Gozdarski vestnik 
Letnik 56, številka 10 ljubljana, december 1998 
1 'o...:>, ().)It 2723 l DK 630 . 1 IQ 
Iskanje pravil dobrega ravnanja z gozdom 

Posehnosti prl prometu t jiOU!onl 
Zblrlul SCI ln gouiar&l\'0 


ZVEZA 

GOZDARSKIH 
DRU~ Ti: \1 
SLOVEN lJI: 

KDAJ, KAK IN ZAKA 
UP RA LJ M 
~ 


REPE ENT • 
Od zgoonje pomladi do poz1e jeseni smo v norovi, no ~prehod ih , pri šp:ttnih dejovnosilh olr p11 delu no vrt , v gczd•J. no plcninskih pa~n ikih , fXlSebno o'o vodr in proti veceru neusmiljeno izr:oslov!jeni pikom roz1 icn ih insektov i:-~ ugrizom klopov. Posledice nisCl samo skelece in srbece . lernvec ~o prki rn ugrizi .:::.1ko tudr nevarno kužnr Da klopi preno5op ~lopni meningrlrs, je že dolgo Z!lano. Nikakršne novoslludr ni, do je rozsajolo no[pre1 v krer iki, zadnjo lela po iudi pri nos nevorM bo!ezen, ki jo žol mnogi že poz~ojo lymsko boreliozo. Prenokl1o jo klopr rn druge kNosesne žuželke. Po kuznem ugrizu se no zoce!ku o~rog n1ego no koži zocr~o širili koncenlricni rogi, ki kmalu izginejo. Ce okužbe ne opozrmo in je ne zd•ovi:r.o, se vg.,ezdr v tele~u in pogoslo hudo prizadene sklepe, srce oli druge organe. Z~lirno bhko ludi ~e-z nekcj lel po okužbi. . Mor lo pomen i. oo .1e moramo izogibolr gi·bonju rn delu no pr051ern2 Seveda nel Prov po ravnamo. ce se zosblimol lkrn'wvlla zo.šcllo ped mrce som 1e upo:ooo iliseklicidov in :epelen·ov. Kol vemo rr,seklrcrdi m1ces unicu j e jo Uporobl'cmo · .. v pro~ or v oli no prostem. Repelen1 1e skupek obmmb ~h 5novi pror. nodležnim žužel om; nono~o o go r.o 'OŽO. Mrcesa ne vn r cu1e. marvec. go zorodr svo1ih odbijo joc i 'oslnoslr odvraca . Po možnc~u že od do!efo. zogorovo JXl od pikorrjo rn se~crrjo . 
1 C~ KRK~ KOZMETIK~ 
Repetenti iz Krke Kozmetike zor.esljrvo o::lgcnjojo ~orncr j e. lopa, obOde, mu~ic e in drug mrc e ~. D;o slo ., cbliki spreio rn en v oblrkr gela v~i lrije pe .'>0 p1ijazni c bve u ir. okoi1u . Sprc:o delu:ero ro porrsnr plrn in ne zvr~u1e1o ozona v ozmc j u. Nono.i.omo ph no nepokrile dele !eleY) f\lo obra z vedno z roko , do nE bi repelent pri,Sel v uslo, nos olr ocr Primerni so tudi zo zosc rlc otro~, vendcr noj jih uporobl1oio ro1e pod r.adzorslvorn odraslih 
Biban parfumirani repelent sprej s pumpico z ekstra dolgotrajnim ucinkom rmo izredno vi5oko koncenlroci1o aklrvne snovi. Uc i nKuje kor šesl do csem ur. Izvrstno varuje vse, ki ~e dlje zadržujejo v okolju z veliko mrcesa: npr. ribice, lovce, lurisle v eksoticnr~ krajih in druge. 
Naravni repelent Biban bio ~.el 'l'S~buje !<o~b i nocijo sinleli c ne~o repe!enlo z norovn1m repe;enlom Or!em crlroneie r~ Aloo Vero, kr kozo fX)mirjo in vlaži. Biban bio gel je zomdi nezne seslove in n2govolnego delovanja idealen zo ucinkov i:o zoW:o olroške cli o bcutljivej5e kože odraslih pred insekli . 
LETOŠNJA NOVOST Pips bio repelent je primeren za zašcito ljudi, ki !le gibljejo v predelih, kjer je koncenhacijo insektov zmerno. U c inkuje šliri do pel ur. Vsebuje naravnr repelenl olje cilronele, ki ima izredno prijeten vonj . Di ~ krelno voruie pred mrce~om med vecerjo na terasi, no pikniku, no koncerlu no prostem in drugrh oblikah sproslilve v naravi. 
Gozdarski vestnik, letnik 56 • številka 1 O 1 Vol. 56 • No. 1 O Slovenska strokovna revija za gozdarstvo 1 Slovenian professional journal for forestry 
RAZPRAVE 

GOZDARSlYOVCASU IN PROSTORU 
IZ DOMACE IN TUJE PRAKSE STALIŠCA IN OOMEVI DRUŠTVENE VESTI 
KNJižEvNOST KADRI IN IZOBRAžEVANJE 
ZANIMIVOSTI PREDSTAVLJAJO SE 

TRG GOZDNIH LESNIH PROIZVODOV KAZALO LETNIKA 
442 Uvodnik 443 Nike POGACNIK, Matjaž PROSEN Zgradba bukovega gozda ob gozdni meji na Snežniku 
Structure of Upper Beech Timberline Stand on Snežnik 
460 Boštjan KOŠIR Iskanje prakticnih pravil ravnanja pri trajnostnem ekološko-ekonomskem gospoda~enju z gozdom 
Finding Practical Ru/es in Sustainab/e Economic and Ecologica/ Forest Management 
468 Franc BATIC Vtisi s posveta "Krušne hory 1997 workshop" 474 Marjan LIPOGLAVŠEK Gozdna tehnika se pripravlja na IUFRO kongres 476 Mednarodni sejem lesarstva v Celovcu 478 Obisk južnotirolskih hudournica~ev 479 Janko BOŠTJANCIC Posebnosti pri prometu z gozdovi 481 Erozija verodostojnosti 482 Gozdovi in gozdarstvo Slovenije 483 Rezultati fotografskega natecaja 'Clovek in gozd' 485 Poletna mednarodna delavnica za študente gozdarstva 486 Hrvaški gozdarski biografski leksikon 487 Vkljucenost revij v zbirko Science Citation Index in faktor vpliva revij­primer za podrocja gozdarstva 489 Medved na Bovškem 490 Motorne verižne žage STIHL tudi med slovenskimi gozdnimi delavci ponovno na "pohodu"! 491 Cene novoletnih smrek in drugih okrasnih novoletnih dreves 492 Vsebina 56. letnika Gozdarskega vestnika 


Slovensko gozdarstvo ln Evropa 
Lelo 1998, v kate~m smo VJtliko ston/J za llldju6nev Slovenije v Evropsko unyo. se •zla/Ca Toje hkrati Telo, v lnlterem so vlade evropski/> drtav podprle ldt/JO o oblikovanju slwpne gOldiiJ's~e polf~ke, ki /emelfi na tr~joostnem (IOitiJC<Jerjenju l gozdovi Po sedBfllem raz.urnevanju seslavljajo !rajnostno QOSpOd&rtlinje trije slebfl, HI h>()(BJO bili enakopravne obravnavani: SOC1alni. ekonomtkl ln okoljski Socialni v•dik l1fJema moznost• zaposlovanta na 
podf'OtJ/h gozdtrarvtl ln lovst:va l~r okoljskega in kmeckega lllnzma Gospodltr$kl attW ~attvljiiJP ekonomski utlnltl gomov.lova. nelesmh gozdnih prolzvoaov tar /man~no ovrtdnO/erv-ntiOSn•ll funkcij gozdoV Okots~t~srttbtr Obsega funkcije gozdoV z vidika varovanfa mfrallruktwn•h t>bjoktov ln vodf>zb,mJ/1 obmoBj, za§tlte pred \'e!I0\0 ., oblikovanje t/o'Je/tu pt1jtZ"IItJ' okolja. Nekateri el.me~~N trejnostnllt}a QOSI>Odarjettja ion8}0 &konoorsi<l zn.U,.dfiJQII bo polreb110 ovrodnclltl, da bl lehi«> OC<ltllk "'pre<lslavli pot'!*! gomov t<Jdl zun!JI sttolrt Nt tzbonskJ konleret>Cl flpr'eJitla I'SteVIOOSka '""'ile ln kazelrn/u za trap10$ff'0 gospotf!!t/enf8 z gozd<M bodo pnmemt»n ~k u ob/el<tMIO pretoJO "' Pf'I'M~vO goapodJII}en/A IVtli v ~tli)/, 
Stovenl;a nikllkot'IW ~na uttdku prai<Ae ~ gospodarje{lja, VOhdar pa bo ne tej 
pot• potrebno pre~Mg.U H mf!090 ovir Ena/rrned ow za klllr.DIKlifno ~po nas JfJ m~liflaln rezdfobttM (IOldna pousL Povple{NJ pose$1 v uubnih gozDovih znM8 2..3ha.., z ekonom!kii<Jalotd.lta 111 fteVlln~ gozdne~enttn8WJlfe tela.Lastnikigazd<Npogo.sto mso reint•,_ rvrl ur,po$01>1~111/n O()(e~ ze delo v gotdU. rnro bo 1r8M ul<repe gospo­darske po/11J/<11 11$1M/l"vohNijan}t ln ~gordne pouSIJ ter vdv,g u~• gozOnlh poa$tnl<oV Prof/nimi Vr,poSIOflnJII bodo mml b/11 OlplJI>Iz1t8nilaJn. dli bodo doset}f (:Im Vf4 krog Ult>/lf('81n/loh gozdnih poNIInlkav F'r.v lllko I7>0fiiiiiO spodbujeb tdrolevahJe Wtnlkovgozdlw da dlopnemo ~ ~ dM 111 «>ulemoop!Jtnalne e/lotlom$/Ce <J6nQ Potrebni; bo Z"90/ovhl ptOre6JtlsJ<il ndJ/Ve Ul WIMltClten/& t&h ~ 
T$ko~la:llldrtlhvetl/fl la$b!OI<oYf/OldoiiSI)(flll m1Jd$J/Uirll.",.4"'-lobodo {Xtcblil<rNaJ gozDarstvo za vstop ~v Evtopsl<o ~ Pont>vno moramo (JfeAbJ prronltte progt8111B f/OldiWWI ostabhulrterx:w ne ~f/Oldltrsfv3, med lca/1118 S<>djo I1Jtli stdwancrJe Uredbe S\<914 Ewope ~ ~nqe u rzvedbo delne lllls/ednjih podrol,Ur gozdt>o ~ POQOldovatye, --fiOit--dala, fJ'ifdtPgozdtllh cest, ~gozdov. 
vetsM> prM potetf. pomot ldnlttt~~tm lutnllaW gozdov ne nletku njl/lollflg8 deloval!fr> in ptJrtrOt $WIOV!tbwn IJutbllrn. lJI pndob/tllv Nil flfldslltv bD po/rebno t»JiiH!o sodeloVBn}e vseh $110k()'lnlh lflftltut;1J, loJ bodo 11'0'10/e pnpnv'IJ ptt".",. opetlltlvna naltte. 
~ OfVall/Mie fiOZdove, 111so/eo tiiZWelflslJiuclie na podrotju lzobn!Zevan;a. 18ZJMOV8flJ8 ., n~. taQ$!eJ~mo pa na f101fr04u ntebnlh gozdov, ln ko Qle<felzOOrafevai'1/(J. u${Jo­seotw;.., povtzover!}ll ttutnlkovgozdov, ~Ol tudi pnlzkorl4<anju razpo/olfJIVelesne mase ln pLulnlrfu gozdnih lo:sm/1 p!'lllttlodovnt trp Utwn, d& bomO neksjlell nalog 11$1J8!no re!III tudi 
• ne~m It/It ob dos/ediNim upo4,.....fljll lllf».tt 111 ln8n0tll. JllVnlltJBintMeaa t•r lllt)lt•mnlh 1ntetesov lasJnlkov gozdov. VefJetno a. borno v mnfnjlh ve~ktalmzhll}sH. vender pa sem p<eprilan, ~borno te razlike te!Ur s .!/l'ptllm in de/I>OI<fllt/tnlm pristopom. 
Naj ff8 mnw zato/1m St&ltt<J iti ~Ino tiOYO /elO f 999 vsem, ki SI) ukvaiJllJO Z gozdorst:vom, zaupajo v QOz~rsko ~rokom CIIn/jo gozdoYe kot na!e najve~je bogsst:vo. 
Mal<lfmll/jan Moho~ dipl. iriL gozd 



Razprave 
GOl\ 22$ 1 ns 9 ;;<; 1 ;s· ~ 1491 1 Z SneJ no~) 
Zgradba bukovega gozda ob gozdni meji na Snežniku 
Strueture of Upper Beech Timberllne Stand on Snežnik 
Nike POGACNIK', MaQaž PROSEN" 
lxvlet.ll<: 
F'ogaenlk, N . Proson, M.: Zgradba bukovega gom.o ob go<1lnl me; na SneinioJ Gazdalsl:i -ii. lllrl!MII V :olO>i~ntclnls povutkom v angleM:Ill, tot. lot 15. 
fln1UZ1111U •mo xgrodbo ~>u~<oo~~ se«<Ijo ". >11""'1' _.,.,. me, "" SnežJ,o1lw t4 poiJc)4u......,..-..., ....., po•tovllllllol pt""lrvo 30 • 30m O...~; sta se na/11p11NI --~ aoom pod""""" moiega Sneb-M&. odve p& no -oullodnem ~ 150"' podgrtbetloltl,....SMttoo. · SMmk.r::n-.,. J)losl<v&h.....,umer,. pnonl pr0111et dolOcil "'""". IOtialnl n~Zf8d ln~.....,_...,.,.,_.., OoloO& pdolaj dn!oolesa na oloskvl \JgDioWi omo. 
O. 10 plotkvo po ~ """ktui razlitt1e po--pe ,.-"""' nismo ugolo'<ll med ~ na -41110d'*"poi)Cltju s--vsesiOjhjevel•o(Od 1 10900 ).$« roahol<la<). Na\'Sel\plosl.vonoro~~~ bul<ov, votlnoo d,..,...,. ~ rzvaa. ~.",.,......., U1oQ1>, lef!lelinia>. ~in StadnjoV!tino lerlfod"" po-.. ..,..., ZA potr«>ot pMioloolcMIIIlanattz ."..,,.. vookl ~vi!Zinlllllri drevesa le< IZvedo deb61,.. anahze Razi ko • rHrW! ~ l<&!.,o no rmtne natavne POOO!e kOl 1U<II onllopcgene •1llwe na rOSI dreveo Ravnet~ttv _,.lopoa1a, ur )lo poentla or'ml!)ava doj.;oNI<fl\ JlCII'I)tOCnoll rN<IIIJ -do prvega 111\<gega on lrefiega s~ 
• IOOftlltnlml JXNptKniml rozdaljamr. 
KIJutnoiMHO.: bukev, DO:dNI meja. zgr11clba se&!Ofa, razmesUIOVdtevet,-~Snežnik. 
AIMlr'IOI' 

Pogaenlk, N , Pr.-, M St~re d Upoet a-t. Tinbetlrwo Sland on SnAJril. Gtmlanld-. No 10111l98.1n Slovene with o aummaty ln Engbsh, ~~ quol 15 
Wa tnefyoed 111e ot"'Cluoo ol-bMch -.tne Slar>d on Sne!nil< Wo placoclbl-~ on t>o $ll;lpt ol. MaH Sne bilk. Thlloqmpto 1>1o11 wert 30 • 30m. Two I*><S wwe on.,.--1100 m -pak. Ibe olher -'*"' ware on lilo-t~o~~eoiMol ~-~ roclgl. 150m....,., Ilo n<lge.~ ea<11 plo("" .,......eda diafno elel ane! hllghc ol ol"-wo ----.--o/Ini a-..(Q"Pt•-<Jogree. N\lmber<lu.es ""ef'l 
Ngh (from l.llalllo 3li.U ptt_, --•al tour ~*><S ..._pari d •-.., from COWIC• sllools. We 
catoo!a(odll""'*'!' aiOd<, bolMI-. ..., -INI"..." ...,lOp 1101g111 ol s-. On e8th plot we tut and ana­lysod ""' tree. 11--. -.".,Ilo ~1« -· • c!>ll<ooniOfl oac.h plol and rhol""' oovld""' find any ~--nllooQN ......... -Nl!wd and rowtn plot Com!>oMon ol growrh curves snowed tha1 gr-. rodlioo • ...., ~ o; 1 iiCIII IK1or1 on plols oro O<~enonl Cornporfoon ol llt!Uii end thel>•o~cal av&rage di .. tance !mm 11-e 1re0 10 11ot line. -"' anc!IWd neighbour tonlltm lhlt 11!8ngomont oo troos on ploto is ot"ster<>d. 
Koy-~ "....... _."_ .1 .................. Ci llOI>!'C"Voooll .... olsoedlingorigln, Snežnik. 
1 UVOD 
I'IITROOUCTIC411 

Gozd je lista obiOka voqelac~" ko 1e MJITli'f'J opre<nenJellll on 1e Nlfblo!i4 naravo·, V S~·eno, so v proda\/f\of\1 ~Ztl<wl po~ n•alo s<oraj vse po-.Hije. razen vodnih pclYf$on. >IOdolokov slen. mel~ ler 511'o'8da pavrtln nad lQOfT1IO goz<lnomeJO~OUNC / RUGANt >9981 Z•a..""ll!emon.tt.&,e~~ zlltel spo-~"'"Jalll.udo SWJI' ol<olje lllapot ll5llt dMI, ko 50 ballallf' OO.!Opfllln 
pcmer~ za ŽJIIIno<"JJ '" pol,ecleiSlVO I())Ub !Alt,• dosl0pl105lll" oddat1e· OOSb od nase!~ so SI past., PDBkll' ~ nokl tucll Md Zg<lf/110 ljOZ<IIlO m..,.. Ta<o se je tace<o Sl>femil'14"!t ZOO"')t pozdl'4 meJe z nepreavidlll· \-mt posfeCM::aml Sne..trw plaz:ew~ :so zatea OQra.l.al• cele vdsi lt!rndtt$kl p14z.,.., on l'loooun>olu ~ :.aslpaveu plodnD polJ~ ' nltlnl Prebivalci Alp, k1 • N P , 11•[11 1nt go trl Gez:· 
dartk• lntf•1ul Sloveniji VetRa 

so v alpsl<lh tr alah Vldeh le novw taslull<~ 10 <at$11 vllljjali ~1avu bogastvc uot ~. tOOO l !vb~ana S LO 
~a ~ iastnlfl VVI)e"' P<:obocja OoiOtn<lo" on Cen1ratn1h Alp se dobesednc 
oo... p 11<~1 !At lf<lld l\l:· 

pttptedena s tavrs1rwm1 zatt1:am •• va~ 1 pA &o ob<.Mnc s pravcatnm obz•<J11. 
mova po~! e .. ,~ llnUSIIti"'CC 1<1 S(l os~1U. on nas se •z casa Turkov 
SlO 

Pogacn ik , N., Prosen, M.: Zgradba bukovega gozda ob gozdni meji na Snežniki.J 
1.1 Splošne znacilnosti zgornje gozdne meje 
1.1 Typical characteristics of the upper timberline 
Mehanizmi razvoja ln ohranitve življenjskih združb delujejo v smeri pri­lagajanja naravnim pogojem, ko pa pogoji postanejo prevec zahtevni in so prilagoditve nemogoce, združba izgine. Takšen kraj je tudi zgornja gozdna meja. Gozd potrebuje za svoj obstoj neke minimalne pogoje, ki nad gozdno mejo niso zadovoljen i. To so številni ekološki dejavniki in glede nanje delimo zgornjo gozdno mejo na vec tipov (MLINŠEK 1 POCKAR 1 STRITIH 1987): 
1. 
Orografska gozdna meja nastane zaradi povsem neprimernih reliefnih razmer za rast. Sem prištevamo prepadne stene, stalne plaznice in hudourniške struge. 

2. 
Edafska gozdna mej.a je pogojena z neugodnimi ta/nimi razmerami. Nastane na robu mocvirij, prevec skalovitih obmocij in melišc. 

3. 
Klimatska gozdna meja je definirana kot crta, kjer gozd preneha rasti zaradi neugodne klime. Ta meja naj bi bila potencialno najviše. Prava klimatska meja je možna, kjer so edafski in orografski pogoji ugodni. 

4. 
Antropogena gozdna meja nastopa na mestih, kjer se je clovek vkljucil v preoblikovanje okolja in s pašo in turizmom spreminja obliko naravne gozdne meje. 


Za preucevanje zgornje gozdne meje je osrednjega pomena klimatska meja. Tranquillini (1979) opozarja na tri možne vzroke, ki dolocajo preži­vetveno mejo v gorah: 
-negativna bilanca ogljika, 
-zadržani fenološki cikli, 
-nezadostna odpornost proti škodljivim dejavnikom. 
Kljucni dejavnik naj bi bila zimska izsušitev ali mraz na suša. Na doloceni višini je vegetacijska sezona prekratka, da bi poganjki oleseneli. To tudi pojasnjuje, zakaj je zgornja gozdna meja tako povezana z izoterma 1 O oc (povprecna julijska temperatura), še tesnejšo korelacija pa dobimo med zgornjo gozdno mejo in srednjo dnevno maksimalno temperaturo 11,1 °C v rastni periodi. Kotar (1998) našteva dejavnike, ki negativno delujejo na produkcijo biomase oziroma fotosinteze: 
-nižja temperatura zraka in tal. 
-krajša vegetacijska doba, 
-nižja koncentracija co2, 
-vecji ucinek fotooksidantov, 
-vecja nevarnost pozeb v rastni dobi, 
-mocnejši vetrovi. 
Postopno slabšanje ekoloških pogojev, potrebnih za uspevanje gozda. se kaže v obliki prehodnega pasu nad sklenjenim sestoj em. Ta pas imenu­jemo prehodna ali bojna cona. Tranquillini (1979) v tem primeru razlikuje tri meje: 
-sestojno mejo, 
-drevesno mejo, 

-mejo pritlikavega drevja. 
Obstajata dve teoriji. Prva trdi, da je postopen prehod posledica slabšanja rastnih pogojev z dvigovanjem nadmorske višine. Drevesa lahko uspevajo samo posamic, saj le tako dobijo dovolj svetlobe (FRANKHAUSER 1 TRANQUILLINI 1979). Druga teorija trdi, da kjerkoli rastejo posamezna 
Pogacnik,, N., Prosen, M.: Zgradba bukovega gozda ob gozdni meji na Snežniku 
drevesa lahko raste tudi sklenjen sestoj. Sestoj namrec oblikuje ugodno mikroklimo. ki pomaga posameznim osebkom preživeti, osebki zunaj sestaja pa hitro propadejo. (SCHARFETIER J TRANQUILLINI 1979). Novejše raziskave govorijo v prid drugi teoriji, saj so skoraj v vseh primerih, ki so jih raziskovali v Alpah, prevladovali ob zgornji gozdni meji strnjeni, deloma zelo gosti sestoji (TRANQUILLIN 11979). 
Klasicna delitev govori o alpskem in dinarskem tipu zgornje gozdne meje. Razlike naj bi pogojevala predvsem kolicina padavin. Zaradi atlantske klime naj bi bila graditeljica dinarskega tipa bukev. kontinentalnejša klima Alp pa pogojuje smreko in macesen. Na vzhodnem delu Alp je smreka primešana macesnu, na zahodnem pa dominira nad njim (GAMS 1976, LOVRENCAK 1977). Po mnenju vecine raziskovalcev naj bi bifa zgornja gozdna meja v Sloveniji zaradi antropogenega vpliva za 200-400 m znižana pod naravno gozdno mejo (CIGLAR J WRABER 1 PLESNIK 1 GAMS 1 DIACI1998). 
1.2 Zgornja gozdna meja v Sloveniji 
1.2 Upper timberline in Slovenia 
Pestrost Slovenije se odraža tudi v pestrosti gozdne meje. Pestrim tal nim in klimatskim dejavnikom se je pridružila tudi pestra zgodovina: razlicne države, ki so vsakic zarisale nove meje in nove lastniške odnose. Slovenija je izjemno pisana krajinska šahovnica in zgornja gozdna meja ni nobena izjema. Kamniško-Savinjske Alpe so nekoliko drugacne kot Julijci, Trenta nam kaže popolnoma drugacno podobo kot Bohinjski kot, nekaj popolnoma drugega je zgornja gozdna meja na Trnovski planoti, na Snežniku ali na Pohorju. Pregled nad tem mozaikom zgornjih gozdnih mej v Sloveniji je še v povojih, potrebno bo še veliko dela, da bomo imeli pregled nad dogajanjem na zgornji gozdni meji na obmocju Slovenije. 
2 METODE DELA 
2 METHODS OF WORK 
Za analizo zgradbe bukovega gozda ter za spoznavanje razmestitve dreves na zgornji gozdni meji smo na zahodni in severozahodni strani pobocja Snežnika v strnjenem sestoju izbrali 4 raziskovalne ploskve. Plosk­ve so bile v horizontalni ravnini velike 30 x 30m in so se z zgornjo stranica dotikale rušja. Na osnovi naklona terena smo korigirali dolžino stranic posamezne ploskve. Za izhodišce koordinatnega sistema ploskve smo vedno izbrali levi spodnji kot. S pomocjo vrvice smo ploskev razdelili na 9 kvadrantov velikosti 1 O x 1Om. Z merilnim trakom smo vsakemu drevesu v kvadrantu izmerili koordinate X, Y. Nadmorsko višino smo dofocili na meter natancno na vogalu kvadranta, potem pa glede na nagib interpolirali za vsako drevo. Podatke po kvadrantih smo uskladili tako, da so ustrezali koordinatnemu sis1emu ploskve. Vsakemu drevesu smo dolocili drevesne vrsto, izvor, izmerili prsni premer ter dolocili socialni položaj po Kraftovi petstopenjski lestvici in velikost krošnje (petstopenjska lestvica). Na osnovi zbranih podatkov naj bl s pomocjo razlicnih statisticnih testov in diskrimi­nantne analize potrdili ali zavrnili hipotezo, da se sestoji na ploskvah na osnovi opazovanih vrednosti (višina, prsni premer) med seboj statisticno razlikujejo. Zanimale so nas predvsem razlike v višinski in debelinski struk­turi sestojev. Na osnovi zbranih podatkov smo izracunali tudi temeljnico, oblikovno število in s pomocjo teh vrednosti še lesno zalogo. Zanimale so nas tudi razlike v srednji in zgornji višini sestojev in ra:zlike v srednjem 
Pogacnik . N .. Prosen. M.: Zgradba bukovega gozda ob gozdni meji na Snežniku 
premeru. Na osnovi ocene socialnega položaja dreves smo dolocili število in izvor dreves, ki tvori streho sestaja. 
Ker na vseh ploskvah prevladujejo panjevci za katere je znacilna polegla rast in zelo razlicno število osebkov, ki rastejo iz istega panja, smo merili tudi koordinate panjev. 
Za potrebe prirastoslovnih analiz smo na vsaki ploskvi izbrali štiri drevesa ter izvedli debelne analize. Zanimale so nas predvsem razlike v višinski in debelinski rasti posameznih dreves znotraj šopa, ter razlike med panjevci in semenovci. Pomembne pa so bile tudi razlike v starosti dreves na posa­mezni ploskvi. Individualne podatke posamezne ploskve smo združili in jim priredili izravnalne krivulje. 
Nacin razmešca nja osebkov smo dolocili z razdaljo od oseb ka do prvega, drugega in tretjega soseda. Dejansko razdaljo in standardni odklon razdalje od oseb ka do prvega, drugega in tretjega soseda smo primerjali s teoreticno razdaljo in standardnim odklonom pri sistematicni razmestitvi. Na osnovi te primerjave lahko sklepamo na nacin razmešcanja osebkov v sestoju in osebkov znotraj šopa. 
3 REZULTATI IN DISKUSIJA 
3 RESULTS ANO OISCUSSION 
3.1 Zgornja gozdna meja na Snežniku 
3.1 Up per timberline on Snežnik 
Po opisih rastlinskih združb na obmocju Snežnika v letu 1957 se ruševje zacenja na nadmorski višini 1.550 m (MANOHIN 1957). Snežnik pokriva širok pas rušja, ki je na južnem pobocju širok skoraj1.000 metrov, na se­vernem pobocju pa od 200 do 500 metrov. Pod pasom rušja imamo sestoj skrivencene bukve panjastega izvora. za katero je dolgo casa veljalo, da je rezultat naravnih pogojev. Združbo smo uvršcali v skupino predalpske bukve (Fagetum subalpinum). Vendar pa obstajajo bistvene razlike med do sedaj proucevanimi naravnimi gozdnimi mejami in gozdno mejo na Snežniku. Skupne znacilnosti, ki veljajo za zgornjo gozdno mejo po Tranquillniju (1979) so: 
-Zaradi surovih pogojev, ki vladajo na zgornji gozdni meji, sestoj gradi 
obicajno le ena sama drevesna vrsta. 
-Na zgornji gozdni meji prevladujejo strnjeni zelo gosti sestoji, brez 
grmovnega in zelišcnega sloja. 
-Obstaja ozka cona do 50 m, ki jo gradijo drevesne skupine, brez gr­
movne plasti. Med temi skupinami so mozaicne krpe subalpskega pri­
tlikavega rastja. 

