Priročnik za razvijanje podjetnosti EntreComp Podjetno učenje v učilnici in zunaj nje Prevod publikacije: EntreComp Playbook Entrepreneurial learning beyond the classroom Naložbo sofinancirata Republika Slovenija in Evropska unija iz Evropskega socialnega sklada Priročnik za razvijanje podjetnosti EntreComp Podjetno učenje v učilnici in zunaj nje Priročnik za razvijanje podjetnosti EntreComp: Podjetno učenje v učilnici in zunaj nje EntreComp Playbook: Entrepreneurial learning beyond the classroom. Priročnik za razvijanje podjetnos EntreComp: Podjetno učenje v učilnici in zunaj nje Naslov izvirnika: Bacigalupo, M., Weikert García, L., Mansoori, Y., O’Keeff e, W. EntreComp Playbook. Entrepreneurial learning beyond the classroom. EUR 30245 EN, Publica ons Offi ce of the European Union, Luxembourg, 2020, ISBN 978-92-76-19416-3, doi:10.2760/77835, JRC120487. Vsa vsebina © Evropska unija, 2020, razen slik: str. 26: IDEO LLC, str. 30: Sapargul Mirseitova, USA-ID, str. 32: Mary Anne Enriquez via Flickr, str. 38-41: EntreCompItalia, str. 44: Caio via Pexels; str. 49: Muhammad M Rahman; str. 56: Sven Cipido via Flickr; str. 61: Jean-Louis Zimmermann via Flickr; str. 64: Fabrizio Cornalba via Flickr; str. 66: Ben Chun via Flickr; str. 68: Dungdm93; str. 72: Interac on Design Founda on; str. 75, 76: Service Design Tools; str. 81: Rosenfeld media via Flickr; str. 83: Teo Yu Siang and Interac on Design Founda on; str. 84: Start-up BW Elevator Pitch via Flickr; str. 88: Elita via Flickr. Avtorji izvirnika: Margherita Bacigalupo, Lilian Weikert García, Yashar Mansoori, William O’Keeff e Prevod in priredba: dr. Anton Polšak in Tomaž Kranjc Urednik: dr. Anton Polšak Strokovna redakcija slovenske priredbe: dr. Špela Bregač, mag. Apolonija Jerko, Tomaž Kranjc Jezikovni pregled: dr. Špela Bregač Oblikovanje: Simon Kajtna Izdal in založil: Zavod Republike Slovenije za šolstvo Predstavnik: dr. Vinko Logaj Urednica založbe: Damijana Pleša Grafi čna priprava: Abo grafi ka, d. o. o., zanj Igor Kogelnik Spletna izdaja Ljubljana, 2022 Publikacija je dosegljiva na www.zrss.si/pdf/Prirocnik_za_razvijanje_podjetnos _EntreComp.pdf Projekt POGUM - Krepitev kompetence podjetnos in spodbujanje prožnega prehajanja med izobraževanjem in okoljem v osnovnih šolah Naložbo sofinancirata Republika Slovenija in Evropska unija iz Evropskega socialnega sklada Projekt PODVIG - Krepitev kompetence podjetnos in spodbujanje prožnega prehajanja med izobraževanjem in okoljem v gimnazijah Kataložni zapis o publikaciji (CIP) pripravili v Narodni in univerzitetni knjižnici v Ljubljani COBISS.SI-ID 108409603 ISBN 978-961-03-0691-7 (PDF) | 3 »... v svetu, v katerem prevladujejo negotovost in kompleksni problemi, nas ustaljene po in načr omejujejo. Zato potrebujemo ljudi, ki bodo sposobni ustvari lastne načrte. In ustvarjanje lastnih načrtov zahteva eksperimentalni pedagoški model.” Juan Freire 4 | Priročnik za razvijanje podjetnosti EntreComp: Podjetno učenje v učilnici in zunaj nje Vsebina Uvod 6 O knjigi 7 Načela 8 Izkušnje 8 Novost 9 Sprožilci 10 Refl eksija 10 Okolje (ekosistem) 11 Sodelovanje 12 Drugi 12 Mentoriranje 13 Napredek 14 Metode 15 Učinkovanje 15 Oblikovalsko mišljenje 16 Metoda vitkega zagona 18 Projektno učenje 19 Igrivo eksperimen ranje 20 Učeča se skupnost 21 Orodja in tehnike 24 Orodja za spodbujevalce/mentorje 24 1 Načrtujte učno situacijo 24 2 Izobraževalni načrt 25 3 Načrt podjetnostne učne situacije 27 4 Ustvarite varno in spodbudno učno okolje 28 5 Izzivi na trgu 29 6 Načrt dela in časovnica 30 7 Pajkov diagram za spodbujanje podjetniškega učenja 31 8 Ustanovite podjetniško učno delavnico 32 9 Mo vacijski gonilniki SAMN 33 10 Uskladite se z načeli EntreComp 35 Vsebina | 5 Orodja za učence 37 1 Sodelovalno risanje obraza 37 2 Igranje s skri mi pravili 38 3 Seznam močnih področij 39 4 Pet pravil 40 5 Uokvirite zamisel ustvarjanja vrednos 41 6 Pogled naokrog 42 7 Miselni vzorec 43 8 Guilfordove naloge alterna vne uporabe 44 9 Naključne kombinacije 45 10 Možganska nevihta 46 11 Glasovanje z nalepkami 47 12 Šest klobukov mišljenja 48 13 Cilji SMART 49 14 Razumevanje uporabnikov 50 15 Obrazec za empa jo 51 16 Zla krog 52 17 Osebe 53 18 Podjetniško platno 54 19 Posnetek okolja (trga) 55 20 Ekosistem (lokalno okolje) 56 21 Kar ce za reševanje težav 57 22 Okvir (platno) poslovnega modela 58 23 Vitki okvir 59 24 Analiza SWOT 60 25 Analiza MoPTeR 61 26 Uporaba scenarija 62 27 Uporabnikova izkušnja 63 28 Proto p 64 29 Pitch deck/Elevator pitch 65 30 Obrazec P2P 66 31 Samorefl eksija učnih dosežkov 67 32 Narišite svoj cvet EntreComp 68 33 Presoja za naprej 69 6 | Priročnik za razvijanje podjetnosti EntreComp: Podjetno učenje v učilnici in zunaj nje Uvod Sprejetje evropskega okvira podjetnostnih kompetenc (EntreComp) pomeni verje , da se lahko vsi naučimo posta bolj podjetni. Pomeni tudi, da ko postajamo bolj podjetni – učenci, zaposleni, javni uslužbenci, menedžerji, vodje tretjih sektorjev oz. lastniki podje j – lahko ustvarimo večjo vrednost za druge. Pomeni verje , da podjetnost/podjetništvo ni samo ustvarjanje uspešnega podjetja, temveč je kompetenca, ki nam omogoča izboljšanje okolja, v katerem živimo; in to z reševanjem starih in novih težav/vprašanj, z reševanjem nezadovoljenih potreb in ambicij, s spopadanjem z znanimi in novona-stajajočimi izzivi, kot je npr. doseganje ogljično nevtralnega gospodarstva; z izkoreninjenjem revščine ali čiščenjem plas ke iz oceanov. Okvir EntreComp je orodje za vsakega, ki želi drugim pomaga razvi potencial za pozi ven vpliv na kar koli, kar počnemo kot podjetniki, ak vni državljani in zaposleni v javnem, zasebnem ali tretjem1 sektorju. Podjetnost opisuje kot širok nabor kompetenc, ki jih je mo-goče uporabi v različnih konteks h za ustvarjanje vrednos za druge. EntreComp je opisni okvir, ki ne predpisuje, kako naj takšne kompetence mislimo ali jih poučujemo. Od svoje objave je bil široko sprejet; več kot 70 primerov uporabe je zbranih v priročniku EntreComp into Ac on2, v poročilu EntreComp at Work je dodanih še deset3. Nadaljnje raziskave so izpostavile nekatere izzive, s katerimi se akterji srečujejo v podjetniškem svetu, prav tako pa tudi nekatere metode in orodja, ki jih uporabljajo za premagovanje težav, ki jih imajo pri vzpostavljanju prak čnih podjetniških izkušenj. 1 Pod tem terminom razumemo nevladne, neprofi tne, humanitarne, prostovoljske organizacije in združenja; npr. društva, zavodi ipd. 2 McCallum E., Weicht R., McMullan L., Price A.,(2018) EntreComp into Ac on: get inspired, make it happen (M. Bacigalupo & W. O’Keeff e Eds.), Luxembourg: Publica on Offi ce of the European Union; EUR 29105 EN: doi:10.2760/574864, h ps://europa.eu/! 73BK 3 McCallum, E., McMullan, L., Weicht, R. and Kluzer, S. EntreComp at Work. (2020) The European Entrepreneurship Competence Framework in ac - on in the labour market: a selec on of case studies. (M. Bacigalupo Ed.), Luxembourg: Publica on Offi ce of the European Union; 30228 EN, doi: 10.2760/673856 O knjigi | 7 O knjigi Priročnik je namenjen učiteljem in drugim spodbujevalcem4 učenja; tudi trenerjem, delodajalcem in službam za zaposlovanje, ki podpirajo potrebe odraslih. Knjigo lahko uporabljamo v številnih okoljih: pri razvijanju podjetnostnih kompetenc pri odraslih, da bi povečali njihove možnos za zaposlitev in izboljšali usposobljenost glede na spreminjajoče se potrebe trga dela, pri napredovanju v karieri, podpori akterjem, ki se ukvarjajo s spremembami, in tudi pri ustanavljanju oz. zagonu podje j znotraj ali zunaj obstoječih dejavnos . Knjigo lahko uporabljajo zasebniki, javni uslužbenci in delujoči v t. i. tretjem sektorju. Njen namen je pri oblikovanju ter lažjem in smiselnejšem načrtovanju podjetniških učnih dejavnos pomaga tudi moderatorjem neformalnega učenja, ki delujejo zunaj izobraževalnega sistema. Nobena podjetniška učna dejavnost ni enaka drugi, ni ne obstaja algoritem za popolno učno situacijo. Tudi ko je format opredeljen, ima vsaka učna skupina svoje okoliščine in spodbujevalec se bo moral temu prilagodi ter okoliščine kar najbolje izkoris . Priročnik torej ni vodnik po postopkih; bralcu bolj zagotavlja izbiro orientacijskih orodij za eksperimen ranje in pristopov za razvijanje podjetnos . V priročniku je predstavljenih devet načel, ki jih mora spodbujevalec upošteva pri oblikovanju podjetniškega poučevanja in učenja. V priročniku so opisane tudi tri priljubljene podjetniške in tri pedagoške metode, ki jih je mogoče prilagodi za učenje oz. razvijanje podjetnos . Metode za razvijanje podjetnos poudarjajo ustvarjanje vrednos za druge. Vzpostavljajo logiko, ki strukturira misli in ukrepanje s predpisovanjem korakov in ponujanjem orodij, ki jih uporabljamo v vsaki fazi podjetniškega procesa. Metode temeljijo na raziskavah, teoriji in praksi resničnih podjetnikov. Cilj pedagoških metod je učitelje usmerja k razvoju kompetenc iz okvira EntreComp, vključno z vztraj-nostjo, odpornostjo, samoučinkovitostjo, ustvarjalnostjo, mskim delom in občutljivostjo za e čnost in trajnostni vidik. Vse kompetence ciljajo v smer spodbujanja učenja z izkušnjami, tako da se učencem ponudi nekaj, kjer lahko ukrepajo. Metode temeljijo na poizvedovanju in odkrivanju, s tem pa spodbujajo prožno miselnost. Seznam metod ni dokončen, bralcu ponuja alterna vne pristope za raziskovanje, kombiniranje in eksperimen ranje. Kot pomoč za strukturiranje prak čne izkušnje ustvarjanja vrednos , s čimer bi učenci postali bolj podjetni, je mogoče vsako metodo prilagodi deve m načelom, ki so opisana v tej publikaciji. Da bi spodbujevalci učenja pri oblikovanju različnih učnih dejavnosti za razvijanje podjetnosti učence še lažje podprli, so v zadnjem delu priročnika našte viri, predloge in orodja za pomoč. Priročnik je namenjen učnim vajam pri načrtovanju prak čnih podjetniških izkušenj s m, ki nimajo ali pa imajo zelo malo izkušenj. Temelji na poskusih, vztrajnos in izkušnjah uporabnikov okvira EntreComp. 4 Angl. facilitator; spodbujevalec, moderator, mentor, trener idr. 8 | Priročnik za razvijanje podjetnosti EntreComp: Podjetno učenje v učilnici in zunaj nje Načela Poglavje predstavlja devet načel, ki spodbujevalca vodijo v procesu oblikovanja, izvajanja in spremljanja podjetniških učnih izkušenj. Načela pomagajo učiteljem, da učencem pomagajo ustvarja prak čne podjetniške iz-kušnje, ki omogočajo razvijanje kompetenc podjetnos . Izkušnje Načrtujte podjetniške učne izkušnje Podjetnost je individualna in kolek vna sposobnost ukrepanja glede na priložnos in zamisli za ustvarjanje vrednos zase in za druge. Vrednost, ki nastane s podjetnim delovanjem, je lahko kulturna, družbena, čustvena, okolj-ska ali gospodarska. Podjetno delovanje lahko privede do ustanavljanja podje j, do inovacij v javnem sektorju ali do delovanja »navadnih« ljudi za spodbujanje družbenih sprememb. Podjetništvo5 je torej usmerjeno v ukrepanje, razvijanje podjetnos pa mora temelji na prak čnih podjetniških izkušnjah. Razvoj kompetenc podjetnos je veliko več kot učenje o podjetništvu in sloni na moči učenja z ustvarjanjem vrednos . Okvir EntreComp označuje, da je kakršna koli pobuda za ustvarjanje vrednos priložnost za učenje; izkustveno učenje pa je ena od kompetenc, zaradi katere smo podjetni. Pri oblikovanju podjetniške učne dejavnos je torej ključno ustvari okvir za delovanje in vzpostavi pravo vzdušje za eksperimen ranje, za prilagajanje in ustvarjanje priložnos (tudi) za neuspeh, razmislek in okrevanje. Kadar je le mogoče, je to treba stori v resničnem okolju. Pri tem je pomembno, da učenec6 s številnimi ponovitvami nekega postopka preizkuša zamisli in postopoma ugotavlja, kaj deluje in kaj ne. 5 V tej publikaciji uporabljamo termina podjetnost in podjetništvo glede na sobesedilo. V nekaterih zvezah je bolj smiselno uporabi termin podjetni- štvo, če je mišljeno podjetniško okolje, če pa gre za širše razumevanje pojma z vidika splošnih človekovih lastnos , pa uporabljamo termin podjetnost. 6 V tej publikaciji je kot učenec poimenovan vsak, ki je v učnem procesu v vlogi učečega se ne glede na spol, starost oz. raven izobraževanja. Načela | 9 Novost Osredotočite se na ustvarjanje nove vrednosti Podjetniško7 učenje se vedno začne pri problemu, za ka- terega rešitev še ni znana, poleg tega pa je pogosto tudi slabo opredeljen. Končni cilj podjetniškega procesa je ustvarjanje nove vred nos . Učenje, da postanejo podjetni, od učencev zahteva, da raziščejo načine za ustvarjanje nove vredno- s . Novost razumemo kot kon nuum, ki sega od novega za posameznika do novega za svet. Podjetniško učenje se lahko zgodi z razvijanjem rešitev, ki so za posameznika ali projektno skupino nove. Ustvarjanje nove vrednos za druge ni linearni postopek in ga tudi ne bi smeli tako obravnava . Gre za raziskovanje, ki zahteva ustvarjalnost, sposobnost spoprijemanja z dvoumnostjo, negotovostjo in tveganjem ter učenje iz izkušenj, kar so tri kompetence iz okvira EntreComp. Namesto da dajete navodila po korakih ali izberete idealno kombinacijo tehnik za ustvarjanje zamisli, morate kot spodbujevalec razmišlja o novos h, do katerih bodo učenci prišli skozi številne cikle, ki lahko vključujejo ustvarjanje večnamenskih zamisli, tes ranje zamisli s predvidenimi strankami oz. uporabniki, zavračanje, kombiniranje, oblikovanje proto pov in nadaljnji razvoj zamisli. Prav tako morate skrbno načrtova , kako ustvari spodbudno učno okolje, ki podpira ustvarjanje in odkrivanje novih zamisli, in ki vidi zastoje in občasne neuspehe kot priložnost za učenje. 