Naš čas, 13. 7. 2017, barve: CM K, stran 1
V petek (18/32 0C) sončno, v soboto (19/31 0C) nevihte, v nedeljo (12/24 0C) delno oblačno.
Četrtek, 17. avgusta 2017
številka 33 | leto 64 www.nascas.com
naročnine 03 898 17 50
cena 1,80 €
-O
■in ■in
=o :u-> i hO
¡o Si^-
TAKO mislim
Turistični delavci tako po Evropi kot Sloveniji, pa tudi v Šaleški dolini, si manejo roke. Turistični tokovi so se preusmerili in še včeraj dokaj prazne destinacije, pokajo po šivih. Vse bolj oblegana je tudi Velenjska plaža, kjer je bilo na praznični torek le stežka najti kakšen kotiček zase. Kakšnih petsto avtomobilov, še kakšen avto-
bus vmes (celo s francoskimi turisti) in veliko kolesarjev in motoristov je napolnilo obalo jezera. Obiskovalci so bili navdušeni tako nad plavanjem, supanjem in vožnjo s čolni po jezeru, otroki pa še zlasti nad igrali in skakanjem s skakalnice, kjer je bilo treba, kot tudi marsikje drugje, čakati, da si prišel na vrsto.
Teš obratuje s polno zmogljivostjo
Potrebe po termoenergiji še naprej velike - Teš zagotavlja Sloveniji 40 odstotkov vse potrebne energije
Mira Zakošek
Celo letošnje polletje zaznamujejo nadpovprečno visoke temperature in sušno obdobje, kar slabo vpliva na višino vodostajev in skromno proizvodnjo elektrike v hidroelektrarnah (vodostaji rek so pod dolgoletnim povprečjem). Rešitev v takšnih razmerah je Termoelektrarna Šoštanj, ki obratuje zadnje tedne s polno zmogljivostjo.
Dnevna proizvodnja znaša od 14 do 18 gigavatnih ur, prejšnji petek, 4. avgusta, pa so dosegli drugo najvišjo dnevno proizvodnjo v letošnjem letu, v omrežje so posla-
li kar 18,4 gigavatne ure elektrike. Najvišja letošnja proizvodnja je bila januarja, in sicer 18,6 gigavatne ure. Tako zagotavlja Termoelektrarna Šoštanj v teh mesecih Sloveniji kar 40 odstotkov vse potrebne električne energije.
Na mladih svet stoji!?
Generalna skupščina OZN je 12. avgust za mednarodni dan mladih razglasila leta 1999 z namenom, da tudi mladi dobijo dan v letu, ko lahko opozorijo na svoj položaj in opomnijo na težave, s katerimi se soočajo. In naši so. Žal je bilo spet slišati veliko tistega, na kar opozarjajo že vrsto let - da le šola ni dovolj, da se kljub gospodarski rasti in zmanjšani brezposelnosti še vedno srečujejo s številnimi izzivi pri reševanju svojega stanovanjskega vprašanja, porastom negotovih oblik zaposlitev in nedostojnim plačilom za delo, kar otežuje in upočasnjuje njihovo osamosvajanje. Nadalje, da tudi v delovnem okolju pogosto niso slišani in upoštevani in da so njihova prizadevanja za večje in lažje vključevanje na področja, ki pomembno krojijo njihovo delo in življenje (trg delovne sile, v socialne interakcije in odločanje), preskromna.
Njihove navedbe nekateri podatki tudi potrjujejo.
V	Sloveniji je lani delež mladih (starih od 15 do 29 let) predstavljal 15,9 odstotka celotnega prebivalstva ali 2,4 odstotne točke manj kot pred letom 2011. Delovno aktivnih je bilo med njimi dobrih 45 odstotkov ali za 2,5 odstotne točke manj. Od staršev se odselijo stari v povprečju dobrih 28 let, njihovi vrstniki drugje po Evropi pa so ob tem odhodu povprečno dve leti mlajši. Do 24. leta jih je stalno zaposlenih le 25 odstotkov. Prehod iz izobraževanja na trg dela je za številne med njimi, pravijo, najbridkejše obdobje. Namesto aktivnega razvijanja potencialov in nadgradnje pridobljenega znanja se znajdejo na seznamih zavoda za zaposlovanje ali pa opravljajo delo v negotovih oblikah, ki jim ne zagotavlja pravic, država pa si svoje v obliki prispevkov jemlje. Zaradi tega si mnogi ne morejo odgovorno ustvariti družine, živijo nenehno v strahu pred izgubo dela in samospoštovanja. Sodobna tehnologija in logika neoliberalizma jim žugata, da so za to v veliki meri krivi sami, ker so izbrali napačen študij. Zato naj si sedaj delovno mesto ustvarijo sami.
Mladi niso krivi za omenjeno, saj praktično o ničemer ne odločajo. Želijo pa biti deležni kaj več kot le besed, da na njih svet stoji.
V	prvi vrsti bi morala biti politika tista, ki bi z mladimi ustvarila partnerstvo in v njih prepoznala kompetentnega sogovornika. Tako pa se jih spomni le pred volitvami. Mladih, ki so že dokazali, da imajo energijo, ideje, zanos, svežino, inovativnost - torej vse, kar je nujno potrebno za razvoj sleherne uspešne družbe -, ni tako malo. Pa tudi družba se je že lahko prepričala, da ima lahko največ od tistih vedoželjnih in delovnih mladih, ki jim v okoljih poleg priložnosti omogočajo dostojne razmere, v katerih se lahko razvijajo, kjer so slišani in upoštevani. Resni nameni odgovornih o večjem blagostanju tudi te ranljive skupine terjajo bolj učinkovite ukrepe, ki bodo tudi v praksi dokazali zavedanje besed, da na mladih svet stoji.
■ tp
Rok volitev določen
Ljubljana, 11. avgusta - Prvi krog volitev predsednika republike bo 22. oktobra, je v petek sporočil predsednik DZ Milan Br-glez. S podpisom akta je za dan razpisa volitev, s katerim začnejo teči roki za volilna opravila, določil 21. avgust.
Glasovanje v morebitnem drugem krogu volitev se po zakonu opravi najpozneje 21 dni po pr-
vem glasovanju.
Izteka se namreč mandat aktualnemu predsedniku republike Borutu Pahorju, ki je svoj prvi mandat nastopil 23. decembra 2012. Pahor se bo potegoval za nov mandat, in čeprav je napovedal, da bo kandidiral kot neodvisni kandidat, je pričakovati, da ga bo podprla vsaj SD. Boj za predsedniški stolček je na-
povedala tudi predsednica NSi Ljudmila Novak, v drugih parlamentarnih strankah pa so glede kandidatur ali podpore kandidaturam še skrivnostni. Je pa kandidaturo napovedalo več znanih in manj znanih obrazov, med njimi veleposlanik v Makedoniji Milan Jazbec ter igralec in aktualni kamniški župan Marjan Ša-rec.	■
■
Naš čas, 13. 7. 2017, barve: CM K, stran 2
2
OD SREDE DO TORKA
«»^AS
17. avgusta 2017

LOKALNE novice
Šolske potrebščine za več kot 240 otrok
Velenje - Območno združenje RK Velenje je tudi letos pred začetkom novega šolskega leta priskočilo na pomoč staršem otrok iz socialno ogroženih družin v občinah Velenje, Šoštanj in Šmartno ob Paki. Pomagalo jim je pri zmanjšanju stroškov za nakup šolskih potrebščin.
Bon v vrednosti 50 evrov je prejelo 140 otrok, izbrali pa so jih na osnovnih šolah v omenjenih lokalnih skupnostih. Bone so lahko zakupili v Mladinski knjigi Velenje in papirnici Pentlja v Šoštanju.
Na območnem združenju so še povedali, da je minuli petek odšlo na letovanje na Debeli Rtič 10 otrok iz Šaleške doline, udeležence pa je izbralo območno združenje iz seznama socialno ogroženih družin v dolini.
Pri Karitas Velenje so povedali, da so tudi delili pakete s šolskimi potrebščinami v minulih dneh. Prejelo jih je več kot 100 otrok iz 52 družin. 16 med njimi je prejelo tudi nove šolske torbe.
■ tp
Še štirinajst dni za podhod pod Kidričevo cesto
Velenje, 12. avgusta - Dela v podhodu pod Kidričevo cesto, ki povezuje Cankarjevo cesto in Kardeljev trg, po podatkih MO Velenje dobro napredujejo. Prejšnji teden so delavci podjetja Dadgrad v njem namestili vodne črpalke, zato upajo, da ob večjem deževju tam ne bo več težav s podtalnico. Prejšnji četrtek so uredili betonsko podlago, ta teden bodo začeli z montažo 12 panojev, ki bodo dodana vrednost podhoda. Ker vse teče po načrtu, na občini računajo, da bodo podhod odprli 1. septembra. Ljudje ga pogrešajo in očitno tudi veliko uporabljajo. Gneča na prehodu za pešce na Kidričevi cesti je namreč velika, ni pa jih malo, ki prometno štiripasovnico nevarno prečkajo tudi zunaj prehoda.
■ bš
Preko Graške gore lepša pot
Graška Gora, 12. avgusta - Velenjska in mislinjska občina skupaj obnavljata cesto na Graški gori. Dela, ki jih bosta financirali vsaka pol, so stekla julija in dobro napredujejo. Na MO Velenje pravijo, da bodo končana do sredine septembra; traso v teh dneh že utrjujejo, urediti bodo morali še odvodnjavanje in položiti nov asfalt. Da si domačini to cesto želijo, dokazuje tudi dobro sodelovanje domačinov pri obnovi ceste, saj investitorja nista imela težav z zemljišči in poseki dreves, kjer je bilo to zaradi obnove neizogibno.
a bš
Dobri 90 tisoč evrov za odpravo plazov
Šmartno ob Paki - Največ plazov na območju občine Šmartno ob Paki se sproža na območju vaške skupnosti Slatina. Zato je tudi investicijska dejavnost lokalne skupnosti v tem trenutno tu najmočnejša.
Skupaj z državo, ki je prispevala večino denarja, potekajo dela na dveh plazovih, ki sta ogrožala javno infrastrukturo. Ureditev območja okoli plazu nad domačijo Hrastnik vključuje poleg dveh opornih zidov še ureditev meteorne kanalizacije ter pre-plastitev ceste. Vrednost gradbenih del znaša 50 tisoč evrov z DDV-jem. Nad domačijo Sevčnikar pa so v minulih dneh urejali odvodnjavanje vode na celotnem pobočju ter rekonstruirali cesto v dolžini 200 metrov. Sanacija tega območja je vredna dobrih 40 tisoč z DDV-jem. Država bo prispevala nepovraten denar za gradbena dela, občina pa financira DDV, dokumentacijo ter nadzor.
■ tp
Urejanje vodotokov
Šmartno ob Paki - Hudournik Hudi potok v občini Šmartno ob Paki je ob večjih nalivih že večkrat prestopil strugo in s tem povzročil občanom v delu Rečice ob Paki nemalo sivih las. Njegove moči ob poplavah se dobro zavedajo pristojni tako na občini kot na Direkciji RS za vodo. Zato sta se sedaj družno lotila projektiranja ureditve brežin hudourniškega potoka, gorvodno od središča vasi Rečica ob Paki do mosta v Logu. Po napovedih naj bi uredila tudi najbolj izpostavljene brežine še višje v soteski Hudega potoka.
Dela bodo stekla letošnjo jesen, vnovično čiščenje brežin reke Pake med Rečico ob Paki in Šmartnim ob Paki pa bo moralo počakati na naslednje leto.
■ tp
Mobilno plačevanje parkirnine
Še naprej bo parkirnino možno plačati tudi na parkomatih ali z nakupom parkirnih kart
Milena Krstič - Planine
Velenje - Ponekod v svetu, pa tudi v Sloveniji, mobilno plačevanje parkirnine že uspešno uporabljajo, odslej jo tudi v Velenju. K temu jih je spodbudila želja po uvedbi alternativnih in sodobnih oblik.
Novost predstavlja dodaten način plačevanja parkirnine. Še naprej jo bo seveda mogoče plačevati tudi na parkomatih ali z nakupom parkirnih kart.
Komunalno podjetje kot naročnik in Mestna občina (kot tista, ki je na javnem razpisu izbrala izvajalca) sta s podjetjem 2Mobile Ljubljana sklenili pogodbo o vzpostavitvi sistema, ki uporabnikom javnih parkirišč v mestu - obmo-
>V modrih čje modrih con -conah je 28 omogoča enostav-
parkomatov. nejše plačevanje parkirnine z SMS
sporočili ali brezplačno mobilno aplikacijo ParkMeWise, ki je nadgradnja prve. »Aplikacija je dostopna za naprave, ki delujejo na platformah Android in iOS, na voljo pa je v slovenskem, italijanskem in angleškem jeziku in zato uporabna tudi za tujce, ki bi želeli skleniti ali podaljšati parkirnino brez zamudnega tiskanja
Modre cone upravlja Komunalno podjetje Velenje, ki je upravljanje prevzelo od Mestne občine Velenje. Režim je ostal enak, cene prav tako in večina uporabnikov spremembe ni niti zaznala.
preko mobilne aplikacije se te cone imenujejo VE1, VE2, VE3 in VE4.
»Tako se uporabnik locira v cono, za katero bo plačal parkirnino.«
Povsod na vstopih v modre cone so dopolnilne table, na katerih je z logotipom označeno, da vozniki vstopajo v območje, kjer je možno plačevanje tudi na tak način. »Poleg tega so na vseh parkomatih, teh je danes v Velenju 28, nalepke z natančnimi navodili za uporabnike.«
Rudi Vuzem je mobilno plačevanje parkirnine nazorno predstavil tudi poslušalcem Radia Velenje.
papirnega listka na parkomatu,« pravi Rudi Vuzem iz Mestne občine Velenje.
Plačevanje je možno povsod, kjer so modre cone (A, B, C in D). V primeru plačevanja
>
Odslej plačevanje parkirnine tudi z SMS sporočili ali brezplačno mobilno aplikacijo ParkMeWise.
Voda v Tresimirjevem studencu ni primerna za pitje
Šoštanj - Voda v Tresimirjevem studencu v občini Šoštanj, ki je med občani zelo priljubljena, ni primerna za uživanje. Po podatkih Občine Šoštanj je Komunalno podjetje Velenje 8. avgusta odvzelo vzorce vode iz studenca, njihova analiza pa je pokazala, da določeni parametri presegajo predpisane mejne vrednosti. Na občinski upravi zagotavljajo, da so o tem nemudoma obvestili prebivalce, o neprimernosti uživanja vode za pitje so uporabnike seznanili tudi s postavitvijo table ob studencu. Zaradi nekaterih pomislekov, ki so se pojavili ob analizi, je lokalna skupnost naročila dodatno analizo vode v Nacionalnem laboratoriju za zdravje, okolje in hrano iz Celja. Rezultate pričakujejo v teh dneh, o izsledkih bodo javnost obvestili takoj, ko bodo znani. Do takrat pa pitje vode iz studenca odsvetujejo.
• Tp
Savinjsko-šaleška naveza
Zares gre, a eni kot da se hecajo
Volilni začetek - Od Gorice do gore - Kršitve 20 na uro - Delavna župana
Letos pa res ni nikakršnega pravega poletnega političnega mrtvila! Še preden bomo na začetku novega tedna doživeli»veliki« volilni ponedeljek, ko bodo začeli teči roki za volilna opravila, je bilo veliko živahnosti zaradi vsemogočih ljudi, ki se imajo za velike in bi radi postali predsedniki naše dežele na južni strani Alp. Med koliko imeni bomo 22. oktobra res lahko odločali, še ni znano. Saj veste: veliko poklicanih, malo izbranih. Nekateri pač upajo brez upa zmage. Ne le dokončne, mnogi s sedanjega seznama se ne bodo niti uvrstili v boj za naklonjenost volivcev.
Poletnega mrtvila tudi ni bilo zaradi nesrečnega drugega tira. Vsi sicer pravijo, da ga potrebujemo, a mnogi menijo, da ne takega projekta, kot ga predlaga vlada. Kot tudi ne, kdo naj bi pri gradnji sodeloval. Iz tujine se ob Madžarih za projekt zanimajo tudi Rusi; povezani z nekaterimi našimi poslovneži. Morda bo to nov razlog za kakšno nasprotovanje.
Nekateri pa ubirajo drugačne načine premagovanje razdalj. Peš! Tako se je pred dnevi podala skupina planincev na 200 kilometrsko pot od gorice do velike gore. Od Gorice pri Slivnici na Triglav. Dvanajsterica je s tem podvigom proslavila 30-letnico planinskega društva Slivnica pri Celju iz istoimenske krajevne skupnosti. Vse skupaj pa je v šentjurski občini. Po sedmih dneh hoje in plezanja so pot sklenili v soboto. Nekaj dni prej pa so imeli v tej občini »visoki« obisk predstavnikov direkcije za infrastrukturo, saj v tej občini ta čas opravljajo pomembna prometna dela. Tako gradijo nov most čez Voglajno, vendar za zdaj le nadomestnega, da bo prek njega potekal promet, ko bodo porušili 95 let star dosedanji most in zgradili novega. Gradijo tudi nadomestni most čez Pešnico ter obnavljajo nekatere ceste. Načrtujejo pa še nova dela. Mnoge na ožjem Celjskem pa zanima, kdaj bodo tu stekla cestna gradbena dela. V samem Celju sicer najbolj opozarjajo na nujnost gradnje vzhodne obvoznice, da bodo mestno jedro rešili tovornega tranzitnega prometa, tudi policisti pa opozarjajo na nujnost ureditve ceste med Celjem in Zidanim Mostom ter naprej. Vsi sicer računajo, da bo bolje, ko bodo tudi na tem območju uresničili cestni
projekt tretje razvojne osi, a hkrati se bojijo, da je do tega še daleč. Če k slabi cesti prištejemo še voznike, ki ne vozijo, kot bi morali, ni čudno, da je toliko prometnih nesreč. Na to so policisti opozorili tudi ob njihovi zadnji poostreni akciji, ko so ustavili veliko kršiteljev. Skoraj z »gostoto« 20 na uro - v treh urah so zaznali 55 prekrškov. Prijetnejše delo kot policisti je imel celjski župan Bojan Šrot. Nazdravil je namreč s sestro Maro, Marijo Vampelj, članico redovne skupnosti Frančiškank Marijinih misijonark v župniji svete Cecilije v Celju. Sestra Mara je namreč slavila 105. rojstni dan! Redovnemu delu je posvetila 76 let. Veliko je delala v tujini, pred 15 leti se je vrnila v Slovenijo, pri 99 letih pa se je preselila v Celje.
Odgovorno delo pa je imel župan Občine Podčetrtek Peter Misja. Sam je sicer znan kot izvrstni kuhar raznih jedi v kotlu, tokrat je bil član komisije, ki je ocenjevala kuharice bučne juhe. Da je šlo zares, kažeta še imeni ostalih »sodnikov«: Irena Ule, predsednica Zveze kmetic Slovenije, ter podčetrtški župnik Jožef Rogač. Tekmovanje so pripravili v Podčetrtku ob Lovrenčevem sejmu, najboljšo bučno juho iz kotla pa so skuhale članice društva žena Bizeljsko. V Celju pa se brez kakšnega veselja spominjajo obletnice - jutri bo namreč minilo leto od udarca strele, ki je zanetila velik požar na hangarju na celjskem letališču. S hangarjem je zgorelo več motornih in jadralnih letal - škoda je bila ogromna. Po letu dni truda je novi hangar pod streho, še zdaleč pa ne dokončan. Zato so se v Ae-roklubu Celje odločili za dobrodelni koncert, da bi zbrali še vsaj nekaj potrebnega denarja. Dobrodelni koncert bo naslednji petek, 25. avgusta, na njem pa bodo nastopili mnogi znani ansambli in posamezniki. Ta koncert bo tudi neke vrste zaključek mednarodnega tekmovanja Grand prix Slovenija, ki bo na celjskem letališču potekalo med 18. in 26. avgustom.
Pa še to: v Celju želijo še bolj oživiti mestno jedro, in to kar z novima gostilnama; in to v objektih, ki ju je odkupila občina. V enem, kjer je gostilna že bila, in v nekdanji mesnici.
a k
■
NAŠ ČAS izdaja: časopisna-založniška in RTV družba, d. o. o. Velenje.
Izhaja ob četrtkih. Cena posameznega izvoda je 1,80 € (9,5 % DDV 0,15 €, cena izvoda brez DDV 1,65 €). Pri plačilu letne naročnine 16 %, polletne 12 %, četrtletne 8 % in mesečne 6 % popusta.
Uredništvo: Boris Zakošek (direktor in v. d. odgovorni urednik), Milena Krstič Planine (pomočnica urednika), Tatjana Podgoršek, Bojana Špegel (novinarji), Mira Zakošek (urednica radia), Janja Košuta Špegel (tehnična urednica), Tomaž Geršak (oblikovalec). Marketing: Nina Jug (vodja marketinga), Jure Beričnik, Bernarda Matko.
Sedež uredništva in uprave: 3320 Velenje, Kidričeva 2a, p. p. 202,
telefon (03) 898 17 50, telefax (03) 897 46 43.
TRR - Nova LB, Velenje: 02426-0020133854
E-mail: press@nascas.si
Oblikovanje in graf. priprava: Naš čas, d. o. o.
Tisk: Tiskarna SET, d. d.
Nenaročenih fotografij in rokopisov ne vračamo!
Po zakonu o DDV je "Naš čas" uvrščen med proizvode informativnega značaja za katere se plačuje davek po 9,5% znižani stopnji. Letno izide 52 številk.
Naš čas, 10. 8. 2017, barve: CM K, stran 3
10. avgusta 2017
"'WAS
AKTUALNO
Kljub velikemu vpisu sprejeli vse otroke
V novem vrtčevskem letu bodo v Vrtcu Velenje imeli kar 82 oddelkov - Prenova in razširitev enote Vrtiljak naj bi bila končana do 1. septembra - Dva dodatna oddelka tudi v primestju
Obnova enote Vrtiljak je velika naložba. Poleg obnove kanalizacije in sanitarij so tam uredili tudi dve novi mobilni igralnici.
Bojana Špegel
Velenje, 11. avgusta - V Vrtcu Velenje so že po rednem letnem vpisu aprila vedeli, da bo vpis v novo vrtčevsko leto, ki se začne 1. septembra, večji kot v prejšnjih letih. Pričakovanja so se izpolnila, saj so imeli prejšnji teden vpisanih 1450 otrok, ki so jih razvrstili v 82 oddelkov. Mestna občina Velenje, ki je ustanoviteljica vrtca, je storila vse, da ni bilo treba oblikovati čakalnih list. To pa pomeni, da so sprejeli vse otroke.
Vrata glavnih enot Vrtca Velenje so bila odprta celo poletje. »Mi nismo šola, zato poleti ne zapremo vrat. Vzgojno-varstvene usluge starši, ki tudi poleti hodijo v službo, potrebujejo tudi julija in avgusta. Je pa res, da manjše enote v okoliških krajih zapremo, saj je otrok v vrtcu manj kot med vrtčevskim letom,« nam pove ravnateljica drugega največjega vrtca v državi Nataša Doler. Slika
Nataša Doler: »Od 1. septembra bo v vrtcu največ otrok v zadnjih nekaj letih, kar 1450.«
pa bo čisto drugačna od 1. septembra dalje. »Čeprav otroke še vpisujemo in se lahko do konca avgusta vpiše še do 10 otrok, se kakšen tudi izpiše. Že sedaj vemo, da bomo imeli najmanj 82 oddelkov, kar je tri več kot lani v istem času. Večji vpis smo imeli tudi v Vinski Gori, kjer bomo
imeli en oddelek več. Prostor smo najeli v podružnični osnovni šoli, kjer so nam prijazno odstopili eno učilnico. Nov oddelek odpiramo tudi v enoti Sonček v Šentilju, v njem bo 10 najmlajših otrok,« še pojasni ravnateljica. Poleg tega bodo še vedno gosto-
>Od 1. septembra bo v Vrtcu Velenje zaposlenih 218 oseb; 176 je strokovnih delavcev, ki delajo z otroki.
vali na 5 osnovnih šolah v mestu; tu imajo 10 oddelkov, v katerih se otroci dobro počutijo. Tam novih igralnic za zdaj ne bodo urejali. Tudi po začetku vrtčevskega leta bo v posameznih oddelkih še ostalo nekaj prostora. »Praksa zadnjih let kaže, da se prosta mesta zapolnijo do konca leta. Zadnjih
nekaj let smo od januarja do marca odpirali nove oddelke, lani kar 4,« pojasni ravnateljica. Doslej je MO Velenje vedno poskrbela, da so našli prostor za vse novovpisa-ne otroke med letom, rešitve pa iščejo sproti.
Vrtiljak bo sodobnejši in večji
Prvega julija je stekla obnova starega dela vrtca Vrtiljak ob Cesti talcev. Ta je tako temeljita, da so enoto zaprli, otroke pa
razporedili v druge mestne enote vrtca. Naložba je velika; stari del vrtca, ki je povezan z novim prizidkom, je bil potreben prenove sanitarnih prostorov. Ob tem so poglobili kanalizacijske cevi in pripravili teren za postavitev dveh mobilnih igralnic. Za postavitev dveh mobilnih enot imajo vso potrebno dokumentacijo urejeno že dve leti, letos pa bi, če jih ne bi uredili, težko sprejeli vse vpisane otroke. »Beležimo večje število otrok kot v preteklih
3
letih, zato potrebujemo ti dve dodatni igralnici. Načrtovano je, da bodo dela končana do 25. avgusta, zato računamo, da bomo Vrtiljak odprli 1. septembra, čeprav bodo verjetno manjša dela takrat še potrebna.« Poletje so izkoristili tudi za pleskanje igralnic in urejanje vseh enot vrtca, ki jih med letom težko opravijo, ker so igralnice polne.
Vsako leto dodatne vsebine
Vrtec Velenje ima bogate programe, ki jih razvijajo več let. Danes so zelo kakovostni. Vsebinsko ga vsako leto obogatijo z drugo temo. »Nagibamo se k temu, da bi se letos osredotočili na projekt celostne prometne strategije, ki bo v skladu s projektom MO Velenje. Delali bomo z roko v roki,« nam še pove ravnateljica. Ponosna je tudi na dve centralni kuhinji vrtca in 30 tam zaposlenih kuharjev in kuharic. »Ob tako velikem številu otrok imamo tudi veliko zdravstvenih diet. V naših kuhinjah znajo pripraviti zdravo in okusno hrano za vse, ne glede na vrsto alergije,« nam pove. Kot tudi, da se trudijo, da otrokom hrano, ki je morda ne poznajo od doma, približajo na nevsiljiv način, s spodbujanjem. Mnogi po tem, ko poskusijo, pojedo do konca.
Placas parkirnino, potem pa skaces med lužami
Štiri velenjske garažne hiše poleti bolje zasedene kot sicer - Slaba izvedba del jezi uporabnike - Luže v garažni hiši pri Zdravstvenem domu naj bi kmalu izginile - Uvedli boljše varovanje
Bojana Špegel
Velenje, 14. avgusta - Ko so na
začetku aprila lani na MO Velenje uvedli novo ureditev parkiranja, ki je med drugim uvedla tudi plačljivo parkiranje v garažnih hišah Mercator, Avtobusna postaja, Gorica in Zdravstveni dom, so se te garažne hiše precej izpraznile. Letos poleti pa naj bi jih po besedah Toneta Brodnika, vodje občinskega urada za komunalne dejavnosti, ljudje uporabljali več kot sicer, kar pripisuje hudi vročini in možnosti za poletna neurja. Morda pa bi bile zasedene še bolj, če bi bile bolje narejene in varovane, se vprašamo po tem, ko so nas uporabniki
garažnih hiš opozorili, da v njih ni vse tako, kot si želijo. Sploh, če morajo za parkiranje v njih plačati - za letno zlato karto recimo 350 evrov (to je sicer za dan parkiranja menda najmanj v državi). Čeprav so upravljanje z modrimi conami in garažnimi hišami z novim letom predali Komunalnemu podjetju Velenje, smo odgovore poiskali pri njihovem ustanovitelju, na občini.
Zamenjati bo treba rešetke
Največ težav so imeli v zadnjem času tisti, ki so parkirali v spodnji etaži garažne hiše pri velenjskem zdravstvenem domu. Luže so namreč v njej vztraja-
Tone Brodnik: »Po uvedbi dodatnih varnostnih ukrepov v velenjskih garažnih hišah ne zaznavamo več vandalizma.«
le tudi nekaj dni po dežju. »Za to težavo vemo. Uredili smo jo v sklopu prenove promenade in je še v garanciji. Izvajalca dela smo takoj opozorili, kaj se dogaja v njej. Najprej je bil problem z odvodnjavanjem zgornjega dela garaže. Plošča se je malo povesila, zato so izvajalci naredi-
li dodatne odtoke. Sedaj se voda na zgornji plošči ne zadržuje več, težava pa je v kletni etaži, kamor sedaj priteče dodatna voda iz zgornje etaže, odtoki pa je ne uspejo odvesti. Izvajalec ima trenutno kadrovske težave zaradi dopustov, obljubili pa so, da bodo v naslednjih dneh zamenjali rešetko odvodnjavanja, saj so na njej popustile gumice. Zamenjati jih je treba v celoti, za občino pa pri tem ne bo stroškov.«
Težave odpravili z vodnimi črpalkami
Najbolj prazna je po uvedbi parkirnin v garažnih hišah spodnja etaža garažne hiše pod Mer-catorjem, ki je prav tako v občinski lasti. Tudi tu so imeli v prete-
klosti precej težav z vodo. »Težave je povzročala močna podtalnica, kar so gradbinci ugotovili že med gradnjo. Voda je ob večjih nalivih v preteklosti res zalivala parkirišča, zato smo vgradili dodatne vodne črpalke. Kolikor sedaj sledimo dogajanje v tej garažni hiši, vode skorajda ni več, vsaj stoji ne več v spodnjem delu garaže. Res pa je, da je leto-
šnje poletje precej sušno, a stanje spremljamo ves čas,« razloži Brodnik. K temu doda, da zasedenost garažne hiše ni več tako slaba, kot je bila takoj po uvedbi parkirnine. »To pripisujemo tudi poletni vročini in zaščiti avtomobilov, če pride do poletnih neurij. Poleg tega smo parkirnino znižali na 30 centov na uro, kar je najmanj v državi. Večino dni v tednu je dve tretjini te garažne hiše zasedene,« še doda. Z vodo pa so imeli precej težav tudi v največji garažni hiši v mestu, med novimi bloki na Gorici. »Tudi tukaj je bila za težave kriva podtalnica, zato smo vgradili zelo močne vodne črpalke, ki so daljinsko vodene. Garažna hiša ima 330 parkirišč v treh etažah,
dve sta polni, tretja je še vedno precej prazna. Mislim, da je dobra in funkcionalna, z njo smo rešili precej težav z mirujočim prometom na Gorici. Intervencijske poti in zelenice niso več zaparkirane,« zatrdi sogovornik. Po naših informacijah pa je na Gorici kljub modrim conam na zunanjih površinah pogosto težko najti prosto parkirišče. Mnogi
namreč niso pripravljeni najeti prostorov v garaži, saj je to zanje dodaten strošek. »Prebivalci Gorice se morajo navaditi, da bodo uporabljali tudi prazno tretjo etažo garažne hiše, saj ne bomo več dovolili, da so avtomobili parkirani tam, kjer ne smejo biti,« še doda Brodnik.