-Cona pritlikavega subalpskega rastja najveckrat ne tvori strnjenega pasu 
ampak v naravnih razmerah oblikuje le skupine, v katere se vrašca 
vegetacija subalpskega travinja. 
ce primerjamo te ugotovitve s stanjem na Snežniku odkrijemo naslednja razhajanja: -Zgornjo gozdno mejo na Snežniku gradi bukev, smre~a. jelka, gorski javor, jerebika, makovec in vrbe. -Zelišcni sloj je dokaj bogat, na nekaterih mestih imamo celo pravcate gozdne jase s skupinami rušja. 
Pogacnik , N., Prosen, M.: Zgradba bukovega gozda ob gozdni meji na Snežniku 
-Gozdna meja je ostro zarisana, vanjo se ne zajedajo krpe rušja. 
-Rušje tvori izjemno širok strnjen pas v katerega se posamicno vrivajo 
osebki smreke, jelke, bukve, jerebike in vrb. Vrivanje poteka kot nekak­
šna "kolonizacija" po celotni površini pasu rušja. 
Kaže, da je gozdna meja na Snežniku umetno pomaknjena navzdol do nadmorske višine, ki dopušca pester sestoj z bogatim zelišcnim slojem, omogoceno pa je tudi postopno napredovanje gozdne vegetacije. Zaradi antropogenega nastanka je gozdna meja zelo ostra, napredovanje pa se zaenkrat kaže kot individualno pojavljanje dreves v pasu rušja. 
3.2 Zgodovinski razvoj zgornje gozdne meje na Snežniku 
3.2 History of the up per timberline on Snežnik 
Snežnik je dobil svoje ime po svojem plešastem temenu, ki ostane zasneženo še dalec v pomlad. Vrh Snežnika pokriva šaš (Carex alpinum) z razlicnimi vrstami svišcev, planike in ostalega gorskega cvetja. Tu ni sledu 
o kakšnem naseljevanju grmovja ali drevja. 
V 17. stoletju so bili snežniški gozdovi v lasti družine Shcnburg-Walden­burg. Ker še ni bilo cest. je bilo izkorišcanje gozda omejeno na lov in servi­tutne pravice. Pastirji, ki so svoje ovce poleti iz Istre gnali na bolj socne pašnike, so s požiga njem povecali alpsko tra to na celotno pobocje Snežnika. Za potrebe planine-ogrevanje in izdelava sira, so sekali bukov sestoj na robu travnika, ki se je potem panjasto obnavljal Deformirana rast, ki je znacilna za subalpsko bukev. je v primeru Snežnika rezultat intenzivnega izkorišcanja panjastega bukovega gozda na robu pašnika. 
Leta 1848 so lastniki Snežnika po zemljiški odvezi prepovedali pašo. Zaradi ureditve gozdnega gospodarstva so vse gozdove kartirali in posto­poma opušcali pašo. Tako so pašo v revirju Snežnik opustili leta 1880, v revirju Mašun reta 1889, v Go mancah pa so pasli še do leta 1900 (KINDLER 195 7). Rušje je zacelo prerašcati pašnik. Da je proces zarašcanja pocasen kažejo fotografije, posnete po prvi svetovni vojni, na katerih je pobocje Snežnika še vedno golo. Proces zarašcanja je po 150 letih še ved no v teku. saj so vecje travnate krpe na grebenu še v fazi zarašcanja z rušjem. 
Sestoj na meja je na pobocju Snežnika izrazita in lepo vidna. Sklenjen sestoj prehaja v izrazitem in zelo kratkem prehodu v rušje. Pas ruševja je širok do 1.000 m in poteka do vrha Malega Snežnika ter skoraj do vrha Snežnika. V ruševju se po celotni površini vrivajo posamezna drevesa bukve, smreke, vrbe in jerebike. 
Prva in druga ploskev ležita na zahodnem pobocju malega Snežnika, približno 600 mod vrha Malega Snežnika. tretja in cetrta pa na SZ pobocju Malega Snežnika, 150 m pod vrhom Malega Snežnika. Nakloni in skalovitost je na vseh ploskvah velika. Druga ploskev se nahaja v zavetrni legi, prva, tretja in cetrta ploskev pa so na prepihu, s tem da sta tretja in cetrta ploskev najbolj izpostavljeni. Vse ploskve z gornjim robom mejijo na rušje. 
Kaže. da je veter, ki je na Snežniku zero mocan, pomemben. dejavnik, ki Slika 1: Subalpinsko bukovje na 
oblikuje zgornjo gozdno mejo. Pod grebenom, kjer veter piha najmocneje, 
Snežniku leta 1957 (Tregubov 

je veliko poškodovanih debel, ovirana je rast v višino, sestoj ne nudi potrebno 1957) mikroklimo za vznik novih dreves. V zave trni legi je omogocena rast v višino, 
Figure 1: Suba/pine beech st and 

sestoj pa ustvarja potrebno mikroklimo, ki tako zagotavlja vecji delež dreves 
on Snežnik in year 1957 (Tregubov semenskega izvora. 1957) 

GozdV 56 (1998) 10 

~ N PrOSllfl. M Zgraol>abukovega !l""daobgozdnl meJI naSnelll,ku 
3.3 Splošne znac i l nost i sestojev 3 J Gane•ai earar;terist•cs oflhe forest 
S polno j:)l'emerbo d1eves na vzor .. ~nlh ploskvah smo oobili vpogteC v drevesno sestavo se slojev.· ... debal1nsko 1n \ltšm~kc· strukturo sesto,ev let" $(ruk turo sesw1ev glede ne:-sooama razrede (pet soo~ln1h razrede..,· po Kraflu}. 
1 Plo!Prl'll Plot  1  2  3  4  \'  L~ \="  
Noid<l10flil<ll vl~lno1 SllQOn)O!Iilmba +liiiglit <tll<lve~rut IIMII ~~ ~"' •dtltr dl pint~  1.530  1 520  1.550  1.561  
PO'olr$11"1 ploskVe .(m")/ Plolfll~rl (N11)  900  900  900  9:10  
ISt, d!'ll-M hn 1 Numporo/ tle69 pnrhu  3.400  1989  3.~  J.J89  3.180  :362  
Suk-v lll<t11;11  3.144 (72.4 %)  1978 (70.2%1  3.878 (37,7~)  3.J76 (90.4 'Yoj  3.095  349  
Gonskl)avol 1 Alptno uwp(u  122 (27,2 14)  11 10 ... )  67 [33.3)  ,, tO%)  
Jorelllk6/ ~cwa11  tOO (77,7 !41  o (O 'Ilo)  o (O 'Ilo)  o (Gilo)  
Mc>I(OV®I Wh!lobo~m  J3 (100 %)  o lO '!!o l  o (O%)  o (O '!loj  
ISfovllo oanjev<ltw 1111 h• NumbOrol tross from copp!Ce snoot~tPor n• % pan[ev.etW 1 %tr oo s !mm C®DiCO -$  2.422  1.1119  3.422  3..056  2572  3atl  
/1  70  8/  ~  79.5­ 45  
DebelfnskB: sttuith.t.ra '1 DJmntJ!rlc$lttJt1lura  
1 Stovik>dmv'dS z dt ;1;> 9crr~ N111nt~r oftfBBS w11h d. > P cmmn  2.000  1.5117  1.118&  1211  I.M!'  Is.!  
% cirav.e& z d, ,> 9 cm % oftteOS wjj/r d, 1> 9 cm  59  19  48  JIS  55,S  7,9  
% ~nrovoov zd,.l > 9an, % itees ftom cop:)/ce shool~With d ... ,. 9cm  51  78  47  rO  4  12  
VjšinskastrukUtra 1 He~Jtt sttuelum  
1 Stevilo drlivesll1ss h < 6111 Nttml)erolt~sporhn wtlhh ~lim  J.ll;7  .....  2.1~  1889  1.A36  328  
% panjO'Icev s~ < 6 m % irevsltom r:opplce ·"'-• .v.t/t /1 < 41nr  ••  2;2  55  56  41  1  
ISI!wilodrevesllta«h >10m Numberollrees/h31or,jhJ» 10m  956  1211  eoo  Jel!  11!0  1>1  
% psnjevcevs:fl > 10 m %1reesfrom oopJ]ioo siloo!S Wrlhh > f0m  :Ili  61  IS  8  28  10  

~'"""""' 1 OsncM1c PQila(J.,r " 
~ahtnses.;ojlh ne QC:ISC:~~n. 
plosiM 
-1 aa..;.,.. .. ~..". ..-.1 
forest Otl O'Of.S 
~. PreollovcloJopa"' :ved>L>oo'flillo odStoto:• ~r:-.-ew 
Nt;J#c ~ tr1: fY/K~ Df&S&f"J(~ ~~ Dl tfdt..-lt' frCm CI)~O« .ll(l()IJ 
Na Vt>eh ploskvah J8 gradlleillca •esiOtB llukev Y rnarr1!em ~ l evli u so 11 p<1nte5an< le gorSk• ta""'· J<Oret>oa ,r, moko•ec (pteglednoee t), N&Jve6Ja pnme.s drugih lrstavce• J8 na prv1 p/<Jsl<v1 naJffi!lnJSB pa"" 2 '" 4 ploskvi. Delelp;>nf':',, ... J'!"na ~h ulos~•allvelo~. MJVeGJ· pa 1a na te trti plosk·Ji. lu le.b 1'\clfVl~ rna Mf\'lti'..fl naklon ~ren& 1n te naj bol~ rzpos1avl1ena ve Iru V sr P'l11 na$teti Ce)avr,,;., lani< o otež•..je,ro po,av semanovcev. Na eks11en\M razmere na tfi.Jrh ploskvf pa k.a!eta tudi v1~mska •n debelinska shuklura ;.esto)a (p<eglednoca 1 grafi~on 1. 2). Z2nim1vo Je. da na tet~ l plosKv:. klet re kar go 'Al panjevcev. le 10% oan)evcev dosega prerner nad 9 cm in je le S 'lo, <ran,e-K.f11; viS,ih od 10m Glede na to. de 1e ludi !tevliD creve• veliko 

Pogacnik , N., Prosen, M.: Zgradba bukovega gozda ob gozdni meji na Snežniku 
(3.389 dreves/ha). bi lahko sklepali, da gre za mlajši sestoj, vendar je starost analiziranih dreves na tej ploskvi od 116 do 1561et (preglednica 6). Velik delež panjevcev na vseh ploskvah zelo prepricljivo potrjuje domnevo, da ti gozdovi niso naravnega, temvec antropogenega nastanka. 
število dreves je v teh sestojih na zgornji sestojni meji veliko. Bukov sestoj na dobrem rastišcu in pri zmernem redcenju ima pri starosti 60 let 
1.205 dreves/ha, pri starosti 1 OO let pa le še 405 (KOTAR 1986). Po den­drometrijskih analizah je starost analiziran ih dreves na ploskvah od 85 do 184 let (preglednica 6), število dreves/ha pa je od 3.944 do 1.989. Tako veliko število dreves je posledica slabšega rastišca, ekstremnih razmer in naravnega razvoja sestoje v v zadnjih 80 do 1 OO letih. ko se je la gozd razvijaL 
Vse ploskve v nadmorski višini ležijo na pobocju Snežnika, na približno enaki nadmorski višini (razlika med najnižje in najvišje ležeco ploskvljo znaša le 31 m), zalo nas je zanimalo, ce se zgradba sestojev na ploskvah med seboj razlikuje . Primerjali smo debelinsko in višinsko strukturo med ploskvami. Z Brand-Snedecorjevim testom smo ugotovili, da so razlike med ploskvami v debelinski in višinski strukturi statisticno znacilne s tveganjem p < 0.01 . V naslednjem koraku smo s 'T lestom medsebojno primerjali ploskve. Pri primerjanju debelinske strukture ploskev je test potrdil razlike med vsemi ploskvami. Pri primerjanju višinske strukture ploskev lest ni odkril statisticno znacilnih razlik med 3. in 4. ploskvijo. Diskriminantna analiza po Fisherju je potrdila, da lahko populacije (v našem primeru ploskve) med seboj razlikujemo na osnovi premera in višine (p < 0,05). z izjemo 3. in 4. ploskve, kjer so razlike v višinski strukturi statisticno neznacilne in višine ne moremo uporabiti za locevanje teh dveh ploskev (F = O, 158808; m1 = 658). 
Ploskve se po debelinski strukturi med seboj mocno razlikujejo (grafikon 1 ). Za 1., 2., in 4. ploskev je znacilna pozitivna asimetrija, oziroma veliko število osebkov v nižjih debelinskih razredih . Podobno sliko kaže tudi vi­šinska struktura (grafikon 2). 
162 
135 1 OB 
81 
54 
27 
"' 
"' 
"' 
o (}o . 
.ci 
5 
~ 
"O 162 
·U) 
135 lOB 
81 54 
27 




lc==]DD 

2 3 5 6 7 9 o 1 2 3 PLOSKEV 1 PLOT PLOSKEV 1 PLOT 



7 9 
6 7 8 9 

PLOSKEV 1 PLOT 
3 

D~belinska st. 1 Diameler class es 

Grafikon 1: Debelinska struktura dreves na posamezni ploskvi 
Graph 1: Tree diameter sfructure onpfots 

Pogacnik , N., Prosen , M.: Zgradba bukovega gozda ob gozdni meji na Snežniku 
132 
11 o 
88 
66 
44 
"' 
~ 22 

2 3 5 6 7 8 9 o 2 3 s 6 8 9 
PLOSKEV 1 PLOT PLOSKEV /PLOT 2 
132 
110 
88 
66 
44 

22 o o 2 3 5 6 7 8 9 o 2 3 s 7 8 9 



PLOSKEV 1 PLOT PLOSKEV 1 PLOT 
3 4 
V•Sinske sl. 1 Heighr classes 
Grafikon 2:Višinska struktura dre­Rezultati kažejo, da se razmere lahko na kratkih razdaljah mocno spre­ves na posamezni ploskvi minjajo in tako vplivajo na zgradbo sestojev. Višinska rast je bolj odvisna Graph 2: Tree height structure on od zunanjih dejavnikov, kar je potrdila tudi višinska struktura na tretji in cetrti 
parlicular plot s 
ploskvi, ki imata zelo podobne naravne razmere (lega, naklon terena, iz­postavljenost vetru). 
3 .3.1 Srednji pre mer sestojev 
3.3.1 Stand mean diameter 
Videz gozda na sestojni meji velikokrat zavede k razmišljanju o eno­mernosti ali celo enodobnosti sestojev. Srednji premer, izracunani standar­dni odklon in koeficient variacija, kažejo popolnoma drugacno sliko (pre­glednica 2). Manjši je koeficient variacije, bolj sestoj leži k enomernosti glede na prsni premer. ce je koeficient variacije manjši od 10 %, potem imamo sestoj za enomeren glede na prsni premer (KOTAR 1991 ). Zanimiv je tudi srednji premer dreves, ki tvorijo streho sestaja. Ker je srednji premer v veliki odvisnosti od gostote drevja v sestoju in od negovalnih ukrepov (KOTAR 1986), je pricakovati nizke srednje premere, saj sestoji niso negovani, Preglednica 2: Zgradba sestojev dreves pa je veliko. 
gleda na prsni premer Rezultati kažejo, da ne moremo govoriti o enomemosti glede na prsni 
Table 2: Strucfure of stands ac­
premer pri vseh drevesih na posamezni ploskvi, kot tudi pri drevesih, ki 
cording to diameter 
-·  Srednji premer Mean diameter  Standarenl od~leA Standard deviatkm  KV% Coe'f/icient­efvariatiefil (%)  
Vsadreve.sa All trees  1., 2., 3. sec. raz. 1., 2. , 3. soc, class  Vsaerevesa Alltref!S  1., 2., 3. S0C. raz. 1 .. 2.~ 3. soo. class  Vsaerevesa Alf trees  1. 2 .. 3. see. raz. 1 ., 2,, 3. sec. class  
Pl0skev 1 1 P/Qt 1  13,9  17,1  6,6  6,6  1 47,5  38,7  
Ploskev 2 / Plot 2  20,9  23.,2  9,5  7,6  45,6  ---, 32,7  
Pleskev 3/ Plot 3  11 ,6  13,7  5,6  5,5  48,2  1r 40,1  
Ploskev 4.1 Plot 4  10,1  10,4  5,3  5,6  52,9  53,6  
GozdV 56 (1998) 10 


""P""*-.. -u ~bo·-~~obgaLQI>""'P""Snem~ 
rvor,o sbello sesiO!" iPO Ksallu dre-.~ 1 < '" 3 scoa•ooga raYeda) IP'~~ 2) ....,..Kla ra!f>OikoslvO<~memje na 4 I>IOSicvl, najnožja ~ naOIU<l'piOOI(\1 Za~ plois<-"'JI!~-oaJe \lfe,;eoozgom~stranM:i Ih'• ~."'met-n.~ ~·tel"'~ .n ::bsega llfelZIIo man1Se preme re .at dre-,e oo 1ljlOO<'to sUniCl pjoslwe Ta pr~hoo 10 na,boli izrazil na 4 
~ -.,. ~ l;lhl.o ·~ro& la ~<~Ico~· koetioerot van~to)e prsnlh premero•t NJIIO""'Jia r&21Ju med.,.....,.." p<emerorn ·.rseh dreves''' srednjim pre-"*011' or~ ~~ rvor,o flreho. je na 4 plosk"". kar pome<>• da tudi drevesa !Jtche •Heat• mt dosegato 1etph c:ttmenl.JJ Oendrol'ne;rijska analiza poMkonohor.-·n)o oo~a:a~ oa le drevesa oo slarosli mocne razlikujejo mad woqip<wg-5) Ker 1" p<emer ··oovezavi(r,, ~ 0.3168) s s1aros1jo <It$ .... nem .,..,~. tRl~ • nrsnoh rr .. meroh pet~ ujejo dcmr.evo. da sesJoji ".~ enoooDn4 
3 3 2 Srtdnja ln &gornja vitina setiOJev 3 3 1 IN.N'I AM lop helghl el slaM 
Z. piOlkve smo> ouatunelo srecn1c "''•no ko predsla\~ja 1fthlano arilmo­bf.no llenrnn \'&ft~ droveanlhVIloo ., sestOJ V (POr. dor 1ft l•meljnir.a) on jo PO­Proglodr1n;e l ~ """""" 
v.Sna. staodi:li'Or. ocJdOn 10 "oeo\ s.ted.ea v.ltntkeAtt cnrott:ar.ja dreves. e tud• nar t~vnoga IZiota"'ta drovos 111 nogcwaJn•h 11kreopov tK O TAR 1986). ko J'h v na!om pnf'01{lru n• Poteg sr&d­Tol>le ) /.kor, ON! "'9 "<''V~ 
<oH'I """"""' 

njt '"'ne smo ~ot•h tudi ZQ011'(0 "'&ono kol ""no 100 najllobo4oj~.r. drelie!> ~:,""-"n.-AtiCI"'arte~ .. na NI klar (K0TAI'l1981lr 


"'-"' 

2oan-.ovi~N TOPi..toN  Stodnlo vlllr1o A.lo,.;/loWoM  s_,""'""'"· Sla!""""..,.......,  'tiN ..... \ CooGi<illacfvrttfttlrtJr  
v .. .,hdr ANI!OOI  VJ.H•dr Alt!r•t":.  1 1 l 11010 "" T.?I!IOoO.~  IIU~ICt "'""'"'  1 2. l ""' ,.,., 12)11XCIIS  v..-..r AU"""  1 2..J.m:.raz. • i. l .,.;. Ciii:sS  
-.... 1/Pf<>ll  12,8  lo,l  10.8  3.5  J,.l  ~.1  36.6  
Ploskev 2 r P1CI ?  13.0  11,3  13.3  4 .0  1.1  42.2  15,1  
Plookev31Pbl3  12,0  101  11 1  li  ~.7  55,7  .l2,0  
Ploske\0 41 P1CI (  o  7,1  9.1  2i  2,1  $3,7  :lll,2  

lgomJ<l .Wna JC na PMh !rfth ;>lookvah prdl1nc 8MU od"'OC>a le tel'\i ploskev kjefjezgom~~te8.3 m\P(~ll PodoOno ~oosmaugo ,.,..,., t~ pn su•d"ffl"1 pr...."., '""ka 11.11< ' """""" W<n UQ01ovm0 "" so ll'Me<14'J8 na cetno Oi06INI ar~ZMO~ ~oo ne OlaiW> ven ~1·ah ~ vanaCIJf! kaže. da majO dr......sa' ""'"*' ~ """"''u" enorn4!1~4SII taz­
""""""'~<a~e vv.!.nolo l(oelloent ~je CIOCIOOoo ..o\foflSII<Injem fVI'ml!nJ nai"'Sfi r.a 4 '*>sk.vl Ica IC lnl1llo poslediCA"..".".""'" M lQCmfl!m robU plosk.., n ~na spo>:J'1pl' roov [)f~ 1 .• 2 n l SO•o.lfNQ<I rwedo 
k~ZI'!,I<> ....ep eno<:ll!fTlOSI glede """"""' \Ilir vendar Udo • tem """""" ne ~mo go.or>~o o e""""'1"0$11 $C$IO,CV gll!(l<> na ·•~lt\0 
3.3 3 Socialni razredi in velikost krošnje 3 3 3 Soaar dasses aoo sue of eaoopy 
VMkemu dre..ew na plo6~vt smo dolocll• sorJalno mz red tl)tllllnpentsk.l lestviC& po Kraftui in utesnjenc~l !lr~Oft 
Po nau. ocenah nobeno drevo"' •melo prl'.llleirke <r0$f1\e.le 0.4 11. dr$ves 1• melo nour.alno veliko 1n •llrnelr•tno kro§nJO, najvec dreves je ImelO normalno veok,, on aslfT1elricno krošnjo (60 1 '!'o), t 5.J "-dre·•es JO melo ~malflnc k.ro!nto in ~~ 24,1 '% dreves te ""~'t!lo izredno .nathno 'tolup 
To st.lnje je oosledoca velrkeg3 šlevila dreves in velike ul•.snjenosl! k•c~on; laka ra.tporcdllev krošent" 5 razredov je znat;1na za vso št1n fazrs-.,ovalne 
~~· 
... 

Pogacnik , N., Prosen, M.: Zgradba bukovega gozda ob gozdni meji na Snežniku 
Grafikon 3: Porazdelitev dreves po Kraflovih socialnih razredih na po­samezni ploskvi 
Graph 3· Distribution of trees on plots according to Kraft's social dasses 
Preglednica 4· Stevilo dreves, ki tvorijo streho sestaja 
Table 4: Number of trees in st and canopy 
Pri ocenjevanju socialnih položajev nismo v 1_ socialni razred uvrstili nobeno drevo. Naša odlocitev je temeljila na dejstvu, da so sestoji na vide:z: izredno enomerni, kar se sklada z našo oceno velikosti krošenj. Na vseh ploskvah je veliko dreves v cetrtem in petem socialnem razredu (grafikon 3). Taka razporeditev dreves po socialnih razredih je posledica velikega števila tankega in podstojnega drevja, pretežno panjevskega izvora. 
Nekaj teh dreves v 3. in 4. socialnem razredu je že semenskega izvora (15,7 °/o na 1. ploskvi, 11 ,7% na 2. ploskvi, 9,2% na 3. ploskvi in 3,9% na 

E 
3 
~ 
4 
.ul 
5 
~ 

4. ploskvi). Najmanjši delež (39 %) podstojnih dreves je na drugi ploskvi, kjer je manjše število vseh dreves, le ta pa dosegajo vecje preme re in višine. 
Streho sestaja sestavljajo v vecini drevesa panjevskega izvora, najvecji delež semenovcev je na prvi (32 %) in drugi (30 %) ploskvi. Relativno majhen 
Plbskve 1 Plots  1  2  3  4  
število dreves v 2. in 3. soc. raz./ha Numeroftrees in 2. and 3. soc. elass/ha  1.356  1.222  1.322  1.633  
% od vseh dreves 1 % of all trees  40  61  34  48  
% -panjevcev v 2. in 3. soc. raz. % of trees frCJm ceppice s}u.iJ@ts in 2. ane 8. soc: e/ass  68  70  88  88  
% bulwe v 2. in 3. see. raz. % heech in 2. and 3. soc. elass  88  99  97  99  

delež dreves tvori streho sestaja, kar je lahko posledica napacne presoje pri razvršcanju podstojn1h panjevcev z izrazito poleglo rastjo. 
3.3.4 Lesna zaloga, temelj nica in oblikovno število 
3.3.4 Growing stock, basal area and stem form 
Rezultati meritev pot~ ujejo v zadnjem casu že veckrat potrjeno ugoto­vitev. da sestoji na zgornjih sestojnih mejah dosegajo presenetljivo visoke lesne zaloge, kar se je izkazalo tudi v primeru notranjskega Snežnika (preglednica 5). 
Najvec debelejših dreves je na drugi ploskvi. kar se odraža tudi v najvišji skupni temeljinici. Najnižja je temeljnica na 4. ploskvi, ka~ je posledica velikega števila tankih, še pod merskih dreves. Podobna je tudi situacija pri lesni zalogi, saj je na_ivišja lesna zaloga na 2. ploskvi (preglednica 5), kar je glede na debelinsko in višinsko strukturo sestaja (grafikon 1, 2) razumljivo. Najnižja je lesna zaloga cetrte ploskve, zaradi številnih drobnih in nizkih 
P ogacnik , N., Prosen, M.: Zgradba bukovega gozda ob gozdni meji na Snežniku 
Temeljniea Basa/area m2/ha  Lesna zalog FI Growing stock mJ/ha  Oelež v skur>ni lesni zalogi (9/o) 1 Share of grewing stock (%)  
B~;.~kev Beech  G. javor Alpine maple  Ostali listavei., other declduous trees  PanjeV,ci Trees from coppice shoots  Kraft 1, 2, 3 Kraft cJasses 1, 2, 3  
Ploskev 1 1 Plot 1  52,1  252,7  90,7  2.7  6,6  64,8  61,8  
Proskev 2 / Plot 2  68,9  406,9  99,3  0,7  0;0  74,0  75,9  
Ploskev 3/ Plot 3  41,9  170,1  98.6  1,4  o  82,0  85,4  
Ploskev 4 1 Plot 4  27,1  83,6  99,7  0,3  0,0  85,4  55,4  

'Od ostalih listavcev se pojavljata le jerebil<a in makovec. ' Other deciduous trees are only rowan and whilebeam. 
dreves, ki so vecinoma panjastega izvora, kar potrjuje tudi velik delež panjevcev v lesni zalogi. Bukev v lesni zalogi na vseh ploskvah mocno prevladuje, le na prvi ploskvi je nekoliko višji delež javorja in ostalih listavcev. Na vseh ploskvah vecji delež lesne zaloge prispevajo panjevci. Drevesa, ki tvorijo streho sestaja, prispevajo vecji delež k lesni zalogi na vseh plos­kvah, z izjemo 4. ploskve, kar je zopet posledica zelo velikega števila podstojnih dreves . 
Za izracun lesne zaloge smo na podlagi debelne analiza izracunali obllkovna števila dreves na ploskvi. Povprecno oblikovno število za vseh 16 dreves je 0,5 (oblikovno število se giblje od 0,4 do 0,6); to vrednost smo uporabili za izracun lesne zaloge sestojev. 
3.4 Razmestitev dreves na ploskvah 
3.4 Arrangement of trees on sample plots 
Za ugotavljanje nacina razmešcanja dreves na ploskvah smo izbrali metodo, pri kateri se nacin razmešcanja dreves doloca na osnovi razdalj od oseb ka k njegovim prvim trem najbližjim sosednim osebkom. V primeru, da je razmešcanje sistematicno oziroma teži k sistematicni razmestitvi, bo srednja razdalja do najbližjega soseda vecja, standardni odklon pa bo bistveno manjši. Podobno je tudi z razdaljami do drugega in tretjega soseda (KOTAR 1993). 
Vsem drevesom na ploskvah smo izmerHi koordinate, zato smo lahko izracunali dejanske povprecne razdalje do prvega, drugega in tretjega soseda. Že pri delu na terenu smo opazili izrazito šopasto strukturo, ki je bila najbolj izrazita na tretji in cetrti ploskvi (grafikon 5), kjer je iz enega panja raslo tudi do 1 O dreves. Šopasta struktura bo v bodoce še bolj izrazita, ker smo merili vsa drevesa na ploskvi, tudi tista pod merska. Na drugi ploskvi (grafikon 4) je drevje vecje in debelejše, zato ni vec tako izrazite šopaste strukture. Šopi z velikim številom drobnega in nizkega drevja so znacilni predvsem za zgornje dele ploskev (ob zgornji stranici ploskve). 
Vse dejanske povprecne razdalje dreves do prvega, drugega in tretjega drevesa so manjše od teoreticnih (preglednica 6). Tudi dejanski standardni odkloni so manjši od teoreticnih , kar dokazuje, da se osebki na ploskvah ne razmešcajo slucajnostno, temvec tvorijo šope. Ker so dejanski standardni odkloni manjši od teoreticnih, lahko sklepamo, da so osebki znotraj šopa razmešcen/ nakljucno. Taka razmestitev osebkov je lahko posledica dejstva, da osebki, ki tvorijo šope izhajajo iz istega pa nja. Semenovci pa praviloma rastejo sami in ne v šopih. Ker je opazen dvig povprecne razdalje od drevesa do prvega in tretjega soseda lahko sklepamo, da je vec šopov samo s tremi drevesi. Najvecje razlike med dejanskimi in teoreticnimi povprecnimi raz­daljami so na tretji ln cetrti ploskvi, kjer je tudi najvecji delež panjecev. 
Preglednica 5: Lesna zaloga in temeljnica na ploskvah 
Table 5: Growing stock and basal area on plots 

Pogacnik , N .. Prosen, M.: Zgradba bukovega gozda ob gozdni meji na Snežniku 
Ploskev 1 1 Plot 1  f>loskev 2 1 Plot 2  Ploskev 3 1 Plot 3  Ploskev 4 1 Plot 4  
Dej.I'Aet  Teor./ Thoor.  Dej.!Act.  Teor./ Theor.  Dej./Act.  Teor./ Theo!.  Dej./Act  Teor./ Theor.  
/)  0,718  0,857  0.710  1,121  0,490  0,796  0,621  0,859  
s{ n 1 ) a( n.' )  0,184  0,448  0,325  0,586  0,109  0,416  0,236  0;4489  
n,,  1 '111  1,28  1,198  1,682  0,775  1,194  0,959  1,288  
s( n ) a( n )  0,251  0,467  0,455  0,610  0,166  0,434  0,370  0,468  
/)1  1,442  2,75  1,546  2,102  1,089  1• 1,483  1,291  1,610  
s( 1 > ) cr( 1)1; )  0,357  0,473  0,512  0,618  0,404  0,439  0,450  0,474  

Preglednica 6: Povprecne razdalje od drevesa do njegovih pNih treh sosedov ter pripadajoci standardni odkloni za deJansko in teoreticno nakljucno razmestitev 
Table 6: Average distance from any tree to ils first, second and lhird neighbour and corresponding standard deviation for acfual and theorelica/ random regu/ar ar­rangement 
Grafikon 4: Tloris prve ploskve 
Graph 4: Ground plan of first plot 
]),',  Povprecna razdalJa od drevesa do pNega soseda 1 Average distance from any tree lo 1rs  
first ne1ghbour  
s( 1 ),: )  Standardni odklon razdalj cd drevesa do pNega soseda 1 Standard devJa!ion of d1slanca  
from any tree to !IS first neighbour  
O,~  Povprecna razdalja od drevesa do drugega soseda 1 Average disiBnce from any tree to  
1ts second neighbour  

s{ IJ,; ) Standardni odklon razdalj od drevesa do d11.1gega soseda 1 Standard deviation of dts­tan':e from any tree lo its second neighbor o,:· Povpreena razdalja od drevesa do tretjega soseda 1 Ave rage distance from any tree to il s third nerghbour s( n;; ) Standardni odklon r2zdalj od drevesa do tretjega soseda/ Standard devi al ion ofdisiance from any tree fo ils th1rd neighbour 
3.5 Dendrometrijska analiza dreves 
3.5 Dendrometric analysis of trees 
Na vsaki ploskvi smo analizirali 4 drevesa. Ker so nas zanimale razlike v starosti dreves znotraj šopa ter razlike v starosti semenovcev in panjevcev, 

o A 
~ ~+ 

.... + oo 
.. 
o o 
~c 

oo o eP 
o:t­

-<i;)O 
+ + 

o o o o 
o 
A4 ... + 
o o o 
0++ 
o 
o 
o -+o 
~ 
o 
o 
cc ... + c· 

o o 
o 

+ a 
o 
+ 
o o 
:) 
o 
o B 
.. c " D 
t. E 
OPOMBE/ NOTES 

A: Bukovi panjevci 1 Beech -trees of coppice shools 
B : Gorski javor 1 Alpine map/e 
C: Panji 1 Tree stump 

D : Drugi \istavci ! Other brodleavs 
E: Bukovl semenovcr 1 Beech-free s of seedling origin 
Pogacnik , N., Prosen, M.: Zgradba bukovega gozda ob gozdni meji na Snežniku 
o 
1 ~ 
+o o 
o 


o 

...;-A 
o o 

o .. IQ-;­
+ 
0 
~ 
.. o 

oo o "" o o +" ... oo 3 o e o 

+ o 

+ o o +lJ. o + J .:~+oo 
+o o 
o8 
'" ~ 
.. l> 

+ " -' ... 
.'>. 
~" 


o 
o A 
+ o 
to 
o 8 o o o ~ l> o 

~ 
~ 
,. c 
.!. 4 

-lv~ rf • 
11. 
o 
"" D 
OPOMBE 1 NOTES 

A : Bukovi panjevci 1 Beech -trees of coppice shoofs 
B : Gorski javor 1 Alpine maple 
C: Pan)i 1 Tree stump 

D : 8ukov1 semenovci 1 Beech -trees of seedling origin 
smo na vsaki ploskvi izbrali dva drevesa. ki sta rasla iz istega šopa ter vsaj enega semenovca . Pri dendrometrijski analizi posameznih dreves smo pri vsakem drevesu odrezali prvi kolobar na višini 0,3 m, drugega na višini 1,3 m nato pa smo dolocili enakomerno dolge sekcije debla na katerih smo odrezali kolobarje. Ker so pašo prepovedali v drugi polovici prejšnjega stoletja smo pricakovali, da bo starost panjevcev sovpada la s tem obdobjem, medtem ko naj bi bila starost semenovcev nižja. 
Grafikon 5: Tloris druge ploskve 
Graph 5: Ground plan of second plot 
Preglednica 7: Osnovni podatki o analizirani drevesih 
Table 7: Basic data of anatysea· trees 

Ploskev Plets  Drevesna vrsta Tree speaies  Izvor nas!ank~ analiziranega drevesa $(!)tee 0/ 0rigin of anqjysed tree  Premerd,,3 (cm) Diam!3fet ri ,.3 (cm,  Višina (m) Height(m}  Stamst Age  
1  Bukev 1 Beach  Semenovec 1 Tree of seedling origin  11,8  8,3  140  
1  Bukev 1 Beeeh  Panjevec 1 Trees from coppice shosts  9,4  10,8  105  
1  Bukev 1 Beech  Panjevec + 1 Tt:ees from coppice shoots +  8,8  9,3  154  
1  Bukev t Beech  Panjevec + 1 Trees from coppice shoots +  8,2  8,2  104  
2  Bukev 1 Beech  Panjevec 1 Trees from coppice shoots  16,9  12,3  184  
2  Bukev 1 Beech  Panjevec + 1 Trees from coppice shoots +  19,5  15,6  128  
2  Bukev 1 Beech  Panjevec + 1 Trees from coppice shGJots +  14.4  12,2  118"  
2  Bukev 1 Beech  Semenovec 1 Tree of seedling origin  11,6  10,5  94"'  
3  Bukev 1 Beech  Panjevec 1 Trees from coppice shoots  12,4  8,7  117  
3  Bukev 1 Beech  Panjevec + 1 Trees from coppice shoots +  7,6  9,1  106  
3  Bukev 1 Beech  Panjevec + 1 Trees from coppice shoot.s +  12,8  9,6  130  
3  Bukev 1 Beech  SemenoveG 1 Tree of seedlfng origin  8,8  7,5  94  
4  Bukev 1 Beech  Panjevec + 1 Trees from coppice shoots +  11,5  6,9  156  
4  Bukev 1 Beech  Panjevec + 1 Trees from coppice shoots +  10,6  6,6  154  
4l  Bukev 1 Beech  Seme novec 1 Tree of seed!ing origin  18,6  6,9  128  
4  Bukev 1 Beech  Seme novec 1 Tree 0f seedl;ng origin  15,7  9,5  116  