7 Učenje, kjer posnemamo podjetniško situacijo. 10 | Priročnik za razvijanje podjetnosti EntreComp: Podjetno učenje v učilnici in zunaj nje Sprožilci Sprožite čustveno učenje V učnih procesih so vedno prisotna čustva, zlas v s h, kjer morajo učenci sodelova , da se soočijo z nejasnimi problemi, nepričakovanim razvojem dogodkov ali so v časovni s ski. Eksperimentalna narava podjetniškega uče- nja vključuje tudi čustveno razsežnost, ki jo je mogoče izkoris . Dokazi kažejo, da obravnavanje čustvene pla učenja prinaša napredek; lahko poveča samoučinkovitost, podjetniško strast in gradi podjetniško iden teto. Načrtujte priložnos za učenje kot dogodke in procese, ki imajo čustveno težo in učence izpostavljajo spopadanju z dvoumnostjo, negotovostjo in tveganjem, kar je ena od kompetenc okvira EntreComp. To lahko storite z zahtevni- mi nalogami, - ko morajo učenci zapus učilnico in sodelova s predvidenimi uporabniki ali kupci, s podpor-niki ali morebitnimi mo lci njihovih zamisli, ki v proces vnašajo negotovost; - ko morajo dela v skupinah ali - ko so pod časovnim pri skom. Refleksija Z refleksijo naredite učenje vidno8 Podjetniško učenje je samo po sebi izkustveno, toda da bi se izkustveno učenje v resnici zgodilo, moramo razmisli o izkušnji. Refl eksija nam omogoča, da se učimo, izpopol-njujemo predpostavke in izboljšujemo zamisli na vsakem koraku učnega procesa. S pomočjo refl eksije lahko iz vsa-ke učne situacije izvlečemo splošna načela, ki jih za nadaljnje učenje lahko uporabimo v novih učnih situacijah. Refl eksija spodbuja metakognicijo, to je sposobnost ra- zume lastne miselne procese, vključno s procesom uče- nja. Večja ozaveščenost o svojih prednos h in slabos h (ne glede na to, ali gre za posameznika, m; krea vnega misleca, odpornega posameznika9 itn.) pomaga pri samouravnavanju učenja. 8 Glej npr.: Ha e, J. (2011): Visible Learning for Teachers. London: Routledge. 9 Lastnost posameznika, da je znova vesel in uspešen, ko se mu je zgodilo nekaj slabega ali težkega. Glej npr.: h ps://dic onary.cambridge.org/dic onary/english/resilient. Načela | 11 Kot vzgojitelj/učitelj lahko vključite refl eksijo, da ponavljate kroge odkrivanja, zamišljanja rešitev ter preizkušanja v učnem procesu, in tudi tako, da morajo učenci, posamezno ali v skupinah, razmišlja o svojih učnih izkušnjah. Razmišljanje lahko izkažejo pisno ali ustno. S takšno samorefl eksijo njihovi učni rezulta postanejo vidni. To prispeva k večji samozaves , kar je ena od kompetenc okvira EntreComp. Okolje (ekosistem) Povežite se s širšim okoljem Podjetništvo je družbeni proces, ki je vključen v določeno skupnost. Podjetniško okolje (ekosistem) je niz medsebojno odvisnih akterjev v taki skupnos , ki skupaj in soodvisno tvorijo osnovo za produk vno podjetništvo. To so lo-kalna podjetja, nevladne organizacije, društva idr. Takšni subjek predstavljajo resnične in izjemne izzive, izkušnje in primere kot vir za učenje. Povabite lahko predstavnike (lokalnega) okolja, da učen- cem predstavijo izzive, ki jih imajo, ali pa naj predstavni-ki pripravijo napotke za razvoj projekta. Povezovanje učne izkušnje z okoljem daje boljši vpogled v okoliščine in omogoča prepoznavanje ključnih akterjev. Ti lahko pomagajo pri prehodu zamisli k dejanjem, pri vključevanju virov za uresničevanje zamisli, vključno z informaci-jami, kompetencami in strokovnim znanjem, česar lahko učencem manjka. Če pride do neuspeha, to lahko pomaga učencem razume , da je neuspeh del učnega in podjetniškega procesa, s čimer krepijo mo vacijo in vztrajnost; to pa sta dve kompetenci iz okvira EntreComp. Z omogočanjem interakcije učencev z zunanjim svetom spodbujate učenje z vključevanjem drugih in kako naj svoje izkušnje in znanje prenesejo v nove situacije. Izkustveno učenje je ena od 15 kompetenc iz okvira EntreComp. S sodelovanjem z lokalnim okoljem učenci postanejo njegov del. Na začetku imajo morda z njim rahel s k, med učenjem in sodelovanjem z drugimi pa povečujejo svojo zavzetost in strokovno znanje. Tako krepijo s k z okoljem in ga bolj razumejo, pri samouravnavanju učenja postopoma postajajo bolj samostojni. 12 | Priročnik za razvijanje podjetnosti EntreComp: Podjetno učenje v učilnici in zunaj nje Sodelovanje Promovirajte sodelovanje Ljudje zelo redko delajo sami, izolirano. To še toliko bolj velja za podjetniško učenje. Podjetnost je individualna in kolek vna kompetenca. Pri ustvarjanju vrednos za druge je treba komunicira z drugimi in jih vključi v postopek soustvarjanja. Sodelovanje nasploh oz. sodelovanje pri plodnih skupin- skih dejavnos h in mskem delu v podjetniški učni izku- šnji lahko izzove in razvije raznolikost znanja, spretnos in stališč. Sodelovanje je samostojna podjetnostna kompetenca. Zahteva sposobnost poznavanja in spoštovanja drugih, razvijanje empa je in čustvene inteligence, da se prilago-dimo drugim, da ak vno poslušamo in vključujemo prispevke drugih, kar vse je pomembno, da se lahko oblikuje m za dosego skupnega cilja. Sodelovanje omogoča učinkovito delo v skupinah, širjenje mreže in povečevanje vpliva. Spodbujanje učencev k skupnim nalogam razvija kompetenco sodelovanja, opredeljeno v okviru EntreComp, hkra pa vključuje čustvene sprožilce, ki učenje lahko pospešijo. Drugi Vključevanje drugih Razvijanje podjetnos stremi k ustvarjanju vrednos . Pe-dagogika ustvarjanja vrednos od učencev zahteva upo- rabo novega ali obstoječega znanja, spretnos in stališč za ustvarjanje koristnega za druge (za vsaj eno zainteresi-rano stran zunaj njihove skupine). Ustvarjena vrednost je lahko gospodarske, socialne, kulturne, okoljske, čustvene ali kakšne druge vrste. Če želite ustvari nekaj vrednega za nekoga drugega, potrebujete empa jo, torej morate bi sposobni stopi v kožo drugih, razume njegove težave, spreje njihova stališča in jih vključi v postopek ustvarjanja vrednos . V okviru EntreComp je empa ja eden od učnih rezultatov, vključena je v kompetenco Vključevanje drugih. Ko učenci izberejo predlagani problem ali pa ga izberejo zaradi lastne radovednos , mo va in stras , je pomembno, da jih usmerjate k sodelovanju z drugimi. Tako lahko problem vidijo z drugega zorne-ga kota in ga (pre)oblikujejo na nov način. Spodbudite jih k tesnemu sodelovanju s s mi, za katere Načela | 13 pričakujete, da bodo imeli koris od procesa ustvarjanja vrednos ; oni pa vam lahko pomagajo zbira ključne informacije, odkriva priložnos in zbira povratne informacije o zamislih. Upravičenci, uporabniki ali kupci lahko zagotovijo zelo uporabne vpoglede v kateri koli fazi procesa; lahko dajo povratne informacije ali pa postanejo sooblikovalci, t. j. enakovredni partnerji v skupnem procesu spreminjanja zamisli v dejanja. Mentoriranje Bodite mentorji učencem Kot spodbujevalec razvijanja podjetnos pri odraslih morate izves več kot le dejavnos , s katerimi uresničujete cilje, predpisane v učnem načrtu. Ustvari morate prilož- nos , da učenci samostojno razvijajo in uravnavajo svoje učenje. Namesto, da razmišljate o tem, katere naloge morate načrtova , da bi dosegli učne rezultate, razmišljajte o tem, kako posta mentor učencem. Skušajte zmanjša njihovo odvisnost od vas kot učitelja. Učenci naj se opirajo na svoje izkušnje, prevzamejo nove vloge in se učijo iz njih takoj, ko se soočijo z novimi situacijami. Razvijajte samoučinkovitost učencev kot mentor in ne kot predavatelj, kar posledično krepi njihovo sposobnost spoprijemanja z negotovimi, dvoumnimi in zapletenimi situa- cijami, hkra pa ob ustvarjanju vrednos krepi tudi samouravnavanje učenja. Popolnega mentorja ni. Vsak mora razvi svoj pristop, sledi interesom, strastem in željam učencev po ustvarjanju vrednos . Začnete lahko z majhnimi koraki, tako da svoje poučevanje postopoma odpi-rate, da učenci projekte vse bolj vodijo sami, omogočate jim več svobode. Pri tem vam lahko pomaga model napredovanja EntreComp, ki se nanaša na razumevanje razvoja avtonomije učencev. 14 | Priročnik za razvijanje podjetnosti EntreComp: Podjetno učenje v učilnici in zunaj nje Napredek Z različnimi metodami ocenite napredek Razvijanje podjetnos je zapleten pojav, pri katerem ima vsak učenec drugačne izkušnje, oblikovane s svojimi interesi, težnjami, čustvi in ravnijo usposobljenos . Učenje podjetnos je umeščeno v družbeni kontekst, kjer učni proces oblikuje sodelovanje z drugimi. Ocenjevanje razvijanja podjetnos ni lahko delo. Ocenjevanje, ali je učenec dosegel sto, čemur je bila namenjena podjetniška učna situacija, v celo morda ni ni možno. Pri razvijanju podjetnos ni standardiziranih testov za laž- jo uvrs tev (ovrednotenje) učenčeve uspešnos . Kadar učenje poganja radovednost učencev, se lahko osredo- točite na opazovanje, kako se pri razvijanju podjetnos soočajo z izzivi, in jim pomagajte razmisli o lastni uspešnos . Ocena, kako učenci izpolnjujejo naloge, ni edini način za presojo napredka. Refl ek vno učenje temelji na individualni ali kolek vni refl eksiji učencev ter spodbuja samouravnavanje učenja in prožno razmišljanje (angl. growth mindset) . Pri vrstniškem ocenjevanju učenci ocenjujejo drug drugega, kar prispeva k njihovi sposobnos upoštevanja dragocene kri ke drugih in dajanja konstruk vne povratne informacije. Če pri razvijanju podjetnos želite učencem pomaga napredova , morate bi odpr za nepričakova-no, za odgovore/rešitve, ki vas presene jo, in ne le za odgovore, ki ustrezajo vnaprej določenim priča-kovanjem. Opisi učnih rezultatov iz okvira EntreComp vam lahko pomagajo uskladi učno dejavnost z vprašanji (samo)ocenjevanja, ki vas in učence vodijo k ocenjevanju kot učenju (angl . assessment as learning) , in ne k ocenjevanju učenja (angl . assessment of learning). Ni pristopa, ki bi ustrezal vsem potrebam. Vseživljenjsko učenje zajema širok spekter učnih situacij in okoliščin z različnimi značilnostmi. Če začnete z okvirom EntreComp, se zavežite, da boste svoje učen-ce podpirali pri razvoju njihovih kompetenc podjetnos , a se pri tem ne omejite z nobenim posebnim načinom. V tem poglavju je predstavljenih šest metod: tri prihajajo iz podjetniške, tri iz pedagoške prakse. V li-teraturi jih najdete še veliko več. Vsaka metoda se osredotoča drugam, a z vsako je mogoče spodbuja podjetnostne kompetence. Ob upoštevanju 15 kompetenc, opisanih v okviru EntreComp, in deve h načel, predstavljenih v prejšnjem poglavju, izberite način, ki vam najbolj ustreza. Metode | 15 Metode Učinkovanje Učinkovanje (angl. eff ectua on) temelji na razumevanju ljudi kot ustvarjalcev prihodnos , kar ima za posledico predpostavko, da je prihodnost mogoče nadzorova in/ali ustvarja . Prvotno je bilo mišljeno kot niz iz izkušenj pridobljenih načinov ali metod za reševanje problemov, ki jih uporabljajo izku- šeni podjetniki za razvoj novih podvigov. Pri učinkovanju gre bolj za nadzor prihodnos kot za njeno napovedovanje. Dejanja podjetnikov se dogajajo v družbenem procesu. Podjetniki se osredotočajo na rezultate, ki jih je mogoče doseči z razpoložljivimi sredstvi. Za učinkovanje so bistvenega pomena zainteresirane strani. Stalna interakcija zainteresiranih strani je pomembna za oblikovanje ciljev, združevanje ali re-kombiniranje virov in ustvarjanje izdelkov ali storitev, kar so lahko nove zamisli, nova podjetja, nove organizacije, novi trgi oz. nove ins tucije. Hrbtenico učinkovanja tvori pet načel. 1. Ne čakajte na popolno priložnost. Mobilizirajte vire, ki jih imate na voljo in začnite s spraševanjem, kdo ste, kaj veste in koga poznate. 2. Podjetništvo je negotova zadeva. Omejite tveganje z oceno, koliko si lahko privoščite izgubi . 3. Ustvarjanje nečesa novega je polno presenečenj. Sprejmite presenečenje in se prilagodite. Poskusite ga uporabi kot potencialno prednost. 4. Uresničitev zamisli je pogosto družbeni napor. Zmanjšajte negotovost z oblikovanjem partner-stev s posamezniki in organizacijami. 5. Vsega ni mogoče nadzorova . Osredotočite se na dejavnos , ki jih lahko nadzorujete, namesto da se ukvarjate z neznano prihodnostjo. KAJ NAM METODA OMOGOČA? Ko gre za razvijanje podjetnos , je učinkovanje lahko v pomoč, saj omogoča spirale delovanja in refl eksije, kar vodi tako do izboljšanja zamisli kot učenja. Podjetniški proces ni ravna pot do jasno oprede-ljenega cilja. Je postopek določanja smeri in sprejemanja prednos dogodkov iz okolja, prilagajanje in učenje tega, kako se stvari razvijajo. Učinkovanje namiguje, da naj učenci izkoris jo vire (svoje izkušnje, kompetence, omrežja), ki jih imajo pri roki, in se od tam širijo skozi ponavljajoče se kroge. To jim omogoča učenje z eksperimen ranjem. Če upoštevamo načelo še možnih izgub, naj učenci napredujejo po majhnih korakih, ki jih lahko nad-zorujejo. Pri tem se lahko spro učijo, kaj deluje in kaj ne. Učinkovanje spodbuja samozavedanje in samoučinkovitost. Odvisno je od izvedljivos zamisli oz. pobude, kar je bistveno pri oblikovanju prihodnos in nadzoru rezultatov. Učinkovanje učencem omogoča, da razvijajo vse kompetence iz okvira EntreComp, osredotoča pa se zlas na področji Viri in K dejanjem. 