Uvedli dodatno varovanje
Četrta garažna hiša v mestu, kjer ni težav z vodo, bilo pa jih je kar nekaj zaradi vandalizma, je tista nad novim avtobusnim postajališčem. Ta edina ni v lasti MO Velenje. »Tam imamo pogodbo za brezplačno uporabo, ki jo je občina sklenila s stečajnim upraviteljem. Garažo nam je dal v uporabo tudi zato, da v njej ne bi prihajalo do vandalizma. Če bi bila prazna, bi ga bilo zagotovo več kot sicer. A lahko rečem, da ga je sedaj manj, praktično nič, odkar smo uvedli dodatno varovanje. Pogodbo smo sklenili s podjetjem Gorenje Varovanje. Še vedno pa je zasedenost te garažne hiše le polovična.« Morda bi bila večja, če bi ljudje verjeli, da je parkiranje v velenjskih garažnih hišah varno. Tega se zavedajo tudi na občini, zato več pozornosti posvečajo tudi varovanju ostalih treh garažnih hiš. V garažni hiši Mercator so uvedli video nadzor, obhode v delovnem času centra opravljajo tudi varnostniki centra, ponoči pa varnostniki Gorenja Varovanje. Vse garažne hiše v mestu slednji ponoči obiščejo in obhodijo trikrat, redarji pa jih obhodijo tudi čez dan. Video varovana je tudi garažna hiša na Gorici, ostali dve pa ne. »Mislim, da je sedaj parkiranje v naših garažnih hišah dosti bolj varno,« za konec še doda Tone Brodnik. a
Rekli so ) Nikolaj Pra-
žnikar, Griže: »Nisem vedel, da imate v Velenju garažne hiše. Teh tudi v drugih mestih ne uporabljam pogosto, zato me to tudi ni zanimalo. Navadil sem se, da v Velenju parkiram na parkirišču za pošto. V uri in pol, kolikor lahko tu avto pustim brezplačno, uredim vse. Bom pa morda pozimi, ko bo vreme slabo, preveril tudi vaše garažne hiše.«
Miha Cojhter, Velenje: »Vem za vse garažne hiše v Velenju, a doslej sem parkiral le v dveh, v tisti pod Mercator centrom in pri Nakupovalnem centru pri pošti. Pri slednji me moti, da ni parkomatov, ureditev ni najbolj logična. Zato sem
tam že dobil opozorilo redarjev. Sicer pa v garažne hiše ne zavijem rad, ker so mi uvozi in izvozi preozki. To me resnično moti. Sicer pa se mi zdi, da v Velenju ni težko najti parkirišča na prostem, sploh ker so uvedli modre cone. Te pozdravljam, velikokrat v pol ure uredim, kar moram, zato niti ne plačam parkirnine. V Avstriji je v središču mest podobna ureditev, ki res prispeva k redu. A tam je brezplačno parkiranje 90 minut, kar mi je še bolj všeč.« Milena Dobnik, Letuš: »Kadar grem v trgovski center, kjer imajo garažne hiše, vedno parkiram vanje, saj so večinoma brezplačne. Pa še pot do avta je krajša. V Velenju sem doslej parkirala le v garažni hiši Mercator, drugje niti ne vem, kje so. Iščem jih ne, če grem po več opravkih, pač avto pustim na javnem parkirišču. V Velenju parkirnina ni visoka, prostor pa sem še vedno našla.«
Spodnjo etažo garažne hiše pri Zdravstvenem domu naj bi luž rešili še avgusta. Izvajalec bo moral delo opraviti brez dodatnega plačila,
saj je garaža še v garanciji.
Naš čas, 17. 8. 2017, barve: CM K, stran 4
4
GOSPODARSTVO
«»^AS
17. avgusta 2017
Razvojni projekti in pridobivanje dodatnih finančnih sredstev
Pogovor z Biljano Škarja, novo direktorico Savinjsko-šaleške območne razvojne agencije
GOSPODARSKE novice

Tatjana Podgoršek
Pred dvema mesecema je Jasno Klepec na mestu direktorice Savinjsko-šaleške območne razvojne agencije zamenjala Velenjčanka Biljana Škarja. Bila je izbrana na razpisu. Povabili smo jo na kratek pogovor.
V	tem času ste se gotovo že seznanili z delovanjem agencije. Ste morda zaznali pri tem kakšne vrzeli?
»Vodenje agencije sem prevzela v težkem obdobju, saj so se v zadnjih letih zagotovljena finančna sredstva precej zmanjšala in bo treba poiskati dodatne vire financiranja. Agencija je izgubila največ denarja iz regionalnih razvojnih nalog, ki jih je agencijam podeljevalo pristojno ministrstvo. Bilo ga je za več kot polovico manj v primerjavi z letom 2015. Presenetilo me je tudi skromno število razvojnih partnerjev, s katerimi bi lahko agencija kandidirala na razpisih za skupne projekte ter pridobila nepovratna sredstva zanje. Danes je na razpisih namreč težko kandidirati sam. Potrebnega bo veliko časa in dela pri iskanju partnerjev, razpisi za pridobitev evropskega denarja za nekatere projekte prihodnosti pa so že objavljeni.«
V	kolikšni meri je lahko razvoj okolja odvisen od dejavnosti območne razvojne agencije glede na to, da je teh v celjski regiji kar nekaj in da je tu še krovna Razvojna agencija savinjske regije?
»Živimo v času hitrih sprememb in dejstvo je, da vsi subjekti v regiji Saša nimajo resursov, ki bi se ukvarjali z razvojem. Razvojna
agencija mora pri tem odigrati ključno vlogo, jih opozarjati na razvojne usmeritve, trende na tem področju, kot so digitalizacija, pametna specializacija, pametna mesta, pametne vasi, ter jim pomagati pri doseganju pogojev
Biljana Škarja: »Želim si izboljšati sodelovanje in povezovanje z našimi partnerji, da bomo uspešnejši pri pridobivanju sredstev za uresničevanje izzivov prihodnosti.«
za izzive prihodnosti. Za te vsebine so namreč v finančni perspektivi tudi predvidena razvojna sredstva.« Ste predvideli kakšne novosti v delovanju območne agencije?
»Ohranjamo osnovna področja delovanja: spodbujanje regionalnega razvoja, podjetništva in turizma, bomo pa več pozornosti namenili tvornejšemu povezovanju vseh ključnih partnerjev in prepoznavnosti agencije. Poleg tega bomo zavzeto delali pri pridobivanju predvsem razvojnih sredstev. V čim večji meri bo treba slediti globalnim trendom. Našo območno agencijo vidim kot ustanovo, ki bo poskrbela, da se bo regija Saša uvrščala med tako imenovane pametne regije.« To bo kar velik izziv tudi za vas. »Res je. To bo dolgoročen proces. Pri razvoju regije Saša kot pametne regije imamo to prednost, da ima predvsem Mestna občina Velenje razvitih veliko elementov, ki izpolnjujejo merila pametnih mest. Prednost tega je, da lahko manjše občine v regiji te elemente prenesejo v svoje okolje, jih prilagodijo sebi in se s tem izognejo dodatnim stroškom. Infrastruktura za razvoj pametnega mesta oziroma pametnih storitev je precej draga, zato je tako pomembno, da se v regiji povezujemo in delujemo skupaj za najboljše življenje njenih prebivalcev.« Gotovo ste iskali podporo pri županih regije Saša. Vas ti podpirajo v prizadevanjih? »Bila sem na individualnih pogovorih. Me podpirajo, za kar se jim ob tej priložnosti zahvaljujem. So me pa seznanili tudi z njihovimi potrebami oziroma njihovimi pričakovanji. Menim, da smo našli kar dobre sinergije za sodelovanje. Verjamem, da bomo lahko delovali z roko v roki.«
Krize v gradbeništvu še ni konec
V podjetju Elektro Jezernik iz Velenja menijo, da se naročniki za izvedbo električnih inštalacij še vedno odločajo po merilu najnižje cene, šele nato po kakovosti izvedbe
Tatjana Podgoršek
V letošnjih vročinskih valih je marsikdo menil, da imajo izvajalci elektro storitev polne roke dela. Boštjan Jezernik, direktor podjetja Elektro Jezernik iz Velenja, pravi, da imajo dela v poletnem času res več kot v drugih mesecih leta, a ne zaradi visokih temperatur in posledično večjega povpraševanja po vgradnji klimatskih naprav, ampak zaradi popravil ter izvajanja večjih remontnih in vzdrževalnih del v podjetjih.
Omenjeno podjetje je v tukajšnjem okolju eno tistih družinskih podjetij, ki tradicijo obrti uspešno prenaša iz generacije v generacijo že več kot 20 let. Iz manjše obrtne delavnice je preraslo v podjetje z 20 zaposlenimi. Sogovornik ocenjuje, da je tako predvsem zaradi prizadevanj po ponudbi kakovostnih
storitev, sledenju novostim v branži ter odzivnosti potrebam na trgu.
Posledice nihanj, ki so v dejavnosti gradbeništva zelo prisotna, poskušajo omiliti z različnimi ukrepi. Trditvam, da se razmere v gospodarstvu izboljšujejo, delno prikima, saj meni, da je to zaradi trenutnih trendov, ne toliko dolgoročnih vlaganj. »Težko pa soglašam s tistimi, ki trdijo, da je krize v gradbeništvu konec. Če bi bilo tako, potem cene storitev ne bi bile tako nizke, kot so in omogočajo samo sprotno plačevanje stroškov podjetja, ne pa tudi njegove rasti, razvoja, širitve, vlaganj.« Kot pravi, se naročniki še vedno odločajo za izvajalca na osnovi najnižje možne cene, kar pogosto ne omogoča kakovostne izvedbe in se v večini primerov izkaže kot napačna in na koncu še dražja odločitev. Je pa treba priznati, dodaja, da v
Boštjan Jezernik: »Uvajanje vajeniškega sistema izobraževanja je pravi korak za motivacijo, a je za to, da bo vajenec postal dober
mojster, premalo.«
Ukrepi za odpravo posledic zaradi podlubnikov
Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano je pripravilo predlog zakona o ukrepih za odpravo posledic škode zaradi prekomerne namnožitve podlubnikov in ga poslalo v javno obravnavo. Predlog je pripravilo v sodelovanju s Kmetijsko gozdarsko zbornico Slovenije, zainteresirani pa lahko pripombe nanj oddajo do 10. septembra. Zakon med drugim prinaša poenostavitev administrativnih ukrepov z namenom skrajševanja postopkov za lastnike gozdov in določa nekatere olajšave za lastnike gozdov na davčnem področju, in sicer zaradi škode, ki jo v gozdovih povzročajo podlubniki.
zadnjem času nekateri že prepoznavajo vrednost kakovostne storitve. Zagotovo bi lahko za boljši položaj malih podjetnikov in obrtnikov, meni sogovornik, naredila več država, če bi jim prišla naproti z nekoliko nižjimi davki ali prispevki, z manj administracije in na nekaterih področjih enostavnejšo zakonodajo. Tako pa postavlja pogoje, jih omejuje, hkrati pa jih prepušča lastni iznajdljivosti.
Več kot 95 odstotkov poslov pridobi podjetje na domačem trgu, kjer namerava iskati priložnosti tudi v prihodnje. Dejavnosti ne nameravajo širiti, ampak ohraniti kakovost obstoje-
čih storitev oziroma jih nadgraditi z nadaljnjim posodabljanjem opreme in izobraževanjem zaposlenih, kar zahteva bolj specializirano in zahtevno delo. Tudi to, poudarja Jezernik, je eden od ključev za uspeh. Na vprašanje, ali ocenjuje, da je uvajanje vajeniškega sistema izobraževanja za poklice, ki jih primanjkuje, pravi korak za motiviranje mladih, je odgovoril: »Je pravi korak, vendar na to, kdo bo dober mojster ali ne, bistveno ne bo vplivalo. Treba je imeti poklic oziroma delo rad in ga opravljati z veseljem, sicer je precej truda zaman.«
Slovenski izvozniki delajo dobro
V	prvih petih mesecih se je v Sloveniji najbolj povečal izvoz električnih strojev in naprav, in sicer za 170 milijonov evrov. Sledil je izvoz vozil, ki je večji za 142 milijonov evrov, ter nafte in derivatov za 124 milijonov evrov.
Novo povabilo Zaposli me
Zavod RS za zaposlovanje je objavil novo javno povabilo Zaposli. me 2017-2019, ki spodbuja zaposlovanje brezposelnih iz vse Slovenije. Program omogoča, da delodajalci za zaposlovanje brezposelnih pridobijo subvencijo od 5.000 do 7.000 evrov. Skupno je na voljo subvencij za 9.526 brezposelnih, namenjenih spodbujanju zaposlovanja in izboljšanju zaposlitvenih možnosti brezposelnih, ki so dopolnili 30 let ali več.
Zaradi okvare prerazporedili delovni čas
Velenje, 10. avgusta - V Premogovniku Velenje je prišlo do poškodbe traka za odvoz premoga iz jame, zato nekaj dni ni obratoval glavni odvoz premoga iz jame. Trak so morali ustaviti in vstaviti nov del gume. Delovni čas so za vse zaposlene v jami, ki so vezani na odvoz premoga, prerazporedili. Ti bodo dnino, ki bi jo morali opraviti v četrtek v drugi izmeni, opravili v soboto, 2. septembra, tisti, ki bi morali delati ponoči, pa v soboto, 26. avgusta.
Rudarji tudi niso delali v petek, 11. avgusta. To dnino bodo vsi nadomestili to soboto, 19. avgusta.
Esotech na številnih gradbiščih
Velenjski Esotech izvaja v teh poletnih mesecih številna dela. Med drugim zaključujejo montažo turbin in generatorjev na hidroelektrarni Brežice, montažo daljinskega vodenja na Premogovniku Velenje, industrijsko čistilno napravo za Henkel, čistilni napravi za občini Poljčane in Kanal ob Soči in obnavljajo črpališče Silla.
Tujce vse bolj zanimajo vlaganja pri nas
Tujci se vedno bolj zanimajo za gradnjo tovarn pri nas. Poleg Magne, ki je sedaj nekoliko bliže postavljenemu cilju, saj je za območje gradnje izdano okoljevarstveno dovoljenje, se za gradnjo nove tovarne zanima tudi japonska družba Sumitomo Rubber Industries, ki bi v Sloveniji začela proizvajati medicinske elastomere. Vrednost naložbe je po njihovih navedbah okoli 34 milijonov evrov. Japonska družba ima v mislih tri možne lokacije, najglasneje se omenja Logatec, v igri pa naj bi bila tudi Komenda in Trbovlje. Po napovedih gospodarskega ministrstva bo tovarna velika 12.000 kvadratnih metrov, velikost zemljišča na izbrani lokaciji pa bo znašala 32.000 kvadratnih metrov.
Afera z nizozemskimi jajci
Afera z nizozemskimi jajci, ki trese velik del Evrope, je segla tudi do nas. Uprava RS za varno hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin je sporočila, da sta nemški proizvajalec in avstrijski dobavitelj vsa jajca, ki bi lahko vsebovala človeku škodljivi fipronil, v Sloveniji umaknila iz prodaje. Nizozemske oblasti so začasno zaprle 138 perutninskih farm in bi lahko bile prisiljene zaklati na milijone piščancev. Na milijone iz Nizozemske uvoženih jajc so že uničili v Nemčiji, Belgiji, Franciji, Veliki Britaniji na Švedskem in v Švici. Sumljiva jajca so umaknili tudi s hrvaških polic.
Rešenih že 64,83 % vloženih ugovorov
Ljubljana, 10. avgusta - V teh dneh bo z osebno vročitvijo izdanih 26.300 odločb o odmeri dohodnine tistim zavezancem, ki so vložili ugovor zoper informativni izračun dohodnine. To je dobrih 64 % glede na vložene ugovore. Rok za doplačilo dohodnine je 30 dni od datuma vročitve odločbe. Prav tako pa bo v 30 dneh od datuma vročitve odločbe izvršeno nakazilo na tekoči račun zavezancem, ki imajo vračilo dohodnine. Zoper odločbo je možna pritožba, ki pa ne zadrži izvršitve. Za ostale zavezance Finančna uprava RS nadaljuje postopke odmere dohodnine in bo odločbe izdala do 31. oktobra.
Ikea v Srbiji
V	Beogradu so ob navzočnosti predsednika države Aleksandra Vu-čica odprli dolgo pričakovano naložbo - blagovnico Ikea. To je 400. trgovina švedskega pohištvenega velikana, Srbija pa je 49. država, v kateri je Ikea postavljena. Srbi bodo lahko na 33.000 kvadratnih mestih izbirali med 9.500 izdelki. Zanimivo je, da je Ikea sicer svojo trgovino v Beogradu odprla že leta 1991, a jo zaradi razmer v državi po letu in pol tudi zaprla.
Američani spet veselo trošijo
Dolg kreditnih kartic ameriških potrošnikov je presegel rekordno vrednost, ki je bila pred tem dosežena leta 2008 pred izbruhom svetovne finančne recesije. Po podatkih Feda je višina neodplačanih posojil kreditnih kartic junija dosegla 1,02 trilijona dolarjev (870 milijard evrov).
Potrošnja raste tudi v Evropi
Po podatkih Evropskega združenja avtomobilskih proizvajalcev (ACEA) se je prodaja avtomobilov v prvi polovici 2017 v Evropski uniji okrepila za 4,6 odstotka. Povpraševanje je preseglo napovedi. Še bolj smo za avtomobili ponoreli Slovenci - prodaja pri nas je namreč za desetino večja kot pred krizo.
■
■
■ mz
■
Naš čas, 17. 8. 2017, barve: CM K, stran 5
17. avgusta 2017
«»SÜAS
DRUŽBA
5
Vesel, da bo dobilo Velenje varovana stanovanja
Na pogovor smo povabili vodjo svetniške skupine DeSUS v svetu Mestne občine Velenje Srečka Korošca
Mira Zakošek
Svetniško skupino DeSUS v svetu Mestne občine Velenje predstavljajo štirje svetniki, vodi pa jih Srečko Korošec. Povabili smo ga na pogovor. Kako ste zadovoljni z opravljenim delom v letošnjem prvem polletju?
»Moram priznati, da sem vesel vseh uspehov, ki smo jih uresničili v tem polletju. Vsi projekti, ki so bili predstavljeni za sofinanciranje iz strukturnih skladov, so bili potrjeni. To pomeni, da so sodelavke in sodelavci občinske uprave pravilno ocenili, kako je potrebno projekte predstaviti, in uspeli so. Vse čestitke njim in tudi direktorju občinske uprave mag. Iztoku Moriju, ki
je dajal usmeritve in pobude v pravo smer. Posebno sem zadovoljen s spremembo poslovnika, ki omogoča bolj poglobljene razprave in ne samo predstavitve pred kamero posameznim opozicijskim strankam. Vedno sem pripravljen za dialog, ki je kon-
>
Najpomembnejše je odpiranje novih delovnih mest, da bodo lahko mladi ostajali v tem okolju.
struktiven in ne političen.« Na kaj ste najbolj ponosni?
»Ponosen sem, da smo uspeli z usmeritvijo turizma in tudi ure-
Srečko Korošec. »Za starejše je v mestni občini Velenje dobro poskrbljeno.«
ditvijo starega mestnega jedra v Starem Velenju. Moram pa poudariti, da sem še posebej vesel, ker bomo s pomočjo evropskih sredstev komunalno uredili in-
dustrijski center Stara vas. To nam omogoča odpiranje novih delovnih mest, kar je trenutno najbolj pomembno.
Ne morem pa mimo dejstva, da zmore naš proračun podpirati socialne programe kot tudi društva nevladnih organizacij. Posebno pozornost pripisujem izgradnji oskrbovanih stanovanj, po katerih je v zadnjem času kar precej povpraševanja.«
Kaj se vam zdi v Velenju dobro rešeno?
»Že dalj časa govorimo o našem jezeru, ki je središče načrtovanega turističnega razvoja. Trenutno so v pripravi projekti, ki bodo pripomogli k dobri promociji in razcvetu turizma. Seveda pa se ve-
selimo tudi 3. razvojne osi, ki jo to okolje nujno potrebuje, še posebej pa si brez nje ne moremo predstavljati gospodarskega razvoja. Dobro je rešeno vprašanje starejših, katerim MOV namenja veliko pozornost. Tudi za mlajše generacije je poskrbljeno glede vrtcev, izobraževanja in tudi socialnih transferjev.«
>
Spremenjen poslovnik sveta omogoča poglobljene razprave in ne »zgolj predstavitve pred kamero«.
Kaj pa bi želeli spremeniti?
»Veliko smo naredili, veliko dela pa nas še čaka. Naj predvsem omenim odpiranje delovnih mest, da bodo mladi imeli zaposlitve in si tako ustvarili dru-
žine, ki kot vidimo niso v najbolj zavidljivem položaju. Potem je še ureditev cestne infrastrukture, ki je v pristojnosti države. Tesno smo povezani tudi z bolnišnico Topolšica, za katero menim, da ji morajo ostati pristojnosti kot do sedaj - samostojna ustanova in brez priključitve k Bolnišnici Celje.«
Kaj bi še radi postorili do konca mandata?
»Na začetku mandata 20142018 smo si tako stranka DeSUS kot tudi svet Mestne občine Velenje zadali določen program. Veseli nas, da smo v treh letih dosegli precejšen del zastavljenih nalog in tako bomo delovali tudi do konca mandata. Prepričan sem, da bomo zastavljene cilje dokončali v dobro vseh naših občanov in razvoja mestne občine Velenje. Prepričan sem, da bo realizacija projektov omogočala nadaljnji razvoj na celotnem področju MOV.«
■
Občani si sodobne ceste in športno dvorano zaslužijo
Občina Luče pred največjo naložbo tega mandata - Skoraj do vseh visokogorskih kmetij asfaltirane ceste
Tatjana Podgoršek
Minuli teden je bil v občini Lu-če pester predvsem zaradi prireditev, s katerimi so zaznamovali občinski praznik. V okviru 48. Lučkega dne se je zvrstilo kar nekaj športnih in kulturnih dogodkov, osrednjo pozornost pa pri teh namenjajo tradiciji, zagotavlja tamkajšnji župan Ciril
ravajo na mestu, kjer danes stoji telovadnica. To naj bi podrli in zgradili objekt, ki bo po izgradnji največji v občini. Za naložbo so se dogovorili že na začetku tega mandata, zato vsa tri leta zanjo pridno varčujejo. Pred nedavnim jih je ministrstvo za šolstvo in šport seznanilo, da je bila lokalna skupnost ena od petih slovenskih občin, ki so bi-
Rosc. Kot pravi, so bile navade in šege, ki jih negujejo ob različnih priložnostih, pred več kot štirimi desetletji v Sloveniji redkost, danes pa jih prikazujejo tudi v drugih okoljih po državi, zato bodo v prihodnje morali stvari postaviti na druge temelje.
Zadolževanje naj ne bi bilo potrebno
Ciril Ros je čas od lanskega do letošnjega občinskega praznika označil za prehodnega, saj glavnino aktivnosti namenjajo uresničitvi največje naložbe tega mandata - izgradnji nove športne dvorane. Zgraditi jo name-
Prejemniki občinskih priznanj in nagrad
Na slavnostni seji lučkega občinskega sveta pred tednom dni so nekaterim posameznikom in društvom podelili občinska priznanja in nagrade. Prejeli so jih: predice KUD-a Antona Mlač-nika Luče, patronažna sestra Vera Rakun, osnovnošolec Nejc Funtek, kulturni zanesenjak Albin Moličnik, Športno društvo Raduha Luče, lučki smučarski klub in Smučarsko tekaško društvo Luče.
V 23 letih posodobili skoraj vse občinske ceste
Zaslužijo si, tako Rosc, tudi sodobne občinske ceste, zato ne preseneča, da vsako leto asfaltirajo približno štiri kilometre cest in za to namenjajo od 250 do 300 tisoč evrov na leto. Z denarjem občinskega proračuna takšen »tempo« ohranjajo minulih 15 let in kmalu bodo lahko rekli, da so do skoraj vseh visokogorskih kmetij pripeljali sodobne poti, ter s tem približali standard tamkajšnjih občanov tistemu v dolini ali v drugih krajih. »Imamo več kot 140 kilometrov občinskih cest. Leta 1994, ko smo dobili samostojno občino, pa ra-
Ciril Rosc: »Do skoraj vseh visokogorskih kmetij pripeljati sodobne poti.«
zen v središču Luč nismo imeli praktično niti kvadratnega metra asfalta.« Hkrati s tem postopoma urejajo njihovo lastništvo; aktivnosti pri odmerah, kar je prav tako zahtevna naloga, so končali konec lanskega leta. V tem so med prvimi v državi. Sogovornik meni, da jim bo ureditev omenjenega prihranila marsikateri siv las v prizadevanjih za nadaljnji razvoj okolja. Poleg zapisanega so letos spomladi izvedli še protipoplavne ukrepe v Krnicah, v tem času posodabljajo vodohran v Podveži, jeseni pa načrtujejo še asfaltiranje ceste v Podvolovjeku.
Osnovnošolci so tudi tokrat pripravili zanimiv skeč. (foto: ks)
le uspešne na razpisu. Za novo športno dvorano je obljubilo dobro četrtino potrebnega denarja, kot pogoj za to pa postavilo začetek in konec gradnje v letu 2018. Zato sedaj glavnino naporov namenjajo čimprejšnji pridobitvi gradbenega dovoljenja. Po ocenah bo naložba stala od 1,5 do 2 milijona evrov. Glede na prihranke in obljubljeno pomoč države Rosc predvideva, da se jim zanjo ne bo treba zadolžiti. »Naložba bo velik zalogaj, a si naši občani sodobno športno dvorano, ki bo omogočila izvedbo tudi vseh športnih dogodkov z žogo, zaslužijo.«
S0LSKI CENTER VELENJE
Višja strokovna šola Velenje
je prava izbira!
■

Naš čas, 13. 7. 2017, barve: CM K, stran 6
6
PREGLED TEDNA
«»^AS
17. avgusta 2017
OD SREDE do torka
Mojca Štruc
Žabja perspektiva
Sreda, 9. avgust
Ob »jajčni aferi«, ki je odmevala po vsej Evropi, je Uprava za varno hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin sporočila, da sta nemški proizvajalec in avstrijski dobavitelj v Sloveniji umaknila iz prodaje vsa jajca, ki bi lahko bila okužena s fipronilom.
Tresla so se tla v Kvarnerju na Hrvaškem. Potres z magnitudo 3,7 so izmerili med otokom Krkom in mestom Jadranovo.
Po močnejšem potresu (z magnitudo 7) so žrtve preštevali v kitajski pokrajini Sečuan.
Zemlja se je tresla in prinašala strah v kri.
V trčenju dveh potniških vlakov blizu mesta Aleksandrija na severu Egipta je po umrlo 37 ljudi, 123 je bilo poškodovanih.
Ameriški predsednik Donald Trump je še zaostril besedni spopad med ZDA in Severno Korejo. Tvitnil je, da imajo ZDA že pripravljeno orožje, če bo Severna Koreja ravnala nespametno.
Na Portugalskem so se gasilci borili s požari. Oblasti so v strahu, da se bodo požari ob prihajajoči vročini širili še hitreje, zaprosile za evropsko pomoč.
Monsunsko deževje je v Himalaji sprožilo številne zemeljske plazove in poplave, ki so v Nepalu zahtevali najmanj 49 življenj, v sosednji Indiji pa 45.
Vlada Burkine Fasa je sporočila, da so trije strelci stopili v restavracijo in streljali vse povprek. V »terorističnem napadu« je bilo ubitih 17 ljudi.
Odtenki
Ponedeljek, 14. avgust
Ob 175 poškodovanih je 19 ljudi življenje izgubilo - med njimi šest turistov.
V	zahodnem predmestju Pariza Levallois--Perret je moški zapeljal v skupino vojakov in pobegnil. Kasneje so ga ujeli in ugotovili, da je ranil šest vojakov.
Da bi preprečili nezakonite migracije, je avstrijski notranji minister ukazal dodatno poostritev nadzora na obmejnih območjih.
Novoizvoljena ustavodajna skupščina v Venezueli si je podelila neomejena pooblastila za vladanje, opozicija pa je znova opozorila na nevarnost diktature.
Potem ko je ameriški predsednik Donald Trump dejal, da se bo Severna Koreja soočila z »ognjem in besom«, če bo še naprej grozila ZDA, je Pjongjang zagrozil, da razmišlja o balističnem napadu na ameriški otok Guam.
Četrtek, 10. avgust
Začela so se dela na primorski avtocesti med Logatcem in Uncem proti Kopru. In že so se začeli pojavljali tudi občasni zastoji.
Arso je avstrijsko-kanadskemu avtomobilskemu velikanu Magni izdal okoljevarstve-no soglasje za projekt na poslovnem območju Hoče.
V	javnosti so se pojavile vsebine kazenskih
Besedni spopad med ZDA in Severno Korejo se je
zaostroval.
Venezuelski predsednik Nicolás Maduro je dejal, da se želi prihodnji mesec ob zasedanju Generalne skupščine Združenih narodov v New Yorku srečati z ameriškim kolegom Donaldom Trumpom.
Sobota, 12. avgust
Na naših cestah so se znova vile kolone pločevine.
Nevladna organizacija Zdravniki brez meja je začasno ustavila akcijo iskanja in reševanja prebežnikov v Sredozemskem morju. Za razlog so navedli grožnje libijske obalne straže.
V Charlottesvillu v ZDA so potekali protesti proti načrtom za umik kipa konfederacijskega generala iz časa državljanske vojne.
Na Poljskem je zjutraj v neurjih umrlo pet ljudi, vsi zaradi izruvanih oziroma podrtih dreves.
Nadaljevala se je zgodba spopada med Trumpom in Džong Unom. Strasti je skušal pomiriti kitajski predsednik, ki je obe strani
Srbski zunanji minister Ivica Dačič je predstavil načrt za razdelitev Kosova, po katerem bi se severni (pretežno srbski del) Kosova priključil k Srbiji.
Vzhodno od Pariza je na teraso picerije z avtomobilom zapeljal 32-letnik, ki naj bi delal samomor. Pri tem je umrla 13-letna deklica, 12 ljudi je bilo ranjenih.
Brali smo o podrobnostih kazenskih ovadb zoper Zorana Jankoviča.
ovadb zoper ljubljanskega župana Zorana Jankoviča.
Tihotapci ljudi so ob obali Jemna z ladje v morje porinili do 180 prebežnikov, pri čemer je umrlo okrog 50 ljudi.
Zaradi vse večjega navala prosilcev za azil, ki peš prihajajo iz ZDA v Kanado, je kanadska vojska na meji postavila začasno zatočišče, ki lahko sprejme 500 ljudi.
Severna Koreja je sporočila, da bo načrt za izstrelitev štirih raket srednjega dosega v vode blizu ameriškega tihomorskega otoka Guam predstavila v nekaj dneh.
Nekateri člani osebja na ameriškem veleposlaništvu na Kubi so skrivnostno izgubili sluh in so morali na zdravljenje v domovino.
Petek, 11. avgust
Ministrica za zdravje Milojka Kolar Celarc je odgovarjala na interpelacijo in pri tem v celoti zavrgla vse očitke kot neutemeljene.
Predsednik Državnega zbora Milan Brglez je podpisal odlok o razpisu predsedniških volitev, ki bodo 22. oktobra.
Več delov Evrope je ponoči prizadelo močno neurje.
Se bodo razmere v Venezueli uredile?
pozval k vzdržanosti.
Bela hiša je sporočila, da je predsednik Donald Trump zavrnil telefonski klic venezuel-skega kolega Nicol^sa Madura, češ da v Venezueli ni demokracije. Za povrh je omenil še možnost vojaškega posredovanja ZDA v Venezueli, če se razmere ne uredijo.
Nedelja, 13. avgust
V Cahrlottesvillu v ZDA je med protestnike (nasprotnike rasistov in neonacistov), ki so tam vztrajali od dne pred tem, zapeljal avtomobil. Pri tem je bila ubita 32-letna ženska, pet ljudi pa je bilo poškodovanih.
Z neobvladljivimi požari se spopadajo (tudi) v Grčiji.
Pod močnim političnim pritiskom je ameriški predsednik Donald Trump iz Bele hiše obsodil nasilje rasistov na shodu v Charlottesvillu. A ker ni bil dovolj odločen, so njegovo ekipo začeli zapuščati številni direktorji, njegova podpora v javnosti pa je znova padla.
Ruska obveščevalna služba FSB je aretirala štiri domnevne člane skrajne sunitske skupine Islamska država, ki naj bi načrtovali napade na kraje na območju Moskve.
Grške oblasti so prebivalce severovzhodno od Aten pozvale k evakuaciji pred obsežnim gozdnim požarom, ki se nenadzorovano širi.
Torek, 15. avgust
Bil je dela prost dan, katoličani so praznovali Marijino vnebovzetje. Slovesna bogoslužja so potekala po številnih cerkvah, posvečenih Mariji.
Predsednik republike Borut Pahor in zunanji minister Karl Erjavec sta sprejela delegacijo šestih senatorjev ZDA, s katerimi sta govorila o sodelovanju med državama in v
Tjaša Zajc
Končalo se je svetovno prvenstvo v atletiki, na katerem se je od kariere poslovil Usain
Bolt.
Do leta 2021 bo grad Brdo prenovljen.
okviru zveze Nato, razmerah na Zahodnem Balkanu ter drugih aktualnih vprašanjih.
Izvedeli smo, da bo Slovenija še pred letom 2021, ko bo predsedovala Svetu EU, prenovila grad Brdo in dozidala hotel Brdo.
Severnokorejska televizija je poročala, da je njihov voditelj Kim Džong Un preučil načrte za izstrelitev raket proti ameriškemu ti-homorskemu otočku Guam, a bo pred ukazom o napadu še malo opazoval, »kaj delajo neumni jenkiji«.
Bolivija je odobrila gradnjo dobrih 300 kilometrov avtoceste skozi naravni rezervat amazonskega gozda Tipnis, kjer živijo tudi tri domorodna ljudstva oziroma skupno 14 tisoč ljudi.
Na skupino vernikov pred cerkvijo v pred-metju madeirske prestolnice ja padlo drevo, ki je ubilo 13 ljudi in jih še 50 poškodovalo.