Opcmbe 1 Notes : +drevesa znotraj ploskve, ki rastejo v istem šopu 1 Trees from the same plot wflich grow fmm same stump 
• Drevesa z gnilim jedrom na višini 0,3 m 1 Trees with rolf en core at the height of 0.3 m GozdV 56 (1998) 1 O 
Pogacnik . N., Prosen, M.: Zgradba bukovega gozda ob gozdni meji na Snežniku 
Premer se s starostjo povecuje, vendar pa odvisnost premera od starosti ni velika (korelacijski koeficient r = 0,3168). Tesnejša je odvisnost med višino in premerom (r = 0,4861 ), najmanjša pa je odvisnost višine od starosti anali2iranih dreves (r = 0,0167). 
3.5.1 Višinska rast 
3.5.1 Height growth 
Najpomembnejši faktor. ki vpliva na višino neke drevesne vrste je ras­tišce. Primerjali smo rast dreves med ploskvami in višinsko rast glede na izvor-panjast ali semenski_ 
Drevesa potrebujejo precej casa, da prerastejo višino dveh metrov. Tako na prvi ploskvi potrebujejo približno 40-60 let, na drugi ploskvi 30 let, na tretji ploskvi prav tako 30 let in na cetrti 35-651et, ne glede na izvor. Tako pocasna rast v mladosti je lahko posledica zasencenosti ali drugih ekstrem­nih dejavnikov (sneg)_ Bistvenih razlik med doseženimi višinami glede na izvor drevesa ni. 
V višinski rasti izstopa druga ploskev, krivulje prve in tretje ploskve se skoraj prekrivajo_ Na cetrti ploskvi so drevesa prvih 60 let rasla hitreje, nato se je rast upocasnila_ Kaže, da so pogoji rasti na drugi ploskvi bistveno razlicni od pogojev na ostalih treh. Panjevci rastejo nekoliko hitreje od semenovcev. saj imajo prednost v že oblikovanem koreninskem sistemu. 
3.5.2 Debelinska rast 
3.5.2 Diameter growth 
Debelinsko rast okolje mocneje modificira kot višinsko. Primerjali smo debelinsko rast dreves med ploskvami ter razlike glede na izvor-panj ast ali semenski. 
Debelinska rast na vseh ploskvah je pocasna in brez skokov, kar naka­zuje, da v sestoju zadnjih 150 let (od prepovedi leta 1848) niso gospodariti. Na prvi ploskvi je debelinska rast semenovcev in panjevcev zelo podobna. 
Tudi pri debelinski rasti izstopa druga ploskev s hitrejšo rastjo. Dinamika rasti dreves na prvi in tretji ploskvi je v mladosti zelo podobna, kasneje pa je debelinska rast na tretji ploskvi hitrejša kot na prvi. Najprej je debelinski prirastek semenovcev nižji kot panjevcev, po letu 1908 pa postane višji in strmo narašca. S primerjavo debelinske rasti po ploskvah ugotovimo sle­dece: druga ploskev nudi sestoju najboljše, prva in tretja pa najslabše pogoje rasti. Zanimiva je dinamika rasti cetrte ploskve, ki je zelo podobna dinamiki rasti semenovcev. Taka podobnost je lahko posledica izbora dreves, saj smo na cetrti ploskvi izbrali kar dva semenovca. 
Na vsaki ploskvi smo izbrali dva panjevca, ki sta rasla iz istega šopa. Dinamika rasti dreves v istem šopu je lahko zelo razlicna in ne nakazuje skupnih zakonitosti. Primerjave višinske rasti glede na debelina kažejo razlike med panjevci in semenovci. Semenovci rastejo pocasneje kot pan­jevci. Razlike so ocitne na prvi, tretji in cetrti ploskvi, na drugi ploskvi pa je rast bolj izenacena. Na drugi ploskvi so zaradi boljše lege, kjer veter ni bil vec omejitveni faktor, drevesa v šopih zacela z razslojevanjem. Slabša drevesa so odmrla, v šopu pa se je ohranilo le nekaj dreves. Tako imamo praviloma na drugi ploskvi v šopu živo le eno do dva drevesa. 11a tretji in cetrti pa tudi do petnajst. Gostota dreves na drugi ploskvi je v 'primerjavi z preostalimi ploskvami nižja, panjevci so v konkurencnem boju za prostor bolj izenaceni s semenovci, kar pogojuje podobno rast. 
Pogacnik. N .. Prosen. M.: Zgradba bukovega gozda ob gozdni meji na Snežniku 
iS ----·---··--------------. 
Grafikon 6: Višinska rast analizira­
14 

nih dreves (1 -4: št. ploskve; A: semenovci; B: panjevci) 
Graph 6: Height growlh of ana­lysed trees (1 -4: no. of plot; A: 
-1 trees of seedling origin; 8: trees of coppice shoots) 
-2 
-3 
-4 
-A 
-B 
o 


<O <O Q) <O lO 11) a> a> CD 
"' "' .., o N "" M ,._ CD ~ ~ ~ ~ ~ ~ ~ ~ ~ ~ ~ ~ 
a> ; § i "' 
"' 

H = S2/ (13.740 + 13217,98 x S-6,522 x S'), R = 0,929 2 H = S2 1 (8,344 + 7999.561 x S-3,934 x S1), R = 0,905 3 H=S2 /(12,670+ 12241.420xS-6,025xS1), R = 0,891 4 H = S2/ (11 ,365 + 10902.850 x S-5,340 x S2), R = 0,890 A H =-exp (1945,416-544.739 x ln S+ 38,241 x ln? S), R = 0,929 B H =S'/ (1948,459 -544,7390 x S+ 37,983 x S2), R = 0,810 
90  
80  
70  
I Ci  60  
~  
.!!!  5()  
~  
:[  40  

E 30 
~ 
20 



Grafikon 7: Debelinska rast dreves (1 -4: št. ploskve: A: semenovci; 
B: panjevci) 

Graph 7: Diame/er growth of ana­lysed trees (1 -4: no. of plot: A: trees of seed!ing origin; 8: trees of 
-1 coppice shoots) 
-2 
-3 
-4 
-A 
-B 

H = S2/ (1 ,333 + 1296,178 x S-0,627 x S2 ),  R=0,628  
2  H = S2 / (143,396 + 816,327 x S-3,397 x S2 ),  R=0,803  
3  H=S2/(1.390+ 1355,149xS-0,661 xS').  R = 0.675  
4  H = exp (778.047-230,605 x ln S+ 16,849 x ln2 S),  R = 0,756  
A  H = exp (809,291-237,272 x ln S+ 17,283 x ln' S).  R = 0,748  
8  H = S2/ (1,136-1083,869 x S-0.527 x S2 ) .  R = 0,810  

GozdV 56 (1998) 10 



Pogacnik . N .. Prosen. M.: Zgradba bukovega gozda ob gozdni meji na Snežniku 
4 ZAKLJUCKI 
4 CONCLUSIONS 
Gozdna meja na Snežniku je ostro zarisana, prehod med subalpinskim bukovjem in ruševjem je izrazit. Ruševje tvori izjemno širok pas. ki sega do vrha Malega Snežnika in skoraj do vrha Snežnika. V ruševje se posamezno in v manjših šopih vrivajo smreka, jelka, jerebika, makovec, vrbe. 
Raziskava obravnava rastne in razvojne znacHnosti sestojev na štirih raziskovalnih ploskvah. Na vseh ploskvah prevladuje bukev. Vecji del dreves je panjastega izvora, kar potrjuje, da je ta gozdna meja antropogenega nastanka in da so jo oblikovali v preteklosti pastirji, ki so sekali bližnje gozdove za kurjavo. 
Glede na debelinsko in višinsko strukturo se ploskve med seboj razliku­jejo. Na splošno lahko zakljucimo, da so premeri in višine, ki jih dosegajo drevesa na tej nad morski viši ni. majhne (srednji premer 1 O ,1 cm, sred nja višina 7,1 m). Kljub temu pa lesne zaloge niso majhne, saj je število dreves na hektar veliko (od 1.989 do 3.944). Glede na debelinsko in višinsko strukturo ter glede na število osebkov, bi lahko pricakovali, da so sestoji mladi, vendar pa je dendrometrijska analiza pokazala, da so drevesa stara od 94 do 184 let. Najboljše ekološke razmere so na drugi ploskvi, ki je v zavetrni legi, naklon terena je manjši. Na tej ploskvi so drevesa debelejša in višja, število dreves/ha je najmanjše (1.989 dreves/ha), lesna zaloga je najvecja (406.9 m3/ha), starost analiziranih dreves pa je od 128 do 184 let. Najslabše razmere so na cetrti ploskvi, ki je na izrazito vetrni legi, naklon je najvecji, nadmorska višina pa najvišja (1.961 m n. v.). Na tej ploskvi je dreves vec (3.389 dreves/ha), vecina dreves ima premer pod 9 cm (64 % vseh dreves na ploskvi) in višino pod 6 m (55,5 %).lesna zaloga je majhna 83.6 m3/ha, starost analiziranih dreves pa je od 116 do 156 let. Razmestitev dreves na ploskvah je šopasta, kar je potrdila tudi primerjava dejanskih povprecnih razdalj dreves do prvega, drugega in tretjega sosednjega dre­vesa s teoreticnimi povprecnimi razdaljami. 
Opravljena raziskava ni imela namena posploševati znacilnosti gozdne meje na Snežniku, pac pa opozoriti na veliko variabilnost sestoj ev na zgornji gozdni meji, osvetliti nekaj ekoloških znacilnosti teh sestojev ter opozoriti na vpliv cloveka na potek gozdne meje. 
STRUCTURE OF UPPER BEE.CH TIMBERUNE STAN O ON SNEŽNIK 
summary 
The upper timbedineflltle Dinanc region tS lormed by a beeCh lree rnx wunapoomaple, rowan. wflite beam and 10 placeulso will> ~ruce and fir. '!lle tlmbetfl118 1s dear1ydelinoaled. IM ctOSSil9 between Sllbillpmelleech forest and lhe z:ooe ol dWarfpine Is qear. Owalf pi~ ouilds up e'Wido zone up 10.dle1op of Mala Soeb>k 8lld 
1

near1y \0 1118 lop <11 Snežnl1c. SpnJc:e, fit, 1'11\'o'ar\, whita !leam aod "illow llees a1e ~ndMd~ or in ~rilellgroops creep<ng Into llledwalf pir1e h lo:>oks T-l<u cclpolzalloO ol lhowhclnroo Ol awaopmzooa 
We Win inlwesled in lhO~e offotesl near to file zone Ol dwarf pil18,1hal w1rt..., seleded !oultrese<1rcll pjOis (30 x 30 ITI~ /Il each plot we meastJted the d!al1'91er and Mlgbt er a!l l!eOS. we also eslimaled the soelal. po61tlon01 11ees and size of canopy. Ateach plO! vre setecled roor~mesandwe earried llllldehdrometrie analysis of l!le5ft uees 
Beech domlnate at Clli i'Q<rplols.. The ma;ootyoflmes oto (1om eoppor,e si>Qol.s, wil ich eonfirmed the faettha1 IM ~ h.as resUlled fmm past human aciMifes. 
Aalcld111910 dlametetandhelghiS\rucluce lhe~aro ~~~r~rom. We c:OtJfdn'l find anysrgnifw:antdilfepmce in llelg~t sltuctull! b~;~v~een tlle.lhirtland ri'U!h p!Qt We can oor>Ciude lhat dlam&l<!<$1!nd helghls of !rOOs on this t>of9nt~se.ele\oelaretJndelslzOO{m&an di<(n.,..ler 1(),1 cm,'l'\&MI\Oighl7,1 m), Desplle thatgrOY.Ongstocks ote (IOII<W,', bec:aJJ!Ie the number of trees perheclmels high (from 3.944 16 , .9a9). Aoebrijing to diameter and helgllt swoture and aeeording to the numberoftroes per l'leclare weoould osllmatethaltree slaods are in lbeir youn~r 5l119f! or developmen~ but dendromettlcal·aoalysls showed INil trees &IJO IS belweeo S4 ood 1$4 years 
BertarcoodiHoos are on lhe se<:ond plol, wfllch is..~~ellered from &!long wind, and lt)esiope IS shallawer. Oo Illis plo! trees have hlgh!lr diarn.eters and lleights, oumbet of trees iS small!ir (19891•-lha), gro\ving stocitls high (406 9 111"/lla), ago or nnalyzed treeswas from t28 1o 1'84. T~worstceod•Uoosam0!1 111cfoomll IJiot. wfiich Is e~IXJsed lo$1roog "'ind from the slope of MaH S!le!nlk. height abcwe.sea leVel was the nlghesl (1,961 mj. On lhls plot the nu!llber of trees was high (3,389 treeshla). the majonty eftnoes have a c!iamete< smalfer Ihan 9 cm (64 % of all treos)alld holghttower lhan6m (55.5 %),groo.'i>g stoctds loW(8l.6m'.l\9), age ar analyU!d~ is from 11610 156 years AU lllese resUllsdemonstJate ihatsmal dd!!!iOi~Ce& fneoolog!Caloord.bonSin~Q d\So lanoes can wongly effect Lt\e developn"Jenl d. upper liTibet1ipe 
~ 1 ol trees on plolslsdUsteJed, wl1a1 can !le seen 'Mili naked eye Compallson of adual and~ recical <~IIIIIDQI! diStance rrom 3!11' uee ID hls lirst, sean! and lhitd ~nboUr oonfrm our obsetvatlons Trees from ihe same shJmp gmw 111 doslecs, bullrees of~ cngin gw.vsepara~ 
VIRI / REFERENCJ:S 
CEO'lNO( /l •'KOlAP, M 1~~ RIZJne$tltevc;He-·;es v s~topu .· ltx• "llkgo ... "d\4111iva '" lourat\11 ~0. -t 15-thJ (..QKl.lA 19aO Gotd.,.II;J.n lltsnt•nclv1-l~ JrirOC:ni1 ElF Oc;frle ~ll t8Qf)lda'1t~v. )14 1 ; AKOP 1 1 1(0SMAC L 199 r Zgom,d go: dna Tltj.a na jt1in.err poboej•.J R1du"e • VIA,o!otJI<a dtp!Ofl"'~.kR M·loga. BTF 
~· t4 gc:ud."• f'Vo r n~!f1VC91J'd"e .,..,,e, ~,as. !<.*.CU~ a, .IRUOANI r ,9'98 ZoomJ:t ooz.;!na mej& ... Nolr<\l'l jeR" Boh.lnJU.· OtrJinmt.t..n rllth), OF. Q(l(l('~k tA gr:,di'lr$lV~ ll"lobnoo"1;ove gozl:!n•""·e 113s KJNOLER V ~ o/.17 Zo•:KkY'l!nQ "lfZn~lf•h {IOt<JQv.· '•./: :lcel.Mr~!ni guZOlW• na Sncir.,~u VC~ lae~,ik.e •n pct(J'.nogo upodi':-ski'l 
mo!I()Qrarlf'! Slmko•lf'•.(l tn 1r'lill'\$i'YII:M rleln C, lnStiM tanordno :n IP.!;nn ~)M(\OilSI A.Ivl'l $1t)vtntiC .l.;l•ht1ar.a . ~ R 1·1l4 KOTAR, M . 19e8 . PtlmstoaJov,e • 6 TF, Oddele k za go; darst· .. ~ '" obnO'''J•'<Ie gozdne vu o ~ubtjar1 . ,96 ' KOTA~ .M , , 993 Oc·IOCo10J• ~~~na re.lnii)$Citve drevM V OC)timalnrr~z·.,o;nl faz• Zoom •kQCitO&~~ n'Hw•l \1'• ~.i-1S,N) KOTAR. M. 1997 Sla!o!titn.t. ma1nn,.. ·llnnma f109lavJa l'a ;:.cOplOfYl.st\i !fudiJ I)CZ.Urs.a...a. tnterr.o Qrl{lfvn KOTAR, M. 1998 Pror~vodno 'poaobno51 vtSokogorskJtt 1r S(..-baloms<•11 goz.dnl."'lilitd-1! lar ~'it nflho"NtOCJZdov· 
Gc·rs~• got ., t'Zb<ltn•tl rtlerato-.·. JU)( r.;.~ . 
uht r~i booirskl Ot'ev'i) <> l!19·1 24 lv\ARINC EK , l . , 1987. BukO'V19QldOVI na S.awuukem • Oe&a1o'S l..a enot.nosl lJJ:IfJana ~ Sl&. PoCo<AR B. iS 1 RITIH. J 1961 Slre~•l" •a<l> QOldll ,,. l<JO'"l' go..~ ""'J' """"''·"• mod~ .-. J"'-'""' 
A.I O~Tit · Q,ok:if'MtO 11tiO, Br. OQOelek lili ~~rit (,4 S TRANOUILLINI. \ V 1 ~'' · o tty.-;aco~ E.col4gy ol h .....,. • .., Timll<onr~ Tr.., Eeo&!Mot •·llogh """'""'-' w :h Speaol Rltftutonce IO ill'l(l tv'~"· "los S~ V~rl~ 112l TREGUSfYIJ V 1~7 Obi..~~U: .ul'tA1uf~ 11 ~W wednosl ~.lni\qnzdt'~Wt apoy V J)rlll!bnint ~rt~l na Soem~u '.iellalao,....., 1101~orsto ""'""'''•'VI S!to'<""" on ,....".... .. doli 4 \.j\llllooNI. • •99· IS' 
WRABE.F<. T. 199.7 SneZfttla 9('1"3 {1..0) li~~ Pro;.e..ss..9 ·~1 . s ~00.. 4.2 1 '1/RASF.R T 1997 V.W.... JWU<l SndTIM., "''"""" • Pm:.eusS/97, s. 314·l17 
Razprave 
Iskanje prakticnih pravil ravnanja pri trajnostnem ekološko­ekonomskem gospodarjenju z gozdom 
Ftndmg Pradlcal Rules IT1 Sustainable EconomiC and Ecological Fores1 Managcmenl 
Bošqan KOSIR" 
l:rvlotelc 
Kc&<r. B. lfolwot• pn>k!l&l:J>""""I mvnanJII pn trelno•lnom cltolo~kn-el\ol1om•ktrn ppodo~u ~ gotdom. ~dat$0> VOS\1'1 ~. il 10/1998. V •lo\leMCIII~ tiL l1t. 1~ . 
,."_ Obtavnava '<bgo9QZOO•ttlw1lkt pnllCOf<m> gospoda"_,JU z ~llom Poudarja pomon uk~. ~~ v~ """'' ""4•1• ol< olj o ln oo hk111ti '"'"nltljl\'i ln gc•podaml ~vtor ugotao,1a. da Imamo vSio\111nljl ~ol11«> ~pl$8lllh pntvl~ 1t1 oo pov«.lnt .. povezana on nepopolna ttr Zl!tlnmta Prftdl~g~ anlavfjon)o celovitih pntvl 02 •mornlo ~ dolo v ~dovcl\ s podtocla gojen )Bin varstva gozdov. gmdnje ln vzdrtev1111ja gozdlllh c:ut ,., prldobfva!1a IUa 
Kljulno bo11do: kakovosl dela, gozdnolohnll<a, gozdn• rocl 
Abotroc:l' Ko&lr, B,; Flndlng Pr&r.llcal Rulos ln Suaraonablo EflQnomlc ond Ecologll:al Fcw•l ManogelnCIIlL Gazdatskl~..._ No. I0/1998.1nSiov•no, lit. q~ol 14. 
Thls a~ldolre•l slha role of teennlqueo tn ldloslry ultld lo< fiOOilloresl ma"*""'nt. 11 Olteueslho rOieohel reg ... lal>ons and moasures whlcll saloguaod lho envlronmonJ to 111o oUimooltxl.,l, .,.,..."bo reaii....SW..."....".,."., .. ..,. Tile aulhoc estaollsl\as 111a1 1110ra '"' alargo nurnbfrololop~ai.O rogulobQI!t il' Slo."."la, ".,..,_ no~ ~111tey are moslly unconnoctM, 1ncompi~UI . and OUidblod Hasugguu 1ba1 an lnlogrol ~ oi "''IUUIliM• oro...:~r<n for good roresl management ln l~o aroo of foraat GUIIrvoiJoro, 1010~ protOO!Ion. the camtNObon and.,..".....,.... ol IO<W Rl8ds. as woM as W<)O(t axlracllon he lnuO<jUQe(j. 
Kay words: quallly ol wotl<. forealleohn<quo. loo!&lrllgiJiaiXInl 
1 uvoo INTRODUCTION 

Kar 1e dolllo <lelo. dobro rw""'nt• z go;dom? Air s."""'"" o<Jgo·..,, le na el'le98 a~ na r;e Vld.._a gozda"~• WOI<e, «.a1<1n V>dol.141 l\;ljva2ne~· on l<atefll """''IL!! ,e polrebno ~""'"' da 1> dOOdl ocllfiO 'odlltoo' polam 
l<osmoddiOO!>(aM'Ni ~.oo~ .. •mo nonne. ~ ·J•ttdoiQt~ :ta~on 
o gozdo1111 onpnt\IIINI\ "Il""~ otd-J? S kai>J.nwllllalorn011011 ukrapo Jlt IB no<me ~ "llQC!le ·~·~ ,,., al• ~mo r;em oZOOlnJh'anpe predp .. a~oh norn v vseh pnnenl" tm1 re5nlcen:Sn-.ls.el? Alt morda ne zna--no s tePvn(';n~mt 
u•rep. Prepretla """"•awe '\O'tam0$toz~ sabolnosl 901da. "' 11h ooslej 
r'KlftnatJvno I'1ISI'OO obravnavali?~ zn.arno ·ne odgovora a19umenbrab tudt pred lastn"'""' Q<>Zda ._, no C>O-njet> s spoi!ovan,em .1.-tontet on 1ma SVOJe ~Ino prepntanl" on ul<u!npe, 
Odgovon na 111 vpriri.>nt<l s<> zolo 111zlol~~< sai so v SIO·,en,, n<)nN oo bn!ga ollnaša"!" zelo pamanlftljfvo on ohlapno, Ytasoh pa lud< pravt!t 1090 c1o1otaroe Voe~a kor ,.mamo z~osanJh pra'd lo bo na eMrn mestu otre v "1.8'Y'3Ia vse tehorc:ne vidike gospod.a1jenia z yo.:dovt tn be btla a,;hxna Qlede nadose!l.e znan.)$D on prar<XnoiiiZirulent Nic·!tJCne<,;a "'· C. mtlo;lf mlll.o. da b1 last~ gozoov s s.vo,a mo1rvac1io po 1ntumvno ukustven• poh ~· gospocarill o<l>uokoVYI)al.cv. ~. ~c ve~~o lel pceboll v$01Sioh kl()peh. ,~ 
'Ooc<•6Kcl!>i.U " p., pra k tocruh odlocotv:lh ne ukale,o goDI BF ~ '"~~'>"'"'"""' Namen~""·"'~ te raz~"' pomen dcbtega dele v gowu te< .-zOodbuOob 
fft~QI)ltJnev.."'e "'et."\1 
a!lniJSava katcovo•l• <!;!la pn nas; ra2:ml51e~omc lehnltnh. e-.tl orga· pol lU I(I(.C)Ltubltana SLO 
Košir, 8 .: Iskanje prakticn i h pravil ravnanja pri trajnostnem ekolosko-ekonomskem gospodarjenju z gozdom 
nizacijskih in ekonomskih ukrepih. Odkrito želimo razpravljati o težnjah v razvitem svetu in pri nas ter premisliti o ucinkih togih norm gozdnega reda pri nas. V prispevku bomo pomen dobrega dela razširili, vendar bo težišce predvsem pri tistih delih, ki jih morajo opravljati gozdni delavci v objektivi­zira nih in normiranih postopkih pri pridobivanju lesa. Ta dela so dolocena v Pravilniku o izvajanju secnje, ravnanju s secni mi ostanki, spravi lu in zlaganju gozdnih lesnih sortimentov (Ur. l. RS 1994 št. 55). Teh del je po kolicini in s tem tudi po stroškovni plati najvec, zato lahko pricakujemo, da bi dodajanje novih ali opušcanje dosedanjih opravil imelo znatne ekološke in ekonomske posledice. Iz izkljucno tehnicnega vidika bi lahko pogojno trdili, da je mogoce opraviti katerokoli delo v gozdu, vprašanje pa je racionalnost, ki ima, upo­števajoc tudi spremenljivost narave in tveganje, zelo veliko dimenzij. Vzpod­buditi želimo razpravo o vsebini obstojecih dolocil, saj se stvari lahko spre­minjajo le z argumenti. Pogledali bomo -le na nekaj primerih, saj bi popol­nejša študija terjala zelo veliko casa-kakšen je pristop ponekod v tujini. 
2 VLOGA TEHNIKE V GOZDARSTVU 
2 ROLE OF TECHNIQUE IN FORESTRY 
Gozdarstvo je del biotehniških ved in naziv, ki ga daje visokošolski študij, je inženir oz. diplomirani inženir gozdarstva. Veda razpolaga z mnogimi tehniškimi znanji, ki so zajeta deloma v strokovni literaturi. deloma pa se prenašajo s prakso iz generacije v generacijo in se s potrebami ter izkuš­njami spreminjajo. Tehnicna znanja so v gozdarstvu potrebna zato, da nam omogocajo prak1icno delo v gozdovih in s tem doseganje zastavljenih ciljev. Med ta znanja štejemo zlasti dela pri pridobivanju lesa, gojen ju in varstvu gozdov ter pri gradnji in vzdrževanju gozdnih prometnic. Glede na to, da je zelo pomembna povezava med nacrtovanjem in izvedbo, pri kateri nastopi tehnika, je obstojeca organiziranost, kjer sta ti dve funkciji nepovezani in loceni, zelo ranljiva. Zato je še toliko pomembneje, da se nacrtovalci zave­dajo možnosti tehnike v gozdarstvu in se z njo spoznavajo, ceprav jim je zakonodajalec zelo otežil, da bi jo tudi suvereno obvladali. 
Nacrtovalci morajo upoštevati -in to je pomembna znacilnost dela v gozdarstvu-da se skoraj vsi gozdarski procesi odvijajo v naravnem, ranlji­vem okolju. Ohranjanje tega okolja je v nacionalnem interesu vseh prebi­valcev, saj omogoca obstoj mnogih obcutljivih in obnovljivih virov, ki so bistveni za preživetje (npr. vodni viri). Tehnika mora biti takšna, da vse te vire ohranja v najvecji možni meri oz. da so motnje kar najmanjše in cim kratkotrajnejše, vendar mora pri tem dosegati svoje cilje z ustrezno dolgo­rocno ekonomiko. Uporaba katerekoli tehnike v gozdarstvu ima vec vidikov. Na tem mestu naj naštejemo le nekatere: -tehniške-tehnološki vidik, ki pokaže, kako in s cim je nekaj mogoce narediti; -ekonomski vidik, ki pokaže gospodarnost nekega dela; -socialni vidik. ki opredeljuje vlogo cloveka, kot tudi varstveni vidik. ki 
poudarja razlicne varstvene ukrepe za zmanjševanje nevarnosti pri delu 
in obremenitev delavca, njegovo usposobljenost itd; -ekološki vidik, ki pokaže vpliv tehnike in ucinkov nekega dela na okolje ter doloca omejitve ter preventivne in sanacijske ukrepe za zmanjšanje nezaželenih vplivov. 
Vidiki so med seboj povezani in ni mogoce trditi, kateri je v globalnih razmerah važnejši. Komu pravzaprav služi tehnika v gozdarstvu? Ali je kakovost dela v gozdovih sama sebi namen, kot neka tradicionalna vrednota ali pa gre za 
Košir, B.: Iskanje prakticnih pravil ravnanja pri trajnostnem ekološko-ekonomskem gospodarjenju z gozdom 