16 | Priročnik za razvijanje podjetnosti EntreComp: Podjetno učenje v učilnici in zunaj nje ORODJA Učinkovanje lahko podprete s številnimi orodji, na primer s popisom virov (means inventory), predlogo za oceno še sprejemljive izgube in učinkovi mi vprašanji za odkrivanje razpoložljivih virov. Ta orodja lahko pomagajo pri oceni tveganj, ki so vključena v dejavnos ustanavljanja podje j, vodijo oblikovanje mreže zainteresiranih strani in informirajo, kako nadzorova rezultate posameznih dejanj. Sredstva Nepredvideni fi nančni vzvodi Soustvarjanje Bolje vrabec v roki limonada (partnerstvo) kot golob na strehi. krpanka Pogled na svet Krog izvajanja Sprejemljiva izguba nadzor: predvidevanje osredotoči se na zmanjšanje, izgubo Več: h ps://www.eff ectua on.org/ Oblikovalsko mišljenje Po tej metodi sprva opredelimo težavo, ki jo imajo upo- rabniki, jo skušamo poglobljeno razume in ustvari- možno rešitev, nato jo preizkusimo in razmislimo o rezulta h. Skozi postopek ustvarjanja, preizkušanja in učenja začetne zamisli izboljšujemo in spreminjamo v ustreznejše. Oblikovalsko mišljenje10 je ponavljajoča, nelinearna in na človeka usmerjena praksa. Izkorišča vpoglede, zbrane v interakciji z uporabniki, da bi pove- zalo njihove potrebe z izvedljivo rešitvijo. Namen obli- kovalskega mišljenja je reši navzkrižje med zanesljivostjo in veljavnostjo, izkoriščanjem in raziskovanjem ter med anali čnim in intui vnim razmišljanjem.11 10 Kot sopomenka za dizajnersko, snovalsko mišljenje, tudi pristop; angl. Design Thinking. 11 Mar n, R. (2009). The design of business. Boston, MA: Harvard Business School. Metode | 17 Oblikovalsko mišljenje temelji na pe h poudarjenih korakih. 1. Vživite se v težavo uporabnikov. 2. Podrobno določite težavo z združevanjem razpoložljivih razpršenih informacij. 3. Kombinirajte različne možne rešitve problema z domiselnimi vpogledi in ustvarite kar najširši možni nabor zamisli. 4. Izvedite prvo rešitev (naredite proto p) za prepoznavanje novih po in iskanje prednos in slabos . 5. Preizkusite proto p tako, da pridobite povratne informacije končnih uporabnikov. KAJ NAM METODA OMOGOČA? Oblikovalsko mišljenje ponuja učencem veliko načinov, kako razmišlja glede na to, za koga ustvarjajo vrednost. Osredotočeni smo na razumevanje tega, kdo bo uporabnik tega, kar bomo ustvarili in v kakšnem obsegu. Oblikovalsko mišljenje spodbuja samoučinkovitost; izvajalcem daje samozavest, saj lahko izzive spreminjajo v priložnos za oblikovanje in ukrepanje. Učitelju oz. spodbujevalcu učenja metoda ponuja postopek in veliko mero op mizma, s čimer lahko oblikuje boljše učne izkušnje za učence – ne glede na omejitve, s katerimi se srečuje. Oblikovalsko mišljenje dojema neuspeh kot del procesa in učitelje nagovarja, da se učijo na svojih napakah in se domislijo novih zamisli, pridobijo povratne informacije in jih izboljšajo v vsakem krogu. Oblikovalsko mišljenje omogoča učencem, da razvijajo vse podjetnostne kompetence, poseben pou-darek pa daje Zamislim in priložnos m. Metodo lahko učitelji delijo s svojimi učenci, pri čemer učitelj v vlogi oblikovalca učnega procesa uporablja enake korake kot učenci, ki obravnavajo svoj izziv ustvarjanja vrednos . ORODJA Zagovorniki oblikovalskega mišljenja ponujajo paleto orodij, ki mdr. vključujejo: - fi zične proto pe – to so fi zične predstavitve zamisli, namenjene preizkusu; - intervjuje uporabnikov, katerih namen je pridobi informacije neposredno od uporabnikov; - diagram poteka inovacij, ki vsebuje podroben pregled različnih faz inovacijskega procesa z izpostavitvijo dejavnos , zahtev in ciljev; - lestvico vprašanj – tehniko spraševanja, ki omogoča, da se pri razgovoru upoštevajo različni vidiki; - zemljevid potovanja, ki je sintezna predstavitev interakcije uporabnikov s storitvijo po korakih; - 2 x 2 matrico – orodje za podporo odločanju, kjer so možnos narisane na š ri kvadrante matrike; - Čarovnika iz Oza, raziskovalno orodje, kjer uporabniki v celo komunicirajo z računalniškim sistemom, ki ga delno ali v celo upravlja neviden človek, medtem ko uporabniki verjamejo, da je sistem samostojen. Več: h ps://www.ideo.com/post/design-thinking-for-educators 18 | Priročnik za razvijanje podjetnosti EntreComp: Podjetno učenje v učilnici in zunaj nje Metoda vitkega zagona Metoda vitkega zagona (angl. the lean startup method) je GRADI sklop praks za pomoč podjetnikom, kako poveča verjetnost za izpeljavo uspešnih podvigov. Metoda, navdihnjena z nače-li vitke proizvodnje (tj. izogibanje odpadkom in op mizacija porabe virov), temelji na spoznanju, da čeprav so naše predpostavke lahko napačne, jih je s ponovnim preizkušanjem MERI mogoče izboljša . Z večkratnim preizkušanjem ali namen- UČI skim eksperimen ranjem pridobimo vpoglede, kako, glede na vire negotovos , te zmanjša . Vpoglede zbiramo v tesnih in stalnih interakcijah s sedanjimi in potencialnimi strankami. Uporabljajo se za preverjanje ali razveljavitev ključnih predpostavk. Skozi procesni model, imenovan zanka »gradi-meri-uči«, metoda vitkega zagona zagovarja tri korake: 1. Zamisel razdelite na sestavne dele in jih preslikajte v predpostavke, ki jih je mogoče preizkusi . Zgradite najbolj preprost izdelek (proto p) (angl. Minimal viable product)12 , da omogočite zbiranje povratnih informacij o proto pu. 2. Preizkusite proto p z uporabniki in objek vno analizirajte rezultate poskusov za potrditev ali razveljavitev ključnih predpostavk. 3. Učite se iz rezultatov in izboljšajte naslednji krog poskusov. KAJ NAM METODA OMOGOČA? Metoda vitkega zagona je učenje z izkušnjami, tako da zamisli spremenimo v proto pe in jih ponavljajoče preizkušamo s predvidenimi uporabniki (bodočimi strankami). Temelji na eksperimen ranju v resničnem življenju in pridobivanju povratnih informacij ter s preizkušanjem rešitev, da ugotovimo, kaj deluje in kaj ne. Izdelava proto pov, tes ranje in preoblikovanje tvori podjetniško učno pot, skozi katero lahko učitelj vodi učence, učenci pa lahko kadar koli samouravnavajo svoje učenje in začnejo nov postopek ustvarjanja vrednos . V primerjavi z drugimi metodami pristop vitkega zagona najbolj podpira področje kompetenc K dejanjem. ORODJA Zagovorniki metode vitkega zagona predlagajo števila uveljavljena orodja. Ta orodja mdr. vključujejo: - razvojni okvir strank, ki je sestavljen iz š rih korakov v zvezi s kupcem (odkrivanje, potrjevanje in ustvarjanje strank ter ustanovitev podjetja); - hitro izdelavo proto pov – zbirko tehnik, ki se uporablja za hitro izdelavo po zamisli zasnova-nega fi zičnega ali navideznega modela; - živahno razvijanje programske opreme (agile so ware development) – zbirko načel, kot so kratke povratne zanke in prilagajanje krogov, ponavljajočih, postopnih in evolucijskih procesov z osredotočenjem na kakovost. 12 Najbolj preprost izdelek oz. proto p je različica izdelka z najmanjšim naborom funkcij, ki je zasnovan, da podjetnikom pomaga pri vpogledu v to, da potrdijo ali ovržejo svoje predpostavke. Metode | 19 Druga orodja, kot so ciljni poskusi, razgovori s strankami, fi zični proto pi, »vratarji« (angl. concierge)13, »A/B« preskusi14 in preskusi »ponarejenih vrat«15, so namenjena hitremu zbiranju povratnih informacij in ugotavljanju napredka pri postopkih. Več: h p://www.learningstartup.org/ Projektno učenje Projektno učenje je uveljavljen pedagoški pristop, ki skuša spodbudi radovedne učence k ak vnemu vključevanju v projekte v resničnem svetu. Inš tut Buck (Buck Ins tute for Educa on) ponuja model za projektno učenje na podlagi naslednjih elementov: 1. Oblikujte vprašanje, težavo ali izziv, na katerega želite odgovori . Učni proces oblikujte kot projekt za reševanje zahtevnih problemov. 2. Nadaljujte s spraševanjem. Učence vključite v trajno (neprestano) preiskovanje, ki temelji na postavljanju vprašanj, zbiranju informacij, kombiniranju pristopov, ki problem naslavljajo skozi celoten projekt. 3. Prizadevajte si za verodostojnost. Učenje naj se dogaja v resničnem kontekstu, kjer projekt ustvarja resnično vrednost za druge in temelji na tem, kar je učencem mar. 4. Spodbujajte samostojnost učencev. Če želite udeležence vključi v projekt, je pomembno, da jim projekt nekaj pomeni, da ga lahko oblikujejo in sami sprejemajo odločitve o tem, kako pri-stopajo k njemu, kako organizirajo svoje delo in svoj m. 5. Spodbujajte razmišljanje. Projektno učenje poudarja samostojno učenje, ki temelji na refl eksiji učencev (podprto s strani učiteljev/mentorjev/moderatorjev) o procesu: o ovirah, o informaci-jah, ki jih primanjkuje za nadaljevanje, in o oblikovanju strategije za njihovo premagovanje. 6. Dajajte, spodbujajte in zbirajte povratne informacije. Učenci naj dajejo, prejemajo in uporabljajo povratne informacije za izboljšanje svojih zamisli in postopkov, da lahko preidejo k dejanjem. 7. Delite rezultate z javnostjo. Del avten čnos projektnega učenja temelji na tem, da morajo učenci predstavi svoje delo javnos . 13 Concierge minimum viable product je metoda, kjer izdelek, ki zados našim minimalnih zahtevam, nadomes mo z osebo (glej npr.: What‘s a Concierge MVP? How Do You Build One? h ps://www.shor orm.com/blog/concierge-mvp/). 14 Vzporedno tes ranje dveh rešitev oz. proizvodov, da ugotovimo, kateri je ustreznejši oz. boljši. 15 Preverjanje ponarejenih vrat je namenjeno hitri potrditvi zamisli (lahko gre za izdelek, storitev ali funkcijo): uporabnikom pokažemo možnost, ki dejansko ne obstaja. Ko uporabnik izvede dejanje (kliki, registri itd.), sistem uporabniku sporoči, da ta funkcija ali izdelek/storitev še ni na voljo. 20 | Priročnik za razvijanje podjetnosti EntreComp: Podjetno učenje v učilnici in zunaj nje KAJ NAM METODA OMOGOČA? Učenci se ne učijo ustvarjalnos , odkrivanja priložnos ali dela z drugimi iz knjig oz. učbenikov. Te kompetence pridobijo tako, da zamisli, ki rešujejo probleme, spremenijo v oprijemljive rešitve. Projektno učenje lahko kombiniramo z deve mi načeli iz okvira EntreComp, ki hkra ponuja primeren pristop za promocijo in razvijanje vseh podjetnostnih kompetenc. ORODJA Projektno učenje lahko izvedemo z različnimi orodji, od katerih številna izhajajo iz vedno večjega »teh-nološkega izobraževalnega prostora«. Video predstavitve, vključevanje uporabnih modelov za vodenje operacij, določanje konkretnih ciljev, hkra pa omogočanje njihovih sprememb, uporaba elektron-skih zbirk podatkov, uporaba fi zičnih in spletnih pripomočkov za vadenje, skupinske učne (procesne) metode, samoocenjevanje in vrstniško ocenjevanje, spletni miselni zemljevid in zemljevid konceptov je nekaj najpogostejših orodij, ki se uporabljajo pri projektnem učenju. Več: h ps://my.pblworks.org/ Igrivo eksperimentiranje Igrivo eksperimen ranje je spodbujanje domišlji- je, igranje z možnostmi, vzpostavljanje povezav in sledenje intuiciji. Gre za opolnomočenje učencev v varnem okolju. Igrivo eksperimen ranje izkorišča predhodno znanje in s tem spodbuja združevanje zamisli na nenavadne načine, da bi raziskali, kaj bi se lah- ko zgodilo, če bi stvari šle po neki po . Jasno je, da učenje ni končni cilj takega izobraževanja ali usposabljanja, čeprav se tudi to dogaja spotoma, ampak je končni cilj prak čna (podjetnostna) iz- kušnja. Pri igri so sredstva bolj dragocena kot cilji, torej naj si učenci upajo preizkusi različne nekonvencio-nalne načine za dosego ciljev. Proces je pomembnejši od rezultatov. Igrivo eksperimen ranje gradi in spodbuja ak vno udeležbo učencev. Varni igrivi prostori podpirajo učenje, tudi če se zgodijo ne-uspehi, podpirajo obvladovanje tveganj, ustvarjalnost, sodelovanje in inova vnost. Ko učencem omogočite izbiro, kako naj napredujejo pri raziskovanju problemov in eksperimen ranju z alterna vnimi pristopi v varnem učnem okolju, povečujete njihovo mo vacijo in užitek pri učenju. Raziskovalci so opredelili 5 ključnih značilnos , ki bi morale bi prisotne pri tej metodi: 1. Izkušnja naj bo igriva. 2. Učencu naj bo namen jasen in smiseln. 3. Udeležence spodbujajte k sodelovanju (na primer pri ustvarjanju več zamisli, eksperimen ranju z alterna vnimi scenariji, gradnji in preskušanju proto pov). 4. Ponovno ustvarjajte zamisli, izdelujte proto pe in vredno te zamisli. 