"Všeč mi je, kako neobremenjeni so Afričani pri vzgoji. Mati v vasi brez večjih zadržkov majhnega otroka pusti ob cesti in se odpravi na delo. Če otrok zajoka, ga potolaži katera od žensk v bližini," je dejal fant Samo, ko smo po sedmih letih od seznanitve v Ugandi z Američanko Ash sedeli ob večerji pri njej doma, v Santa Feju v Novi Mehiki v ZDA.
"Nekoč sem na trgu videla žensko, ki je imela dojenčka za nogo privezanega na vrvici, neke vrste povodcu. Mali se je potem svobodno plazil v določenem radiju, medtem ko je ona prodajala naprej," je dodala Ash. Z vidika zahodnjakov so se nam to zdeli zabavni spomini, rahlo šokantni principi skrbi za otroka, enoglasno pa smo se strinjali, da na Zahodu danes glede skrbi za otroke pogosto kompliciramo bolj, kot je treba. Splošno globalno načelo je, da vsi starši svojim otrokom želijo le najboljše, družba otroke ščiti, ker so po eni strani najšibkejši člen, po drugi strani prihodnost. To je vse, kar je skupnega številnim kulturam; predstava o tem, kaj je za otroka najbolje in najbolj koristno, pa se ekstremno razlikuje od države do države. Slovenija je primerjalno do staršev zelo radodarna pri prvih dneh življenja otroka. V Švici mati dobi štiri mesece porodniškega dopusta, v ZDA Američankam pripadata dva tedna. Kapitalistična svetovna velesila je tudi v drugih pogledih do delovnega človeka precej neusmiljena: delavci imajo okoli dva tedna dopusta letno, in kot mi je povedala kolegica Heather iz Marylanda, večina ljudi tudi tega ne porabi. Enostavno neprestano delajo. Kolega Američana, ki je zaradi službe ogromno zdoma, sem vprašala, kako gleda na to, da svoje otroke vidi zelo malo časa. Njegov odgovor je bil, da na koncu trenutke, ko je doma, poskuša čim bolj kakovostno preživeti z njimi.
Kmalu potem, ko sem se začela ukvarjati z inovacijami v digitalnem zdravju, mi je znanka iz Francije večkrat rekla, da moram nujno v Izrael; ker da je Izrael neke vrste Silicijeva dolina na tej strani oceana. Tamkajšnje okolje si je skoraj nemogoče predstavljati, če ga ne vidiš od blizu. Zelo visok odstotek ljudi ima doktorat, militantno disciplinirana družba tudi od deklet pričakuje obvezno služenje vojaškega roka. Ljudi to utrdi, drugače so trdoživi, ambiciozni, drugače komunicirajo, bolj so neposredni. Kar se njim zdi normalno, se marsikomu drugemu zdi vsiljivo.
To, odtenki in različne barve vzgoje in posledično odnosov vedno znova osupnejo. So tisto, kar človeštvo dela tako misteriozno ne-razvozljivega.
Reči, da je kateri od sistemov (naj)boljši, je nesmiselno. Vsak je prilagojen svojemu okolju, vsak definira kulturo, iz katere izhaja. Škoda, da v šolskem sistemu ni več prostora za učenje o različnih kulturah in vrednotah. Poznavanje drugih sistemov omogoča odprtost do drugačnosti, višjo tolerantnost in sočutnost do drugačnih idej in nazorov. Morda koga ustavi pred prehitro sodbo drugega. Hkrati pa včasih predstavlja izziv brez dna za mednarodno komuniciranje in sodelovanje. Preprosto zato, ker so razlike in percepcija pričakovanj včasih tako veliki, da ljudje raje obupajo, kot da bi jih poskušali preseči. Pa je včasih čudno zgolj drugačno.
Zakaj na velenjskem gradu včasih ni zastave?
Velenje, 8. avgusta - Velenjčanke in Velenjčani se na zaposlene v Muzeju Velenje večkrat obrnejo z vprašanji o slovenski zastavi, ki je izobešena na Velenjskem gradu, kar priča o tem, da je Velenjski grad domačinom res draga točka, na katero so ponosni ter se vanjo pogosto zazrejo in uživajo ob pogledu na ta veličasten spomenik naše kulturne dediščine. V Muzeju Velenje se trudijo, da za zastavo zgledno skrbijo, zato jo ob napovedanih neurjih in močnejšem vetru pravočasno snamejo, včasih pa se kljub temu zgodi, da nepredviden močnejši veter ali naliv poškodujeta zastavo ali drog, na katerem je izobešena. Močan veter je na strehi Velenjskega gradu pogostejši kot v mestnem središču, snemanje in obešanje zastave pa je zahtevno opravilo, pri katerem morajo biti sodelavci Muzeja Velenje nadvse previdni, da ne tvegajo kakšnih poškodb ali nezgod. Tako se čez leto večkrat zgodi, da zastave na Velenjskem gradu kakšen dan ali tudi več dni ni, saj jo preventivno snamejo, vsake toliko časa popravijo in občasno tudi zamenjajo z novo.


radio VELEKJE
88.9 Mhz 187.8 Mhz
Naš čas, 17. 8. 2017, barve: CM K, stran 7
17. avgusta 2017
«»SÜAS
MED VAMI
7
Zeliščarji prvič sadili konopljo
Društvo zeliščarjev Velenje se prilagaja času in novim trendom - Na ekskurzijah po eko vrtovih ugotavljajo, da imajo veliko znanja
Bojana Špegel
Velenje, 2. avgusta - Prejšnjo sredo dopoldne so člani velenjskega društva zeliščarjev v velenjski mestni knjižnici otrokom pripravili zabavno sredo. Na njej so izdelovali šopke iz rož in se posladkali s pravim zeliščnim čajem. Že dan prej pa so v osrednjem razstavišču odprli tradicionalno razstavo, ki si jo lahko ogledate do 20. avgusta.
Predsednik društva Zvonko Skrt nas popelje po razstavi. Na njej si lahko ogledate kar nekaj
udeležence, kako si lahko tinkture in različne kreme pripravijo sami. Nekateri naši člani to že zelo uspešno počnejo, je pa potrebnega kar nekaj znanja in potrpljenja. Izdali smo tudi brošuro z navodili za izdelavo naravne kozmetike, recepte pa najdete tudi na spletni strani našega društva,« nam pripoveduje Skrt. Naučijo jih izdelati ognjičevo in ga-bezovo mazilo, mazilo iz smilja in različna olja in kreme za nego telesa. »To je lahko odlična dopolnilna dejavnost na kmetijah, zato upam, da se bodo odzvali in se
pripravijo med letom, pa tudi, ko sodelujejo na različnih sejmih. Foto utrinke iz njih so prav tako razstavili v knjižnici. In kako so zadovoljni z letošnjo letino zelišč na Grilovi domačiji? »Kljub suši je letina dobra, nikoli pa ne poberemo vseh zelišč, saj potem prihodnje leto ne bi bilo pridelka. Vedno moramo poskrbeti za regeneracijo rastlin. Zelo dobro se nam obnesejo okrogle sonaravne gredice, ki smo jih začeli urejati lani. Tudi suša jim ne pride do živega, zato bomo prihodnje leto, ko bomo na zeliščnem vrtu posa-
sadili le nekaj več kot 10 sadik. Bujno so rasle, pridelek je velik. Uporabili jo bomo za čaje in naravno kozmetiko.«
Pomlad so izkoristili za strokovne ekskurzije. Ogledali so si kar nekaj vrtov, v katerih zdravilne rastline pridelujejo sona-ravno in ekološko. Ob tem so dobili le potrditev več, da znajo veliko. »Imamo zgodovino in bogato tradicijo, vseeno pa smo izvedeli še marsikaj novega in zanimivega. Znanje bomo uporabili že prihodnje leto,« doda naš sogovornik. Tistim, ki jih ze-
Zvonko Skrt: »S sonaravnim vrtnarjenjem kljubujemo tudi suši.«
zdravilnih rastlin, ki rastejo v Šaleški dolini, uporabljamo pa jih lahko vse leto. Dodali so literaturo, ki zeliščarjem pomaga pri pripravkih ne le čajev, ampak tudi različnih zeliščnih pripravkov. »Letos prvič razstavljamo tudi povsem naravno kozmetiko, ki smo jo začeli izdelovati sami. Ne tržimo je, ampak pripravljamo delavnice, na katerih naučimo
Zeliščni vrt na Grilovi domačiji je zanimiv od pomladi do jeseni. Obišče jih tudi veliko otrok
iz vrtcev in šol.
to tudi naučili izdelovati,« še doda naš sogovornik. Zato bodo v jesenskih mesecih pripravili kar nekaj delavnic, tudi po krajevnih skupnostih.
Bera zelišč spet dobra
Seveda iz zelišč, ki jih pridelajo na velikem zeliščnem vrtu na Grilovi domačiji, še vedno pripravljajo tudi čaje. Z njimi redno postrežejo na prireditvah, ki jih
dili še več zdravilnih zelišč, uredili tudi nove sonaravne gredice.«
Že sedaj jih gojijo skoraj 100 vrst zelišč, prihodnje leto pa bodo to številko presegli. Letos so prvič posadili konopljo, saj želijo proučiti njeno pridelovanje in uporabnost. »Seveda gre za industrijsko konopljo, pridobili smo tudi dovoljenje ljubljanskega Kmetijskega inštituta, da jo lahko gojimo. Letos smo po-
liščarstvo zanima, priporoča, da pridejo pogledat njihov zeliščni vrt v Lipju tako spomladi kot poleti in jeseni. »V vsakem letnem času je drugačen in zanimiv. Vedno radi obiskovalcem tudi svetujemo, kako naj zelišča vzgajajo sami,« še izvemo. Kot tudi, da je sedaj v društvu res aktivnih 30 članov in članic, pridruženih pa jih imajo še več kot 100.
Piknik doživetje z legendarnim PONYjem ob jezeru
Ste ljubitelj kolesarjenja in piknikov v naravi? Pri nas v Restavraciji Jezero smo za vas pripravili posebno in nepozabno Piknik doživetje z legendarnim PONYjem ob jezeru
EKSKLUZIVNA PONY PIKNIK PONUDBA VSEBUJE:
izposojo PONYja z vso opremo za piknik do 4 ure, piknik kovček z malico - mesni ali vegetarijanski meni, piknik »dekco«, zemljevid s priporočenimi turami okoli velenjskih jezer, izbor pijač, ki jih boste izbrali sami.
VEČ INFORMACIJ NA:
Restavracija Jezero W www.gorenjegostinstvo.si
Podajte se na pot novih doživetij in presenečenj ob jezeru. Doživite novo pustolovščino...
REZERVACIJE IN KONTAKTNI PODATKI ZA IZPOSOJO:
Restavracija Jezero, Cesta Simona Blatnika 24, 3320 Velenje, Slovenija + 386 (0)3 586 64 62 E restavracija.jezero@gorenje.com
Festival domačih okusov in tradicije
Šmartno ob Paki - Občina Šmartno ob Paki, tamkajšnji javni zavod Mladinski center ter občina Rečica ob Savinji so pod okriljem LAS Zgornje Savinjske in Šaleške doline ter LAS Notranjske prijavili na razpis Programa za razvoj podeželja skupni projekt Festival domačih okusov in tradicije. Na šmarški občini pravijo, da so v projekt vključili tradicionalne prireditve ob občinskem prazniku oziroma martinovanju, jih nadgradili z delavnicami, predstavitvami in de-gustacijami tradicionalnih domačih kulinaričnih dobrot ter tradicionalnih obrti.
»Festival bo imel s svojo tematiko izrazito med-generacijsko noto, saj bo povezoval mlade in starostnike, ki bodo prenašali svoje znanje in tradicijo nanje. Poleg tega bodo pod okriljem festivala potekale tudi delavnice za pripravo tradicionalnih jedi iz Zgornje Savinjske in Šaleške doline.
Načrtujejo še izdajo slikanice, v kateri bo všečno predstavljenih 5 receptov tradicionalnih jedi s tega območja ter obe dolini regije Saša.
Poleg izvedbe festivala sta prijavitelja iz Šaleške in Zgornje Savinjske doline v projektu predvidela še prireditveni šotor in zunanje ozvočenje za lažjo izvedbo prireditev (občina Šmartno ob Paki) ter prireditvene stojnice (občina Rečica ob Savinji). Pridobitve bi precej olajšale izvedbo prireditev in zmanjšale odvisnost od muhastega vremena, ki lahko kroji prireditev zelo po svoje.
LAS Notranjske, ki se je organizaciji Festivala tudi pridružil, pa bo morebitne podrobnejše dopolnitve še pripravil.
■ tp
Iz Šoštanja do Podkraja z električnim avtobusom
Dogovarjanja so že tako daleč, da na prevoz ne bo treba več dolgo čakati
Milena Krstič - Planine
Šoštanj - Lokalc, brezplačna storitev javnega prevoza za občane, ki jo v Velenju zelo uspešno izvajajo že nekaj let, prihaja tudi v Šoštanj.
V Velenju Lokalc potnike vozi na petih progah. Ob njih je 43 postajališč. V Šoštanju, kjer so uvedbo v okviru celotne prometne strategije načrtovali v naslednjih petih letih, pa pospešujejo aktivnosti, tako da občanom na lokalni prevoz ne bo treba čakati tako dolgo. Po tihem si želijo, da bi jim to uspelo prej, najpozneje pa v drugi polovici prihodnjega leta.
Še prej pa v Šoštanj prihaja avtobus na električni pogon. Poskusno ga bodo uvedli na liniji Metleče-Šoštanj-Podkraj, vmes bo opravil kakšno vožnjo tudi v Ravne in Gaberke ter proti To-polšici. Ne pa tudi v samo Topol-šico. Tam ima koncesijo za javni potniški promet Izletnik in se bo o uvedbi brezplačnega avtobusnega prevoza za potnike treba dogovarjati z njimi.
Pri izdelavi študije so jim z nasveti pomagali v Mestni občini Velenje, kjer imajo z brezplač-
nim potniškim prevozom veliko izkušenj.
V Šoštanju si želijo, da bi linija povezala celo Šaleško dolino, tako da bi se z Lokalcem lahko vozili tudi Šoštanjčani, ki delajo v Velenju, in Velenjčani, ki delajo v Šoštanju. O tem z direktorji tukajšnjih podjetij potekajo intenzivni pogovori v zvezi s pocenitvijo stroškov.
Brez tovrstnega sodelovanja ne bo šlo. Se bo pa treba potem v službo voziti z avtobusom in ne z osebnimi avtomobili, da bo korist obojestranska.
Ocenjujejo, da bi bil projekt Lokalc 'težak' med 350.000 in 500.000 evri letno, kar je za Občino Šoštanj sšmo ogromno. Ta danes samo za šolske prevoze iz 12 milijonov evrov velikega proračuna nameni letno 550.000 evrov.
Poskusna uvedba brezplačnega avtobusa na električni pogon bo trajala pol leta oziroma eno leto. V tem času bodo izmerili, kako polni bi vozili Lokalci in kolikšna je pripravljenost Šošta-njčanov, da avtomobile nadomesti javni potniški promet.
Prosti čas preživljajo ustvarjalno
Medgeneracijsko središče priložnost za skupno druženje mladih in starejših
Milena Krstič - Planine
Šoštanj, 27. julija - Med počitnicami tudi v Medgeneracijskem središču, ki ga je Občina Šoštanj uredila na Trgu bratov Mravlja-kov, odmevata smeh in veselje. V njem so z otroki že v času pouka stkali prijateljske vezi, zdaj pa jih le utrjujejo in še več časa preživljajo skupaj.
ma ognjema. Najmlajši uživajo v oblikovanju gradov v mivki, risanju s kredami ali pa se zapodijo na igrala. »Ko nam je prevroče, pa se podamo do Šoštanjske-ga jezera, posedemo v senco in igramo karte. V deževnih dneh se družimo ob družabnih igrah, petju, plesanju in v likovnih delavnicah. Risali smo že poletne motive, izdelali mavrično drevo,
»Vračajo se stari in prihajajo novi. Pridružijo pa se nam tudi starejši, ki z nami delijo kakšno izkušnjo in nam dajo kak poučen nasvet,« pravi Maja Kolšek, ki vodi Medgeneracijsko središče.
Večino časa preživljajo v naravi in na igriščih. V parku ob vili Široko igrajo badminton, v Tresimirjevem parku potekajo že prave male tekme v košarki, odbojki na mivki in med dve-
se lotili izdelovanja rožic in mavričnega pava, lotimo pa se tudi portretov.«
Čaka pa jih še veliko novih delavnic in novih aktivnosti. V Šoštanju vabijo tako starejše kot mlade, da se jim pridružijo in izkoristijo priložnost, da prosti čas preživijo ustvarjalno in v dobri družbi, pravijo.
■
■
■
Naš čas, 13. 7. 2017, barve: CM K, stran 8
8
KULTURA
«»^AS
17. avgusta 2017
»Prešmentane citre« bodo pele tri večere
V ponedeljek se začenja 29. Citrarski festival - Odprl ga bo koncert Jazz s citrami, sledita dva samostojna koncerta mladih citrark
ALTERMATOR
Velenje, 21. avgusta - Velenjski citrarski festival, katerega pobudnik je bil Marjan Ma-rinšek, je edinstven festival v slovenskem prostoru. Ohranja tradicijo igranja in poslušanja tega tradicionalnega alpskega in slovenskega instrumenta. V Velenju ima festival posebno »noto« tudi zaradi dejstva, da je tu živel avtor prvega učbenika za citre Fran Ko-run Koželjski. Festivalski koncerti presegajo lokalne glasbene interese, saj na festival prihajajo obiskovalci iz vse Slovenije. Tako so v skoraj treh desetletjih »Prešmentane citre« iz enodnevnega srečanja citrarjev prerasle v večdnevne citrarske prireditve.
Festival Velenje pri pripravi festivala že dolga leta sodeluje s Citrarskim društvom Slovenije. Pri oblikovanju programa je tudi letos sodeloval njihov predsednik Peter Napret. Na festivalu so doslej nastopili številni izjemni domači in tuji citrarji, danes priznani koncertanti in profesorji na glasbenih akademijah in konservatorijih, predvsem v Avstriji in Nemčiji. In kakšen program so pripravili letos? »Zadnja leta so bili koncerti večinoma v vili Bianci, letos pa bomo prvi koncert v sklopu treh pripravili v atriju Velenjskega gradu, ki je čudovit prostor za take dogodke. Gre za koncert Jazz s citrami, ki bo zvočno najbolj bogat koncert 29. Citrarskega festivala, pripravljamo pa ga v ponedeljek ob 19.
Zvočno najbolj bogat koncert letošnjega festivala Jazz s citrami bo tokrat v atriju Velenjskega gradu. V zasedbi je pet mladih glasbenikov, večinoma še študentov glasbe.
uri,« nam je povedala direktorica Festivala Velenje Barbara Pokorny. Na tem večeru se bo predstavila petčlanska zasedba mladih glasbenikov, ki so v večini še študentje glasbe. »Večer bo obarvan s citrami in spremljavo na svež, neobičajen način. Ne, to ne bo zahteven jazz, preigravali bodo lahkotnejšo jazz glasbo, tako imenovane jazz standarde, ki jih citre naredijo še bolj blagozvočne,« še izvemo. V torek, 22. avgusta, bo ob 19. uri v dvorani vile Bianca nastopila mlada slovenska citrarka Tajda Krajnc iz Šentjurja. »Zanjo pravijo, da je med številnimi slovenski-
mi citrarji ena najperspektivnejših in prepoznavnih, pa čeprav je še študentka citer na Visoki šoli za glasbo in gledališče v Munch-nu. Tretji koncert pa bo v četrtek, 24. avgusta, pripravila Jasmina Levičar s Prevorja. Citre so njene sopotnice že več kot 25 let. Z glasbenim delovanjem združuje mlade in malo manj mlade citrarje, komorne zasedbe in skupine na Kozjanskem. Obiskovalce koncerta, ki se bo začel ob 19. uri, bo popeljala v čarobni svet citer, prepleten z angelskim petjem.
a bš
Ustvarjalni presek ljubitelja krajine
Velenje, 11. avgusta - V petek popoldne so v razstavišču vile Bianca odprli prvo samostojno razstavo dolgoletnega člana Društva šaleških likovnikov Zvonka Fijavža. Zanj pravijo, da je tihi in zvesti spremljevalec društva, ki je vedno pripravljen priskočiti na pomoč, ko pripravljajo delavnice za otroke ali sodelovanja na različnih dogodkih v Velenju. Prijatelji iz društva in iz Konovega, kjer je doma, so ga počastili z velikim obiskom otvoritve razstave. Svojevrstno darilo pa je bil tudi nastop Konovskih harmonikarjev.
Zvonko je član društva že od leta 1998. Njegov prvi mentor je bil Alojz Zavolovšek, kasneje se je izobraževal tudi pri Denisu Se-negačniku. »Največ ustvarjam doma, rad pa se udeležujem tudi likovnih kolonij. Danes sem res vesel, na razstavi pa sem pokazal

vi-

Zvonko Fijavž pred triptihom s podobo cveta v živahnih barvah. Na razstavi v vili Bianci je razstavil dela iz vseh obdobij svojega ustvarjanja.
dela iz vseh obdobij svojega ustvarjanja, od začetkov do danes, zato je precej raznolika,« nam je povedal avtor. V njegovih slikah ni figur, čeprav se zadnje čase preizkuša tudi v risanju ljudi. A tega še ni pripravljen pokazati. Vsa leta ustvarjanja mu je najbližje motiv krajine. Zelo rad riše tudi stare zgradbe, sploh tiste, ki so neme pripovedovalke preteklosti doline, pri čemer pokaže izreden smisel za detajle. »Rišem s svinčniki, rad imam olja in akril. Včasih se zgodi, da kakšno sliko ustvarjam tudi leto dni, a to res rad počnem,« še izvemo. Razstavo je poimenoval Podobe nekega zapisa, pa ne le zato, ker gre za kronološki prikaz njegovega ustvarjanja. Ampak tudi zato, ker je v svojih delih zelo realističen.
a bš
Koncert kot darilo
Večer za glasbene sladokusce še en v nizu dogodkov ob praznovanju 60-letnice Muzeja Velenje
Velenje, 11. avgusta - Petkov večer je bil za vse, ki so prišli na Velenjski grad na koncert TEH 6 prijateljev Muzeja Velenje, topel in lep. Pa ne le zaradi prijetnih večernih temperatur. Koncert je namreč pripravilo šest mladih izjemnih glasbenikov, ki so bili nekoč sošolci na slovenjgraški gimnaziji, še danes pa so dobri prijatelji. Čeprav so se pred koncertom dobili le trikrat, so pripravili za dobro uro glasbeno raznolikega programa, v katerem so dokazali, kako povezani in nadarjeni so.
Predstavili so se Vid Jamnik na vibrafonu, sopranistka Zarja Gošnik, pevka in citrarka
Po uspešnem koncertu, v katerem smo pogrešali le malo več svetlobe na odru, so bili
zadovoljni tako glasbeniki kot številni obiskovalci.
Tanja Klančnik, pevka in kitaristka Klara Klančnik, pianistka Špela Pušnik in kot gost basist Luka Benčič, ki ni bil njihov sošolec, spoznali pa so se preko sodelovanja z Vidom. Z njim je nastopil tudi na Mozaik jazz festivalu. Čeprav se ukvarjajo s precej različnimi zvrstmi glasbe, večina jih glasbo tudi študira na prestižnih tujih akademijah, jim je uspelo naštudirati nekaj skladb, ki so jih izvedli vsi skupaj. Vmes pa so se predstavili posamično in v različnih manjših sestavih z glasbo, ki jim je najbližje. Tako so pričarali glasbeno raznolik večer, v katerem smo sli-
šali od ljudskih napevov, do jazza, bluesa, muzkala, arij ... Aplavzi polnega atrija obiskovalcev so bili bučni in iskreni. Koncertu so prisluhnili tudi nekdanji profesorji in ravnatelj slovenjgraške gimnazije. Mladi glasbeniki so ga poklonili muzeju, ki letos praznuje šest desetletij delovanja. Doslej je Muzej šest desetletij delovanja obeležili že z več dogodki, med drugim z razstavo v razstavišču na prostem pri pošti, ki je še vedno na ogled, in predstavitvijo sodelavcev Muzeja, ki se v prostem času ukvarjajo s številnimi zanimivimi konjički.	a bš
Počitnice v gozdu
Ona Gams Čepaityte
Nov turistični trend poletja - Severna Evropa. Saj sleherni človek enostavno ne more funkcionirati v teh letošnjih in zdaj že skoraj vsakoletnih poletnih temperaturah. Torej prisrčno vabljeni na sever, kjer plus 30 ali več ne traja dlje kot teden, največ dva. Dobite še neokrnjeno naravo, zelo osvežilno morje, bogato zgodovino in kulturo, neizmerne možnosti za razne rekreacijske aktivnosti. Čeprav si je v ponudbi slovenskih turističnih agencij Baltik že izboril stalno mesto, je vozilo s slovensko registracijo v tem delu Evrope še prava redkost. No, naše je tukaj stalni gost že 13 let. In tako tudi letos prispemo "v najlepši kraj na celem svetu" - kot naznanijo potnice na zadnjem sedežu. Dobrodošli na 10 dnevnih počitnicah v severnem gozdu.
Smo v severovzhodnem delu Litve, ki je znan po neštetih jezerih in vsega dobrega in dragocenega bogatih prelepih gozdovih, pretežno borovih. Torej, skoraj elitnih in deloma tudi zaščitenih. Prispemo v leseno hišo s pol hektarja ograjenega dvorišča, zadnjo v vasi. Od najbližjih sosedov jo loči 200 metrov gozda. Na vseh straneh je že zdaj obdana z gozdom. Ko sem bila majhna, je bil tisti del, ki jo loči od sosedov, še redkejši, oni ob cesti pa je bil na začetku še na novo posajen in smo otroci veselo skakali čez majne borove "sadike". V valovitem reliefu, ki nastane zaradi sajenja dreves, smo se igrali "dom", nabirali materno dušico za čaj, tu pa tam na sončku srečali tudi kakšno prijazno kačo. Zdaj je ta edini nekdaj svetlejši prostor že del vse zajemajočega gozda. Zato je verjetno tema tukaj ponoči tako temna. Ah, ti spomini. Tu sem odraščala - fleksibilni poklic mojih staršev je namreč omogočal bivanje na vikendu skoraj pol leta. Se spomnim, da ko smo se vračali nazaj v mesto, smo imeli čuden občutek - tako veliko ljudi ... In kolena se nočejo in nočejo do konca umiti, kaj šele roke in nohti, modročrni od nabiranja borovnic.
Tisti najbolj divji časi so verjetno že mimo, hiša ima zdaj kanalizacijo, tuš in toplo vodo v kuhinji, pravo razkošje. Manjka samo dobra povezava. Internet, seveda. Tole pa ni v redu, saj, kot skoraj vsako poletje, "imam delo". Torej, z delom očitno ne bo nič. Dobim pa drugo - 4 bratrance/sestrično, skupaj z mojimi 7 otrok starosti od 5,5 do 10 let. Mož me zapusti, ker ima druge plane, starši otrok so v službah, mama ima tudi opravke v mestu, ostanem jaz in oče. Torej, interneta ni, televizor prav tako ne dela, v laptopu nimam niti ene risanke. Edini element civilizacije - glasbeni stolp s profi zvočniki. Tile otroci že poznajo vse aktualne uspešnice z besedili vred, še bolje kot jaz! Naj jim bo, nabijejo, da cel gozd doni. Vse tja do bližnjega močvirja in potoka, kamor seveda tudi letos ne bomo šli. Tako sem si želela, a verjetno bi se sama lahko celo izgubila. Poti, po katerih ne hodiš, zaraščajo. Kako žalostno, vendar tako resnično. Tudi do mojega priljubljenega dela gozda, kjer smo takrat nabirali borovnice, brusnice, gobe, v močvirju tudi t. i. ameriške brusnice - nismo šli. Smo pa vsaj preverili bližnje gobarsko območje, nabrali kar nekaj za v ponev, nekaj lisičk smo našli celo na dvorišču. Hja, čas teče, gozd se približuje. Boj z naravo je težak. Če ne omenjam posebnega poglavja "komarji in drugi nadležni insekti". Po novem imamo tudi belouške - prav ljubke "domače" živali.
Gobe, sicer neužitne, sem pobirala tudi v skalnjaku, meni ljubšem po imenu alpinarium. Starši so ga začeli urejati 40 let nazaj - iz okolice sta pobirala večje kamne za "gorsko" krajino, iz vseh možnih botaničnih vrtov nabavljala rastline. Prav neverjetno ga je danes gledati v vsej tej bližini mogočnega litovskega gozda, ko zdaj sama prihajam iz alpskega sveta. Pobiram storže, mah, veje dreves, plevel je tukaj že izgubil svojo privilegirano funkcijo. V vseh teh letih je boj s severno klimo in bližino gozdnih korenin in vej preživela le dobra polovica rastlin. Planike žal ni več, in resa (Erica carnea) je dokončno pomrznila. Preživela je pa sibirska lilija. Pa azaleje se super držijo. Kaj šele rododendroni, prav uživajo v tej gozdni klimi. Na dvorišču še poiščem juko - vzgojena iz semena celo moje otroštvo ni cvetela. Prvič je pokazala svoj prelepi beli cvet pred poroko mojega brata in od takrat vsako leto cveti.
Kje so pa otroci? Očitno so že veliki, in mene tako nujno ne potrebujejo. Uživajo v svobodi. Zato sem lahko letos prvič po dolgih letih uredila vse vrtove, se sprehodila po svojih spominih in pomirila še kakšen drobcen nemir v tem svojem svetu. Tudi za to so počitnice.
Češka glasba in pesem
V sklopu poletnih kulturnih prireditev Festivala Velenje se je kljub dokaj spremenljivemu vremenu letošnje poletje zgodila že vrsta zanimivih dogodkov. V torek, 8. avgusta, so tako v Velenju gostovali pevci in glasbeniki, ki so predstavili češko ljudsko glasbo in pesem. Osem mladih glasbenikov iz Hrasta na Češkem je tokrat ob spremljavi pihal, godal in tolkal predstavilo ljudske pesmi iz južne in zahodne Češke. Glasbeniki so z veliko mero hudomušnosti, v tradicionalnih oblačilih, ki so jih nosili meščani Plzna v poznem 19. stoletju, navdušili občinstvo, ki jih je spremljalo pred domom kulture.
a Hinko Jerčič
■
Naš čas, 17. 8. 2017, barve: CM K, stran 13
17. avgusta 2017
«»SÜAS
107,8 MHz
9
Radijski in časopisni MOZAIK
Sodelovanje z mediji je neprecenljivo
V četrtkovem popoldanskem programu Radija Velenje so že vrsto let tudi zdravniški nasveti. Njihov namen je predvsem ozaveščanje, seznanjanje širše javnosti na potrebo po skrbi za lastno zdravje, kako in kdaj ukrepati, kadar do zdravstvenih težav kljub temu pride. Zelo veseli smo, da smo pri tem naleteli na razumevanje v bolnišnicah Topolšica, Slovenj Gradec, Celje, Psihiatrični bolnišnici Vojnik, na celjski območni enoti Nacionalnega zavoda za javno zdravje, pri nekaterih družinskih zdravnikih v tukajšnjem okolju, javnem zavodu Zdravstveni dom Velenje, saj nam zagotavljajo kakovostne strokovnjake, sogovornike na izbrano zdravstveno temo.
Ena od naših sodelavk, ki nam pomaga pri zagotavljanju sogovornikov v velenjskem zdravstvenem domu, je Aleksandra Vasiljevič, diplomirana medicinska sestra. »Sodelovanje zdravstvenih delavcev z mediji je neprecenljivo. Izkušnje to potrjujejo, povratne informacije pacientov so takšne. Ti povedo, da so prisluhnili oddaji na radiu, iščejo - sploh recimo glede cepljenj - dodatne informacije,« pravi. Ne glede na številne možnosti pridobivanja informacij preko spletov in drugih publikacij je, dodaja Aleksandra, pomembna informacija
GLASBENE novice
iz pravih »rok«. To pa zagotavljajo konkretni strokovnjaki in ne mnenja, prispevki nekoga na internetu, ki je morda prebral dve ali tri knjige na določeno zdravstveno temo. Sodelovanje z mediji je pomembno tudi v prizadevanjih za večjo skrb ljudi za lastno
Aleksandra Vasiljevič:
»Preventiva je še vedno
boljša kot kurativa,
ozaveščenost in zavedanje
odgovornosti za zdravje
pa sta ne
nazadnje tudi
pozitivna
slika
nekega
okolja.«
zdravje. Preventiva je še vedno boljša kot kurativa, ozaveščenost in zavedanje odgovornosti za zdravje pa ne nazadnje tudi pozitivna slika nekega okolja. Zagotavljanje ustreznih sogovornikov za oddajo, priznava, je vse prej kot enostavno. Zdravniki, drugi zdravstveni delavci se namreč zavedajo odgovornosti, ki jo imajo pri komuniciranju s širšo javnostjo preko radijskih valov. So veliki strokovnjaki na svojem področju, a je včasih težko povedati poslušalcem stvari bolj poljudno. »Kljub temu pripravljenosti med mnogimi ne manjka, druge pa je treba včasih le spodbuditi in jim »dokazati«, da znajo preprosto podati informacije,« je še dejala Aleksandra Vasiljevič.