Slika 1: Gozdne ceste na ekstrem­
nih naklonih -ekstremne obreme­nitve okolja 
Figure 1: Forest road on extreme slopes-extreme impacl on envi­ronment 
konkretna pricakovanja posameznih družbenih skupin, ki se zanimajo za rezultate gospodarjenja z gozdovi, cetudi niso ekonomsko neposredno odvisne od posameznega ukrepa? Po definiciji tehnika zajema tehnicna sredstva in z njimi povezane tehnologije ter zbir znanja o uporabi sredstev pri doseganju ciljev, ki so praviloma materialni proizvodi-izdelki ali storitve. V tem klasicnem opisu tehnike ni govora o omejitvah ali o vplivu tehnike na okolje in na cloveka. Odgovor moramo iskati pri interesih uporabnikov iz­delkov in storitev. Ce so nam znane njihove zahteve in pricakovanja, bomo lahko odgovorili na gornje vprašanje. Za kakovost del v gozdovih so zain­teresirani javna gozdarska služba, koncesionarji, raziskovalne in pedagoške organizacije, okoljevarstvene organizacije, vodno gospodarstvo) prebival­stvo na hudourniško ogroženih obmocjih, lovske organizacije, turisticne organizacije, lesna industrija in drugi predelovalci lesa. odkupovalci gozdnih plodov in gob ter drugih postranskih proizvodov, kmecko prebivalstvo ter drugi lastniki gozdov kot tudi najširša javnost. Pri tem se med seboj razli­kujejo predvsem v pogledih na to, kaj je minimalna raven kakovosti ter v toleranci pri napakah pri izvajanju del. Naštete vidike vsaka od skupin razume drugace -glede na primarni interes do gospodarjenja z gozdom. 
3 PRAVILA ZA IZVAJANJE NEPOSREDNIH DEL V SLOVENIJI 
3 REGULATIONS FOR PERFORMING WORKS IN SLOVENIA 
Tehnika razpolaga z množico nacinov, kako opraviti dela, ki se razlikujejo med seboj po ekonomicnosti ter posledicah v okolju. Izvajanje del mora zato imeti dolocila, ki opredeljujejo minimalno kakovostno raven zaradi doseganja vseh ciljev gospodarjenja z gozdovi. Pravila so lahko obvezna in neobvezna v obliki priporocil. Najvec obveznih pravil) ki se nanašajo na urejenost posameznega secišca, je zajetih v Pravilniku o izvajanju secnje, ravnanju s secnimi ostanki, spravilu in zlaganju gozdnih lesnih sortimentov ( 1994 ), po katerem bi morali gozdarji javne gozdarske si užbe pr eg led ati vsako delovišce v Sloveniji, kar pa je v praksi nemogoce. 
Smo država v prehodnem obdobju, z nastajajoce zakonodajo in vred­notami, ki se spreminjajo. S tem lahko razložimo, da še vedno nimamo vseh podzakonskih aktov, ki so lahko edina osnova za prilagajanje dosedanjih in za dolocanje novih usmeritev dobrega dela v gozdovih. Zbirka predpisov, ki zadevajo gozdarstvo, bi morala biti osnova za sistematicno prilagajanje konkretnih navodil za delo in ukrepanje. Vecina pravil, ki jih uporabljamo pri nas, je razmeroma stara in potrebna preverjanja ter posodobitve. pred­vsem pa bi morala biti dostopna vsem, ki jih zavezuje zakon o gozdovih. 
V nekaterih zapisanih pravilih, po katerih se ravna tehnika v gozdarstvu. je ekološki vidik izvajanja del (KOŠIR 1992) še posebej poudarjen. v neka­terih pravilih pa ga skoraj ni, ker so namenjena izkljucno teh niškim in eko­nomskim rešitvam. Tehnicno-tehnološki vidik je po svoje specificen za vsako posamezno vrsto delovnega sredstva in je zajet v razlicnih navodilih za uporabo dolocenih strojev in orodja oz. navodilih za opravljanje dela. Pri spravi lu lesa z žicnicami je ta vidik zajet v Navodilih za montažo in demon­tažo žicnih žerjavov, ki pa je zastarel in obstaja le še kot spomin na nekdaj bolj urejeno stroko. Sem bi lahko uvrstili tudi Smernice za projektiranje gozdnih cest ( 1982), ki so prav tako zastarela in premalo upoštevajo eko­loške vidike gradnje in vzdrževanja cest. Normativni del je zajet v Normativih za izvajanje varstvenih in gojitvenih del ter v Normativih za pridobivanje lesa. ki je še vedno predmet razprave. Ekonomski vidik je dovolj dobro zajet v navodilih za kalkuliranje stroškov gozdnih del. Varstveni vidik je zajet v 
Košir, 8.: Iskanje prakticnih pravil ravnanja pri trajnostnem ekološko-ekonomskem gospodarjenju z gozdom 
številnih navodilih za varno delo v gozdarstvu, ceprav so mnoga že pošla ali so zastarela in bi potrebovala obnove. Sem uvršcamo še Pravilnik o varnem delu v gozdarstvu in podobne dokumente. 
Posledice opravljanja del v gozdovih lahko prizadenejo lastnika gozda oz. koncesionarja pa tudi vso skupnost. Kakovost izvajanja gozdnih del lahko presojamo predvsem po tem, kakšne posledice oz. motnje smo pustili v gozdnem okolju po koncanih delih. Za presojo tega lahko odmislimo vse razen ekološkega vidika in presojamo samo po teh kriterijih. To seveda ne pomeni, da pri predpisovanju preventivnih ukrepov ne razmišljamo o eko­nomiki teh del, temvec le, da na koncu presojamo le materialne (poškodbe, porušena stabilnost sestaja) in nematerialne (spremenjen estetski videz) posledice našega dela. Ekološki vidik je vsaj deloma zajet v Pravilniku o izvajanju secnje, ravnanju s secnimi ostanki, spravilu in zlaganju gozdnih lesnih sortimentov, vendar to še zdalec ni dovolj, saj zelo mlahavo opre­deljuje preventivne ukrepe za preprecevanje poškodb tal in drevja in ne daje meril in konkretnih napotkov za delo_ Ta pravilnik, ki je pri ocenjevanju kakovosti izvajanja del najvažnejši, pa vendar doloca nekatere pomembne vidike urejenosti delovišca in predpisuje hkrati preventivne ukrepe pred biotskimi škodljivci_ Njegova najvecja odlika je. da obvezuje javno gozdarsko službo, izvajalce del in s tem tudi lastnike, ce dela opravljajo sami. Tako daje možnost gozdarski inšpekciji, da lahko reagira pri najhujših kršitvah. 
Vecina opisanih navodil ni dostopna širšemu krogu uporabnikov. Neka­tere raziskave kažejo, da celo v uradnem listu objavljeni predpisi niso znani lastnikom gozdov (CRNIC 1998), in kot kaže praksa. celo poklicnim izva­jalcem_ 
V Sloveniji razpolagamo z napisanimi in nenapisanimi pravili dobrega ravnanja z gozdom, vendar doslej vsega tega znanja nismo uspeli združiti v enotnih pravilih, ki bi bila smernica tudi vse številnejšim nestrokovnjakom za dela v gozdovih. Zglede za takšna navodila lahko najdemo drugod po svetu. Predstavljajo zbirko prakticnih navodil in zahtev, vcasih le usmeritev, ki dolocajo meje dobrega gospodarjenja. FAO je npr. ponudil modelni kodeks izvajanja del pri pridobivanju lesa, v Kanadi in ZDA obstajajo pravila dobrega gospodarjenja (BMP -Best Management Practice ). pa tudi drugod razpolaga stroka z enotnimi pravili, ki se iz leta v leto dopolnjujejo in predstavljajo referencno raven, ki opisuje sposobnosti današnje tehnike prilagajanju okolju ter raven današnjega znanja. Ta pravila so nenehno pod drobnogle­dom raziskovalcev, ki preverjajo njihovo ucinkovitost ter išcejo dodatne, ucinkovitejše možnosti varovanja okolja. Znacilnost teh pravil je njihovo dinamicno spreminjanje, kadar pride do novih spoznanj, in ne togost ter zastarelost, kar bi lahko trdili za naša. Takšna pravila so izkaznica stroke pred lastniki gozdov in povecujejo njen ugled v javnosti. Omogocajo tudi kriticne poglede vseh, ki jih pravila zadevajo in to je tudi ena od njihovih pomembnih vlog. 
4 ZBIRKE PRAVIL DOBREGA DELA V GOZDOVIH 
4 COLLECTION OF BEST MANAGEMENT PRACTISE RULES IN FOR­ESTRY 
Težnja po zapisanih pravilih, ki bi dolocala tehnicno in ekološko dimenzijo del v gozdovih, pri cemer bi bila v tehnicni združena tudi varstveni in go­spodarski vidik, je najstarejša v Srednji Evropi, ki je zibelka klasicnega gozdarskega znanja. Že v ucbenikih iz prejšnjega stoletja najdemo elemente navodil, ki so ostali do danes skoraj nespremenjeni. V deželah novega sveta 
Košir. B.: Iskanje prakticnih pravil ravnanja pri trajnostnem ekološko-ekonomskem gospodarjenju z gozdom 
so takšna pravila nastajala v sedemdesetih letih in so danes dobila velike razsežnosti. V ZDAje npr. pravila (Best Management Practice Rules) države Idaho v sedemdesetih letih sprejel osemclanski komite za gozdarstvo (clani izmed lastnikov gozdov. izvajalskih podjetij, hidrologov in osvešcen ih po­sameznikov). Komite je tesno sodeloval s številnimi organizacijami s pod­rocja varstva naravne dedišcine in varovanja okolja, gozdarsko javno službo, združenja kmetov, lastnikov gozdov in strokovnjakov s podrocja gospodar­jenja z naravnimi viri. Pravila odtlej letno preverjajo in po potrebi dopolnjujejo. V zvezi s tem preverjanjem je samo v tej državi vec sto raziskovalnih porocil, ki presojajo ucinke posameznega dolocila in predlagajo ekološko in eko­nomsko ustreznejše rešitve. Podobno velja za pravila države Wisconsin. Minnesota in druge. Da bi ucinke boljšega gospodarjenja preverili v praksi. ponekod že dolgo poznajo ucne ali modelne gozdove. 
Pravila, ki so zanimiva za nas, so zajeta v poglavjih o secnji in spravilu lesa ter gradnji in vzdrževanju gozdnih cest. Tu je nad sto oštevilcenih in povecini zelo konkretnih navodil. Podpoglavja se nanašajo na ohranitev naravnih tal, položaj zacasnih skladišc, vlak in požarnih presek, odvodnja­vanje, obravnavajo razlicni odpadni material, zašcito vodotokov, ohranjanje naravnih rastišc ter nacrtovanje, gradnjo in vzdrževanje gozdnih cest. Ne­katera navodila so še širša in zahtevajo od izvajalcev podrobno nacrtovanje vseh del (DYKSTRA 1 HEINRICH 1995, HOLADAY 1995, Forest Practices Code of British Columbia-Logging Plan Guidebook 1995). 
Modelni kodeks FAO prav tako pokriva vsa podrocja gozdne tehnike in se ne nanaša le na negova/na dela, snovanje sestojev in podobno. Izhaja iz pod mene, da je gozd vecnamenski in je predmet varovanja. Obravnava pravila nacrtovanja, gradnje in vzdrževanja gozdnih cest, secnjo in spravilo lesa. delo na pomožnih skladišcih v gozdu, prevoz lesa, nacrtovanje secenj ter problem delovne sile v gozdarstvu. Mnoga dolocila med obema zbirkama pravil so si zelo podobna. zato jih bomo obravnavali skupno, ne glede na to, kje so nastala. 
Bistveno za naštete primere je, da na državni ravni v skladu z zakono­dajo: -na enem mestu obravnavajo konkretne ukrepe v gozdovih) pogosto 
v variantah; -obravnavajo gozdarstvo kot celoto v okviru treh osnovnih procesov; -so kratka in jedrnata, pri cemer je vsako dolocilo podprto s strokov­
nimi argumenti oz. rezultati raziskav; -poskušajo biti ažurna in se zato postopoma dopolnjujejo v skladu z novimi spoznanji; -poskušajo biti v najvecji možni meri uporabna in razumljiva za vsakogar; 
-najbistvenejša dolocila iz teh navodil prehajajo v razlicna navodila za delo, prirocnike in kodekse, ki naj bi bili dostopni vsem poklicnim in drugim izvajalcem del v gozdovih; 
-pomembna komponenta je njihova izvedljivost, zato so rezultat so­delovanja razlicnih ved ter številnih zainteresiranih strank. 
Pravila dobrega ravnanja bi se morala dotakniti vseh konkretnih ravnanj v gozdu. ne glede na cilj nekega ukrepa, Za primer vzemimo dolocilo, po katerem je potrebno odstraniti ostanke tehnologije pridobivanja lesa-enako dolocilo mora veljati tudi za tehnologijo pri gojenju gozdov-npr. redcenju letvenjakov in tanjših drogovnjakov, kjer uporabljamo motorno žago, ali pa pri obžetvi in negi mladja, kjer lahko uporabljamo motorno koso. Takšnih 
Košir, B.: Iskanje prakticn i h pravil ravnanja pri trajnostnem ekološko-ekonomskem gospodarjenju z gozdom 
primerov je zelo veliko, ceprav bodo ocitno prevladovala dolocila, ki bodo uravnavala postopke pridobivanja lesa. 
Ko je drevo izbrano za posek, je njegova usoda zapecatena. Od tega trenutka dalje postane evidentirani predmet dela, material, ki ga obdelujemo, spreminjamo in premikamo, skratka, postane del organizirane proizvodnje. O drevesu vemo vse, kar je pomembno zaradi tehnoloških in ekonomskih odlocitev. Njegovo nadaljnjo pot"spremljamo na raznih obrazcih, podatki o njem se pojavijo v kompliciranih informacijskih sistemih in nazadnje pridejo v arh ive, kjer so predmet še mnogih kasnejših analiz. 
Z izborom drevesa za posek pa nikakor ni dolocena usoda okoliških dreves in okolja, v katerem je drevo raslo do secne zrelosti oz. naše odlo­citve. da ga posekamo.ldealno bi bilo, ce bi uspeli odstraniti izbrano drevo brez vsakega sledu in s cim manjšimi stroški. Takšne tehnologije zdaj še ni. Izbor tehnologije pridobivanja lesa, ki je na prvem mes1u v pravilih dobre­ga ravnanja, je pomemben zato, ker s posledicami, ki jih razlicne tehnologije pušcajo v gozdu, lahko merimo prilagojenost tehnologij naravnemu okolju. Ceprav so merila za takšne ocene skrajno ohlapna, so ekstremi vsem prepoznavni. Zahteve stroke. lastnikov gozdov in javnosti se bodo glede tega vprašanja pogosto križala z možnostmi, vendar bodo v prihodnje le še ostrejše. 
Preden opišemo konkretnejše postopke, je potrebno zahtevati takšen izbor tehnologije oz. metode dela, kot tudi oblike spravila lesa, ki bo prila­gojena razmeram na delovišcu -naklonu terena in talnim razmeram, da bodo poškodbe tal ter erozija cim manjše. Na geološko nestabilnih tleh, na tleh, obcutljivih za zbijanje ter na povirjih naj ne bi svetovali traktorskega spravila lesa-tudi gosenicnih traktorjev ne. Priporocimo lahko tudi najvecji naklon terena, do katerega naj bi uporabljali lraktorje v dolocenih razmerah. Takšno doloc!lo ima pomembne ekonomske posledice. Ta mejni naklon je odvisen tudi od sistema traktorskih vlak in je povezan z dolocilom o naj­vecjem podolžnem naklonu traktorskih vlak. Oba naklona sta povezana zato, ker pri danem naklonu terena in horizontalni razdalji med delovišcem in gozdno cesto z naklonom traktorske vlake dolocamo razdaljo spravila lesa-pri majhnih naklon ih vlak bo razdalja spravila lesa pac vecja. ce npr. zapišemo, da je naklon traktorske vlake na stabilnih terenih lahko do 30%, smo s tem -preko ekonomskega racuna -posredno dolocili tudi naklon terena. ki v takšnem primeru ne bl bil prav majhen. Ce pa je priporocljiv naklon traktorske vlake na obcutljivih terenih okoli 15 %, bi posredno dolocen najvecji naklon terena zagotovo ne presegal 40 %. Katere mejne naklone bi izbrali kot priporocljive, je odvisno-zato pišemo pravila-predvsem od ocene, do katerih naklonov terena so poškodbe zaradi gradnje vlak in kasnejšega spravila lesa še v sprejemljivih mejah motenj. 
S tem je povezano tudi vprašanje o dolocilih glede gradnje traktorskih vlak. Nekdanja gozdarska praksa je imela izdelane smernice, ki so bile plod izkušenj in tedanje ekološke osvešcenosti. Za vse izvajalce gozdne proiz­vodnje je danes nujno dolociti nekaj minimalnih priporocil ter postaviti za­hteve, po katerih se bodo ravnali tudi gozdarji javne gozdarske službe, ki odobravajo gradnjo vlak. Pri vlakah bi tako morali dolociti še ciljno minimalno širino 111 gostoto glede na sestojne in terenske razmere. 
Posebnih dolocil, ki bi urejala mesto, videz in uporabo zacasnih skladišc, nimamo. Skladišca lesa v gozdu bi morala biti le na stabilnih odsekih cest in ne blizu vodotokov, saj je velika nevarnost odnašanja zemlje in secnih ostankov v vodne vire. Enako velja tudi za položaj vlak, ki jih ne bi smeli 

Gozd V 56 ( 1 998) 1 O 

Košir, B.: Iskanje prakticnih pravil ravnanja pri trajnostnem ekološko-ekonomskem gospodarjenju z gozdom 
graditi na obcutljivih tleh. Za obstojece vlake in skladišca bi moralo veljati, da jih dober gospodar stabilizira s setvijo ali kako drugace. 
Pri vsakem nasilnem spreminjanju uravnoteženega gozdnega ekosis­tema povecamo nevarnost erozije, ki ima lokalne posledice zaradi odna­šanja tal ter daljnosežne posledice. ce se odnešeni material znajde v vo­dotokih. Uporaba primerne drenaže in urejanja odtekanja vode je zato zelo pomembna, tudi ce se v vsem spoštujejo nacela glede polaganja in gradnje gozdnih vlak. Posebej bi veljalo poudariti, da je po dolocenem casu (npr. eno leto). ko so bili opravljeni vsi preventivni in sanacijski ukrepi, potrebno preveriti njihovo ucinkovitost. 
Poseben problem so tudi secni ostanki, ki jih pri nas obravnavamo v posebnem pravilniku, vendar premalo diferencirano glede na veliko pestrost naravnih rastišc. Pri tem morda manjka dolocilo, da se secnih ostankov ne sme zlagati znotraj ravni najvišje vode, ki jih lahko ob vecjih nalivih odnese s seboj. Glede varovanja vodotokov z vidika erozije je še vec dolocil, ki bi jih morali premisliti: npr. priporocilo, da preckama vodotoke s cim manj prehodi, dolocila, kako naj bodo prehodi urejeni, kje se sme zacasno skla­dišciti nevarne snovi (npr. sode z gorivom, maziva), ki lahko pridejo v vodotoke itd. Podobna dolocila bi se morala znajti tudi v smernicah za gradnjo in vzdrževanje gozdnih cest. 
Racunati moramo, da je v gozdovih vsak dan vec izvajalcev razlicnih del, ki nimajo z nekdanjo gozdarsko strokovno tradicijo in zavestjo nobene zveze. Tudi ob najbolj pozitivnem odnosu do gozda ti izvajalci niso neob­cutljiv\ na ekonomske ucinke. Ob nevednosti o posebnostih dela v gozdu, ob pomanjkljivem znanju o možnostih, ki jih imajo pri preprecevanju in pri sanaciji motenj, je naglica, da jih opremi mo s potrebnim znanjem povsem 
upravicena. 
5 SKLEPI 5 CONCLUSIONS 
Opoza~anje na tuja pravila dobrega dela v gozdovih nima namena, da bi prevzemali takšna dolocila brez kriticnega vrednotenja in prilagajanja našim razmeram. temvec da bi utemeljili potrebo po takšni zbirki pravil, ki bi bila kompleksna in pravocasna. Tisto, kar v tem trenutku potrebuje stroka za ohranitev lastnega obstoja in povecanja ugleda pri sto tisocih aktivnih in pasivnih odjemalcih njenih uslug, je sodoben katalog prakticnih in uresni­cljivih navodil za kakršnokoli ravnanje z gozdom, ki bi zajemal vse temelje gozdarstva, jih medsebojno povezoval in bil odprt za kritiko in spremembe. Pravilnik o gozdnem redu bi bil pri tem le majhen, a zaradi kolicine vsebu­jocega dela zelo pomemben delcek celote, vendar prav tako potreben prevetritve in racionalizacije. Celota, ki jo gradimo, bi zato morala: 
1. 
pokazati celovitost vseh vidikov prakticnega ravnanja z gozdom; 

2. 
združevati in povezovati posamezna podrocja; 

3. 
uravnoteženo dolocati minimalne in variantne ukrepe, upoštevajoc interese lastnikov gozdov ter ostale družbe; 

4. 
vsebovati le tehnicno uresnicljive in že preizkušene rešitve; 


S. vsebovati program, ki bi bil tudi jasno financno opredeljen; 
6. biti usmerjena v prihodnost. 
Vsa pravila, pa naj bo to prihajajoci pravilnik o varstvu gozdov (že naslov pove, da gre predvsem za eno podrocje gozdarstva), je mogoce zgraditi le postopoma in s precejšnjimi napori. Morala bi biti hierarhicno urejena, pre-
Košir, B.: Iskanje prakticnih pravil ravnanja pri trajnostnem ekološko-ekonomskem gospodarjenju z gozdom 
gledna in jasno povezana s sedanjo zakonodajo. Sestavijo jo lahko le skupine strokovnjakov na posameznih podrocjih gozdarstva z dovolj širokim pregledom nad izkušnjami iz drug.lh dežel. To je pomembno tudi zato, ker se bodo nekatere tradicionalne vrednote, temeljece na dosedanji praksi, zelo kmalu morale prilagajati v procesu povezovanja z evropskimi deželami. 
Pojavljale se bodo nove tehnologije in z njimi drugacne motnje v gozdnih ekosistemih, a tudi nove možnosti za tehnicne preventivne in sanacijske ukrepe. Nove tehnologije bodo spremenile tudi ekonomiko dela in poslo­vanja. Cedalje pogosteje bomo prica konkurencnim in ne vec koeksis­tencnim odnosom in prav kmalu bodo v igro vstopili tudi tujci. 
Pripravljajo se merila za certificiranje v gozdarstvu (BERG 1998), ki bo temeljile na dejanski praksi in ne na deklariranih nacelih gospodarjenja z gozdom. Vse vec razlogov je, da s pripravo pravil pohitimo. 
Pa še nekaj: pri gradnji strokovnega gozdarskega portfelja bi morali nehati premišljati špekulativne v smislu: bolje je vec prepovedatl, da bo v praksi dosežen vsaj minimum. Med izrecno prepovedanim oz. zahtevanim ukrepom je pomembna razlika v gospodarnosti dela . Prvo lahko prihrani veliko casa ali pa ne, ce moramo delo opraviti po zamudnejši poti. Zahtevani ukrep kratkorocno vedno pomeni vecje stroške, lahko pa prihrani velike težave v prihodnosti. Vsekakor pa je med prepovedan im in dovoljenim široko polje, prostor za razlicna priporocila in smernice, ki so lahko v danem primeru odlicna osnova za presojo kakovosti dela posameznega izvajalca. 
VIRI/ REFERENCES 

BERG, S .. 1998. Upravljanje gozdov-Ali bi dala certifikacija gozdov slovenskemu gozdarstvu in gozdarski industriji vecjo tržno moc?-Vestnik, 11, 12. 3. 1998, Murska Sobota. 45 s. CRNIC, R., 1998. Dinamika izvajanja ln kakovost opravljene secnje v revirjih Mokre in Tu~ak . -Univerza v Ljubljani. Biotehniška fakulteta, Dipl. nal., Ljubljana. 71 s. DYKSTRA, D. P./ HEINRICH, R., 1995. FAO Model Code of Forest Harvesting Practice. Prewiew Edition.-FAO, Rim, 117 s. HOLADAY. S., 1995. Wisconsins Forestry Best Management Practices for Water Quality.-Field Manual. Bureau of For­
estry. Wisconsin Oep. of Natural Resources. Mad1son. ZDA. 76 p. KOŠIR, B .. 1992. Ekološki vidik priprave dela v gozdarstvu.-GozdV. 4. ZGDS, Ljubljana, s. 207-214 . SEYEDBAGHERI, K. A., 1996. ldaho Foreslry Best Management Praclices: Compilation of Research on The1r Effective­
ness.-USDA, Forest Service, lntermountain Research Station. Gen. Tech. Rep. INT-GTR-339, Ogden. USA, 89 p . ... 1994 . Pravilnik o izvajanju secnje, ravnanju s secnimi ostanki, spravilu in zlaganju gozdnth lesnih sortimenlov.-Ur. l. RS št. 55. s. 3240-3241 . ... 1994. Visual Quality Best Management Practices for Forest Management in Minnesota.-Schroeder Communications, 
78 p . ... 1994. Zakon o gozdovih s komentarjem.-MKGP, Gozd. Založba. Ljubljana. 43 s . ... 1995. Program razvoja gozdov v Sloveniji.-MKGP. Gozdarska založba, ljubljana. 57 p . ... 1995. Forest Practices Code of British Columbia-Logging Plan Guidebook.-Forestry Service/BC Environmen~. BC, 48 
p . ... 1995. Protect1ng Water Oual1ty and Wetlands in Forest Management.-Best Management Practices in Minnesota. Min­
nesota Department of Natural Resources. Division of Forestry, Schroeder Communications, 140 p . ... Normativi za izvajanje varstvenih in gojitvenih del ... Normativi za pridobivanJe lesa 
GozdV 56 ( 1998) 1 O 

Gozdarstvo v casu in prostoru 
GDK: 904: 181.45: (437 Krušne gore) 
Vtisi s posveta ''Krušne hory 1997 workshop" 
Franc BATIC * 
Ceški gozdarski inštitut (FGMR-Strnady, Praha­Zbraslav) je v lanskem septembm ( 15.-18. 9. 1997) v sodelovanju z nekaterimi ceškimi vladnimi organiza­cijami in univerzami ter lokalnimi gozdnimi gospo­darstvi organiziral posvet o stanju gozdov na širšem podrocju S udetov. Posvet je potekal v vasi Kovarskti, na platoju Kl-ušnih gor. Poleg domacih gozdarjev in ceških raziskovalcev s širšega podrocja gozdars(va in nekaterih okoljevarstvenih organizacU, ki so s svojimi raziskavami delovali na tem podrocju, so bili na posvet povabljeni še gozdarji iz Zvezne republike Nemcije, iz deže! Saške in Bavarske in zainteresirani posamez­niki iz dmgih evropskih držav. 
Posvet je obsegal enodnevno ekskurzijo in dvo­dnevno predstavitev raziskav v obliki predavanj in posterjev z zelo živahno razpravo, katere zakljucki naj bi pomagah pri reševanju izredno slabega stanja goz­dov na tem obmocju. Prvi dan posveta je bil namenjen ogledu poškodovanih gozdov na terenu na obmocju Krušnih gor, ki so nam jih še dodatno predstavili s šrevi lkami in opisi gozdarji gozdnih uprav Teplice, Klašterec na Ohi'i, Litvi nov in Janov, to je treh najbolj prizadetih obmocij na Krušnih gor<~h (Sudetih). 
Pojem "Sudcti" obsegli vec gorstev na severu Ceške republike. Zacnejo se s Krušnimi gorami na meji med Ceško in Saško v Zvezni republiki Nemciji. To je hkrati najdaljša gorska veriga na Ceškem, dolga okrog 130 km, široka 15 do 30 km, bolj plato kot pravo gorovje, ki se dviga na [evem bregu Ohi'e dokaj strmo do nad­morske višine 800 -900, najvec do 1 ,200 n1 (Klinovec l .244m), nato sledi plato, ki se dokaj blago spušca na saško stran. V širšem smislu spadajo k Sudetom še Jizerske hory, Krkonoši, Sudetske mczihory, Orlicke hory in H ruby Jesenik, ki nada ljuj ej o gorsko verigo ob ceško-poljski meji vse do !romeje s Slovaško. Vsi deli spadajo med stara kri stalinska gorstva. Na posvetu smo se v najvecji meri seznali s problemi, ki tarejo gozdarje na obmocju Kmšnib gor, ki ga je do sedaj onesnaženje zraka najbolj prizadelo. Zgodovina rabe pokrajine na tem obmocju še najbolj spominja na naše Pohorje, le da je staJ~e pri nas bistveno boljše. 
Krušne gqre so bi le pose lj ene v 12. in 13. stoletju, ko so v teh predelih zaceli kopati kositrovo in železovo 
·Dr. F. B., Biotehniška lakulteta, oddelek za agronomijo in Gozdarski Inštitut Slov:!nije, SLO 
mdo in s tem priceli mocneje izsekavati gozdove. Hu­sitske vojne so kolonizacijo prekinile, vendar se je po njih rudarstvo hitro okrepilo, tako na Ceškem kot na Saškem. Hiter razvoj te dejavnosti je bil povezan z veliko porabo lesa za proizvodnjo oglja. za gradnje in ogrevanje. To je vzpodbudilo tudi ustanovitev goz­darske uprave za bolj nacrtno in za tedanje razmere pravil nej šo rabo gozdov. Leta 1587 je gozdar Kryštof Wolf izdal Gozdni kodeks za Gozdarsko upravo v Cho­mutovu, v katerem so bile opisane gozdnogojitvene mere, predvsem za zašcito mladja in bolj ekonomicne izvedbe posekov) v glavnem golosekov. Pomankanje lesa za gori vo je vzpodbudilo iskanje drugih ener­getskih virov-predvsem premoga, kar pomeni drugo obdobje v razvoju teh krajev. Razvoj premogovništva in celotnega obmocja je delno zavrla 30-letoa vojna, med katero je bila tudi poraba lesa manjša in so se gozdovi delno opotnogli. 
Od druge polovice 17. stoletja naprej so lastniki gozdov stremeli po cim vecjih profitih iz gozda. Les so prodajali rudnikom, železarnam in ga tudi veliko izvažali na Saško. Po orjaškern vetrolomu leta 1724 je mejne gozdove na obm.ocjn Žatca obiskala inšpekcija Cesarske gozdne uprave z Dunaja in ugotovila porazno stanje gozdov na obmocju Krušnih gor. Izvoz lesa je bil prepovedan. domaca poraba racionalizirana. Po­u·eba po gorivu je zaradi tega še bolj vzpodbud ila razvoj premogovništva na tem obmocju, predvsem kopanje rjavega premoga. Nastali so premogovniki na obmocju Tep lic in Biline in so omogoci li kasneje razvoj indu­strije v teh krajih. 
V drugi polovici 18. stoletja je bil le manjši del Krušnih gor porašcen z odraslimi sestoji, vecina so bili goloseki, mladja in gošce. Velike poškodbe po vetro­lomih so bile pogoste zaradi nepravilne secnje in na­pacnega spravila lesa. Zato so leta 1754 osnovali nov gozdarski kodeks za izboljšanje stanja gozdov. Tega je narekovaJa potreba po boljšem gospodarjenju z vidi­ka pridobivanja lesa in z vidika obnove gozdov. Gozdar Ignac Jan Ehrenwertb, ki ga je novi las.rnik posestva Cerveny Hradck zaposlil v zacetku sedemdese[ib let 
18. stoletja, je postal kasneje slaven zaradi zglednega gospodarjenja z gozdovi po novih nacelih. Leta 1773 je v Blatim pri Chomutovu ustanovil tudi prvo gozdarsko šolo na tem obmocju. Po opisih iz tega casa 
( T(>zdarstvo v {:astt i11 prostoru 
je razvidno, da so na Krušnih gorah rastle drevesne vrste (navadna smrcka (Picea abies IL./ Karsten.), bela jelka (Abies alba Mili.), navadna bukev (Fagus sylvotica L.) in hrasti (Quercus sp.)) v tem obdobju še v naravnih mejah svoje razsitjenosti, kar je trajalo še v prvo polovico 19. stoletja, ceprav so že v tem obdobju priceli z umetno obnovo z rdecim barom, smreko in macesnom. Od 40. let 19. stoletja naprej so zaceli vnr~šati eksoticne vrste, kot so zeleni bor ( Pi11us strobus L.). bela smreka (Picea glauca (Moench.) Voss), navadna robinja (Robinia pseudoocacia L.), platana (Platonus x hispanica MilJ. ex Muench.), balzamska jelka (Abies halsamea (L.) Miller) in še nekatere druge. 
Industrijski razvoj 20. stoletja je povzrocil tako ve­liko onesnaženje zraka na obmocju Krušnih gor, da je prirastek lesa zacel stagnirati. propadati so zacela po­sameznn drevesa in kmalu celi sestoji. Škodljive snovi iz dimnikov tovarn in tennoelektnun so negativno vpli­vale na stanje tal, kar je razmere za rast gozdov še poslabšalo. Krušne gore in z njimi Sudeti so postali svetovna atrakcija, primer unicen~ga okolja in mora za gospoda1jenje z gozdovi na tem obmocju. Ta nega­tivni razvoj u.dnjih 50 let lahko razdelimo na vec faz, v katerih se je z narašcanjem onesnaženja zraka sranje gozdov postopno slabšalo: 
l. V obdobju 1947-65 se pojavijo prvi simptomi propadanja na iglavcih. Na koncu tega obdobja je po-
SI ika 1: Iz plato ja Krušnih gor se lepo vidi jezero onesnaženega zraka v dolini s posameznimi viri onesnaženja. 
škodovanih vecina smrekov ih sestojev, kar se je odra­žalo v osutosti krošenj, v k<"llamitetah, ki so jih pov­zrocali zalubniki, in invaziji trav v podrasti. Leta J 957 so bile sprejete "Osnovne direktive za regeneracijo in revitalizacijo gozdnih sestojev na Krušnih gorah". Ob­mocje je bilo razdeljeno na dva dela: cona A ("nepo­škodovana") z norm<'llnim režimom in cono B ("poško­dovana zaradi onesnaženega zraka"), kjer so bile le sanitarne secnje poškodovanega drevja. Na izpostav­ljenih legah so zaceli pogozdovali z brezo, zeleno, sivo in crno jelšo ter jcrebiko. 
(l. V obdobju 1 966-77 so poškodbe gozdnih sesto­j ev zaradi narašcajocega onesnaževanja ozracja še na­predovale, v glavnem zaradi graditve novih termoelek­trarn, postavljenih zaradi cenenega rjavega premoga iz dnevnega J.:opa. Sprejete so bile "Smernice iz Jano­va", ki so se od prvih razlikovale po tem, da je bilo dovoljeno na prizadetih obmocjih sekati le mrtva (suha) drevesa, v end <Jr je bi la na vadn<J smreka še vedno glavna vrsta za umetno obnovo poškodovanih sestojev. V na­sprotju s smem icami iz leta 1957 so te smemice (1966) predvideva le, da sta breza in jercbik<l "ciljni vrsti" pri obnovi sestojcv in ne k preventiva oz. melioracija degradiran ih rastišc. Leta 1973 _je bil« izdelana "KlaA sifikacija gozdnih sestojev, poškodovanih zaradi vplivi'l onesnaženega zraka, in sistem con (obmocij) ter nji­hove ocenitve''. ki je v povezavi s "Smcrnican1i za gospodarjenje z gozdovi na obmocju Krušnih gor" uki-
Slika 2: Poleg onesnaženega zraka rovzrocajo propadanje gozdov 1udi eks1remne vremenske ra2mere, ki so po propadu prvotnih sestojev vse bolj pogoste. No:~ slikJ je po~kodovan ml <td vršni poganjek bodicilste smreke. sicer odporne na onesnažen zrak (Pia([ pungens Engelm.). 
GozdV 56 ( 1998) i O 

Gozdarstvo v c astt irt J)rostc)rlJ 
Slika 3: N<ljnovej.še po~kodbe breze še niso rnzJaSnjcnc, vendar "2naki sušenjn kažejo na biotske dejt~vuikc. 
Sli ka 4: Sestoje popolnomn St1hi11 starejših sestojev. imenova­ne "skelete", le šc redko vidimo, ker so jih\" glavnem posekali , 
nila ''Smernice iz JanovCl", Razlog zn ro je bilo spoz­nanje, da odpornost navadne smreke, s katero so še vedno pogozdovali, v praksi ni bila potrjena in dejstvo, da se je proces propadanja gozdnih sestojev in t~l se stopnjeval. Ocenjena je bila vrstna sestava obnovljenih. tako imenovanih "nadomestnih sestojev", z zgoraj omenjenimi vrstami, zadrževanje vode v gozdnem sis­temu je bilo· postavljeno kot prioriteta. V ogroženih conah A io B so opustili pogozdovanje z navadno smre­ko in jo nadomestili z eksoticnimi vrstami (bodicasta s1nreka (Picea pu11gens Engelm. ). Pinus contorta Loud.), macesen, breza in je.rebika so bili ponovno pocrjeni kot ciljne vrsce. 
JII. V obdobju l978-R7 so poškodbe sestoje v do­segle višek, tudi polucijska obremenitev je kulminirala v letih J 982-84. V povezavi s pogostimi inverzijami so se pojavi le izredno veli ke koncentracije polutantov (urne koncentracije SO, so dosegale vrednosti 850­
1.400 mmg SO)m3), kar je povzrocilo dramaticno pro­padanje smrekovih sesrojev nod 600 m nadmorske vi­šine. Okrog 60 % sesrojcv, na površini 12.1 OO ha, je bilo popolnoma poškodovanih. Po\Tšina gozdov se je zmanjšala iz 72,1 %(l. 1977) na 4R,9% (L l987). Pri (cm je bila pri gojenju gozdov usmeritev v snovanje "nadomestnih", "prehodnih" seslojcv, ki edini lahko uspev<~jo na najbolj prizadetih ra.stišcih. 
IV Za obdobje po letu 1988 je znacilno prizade­vanje za gojenje in obnovo "prehodnih" sestojev. ).{ed njimi sta dve r<~zlicni skupini -prva , v glavnem boljši brezovi sestoji,je sposobna zadostiti tako ekološki kot proizvodni ful)kcij i gozdov, in druga, v glavnem sku­pi na mešanih ses10jev slabe kvalitete, ki ima lahko le ekološko funkcijo . Preživeli, mlajši avtohtoni sestoji so se Zticcli obn~vljati in novi nasadi smreke, bukve in jelke :;o se zdeli uspešni. 
V. V obdobju po letu J 993 so bili do takrat še vitalni mladi in zreli smreko vi sestoji vedno pogosteje poškodo­vani v zimskem obdobju, in to celo v "zatišnih" legah. V pomladi 1997 so se pojavile obsežne poškodbe "nadomest­nih" ("prehodnih") in "ciljnih" brezovih sestojev. 
To je le kratka kronologija nastnnka in pojavljanja poškodb in gozd11rskih ukrepov, povezanih z naraš­canjem onesnazenja ozracja na Krušnih gorah, ki tlarn je bila predstavljena pred odhodom na ekskurzijo. Pot je vodila najprej s platoja, kjer smo stanovali, v dolino Ohre mimo številnih termoelektrarn, tovarn in odprtih kopov rjavega premoga skozi Klašterec na Ohri. Chomntov, Most, Bilino do Teplic . Od tam smo se v spremstvu domacih gozdarjev ponovno povzpeli na plato (Cinovec) in si ogledali stanje gozdnih sestojev (mlajših,"nadomestnih'' in preostanke starejših avto­htonih) in vire polucije v dolini. Vreme je bilo jasno in izredno lepo je bi la vidna temperaturna inver-zija z jezerom onesnaženega zraka v dolini, )<ise ob razgra­ditvi razširja na masiv Kmšnih gor in drugih gorstev, vzhodno od tega mesta v verigi Sudetov. Emisija SO, naj bi na tem obmocju leta 194 7 znašala' 80.000 t so~~ leta 1960 250 .000 1, v obdobju 1970-1990 cca 
l.OOO.OOO r SO)leto in danes še vedno cca. 700.000 t SO)Ieto. Zaradi poškodb z žvep!ovim dioksidom je lett{i posek na obmocju upr~vc Tepi ice 50.000 m"' lesa, 
GozdV 56 (1998) 10 

