tel: 064/622-567 - agenciji Bled, Ljubljanska 4, tel: 064/ 76044 ZAHVALA Čeprav se s sedmimi leti še ni prav zavedel življenja, smo se z globoko bolečino poslovili od tragično preminulega našega preljubega MATICA MODICA SINEK • ZAKAJ ? Iskreno se zahvaljujemo sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, VVU "Tatjane Odrove", staršem Maticovih sovrstnikov v vrtcu in Cvetličarni "Mercurv" za izrečena in pisna sožalja, za podarjeno cvetje in sveče ter za številno spremstvo na njegovi zadnji poti. Za izraženo sožalje, poklonjeno cvetje in naklonjenost - hvala kolektivu Iskra Servis d.o.o. Ljubljana - Rožna dolina. Naša posebna zahvala za darovano cvetje, izraze sožalja, lajšanje stiske in bolečine gre Terapevtski Skupnosti bolnišnice Begunje. Iskrena hvala župniji za opravljen pogrebni obred, pevcem iz Nakla in za lepo zaigrano Tišino. VSI NJEGOVI Kranj, Velike Bloke, 25. avgusta 1993 Vabi k vpisu v plesno šolo od začetnih korakov do športnega plesa zaq vse starostne skupine. Plesni tečaji v Športni dvorani Poden so organizirani tudi za maturante in odrasle. Vpis in informacije dobite v Turističnem društvu Škofja Loka ali na telefon: 064/620-268. AKRIS POGREBNE STORITVE POGREBNO PODJETJE KRISTAN NOVA VAS 17 RADOVLJICA % 064/733*368 KO UGASNE ŽIVLJENJE POKLIČITE NAS. Ml VAM UREDIMO VSE POTREBNO POSEBNO UGODNO - UPEPELITVE NAROČILA OSEBNO AU PO TELEFONU 24 UR NA DAN UČBENIKE za 7. razred In dva učbenika za 6. razred, prodam. O 324-672, po 19. uri. 20364 KNJIGE za 1. letnik, ter za 2. in 3. letnik berilo, prodam. S 401-037 20403 KNJIGE za visokošolski študij Ekonomije, I. letnik, prodam. Rateče 82, Škofja Loka. 20404 SLOVSTVO SKOZI STOLETJA, kupim in prodam KNJIGE za 6. razred, po polovični ceni. S 421-418, zvečer. 20453 KNJIGE za 1,2,3,4 letnik Ekonomske šole, prodam. 0 51-544 20495 KNJIGE za 1. letnik, Fakultete za Strojništvo, prodam. 0 70-274 20492 KUPIM 5 bal TERVOLA, prodam. 0 214- r82 20350 ei^®lujemo in prodajamo suhe nlh h £KOVE OBLOGE (opaž), raz-■n aolžin in širjn ter |adijskj pojj a ^[03__20417 Rabljeno STREŠNO OPEKO Kikinda M 222, 500 kom., prodam. 0 622- 122 20499 IZOBRAŽEVANJE Vse KNJIGE za 8. razred, kupimo. 0 329-327 20356 Rabljene šoljske KNJIGE, od 5. do 8. razreda, prodam. 0 211-706 20392 ODKUPIMO ali VZAMEMO V KOMISIJSKO PRODAJO STARINSKO POHIŠTVO * UMETNINE * URE * NAKIT * PORCELAN * STEKLO * KOVANE IZDELKE irj podobno. ODKUPIMO TUDI POŠKODOVANO POHIŠTVO. ANTIKA KIR K A, Tavčarjeva ul. 7, Kranj lol.: 064/221-037 ali 48-545 Odkupujemo STARINSKO POHIŠTVO in vse ostale starine, poleg tega pa nudimo tudi restavratorske usluge. 0 53-401 15285 nzOrln Naročila na p.p. 45,61101 Ljubljana ali na telefon: 061/217-690,216-766, 215-476 ČANG ŠLANG CAJ ZA HUJSANJE Z zmanjševanjem telesne teze krepite organizem Vsi dosedanji preparati za hujšanje (vitaminske tablete, dietetski preparati) so reševali problem zmanjševanja telesne teže, ne pa tudi ohranjevanja idealne telesne teže. Izjema pri tem je CANG-SLANG, čaj za reduciranje telesne teže po kitajski recepturi. Je zdravilen, iz naravnih sestavin in ga lahko uporabljamo za posebno nego telesa, povzroča izgubo teže, plinov, nakopičenih maščob in spodbuja izgubo teka. Z rednim pitjem čaja CANG-SLANG bodo izgorele odvečne telesne maščobe, vaše telo pa bo postalo gladko in gibčno, čaj CANG-SLANG je sestavljen iz posebnih sestavin in je primeren za ženske in moške, stare in mlade, za vse starosti. CANG-SLANG so nekoč pili bogati Kitajci. S pitjem tega čaja so obdržali vitkost in gibčnost. Tudi vsak obrok hrane so čutili kot en sam požirek. d.o.o. Škatlica CANG-SLANGA vsebuje 40 vrečk čaja, ki so garancija za dosego želene telesne teže. Po pitju čaja ne čutite v želodcu nobene teže niti kakšne druge neprijetnosti, kajti niste pili pivskega kvasa, pač pa CANG-SLANG, čaj s tradicijo več kot 1700 let. Za izgubo teže je dovolj, da vsak dan pred obrokom popijete eno skodelico tega čaja. Zaradi izgube telesne teže ne boste nervozni, nasprotno ohranili boste dobro razpoloženje, ■sti učinek boste dosegli, če popijete dve skodelici CANG-SLANGA pred spanjem. CENA: 699,00 SIT + PTT STROŠKI (VEUA D01. OKTOBRA) PLAČATE PO POVZETJU 5vos* !ME IN PRIIMEK:__ ULICA IN ST.:__ KRAJ IN POSTNA ST.:_ KOM. CANG SLANG_ NAROČILNICO POSUITE NA NASLOV: D2IRLO D.O.O, P.P. 45. 61101 LJUBLJANA. ALI NAROČITE PO TELEFONU: 061/217-690, 216-766, 215-476 Odkupujemo STARINJSKO POHIŠTVO in ostale starinjske predmete. ANTIKA KIRKA, TAVČARJEVA 7, KRANJ 0 221-037 in 48-545 20103 Rabljene SALONIT PLOŠČE, kupim. 0 50-927, po 18. uri. 20154 TOVORNO PRIKOLICO za osebni avto, kupim. 0 41-634 20155 Teden dni staro TELIČKO SIMEN-TALKO, kupim. 0 738-851 20159 V okolici Bleda kupimo starejšo HIŠO, z vrtom, do 60.000 DEM. 0 891-216 20297 Suhe HRASTOVE PLOHE, kupim. 0 241-281 20393 Smerekovo in borovo HLODOVINO, kupujemo. 0 64-103 20422 2 m3 TERVOLA, kupim. 0 736-629 20470 LOKALI V najem vzamem prostor ZA LOKAL, v Kranju ali Domžalah, od 30 do 40 m2, najemnina mesečna. 0 324-332 20151 Med Kranjem in Radovljico oddam v najem PROSTORE za kakršnokoli obrt ali skladišče ali sprejmem kakršnokoli delo na dom. Šifra: JESEN 20266 V najem oddam opremljen FRIZERSKI LOKAL, primeren tudi za drugo mirno storitveno dejavnost. Šifra: BARBARA 20335 GOSTINJSKI LOKAL v centru Kranjske Gore, oddam ali zamenjam. Ponudbe pod Šifra: ZIMA - POLETJE 20338 V neposredni bližini Kranja, prodamo POSLOVNE OBJEKTE na parceli 850 m2 in 1500 m2, ter 2600 m2, poslovno proizvodnih prostorov, v celoti ali po funkcionalnih delih. APRON NEPREMIČNINE. 0 214-674 IN 218-693 20496 KOLESA VESPO 150, letnik 1981, cena 600,oo DEM, prodam. 0 733-951 MOŠKO KOLO, na pet prestav, prodam. 0 45-057 20213 Motor ATX, letnik 1989, z veliko dodatne opreme, odlično ohranjen, prodam. 0 46-719 20261 APN 4 v odličnem stanju, cena po dogovoru, prodam. 0 66-848 20315 BT 50 S, letnik 1988, ugodno prodam. 0 50-826 20318 Novo ŽENSKO KOLO, poceni prodam. 0 421-107 20390 ATX, letnik 1988, prodam. 0 218- 948 20420 BMX, srednje velikosti, cena 100 DEM, prodam. Sp. Besnica 107. 20474 Motorno kolo Tomos Avtomatik 3, Drodam. Pelko, Kokrški log 14, Kranj. OBVESTILA Nakupovalni izlet z avtobusom na Madžarsko, dne 18.9.1993. Prijave 0 49-442 19952 NOVO - prodaja gospodinjskega plina NON-STOP, tudi nedelja in prazniki. Čirče 26, Benigar 200*0 Kako postati bolj skladen in odprt za svoje soljudi, kako bolj zbrano Jn uspešno delati, kako razviti notranje zdravilne moči In veselje do življenja? Odgovore najdete na Notranji poti v Univerzalnem življenju. Srečanja so ob sredah ob 19.15 in ob nedeljah ob 9.15 v prostorih Krke na Dunajski 65 v Ljubljani. Informacije lahko dobite vsak ponedeljek od 16. do 17. ure na 0 061/184-148 20421 OBLAČILA Dolgo raza POROČNO OBLEKO, prodam. 