5. Ustvarite priložnos za sodelovanje z drugimi. Metode | 21 KAJ NAM METODA OMOGOČA? Čeprav je igrivo učenje pogosto povezano z vključevanjem otrok v dejavnos , ki so hkra zabavne in poučne, igrivo eksperimen ranje ustreza tudi učenju odraslih. Bi moramo sposobni reši izzive, za katere ni še ne vemo. S spraševanjem o vsakem delu procesa in z upoštevanjem, zakaj se stvari dogajajo, se lahko zavedamo, da včasih obstajajo dobri razlogi, zakaj se stvari dogajajo, včasih pa jih enostavno ne moremo razume . Razigrano eksperimen ranje v celo vključuje kompetence s podro- čja Zamisli in priložnos iz okvira EntreComp. Njegov namen je krepi ustvarjalnost in sposobnost obravnavanja problemov na nove načine. Tako lahko opazimo priložnos , ki so sicer nevidne, medtem pa se razvija tudi zmožnost vrednotenja zamisli in zmožnost, da jih kar najbolje izkoris mo. Podpira tudi iznajdljivost. Ker učencem omogoča, da se učijo iz izkušenj, krepi njihovo avtonomijo. Omogoča jim, da tudi neuspeh dojemajo kot del procesa eksperimen ranja, da se učijo iz izkušenj in imajo možnost odkriva , kaj ne deluje. Pomembno je, da učenci s poskusi in napakami razvijejo vztrajnost in odpornost. ORODJA Inova vna uporaba tradicionalnih iger in igrač lahko pomaga spodbudi ustvarjalnost in povezovanje različnih področij znanja. Metoda »razmišljanja z rokami« – ročna izdelava predmetov na podlagi zamisli v tridimenzionalni obliki je zelo močno orodje za spodbujanje lateralnega mišljenja in refl eksije. Učenci so pri reševanju problemov bolj krea vni, če nekaj naredijo z rokami. Orodja za vizualno razmišljanje, kot je »preslikava misli«, olajša združevanje zamisli in te povezave zapiše v učenčev spomin. Tehnike, kot sta npr. igra vlog in pripovedovanje zgodb, učencem omogočajo doživljanje različnih situacij brez strahu pred posmehom in neuspehom ter jim omogočajo, da se vživijo v drugačno resnič- nost. Poleg tega je igrifi kacija lahko močno orodje za integracijo pripovedi, izkušenj, čustev, napredka in mo vacije v procesu treninga oz. učenja, da bi skozi čas dosegli trajnost naučenega. Nekatere oblike igrivega učenja so morda bolj primerne v nadzorovanih okoliščinah; socialne, kulturne ali spolne pristranskos lahko vplivajo na učenčeve učne izkušnje, zato jih je pomembno prilagodi specifi čni situaciji (prostor, čas, ciljna skupina). Več: h p://conference.playthinklearn.net/blog/ Učeča se skupnost Učeča se skupnost predpostavlja, da je učenje proces sogradnje, ki temelji na interakciji z drugimi. Učenje je torej produkt družbenega procesa, v katerem posamezniki napredujejo v svojem tempu. Raziskave so pokazale, da se v razredih, ki delujejo kot skupnos , učenci poču jo kot del celote, ču jo, da imajo nadzor nad skupnim rezultatom; so odpr za raznolikost, drug drugemu pomagajo pri učenju in razumejo, da se učenje dogaja kolek vno. Če želite razred oz. oddelek spremeni v učečo se skupnost, upoštevajte naslednje: 1. Oblikovanje skupnos . Ustvarite skupnost tako, da se vsi člani spoznajo tako, da delijo svoje zgodbe, prepoznajo raznolikost in cenijo prispevek vsakega. 2. Priprava dnevnega reda. Osredotočite se na vprašanje, ki ga želite obravnava in načrtujte po-učevanje. 3. Dejavnos za kolek vno učenje. Vodite dejavnos , ki spodbujajo učenje v skupnos , kot je vzajemno učenje, razvoj dialoga in opredelite skupne cilje za ocenjevanje. 22 | Priročnik za razvijanje podjetnosti EntreComp: Podjetno učenje v učilnici in zunaj nje 4. Upravljanje skupnos . Zagotovite deljeno odgovornost, nadzor ter poskrbite/zagotovite, da se vsi strinjajo o tem, kakšno skupnost si želijo. 5. Počutje v skupnos . Spodbujajte prosocialno vedenje, negujte zaupanje, učencem omogočite, da si pomagajo pri učenju, zagotovite občutek pripadnos . KAJ NAM METODA OMOGOČA? Pristop so razvili za vključitev kolek vnega učenja v formalno izobraževanje, lahko pa ga uporabimo tudi za učenje odraslih. Zlas je koristno, kadar vodite kratko podjetniško delavnico (glej orodje 8 , str. 32), kjer se pridružijo različni učenci in jih prosite, naj sodelujejo pri projektu ustvarjanja vrednos . Z uporabo načel učeče se skupnos se sodelovalno učenje in pomen ekipe pri podjetništvu prenaša-ta na učence. V učnih skupnos h sta pomembna tako socialni s k kot ustvarjanje znanja. Učeče se skupnos lahko pomagajo učencem razvija raznolike podjetnostne kompetence, zlas kompetence sodelovanje, izkustveno učenje, samozavedanje in samoučinkovitost. ORODJA Izmenjava rezultatov kolek vnega (skupinskega) učenja je močno sredstvo za sodelovanje učencev: lahko gre za predstavitve pred zunanjo publiko, bloge in podcaste, ki ponujajo priložnos za dokumen-ranje dela ob hkratnem izboljšanju digitalnih kompetenc. Učencem omogočite, da sami usmerjajo svoj učni proces (lastništvo nad učenjem). Kjer je skupina razdeljena v majhne ekipe (ne več kot 5 ali 6 članov), lahko vključujete naloge sestavljanke (angl. jigsaw), pri čemer ima vsak posameznik svoj »profi l«, a znanje vsi gradijo skupno. OPIS Kaj se dogaja? AKCIJSKI NAČRT Če bi imel novo OBČUTKI priložnost, Kaj si mislil in obču l? kaj bi naredil? Gibbsov reflektivni krog EVALVACIJA ZAKLJUČEK Kaj je bilo v izkušnji Kaj bi še lahko naredil? dobro in kaj slabo? ANALIZA Kaj še lahko narediš v teh razmerah? Metode | 23 Za preusmeritev pedagoškega procesa učeče se skupnos v prakso je koristno tudi vrstniško ocenjevanje in vzajemne povratne informacije. Za usmerjanje individualne in skupinske refl eksije lahko uporabimo tudi Gibbsov16 refl ek vni krog. Več: www.chriswatkins.net/download/111; www.jigsaw.org; www.ed.ac.uk/refl ec on/refl ectors-toolkit/refl ec ngon- experience/gibbs-refl ec ve-cycle 16 Gibbs, G. (1988). Learning by Doing: A guide toteaching and learning methods. Further Educa on Unit. Oxford Polytechnic: Oxford. Dostopno na: www.ed.ac.uk/refl ec on/refl ectors-toolkit/refl ec ngon- experience/gibbs-refl ec ve-cycle. 24 | Priročnik za razvijanje podjetnosti EntreComp: Podjetno učenje v učilnici in zunaj nje Orodja in tehnike V tem poglavju je predstavljena vrsta orodij, ki jih lahko uporabimo za spodbujanje podjetnostnih kompetenc po kateri koli metodi oz. načinu. Seznam ni ne dokončen, ne celovit. Je nabor, ki vam omogoča poveza teorijo s prakso. Nobeno od teh orodij ni bilo narejeno izrecno z namenom, da bi z njimi prešli k dejanjem (v akcijo). Nekatera od njih se uporabljajo že desetletja in so dobro dokumen rana. Za več informacij so posebej označene prosto dostopne povezave. Izberite orodje, ki najbolj podpira cilje, ki jih pri učencih želite doseči. Orodja lahko prilagodite ali pa naredite nova, če je to glede na vaše cilje oz. vsebino dela potrebno. Orodja za spodbujevalce/mentorje 1 Načrtujte učno situacijo Poudarjene Vodilno načelo kompetence – Obseg vašega podjetniškega načrtovanja • Vizija Kaj želite pridobi z učno situacijo, kjer boste Kakšna so vaša pričakovanja glede na učne razvijali podjetnost? dosežke učencev? ODGOVORITE NA NASLEDNJA VPRAŠANJA Zakaj želite, da bi vaša skupina učencev postala Kako boste vedeli, da ste dosegli cilj? bolj podjetna? Orodja in tehnike | 25 2 Izobraževalni načrt Poudarjene Vodilno načelo kompetence Vsa Načrtujte podjetnostno učno situacijo • Vizija • Načrtovanje in upravljanje 1. 7. Določimo cilje 2. 6. Evalviramo Določimo 3. uporabnike Preučimo Preučimo vplive vsebino, zgradbo, orodja in metodologijo Preučimo zunanje dejavnike Dogovorimo se o načinu komuniciranja 5. 4. Prilagojeno po: h ps://www.entrecompitalia.it/training-design-canvas/ Izobraževalni načrt (platno ali canvas) je bil ustvarjen za pomoč učiteljem (tudi prak čnega pouka poklicnega izobraževanja) in tudi spodbujevalcem, trenerjem in mentorjem za pomoč pri vključevanju kompetence podjetnos v načrtovanje poučevanja. Je orodje za strateško razmišljanje in pomaga zaje , kar je treba upošteva pri načrtovanju bogate podjetniške učne izkušnje. Vsebuje podobno refl eksijo, kot je v vprašalniku pri orodju 1 za učitelje: NAČRTUJTE UČNO SITUACIJO. Odgovori na vprašanja na strani 26. Vsi odgovori sicer ne bodo pomembni za vse okoliščine, jih pa lahko uporabite pri posebnos h načrtovanja svoje podjetniške učne situacije. 26 . ed, čnih te ? alo oces e dili te, | te pr ek os emlja vnos ali pr spr ablja aterimi azvit čencih (npr odja te potr anje)? or te in merit edvidenih u čenje? čili zunanje Če jih bos vno čni deja trukturir te ocenili aven r čine/ daj bos te s tenc pri u edno enja upor alce? enja? anje pr ov? ate? te vklju črt vrednotenja žk edek ali u erjanje in s k četno r ednot ko (časovno) bo pot ev odji? ednot 7. Ocenjevanje + na Kako bos za kompe samoocenjev Kako vr doseg dose Kako forma napr Katere na vr med in po u Ka pr or Kako in k rezult Ali bos ocenjev kako bos vr a , o čilnici in zunaj nje anje, činki z d.)? a vnos te ečali t? ev abili? ali glede až ani u vnos trategije, obr , očje it odja z čenje v u čenja ov te pov tegrir aši deja te upor zna ečali njihov t? e, s čak žni vplivi na ako jih bos ulturno o podr te izmerili? te in o osebno in poklicno olje (iz ako bos epo , k sk te pov vnos azalnik činki u vce pri v o pr zna čne pobude? alno ok azli epo emljanje bos Podjetno u 6. U Kakšni so pri sodela za njihov življenje? K merili? K njihov Kakšni so mo lok socialno gospodar Kako jih bos Kako bos pr Katere k časovni okvir in or spr Kako jih bos na r sa, akšna ak , ki jih voji aš primer? ako? K ašim e ov odja e partnerje a? akšna pr topnih te v s avit či v v čili? K to dos ablja tratešk a vlog taja k ezana z v alnih vir tajajo or o pripr os ev te vklju e obs až o upor e obs oče vklju 5. Zunanje povezave obr Katere s bos bo njihov Ali ž ki je pov usposabljanjem? Ali lahk izbor pr iz lahk pobudi? Ali ž za usposabljanje, ki jih je mog te aše aciji te aših atero o ev v odja bos omunik tran, k amsk abili? nik za razvijanje podjetnosti EntreComp:č omocijo v acijski slog in ogr obno opiše aposlit tno s am v k te upor čine in or a pr di najboljši? a z Priro omunik o podr te sple abili z žencev? top se v upino z ormo ali pr emo bos 4. Strategije komuniciranja Katere na upor pobude? Kateri k pris s sk Ali lahk strategijo z udele Če ima pla opr čne zni vo? e o te te ov . čenje, alno tjo in arjali? tnišk , edelit a bos akšna bo (Npr d.)? t, posame o? todologije ? ano u vnos čna situacija? e (moduli, u vedli na dalja odja bos adiv či ? K abi čenci ukv edme te iz trokovnjak ežje med anje, sodelov , orodja in atere vsebine se bo aša u obno opr ombinir tudijem? čno deja čno podje čne enot čni cilji it alna or a? ev o, k až avnot ak ak z. na k očila v odja in gr o podr o u e, u d.) čne vsebine avate vklju a vlog avate upor obr , pr tojnim š aj o o ur ima pr abili? abili? o zunanjih s edot torstv atero pr ušnjo se bodo u 3. U strukture metodologija Na k osr Ali lahk struktur podenot Kolik modul? Katere dele bos Katera digit upor Kateri deli bodo v živ Katera or upor Kolik namer njihov Katere modele in/ me namer men samoiz učenje it Kakšno je r teorijo samos S k izk , a žencev aših žencev tančni. oljili vsem če bo le-t ebe v azba/poklici obr žencev? Pri opisu adov aših udele a? tevilo udele čna situacija uspešna? ar najbolj na te z upine), žencev? šno je najmanjše ali ečje š e k ebam v aznolik 2. Ciljna publika Kakšne so potr udele Kolik najv da bo u Kakšna je iz vaših udele bodit Kako bos potr (ciljne sk zelo r oncu e a ali aš azvijali z tjo? ženci na k znik ari v eščine ali oncept tv čenci r vnos ablja čne izkušnje? o us e u a posame trokovno in osebno t z čni cilji ča bodo u čno deja odja bodo udele tnišk v lahk ednos ojekt? 1. U Kakšno znanje, v stališ vašo u Kakšno znanje, k in or sposobni upor podje Kakšno s vr kolek pr Orodja in tehnike | 27 3 Načrt podjetnostne učne situacije Poudarjene Vodilno načelo kompetence Vsa Načrtujte podjetnostno učno situacijo • Načrtovanje in upravljanje Opredelite učne dosežke, Opredelite obliko (metodo), Navedite literaturo. ki naj bi jih dosegli učenci. ki podpira učne cilje. IZPOLNITE TOLIKOKRAT, KOT BO TREBA. Izberite potrebni učni prostor. Kako boste ocenili Katere prečne kompetence (ovredno li) učne dosežke boste razvijali? učencev? 28 | Priročnik za razvijanje podjetnosti EntreComp: Podjetno učenje v učilnici in zunaj nje 4 Ustvarite varno in spodbudno učno okolje Poudarjene Vodilno načelo kompetence • Sodelovanje Ustvarite varno in spodbudno učno okolje • Vključevanje človeških virov • Načrtovanje in upravljanje Za razvoj podjetnostnih učnih dejavnos je NAMEN pomembno, da ustvarimo varen učni pro- stor, čaroben krog, kjer se učenci poču jo samozavestno in varno. Ena izmed tehnik za ustvarjanje varnega okolja je tehnika »I Do Art« (namen, želeni dosežki (izidi), seznam opravil, vloga in pravila, čas). 1. Uporabite poster ali tablo in nanj na- PRIČAKOVANI DOSEŽKI pišite naslove. 2. Udeležencem dajte 5 minut, da razmi- slijo o dejavnos h, ki jih bodo izvedli, in zberite zapise. 3. Kombinirajte komentarje udeležen- cev z lastnim posterjem »I Do Art« kot povezovalec. SEZNAM OPRAVIL 4. Vzemite si še 10 minut časa, da se do- govorite o rezulta h. 5. Ko je odločitev sprejeta, plakat posta- ne sporazumna zaveza za vse člane ekipe, in se je držijo. Če se udeleženci ne poznajo, je dobro, da začnete z ledolomilcem ali dejavnostjo za VLOGE IN PRAVILA oblikovanje skupine (angl. team building), da učenci pridobijo samozavest in se poču - jo varne, da nadaljujete z diskusijo. ČAS Prirejeno po: h ps://www.kaospilot.dk/ Orodja in tehnike | 29 5 Izzivi na trgu Poudarjene Vodilno načelo kompetence • Novost Izberite izziv • Odkrivanje priložnos • Vizija Izzive, ki jih je treba reši med podjetniško učno dejavnostjo oz. delavnico, lahko predstavimo na različne načine. Povabite lahko neprofi tno organizacijo, ki predstavi posebne izzive, s katerimi se srečuje pri svojih projek h, zasebno podjetje, tudi javni zavod. Predstavite lahko en sam izziv ali več (trije so že kar precej), da se ekipe lahko odločijo, na katerem želijo dela . Če imate dovolj časa, lahko povabite nekaj svojih učencev, da predstavijo svoje izzive in prosite ostale udeležence, da se jim pridružijo. Možno je tudi, da delate na izzivu vaše organizacije. 