j 
(;ozdarstv<) V CaStl in prostoru 
kar je petkraten letni etat. površinsko je to cca 1.200 ha letno, v vecini goloseki. Poleg one~maženega zraka pripomorejo k poškodbam tudi klimatski ekstremi (mraz. veter, led, suša) in bioticni agensi (zalubniki). Po delnem zmanjšanju emisij v zacetku devetdesetih Jer se je pokazalo rahlo izboljšanje stanja gozdov, kar je gozdar je navdnlo z optimizmom, vendar so se po letu 1995 poškodbe ponovno pojavile in tO celo v sestoj ih, ki so preživeli. Te smo si lahko ogledali na obmocju, kjer smo videli vse-nadomestne sestoje eksot, breze, jerebike in ruševja. kot tudi mocno prizadete starejše smrekove sestoje. Zelo ocima so najbolj prizadem naj­bolj izpostavljena mesta nad ()00 m nndmorske višine in predeli na platoju. V vznožju so še ohr;mjeni srarejši sestoji, v bterih najdemo še s.amoniklc drevesne vrste, predvsem bukev s primešane snu·eko in macesnom rer rdecim barom, ki so ve1jetno že vnešeni. Najvecje razo­caranje v oh·im narašcajocih mlajših poškodb je propa­danje brezov ih nasadov, ki so bi li osnova ni na naj bolj prizadetih obmocjih v melioracivne ali celo ciljne namene. Vzrok propadanja brez še ni popolnoma zmm. Znaki su­šenja kažejo na glive in žuželke, vendar je še vedno vpra­šanje, kaj je vzpodbudilo šitjenje teh ~kod lj ivcev. 
Pot ekskurzije nas je nato vodila po platoju nazaj do izhodišcne rocke in imeli smo priložnost videti in doživeti obsežnost procesn propadanja gozdov. V pri­merjavi z razmerami tam, so naš Že1jav, Trbovlje> Zavodnje in drugi znani primeri propadanja gozdov Je miniature, vendar zlovešci opominjevalci procesa, ki bi se nedvomno zgodil, ce se emisije skodljivih snovi v zrak ne bi zmDnjš~le. Popolnoma suhe sesroje, tako imenovane skelctc, so v glnvnem pospraviti, zato na plcnoju le se redkokje naletimo nll odraslo drevje. Kjer paje, je izredno mocno poškodovano, predvsem redke bukve, ki so me mocno spominjale na stanje gozda pri nas v o kol ici Trbovelj pn~d izgradi tv ijo dimnika. Vecina sestojcv je mladih, prevladujejo razlicni nasadi glede na zgoraj omenjene strategije in smernice: od že S[a­rejših smrekovih, ki v velikem številu že propadajo, do mocno na novo poškodovanih brezovih sestojev, med katerimi so relativno vitalni nasadijelš,jerebike in bodicaste smreke. Ponekod so tudi dokaj vitalni nasadi bukve in gorskega javotja. Vecina teh nasadov je visokih od l m do 10m in Ic redko vec metrov. Le starejši nasadi smreke so višji, a kol receno že v stadiju ponovne kalamitete. Izredno je opazen tudi pomen mikrolokacij, saj so ponekod poškodbe bistveno manj­še, drugod pa nobena pogozditev ne vzdrži in površina, porasla s travami, se siri. Celotna pokrajina daje dokaj apokalipticen videz, še posebej, ce so prisotni še skeleti 
odmrlih starejsih smrekovih sestojev. Ocitno je nlljbolj poškodovan osrednji in vzhodni del Krušnih gor, torej obmocje neposredno n<~d dolino tennoclektrllrn mcd Ostrovom in Tepticami. Zahodni del nad Karlovimi Vary je bistveno manj prizadet, kar se pozna že na najvišjem vrhu, t.j. Klinovcu. Tudi severna stran, ki se spušca na saško stran. je manj prizadeta oz. vsaj videti je bilo tako. Kot so kasneje porocali referenti, se poškodbe nezadržno širijo na vzhod verige S udetov in sušenja starejših smrekovih sestojev so pogosta že na izpost<wljenih legah v Krkonoših, Orlickih in Jizers­kih gorah. Med ekskurzijo smo videli tudi sedaj že slavne "listopadne" smreke, o katerih je v svojih pre­davanjih porocal kolega Hardy Pfanz, ki je opravil prve ekofiziološke meritve smrek na terenu na Krušnih gorah povsem ilegalno. Razne pokazatelje vilalnosti smrekovih iglic (velikost netofotosinteze. stomatarna prevodnost, sposobnost karboksilacije. vsebnost pig­mentov, itd.) je meril v proti lu iz B11varske na Ceško, od Fichtel Gebirge do Klinovca v Krušnih gorah. Med vecletnimi meritvami je opazil, da na ue katerih mestih obdržijo smreke iglice le eno lew. Te preko zime od­padejo in "prezimijo'· le brsti, ki naslednjo pomlad producirajo novo, edino generacijo igJ ic. Na takšen nacin se lahko nekateri osebki smrek ohranjajo vec let in dosežejo velikost nekaj metrov (2 -3 m najvec). Nekatera drevesca imajo poleg takšnih vej tudi nor­malnejšc veje z vec letniki iglic v zašciri rrave ob dnišcu debel. Glede na dejstvo, da je ekskurzija potekala v drugi polovici septembra, to je po obdobju manjšega onesnaženja, in tudi v casu, ko se zacenja drevje pri­pravljati na zimo, akutnih poškodb ni bilo opaziti. Mocno poškodovani listi/iglice so že odpadli ali paje poškodbe marsikje prekrilo že jesensko obC~rvanje. Tudi znakov rumcnenja (kloroze) je bilo relativno malo, pac pa smo lahko opazovali vse vrste osutosti iglavcev in listavcev kot rudi motnje v n.tzrašcanju lisravcev. Kot 1 išajeslovec sem na celotnem obmocju lahko op<1zovalle masovno pojavljllnje na onesn<1žen zrak naj bo lj odporne s kor j aste vr s te kolackarja (Lecanoru conizaeoides NyL ex Crombie), ki km sivocrna prevleka prerašca debla in veje drevja. Nekaj akutnih poškodb, ki bij ih lahko z veliko verjetnosrjo pripisati škodljiv emu delovanju žvep levega dioksida, sem opazil na gorskem brestu, ki še uspeva na bolj zatišnih legah, ki niso neposredno izposravljene delo­vanju onesnaženega zraka. Na sicer mocno poškodo­vanih drevesih sem na 1 isrih mlajših poganj kov lahko opazoval znacilne medžilne kloroze in nekroze zaradi delovanja 7.veplovegfl dioksida na _sicer še popolnoma 
GozdV 56 (1998) 10 

Gozclarstvo v casu i11 prostortt 
zelenih listih. Ve1jemo je nedererminatna rast bresta v poznem poletju omogocila nastanek novih listov, na katerih je bilo možno opazovati te poškodbe, ker listi še niso prešli v obdobje senescence in s tem jesenskega obarvanja. Takšnih poškodb nisem uspel videti na brezi, kije po podatkih iz literature znana kot obcutljiva vrsta za delovanje velikih krarkotrajnih koncentracij žveplovega dioksida. Kot je že omenjeno. je brezam vecina listov že odpadla, mnoge sploh niso odgnale, preostalo listje pa je bila mocno pOJjavelo, kar je za­brisalo znacilen videz poškodb, nastalih zaradi zracnih onesnaževalcev. Podobno je bilo tudi stanje ostalih listavcev z izjemo crnejelše, kije imela še dokaj zelene liste in ni kazala poškodb. 
Ekskurziji sta sledila dva dneva predavanj in raz­prav. Kronologijo propadanja gozdov na tem obmocju in s tem povezane gozdarske ukrepe je podal starosta ceških raziskovalcev na tem podrocju, dr. Jan Matema. Še bolj podrobno, kot je že opisano zgoraj) je predstavil casovni potek pojava in vsa prizadevanja gozdarjev za sanacijo stanja. Pri tem se mi zdi potrebno omeniti, da je razpolagal z dolgimi casovnimi nizi podatkov, tako s podrocja spremljanja secenj, prirastkov, sadnje, gojit­venih ukrepov, kot rudi z ;:~nalizami tal in zraka. Sledili so prikazi o me1jenju vnosa onesnaževalcev v gozdnL ekosistem v letih po 1990, rezultati anaiiz meteoro­loških parametrov, gozdnih tal, analize iglic, pojavljan­ja škodljivcev in bolezni. Vsi pomembnejši prispevki bodo povzeti v posebni številki r~vije Lesnictvi. Iz porocil je bilo zelo ocitno, da je glavni vzrok propa­danja velik vnos kislih onesnaževalcev v gozdni eko­sistem. Taje tudi po delni sanaciji nekaterih emitentov v dolini (Ceška je zato dobila dokaj ugoden kredit Svetovne bcmke) še vedno zelo velik, ~aj naj bi celo­kupen vnos ("bulk precipitation'') kationov še vedno znašal 1 ,64 keq/ha leto, an ionov pa 1,52 keq/ha leto, pri cemer pri kationib odpade najvec na H7 , med ani oni pa na su!fatni ion, so4-. v obdobju 1993-1995 seje samo na podrocju Kmšnih gor odložilo cca 24 mi lj ono v ton SO:, 3 -4 milijone na zahodnem delu, ostalo na vzhodnem. Za leto 1 988) ko je onesnt~žcnje zraka z žve­plov im dioksidom doseglo višek, je celotna Ceška emi­tirala 58 milijonov ton žvepla letno. Povprecno se je letno na tem obmocju odložilo cca 5 t žvepla na kva­dratni kilometer, pri cemer je vir tega žvepla 78 % ceški, 19 % nemški (bivša Vzhodna Nemcija) in l ,9 %poljski. Po delni sanaciji v devetdesetih letih so koncentracije žveplovega dioksida v zraku na tem ob­mocju še vedno zelo velike, saj maksimalne ume, po­gosto tudi povprecne dnevne koncentracije presegajo 3.973 mmg SO/m \v lem 1994 so bila pozimi l4 dnev­na povprecja obicajno nad 400 mmg SO)m-\ pri cemer je treba omeniti, da so tudi koncentracij-e drugih polu­tantov zelo velike (F-, OJ' organski polutanti, itd.) in da vseh ne merijo, še manj pa ugotavljajo njihove vplive na rastlinstvo. To je le nekaj številk, ki dodatno pojasnjujejo vso režo problema in vzroke za stanje gozdov na tem obmocju. 
Prikazu velikost\ vnosa polutantov v ekosistem in meteorloških parametrov so sledili natllcni prikazi ob­sega in ~topnje poškodovanosti gozdov na tem obmocju in analize pojavljanja bolezni in škodljivcev, ki dodatn.o poškodujejo prizadete gozdove. Poškodovanost gozdov je ocenjena po podobnih metodah, kot jih poznamo pri nas, saj je bila skupina zbrana okrog dr. Materne dolgo casa koordinator za skupino "Vzhod" v okviru ICP­Forest, pri ugotavljanju vplivov onesnaženega zraka na gozdove. Poleg te melode, ki temelji na ugotavljanju osutosti in poškodovanosti iglic/listov gozdnega drevja ter motenj v razrašcanju, so ceški gozdarji na obmocju S udetov razdelili poškodovane gozdove še na vec con, ki ponazatjnjo casovno preži vetje smreke v intervalih po dvajset let, kar je povezano z izredno velikim one­snaženjem zraka in evidenriranji propadanja gozdov v zadnjih 50 letih na tem obmocju. Ekotizioloških ra­ziskav, ki bi obravnav<~ le onesnaženje zraka kot okoljs­ki stres, povezan z ekstremnimi klimatskimi razmerami skorajda ni. Zato so na srecanje povabili že omenjenega prof. H. Pfanza, kije še pred padcem beri inskega zidu ilegalno opravil te meritve na srnreki v profilu Oxenkopf (Fichtelgebirge)-Klinovec (Krušne hory). Meritve na tem profilu še potekajo in obsežni rezultati bodo v kratkem predstavljeni v skupni ceško-nemški publikaciji pri založbi Springer Verlag, Lastne, modeme ekofiziološke raziskave gozdnih ekosistemov na Ceškem je na tem srecanju predstavila skupina pri­vatnih raziskovalcev in inštitutov Ceške akademije znanosti in umetnosti za podrocje Beskidov. Njihov glavni ra7iskovalni problem ni samo vpliv SO,, ampak n1di modemi izzivi, kot so vpliv tople grede (povecanje co2 in drugih plinov), ozonske luknje (povecano se­vanje UV-8) in drugih podnebnih sprememb, ki na­stajajo zaradi dejavnosti cloveka. Skupina je vkljuc­ena v mednarodne raziskovalne programe, predstavila je lepe in zanimive rezultate, a žal na zelo neprimeren nacin. Svojih raziskav niso dovolj smiselno povezali s še vedno najbolj perecim problemom tega obmocj<~, to je z onesnaženjem iz tennoelektrarn in iz tega izvira­jocimi gozdarskimi problemi, cemur je bi lo srecanje namenjeno, pac pa so hoteli poudariti vecjo "moder-
Gozdarstv(> v (~asu in pr()Storu 
nost"' svojih raziskav, tako z vidika problematike, opre­mc, mednllrodne povezanosti in odmevnosti, kar pa ne vzdrži realne presoje. Na sploh sem ob tem pomislil tudi na stanje vri nas. kjer je zaradi majhnosti razisko­valne sfere povezl!va gozdarskih, bioloških, meteoro­loških. kemijskih in drugih raziskovalnih institucij še relativno boljša, ceprav ne zgledna. Tu pa sem lahko opazoval veliko tekmovanje med posnmeznimi insti­tucijami in precejšnje zapiranje v strokovne kroge. Ceprav je to do dolocene mere nujno zaradi strokovne narave dela, nekateri problemi presegajo ozke okvire stroke in propadanje gozdov je nedvomno takšen prob­lem. Kot že nmogokr<lt prej, meje presenetilo, d<:~ niso na srecanje povabi li raziskovalcev, ki se že vec let ukva~ajo z hioindikacijo problema propad<mja gozdov. S tem mislim predvsem na podrocje stresne ekofizi­ologije, ki ima izredno bogato in mocno tradicijo v Pragi (izdajajo svetovno priznan casopis Photosynthe­tica), v Brnu (Gozdarska fakulteta), Ceskih Budejovi­C<lh in še kje. Raziskave epi fitov, mikorize in pedofavne prav tako niso blle predstavljene, ceprav so širšemu krogu, ki se ukvatja s to problemaciko, dobro znane. Kot se zdi je tudi tu vzrok v zapiranju v strokovne in it,stlrucionalne kroge, br prevlada dejanske probleme. To se je na srecanju še enkrat pokazalo v ~poru med gozda tj i in prisotnimi meteorologi in h idrogeologi, ki del3jo na državnih institucijah. Tudt tu me je situacija spominjala na stanje pri nas. Klimarologi in hidroge-
Slika 5: Izredno redk1 so preostanki od~slih nanwnih scstojev. predvsem bukovih. V vecini primerov so to posamezna, mocno poškodovana drevesa z znacilnimi motnjami v razr3Šcanjtt vej in slabo o!islano krošnjo. 
ologi so gozdarjem ocitali ·'nepravilne ukrepe v pre­teklosti in sedanjosti", kar .se je nanašalo najvec na predolgo vztrajanje na pogozdovanju s smreko v pre­teklosti in na vztrajanju na pogozovanju s "prehod­nillli", meliorativn i vrstami danes (breze, jc\še, ckzote, 
itd.), ko ponekod tudi te propadajo. Po njihovem je neumno vztrajati povsod za vs<Jko ceno pri gozdu, saj bi ponekod lnhko pustili "stepo", travinja in se s tem odpovedali velikim stroškom (in tudi zaposlitvam) v gozdarstvu. Niso pa se izjasnili, ali so meritve onesna­ženja neživega okolja (zrak, vode) tudi nepotrebne. Kdor pozna stanje pri nas, bo našel podobnosti. Tudi pri nas so vzpostavljene cele službe ali pa stalno pote­kajo r<lziskovalni projekti za spremljanje stanja neži­vega okolja (vode, zrak, tla); za spremJjaJ~c stanja živega okolja. predvsem ucinkov onesnaževalcev pa je bistveno težje pridobiti sreclstva. Zato aktivnosti nimajo potrebne kontinuitete in je vedenje nezadostno. PJimer tega so prizadevanja za financiranje spremljanja propadanja gozdov na razlicnih rcl\meh, kjer se jeM i­nistrstvo za okolje premalo angažira lo, ceprav je vse­skozi dobi val o podatke. 
Zanimivo je bilo porocanje saških gozdarjev. Po združitvi Nemcij so na najbolj onesnaženem obmocju bivše DDR sanirali vecino emitentov žvep!ovegfl di­oksida. Mislili so, da se bo po tej sanaciji stanje okolja in gozdov kmalu izboljšalo. Analize vnosov polutantov. analize tal in mineralne prehranjenosli gozdnega drevja 
Slika 6: "Listopad ne" smreke so posledica izred11o velikega in dolgo­trajnega onesnatenj;t z žveplovim dioksidom. lglice ne preživijo niti prve zime. Živi oswncjo le brsri, ki spomladi poženejo v nove po­ganjke z edino generacijo iglic. Pojav je hkrati odri'Lz izredne prila­goditvene sposobnosti navadne smreke ekstJemnim razmeram. 
GozdV 56 (1998) 10 


žal še ne kažejo tega trenda. Nasprotno, stanje je po­nekod še sltlbše. Vzrok je v tem, da so s sanacijo emisij so~ odpravili tudi emisije alkalnih prašnih delcev, emisija SO, ni bila v celoti odpravljena, predvsem ne nJ Ceškem-in Poljskem. Temu je potrebno dodati še velik vnos nirr<~tov in drugih polutantov iz kmetijskih površin in prometa v gozdni ekosistem ter postopno sprošcanje polllranrov iz organskega del<1 mocno one­snaženih gozdnih tal. 
Povzetki posveta bodo v celoti obj<1vljeni v reviji Lesnictvi, najvažnejši so naslednji: -Za rešitev stanj~ gozdov na tem obmocju je potreb­
no še bolj zmanjšati emisije iz velikih virov. predvsem termoe lekrrarn. Dos ed anj c zmanjšanje ne Z(}došca. 
• Pri obnovi gozdov je potrebno v najvecji meri upo­štcvoti narL!vnc d<.~nosti in temtl primemo izbrati dre­vesne vrste. 
-Natancneje je potrebno preuciti vzroke najnovejšega propadanja "nadomestnih sestojev", predvsem bre­zovih, in preuciti možno~ti pogozdovanja s samo­niklimi in tujimi dreves nimi in gnnovni l\1 i vrstami pri sanaciji najbolj ogroženih r?.stišc. 
-Pri raziskovanju vzrokov propadanja in iskanju mož­nosti obnove gozdov na tem obmocju ostaja še veliko nerešenih vprašanj. ki jih lahko razreši le interdisci-pi inarni prislop v ekosistemsko naravnanih raziska­vah in gozdnogojitvenih ukrepih. 


Slika 7: b delovanje velikih koncenlracij žvcplovegil dioksidil na rt~slline so znacilne poškodbe "medžilne klorozc". To so c.leli listne povrsine med žilmni. kjer ,ie propndcl klorofil. površina J~ lahko bledo rumenil do belkaW\, ali pa pride do tvorbe ;mtociano\· in fcnolov, knr ta meslfl obarva rdece riavo. 

Gozdna tehnika se pripravlja na IUFRO kongres 
Ma1jan LIPOGLAVŠEK* 
Od 12. do 15. julija 1998 je bil v Ziirichu ~es tanek koordinatmjev vseh raziskovalnih skupin (research group) in njihovih pomocnikov oddelka 3 IUFRO (Di­vision 3)-gozdno delo in tehnib. To je sesmnek, ki ga med dvema kongresoma sklicejo koordinatorji po­sameznih oddelkov, da pregledajo dotedanje delo in nacrtujejo delo elo kongresa in na njem. Naslov ses­t<mka je bil: lUFRO D3 Mid Term Meeting. Sestanek v Zl.irichu je s sodelavci organiziral prof. dr. Hans. R. Heinimann. koordinator raziskovalne skupine 3.06 (Gozdno delo v gorskih razmerah), profesor na ETH­švicarski tehnicni univerzi. Na sesranku je bilo 26 udeležence, .. z vseh celin razen Avstralije. Program je vseboval vecerno srecanje v univerzitetnem gozdu n;-~d Zi.irichom, dva dni razgovorov o n"'daljnjem delu in 
• Prof. dr M. L .. dipl. inž. go7.d., BF Oddelek za got:darst1·o in obnovljtve vire. Vctna pot 83. Ljubljana. SLO 
gozdarsko strokovno ekskurzijo v srednjo švico (kan­ton Schwyz). V okvim dvodnevnih razgovorov smo po sprejetem dnevnem redu govori 1 i o: -zadevah iz prejšnjega sestanka v Tampereju, -pocastitvah in nagradah IU FRO, -nacrtih za delo na 21. kongresu leta 2000 v Kuala 
lumpULjU, -imenovanju koordinatorjev za obdobje 2000-2005. 
Na koncu sta bi la predsravljena dva prostovoljna (nevabljena) referenta in nekatere raziskovalne skupine z vec udeleženci so imele šc svoje locene sestanke, rncd njimi tudi 3.07 Ergonomija. 
Po kongresu v Tampereju seje uvelj<wilo novo ošte­vilcenje raziskovalnih skupin. Ker vsem še ni povsem jasno, da so prejšnje raziskovalne in projektne skupine (S in P) zamenjale le raziskovalne skupine 2 novi mi številkami, je koordinator DJ dr. Dennis Dykst ra pred­
( ;ozcJarstvo V C~aSll itl proSt(_>rU 
stavi 1 novo poimenovanje raziskovalnih in delovnih skupin. K<1sneje je prestavil tudi možnosti delovanj<~ clanov DJ v interdisciplinarnih nalog<1h IUFRO (Task Forces). 
Po kongresu \' Tampereju so uvedli tlldi IUFRO­Net in skupina D3 je vecinoma popolno izdelala do­mace strani posameznih raziskovalnih skupin. Potreb­ne so še manjše dopolnitve in zamenjave nekaterih moderalorjev Web. 
Pomocnica koordinatotja 03 in predsednica komi­teja IUFRO za nagrade A. M. Furuberg-Gjedcjernetje predstavi la spret-r1embe pri vrstah nagrad in njihovem podeljevanju. Spremenjene ali nove so: Outstanding Doctoral Research Award, Scien ttfic Achievement Award in Best Poster Award. Prva nagrada je namen­jena novim (ne samo mladim) doktorjem, ki znnjo re­zultl\te svoj ih raziskav tudi uveljavi ti, drugo je možno podeljevati tudi za življenjsko raziskovalno delo, tretja nagradil pil je povsem nova in naj vzpodbudi izdelavo res kakovostnih posterjev in hkrati izbiro za kongres, saj bo njihovo število omejeno po oddelkih IUFRO. Ugowvila je, da je bilo iz oddelka gozdnega delt~ in tehnike P3 doslej predlagano in podeljeno relativno zelo malo nagrad in zato je vzpodbudila vse, naj poiš­cejo !(ste raziskovalec, ki bi nagrado zaslužili, in jih pravocasno predlagajo komiteju. 
21. kongres IUFRO "Gozdovi in družba -vloga raziskav·· bo od 7 .-12. avgust<~ 2000 v Kuala Lumpmju (Malezija). Trajal bo od ponedeljka do sobote. Vsak dan razen srede, ka so predvidene krmke ekskurzije ~c zacenja s kljucnim govorni kom. Na vsebin o njego­vega govora nnj bi se navezala tematika treh subple­narnih panel nih razprav s po vec govorniki. Programi­rane so že okvirne teme posameznih dni in posameznih panelov (vendar bo izvr~ilni odbor o programu znova razpravljal): 
l, Trajnost rabe tropskih gozdov 
2. Gozdovi in družba 

J. Raznolikosc kultur pri upravljanju gozdov 
4. 
Spremembe v okolju, tehnologiji in družbi 

5. 
Predvidevanje pri hod nos ti 


Ker za oddelek Gozdno delo in tehnika ni bilo pred­videno sodelovanje pri oblikovanju nobenega od J 5 subplenamih zasedanj, smo oblikovali vrsto predlogov za preoblikovllnje njihovih naslovov pri posameznih podtemah iz 2., 4. in 5. vsebine zgoraj navedenega programa. Tudi popold<inski program naj bi bil na na­slednjem kongresu omejen n<l 20 paralelnih sestankov raziskovalnih skupin. V Tampere ju jih je bilo prevec­namrec 35. Oddelek 03 upll, da se bo naše 1 prostor za eno samostojno popoldansko zasedanje vsake od njenih 9 raziskovalnih skupin. Mnoge skupine bodo imele tudi skupna zasedanja. Zaradi teh omej itev bodo na kon­gresu Je referati, kijih bodo morali koordinatorji izbrati izmed vseh poslanih. Podobno bo tudi pri posterjih ­20 v oddelku DJ. Prva obvestila in vabila bodo izšla v jesenskih "IUFRO-News". Izvršilni odbor predlaga, da bi v vsaki raziskovalni skupini pred kongresom izdelali porocila o stanju znanja na svojem podrocju za znanstvenike (lO stran.i) in za javnost ( 1 -2 strani). Predsednik IUFRO J. Burley je llldi predlag<~l spre­membo imena JUFRO, kjer naj bi besedo forestry za­menjali s forest. kar bi pomenilo razširitev možnosti za clsnstvo v organizaciji. Ker referati 1\a kongresu ne bodo publicirani, smo se dogovorili, da bi jih za cel oddelek D3 ali po posameznih skupinah kot doslej publicirali na elektronskem mediju ali na papirju. Tudi 
o seznamih in nas!ovih clanov skupin na internetu je bilo govora. 
V programu sestankov raziskovalnih skupin v letih J 99R in 1999 srno predlagali številne popravke, do­datke in nave podatke. Skoraj dokoncno smo se dogo­vori li, da bodo tri raziskovalne skupine (3.04, J .06 in 
J.07) skupaj organizirale sestanek na Hrvaškem v Opatiji od 27. -JO. septembra 1999. Ugotovili smo, da je program sestankov, zlasti v jeseni, zelo natrpan, in predlngali, da ga do kongresa ne razšiJj.:llno vec z novimi prireditvami, ceprav je bilo že nekrtj novih pred logov. Raziskovalci namrec ne morejo vec wko pogosto potovati, vec je tudi možnosti za izmenjavo znanj po i ntemetu. 
Prof. dr. Heiniman je predstavil spremembe, ki na­stajajo zamdi vse vec strojnega dela pri orgllniznciji. zlasti vodenju dela v gozdarstvu. lz teh rrlllnišljanj je sledil njegov pred!og za reorganizacijo raziskovalnih skupin v okviru Division 3. ki ga bo še dodela lo nekaj vodij skupin: 
3.02 Snovanje in nega sestojev 
3.05 Gozdno delo v posameznih ekoregijah (trapi, boreal) 
3.0 l Gozdno delo n<1 prevoznem cerenu 
3.06 Gozdno delo v gorskih predelih 
3.04 + .3.09 Vodenje proizvodnje in delovnih postopkov 
3.07 Cloveški f'<1ktor pri delu 
J .l 1 Vodenje cie Ja s k laci no z oko ljem 
Strinjali smo se, da D. Dykstra še naslednjih 5 let po kongresu koordinira delo oddelka 03. Za njegove 

Gozdarstvo v casu in prostc)ru 
pomocnike smo poleg dosedanje A. M. Furuberg­Gjcdtjernet predlagali še H. R. Heinimana inE. De Sousa. Raziskovalne skupine so razpravljale o svoj ih vodjih za obdobje 2000-2005. V skupini Ergonomija smo ugotovili, da sta koordinator in pomocnik že izkoristi la dva možna mandata in je treba najti nova. 
Oba referata sta vzbudila živo zanimanje udele­žencev: Ris to Lauhanen je predstavi) rezultate razi s kav vplivov mineralnih in bio olj na sadike v manjših in vecjih kolicinah iz zraka in iz zemlje ter prednosti bio olja za gozd in delavca. Stanislav Sever je ob predsta­vitvi hrvaškega gozdarstva poskušal definira ti tehno­logijo in njeno tranzicijo ob koncu [isocletja. 
Ekskurzija nas je vodila v osrednji švicarski kanton Schwyz. Tamkajšnji gozdar nam je predstavi 1 zgodo­vino in današnjo problematiko pri gospoda1jenju z gozdom. Pojasnil je, da je restriktivn i švicarski zakon 
o 
gozdovih nastal že zelo zgodaj, ker so med industri­alizacije zelo unicili gozdove in jih ZCitem zaradi šte­vilnih hudourniških poplav ?avarovali. Predstavil je številne funkcije, kijih mora v Švici gozd izpolnjevati. Zu radi zahtev zakona o ohranjanju gozdll in opušcanja paše se površina gozda povecuje. Problem so visoke lesne Zel loge, ki ne zagotavljaJo dovolj stabilnih gozdov in njihove varovalne vloge. Razložil nam je, daje treba gozdove tudi za varovalno vlogo negovati, vendar ukre­pajo le toliko, kot je nujno, oziroma kolikor je sredstev. Podobno smo slišali že na gozdarskih študijskih dnevih 

o 
gorskem gozdu v Logarski dolini. Za zmanjšanje lesnih zalog skušajo tudi vzpodbujati vecjo rabo lesn, na primer v gradbeništvu z lepljenimi konstrukcijami. PokazJli so nam spravilo navzgor z žicnim žerjavom 


Koller 303 in sicer spravilo tanke bukove oblovine iz redcenja. Redcenje je bi lo nujno za ohrani tev sta bi 1­nosti gozda na strmin i. Na zgornji postaji je les odnaša\ izpod žicnega žerjava bager s klešcami. Ob cesti so izdelali nekaj hlodov, vecinoma pa nacepili s cepilnim strojem prostorninski les, ker so v tisti dolini (Mou­tata!) tako navajeni. Pokazali so nam še spravilo lesa s helikopterjem iz gozda na zelo strmem pobocju, ki im<:~ proizvodno in varovalno vlogo. V Švici spravijo letno že okrog 500.000 mJ lesa s helikopterji. Uporabljajo posebne lahke helikopte1je, v katerih je prostor samo za pilota in so narejeni samo za transport tovorov no vrvi. Raziskave so pokaznle, da je tako spravi to smo­trno samo, ce traja posamezen ciklus spra vi 1 a manj kot J minute. Zato pa mora biti organizacija dela pri pri­penjanju, odpenjanju tovora in na livllnju goriva izredno ucinkovita. Pri spravi lu so vecinoma cela debla pri­penjati na treh mestih na nedostopnem skalovitcm po· bocju in odl<tgali n<~ travnik ob cesti. J<~vno cesto so morali vsakih nekaj minut zapreti za promet. Vsi de­l;wci so med sabo in s pilotom povezani z radijsko zvezo. Helikopter ima sicer rosebno stransko okno, skozi katero pi 1 ot opazuje tla pod seboj, vendar je ve­liko casa v neugodnem zasukanem položaju. Rešitev bi bila prozoren po~ pilotove kabine. V okviru ekskur­zije je bil še turisticni ogled ene od obal Vien.vald­staterskega jezera in mesta Luzem. Brez po izkušanja švicarskega fondija tudi ni šlo. Tako strokovna ekskur­zija, izmenjava mnenj kot mdi n1Zprave o nacrtih gozd­nega dela in tehnike do kongresa in na njem so bile zagotovo zanimiva nova izkušnja, iz katere se je možno marsikaj nauci ti in uporabi ti pri našem delu. 

Mednarodni sejem lesarstva v Celovcu 
Od 3. do 6. s ep tem bra 1 998 je v Celovcu poteka 1 
45. mednarodni sejem lesarstva. To je bil strokovni sejem strojne tehnike za gozdarsrvo in žagarstvo, in­dustrije dobaviteljev pol izdelkov, trgovine z lesarskimi proizvodi in obrti za predelavo lesa. 
Predstavilo se je preko 300 razstavljalcev, predvsem proizvajalcev lesarskih strojev za obdelavo lesa. Ne­zanemarljiv delež so tokrat preds[avUali tudi ra2stav­ljalci gozdarskih strojev, vozil, orodja, opreme, merilne tehnike, spe~ializirane racunalniške programske in strojne opreme, vkljueno s storitvami in proizvajalci strojev za primarno predelavo lesa. Poleg gozdarstva, 
zagarstva in predelave lesa so bila predstavljena tudi druga strokovna podrocja: -transport lesa (vozila, orodja, dvižne in manipulacij­
ske storitve, logistika -cesta, železnica~ ladja); -kondicioniranje lesa (preskusna in merilna tehnika, 
sušilne naprave); -ekološka tehnologija in varnostn<J tehn,ika; -obdelava podatkov (vnos, priprava, uporaba); -pridobivanje energije; -šolanje in nadaljnje izobraževanje; -les kot osnovni element (izolacijski in tesni ln i siste-
mi, uporaba okroglega lesa); 


(J-f)Zdarstvo v casti in prostoru 
-ohranjanje vrednosri lesa (restavracijska tehnika, za­
šcitna sredstva in orodja); -lesni izdelki in polizdelki; -trgovina z lesom. 