0 66-931 20214 Belo POROČNO OBLEKO, enkrat nošena, št. 38 - 40, prodam. 0 41- 062 20467 NOSEČNICE! V Orhideji - Kranj dobite oblačila. Nasproti gradu Kiselštajn. 0 327-144, zvečer 20477 KASABLANKA TRGOVINA S TEKSTILOM PRI VODOVODNEM STOLPU V KRANJU PO UGODNIH CENAH YAM NUDIMO OBLAČILA ZA BIRMO IN DRUGE SVEČANE PRILOŽNOSTI • JEANS • TRENIRKE • SRAJCE(moške) • SPODNJE PERILO ZA OBISK SE PRIPOROČAMO! OTR. OPREMA OTROŠKI VOZIČEK FRIZO, prodam in podarim KOŠARO za nošenje dojenčka. 0 422-399 20136 Avstrijski otroški kombinirani VOZIČEK in POSTELJICO, prodam. 0 323-977 20144 OTROŠKO KOLO, prodam. 0 215- 025_ 20224 Kombiniran otroški VOZIČEK IZ uvoza, prodam. 0 78-698 20228 OTROŠKO POSTEUICO, z jogijem, poceni prodam. Ljubno 39, Podnart. 0 70-679 20242 Kombiniran OTROŠKI VOZIČEK PEG, kot nov, NAHRBTNIK Chicco, STAJICO Cam, HOJICO in Baby TORBO, prodam. 0 633-864 20273 Kombiniran otroški VOZIČEK Chicco Atlantic, cena 9000 SIT, prodam. Mlaka 1, Tržič. 20300 Kombiniran OTROŠKI VOZIČEK z vso dodatno opremo, ugodno prodam. 0 213-517 20311 Novo OTROŠKO POSTEUICO z jogijem, prodam. 0 324-870 20375 Kombinirane otroške VOZIČKE, izdelane po italijanski licenci, dobite že od 13.900 SIT dalje. Z dokupom podvozja lahko sestavite stolček, ležalnik ali avtosedež. Plačilo na dva čeka. 0 217-020 20394 Italijanski otroški kombiniran VOZIČEK, poceni prodam. 0 216-011 20446 OSTALO Dolgo vijoličasto POROČNO OBLEKO z jakno št. 40/42, prodam za 30 000 SIT. 057-473 20010 BANKINE in PONTE, prodam. 0 57-141, zvečer. 19977 DRVA meterska, razžagana, smrekov žagan les, opaž, leseni izdelki z dostavol 0325-488 20079 BUKOVA SUHA drva, prodam in dostavim, možna tudi razžagana. 0 061/171-893_20157 Knjižice SNEMANJE Z VIDEOKA-METO, cena 480,00 SIT, za boljše videoposnetke. 0 213-656 20153 Suha BUKOVA DRVA, prodam. 0 41-634 20164 HRASTOVO KAD, 250 litrov, za namakanje sadja, poceni prodam. 0 41-088 20178 Rabljen Ameriški BILJARD, prodam. 0 622-581 20183 PLASTIFICIRANO PLUTO, 10 m2, prodam. 0 43-584, zvečer. 20190 6 m, BUKOVIH DRVA, prodam. 0 422-571 20191 LESTVE iz lesa, vseh vrst, prodam. Zbilje 22. 0 061/611-078 20206 BUKOVA in MEŠANA DRVA, prodam. 0 46-283 20212 Suhe MACESNOVE DESKE in suha BUKOVA DRVA, 15 M, PRODAM. 0 66-702 20215 MODEL LETALA na daljinsko vodenje, z vso opremo, prodam. 0 76-387 20217 100 kg IZOLIRSKE SMOLE, poceni prodam. Partizanska 49, Šenčur. 20221__ GAJBICE, 1 krat kovane, po 250 Srr/kom , prodam. 0 633-644 20231 PONTE dolžine 3.35 m, prodam. 0 421-103_20234 DRVA - najprimernejša za centralno, prodam. 0 622-418_20241 INVALIDSKI VOZIČEK, skoraj nerabljen, ugodno prodam. 0 77-609, zvečer. 20245 GAJBICE, prodam. Fralih. Posavec 64, Podnart._20257 VLEČNA KLJUKA za Fiat Uno 60 S, prodam. 0 401-404 20263 Menjam, malo rabljen KOTEL, 80 litrov, za žganje, za manjšega. 0 891-291 20264 Suhe BUTARE, prodam. 0 70-184 20274 SENO goveje balirano in SLAMO, prodam in dostavim na dom. 0 067/ 22-532, ob delavnikih. 20294 STOJEČI LONČENI KAMIN, ugodno prodam. 0 216-395 20310 Dva kom. BALKONSKIH VRAT, prodam. 0 328-337 20313 TUŠ KABINO, ugodno prodam. 0 214-682 20347 KOTEL za žganjekuho, prodam. 0 211-524 20360 HRASTOVE PLOHE, 5 cm, suhe, 1.5 m3, prodam. 0 214-948 20381 GAJBICE, cena 250 SIT/kom., prodam. 0 46-283 20355 Lepo ohranjeno LESENO OGRAJO, 20 m, prodam. 0 312-518 20439 MEŠANA TRDA DRVA, prodam. Sp. Bela 11. 20455 MEŠANA DRVA, prodam. 0 45-291 20460_ BUKOVO HLODOVINO, kupim. 0 620-500 20495 IZ NASLEDNJE ŠTEVILKE Taverna Matevž v Tržiču honorarno zaposli simpatično dekle za strežbo. Lahko samo petke in so-bote. ^ 064/50-555_ YUGO KORAL 55, Irtnik 1990, prodam * 65-300 MMfAMILK POSESTI Ostarele brez naslednikov vzamem v oskrbo, če imajo vsaj 4000 k.m. ohišnice, med Kranjem-Vodicami-Kamnikom. Zibelnik, Detelova 13, Mengeš, 0061/738-793 20095 Zazidljivo PARCELO v Škofji Loki, 1065 m2, prodam. 0 631-480 20141 Oddam GARAŽO v najem, na Planini, C. 1. Maja. 0 323-977 20145 ZIDANO GARAŽO. 15 m2, z elektriko, pri Vodovodnem stolpu, prodam. 0 211-912 20236 Na Rčitnem, prodam GOZD in TRAVNIK, z obstoječo brunarico. 0 83-742 20239 V Naklem pri Kranju, prodamo ENONADSTROPNO HIŠO (dvojček), z velikim vrtom, Ck, telefonom. Informacije v soboto od 10. do 16. ure na 0 47-495 20271 Sterejšo HIŠO z gospodarskim poslopjem, v zaprtem dvorišču ob glavni cesti skozi Železnike, oddamo v najem ali prodamo za več različnih dejavnosti. 0 061/752-695 » 20293 Nujno in poceni prodam HIŠO z vrtom, garažo, telefonom, asfalt, takoj vseljivo. Okolica Kopra. 0 064/632-159 in 066/65-124 20298 VISOKOPRITUIČNO HIŠO, staro 5 let, v Ljubnem na Gorenjskem, hiša 280 m2, vrta 400 m2, telefon, centralna, vseljiva takoj, cena 170.000 DEM, prodam. 0 323-596 20322 Enodružinjsko stanovanjsko HIŠO, dam v najem najboljšemu ponudniku, telefon, garaža, veliko vrta, relacija Kranj - Preddvor. Šifra: PREDDVOR 20335 GARAŽO v Šorlijevem naselju, oddam. Šifra: KLET 20389 Zamenjam ZAZIDUIVO PARCELO, 900 m2, za enosobno stanovanje v Kranju. Zg. Bitnje 57, Žabnica. 20407 NOVE HIŠE PRODAMO; V Plavfkem Rovtu na parceli 3400 m2, v Škofji Loki, vrstno na Drulovki, pri Žirovnici na parceli 2200 m2. NEDOGRAJENO, v Šenčurju (atrijsko), Mojstrani, Jesenicah. STAREJŠO; v čirčah Begunjah, Ljubnem, v Hotavljah, pri Podvinu, Stražišču in druge. GOZD prodamo; pri Vodicah, v Kamni Gorici-TRAVNIK in GOZD pri Blego-šu in Črnivcu; VIKEND PARCELE na Joštu, Trasteniku, Krvavcu. KUPIMO PARCELE IN MANJŠE HIŠE Z VRTOM. APRON NEPREMIČNINE. 0 214-674 in 218-693 20502 - u mm ZA OtJAES - ZA II5IOT iir.nniBi-H.ui tsorjA uiEA. musms :sa >KHi ii k*MiM. i«suwjmc um. mu ta •ran«*« 14 » . »IN 11. »Itaka 64J1 ? StOVEMJA * največja izbira ploščic GRANITOGRES pri nas -po zelo ugodnih cenah * ITALIJANSKE tt KERAMIČNE PLOŠČICE od 1.200 SIT dalje * LEPILA, FUGIRNE MASE (20 vrst barv) 'SANITARNA KERAMIKA ♦VODOVODNE PIPE 'KOPALNIŠKI DODATKI POPUSTI, PRODAJA NACEKE * VRATA UKO - VRHNIKA * STAVBNO POHIŠTVO KU LpGATEC * 0PA2, LADIJSKI POD, ZAKUUCNE LETVE, PARKET tel.: 43-345 PRIREDITVE GLASBO za ohceti in zabavne prireditve, nudi glasbenik. tU 421- 498 19239 JUTRI V RIBNO! Srečanje gorenjskih gasilk iz 57 gasilskih društev. Srečelov (barvna TV; pralni stroj;tona cementa; tona premoga ...) s srečkami po 150 SIT. Gorenjski muzikantje jutri, v soboto, 4. septembra, ob 15.30 v Ribnem pri Bledu (prireditveni prostor pod Ribensko goro). £)? PLESNA ŠOLA -sM KRANJ Sola za vso J^.^L _ generacijo Tel:064/41-581. 223-233 PRIDELKI 5 ha kvalitetne silaine KORUZE prodam. H rase 52, Smlednik 1999« Mesnat svež PARADIŽNIK, ugodno prodam. B 45-532 20275 KRMILNI KROMPIR, prodam. Sp. Brnik 10, Cerklje. 20326 GROZDJE, Majvazijo, Shardone. Merlot in Belo vino, prodam. 