30 | Priročnik za razvijanje podjetnosti EntreComp: Podjetno učenje v učilnici in zunaj nje 6 Načrt dela in časovnica Poudarjene Vodilno načelo kompetence • Mentoriranje Načrtujte učni projekt • Vizija • Načrtovanje in upravljanje Za pomoč pri pripravi časovnice za učno dejavnost/projekt, morate upošteva različne naloge, ki jih je treba opravi , in rok za izvedbo dejavnos . Ko končate načrtovanje vrstnega reda dejavnos , boste morda želeli dela vzvratno. Uporabite delovni list, da boste vse to zapisali na enem mestu – splošne kategorije, posebne dejavnos in datume zaključkov za izdelavo delovnega načrta. Če že veste, kdo bo opravil naloge, lahko pripišete tudi imena, tako da vsi vedo, kdo se je strinjal, da bo kaj storil in do kdaj. Lahko opredelite tudi t. i. »strukturo razčlenitve dela« na način, da določite čas in osebe, potrebne za pripravo dejavnos . Razčlenitev dela je hierarhična razgradnja celotnega obsega dela, ki ga mora opravi ekipa za doseganje ciljev projekta, in je lahko zasnovana kot diagram poteka dela. ANGAŽIRANJE IN VODENJE EKIP Datum: Naloga: Oseba: KRAJ DELA IN LOGISTIKA Datum: Naloga: Oseba: UDELEŽENCI (ANGAŽIRANJE IN SPREMLJANJE) Datum: Naloga: Oseba: VSEBINA Datum: Naloga: Oseba: MEDIJI (SREDSTVA) Datum: Naloga: Oseba: Orodja in tehnike | 31 7 Pajkov diagram za spodbujanje Poudarjene Vodilno načelo podjetniškega učenja kompetence Vsa • Vizija Načrtujte in ocenite učne metode • Načrtovanje in upravljanje Na podlagi anali čnega okvira, ki združuje teorijo in prakso, predstavljeni pajkov diagram obsega osem dimenzij razvijanja podjetnos , ki so še posebej pomembne. Š ri od osmih razsežnos izhajajo iz teorije izobraževanja: spodbujanje, tudi če se zgodi neuspeh, msko delo ter povratne informacije in ocene na podlagi dejavnos ter predmetno-materialne povezave. Preostale š ri ključne dimenzije pripadajo jedru teorije podjetništva: zunanja interakcija, ustvarjanje vrednos za druge, lastništvo učencev in ponavljajoči se postopek. Pajkov diagram lahko uporabimo kot kontrolni seznam za oblikovanje nove ali oceno obstoječe podjetnostne učne dejavnos (ali oboje). Uporabite ga lahko za oceno svoje prakse. Svojo učno metodo ocenite od ena do sedem za vsako dimenzijo, odvisno od tega, kako ključna je dimenzija v metodi in kako dobro deluje na učence. Pajkov diagram Učenec ima nadzor nad učenjem Timsko delo Dovoljene napake Vrednost za Komunikacija izven druge izven razreda/šole ma/učitelja Predmetno znanje in veščine Povratna informacija na podlagi dejavnos ali refl eksije Ponavljanje 32 | Priročnik za razvijanje podjetnosti EntreComp: Podjetno učenje v učilnici in zunaj nje 8 Ustanovite podjetniško učno delavnico Poudarjene Vodilno načelo kompetence • Mentoriranje Organizirajte podjetniško učno delavnico • Prevzemanje pobude • Načrtovanje in upravljanje Delavnica za razvijanje kompetenc podjetnos je sama po sebi podjetniški projekt. V delavnici uporab-ljena orodja in korake lahko učenci uporabljajo tudi v lastnem podjetniškem projektu: opazi priložno-s , razvi zamisli, odloča , raziskova , načrtova in izdelova , tes ra in vredno . 1. Ustvarite spodbudni učni prostor: • predstavite podjetniško učno delavnico, cilje delavnice (uporabite »cvet« EntreComp, razdeljen zaslon, navdihujoče citate, razložite uporabo prostora), trenerje in strokovnjake, urnik; • s pomočjo ledolomilcev oblikujte skupine; • s skupnimi igrami ustvarite ekipe; • dogovorite se o ciljih in pravilih. 2. Pripravite ekipe na msko delo: • predstavite izzive/teme/težave, na katerih želite dela ; • razmislite o tem, kje je ekipa glede na ravni kompetenc iz okvira EntreComp; • povečajte ustvarjalnost z igrami, ročnimi spretnostmi in risbami; • spodbujajte kri čno mišljenje s kratkimi pogovori v zvezi s temami; • skupinsko se odločite za izziv, ki ga želite razvi , če je izzivov več kot en; dejavnos za odločanje. 3. Razmislite, načrtujte, preizkušajte, izboljšujte stvari s ponavljanjem (npr. z uporabo strategij oblikovalskega mišljenja): • razmislite, uporabite viharjenje možganov, miselni vzorec izziva, vzorec empa je (glej orodje za učence 15 , str. 51), seznam zainteresiranih strani; • oblikujte z empa jo do uporabnika in deležnikov, postavite temo, uporabite metodo vitkega zagona (lean canvas); • izdelajte proto pe in preizkušajte tako, da intervjuvate uporabnike, izdelajte ciljne spletne strani, aplikacije, ročne izdelke, izvedite množično kampanjo; • izboljšajte storitev/izdelek/rešitev in se v krogu vrnite k prvemu vprašanju. 4. Ocenite: • projekt: simulirajte podvig in učenci naj kratko predstavijo zamisli (pitch); • učni proces: razvijte lastne rubrike; • kompetence iz okvira EntreComp: uporabite orodje EPIC na pla ormi za samooceno17. 17 HeInnovate: Encouraging entrepreneurship through higher educa on – OECD: h ps://www.oecd.org/industry/smes/heinnovate.htm Orodja in tehnike | 33 9 Motivacijski gonilniki SAMN Poudarjene Vodilno načelo kompetence • Sprožilci Vključite učence, da izkoristijo notranjo motivacijo • Mo viranost in vztrajnost • Vključevanje človeških virov • Sodelovanje SAMN18 pomeni sorodnost, avtonomija, mojstrstvo in namen, kar so vidiki notranje mo vacije. Notranja mo vacija je človekov notranji zagon. Prihaja od znotraj in je neodvisen od zunanjega sistema nagrad. Pri razvijanju podjetnos je treba ime v mislih š ri ključne mo vacijske gonilnike, ki so kori-stni za vključevanje učencev: • S - Sorodnost je želja po povezovanju z drugimi. Če učenci uživajo v socialni interakciji, jih vklju- čite v ustvarjanje priložnos za sorodnost tudi v dejavnos , ki jih predlagate. • A - Na avtonomijo lahko gledamo kot na svobodo odločanja. Če damo uporabnikom nekaj samostojnos , bodo ču li, da imajo vsaj nekaj nadzora nad tem, kar počnejo, in učni proces bo uspešnejši. • M - Mojstrstvo je proces, ko se naučiš neko stvar/veščino mojstrsko obvlada . Učencem je pomembno, da ču jo, da se njihove sposobnos povečujejo sorazmerno z izzivom dejavnos . • N - Namen lahko razumemo kot potrebo po tem, da imajo naša dejanja smisel. Ustvarjanje vred nos zase in za druge je prepričljiv mo v. Odprite prostor svojim učencem, da se osredotočijo na neko vrednost, ki se jim zdi smiselna. Zastavite si naslednja vprašanja, da se prepričate, da učne ak vnos vključujejo mo vacijske gonilnike, ki spodbujajo vključenost učencev. 18 Angl.: RAMP (Relatedness, Autonomy, Mastery, Purpose). 34 | Priročnik za razvijanje podjetnosti EntreComp: Podjetno učenje v učilnici in zunaj nje 1. Sorodnost Ali vaša dejavnost spodbuja občutek pripadnos in povezanos med učenci oz. med učenci in zunanjimi zainteresiranimi stranmi? Kako načrtujete dejavnost, ki omogoča učencem, da se povežejo med seboj, s trenerjem in/ali ljudmi, za katere želijo ustvari vrednost? Ali je učna dejavnost organizirana v skupinah? Katere možnos (prostor, čas, način) imajo za sodelovanje? Ali obstajajo različne vloge? 2. Avtonomija (samostojnost) Ali se učenci poču jo samostojne? Katere odločitve lahko sprejemajo? Imajo možnost, da se sami predstavijo drugim? Ali lahko sami izberejo lasten izziv? 3. Mojstrstvo Ali imajo na razpolago prostor in čas za (prak čno) delo? Kako jim boste ponudili varno okolje, da lahko eksperimen rajo kljub možnos neuspeha? Kako boste ocenili napredek in prepoznali mojstrstvo? 4. Namen Si lahko učenci med seboj pomagajo in izmenjujejo izkušnje? Ali promovirate vrstniško učenje? Ali bodo izzivi, ki jih predlagate, povezani s potrebami posebnih kolek vov in skupnos ? Ali se lahko vaši učenci ukvarjajo z globalnimi problemi, ki lahko izboljšajo skupnost ali okolje? Orodja in tehnike | 35 10 Uskladite se z načeli EntreComp Poudarjene Vodilno načelo kompetence Vsa Razvijajte podjetnost na izviren način • Samozavedanje in samoučinkovitost Razmislite, kakšen učitelj želite bi z vidi- ka razvijanja podjetnos . Odgovorite na spodnja vprašanja, ki se nanašajo na de- vet načel, predlaganih v tem priročniku, in določite, kako boste postali spodbujevalec podjetnos . Načrtovanje podjetnostne Osredotočanje na Vključevanje sprožilcev za učne izkušnje ustvarjanje nove vrednosti čustveno učenje Kako se bodo učenci naučili Kako boste zagotovili, da bodo Kako za razvijanje podjetnos posta podjetni? Pri kateri zamisli, ki jih bodo razvili učenci, lahko v učno dejavnost vdelate izkušnji bodo sodelovali? nove? čustvene sprožilce? Katero priložnost bodo lahko Kako boste ponudili oporo Kako lahko podprete učence, da izbrali, kateri problem ali izziv jim učencem, da bodo lahko se zavejo, kako čustva vplivajo na boste zastavili, da ga bodo rešili? dvomili v resničnost, se soočali njihovo učenje? Kako so z vašim poučevanjem s problemi in izzivi na nove in Kako lahko učencem pokažete povezane prak čne podjetniške izvirne načine? sposobnos (npr. prilagodljivost, izkušnje učencev? Kako boste spodbudili učence k odpornost, fl eksibilnost ...), ki jih raziskovanju neke problema ke razvijajo skozi učni proces? in ustvarjanju različnih zamisli za reševanje problema, ki so ga zaznali? 36 | Priročnik za razvijanje podjetnosti EntreComp: Podjetno učenje v učilnici in zunaj nje Uporaba refl eksije za vidno Povezanost s širšim učenje okoljem Promocija sodelovanja Kako boste podprli učence, da Kako lahko v učni proces Kako boste zagotovili raznolikost bodo lahko refl ek rali lastno vključite deležnike iz lokalnega skupin? učenje podjetnos , in ne samo okolja? Kako boste usmerjali delo v osredotočanja na zamisel, ki jo Kako lahko v razvijanje skupini, da bo zagotovljeno želijo spremeni v akcijo? podjetnos vključite zunanje učinkovito sodelovanje? Kako boste učencem omogočili, dejavnike? Ali učence spodbujate k da preizkusijo svoje predpostavke Kako lahko spodbudite učence, spoznanju, česa ne bi mogli dovolj zgodaj in s ponavljanem? da komunicirajo z lokalnim doseči sami? Kako lahko učencem pomagate, okoljem? da razmislijo, kako lahko svoje izkušnje uporabijo v novi situaciji in kako jih lahko delijo s sošolci? Ocenjevanje napredka z Vključevanje drugih Biti učencem mentor različnimi metodami Kdo opredeljuje »druge« in Kako/Ali se lahko odrečete svoji Kako lahko kombinirate različne njihove potrebe, ki jih bodo vlogi dirigenta in postanete bolj metode ocenjevanja, s katerimi učenci obravnavali v okviru mentor učencem pri razvijanju lahko učenci razmišljajo o svoji podviga za ustvarjanje vrednos ? podjetnos ? uspešnos in razvoju spretnos ? Kako boste podpirali učence Kako lahko povratno informirate Kako lahko kombinirate različna pri izvajanju raziskav, da bodo svoje učence, da se še naprej orodja in vprašalnike za vključili še t. i. »druge«? učijo, medtem ko napredujejo v samoocenjevanje? Kako boste pozvali učence, da ustvarjanju vrednos ? Kako lahko uporabljate model svoje zamisli preizkusijo še tako, Kako lahko učencem pomagate napredovanja EntreComp za da vključijo »druge«? napredova kljub zastojem in objavo dokazov o vedenju Boste spodbujali učence k začasnim neuspehom? učencev, ki kaže njihovo večje temu, da bodo njihovi »drugi« Na kakšne načine lahko strokovno znanje in je posledica sooblikovalci rešitev, ki jih bodo sporočate, da je neuspeh del prak čnih podjetniških izkušenj? razvili? Orodja in tehnike | 37 Orodja za učence 1 Sodelovalno risanje obraza Poudarjene Referenčne metode kompetence • Igrivo Ledolomilec; spoznaj sošolce • Ustvarjalnost eksperimen ranje • Vključevanje • Učeča se skupnost človeških virov Za preoblikovanje skupine ljudi v učinkovito ekipo, ki bo tvorno iskala rešitev danega izziva, lahko uporabite nekaj ledolomilcev. Sodelovalno risanje obrazov je zabavna interak vna dejavnost, ki pomaga pri zapomnitvi imen sodelujočih, če se udeleženci ne poznajo ali poznajo sodelavce na drug način. 1. Vsakemu udeležencu dajte list papirja in pisalo. 2. Udeležencem naročite, naj na dno lista napišejo svoje ime. 3. Prosite vse, da naključno hodijo po sobi, dokler ne izgovori-te besede stop. 4. Vsak udeleženec naj se seznani z nekom v bližini. 5. Naročite paru, naj si izmenjata lista. 6. Vsak naj drugemu nariše oči, postavi vprašanje in na list na-piše odgovor. 7. Naročite parom, naj znova izmenjajo liste (zdaj bi morala vsaka oseba ime list s svojim ime-nom). 8. Ponovite korake od 3 do 8 za vse poteze obraza (oči, nos, ušesa, brada, lasje, poraščenost obraza in dodatki). 9. Prosite vsakega udeleženca, naj predstavi svoj portret in izbere vprašanje. 38 | Priročnik za razvijanje podjetnosti EntreComp: Podjetno učenje v učilnici in zunaj nje 2 Igranje s skritimi pravili Poudarjene Referenčne metode kompetence • Igrivo Vzpostavite tim s praktično dejavnostjo • Vključevanje eksperimen ranje človeških virov • Obvladovanje negotovos , dvoumnos in tveganja Dejavnost lahko organizirate s pomočjo lego kock ali uporabite katero koli drugo gradivo. Delo naj poteka v skupinah po 5–6 članov. Vsakemu članu določite skrivno vlogo, na primer: če uporabljate lego kocke, ne uporabljajte kock rumene barve ali zagotovi morate, da modre kocke niso nameščene na naslednji vrs . Skupini dajte navodila za izdelavo izdelka. Igra morajo v šini. Prepričajte se, da vsak udeleženec razume pravila in navodila. Igro igrajte 10 minut. Po tem obdobju vprašajte skupino, če meni, da je v skupini nekdo, ki igro kvari. Če da, naj ga izpostavijo. Igrajte še pet minut. Prepričajte se, da ni več vsiljivca. Dajte jim še pet minut za izdelavo izdelka. Udeleženci naj ocenijo msko delo od 1 do 10. Dajte jim še pet minut za izboljšanje izdelka. Prosite učence, naj preberejo svojo skrito vlogo in ocenijo svojo uspešnost. Skupno razpravljajte o sposobnos za delo v skupini. Primeri skri h pravil: 1. Zagotovi morate, da je struktura čim prej dokončana. 2. Ste vodja skupine. 3. Zagotovi morate, da ima struktura največ 8 vrs c. V primeru, da skupina ustavi gradnjo na osmi vrs ci, morate zagotovi , da še naprej gradijo pod to ravnjo. 4. Zagotovi morate, da na vrs cah 1, 6 in 8 ni sosednih kock enake barve. 5. Zagotovi morate, da le vi in največ še dve drugi osebi lahko date kocke na 3. in 4. vrs co. Orodja in tehnike | 39 3 Seznam močnih področij Poudarjene Referenčne metode kompetence • Učinkovanje Razjasnite osebna močna področja • Samozavedanje in samoučinkovitost • Vključevanje virov Pri podjetniškem projektu je prvi korak namenjen učencem, da razjasnijo naslednja vprašanja: Kdo sem? Kaj vem? Koga poznam? 