■Tp
4
Novi rekordi Despacita
Največja glasbena uspešnica letošnjega poletja, pesem Despacito Luisa Fonsija in Daddyja Yankeeja, še naprej ruši rekorde. Potem ko je najprej postal največkrat gledani video v zgodovini spletne platforme YouTu-be, je hit Despacito presegel še
en rekord: postal je prvi video na tem portalu s tremi milijardami ogledov. Videospot portoriških glasbenikov je bil na YouTubu objavljen 12. januarja letos. Sicer pa YouTube ni edina platforma, na kateri Despacito postavlja rekorde. Skladba je bila namreč že sredi julija razglašena za največkrat pretočeno doslej. Po podatkih založnika Universal Music Latin Entertainment je pesem v izvirni in prirejeni različici dosegla 4,6 milijarde predvajanj.
Avtobiografija pevca skupine Iron Maiden
59-letni Bruce Dickinson, pevec samoniklega stila in razpoznavnega glasu priljubljene heavy metal skupine Iron Maiden, bo oktobra izdal avtobiografi-jo z naslovom What Does This Button Do?. Dickinson bo v njej predstavil svoje več kot 30-le-
tno delovanje v skupini Iron Maiden, mladostniška leta, otroštvo znotraj ekscentrič-nega britanskega sistema in tudi svoj zdajšnji boj z rakom na jeziku. Pri založbi so avtorja označili za resničnega polihistorja, pilota, kapitana, podjetnika, scenarista, pisatelja, radijskega voditelja, televizijskega igralca, spretnega govornika in pivovar-ja, ki v svojih spominih prinaša drzno, iskreno, inteligentno in zabavno branje.
Omar Nabers poletnimi iritmi v skladbi Freedom
Omar Naber tudi poleti ne počiva. Potem ko je ma j a v Kijevu na Evrovizi-ji s skladbo On my way zastopal slovenske barve, je v začetku poletja predstavil sodelovanje z legendo slovenske zabavne glasbe Otom Pe-stnerjem s singlom Get there fast. Zdaj pa eden najboljših slovenskih voka-listov predstavlja novo skladbo v poletnih ritmih,
ki nekoliko izstopa od njegovega siceršnjega stila. Skladba Freedom govori o hrepenenju po svobodi. V slogu poletja je zanjo posnel tudi videospot, za kar se je odpravil na obalo. V videu, ki je bil posnet v Opatiji, je Omarju na pomoč priskočila tudi nekdanja Miss Slovenije Nives Ore-šnik, ki v Omarjevih videospotih ni novinka.
LL Cool J prvi raper s prestižno Kennedyjevo nagrado
Ameriški glasbenik LL Cool J bo kot prvi raper prejel Kennedyjevo nagrado, ki je eno najpomembnejših priznanj v ameriški umetnosti. Po besedah vodje centra Kennedy Davida Ruben-steina bo nagrajen kot eden od pionirjev hip-hopa in rapa, ki je svetu pokazal, kako skladati rime. LL Cool J je bil prvi raper, ki mu je uspelo zaporedoma prejeti deset platinastih plošč, ob glasbeni pa je razvil tudi uspešno igralsko kariero. Kot prva kubansko-ameriška glasbenica bo nagrado prejela popularna izvajalka latino glasbe Gloria Estefan, med letošnjimi prejemniki pa je tudi pevec L i o -nel Ri-
chie, ki slovi kot solist in nekdanji član skupine The Commodores. Nagrade Centra Kennedy, ki jih podeljujejo pomembnim glasbenikom, igralcem in kulturnim ikonam, bodo podelili 3. decembra.
Bjork bo kmalu izdala nov album
Islandska pevka Bjork je napovedala, da bo kmalu izdala nov album. Ta bo sledil studijskemu
izdelku Vulnicura iz leta 2015, v katerem se je po razhodu z dolgoletnim partneijem, ameriškim umetnikom Matthewjem Barne-yjem, podala na globoko čustveno popotovanje. Bjork je tokrat ustvarila album, kije vedrejši in z upanjem zre v prihodnost. Naslov albuma še ni znan, ga je pa že mogoče naročiti na pevkini spletni strani. Bjork je glasbeno kariero začela v 80. letih minulega stoletja v zasedbi The Su-garcubes. Leta 1990 je izdala ploščo Gling-Glo z bebop triom Gudmundar Ingolfsonnar, dve leti pozneje pa se je začela njena uspešna samostojna pot, ki jo zaznamuje nenehno eksperimentiranje.
PESEM TEDNA na Radiu Velenje
Izbor poteka vsako soboto ob 9.35, zmagovalno skladbo pa lahko slišite v programu Radia Velenje dvakrat dnevno: po poročilih ob 9.30 in po poročilih ob 14.30.
1.	ROK IN ROKOVNJAČI - Ob morju
2.	GORAN KARAN - Glas sa juga
3.	CARLA BRUNI - Miss you
Rok in rokovnjači je nova zasedba kan-tavtorja Roka Lu-načka, ki je morda še najbolj znan kot gonilna sila in avtor skladb skupine Flirrt. Zasedba Rok in rokovnjači je nastopila tudi na letošnjem festivalu Melodije morja in sonca v Portorožu, kjer se je predstavila s skladbo Ob morju.
LESTVICA domače glasbe
Vsako nedeljo ob 17.30 na Radiu Velenje in vsak četrtek v tedniku Naš čas
1	MLADI BELOKRANJCI - Slovenki in njeni deželi
2	VRAŽJI MUZIKANTI - Naj nerodno ti ne bo
3	3 HOZENTREGARJI - Jutr točimo zastonj
4	KOZJANSKI LUMPI - Tvoj pogled
5	ANSAMBEL AZALEA - Greva na pot
6	ANSAMBEL KLATEŽI - Te tvoje pegice
7	ANSAMBEL NAPEV - Iz veselice na veselico
8	ANSAMBEL PLUS - Hodim po vasi
9	ANSAMBEL PRISRČNIKI - Če me hočeš dobit
10	POSKOČNI MUZIKANTI - Za vse kelnarce
www.radiovelenje.com
zelo NA KRATKO
INMATE
Breakout Season je prva nova skladba velenjskih metalcev Inmate po izidu drugega albuma Tree of Life (avgust 2015). Videospot je bil posnet na dvorcu Gutenbüchel v Ravnah pri Šoštanju, za realizacijo in montažo pa je poskrbel eden od dveh vokalistov zasedbe Marko Duplišak (LastDayHere). Fantje že pripravljajo material za tretji album, ki ga bodo snemali prihodnje leto, ko načrtujejo tudi izid.
PLEŠ SLOVENKA
Po prvi uspešnici iz muzi-kala Alpska saga Če hočeš moja bit so ustvarjalci posneli še videospot za pesem Pleš Slovenka. Glasbo in besedilo je prispeval idejni oče Alpske sage Aleš Klinar, nastopajo pa ustvarjalci. Navdih za parodično turbo folk pesem je dobil v slovenskih lokalih, diskotekah, na koncertih in veselicah.
NINA DONELLI
Mlada in vse bolj uspešna Nina Donelli, ki je letos izdala svoj prvi album, te dni promovira svojo novo pesem z naslovom Glumi-ca. Spot za pesem je pevka posnela v Splitu, kjer ni
manjkalo naključnih sprehajalcev, ki so se z njo želeli fotografirati.
GRAŠKA GORA POJE IN IGRA 2017
Že 42. mednarodni festival narodnozabavne glasbe Graška gora poje in igra bo letos v dveh festivalskih dneh, v petek, 18. avgusta, in v nedeljo, 20. avgusta, gostil izjemna imena domače in tuje narodnozabavne glasbe. Na petkovem tekmovanju bo nastopilo trinajst domačih skupin in dva ansambla iz tujine, v nedeljo pa bo še velika zabava z ansamblom Modrijani.
POZNOPOLETNI FESTIVAL 2017
V Mladinskem centru Šmartno ob Paki tudi letos pripravljajo Poznopoletni festival. Otvoritev bo 25. avgusta, glavni poudarki letošnjega festivala pa so koncert Klape Skala, mladinska veselica s Tanjo Žagar, koncerta Severe Gjurin ter Ditke in Ferija Lainščka, glasbeno-gledališka predstava Tesla Janeza Dovča ter zaključni rock koncert s Prismojenimi profesorji bluesa in Fed Horses.
Naš čas, 17. 8. 2017, barve: CM K, stran 10
10
«»^AS
17. avgusta 2017
^^Silvija Bašnec (levo) in Barbara Pokor-rrny (desno) s Festivala Velenje sta bili po končanem koncertu Tereze Kesovije presrečni, prvič zato, ker je tudi ta dogodek odlično uspel, drugič pa zato, ker sta se takole družili z glasbeno divo. Obema je zelo polaskala tudi Terezina pohvala.
'^'Župana, šoštanjski in velenjski, Darko Menih in Bojan Kontič, v javnosti pogosto ne delita nasmehov, kot ga na fotografiji. In kaj se je zgodilo tokrat? Menda pripomba velenjskega, da takšnega sprejema gasilci niso pripravili zanju, ampak za šefico - obrambno ministrico Andrejo Katič, in si za nameček nadeli še čelade. So ji s tem pokazali spoštovanje ali so jo hoteli opozoriti na kaj drugega?
^^Neca Dermol (žena podžupana Mestne občine Velenje Petra Dermola, sicer pa aktivna v Konjeniškem klubu Velenje - desno) strokovni sodelavki na Športni zvezi Velenje Katki Geršak: »Sem že preverila, sem ga pravkar poklicala in mu rekla, če ima tudi danes zvečer kakšen sprejem ali sestanek... kar tam osta ni; tule okol so sami fajni dedci.«
ZANIMIVOSTI

Bruselj olepšali
najuglednejši
cvetličarji
Prestolnica institucij Evropske unije je običajno odeta v tipično podobo velikega mesta, kjer prevladujejo velike stavbe in kamnita tla, tokrat pa je pod rokami najuglednejših belgijskih cvetličarjev osrednji bruseljski trg Grand Place dobil veliko bolj dišečo podobo. V okviru tradicije v Bruslju namreč vsako drugo leto na glavnem trgu razgrnejo cvetlično preprogo, preostala poletja pa postavijo različne aranžmaje in okrasijo mestno hišo. Letošnja cvetlična preproga je kljub turobnemu vremenu privabila obilo obiskovalcev, ki so občudovali preko sto tisoč cvetov. Poleg glavnega trga so letos okrasili in odprli tudi
Bo projekt puba brez telefonov uspel?
Matej Vinkovič in Jaka Brdnik sta mlada fanta, ki sta pred kratkim zaključila študij in sta nezaposlena. Naveličala sta se zavračanj delodajalcev in se odloči-
prostore gotske mestne hiše in s cvetlično kapo pokrili najbolj prepoznavni simbol Bruslja - dečka, ki lula. Dogodek je namenjen turistični promociji Bruslja, pa tudi predstavljanju močne industrije gojenja rož, s katero se v Bruslju ukvarja skoraj 200 podjetij.
la za svoj projekt: na platformi množičnega financiranja Adir-fund zbirata sredstva za projekt Koliba kontejner pub. Gre za projekt, s katerim želita ladijski kontejner spremeniti v gostinski lokal, ki pa bo imel eno veliko posebnost. »Ugotovila sva, da se ljudje v gostinskih lokalih veliko preveč posvečajo svojim telefonom, čeprav so s svojimi prijatelji, za katere so si v prvi vrsti vzeli čas za druženje. Rešitev se je tako ponudila kar sama po sebi. Odločila sva se, da bodo v najinem pubu imeli obiskovalci svoje pametne telefone med obiskom zaklenjene,« je povedal Vinkovič. Pojasnil je, da bodo v mize vgrajene posebne škatlice,
v katere bodo gostje pred naročilom položili svoje telefone. Osebje bo med naročilom škatlico zaklenilo, ključ pa varno shranilo za točilnim pultom. Ko bodo gostje hoteli oditi, se bo škatlica ponovno odklenila. Mlada podjetnika si želita, da bi Kolibo postavila nekje ob slovenski obali med Koprom in Izolo ali pa ob kakšni reki oziroma jezeru. V Kolibi bosta ponujala slovensko pivo in vino, domače sadne sokove, uredila pa bi tudi vodovod, da bo iz pipe lahko tekla pitna voda. Zamislila sta si tudi šank slavnih, na katerem bodo zabeleženi podporniki projekta.
Ali bo mladima podjetnikoma uspelo, je zdaj odvisno od sredstev, ki jih bosta uspela zbrati.
Vse več turistov tudi v Černobilu
Černobil v Ukrajini je tisto nesrečno mesto, kjer se je leta 1986 zgodila največja jedrska katastrofa. Ukrajinci se še dobro spomnijo posledic razdejanja: več raka-
vih obolenj, manjša rodnost, krajša življenjska doba ... In se zato vestno izogibajo območju. To pa ne velja za turiste. V spremstvu vodnikov in s predhodnim dovoljenjem uprave zaprtega območja je samo lani mesto obiskovalo več deset tisoč turistov, največ iz ZDA. Nedavno so zanje odprli celo hostel s 50 ležišči, kjer imajo gostje ob postelji še prho in inter-netno povezavo. Za dan bivanja je potrebno odšteti nekaj manj kot deset evrov.
Gori (tudi) na Grenlandiji
vin, bi lahko ogenj gorel še nekaj časa in s tem povzročil (še) hitrejše taljenje ledu.
Oktobra se bo Zemlji približal asteroid
12. oktobra se bo Zemlji približal asteroid v velikosti hiše; mimo nas bo letel na razdalji okoli 44 tisoč kilometrov (kar je znotraj Lunine orbite). »Najbolj oddaljeni sateliti so 36 tisoč kilometrov stran, torej jih bo za las zgrešil,« je pojasnil vodja Evropskega centra za vesoljske operacije v nemškem Darmstadtu Rolf Densing. Poudaril je, da asteroid, ki je dolg med 15 in 30
V poletju visokih temperatur se zdijo požari po Evropi (kljub nezaželenosti) logična posledica razmer. Veliko bolj nenavadno pa je slišati, da v tem poletju gori tudi na Grenlandiji. Večji del Grenlandije namreč počiva pod ledom. Toda njene obale so prekrite z nizkim rastjem, in kot kaže, se je več požarov v tamkajšnji tundri združilo v večji požar. Opazili so ga Nasini sateliti, ki razkrivajo, da je požar doslej prizadel 404 hektarje površin. Ker meteorologi tudi nad Grenlandijo v kratkem ne pričakujejo pada-
metri, ne bo zadel Zemlje. »Izjemno blizu je! Toda predvidevamo, da je zelo varno, kar pomeni, da bo zgrešil,« je dejal. Če bi asteroid padel na Zemljo, bi bili učinki podobni tistim na območju ruskega Čeljabinska, kamor je asteroid padel februarja 2013, so še pojasnili pri Evropski vesoljski agenciji. Dodali so, da je to odlična priložnost za znanstvenike, da se čim več naučijo o takšnih vesoljskih telesih.
frkanje
» Levo & desno «
Poslavljanje
Poletje se menda počasi vendarle poslavlja. A bi kar radi, da še nekaj časa ostane toplo; za poletne nevihte pa se zahvaljujemo.
Kmalu zares
Za slovo od poletja in počitnic bo zadnji teden v Otroškem mestu še tabor Naj živi igra. Kmalu za tem bo igre konec in bo šlo v šolah že zares.
Drugačna dragocenost
Čeprav na Zlatem griču ni več jablan, da bi bilo treba jabolka varovati z ograjo, so tu ograjo vendarle obnovili. Le kakšna nova dragocenost se na tem območju obeta, se sprašujejo nekateri.
Žlahta
Kljub »našemu« zetu pravijo, da odnosi med ZDA in Slovenijo niso ravno najboljši. Po našem pregovoru: žlahta, raztrgana plahta.
Brez
spremembe
Čeprav naj bi prva dama Solčave kmalu župano-vala poklicno, vidne spremembe menda ne bo. 2e zdaj je delala profesionalno.
Preložitev
Nekateri starši si bodo kmalu oddahnili. Skrb za otroke bodo spet preložili na ramena učiteljev.
Izposoje in »izposoje«
Na našem območju je iz leta v leto večja izposoja koles. Vendar naraščajo tudi primeri »izposoje« koles.
Nebesa in pekel
Tisti, ki so to poletje kdaj skočili v Velenjsko jezero, pravijo, da so take osvežitve res prava nebesa. Peljati se na morje pa pravi (prometni) pekel.
Podobnost
Ne le pri ljudeh, tudi pri nekaterih drevesih je hudo, če ti kdo zleze pod kožo oziroma lubje.
Strah
Nekatere je strah, da bo suša izpraznila hleve. Ali pa bo več prerivanja pri koritih in jaslih. Kot pri ljudeh.
Naš čas, 13. 7. 2017, barve: CM K, stran 11
««^AS	REPORTAŽA
Kunigundinih dvajset let
Mineva dvajseto leto od prvega Festivala mladih kultur Kunigunda, največjega projekta Mladinskega centra Velenje, ki ga ustvarja več kot osemdeset mladih. Že od začetka stremi k temu, da v mesto pripelje čim več kakovostnih, družbenokritičnih, svežih, predvsem pa alternativnih kultur, in tako bo tudi letos.
17. avgusta 2017
20. festival mladih kultur Kunigunda bo potekal med 25. 8. in 2. 9. na sedemnajstih različnih prizoriščih, ustvarjalci bodo svoje delo predstavljali na šestih koncertih, petih razstavah, petih interaktivnih postavitvah in instalacijah, štirih performansih in gledaliških predstavah ter na številnih okroglih mizah, delavnicah, predavanjih, intermedij-skih projektih, športnih in drugih dogodkih.
Srce je bistvo
V svoji bogati zgodovini je Ku-nigunda velikokrat presenetila, šokirala in predramila obiskovalce ter naključne mimoidoče, nastavljala ogledala, rušila tabuje, vedno znova pa navduševala s svojo srčnostjo. Prav srce je ostalo bistvo, saj je bil vsak festival do sedaj zasnovan in izpeljan iz srca. Mnogo mladih ljudi ga je ustvarjalo, z njim raslo in se izobraževalo. Izkušena ekipa je z veseljem prenašala svoje znanje na naslednje generacije in tako je ostalo vse do danes. Dela in zabave željni mladi so tako dobili vpogled v vsa področja organizacije festivala, s tem pa so ozavestili delo kot pomembno vrednoto.
Skozi čas
Kunigunda je vztrajno sledila svoji poti, zato je postala simbol mladih, ki jih zanima alternativna kultura. Na svoj oder, ulice,
v podhod, na travnik, v galerije, v jamo, staro Pekarno, na Letni kino in še na druge, na videz neuporabne, pozabljene lokacije, je privabila širok spekter različnih ustvarjalcev. Če jih naštejemo le nekaj - S. A. R. S., Dubi-oza Kolektiv in Kultur Shock,
Edo Maajka, Kiril Džajkovski, Elemental, Terrafolk, Let 3 in velika imena z drugih področij, kot so Sebastian Cavazza, Borut Veselko, Dragan Živadinov idr. Žanrsko in drugače se ni nikoli omejevala, zato so pod njenim soncem združeni vsi - metalci,
reperji, pankerji, rejverji in drugi brez (ne)potrebnih oznak.
Pestro dogajanje
Vsebinsko ponuja raznolikost - veliko glasbe, gledaliških in uličnih predstav, razstav, športnih dogodkov, inštalacij, različ-
nih delavnic, predavanj in okroglih miz, del programa pa vsako leto ustvari sama. Njena ekipa lastne produkcije je na lokalni sceni pustila močan pečat z različnimi družbenokritičnimi projekti, kot so Svatba: praznovanje ljubezni, Kunigudra, Eksperiment: Ti-
11
tovo Velenje in ustanovitev Avtonomne republike Kunigunda. Že na drugem festivalu zapored je Kunigunda gostila mednarodni tabor, odpirala svoje meje na ste-žaj, se veselila novih spoznanj, jezikov, izkušenj in praks. Mladi z različnih koncev sveta, celo iz Kitajske, bodo aktivno sodelovali tudi na letošnjem.
Kunigunda danes
Festival mladih kultur Kunigunda bo torej v Velenju potekal že dvajseto leto zapored. Prihajajo domači in tuji glasbeniki, kot so Repetitor, Stoka, The Stroj, The Ufoslavians, po več letih bodo na oder, prav Kunigundi na čast, stopili domači metalci Ka-oz in mnogi drugi. Pekarna se bo spremenila v Art Pekarno in postregla s skrbno izbranimi deli in instalacijami, posebna pozornost pa bo namenjena subkul-turi, ki zajema filme in anime, mange, namizne igre, mitologijo in še kaj bo moč doživeti na konvenciji KuniKon. Kot do sedaj so Kunigundo ustvarjalci in organizatorji zastavili po svojih merah, z dobrim programom, tradicionalno se ne bodo zapirali v kalupe, zadihali bodo s polnimi pljuči, pospešili srčni utrip, pognali kulturo po žilah in pritisnili prst na srce, predvsem pa vas peljali tja, kjer še niste bili. a Vid Stropnik, foto: T. Mucik
Fenomen letenja skozi umetnost
Na 31. likovni delavnici v Šmartnem ob Paki ustvarjalo 12 ljubiteljskih likovnikov iz vse države - Ustvarjali na temo neznani leteči predmeti
Tatjana Podgoršek
Šmartno ob Paki od 4. do 13. avgusta - Dvorana Marof javnega zavoda Mladinski center Šmartno ob Paki je bila pretekli teden prizorišče 31. likovne delavnice pod vodstvom akademskega slikarja Dušana Fišerja. Osrednja tema delavnice so bili neznani leteči predmeti, tudi tokrat pa jo je organiziral Javni sklad RS za kulturne dejavnosti. Na njej je sodelovalo 12 ljubiteljskih likovnih ustvarjalcev iz vse Slovenije. Nastala dela so udeleženci predstavili širši javnosti na razstavi minulo soboto, od danes dalje (četrtka) do 1. septembra pa bodo na ogled še v Galeriji Domžale. Javni sklad je ob 30-letnici delavnic (te potekajo v Šmartnem ob Paki od leta 2010, prej so se odvijale v Šmartnem v Goriških brdih) izdal katalog Kako narisati čas, v katerem je obširneje predstavil tri desetletja dolgo njihovo zgodovino.
Andreja Koblar Perko, strokovna delavka za likovno umetnost pri omenjenem skladu, je povedala, da z delavnico omogočajo ljubiteljskim kulturnim ustvarjalcem raziskovanje in preizkušanje različnih sodobnih likovnih pristopov in praks. Delavnica temelji na skupinskem delu, zanimanje zanjo je ravno pravšnje, saj je več kot 12 udeležencev za mentorja prenaporno. Ta namreč sodelujočim zastavlja vprašanja in jim pomaga pri iskanju odgovorov nanje.
Po besedah Dušana Fišerja je izhodiščna tema vsako leto druga. Tokrat se je odločil za nezna-
ne leteče predmete oziroma za fenomen letenja, saj je človek že od nekdaj želel uresničiti svoje večne sanje in željo premagati težnost ter poleteti svobodno kot ptica. Skozi preteklost je bilo nešteto poskusov, preden se je lahko s pomočjo tehnologije dvignil in poletel. Danes s super tehnologijo raziskuje vesolje in potuje po njem. Vzporedno je tudi umetnost ves čas - tako Fišer - ima-ginirala mite, podobe in objekte te večne želje. »Za nas je bilo to nekaj novega, ker smo se kot likovni umetniki morali poglobiti v temo, ki jo poznamo zelo površno. Ne poznamo dobro tehnike, gravitacije in drugih elementov, povezanih z letenjem. Delavnico smo namenili raziskovanju domišljije fenomena letenja in iskanja različnih umetniških pristopov skozi sliko, objekt in koncept.« Kot je še pojasnil, so na začetku s pomočjo knjig preleteli, kako se je umetnost skozi stoletja odzivala na sanje o letenju, nato pregle-
dali, kako danes temo obravnavajo nekateri umetniki, po tem pa je v okviru skupaj dogovorjenih formalnih izhodišč vsak udeleženec iskal svoj individualni izraz. »Idej je bilo veliko, zato sem stremel k temu, da so bile stvari vizualno smiselne, likovno zanimiva
izhodišča na papirju, pa na platnu dovolj prepričljiva. Pri kreacijah sem želel, da so bili udeleženci inovativni in da so iskali tisto, česar še nismo videli. Meja je bila pri tem potrebna, sicer ne bi zadeli bistva,« je še dejal Dušan Fišer.	a
Rekli so > Irena Hribar Schmidt iz Kanade: »Vsako leto poleti pridem v Slovenijo in sodelujem na slikarskih kolonijah. Za to delavnico sem izvedela od slikarske kolegice, da je konceptualno precej drugačna, zato sem se letos prvič odločila za sodelovanje na njej. Če je izpolnila moja pričakovanja? Po eni strani mi je odprla nove dimenzije, po drugi strani pa je izdelava tridimenzionalnih zelo aerodinamičnih modelov zame velik izziv, saj me stroji, letala in podobni predmeti ne zanimajo. Kot likovna ustvarjalka sem se morala lotiti tudi neznanega področja, sicer ne bi razvijala svoje kreativnosti. Če slikaš samo tisto, česar si navajen, je sproščujoče, tujega pa se na začetku malo ustrašiš. O tem, ali se bom zanjo odločila tudi prihodnje leto, v tem trenutku težko rečem. Sedaj moram predelati ta izziv, potem bom videla, kaj in kako. Že na letošnji sem se trudila biti veliko bolj odprta, sodelovati brez kakršnih koli pričakovanj, saj je koncept načina sprejemanja umetnosti in sodelovanja s sovrstniki ljubiteljskimi slikarji res precej drugačen.«
Tovarišica Majda
Začela je v šoštanjskem vrtcu. Savinjčan je iz Velenja odpeljal kmalu po peti uri, zato si je s prvo plačo, ki ji je morala dodati posojilo, kupila kolo. Danes si lahko visoko izobražena vzgojiteljica za svojo plačo kupi kar nekaj koles. Nekega dne je prišlo do nezgode. Pri šahtu je vanjo trčil kandidat za vozniški izpit, eden vodilnih ljudi na rudniku. Kolesarka, ki ni vozila pravilno, je padla, se malo potolkla, da je krvavela po kolenih, a hujših posledic ni utrpela. Kolo so ji zastonj popravili v rudniški delavnici.
Šoštanjskifantje so mladi vzgojiteljici ponagajali. Dragoceno kolo, ki ga je naslanjala pri vrtcu na drevo, je izginilo, čeprav v tistem času ni bilo veliko zmikavtov koles. Uboga tovarišica Majda ni mogla zadrževati solz, zli-kovci pa so izza vogala skrivaj opazovali okradeno in se naslajali ob njeni nesreči. Ko se jim je zazdelo, da je mera polna, so prišli k njej in jo vprašali, kaj se je zgodilo, da pretaka solze. V joku je iztisnila, da so ji ukradli novo kolo. Pomilovali so jo in ji čez čas dejali, naj pogleda v nebo. Kolo je viselo visoko v drevesni krošnji.
Vzgojiteljica Majda je otroke pogosto vodila na šoštanjsko železniško postajo, da so opazovali vlak in lokomotivo, ki piha paro. Otrokom je pripovedovala, da se tudi ona večkrat pripelje z vlakom iz Velenja. Pokazala jim je, iz katere smeri prihaja vlak, in dodala, da je doma na velenjski postaji, ki je prav takšna kot šo-štanjska. Eden od starejših fantkov si je dobro zapomnil, kje se gre v Velenje, in se je nekega dne odločil, da obišče svojo tovariši-co. Ob progi se je odpravil na pot in začuda je šestletnik zmogel večkilometrsko razdaljo. Na velenjski železniški postaji je zadihan prometniku povedal, da je prišel obiskat svojo tovarišico Majdo. Seveda ni bila doma na postaji, pač pa v bližnji hiši. Vzgojiteljici Majdi je zastal dih, zarosile so se ji oči, tesno ga je objela in dolgo je trajalo, da je prišla k sebi, pobiču pa so se oči iskrile, ker jo je našel. Eden od sosedov ga je kmalu naložil na kolo in ga odpeljal domov. Celotna odiseja je trajala le dobri dve uri in starši otroka sploh niso pogrešali, saj so bili prepričani, da se igra z vrstniki na bližnjem igrišču.
Milan je odrasel. Danes je brkati mož že krepko v šestdesetih. Kadar se srečata, obujata mladostne spomine, Milan pa jo vselej, ko si sežeta v roke, z nasmeškom pozdravi "Dober dan, moja tovarišica Majda!".
a Bojan Glavač
Naš čas, 13. 7. 2017, barve: CM K, stran 12
12
ŠPORT
"^AS
17. avgusta 2017
Rudar nemočen proti Olimpiji
Bolj kot poraz je Rudarjevega trenerja in igralce pretresla poškodba vratarja Mateja Radna, ki je bil celo nekaj časa brez zavesti
Nogometaši Rudarja so odpotovali zelo samozavestno na tekmo 5. prvoligaškega kroga v z Ljubljančani. Nekateri so celo upali, da bodo morda nadomestili izgubljene točke ali vsaj točko z domačega poraza s Krškim krog pred tem. Ta optimizem je najbrž izhajal iz tega, da so v prejšnji sezoni rudarji proti zmajem 'izkopali' kar deset točk. Trikrat so jih premagali, dvakrat (v Sto-žicah in ob jezeru) kar s 4 : 2.
Toda to je bil račun brez krčmar-ja. Olimpija je letos v primerjavi s prejšnjo sezono veliko močnejša, rudarji precej slabši, pomlajeni in brez prvoligaških izkušenj. Kot pravi trener Marijan Pušnik, se nekateri igralci še učijo prvo-ligaškega nogometa. V soboto je
nekoliko spremenil zasedbo. Po poškodbi je znova zaigral Damijan Trifkovic, prvič pa je v tem prvenstvu dobil priložnost Dominik Glavina, v prejšnji sezoni drugi strelec lige. John Mary, najboljši strelec, pa je dogajanje na igrišču v prvem polčasu spremljal z rezervne klopi. Na zelenico je prišel šele na začetku drugega polčasa, ko je zamenjal prav Gla-vino, ki je imel le eno (pol)pri-ložnost. Njegova forma, sodeč po tem polčasu, še zdaleč ni takšna, kot bi si najbrž želel trener, gotovo pa tudi sam igralec. Obenem tudi njegova zamenjava Mary kljub veliki želji ni uspel doseči svoj drugi letošnji gol oziroma sploh kdor koli od soigralcev vsaj častni za-
Matej že doma
Na srečo hud udarec v glavo na Rudarjevem vratarju ni pustil resnejših posledic, so zapisali v velenjskem klubu na svoji spletni strani. Na opazovanju v bolnišnici je bil do nedelje zvečer, nato pa je lahko bolnišnico zapustil.
detek. Sicer pa naj bi omenjena igralca - kot je znano - zapustila Velenje, ko bodo v klubu zanju dobili ustrezno plačilo.
Mrežo gostov so domači načeli v 26. minuti. Do tedaj so imeli tudi rudarji lepo priložnost, vendar je vratar Nejc Vidmar preprečil, da bi žoga, ki jo je proti njemu poslal Leon Črnčič, končala v mreži. Olimpija je pove-dla z natančno izvedeno enajstmetrovko Riccarda Alvesa. Sodnik Bojan Mertik iz Odrancev jo je dosodil, ker je ocenil, da je branilec Robert Pušaver nepravilno ustavil Issaha Abassa. Za nekatere je bila ta odločitev prestroga. Ludi 'krivec' je menil, da je bil sicer dotik, a ne za najstrožjo kazen. Sicer pa je takšnih dvobojev na tekmah veliko, pa jih sodniki pogosto spregledajo. V zadnjih trenutkih tekme so domači vodstvo podvojili. Zadetek je dosegel Štefan Savic, potem ko je bil prehiter za Rudarjeve branilce.