0 065/24-916 20348 Večjo, količino DROBNEGA KROMPIRJA, za krmo, prodam. Sr. Bitnje 18. 20368 KORUZO za siliranje, prodam. Visoko 128. O 43-236 20376 KORUZO za silažo, prodam. 0 Krivic, Zgoša 22, Begunje. 20383 SILAZNO KORUZO, prodam. Zalog 26. 0 421-006 20386 RENAULT \%WURM NADOMESTNI DELI SERVIS IN POPRAVILA DODATNA OPREMA • RADIJI, SONČNE STREHE. SPOJLERJI, PREPROGE... RAZPRODAJA GUM CELOVEC, tel.: 9943-463-544000 St. Veiter Ring 25 27 Krmilni KROMPIR, prodam. 0 421- 082_20397 Silažno KORUZO, In dva BIKCA, za rejo prodam. Adergas 27, Cerklje. Kvalitetno ČRNO in BELO GROZDJE, poceni prodam, tudi dostavim. 0 065/65-889 in 065/65-892 20411 Svež PARADIŽNIK, prodam. 0 45- 532_20452 KORUZO za silažo, stoječo, prodam. 0 061/823-653 20488 MED 350 SIT/kg za Kranj in okolico, prodam. 0 43-495 20506 POSLOVNI STIKI Imate 150.000 DEM in bi jih radi dobro naložili v turistični objekt. Po letu dni bo vrednost naložbe podvojena. Šifra: TURIZEM 20011 K sodelovanju vabimo, RUTINIRA-NEGA BASISTA za igranje v triu. Zaželjen vokalist, ni pa pogoj. 0 312-327_20279 POSOJILA do 5000 DEM, dajemo -garancija - čeki. 0 620-194 20332 RAZNO PRODAM Ugodno prodam kvalitetno izdelane SMETNJAKE! Kveder Bojan, Pre-doslje 132, 0241-128_18OS8 Poceni prodam suho ŽAMANJE povezano v butare. 0421-722 20099 Ugodno prodam, VRTNI VODNjakl IFIGUR, regal za pisarno, 7 m, črn, nov, FRANCOSKO POSTELJO, storj za SUŠENJE PERILA, DVOSED KAVČ, ogledalo, prodam. 0 45-301 in 45-655 20124 400 kom. STREŠNE OPEKE, grafitno sive barve, brez posipa, nerabljene, in PLINSKI HLADILNIK, 50 literski, nerabljen, ter ŽENSKO KOLO Holland, bele barve, prodam. 0 326-095 20175 RISALNO DESKO A2, verige in prtljažnik za Zastavo 101, prodam. 0 Debeljak. 0 326-594 20223 PEČ Feroterm, ŠTEDILNIK Kiperbuš in PIANINO, prodam. 0 328-026 Prodam SUHE HRASTOVE PLOHE in KUPERBUSCH štedilnik ■g* 721-476_ MIO - STANDARD Univerzialno ŽAGO in nove suhomontažne PODBOJE, ugodno prodam. O 216-149 KIPERBUŠ, KLETKO za 10 kokosi, GASILSKI APARAT Pastel, 9 kg, in PRELETAVNICO za ptice, prodam. 0 736-571 20314 TERMOAKOMULACISKO PEČ, KAVČ z foteljem, VOZIČEK, keramične plošče in bide, prodam. 0 631-600 20357 CISTERNO za olje, okroglo, Creina, 1700 litrov, prodam, cena 28.000 SIT in pripravo za vezanje z kovinjskim trakom, Ciklop, brez sponk. 0 217- 82 1 20371 BUKOVA DRVA in mlade KOZE, prodam. 0 682-627 203ss ŠTEDILNIK plin + elektrika, cena 5000 SIT, rabljen in LEGE za gradbena dela, dolžine čez 100 m, prodam. 0 78-606 20412 STAN. OPREMA SPALNICO in OTROŠKI SOBI, prodam. Jenšterle, Kidričeva 19, Kranj. 20174 KUHINJO, SPALNICO in DNEVNO SOBO, ugodno prodam. Ogledi so od 5. do 8. septembra 1993, od 15. do 17. ure. Štravs. Župančičeva 4 (I. nadstropje), Kranj. 20194 Francosko POSTELJO z jogijem in ŠTEDILNIK 4 + 2, PRODAM. 0 66- 702 20216 Dobro ohranjeno SPALNICO, prodam. 0 328-893, popoldan. 20277 KAVČ in dva FOTELJA, prodam. Ropret, šenčurska 25, Šenčur. 20395 Več kosov rabljenega POHIŠTVA po zelo ugodni ceni, prodamo. Ogled v petek 3.9.1993 in ponedeljek 6.9.1993 od 17. do 19. ure. Šifrar, Mestni trg 39, Škofja Loka. 0 620- 97 4 20233 LANCIA ZENTRUM ŠTEVILKA 1 NA KOROŠKEM t PRODAJA NOVIH VOZIL • ORIGINALNI NADOMESTNI DELI IN DODATNA ORPEMA • ŠPORTNA OPREMA t SERVISNA DELAVNICA • KAROSERIJSKA DELAVNICA Z LAKIRNICO • 12 MESECEV GARANCIJE NA NADOMESTNE DELE IN STORITVE • GOVORIMO SLOVENSKO MARS CONERCE D.O.O., TRG RIVOLI9, KRANJ IŠČEMO PRIPRAVNIKA S SREDNJO EKONOMSKO ŠOLO. TEL.064/331-266 Dvosobno stanovanje s kabinetom, 82.5 m2, prodam. 0 328-337 20300 STORITVE J & J SERVIS vam nudi popravila TV, VIDEO, HI-FI naprav vseh proizvajalcev. Smledniška 80, Kranj, del. čas: 9. do 17. ure, 0 329-886 10247 AVTODVIGALO za popravilo streh, barvanje opaža ter obžagovanje drevja vas čaka. O 733-120 15592 Pišljar servis, TV-VIDEO-HIFI, naprav uradni servis SHARP, popravljamo tudi naprave vseh drugih proizvajalcev. Smledniška c. 37, Kranj, 0 323-159 17039 ROLETARSTVO BERČAN nudi rolete, žaluzije, lamelne zavesel Tel. in fax : 061/342-464 ali 342-703 (stanovanje) 18720 ŽIČNE MREŽE za ograditev vrtov izdelujem. Po dogovoru opravim tudi montažo. Friic, Ževnikova 5 a, Or-ehek Kranj, 0217-937 19170 Nudim PREVOZE, do 17. oseb. 0 65-461 19250 Rolete, žaluzije in lamelne zavese, lahko naročite. 0061/713-310 19370 ROLO NOGROŠEK, MILJE 13 -izdelava in montaža, ROLET, žaluzij, lamelnih zaves in plise zaves. Cenjene stranke obveščamo, da sprejemamo naročila na telefon. 0 061/ 651-247 in 064/43-345 19438 POPRAVILO - MONTAŽA - pralni stroji, štedilniki, bojlerji, vodovodne in elektroinstalacije 0 325-815 1948S Montaža in popravilo žaluzij in rolet. 0061/376-783 19516 Satelitske ANTENE, vrhunske nemške, 120 kanalov z garancijo za 470 DEM. 0310-223 20074 VODOVODNO NAPELJAVO V HIŠI ALI HLEVU (kompletno z "šteman-jem"), kot tudi razna popravila in predelave, vam naredimo strokovno in solidno. Delamo po celi Sloveniji) 0218-427_20086 ZIDARSKA SKUPINA, nudi vse usluge, hitro, kvalitetno in poceni. 0 326-287 201S0 SMETNJAKE pocinkane Izdelujem in prodajam, dostavim tudi na dom. 0 324-457 20205 AVTO; alarmi, naprave, akustika -zastopništva, servis AB electronic. 0 715-960 20210 KOVINJSKE ZAŠČITNE MREŽE za kletna okna izdelujemo po naročilu. 0 82-104 20218 TEČAJ strojnega pletenja, v septembru. 0 622-256 20243 KOMBI PREVOZI tovora do 1500 kg in selitve. 0 215-211 20329 Vodimo KNJIGOVODSKE storitve. 0 311-935 20355 SERVIS in GENERALNA OBNOVA pralnih in ostalih gospodinjskih strojev. 0 632-002 20479 POLAGAM keramične ploščice. 0 65-705 204»o STANOVANJA ZAMENJAM lastniško dvo sobno stanovanje z vrtom za enosobno ali garsonjero. 0 326-162 20140 ENOSOBNO STANOVANJE oddam, v Železnikih. 0 632-118 20155 DVOSOBNO STANOVANJE, 58 m2, v Bistrici pri Tržiču, prodam. 0 217-911 ali 51-647 20158 Najamem kakršnokoli STANOVANJE na Bledu v Radovljici ali okolici. 0 76-141 20186 Dvo sobno STANOVANJE v Kranju, 45,2 m2, prodamo, cena 900 DEM/ m2. 0 222-651, od 7. do 15. ure med tednom. Vseljivo takojl 20240 Zamenjam enosobno STANOVANJE, 40 m2, za dvosobno z kabinetom ali trisobno, z našim doplačilom, na območju Škofje Loke. 0 633-198 20258 Oddamo dvosobno STANOVANJE, z ECK, v Kranju na Zlatem polju. 0 222-024, dopoldan ali 241-542, zvečer. 20260 Dvo sobno stanovanje na Planini I., 63 m2, telefon, CATV, ogrevajne zastekljen balkon, cena 900 DEm/ m2, prodam. 0 323-596 20323 V Železnikih prodamo, dvosobno 60 m2, veliko stanovanje, z opremljeno kuhijno in predsobo in garažo za 68.000 DEM, prodam. 0 66-698, po 20. uri zvečer. 20337 Oddam SOBO moškemu. 601 310- 20352 Slovenska tri članska družina išče pod nujno ENOSOBNO ali VEČJE STANOVANJE, v okolici Kranja {lahko do 15 km izven). 