Opazen je bil poudarek na pridobivanju energije iz lesne biomase. Tako ekonomicne in ekološko sprejem­ljivejše peci v zasebnih kurišcih kot tudi sistemi daljin­skega ogrevanja in pridobivanja elektricne energije so na velikem pohodu. 
Predstavljeni so bili stroji 2a p1ipravo leme biomase za kurivo (peleti, sekanci, polena),lokalno transporti­ranje kuriva do kUJišc in same kurilne naprave z nov)mi tehnicnimi in ekoJoško ter ekonomsko podprti mi iz­boljšavarni, vkljucno s sistemskimi rešitvami za pre­delavo in izrabo energetskega lesa, kot so uporaba drobnega lesa, ki nastane pri redcenju in bi sicei ostala v gozdu; nastanek trga les1\e biomase za energetske namene, kar je med drugim tudi spodbuda za izvajanje redcenj; povezovanje lastnikov gozdov; uporaba secnih ostankov in ostankov primarne predelave lesa: subven­cioniran_je individualnih kurišc na lesno biomaso in izolacij stanovanjskih objektov; izraba soncne energije; tehnika predelave odpadnega lesa in drv ild. 
Spremljajoce prireditve, zasedanja, simpoziji in doda tne razstave 
Organizatorji so se potrudili in priredili številne zanimive obsejemske dejavnosti, povez<Jne z gozdar­srvom. lesarstvom, trženjem, izobraževanjem. ter kul­tume in d111žabne prireditve. Med odmevnejše sodijo; -mednarodni gozdarski in lesarski simpozij na temo 
"Gozd in žaga -poti k partnerstvu na globalnem tr­
žišcu''; 
-dan gradnje z lesom; 

-mednarodni dan rezanega lesa: rastoci trend uporabe 
lesa. položaj okroglega in rezanega lesa na evropskih 
in na svetovnih tržišcih; -dan koroških gozdarsko usme1jenih kmetij na temo 
razpetosti evropskega gozdarstva med odlocitve, 
sprejete na dmgih podrocjih, in mednarodnimi raz­
vojnimi težnjami k stabilnosti; -mednarodno tekmovanje za {esarje; -predstavirvc nagrad za trženje lesa, nagrade Sklada 
za podporo raziskav obrtnega gospodarstva in ino­
vacijske nagrade za gozdarstvo; -predstavitve strokovnih šol Hal lein in Kuchl ter goz­
darskega izobraževalnega centra Osoje; -razstava "Gozd prihaja v mesto"; -predstavitve žagarskih združenj, drvarskih podjetij 
in lovskih organizacij. 
Nekatere novosti sejma Na sejemskem prostoru, dobro razporejenem po gozdarskih in lesarskih podrocjih, smo lahko videli nekaj novosti : -Tirobatec, naprava za obdelavo podatkov podjetja Latschbacher ponuja poleg "Touch~screen-displaya" tud1 izboljšano tipkovnico za lažji vnos podatkov in ohiš.je, ki prenese najtežje vremenske pogoje in me­hanske obremenitve. -Pro Forst, program za vodenje stroškov, kalkulacije in ekonomske primerjave, gozdne inventure, goz~ dars ke smem ice in modelirnnje v gozdarstvu. podjetja PRO DV -Racunalnik Psion z novo, uporabniku prijaznejšo ob­delavo podatkov. -Mobilne tracne žage z nižjimi investicijski stroški, enostavnejsim upravljanjem, lazjimi motorji in vecjo hi tros tj o rezanja. -Elektronski razdaUemer podjetja Leicll z avtomat­skim horizontiranjem, samodejnim laserskim naslav­ljanjem na cilj in vnosom podatkov, ki omogoca na­daljno obdelavo na CAD-ali drugih geodetskih ra­cunalniških programih. -Novosc pri spravilu lesa je samoodpenjalni kavelj za privlacevanje lesa podjetja Crosby, :\istemi za pra­vilno navijanje jeklenih vrvi na gozdarskih vitlih firme Gantner, usmerjevalni škripec podjetja Swiss­rope, ki se odlikuje po nizki teži 4,3 kg, njegova rušilna sila pa je 35 t. -Za obvejevanje drevja je Interforst predstavil t. i. ''plezalno epico" pri obvejevanju iglavcev in nove modele zašcitnih oblacil in opreme gozdnih delavcev. -Podjetje Rendl je preds(avilo Pellimat Komfortpaket, varcno ogrevalna napruvo na lesne pe lete za eno-ali dvodružinsko hišo in možnostjo avtomatskega trans­poni ranja kuriva na razdalji 20 m. -Za prevoz lesa po železnici je podjetje Rai lCargo­Austria pred~tavilo nov nacin pokrivanj<~ !esa med prevozi, ki omogoca enostavno nakladanje in r<lz­kladanjc . 
Kaj pa Slovenija? Žal se je potrdila trditev predsednika sejma W. Dennutha v letošnjem 32. zvezku casopisa Holzkurier_ daje sosednja država Slovenija zadržana in vase zaprta in da obenem od Hrvaške pricakuje pozitivne gospo­darske znLike. Dejstvo je, da smo opazili na sejmu le tri slovenske razstavljalce (Tajfun in šc dva proizva­jalca tracnih žag)-videli nismo niti gozdarskega trak­torja Woody, ki bi bil dobra altenativa Timberjackovim 
GozdV 56 (1998) 10 

Gozclarstvo v cas'L in_ prostortt 
orjakom. Predstavi la se ni nobena izmed številnih slo­venskih lesarskih sol, na tekmovanju tesatjev med desetimi zastopanimi narodi ni visela slovenska zasta­va, visele pa so zastave vseh drugih, Avstriji sosednjih držav_ Dejstvo je. da se ni predstavilo nobeno slovensko gozdorsko podjetje, izobraževaln<l ali znanstvena usta­nova. Temu ne moremo vec reci samokriticnost slo­venskih gozdarjev in lesarjev, ampak prej nezain­teresiranost in brezvoljnost . ln ce ponovim za W. Dennuthom: "Še naprej bodo potrebni veliki ne1pori, da izrabi mo bližino Italije. Slovenije in Hrvaške. Vpra­šujemo se, ce slovenski gozdatji nimamo nobene ideje, zaradi katere bi bilo vredno izrabiti in negovati med­sosedske odnose z Avstrijo. Morda bi komu koristile tudi naše gozdarske izkušnje: rni pa bi, ce ne drugega, vsaj promovirali Slovenijo in slovensko gozdarstvo. 
Jaka Klun, Mag. M.i.rko Medved, Mag. Robert Robek 

Obisk južnotirolskih hudourni ca rj ev 
Ko sem pred leti mojemu stanovskemu kolegu in prijatelju dr. Alois-u Karner-ju iz Južne Tirolske po­vedal, da im<m1o tudi mi v Sloveniji podjetie za urejanje hudoumikov (PU I-l) z vrhunskimi gozdarskimi strokov­njaki-hudournicatj in ga ob tem vprašal, ce je za to, da se južnotirolski in naši hudournicarji enkrnt letno izmenjaje obišcejo, je bil takoj za~ 
Moram povedati. da v pretežno gorat\ in avtonotnni pokrajini na severu {(alije -Južni Tirolski, nac11no urejajo hudournike že od leta 1884, to je 1 15 let. 
Firma, v kateri delujejo južnotirolski hudoumicarji, ima širši obseg dela, saj se ukvatja še z izkorišcanjem gorskih porokov in rek v energetske namene, ~krbijo za pitno vodo in podobno (nemški naziv finne: Sonder­betrieb fUr Bodenschutz, Wi ldbach und Lawinen­verbaung). 
Ko je bil vzpostavljen osebni in pismeni stik med obema firmama. :;o $trokovni obiski stekli. Dogovorila sva se, da se po možnosti enkrat letno obišcejo (manjša skupina za eu osebni avto). Takšen obisk ali ekskurzijo je razmeroma lahko organizirati, stroški in priprave niso veliki, v~i udeleženci, go~titelji in gostje pa v treh dneh veliko zanimivega vidijo in se pri tem marsicesa naucijo. Pogovori tecejo pravzaprav od z1.1jtrka pa vse do takrat, ko gredo udeleženci spat. 
Do sedaj so se hudournib1ji obiskali že trikr1.1t, letošnji program pri nas od 6. do 9. maja pa je bil takšen: 
Prvi da.n smo štirijt1žnotirolske hudournicarje pri­cakali na mejnem prehodu Vic na Koroškem. Po kosilu je sledil ogled. hudournika Suhodol nica, ki je leta 1990 in 1995 ob neurju odplavil gozdno ce:-to v dolžini 3,5 km. Problem so hudournicarji rešili z gradnjo zaplavne pregrade. Med letoma 1980-81 se je tudi uredilo sotocje hudoumiških potokov Suhodol nice in Jenine. Pred tem posegom je voda ob vsakem vecjem deževju zahla stavbe v Podgorju. 
Drugi dan so se udeleženci ekskurzije odpravili v Gomjo Savinjsko dolino. Ogledali so si hudourniško dol ino od Luc do Podvolovljeka, kjer je hudournik Lucnica leta 1990 naredil ogromno škodo. V dolini so si ogledali sta~o zaplavno pregrado, ki še danes dobro služi svojemu namenu, v Podvolovljeku pa sistem kon­solidacijskih pregrad. V mocnem neutju je zemeljski plaz v dolini Lucnice leta 1990 popolnoma zaprl do­lino. za naravnim jezom pa se je nabralo okoli 2 mili­jona mJ vode. Danes o hudi naravni kLitaso·ofi skor<1j ni vec sledu. 
Kasneje smo si ogleda li sanacijo '·S]apnikovega plazu" pod Raduho, ki je bil J ,5 km dolg in 80-200 m širok, i mcl p<~ je okoli 1,5 mi lij ona m~ zemeljskega materiala. Tudi ta zadeva je uspešno sanirana. 
Da pa se ne bi pogovarjali samo o stroki (saj ro ni bil izkljucni namen), so si popoldan gozdarji pod vod­stvom našega kolege Avgusta Len~r-ja ogledali v lepem soncnem vremenu šc Logarsko dolino. 
Zadnji dan obiska v Sloveniji so južnotirolski hudoumica1ji preko Crne in Mežice. kjer so si ogledali muzej-rudnik, odporova li proti Mariboru, na Gozdno gospodarstvo. Pred tem paje goste z imenitnim kosilom in lepimi darili pogostil župan Crne, gospod Franc Stakne. 
Upam, da bodo spoštovani kolegi tudi v bodoce imeli dovolj casa, energije in volje, da bodo s takšnimi srecanji nadaljevali. 
Branko Štampar 

GDK; 903 : 901 : (497.12) 

Posebnosti pri prometu z gozdovi 
Jan ko BOSTJANCIC * 
1 UVOD 
Živahnejši promet z gozdovi, ki ga opažamo v zad­njem casu v Sloveniji kot posledico clenacionalizacije in vse vecje deagrarizac ije l)<lS sili v ro, da spoznamo osnove in posebnosti postopkov prometa z gozdovi. Zaradi obcih koristi gozdov in zagoravljanja optim~l­nega delovanja gozdnih ekosistemov, so namrec po­stavljene številne omejitve pri prometu 7: njimi. 
Z izr<Eom promet z nepremicninami zajamemo vse pravne posle, s katerimi nastajajo, se sprcminjnjo ali prenehajo p~emoženjske pravice na nepremicninah. Najpomembnejši so: 
-prenos lastninske pravice, 

-ustanovitev zastt~vne pravice (hipoteke), 
-nstanovitev služnosti) 

-ustanovitev najemnega oz. zakupnega razmerja. 
2 PRAVNI VIRI, KI UREJAJO PRO!\'IET Z GOZ­DOVI 
Promet z nepremicninami se dotika razi icnih prav­nih podrocij in zato razum lj ivo ni enotno urejen v enem predpisu. Najpomembnejši pravni viri, ki urejajo pod­rocje prometa z nepremicninami so naslednji predpisi: 
-zakon o temeljnih lastninskih razmerjih (ZTLR ­
Ur. l. SFRJ 6/80); 

-zakon o obligacijskih razmetjih (ZOR-Ur. l. SFRJ 
29178); 

-nkon o zemljiški knjigi (ZZK-Ur. l. RS 33/95); 
-zakon o nepravdnem posmpku (ZNP-Ur. l. SRS 
30/86). 

Navedeni viri veljajo za celotno nepremicninsko podrocje, ce predpisi ne dolocajo drugace. Ob tem velja pripomniti, da je v RS v reku reforma ci vi \nega prava in dl"l se v kratkem pricakuje sprejem novegn zakona o lastnini in drugih srvamih pravicah, ki naj bi zamen_ial ZTLR in obligacijskega zakonika, kot nadomestilo za ZOR. 
Gozdovi spadt"ljo po naši zt~konodaji med tiste ka­tegorije nepremicnin, za katere velja poleg splošnih 
• J. B .. dipl. inž. gozd .. Gozdno gospodars1vo Postojn::~. Vojkova 9. 6230 Postojnr., SLO 
Iz domace in tuje prakse 
predpisov tudi posebna ureditev. Za promet z gozdovi sta bistvena n<'slednja podrobna predpisa: 
-zakon o gozdovih (ZG-Ur. l. RS J0/93); 
-znkon o kmetijskih zemljišcih (ZKZ -Ur. l. RS 
59/96). 

Poleg vsega tega pa na režim obsega in vsebine lt~st­ninske pravice ter posledicno tudi na pravila, ki do­locajo nacin odvijanja prometa z gozdovi, vplivajo še naslednji predpisi; 
-zakon o varst\'U okolja -Ur. l. RS 3 2/93, 44/95; 
-zakon o zemlj iš kem katastru-Ur. l. RS 16!74, 42/ 
86; 
-nkon o i7vršilnem poscopku-Ur. l. SFRJ 20/78; 
-zakon o dent~cionaliznciji-Ur. l. RS 27/91, 31/93~ 
-zakon o VJrstvu naravne in kulturne dedišcine-
Ur. l. SRS 1/83.42/86, 8/90, 26/92. 75/94. 

Že sam obstoj posebnih predpisov, ki urej<1jo ne­premicninsko podrocje, kaže, daje za presojo pravnih razmerij v zvezi z nepremicninami odlocilnega pomena btegorizacija nepremicnin glede na vrsto rabe. Kate­galija zemljišca se v praksi praviloma doloca po zem­lj iš kem katastru. Njegova neažLHllOSI ob l<lko incen­zivnih procesih spreminjanja vrste rt~be predswvlja veliko pomanjkljivost. 
3 POSEBNOSTI PRT PROMETU Z GOZDOVI 
Omej itve in po:;ebne dolocbe, ki veljajo za pravni režim prometa z gozdovi, so predvsem posledica jav­nega interesa držllve v zvezi z izrabo tal in jih lahko zdru:Zimo v tri .skupine. 
-prepoved drobljenj<l zascitcnih kmetij; 
-rn~dkupna pravica; 
-odobri tev upravne enote. 

3.1 Prepoved drobljenja zašcitenih kmetij 
Prepoved drobljenja zašcirenih kmetij izhaja iz 2. clena zakona o dedovanju kmetijskih gospodJrstev. Le izjemoma se lnhko namrec proda posamezno kmetijsko ali gozdno z em lj išce, kije se sta v ni del takšne kmetije. 
Iz clotnace in ttlje prakse 
3.1 Predkupna pravica 
Predkupna pravica je pravica predkupnega upra­vicenca do prednostnega nakupa stvari. 
Republika Slovenija ima predkupno pravico pri nakupu varovalnih gozdov in gozdov s posebnim na­menom. Pri slednjih lahko preide predkupna pravica na lokalno skupnost, na obmocju katere ležijo gozdovi. ce je izjemna poudarjenost funkcije zaradi katere so bili gozdovi razglašeni za gozdove s posebnim name­nom v interesu loka Ine skupnosti. Razen v primeru varovalnih gozdov in gozdov s posebnim namenom, daje zakon o gozdovih predkupno prllvico lastniku, katerega zemljišce meji na gozd, ki se prodaja. ce ta prednostne pravice pri nakupu ne uveljavi. ima pred­kupno pravico drug lastnik, katerega gozd je najbližje gozdu, ki se prodaja. Zakon je ru nedorecen, saj ni nedvoumno jasno, kaj naj raztJmemo pod besedo "naj­bližje". Ali je to samo drugi mejaš, ali pa je to tudi lastnik gozda, katerega gozd je oddaljen morda nekaj kilometrov dalec? 
Prodajalec mora svo_jo ponudbo za prodajo gozda v treh i7vodih izrociti upravni enori. Ponudba mora ob­vezno vsebovati zemljiškoknj ižno oznacbo zemljišca in ceno. Upravni organ ponudbo objavi na oglasni des­ki. Zainteresirane osebe jo lahko sprejmejo v roku trideset dni. Iskanje predkupnih upravicencev bi za prodajalca predstavljalo veliko breme, tako pa obj<wa na oglasni deski ustva1ja publiciletni ucinek. Pogodbo s tretjo osebo se lahko sklene sarrw, ce predkupne pravice ni uveljavljal nobeden od predkupnih upravi­cencev. V primeru, da se na ponudbo javi vec pred­kupnih upravicencev je odlocilen vrstni red predkupnih pravic. Nadzor nad izvajanjem dolocb o predkupni pravici opravlja upravni organ v postopku izdaje odob­ritve javnega posla. Neupoštevanje predkupne pravice ali vrstnega reda predkupnih upravicencev je razlog za zavrnitev ponudbe. 
Predkupno pravico na naravnih in kuhumih spo­meniki!\ ter znamenitostih doloca zakon o varstvu na­ravne in kulturne dedišcine v 40. clenu. Predkupno pravico imata obcina in država, pri cemer se mora ponudbo najprej izstaviti obcini in ce ta pravice v tri­desetih dneh ne izkoristi, še državi, ki ima na voljo šestdesetdnevni rok. 
Tudi zakon o varstvu okolja (20. clen) doloca pred­kupno pravico na nepremicninah., ki so na s statusom zavarovanem obmocju, v korist države ali obcine. 
3.3 Odobritev upravne enote 
Pridobitev lastninske pravice s pravnimi posli med živimi na kn1etijskih zemljišcih in gozdovih je možna le z odobritvijo upravne enote. Upravna enota ne izda odobritve v primerih, ko je prišlo do: -nespoštovanja dolocil ZKZ glede postopka prodaje; -neusposobljenosti rridob[telja za kmetijsko oz. gozd-
no proizvodnjo ali obstoj okolišcin, ki kažejo, da bo 
pridobitelj razpolagal s kmetijskim oz. gozdnim zem­
ljišcem v nasprotju z namenom; -neustreznosti prodajne cene: -nastajanja veleposesti: -pndobivanja z namenom preprodaje. 

Postopek za pridobitev odobritve se zacne z vlogo pri upravni enoti, kjer leži nepremicnina. Vlogi je !reba priloži ri podpisano neove1jeno pogodbo, zemljiško­knjižni izpisek in mapno korijo za obravnavane parcele ter potrdilo o državljanstvu kupca. V vlogi je treba tudi navesti vrsto dejavnosti s katero se nameravll kupec ukvarjati in št evi !ke zemljiškoknjižnih vložkov s ka­tastrskimi obcinami kupceve posesti. Upravna enota odloci o odobritvi v tridesetih dneh od prejemll popolne vloge. Molk upravne enote po zakonu ustvatja dom­nevo, da odobritev ni danll. Ce upravna enota pravnega posla ne odobri. ni mogoca overitev podpisov na po­godbo, s tem pa je onewogocen tudi prenos lastninske pravice, saj je za vknjižbo lllstninske pravice pridobi­te lja v zemljiško knjigo potreben overjen podpis. Te odlocbe se uporabljajo tudi za sklepanje zakupnih po­godb, saj mora tudi zakupnik pridobiti odobritev uprav­nega orgllna. 
4 ZAKLJUCEK 
Poseganje države kot nosilke javnega interesa v promet z ne premicni nami je pri gozdovih zelo izrazi to. Z Jlarašcanjem pomena splošnokoristnih funkcij goz­dov pa lahko pricakujemo le še intenzivnejše poseganje države v tovrstni promet. 

Erozija verodostojnosti 
V letošnjih Šlevi lkah Gozdarskega vestnika so trije tnoj i prispevki povzrocili od zi v bra [cev. Na vsebinski ravni nisem videl razlogov za oglašanje, saj sem iz nacina odmevanja ugotoviL da tega pravzaprav nihce ne pricakuje. Avtorji se namrec niso posvedli vsebinski razpravi, ampak so predvsem izražali svoja stališca, ki jih bom v nadaljevanju analiziral z vidika vero­dostojnosti. 
Najprej se je oglasil diplomirani inženir gozdarstva Alojz Pucko (Rezultati anke1e o poznavanju gozdov in gozdarstva v javnosti, GozdV, 3, 1998). Odgovoril je na moje pripombe na njegov prispevek o rezultatih ankete o poznavanju gozdov in gozdarstva v javnosti. V svojem odmevu sem namrec pokazal na metodoh~ke napake pri izvedbi javnomnenjske ankete, ki jo je Pucko vodil in zaradi katerih so rezultati in zakljucki skoraj neuporabni. Tudi napacni rabi pojmov in spor­nemu navajanju zakonodaje se v svoji kritiki nisem mogel izogniti. Kolega Pucko ni polemiziral z mojimi vsebinskimi ugotovitvami, ampak je odgovor!l, da so se pomanjkljiv osti e ), ki sem jih omenil' za ved ali že pred izvedbo ankete, vendar so po njegovem mnenju z anketo dosegli svoj namen, saj so z objavami v casopisu in radiu 'razburkal[' laicne javnost. Nekoliko nena­vadno je, da državni uslužbenci zavestno 'razburka jo' la icno javnost s podatki, ki so jih dobili z vnaprej znano nepravilno rabo metod. Malo manj prizanesljivi mediji bi to ravnanje lahko celo imenovali zavajanje javDosti. Na sreco je bila Puckova akcija v tedaDjem casu poli­ticno vsecna (polemika o vracanju cerkvenih gozdov), pa so jo (dokaj pristranski) mediji hvaležno nekriticno uporabili. V seka kor pa se ob Puckovi h stališcih poraja najmanj vprašanje o razumevanju vloge stroke v nje­govem delovnem okolju. Jn s tem seveda verodostoj­nosti stroke in kar je lahko še pomembneje, organiza­cije, ki je akcijo izpel_ia\a. 
Drugi oclmev je prispeval magister Franc Ferlin (Uspesnost novega sistema sonaravnega gospodarjenja z gozdovi v Sloveniji, GozdV. 4, 1998). Oglasil se je na mojo kritiko njegovega clanka o oceni uspešnosti novega sistema sonaravnega gospoda~jenja z gozdovi v Sloveniji. V svojem prispevku sem utemeljil vrsto metodoloških pomanjkljivosti in napacno rabo pojmov, ki zelo omejujejo uporabno vrednost prispevka. V svo­jem odgovoru je magister Ferlin navedel vrsto stališc, med kar.erimi je za opis njegovega razumevanja razis­
Stališca in odmevi 

kovalnega dela najpomembnejše tisto, ki se nanaša na moje pripombe o sporni rabi vzrocno -posledicnih zvez. Vprašal se je, ali bi mordLl morali zaradi more­bitnih togih kriterijev strokovno-znansn~ene analitike v obravnavi prezreti ekološki del (pri katerem so vzroc­no posledicne zveze najmanj razisbne). Namesto tega naj bi premišljeno (!) uporabljali podatke, ki so na voljo. Zdaj se lahko tudi mi vprašamo, katere metode uporabljajo raziskovalci, ki niso zavezani uporabi 'to­gih' raziskovalnih metod, ki po definiciji opredeljujejo raziskovalno dejavnost. V medicini imenujejo del me­dicine, ki zavraca 'toge' znanstvene metode (ortodoks­ne, uradne) medicine alternativna medicina. Imamo torej v Sloveniji alternativno gozdarsko raziskovalno dejavnost, ki ne priznava meril znanosti kot svojih edinih meril? Kak~naje verodostojnost 'alternativnih' raziskovalcev v gozdarstvu? In stroke, ki bi uporabljala njihove izsledke. 
Tretji odmev, ki sem ga bil deležen, je prispevek diplomiranega inženi1ja gozdarstva Boštjana Pihle1ja (Pismo poglavarja Seattla in okoljska etika, GozdV, 5­6, 1998). Oglasi 1 se je v zvezi z moj im prispevkom, v katerem sem pokazal, kako okoljevarstveni ki zlorab­ljajo tradicijo in kulturo severnoameriških Indijancev za manipuliranje z ljudmi in doseganje svojih ciljev. Zdi se, da ga niso motile trditve, da domnevno pismo indijanskega poglavaJja ni avtenticno. Naspromo, z vprašan jem je cel o iz razi 1 s ta !išce, da ni nic narobe, ce z razširjen imi robmi sprejemamo indijanske misli. In pri tem je v podkrepitev svojih stališc, meni nic tebi nic, celo navedel misel iz izmišljenega pisma indijan­skega poglava1jll. Ocitno je, da mu dejstva niso po­membna. Spri:lšujcmo se, illi bodo okoljevarstveniki (gozdarski strokovnjaki?) zaceli navajati misli, ki jih je svojim Indijancem v usta položil Karl May, ce se bodo le vkljucevale v 1.1strezne projekte? Ali modrosti staroselcev z Ljubljanskega barja. ki jih je v Bobrih upodobil Janez Ja!en'J In spet se srecamo z vprašanjem verodostojnosti avtolja in dejavnosti, ki sprejme tak pristop. 
Trikrat smo se srecali s pojmom verodostojnosti. ki je opredeljena (Nastran Ule, M., Temelji socialne psihologije, !997) kot lastnost posredovalca infonnacij (komunikatorja), ki mu jo podeljuj ejo prejemniki spo­rocil zaradi prepricanja o resnico[jubn.o..s.t.i., dobri in for­miranosti in zanesljivosti njegovih virov infonnacij. 
Stališca in oclrne\ri 
Prejemniki in fonnJc ij pricakuj ejo od verodos tajnega komunikatorja '.fa.ir.arg.u.Dllil.le ·pri predstavljanju sta­lišc. Komunikatorji posredujejo infonnacije. ker pri­cakujejo dolocen ucinek. Uspešen komuniklltor pri­pravi prejemnike svojih sporocil, da mu sledijo in s tem spreminja družbeno ali fi zi cno okolje, k ar je enll izmed osnovnih opredelitev dejavnosti politike. Vero­dostojnost pa ni edina znacilnost uspešnega komuni­katOJja, nrnpak so to še privlacnost, jasnosr njegovih namer in soci<llna rnoc, ki mu jih podeljuje prejemniki, npr. javnost. Razmerje med vsemi komponentami je v vsakodnevnem komuniciranju razlicno. Poli tiki upo­rabljajo predvsem privlacnost in socinlno moc, pom<:~nj­kan je resnicoljubnosti paje javnost .sprejela že za s ko­raj samoumevno. Tukaj naj bi nastopi li strokovnjaki, od katerih se pricakuje predvsem verodostojnost, saj naj bi se vkljucevali v družbeni dia log zaradi posredo­vanja dejstev in resnice. Ostala podrocja so prepušcena politikom. V gozdarstvu opažnmo vedno vecji pouda­rek na privlacnosti (všecnosti) vsebin komuniciranja in rabi socia Ine moci. ki jo imajo gozdarski strakov­nja ki za radi f01mnl ne izobrazbe in sev edn social nega položaja v procesu odlocanja. Iz odgovorov C~vtorjev, ki sem jih navedel, je opazen zavesten odmik od resni­coljubnosti kot tudi prizadevanja za zanesUivost trditev. Ne morenw pa jim oporekati trenutne privlacnosti idej v javnosti, pa naj si bo to ali prizadevanje za javni interes, povelicevanje sonaravnega ravnanja ali etno (eko) romanticizem. Na kratek rok je tako mogoce doseci dolocene ci lje. dolgorocno p<l pomeni erozijo verodostojnosti, kijo politiki z ustreznimi prijemi lahko popravijo do n<Jslednjih volitev. stroka pa na mnogo daljši rok. 



Društvene vesti 
Gozdovi in gozdarstvo Slovenije 
S spremembo politicnega si sterna v Sloveniji po koncu osemdesetih Jet se je spremen il sistem odlocanja, v katerem bi morflli imeti politika in stroka loceni vlogi, ce želimo preglednost in primerno strokovnost odlo­citev. Vlogi se seveda dopolnjujeta, vendar je odgo­vornost tocno opredeljena. Politiki so odgovorni za politicne odlocitve, ki po že omenjeni definiciji pov­zrocajo (ne)spreminjanje družbenega ali fizicnega okolja, strokovnjaki pa za liStrezno posredovanje in rabo dejstev in znanstvenih spoznanj. Tudi za rabo v poll!icnih odlocitvah. Strokovnjaki se bodo morali odloci ri, ali bi bili radi strokovn_iaki, držllvni uradniki, raziskovalci, znanstveniki (in se torej podredili zgolj in izkljucno stroki in spoznavnim metodam znanosti) ali pa politiki oziroma ideologi (in bodo uporabUali metode politike). Ne morejo pa biti politiki, ki se skri­vajo pod imenom stroke-znanosti, prav to bi le~hko dolgorocno a 1 i cel o krna lu pri pel ja lo v erozijo ZClup<m j <1 v gozdarsko stroko. 
Opomba: Gozdarstvo ni edina stroka, ki bi lahko imelil težave z verodostojnostjo. Vse, ki jih zanima problem verodo~tojTJosti raziskava lr1ega in posredno tudi strokovnega dela vabim. da si preberejo prispevke Prnvica do subjektivnc presoje zgodovinskih dejstev 
(A. Bajt) in Le relevantni eksperimenti in podatki (J. Zupan) v prilogi Znanost cnsnika Delo 11. novembra 1998. Oba prispevka je povzrocila z ah teva nekaterih zgodovinarjev do pravice subjektivne presoje zgodo­vinskih dejstev in sta zacetek zanimive in koristne polemike, ki se je nadaljevala tudi v vsaj naslednjih treh številkah omenjene priloge. Polemika je poucna, ker ni omejena zgolj na zgodovinsko podrocje. 
Mag. Milan Šinko 

Že dalj casa seje kazala potreba po publikaciji, v bteri bi tujcem predstavi li slovenski gozd, Ker bo Slovenija ob koncuj(l.nuatja in zacetku februarja 1999 gostitelj Evropskega gozdarskega tekmovunja v nordijskem smucanju -EFNS) smo nas gozd in gozdarstvo udeležencem iz Evrope rudi dejansko obvezni predstaviti. 
V cerni številki letošnjega letnika Gozdarskega vestnika je bil tako objavljen natecaj za fotografijo za zgibanko Slovenski gozd. Prispeli so številni posnetki gozda in gozdnate krajine in za tisk jih je bilo izbranih trideset. KUub ponovnim pozivom in iskJnju) so bila dolocena obmocja zelo skromno zastopana (Stajerska, Koroška1 Prekmurje). Kritika naj bo vzpodbnda fotografom iz teh obmoc~ za v bodoce. Poleg vsebine je bila pri izboru pomembna tudi kva li te ca posnetki\. Avtorji fotografij bodo o izboru obvešceni z izidom knjižice. Namesto zgiban ke bo v decembl1l letos izšla knjižica Gozdovi in gozdarstvo Slovenije nll 24 straneh formata A4. 
AO.,._ 
GozdV fifi 1199B\ 10 


Društvet'le vesti 

Poglejmo si poglavja publikacije: naravna pestrost: rllstišcne razmere in ohranjenost ter pestrost gozdov, kratka zgodovina nacrtnega ravnanja z gozdovi v Sloveniji; rezultati nacrtnega strokovnega dela z gozdovi: motnje, ki zmanjšujejo biološko in ekološko S[ab11nost gozdov; lastništvo gozdov; ustanove. in organizacije, ki skrbe za gozdove v S loven ij i. V tekstu so tudi številni graficni prikazi. 
V kartnih prikazih, kij ih je pripravil Zavod za gozdove Slovenije so predstavljeni: maska gozda po višinskih pasovih; fitogeografska delitev Slovenije (Biološki inštitut Jovana Hadžija ZRC SAZU); prikaz strukture gozdne posesti vseh oblik lastništva; prikaz mešanosti gozdov; gozdni rezervati in varovalni gozdovi; pregled in obseg varstveno-sanitamih secenj v zadnjih letih; prikaz objedenosti mladovja po popisu iz leta 1996; prikaz lokacij gozdnih ucnih poti in kana organiziranosti Zavodt~ za gozdove Slovenije. 
Tekst dopolnjuje trideset barvnih posnetkov iz vseh predelov Slovenije. Tekst je trojezicen: slovenski, angleški in tlemški. Knjižico je financno podprlo Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano, ki je skupaj z Zvezo gozdarskih društev Slovenije tudi izdajatelj in založnik. 
Zveza gozdarskih društev Slovenije pricakuje, da bodo knjižico narocile vse inštitucije s podrocja gozdarstva in tudi varstva okolja, ki imajo stike s tujci, in bi jim želeli naš gozd in gozdarstvo predstaviti ter hkrati tudi promovira ti. 
n1ag. Franc Perko 


Rezultati fotografskega natecaja 'Clovek in gozd' 
Na letošr~em natecaju 'Clovek in gozd', s pomocjo katerega smo izbirali fotografije za naslovnice Gozdarskega vestnika v letu 1999,je sodelovalo 9 avt01jev s skupaj 82 fotografskimi posnetki. Med rJi tni je bilo 75 diapozitivov in 7 barvnih fotografij forma!a 13 x 18 cm. Cepr<tv je bilo število prispelih del skoraj za polovico nižje kot na podobnem natecaju lani, komisija ugotavlja, da je vecina dcl ustrezala razpisani temi. Še vedno pa mnoga dela niso ustrezala osnovnim meri lom kakovosti (ostri na, os vet 1 itev, barve, kompozicija), tako da je komisija lahko izbrala le 7 fotografij, ki ustrezajo razpisani temi in zadovoljujejo osnovne kakovostne kriterije. Dodatna omejevalna okolišcina pri izbiranju fotografij je bilo tudi dejstvo, da Gozdarski vestnik izhaja vse leto, Z<"radi cesar se je z motivom na naslovnici potrebno pri laga jati letnim casom. Zlasti obcutno je bilo pomanjkanje kakovosmih fotografij iz zimskega obdobja. 
Komisija v sestavi dr. Boš~an Košir, mag. Robert Robek, Barbka Tišler, Borut Urankar, Aleš Fevžer in mag. Robert Brus se je sestala 3. ll.l998 in se odlocila: 
1, Nagrodo n fotografijo leta 1999 prejme mag. Lado Kutnar za fotografijo z naslovom 'Drevo v Logarski dolini'. Fotografija bo odkupljena za 15.000 SIT, avtor pa bo dobil tudi možnost samostojne razstave v Galeriji GIS v letu 1999. 
2. 
Poleg fotografije leta je komisija za naslovnice Gozdarskega vestnika v letu 1999 izbrala še 6 fotografij naslednjih avto1jev: Janez Konecnik (3 fotografije). Lado Kutnar (2 fotografiji) in Edo Kozorog ( 1 fotografija). Fotografije za naslovnice bodo odkupljene po 1 0.000 SIT bruto. 