Zakaj sodnik ni takoj prekinil tekme
Na najvišji dosedanji Rudarjev poraz je gotovo vplivalo dogajanje v 52. minuti. Po hitri akciji po levem boku je Alves poslal žogo
na sredino pred šestnajstmetrsko črto do Nika Kapuna. Ta je žogo podaljšal do strelca prvega gola, ki je pritekel v kazenski prostor. Vratar Matej Radan mu je stekel nasproti in z odlično obrambo odbil žogo. Močno udarjena žoga pa ga je žal zadela v obraz, tako da je padel kot pokošen in obležal. Zoga je priletela na noge Kapunu, ki jo je poslal v prazno mrežo za 3 : 0. Nerazumljivo je, da glavni sodnik ni prekinil tekme, potem ko je Rudarjev vratar padel na tla.	Nerazu-
mno je ^dflb^ tudi,
da ga na to ni opozoril sodnik za golom. Nesrečnemu vratarju so takoj nudili pomoč, tekma pa je bila prekinjena kar pet minut, preden so ga odnesli z nosili z igrišča in ga nato odpeljali v bolnišnico. Zamenjal ga je Marko Pridigar. Nekdanji vratar Maribora (bil je tudi na Cipru in Islandiji) je sredi prejšnjega tedna postal član Rudarja. Ljubljančani so do konca zabili še dva gola in prizadeli Rudarju najvišji poraz v dosedanjem delu prvenstva. S to tekmo so zaradi boljše razlike v danih in prejetih golih zamenjali aktualnega prvaka Maribor na vrhu lestvice. Obe moštvi pa sta še edini brez poraza. Rudarje kljub porazu s šestimi točkami ostal na koncu prvega dela lestvice. Aktualna podpr-vakinja Gorica seje povzpela na osmo mesto. Prvo zmago (gostila je Aluminij) v tej sezoni si je
priigrala v izdihljajih sodnikovega dodatka, v 95. minuti.
Savinjsko-šaleški derbi v ponedeljek
Na visok poraz bodo morali nogometaši Rudarja hitro pozabiti. Pred njimi je pomembna domača tekma, lokalni derbi, in obenem derbi moštev s sredine lestvice. Gostili bodo moštvo Celja, ki je s točko manj na lestvici za njimi. V tem dvoboju bodo rudarji morali pokazati stoodstotno zbranost in požrtvovalnost. Morebiten tretji zaporedni poraz in drugi ob jezeru bi najbrž zelo omajal njihovo samozavest. Seveda pa točke potrebujejo tudi gostje. Ta lokalni derbi bo v ponedeljek (ob 20.00); to bo sploh prvič, da bodo ljubitelji nogometa ob jezeru videli boj za prvenstvene točke na 'neobičajen' igralni dan. a S. Vovk
Prva liga TS, 5. krog
Olimpija - Rudar Velenje 4:0 (2:0)
Strelci: 1 : 0 Alves (26. - 11 m), 2 : 0 Savic (44.), 3 : 0 Kapun (52.), 4 : 0 Eleke (90.). Rudar: Radan (od 58. Pridigar), Pišek, Kašnik, Vukliševic, Pušaver, Črnčič, Bijol, Antonov (od 72. Tučic'), Bolha, Trifkovic', Glavina (od 46. Mary). Trener: Marijan Pušnik.
Rumeni kartoni: Ilic'; Kašnik, Antonov, Bijol.
Drugi rezultati: Celje - Triglav 1 : 1 (0 : 0), Maribor - Domžale 0 : 0, Gorica - Aluminij 1 : 0 (0 : 0), Grudina 95; Krško - Ankaran Hrvatini 2 : 2 (2 : 2). Vrstni red: 1. Olimpija 13, 2. Maribor 13, 3. Domžale 8, 4. Krško 8, 5. Rudar 6, 6. Celje 5, 7. Triglav 4, 8. Gorica 4, 9. Aluminij 4, 10. Ankaran - H. 2. Pari 6. kroga - sobota: Triglav Kranj - Gorica, Maribor - Krško; nedelja: Ankaran -Olimpija, Domžale - Aluminij: ponedeljek, 20.00: Rudar - Celje.
Cilj: čim prej vrnitev v tretjo ligo
Priprave selekcij NK Šmartno 1928 za novo sezono v polnem zamahu - Trener članske ekipe Ramis Smajlovič
Tatjana Podgoršek
Selekcije Nogometnega kluba Šmartno 1928 se pripravljajo na novo prvenstveno sezono dober mesec dni. Nekatere so napredovale in bodo nastopile v zahtevnejših skupinah, drugim je v minuli spodrsnilo in bodo tekmovale na nižji ravni. Med njimi bo tudi članska ekipa, ki je po spomladanskem delu sezone 2016/2017 izpadla iz tretje lige in je nova članica Medobčinske članske lige Golgeter, v kateri so enajsterice iz celjske regije.
»Izpada iz tretje lige nismo pričakovali, zato nas je prizadel, a priprave na novo sezono potekajo tako, kot da ostajamo v
njej,« je povedal predsednik kluba Zoran Stojko Krevzel. V novo sezono vstopa z novim trenerjem Ramisom Smajlovičem,
povratnikom v šmarško okolje. V pripravah na novo sezono je med drugim do konca minulega tedna odigrala štiri prijateljske tekme, za šmarškimi vijolicami so tudi dvodnevne priprave na
mariborskem Pohorju. Ekipa je precej napredovala, zato sta Stoj-ko Krevzel in trener z njo zelo zadovoljna. V njej vlada timski duh, odnosi so za zdaj dobri, kar je pomembno, dodaja sogovornik, zato se upata na dobre tekme in rezultate. Poleg tekem v četrti ligi načrtujejo v vmesnem obdobju tudi prijateljske tekme
z močnejšimi nasprotniki, kar bi jim omogočilo dvigniti kakovost igranja na višjio raven. »Naš cilj je čimprejšnja vrnitev članske ekipe v tretjo ligo, kamor tudi sodi.«
Veliko truda so vložili tudi v pridobivanje igralcev in pri tem dela še niso končali. Na vprašanje, kdo bo nosil vijoličasti dres z grbom kluba NK Šmartno 1928 in katere so nove okrepitve, pa
je Zoran Stojko Krevzel odgovoril: »O tem v tem trenutku še ne bi govorili, ker tudi registracijsko obdobje traja do konca tega meseca in so nekateri še na preizkušnji. Povem lahko le, da je nekaj povratnikov, nekaj je takih, ki so končali nogometno kariero v nižjih selekcijah drugih klubov, tudi iz domače mladinske selekcije so nekateri prestopili v članske vrste. Zanesljivo pri zapolnjevanju kadrovskih vrzeli v vseh selekcijah ne bomo pozabili na domače fante.«
Zaradi igranja članske ekipe v nižji nogometni ligi stroški pogona ne bodo bistveno manjši,
ugotavlja Stojko Krevzel. V klubu so se namreč odločili, da bodo več vlagali v kakovostno delo, kar naj bi se jim kasneje tudi obrestovalo. Z zagotavljanjem potrebnega denarja so sicer težave, a so jih doslej nekako reševali. Zelo veseli pa bi bili »močnejšega« sponzorja, ki bi jih podprl v usmeritvah. »Z rezultati bomo dokazali, da delamo kakovostno, in morda z njimi prepričali koga, da bo za delovanje kluba segel nekoliko globlje v žep,« je še dejal Zoran Stojko Krevzel.
VISOKA SOLA
za varstvo okolja
Narava ima vedno prav
dodiplomski študijski program Varstvo okolja in ekotehnologije drugi prijavni rok: 22. do 29. avgust 2017
magistrski študijski program Varstvo okolja in ekotehnologije prijave: do 12. septembra 2017
Zakaj bi morali študirati pri nas, preverite na: www.vsvo.si | Trg mladosti 7 | Velenje | T: 03 898 64 10 | info@vsvo.si
Košarica Pesje, Špeglova 16 03/ 891 91 40
Po ugodni ceni vam nudimo:
vsa krmna žita | škarje,vedra in kadi za trgatev | brzoparilne kotle Na zalogi tudi:
-	drva na paleti z dostavo	že od 121,99 € / paleta
-	peleti Sava Ensa A2 mešani	že od 3,38 € / vreča
-	peleti Arboreko A1smreka	že od 3,65 € / vreča
-	peleti My premium pellets A1	že od 4,03 € / vreča
Sprejemamo naročila za enodnevne piščance in kokoši nesnice.
Ni da ni, kar se po ugodnih cenah v trgovinah Košarica dobi!
Naš čas, 17. 8. 2017, barve: CM K, stran 13
17. avgusta 2017
«»SÜAS
ŠPORT
13
epet
pripravljalnih tekem
Rokometaši Gorenja so imeli pod vodstvom trenerja Željka Babica prvo preizkušnjo na novo tekmovalno sezono prejšnji teden v Podčetrtku. De-vetkratnega državnega in desetkratnega beloruskega pokalnega prvaka Brest Meškov so premagali s 27 : 24. Konec tedna pa so nastopili na mednarodnem turnirju na Češkem v mestu Nove Veseli. Prvo tekmo so dobili, nato pa dve tesno izgubili. Prvo mesto je osvojilo madžarsko moštvo (tretje
v prejšnjem državnem prvenstvu), Velenjčani pa so bili tretji. Sinoči so v prvi domači preizkušnji sedanjega pripravljalnega obdobja gostili Koper 2013, jutri pa bodo odpotovali na močan turnir v avstrijski Barnbach.
Rezultati iz Češke: Piotrkowianin Piotrkow (Poljska) - Gorenje 23 : 31 (10 : 17), Gorenje - Sokol Nove Veseli 28 : 30 (16 : 14), Gorenje - Grundfos TataMnya 20 : 21 (8 : 12)	•
Dva naporna, a uspešna vikenda
Velenje, 14. avgusta - Društvo petanka Velenje je prvi vikend v avgustu izvedlo 1. petankarski tabor mladine Slovenije, ki je potekal v letnem kinu ob Velenjskem jezeru. Mladi petankarji so se usposabljali in pridobivali znanje o pravilih igre in načinu igranja. V soboto, 12. avgusta, pa so se člani velenjskega kluba udeležili petankarskega turnirja za memorial Anite in Koste v Vu-zenici, kjer so bili zelo uspešni, saj so dosegli 3, 5 in 6. mesto. Sodelovalo je 19 ekip. Že naslednji dan, v nedeljo, 13. avgusta, so s tremi ekipami dvojk sodelovali na izredno močnem turnirju v Celovcu, kjer je tekmovalo 25. ekip iz Avstrije, Madžarske, Maroka in Slovenije. Zasedli so četrto, šesto in sedmo mesto. a
Predstavniki Društva petanka Velenje so v Celovcu zasedli četrto,
šesto in sedmo mesto.
Dva velenjska športnika na univerzijado
Atlet Peter Hribaršek, član Atletskega kluba Velenje, in sabljač Lovro Fijavž - Bačovnik, član Sabljaškega kluba Rudolf Cvetko Velenje, se kot člana slovenske univerzitetne športne reprezentance udeležujeta 29. Poletne univerzijade v Tajpeju, glavnem mestu Tajvana. Organizatorji med 19. in 30. avgustom pričakujejo okoli 10.000 udeležencev iz več kot 120 držav. Slovenijo bo zastopala 59-članska odprava, katere del sta tudi športnika iz Velenja. Rezultate tekmovanj in njuna nastopa lahko spremljate na uradni spletni strani dogodka: https://www.2017.taipei/ home	a
NA KRATKO
Prihodnjo soboto 30. VIP CUP turnir
Velenje, 26. avgusta - Zadnjo avgustovsko soboto se bo na teniških igriščih Teniškega centra Jezero odvil jubilejni, 30. VIP CUP turnir dvojic. Tudi letos ga pripravljata Marjan Gaberšek in Marjeta Gaberšek Golež s sodelavci. Teniški turnir se bo začel ob 9. uri, povabljeni udeleženci pa bodo lahko tekmovali tudi v golfu in laserskem streljanju. Varovanci VDC Ježek se bodo predstavili s svojimi izdelki, na večerni zaključni prireditvi, ki se bo pričela ob 19.30, pa bodo prejeli VIP dobrodelni prispevek udeležencev turnirja. Na prireditvi bosta nastopili glasbeni skupini AVE in Jeanette, udeležencem pa se bodo predstavile tudi finalistke izbora Miss Universe Slovenija pod vodstvom Bernarde Marovt. Letos je generalni sponzor turnirja avstrijsko podjetje Sotheby's.
Med otroki tudi Ana Drev in Pika Nogavička
Debeli Rtič, 13. avgusta - Minulo nedeljo so otrokom iz socialno ogroženih družin, ki so letovali na Debelem Rtiču v okviru Tuševega dobrodelnega projekta Pričarajmo nasmeh (bilo jih je 180), polepšali dan nekateri slovenski alpski smučarji -poleg Martina Čaterja in Miha Hrobota še Šmar-čanka Ana Drev, ki okreva po operaciji kolena, za-
radi česar je izpustila priprave na novo sezono v Agrentini. Omenjenim se je pridružila še nagajiva Pika Nogavička, ki je s potovanj z gusarsko ladjo za otroke z Debelega Rtiča prinesla malho plesov od vsepovsod.
Pod njeno taktirko so na poti okoli sveta poleg otrok zaplesali tudi smučarji.V okviru Tuševega dobrodelnega projekta Pričarajmo nasmeh letos letuje na Debelem Rtiču 500 otrok iz vse Slovenije. V 15 let trajajoči zgodbi o dobrodelnosti pa je slovenski trgovec omogočil letovanje že 7600 otrokom iz socialno ogroženih družin.
Obnovitvena dela v TVD Partizanu
Šoštanj - Občina Šoštanj je lastnica kar nekaj športnih objektov. Ker so zlasti v jesenskem in zimskem času vsi polno zasedeni, so letošnje poletne dni izkoristili za izvedbo nekaterih manjših vzdrževalnih del v objektih. Tako je v minulih dneh šoštanjsko podjetje Fajdiga opravilo manjša vzdrževalna dela na stenah pod obema košema v TVD Partizanu, ki je namenjen predvsem rekreaciji. Lotili so se obnove obeh sten pod košema, ki sta bili v zelo slabem stanju. Posebej je to motilo rekreativne nogometaše, ki so ob vsakem zgrešenem strelu na gol pogosto zaznali odpadanje ometa.
. tp

VISOKA SOLA ZA PROIZVODNO
INŽENIRSTVO
Mariborska cesta 2, Celje
Postani diplomirani inženir strojništva
Vabljeni k vpisu v visokošolski strokovni študijski program Sodobno proizvodno inženirstvo
(izredni študij)
Znanje, ki ga boste \ lahko uporabili!
Informativna dneva:
■ četrtek,
24. 8. 2017 ob 16. uri
četrtek,
14. 9. 20l7£b 16. uri
v prostorih ViskoKesole za i proizvodno inženirstvo, Mariborska c. 2,iCetje, 1. nadstropje
Zakaj se splača študirati pri nas, preveri na:	
www.vspi.si • info@vspi.si	
hAKUUElAZA EHRGEIKD
krško - velenje
Naš čas, 13. 7. 2017, barve: CM K, stran 14
14
MODROBELA KRONIKA
«»^AS
17. avgusta 2017
Dve muhi na en mah
V sklopu gradnje nove avtobusne postaje bodo uredili oba prehoda čez železniško progo v mestu
Milena Krstič - Planine
Šoštanj, 28. julija - Šoštanj-sko avtobusno postajo nasproti Kajuhovega doma je že zdavnaj povozil čas. Vprašanje, če je v petdesetih letih, kar stoji na tem mestu, sploh doživela kakšno spremembo. Sam objekt zagotovo ne. Bil pa je je deležen asfalt in skromna urbana oprema.
V Šoštanju se tega zavedajo, zato že nekaj časa v okviru postopne prenove tega mestnega predela na istem mestu načrtujejo nov, sodobnejši ter potnikom in voznikom prijaznejši objekt. Zatika pa se zaradi vlakov. Za novogradnjo potrebujejo soglasje Slovenskih železnic.
>
Petdeset let šoštanjska avtobusna postaja ni spremenila videza.
Naposled jo čakajo boljši časi.
Peš in kolesarski prehod je predviden s parkirišča šole. Navezoval se bo na Tekavčevo.
»Tega še nimamo, so pa v zadnjem obdobju dogovarjanja o celoviti rešitvi tega vprašanja pogostejša. Mislim, da nismo več daleč do končnega dogovora. Avtobusno postajališče se namreč navezuje na oba prehoda čez železniško progo v mestu, tega, ki je v neposredni bližini avtobusne postaje, in tistega pri osnovni šoli,« razlaga podžupan Viki Drev. Najumnejše in najbolj racionalno bi bilo, če bi prome-tnoinfrastrukturne zagate rešili v enem paketu, torej z novogradnjo avtobusne postaje, avtomatskimi zapornicami na obeh prehodih čez progo ter s peš in kolesarskim prehodom pri osnovni šoli Karla Destovnika - Kajuha.
Podžupan Viki Drev: »V nadstropju avtobusne postaje bo lokal in poslovni prostori.«
»Občina Šoštanj je s tako rešitvijo zadovoljna. Operativni sestanek povezan s financiranjem, projektno dokumentacijo ter pridobitvijo gradbenega dovoljenja bomo imeli naslednji teden,« pravi podžupan. Velika vrednost take rešitve je, da bo promet skozi oba prehoda v mestu tekel bolj tekoče, predvsem pa varneje za učence osnovne šole. »Ti železniške proge ne bodo več prečkali pod rampo, kadar bo ta zaprta. To je seveda zelo nepremišljeno in zelo nevarno, žal pa se je zelo pogosto dogajalo.«
Nova šoštanjska avtobusna
postaja bo v celoti pokrita. Nad njo bo gostinski lokal in poslovni prostori, na njej pa tudi postaja za izposojo mestnih koles, ker se bodo peš in kolesarske poti navezale na samo postajo. V podhodu bo pločnik. Pokriti del avtobusnega postajališča bo namreč zajel obstoječega ob državni cesti. V prostoru proti železniški postaji pa so predvidena parkirišča.
Naložbo v Šoštanju načrtujejo v letih 2018/2019. Še pred tem se bodo lotili izgradnje prizidka h glasbeni šoli.
Obnovljen odsek ceste v Škale je »glasen«
Država je začela obnovo regionalne ceste Škale-Plašivec-Graška Gora z novo metodo - Cesta je bolj groba, glasnejša, a naj bi bila varnejša - Nadaljevali bodo prihodnje leto
^"^eH/^rotrškafam^Soonovliipo metodi/kijozeaolgo
uporabljajo v sosednji Avstriji. Grob granulat naj bi zagotavljal boljši oprijem pnevmatik in večjo varnost v vseh letnih časih.
Velenje, 12. avgusta - Država je v prvih dneh avgusta končala obnovo 400 metrov dolgega odseka regionalne ceste Škale-Plešivec-Graška gora na odseku od nekdanjega odlagališča odpadkov proti Škalam. Mnogi so mislili, da cesta še ni končana, saj je na njej grob granulat, a so se ušteli. Cesta je končana, na njej so sedaj že zarisane sredinske oznake.
Kot nam je povedal Tone Brodnik, vodja urada za komunalne dejavnosti na MO Velenje, gre za prvo fazo dolgo pričakovane obnove te državne ceste. Poudaril je: »Mestna občina Velenje državo že nekaj let opozarja, da so državne ceste na območju naše občine katastrofalne, tudi nevarne, medtem ko so lokalne ceste, za katere skrbimo skupaj s kon-cesionarjem, sedaj odlične, saj smo jih v minulih letih skoraj v celoti obnovili. Ob vsakem obisku vlade smo dodatno pritiska-
li na odgovorne. Tudi letos. Čeprav v letošnjem državnem proračunu velenjska občina ni bila na vrsti za obnovo državnih cest, so vendarle našli nekaj dodatnega denarja in začeli obnovo regionalne ceste v Škale, ki je poleg tiste skozi Ložnico v najslabšem stanju od državnih cest v občini.« Državni koncesionar za ceste, podjetje CMC Celje, se je na tem predelu odločilo za način obnove, ki ga sosedje Avstrijci uporabljajo že nekaj let, pri nas pa je novost. »Po tem, ko so uredili cestišče, so ga premazali s posebno emulzijo, po kateri so posuli granulat. Ko se je ta prijel cestišča, so višek odstranili, sedaj pa so že zarisali sredinske črte. Podobno so pred kratkim obnovili tudi del Celjske ceste,« še izvemo. Vožnja po tako urejeni cesti je drugačna, saj je tudi bolj glasna in nemirna, a cestišče naj bi bilo zelo varno. Zagotavlja namreč boljši oprijem pnevma-
tik na cestišče v vseh vremenskih pogojih. Tovrstna obnova je tudi cenejša kot klasične obnove z asfaltno prevleko, ki smo jih bili vajeni doslej.
Tone Brodnik nam še pove, da se bo obnova ceste v Škale nadaljevala prihodnje leto, saj so jo izvajalci letos končali pred zelo nevarnim ovinkom pri Konjeniškem centru, kjer cestišče visi. Tam se je zgodilo že več hudih prometnih nesreč. »Druga faza prenove bo zajela tudi ta ovinek, poleg tega je tam dodatno načrtovan pločnik za pešce. Uredili bodo še odvodnjavanje. Država nam je obljubila, da bodo v prihodnjem letu poleg tega odseka ceste uredili tudi zelo dotrajan del regionalne ceste proti Plešiv-cu.« Poleg tega naj bi leta 2018 začeli popolno, temeljito prenovo Šaleške ceste od Mercatorje-vega centra do tunela pod Šaleškim gradom.
a Bojana Špegel
■
Iz POLICISTOVE
beležke
Grozil mu je sostanovalec
Velenje, 9. avgusta - V sredo je na velenjsko policijsko postajo prišel občan z Vojkove ceste 12, ki je policistom povedal, da mu grozi sostanovalec. Policisti so z njim opravili razgovor in podali odločbo o prekršku.
Pes napadel psa
Velenje, 10. avgusta - V četrtek so velenjski policisti obravnavali napad psa, ki ga lastnik ni imel na povodcu. Še več, očitno je popadljiv pes sam hodil po mestu. Medtem je napadel psa, ki ga je lastnik imel na povodcu. Oškodovanec je popadljivega psa zadržal in priklenil na Gorici. S pomočjo mestnih redarjev so policisti odčitali čip in ugotovili lastnika. Kaznovali so ga po Zakonu o zaščiti živali.
Kriva sta bila oba
Velenje, 11. avgusta - V petek okoli 13. ure je velenjsko policijsko postajo prišel fant, ki je ponoči opravljal dela v eMCe placu. Policistom je povedal, da ga je tam napadel gost. Malo za njim je na enoto prišel še domnevni kršitelj. Policisti so se pogovorila z obema. Ugotovili so, da nihče od njiju ni bil nedolžen, javni red in mir sta kršila oba. Zato bosta oba tudi plačala kazen.
Našli ponarejeni bančni kartici
Mozirje, 10. avgusta - V bankomatu v Mozirju so našli ponarejeni bančni kartici. Mozirski policisti in celjski kriminalisti preiskujejo, ali sta ti kartici v povezavi z najdenimi ponarejenimi bančnimi karticami, ki so jih našli tudi v Konjicah.
POLICIJSKA kronika
Iz kleti izginilo kolo
Velenje, 9. avgusta - Vlomilci so letošnje poletje zelo delovni. Velenjski policisti so v sredo obravnavali vlom v klet in tatvino kolesa. Vredno je bilo 200 evrov.
Vlomilec odnesel bogat plen
Velenje, 10. avgusta - V četrtek so vlomili v garažo na Kersnikovi cesti v Velenju in iz nje odnesli veliko stvari, od kolesa do pnevmatik na platiščih. Policisti dogodek obravnavajo kot veliko tatvino, saj naj bi škoda znašala med 5 in 7 tisoč evri.
Avto izginil s parkirišča
Šoštanj, 10. avgusta - V četrtek je na velenjsko policijsko postajo prišel občan, ki je pred mesecem dni parkiral svoj osebni avtomobil Lancia, reg. št. CE AE 336, na parkirišču servisa Podgoršek v Šoštanju, da bi avto popravili. Prejšnjo sredo pa je ugotovil, da avta ni več na parkirnem prostoru. Preveril je v trgovini Podgoršek in pri mestnih redarjih, vendar o avtu niso vedeli nič. Policisti sedaj iščejo nepridiprava, ki je avto očitno odpeljal s seboj.
Po trku pobegnil
Velenje, 10. avgusta - V četrtek zvečer so policisti obravnavali prometno nesrečo s pobegom. Na parkirnem prostoru pri McDonaldsu je voznik zapeljal vzvratno in razbil steklo lokala, poškodoval pa je tudi stebriček na ograji McDonaldsove terase. Vestna delavka lokala je dogajanje videla in poklicala policiste. Ti so voznika, ki je po dogodku pobegnil, kmalu izsledili, saj so imeli registrsko številko avtomobila. Položnica ne bo majhna.
Skakal in namakal bo
Velenje, 11. avgusta - Policisti so v petek obravnavali tatvino na skakalnicah v Starem Velenju. Neznanec je tam ukradel plastično maso in šobe za namakanje v vrednosti 800 evrov. Policisti dolgoprstneža še iščejo.
Ni bil prvič nasilen
Velenje, 11. avgusta - V petek ob 20.20 so policisti obravnavali primer nasilja v družini. Na Kidričevi cesti je partner napadel partnerico, jo porinil na posteljo in ji vanjo tiščal glavo. Ko so policisti preverili nasilneževo predkaznovanost, so ugotovili, da to ni počel prvič, saj so ga zaradi nasilja do partnerice obravnavali že dvakrat. Izrekli so mu prepoved približevanja in ga ovadili na sodišču.
Denar pozabil v bankomatu
Velenje, 12. avgusta - Občan je v soboto ob 13. uri na bankomatu na OMW servisu na Partizanski cesti dvignil 100 evrov. Žal jih je pozabil v reži bankomata. Ko se je vrnil do bankomata, denarja tam ni bilo več. Policisti iščejo neznanca, ki je najdbo denarja v ban-komatu zatajil in ga vtaknil v žep. Tovrstna zatajitev je namreč kazniva.
Kolesarko odpeljali s helikopterjem
Solčava, 13. avgusta - V nedeljo ob 14.18 se je v Logarski dolini pri padcu poškodovala kolesarka. Posredovali so gasilci PGD Solčava, ki so zavarovali kraj dogodka, pomoč pa so ji nudili reševalci Nujne medicinske pomoči Mozirje. Policisti so počistili cestišče in zavarovali kraj pristanka helikopterja, saj so poškodovano kolesarko prepeljali v UKC Ljubljana.
Pomagali oboleli osebi
Velenje, 13. avgusta - V nedeljo ob 13.55 so na Žarovi cesti gasilci PGD Velenje ob prisotnosti policije in reševalcev odprli vrata stanovanja, v katerem je bila obolela oseba. Odpeljali so jo v Splošno bolnišnico Celje.
Poškodba pri skoku v vodo
Rečica ob Savinji, 13. avgusta - V nedeljo ob 18.35 se je pri skoku v vodo poškodoval kopalec v kampu Varpolje. Posredovali so reševalci NMP Mozirje, ki so poškodovano osebo najprej oskrbeli na kraju dogodka, potem pa so jo odpeljali v Splošno bolnico Celje.
Gasilci rešili psa
Velenje, 13. avgusta - Gasilci pogosto pomagajo reševati tudi živali. Ko je na Šaleški cesti pes padel skozi okno in pristal na betonski polici, so ga z nje rešili z avtolestvijo. Reševanje pa je bilo zanimivo tudi za mimoidoče.
Naš čas, 17. 8. 2017, barve: CM K, stran 15
17. avgusta 2017
«»SÜAS
UTRIP
15
Solčavski čebelarji po 63 letih razvili svoj prapor
HOROSKOP
Solčava, 5. avgusta - Na Solčavskem so se ukvarjali s čebelarjenjem tamkajšnji domačini že kar nekaj prej, kot so v letu 1963 ustanovili svojo čebelarsko družino. Od takrat se je ta gospodarska dejavnost pomenljivo razmahnila, s čebelami se je ukvarjalo več ljudi in vse bolj so ljudje spoznavali, da je čebelarjenje koristno in potrebno za preživetje ljudi, ki se ukvarjajo s sadjarstvom in širšo kmetijsko dejavnostjo. V tem delu Zgornje Savinjske in Logarske doline so ostali gozdovi in narava še domala nedotaknjeni, zato sodi pridelan med med najkakovostnejše v deželi. Čebelarji, domača društva ter Občina Solčava so se odločili, da letošnji občinski praznik posvetijo prav medonosni čebeli kranjski sivki, čebelarjem in zdravemu medu.
Prvo avgustovsko soboto so na prireditvenem prostoru sredi Solčave pripravili slavnostno razvitje novega prapora, ki so mu vdahnili kanček imenitne zgodovine čebelarjenja ter izjemno lepo kulturno prireditev. Prapor je z žlahtnimi mislimi blagoslovil celjski škof msgr. dr. Stanislav Lipovšek, dogodku pa so se nato posvetili tudi domača županja Katarina Prelesnik, podpredsednik ČZS Janez Vencelj ter predsednik domače družine Jani
Golob. Prelesnikova je poleg priznanja krajanom za zgledno sodelovanje, pripadnost kraju ter ponosno nadaljevanje kulturne tradicije domačinov in sožitje s priseljenci ter turisti izpostavila tudi obnovo farne cerkve
Marije Snežne, ki jo je obnavljala posebna skupina ljudi na čelu z župnikom Alojzem Ternarjem. Cerkev je po več letih obnovitvenih del pred občinsko slovesnostjo blagoslovil škof Lipovšek.	a Jože Miklavc
Nove talne poslikave pri vrtcih in šolah
Velenje, 3. avgusta - Vse
od sredine maja do konca junija je pri nekaterih velenjskih vrtčevskih enotah in osnovnih šolah potekala poslikava zunanjih talnih površin. Poslikave, ki predstavljajo razne pravljične like in imajo didaktičen ter vzgojni pomen, so privlačne in zanimive za predšolske otroke in otroke prve triade osnovnih šol. Talne poslikave sodijo v sklop projekta Otrokom prijazno Unicefo-vo mesto Velenje in projekta Celostna prometna strategija. Pri poslikavah sta preko evropske prostovoljne
službe sodelovali tudi prostovoljki iz Španije in Portugalske, ki sta bili vključeni v delo Mladinskega centra Velenje. Poslikane so bile površine ob enotah vrtca Lučka, Tinkara, Vila Mojca, Jurček in Jakec ter ob OŠ Antona Aškerca, Mihe Pintarja To-leda, Gorica, Šalek, Livada ter podružničnih OŠ Vinska Gora in Škale. Mestna občina Velenje je za ta namen iz proračuna prispevala 850 evrov za stroške materiala, opravljenih pa je bilo 170 ur prostovoljnega dela.
Poslikane talne površine bodo otrokom, ki se najpogosteje zadržujejo na njih,
nudile tudi možnost za igro.
Dolgotrajna pogajanja obrodila sadove
Šoštanj, 2. avgusta - Po letih prizadevanj za ureditev obeh železniških prehodov v mestu so v Občini Šoštanj naposled dosegli dogovor o ureditvi obeh. Še letos bodo prehod pri osnovni šoli uredili z gumo, prihodnje leto pa oba celovito prenovili in zavarovali z avtomatskimi zapornicami. Tako bo čas, ko so te zaprte, bistveno krajši.
V sodelovanju z Ministrstvom za infrastrukturo pa začenjajo tudi izdelavo projektno-tehnične dokumentacije za izgradnjo podhoda pod železnico za pešce, načrtujejo pa tudi ureditev peš poti ob železnici od Koroške do Kajuhove ceste. Pot, ki bo od proge ločena z ograjo, bo tako bistveno varnejša.
Avtomatske zapornice bodo prihranile čas.
Uspešna prijava za ureditev trga
Rečica ob Savinji - Potem ko so na junijski seji svetniki Občine Rečica ob Savinji potrdili investicijski program projekta Ureditev trškega jedra - trga naselja Rečica ob Savinji, je tamkajšnja občinska uprava prijavila projekt na razpis tako imenovanega ribniškega sklada za pridobitev ugodnega kredita. V minulih dneh je že prejela pozitiven odgovor, kar pomeni, pravijo na upravi, da bo dolgo načrtovani in javnosti že leta 2009 prvič predstavljeni projekt ureditve trškega jedra le zaživel.
Vrednost projekta je več kot 537 tisoč evrov, od tega bo kredit Javnega sklada RS za regionalni razvoj in razvoj podeželja znašal slabih 438 tisoč evrov. Lokalna skupnost ga je najela za dobo 20 let.
Ob tem naj še zapišemo, da so bili nekateri svetniki pri obravnavi projekta zelo kritični. Tako so eni izpostavili zahtevo po ureditvi trga skupaj z vpadnicami, drugi so nasprotovali predvideni umestitvi likovnih elementov - tlakov iz pohorskega tonalita. Ob koncu so ob potrditvi projekta sprejeli še sklep, da se ob pripravi proračuna za prihodnje leto med prednostna vlaganja vključi ureditev vsaj ene od vpadnic v trško jedro.
a tp
Nedopustno odlaganje odpadkov v mestu
Šoštanj, 1. avgusta - V središču mesta, na Koroški 2, se je pojavilo divje odlagališče. Občina Šoštanj je o njem že obvestila pristojne službe.