0 064/214-482 20373 Enosobno stanovanje, oddam. 0 329-630 20382 Dvosobno stanovanje v centru Kranja, v prvem nadstropju z etažno centralno, prodam. 0 211-338 20419 V šorlijevem naselju, prodam dvosobno STANOVANJE, cena 55.000 DEM. 0 48-103 20429 Enosobno stanovanje pri Vodovodnem stolpu, prodam ali zamenjam za dvosobno. 0 218-823 20444 Oddam trisobno, opremljeno, starejše, STANOVANJE, s telefonom, v Kranju. 0 331-444, od 17. do 22. ure. 20484 STANOVANJA PRODAMO; v Zg. Gorjah, dvosobno 46 m2, v Žireh novo, dvosobno v Hotavljah, enosobno z vrtom, v škofji loki enosobno 41 m2, dvosobno 74 m2 (center) in 60 m2, Podlubnik, V Kranju, garsonjero 30 m2, enosobno 42 m2 in 44 m2, eno in polsobno 50 m2, dvosobno od 56 do 65 m2, dvoinpol sobno 72 in 82 m2, po zelo ugodni ceni, ter večja. MENJAMO STANOVANJA. Takoj kupimo garsonjero, enosobno in dvosobno stanovanje. APRON NEPREMIČNINE. 0 214-674 IN 218-693 20497 V Sv. Duhu, prodamo ali zamenjamo za stanovanje - novo dvostanovanjs-ko HIŠO Z VRTOM. 0 218-69320501 NUJNO kupim STANOVANJSKO PRAVICO. 0 49-480_20504 Oddamo SOBO ženski osebi, z souporabo kopalnice. 0 213-428, od 13. do 15. ure in po 21. uri. 20507 Menjam družbeno trosobno stanovanje, za druž. garsonjero, v okolici Kranja. 0 329-175 20324 Opremljeno dvosobno komfortno STANOVANJE , 60 m2, prvo nadstropje v Dravijah, s CK, telefonom ter CATV, cena 105.000 DEM, prodam. 0 061/577-521, popoldan. 20443 VOZILA DELI R 4 TLS, letnik 1979, vozen, neregistriran, za rezervne dele, prodam. 0 47-061 20139 Več REZERVNIH DELOV za Zastavo 101, starejši tip, prodam. 0 46-415 20161_ Dve zimsko - letni GUMI, 135x12, nevoženi, prodam. 0 216-944 20219 SEDEŽE, armaturo, zadnjo havbo za YUGO 45 in vetrobransko steklo, za ZASTAVO 101, prodam. 0 64-422 20398_ _ MAZDO 323, za dele. letnik 1980, prodam. O 81-961 20432 VOZILA Nakupovalni izlet z avtobusom na Madžarsko, dne 18.9.1993. Prijave B 49-442 19896 CITROEN rabljeni rez. deli in odkup vozil Citroen za avtoodpadl 0064/ 692-194 19989 Ugodno prodam FLORIDO 1,4, letnik 1989, prvi lastnik, garažirano, 43000 km, cena po dogovoru. 0801-267, popoldan 20005 Ugodno oddam takoj dobavljiv CITROEN ZX AVANTAGE. 0 45-550 20044_ Odkup, prodaja, prepisi vozil, kreditiranje nakupov vozil. Izkoristite ugodne pogoje. AVTOSPORT, d.o.o, 0331-503 in 323-171, int. 12, del. čas vsak dan od 8. do 19. ure 20071 ZASTAVO 101 GTL 55, letnik 1984, prodam. 0 66-568, po 14. uri. 20106 OPEL RECORD in IMV KOMBI kasonar, ugodno prodam. Ogled v trgovini Jurij, na Mlaki pri Kranju. 20133 YUGO 45, letnik 1989, ohranjen kot nov, prodam. 0 216-232 20135 ZASTAVO 101, letnik 1987, cena 2500 DEM, prodam. 0 327-404 20137 YUGO 45 AX, letnik 1987, prodam. Arnež, Smledniška c. 87, Kranj. 20142 Prodam, REZERVNE DELE in menjam TOVORNJAK 635 za osebno vozilo. 0 214-115 20147 ZASTAVO GTL 55, letnik 1986, prodam. 0 218-570, popoldan. 20149 Starejši letnik ZASTAVO 101, prodam. 0 49-246 20152 R 18 TLJ, letnik 1986, reg. do 10/93, prodam. Horvat, Staretova 17, čirče, Kranj. 20160 GOLF dlesel, letnik 1988, reg. do 5/ 94, poceni prodam. 0 43-402 20192 UNIMOG 421, letnik 1977. reg. eno leto, cena 15.000 DEM, prodam. 0 77-092 20166 UGODNO ječmen (rinfuza) 17,50 SIT/kg KAN 27% 17,90 SIT/kg odojki-očiščeni 450,00 SIT/kg Cone so brez p.d. Te1.242-638 GOLF diesel, letnik 1985, prevoženih 125.000 km, prodam. Prebačevo 40. 20168 YUGO 45, letnik 1985, prodam. Prebačevo 40, Kranj 20199 GOLF JL, letnik 1980, dobro ohranjen, reg. do 4/94, prodam. 0 715-866 20170 R CLIO, letnik 1990, prodam, v račun vzamem R 4 staro do 3 let. 0 331-238, dopoldan. 20172 Zelo lep OPEL RECORD 20 E, celega ali po delih, prodam. 0 328- 613 20176 HONDO CIVIC 1.4 GL, HB, reg. celo leto, prodam. 0 325-543 20180 OPEL ASCONA bela barva, letnik 1986, prodam. 0 881-452 20182 Nujno prodam, ZASTAVO 101, s tremi vrati, letnik 1986, reg. do 3/94. Ogled možen vsak dan od 9. do 19. ure, pri AMD na Javorniku, cena 2000 DEM 20187 AVDI 80 25. letnik 1976, reg. do 1/ 94, metalic, cena 2900 DEM, prodam. 0 82-424 20188 OPEL KADETT, diesel, letnik 1984, registriran celo leto, prodam. Knežević, Trg Prešernovih brigad 10, Kranj. 20195 R 4 GTL, letnik 1983, cena 2100 DEM, prodam. 0 733-951 20198 GOLF, diesel, letnik 1988, ugodno prodam. Predoslje 133/b, Kranj. 20199 MOSKVIČ, star 6 let, reg. do konca leta in APN 4, ter VVOLKSVAGEN kombi za prevoz tovora in ljudi, starejši letnik, po ugodni ceni prodam. 0 883-504 20200 YUGO KORAL 55, letnik 1989, prodam. 0 218-945 20202 YUGO 45 E, letnik 1987, reg. do 7/ 94, bele barve, drugi lastnik. 0 323-424 20203 YUGO KORAL 60, letnik 12/89, prodam. 0 326-402 20204 AVDI 80, letnik 1985, metalne barve, prodam. 0 215-342 20208 BX 16 TRS, letnik 1989, prodam. 0 736-687 20209 126 P, letnik 1984, vreden ogleda, cena po dogovoru, prodam. 0 51- 188 20220 LADO RIVA 1300, letnik 1991, prodam. 0 622-581 20225 YUGO 45, letnik 9/83, prodam. 0 50-484 20226 GOLF, letnik 1977, solidno ohranjen, prevoženih 115.000 km, prodam. 0 622-873, po 18. uri. 20227 R 4, letnik 1991, prodam. 622 736- 20230 ZASTAVO 750, letnik 1976, prodam. Fajfar, Selca 27. 20232 ZASTAVO 101 SKALA 55, letnik 1989, registriran do 8/94, prevoženih 41.500 km, dobro ohranjen, ugodno prodam. 0 218-705 20235 MERCEDES 190 E, letnik 1987, z vso opremo, prodam ali menjam za cenejše vozilo. 0 211-912 20237 YUGO 45, letnik 1984, registriran do 5/94, generalno obnovljen, cena 1000 DEM, prodam. 0 311-989, od 15. ure dalje. 2023a ZASTAVO YUGO 1.1 GX, letnik 1987, prodam. Samardžija, Gubčeva 4, Kranj. 20252 OPEL MANTA, letnik 1979, prodam. 0 47-122 int. 243 do 14. ure in 44-057 od 15. ure dalje. 20253 GOLF JGL, letnik 1981, ugodno prodam. 0 51-236 20254 YUGO 55 AX, letnik 1988, registriran do 6/94, cena 3900 DEM, prodam. 0 725-149 20256 LADO 1500, letnik 1979, poceni prodam. Voklo 70, Šenčur. 20259 OPEL KADETT, letnik 1976, prodam. 0 217-222 20280 R 18, letnik 1983, centralno zaklepanje, elek. pomik stekel, registriran do 8/94, prodam. 0 46-391 20281 ZASTAVO 750, letnik 1981, reg. do 24.12.1993, prodam. 0 327-437 20282 »K* PREMOG velenjski lignit po ugodnih cenah - MOŽNOST pUČ'U Hk I obitokf NUDIMO PREVOZE sprekucnlkomdoBtonl Inf. In naročila: KUPREP d.o.o, Kranj, tel. 43-244 126 P, letnik 1980, cena 600 DEM. prodam. 0 218-506_202* ZASTAVA 101, letnik 1987, prodam 0 323-574 202" MAZDO 323 i, katalizator, letni« 1990, garancija do 22.12.1993, F**" voženih 32.000 km, prodam. 0 & 426_202JJ GOLF, letnik 3/91, veliko dodatn« opreme, cena po dogovoru, prodam 0 312-008, po 15. uri._202* ZASTAVO 750, letnik 1984, reg 4 7/94, z avto radiom, cena 1300 DEM ali po dogovoru, prodam. 0 58-38* petek in sobota od 19. do 21. ur* Mlaka 1, Tržič. 