3. 
Izmed drugih fotografij, prispelih na razpisano temo, uredništvo Gozdarskega vestnika ne bo odkupilo nobene. 


Vsem nagrajencem cestitamo! 
Mag. Robert Brus 
GozdV 56 ( 1998) 1 O 

OBMOCNA ENOTA SLOVENJ GRADEC, OBMOCNA ENOTA KRSK<l, OBMOCNA ENOTA MARIBOR, OBMOCNA ENOTA NOVO 
181.:0602 '05 611 n.c.; tel.: 0608 24 18 200 n c.; lel.: 062 ?.22 438 n.c.; I~L : 066 324 000 n.c.; OBMOCNA ENOTA KRANJ, OBMOCNA ENOTA WUBWAIU., OBMOCNA ENOTA MURSKA SOBOTA, OBMOCNA ENOTA POSTOJNA, Lel.: 064 26 90 n.c..; tel.: 08 t t7 47 600 n . .::.; lel.: <l69 IS 10 n.c.; tei.:067 282 200 n.c..; 

J) rttštver1e vesti 

Poletna mednarodna delavnica za študente gozdarstva 
D111šrvo šrudentov gozdarstv<~ je letos med 24. juli­jem in 2. avgustom organizira lo Poletno delavnico za štndcntc gozdarstva pod naslovom ''lv'aravni parki in rezervati". Podobne delavnice je društvo prirejalo pod imenom "Tabor'' tudi v preteklih letih, tako da je bila letošnja že 6. po vrsti. Poletne delavnice imajo med­nnrodni znacaj, saj organiz~tOlji povt~bimo študente gozdarstva iz vse Evrope. Glavni namen je predstaviti tujim šrudentom Slovenijo, slovenske gozdove in go­spodarjenje z njimi, izmenjava znanja. izkušenj in spoznanj ter predvsem naveznva stikov, ki nam lahko v prihodnje vsem koristijo. 
Od 2 O prijavljen ih šGidentov iz tuj ine se je delavnice udeležilo 12 iz štirih evropskih držav: ltalije, Nemcije. Poljske in Avstrije, kar je zagotovilo dovolj veliko pestrost idej in znanj. Pri organizaciji paje ~odelovalo nekaj vec kot 1 O slovenskih študentov gozdarstva. 
Letošnja tema je bi lil povezana z za va rov animi ob­mocji v gozdu in gozdna tem prostoru. V desetih dneh. kolikot· smo jih imeli na voljo, smo svojim gostom prikazali problematiko naših zavarovanih oh moc ij z razlicnimi rezimi zavarovanja. Najprej smo obiskali Triglavski nModni park. V dolini Radovne in Vrat smo šteli vozi la in anketirali obiskovalce. CiU ankete je bil ugotovici odnos obiskovalcev in prebivalcev do parka. Z analizo prometa pa smo dobi li približno sliko pro­metne obremenjenosti obeh dolin. Pokazali smo jim novi Informacijski center TNP v Trenti in pod stro­kovnim vodstvom dipl. inž. Mertelja z Jesenic gozdni rezervat Malt~ Pišnica z najstarejšim slovenskim ma­cesnom. Na naši fakulteti smo pripravili seminar o naravnih parkih, kjer so udeleženci govori 1 i o proble­matiki zavarovanih obmocij v njihovih drža vah. S Jedi 1 je obisk regijskega parka Škocjanske jame in gozdne ucne pot v Sežani, kjer so nam prijazni uslui:benci tamkajšnje krajevne enote predstavili zgodovino go­~poda1jenja z gozdovi na Krasu. Na poti rroti Kocevju smo se usravili še v Rakovem Škocjanu in na Cerk­niškem jezeru. V Kocevju nam je dipl. inž. Harrm~m predstavil idejo o Kocevskem naravnem parku, raz­kazal pragozdni rezervat Rajhenavski Rog in gozdni rezervat Pugled-Žiben, skupaj pa smo izdelali predloge za predstavitev rezervarov javnosti. Za konec smo obis­kali še krajinski park La hi nja. 
SI ika l: Ekskurzija udeležencev v gozdnem rezerva ru M2la Pisnica z dip!. iuž. J. Merteljnom (roto: K. Konecnik) 
Ugotovili smo, da se povsod po Evropi srecujemo s podobnimi problemi na podrocju gozdarstva, varo­vanja narave in zašcite kraj ine. Eden glavnih proble­mov, s katerim se srecujejo vse uprt~ve zavarovanih obmocij je usmerjanje obiskovalcev, katere dele odpreti za javnost, katere pa pustiti nedotaknjene. Velik prob­lem še vedno ostajajo domacini na zavarovanih obmoc­ji b. Že res, da sije potrebno prizadevati za uresnici tev slogana "Parki za življenje", vendar to ni vedno mogoce. Vprašanja ostt~jajo povecini se vedno odprta, njihovo reševanje in nadaljevanje bo naloženo nam km prihodnji generaciji gozdarjev. 
Vsi naši gostje so bili preseneceni nad ohranjenostjo naših gozdov in kriljine nasploh, lepote Slovenije so jih ocarale in zagotovili so nam, da se bodo zagotovo še vrnili, saj konec koncev Evropa sploh ni tako velika, kot se zdi, mi pa smo jim morali obljubiti, da pridemo pogledat tudi k njim. 
Ob tej priložnosti bi se radi zahvalili vsem, ki so pomagali pri izvedbi naše delavnice: MinistrstvlJ za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano, Zavodu zagozdo­ve Slovenije in njihovim zaposlenim na obmocnih eno­tah Jesenice, Bled, Sežana in Kocevje za strokovni pro­gram in nastanitev v gozdarskih kocah, upravi Triglav­skega narodnega parka, Ministrstvu za znanost in teh­nologijo, zavodu Park Škocjanske j"me, GG Bled, Bf­oddelku za gozdarstvo in obnovljive gozdna vire za uporabo prostorov in njihovo moralno podporo, 

Mm•slr't"u za Solst\'IJ "' .Spf.lll ICI C CJ1(Hi lCI Sc·lskc Jn :.'>bS~Ji s ~c dc mvr.oS:i: J 11'1 ,.jih"vuu ~u:I IHJer" \ d<m •~ Rak. P(ldJci_IU z.x UICJOti\jc lru.dou•nrko·. Srud~tHS~• Qr~•· llll.A(>J• u"''t.:Jle' [j t~biJ..&fl•. l&H'O"Itln l( l T n~li•·· J~T A, d (t ftf v~ CtiUinT), ~~ ~ ~ \nJ(hlt l na•:•t 
(lrpf\1.7alfll')' <k l ~vn,cc oh kan( o klJub lfn!dn (• r1.;1 rom• ,,lclltraJ) ,,gora\'lpmo, d>t J' lr~t~I H':: no pm~J II IIJ ol 


Književnost 
(XXlobm l~ )l d4n.l \'lc.;tno (II I11UIIt~ 1n rud.tiJCV"11J. l.lb:· ltn~ PI b) ~;., •a \'t:(Ji po'-<~IUtOSI s, pf~cb"-etdJI n1k r~kuhe!e 
Z11l)r!)*t\'o ~tudent()\' gMdar"w' KatJa K on ec!l lk 

Hrva§kJ gozdarski blngr:Jfski leksikon 
Pri 7D~rc~;k , » loibi TUTI S 1 f KS!KA « U'fcin•' nadalJUJ< 11hi1AM]< rosemogo gotA:m4g> u:-okov• r>q;~ lkla ·rhnllb iu•u•>l• Lwlopun: ld:.uiJJif' {HrHikl gurdJflkl b•osr•:sk• l<l;.lu"l lddu l'f'·< anJiJt!. 1o1 Gutda.rs k t"r1~.< .. <:::;h,iku pr~d$ 1*v h c-r c ! c: jel.\ 1 Q9(•. jt sleJ du d1 uga koj i~a . ncdO\ rt•,\ JC •1~ hi wrli tretjil. zdi\) pu Jr! v pnpra••i cet rla izadfiJII) ..,,,j;g.., tega 1 ek:dkuna ('('lorno delo n• pn•ul'l!lhnro It: 7.1 hr.'3SkJ Il\ ~~r~1 ~M(iat~L:I j"II'(KIQI, Anlf'Ak rudi 11) t:lt'J\"~ff!-f.:O in7 .. 11\J ;hn t'rtd lWJ.f\0\'11\lJ.:l t;.•m·tn_d;(.p \ •'Oto~l · W.:.p (:udJI=t .,,07dAtU\'2 \' ktu 1~•1 MJ nAnu& mMge .JJO\·en.S:Ice i.uldcnsk.c rn lhKk"11t1C Studtr•l• (dtr kunirall. 
ma~1sm :-a l! IM doktomnhl "•il Gv.ld!J i t.~l (nkultcu \. Zagrebu, U!l l • r~o" l lc-111 f ~ l}3, u1 :,c · .. ot ~ II'Ok CO\'"OI:Jki n a(' alt ,. pOl<lJ.lJO<!c :.<~ lu\ cn.sl.c· gozl'!ur:.lv(J. )t:tiVJ ko1 I)Of,3m(Zn•kt. k u~ u tJc: poJ kot celt -skupil}( 
\ seh dD-''('t\S~ ''' dlrlc·mar;fo'. "-• bodu l~JCII ... cf!k.Jnem l~~ i•lo:onu.~ ,...ro~ d\OCS'IO n\(\J t.lOJkJ pec Il~ \SCI't Mtllhh dl{\lflmiPICt\.' (hr"\a~frth 10 dr ug1h. ~o·<"C monu d(lv.\t,<k1h-nnrodn•)~f l) v 1\hjlt rnen"' fl.hdnbut ( r0Yt1nrc:ke f:akuh t~ C •. 1 :OH))r( • 199!-1 ~. k1 prav l~ h)t oti (Ivl to,.·o;o pom,;mhno obl•muw. Odei i n rrc-dnoM 11C'I·,•tn· 
lk lh dirkm.antoV)C h•lurcdncga pomcl"a p11 t.nn''L'1JU lil 1117\'0.JU 'PO"l'JI'.C:JIII t 19-aS) OACll'ftalncp 110/.da.."\J\'1 ~111 pr.~wi gellCJJ\IJ~.Ifl ret•< ru "~fl podrutJth odunr "-l:'~tJfctnr~ ptOfe,o.J<'" '" ltl~._u,· ak t \ gut(brs.kth pollt1hh· "'d,r6IOIJC' GG OO Ui-~š•l•h OfJ<ctt.lvnd, ~IIIJ .. ~''nJako;, P~ ')t3\' ' l ' so lenl~ l,te sodt)hn, j.!C. ~IJ.n :.k• lnil llQ~ h 1 n pr<tb i p(\ fi ll~ t i Ih irajnosti, SCI'Ill ll\ 1\•"1~ 11 111 mhogo owncn lk<>{ll gMp.;;l ~ijtnJ ~ l &O?R~>; II ol oi\.1Qo;<) tlro\'('11\k(l g9z.:tarSIWt n.a f.n('dNU(odnl nn•!"l /H,..FRll 
\Q'~' 
\' oM.Un:l. abtc.'\"JU m oogm-arna ,·ctlaru dda P"f"T'' Lculkma. ~''"',.od, pror JJ lc•ip 1!1\kup' Cw1dJao:kc ra~ollcle ~ Z.ogr<'>u. Ic IC rvor1<1 v~IJu Ci lo lud• !\loven.s.ko go;,2dantv<J, d ~A l Je tHh.l ,.e~~HH j!l\'llt.' pohval:(nQ Podillke je lhUiJ IC' 111i.'k c'!nket. .:: nllt~ Le \ , Gt~ zd..t • ~ ~e ~nj i.inkc. m•krQl(lgo ... osebr.ih e\•idtrl(. 'k 'S -.•lp::ll', d!l 'Se illkClgltt n( ''l'hiUI. rre<f'-SCOl p.\. t1J k 
\ i.a\:Ooglll o;r (( samuCJrerno pred".! ilu PQ\ta \ r('t1t~l Lt.l\lliM:l).(' l::ffl \-ttm .:b bo., na r:~m mt'l\1 (\-~11r1 h ~n, . g.1hlrhtano h\-l_tenrc 1n dc ln 11v-..<enh go1d.:u~ k 1 h 
s.trolcnvnplkCY v zadnJem stoltc,u. k • ~o p.oleg n1110p1h d ru ~ tl! 1.11\luinih za g._,tdo\'C U' gozdarsl\'O 'ttlj ub zs hiC-\'"'111 1n nchvJI:-imm ~11.son1 :nah TC"lauvr"!o dobro olu\ln•li ~otJO \'c u ~da u,1t :1 ~ pul1odn,c ga:>t'TIK.IJC,. 1~01 ddu e._,,'Ope 
Ob tem 1t' 11tba posek! f)IJC•~uJt, da 1. felu 1499 $l:t•. t ~\(!'<'pomembno (50 • nblcrruco rud1 ~e go z· d.nskil ',,.o~o <l)f'>I\'O IM ~d u'1) 1 V(Illl J'' tlo 7:~m:;t J~ . dn se ga flll J)Q1
nhcn fl:l ~ tn rred<:MVI, ;, la~ li v CtS\11 0 P' \1· ~lOnl , Mr.r•).'t7ncm ?a gozdu ve 1n go1d1trsi\·O 
Zdr11 Jt \> l>fl j1ravt Se:· tcrn'B tu<lnpq knpga li!23 Leksokon• (1'-Z) 'b<en bo po pr., h eq<kJ!cah ZD• )<'tih nod pcuko•:"lovrn>llh dJp!o:nai\IOY \ >krb1, d1 se re\mtoo n••ox:.r r~ llpu\h pcwtmo ~c! k1 s-t' Jih O'()fdl.'t .. ~~( IIO~C:Ic ! JI pOrl\-Cd(l\ IHIJ31 d11 J.~tiJk-0 1 pV!.JO nt~ :tPQttl\j l ll n~ l f.)'o' tJ'-10fja teg<J PI ~~ ... cv)!,, r.o.,nno tud' 
z.a ~poro , 1l !l" lllO•ebitnih llpl•SIIh 1Z p n!J ~ ''jih tn~h bjig (A Pt. da \'• ICI pOJ.ll'o!\'ll• \ thdn.11 kfiJ•Q• GI eJe moub!IJ!f!il t'l~k1 1p~ P"samctmh ~OJif iJA n.-•.(IJ k·~ dng• (G·I:.I '"tr(! jo fl.p·, Tflldltftl ko l<llla ll!>ko oa•.Xue It P"'C \A·f) 1:11 tllvtt. ~·• J< p<-(1.& 
Dr. Alo iz C ""'''" 

Kadri in izobraževanje Vkljucenost revij v zbirko Science Citation Index in faktor vpliva revij ­
primer za podrocja gozdarstva 
Ameriški inštitut za znanstveno informiranje ISlje že v sedemdesetih letih razvil metodo za vrednotenje uspešnosti raziskovalnega dela, ki se je uveljavila tudi pri nas. Leta 1961 so zgradili zbirko SC[, ki je vkljucevala 613 revij, do danes pa se je precej razvila io je razdeUena v nebj multidisciplinamih zbirk, do­polnjena pa je še s specializiranimi zbirkami. Najpo­membnejše mnltidisciplin<lrne zbirke so Science Ci­tation Index, ki obsega 4.623 revij s podrocij naravo­slovja, teh ni ke, b iotehn i ke in medi ci ne; So cia 1 Sci­ences Jndex obsega vec kot l .400 revij s podrocij družboslovja, Arts & Humanities Citation Index vkljucuje dobrih 1.1 OO na podrocjih humanistike vo­dilnih svetovnih revij in CompuMath Cit:ation In­dex, ki pokriva 500 vodi ln ih svetovnih revij za pod­rocja racunalništva in maternatike. Od leta 1991 gradi ISI tudi pet specializiranih podatkovnih zbirk, ki so dostopne samo v racunalniški obliki. Te so: Biochem­istry and Biophysics Citation Index, Biotechnology Citation lodex, Chernisrry Citation Index, Materials Science Citation Index in Ncuro:.cience Citation In­dcx. 
Za analizo citiranja publikacij in za oceno odmev­nosti revij tudi v Sloveniji uporabljamo zgoraj omen­jene multidisciplinarne zbirke. Za naravoslovje in bio­tehniko ustreza zbirka SCL Dosegljiva je na kompakt­nih diskih in v tiskani verL'iji (ta zajema okrog 3.300 revij) in v online informacijskem sistemu, ki zajem::~ še dodatnih l.900 revij, vkljucenih predvsem zaradi potreb specializiranih zbirk fSI. 
Odmevnost revij v svetu in s tem verjetnost kvalitete objavljenih c Jankov izraža fak lor vpliva 1 F (lmpact Factor). "To je povprecna citiranost c]Clnkov v posa­mezni reviji, izracunana iz števila clankov in števila njihovih citiranj v revijah v Zlldnjih dveh letih." (ADAMIC 1997, s. 42). Vkljucenost revije v zbirko SCT prica o kvaliteti revije. Faktor vpliva paje upora­ben predvsem za klasificiranje revij, vkljucenih v SCL Vsako leto objavi ISJ pregled revij in njihovih faktorjev vpliva v publikaciji S Cl Journal Ciration Repo1t (JCR). Ta vkljucuje tudi tako imenovane le-citirane (cited only) revije, ki jih ser ne pokriva. Zanje ne velja_io tako strogi kriteriji za vkljucevanje, vkljucene prl so v zbirki Currelll Contents, namenjeni sprotnemu spremljanju literature. Doseg lj iva je elektronsko ali kot publikacija. Tudi to gradi !SI z enako skrbnostjo kot SCI. Kljub temu, da Current Contents vkljucuje le­citirane revije, je teh vec kot v zbirki SCL zaradi podobnih kriterijev pri izboru revij paje vredno, da se kot posebno kategorijo upošteva tudi te revije. 
Za raziskovalce gozdarstva naroc<1mo poizvedbe po zbirki SCI na Centralni tehniški knjižnici v Ljubljani, kjer izvajajo poizvedbo na kompaktnem disku in jo dopolnijo z zadetki poizvedbe, opravljene online. V prihodnosti bomo z dostopom do strežnikov 
Pregledn ica i: V zbirko SCl vkljucene reviJe s podrocij goz­darstv:~ in nj ih o\' faklor vpliva (JF) za leto 1996. ve/javen v lel li 
1998 in deino v 1999 
N;tslov revije  Faktor vpliva (IF)  
l. Tree Physiology  /.740  
2. Agriculfural and Forest Mereorology  t,670  
3. Joumal ~f Vegetation Science  1.485  
4. Trees -Strucmre and Fzmclion  0.936  
5. Canadlan Jouma/ oj Forest Research  0,884  
6. Holzforschung  0.831  
7, Wood Science and Technology  0,741  
8. ForeSt Ecology and Management  0,701  
9. Scmulinavian Joumal of Forest Research  0,616  
10. Forest Science  0,608  
IJ . Vegetat"io  0,601  
12. Forestry  0,571  
13. Annales des Scieoces Forestieres  0,556  
14. European Joumal of Forest PClfhoiogy  0,53S  
15. Jmmwl ol Foresoy  0,508  
16. Silvae Generic:a  0.491  
17. Natural Areas Journal  0.486  
18. Wood Sci~nce  0,456  
19. lawa Jeumal  0.409  
20. Bio)llass & Bioenergy  0.390  
21. F.oresJ Products Journal  0.387  
n. Agroforestry Systems  0,345  
2J. Allgemeine Fm:.N-und Jtlgdz_eillwg  0.314  
24. International Journal ofWildland Fire  0,277  
25. For-estry CJ1ronide  0.239  
26. Forstwisseoscluifilichf$ Clntralblall  0,200  
27. Al Ap_plicatrons  0,189  
28.11lahee  0,038  

Kadri in iz<.)l>raževc.ulje 
infonnacijskih virov na CTK in NUK lllhko poizvedbe na kompaktnih diskih opravljali snmi . 
Velik problem pri vkljucevanju revij v zbirko ser pomeni neenakovrcdna z?ostopanost vseh znanstvenih ved in disciplin znotraj omenjenih podrocij, ki jih zbirka pokriva . Vsebinska podrocja so dolocena v ser JCR . Tt1 problem rešuje Ministrstvo zn znanost in teh­nologijo z uvedbo mediane vrednosti (X) za revije znotraj istega vsebinskega podrocjCI. Objavo v reviji s faktorjem vpliva pod vrednostjo X vrednoti pravilnik MZT s 5. tockami, objavo v reviji s faktorjem vpliva nad vrednostjo X pa z 8. tockami. (PRAVILNIK o uporabi ... , 1994). 
V n<ldllljevanju prispevka so prikazane vrednosti fakto1ja vpliva za revije, vkljllcene v zbirko SCl v sklopu vsebinskega podrocj3 gozdarstvo (preglednicn 
l) in vrednosti faktorja vpi iv(l za revije, dosegljive v Gozdarski knjižnici (preglednica 2). V preglednici l so revije, ki so dosegljive tudi v Gozdarski knjižnici, nlltiskane ležece . 
V preglednicah navedene vrednosti so veljavne Zil leto 1998 in 1999 oz. do izdaje novih. Za vecino revij opažamo povecanje vrednosti fak­rorjll vpliva v primerjavi s prej veljavnimi vrednostmi. 
VIRI 
ADAMIC. Š., 1997. Ciriranosrpublibcij in faktor vpliva revij.­
Raziskovalcc 27, l-2, s. 42-43. BRADAC", J.l STOPAR. K., 1997. Vrednotenje kakovosti znan­sr ven ih in strokovnih revij . Analiza citiranja-Science Ci­tarion Index (SCI).-Sodobno kmcrijstvo 30, 6, s. 284-287. 
Pregkd11icil 2: Revije, noseglj ive v Gozdilrski knjižn1c 1, v k lj u­cene v zbirko S Cl . in njihov faktor vplh·<! ( lf) za kro 1996. ve lj<l\"110 ~· )eltl j l)l)l< 
Naslov revije  Faktor vpliva (IF}  
l. Agricultural Engineering  0,077  
2. AMBIO  1,492  
3. Anzeiger ffir Schadlingskunde  0,182  
4. Cnnadian Joumal of Botany  0,773  
5, Conservation Biology  2,189  
6, Eeology  3,438  
7. Ecolqgical Applications  2.378  
8. Forest Ecology and Management  0,701  
9. Journal of Ecology  3,040  
l O, Joumal of Wil dli fe Management  1.075  
11. Wildlife Mqnographli  2,000  
12. Landscape Ecology  1,648  
l). Molecular Ecology  2,799  
l4. New Scientist  0,496  
15 . S.cienrific American  1,609  
16. New Phytologist  2,208  
17. Zeitscbrift fii~ Jagdwisst<nschaft  0,361  

SCI Journal Citntion Rc::ports. Key Figurcs from the journal fllnkings. 1995. PhyJ:.drlphia, IS!. 
Pr11vilnik o ttpornbi kvt~ntitativnih kriterijev za razvršc11nje v znanstvene, ~trokovno-r~zisk ovn Inc in razvojne na zi ve.­Uradni lisi RS ~t. 75-4280/1994. 
Mog. Teja Koler-Povh 





Zanimivosti 

Medved na Bovškem 
Populacija rj<weg~ medveda v Sloveniji velja za najzahodnejšo stobil no populacijo te divjadi v Evropi. Ohranila se je predvsem zaradi ustrezne zašcite v pre­reki osti in razmeroma neokrnjenega okolja. Posamezni medvedi se iz razlicnih bioloških razlogov selijo iz osrednjega življenjskega. prostora nn Kocevskem in Notranjskem na druga obmocja Slovenije, zlasti proti severu in ~everozahodu v Alpe. Tako je na sta la tudi mikropop\llacija medvedov v Zgornjem Posocju. V Avstriji in Traliji upajo. da se bodo medvedje iz Slo­ven ije razširi li wdi k nj im; ob financni podpori Av st rije in Nemcije poteka v Sloveniji že od leta 1993 projekt z naslovom Ekologija in varstvo rjavega med11edo F Sloven !ji. Na videz se zdi, da medvedje in ljudje živijo pri nas v nespornem sožitju. VendCir še zda lec ni tako; zlasti na podrocjih, kjer so se medvedje ponovno na­selili, imajo prebivalci z t~imi hude nevšecnosti. 
Tako kot drugje v Alpah naj bi tudi na Bovškem medved stalno živel še pred dobrimi 1 OO leti> kasneje pa naj bi bil iztrebljen oziroma izrinjen Zflr?.di živi­noreje. Živinorejci (pastirji) in medvedi so pllc stalni in nepo mi rij ivi nasprotni ki 1 Nekako do sedcmdese tih !er tega stoletja seje vcasih sicer priklatil kakšen med­ved tudi na Bovško, vendar so bila srecanja z njim silno redka. ZadrJih 20 let, se posebej v tem desetletju, pa je njegova prisotnost vse vecja; vse pogosteje se dogaja, da posamezni medvedi na Bovškem prezimijo, opažene so bile celo medvedke z mladici (Marence 1998). 

Slika 1 : Medved JC na ograjenem pašn 1ku v Lczsoci v noci s 5. na 6. julij 1998 raz1rgal tri ovce, na sliki so ostanki ene od (Xlkoncanih zi vali. Od aprila do zacetka julija so medvedi na Bovškem raztrgal! že 42 glav drobnice (Fo1o: l. Mlekuž). 
Vzporedno s povecano prisotnostjo medveda so se po­vecale tudi nevšecnosti, ki jih povzroca domacemu pre bi val st vu -obnovi la so se stara, ne pom irljivo na­sprotja med živinorejci in medvedi. Do leto~nje po­m 1 adi je bi la škoda, ki jo je na credah drobni ce obcasno po vz roci 1 111edved, še v nekih znosn ih mejah -obicaj no je šlo za 1 O do 20 raztrgC~nih in izgubljenih ovc. Letos pa se je zgodilo tisto, kar je bi lo glede na vse vecjo prisornost medveda pravzaprav za pricakovati: v dobrih dveh mesecih so medvedje na Bovškem raztrgali 38 ovc in 2 kazi ter poškodova 1 i 2 ovc i. Vsa ta drobni ca se je pasla na primerno ograjenih pašnikih v neposredni bližini naselij. Najbolj prizadeti ovcalji so bili celo ob polovico svoje crede. Ministrstvo z<.~ kmetijstvo, goz­dnrstvo in prehrano je sicer dovoljlo odsrrel 2 med­vedov ( 1 od obeh je bil že uplenjen), vendar prizadeti ovcarji dvomijo, da bo zarndi tega škoda v bodoce m"njša. Ceprav bodo za ra:mg<me in izgubljene živ<1l i dobili odškodnino, vsi po vrsti poudarjajo. da drobnice ne mislijo rediti Z<l medveda. 
Ne SCinlO ovctuji, tudi drugi prebivalci in turisti so letos doživeli vrsto bolj ali m<~nj neprijetnih srecanj z medvedi. Opazili so jih v neposredni bližini 1\aselij, ob turisticnih poteh in celo v reki Soci. 
Dejstvo je, da je medved na Bovškem že stalno prisoten , cepr<~v zanj skromne življenjske razmere v Alpah niso ugodne. Zato je razumljivo, da si hrano išce na pašnikih, v bližini naselij, na odlagališcih odpadkov in se ne boji cloveka, Kakršnokoli sožitje (sobivanje) domacinov in medveda na Bovškem je malo vetjetno, pa naj si ga lovci, gozdatji, naravovarstveniki ali Evropa šc tako želijo; ce se odlocimo za medveda, moramo racunati s stalnimi in nepomirljivjmi konflikti z domacini. Živinoreja v Alpah in medved ne gresta skupaj! V bližnji prihodnosti tako lahko pricakujemo vsaj enako. ce ne še vecjo škodo, ki jo bo na drobnici povzrocal medved, s tem v zvezi pa tudi vse bolj žolcne reakcije ovcatjev ter ostalih domacinov. Tistim goz­darjent in lovcern, ki se v Zgornjem Posocju ukvarjajo z lovstvom in še posebej z 111edvedom, se gotovo obe­tajo pestri casi. 
Iztok Mlekuž 


Predstavljajo se 
Motorne verižne žage STIHL tudi med slovenskimi gozdnimi delavci 
ponovno na "pohodu''! 
Zakaj šele zdaj? In ponovno? Zato, ker s svojimi profesionalnimi žagami, zlasti s tipoma 044 in046 STIHL, dosega podobne ergonomske rezultate, kor so jih v dolocenem preteklem obdobju dosega le nekatere "švedske'' motome žage. Današnja svetovna konkuren­ca ne dovoli vec zaostajanja (v ergonomskih pomanj­kljivostih) glede varnosti in zascite. pa tudi vrhunskih ucinkov pri delu v profesionalni sferi gozdarstva. 
V preteklih letih se je z vprašanji uvajanja motornih verižnih žag znanstveno ukvatjal gozdarski oddelek Biotehnicne fakultete v Ljubljani. V Ljubljani je tudi delovala Komisija za gozdno mehanizacijo pri Sploš­nem zdmženju gozdarstva Slovenije, kjer so se rezultati preizkusov teh strojev v gozdarstvu verificirali in so se taki stroji uvajali, 
To je bi! razlog. da so prodrle v slovenski gozd za Stih tom ·'švedske" žage in "švedske" delovne tehnike, saj je Stih! po letu 1992 malo ''z<tspal'', vsaj kar je bi! o povezano s takratnimi ergonomskimi novitetami in rehnologijo dela z motornimi verižnimi žagami, 
Danes je Stih!, to sve!ovno podjetje, zopet v ''sedlu". Že dvakrat ima svetovnegrt prvaka na tekmovanju goz­dnih delavcev. Ob tem je treba povedati, da imajo te­k.Jnovalci na svetovn)h tekmovanj ih pravico sami odlo­cati, s katero žago bodo tekmovali. Torej drugace, kot je bilo letos pri nas v Sloveniji, kjer je vsem tekmo­valcem žago (konkurencno) dolocili organizator, k<:l r se v bodoce najbrž ne bo vec obneslo. 
Žage STIH L Contra iz leta ! 952 že zdavnDj ni vec. Takratni odnos med težo Ž<ige in mocjo 2.77 kg/1 kW je dalec presežen. Danes nudi Stih] pri žagi Stih! 044 za profesionalce že razmerje teže in moci 1 ,55kg/l kW (5,9/3 ,8 kW) oziroma pri profesionalni žagi Stih! 046 
l ,58kg/l kW (6,5kg/4, 1 kW)_ 
Ob nllvedenem nudita ti dve žagi šc: -avtomatsko zavoro Stihi-Quickstop, -protivibracijski sistem s štirimi obmocji dušenja tre­
sljajev in ucinkovit izpušni dušilec, -nov sistem mazanja Sri hi Ema tie, kjer je tudi do 50 
% prihranka olja, -enostavno, stransko napenjanje verige, -Sriht kompenzator podaljšuje cas, ko je treba cistiti 
zracni filter, -dekompresijski ventil Stih\ Elasto STAR za lažje zaganjanje motonte žnge, -model 046 C je opremljen tudi s karalizatoJjem iz­pušnih plinov. 
Zavod za gozdove Slovenije-Oddelek za tehnologijo dela in gozdne prometnice (vodja g. Jurij Beguš, dipl. ing. gozd.) se je letos odlocil seznaniti svoje gozdarske stro­kovnjake iz vseh enot, na kolegiju in tudi na Gozdarsko kmetijskem sejmu v Kranju z novimi proizvodi Stih la, ki ima v Sloveniji podjetje Unicommerce, d.o.o, Ljubljana, Celovška 4 7, ki z veseljem posreduje vse tehnicne in komercialne podatke o 93 proizvodih podjetja Stih!, od katerih je 53 po Zakouu o varscvu pri delu tudi v Sloveniji (cesar mnogi nimajo)! 
Program podjetja Stih] je širok in obsega proizvod­njo motornih verižnih žag za kmete in profesionalce, motorne škropi!nice, elektricne žage, motorne rezat­nike betona, vrtalne naprave za sadno drevje, šbrje in reza!nike za živo mejo, motorne kose in obrezo\ial­nike ter cisti lce, pihalnike in razprševalnike, sesalnike in aparate za cišcenje prostorov z mrzlo in toplo vodo. 
Stihl želi v Sloveniji preko Unicommerca, d.o.o., Ljubljana ponovno vzpostaviti poslovno sodelova11je z gozd~rstvom Slovenije -danes tudi z izvajalskimi gozdarskimi podjetji. Za svoje stroje bo še razširil mrežo servisov pa tudi prodajnih mest za oskrbo kllletov, gozdarjev, komllnalcev. ribiških in lovskih družin, vrtnarjev itd. Ceprav ima Unicommerce že danes v Sloveniji 27 pogodbenih trgovcev in 20 pogodbenih servisov. 
Cene strojev so enake za vso Slovenijo. Pod rocnim trgovcem odswpa Unicommerce, d.o.o., Ljubljana pro­dajne rabate po lestvici uspešnosti. Cene servi~nih uslug v garancijskem roku so s servisi pogodbeno usklajene. Oskrba z rezervnimi deli je racunalniško vodena, enako kot celotno poslovanje firme. Stroški komercialnih informacij kupcev nosi posrednik, pogod­beni trgovci in servisi pa se morajo kupcem rribližati skoraj pred njihova vrata! 
Stroji Stih! niso najcenejši na tržišcu, zato pa fmni Stih! in Unicommerce, d.o.o, Ljubljana zagotavljata vrhunsko kvalitero svojih strojev in hitro servisiranje ter oskrbo z rezervnimi deli preko 2 7 pooblašcenih trgovcev in 20 servisov. 
Veljalo bi, da se gozda1ji potmdijo tudi preveriti na vseh svojjih strokovnih nivojih in v operativi, ali vse to drži. 
Drago Pogorevc 