Kot pravijo na Občini, bodo vztrajali, da se povzročitelje odkrije in kaznuje; če jih ne bodo odkrili, bo vztrajala, da stroški odvoza bremenijo stanovalce bloka, ob katerem se takšno odlagališče pojavi. Takšna dejanja so toliko bolj nerazumljiva, ker lahko občani vsako soboto brezplačno odpeljejo vse odpadke na deponijo v Šoštanju, vsak dan pa na deponijo v Velenju. Vse, kar pri tem potrebujejo, je položnica podjetja PUP Saubermacher, s katero dokažejo, da imajo redni odvoz odpadkov urejen.
Občanom (posamezni hiši oz. bloku) enkrat letno pripada tudi odvoz kosovnih odpadkov, za katerega se morajo dogovoriti z upravnikom bloka oziroma neposredno s koncesionarjem.
Oven od 21. 3. do 20. 4.
Še nekaj lepih, brezskrbnih poletnih dni je pred vami. Tega se boste vsak dan bolj zavedali, saj že dolgo niste tako uživali v brezdelju kot prav letos. Takšen je bil že začetek, pa tudi v naslednjih dneh vam ne bo prav nič manjkalo, prej boste imeli česa preveč. Sploh nehvaležnih sorodnikov, ki bodo postali prezahtevni celo za vaš okus. Na ljubezenskem področju boste bolj srečni kot kdajkoli doslej. Vsak dan bolj iskreno bo, vez s partnerjem pa močnejša. Zato boste drugače razmišljali o prihodnosti. Končno boste vedeli, kaj si v njej najbolj želite.
Bik od 21.4. do 21.5.
Manjša, z delom povezana težava bo kmalu odpadla. Sledilo bo spoznanje, da je sedaj res vse v vaših rokah. Pazite, da dobljenega zaupanja nadrejenih ne izgubite zaradi nepremišljenih besed in zamolčanih dejanj. V ljubezni bo še naprej vladalo zatišje, sploh za tiste, ki ste trenutno še sami. Nekdo vam bo padel v oko, v srce pa še ne. Tudi zato, ker ne bo pokazal pravega interesa. Njegovo odločitev spoštujte. Sprejmite jo, kakršnakoli že bo. Tako boste tudi sebi naredili največjo uslugo, saj si ne želite, da bi že na začetku dvomili.
Dvojčka od 22.5. do 21.6.
Ob koncu tega tedna se bo v vas naselila otožnost. Zavedati se boste začeli, da se vaš najljubši letni čas, ko si lahko vzamete več časa zase, izteka. Da to drži, boste na svoji koži občutili že v ponedeljek, ko vas v službi čaka neljubo presenečenje. Dobro bo, če še naprej ostanete zvesti svojim občutkom in svojim sposobnostim, ki jih odlično poznate. Ne pustite si vzeti samozavesti. Družina bo v teh dneh pogosto v vaših mislih, pa tudi posvečali se ji boste več kot običajno. Tudi zato, ker bo nekdo imel osebne težave, pa se vam ne bo zaupal. Čez nekaj dni boste že vedeli, kaj ga muči.
Rak od 22.6. do 22.7.
Zadnje dni niste v svoji formi, pa še sami ne veste, zakaj je tako. Nehajte se obremenjevati s tem, prepustite se toku dogodkov. Potem se boste veliko bolje počutili, naredili pa boste tudi zelo veliko. Tudi tisto, kar je bilo v zaostanku, bo do torka opravljeno. S partnerjem se bosta ob večerih veliko pogovarjala. Tako o resnih stvareh kot o tistih, ki vaju nasmejijo. Pričakujte, da boste v enem od večernih klepetov izvedeli več, kot ste kdajkoli želeli slišati. Naj vam bo partnerjevo priznanje v opomin, da morate vedno vlagati v zvezo. Zadnje čase niste, ukvarjali ste se le s sabo.
Lev od 23.7. do 23.8.
Čas je, da začnete intenzivno delati na tem, da se vam uresniči največja želja tega poletja. Čas vam že pozi skozi prste, saj je polovica avgusta že preteklost. Če se boste zadeve resno lotili, vam bodo tudi zvezde stale ob strani. Včasih je ob tem nujno, da ne računate le nanje, ampak se zavedate, kje so vaše zmožnosti. Pri financah ste spet zašli. Če se ne boste takoj lotili urejanja prihrankov, bodo ti povsem skopneli. To pa si težko privoščite. Partnerju ne povejte ničesar. Situacijo bi le še poslabšali. Zdravje bo odlično.
Devica od 24.8. do 22.9.
Še vedno boste zelo razdvojeni. Na videz vam bo vse šlo kot po maslu, srečni pa ne boste. Ob tem bo čudno, da boste imeli veliko energije. Sploh do nasprotnega spola. Privlačni boste, vi pa se boste trudili le pri tistih, ki bodo vsaj na videz težko dostopni. To bo za vas največji izziv. Če boste znali razmišljati še malo bolj pozitivno, kar se sicer trudite, vam bo še lepše. Vsaj poskusite. Na poslovnem področju boste spet dokazali, da imate neverjeten občutek za dobre posle. Že začetek bo obetaven, rezultati pa bodo še boljši.
Tehtnica od 23.8. do 23.10.
Res si niste mogli želeti lepšega in boljšega drugega dela avgusta, kot vam ga napovedujejo zvezde. Vse vaše skrbi za neko vam ljubo osebo so v teh dneh že preteklost. Vendar ne morete iz svoje kože, saj se še ne boste umirili. Tudi zato vaše počutje ne bo takšno, kot si ga želite. Bolečina, ki vztraja, vam nekaj pripoveduje, vi pa to zadnje čase preveč ignorirate. Sicer pa se boste v teh dneh spet predali sanjarjenju o prihodnosti. Brezdelja v njej ne bo, bodo pa stvari, ki jih radi počnete. Poskusite vsaj še za nekaj dni pobegniti od doma.
Škorpijon od 24.10. do 22.11.
Zadnji dnevi za vas niso bili najbolj prijetni. Soočiti ste se morali s posledicami svojih dejanj, pri tem pa niste krivili sebe, ampak vse okoli vas. Doslej niste mogli biti mirni, saj niste vedeli, kaj narediti. Sedaj vam bo to že jasno, a poti, kako dokončati zapleteno življenjsko situacijo, še ne boste videli. Po eni strani si želite spremembo, po drugi pa ne bi nič spremenili. Tako ne bo šlo. Ne naredite napake, ki jo naredi večina, ko ljubezen mine. Bodite realni, predvsem pa previdni v besedah. Te sedaj hitro zabolijo, zato počakajte, da najhujša prizadetost mine. Tokrat res hitite počasi.
Strelec od 23.11. do 22.12.
V teh dneh boste kar precej pogrešali družbo, saj vam partnerjeva ne bo dovolj. Vseeno se boste umirili, saj boste ugotovili, da hitenje v srčnih zadevah ni dobro za vašo dušo. Pri poslih bo drugače. Tu boste morali pohiteti, če želite v septembru končati eno od letošnjih pomembnih obveznosti. Pazite, kaj govorite, ko bodo v vaši družbi ljudje, ki radi kradejo dobre ideje. Partner vas bo pozorno opazoval, saj vam trenutno ne zaupa. Ve, da se nekaj dogaja z vami, le to, kaj, mu še ni jasno. Boste pa v naslednjih dneh izjemno zadovoljni s svojim zdravjem. Skrbi bodo odpadle.
Kozorog od 23.11. do 22.12.
Partner vam bo očital marsikaj. Tudi to, da se vsega lotite preveč strastno, potem pa hitro izgubite interes. Tokrat bodite trmasti, kar sicer ni ravno vaša odlika. Splačalo se bo, saj je vaše telo največ, kar imate. In prav nanj ste v tem poletju prepogosto pozabili. Z vso strastjo se lotite prenoveživljenjskih navad. Tiste, ki vam škodijo, vam bodo jemale največ volje. A boste zmogli. Če pa boste videli, da brez strokovne pomoči ne bo šlo, ne oklevajte in jo poiščite. Če boste pri poslih stavili na sodelovanje, boste uspešni. Tokrat sami ne morete uspeti.
Vodnar od 21.1. do 18.2.
Ko boste predstavljali svoja stališča, boste prevladovali. Nič ne boste slišali, nič poslušali. Sogovornikom se bo hitro zdelo, da se z vami ne morejo pogovarjati, ker ste se že odločili. Zato se potegnite nazaj. Poslušati je včasih umetnost, ki ste jo nekoč obvladali. Zadnje čase pa ste preveč nestrpni, vse bi radi rešili čez noč. Žal to tako ne gre. Zvezde vas bodo v naslednjih dneh naravnost razvajale na ljubezenskem področju. Tu se vam ne bo treba posebej dokazovati, pa vas bo partner vseeno koval v zvezde. Uspelo vam bo obnoviti zaloge energije, pomagala pa vam bosta šport in dobra družba.
Ribi od 19.2. do 20.3.
Poletni dnevi vam bodo še naprej všeč. Ob tem pa se boste začeli zavedati, da poletje vse prehitro mineva in da kmalu ne bo več vaš najljubši del dneva večer, ki ga lahko preživljate na prostem. To naj bo znak, da se morate lotiti posla, ki ga želite izpeljati še to jesen. Izgovorov ne iščite, ker jih boste sicer morali, ko boste neuspešni. Potegnite nekaj radikalnih življenjskih potez. Eno za drugo. Vse bodo nujne, kar dobro veste. In večina ne bo lahkih. To bo vplivalo na vaše zdravje. Tokrat bolj pozitivno kot negativno. Otresli se boste namreč napetosti, ki vas je dušila. Mirni pa še nekaj dni ne boste.
■
■
■
Naš čas, 13. 7. 2017, barve: CM K, stran 16
Četrtek, 17. avgusta
TV SPORED
«»^AS
17. avgusta 2017
Petek, 18. avgusta
Sobota, 19. avgusta
Nedelja, 20. avgusta
Ponedeljek, 21. avgusta
Torek, 22. avgusta
Sreda, 23. avgusta
TV SLO T TV SLO T TV SLO T TV SLO T TV SLO T TV SLO T TV SLO T
05.50 Poletna scena	05.50
06.10 Odmevi	06.10
07.00 Dobro jutro, poletni izbor	07.00
09.15 Tedenski izbor	09.00
09.15 Vikend paket	10.30
10.45 Moji, tvoji, najini, nad.	11.05 11.15 Zdravje Slovencev: Alkoholizem,
dok.	11.50 11.55 Ambienti
12.25 Čudovita Japonska, jap. nan.	12.25 13.00 Prvi dnevnik
13.20 Šport	13.00
13.25 Vreme	13.30 13.35 Ilirske province, dok. film, pon. 14.25 Slovenski utrinki, odd.
madžarske TV 15.00 Tedenski izbor
15.00 Moj gost/Moja gostja: ifj.	14.25
Horvath Karoly, odd. TV Lendava	15.20
15.35 Čez planke: Flores	15.55
16.30 Poletna scena	15.55
17.00 Poročila ob petih, šport, vreme	16.30
17.30 Moj pogled na znanost: Prof. dr.	17.00
Zvezdan Pirtošek, dok. odd., pon.	17.30 17.55 Novice
18.00 Utrinek - zgodbe priseljencev:	17.55
Maha in Talha Ahmed, izob. odd.,	18.00
pon.	18.10
18.05 Zu, ris., pon.	18.20
18.20 Vem!, kviz, pon.	18.55
18.55 Vreme	19.00 19.00 Dnevnik
19.25 Slovenska kronika, šport, vreme	20.00 20.00 Umori na podeželju, brit. nan.
21.55 Vreme	21.30
22.00 Odmevi, šport, vreme	21.55
22.45 Poletna scena	22.00
23.10 Lov (II.), britanska miniserija,	22.45
pon.	23.10
0.45 Dnevnik Slovencev v Italiji	0.55
01.15 Dnevnik, slovenska kronika,	01.20
šport, vreme, pon.
02.05 Info-kanal	02.15
Poletna scena Odmevi
Dobro jutro, poletni izbor
Vikend paket
Moji, tvoji, najini, nad.
Moj pogled na znanost: Prof. dr.
Zvezdan Pirtošek, dok.
Kraji in običaji: Globoko na Krasu,
odd.TV Koper
Čudovita Japonska, japonska nan.
Prvi dnevnik, šport, vreme Spevoples Zeleni Jurij, muzikal po ljudskih motivih: FS Tine Rožanc, MKZ Ljubljanski madrigalisti, Karin Možina in Gregor Volk Kangčendzenga, dok. Mostovi, odd.TV Lendava Tedenski izbor Opus: Zvočne kopeli Poletna scena
Poročila ob petih, šport, vreme Alpe-Donava-Jadran: Klic narave, pon. Novice
Infodrom, poletje 2017: Kultura Pujsa Pepa, ris., pon. Vem!, kviz, pon. Vreme
Dnevnik, slovenska kronika, šport, vreme
Noč Modrijanov 2016, 2. del, pon.
Slovenska polka 2017 Vreme
Odmevi, šport, vreme Poletna scena Pravilo igre, fr. film, pon. Dnevnik Slovencev v Italiji Dnevnik, slovenska kronika, šport, vreme, pon. Info-kanal
TV SLO T TV SLO T
06.30	Otroški kanal
07.00	Minka, ris., pon.
07.05	Svet živali, ris.
07.10	Dinko pod krinko, ris.
07.15	Biba se giba, ris., pon.
07.35	Leonardo, ris.
07.50	Niko, ris.
07.55	Vetrnica, pon.
08.00	Zlatko Zakladko: Ob Kolpi v Damelj
08.15	Slovenski vodni krog, dok.
09.00	Dobro jutro, poletni izbor
11.15	Bela sužnja, kol. nad.
12.10	Dober dan: Odnosi s taščami
13.10	Slovenski magazin
13.50	Čarokuhinja pri atu: Savinjska dol.
14.20	35 let oddaje ŠTOS
16.50	Dosje: 10 let slovenske države
18.00	Bela sužnja, kol. nad.
18.50	Male sive celice: OŠ Franja
Malgaja Šentjur in OŠ Ljudski vrt Ptuj, kviz, pon.
19.35	Mulčki, ris., pon.
19.40	Skok, obrat, zdrs, dok., pon.
20.00	Na žogi svet stoji, am. dok., pon.
21.00	Kjer bom doma, avstral. nad.
21.55	Trinajst, ang. nad., pon.
22.55	Od blizu, pogovorna odd. z Vesno
Milek: msgr. Alojz Uran, pon.
23.55	Bučke, satirično inf. odd., pon.
0.20	Slovenska jazz scena: Jazz Ravne: Vid Jamnik kvartet z gosti, pon.
01.15	Glasbeni spoti, zabavni kanal
06.30	Otroški kanal
07.00	Minka, ris., pon.
07.05	Svet živali: Ris Feliks, ris.
07.10	Dinko pod krinko, ris., pon.
07.15	Biba se giba, ris., pon.
07.40	Leonardo, ris.
07.50	Niko, ris.
07.55	Bine: Skriti svet, pon.
08.15	Mami, kratki f.,pon.
08.45	Slovenski vodni krog: Mirna, dok.
09.25	Dobro jutro, poletni izbor
11.25	Prisluhnimo tišini: Invalidom se prilagaja sodni red in postopki v nezgodah, izob. odd.
11.55	Bela sužnja, kol. nad.
12.55	Dober dan: Usodna ženska
13.50	Bleščica, odd. o modi
14.35	Bučke, satirično inf. odd.
15.10	O živalih in ljudeh, izob. odd.
15.45	Na vrtu, izob. odd. TV Maribor
16.25	Likovni portret Jožeta Spacala:
Svetloba in senca, triptih
18.00	Bela sužnja, kol. nad.
18.50	Dinotačke, ris., pon.
19.05	Firbcologi, odd. za otroke, pon.
19.30	Infodrom, poletje 2017, pon.
19.40	Življenje brez očka, kratki dok.
20.05	Punčka, film, pon.
21.25	Kdo bi vedel, zabavni kviz, pon.
22.40	Polnočni klub: Čarovniki na obisku
23.55	Demolition group, koncert, pon.
01.20	Glasbeni spoti, zabavni kanal
pop pop
06.00
07.00
07.01 07.10 07.35 07.55 08.20 08.45 09.00 09.15 09.45 10.15 11.10 11.25 12.25 12.40 13.40 14.40 15.35 16.30 16.55 18.00 18.55 18.58 20.00 21.50 22.20 23.10 00.00 01.00 01.50 02.20
24UR, ponovitev OTO čira čara Turbo, ris. Viking Viki, ris. Tačke na patrulji, ris. Winx klub, ris. Mary-Kate in Ashley, ris. Hotel 13, nemška nan. TV prodaja Okusi brez meja TV prodaja
Drugače srečna, ameriška nan. TV prodaja
Zbudil bi se s teboj, mehiška nan. TV prodaja
Utripajoča srca, nemška nan. Naša mala klinika, slov. nan. Jaz sem Luna, argen. nan. Drugače srečna, ameriška nan. 24UR popoldne
Jezero skrite ljubezni, ital. nan. Mentalist, ameriška nan. 24UR vreme 24UR
Gorski zdravnik, nemška nan. 24UR zvečer
Na kraju zločina, ameriška nan. Brez sledu, ameriška nan. Dexter, ameriška nan. Na kraju zločina, ameriška nan. 24UR zvečer, pon. Zvoki noči
06.00	24UR, pon.
07.00	OTO čira čara
07.01	Turbo, ris. 07.10	Viking Viki, ris. 07.35	Tačke na patrulji, ris. 07.55	Winx klub, ris.
08.20	Mary-Kate in Ashley, ris.
08.45	Hotel 13, nem. nan.
09.00	TV prodaja
09.15	Okusi brez meja
09.40	TV prodaja
10.10	Drugače srečna, am. nan.
11.05	TV prodaja
11.20	Jezero skrite ljubezni, ital. nan.
12.25	TV prodaja
12.40	Utripajoča srca, nem. nan.
13.40	Naša mala klinika, slov. nan.
14.40	Jaz sem Luna, arg. nan.
15.35	Drugače srečna, am. nan.
16.30	24UR popoldne
16.55	Jezero skrite ljubezni, ital. nan.
18.00	Mentalist, am. nan.
18.55	24URvreme
18.58	24UR
20.00	Kmetija zaljubljenih src, am. film
21.45	24UR zvečer
22.15	Eurojackpot
22.20	Kaj je vedela Maisie, am. film
00.20	Kamniti angel, kan. film
02.35	24UR zvečer, pon.
03.05	Zvoki noči
©
©
08.25	Lestvica zabavnih in narodnozab.
08.55	Vabimo k ogledu
09.00	Dobro jutro, informativna oddaja
10.00	Napovedujemo
10.05	Čas za nas, tabornike
10.45	Kreativne glave 4
10.50	Ustvarjalne iskrice (148)
11.05	Pop corn, Anabel, Nino
12.05	Kuhinjica, izobraževalna oddaja
12.30	Lestvica zabavnih in narodnozab.
12.55	Videostrani, obvestila
15.00	Lestvica zabavnih in narodnozab.
15.30	Dobro jutro, ponovitev
16.30	Kreativne glave 5, Filmska maska
16.40	Mojca in medvedek Jaka
17.20	Ustvarjalne iskrice (135)
17.40	Videospot dneva
17.45	Videostrani, obvestila
18.25	Vabimo k ogledu
18.30	Regionalne novice
18.35	Videospot dneva
18.40	2500. VTV magazin
19.05	Kuhinjica, izobraževalna oddaja
19.30	Lestvica zabavnih in narodnozab.
19.55	Vabimo k ogledu
20.00	Iz oddaje Dobro jutro
21.00	Regionalne novice
21.05	Naj viža: ans. Gadi, ans. Vžig
22.20	Dotiki gora, Triglav 2017
22.45	Iz arhiva: 50 zvezd za otroke (4)
23.35	Lestvica zabavnih in narodnozab.
00.00	Videospot dneva
00.00	Videostrani, obvestila
08.25	Lestvica zabavnih in narodnozab.
08.55	Vabimo k ogledu
09.00	Dobro jutro, informativna oddaja
10.00	Napovedujemo
10.05	Mojca in medvedek Flip flop
10.45	Ustvarjalne iskrice (135)
11.05	Naj viža: ans. Gadi, ans. Vžig
12.20	Kuhinjica, izobraževalna oddaja
12.45	Videospot dneva
12.50	Lestvica zabavnih in narodnozab.
13.15	Videostrani, obvestila
15.00	Lestvica zabavnih in narodnozab.
15.30	Dobro jutro, ponovitev
16.30	Miš maš, Vse o energijah
17.20	Ustvarjalne iskrice (125)
17.45	Videospot dneva
17.50	Videostrani, obvestila
18.25	Vabimo k ogledu
18.30	Regionalne novice
18.35	Iz arhiva: 50 zvezd za otroke (4)
19.25	Lestvica zabavnih in narodnozab.
19.50	Videospot dneva
19.55	Vabimo k ogledu
20.00	Iz oddaje Dobro jutro
21.00	Regionalne novice
21.05	Jesen življenja: Ročna dela Jožice Blatnik
21.30	Dogodivščine dobrega vojaka Švejka, Poletno gledališče Studenec pri Domžalah
00.00	Kuhinjica, izobraževalna oddaja
00.25	Lestvica zabavnih in narodnozab.
00.45	Videospot dneva
00.50	Videostrani, obvestila
05.50 Poletna scena 06.10 Odmevi 07.00 Ali me poznaš, pon. 07.05 Biba se giba, ris., pon. 07.30 Kljukec s strehe, ris., pon. 07.50 Studio kriškraš, odd. za otroke, pon.
08.10 Vetrnica, otroška odd., pon. 08.15 Ribič Pepe: Črni Črnomelj, odd.
za otroke, pon. 08.40 Mulčki, ris.
08.45 Firbcologi, odd. za otroke, pon. 09.10 Mulčki, ris. 09.20 Male sive celice: OŠ Zbora odposlancev Kočevje in OŠ Domžale, kviz, pon. 10.00 Infodrom, poletje 2017, pon. 10.15 Adrenalinci: Skok s padalom,
dok., pon. 10.55 20 let Slovenije: Po svoji poti 12.00 Tednik
13.00 Prvi dnevnik, šport, vreme 13.25 O živalih in ljudeh, izob. odd. TV
Maribor, pon. 13.50 Na vrtu, izob. odd. TV Maribor 14.15 Ambienti
15.05 Človeško vesolje, angleška dok. 16.00 Od blizu, pogovorna odd. z Vesno
Milek: Štefka Kučan 17.00 Poročila ob petih, šport, vreme 17.20 Dunajski vrtički, dok., pon. 17.45 Taksi, kviz z Jožetom 18.00 Pregreha brez greha, kuharska
odd., pon. 18.30 Ozare
18.40 Kalimero: Kolobocija s kolutom,
ris., pon. 18.55 Vreme
19.00 Dnevnik, utrip, šport, vreme 20.05 Kitajska sestavljanka, koprod. film
22.00 Poročila, šport, vreme 22.30 Poletna scena 22.50 Titli, indijski film, pon. 0.55 Dnevnik Slovencev v Italiji 01.20 Dnevnik, utrip, šport, vreme, pon.
02.15 Info-kanal
06.35 07.00 07.25 07.30 07.35 07.40 07.50 08.00 08.05 08.15 08.25 08.35 08.50 09.00 09.10 09.20 09.45 09.55
10.10 10.55 11.25 11.30 12.00 13.00 13.25 15.05 17.00 17.20 18.40 18.55 19.00
20.00 21.25 22.15 22.40 23.05 0.00
0.20 0.45
01.35
Poletna scena, pon. Telebajski, lutkovna nan. Čarli in Mimo, ris., pon. Minka, ris., pon. Penelopa, ris., pon. Pujsek Bibi, ris., pon. Dinko pod krinko, ris. Niko, ris., pon. Pri Slonovih, ris., pon. Čarli in Lola, ris., pon. Dinotačke, ris. Leonardo, ris., pon. Kalimero, ris. Vila Mila, ris., pon. Knjiga o džungli, ris., pon. Kljukec s strehe, ris. Bacek Jon, ris.
Govoreči Tom in prijatelji, ris., pon.
Nabriti detektivi, nan., pon. Sledi, dok. TV Maribor Ozare, pon.
Obzorja duha: Quo vadis, pon. Ljudje in zemlja Prvi dnevnik, šport, vreme Noč Modrijanov 2016, 2. del Trije mušketirji, koprod. film Poročila ob petih, šport, vreme Kdo bi vedel, zabavni kviz, pon. Dinotačke, ris., pon. Vreme
Dnevnik, zrcalo tedna, šport, vreme
Modna hiša Velvet, španska nad. Intervju: dr. Tone Kregar Poročila, šport, vreme Poletna scena Pogrebnik, srbski dok. Za lahko noč: Imago Sloveniae 2015: Kitarist Mak Grgic (I. Albeniz, A. Barrios Mangore, E. Granados), pon. Dnevnik Slovencev v Italiji Dnevnik, zrcalo tedna, šport, vreme, pon. Info-kanal
TV SLO T TV SLO T
06.30 10 domačih 07.00 Dobro jutro, poletni izbor 09.15 Bela sužnja, kol. nad. 10.15 Kraji in običaji: Globoko na Krasu,
odd. TV Koper-Capodistria 10.45 10 domačih 11.25 Čarokuhinja pri atu: Idrijsko 11.45 Bleščica, odd. o modi 12.25 Čudovita Japonska, jap. nan. 12.50 Presenečenja 14.40 Demolition group, koncert 16.20 Benečanka, TV-priredba
predstave SSG Trst neznanega avtorja
17.35 Magazin Fifa - Pot v Rusijo, odd.
o nogometu 18.00 Bela sužnja, kol. nad. 18.50 Gib stene, dok. feljton 19.20 Infodrom, poletje 2017: Kultura 19.30 Adrenalinci: Skok s padalom,
dok. o mladostnikih 20.00 Velika imena malega ekrana -Stine Vardjan, producent, pon. 21.05 Operna noč v Mestnem parku: 1.
del, koncert 21.45 Zvezdana: Trener novega moškega 22.25 Vse je mogoče, pon. 23.50 Tabu in Simfonični orkester RTV
Slovenija, koncert, pon. 01.35 Glasbeni spoti, pon. 02.40 Magazin Fifa - Pot v Rusijo, odd.
o nogometu, pon. 03.05 Zabavni kanal, glasbeni spoti
pop
06.00 24UR, ponovitev
07.00	OTO čira čara
07.01	Lena Lučka, ris. 07.10	Zebra Zigbi, ris. 07.20	Telebajski, ris. 07.35	Smrkci, ris. 07.50	Čebelica Maja, ris. 08.05	Peter Pan, ris. 08.30 Lego mesto, ris. 08.35	Divja brata Kratt, ris. 09.00	Lego Nexo vitezi, ris. 09.20	Čudežna ura Yo Kai, ris. 09.45	Slugterra, ris.
10.05	Transformerji, ris.
10.30	TV prodaja
10.45	Jaz sem Luna, argentinska nan.
12.35	Ana kuha
13.05	Kozmopolitska kuharica Rachel
Khoo, angleška serija
13.35	TV prodaja
13.55	Downton Abbey, angleška nan.
14.55	Kamniti angel, kanadski film
17.10	Srečni konec, ameriški film
18.55	24URvreme 18.58 24UR
20.00 Ni vse zlato, kar se sveti, am. film
22.10	Odklenjena skrivnost, am. film
00.10	Okus maščevanja, ameriški film 02.20 Zvoki noči
07.00 Glasbena matineja: 61. Ljubljana festival: Slokar kvartet pozavn -40 let, pon. 08.10 Bela sužnja, kol. nad. 09.10 Pregreha brez greha, kuharska odd.
09.50 Dunajski vrtički, dok. 10.35 Čudovita Japonska, jap. nan. 12.35 Derren Brown: Apokalipsa 13.30 Poletje v školjki, slov. film 14.55 Poletna noč, koncert ob 80.
obletnici rojstva Jožeta Privška 16.50 Avtomobilnost 17.25 Zvezdana: Neizrekljiva bolečina 18.10 Bela sužnja, kol. nad. 19.00 Z glasbo in s plesom: Tango Compás: Stefan Milenkovich in Marko Hatlak, sodelujejo Marko Črnčec, Luka Herman Gaiser in gosti, posnetek iz Kina Šiška 19.50 Žrebanje Lota 20.00 Skrivnosti mest: Barcelona, dok. 20.55 Inside - Offside: V zaledju predsodkov: Več kot ena pot, dok., pon. 21.20 Pogrešana, francoska nad., pon. 22.15 Anno Domini, am. nad., pon. 23.00 Ljubezen je čudna reč, film, pon. 0.35 Glasbeni spoti, zabavni kanal
pop
24UR, ponovitev OTO čira čara Lena Lučka, ris. Zebra Zigbi, ris. Telebajski, ris. Smrkci, ris. Čebelica Maja, ris. Peter Pan, ris. Trgovinica za živali, ris. Lego prijateljice, ris. Winx klub, ris. Lego vilini, ris. Mary-Kate in Ashley, ris. TV prodaja
Jaz sem Luna, argentinska nan. TV prodaja
Downton Abbey, angleška nan. Hitchcock, am. film Delfinova zgodba, ameriški film 24UR vreme 24UR
Brez nadzora staršev, am. film Prevzetnost in pristranost, an. f. Hitchcock, ameriški film Zvoki noči
06.00
07.00
07.01 07.10 07.20 07.35 07.50 08.05 08.30 08.50 09.15 09.40 10.05 10.30 10.45 13.35 13.55 14.55 106.50 18.55 18.58 20.00 21.55 00.20 02.15
©
(2)
08.25	Lestvica zabavnih in narodnozab.
08.55	Vabimo k ogledu
09.00	Miš maš, Vse o energijah
09.50	Vila malina, gledališka predstava
10.20	Napovedujemo
10.25	Ustvarjalne iskrice (126)
10.40	Kreativne glave 5, filmska maska
10.55	Videosjpot dneva
11.00	Jesen življenja: Ročna dela Jožice Blatnik
11.25	Koncart ans. Štrk, posn. 2. dela
12.35	Lestvica zabavnih in narodnozab.
13.00	Videostrani, obvestila
16.00	Vabimo k ogledu
16.05	Lestvica zabavnih in narodnozab.
16.30	Kreativne glave 5, filmska maska
16.40	Pikin studio (7/2016)
17.25	Videospot dneva
17.30	Videostrani, obvestila
18.30	Vabimo k ogledu
18.35	Naj viža: ans. Gadi, ans. Vžig
19.50	Videospot dneva
19.55	Vabimo k ogledu
20.00	Novice tega tedna
20.20	Jutranji pogovori
21.50	Koncert dalmatinski klap, 1. del
23.35	Lestvica zabavnih in narodnozab.
00.00	Videostrani, obvestila
05.30 Poletna scena 05.55 Utrip 06.05 Zrcalo tedna 07.00 Dobro jutro, poletni izbor 09.00 Slovenski pozdrav,
narodnozabavna odd. 10.30 Moji, tvoji, najini, nad. 11.15 10 domačih 11.55 Pregreha brez greha, kuharska
odd., pon. 12.25 Čudovita Japonska, jap. nan. 13.00 Prvi dnevnik, šport, vreme 13.30 Ivana Kobilca - portret slikarke,
dok., pon. 15.00 Dober dan, Koroška 15.30 Firbcologi, odd. za otroke 15.55 Z glasbo in s plesom: Muzikajeto:
Rock latino / Las Cuerdas 16.30 Poletna scena 17.00 Poročila ob petih, šport, vreme 17.30 V svojem ritmu: Kantavtorstvo,
dok. ser. za mlade, pon. 17.55 Novice
18.00 Govoreči Tom in prijatelji, ris. 18.10 Vila Mila, ris., pon. 18.20 Vem!, kviz, pon. 18.55 Vreme
19.00 Dnevnik, slovenska kronika,
šport, vreme 20.00 Tednik
20.55 Čez planke: Po poteh Luthra 21.55 Vreme
22.00 Odmevi, šport, vreme 22.45 Poletna scena 23.10 Zločini v Walesu, miniserija, pon. 0.55 Dnevnik Slovencev v Italiji 01.20 Dnevnik, slovenska kronika,
šport, vreme, pon. 02.15 Info-kanal
TV SLO T
06.30 Otroški kanal
07.00 Minka, ris., pon.
07.05 Svet živali, ris.
07.10 Dinko pod krinko, ris., pon.
07.15 Biba se giba, ris., pon.
07.35 Leonardo, ris.
07.50 Niko, ris.
07.55 Sprehodi v naravo: Cvet - eden ni nobeden
08.15 Megabiti energije: Belgijska pasivna hiša iz finskega lesa, dok., pon. 08.40 Slovenski vodni krog: Radulja, dok.
09.20 Dobro jutro, poletni izbor 11.35 Bela sužnja, kol. nad. 12.20 Dober dan: Moj moški noče
odrasti 13.15 Ljudje in zemlja 14.25 Polnočni klub: Čarovniki na obisku
15.50 Murska republika 1919, dok. film 16.50 Avtomobilnost 17.20 Pregreha brez greha, kuh. odd. 18.00 Bela sužnja, kol. nad. 18.50 Dinotačke, ris., pon. 19.00 Čarlijev cirkus, otr. ser., pon. 19.05 Srečo kuha Cmok: Tista o
štrudlju, pon. 19.25 Studio kriškraš: Z raketočajnikom
v vesolje, odd. za otroke, pon. 19.45 Za devetimi gorami, pravljica 20.00 Derren Brown: Apokalipsa, pon. 20.50 Kjer bom doma, avstral. nad. 21.45 Monsun, dok. film, pon. 23.10 Večer z lutkami, razv. odd., pon. 0.00 Glasbeni spoti, zabavni kanal
pop
06.00	24UR, ponovitev
07.00	OTO čira čara
07.01	Turbo, ris. 07.15	Robocar Poli, ris. 07.30	Tačke na patrulji, ris. 07.55	Winx klub, ris.
08.20	Mary-Kate in Ashley, ris.
08.45	Hotel 13, nemška nan.
09.00	TV prodaja
09.15	Okusi brez meja
09.40	TV prodaja
10.10	Drugače srečna, ameriška nan.
11.05	TV prodaja
11.20	Jezero skrite ljubezni, ital. nan.
12.25	TV prodaja
12.40	Utripajoča srca, nemška nan.
13.40	Naša mala klinika, slov. nan.
14.40	Jaz sem Luna, argentinska nan.
15.35	Drugače srečna, ameriška nan.
16.30	24UR popoldne
16.55	Jezero skrite ljubezni, ital. nan.
18.00	Mentalist, ameriška nan.
18.55	24UR vreme
18.58	24UR
20.00	Gorski zdravnik, nemška nan.
21.50	24UR zvečer
22.25	Na kraju zločina, ameriška nan.
23.15	Brez sledu, ameriška nan.
00.05	Dexter, ameriška nan.
01.00	Na kraju zločina, ameriška nan.
01.50	24UR zvečer, ponovitev
02.25	Zvoki noči
PONOVITEV ODDAJ TEDEN. SPOREDA
08.25	Lestvica zabavnih in narodnozab.
08.55	Vabimo k ogledu
09.00	Mojca in medvedek Jaka
09.40	Miš maš, Karate
10.25	Napovedujemo
10.30	Ustvarjalne iskrice (127)
10.45	Pikin studio (7/2016)
11.25	2500. VTV magazin
11.45	Kultura, informativna oddaja
11.50	Napovedujemo
11.55	Koncert ans. Biseri, 2.del
12.50	O spolnih zlorabah, ponovitev pogovora
13.50	Kuhinjica, izobraževalna oddaja
14.40	Lestvica zabavnih in narodnozab.
15.05	Videostrani, obvestila
16.30	Žogarija (6)
17.00	Vila malina, gledališka predstava
Vrtca Velenje
17.25	Ustvarjalne iskrice (158)
17.35	Lestvica zabavnih in narodnozab.
18.00	Videostrani, obvestila
18.25	Vabimo k ogledu
18.30	Toro tango, posnetek koncerta
19.55	Vabimo k ogledu
20.00	Naj viža: ans. Gadi, ans. Vžig
21.15	Napovedujemo
21.20	Pop corn, Anabel, Nino
22.20	Jutranji pogovori
23.50	Lestvica zabavnih in narodnozab.
00.15	Videostrani, obvestila

05.30 Poletna scena 05.50 Odmevi
07.00 Dobro jutro, poletni izbor 09.00 Slovenski pozdrav,
narodnozabavna odd. 10.40 Moji, tvoji, najini, nad. 11.25 Obzorja duha: Quo vadis 11.50 Operne arije 11.50 Baritonist Robert Vrčon, pon. 12.10 Baritonist Slavko Savinšek, pon. 12.25 Čudovita Japonska, jap. nan. 13.00 Prvi dnevnik, šport, vreme 13.30 Čez planke: Križarjenje po
Bližnjem vzhodu 14.30 Dunajski vrtički, dok. 15.00 Potepanja: Kecskemet in
Nežiderskojezero 15.45 Studio kriškraš, odd. za otroke 16.00 Ribič Pepe: Črni Črnomelj, odd.