202«; FIAT UNO turbo diesel, letnik 3/93' mišje - sive metalne barve, pet vrat 72 PS, 8.400 km, Pioeer 60-90, 4x5« vatov, cena 18.800 DEM. garancij* prodam. 0 51-452_202* GOLF JX, letnik 1987, prodam Nadižavec, Strahinj 98. 203* YUGO 55, letnik 1989. reg. do 6/94. prevoženih samo 36.000 km. ptO" dam. Golniška 56. Kranj._203* R 11 GTL, letnik 1988, reg. do 8/9* bele barve, prevoženih 70.000 km. vreden ogleda, prodam. 0 327-10» GOLF J, spredaj karambollran, tetn* 1978, prodam. 0 44-056 20^ YUGO 45, letnik 1990, reg. do 8/9* prevoženik 31.000 km, cena 470° DEM. prodam. 0 621-007 203" YUGO 45, letnik 1988 in MOTOR 50 S, prodam. 0 70-440 20^ R 4 GTL, letnik 1985, cena 2400 DEM. prodam. 0 310-192 203" TOYOTA CELICA 1.6 STIjprodam d menjam za cenejši avto. 0 50-82* 20321_ ZASTAVO 101 KOM FORT, letn* 1982. reg. do 2/94, bele barv«' prodam. 0 Dedič, Zoisova 14, Krm »325__^ GOLF, diesel, letnik 1985, prodam 0 70-780 20^ R 12, obnovljen, prodam. 124 715- 203* HONDO SEDAN. letnik 1990. rde# barve, prodam. 0 312-422 20»* GOLF JGL. letnik 1981. reg. do 6/9* kleparsko in ličarsko obnovljen, ob* novljen motor, avtoradio, nove gum* in blaiilci, prodam. Ogled v petek cfi 15. do 17. ure ali v soboto dopoldan 20340__^ ZASTAVO 750, letnik 1977, reg. J 2/94, prodam. Šučur, Groharje^0 nas. 5, Škofja Loka._20^ GOLF JL, rdeče barve, letnik 1980. prodam. 0 43-453_20^ R 4 GTL, letnik 11/89, rdeče barv* prevoženih 38.000 km, garažirafl. nove gume, cena 5600 DEM, pr°' dam. 0 326-712_20^ Dobro ohranjen R 5, letnik Ifljf cena 11.000 DEM, prodam. 0 327-853 203*5 YUGO 55, letnik 1989, prodam. Grosova 25, Kokrica._2°#J VOLVO 340, diesel, letnik 1987. prodam. 0 64-338, popoldan. 20*J GOLF, diesel, letnik 1984, reg. do 94, bele barve, cena 5400 DEM. prodam. 0 326-094 20#? Auto - Krainer CELOVEC, ROSENTALERSTRASSE 126, tel 9943-463 21415 V0ZILA*NAD.DELI*SERVIS GOVORIMO SLOVENSKO. f I i i i IIHIIMIII IIHIIHIII 4 ZA VOZNIKE B- G - E KATEGORIJE = Vpisujemo v tečaj CPP za B - C in E kategorije. Telefon 213-160 I \. J 1 mm 11 mm 11 mm 11 um 11 m 11 mm i i 11 m 11 mm i i mu e i 11 mm i i mm 11 11 m* fceh stopenj H odrasle in otroke. Programi so verificirani. Jezikovna šola EVROPA Bled tel.: 064/76-922. ODKUPUJEM IN POPRAVLJAM, ^mbolirana vozila, 0 241-168 F* delih, prodam LADO. YUGO 45, fASTAVO 101, 126 P, ŠKODO. 0 ^5-601 20369 ZASTAVO 101, letnik 1987, prodam. * 695-Q86, po 15. uri._20372 &X 15 TGL, letnik 8/90, temno sive letalne barve, prodam. 0 312-012 £LPO SUD, letnik 1977, in YUGO 45, aoa5|k 1983, Prodani. 0 327-537 3 18, letnik 1981, ohranjen, cena po ^govoru, prodam. 0 733-004 20401 OPEK KADETT, letnik 1978, prodam. *J>01-238, po 18. uri._20402 ZASTAVO 101 comfort, letnik 1980, °obr0 ohranjen, prodam. 0 725-563 PfUGEOT 305 SR, letnik 1979, £9istriran do 8/94, prodam. 0 2*M42_ 20409 * 18, letnik 1987. reg. do 6/94, Pfodam. 0 326-142 20410 — ,pOLF diesel, S paket, reg. do 12/93. S^nlk 1984, prodam. Predoslje 26. 207 LF> IStnik 198°' prodam- I 64- 20415 LADO 1500 SL, letnik 1979, ugodno Prodam. 0 327-597_2041 a ZASTAVA 101 GTL, letnik 1983, *onec leta, prvi lastnik, registrirana, 875 rana- u9°dno prodam. 0 213- __ 20423 324 7a-)200',etnik 198S- Prodam. 0 ^ '97 20424 126 P, po delih, prodam. Popoldan.__ 46-379, 2042S »042eTL" po delih' P^3"1- B 46"379 J^DO SAM ARO 1300, letnik 1987, "Sodno prodam. 0 328-488 20428 OOLF diesel, letnik 1988, prodam. 204308 vas 7/a- Preddvor. 0 45-187 gOOLF, diesel. letnik 1988, reg. do 3/ rj> z dodatno opremo, stalno gar-^'ran, cena 12.500 DEM, prodam. *j42-413_20431 VOLVO 264 GLE, letnik 1978, EfOjam. 0 81-057_20433 *1UG0 45, letnik 1991, bele barve, Prevoženih 11.000 km, ugodno pro-Jola}- 0 212-463, od 16. ure dalje. J? 4 GTL, letnik 12/86, cena po pogovoru, prodam. Hladnik, Pris- Sgj« C 3, TrŽJČ._20436 tovorni avto tam 130, po delih, Prodam. 0 49-193, popoldan. 20440 vUGo 45, prva reg. 1/89. zelo ^ranjen, prevoženih 45.000 km, ^na 3800 DEM, prodam. 0 733- _20441 ^OLKSVAGEN JETTO, letnik 1982, Pfodam. 0 241-231_20442 JRABANT karavan, letnik 1987, ^pdam. 0 214-628_20447 MpO KARAVAN, lepo ohranjeno, 'eWk 1987, cena 3300 DEM, pro- ^ O 70-210_20456 GOLF JX, bencinar, letnik 1986, »(S!*0 ohranien, prodam. 0 620-190 «8 SAMSUNG POSEBNA POLETNA PONUDBA . {v 37 cm 33.520 SIT {y5lcmTTX 43.100 SIT LVMcrtim 75.430 SIT jy37cmTTX 36.940 SIT Jv 55 cm TTX 49.930 SIT .™72cmTTXstereo 96.590 SIT vIDEOREKORDERJIod 39.670 SIT H'FI STOLPI od 41.730 SIT | TV-HIFI-VIDEO CENTER REVOK C.Talcev3Kranj Tel.: 212-367 od 9. do 12. in od 15. do 19. ure S tem kuponom vam °b nakupu poklonimo 2VJDEO KASETI i MERCEDES 508 furgon, letnik 1990, 80 KS, dolg, visok, nosilnost 2 t, skupno 4,7 t, zelo ugodno prodam. 0 323-596 20464 GOLF J, letnik 1979, lepo ohranjen, garažiran, prodam. 0 422-063 20468 YUGO 55 koral, letnik 1990, reg. do 2/94, prodam. 0 631-660 20469 ZASTAVO 101, letnik 1989 In ZASTAVO 101, letnik 1987, zelo ugodno prodam. Cumurdič, Partizanska 23, Tržič. 20475 ZASTAVO 750, registrirano do 3/94, prodam. 0 65-705 20481 UNO 45 S, 5 prestav, letnik 1985, lepo ohranjen, garažiran, dodatno opremljen, ugodno prodam. Križaj, Godešič 142, Šk. Loka. 20483 CIMOS GS 1220 - žaba, letnik 1978, reg. do 1/94, prodam. 0 51-063 20486_ NISSAN MICRO, letnik 11/90, cena 10.900 DEM, prodam. 0 49-454 20487_ ŠKODO 105 L, letnik 1978, reg. do 7/94, prodam. 0 242-728 20488 LADO SAMARO, kupim, staro do tri leta, od tistega, ki bo pri Lada Avto, kupil, novo Samaro. 0 45-263, MIha._ 20491 LANCIA PRISMA 1.6, 105 KM, letnik 1986, prevoženih 79.000 km, prva barva, Izredno ohranjena, računalnik, dodatna oprema, cena 9500 DEM, prodam. 0 51-366 20494 BX, Tri 19, letnik 1988, prodam ali menjam. 0 211-668 20505 Dva GOLFA, letnik 1986, diesel, in letnik 1989, diesel, prodam. 0 312- 255 20508 ZAPOSLITVE V pizzeriji zaposlim dve dekleti za delo v strežbi. 0221-051 ali osebno v lokalu Zupan Dare, Vodopivčeva 18, Kranj 1978o Potrebujemo resno žensko, ki ji ni težko DELATI V KUHINJI, možnost stalne zaposlitve. GOSTIŠČE ZVON BREZJE. 0 064/738-862 19976 Prikupno dekle, honorarno zaposlimo v Pizzeriji Jurček, v Mostah pri Komendi. Plača najmanj 300.00 SIT na uro. 0 061/738-660 20028 Delo dobi ZOBNA ASISTENTKA v Kranju. 0 214-230_20043 Iščemo komercialne zastopnike z lastnim prevozom za direktno prodajo. 0633-181 20097 Iščem simpatično dekle za DELO V BIFEJU. 0 422-694 ali 422-515 20146 Iščem prijetno dekle za delo v STREŽBI za okrepčevalnico. Ponudbe pod Šifra: OKREPČEVALNICA 20159 • Zaposlimo KUHARJA aH KUHARI-CO, lahko pripravnika, za delo v okrepčevalnici, pizzeriji. 0 620-575 20167_'_ Iščemo PRODAJALKO z Bleda in okolice s končano Trgovsko šolo, z najmanj 5 let delovnih Izkušenj, za prodajo otroške konfekcije, v trgovskem centru na Bledu. 