40 | Priročnik za razvijanje podjetnosti EntreComp: Podjetno učenje v učilnici in zunaj nje 4 Pet pravil Poudarjene Referenčne metode kompetence • Učinkovanje Razjasnite svoj profil (osebnost) • Samozavedanje in samoučinkovitost • Izkustveno učenje V ekipi obstajajo različne vloge, ki so potrebne za uspeh pri podjetniškem projektu. Tu je opis vlog, ki bi morale prispeva k mskemu delu. • Krea vnež: ponuja zamisli in rešitve. Vsi smo krea vni in bomo v tej vlogi. • Koordinator: koordinira dejavnos . • Raziskovalec: išče informacije in vire. • Graditelj: zamisli spremeni v nekaj konkretnega. • Komunikator/poročevalec: pripravi in posreduje informacije. Za vadenje različnih vlog za pomoč učencem pri odločitvi, katera vloga jim najbolj ustreza, lahko vsake-mu učencu naključno dodelite dve različni vlogi in jih prosite, naj delajo pri določeni nalogi. Vsak udeleženec ima glavno vlogo, ki jo bo imel med dodeljeno nalogo, in sekundarno vlogo, ki jo bo vzporedno igral v podporo osebi, ki ima glavno vlogo. Če je nekdo glavni ustvarjalec in sekundarni raziskovalec, bo kot primarno zagotovil zamisli in rešitve naloge, a bo tudi podpiral glavnega raziskovalca, ki išče informacije in vire. Po določenem času mora glavni poročevalec ekipe razredu predstavi rezultate skupinskega dela. Druga možna kategorizacija vlog v skupini (po Meredith Belbin) vključuje: krea vneža, preiskovalca virov, koordinatorja, oblikovalca, notranjega revizorja (»kri čno oko«), mskega delavca, izvajalca, zaključevalca, strokovnjaka. Raziščite, katera kombinacija najbolj ustreza vašim potrebam. Več: h ps://www.belbin.com/about/belbin-team-roles Orodja in tehnike | 41 5 Uokvirite zamisel ustvarjanja Poudarjene Referenčne metode vrednosti kompetence • Oblikovalsko • Odkrivanje mišljenje Razjasnite, kateri problem skušate rešiti priložnos • Vizija Učenci naj na naslednja vprašanja napišejo pisne odgovore. Kateri problem skušate reši ? Kakšno vizijo imate, kakšen Katere so glavne omejitve, končni učinek želite doseči? s katerimi se soočate? Prirejeno po h ps://www.designkit.org/resources/1 42 | Priročnik za razvijanje podjetnosti EntreComp: Podjetno učenje v učilnici in zunaj nje 6 Pogled naokrog Poudarjene Referenčne metode kompetence • Učinkovanje Razumite problem, ki ga želimo rešiti • Odkrivanje priložnos • Ustvarjalnost Učenci naj opazijo možnos za ustvarjanje vrednos okoli sebe. V obrazec lahko dodate nove stolpce in izzive. Izurite jih, da se razgledujejo naokrog in opazujejo svet, da prepoznajo težave, nezadovoljene potrebe in izzive, ki jih lahko rešujejo. NA DELOVNEM DOMA ZUNAJ (V OKOLICI) MESTU NA … NI PREPROSTO NI UDOBNO NI POCENI NI OKOLJSKO SPREJEMLJIVO NI LEPO NI HITRO NI … Orodja in tehnike | 43 7 Miselni vzorec Poudarjene Referenčne metode kompetence • Oblikovalsko Razumite problem, ki ga skušate rešiti • Odkrivanje mišljenje priložnos • Vizija Miselni vzorec je hierarhični prostorski prikaz zamisli. Je uporabno orodje za vizualno urejanje misli in podatkov. Učenci naj na sredini praznega lista zapišejo ključni problem, zamisel ali izziv, s katerim se ukvarjajo. Nato naj okrog središča zapišejo druge besede, znake, skice … Gre za to, da zapišejo to, kar mislijo, da je povezano z jedrom. Učence spodbujajte, da prosto raziskujejo, ločujejo in povezuje točke, tako da bo vzorec vedno večji – čas za pregled in racionaliziranje vzorca bo še kasneje. Miselni vzorec spodbuja neomejeno razmišljanje in odkriva zanimive povezave. Učencem svetujte, naj uporabljajo zelo kratke besedne zveze ali celo posamezne besede, vključno s slikami ali ikonami: to je vizualna tabla in ne način zgoščevanja besedila. Prirejeno po: h p://servicedesigntools.org/tools/mindmap 44 | Priročnik za razvijanje podjetnosti EntreComp: Podjetno učenje v učilnici in zunaj nje 8 Guilfordove naloge alternativne Poudarjene Referenčne metode uporabe kompetence • Oblikovalsko • Ustvarjalnost mišljenje Navdihnite ustvarjalnost in kritično mišljenje • Odkrivanje • Igrivo priložnos eksperimen ranje Tehnika razširja razmišljanje učencev in jih mo vira za raziskovanje. 1. Učenci naj najprej naštejejo kar največ možnos uporabe preprostega predmeta, kot je npr. zidak, dežnik, sponka za papir, časopis. 2. Na razpolago jim dajte določen čas (npr. 3 minute), nakar vse te možnos zapišete na tablo. 3. Glasujte za najbolj izvirno, uporabno in smešno uporabo predmeta. Pogovorite se tudi o načinu glasovanja o zamislih. PREDMET: NPR. DEŽNIK ZAMISEL OPIS SKICA 1 2 3 4 5 ... Prirejeno po: h p://www.crea vehuddle.co.uk/the-alterna ve-uses-test Orodja in tehnike | 45 9 Naključne kombinacije Poudarjene Referenčne metode kompetence • Oblikovalsko Povečajte ustvarjalnost za inovativne zamisli • Ustvarjalnost mišljenje • Vrednotenje zamisli Orodje lahko uporabljate v različnih situacijah. Je zelo preprosta tehnika in dobra dejavnost za povečanje ustvarjalnos . Uporabljajo ga lahko posamezniki ali ekipa. Potrebujete le papir in pisalo. 1. Učenci naj vzamejo list papirja in ga prepognejo oz. zložijo v š ri stolpce. 2. V en stolpec naj zapišejo 10 predmetov (vsakega v svojo vrs co). 3. List naj dajo osebi na desni, tako da so imena predmetov skrita. 4. V drugi stolpec naj napišejo 10 dejanj (en glagol na vrs co). 5. List naj dajo osebi na desni strani, pri čemer sta oba stolpca skrita. 6. Nato naj napišejo seznam 10 pridevnikov in dajo list osebi na svoji desni. 7. Napišejo naj številko s tremi števkami. 8. Prosite svoje učence, da razprejo svoj list in izbirajo iz vsakega stolpca besedo, ki ustreza rela-vnemu položaju glede na zapisano številko, ki je v zadnjem stolpcu. 9. S samostalnikom, glagolom in pridevnikom, ki so ga našli, morajo zdaj ustvari zgodbo. Zgodba je lahko napisana, izgovorjena ali narisana in mora bi povezana z izzivom, s katerim delajo. Tehniko lahko uporabimo za ustvarjanje možnos za raziskovanje izziva ali za predvidevanje možnih rešitev. Tehnika je precej prilagodljiva in jo lahko izvedemo na različne načine. Učenci lahko napišejo 10 samostalnikov, glagolov in pridevnikov na majhne koščke papirja različnih barv, pri čemer ločite vsako barvo v drugo vrečko in jih prosite, naj izberejo en kos papirja iz vsake vrečke in ustvarijo zgodbo. SAMOSTALNIK GLAGOL PRIDEVNIK ŠTEVILKA 1. STOL 1. TEČI 1. ČEDEN 135 2. KNJIGA 2. GOVORITI 2. RDEČ 3. MAČKA 3. REFLEKTIRATI 3. POČASEN 4. ŽENSKA 4. JESTI 4. LEN 5. RAČUNALNIK 5. PREDSTAVLJATI SI 5. MLAD 46 | Priročnik za razvijanje podjetnosti EntreComp: Podjetno učenje v učilnici in zunaj nje 10 Možganska nevihta Poudarjene Referenčne metode kompetence • Oblikovalsko Ustvarite različne zamisli • Ustvarjalnost mišljenje • Odkrivanje priložnos Možganska nevihta je namenjena ustvarjanju čim več zamisli, sodelova- nju in odprtos do rešitev. Izogibajte se razpravam o tem, zakaj zamisli ne delujejo. Takšno vedenje ubija ustvar- jalnost in premika miselnost skupine z genera vne na kri čno raven. Edini način, kako pri do dobrih zamisli, je, da jih imate več in med njimi lahko iz- birate. Obstaja veliko različic, kako izves mo- žgansko nevihto: npr. z uporabo bele table (angl. fl ipchart), samolepilnih lis čev, z uporabo tehnik, kot so hiter zapis zamisli (angl. brainwri ng 19), abecedna možganska nevihta (angl. alphabet 20), mrežna možganska nevihta (angl. grid 21) ali krožna možganska nevihta (asngl. circle brainstorming 22). Spodaj najdete nabor navodil za vodenje uspešnega možganskega viharjenja. PRAVILA 1. Ne sodite. Nikoli ne moremo vede , od kod (koga) lahko pride dobra zamisel. Ključno je, da vsi vedo, da lahko povejo svoje zamisli, drugim pa dovolite, da svojo nadgradijo. 2. Spodbujajte raznolikost zamisli. Raznolike zamisli pogosto povzročijo ustvarjalne preskoke. Ko razmišljamo o zamislih, ki so nenavadne ali »tam zunaj«, po navadi razmišljamo o tem, kaj si v resnici želimo brez omejitev. 3. Nadgrajujte zamisli drugih. Za bi pozi vni in gradi na zamislih drugih, potrebujemo nekaj spretnos . V pogovoru skušamo uporabi »in« namesto »ampak«. 4. Ostanite osredotočeni na temo. Poskusite, da bo razprava ciljno usmerjena, v nasprotnem primeru se lahko oddaljite od stega, kar poskušate oblikova . 5. En pogovor naenkrat. Vaša ekipa bo veliko verjetneje zamisel gradila naprej in naredila ustvarjalni preskok, če bodo vsi pozorni na vse, ki delijo novo zamisel. 6. Bodite vizualni. V možganskih nevihtah v živo zamisli zapišite na samolepilne lis če in zapise nato prilepite na steno. Zamisel najhitreje dobimo z risanjem. 7. Osredotočite se na količino. Cilj je čim več novih zamisli. V dobri delavnici se v 60 minutah ustvari do 100 zamisli. Zamisli hitro izkoris te in nadgradite najboljše. 19 MindTools: h ps://www.mindtools.com/pages/ar cle/newct_86.htm 20 Facing History & Ourselves: h ps://www.facinghistory.org/resource-library/teaching-strategies/alphabet-brainstorm 21 Brainstorming: Idea Grid: h ps://richardstep.com/downloads/tools/Brainstorming--Idea-Grid.pdf 22 Circular Brainstorming: h ps://www.circulardesignguide.com/post/brainstorm-circular-solu ons Orodja in tehnike | 47 11 Glasovanje z nalepkami Poudarjene Referenčne metode kompetence • Igrivo Odločite se • Vizija eksperimen ranje • Mo viranost in vztrajnost Je uveljavljena metoda, ki se uporablja za glasovanje z nalepkami ali oznakami s fl omastrom. Udeleženci glasujejo o izbranih možnos h z uporabo omejenega števila nalepk ali oznak s pisali. Pristop glasovanja z nalepkami je oblika kumula vnega glasovanja. Glasovanje s pikami je hitra in preprosta metoda za določanje prednostnih nalog, če gre za dolg seznam možnos . To je miselno manj zahtev-no, kot da bi morali opravi razvrs tev vseh možnos , ker udeleženci niso dolžni primerjalno presoja vsake možnos . Udeležencem omogoča, da izrazijo prednost za več možnos hkra . Uporablja kolek vno modrost ekipe in zagotavlja, da se slišijo vsi glasovi v ekipi in da je vsak odgovoren pri določanju ključnih vpra- šanj. Prav tako ustvarja občutek zavzetos in omogoča udeležencem, da vidijo postopek odločanja v akciji in razumejo, kako je bila sprejeta končna izbira. Postopek glasovanja s pikami vključuje korake: 1. Vsak udeleženec dobi določeno število barvnih nalepk (po odločitvi povezovalca). 2. Barvne nalepke postavijo poleg predstavljenih možnos , ki so jim všeč (Na poljubno število možnos lahko postavijo poljubno število nalepk.). 3. Možnost z največ nalepkami na koncu glasovanja zmaga. 4. Različice vključujejo uporabo različnih barvnih nalepk za označevanje različnih vrednos , npr. zelena za »všeč« in rdeča za »ne maram«. Več: h p://dotmocracy.org/ 48 | Priročnik za razvijanje podjetnosti EntreComp: Podjetno učenje v učilnici in zunaj nje 12 Šest klobukov mišljenja Poudarjene Referenčne metode kompetence • Projektno učenje Odločite se • E čno in • Igrivo trajnostno eksperimen ranje razmišljanje • Vrednotenje zamisli Osnovni namen tehnike šes h klobukov23 je izboljšanje strukture mišljenja, da lahko pridemo do bolj- ših odločitev in vrednotenja zamisli. Tehnika omogoča, da jasno in temeljito razmišljamo na različne načine, a hkra v isto smer. Klobuki so označeni z različnimi barvami, ki omogočajo širše in bolj ustvarjalno mišljenje ter odločitve. 1. Moder klobuk: postopek 2. Bel klobuk: dejstva 3. Zelen klobuk: ustvarjalnost (zamisli) 4. Rdeč klobuk: čustva 5. Rumen klobuk: prednos 6. Črn klobuk: opozorila Ak vnost začnemo s prvimi tremi barvami (modra, bela in zelena), da načrtujemo postopek in ustvarimo zamisli, zadnje tri barve (rdeča, rumena in črna) uporabimo za zamisli, ki smo jih izbrali pri ze-lenem klobuku. Uporabimo lahko prave klobuke ali pa jih samo narišemo ter tako zberemo različne prispevke. 23 Znana tudi kot de Bonova tehnika po Edwardu de Bonu (De Bono, E. (1985). Six Thinking Hats: An Essen al Approach to Business Management. Li le, Brown, & Company). Orodja in tehnike | 49 13 Cilji SMART Poudarjene Referenčne metode kompetence • Oblikovalsko Izberite in razvrstite cilje po pomembnosti • Vizija mišljenje • Načrtovanje in • Projektno učenje upravljanje posebni merljivi dosegljivi ustrezni časovno (specific) (measurable) (attainable) (relevant) opredeljeni (time based) Ta tehnika omogoča učitelju, da vodi učence k temu, da postavijo ustrezne cilje za svoje projekte. SMART je okrajšava za: • Posebno: cilji so posebni (specifi čni) glede na namen, ki ga želimo doseči. • Merljivo: cilji morajo bi merljivi, da lahko preverimo, če smo jih dosegli. • Dosegljivo: cilji morajo bi dosegljivi. • Ustrezno (realis čno): cilji morajo bi dosegljivi z viri, ki jih imamo ali jih lahko vključimo. • Časovno opredeljeno: v katerem času jih moramo doseči. Če upoštevamo te kriterije, je večja možnost, da cilje učenci tudi v resnici dosežejo. Če so npr. že izbrali cilje nekega projekta ali imajo zamisel, naj le-to preverijo s kriteriji SMART in temu ustrezno prilagodijo cilje, da bodo prišli do posebnih, merljivih, dosegljivih, realnih in časovno omejenih rešitev. 