za otroke, pon. 16.30 Poletna scena, pon. 17.00 Poročila ob petih, šport, vreme 17.25 Kulturni vrhovi: Gospa Sveta,
dok., pon. 17.55 Novice
18.00 Utrinek: Trajnostna Istra, izob.
odd., pon. 18.05 Poldi, ris., pon. 18.10 Niko, ris., pon. 18.20 Vem!, kviz, pon. 18.55 Vreme
19.00 Dnevnik, slovenska kronika,
šport, vreme 20.00 Maigret, brit. nan., pon. 21.55 Vreme
22.00 Odmevi, šport, vreme 22.45 Poletna scena 23.10 Spomini: Marica Antolin, dok. 01.15 Dnevnik Slovencev v Italiji 01.45 Dnevnik, slovenska kronika,
šport, vreme, pon. 02.35 Info-kanal
05.30 Poletna scena 05.50 Odmevi
07.00 Dobro jutro, poletni izbor 09.15 Slovenski pozdrav,
narodnozabavna odd. 10.50 Moji, tvoji, najini, nad. 11.35 Festival Radovljica 2008: Ansambel Mikado, ženska v angleški renesansi 12.25 Čudovita Japonska, jap. nan. 13.00 Prvi dnevnik, šport, vreme 13.30 Intervju: dr. Tone Kregar 14.20 Kulturni vrhovi: Gospa Sveta, dok.
15.00 Pod drobnogledom: Naša
dediščina, odd. TV Lendava 15.40 Male sive celice: OŠ Zbora odposlancev Kočevje in OŠ Domžale, kviz 16.30 Poletna scena 17.00 Poročila ob petih, šport, vreme 17.30 Zdravje Slovencev: Čezmejno
zdravstveno varstvo, dok., pon. 17.55 Novice
18.00 Utrinek: Integracija v Logatcu,
izob. odd., pon. 18.05 Čarli in Lola, ris. 18.20 Vem!, kviz, pon. 18.55 Vreme
19.00 Dnevnik, slovenska kronika,
šport, vreme 20.05 Ljubezenski jackpot, am. film 21.55 Vreme
22.00 Odmevi, šport, vreme 22.45 Poletna scena 23.10 Ermesinda, španska miniserija, pon.
0.50 Dnevnik Slovencev v Italiji 01.15 Dnevnik, slovenska kronika,
šport, vreme, pon. 02.10 Info-kanal
02.35 Info-kanal
TV SLO T TVSLOT
06.30 Otroški kanal
08.25	Lestvica zabavnih in narodnozab.
08.55	Vabimo k ogledu
09.00	Dobro jutro, informativna oddaja
10.00	Napovedujemo
10.05	Miš maš, pisni svet ptičev
10.45	Jesen življenja: Ročna dela Jožice Blatnik
11.10	Kuhinjica, Izobraževalna oddaja
12.00	Lestvica zabavnih in narodnozab.
12.25	Videostrani, obvestila
15.00	Lestvica zabavnih in narodnozab.
15.30	Dobro jutro, ponovitev
16.30	Žogarija 7
17.00	O polžu, ki je kupoval hišo, gled.
predstava Vrtca Velenje
17.30	Ustvarjalne iskrice (128), Minioni
17.45	Videospot dneva
17.50	Videostrani, obvestila
18.20	Vabimo k ogledu
18.25	Regionalne novice
18.30	Pop corn, Anabel, Nino
19.30	Lestvica zabavnih in narodnozab.
19.55	Vabimo k ogledu
20.00	Iz oddaje Dobro jutro
21.00	Regionalne novice 3
21.05	Koncert ans. Vesele Štajerke,
posnetek 1. dela
22.15	Varna raba interneta, pon. pog.
23.15	Kuhinjica, izobraževalna oddaja
23.40	Lestvica zabavnih in narodnozab.
00.05	Videospot dneva
00.10	Videostrani, obvestila
06.30	Otroški kanal
07.00	Minka, ris., pon.
07.05	Svet živali, ris.
07.10	Dinko pod krinko, ris., pon.
07.15	Biba se giba, ris., nan., pon.
07.35	Leonardo, ris.
07.50	Niko, ris.
07.55	Hrček Miha, ris., pon.
08.00	Skrivnostni urad, otr. ser., pon.
08.05	Martina in ptičje strašilo: Melodije
08.15	Ali me poznaš: Jaz sem stenica
08.20	Raca po Lucyjino, film, pon.
08.50	Slovenski vodni krog: Mislinja, dok.
09.30	Dobro jutro, poletni izbor
11.50	Bela sužnja, kol. nad.
12.45	Čarokuhinja pri atu: Dolina Soče
13.20	Dober dan: Kuharski dvoboj
14.15	Od blizu, pogovorna odd. z Vesno
Milek: Štefka Kučan
15.15	Valvasorjeva slava, dok. odd.
15.45	Kingston - 15 let z vami, veliki
jubilejni koncert z gosti
18.00	Bela sužnja, kol. nad.
18.50	Dinotačke, ris., pon.
19.00	Čarlijev cirkus, ser., pon.
19.05	Srečo kuha Cmok: Tista o
mafinih, kulinarika za otroke
19.25	Iz popotne torbe, odd. za otroke
19.40	Jirka in bele miši, film, pon.
20.05	Frančišek - papež, ki hoče
spremeniti svet, francoska dok.
21.05	Kjer bom doma, avstral. nad.
22.00	Čas za Manco Košir: Zavist, pon.
22.50	Skrivnosti Brokenwooda,
miniserija, pon.
0.20	Glasbeni spoti, zabavni kanal
pop
24UR, ponovitev OTO čira čara Turbo, ris. Robocar Poli, ris. Tačke na patrulji, ris. Winx klub, ris. Mary-Kate in Ashley, ris. Hotel 13, nemška nan. TV prodaja Okusi brez meja TV prodaja
Drugače srečna, ameriška nan. TV prodaja
Jezero skrite ljubezni, ital. nan. TV prodaja
Utripajoča srca, nemška nan. Naša mala klinika, slov. nan. Jaz sem Luna, argentinska nan. Drugače srečna, ameriška nan. 24UR popoldne
Jezero skrite ljubezni, ital. nan. Mentalist, ameriška nan. 24UR vreme 24UR
UEFA Liga prvakov: Maribor -Hapoel Beer-Sheva, prenos 24UR zvečer
Na kraju zločina, ameriška nan. Brez sledu, ameriška nan. Dexter, ameriška nan. 24UR zvečer, ponovitev Zvoki noči
06.30 07.00 07.05 07.10 07.15 07.35 07.50 07.55 08.20 08.55
09.35 11.50 12.45 13.25
14.20 15.40
16.20 17.10 18.00 18.50 19.00 19.10 19.35 19.50 20.00
20.55 21.50 22.45 23.25 01.05
06.00
07.00
07.01 07.15 07.30 07.55 08.20 08.45 09.00 09.15 09.40 10.10 11.05 11.20 12.25 12.40 13.40 14.40 15.35 16.30 16.55 18.00 18.55 18.58 20.00
22.40 23.15 00.05 01.00 02.05 02.40
08.25	Lestvica zabavnih in narodnozab.
08.55	Vabimo k ogledu
09.00	Dobro jutro, informativna oddaja
10.00	Napovedujemo
10.05	O polžu, ki je kupoval hišo, gled.
predstava Vrtca Velenje
10.35	Žogarija 7
11.05	Ustvarjalne iskrice (128), Minioni
11.20	Dražen Zečič, ponovitev koncerta
12.20	Kuhinjica, Izobraževalna oddaja
12.45	Lestvica zabavnih in narodnozab.
13.10	Videostrani, obvestila
15.00	Lestvica zabavnih in narodnozab.
15.30	Dobro jutro, ponovitev
16.30	Kreativne glave 5, Filmska maska
16.40	Nanovo, Sam na potovanje?
17.25	Ustvarjalne iskrice (121)17.45
Videospotdneva
17.50	Videostrani, obvestila
18.30	Vabimo k ogledu
18.35	Skrbimo za zdravje, Lepotna kirurgija
19.35	Lestvica zabavnih in narodnozab.
20.00	Iz oddaje Dobro jutro
21.00	2501. VTV magazin
21.25	Media fest Plitvice, pon. 1. dela
22.55	Kuhinjica, izobraževalna oddaja
23.20	Lestvica zabavnih in narodnozab.
23.45	Videospot dneva
23.50	Videostrani, obvestila
06.00
07.00
07.01 07.15 07.30 07.55 08.20 08.45 09.00 09.15 09.40 10.10 11.05 11.20 12.25 12.40 13.40 14.40 15.35 16.30 16.55 18.00 18.55 18.58 20.00 21.50 22.25 23.15 00.05 01.05 01.55 02.30
Otroški kanal Minka, ris., pon. Svet živali, ris. Dinko pod krinko, ris., pon. Biba se giba, ris., pon. Leonardo, ris. Niko, ris.
Studio Kriškraš: Dobri kruhek Črna ovca, igrani film,pon. Slovenski vodni krog: Polskava, dok.
Dobro jutro, poletni izbor Bela sužnja, kol. nad. 10 domačih
Dober dan: Moja mama noče v dom!
Alpski večer, 1. del Odmev davnine: Vodna bitja, izob. odd.
Večer z lutkami, razv. odd. Čas za Manco Košir: Zavist Bela sužnja, kol. nad. Dinotačke, ris., pon. Vila Mila, ris,.
Ribič Pepe: Črni Črnomelj, pon. Obljuba, igrani film, pon. Žrebanje Lota
Na utrip srca: 3000 kilometrov s Simfoniki, dok., pon. Kjer bom doma, avstral. nad. Rojeni v Siriji, dok., pon. Lučaj od Sirije, am. dok. odd. Presenečenja
Glasbeni spoti, zabavni kanal
pop
24UR, ponovitev OTO čira čara Turbo, ris. Robocar Poli, ris. Tačke na patrulji, ris. Winx klub, ris. Mary-Kate in Ashley, ris. Hotel 13, nemška nan. TV prodaja Okusi brez meja TV prodaja
Drugače srečna, ameriška nan. TV prodaja
Jezero skrite ljubezni, ital. nan. TV prodaja
Utripajoča srca, nemška nan. Naša mala klinika, slov. nan. Jaz sem Luna, argentinska nan. Drugače srečna, ameriška nan. 24UR popoldne
Jezero skrite ljubezni, ital. nan. Mentalist, ameriška nan. 24UR vreme 24UR
Gorski zdravnik, nemška nan. 24UR zvečer
Na kraju zločina, ameriška nan. Brez sledu, ameriška nan. Dexter, ameriška nan. Na kraju zločina, ameriška nan. 24UR zvečer, ponovitev Zvoki noči
©
08.25	Lestvica zabavnih in narodnozab.
08.55	Vabimo k ogledu
09.00	Dobro jutro, inf. oddaja
10.00	Napovedujemo
10.05	Nanovo, Sam na potovanje?
10.50	Ustvarjalne iskrice (121)
11.05	2501. VTV magazin
11.25	Kultura, informativna oddaja
11.30	Kuhinjica, izobraževalna oddaja
11.55	Lestvica zabavnih in narodnozab.
12.15	Videostrani, obvestila
15.00	Lestvica zabavnih in narodnozab.
15.30	Dobro jutro, ponovitev
16.30	Čas za nas, tabornike
17.05	Ustvarjalne iskrice (122), Žabica
17.30	Videospot dneva
17.35	Videostrani, obvestila
18.20	Vabimo k ogledu
18.25	Regionalne novice
18.30	Popotniške razglednice: Nova Zelandija
19.30	Lestvica zabavnih in narodnozab.
19.55	Vabimo k ogledu
20.00	Iz oddaje Dobro jutro
21.00	Regionalne novice
21.05	Pop corn, Svarogov, Poskočni
muzikanti
22.05	Skrbimo za zdravje,
Zobozdravstvo
23.10	Kuhinjica, izobraževalna oddaja
23.35	Lestvica zabavnih in narodnozab.
00.00	Videospot dneva
00.05	Videostrani, obvestila
Naš čas, 17. 8. 2017, barve: CM K, stran 17
^gusta 2017
"»WAS
PRIREDITVE
17
KNJIŽNI kotiček

kdaj • kje • kaj

17.
GARCIA, HEKTOR: Ikigaj
od - Odrasli / 1 Filozofija
Vsak človek se kdaj v življenju vpraša, kaj hočem od svojega življenja ali kakšen smisel ima moje življenje? Včasih se nam zazdi, da izgubljamo tla pod nogami, pa ne vemo, zakaj. Človeštvo pa je in bo vedno znova iskalo pomen življenja. In kaj pomeni skrivnostna beseda »ikigaj«? Eden od avtorjev pravi, da bi bil njen prevod »sreča večne zaposlenosti«. To pa je japonska umetnost življenja. Vsak človek živi v svojem toku. Priročnik za zdravo in dolgo življenje sta spisala španska avtorja. Z njim sta nam pokazala, kako je mogoče del kulture in način življenja iz drugega dela sveta prenesti v svoje domače okolje. Japonci so prepričani, da imajo vsi ljudje osebni ikigaj, svoj razlog bivanja. Skrival naj bi se v vsakem posamezniku, od katerega zahteva potrpežljivo raziskovanje. Filozofija ikigaja je tudi umetnost mladostnega staranja. Preizkusite jo.
MAZZANTINI, MARGARET: Sijaj
od - Odrasli / 821-311.2 Družbeni roman
Margaret Mazzantini je ena najbolj znanih pisateljic italijanske sodobne književnosti. Pri nas jo poznamo že po dveh izdanih delih, Novorojen in Ne premikaj se. Za oba romana je prejela prestižne nagrade in po njih sta posneta tudi filma. Njeno zadnje prevedeno delo v slo-
MAKGARtT MAZZANTINI
venščino, Sijaj, je izšlo pri Mladinski knjigi v zbirki Roman. Oba prejšnja romana zaznamuje močna ljubezenska tematika med moškim in žensko. V romanu Sijaj pa avtorica izpostavi istospolno ljubezen. Protagonista zgodbe sta Guido, edinec premožne meščanske družine, in Constantino, sin hišnika. Živita v isti hiši že od zgodnjega otroštva. Že v otroštvu in kasneje v mladosti si izkazujeta nežna čustva, ki pa jih okolici previdno skrivata. Občutki sramu so zanju prehudi, zato se drug od drugega zavestno oddaljita. Constantino ostane v svojem rojstnem mestu, Guido pa odide v tujino. Oba kasneje zaživita življenje v dvojini, toda njuna ljubezen je premočna. Roman je poln življenjskih preobratov.
HUMAR, TOMAŽ: Svet ni meja
od - Odrasli / 821-992 Potopisi
»Imeti sanje večje od svoji strahov, to je resnična svoboda.« To so besede Tomaža Humarja, mladeniča, ki se je pri svojih devetnajstih letih odločil, da bo postal najmlajši človek na svetu, ki bo obkrožil svet s kolesom. Zato danes lahko vzamemo v roke potopisno delo njegovega velikega podviga. Pot je trajala 308 dni, prevozil je 28.968 kilometrov, pet kontinentov in dvajset držav. Šport mu je bil vedno blizu. Odraščal je z nogometom, plezanjem, kolesarjenjem in še kaj bi se našlo. Veliko je plezal v najstniškem obdobju, seveda tudi zaradi močne podpore svojega očeta, velikega alpinista. In ko so kdaj prišli na površje trenutki, ko ni šlo vse po načrtih, ko ni videl smisla v uresničitvi športnega izziva, in začel razmišljati o odstopu, ga je oče prijel za rame in rekel: » Ne boš nehu!« Sam mu je odgovoril: »Zakaj ne?« Očetov odgovor pa je bil
kratek: » Zato, ker si Tomaž Humar.« In od takrat naprej se nikoli več ni obrnil, nikoli več odnehal, če si je zastavil cilj. In tudi na tem velikem kolesarskem podvigu ni odnehal, čeprav je prišlo večkrat do kriznih trenutkov. Bravo Tomaž!
PAUKOVIČ, LARA: Poletje v gostilni
od - Odrasli / 821.163.6 Slovenski družbeni roman
Poletje v gostilni je prvenec mlade slovenske avtorice, ki je izšel v letošnjem letu pri založbi Beletrina. Paukovičeva je leta 2015 diplomirala na Filozofski fakulteti v Ljubljani, smer primerjalna književnost in anglistika, trenutno pa zaključuje magistrski študij. Na literarnem področju deluje že zelo uspešno, saj je tudi urednica spletne kulturne platforme Koridor -križišča umetnosti. Piše kritike, članke za
različne slovenske portale in revije, loteva pa se tudi pisanja kratkih zgodb. V romanu Poletje v gostilni avtorica izpostavi temo nestrpnosti, predvsem slovensko nestrpnost do prišlekov. Glavna junakinja romana je študentka Nastja. Med poletnimi počitnicami ji ne uspe najti dela v stroki, ki jo študira. Zelo nerada se zaposli v srbski gostilni na obrobju Ljubljane. Ker študira slovenščino, je zelo občutljiva na pisano in govorečo besedo v vsakdanjem življenju. Nepravilno napisane besede v gostilniških cenikih, jedilnikih in še kje, jo spravljajo ob živce. Ob vsem tem pa so še vsi njeni sodelavci prišleki, ki govorijo »svoj« jezik. Poletje mlade Nastje seveda ne more miniti brez ljubezni. Zagleda se v sodelavca, natakarja, kar pa je v nasprotju z vsemi njenimi načeli in pričakovanji.
KONC LORENZUTTI, NATAŠA:
Avtobus ob treh
ml - Mladina / M Leposlovje od 13. leta dalje
Nataša Konc Lorenzutti je priljubljena vsestranska pisateljica, ki se v svojih mladinskih delih loteva tudi zahtevnejših tem odraščanja in dozorevanja. Roman Avtobus ob treh je eno od takšnih mladinskih zgodb. Glavna junaka romana sta najstnika, ki izhajata iz popolnoma različnih okolij. Tine, doma s podeželja, je prepričan, da mu primanjkuje vrstni-ške družbe. Ima starejšega brata Naceta, ki se šola v Ljubljani in zato živi pri dedku in babici, in še mlajšo sestrico Niko, ki mu pogosto prekriža mladostniške načrte, ker mora večkrat popaziti nanjo, ko sta mama in oče odsotna. Njegovo veselje je nepopisno, ko spozna Uroša iz Ljubljane, in usoda je hotela, da pride k njim na krajše počitnice. Le te postanejo k sreči daljše. Fanta se izjemno dobro razumeta. Uživata v plavanju na Soči, prav tako rada priskočita na pomoč Tinetove-mu očetu pri domačih opravilih, ki jih na kmetiji nikoli ne zmanjka. Ta so seveda večji izziv za Uroša. Veliko debatirata o svojih problemih odraščanja, pa tudi pogovorov o puncah je vedno več. Zaradi Ivane, Tinetove simpatije, si omislita celo hišnega ljubljenca, kar pa se kasneje izkaže za ne najbolj pravo potezo. Žal pa v njuno poletje vstopi tudi slaba novica.
■ AK
VELENJE
Četrtek, 17. avgusta
08.00 Velenjski grad
Svetloba, ujeta v kamen - dnevni tabor na Velenjskem gradu
Petek, 18. avgusta
08.00 Parkirišče za pošto
Kramarski sejem 19.00 Restavracija Jezero
Petkova plesna noč ob jezeru 20.00 Športno igrišče na Graški Gori Graška Gora poje in igra 2017, 42. festival narodno-zabavne glasbe Ves dan Zoo station Velenje, Velenjski plaža Paddle the lake, veslaški praznik bo potekal do 20. avgusta
Sobota, 19. avgusta
07.00 Ploščad Centra Nova in Cankarjeva
Mestna tržnica Velenje 08.00 Parkirišče za pošto
Kramarski sejem 10.00 Cankarjeva ulica
Samo trenutek, lutkovno-plesna ulična predstava 10.00 Velenjska plaža
Jezerske kratkočasnice, otroške delavnice Galerije Velenje 10.30 Vila Herberstein
Sobotne lutkarije: Bikec Ferdinand, lutkovno-igrana predstava 17.00 Trg Šalek in Šaleški grad Starotrški dan v Šaleku
Graška gora poje in igra
Kulturno društvo Graška gora bo pripravilo jutri in v nedeljo 42. mednarodni festival naro-dnozabavne glasbe Graška gora poje in igra 2017. Jutri, 18. avgusta, se bo prireditev začela ob 18. uri, v nedeljo pa bo potekala med 17. in 23. uro, obakrat pod šotorom na športnem igrišču.
Hmeljarski
likof v rečiški noči
Šmartno ob Paki - Člani Društva za šport in rekreacijo Klub 81 iz Šmartnega ob Paki že vrsto let predzadnjo soboto v avgustu pripravijo prireditev Hmeljarski likof v rečiški noči. Tako bodo tudi letos. Kot zagotavljajo, z njo ohranjajo dolgoletno tradicijo proizvodnje hmelja v Rečici ob Paki, kjer so danes nekdanje hmeljske površine zasajene z drugimi kmetijskimi kulturami. Poleg primerne ponudbe jedi, značilnih za čas obiranja hmelja v tamkajšnjem okolju, obljubljajo tudi dokaj pozabljene zabavne igre. Prireditev bodo sredi vaške skupnosti Rečica ob Paki začeli ob 19. uri.
■ tp
FILM O EMOJIH
Animirana komična avantura s podnapisi, 86 minut (ZDA) Režija: Anthony Leondis Glasovi: T.J. Miller, James Corden, Ilana Glazer, Steven Wright, Jennifer Coolid-ge, Maya Rudolph Petek, 18. 8., ob 19.00 Sobota, 19. 8., ob 19.00 Nedelja, 20. 8., ob 16.00
ODISEJA
Biografska pustolovščina, 122 minut (Francija)
Režija: Jerome Salle Igrajo: Lambert Wilson, Pierre Niney, Audrey Tautou, Chloe Hirschman, Laurent Lucas, Adam Neill
20.00 Plaža MiaMia
Večer s skupino Trnje 21.00 Pred Domom kulture Velenje Koncert skupine Panda
Nedelja, 20. avgusta
20.00 Športno igrišče na Graški Gori Graška Gora poje in igra 2017, koncert Modrijanov Ponedeljek, 21. avgusta
07.30 Studio Mdance in Mojčina dežela 16.00 Športno-plesni tabor V Mojčini
deželi, do 25. avgusta 08.00 TRCJezero, Mestni štadion
Športne počitnice, do 25. avgusta 19.00 Velenjski grad
Jazz s citrami, 29. citrarski festival „Prešmentane citre 2017" 21.00 Pred Domom kulture Velenje Zvezde pod zvezdami: Dotik vode, romantična drama
Torek, 22. avgusta
10.00 Travnik pri Domu kulture Velenje 17.00 Torkove igrarije: Lutke in pravljični ples
19.00 Vila Bianca
Tajda Kranjc, 29. citrarski festival „Prešmentane citre 2017"
Sreda, 23. avgust
10.00 Knjižnica Velenje, preddverje
Zabavna sreda s taborniki 18.00 Galerija Velenje
Družinska urica: Izdelovanje
M.
Šoštanj, 9. avgusta - Franjo Funklej, ki se s kiparsko razstavo Svarogova bonboniera predstavlja v Mestni galeriji Šoštanj, je svojevrsten ustvarjalec, zase pravi, da je umetnik, ki je v prostem času varilec. Res je, da je njegov poklic prispeval k izvirnemu pristopu do materije, ki jo obdeluje, to je kovina, res pa je tudi, da ima avtor, ki sicer živi in ustvarja v Slovenskih Konjicah, več različni ljubezni. Blizu sta mu gledališče in poezija, spogleduje se z lutkarstvom vse pa na neki način združuje že od otroštva dalje. Kot je o delih Franja Funklja zapisala umetnostna zgodovinarka Vanja Dimc: »Kiparskih kompozicij večinoma ne gradi na voluminozno-sti, ampak s premišljenim sestavljanjem skrbno izbranih kosov, gradi skeletne strukture, ki delujejo, kot nekak š ni mehanizmi. Kljub težko obvladljivemu materialu se umetnik trudi strojem podobnim organizmom, vdah-
Petek, 18. 8., ob 21.00 Nedelja, 20. 8., ob 20.30
BISER BOJANE
Akcijska komedija, 84 minut (Srbija, Črna gora)
Režija: Milan Karadžič Igrajo: Slaven Došlo, Milutin Mima Karadžič, Vanja Nenadič, Mladen Nelevič, Mira Banjac
Petek, 18. 8., ob 20.00 - m. dvor. Sobota, 19. 8., ob 20.45 Nedelja, 20. 8., ob 19.00 - m. dvor.
DUNKIRK
Akcijska vojna drama, 120 minut (VB, Francija, ZDA, Nizozemska) Režija: Christopher Nolan Igrajo: Kenneth Branagh, Cillian
napihljivih figur, zabavna delavnica z baloni
ŠOŠTANJ
Sobota, 19. avgusta
16.00 Pred gasilskim domom v Šoštanju Tekmovanje SRMB in veselica
Nedelja, 20. avgusta
17.00 Zdraviliški park v Topolšici
Strokovno vodstvo po spominski sobi podpisa delne nemške kapitulacije
Ponedeljek, 21. avgusta
18.00 Ribiški dom ob šoštanjskem jezeru Bridge, redni tedenski turnir
ŠMARTNO OB PAKI
Petek, 18. avgusta
18.00 MC Šmartno ob Paki Hoja po vrvi »slackline«
Sobota, 19. avgusta
08.00 Parkirišče pred supermarketom Mercator Kmečka tržnica
19.00 Prireditveni prostor v Rečici ob Paki Rečiška noč s hmeljskim likofom, igra ansambel Kaval
Sreda, 23. avgusta
17.00 MC Šmartno ob Paki
Igranje namiznega tenisa
NAŠ ČAS online www.nascas.si
www.issuu.com/nascas
niti čim več življenja ...«.
Funkelj, ki se je kiparjenju posvetil na prelomu tisočletja, je za svoja dela prejel več nagrad, razstavlja doma in na tujem. Letos septembra se bo predstavil na Češkem, že nekaj let zapored razstavlja v Turčiji in seveda tudi drugje. Ima tudi nekaj javnih plastik.
Na razstavi v Šoštanju, ki jo je
Murphy, Tom Hardy, Mark Rylance, Harry Styles
Sobota, 19. 8., ob 22.15
SPIDER-MAN: VRNITEV DOMOV
Akcijska ZF pustolovščina, 130 minut (ZDA)
Režija: Jon Watts
Igrajo: Tom Holland, Michael Keaton, Zendaya, Donald Glover, Jacob Batalon, Laura Harrier
Nedelja, 20. 8., ob 18.00
NOŽ V HRBET
Kriminalka, drama, 99 minut (VB)
Režija: Adam Smith
Igrajo: Michael Fassbender, Rory Kinne-
Lunine mene
21 • avgusta ob 20.30 prazna luna - mlaj
CITY CENTER Celje
•	Četrtek, 17. 8. Biotržnica
•	Petek, 18. 8. od 14.00 dalje Kmečka tržnica
•	Nedelja, 20. 8. od 11.00 do 12.00, Pravljične urice -Krompirjevo potovanje
•	MARACO - mini avtomoblič-ki, izposoja mini avtomobilčkov LUXI na osrednjem prostoru vse do 31. avgusta
•	Preizkusite se v spretno-stni vožnji z gokardom na Citycentrovem kartingu na vrhnjem parkirišču: torek--petek od 14. do 21., sobote od 10. do 21., nedelja od 10. do 20. ure.