0 76-913 20171_ Iščemo RAČUNOVODKINJO z delovnimi izkušnjami. 0 713-278 20177 Redno zaposlim VOZNIKA C in E kategorije, z mednarodnimi izkušnjami. 0 310-274 20179 MOŽNOST REDNE ZAPOSLITEV za delo po šolah. Izredni zaslužki. 0 329-010 20249 SLOVENSKA KNJIGA, nudi odlično plačilo in strokovno usposabljanje za prodajo po domovih. Izgubiti ne morete prav nič, lahko samo ogromno pridobite. 0 733-349 20278 Iščemo SKLADIŠČNIKA z opravljenim izpitom za viličarja in z lastnim prevozom. 0 801-528 20284 Honorarno zaposlimo POTNIKA za nov način zanimivega dela, zagotovljeno uvajanje in tedenjsko izplačilo. 0 632-330 20291 Novo ustanovljeno podjetje iz Kranja Sudi honorarno delo na domu, RA-UNOVODKINJI. 0 326-608, vsak dan od 20. do 22. ure. 20295 Renomirano podjetje nudi redno aH honorarno delo, zaslužek dober, ponubde po Šifra: META 20304 Iščem PRIPRAVNIKA KOVINO STRUGARJA iz okolice Bleda. 0 78-452 20320 D.O.O. POLJŠICA PRI PODNARTU 6 TEL.: 064/70-225 ODKUPUJEMO SMREKOVO HLODOVINO SE PRIPOROČAMO! FIESTA od 17.700 DEM ESCORT od 23.500 DEM MONDEOod 30.900 DEM ASTRA od 22.500 DEM CENE SO DO REGISTRACIJE. VOZILA SO V ZALOGI. VRBA d.o.o.. Struževo 4, Kranj, tel.: 064/218-454 TELIČKO SIMENTALKO, 110 kg, prodam. 0 421-806 20229 MESO od telička, prodam. 0 64- 207 20244 BIKCA SIMENTALCA. prodam. 0 311-608 20246 ŽREBICO Afllnger, prodam. 118 738- 20247 Zaposlimo več ZASTOPNIKOV za ekskluzivno prodajo na področju Slovenije. 0 76-622, po 18. uri.20342 Nudim redno ali honorarno zaposlitev, s strokovnim uvajanjem za zastopniško delo za področju Slovenije. 0 76-622, po 18. uri. 20343 Zaposlimo TRGOVKO v samopostrežni živilski trgovini. 0 217-452, po 13. Uli. 20359 Zaposlimo dva PODROČNA VODJA. Ponudbe na 0 328-949 20303 Zaposlim KV KUHARJA ali KUHARICO. 0 49-330 20449 Iščemo STREŽNO OSEBJE, v Kava baru. 0 211-188 20457 Trije pošteni ZASTOPNIKI za DZS dobijo zaposlitev. 0 51-960 20476 DEKLETA - potrebujemo večje število hostes za promocijo uvoženih cigaret, kozmetike in pijač po Duty free trgovinah na mejnih prehodih Gorenjske. Pogoj - pogovorna nemščina. Tel.: 061/158-212, int. 208. Natančni ŠIVILJI oddam delo na dom, v bližini Radovljice. 0 715-411 20490 Nudim redno ali honorarno DOBRO PLAČANO DELO. 0 622-391 20493 Iščemo domačo UČITELJICO KLAVIRJA. Hladnik, Stražišče. 0 312- 521 20498 TRGOVINA MADONA, v Kranju zaposli PRODAJALKO s prakso za prodajo tekstilnih izdelkov. 0 326-286, med 19. in 20. uro. 20500 ŽIVALI Modno. STRIŽENJE PUDUEV 0 323-165_mi« 10 dni starega BIKCA SIMENTALCA, KUPIM. 0 46-282_20156 10 dni starega TELETA za rejo, prodam. 0 633-277_20192 KOZO mlekarico, ugodno prodam. 0 891-694 20207 3 PRAŠIČE 120 KG in drugič brejo KRAVO SIMENTALKO, prodam. 0 681-245 20211 TELICO SIMENTALKO. brejo 8 mesecev, prodam. Brezje pri Tržiču 42. 20250 7 do 10 dni starega TELETA SIMENTALCA kupim. 0 58-385 20255 Dve ZAJKLI Ovnač, ena po 1500 SIT, prodam. 0 70-212 20262 TELIČKA, starega 10 dni, prodam, čarman, Topol 27, Medvode. 20265 TELIČKA SIMENTALCA, 100 kg, prodam. 0 682-544 20267 NEMŠKE OVČARJE, z rodovnikom, stare 7 tednov, prodam. 0 620-775 20268 Mlade KUNCE, ugodno prodam. 0 45-532 20276 Čistokrvnega NEMŠKEGA OVČAR-JA, z rodovnikom, prodam. 0 49- 246 ■ 20287 PRAŠIČKE, 8 tednov stare, prodam. Verbič, Sp. Brnik 15, Cerklje. 20290 KRAVO s teletom ter dva telička, prodam. Popovo 4, Tržič. 20308 PRAŠIČKE težke do 30 kg, prodam. Pivka 7, Naklo. 20333 4 tedne staro TELICO SIMENTALKO, prodam. Sorčan, Sr. Bitnje 27, Žab-nica. 20360 PUJSKE od 90 do 100 kg, prodam. 0 78-625 20381 ZAJCE stare 2 meseca in pol, za rejo, pasme Nemški lisec, prodam. 0 631-409 20364 PRAŠIČE, težke do 70 kg, prodam. Voglje, Letališka 7. 20365 Dve TELICI, breji 8 mesecev, prodam. Sr. vas 45, Šenčur. 20374 TELIČKA starega sedem dni, prodam. Sp. Brnik 60. 20377 KRAVO SIMENTALKO s teletom ali brez, prodam. Hlebce 8, Lesce. 20398 Dva TELIČKA stara 1 teden, prodam. Sp. Brnik 60, Cerklje. 20399 PRAŠIČE za rejo, možna dostava, prodam. Prešeren, Gorica 17, Ra-dovljica. 0 714-376 in 712-222 20400 Mladiča sivega PUDUA, ugodno prodam. 0 218-639 20408 TELETA SIMENTALCA, od 7 do 14 dni starega, kupim. 0 733-841 20416 KAMNOSESTVO Kafiper, Na kalu 16, NAKLO, tel.47-875, 47-286 IZDELAVA NAGROBNIH SPOMENIKOV IN NAPISOV ZAHVALA Ob smrti dragega moža, starega očeta in tasta FRANCA TUŠKA iz Loga 20 se iskreno zahvaljujemo sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem za izkazano nesebično in denarno pomoč, izrečena sožalja, podarjeno cvetje in sveče, ter številno spremstvo na njegovi zadnji poti. Hvala tudi gospodu dr. Debeljaku za njegovo dolgoletno zdravljenje, gospodu župniku Miru Bonči za lepo opravljen pogrebni obred, cerkvenim pevcem in pevcem noneta Blegoš iz Poljan. Iskrena hvala tudi sodelavcem kolektivov OŠ Peter Kavčič, Termo in LB PE Škofja Loka, kakor tudi kolektivu SGP Tehnik iz Škofje Loke, pa tudi vsem tistim, ki tukaj niso posebej imenovani! VSI NJEGOVI Log, Zminec, Škofja Loka, 30. avgusta 1993 V SPOMIN Bolečina spomina ob letu osorej, ko se rojevajo jutra in ko sonce lega v temno naročje noči. Misel nate, draga Jelka, je dobra, zvesta, večna spremljevalka naših dni. JELKA FLANDER 5. septembra mineva leto, odkar te ni več med nami. HVALA VSEM. VSI NJENI Železniki, 5. septembra 1993 TELIČKO SIMENTALKO. staro 3 mesece, prodam. 0 242-871 20427 Več PRAŠIČEV težkih do 40 kg, prodam. Kapus, Zagonska 16, Bled. 20438 DOBRIM ljudem oddam 3 mesece 4 mesece breje TELICE, TER starega, čistokrvnega NEMŠKEGA enoletne TELICE SIMENTALKE in OVČARJA. 0 311-975 20448 FRIZUKE, prodam. 0 45-291 20459 KUNCE stare dva meseca, cena 500 SIT/kom, ugodno prodam. 0 45-532 20451_ TELIČKA SIMENTALCA, starega do 10 dni, kupim. 0 061/841-108 20454 -7-7- PSIČKE črno bele, stare 6 tednov, ODOJKE ter PRAŠIČE primerne za prodam. 0 733-494 20463 nadaljno rejo, prodam. Možna dostava na dom. Stanonik, Log 9. 0 65- 546 20450 PURANE za zakol, prodam. 