50 | Priročnik za razvijanje podjetnosti EntreComp: Podjetno učenje v učilnici in zunaj nje 14 Razumevanje uporabnikov Poudarjene Referenčne metode kompetence • Oblikovalsko Razumite predvidene uporabnike vaših zamisli • Vrednotenje mišljenje zamisli • Izkustveno učenje Če želite ustvari vrednost za druge, morate uporabnike oz. »druge« najprej razume . Obstaja več tehnik pridobivanja informacij od predvidenih uporabnikov zamisli. Polstrukturirani intervju je glavna sestavina vsakega oblikovalca rešitev, saj je prilagodljivo orodje za zbiranje informacij o zamislih ljudi, njihovih mnenjih ali izkušnjah. Polstrukturirani intervjuji se pogosto uporabljajo tako za ocenjevanje še neodkri h potreb kot tudi za zbiranje povratnih informacij o začetnih koncep h, scenarijih predvi-devanja ali proto pih. Spodaj najdete navodila, ki jih lahko posredujete učencem, da se pripravijo na terenske razgovore. VODIČ ZA INTERVJU Pripravite vprašanja glede na svoj cilj oz. na t. i. »druge«, da razkrijete njihove misli, težave, občutke, strahove, želje, ambicije ... Z odpr mi, a specifi čnimi vprašanji poskusite odkri , kaj potrebujejo. Ne gre za vaše zamisli, ampak za razumevanje tega, kako lahko vaše zamisli koris jo drugim. Določite odprta vprašanja, s katerimi boste začeli pogovor z drugimi (ciljno skupino). Določite vprašanja, s katerimi boste bolje razumeli problem oz. izziv osebe, ki ga je treba obravnavati. Določite vprašanja, ki vam bodo pomagala bolje razumeti upe, strahove in ambicije osebe. Orodja in tehnike | 51 15 Obrazec za empatijo Poudarjene Referenčne metode kompetence • Oblikovalsko Razumite druge, ki bodo pridobili z vašo zamislijo • E čno in mišljenje trajnostno razmišljanje • Izkustveno učenje Učenci naj v spodnji sliki zapolnijo kvadrante z rezulta svojih raziskav o predvidenih rešitvah za uporabnike. KAJ MISLI IN ČUTI? Kaj v resnici šteje? Glavno zanimanje Skrbi in težnje KAJ SLIŠI? KAJ VIDI? Kaj pravijo prijatelji? Okolje Kaj pravi šef? Prijatelji Kaj pravijo vplivneži? Kaj ponuja trg? KAJ POVE IN DELA? Odnos v javnosti Videz Vedenje do drugih TEŽAVE PRIDOBITVE (strahovi, frustacije, ovire) (želje/potrebe, merila uspeha, ovire) 52 | Priročnik za razvijanje podjetnosti EntreComp: Podjetno učenje v učilnici in zunaj nje 16 Zlati krog Poudarjene Referenčne metode kompetence • Projektno učenje Razmislite o svojem projektu • Prevzemanje pobude • Mo viranost in vztrajnost Tehnika s področja tržnega postopka lahko vašim učencem pomaga, da razmislijo o svojem projektu in pridobijo nova spoznanja o tem, kaj poskušajo reši s svojo zamislijo ustvarjanja vrednos . Prosite jih, naj na tri vprašanja odgovorijo s polnimi stavki ali – drugače – da sestavijo zgodbo s tehniko kolaža. Zla krog je tehnika, ki učence usmerja k samostojnemu delu, nato pa se učenci v skupini soočijo z individualnimi refl eksijami. Mogoče je doda zunanji krog KDO, kjer lahko učenci analizirajo (lokalno) okolje in odkrijejo povezane deležnike in uporabnike. KDO bo vključen v vaš projekt? KAJ boste s projektom naredili? KAKO boste to storili? ZAKAJ želite to stori ? ZAKAJ? KAKO? KAJ? KDO? Navdušite svoje učence: h ps://www.ted.com/talks/simon_sinek_how_great_leaders_inspire_ac on Orodja in tehnike | 53 17 Osebe Poudarjene Referenčne metode kompetence • Metoda vitkega Razumite vašega uporabnika/odjemalca • Načrtovanje in zagona24 upravljanje • Obvladovanje negotovos , dvoumnos in tveganja 24 Orodje prihaja s področja uporabnos in oblikovanja uporabniške izkušnje. Koristno je namreč razume možne uporabnike in/ali stranke, za katere ustvarjamo vrednost. Osebe so arhe pi, izmišljeni liki, ustvarjeni na podlagi uporabniških raziskav. Ne gre za opis realnih ljudi oz. oseb, ampak oseb na podlagi informacij, zbranih od več posameznikov. Z ustvarjanjem teh oseb bodo vaši učenci bolje zajeli potrebe, izkušnje, vedenja in cilje »drugih«, za katere želijo ustvari vrednost. Možni so številni različni pristopi k oblikovanju teh osebnos . Ciljno usmerjena oseba se na primer osredotoča na to, kaj bi arhe pskega uporabnik želel naredi s ponujenimi rešitvami. Taka oseba želi ime vpogled v potek dela, kot bi ga uporabnik izbral za dosego svojih ciljev v interakciji s predvideno rešitvijo. Če želite oblikova tako osebnost, bi morali vaši učenci najprej zbira podatke na terenu, nato pa se poglobljeno vpraša , kako si predstavljajo svoje idealne stranke. Že ta vaja jim bo pomagala opazi stvari, ki jih prej niso. Nato lahko primerjajo svoje odgovore z odgovori sošolcev - to bo odkrilo vse neskladnos med člani ekipe in spodbudilo razprave za njihovo razrešitev. Dela kot produktni Uspešno je vodil vodja za srednje veliko izdelavo nekaterih podjetje. izdelkov. Star je 35 let in je Sedaj je njegov ekonomist. izziv delo na novem proizvodu. Ima izkušnje dela kot lastnik softverski Rad bi izkoristil svoje izdelek z živahno znanje, a potrebuje ekipo? nekaj nasvetov za tehnike v podporo izdelave inovativnih proizvodov. Več: h ps://www.ted.com/talks/simon_sinek_how_great_leaders_inspire_ac on 24 Najpomembnejši del vitkega podjetništva je znanstvena metoda presoje, ali se neka poslovna odločitev splača ali ne. Namesto oblikovanja poslovnega načrta in raziskave trga ter posledično vložka denarja v realizacijo zamisli, ki je še nepreverjena, se vitko podjetništvo ukvarja v preverbo same zamisli. Zamisel se tes ra med ljudmi preko izdelka ali proto pa. Spremljamo odziv trga in na podlagi videnega se odločimo, ali bomo zamisel reali-zirali ali ne. Na tak način je možnost za uspeh večja. Izognemo se tudi večini začetnih stroškov (Kos, M., b. d.: Delam vitko. Splet: h ps://slideplayer. com/slide/14056281/). 54 | Priročnik za razvijanje podjetnosti EntreComp: Podjetno učenje v učilnici in zunaj nje 18 Podjetniško platno25 Poudarjene Referenčne metode kompetence • Projektno učenje Razmislite o svojem podjetniškem učenju • Samozavedanje in samoučinkovitost • Izkustveno učenje 25 Učenci naj izpolnijo spodnji okvir, da pojasnijo, kako lahko ustvarijo novo vrednost za druge, in se skozi ta proces učijo. NOVOSTI SKOZI VIZIJO IN VREDNOST ZA DRUGE RAZISKOVANE SKOZI PROTOTIPE Kaj lahko naredim novega? S kom lahko diskutiram o Kako lahko novo zaščitim? vrednosti? Kako lahko novo Kako bom ustvaril novo organiziram in ubranim? vrednost? Kaj čutijo drugi? N V MOJA ZAMISEL UČENJE SKOZI U D DELOVANJE SKOZI ČUSTVENE IZKUŠNJE OSEBNO MOTIVACIJO Kako lahko iščem, analiziram in Kaj mi veliko pomeni? načrtujem? Kaj si upam narediti kljub Kaj se bom naučil iz ukrepanja? tveganju? Kako razmislim in popravim Kako čustva vplivajo na napake? ukrepanje? Več: Lackéus, M. Lundqvist, M., Williams Middleton, K., Inden, J. (2020) The entrepreneurial employee in the public and private sector – what, why, how (M. Bacigalupo Ed.), Publica ons. Offi ce of the European Union, Luxembourg. 25 Več: h ps://www.podjetniski-portal.si/uploads/gradiva/spot/poglavje_3_razvoj_poslovnega_modela.pdf Orodja in tehnike | 55 19 Posnetek okolja (trga) Poudarjene Referenčne metode kompetence • Učinkovanje Analizirajte trg in okoliščine • E čno in trajnostno razmišljanje • Finančna in ekonomska pismenost Ko začnete ustvarja nov izdelek, storitev ali projekt (ali izboljšujte obstoječega), je koristno analizira okoliščine, potrebe, izzive in vrzeli. Vključimo lahko pisne raziskave, študij primera, zbiranje dokazov o podobnih ali sorodnih izdelkih oz. storitvah. Spodnjo predlogo dajte učencem, da jim pomaga oblikova zamisel za izdelek ali storitev glede na širše okoliščine. Če jo izpolnijo, bo osvetlila že obstoječa prizadevanja in jim omogočila, da se učijo iz razpoložljivih rešitev ter se informirajo o svojem pristopu in razumevanju. Svetujte jim, naj po spletu iščejo podobne projekte, analizirajo konkurente, se učijo iz drugih projektov in zamisli drugih prilagodijo svoji rešitvi. Gre za to, da razumejo okoliščine izziva in se zavedajo, da morda obstajajo tudi drugi, ki delajo v is smeri. Njihovo razmišljanje lahko oboga jo tako zgodovina kot nedavne inovacije. Posnetek okolja: Kako so videti okoliščine? S katerimi zamislimi, izdelki ali organizacijami (podjetji) tekmuje vaša zamisel? Svetilniki: Trendi: Poskusi: uveljavljene zamisli in Mejniki: zamisli, ki dobivajo zagon poskusne rešitve igralci »vedno so bili tam« Prirejeno po: h ps://futures.nordkapp.fi / 56 | Priročnik za razvijanje podjetnosti EntreComp: Podjetno učenje v učilnici in zunaj nje 20 Ekosistem (lokalno okolje) Poudarjene Referenčne metode kompetence • Učinkovanje Razmislek o odnosu med deležniki • Vključevanje virov in izdelki ali storitvami • Oblikovalsko • Izkustveno mišljenje učenje Op.: Na sliki je primer dejavnikov v zvezi s požarno varnostjo. Shema lokalnega okolja je pregledna predstavitev, ki zajema vse ključne dejavnike, ki vplivajo na uporabnika, organizacije in storitve. Najprej prikaže vse subjekte, nato pa njihovo povezovanje glede na vrsto vrednos , ki si jo izmenjujejo. Pri tem je koristno odkri obstoječe vrzeli in prepozna dragocene priložnos za medsebojno sodelovanje. Shema prikazuje vse odnose tako v smislu dajanja kot sprejemanja: vrednost pa je v označenih povezavah. Prirejeno po: h ps://futures.nordkapp.fi / Orodja in tehnike | 57 21 Kartice za reševanje težav Poudarjene Referenčne metode kompetence • Oblikovalsko Razmislek o izzivih • Vrednotenje mišljenje zamisli • Ustvarjalnost Osnovni koncept: na vsaki kar ci izpostavimo določen element, nato pa kar ce uporabimo kot izho-dišče za pogovor v paru ali skupinski pogovor. Kar ca lahko vsebuje vpogled, sliko, risbo, element, ključno besedo, opis itd. glede na določeno potrebo. Deluje kot poziv k predlaganju novih interpretacij problema in spodbujanju razmisleka o drugačni perspek vi. Uporabi jih je mogoče na mnoge načine, od določanja prioritet do razprav o odnosih oz. preprosto za olajšanje pogovora na ustvarjalen, odprt in zabaven način. Kar ce so preprosto orodje za premagovanje ustvarjalnih blokad. Uporabite jih, ko ocenite, da je ekipa ob čala. Vsebina kar c naj bo jasna in preprosta, kar zmanjšuje tveganje za pristranskost in napačne interpretacije. Prirejeno po: h ps://servicedesigntools.org/tools/ecosystem-map 58 | Priročnik za razvijanje podjetnosti EntreComp: Podjetno učenje v učilnici in zunaj nje 22 Okvir (platno) poslovnega modela Poudarjene Referenčne metode kompetence • Metoda vitkega Načrtujete poslovni model • Vizija zagona • Finančna in ekonomska pismenost Koristno je, če učenci razmišljajo o poslovnem modelu, ki bi omogočil trajnost njihove zamisli. Dober način, da projektne skupine med razvojem in preizkušanjem svoje zamisli s svojim poslovnim mo-delom ostanejo na tekočem, je, da izpolnijo okvir poslovnega modela in ga imajo pred očmi. Okvir modela je preprosta predloga, kjer zabeležimo tok dohodkov, ključna partnerstva, ki jih bodo morali ustvari , in potrebne vire za delovanje. Učenci naj med postopkom večkrat preverijo in po potrebi popravijo model, saj se njegovi elemen spreminjajo, ko izboljšajo svojo zamisel in se premikajo k izvajanju. KORAKI 1. Na spletu poiščite in na snite Okvir poslovnega modela (za vsakega člana skupine). 2. Učenci naj izpolnijo rubrike okvira. Ko ga prvič izpolnijo, ni nujno, da bo popoln, saj vedno ostane kakšna neznanka. 3. Če je potrebno, naj začasno ustavijo izpolnjevanje lista in pridobijo več informacij. 4. Ko končajo, jih spodbudite, da okvir v svojem delovnem okolju objavijo. Spomnite jih, da bodo morali okvir popravi , ko bo projekt napredoval. Upoštevajte, da ustvarjanje podjetniške vrednos ni linearno: če želimo naj nekaj, kar ima za nekoga resnično vrednost, so ključne pono-vitve. Orodja in tehnike | 59 1 23 Vitki okvir (Lean canvas) Poudarjene Referenčne metode kompetence • Metoda vitkega Razmislite o izzivih • Vizija zagona • Finančna in ekonomska pismenost Preden učenci začnejo izpolnjeva okvir poslovnega modela, naj razmislijo o svoji poslovni zamisli ali projektu tako, da izpolnijo vitki okvir. Ta preprost list postavlja ključna vprašanja o tokovih prihodkov, ključnih partnerstvih in ključnih virih. Vitki okvir lahko v procesu uporabite večkrat, saj se bodo elemen zagotovo spremenili, ko bodo učenci izboljšali svojo zamisel in jo premaknili pro uresničitvi. KORAKI 1. S spleta prenesite in na snite vitki okvir za vsakega člana ekipe. 2. Sodelujte s svojo ekipo in začnite izpolnjeva rubrike vitkega okvira. Ko rubrike prvič izpolnite, bo nekaj neodgovorjenih vprašanj. 3. Za več informacij boste morda morali ustavi izpolnjevanje lista. To je v redu. 4. Ko končate, vitki okvir v svojem delovnem prostoru objavite. Po potrebi ga izpopolnite. Razmislite o novem okviru, ko bo vaš projekt napredoval. 