Trg gozdnih lesnih proizvodov 

Cene no,olelnib smrek in drugih okrasnih novoletnih dreves 
~fl -.e bh:.IJO bo'ttno flf'\"tllclns pt1-2r.tkt. 1o'kr:u ne obj3VIJomo cen ~{)7J nih lnn1h proJZYodo\' ICm\·". 'C{tl~ rwwnl('rn.t, StnJd. '" drug1h oirasnth ..!J~\'CS ZJr~1ti škOOt>. l:i j('l \Sako l~tn ,~redijo lj·.1d;e z nek(\(llf(ill~""'"" P""ela m .Wth )lttrck. Ul dru~th ~~bHt\' ~Inu )(' vcilo{•li, da obj3\'lnl(l 1~ c .. ·nc "' 1ako <'lK~~onmo -,,a rn..~~~l'.cr "•nt-ck P'' n.1Lurv oL:r&~ncra d.-c,~n, k' p3 IC 1<~11~ .:~ h:..' al• \'ehlt prt:,.pe .. fk 1..a o1mli\Jtf1Jt' ~<17dO"\ 
Ob 'el pn..,,,,.r.q-t l)ltJa"IJ<m1U IV(h upo,\nda tn p11p(u uo!ela ZA·. o:.<JB ;;;; g_Qrd~'e Sl\1\'('lllJ~ tl.G\J ki 11h j, pnpt>Vtl lDitt b Lb 
·p,, t.&kunu u •o:;tt>l'th 11 r 1 RS~~ \Il/~ ,'iJ hhko t~~r,,,l.,, gozdo\• '" Il.\ 3Jill-ska J.1()1,1JelJ~ pod<XY,·aJn -.-.kf3~ 
•ff(\(\.11/ s••l~t\ le"" p\KJI»Ifi IZdJt1c .. 'XJIOChc.t 17 cl( n 70l~nfl-o S07..dQ\ Ih' V$3 olera$fl.-dre\~. rud• ~~~ ~. \~l f'"dohl,ttn.a f'U 11:\n\(' a\llltjJQo\'l~ltllh hJrt'"o'C'S111C(: ln rhli~hnr-). mor,)Jn hth J'H flfC:VO/lJ Ul prodaJ' OZ~tna; ('lnmM '" vulrttm 1'1\CtiU 7fiS )t lll""t'll)t lil t\lnJ((\>Of'IJt' okrun1n l'ttt-Ve~ t klnt<"•""~ ~OQS h1 07..n.\Ln 17\Notp fnl'tlr.l\ ,:mp'ld,.I\LCpl t'ohmcY.'pt ( 1 )( tlc-n. 111:111 1'\rh.l;i\ t l. 71\L:'It\111 U J(t'ZiJoVdll rndchl flll t1bt"lf.''Cnlt, t'DN.ah P~ 1.1. •11MtC"\'Jnjc okt~t\nth tllcvc~ purlr.-kiJ.:nth" jtn7da • ..,-. lahl:n t7d.lln( Ic s~up;JJZ OOIOCbo Pn c:nnsran:u 11 ru~J.&IIIMI'UJP '"'' fikr.t(n .. chc\ C'-1 \'tdlh\ U7nJtcna' l'"lombo. ( II..•J ..n• dt(\(\.,f <,.( ·'~r..tb'}\• ~ ~~bo....,u WKJC no~ hnuon\~14..-t"!lill H/ll,•tr\1 \' Jrc\\!1111~1 l#tudapslct okn ~t.nth drt\ttt mnnt4' lntch U'd31l< ndW~ :.h po)(•\l.tlv.t14 w dtc\C:\IJ)I'H.lnhlJeu• ua •u•T'Icns~ lh rD\'Jiluch lt.1 ,111 •.td.t p1&\'!lllllh fustu oseba. kt n.uncnUn '"f'PJJ ,..-n~<Ul!O 
drc'Jt' O t/J:uuh plt~wb.:~l'. \04-ltiO C\.'Jdcm:C" nt~ ktiJC•·•~t C'l"011 ll\'Joli~\;JI podJC'tJ.t ,.,. drcvun.a;.oJ.rlfO'TU<XU.I ~l t1:.•utus~"' \ t~J III JU ~,,)...,n u a Jlf'vc:.i. J<>~iJv p1llt"~ nlll:W"'I•OI!u• (not lGS,~,-\JJ.d< :As-:p,e-tn '.PI'f''\\, Krafc'\u t't'L\I ~hOdl.' t\4 ~lllJC''II..: Ub•e•Jflt ~~~~ltllt, dflJI( 1\attnc lih\'('~( t i(' ll~l'ltL.~ S(•.ldQ\ O ltJijl c<'lc~b ili "J..."vnb Jt~·•t'" 1•)1f.I IJI.J'•d~l 1 t',1 t'!'l 1/..dliJI•\iffl"Jo\ 11\ltJI('~'l: 7.11-i(thWIII tb l)odt!IJt~tftlltt go)76to\ 1ft ITVIJA <hpndj('fJI pndo'lt\ •l" r.J,.rt~n:\ dr~\ \!~i pn l'ttnCt!\'h "•<It "' \'.\1 f'I\'J IB1JtO\ 'i\ (IUJnlh ltclntl.:nnltn '"' •J,l.klun p.'1t.1jCttnn ru. MnH.~ cirt\'C(I\ f'l'lttlnht\'.1 JO t\1 fi C\tt.:nh J'W'Itl diiJI\n\'ndJ ln pre~ l. Ah OUAhh lnfr.t,lntl1Urnlh ohtdlo'\\. l!."t JU 1.t,.C.U!Ot.! lfl ptwrhnah 
[~ !.'lth Oft1-0tGn0111 tn red k OS. It 1ellr..C' 1\e f}lldOhl\11111141 111 ill !'lunli!I(\C\31 {lU t< /~llCU \ne& ll't tc 01'1'-»!11C'­0/11011111 p11t10bl\'.!ln)c liSt" OkiAQIO tllf!\'0 hlllJ\.IHJeJ.'aniC' 
7. V~<:b ltll) lldlfJIIOJIJ IM obh'J<O plt>tnh 10 Ub\.C~t'1H f:'f\11111 pohC:If'C c.nn\ltil \IUtbl. tri:n.J an fl.'l.dln~l 
"'~pe~'"''" V J'I ( ~I::Jm ... , .o ok' '' lht "''1c nclo • .llC'111\ ~~ttudm~O\ """'vl(t.,,~ d'C'<'l • 
\'.: llwt-1  Sontl\l;ul t'IUt:~.!'  '~li•tlol •111  ••  {,.,' r:\.  '·' ' '·'"  
fcml lt(l-lUU lil() 11~  Uuhnu~ot"'4Mfl 1 '100  1't'\CU"' 1 ~tT~ . .lil  1'  "'""''Ilo !.SOO \OO  ,.  """'' ; : J.lOO •ooo  '''''·"' "'" ltJO.IU I!~UO  ,, '·'""''"' llOO 1 )OO  
·2~ 1~0  1100  1 oso  1 000  s !OO  l$o)I"S  14 10  
·~·!OU  HOO  1 llO  .  .,)~!CO  1 j9j)  
Jj)t).ljO  liO  

'"Vit <Uit ~flt h'1 rt nt Ul \~ljli!U,ttJO ~IJU ib\d .. • Sm;ele "';) k uu~rvm.m1• ,.,. J::•nltJ ..t• P<t\'fll'\"c••~· an,· u f\(l\'(•!<"nt .. ,..,~r \ IW~·~''" at ...... \.h1 .. ,.1 .. J .\\)'III)..J o.~ . ,,,..; .,., 
( ·cnt l'!tWnlar.tb t~nrd: h(d, lil,....~ fl~Jnllll ru \CCUh rrtr.lt.Jl'l \C')C'IIk" d."H.II \ ''Jf UJ \1 \CdN'I nhhl.UJCI,, ruCa s,kcR na ucnutno fkWpn\<,"'r'tJf tn po.n~ TtJ.:o ~ t11b1o.:rnc na 3l.a\nt llubiJ.I".d·• tr1.n.ct1ud•ta ~ 0-.. viSJe: L01 j1h na' -aJamo \ trJ rulY.1L1 Vlodskor momDO bm pn ruLupu ftDhlt<tr.lh .,mrd ru lrtn~uh PQ.'<H"' na plomb<:· ZGS. sat klJub ''1'ioi..~lt:1 k..l.m.tlll K ••«<no ~•JO Ukl1 s.mrdt ~er ptotnb Kl1ub tcm1 , tiA .mu ~mreko ~up 1h.n.nr tahL o•~tu1~1 'hnWlhl O~lJ411Y,: ~u .tal..e\Jitalo \.1/t'n te )tt'UCA• '111n•tt'Cif1,hc. 





Kazalo letnika 

Vsebina 56. letnika Gozdarskega vestnika 
l. Gozdnogospodal'sko nacrtovanjej krajinska ekologija Gozcinogospodt~rsko nacrtovanje v Zilvodu za gozdove Slovenije-v luci novosti Pr<1vilnib o gozdnogospodarskih in gozdnogojitvenih nacrtih . Živan Veselic; ........................... .................................................... 12 Pomen gozdnih ostankov v agrarni krajini na primeru revirjD Polllnn, Dejan Hon·ot, Jone:;, Pirnat ........... ................. 6 7 An11lizi"\ strukturnih sprememb kultumc krajine na primeru katastrske obcine Slavina, Janko Bo.~UanciL\ Janez Z4ron ..... 211 Krajinski park Zgornja Jdrijca, Joze Kovac ............................................................................................................ 304 Biotska raznolikns1 kmetijske kr<~jine v k o. Ko7an:l v Goriških Brdih (211hodna SloveniJa), JtJže Papei, lgN DakskfJble1; Mirko Pen.J.~ek. Vr.~jko Cemigoj .............. ............ .................. .. ................................................ 3 15 
2. Gojenje gozdov, gozdna ekologija, drev~snicarstvo, genetika, varsh·o gozdO\' Gojenje gozdov na b.vodu za gozdove Slovenije in izvaj?.ttje gojitvenih del \" zadn.iih letih, Zoran Grecs .................... 25 Povzetki referatov s posvctov<mja "'SonMllvno gospodarjenje 1n rab:~ gozdov-obnovl.iivega naravnega bogastv?.-v novih razmernh'·, Jani Bele, Snso 2itJJik, Jane: -Tomaž Krmelj. Hojkn Kroiglm; Roherl Robek, Boš~j(m Ko.~il: Mmjrm Lipog/m:šek, Jun) Beguš. i\4oteja Gjnek. Ro"Zahjn Cigl(l}: Melanija Le.šnjLJ.k. Anion J>laninS·ek. Bojm1 Rode. DuJ.o11 Jurc. Jo.i:/ Jakša, Nel'enkn Bogat(lj. Mila11 HoL;et•aJ; h1ok Winkh1~ Mm·Uan Kolm; Eva (ec. Tone Le.wik. Ervin Ku hm: Primož lle.fic. Fmnc Ferlin. Franc Perko.................. ................................................... .. ... 34 Slališca in ugotovitve s posvetovat~?. •·sonaravno gospodarJenje in raba gozdov-obnovUivega naravnega bogastva-v novihri1zmcrah", ki ga je organ1zir<:~la Zveza gozdarskih dmšrev Slovenije 6. novembra 1997, hanc Perl,o. Bo.~Jjcm Ko.fir, Jurij Begllš, Jo.~/ Jok.lr1. Ignacij Pišlar ...... ........... ......... . ............ ........... .. .............. .. ... 45 Uspešnost novega si srema sonaravnega gospodatjenja z gozdovi v Sloveniji, Fmnc Fali11 .......................................... 81 Les11rji-spomladanski tchni~ni škodljivci lesa, Frand Furfa11 ............................................................................... 107 Breze v okolju gozdov smreke in jelke v snežniskern pogorju, 2ivko K osir ............................. . ................... 13 J Nekatere vrste iz družine Križnic (Brassicaccae) in njihov indikator~ki pomen. Lado Kutnm; Lodo Eleršek ............. 149 Nova spoznanja o rastlinstvu in rastju Kocevske, Marko Accello ................ ......... .............................. . ............ 1.57 Škod<! ;macli potresa 12. 4. l998 v gozdovih na Bov~kem, Iztok .Mfekni ................................................................... 2JJ Ucinki šibkega sinusnega magnetnega polja ni"\ kalitev smreke v stresnih rozmerah, Romana RužiL' ............. 251 Razširjenost in rast ne zna<:i lnosti brcka (Sorbus torm1n:11is Cr<lntz) v Slm•eni_ii. Mariju11 KtJtar ................. ............... 258 RllZŠitjenost i11 znacilnosti terebintil ( Pistaciil terehinrhus L) v Sloveniji. Robert Bm:; ............................................... 346 Tor o lov škrlup v L_iublj ~tni, D11.~0J1 Jurc. Mojo Jurc .. .. ... .. .. .. .. .. .... .. . .. .. ... .... .. .. .. . . .... ... .. . .. .. . .. .. .. ... .. .. . .. .. ... .. . 36 8 ZgraJba bukovega go:zda ob gozdni me.ii na Snežniku, Nike Pogahn'k. Mtlljoi J>ro\l'll .... ............................. .. .... 443 
J. Pridobivanje lesll, mehanizacija, ergonomija, izra ba lesa. odpirnnje go2dO\' Vplivi pridobivanja lesa na sestoj in gozdna tla, Boštjo11 Kn.'tir ........................................................ .. ........................ 59 Še enkr<Jt: Z zamudo, ra vendilr-novt slovenski standard z.n hlode, M01jan Lipoglav.~ek ......................................... 229 Nezgode iJl tve~at~e pri poklicnem in nepoklicnem delu v gozdu, A;Jirko .. \.fedved ............. ...... ............................. 3 79 V(lrnOsl pri delu v avstrijskem gozdarstvu, Heinrich Stadlmn1111 ............... ............................................................. 390 Lymska borclloza, Fmnc Strle. ........... . .................. .. .............................. .. ........................................... 403 Možnosti zn boljse zagotavljanJe varnosti pri delu v gozd<~rstvu (v obdobju spreminjanja gospodarskega sistema), Marjtm Lipoglavšek......... .. ............................................................................................................ 413 Varnost de ln v državnih gozdov Jh Slovenije, Ptde Kv mer ................... ........................................................ ., ......... ". 416 Zagotavljanje ,·arstva pri delu pri manjših pravnih osebah, ki izvajajo proizvodna dela v gozd<:~rstvu, Bogdan Plesni/ar .... 420 Organizi1anosr varstva pri delu na Zavodu za gozdove Slovenije, Ja11e2 Slm'ec ..... .,................. .. ................. 423 Evidentiranje nezgod pri delu v slovenskih zasebnih gozdovih, A11drC'j Kotnik. ,i,Jfirko AINh·ed . ............................... 426 Iskanje prakticnih pmvll ravn<:~nja pri trajnostnem ekolo~ko-ekonomskcm gospodm"jcnju z gozdom. Bn.\tjan Kosil ... 460 
4. Ekonomika gozdarstva, o1-g:mizacija, politika, zgodovina gozdarstv::~ Gospodarnost gospodarjenja z gozdovi v novih družbelllh in gospodarskih razmerah, l::iok Winkle1; .!ur:) Marence ...... 3 Zagotavljanje gozdne reprodukcije. bok WinkJe,: Darij Krajcic ............................................................................... 18 Zadružništvo v gozd:mt\'U, Joie Jemmel ...... .......................... .. ...... .. ............ .. ............ ................................. 30 Organiziranos! slovenskega gozdaJ"stva po letu 1993, Mi(jll Cimperšek ..... .. ...... .. ................ .. ............... ~ .... .. ...... .......... 48 Evro;.>ska unij Cl i~cc skupno gozd?.rsko strategiJo, Nike Powu31!ik.. ............... .. .. ......................... .. ..................... ........... 51 Nekalere znacilnosti gozdov in gozdarstva v Evropski unij1, .Vike Pogac11ik .. ....................................... .. ..................... 97 lnrrinsicna \'rednost in vrednotenje gozda. }.t{ilan Šinko ................................. .... ....................................................... 223 Mnenja slovenske javnosti o gozdovih, Brinu Mnln{/}; Milem Sinko .................................................................. ........ 270 Veljavni predpisi Republike Slovenije na podrocju gozdMstva, Nike PogOL~nik ........................................................... JOJ 
Kazalo letr1ika 

Reševanje delovne in zaposlitvene problem<ltike invalidnih delavcev v gozdarstvu. Cvero Uršh:. Andreja Farur-Videtic..... . ................................................................................................................................................. 396 Posebnosti pri prometu 2 gozdovi, Janko BošJjancic ........... ........... .. . .. ................................................................... 479 
5. Gozdarstvo v casu in prostoru Xl. Sverovni gozdarskt kongres v Antaliji (Turcija), 13. -23. oktobra 1997. timn Veselic ............ .. .. ...... .................. 53 Porocilo o enodnevni ekskurziji na avstJijsko Štajersko 7. 1 O. 1997, Zoran Belec ........................................................ 120 Gozdno delo v HimC~Iaji, Mcnjon Lipoglavšek ... ............................................................... .. ........................... .. ........... 168 Ptsmo poglavarja Sea11la in okoljska etika, Milan Smko ............. ................................................. . . ........................ 170 Obisk prof. dr. N. Magana v Sloveniji, Maja Jurc..................................................................... . ....................... 234 Nacrt deže!noknežjih gozdov na Goriškem in Gradišcanskem, Edo Kozomg. Matf'j VI/ga ........................................ 291 Lubim S(ovtncom. kteri gozde posedujejo, na znanje in poduk dajemo, Tomaz Kotar . .............................................. 295 Strokovno posvetovanje Protipožarna in integralna zašcita gozdov na obmocju Gozdne uprave Senj, 14.-16. maj2 1998, Maja Jwc Polona Kalan, Dul(m Jurc, Miran Cas ............................................... ................. .. ..... 297 Sedanjost in prihodnost vegetacijske znanosti-41. simpozij lAV S v Uppsali na Svedskem, Lado Kumar ................. 358 Varnost pri delu na sejlllu lnterforsr 98 -Munchen, Mmjan Lipoglavšek ...... .............................................................. 429 Raziskave mikorize v svetu, ICOM2-Drugi mednarodni kongres o mikonzi, ki je bi! v Uppsali na Švedskem v juliju 1998, HoJ ka Krmgher ........... . ................................. .......................................... . ......................... 431 Vlisi s posveta "Krušne hory 1997 workshop", Franc Batic ..................................................................................... , ... 468 GozdnD tehnika se pripravlja na IUFRO kongres, Mmjon Lipogla~;:(ek ....................................................................... 474 Mednarodni sejem lesarstva v Celovcu, Jaka Klun. Mirko Medved, Robert Rohek ...................................................... 4 76 Obisk južnotirolskih hudoumicarjev, Branko Štampar ................................................................................................. 478 
6. Kadri in izobraževanje, in memoriam 
XIX. Gozdarski študijski dnevi "GORSKI GOZD'' ........................................................................................................ 58 Gozdarski vestnik med študenti -da ali ne, Kmja Kanecnik. Andrej Križ. .. .......................... .. ....................... .. ....... 60 Tecajna dejavnosr n.a gozdarski šoli v Postojni, M{J)jon Vodnu. Pavel Vrlo\•ec .................................... ......................... 11 O Alpska konvencija, Fmnc Perko .......... .................................................................................................. .................. 1 18 Vinko Nic ( 1928 -1998). Joze Ajdic ......................... .................................................................................................. 124 XL Ob tragicni nesreci prijateljev, kolegov iz Gozdarskega inštituta Jastrebarsko. Primož Simonic. Hoj ko Kraigher ......... 125 Petindvajset let študija kraj inske arhitekture na Biotehni~ki fakulreri, JaJJez Pogacnik ................................................ 184 Ob petdesetletnici srednjega gozdarskega šolstva na Slovenskem, Pavel Vrrovec ............................. .. ........................... 195 Pror". dr. Niko Torelli -castni doktor dunajske BOKU (Universitat fur Bodenkultur) .................................. ................. 308 Novi rubriki o zakljucnih izdelkih študija gozdarstva nil pot, Teia Ko/er-Povh ................. ................ . ................. 309 Pregled diplomskih nalog diplomantov Oddelka za gozdarslvo in obnovljive gozdne \'ire Biotehniške fakultete v LjublJani, zagova1janih v !etu 1997, Teja Kola-Povh ............................................................................... 309 Novi magistri v gozdars(vu ............................................................................................................................................... 370 Višješolske diplomske naloge, zagovatjane na oddelku u gozdarstvo in obnovljive gozdne vire v leru 1997, Teja Ko/er-Povh .................................................................................................................................................... 433 Vkljucenost revij v zbirko Science Citalion Index in faktor vpliva revij-primer z.a podrocja gozdarstva, Tejo Kolcr-Pm·h ..... 487 
7. Knjiže..-nost, strokovno izrazje Zbomik gozdarstva in lest'lrsrva št. 54, RoberJ Rohek ................................................................................................. 6) Gozdusko strokovno izrazje ............................................................................................................................................ 61 Navodila za pripravo izvleckov v slovenskih publikacijah s podrocja gozdarstva, Tomai Bartol ............. ................. J 73 Hrvaski gozdarski biografski leksikon, Loj:zc Campa ............................................................................ .. ......... .. ........... 486 
8. Stališca in odmevi, pisma uredništvu Ogroženost slovenskih gozdov, gozdarstva, stroke, ZJI!'\nja, Alojz Campo......... . .... .. .............................. . . . .............. J 04 Tuji odmevi na naš Gozdarskt vestnik, Iztok Winkler ............................................ ..................................................... 177 Uspešnost novega sistema sonamvnega gospodarjenj::~ z gozdovi v Sloveniji, A1ilan Šinko.................... .. ............. 178 Gv 1998/1 -Rezult<\1 i ankete o poznavanju gozdov in gozdarstva v jflvnost i, Alojz Pucko ........................................... 1 SO Gozdarskemu vestniku "s l.<.ravato" ili "po prepihu" na pot, Bro11ko ~tampar . .................................... . ................... 235 Uspešnost novega sistema gospodarjenja z gozdovi v Sloveniji-odmev na odmev, Franc Ferlin .............................. 235 Pismo poglavarJa Seattla in okoljska etika, Bo.šljan Pihler ...................... , ...................................................... .............. 301 Zakaj ne padajo vec na gozd;nje?, Roher/ Krajnc ........................................................................................................ 302 Ali je to narodno gospodarno in srrokovno modro?, Frm1c Perko .................................................................. ............. 359 

Kazalo letr1ilca 
Delavnica: Poklici v go:.:darstvu vceraj. danes. jutri, Postojna, S. 5. 1998, Pove/ Vnol·ec, Mirko Med1·ed .................. 362 Kulturna krajina brez kult11rnc vsebine, Okolje in mi -TV Siovenija l. 1 J. 9. 1998, /l'(lll Ve heJ: Tone Smukm•ec, Loj::.e Budkovic...................................................................................................... . ............... 432 Erozija \'erodoslojnosri, :'v!i/a11 Šinko ....................................... ..... . ...................... ........................................... 481 
9. Drušrvene vesti, informacije GV 1997/10-Rezultati ankete o poznavanju gozdov in gozdarstva v J3V110sti, Milan Sinko .... .. ......... .. ........................ 47 Ob šestdeset letnici Gozdarskega vestnika, Fra11c Perko ............................ ........................................................... ......... SO Varnost in zdravje pri gozdnem delu, Mco)an Lipoglovšek, Mirko MedFed ............................................. ........................ 58 [nženirska zbornica Slovenije objavlja. Goruzd Pusl ..................................................................................... ................. 59 Srecanje gozdarjev-"gozdarski ples 98", Jo.~/ Jakša ......................................... ................. ..... .. .................................... 122 Celjsko gozdarsko društvo -predstavitev dejavnosti, Bojan Jw·ko ................. .. ........................... .......... .. ......... 123 Podaljšani del evropske pešpoti št. 6 Baltik-Wachau-Jadran-Egejsko morje, Andreja Polhar ............. ....................... 181 Društvo študentov gozdarsrva se predstavi, Aleš Poljanec ..... _ .. -.............. _ ..................................................................... 183 Obvestili clanom ZGDS, Bo.~!fan Košir .......................................................... .......................................... ........... .. ........ l83 Teden gozdov 1998, JoJt Jaha ......................................................................................................................... .......... 238 EFNS -Evropsko gozdarsko tekmovanje v nordijskem smucanju, Ja11ez Ko11ec111k ...................................................... 240 
30. Enopsko prvenstvo gozdarjev v smucar$kih rekih (EFNS), Janez Kone{nik ................... .. ........................ 240 Prvo drž<Jvno tekmovanje gozdnih delavcev Slovenije Postojna 8. in 9. miJja 1998 ............. .. ....................................... 241 ALPE ADRIA -Smucarsko srecanje gozdarjev, Ju11ez KoneL'nik ................................................................................... 242 Natecaj za fotografije, ki bodo objavljene v Gozdarskem vestniku v letu 1999 ............................... , ............................ 242 Natecaj za fotografije za zgibanko Slovenski gozd ......................................................................................................... 243 Gozdarski ples, Jošt Jakša ........................................................................................ .................................................... 307 Posveto\·anje: VARNOST lN ZDRAVJE PRl GOZDNEM DELU ............................................................................... 4J6 Slovenski gozdni del<'lvci med svetovno el ito (Avstrija 19. -23. maJ 1908), Adol/ Treh ec ............................................ 43 7 Kraško gozdarsko dru~tvo ~e predstavi, Branka Hvalo ............................................ _ .... .. ............ .. ..... ............ 438 Gozdovi in gozdarstvo Slovenije, Franc Perko ............................... ........ ................................................................... 482 Rezultati fotografskega natecaja 'Clovek in gozd', Rohl!rt Brus ................... ......... : ........... ................................... ...... 4R3 Poletna mednarodna delavnica za študente gozdarstva, Kaljo Konecmk .............. .... .... ................................................ 485 
lO. Os ta lo: uvodni ki, p redsravlj aj o se, zan im iv osti, odkupne cene Vestnik.~ kra\'ato, Robert Robek............................................. ..................... ....................................... .. 2 Trg gozdnih lesnih proizvodov-nova podoba in nov naslov rubrike bor7.a de)a in sroritev v letu 1998, Nike Pogacnik ............................................................................................................ , .. .,_ ........... 63 Znebimo se obcmka nemoci, vzpostavi mo strokovni dialog, Iztok Winkler ... ................................................................. 66 Zgodov1na objavljanja cen gozdih lesnih proizvodov v Gozdarskem vestniku, Nike PogacJJik ..................................... 126 Teden gozdov-onesnaženost slovenskih gozdov, Jo.~f Jakšll .......... ---......................... __ ........... ......................... 130 Po sledeh R1rnske ceste, A11drej Dobre, Robert Robek ..................................... .... .......... ...... ........................................... 185 Gozdarska vozili'! SCANIA. jpela Cvar ................................................................ , ................. ... __ .................... ........ 189 Cene gozdnih lesnih pro1zvodov v prvem trimesecju le ra ! 998, Nike Pogacnik .. ............................... ........................... 191 lzobraievanje za prihodnost slovenskega gozdarstva, Tone Lesnik ..... ....................... ................................................. 194 Kaj nudi internet gozdarjcm, N1ke Pog{J{~nik .. .. .................................... . ........ .. ......... ..... .. ...... .. . ... 243 Tanin Sevnica cl. d., JasmiHa Mom/1 .............................. ..................................... ..................... " ................................ 245 Cene neka1erih go7.dnih iesnih proizvodov v maju, 1\/ike Pogacnik ................................................................................ 247 Na vseh nivojih gozda1stva potrebujenro gospodarnost, Du.~an Gradišar ............... ......... ................... ....................... 250 Kdo potrebuje raziskovall)o delo v gozdarstvu?, Milm1 Hocev(lr ............................... ................. .... ........................... 314 50 let podjetja Semesadike, Joni Bele .................................... _ ........ ............................................................................. 372 Na jdebekjši domaci kostanj v S loven ij i, Jože Pr oh ..................... _ ........................................................... ............ .... ... 3 73 Cene nekaterih go-zdoih iesnih proizvodov v Avstriji, Nike Pogacoik ............................................................................ 374 Varnost in zdrnvJe, Morjan Lipoglnv.i·ek ..................................................................... ............................................. J78 Slovensko gozdarstvo in Evropa, A1aksimi(ian Mohoric ....... .. .......... ......... ..................................................... 442 Medved na Bovškem, !:tok Mlekuž ........................... ........................................................................... • ....................... 489 Motorne verižne žage STlHL tudi mcd slovenskimi gozdnimi delavci ponovno na "pohodu" 1, Drago Pogore~>c.. ...... 490 Cene novoletnih smrek in drugih okrasnih novoletnih dreves, Nike Pogacnik ..................... ......................................... 491 
ZVEZA 
GOZDARSKIH DR US ~ TEV SLOVENIJE 
Vecna pot 2, 1000 ~ubljana E-mail: Gozdarski. vestnik@gov.si tel.: 061 123·1343 
1/4e~n ~Ue 4e ~~Jtt~Uefbu~ ~1999~~~, ~Ue~~. 
Dl FIUPPO ADRIANO 


PROIZVODNJA LESNE VOLNE UVOZ LESA 
LANA Dl LEGNO 
IMPORT LEG NAMI 
Gozdarslt.l , .. ,n~ LETNJX 56 • lETO t~a · STEVIIJCA rO O.zdorool • .. lnllo, VOWIIEU • VfAIIIJU •iltiMIIEillf Gtrlnt urednill f E.dJiot )1 dllff.f 
rnag. ROI:)en Hcb6k 
Ur~Klni'iki odDOl r Eewor"' ooartt prof. dr 1.111\t Ad_.,.,~~ !TilD ~ 0tv1. OI.A.In Gradtšaf". Joil J._ pral « ~~ 1\Qt&. prei v. Lildl-.. Pult. prot. dr Heir«<l Spild.d 
""'1 _,........., ""'<T ---b<an­
1 __ , __ 
""" .. ..... 
--s.-. 
Ptevod ; TtiiiV.tl/liJIJII 
~tptntw 
Lelc1or! tfelt:r 
..,.....c .... 
~nc..dfs.kiiQbci. I~Mdo.·•"*"' -T .... C-I'd!<·~ 
~lrt.uptNa f&M:wl: ....... 2GO~ -poll. -~LSUMIWA E·I!IM ~."....g: • bel !'~~tun 1 Ct~: JCe ~1 01 .. 78-4640'7 
1-sk CELO,~'"" ltoelava 10401itov Dolo t.prot~o Tr}enlt ~snega PfOSIO'I ~dO O Pollnll,a Plllt.ana prrpol&l1 \Ol~ l.oiiii"'Q ldcM tO lt~ 1 fO .._".,,... ~~~IOOijifl UN~OI , ... ~t.tDJSIT tl~ll ~l '<'>ltrrt..N~u~ 10GOEM 
l~dtjo tt•••• podptU /~by .,fMII'IfotO"' lnOnOGf#'! ~pAS NA OII'IQitollrnnet$1~lJ kU~tORStl. .. 1$-42QI'O$ldM01;04. ,998 Jl.ftjl&rovljt Ocrld~v~!kmeo~o.U~Iif! f*!II=Utt P4<111VOII.cdp«,Yr'l('!laj)l~ 
lU' 111t RS It 1 8/90, 3l.'OO. !1/111. 20$1, 331111} 
-""'~ """"" Jo_v_billognn\Jn_..,,_~Jht 
"._".~ ............. -ot, ................... 
CAII-~.~~ __ ...,..'l":""~·""' ......... llllll;op-~ .. li t>ep-l ~·~by~·llotlttOIBSal!i\ltolfl<t ... 
pol:ydV.&ItJIW~ftiOIIt!e~boertt 
33100 UDINE litiM Se!;heno lr•.JaC.Iillac eO..poslla VIs Marsala, 24;! Ufflcl VIa Miusala, 244 • lel a ln• 
(•39 )04~2i5104 27 ra 
R. E A UD 411~74 Me<:canogr.o1."&1eroWUC>J1~ 
lelegtamm O."IJ>I>':I · VIa Ma,...la C<>nto. Baou Popclare d• CMd~l• 
Cod. f•sc. OF~ DRN J1MO:J.l4.83t P~rt11a IVA 0002\6li<X<Q3 tsco R"'J lo.p<n~:UOn 1581,1968 


~ 
"• l.C"fmr.trll " ,,,,".le lf{lldo-Y '<'dlt t<t­f"'~ Bit..-.~ ~U~,J,. ~~~~hu du· "'"' pt feci!U'IfiU"Mdi .. ~ 
\<101 n31fllt!'c ro.ounrdl!c Sp~ la fh b•c. 1h ;l-l iB.Z ~ltJ 
N.u.l.:~·kjil i lt\lillol i111'!oc \1 )u,i f\11 dt: ~ lttil ft~:~n• :wi ~ ' rliiJ 


1ROFESIONALNA MOTORNA :AGA MORA ZAGOTOVITI: 
varno delo nizke obremenitve s hrupom in tresenjem ergonomsko obliko jn nizko težo mocan motor ekonomicnost 
majhne prekinitve med delom lahko zaganjanje prijaznost do okolja 
D-71336 WEIBLINGEN 
MOTORNA ŽAGA 'l 046 DOSEGA VISOK NIVO VSEH TEH ZAHTEV: 
• avtomatska zavora STIHL• Quickstop zagotavlja aktivno varnostno opremo · 
­
• protivibracijski sistem s štirimi obmocji dušenja -< 

ter ucinkovit izpušni duši~
~~~~­postavljata visoke standarde ergonomskih zahtev 
• 
teža ergonomsko oblikovane znaša le 6,5 kg 

• 
delovna prostornina valja je 76,5 cm3, 




GG, gozdno 

Bled, Ljubljanska c. 19 h.c.: (064) 748 000 
gospodarstvo 
fax: (064) 743 554 

bled, d.d. 
DRUŽBA S 50 LETNIMI IZKUŠNJAMI IZVAJA » Vsa gozdarska dela > Gradbene storitve » Transportne storitve > Avtomehanicne storitve 
> Odkupuje gozdne proizvode po konkure ncnih cenah 
************************ 
Vsem poslovnim partnerjem ln bralcem Gozdarskega vestnika želimo uspešno novo leto 1999.