•	Vsak dan v tednu Praznujte rojstni dan, pokličite 425 12 54 ali se oglasite na Info točki Citycentra.
odprl direktor Zavoda za kulturo Šoštanj, Kajetan Čop, je nastopila vokalistka Simona Kropec, avtorjevo poezijo je interpretirala njegova življenjska sopotnica Katja. Razstava bo na ogled do konca avgusta.
a Milojka B. Komprej, foto: Dejan Tonkli
ar, Brendan Gleeson, Sean Harris, Killi-an Scott, Lyndsey Marshal Petek, 18. 8., ob 21.30 - mala dvor. Sobota, 19. 8., ob 20.00 - mala dvorana
DOTIK VODE
Komična drama, 83 minut (Islandija, Francija)
Režija: Solveig Anspach Igrajo: Florence Loiret Caille, Samir Guesmi, Didda Jonsdottir, Philippe Rebbot, Esteban, Olivia Cote Ponedeljek, 21. 8., ob 21.00 - Zvezde pod zvezdami na ploščadi ob Domu kulture Velenje
(v primeru slabega vremena v mali dvorani Kina Velenje) ZVEZDE POD ZVEZDAMI (cena vstopnice 0 EUR)
Svarogova bonboniera
KINO spored
v mali in veliki dvorani Hotela Paka
Naš čas, 13. 7. 2017, barve: CM K, stran 18
18
OBVEŠČEVALEC
"^AS
17. avgusta 2017
Nagradna križanka Radia Velenje
C r Radlje obDravi Sob J PrevaljDeraV09iad • Maribor —> Slovenj Gradec ^ Šoštanj u , . Mozirje Velenje } ®kS Šempeter Celje p-T^ Trbovlje f Ljubljana ^					SESTAVIL PEPS	PROSTOR Z MRTVAŠKIM ODROM	FILMSKA ZVEZDA (ANGL.)	ZAKLJUČEK GESLA	GOSTIJA, PIROVAN- JE (KNJI2.)	ARHEOLOŠKO NAJDIŠČE V INDIJI	BOLEZEN SPOLOVIL, RAZJEDA
					KDOR KAJ VSIPA						
					NAROD, PLEME, LOKALNA SKUPNOST						
Novo Mesto ^Postojna .—					DIŠAVNA POMLAD. RASTLINA, KROKUS						
					MEDNARODNA ORGANIZ. ZA BEGUNCE	1	R	0	NOGOMET. KLUB		
					OTOK V JADRANSKEM MORJU				REKA V ŠVICI		
Naš ČAS	ZEMELJSKI TEČAJ	ZELENKASTO MODRA BARVA	POLIVINIL-KLORID (KRATICA) TROLEJ-BUS L (POG.) J				OBROK ODPLAČILA POSOJILA				
DOMOVINA, OČETN JAVA (LAT.)							UGASEL OGNJENIK LENARJENJE, LENOBA (REDKO)				
KAR KAJ POLEPŠA, OKRASI, DEKOR						RIMSKI HIŠNI BOG KRSTA (KNJIŽ.)				PANELNA PLOŠČA (ŽARG.)	PREVOZ BLAGA SKOZI DRŽAVO
MESTO v UKRAJINI	L	V	0	V	NAVODILO ZA PRIPRAVO JEDI ETOS, NRAVNOST						
Naš ČAS	GERMANSKO PLEME, ŠVABI								POVRŠINS. MERA		
	IZLOČEK KITOV GLAVAČEV								PERUNIKA (BOT.)		
JAPONSKA NABIRAL- KA BISEROV				ODPADKI PRI KOVANJU VIETNAMSKI POLITI K-VAN DONG							
MIRČE ACEV			SLOVENSKI PES NI K-FRANCE EVA (UUBK.)	P							
KDOR MOČNO KAŠLJA (EKSPR.)				H				REKA V NEMČIJI IVAN SIVEC			
NASPROTNIK, TEKMEC				A		ŠKOTSKA ŽGANA PIJAČA					
DUŠA (LAT.)				M		SREDIŠČE VRTENJA			ARABSKI ŽREBEC		

www.radiovelenje.com
897 50 03 ali 897 50 04
Radio Velenje vam razvedri življenje
•	pokriva celotno Šaleško in Savinjsko dolino ter Koroško
•	nudi informativne vsebine in hitre servisne informacije s poudarkom na regionalnih temah, ki jih pripravljajo novinarji
•	prisluhne mu lahko do 360.000 poslušalcev na frekvencah 107,8 MHz in 88,9 MHz
•	pestrost dogajanja pestrimo z javljanji s terena, kontaktnimi oddajami, nagradnimi igrami
Radio Velenje je na tem območju oral ledino, bil dolgo časa edini, vendar se mu tudi s pojavom novih radijskih postaj, izrazito komercialnih, število poslušalcev ni zmanjšalo, prav nasprotno, vedno več jih je, ki radi prisluhnejo programu Radia Velenje. Med drugim tudi zato, ker program radia ohranja informacijo kot pomembno tržno blago. Veliko poslušalcev je tudi iz drugih regij, ki pa radiu Velenje prisluhnejo v nočnem programu, kadar se z našo frekvenco vklopimo v nočni radijski program regionalnih postaj Slovenije.
Rešitev križanke s priloženim geslom pošljite na naslov: Naš čas, d. o. o., Kidričeva 2 a, 3320 Velenje, s pripisom »Radio Velenje«, najkasneje do ponedeljka, 28. avgusta. Nagrajenci bodo prejeli praktično nagrado.
Nagrajenci nagradne križanke »Obirc«, objavljene v tedniku Naš čas dne 3. avgusta 2017, so:
•	Zvonimir Levar, Cesta talcev 3 b, 3325 Šoštanj;
•	Simona Andrejc, Ravne 37, 3325 Šoštanj;
•	Gašper Bandelj, Subotiška 19, 3320 Velenje.
Nagrajenci bodo obvestila za prevzem nagrade prejeli po pošti. Nagrado dvignejo v Gostilni in Pizzeriji Obirc. Čestitamo! Rešitev križanke: MALICE PRI OBIRCU
GASIL» VESELICA
<,\ ob 20.00
INFORMATIVNI
DNEVI
www.vzsce.si
VABLJENI NA INFORMATIVNE DNEVE ZA VPIS V ŠTUDIJSKE PROGRAME:
VISOKOŠOLSKI STROKOVNI PROGRAM 1. STOPNJE ZDRAVSTVENA NEGA 24. 8. in 14. 9. 2017 ob 16. uri
MAGISTRSKI ŠTUDIJSKI PROGRAM 2. STOPNJE PALIATIVNA OSKRBA 24. 8. in 14. 9. 2017 ob 17. uri
v prostorih
Visoke zdravstvene šole Mariborska c. 7, Celje, 1. nadstropje
VISOKA
ZDRAVSTVENA ŠOLA COLLEGE OF NURSING CELJE - SLOVENIA
ONESNAŽENOST ZRAKA
V tednu od 31. julija do 6. avgusta niso povprečne dnevne koncentracije SO2, izmerjene v avtomatskih merilnih postajah na območju mestne občine Velenje, občine Šoštanj in občine Šmartno ob Paki, nikjer presegale mejne 24-urne koncentracije 125 mikro--g SO2/m3 zraka.
MEDOBČINSKA INŠPEKCIJA, REDARSTVO IN VARSTVO OKOLJA
obdelava: AMES, d. o. o., Ljubljana
MAKSIMALNE URNE KONCENTRACIJE SO2
od 31. julija do 6. avgust (v mikro-g SO2/m3 zraka) mejna vrednost: 350 mikro-g SO2/m3 zraka
it a in o vi: m:\.ii:
•.. / jj^J'J. -
ass*
r é
Zdravniški nasveti, gostja: Tadeja Pačnik Vižintin, dr. med., specialistka interne medicine iz Splošne bolnišnice Celje. Tema: jetra in najpogostejše bolezni
ČETRTEK, 17. avgusta
I 6.00 Dobro jutro in veselo v nov dan; 6.30 Poročila; 6.45 Na današnji dan; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije; 7.30 Poročila; 7.45 Današnji kulturni utrip; 8.00 Iz policijske beležnice; 8.30 Poročila; 8.45 Policijska kronika; 9.00 Zanimivosti; 9.30 Poročila; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.10 Na današnji dan; 14.30 Poročila; 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila; 16.00 Kdaj, kje, kaj; 16.30 Poročila; 17.00 Zdravniški nasveti;18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje; od 24. do 5.00 SNOP.
PETEK, 18. avgusta
I 6.00 Pozdrav in veselo v nov dan; 6.30 Poročila; 6.45 Na današnji dan; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije; 7.30 Poročila; 7.45 Današnji kulturni utrip; 8.00 Šport; 8.30 Poročila; 9.00 Gospodarski utrip; 9.30 Poročila; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.10 Na današnji dan; 14.30 Poročila; 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila; 16.00 Kdaj, kje, kaj; 16.30 Minute za kulturo; 17.00 Glasbene novosti; 18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje; od 24. do 5.00 SNOP.
SOBOTA, 19. avgusta
I 6.00 Dobro jutro in veselo v nov dan; 6.30 Poročila; 6.45 Na današnji dan; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije; 7.30 Poročila; 7.45 Današnji kulturni utrip; 8.00 Polepšajmo si sobotno jutro; 8.30 Poročila; 9.00 Skriti mikrofon; 9.30 Poročila; Izbor pesmi tedna; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.10 Na današnji dan; 14.30 Poročila; 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila; 16.00 Minute za kulturo; 18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje; od 24. do 5.00 SNOP.
NEDELJA, 20. avgusta
I 6.00 Dobro jutro in veselo v nov dan; 6.30 Poročila; 6.45 Na današnji dan; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije; 8.00 Duhovna iskanja; 8.30 Poročila; 8.45 Današnji kulturni utrip; 9.00 Poglejmo v zvezde; 9.30 Poročila; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.10 Na današnji dan; Čestitke; Nedeljsko popoldne na Radiu Velenje; 16.00 Glasbene novosti; 16.30 Poročila; 17.30 Minute z domačimi ansambli; 18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje; od 24. do 5.00 SNOP.
PONEDELJEK, 21. avgusta
I 6.00 Dobro jutro in veselo v nov dan; 6.30 Poročila; 6.45 Na današnji dan; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije; 7.30 Poročila; 7.45 Današnji kulturni utrip; 8.30 Poročila; 8.45 Policijska kronika; 9.00 107,8 Avto moto hercov; 14.30 Poročila; 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila; 16.00 Kdaj, kje, kaj; 16.30 Poročila; 17.00 Ponedeljkov šport; 18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje; od 24. do 5.00 SNOP.
TOREK, 22. avgusta
I 6.00 Dobro jutro in veselo v nov dan; 6.30 Poročila; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije; 7.30 Poročila; 7.45 Današnji kulturni utrip; 8.30 Poročila; 9.00 Vrtnarski nasveti; 9.30 Poročila; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.10 Na današnji dan; 14.30 Poročila; 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila; 16.00 Kdaj, kje, kaj; 17.00 Naši kraji in ljudje; 18.00 Lestvica Radia Velenje; 18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje; od 24. do 5.00 SNOP.
SREDA, 23. avgusta
I 6.00 Dobro jutro in veselo v nov dan; 6.30 Poročila; 6.45 Na današnji dan; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije; 7.30 Poročila; 8.00 Težava je vaša, rešitev je naša; 9.30 Poročila; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.10 Na današnji dan; 14.30 Poročila; 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila; 16.00 Kdaj, kje, kaj; 17.00 Vi in mi; 18.00 Rock šok; 18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje; od 24. do 5.00 SNOP.
KONCENTRACIJE OZONA
V tednu od 31. julija do 6. avgusta so koncentracije ozona, izmerjene na merilnih lokacijah v Zavodnjah, Velenju in na mobilni postaji Šoštanj presegle opozorilne oziroma alarmne vrednosti:
4. avgusta, AMP mobilna Šoštanj 2 uri nad opozorilno vrednostjo.
MEDOBČINSKA INŠPEKCIJA, REDARSTVO IN VARSTVO OKOLJA
obdelava: AMES, d. o. o., Ljubljana
MAKSIMALNE URNE KONCENTRACIJE OZONA
v dneh od 31. julija do 6. avgusta (v mikro-g/m3) opozorilna vrednost: 180 mikro-g /m3 alarmna vrednost: 240 mikro-g /m3
Naš čas, 17. 8. 2017, barve: CM K, stran 13
17. avgusta 2017
«»SÜAS
OBVEŠČEVALEC
19
mali OGLASI
DEŽURNI telefon za pomoč alkoholikom. Gsm: 041 534 261 (AA)
NUDIM
SAMI brezplačno odpeljemo staro železo, kmetijske stroje, razne peči. Golijan Miladin, s. p., Velenje. Gsm: 040 465 214.
STIKI-
POZNANSTVA
ŽENITNE ponudbe za različne starosti, zahteve iz vse države. Leopold Orešnik, s. p., Dolenja vas 85, Prebold. Gsm: 031 836 378 ali 031 505 495.
NEPREMIČNINA
STANOVANJE, cca. 80 m2, na Ljubnem ob Savinji (Prod 5), v dvostano-vanjski hiši v pritličju, takoj vseljivo, prodam. Cena: 35.000 evrov. Gsm: 040 677 046 (ponovitve do preklica) ODDAMO garsonjero blizu centra
Ljubljane študentom. Gsm: 031 418 249
ODDAMO poslovni prostor 28 m2 v Starem Velenju, za simbolično ceno. Gsm: 031 418 249
PRIDELKI
JABOLČNIK, domači kis, borovni-čevec, medenovec, več vrst žganja, prodam. Gsm: 041 687 371.
RAZNO
BUKOVA DRVA okrogla, prodam. Gsm: 040 339 699
ŽIVALI
BIKCA sivorjava pasma, težak okoli 110 kg, prodam. Gsm: 041 298 290 TELICO lisasto, staro 5. mesecev, prodam. Gsm: 040 339 699 TRI starejše ovce in jagnjete za zakol, težke od 25 do 30 kg, prodam. Cena po dogovoru. Gsm: 041 219 679 NESNICE, ki so cepljene, prodaja v Šaleku, v nedeljo, 20. avgusta, od 8.00 do 8.30. Gsm: 041 442 162 ali 02/87 61 202.
DEŽURSTVA
Zgodilo se je...
od 18. 8. do 24. 8.
-	18. avgusta 1821 se je v Velenju rodil župan in poslanec Jožef Rak; leta 1867 je kot slovenski kandidat za slovenjgraško okrožje zmagal na volitvah v deželni zbor v Gradcu; umrl je v Velenju 5. decembra 1884;
-	18. avgusta 1905 se je Žagi na Tolminskem rodil Oskar Hudales, učitelj, mladinski pisatelj, publicist in prevajalec, ki je od leta 1928 do začetka 2. svetovne vojne živel in poučeval na šoli v Šmartnem ob Paki;
-	18. avgusta 1929 so v Šoštanju oziroma v Družmirju poleg cerkve sv. Mihaela odprli in posvetili Slomškov dom, ki je kasneje skupaj s cerkvijo in celotno vasjo Družmirje zaradi izkopavanja premoga potonil pod jezersko gladino Družmirskega
jezera;
■	18. avgusta 1999 je po hudi bolezni umrl župan Občine Šoštanj Bogdan Menih, dr. med.;
■	19. avgusta 1907 je bil v Lokah pri Žalcu rojen duhovnik in verski referent pri štabu 4. operativne cone Franc Šmon Jaka, ki je bil od leta 1966 župnijski upravitelj v Zavodnjah; umrl je 6. maja 1985;
■	19. avgusta 1955 je bila v Šoštanju zadnja seja Okrajnega ljudskega odbora Šoštanj, ki se je odtlej imenoval Občinski ljudski odbor Šoštanj, iz njegovega sestava pa je bila izločena Zgornja Savinjska dolina;
■	19. avgusta 1958 je Velenje na poti v Maribor obiskal Josip Broz - Tito s spremstvom, v katerem so bili podpredsednik zveznega izvršnega sveta Edvard Kardelj, predsednik ljudske skupščine Ljudske republike Slovenije Miha Marinko, podpredsednik zvezne ljudske skupščine Franc Leskošek -Luka ter član izvršnega sveta LRS Tone Bole;
■	19. avgusta 1962 so v Velenju
Cerkev sv. Mihaela in Slomškov dom v Družmirju (Foto Arhiv
Muzeja Velenje)
potekale zaključne prireditve turističnega tedna. Zjutraj so v hotelu Paka odprli kulinarično razstavo, popoldne je bila tradicionalna tombola, zvečer pa še zabava s plesom v tedanji restavraciji Jezero, ki je že dolgo ni več;
-	21. avgusta 1928 je bil v Doble-tini pri Nazarjih rojen Ivan Ate-lšek, nekdanji generalni direktor Tovarne gospodinjske opreme Gorenje Velenje, ki je umrl 6. decembra leta 2011;
-	22. avgusta 1920 je bil v Velenju shod Jugoslovanske socialdemokratske stranke; glavni govornik je bil Anton Kristan, ki je bil po prevratu član Narodne vlade SHS v Ljubljani in nato
od leta 1919 minister za gozdarstvo in rudarstvo v vladi v Beogradu;
-	22. avgusta 1998 je Aeroklub Gorenje na letališču v Lajšah pri Šoštanju pripravil velik letalski miting;
-	od 22. do 24. avgusta 1980 je dvanajst Velenjčanov 61 ur nepretrgoma potiskalo nekdaj zelo priljubljeno Citroenovo vozilo »spaček« in na nogometnem igrišču Ob jezeru opravilo 307 km dolgo pot;
-	24. avgusta 1980 so odprli nov gasilski dom v Lokovici.
Damijan Kljajič
ZDRAVSTVENI DOM VELENJE
OBVESTILO - Spoštovane zavarovanke, spoštovani zavarovanci, obveščamo vas, da je tel.: 112 rezervirana za službo nujne medicinske pomoči. Na to telefonsko številko pokličite SAMO V NUJNIH PRIMERIH, ko je zaradi bolezni ali poškodbe ogroženo življenje in je potrebno takojšnje ukrepanje ekipe za nujno medicinsko pomoč. Pogovore na tej številki snemamo. Za informacije v zvezi z reševalno službo kličite na telefonsko številko 8995-478, dežurno službo pa na 8995-445.
LEKARNA VELENJE
Lekarna Center Velenje, Vodnikova 1. Izdaja nujnih zdravil in zdravil na recepte, predpisane istega dne. Ob
nedeljah in državnih praznikih je organiziran odmor za kosilo od 13.00 do 14.00, telefon 898-1880.
ZOBOZDRAVNIKI
(Zasebna zobna ordinacija, Efenkova 61, Velenje od 8. do 12. ure), 19. 8. -20. 8. ,Ivan Janežič, dr. dent. med.
VETERINARSKA POSTAJA
Šaleška Veterina, d.o.o.
Tel.: 03 8911 146, dežurni gsm 031/688-600.
Delovni čas ambulante v Velenju, Cesta talcev 35:
ponedeljek - petek od 7.30 - 18.00 sobota od 8.00 - 13.00 Delovni čas ambulante v Šoštanju, Kajuhova 13: Začasno zaprto.
GIBANJE prebivalstva
Upravna enota Velenje SMRTI
Jazbinšek Marija, roj. 1932, Šo štanj, Topolšica 130A
Ba ričevič Vlade, roj. 1954, Velenje, Cesta
talcev 25
Glinšek Marija, roj. 1936, Šmartno ob Paki, Skorno 45
POROKE
ni bilo porok za objavo
Ne nasedajte prevarantom!
Akviziterji zaenkrat neznanega podjetja pod krinko kampanje Zamenjaj in prihrani potrošnikom »pomagajo« pri zamenjavi dobavitelja energije
Ljubljana, 14. avgusta - Na
Zvezo potrošnikov Slovenije (ZPS) se je obrnilo več potrošnikov, ki so jih terenski akviziterji z obrazložitvijo, da pomagajo potrošnikom do cenejše elektrike in plina v imenu Zveze potrošnikov Slovenije, prepričali v podpis dokumentacije. Na ZPS poudarjajo, da na terenu nimajo nobenih terenskih sodelavcev in da potrošniki lahko sodelujejo v njihovi akciji izključno s prijavo prek spletne strani www.zamenjajinpri-hrani.si ali telefonske številke 01/432 30 35. Po informacijah ZPS, ki so jih prejeli od potrošnikov, akviziterji nago-
varjajo predvsem starejše ljudi, od njih zahtevajo račune in položnice za elektriko ter jih prepričujejo k podpisu dokumentacije. ZPS poziva vse potrošnike, naj jih o morebitnem obisku »akviziterjev«, ki se sklicujejo na ZPS, obvestijo na e-naslov zps@zps.si, saj želijo ukrepati in preprečiti zavajanje potrošnikov na terenu. Potrošnikom so dodatne informacije o kampanji ZPS kot tudi pomoč pri prijavi na voljo po elektronski pošti in telefonu vsak delavnik med 8. in 20. uro.
habit
nepremičnine
Hablt, d.o.o. Koroška 48, Velen|e
tel.: 03/ 897 51 30. gsm: 041/ 665 223
Prodaja, stanovanje, 2-sob-no: VELENJE, KARDELJEV TRG, 61,5 m2, zgrajeno 1981, 3/13 nad., EI v izdelavi, 59.000 €
Prodaja, stanovanje, 2-sob-no: ŠOŠTANJ, KAJUHOVA 5, 46,3 m2, zgrajeno 1963, 2/4 nad., EI v izdelavi, 39.500 €
Z vami v najtežjih trenutkih že več kot 20 let POGREBNE STORITVE
. »USAR«
Vinska Gora 8, 3320 Velenje
041 636 939
www.usar-pogrebne-storitve.com
-	Ureditev dokumentacija»
-	Organizacija pogrebnih sVečanJsti
-	Prevoz in ureditev poEjnih
-	Naročilo in dostava cvetja
-	Uredimo vse potrebno za pogreb
-	Možnost plačila na več obrokov brez obresti
Na voljo smo vam
24mv5ari
več na
w ■ IV	_	■	■ ■	■
www.habit.si
Ril fi ŠtPVillf 7/Ktnnil Naročniki ceneje objavljajo male oglase in zahvale.		
		Pokličite 03/ 898 17 51. Naročilo lahko pošljete po e-pošti: ^ press@nascas.si ali se oglasite na 9 naslovu, Kidričeva 2a, 3320 Velenje.
ZAHVALE • OSMRTNICE • V SLOVO • V SPOMIN
Lahko oddate na sedežu podjetja Naš čas na Kidričevi 2 a ob ponedeljkih med 7.00 in 16.00 in od torka do petka pa med 7. 00 in 14.30.
03 898 17 50 in nadja@nascas.si, epp@nascas.si Naročniki jih objavite ceneje.
\A
Komunalno
podjetje
Velenje
Profesionalno in s pieteto poskrbimo za vse potrebno ob boleči izgubi vaših najdražjih
•	Prevoz pokojnika
•	Ureditev dokumentacije
•	Po vaših željah uredimo vse potrebno za zadnje slovo
Brez dodatnih stroškov organiziramo in uredimo slovo od pokojnika pred upepelitvijo.
POGREBNO POKOPALIŠKA SLUŽBA
03 896 44 90 03 896 44 91 24 ur na dan

	
	'tn
	<¿
	"E
	&
	IV
	>
	O.
i?	rfil
(V	i?
>	J2
	■o
	o Q.
•S S	® O
S	M "¡5 . o o
	.
Naš čas, 17. 8. 2017, barve: CM K, stran 20
Čudoviti svet žuželk v Mozirju
39 let najlepšega parka v Sloveniji - Rečičanka Brigita Klinar uvrščena na EUROFLEURS v Belgijo
V nizu prireditev ob veliki poletni razstavi cvetja in žuželk so minuli petek priredili tudi dvodnevno Poletno cvetlično delavnico v organizaciji sekcije za vrtnarstvo in hortikulturo pri Obr-
tni zbornici Slovenije (OZS), katere predsednik in gonilna sila je Velenjčan Simon Ogrizek. V sodelovanju s sodelavci in vodjem Mozirskega gaja so sodelujoči srednješolski izobraževalni vrtnarsko-hortikulturni centri (šole) s Ptuja, Celja, Novega mesta, Naklega in od drugje ustvarjali in nato razstavili cvetlično-hor-tikulturne stvaritve v žanrih fantazija, presenečenje in podeželski šopki - za pokal Mozirski tulipan ter podeželski šopek. Kreacije so lahko izdelovali le iz vsem enakega aranžersko-cve-tličnega materiala. Na roko izdelane šopke so raz-
stavili v stari žagi, kjer so pričarali floristično galerijo. Izkušeni vrtnarji, profesorji in samostojni ustvarjalci v hortikulturi so svoje umetnine prilagodili naravnemu okolju gaja ter nosilni temi poletne razstave žuželk. V kapelici sv. Valentina pa je postavila samostojno instalacijo rož in sadja, v povezavi z ambien-tom in oltarjem, domačinka z Rečice ob Savinji, dijakinja srednje šole za vizualne umetnosti Celje Brigita Klinar (izbrana za prvenstvo Euro-fleurs 2017 septembra letos v mestu Saint Tru-iden v Belgiji). Velika poletna razstava bo zaradi snemanja tv--resničnostnega šova z znano te-levizijko iz Velenja ta četrtek in petek zaprta, ogled pa bo možen še oba dneva vikenda. Trendom modnega oblikovanja v cvetju
je bil tokrat dodan tudi opomin vsem nam, da smo le delček vsega živečega na zemlji, ter da žuželke niso le nadležne, temveč tudi koristne živali in naši nepogrešljivi sopotniki. Organizatorji so po zaključku delavnice prizadevnim in najboljšim ustvarjalcem poletne floristične pravljice poklonili priznanja ter nagrade pokroviteljev. Vsem je iskreno čestital še predsednik OZS Branko Meh. Čeprav so si vsi mladi aranžerji-floristi za svoje ustvarjalne dosežke zaslužili nagrade, je nekatere komisija vseeno razglasila za prvake. Za fantazijo je bila to Nina Kolar iz Dobletine, za kreacije presenečenje (pokal Mozirski tulipan) Monika Mu-renc, za podeželske šopke pa Ti-len Lipnik. Skupno najboljši so bili tokrat Smodiševa iz Šolskega centra Naklo, ter Lipnik in Ko-larjeva iz Hortikulturno vizualno umetniške srednje šole Celje.
a Jože Miklavc
Prvonagrajena fantazijska kreacija cvetlični arnažma v mrežiZadrečanke Nine Kolar
Eksotične lepotice s kačami
Manekenke so se v finalnem izhodu na pisti ovile s pitonom
A
Pet metrskega pitona Boba so manekenke le s težavo obvladovale v naročjih
Poleg pisane poletne razstave cvetličnih umetnosti, ki je tokrat nosila poudarek sobivanja človeka z žuželkami, so v mozirskem parku pripravili prav posebno modno revijo. Dolgonoga dekleta, ki so predstavljala modne utrinke poletja, so se na trenutke poistovetile z eksotičnimi plazilci. Ženska lepota ovita v udave in pitone ali ob bradatem kuščarju agama (na čelu z aktualno miss Slovenije Majo Teradi) se je zrcalila med njimi in se dopolnjevala z oblačili in nakitom na osončeni koži, tako, da so mnogoštevilnim gledalcem ¿¿^ vstale vsaj vse kocine. Ob ding-dang glasbi, medklicih moderatorja in zvijanju drobnih strupenjač v pisanih vzorcih ob ujemajo-čih se ornamentih na pomanjklji- vo oblečenih hostesah, je v šolsko uro trajajoč sprehod po pisti, zadovoljil poglede in kamere prisotnih. Gledalci so zlahka prezrli pomanjkljivosti, saj so bili graciozno lepi detajli in srhljivost ovijanja kačje kože okrog vratov, zapestij ali za krpice oblačil, privlačnost brez primere. Vrhunec šova je bil zadnji izhod, ko
je kar šest manekenk in asistentk prineslo zvi-jajočega se pitona Boba, težkega nad 50 kg. Bila je to prava poslastica za množico zmedenih amaterjev in fotografov ter navijaških gledalcev, ki so si dušo odvezali tudi s sočnimi komentarji.
Ekipa prireditelja - Aleša Abram, Nika Leben, Nika Matoh ter modna kreatorka Tamara Fister - je pripravila izjemno predstavo, kot predhodnico 23. bioexo razstave in festivala v drugi polovici oktobra v Ljubljani. aJože Miklavc
Manj tekmovalnosti, bolj prikaz
stare tehnike in opreme
V soboto v Šoštanju že 34. tekmovanje v rokovanju s starimi ročnimi in motornimi brizgalnami - Pričakujejo blizu 25 desetin iz vse Slovenije
Tatjana Podgoršek
V soboto, 19. avgusta, bodo člani Prostovoljnega gasilskega društva Šoštanj mesto pripravili že 34. tekmovanje v rokovanju s starimi ročnimi in motornimi brizgalnmi. Pred tamkajšnjim gasilskim domom ga bodo začeli ob 16. uri. Je najstarejše tovrstno tekmovanje v Sloveniji, udeležuje pa se ga tudi največ desetin. Organizatorji jih letos pričakujejo blizu 25, doslej največ jih je bilo kar 33. Poleg pokalov v vseh kategorijah bodo podelili še nagrade za najbolj izvirno desetino, najstarejšega tekmovalca in tekmovalko ter najbolj oddaljeno desetino. V primerjavi z lansko prireditvijo bo letošnja enodnevna. Lani so namreč dan pred tekmovanjem pripravili še odmevno srečanje gasilskih vozil Scania, katerega pokrovitelj je bila Krajevna skupnost (KS) Šoštanj. Letos se ta zaradi pomanjkanja denarja in načrtovane prireditve ob krajevnem prazniku za to pokroviteljstvo ni odločiloa.
Klemen Mežnar, predsednik društva, je v pogovoru pritrdil
ugotovitvam nekaterih obiskovalcev tekmovanja z brizgalna-mi, da prireditev ni več to, kar je bila pred leti. »Včasih ima člo-
Klemen Mežnar: »Želimo ohraniti tekmovanje. Bi bilo pa morda dobro, da bi ga bolj približali okvirjem, zasnovanim pred 34 leti.«
vek res občutek, da je ušla iz okvirjev, zasnovanih pred 34 leti. V prvi vrsti naj bi bil to prikaz stare tehnike, opreme in rokovanja z njo, kot je bilo pred več kot 50 leti, ter srečanje gasilcev.
Danes je precej bolj kot omenjeno v ospredju tekmovanje. S tem ni nič narobe, ker ta spodbujajo, motivirajo gasilce k urjenju, a se na tekmah na sekunde pojavljajo pomanjkljivosti. Z leti se je življenjska doba stare opreme, sploh ročnikov, cevi in drugih drobnih stvari, iztekla, v društvih pa jih nadomeščajo z novejšimi.« Kot je še povedal sogovornik, so se znotraj društva o vprašanjih, povezanih s tekmovanjem, že pogovarjali, prav tako je na to temo stekla izmenjava mnenj z vodstvom gasilskih zvez Šaleške in Zgornje Savinjske doline, vendar za zdaj konkretnejših aktivnosti ni. V društvu si želijo ohraniti tekmovanje, nadaljnji dogovori pa bodo pokazali, katera oblika bi bila najprimernejša.
Sicer pa je Mežnar pohvalil gasilska društva po Sloveniji, ker namenjajo ohranitvi in vzdrževanju stare gasilske opreme precej pozornosti. To sklepa tudi po tem, da vsako leto na tekmovanju starih ročnih in motornih brizgaln sodeluje kakšna nova desetina.	a
Tri dni za Starotrški dan
Danes okrogla miza o prihodnosti Šaleškega gradu, jutri dogodek za malčke, v soboto glavno dogajanje na trgu pod gradom
Bojana Špegel
Velenje, 17. avgusta - Turistično društvo Šalek se drži tradicije. Kar nekaj prireditev, ki jih pripravijo med letom, je vsakoletnih, pri tem pa se trudijo, da jih prilagajajo času. Letos so se ob tradicionalnem Starotrškem dnevu odločili, da se bodo prireditve vrstile od danes pa do sobote, ko bo v starem delu Šaleka, pod Šaleškim gradom, od 17. ure dalje potekal Starotrški dan.
Predsednica Turističnega društva Šalek Marija Brložnik nam je povedala, da bodo osrednjo pozornost posvetili preteklosti, sedanjosti in prihodnosti Šaleškega gradu. »Zato bomo danes ob 18.30 pripravili okroglo mizo o tej temi. Vabimo v dvorano Gasilskega doma Šalek, v razpravi pa bodo sodelovali arhitekt Rok Poles, predstavnica MO Velenje Patricija Halilovič, ki vodi evropski projekt prenove in oživitve gradu, ter predstavnik zavoda za spomeniško varstvo. Seveda se nam bodo pridružili tudi predstavniki krajevne skupnosti, saj si skupaj prizadevamo za oživitev Šaleškega gradu. Čeprav se bomo ozrli v preteklost in sedanjost gradu, se bomo najbolj posvetili prihodnosti. Radi bi se dogovorili, kakšen
bo načrt ureditve, pa tudi, kdo bo skrbel za grad, saj to sedaj ni dorečeno,« nam je povedala Br-ložnikova. Kot tudi, da so letos od tradicionalnih prireditev že izpeljali pokop pusta in prireditev »O kresi se dan obesi« na prvi poletni dan.
In kaj se bo dogajalo v nada-
dnevu razživelo ob 17. uri. Pripravili bodo starotrško tržnico, ponudba na stojnicah bo menda pestra in po svoje nostalgična. »Obiskala nas bo grajska gospoda iz Celja in z Velenjskega gradu, na Šaleškem gradu pa bodo tabor postavili tudi razbojniki iz Hude Luknje. Ob 19. uri se bo
V Šaleku si želijo, da grad, kije simbol kraja in doline, dobi novo
podobo in vsebine.
ljevanju letošnjega Starotrškega dne? V petek ob 9.30 bodo za otroke iz vrtcev pripravili praznični pohod do razvalin Šaleškega gradu v družbi Vilenjaka Šalčka, tam pa jih bo pričakala tudi grajska gospoda. V soboto se bo dogajanje na Starotrškem
na trgu začela veselica z ansamblom Mira Klinca, pripravili pa bodo tudi bogat »Srečeulov«,« še doda predsednica Turističnega društva Šalek, ki tudi letos pričakuje obiskovalce iz vse doline in okolice.
■