0 733- 879 20503 V SPOMIN 4. septembra bi naša draga mama, babica, prababica, teta in tašča ROZALIJA ŠUŠTAR praznovala 90. obletnico rojstva, vendar je 29. julija minilo tri leta, odkar se je poslovila od nas. Vsem, ki se je spominjate in obiskujete njen grob ter prižigate svečke v njen spomin, iskrena hvala. VSI NJENI OSMRTNICA Ena se Tebi je ielja izpolnila v zemlji domači, da truplo leii. Sporočamo žalostno vest, da nas je za vedno zapustil dragi brat in stric IVAN KVEDER rojen 1910 Pogreb pokojnika bo v petek ob 16. uri, na tržiškem pokopališču. VSI NJEGOVI ZAHVALA Kruta usoda tega sveta je bila, da ga 30 let huda bolezen je spremljala. Zdruiila ga je s prijatelji, ki k njemu so radi prihajali. Po dolgoletni in hudi bolezni nam je ostala velika bolečina v naših srcih, ko smo izgubili našega dragega PETRA PUŽMA st iz Naklega Iskreno se zahvaljujemo sosedom, sorodnikom, prijateljem in znancem za izrečeno sožalje, podarjeno cvetje in sveče in za nesebično pomoč ob težkih trenutkih. Zahvala zdravnikom ZD Kranj, Inštitutu Golnik in Lekarni Kranj, g. dekanu in g. župniku za lepo opravljeni pogrebni obred, ter pevcem "Prijatelji" za ganljivo petje. Zahvala organizaciji ZB, društvu upokojencev, organizaciji SM, RK in društvu Prijateljev, predvsem pa vsem, ki ste našega dragega v tako velikem številu pospremili na njegovi zadnji poti. VSI NJEGOVI ZAHVALA Če bi solza koga obudila, ne bi tebe črna zemlja krila, ker bi naše solze kakor potok lile, da bi tebe obudile. Ob mnogo prerani smrti nas je v 35. letu starosti zapustil naš dragi mož, oče, sin, brat, stric, zet in svak MARTIN SMOLKO iz Trstenika Iskrena zahvala sosedom, sorodnikom, prijateljem in znancem za vso pomoč, izraze sožalja, podarjeno cvetje in tako veliko spremstvo na njegovi zadnji poti. Posebna zahvala krajanom celotne KS Trstenik in sosedom iz SP. Bitnja za denarno in materialno pomoč, sodelavcem Planike Kranj - Pu, Športni montaži in OOS Planika Kranj za darovano cvetje in denarno pomoč, učencem in učiteljem 2.B in 4.B razreda in ŠD Podgorje za darovano cvetje, GD Trstenik za pomoč in častno stražo, GD-om za sprevod, praporščakom in govorniku za poslovilne besede. Iskrena zahvala pevcem iz Trstenika za lepo zapete zalostinke, g. župniku za lepo opravljen pogrebni obred in zvonarju. Zahvaljujemo se tudi celotnemu osebju bolnišnice Jesenice - oddelka CJT in g. Jeriču za lepo opravljene pogrebne storitve, še enkrat iskrena hvala vsem, ki ste nam v teh težkih trenutkih kakorkoli pomagali in ga v tako velikem številu pospremili na njegovo zadnjo pot. Žalujoči: žena Marta, sin Dejan, hčerka Teja, mama, ata, brat Štefan in Slavko z družinama in ostalo sorodstvo Trstenik, Sp. Bitnje, Kokrica, 22. avgusta 1993 PO GORENJSKEM V A » Kolesarski piknik . Kolesarska sekcija pri Društvu upokojencev Kranj organizira izlet na Pristavo pri Tržiču. Odhod bo 14. septembra, ob 8. uri izpred zgradbe DU Kranj, Tomšičeva 4. V primeru slabega vremena bo izlet naslednji torek, 21. septembra, ob istem času. Vabljeni! • L.C. Izlet okrog Slovenskih Goric in Prlekije DU Kranj organizira v četrtek, 23. septembra 1993, z odhodom ob 6.30 uri izpred kina Center v Kranju, izlet okrog Slovenskih Goric in Prlekije. Prijave sprejema Društvo upokojencev Kranj, Tomšičeva 4, vsak ponedeljek, sredo in petek, od 8. do 12. ure. • L.C. 86. obletnica kronanja Marije Pomagaj V sklopu 86. obletnice kronanja Marije Pomagaj bo v cerkvi na Brezjah 4. septembra, ob 21. uri, koncert Komornega orkestra Carnium in ženskega pevskega zbora Musica viva. Nastopili bosta solistki Olga Gracelj in Sabira Hajdarovič. Ob 22. uri bo maševanje letošnjih prvomašnikov, ob 24. uri pa polnočna maša, ki jo bo vodil frančiškanski provincil p. Polikarp Brolih. Naslednji dan, v nedeljo, pa bodo maše ob 7., 8.30, 10., 11.30, 16. in 18. uri. Slovesno romarsko mašo ob 10. uri bo na trgu pred baziliko vodil nadškof dr.'Alojzij Šuštar. • L.C. Srečanje turističnih delavcev Gorenjske Jutri, v soboto, se bo ob 17.30 uri pred osnovno šolo v Križah s pozdravnim govorom začelo srečanje turističnih delavcev Gorenjske. Na srečanju bodo podelili priznanja za najbolj urejen kraj na Gorenjskem. Sledila bo zabavna prireditev, igral bo ansambel Bratov Poljanšek. • L.C. Srečanje članov AMD Jutri, v soboto, se bo ob 10. uri začelo srečanje članov AMD Kranj. Prireditev bo potekala na Račjem otoku na Brdu, in sicer ob vsakem vremenu. • L.C. Kopalni izlet v Simonov zaliv Društvo upokojencev Kranj vabi svoje člane in druge upokojence na kopalni izlet v Simonov zaliv v Izoli. Izlet bo v četrtek, 16. septembra 1993, odhod pa bo ob 7. uri izpred kina Center v Kranju. Prijave sprejema DU vsak ponedeljek, sredo in petek, od 8. do 12. ure. • L.C. Izlet v Italijo V torek, 14. septembra, organizira Društvo upokojencev Kranj izlet v Italijo. Izlet vsebuje ogled številnih znamenitosti in postanek z možnostjo nakupov. Prijave sprejema Društvo upokojencev Kranj, vsak ponedeljek, sredo in petek, od 8. do 12. ure. • L.C. Razstava cvetja Evrocvet 93 Od 3. do 8. septembra bo v Arboretumu v Volčjem Potoku že peta razstava cvetja. Na razstavi bo sodelovalo več kot 200 razstavljalcev in prodajalcev cvetja, okrasnega grmičevja in vrtne opreme, poleg tega pa tudi izdelovalci bazenov. Novost WL A letošnje razstave bodo beli šotori, ki pomenijo nov pristop oblikovanja, saj počasi izpodrivajo plastične tunele. Obiščite Arboretum v Volčjem Potoku in spoznajte lepoto narave! • L. C. Najtežji kmečki pridelki 6. novembra v Cerkljah Cerklje - V sredo je bila redna seja upravnega odbora Turističnega društva Cerklje, na kateri so največ pozornosti namenili prireditvam v letu turizma ter v prihodnjem letu, srečanju turističnih delavcev v Tržiču in turističnim sobam ter turistični taksi na območju turističnega društva. Pripravljajo tudi srečanje z gostinskimi delavcu izpod Krvavca, zbrati pa želijo kulinarične posebnosti tega območja. V jesensko-zimskem terminu pripravljajo več predavanj, 6. novembra pa naj bi organizirali že tradicionalno prireditev "Izbiramo najtežje kmečke pridelke Slovenije", za letošnje leto. J.K. Pohoda okoli Ljubljane Društvo upokojencev Kranj organizira v prvi polovici septembra dva pohoda okoli Ljubljane, in sicer bo prvi v četrtek, 9. septembra, (odhod ob 8. uri z avtobusne postaje Kranj), drugi pa v četrtek, 16. septembra, (odhod prav tako ob 8. uri z avtobusne postaje Kranj). Relaciji izletov sta različni, pri obeh pa je hoje za okrog 3 ure. Pohoda bosta v vsakem vremenu. • L.C. Izlet v Cortino d'Ampezzo Društvo upokojencev 2abni-ca organizira za svoje člane in druge upokojence izlet v italijanske Dolomite. Izlet bo v sredo, 15. septembra, z odhodom OOTHTBOBDB OSVESTILO DIJAKOM IN STUDENTOM! Pred Vami je začetek novega šolskega leta. Kot vsako leto Vam tudi letos ponujamo nekaj novosti v zvezi z nakupom vozovnic za prevoz v šolo.