60 | Priročnik za razvijanje podjetnosti EntreComp: Podjetno učenje v učilnici in zunaj nje 24 Analiza SWOT Poudarjene Referenčne metode kompetence • Oblikovalsko Razmislite o svojem poslovnem modelu • Prevzemanje mišljenje pobude • Metoda vitkega • Mo viranost in zagona vztrajnost • Učeča se skupnost SWOT pomeni analizo prednos (angl. Strenghts), slabos (angl. Weaknesses), priložnos (angl. Opportuni es) in nevarnos (angl. Threats). Analizo SWOT lahko uporabimo pri posamezniku, če gre za karierno spremembo, vendar jo uporabljamo zlas za projekte, organizacije ali celo sektorje. Izpolnjevanje matrike SWOT vključuje prepoznavanje in zapis notranjih in zunanjih dejavnikov, ki posamezniku oz. projektu/organizaciji/sektorju pomagajo ali ga ovirajo pri doseganju ciljev. Z naštevanjem, analiziranjem in razmislekom o prednos h, slabos h, priložnos h in nevarnos h lahko učenci bolje razumejo, kaj lahko ponudijo; težave, ki jih morajo reši , in kje bodo morda potrebo-vali pomoč. SWOT analizo lahko začnemo kot individualno nalogo, vendar je nujno, da vključimo vse člane ekipe. Nekatere težave, zaznane kot slabos , so lahko priložnos za drugega člana ekipe. Spodbujamo učence, da kombinirajo različne kvadrante, da opredelijo strategije, ki oboga jo naš projekt: močna področja in priložnos , močna področja in nevarnos . Notranja ocena projekta/organizacije Katera so naša Katere so močna področja naše slabosti Katere so Katere so priložnosti nevarnosti Zunanja ocena okolja PRILOŽNOSTI NEVARNOSTI MOČNA PODROČJA ŠIBKA PODROČJA Orodja in tehnike | 61 25 Analiza MoPTeR Poudarjene Referenčne metode kompetence • Učinkovanje Razmislite o svojem poslovnem modelu • Odkrivanje • Metoda vitkega priložnos zagona • Vizija • Učeča se skupnost • Načrtovanje in upravljanje Drugo uporabno orodje za strateško načrtovanje je analiza MoPTeR (angl. SOAR), ki pomeni močna področja (angl. Strengths), priložnos (angl. Opportuni es), težnje (angl. Aspira ons) in rezultate (angl. Results). Analiza MoPTeR pomaga organizacijam, da se osredotočijo na svoje ambicije in na njihov možen rezultat. Gre za postopek sogradnje/soustvarjanja, ki vključuje zainteresirane strani neke organizacije, da z raziskovanjem, domišljijo, inovacijami in navdihom soustvarjajo skupno vizijo prihodnos . Je orodje za strateško načrtovanje, ki združuje zainteresirane strani v razumevanju organizacijskih prednos in predvidevanju možnos . Pristop MoPTeR razširja opredelitev organizacije in vabi udeležence, da v načrt vključujejo različne zainteresirane strani (vključno dobavitelje, kupce, partnerje ali sosede). Če analizo MoPTeR razširimo na omrežje zainteresiranih oseb, postane strateško načrtovanje še bo-gatejše. MoPTeR omogoča: • gradi na prednos h (pozi vno jedro); • odkri donosne priložnos ; • vizualizira cilje in strateške alterna ve; • ugotovi možne cilje; • oblikova strategije in tak ke, ki so povezane z vašimi najuspešnejšimi programi in deležniki; • izvaja strateški načrt, ki je dinamičen, neprekinjen in živ dokument. Povabite člane svoje organizacije in deležnike poslovnega okolja, da razmislijo o naslednjih vprašanjih in izpolnijo preglednico. Močna področja Priložnosti Katere so vaše največje Katere so najboljše tržne Strateško preiskovanje prednos (premoženje, viri …)? priložnos ? Težnje Rezultati Kašno prihodnost želite? Kateri so merljivi rezulta ? Pomembni cilji Vir: Stavros, J., Cooperrider, D., & Kelley, D. L. (2003). Strategic inquiry apprecia ve intent: inspira on to SOAR, a new framework for strategic planning. Ai Prac oner, 11. 62 | Priročnik za razvijanje podjetnosti EntreComp: Podjetno učenje v učilnici in zunaj nje 26 Uporaba scenarija Poudarjene Referenčne metode kompetence • Oblikovalsko Pojasnite predvidene izkušnje s pripovedovanjem • Načrtovanje in mišljenje ustrezne zgodbe o uporabi upravljanje • Metoda vitkega • Obvladovanje zagona negotovos , dvoumnos in tveganja Scenarij uporabe je zgodba, ki ilustra vno in na pripovedni način opisuje, kako bo uporabnik uporabljal storitev v določeni situaciji vsakdanjega življenja. Scenariji so izdelki, ki morajo bi podrobni, da lahko sklepamo na posledice oblikovanja. Tudi sami se razvijajo v procesu oblikovanja. Pisanje scenarijev uporabe zahteva, da uporabniki določijo kontekst, v katerem se odvija dogajanje, pa tudi like in potrebe, ki opredeljujejo odnos uporabnika. Scenarije lahko najprej napišemo kot zgodbe, ki sistema čno opisujejo izkušnjo, nato pa jo podpremo z risbami, slikami oz. posnetki, kar jim doda vizualno dimenzijo. Scenariji imajo različne značilnos , odvisno od tega, za katero fazo oblikovanja gre (predvidevanje, kakšno vlogo bo izdelek imel v življenju uporabnikov ali za oceno naprednega proto pa izdelka). Učencem morajo pomaga pri odločitvah v razvijanju zamisli, tako da v središče odločanja postavljajo upo-rabnost. Orodja in tehnike | 63 27 Uporabnikova izkušnja Poudarjene Referenčne metode kompetence • Oblikovalsko Z vidika uporabnika razumite uporabo svojega • Ustvarjalnost mišljenje izdelka ali storitve • Vizija • Metoda vitkega zagona Uporabnikova izkušnja je sintezna predstavitev, ki po korakih opisuje, kako uporabnik izdelek/storitev uporablja. Z njegovega vidika opisuje, kaj se zgodi v posamezni fazi interakcije, katere so s čne točke ter katere so ovire in prepreke. V načrt pogosto vključujemo še dodatna orodja, ki nam pomagajo ugotovi raven pozi vnih/nega vnih čustev, ki jih med interakcijo doživljamo. Orodje je uporabno za prikaz celotne uporabniške izkušnje, ki predstavlja sam proces, pa tudi »boleče točke in čustvene tokove«. Tehniko je mogoče razvi kot snemalno knjigo z uporabo ključnih okvirjev in napisov – kot v fi lmu – za izbiro glavnih faz rešitve in za razumevanje s tem povezanih glavnih potreb, ki jih uporabnik storitve/izdelka in s čne točke v zvezi s storitvijo/izdelkom izrazi. Za različne osebe je mogoče izpolni različne »snemalne knjige«. »Snemalna knjiga«: Narišite (skicirajte) ključne korake uporabnikove izkušnje. Potrebe: Za vsak korak določite glavne potrebe. Stične točke: Določite s čne točke glede na potrebe uporabnika. Ovire/prepreke: Razmislite o možnih ovirah/preprekah. Čustva: Razmislite o občutkih, povezanih s to izkušnjo. 64 | Priročnik za razvijanje podjetnosti EntreComp: Podjetno učenje v učilnici in zunaj nje 28 Prototip Poudarjene Referenčne metode kompetence • Oblikovalsko Izdelajte prototip svojega izdelka/storitve z • Izkustveno učenje mišljenje minimalnim naborom funkcij (minimum viable • Vključevanje product/service) • Metoda vitkega človeških virov zagona Ko si bodo učenci zamislili ključne značilnos svojega izdelka/storitve, ki ustreza potrebam predvidenih uporabnikov, morajo svoje zamisli preizkusi . Proto piranje je ustvarjanje osnutkov izdelkov, zasnovanih za preizkušanje koncepta ali postopka. Pri izdelavi proto pa najprej določite, katero značilnost izdelka/storitve želite preizkusi s končnimi uporabniki. To bo pomagalo določi , katero funkcijo zamisli, ki ustvarja vrednost, bo treba vdela v proto p, kar nam pomaga tudi pri odločitvi, v katerem okolju bomo izvedli test (npr. doma ali na avto-busnem postajališču, znotraj letališča ali na planinski po ...) in katere vrste uporabnikov bomo najeli/ nagovorili za tes ranje. Metoda vitkega zagona (Lean Startup) je proto piranje prenesla iz eksperimentalnega okolja v resnični svet. Izdelek z minimalnim naborom funkcij je de facto proto p z visoko natančnostjo, ki ekipi omogoča, da »poceni/hitro padejo in hitro okrevajo«26. Ko uvajate izdelek z minimalnim naborom funkcij, je bistvenega pomena vzpostavljena strategija za zbiranje podatkov in meritve, kako se na ta izdelek odzivajo uporabniki/kupci. Zbrane informacije nato analiziramo za sprejemanje odločitev o tem, kako nadaljeva pri razvoju dodatnih lastnos . 26 Ko razvijamo aplikacije, imamo omejen čas, ljudi in denar, da dobimo pravo zamisel. »Hiter neuspeh« zahteva kulturo, v kateri je ekipi dovoljen neuspeh, da se lahko iz vsakega neuspeha nekaj nauči, kar ji naslednjič pomaga k hitrejšemu uspehu. Orodja in tehnike | 65 29 Pitch deck/Elevator pitch27 Poudarjene Referenčne metode kompetence • Oblikovalsko Boljše razumevanje pomena našega izdelka/ • Samozavedanje in mišljenje storitve za uporabnike samoučinkovitost • Metoda vitkega • Mo viranost in zagona vztrajnost 27 Elevator pitch je kratek, prepričljiv govor, ko želimo spodbudi zanimanje za naše predloge, zamisli in izdelke. Na ta način skušamo v najkrajšem času posredova svoj predlog občinstvu in ga navduši . Ko zamisel učencev doseže napredno stopnjo, pride čas, da jo objavimo in pridobimo možne sponzorje. Učenci bodo morali analizira vse pomembne vidike svojega projekta, da bi prepričljivo sporočili, kaj je pri njem bistvenega pomena. Priprava pitcha je način, kako izboljša zamisel, razloži njegov namen, razjasni cilje in načrtova , kako jih doseči. Na splošno je namen pitcha pridobi potencialne vlagatelje ali ključne partnerje. Pitch mora bi čim bolj jasen, kratek in prepričljiv, hkra pa navdihujoč in nepozaben, da pritegne občinstvo. Sestava predstavitve je lahko naslednja: kontekst, izziv, sprememba, koncept, zmogljivost, zavzetost. Učenci naj organizirajo predstavitev, kot je navedeno spodaj: • 35 %: Kdo, kaj, kdaj, kje? • 30 %: Kako, zakaj, od česa? • 25 %: Posebnos • 10 %: Ozadje (zamisli) 27 Jedrnata ustna predstavitev, način govora, namenjen prepričevanju, po navadi v omejenem času, npr. v 1 minu (predstavitev traja, kolikor časa se z morebitnim sponzorjem voziš v dvigalu). 66 | Priročnik za razvijanje podjetnosti EntreComp: Podjetno učenje v učilnici in zunaj nje 30 Obrazec P2P Poudarjene Referenčne metode kompetence • Učeča se skupnost Ocenite delo sošolcev • Vrednotenje zamisli • Sodelovanje Zadnja dejavnost podjetniške delavnice je lahko predstavitev projektov skupin ( mov), ki simulira krog fi nanciranja. Obrazec P2P (angl. peer-to-peer) lahko uporabimo, da opogumimo učence, da dajo povratno informacijo na različne projekte. Z učenci se lahko dogovorite za kriterije vrednotenja, npr.: Projekt: Sposobnost uspešnega delovanja vnaprej Ustreznost (v prihodnosti)/ Timsko Izziv Rešitev (relevantnost) Učinkovitost preživetja na trgu Predstavitev delo Orodja in tehnike | 67 31 Samorefleksija učnih dosežkov Poudarjene Referenčne metode kompetence • Projektno učenje Ocenite lastno delo • Samozavedanje in samoučinkovitost Učenci naj s pomočjo spodnjih vprašanj opišejo svoje dosežke. Glede na postopek in rezultate • Kako ste zadovoljni z rezulta ? • Kakšen je bil načrt? • Kako so se stvari dejansko odvijale? • Kako ste se odzvali? • Kako so to videli drugi? • Kaj ste se naučil? • Kako bi to storili naslednjič? Glede na njihov individualni napredek • Katere naloge ste prevzeli in opravili? • Kaj ste dobro naredili? Kje ste bili neuspešni? • Kaj vam je pomagalo? Kaj vas je oviralo pri izpolnjevanju nalog? • V katerih situacijah ste se poču li dobro? V katerih ste se poču li neprijetno? • Kako se obnašate v prijetnih situacijah, kako v težkih? • Kako vas v takšnih situacijah dojemajo drugi? • Katero znanje in sposobnos so vam pomagale pri tem delu? • Katera nova znanja in sposobnos ste pridobili? 68 | Priročnik za razvijanje podjetnosti EntreComp: Podjetno učenje v učilnici in zunaj nje 32 Narišite svoj cvet EntreComp Poudarjene Referenčne metode kompetence • Učeča se skupnost Ocenite svoj napredek • Samozavedanje in samoučinkovitost Na snite cvet kompetenc EntreComp, učenci pa naj razmislijo o svojih podjetnostnih kompetencah. Izpostavijo naj kompetence, kjer se poču jo močnejši in ste, kjer se poču jo šibkejši. Označijo naj, katere kompetence bi želeli obvlada na ravni mojstrstva. Narišejo naj tudi svoje cvetne liste in ustvarijo osebni okvir kompetenc EntreComp. Nato lahko ekipe primerjajo cvetove med seboj in določijo, katerih kompetenc jim primanjkuje, da bi imeli celoten nabor iz okvira EntreComp. Poleg tega naj razmislijo, kako bi lahko morebitne vrzeli zapolnili. Cvet lahko, glede na stopnjo usposobljenos (začetna raven, raven samostojnos , raven odgovornos in raven mojstrstva, ki so lahko obarvane z različnimi barvami) za vsako od 15 kompetenc, izgleda kot vrtna mačeha, marje ca ali sončnica. Orodja in tehnike | 69 33 Presoja za naprej Poudarjene Referenčne metode kompetence • Učeča se skupnost Ocenite učne dejavnosti • Izkustveno učenje • Mo viranost in vztrajnost Zadnja dejavnost podjetniških učnih podvigov v smislu dobre prakse je, da zberete nekaj povra- tnih informacij od svojih učencev. Ni treba, da je to kompleksna evalvacija. Lahko jim postavite vpraša- nja, kot so: • Katera učna izkušnja je bila za vas najboljša? • Kaj bi naredili drugače? • Kaj vas je presene lo? • Kaj ste se naučili? Učenci naj svoje komentarje posamično napišejo na različne lepljive listke. Ko so zapiski narejeni, jih poberejo, predstavijo in o njih razpravljajo. Za zaključek se lahko skupina dogovori, kako naj neka- tere stvari delujejo v prihodnos . Tak konstruk vni razmislek lahko izvede tudi vsaka skupina posebej, da oceni svoje podjetniške projekte. Prirejeno po: h ps://www.facinghistory.org/resource-library/teaching-strategies/alphabet-brainstorm 70 | Priročnik za razvijanje podjetnosti EntreComp: Podjetno učenje v učilnici in zunaj nje Uporaba orodij v okviru EntreComp Legenda: = orodje za učitelja = orodje za učence Področje: Zamisli in priložnosti Kompetence Orodja Odkrivanje priložnos 4 5 6 7 12 16 20 24 25 Ustvarjalnost 1 2 6 7 8 9 10 12 21 27 28 29 1 Vizija 4 5 6 7 8 5 7 8 11 12 13 16 18 22 23 24 25 27 Vrednotenje zamisli 8 9 10 11 12 14 16 18 22 23 24 25 27 E čno in trajnostno 1 razmišljanje 2 6 7 8 9 10 12 21 27 28 29 Orodja in tehnike | 71 Področje: Viri Kompetence Orodja Samozavedanje in 8 samoučinkovitost 3 4 12 18 24 25 29 30 31 32 Mo viranost in 4 vztrajnost 2 10 11 16 24 25 29 31 32 33 Vključevanje virov 3 7 13 20 28 Finančna in ekonomska 19 pismenost 22 23 Vključevanje človeških 3 virov 2 25 28 29 72 | Priročnik za razvijanje podjetnosti EntreComp: Podjetno učenje v učilnici in zunaj nje Področje: K dejanjem Kompetence Orodja Prevzemanje pobude 1 7 16 24 25 28 33 Načrtovanje in 2 upravljanje 3 4 5 6 11 13 17 24 25 26 Obvladovanje negotovos , dvoumnos 1 2 4 8 9 10 11 12 13 17 24 25 26 in tveganja Sodelovanje 1 2 4 7 11 25 30 33 Izkustveno učenje 2 4 14 15 17 18 20 28 29 33