Če vam vozni redi naših avtobusov ustrezajo, Vas obveščamo, da Vam V ŠOLSKEM LETU 1993/94 NUDIMO NASLEDNJE MOŽNOSTI NAKUPA VOZOVNIC: - blok desetih vozovnic(kuponske) - ugoden komercialni, - mesečna vozovnica - ugoden komercialni popust, - polletna vozovnica - ugoden komercialni popust, - celoletna vozovnica - ugoden komercialni popust, - enosmerne vozovnice (za vse zgoraj navedene vozovnice). Mesečne vozovnice lahko kupite na dva čeka, polletne ali celoletne vozovnice pa celo na tri čeke. Vse zgoraj navedene vozovnice veljajo neomejeno vse dneve v mesecu oziroma letu.V upanju, da naša ponudba prevozov zadovoljuje Vaše potrebe, Vas pričakujemo na naših prodajnih mestih. - v Tržiču na avtobusni postaji, - v Bistrici pri Tržiču v Gasilskem domu, - v Kranju na avtobusni postaji v kiosku LOTO -v Ljubljani na avtobusni postaji, Trg OF 1, - v Ljubljani Turistična agencija Integral, Slovenska ul. 56, - v Ljubljani Turistična agencija Integral, Kolodvorska ul. Dodatne informacije in vozne rede našega podjetja zalitevajte na prodajnih mestih ali po telefonu 064/50-394 ali 064/50-067. Ob konca šolskega leta bomo Izireball 90 Imetnikov nailh vozovnic, ki Jih bomo odpeljali na čudovit celodnevni Izlet. PREDPRODAJA VSEH VOZOVNIC SE ZAČNE 16.8.1993 Ne zapravite za prevoz več denarja, kot Je res nujno potrebnol Želimo Vam uspešno šolsko leto in srečno vožnjo! Kolektiv INTEGRAL TRZIC ob 5.30 uri z vseh avtobusnih postaj od Form do Stražišča. Izlet vključuje ogled številnih naravnih in kulturnih znamenitosti, prijave pa sprejemajo vsi poverjeniki društva. # L.C. Počitnice v Rabcu Društvo upokojencev Šenčur organizira sedemdnevno letovanje v Rabcu, in sicer od 19. do 26. septembra 1993. Odhod avtobusa bo v nedeljo, 19. 9. 1993, ob 6. uri zjutraj. Prijave zbira Cilka Ravnik, Pipanova 80, Šenčur, telefon: 41-510. • L.C. Razvitje društvenega prapora Društvo upokojencev Brezje - Mošnje - Ljubno vabi vse svoje člane na slavnostno razvitje društvenega prapora ki bo v gostilni Adrijan na Črnivcu v soboto, 11. septembra, ob 15. uri. Sledil bo kulturni program, za zabavo pa bo skrbel ansambel Metodov trio. • L.C. 3ADiO 91.3 F/7 Srečanje članic OGZ Gorenjske Jutri, 4. septembra 1993, bo ob 15.30 v Ribnem pri Bledu (za Ribensko goro) 7. sreč«! članic Občinske gasilske zv« Gorenjske. Po pozdravnem J voru in tekmovanju članic' zaključek z družabnim srd njem, za ples bo igral ansarnb Gorenjski muzikantje. Vablj ni! • L. C. Sejem rabljenih šolskih knjig in potrebščin Jutri, 4. septembra 1993, ^ od 8. do 17. ure pred aw Skupščine občine Kranj, ob << stavraciji Park, sejem rabljci"j "Šolskih knjig in potrebščin primeru slabega vremena sejem v avli skupščine. Vse p* trebne informacije dobite pri' Kržanu, telefon: 217-081, in t g. Grašičevi ter g. Podbevšl"1 Center za socialno delo Krafli telefon 221-811. • L. C. Naša sejemska akcija "500 let sejmov - 500 NAGRAD ZA NAROČNIKE GORENJSKEGA GLASA" NADALJUJEMO S SPISKOM NAGRAJENCEV Za objavo 500 imen, priimkov in naslovov (pa čeprav z zelo majhimi črkami) je potrebno kar precej prostora, zato nagrajence iz sejemske naročniške akcije Gorenjskega glasa objavljamo postopoma. Ravno tako pošiljamo tudi nagrade - vsem, ki Vas je tokrat sreča pustila na cedilu, pa ponavljamo podatek, da se je v bobnu za žrebanje vrtelo več kot 52.000 izrezanih kuponov z vpisanim odgovorom iz časopisa, da je precej naročnikov takšnih, ki so zbrali vseh pet objavljenih kuponov in da je bilo nagrad (kljub veliki številki 500) premalo za vse. 18. nagrada (knjižno darilo Gorenjskega glasa): Jožica Jelene. Reteče 12. Škofja Loka; Jakob Jelušič, Jelovška 8/a, Bled; Dušan Bogataj, Pot na Bistr. plan. 19, Tržič; Marija Vodišek Žontar, Na Griču 7, Kranj; Vera Dolenc. Rodine 35, Žirovnica; Cveto Florijan Orehar, Zg. Bela 28. Preddvor; Marjan Zupan, Rečiška 3, Bled; Bojan Rozman. Bitnje 10, Boh. Bistrica; Marija Zadnikar, Zalog 10, Golnik; Angelca Drišar, Dobruša 9, Vodice; Ivan Kralj. Begunje 28/b; Brane Finžgar. Pot na Jošta 48, Kranj; Jože Vovk, Na Trati 53. Lesce; Jože Košir, Goli vrh 6, Gor. vas; Peter Naglic. Bašelj 14 Preddvor; Stane Žagar, Senično 60, Križe; Janez Šifrer, Žabnica 26; Jožef Osterman, Luže 2. Visoko; Jože Smole, Koritno 37, Bled; Tone Mravi nec, Sp. Besnica 70/a, Zg. Besnica; Minka Arhar, Predmost 6. Poljane; Slavica Pustoslemšek, Betonova 9, Kranj; Polde Božič, Nova vas 23/c, Radovljica; Marija Meglic, Dolina 23, Tržič; Frančiška Eržen, Dol. brdo 20. Poljane; Katarina Obid. Gobovce 7, Podnart; Ivanka Marn, Reteče - Gor. vas 35, Škofja Loka; Radovan Žitnik, Hosta 10, Škofja Loka; Janko Mali, Golnik 27; Stane Jankovec, C. 4 julija 21, Tržič; Alojz Razboršek. Britof 314 Kranj; Anton Tičar. Vogljanska 20, Šenčur; Ida Štremfelj, Ostrovrharjeva 5, Medvode; Dane Martinjak, Predoslje 144, Kranj; Franc Šumeč, C. A. Travna 17, Jesenice; Julijana Grahli, Podnart 36; Frido Kuselj. Visoko 139, Visoko; Branko Petrič, Pšen. polica 6, Cerklje; Angelca Košnik, Jezerska c. 65, Kranj; Ivanka Lapajne, Mrakova 1. Kranj; Jože Glavač, Rožna 24 Lesce; Mirni Zupan. C. na jezerca 6, Radovljica; Jože Poklukar, Grabče 5, Zg. Gorje; Rado Jereb, Račevo 13, Žiri; Stanko Orešnik, Dorfarje 4 b. Žabnica; Janez Bešter, Podblica 1, Zg. Besnica; Peter Kepic, Slovenska 1, Cerklje; Tone Vilfan, Zg. Bitnje 43, Žabnica; Francka Ušeničnik, Sutna 19, Žabnica; Janez Dolinar, Hafnarjevo naselje 33, Škofja Loka . 19. nagrada (Glasova bombažna majica) Mirko Špendal, Kovor 35, Tržič; Slavko Demšar, Dolenje brdo 7. Poljane; Anton Mihelič, Podbrezje 16, Duplje; Jožica Re pinc. Izletniška ul. 18, Bled; Brane Pristavec, Studenčice 12, Lesce; Stane Rihtar šič, Ševlje 5, Selca; Milka Burnik, St. Oselica 10, Sovodenj; Lovro Markič, Stra hinj 70, Naklo; Marko - Alenka Rus, Partizanska 45, Škofja Loka; Angelca Kepic, Utik 27, Vodice; Stane Homer, Mavčiče 67, Mavčiče; Janko Brejc, Njivice 6, Zg. Besnica; Vinko Debelak, Langusova 45/a. Radovljica; Miha Bešter, Stočje 122, Kropa; Franc Pave, Voklo 16, Šenčur; Marica Bumbar, Bertoncljeva 45, Kranj; Jože Žontar, Log 7, Škofja Loka; Ivan Omers, Hrastje 108, Kranj; Slavka Miklavčič. Sp. Besnica 183, Zg. Besnica; Tomaž St rž i nar, Hotovlje 75, Gor. vas; Peter Bobnar, Godešič 88, Škofja Loka; Cilka Vagaja. J. Puharja 4, Kranj; Franc Šmid, Vir maše 34, Škofja Loka; Dragica sesek. Gradnikova 7, Kranj; Franc Štirn, Dvorje 7/a, Cerklje; Stanislav Sovernik, Cegelnica 28, Naklo; Marjan Jurij Gogala, Kamniška 60, Mengeš; Anica Grebene, Mavčiče 56, Mavčiče; Brane Lipar, Grad 33. Cerklje; Štefka Balanč, Zg. Besnica 79, Besnica; Jože Aljančič, Kovor 12. Tržič; Janez Brane, Planina pod Golico 2, Jesenice; Marinka Gantar, Malenski vrh 8, Poljane; Jože Golorej, Kranj; Božidar Borštnar, St. Loka 132, Škofja Loka; Pavla Ar než, Možjanca 1. Preddvor; Marija Kavčič. Zg. Gorje 86; Jože Ahačič, Predilniška 5, Tržič; Martin Dolžan, Novake 2, Golnik; Elzi Eržen, Koroška 61/a, Kranj; Marija Studen, Sebenje 11, Križe; Valentin Bogataj, Frankovo naselje 166. Škofja Loka; Emil Habjan, Grintovška 33, Drulovka, Kranj; Stane Mezek, Strmica 22, Selca; Jože Udovč, Podljubelj 89, Tržič; Irena Oman, Zg. Bitnje 128. Žabnica; Matjaž Klemene, Triglavska 17, Radovljica; Urška Štefe, Ješetova 14 b, Kranj; Jože Dolenc, Oprešnikova ulica 68, Kranj; Franc Selak, Bodovlje 25, škofja Loka (se nadaljuje) Nagrade pošiljamo po pošti. U9